ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čiiatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU. sploh po in izven Amerike Vol. xxxvni—leto xxxvin. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) JULY 18, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 134 Zadnje vesti Vremenski urad ne obeta gega kot nadaljevanje seda-. vlažne vročine, Čeprav naj proti večeru deževati, Naj-88, najnižje 68 stopinj. Chicagu, na letališču Mid-. ^ j® ponesrečilo potniško o trenotek pred pristan jem, ® je zadelo ob električno rekla-gasolinske postaje. Ubitih je o 22 potnikov s posadko vred, ganjenih pa je bilo 21 oseb. Med '"1' ^ štirje iz države Ohio, Шрл " število je bUo ranjenih, a žrtvami ni nobenega ^landčana. Velik odstotek У rezervisti ameriške ene sile ali mornarice, ki so n„7^1ialipasošlinapolet-vohanje. Ponesrečeno letalo Priletelo iz DaUasa, Texas. Za danes zvečer, po zaključku IfiK ^eva razgovorov "veli-ho№^ predsednik Eisen- vifit!f delegacijo iz So- jetske zveze, da so njegovi Ijene- ?" večerji. Med povab- tninic«^ sovjetski obrambni s kal» ^ Georgij žukov, Priiaf Eisenliower navezal S stike tik po končani ^veznišk-^^^ P" lo nin- * ^ooiandi v Berlinu. sta nedavno ob-step ^ Žukov postal mini-Včer«% dopisovanjem, hovver je bil Eisen- enkif« ^ J^f^evi v mali ameriški je sest V' ®®''kvi, pozneje pa se ® britanske in ®ske delegacije. bavarskem mes$u na vroč^ včeraj rekord- niso ^ prebivalci si žeje •^čmarii ^ lokale b Г namreč zaprli svoje skemu H proti občin- 10 Odstop ™ FBI je ^®Parin T .^troita v Cleveland 2) E. Tellerja, ki je bico, w ^ P^ njegovo Iju-^'tenour J *^tno Loro Lee ^•»lobiia , stopila iz avla iz ^^terem sta potova-okoYg ^ 'gana, sta imela oba Ve ^ rokah in nogah, a oko-hojo juna bile snete 4a ggg kjer bosta čakala iniata ,2 ^^'^^vnavo Na vesti '^ftditov ^ кЛро mladih Ч zajeti ' Г ^ Nadov v w roparskih 8ene vel', "^terih so bile odne-^®'4te vsote denarja. avtomobilskih de-l^otor o družbo White Včepa: Cleveland« je bila „..yj PodDisa^o ___t __ Sodba delovna , 'Wosnem ki ^ta bili sbi pogodbama, ' in ® z General taka ® ^'ordom. To je po- V ki Mo-prva ta TO je prva ^ industrijskim ог- izdelu-imena. Јег-ame- I • »ndustrijs Jake a ' spada med avtomobilske ^otop Tovarna White tovorna ^nano, i vozUa ist<^ga in to Passaic v New ^ških organizacija Sokol^^^^°^' z\ana Katoli-Gioo s ' ®''hajala svojo 50 let-tekom katere se oseb^*to ^ onesvestilo nad "^csta i, ,®tojanke Rdečega ^le prihif krajev so mo- y ' **a pomoč onesve-^ bilp nadaljnje slavnosti kjer gg P''®klicane. Na 1 и.!л ® parada kakih vro^skoraj V - Se ^asablanca v M ^'jnjein**'-*'^' domačini ' »tt včeraj je policija kraju, 1700 100 Maro-na- V Peron obljublja Argentini demokratske svobodščine BUENOS AIRES, Argentina, 17. julija—Predsednik Juan Peron se je pojavil na občnem zboru stranke "Pero-nistov" in je napovedal, da bo odložil mesto šefa stranke, pa tudi, da v bodoče ne bo več kandidiral za to mesto. Peron pa se ni odrekel položaju predsednika argentinske republike; obratno je napovedal, da hoče postati predsednik vseh Argentincev. i Peron je prišel na oblast leta"*' 1946. Takrat je načeljeval delavski stranki, ki je tudi nosila to ime, pa se je kasneje prelevile v ime "stranka Peronistov." Peron je svojim prijateljem označil svoje delovanje kot revolucionarno, pooblastila za to' delo pa da mu je dalo argentinsko ljudstvo. Prišel je čas, ko naj se Argentina znade v normalnem življenju, na tleh ustave in državljanskih svobodščin. Peron je že 5. julija s posebnim govorom na argentinski narod pozval argentinske politične stranke na premirje in na sodelovanje. Odziva ni bilo nobenega. Ne kakor Franco v Španiji, ali pokojna Hitler v Nemčiji in Mussolini v Italiji, ki so nasprotne politične stranke kratkomalo prepovedali, je Peron za Argentino formalno dopustil obstoj drugih političnih strank, v resnici pa jim je kot diktator onemogočil vsako delovanje. V koliko bodo v bodoče politične stranke izven Peronove, bolj svobodne, je seveda vprašanje. Politično časopisje, ki podpira Perona, opozarja opozicijo, da naj Peronove napovedi ne smatra za znak kake slabosti sedanje vlade; bivše politične zlorabe se ne bodo ponovile. Pe-ronizem je v Argentini sicer položil bojno orožje, hoče pa državo pomiriti. Toda strogo na podlagi ustave in zakonov. Ti zakoni so pa itak plod Perono-vega vladanja. Zunanjepolitični opazovalci so prepričani, da bodo šle napovedi Perona o večji politični svobodi v Argentini le polagoma v klasje. V sporu med Peronom in cerkvijo v zadnjem času ni bilo važnejših dogodkov. Svojih ukrepov zoper cerkev Peron ni preklical, ponudil je javno pomoč pri obnovi požganih cerkva, pa je cerkvena oblast to ponudbo odklonila, češ, da bo cer;kve sama pozidala. Sporazum v bakru Cleveland kot industrijsko mesto je važno tudi radi industrije bakra. Naši prijatelji so lahko videli po tovarnah, da z bakrom ni nekaj v redu. Ga ni dovolj, oziroma ni bakra kvalitete, ki je značilna za posamezne družbe, ki dobavljajo bakrene surovine za nadaljno pridelovanje. V glavnih ameriških rudnikih kjer kopljejo baker, traja stavka že tri tedne. Izračunali so, da znaša izguba bakra 30,000 do 35,000 ton in je na primer družba General Cable Corp., ki obratuje v mestu Rome, N. Y., tam morala ustaviti svoj obrat. Sedaj je prišla napoved, da bo stavka v bakrenih rudnikih vsaj ta teden končana. Pri stavki gre za mezdno gibanje za povišanje plač od 11 do 17 centov na uro. Družbe so na to zahtevo pristale, o tej ponudbi se mora obratno izjaviti še delavstvo. Po nekaterih rudnikih je bil predlog sprejet. FARMARJI SO SE IZMENJAU 12 ameriških farmarjev, pet od njih iz država Iowa, se nahaja v Sovjetski zvezi. Zanima jih rusko farmarstvo. 13 sovjetskih farmarjev se nahaja v Ameriki. Zanima jih ameriško farmarstvo. Rusi so prispeli v Ameriko iz Evrope iz Pariza z letalom, ki ga je dala na razpolago francoska vlada. Iz New Yorka so odšli v državo Iowa v mesto Des Moines in bo Iowa prvo središče njihovega zanimanja. Rusi pa ne bodo ostali samo v lowi, marveč bodo po 14 dnevnem obisku v tej državi ŠU v Nebrasko, Južno Dakoto, Minnesoto, Illinois in Californi-jo. Sami so izrazili željo, da bi tankih streljala na Maročane, potem ko so slednji Francoze napadli z ročnimi granatami. V spopadih od prošlega četrtka je po uradnih vesteh bilo že nad 50 ljudi ubitih, nad 100 pa ranjenih. v nedeljj'skem prometu na cestah je bilo ubitih pet Cleveland-čanov, in sicer vseh pet izven mesta. Trije so postali žrtev nesreče, ki se je primerila v llli-noisu, dva pa blizu mesta Akron v državi Ohio. V južnoameriški republiki Čile, na kolodvoru mesta San Bernardo je potniški vlak zavo-zil v drug vlak, ki je stal na isti progi. 