siev. »3.
t trstu« sreda 24. marca 1915
LefnSk XI
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkcga št 20. L nadstr. — Vsi dopi?i naj se pošiljajo uredništvu 'ista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij Hsta .Edinosti". — Tisk tiskarne „Edinosti*, vpisane zadruge z etnejenim poroštvom v Trstu, uiica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Zrn celo leto..... .K 24 —
u pol leta ............................12 -
aa tri mesece........... . * • 6*—
Za o e d e 1 Js k o izdajo za celo leto . . . . 520 ca pol leta.................2 60
Posamezne številke .Edinosti4 se prodajajo po G vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostf ene kolone
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mrr. po 10 vin.
Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi V tek^hi lista do pet vrst.........K 5.—
vsaka nndaijna vrsta.............2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se poiiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Kdinosti*. - Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohra'iilnični račun št. 841.652.
13
M 9
Hemd m zasledovanji b Hemela OTSmnlS Rusov prispel t rasli! Kratnen. - luski nanaji na oteh straneh Orzjco odbiti.
Francoski nonodl no raznih delih fronte povsod odbiti. - Sovražni letnici nad Ostendom in FreiMni.
DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se objavlja:
23. marca 1915 opoldne.
Boji v karpatskih oddelkih nad Užo-škim prelazom do sedla Konieczne se nadaljujejo. V zadnjih dveh dneh so bili zopet odbiti močnejši napadi sovražnika in pri tem ujetih 3.300 Rusov.
V nekem boju. ki se le vršil za neko visino pri Wyszkowu, se nam je posrečilo vreči sovražnika iz njegovih postojank, pri čemer je bilo ujetih 8 oficirjev in 685
mož.
Na ostalih frontah se nI zgodilo ničesar bistvenega.
Namestnik šefa generalnega štaba. pL Hofer, fml.
Glasovi i padca Przemys!o.
BERLIN. 23. (Kor.) Jutranji listi se izra-ža»o o junaški kapitulaciji trdnjave Prze-mysl jako pohvalno.
»Vossische Zeitung« piše: 20 tednov je odbijala trdnjava v junaškem boju vse napadalne poizkuse Rusov. Z mnogoštevilnimi izpadi je izvrševala posadka obrambo v moderno-ofenzivnem smislu. Izpadi so priklenili močne ruske sile in preprečili, da bi vporabijali Rusi te sile kje drugje. S tem je izvrševala trdnjava eno svojih najvažnejših nalog in zelo bistveno pripomogla le dosedanjemu srečnemu poteku operacij. Tragična usoda je, da se je morala posadka kljub junaški obrambi in kljub uspešnim izpadom končno predati vsled zunanjih vplivov, proti katerim je človeška sila brez moči.
-Bcriiner TagbfSU« piše: Nobenega dvoma ni, to mora priznati tudi sovražnik da so branilci Przemysla, general pl. Kusmanek in njegove čete, izpolnili v čim največji meri svojo dolžnost, da so dokazali skrajno junaštvo in vztrajnost in se branili do zadnje možnosti. Rusi morda proti tej juaški obrambi ne bi nikdar dosegli kakega odločilnega uspeha. Oni ne bi nikdar prišli v posest trdnjve, če ne bi prisilila posadko h kapitulaciji lakota in pomanjkanje provijanta. Sedaj ne preostaja drugega, kakor da priznavamo in proslavljamo zasluge junaških mož, ki jih uradno poročilo imenuje po pravici »Junake Przemvsla«.
»Deutsche Tageszeitung« piše, da trdnjave ni premagalo rusko orožje, ampak lakota, tako da čast ne