60 oseb je bilo na mestu mrtvih, najmanj 100 pa jih je dobilo težke poškodbe. Za veU-ko nesrečo je bila očividno odgovorna gosta megla. v Californiji seznanili se z ameriškim vinogradništvom in oranžnimi nasadi. Ruse, tako so sami izjavili, zanima sploh vse, kar je v zvezi z ameriškim far-marskim življenjem, setev in žetev, umetno gnojenje, poljedelski stroji in praktično obdelovanje polj. Ruski kmetje bodo najprvo gostje farmarja v lowi po imenu George Hora, ki ima svojo farmo v okraju Washington. Hora priredi na leto okrog 800 prašičev, zemlje pa ima 160 akrov. Hora je dobil več odlikovanj kot odlični ameriški prašičjerejec. Rusom so na razpolago izleti z avtobusi, kakor tudi z letali. Kmetijska fakulteta visoke šole v Des Moines je izdelala po nalogu državnega tajništva celotni program. Obojestranski obisk je seveda tudi politično v^žen. Vso stvar je imel v rokah sam državni tajnik John Foster Dulles, ki je izrazil svoje prepričanje, da bodo ti obiski farmarjev silno koristili ameriški zunanji politiki in njenim ciljem. Razpoloženje na amerški strani do ruskih obiskovalcev je naravno prijateljsko. Kmečke družine v lowi, katerih gostje bodo Rusi, izjavljajo, da bodo Rusi pri njih prav tako, kakor da bi ne bili tujci, V lowi bodo Rusi ogledali si pridelovanje koruze in vzrejo prašičev. Še to je omeniti, da za varnost ruskih obiskovalcev ni bilo od strani javnih oblasti ,ukrenjeno ničesar posebnega, bodo svobodni med svobodnimi. VOJNA BO TRAJALA LE ŠTIRI DNI? Središče svetovne pozornosti je švicarsko mesto Ženeva, Državni poglavarji štirih držav, oziroma predsedniki naj s svojimi delegacijami odločijo: Ali bomo živeli v miru, ali se bomo razorožili, ali pa živeli v oboroženem miru, ali pa bomo šli v vojno, V zadnjem slučaju—kdaj? V ameriškem kongresu gre huda bitkži za vprašanje kako naj se zniža ameriška oborožena sila. Na piki imajo kopno vojsko. Ta šteje sedaj 1,270,000 vojakov, do konca junija prihodnjega leta pa naj se zniža na 1,027,000, Kopna vojska bi se zniževala še naprej in kongresniki civilisti, ki odločajo v tem vprašanju pravijo: Če bi prišlo do vojne, potem bi ta spričo današnjega letalstva in atomskega orožja trajala tri štiri dni, največ en teden. Zakaj torej velike divizije, ko jih pa itak ne bomo rabili! Tako kongresniki civilisti. Vojaški poveljniki pa pravijo, da bo kopni vojak v vseh bodočih vojskah ravno tako potreben, kakor je bil v preteklih. Ali gre pravda za mnogokrat imenovano "oslovo senco," res za' prazen nič? Dr. Daniel Poling se v Ameriki mnogo udejstvuje na polju mednarodsega sodelovanja, Za konferenco "štirih velikih" v Ženevi je dal tole značilno sodbo: Današnji človek se boji samega sebe, pa ne radi sebe, marveč radi stvari, ki jih je iznašel. Iznašel je atomsko bombo. Ne more jo potegniti nazaj. Je v strahu; toda ne pred samim seboj, marveč pred sočlovekom, ki jo bo odvrgel. Oba tabora razpolagata z atomskim orožjem. Pravi sporazum v Ženevi bi bil pač ta, da se da atomska energija na razpolago le v civilne namene! Za slepe otroke V našemu uradu je zastopnik John Stebla j izročil $8.00, katere mu je izročila Mrs. Angela Oblak za slepe otroke v domovini. $3.00 je darovala Mrs. Victoria Jelusic iz Los Angeles, Calif., $5.00 pa je Mrs. Oblak darovala v spomin njenega pokojnega soproga Jernej Oblak. Hvala lepa v imenu odboru! Zlatoporočenca Včeraj sta v krogu svoje družine obhajala zlato poroko Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek iz 19209 Muskoka Ave. Sorodniki in prijatelji izrekajo slavljence-ma iskrene čestitke k dogodku, želeč jima še mnogo let zdravja in sreče v skupnem življenju! Iz bolnišnice Iz Doctor's bolnišnice se je vrnila domov Mrs. Julia Pire, ki se nahaja pod zdravniško oskrbo na domu. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljem in prijateljicam za obiske, lepe cvetlice in darila ter številne voščilne kartice. Mrs. Mary Cebron se je vrnila iz Doctors bolnišnice na svoj dom na 9319 Way Ave., kjer se nahaja še vedno pod zdravniško oskrbo. Lepo se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. v HNEVI so ZBRANI "illRJE VELIKI fr. VSI so ZELO OPTIMISTIČNO RAZPOLOŽENI MARIJA BLATNIK V petek opoldne je po kratki bolezni zatisnila svoje trudne oči Marija Blatnik, rojena' Go-renčič, po domače "Pikleva nja-ti," v starosti 80 let. Pokojna je bila doma iz vasi Dišeči, fara Šmihel pri Žužemberku na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1886 in se tukaj poročila z Antonom Blatnikom. Po 30 letih bivanja v Ameriki sta se zakonca vrnila v svojo rodno domovino, ali leta 1935 sta s svojo družino za stalno pi-šla nazaj v Cleveland. Pred devetimi leti je umrl soprog Anton in od tedaj je stanovala pri hčeri Jennie Župančič na 4103 E. 141 St. Spadala je k društvu sv. Nikole, 22 HBZ in k Slovenski ženski zvezi št. 15. Poleg hčere Jennie zapušča hčer Mary škuf-ca in sina Antona, devet vnukov in trinajst pravnukov, v starem kraju pa sestro Terezijo Fabjani. Pogreb pokojne se. bo vršil v torek ob 8:30 zjutraj iz pogrebnega zavoda Louis Fer-folia v cerkev Sv. Lovrenca, potem pa na pokopališče Calvary. * JOSEPfflNE TERLEP Po dolgi bolezni je preminila na svojem domu Josephine Ter-lep, rojena Škulj, stanujoča na 7901 Aetna Road, v starosti 68 let. Pokojna je bila doma iz Velikih Lašč, fara Žužemberk, odkoder je prišla v Ameriko pred 60 leti. Spadala je k društvu Mir, št. 10 SDZ, in Slovenski ženski zvezi. Poleg žalujočega soproga Josipa zapušča hčere Mary, Edith Merhar, Irene Yankovic, Lillian Lar, sinove Francis, Ferdinand, Russell, Joseph, Edward in Lawrence ter 18 vnukov in vnukinj. Pogreb pokojne se bo vršil v sredo ob 8:30 zjutraj iz zavoda Louis Ferfolia v cerkev Sv. Lovrenca, od tam pa na pokopališče Calvary. Jug vabi sever Na ameriškem jugu se je začela značilna akcija, da privabi industrijo z ameriškega severa. Posebno živahne so mestne uprave posameznih mest. Uprave teh mest so pa tudi odkrite. Vabijo industrijo ameriškega severa doli na jug in ji obljubljajo: Mezde so in bodo ostale nizke; tu ne bo delavskih unij; stroški tovarn, ki se bodo na novo postavile, bodo kriti z boni, ki jih bodo izdale posamezne občinske uparve . . . Razlika med ameriškim jugom in severom še vedno obstoja! Krožek št. 2. P. S. članice krožka št. 2 Prog. Slovenk so vabljene, da se udeleže redne seje v sredo, 20. julija ob 7.30 uri v • navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Na dnevnem redu bodo razne zadeve v korist krožka. SEVERNO ATLANTSKA ZVEZA OSTANE; ZA ZDRUŽENO NEMČIJO! ŽENEVA, 17. julija—V Ženevi, kjer se vršijo v povojnem času važne mednarodne konference, naj omenimo le konferenćo, ki je ustavila vojne akcije v Indokini, so zbrani po desetih letih glavni predstavniki štirih najpomembnejših evropskih držav, oziroma treh iz Evrope ter Združenih držav severne Amerike. Ti zastopniki predstavljajo dva močna kontinenta. Vsi so optimistično razpoloženi, vsi so izkušeni dipldmati in politiki. Vsi so sredi življenjske sile.f Najstarejši med njimi je ameri- Zedinjena Zapadna Nemčija ški predsednik Eisenhower, ki je star 64 let. Predsednik ruske vlade Nikolaj Bulganin je star 59 let, predsednik britanske vlade Anthony Eden je star 57 let, predsednik francoske vlade Edgar Faure pa 46 let. Nobeden od imenovanih ni novinec ne v politiki, ne v gospodarstvu. Danes v pondeljek se začnejo formali razgovori, včeraj v ne-nedljo je bilo več sestankov kot uvod v današnja posvetovanja. Pred konferenco v Ženevi so se sklenili tako v Parizu v Franciji, kot v Bonnu v Zapadni Nemčiji važni sklepi. Posvetovali so se Amerikanec Dulles, Anglež Eden, Francoz Faure, oziroma njihovi zunanji ministri in so prišli do soglasnosti kako bodo te države postopale na pogajanjih v ženevi. Za sebe so torej določile dnevni red. Politična zveza Severno atlantska zveza je močna civilna in vojaška organizacija. Ima 15 držav članic, članica te zveze je tudi Amerika. Pred konferenco v Ženevi so bili v Parizu zbrani glavni predstavniki teh držav in so sklenili, da bo Atlantska zveza ostala še v naprej, pa naj se v Ženevi sklene karkoli že. Znano je, da je komunistični blok vzhodne Evrope po vzgledu te zveze ustanovil svojo vojaško zvezo, katero je dal pod komando ruskega maršala Koneva. Torej dva vojaška bloka; ali naj pride na konferenci v Ženevi do druge politične oblike, ki bo dala varnost Evropi, pa ne več v obliki dveh omenjenih zvez? Severno atlantska zveza je že sporočila, da v vsakem slučaju ostane taka kot je. Ko bo šlo na posvetovanjih v Ženevi za Evropo, bo šlo v prvi vrsti za Nemčijo. V Bonnu, ki je prestolica Nemčije, je prišlo do važnega sklepa zapadnonemške spodnje zbornice. Najmočnejši politični stranki sta krščansko demokratska in socialistična stranka. Zapadnonemški socialisti so večkrat nasprotovali Konradu Adenauerju, ki je poleg kanclerja tudi šef krščansko demokratske stranke. Pred konferenco v Ženevi pa so se krščanski demokratje in socialisti zedinili v skupni politični izjavi, ki zahteva združeno Nemčijo, združitev pa naj pride mirnim potom, odklanja pa se ruski predlog o deljeni Nemčiji, oziroma o zedinjeni Nemčiji, ki pa bi morala biti nevtralizirana. Nemški kancler Konrad Ade-' nauer bo ne v Ženevi, pač pa bliau Žonc:?;, bo obveščen o poteku razgovorov. Mindszenty na svobodi Ravno za konferenco v Ženevi so madžarski komunisti napravili politično gesto, da so začasno pustili iz zaporov madžarskega kardinala Josefa Mindszen-tya. Mindszenty je bil dne 8. februarja 1948 obsojen na življenjsko ječo in to radi veleizdaje. V zaporu je odsedel šest in pol let. Budimpešta pravi, da ga je pustila na začasno svobodo radi njegovega slabega zdravja. Pozdravi Pozdrave z Novega mesta pošiljajo Frank Oglar, Emma Hal-ler, Mr. in Mrs. Vincent Pugely iz Milwaukee, Wis., in drugi, katerih imena pa so nečitljiva. Pišejo, da se imajo prav dobro. ZGODBE ADOPTIRANIH OTROK Posinovljenje ali pohčerjenje tujega otroka, je v ameriški družbi navaden pojav. Seveda se vršijo zlorabe. Gre celo za posle, ki nosijo. Demokratski senator Estes Kefauver, ki je znan po svojih preiskavah ameriškega zločin-stva vseh vrst, se je spravil tudi na to vprašanje, ali je z adop-cijami vse v redu, ali pa gre za umazane posle. Začel je s preiskavami v Chicagu. Obetal si je marsikaj, kar bi mu dalo snov, da vloži nove zakonske predloge, pa se zdi, da gre adoptiranje svojo naravno pot z vsemi sončnimi in temnimi stranki, ki pa so le naravna posledica tega zakonitega koraka. Senator Kefauver je imel v Chicagu pred seboj tri ženske. Prva je bila neka 28 letna, kateri so radi javnosti dali priimek Williams, da so skrili pravo ime, ki je izven zakona porodila otroka leta 1949. Otrok je bil kmalu po porodu adoptiran. Mati se je premislila in je zahtevala otroka nazaj, pa so ji rekli, da je otrok umrl, kasneje pa se je izkazalo, da je otrok živ, njegovi adoptirani starši so premožni, umrl pa je drugi otrok, pa so dali v mrtvaški list ime— njenega otroka. Druga, kateri so dali enako zaradi javnosti priimek Rogers, doma iz Dulutha, Minn, je pričala, da je izven zakona lanskega avgusta porodila dvojčka fantka. Tudi ta dvojčka sta bila adoptirana, pa je bila sklenjena kupčija,; kupljena sta bila za $2,2000, živita pa nekje v Iowa. Baje je adoptivno pogodbo podpisal navadni sodni uradnik, ne pa sodnik. Tretja je bila razporočenka, ki je pred Kefauverjem nastopila pod imenom Wilson. Tudi njej se je rodil otrok ,ki je bil adoptiran, z njim pa ni šlo tako gladko. Mati je dobila poziv, da sprejme otroka nazaj, ker bo oslepel. Mati ni hotela biti v slabi luči v družbi svojih prijateljev, ,pa je končno izposlovala, da je bil ta otrok sprejet v si-rotnico. — Če se adoptiranim otrokom pri novih starših dobro godi, je itak vse v redu; saj gre za usodo otroka, ne pa matere. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING k PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1 5311 — HEndeison 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays ai^d the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)______________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)_________________ For Three Months—(Za tri mesece)________________________ -$10.00 - 6.00 - 4.00 Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto).......... ---------------$12.00 -------7.00 -------4.50 Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. For Six Months—-(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) 104 SESTANEK PO DESETffl LETIH , Deset let je minilo ko so se zopet sestali glavni predstavniki zmagovalnih držav v drugi svetovni vojni, to je Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze. Danes so v Ženevi v Švici prvič si segli v roke, to po desetih letih glavni politiki omenjenih držav, da si povedo v obraz kako gledajo na svet. Mi še vedno živimo v dobi mrzle vojne. Rekli bi, da si vojaško in politično, pa tudi gospodarsko nagajamo, da bi si življenje čim bolj otežkočili, pa da si pripravljamo tudi morebitno pot kako preiti iz mrzle v pravo vojno. To kažejo le nekateri slučaji. Ljudstva sama so drugačnih misli. Mi vemo kako se živi v Ameriki. Mi hočemo delati in prosperirati, življenje pa naravno uživati. Takih misli pa ni samo Amerika, ampak tudi vsa zapadna Evropa. Zapadno Evropo je objel val blagostanja, kakor še nikdar v njeni zgodovini. Poročila iz zapadne Evrope nam povedo, da si ljudje res privoščijo življenje, ker to lahko storijo. Po zapadnoevropskih letoviščih in to brez izjeme, je vse polno letoviščarjev, ki si privoščijo življenje. Celo Velika Britanija, ki na splošno vzeto ni bila svetovno važna izletniška točka, je polna tujcev, ki uživajo življenje Velike Britanije. Zapadnoevropska ljudstva torej ne mislijo na noben novi vojni obračun, marveč na delo, zaslužek in uživanje zđSlužka. Ce vzamemo v poštev najmodernejša vojna sredstva, to so atomske bombe, sploh atomsko orožje, tudi vemo, da s tem orožjem razpolagata oba velika bloka, to je sovjetski, kakor blok kateremu načeljuje Amerika. Vprašanje je le v kaki množini. Nikakor pa ni več vprašanje, da je vsakemu znano, da če bo prišlo do uporabe tega najnovejšega, pa tudi najbolj smrtonosnega orožja, ki ga bo uporabila ena, kakor druga stran, si pišemo nagrobni spomenik, na katerega pa bomo morali tudi napisati besedo SAMOMOR, to se pravi, da smo šli v vojno kljub temu, da smo vedeli, da uporaba takega orožja ne pomeni zmage, marveč pogin na splošno. Ce je položaj tak, da ljudje hočejo življenje, ne pa smrt in če je smrt gotova, če gremo v boj z izsledki atomske energije, čemu take konference kot je sedanja, ki se je začela danes v pondeljek v Ženevi, v letoviščarski državi v Švici? Prepričani smo, da bomo šli po programu, ki ga ima naš list "Enakopravnost," da na to vprašanje damo nepristranski odgovor kolikor je nepristranost sploh mogoča. Nekaj važnega je gotovo v ozadju, sicer bi se ta konferenca ne vršila. Ameriški senator Walter George, ki načeljuje važnemu zunanjepolitičnemu odboru v senatu, je bil prvi, ki je dal idejo za sestanek "štirih velikih." Walter George je demokrat, demokratje so bili tisti, ki so morali nositi pezo silnih materialnih in človeških žrtev prve in druge svetovne vojne—za Ameriko. Morda je senator George hotel preprečiti, da bi ne bilo treba nositi nove žrtve, ker je bolje za vsakega pametnega človeka, da se o sporih po-razgovori, pa tudi poravna. Ali je George slutil kako zlo? Včasih ne govori pamet, marveč strast. Ali bi bili Habs-burgovci v Avstriji na Dunaju in Hohenzollernci v Berlinu v Nemčiji, ali pa celo Romanovci v Rusiji začeli prvo svetovno vojno, če bi bili v naprej vedeli, pa pametno preračunali, da jim bo vojna spodnesla njihove vladarske stolčke? Gotovo ni govorila pamet, marveč nadutost, če so šli v tako vojno, v vojno pa so le šli. Ali bi bila Adolf Hitler in Benito Mussolini za drugo svetovno vojno, če bi bila vedela kar bi po pameti morala vedeti, da gresta v neprostovoljno smrt s svojim režimom vred, Hitler s samomorom, Mussolini pa ubit? Toda v vojno sta šla. Moramo vzeti vse strani človeškega življenja, pa tudi vzeti za podlago zelo naravno pravilo, da "kolikor glav toliko misli," kadar presojamo velike stvari, v prvi vrsti velike mednarodne dogodke. Morda se pa te različne misli le dajo spraviti v eno misel, da je namreč vsaj za nekaj časa možno sodelovanje kljub temu, da so državni principi različni? Pa naj končno človek državljan živi, kakor je usojeno vsaki posamezni državi. L.C. PETDESET LET ZDRAVSTVENEGA NAPREDKA Cepljenje ameriških otrok s cepivom proti otroški paralizi, ki ga je odkril dr. Jonas E. Salk, predstavlja v zgodovini zdravstva novo pomembno poglavje. V teku pol stoletja je zdravstvena veda v nekaterih delih sveta tako rekoč odpravila tegobe, ki so prej stoletja mučile človeštvo. V Združenih državah so ti uspehi razvidni, če primerjamo povprečne starostne dobe. L. 1900 je bila povprečna starostna doba nekako petdeset let, zdaj pa se približuje sedemdesetim. Pred pol stoletja je komaj eden izmed treh novorojenčkov dočakal sedemdeset let, danes pa jih doseže to starost nekaj nad polovico. Ta uspeh so večinoma dosegli s tem, da so zatrli nalezljive bolezni, predvsem še otroške. Delno so pripomogla k znižanju števila smrtnih primerov zaradi okuženja zaščitna cepiva in nova zdravila, ki uničujejo klice (antibiotična sredstva, kot ;i. pr. penicilin in streptomicin), delno pa se je uspeh pokazal zaradi znanstvenega nadzora nad hrano in vodnimi viri ,nad mrčesom in glodalci ter zaradi izdatnega zdravstvenega poduka. Nekoč so predstavljale pet glavnih otroških nalezljivih bolezni koze, davica, ošpice, škrla-tica in oslovski kašelj. Davico in koze so skoraj popolnoma pregnali z imunizacijo. Oslovski kašelj so premagali z imunizacijo in antibiotičnimi sredstvi, ošpicam so se uprli z injekcijami ga-ma globina, število smrtnih primerov pri škrlatici pa so zmanjšali z imunizacijo in kemičnim zdravljenjem. Trebušni legar in griža sta z obširnih področij sveta skoraj popolnoma izginila. Zajezili so tudi mrzlico, in sicer s sredstvom za pobijanje mrčesa DDT ter z zdravstveno službo. S cepljenjem so se usešno postavili po robu koleri ,steklini in pegastemu legarju. Jetika je bila 1. 1900 za hripo in pljučnico drugi glavni vzrok smrti. Zdaj jo delno krotimo z zdravili, javno zdravstveno zaščito, kirurgijo in cepljenjem. Število smrtnih primerov zaradi jetike je že precej padlo. Pljučnica in hripa sta bili 1. 1900 glavna vzroka smrti. Zdaj sta po smrtnosti blizu jetike, predvsem zaradi zdravljenja z antibiotičnimi sredstvi, ki preprečujejo komplikacije. Te komplikacije so 'bile nekoč smrtne. Otroška griža, ki je bila včasih zelo nevarna, je danes popolnoma premagana. Kljub tem uspehom pa se zdi, da so pred sodobno zdravstveno znanostjo še nekatera poprišča, kjer število smrtnih primerov narašča. Zaradi podaljšanja povprečne starostne dobe je vedno več ljudi v tisti starosti, ko se pojavljajo degenerativne bolezni. Degenerativne bolezni, med njimi srčne bolezni in rak, so z izjemo nezgod po vrstnem redu, kakor smo jih omenili, glavni vzroki smrti. Laboratoriji po vsej državi pa so marljivo na delu, da premagajo tudi ti dve bolezni, pri čemer jih podpirata organizaciji za zbiranje potrebnih sredstev: American Cancer Society in American Heart Association. (Common Council). ITALIJA ZAHTEVA SPORAZUM O RIBOLOVU O dosežkih na jugoslovansko-italijanskih trgovinskih pogajanjih v Rimu še ni bilo objavljeno uradno poročilo. Sodeč po poročilih italijanskih gospodarskih listov—med temi zlasti milanskega "24 Ore" (23. III.)—je bil dosežen sporazum gledel trgovinske izmenjave in poravnave. Kakor poroča ta list iz Rima, so v italijanskih uradnih krogih zelo rezervirani. Lahko pride vsak trenutek do dokončnega podpisa, lahko pa se pogajanja odložijo; nato bi se nadalejvala med strokovnjaki obeh držav v Beogradu. Zadnji zastoj je nastal zaradi tega—tako poroča omenjeni list, ker je italijanska vlada za podpis trgovinske pogodbe postavila pogoj, da se mora beograjska vlada obvezati, da bo v kratkem času rešeno tudi vprašanje italijanskega ribolova 7 jugoslovanskih teritorialnih vodah. Itahja bi v tem primeru podpisala dosežen trgovinski in plačilni sporazum, nato bi se pogajanja o ribolovu začela in zaključila v Beogradu, ker se prav od Beograda pričakujejo z italijanske strani koncesije v tem pogledu. List dodaja, da je med italijanskim zunanjim ministrstvom in pristojnimi italijanskimi gospodarskimi ministrstvi nastala razlka v pogledih o jugoslovanski zahtevi po skoraj popolni sprostitvi italijanskega uvoza iz Jugoslavije. List pripominja, da le bil takoj v začetku italijansko-jugoslovanskim gospodarskim pogajanjem dan političen pomen, kakor da bi se povsem redila političnemu ocenjevanju, tehnična vprašanja lahko pod-v kolikor je nastalo novo ozračje v italijansko-jugoslovanskih odnosih. Italijani težijo za tem, da se dogovori glede vseh teh gospodarskih vprašanj kakor glede trgovinske izmenjave, tehničnega sodelovanja in ribolova končno združijo v enoten okvir. Zdaj se nadaljujejo pogajanja "na visoki ravni" (ad alto livel-lo), da bi Beograd sprejel itali- janske zahteve, predvsem, da bi se obvezal glede sklenitve dokončnega sporazuma o ribolovu. Glede obsega izmenjave med obema državama še ni uradnih poročil. "II globo" navaja, da je bil okvir izmenjave dvignjen na 60 milijard lir, se pravi, da je bil povišan dvakrat. Po Trstu so se razširili glasovi, da je bil okvir tržaško-jugoslovanske izmenjave od sedanjih 1200 milijonov dvignjen na okoli 4 milijarde. Za zdaj so to samo ugibanja. "II Globo" dodaja, da je italijanska vlada prevzela jamstvo za poravnavo italijanskega izvoza v Jugoslavijo, ker je Jugoslavija pristala, da bo del jugoslovanskih terjatev na račun itahjan-ske vojne odškodnine predstavljal ustrezno kritje. ItaUja si je zagotovila jugoslovanski les. V Anconi je minister za trgovinsko mornarico F. Tambroni izjavil, da bo te dni podpisana pogodba o trgovini in plovbi z Jugoslavijo. Tej pogodbi bo sledila pogodba o gospodarskem sodelovanju in sporazum o ribolovu. "Na Jadranu je po viharnih časih zavladal mir. Tako lahko gledajo pristanišča Trsta, Benetk, Ancone, Barija in Brin-disija kakor tudi Ravenne mimo na bodoči razvoj prometa. Trpeli smo 10 let. Dočakali smo kar smo želeli in danes lahko z veseljem pozdravljamo mir na Jadranu." ZDRAVLJENJE ZOB—BREZ BOLEČIN CARUSA JE LIČIL Lasuljar in ličar Metropolitan opere v New Yorku Adolf Senz je ondan umrl, star 86 let. Doma je bil iz Solnograda in v Ameriko se je preselil že v kgodnji mladosti. V začetku našega stoletja je dobil službo v slovečem ameriškem opernem gledališču kot ličar in s kratkimi presledki je delal v njem do upokojitve pred tremi leti. Med drugimi Je ličil tudi Carusa, Kirsten Flag-stad in Geraldino Farrar. Nekaj časa je bil tudi v Holly-woodu. strah pred zobnim zdravnikom se začenja pri večini ljudi že v otroški dobi, ko otroci slišijo svoje starše govoriti o mukah in trpljenju, ki ga baje morajo prestati pod njihovim "mučilnim" orodjem. Otroci pri tem jasno postajajo plašljivi in če morajo nekega dne sami k zobnemu zdravniku, se silno bojijo. Danes vedo že mnogi zobni zdravniki, da morejo že čisto neznatni šumi v ordinaciji pacienta vznemiriti; včasih gre to celo tako daleč, da sredstvo za omrtvičenje (anesteikum) sploh ne deluje. Pospešeno dihanje, spremenjeni utrip ali krvni pritisk—vse to lahko povzročijo svojevrstni šumi ordi-nacijske sobe, ki bi jih sicer komaj zaznali ,kakor ne slišimo tiktakanje ure, kapljic vodovodne napeljave ali škripanje čevljev. Da bi pacient ne zaznal teh zvokov in šumenja iz ordinacij-ske sobe, kar bi ga utegnilo vznemiriti, se je v zobozdravni-ški praksi uveljavila glasba kot zelo uspešno sredstvo. Glasba krepi pogum, sprosti pacienta, oslabi njegov notranji odpor proti zdravljenju in oslabi šume, ki so v ordinacijskih sobah običajni. Na Inštitutu za zobno zdravstvo Univerze v Kansas Cityju so pred kratkim napravili več poskusov o vlogi glasbe za zobno zdravniško prakso, želeli so dognati vpliv glasbe tako na zdravnika samega kakor tudi na pacienta. Izkazalo se je, da glasba obema dobro dene. Zobni zdravniki, ki so s рпт voljenjem pacienta uporabili hipnozo kot mamilo, so mnogokrat dosegli izvrstne rezultate. Pacienti so popolnoma osvobojeni strahu, ne morejo ovirati zdravnika pri delu z govorjenjem, odpade pa tudi omamije-nje in občutljivost tistega dela ust, kjer bi bila sicer potrebna injekcija. Poleg teh tako imenovanih "psiholoških" metod, ki naj odstranijo bolečine in strah, pa je sodobna zobozdravniška znanost razvila številne izboljšave instrumentov, ki pomagajo zdravniku pri delu in mu olajšajo zdravljenje. Med temi novimi instrumenti bi omenili razpršilec. ki dela s paro, narejeno iz vode in zvoka. Ta ima predvsem namen omejiti bolečine pri vrtanju. Instrument odstranjuje v prvi vrsti vročino, ki nastaja pri vrtanju vdolbin za plombo. Pritrdimo ga na sveder, od koder med vrtanjem spušča curek hladne pare v nastajajočo odprtino. Zobni zdravniki namreč že dolgo vedo, da bolečine ob vrtanju v glavnem nastajajo zaradi vročine, ki jo povzroči drgnenje svedra ob zob. Večina pacientov vzdrži temperaturo od 30—35 stopinj Celzija, večja temperatura, ki naraste tudi do 100 stopinj Celzija, pa povzroča bolečine. Pri uporabi novega pripomočka pa nasprotno nastane kvečjemu temperatura 10 stopinj Celzija. Čeprav je bil ta instrument odkriti že leta 1946, je v rabi šele dve leti. Med najnovejšimi iznajdbami na področju zobozdravniških instrumentov, ki delajo brez bolečin, pa je sveder, ki dela po načelu brizgalke za brizganje finega peska. Spredaj na držaju je majhna odprtina, skozi katero brizga pod pritiskom ogljikovega dioksida droben curek aluminijevega oksida s hitrostjo okoli 300 m na sekundo. Pritisk je tako velik, da ostri robovi aluminijevega prahu prederejo tudi najtršo zobno površino. Praktična uporaba tega in stru-menta je sicer še nekoliko omejena, vendar se da na mnogih področjih izvrstno uporabiti, ker dela brez vsakršnega tresenja. Zobni zdravniki, ki ga že uporabljajo, so prepričani, da instrument spodbuja pacienta, da pri delu zdravniku pomaga. In to je eden izmed ciljev, ki ga ima zdravnik v vidu, preden sploh začne delati. Novi sveder se v ostalem more uporabiti tudi za čiščenje zob, pri čemer uporabimo hamesto trdega aluminijevega oksida kako drugo, mehkejšo kovino. Dan za dnem uporabljajo zdravniki tudi nova, izboljšana sredstva za omrtvičenje (anestetika). Vodilni funkcionar neke velike tvrdke za izdelavo zobozdravniških artiklov je celo ugotovil, da bodo mogli zobni zdravniki skoraj pri vsakem delu, pa naj povzroča še manjše bolečine, uporabiti nova mrtvil-na sredstva. Pacienti se teh sredstev ne bojijo in kažejo večjo pripravljenost za uporabo. Na drugi strani pa je število teh sredstev že tako veliko, da prav za vsako priliko in za vsakega pacienta najdemo kaj primernega. DRUŠTVENI KOLEDAR ЈШЈЈА 24. julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J. 31. julija, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi S.N.P.J. AVGUSTA 7. avgusta, nedelja—Piknik društva Euclid Pioneers št. 158 S.N.P.J. na Kaliopovi farmi na Eddy Road. 7. avgusta, nedelja—Piknik At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 14. avgusta, nedelja — Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi S.N.P.J. 21. avgusta, nedelja — Piknik Slovenske zadružne zveze na farmi S.N.P.J. 28. avgusta, nedelja — Piknik kluba Ljubljana na Krainči-čevih prostorih, Eddy Rd., Wickliffe, O. 28. avgusta, nedelja — Piknik društva št. 32 ZSZ na farmi S.N.P.J. SEPTEMBRA 4. septembra, nedelja — Piknik Krožka št. 3 Prog. Slovenk na farmi S.N.P.J. 11. Sept., nedelja—Južina Ženskega odseka farme S.N.P.J., na Chardon Rd. 25. septembra, nedelja — Vinska trgatev Farmskega odbora S.N.P.J. OKTOBRA 23. oktobra, nedelja—Predstava dramskega zbora Anton Ve-rovšek v Slov. del. domu, Waterloo Rd. 29. oktobra, sobota — Maške-radna zabava društva Com rades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 80. oktobra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave. NOVEMBRA 6. nov., nedelja — Opero poda Glasbena Matica v S.N.D. 13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v S.D.D., Waterloo Rd. 13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Zbor Triglav priredi koncert in prizor "Deseti brat pri predicah" v Slov. nar. domu, E. 80th St. 26. novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 27. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave. APRILA — 1956 29. aprila, nedelja — 40-letnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave. V kraljestvu hobotnic švicarski biolog in naravo sloveč prof. dr. Plattner je v raznih francoskih mesb predavanja, v katerih je veli o govoril o življenju v mors ^ globinah. Omenil je, da se je z® samega sebe često spraševa, zakaj morje v zadnjem času ar naenkrat naplavija velike mno žine globokomorskih rib ® drugih živali in to takih, ka šnih človek do danes še ni znal. Na to vprašanje je na p^" davanju na pariški Sorbonni govoril takole; v globinah P 2500 m se odigrava biološka r -volucija, ki odteguje ogromnim svetlečim, in bodičastim ribam kot v kanskim polipom živijo"] podlago—kisik. To trditev P trjujejo globinska ™^гјеп]а šika, ki so jih izvedli fian potapljači 2500 do 4000 m morsko gladino. Razen eg ^ švicarski raziskovalci morje aparate v do 8000 m ter na ta nacm P ^ do spoznanja, da se je z as zadnjih desetletjih na krajih globokega morja ^ na dušika podvojila, pa se v velikih globinah v tudi ogromni in izredno g oblaki blata, ki dosezajo več sto km, katere v za času dvigajo nenavadno po pomorski potresi. Pri Menduso ob glavnem otočju je še e kratkim naplavilo g, verjetno iz globine pod hobotnico, ki je imela štirideset krakov. (Hobotnic ictopU®;' zagoz med čiri, je bilo tako veliko 60 slovenski izraz za no . Njeno truplo, ki se je zag^ —v,« ---- ^ TiieH rO' enostanovanjska hisa, nj ženi kljun je meril v sinn cm, po dolžini pa je џ. nov rilec. "To ni opisovanje ke bajeslovne živali," fesor Plattner, "njen Iji na trezni resničnosti. jj, njski prostor teh ogromni pov, katerih telo obdaja ^ ^ meter debela usnjata čenja vsekakor že v globmi m, večinoma pa love te p mnogo globlja, pri šesti . , mih ah osmih kilometr morsko površino. ■ ^ ujie tak® V prejšnjih časih so b in podobne živali globm ^ ■ v, v, „ rfldozna"^ morja za človeško rE0P|.E.RESPE(3f fiOOD^BSWlSS! I Excellent opportunities for men and women who love children and want to see them grow up to be valuable citizens. Your interest and support is needed by your local school board, P.T.A.'s and other public-spirited groups.They're . doing their best to make sure our schools, which are faced with the largest enrollment in history, continue to give our youngsters the very best education possible. Start working today, on one of the most important and rewarding jobs in America. For further information, write for free booklet, "How Can Citizens Help Their Schools." Address: Better Schools, 2 West 45th St., N. Y. 36, N. Y, BETTER SCHOOLS BUILD BETTER COMMUNITIES In cooperation with Tho National Citi»ni Commistlon for the Public Schools, thic edvertltement is sponsored by ENAKOPRAVNOST 125-LETNIK JE ŠEL PROSTOVOLJNO V VOJSKO V majhnem turškem mestecu Karsu na sovjetsko-turški meji živi še danes 102 leti stara vdova Avdre Hatum, borka iz leta 1877/1878 v turško-ruski vojni. Predsednik turške republike, je to žensko lansko leto odlikoval z Vojnim odlikovanjem. Andre Hatum je še danes krepka ženska, čeprav je preživela že čez 100 let. Vendar njena starost v mestu Karsu ne predstavlja nič posebnega, ker tam živi še 288 stoletnikov (od tega 147 mož). V tem majhnem mestecu živi še nad 1000 devetde-setletnikov, a starost pri osemdesetih letih je za njih normalna. V Turčiji je še eno mesto stoletnikov. To je trg Mardin ob vznožju jermenskega Taurusa, blizu turško-iraške meje. Tam danes živi 207 stoletnikov, povečini moških, od katerih dočakajo največjo starost zidarji, dninarji in nosači. V tem mestu je živel do danes najstarejši človek na svetu, 147 letni zidar, ki je umrl pred dvemi leti. V trgu stoji zgradba, katero je on pred 130 leti pomagal graditi. Ko je pred dobrimi štiri in pol leti na Koreji izbruhnila ,vojna, je tudi sodelovala v njej Turčija. Takrat se je kot prostovoljec javil tudi Isa Aga iz Mardina, ki mu je bilo že 125 let. Hotel je "še enkrat preživeti lepe vojaške čase." Nekdo, ki je pripotoval v Mardin, mesto stoletnikov, je Isa vprašal za "recept"—za dolgo življenje, pa mu je odgovoril takole: "Predvsem je potrebno, da živite v Mardinu. Kdor je zrastel v tem mestu in se navadil na njegovo ostro klimo, samo ta lahko dočaka sto in še več let. Razen tega mora tudi veliko delati in po težkem delu kmalu leči k počitku, zjutraj pa zarana vstati. Pozimi se mora umivati z mrzlo vodo in zelo malo piti, kakršnih koli tekočin. Jaz ne kadim, jem projo, paradižnike, jajca in pijem jogurt. Meso sem malokdaj jedel. V svojem življenju pa nisem bil nikoli bolan." HELP WANTED PRVA ŽENSKA NA SEVERNEM TEČAJU Ameriška znanstvena odprava se je napotila z letalom iz Toterboro na področje Severnega tečaja. Med njenimi člani je tudi žena njenega vodje podpolkovnika F. Stanwell-Fletchera. Vso opremo in pse, ki jih bo vpregla v sani, je pustila doma, da jih bodo pozneje z letali pošali za njo. V odpravi je več oceanografov, strokovnjak za kozmične žarke in kriolog. Vsak MIRNA DRUŽINA SREDNJIH LET DOBI STANOVA-. NJE ZGORAJ. 5 SOB, PRAZNE. Za podrobnosti pokličite EX 1-0772 2 SPALNI SOBI se odda v najem pri mirni družini brez otrok za dve dekleti ali dva fanta ali pa starejšemu moškemu in ženski. Si lahko kaj malega skuhate. Pokličite PO 1-9214 dan bo odprava beležila premikanje ledu in dvigala z dna morja vzorce blata. Glavno taborišče bo imela v Alertu na severnem koncu otoka Ellesmere. Od ondod bodo njeni člani letali z letalom čez Severni tečaj. Pod-polkovnikova žena bo po radiu poročala o uspehih odprave. HIŠE NAPRODAJ HIŠA ZA 2 DRUŽINI Naprodaj je nova zidana hiša za dve družini, po pet in pet sob. Vse absolutno moderno. Nahaja se na E. 200 St. od Lake Shore Blvd. Imamo tudi več hiš za eno ali dve družini naprodaj. Za vse podrobnosti pokličite KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 THANKS TO YOU From the Ipiks you help 40,OQO $#me# every day* :i yowr one @nnw#l Re<# Feather 9IM h COMMUNITY CHEST Just what is the Ground Observer Corps? The Ground Observer Corps is the grass roots element of the nation's air defense. It is the hundreds of thousands of Americans who have volunteered to help protect our nation from a surprise air attack. In observation posts and air defense filter centers throughout the country, these patriotic men and women stand ready to give the alarm should hostile aircMt invade our skies. The information they relay to the Air Force may some day give our interceptor pilots the warning they need to combat enemy aircraft and give civilians more time to reach shelter. Won't you join in our nation's air defense? Volunteer today to wear the wings of the Ground Observer Corps and help safeguard your home and your country. Keep your eye on the sky In the Ground observer corps JOIN TODAY-CONTACT CIVIL DEFENSE Telephone Number Contributed oi o public servie# IValce Ut9t Blgn Up t Look Up i ILKA VASTETOVA UPOR ZGODOVINSKI ROMAN (nadaljevanje) "Hahaha! Nožnica mojega noža je prenesla že nekaj takšnih preiskav. Pisma so dobro zašita med dvojnim usnjem nožnice." Barage pa še ni minila groza. "In če bi vendarle prišli na vašo ukano ? Na mestu bi vas bili ustrelili." Rormanov obraz se je aresnil. Prezirljivo je zavlekel ustne, da so mu močni črni brki odstopili od zagorelih lic. "Še nihče ni dobil patenta za večno življenje," je skomignil z rameni, "Junak ste!" mu je prišepnil Baraga in glasno pristavil: "Zdaj pa le brž pridite, da se okrepčate. Moje ženske že kuhajo in pečejo, kar se le da." Ko se je mesar vrnil v prvo sobo, so zunaj v veži že hrumeli njegovi gonjači pri polnih skledah in bokalih. "Fantje, kar založite! To je naša zadnja postaja pred Novim mestom," jim je zaklical Rorman in prisedel k prijatelju Papežu in njegovim sopotnikom. Njegovo mimo zagorelo obličje ni prav nič kazalo, da je mož pravkar za las ušel franco- CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SHOP — No competition Attention, Beauty Operators. -Near Catholic church. No plumbing or electrical worries; equipment and radio; $300 cash. Must seel due to bad heart. Time limit July 23. CAnal 6-8503 Sun. and Mon. — MOnroe 6-5895 RESTAURANT — 12 stools; $150 to $200 weekly profit; 9 a. m. to 7 p. m., no Sundays; can make $250 week profit. $2,650 price. 1405 W. 18th St. Taylor 9-9736 — GArden 2-7986 TAVERN — 6759 S. Halsted — Corner location. Good going Business. Other interets. Reasonable. Call — Hudson 3-1815 BAKERY FOR SALE — Account of old age. Will sell or exchange for home N.W. FRanklin 2-0592 Evenings — Village 8-5546 GROCERY and MEAT MARKET— Established 30 years; gross $150,-000. 75% selected N. side delivery customers. $16,500 includes inventory and fixtures. Owners retiring. Opportunity of a lifetime. Agent. uptown 8-6163 GRILL and FOUNTAIN, Short Order — On Route 66, S. of La Grange, III. Suitable for couple or partners. FLeetwood 2-9705 MEAT MARKET — Established 20 years; 1st class equipment; good lease; selling due to other interests. 40 N. Cass, Westmont, 111., Phone Downers Grove 535 TAVERN — Package goods, on transfer corner, highway by riding stable. Marvelous business. Selling only account of illness. 9501 S. Keam Ave. Best offer. Portsmouth 7-7943 By Owner — PICNIC GROVE FOR SALE — 1 hour from Chicago, Northwest. Established. A moneymaker! 27 boats, boat house, lunchroom. Beach (323 ft. lake frontage). Beautiful tavern and motel site, 432 ft. frontage on Main Highway. A "picnicers paradise" on 6 acres. Priced reasonably, $41,-500. Terms. Owner will mortgage for purchaser at 3%. Inspection invited. Telephone: — MUndelein 6-8023 skim kroglam. Le pogled mu je včasih švignil na široki mesarski nož, ki mu je visel ob boku in vselej mu je ustne zavlekel zvit posmeh. Pol ure pozneje so hlapci pre-pregli konje in popotniki so zopet zasedli svoje prostore v poštnem vozu. "Kje pa je tisto plašno ljubljansko pišče, Metka Lipovško-va?" je vprašal Govekar, pre-grinjaje si noge z odejo, ki je nikoli ni pozabil vzeti s seboj. "O, ko bi tista žena na ljubljanski poštni postaji vedela, kakšnemu skrbnemu varuhu je zaupala svojo hčerko!" se je norčeval usnjar. "Ves čas se ni menil zanjo. Morda je revica medtem že lakote in žeje umrla, ko si ti polnil svoj vamp." In dregnil je debeluha v trebuh. "Rekla je, da ima brašno s seboj," se je mimo branil skopuh Govekar, se sklonil skozi vrata in pristavil: "Saj že teče." Od dvoriščnih vrat je priteklo šibko dekle šestnajstih let, se gibčno vzpelo v voz in sedlo na pičlo odmerjen prostor poleg Govekarja. Vitko telesce je bilo odeto v bledorjavo, volneno obleko, ki je segala skoraj do gležnjev. Temnozelena šuta je na pol zakrivala nežni obrazek, obrobljen z zlato bleščečimi se kodri. Chicago, Ш. DOMESTIC HELP WONDERFUL PERSON to help keep family with 2 nice children neat, happy and well fed. Own room with TV. Phone collect — Highland Park 2-1514 "Nu, devica mimoza, skoraj bi se bili odpeljali brez vas," jo je sprejel jezični Papež. Izpod belega čela so preplašeno pogledale velike zlatorjave oči. Mehke ustne pod nekoliko kratkim noskom so se zatresle, kakor da se pripravljajo na jok. "Ne verjemite mu, gospodična Metka," jo je Govekar tola-žilno prijel za drobno roko. "Hudoben jezik ima." Umaknila mu je roko, povesila pogled, pa ga takoj še enkrat bežno dvignila k usnjarjevim majhnim hudomušno mežikajo-čim očem. Stresla je svetložlato glavico in v bledih gladkih licih sta se ji pokazali dve poredni jamici. Njene mlade oči so brž spoznale dobrega človeka, ki se je skrival za ostrim jezikom. Potem so izginile jamice v njenih licih in po strani se je ozrla na debeluha poleg sebe. gled in bral v njem odkrito mrž-Papež je opazil dekletov po-njo. "Hahaha!" se je glasno zasmejal. Grm, ki je sedel poleg njega, se je nervozno zdrznil, zvil svoj ptičji vrat in čemerno pogledal usnjarja: "Kaj krakaš? Komu se sme-ješ?" "Govekarju, ki je meni jamo kopal, pa je sam vanjo padel. Haha! Kaj pa ti razmišljaš, če-merika kisla?" Grm je skomignil z rameni. Potem je čemerno odvrnil; "Na Rormana sem misUl. Temu hudiču gre vse po sreči. Danes je nakupil za vojaštvo tri sto volov in prejšnji teden tisoč glav drobnice. Pomisli, kakšne dobičke ima! Ni čudno, če ima že pri vsaki zemljiški licitaciji svoje prste vmes. Tukaj njiva, tam vrt, pa vinograd, gozdovi, pa zopet njive . . . Prekleto hitro bogati." "Zavidaš mu," s je posmehnil usnjar. "Jezi me, ker mu župan Jelov-šek in glavar Hohenwart dajeta potuho in dovoljujeta, da navija cene mesu, kakor se mu zlju-bi.» "Kako pa naj to prepričita?" GENERAL HOUSEWORK—Assist plain cooking. Like children. Stay. Own room, TV. Other help. Good salary. References. SUnnyside 4-6352 HOUSEKEEPER— Stay. Own room, bath, TV. Top salary; other help. VEmon 5-0772 Collect MAID-- General housework, cooking. Own room, bath, TV, Top salary. FOrest 9-7586 CAPABLE PERSON — Take full charge of doctors' home and baby, while mother is hospitalized. Approximately a month, $50 a week. After that, permanent position. Go nights, start $32.50. English and references required. Call WEUington 5-0398 REAL ESTATE DOWNERS GROVE — 5 room frame bungalow, 2 bedrooms, full basement, enclosed porch, garage, $15,500. Downers Grove 1394 GLEN VIEW — By owner, beautiful landscaped , ranch on lOOx 300 lot, 2 extra large bedrooms, 2 baths, large living room, wall to wall carpet, spacious kitchen with dinette, eletric range, refrigerator, washer, drier, gas hot water heat, IVi car garage, low taxes, near school, transportation, $24,500. Glen View 4-4464 HOMEWOOD — 5 room brick home. 2 large bedrooms, fireplace. Attached garage, screened porch, carpeted living room, wooded lot. Homewood 3911 RESIDENCE — Vicinity Western Electric — 3 bedroom brick, $2,000 down; hot water heat; aluminum combination windows; modern plumbing; cabinet kitchen; 2-car garage; immediate possession. Cosmopolitian Realty spring 7-8555 "Kazen naj mu naložita!" "Aha! Ali se več ne spominjaš. kaj je pred leti Rorman ob takšni priliki storil?" "Hm . . ." "Sekanje je ustavil, nahuj-skal še ostala dva mesarja, Fuk-sa in Derganea, in—mesto je bilo brez mesa. Haha!" "Pa so jih ugnali, oderuhe! Poklicali so v mesto tujega mesarja." "Seveda, tisto zgago Iz Žalca, Gašperja, Skoberneta. Ampak kaj bi takšen siromašen prite-penec proti Rormanu! Saj je imel Rorman daleč naokrog za-arano vso živino. Že čez nekaj mesecev je spet sekal, kakor je sam hotel, in danes imata on in Kalčič v zakupu vse vojaške in mestne dobave. Gašper Skober-ne pa je še vedno mesarski pomočnik in ne dobi mojstrskega patenta, čeprav je vzel za ženo •hčerko meščana Koširja in je priženil bajto tam v ulici Nad sv. Katarino." "Ej, Rorman je lisjak," se je vmešal Govekar. "Prekleto dobro ve, kje mora namazati kolesje, da mu teče po volji. Potem pa — ne pozabita! — za takšne nabave na debelo je treba precej goldinarčkov. Kje pa naj jih siromak Skoberne vzame ? Njegov tast, gostilničar Košir, sam nima kdo ve koliko, mestna blagajna pa je večno prazna in mu ne more posojati." "Saj!" je prikimal Grm. "Pa vendarle se mi čudno zdi, da je Rormanu zdaj naenkrat vse dovoljeno, ko so ga prej toliko pritiskali. Zdi se mi, da novi glavar drži roko nad njim, zato se magistrat ne drzne ugovarjati." "Nu, ne pretiravaj! Zvišanje mesnih cen so letos dovolili zato, ker so županovemu bratu, milarju in svečarju Kesaverju Jelovšku, dovolili zvišanje cen za sveče. Sveče so dvignile loj, in loj—meso. Razumeš?" "Razumem. Žlahta!" je pikro pritrdil Grm. "Točno. Haha! Žlahta plemenitega župana in plemenitega župana in plemenitega svečar-ja. In žlahta loja in mesa, haha!" se je zasmejal Papež. Grm je vzdihnft: "Ej—ja! Žlahta! Žlahta in podkupovanje — to je poguba našega mesta." "In davki!" je pritaknil Govekar. Grm pa je nadaljeval: "In poneverbe! Kar spomnita se Skubčevih časov! Blagajnik Skubic je pokradel vse, kar je prišlo v mestno blagajno. In prejšnji mestni očetje! Vse dobrodelne ustanove so izginile v njihovih brezdanjih žepih. Zato je naše mesto propadlo. Nekoč se je merilo z Ljubljano. Pa poglejte danes Ljubljano in—našo beračijo!" "Nikar ne skovikaj!" ga je zavrnil usnjar. "Navzgor — navzdol—pa vendarle naprej: Po tem zakonu se giblje ves svet. Tudi človeški rod." "Saj!" je s potuhnjenim pogledom na Govekarja spet prikimal Grm. "Dandanes poznamo premožne trgovce, katerih očetje so še uživali podporo mestne ubožnice—čeprav so sinovi že bogateli." V Govekarjev bledikasti, tolsti obraz je stopila rdečica, in pogled, ki je ošvignil strupenega Grma, ni bil prijazen; saj je vedel, da meri Grm na njegovega očeta, pokojnega tkalca Simona Govekarja. Že je odprl usta, a Papež ga je prehitel: "Imamo pa v našem mestu tudi rodbine, ki so nekoč slovele po svoji moči in bogastvu — pa glejte danes njihove potomce! Na primer: Nočni čuvaj Miha Rozman. Na slami spi v na pol podrtem mestnem stolpu, njegov ded pa je bil mestni sodnik. In Gričarji! Nekoč najuglednejši bogataši—njihova potomka, moja soseda Ana Gričarica, pa je zeliščarica. Dolge dneve nabira po gozdovih zdravilna zelišča, da zasluži nekaj krajcarjev. In njena prijateljica Marjeta, potomka slavnega zdravnika in graščaka Ganserja — pravzaprav se je psal za Gosarja — pere meščanom umazano perilo, da se revno preživlja." Zadjci se je zganilo dekletce, sedeče poleg Govekarja. Njene velike zlatorjave oči so se še bolj razprle. V bledem obrazku so se potresle rdeče ustne. Prestrašeno se je zastrmela v nasproti sedečega usnjarja. Papež je opazil preplašeni dekletov pogled in nehote vprašal: "Ali poznate perico Marjeto Gosarko, gospodična Metka?" Povesila je oči in zmedeno odgovorila : "Ne—ne vem. Moja stara teta in botra se tudi tako pišejo." "Potem bo že prava. Druge ženske tega imena ni v Novem mestu," se je oglasil Grm z očitno škodoželjnostjo. Opazil je dekletovo preplašenost. "Ampak mama—mama so rekli, da se teti dobro godi. Ko sem bila še majhna, so večkrat pisali staršem, naj me pošiljejo k njim, da me vzamejo za svojo." "Seveda," je z naslado pojasnil Grm, "takrat Marjeta še ni bila perica. Živela je udobno ob tem, kar je podedovala po,očetu in starem očetu, slovečem zdravniku, ki je bil posestnik gradiča Pred Mostkom. Nu, brezvestni ljudje so jo spravili ob ves denar. Au!" je zastokal, ko mu je Papež neusmiljeno stopil na nogo. Pa je bilo prepozno. Po nežnih bledih licih so se dekletu udrle svetle solze ... In njena uboga mama, ki je kot vdova s šivanjem perila revno preživljala sebe in svoje tri otroke, je rekla pred dnevi njej, svoji najstarejši: "Metka! Moj zaslužek se vedno bolj krči, odkar je toliko gospode zbežalo pred Francozi iz Ljubljane. In draginja je v teh vojnih саи zmeraj hujša." "Mama!^ ^ me, da si poiščem službo! aj nisem nerodna. En jedec " manj pri hiši." Mati je prenehala s šivanjem in vlažnih j® pogledala hčerko: "Vem, e ka. Dosti si spretna, da si sama služiš svoj kruh. da bi te pustila k tujim ljudem-Mislila sem, če—če morda ° češ iti za nekaj časa na obis ^ stari teti Marjeti v Novo mes ^ • Sama živi v svojem gradu i dolgčas ji je. Ko si bila maj na, te je vedno vabila." Materi se tresel glas . . . Kako bi № ne privolila, ko je videla, a je materi težko. "Seveda grem!" je brž skl^ nila in se delala veselo. pa je v postelji jokala iz stM ^ pred neznanimi kraji in J" mi... Vendar jo je tolažila rasel, da s svojim obiskom razv seli osamljeno teto. (Dalje prihodnjič) ŽELIMO KUPITI hišo za 2 družini v j^o Grovewood Ave., s 5 „rodati> stanovanje. Kdor ima za P naj pokliče po 3. uri popo EX 1-2279 Pri nas radevofle PRIPRAVIMO ZDRAVI^ Q POŠILJKE V JUGOSLAV MAN DEL DRUG CO. 15702 Waterloo Hd.—КЕ 1- Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. Are your U. S. Savings Bonds maturing this month 7 a *50 BOND PURCHASED IN KMS WIU. WAVE EARNED *1252 INTERESr BV WSS! the same bono, held for id more years/ wiu.earm atotal. i i of interest! ' ' You can more than double your original interest! ■ft-k Now your U. S. Savings Bonds earn more money than ever before. They can pay you back as much as $1.80 for each $1.00 you originally invested. And all you have to do is sit back and let the extra money pile up. Under the present Bond law, the earning power of U. S. Series E Bonds is extended ten years past the original maturity date. So a Bond purchased for $37.50 in 1945 is worth $50.00 today, but in ten more years it will be worth $67.34—a net return oj $29.84. Of course, you may still redeem your Bonds whenever you wish. But if you want them to go right on earning for you, just hold on to them. There's nothing to sign, no visit to the bank required. Keep your future in mind when your Bonds mature. Hold on to them. And invest in more at your bank or through the convenient Payroll Savings Plan where you work. Want your interest paid as current income? Invest in 3% Series H Dnited States Government Series H Bonds are new current income Bonds in denominations of $500 to $10,000. Redeemable at par after 6 months and on one month's notice. Mature in 9 years, 8 months and pay an average of 3% per annum if held to maturity. Interest paid semiannually by Treasury check. Series H may be purchased through any bank. Annual limit: $20,000. The V. S. Government doet not pay for thu advertising. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and ENAKOPRAVNOST TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tei naselbini prakticiralo in se izselilo, dočitn se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestD z novim. Vam ni treba imeL določenega dogovora. Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od fl.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK JSPAJRKy SAY$ Keep Matches Away from Children! Don't give fire a place to start! Dva pogrebu® lavoda Zm zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo рв . ^ CENAH, KI J*" VI določite pokUčU« For Your Vacation • Welcome io CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 roo^^ jin-connecting showers. Cenw ing room, with America yj-venian cooking. All Lipg. vate beach, boating anai_ ggO Cater to overnight ^ ^ пса^е^ miles from Cleveland. Илрг, on U.S. 112. Write for ioia" CHRISTIANA Dominik and Agne« Kies®* Proprietors Rt. 1, Box 248 Edwardsburg, Michig** Phone 9126 F5 QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS STAKICH FURNITURE CO. JAMES D. STAKICH, Prop. . IVanhoe 1-8288 16305 Waterloo **** STORE HOURS: Monday, Thursday,.. Friday—;9 A.M.,to ,9 д Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M.. — Wednesday 9 A.1)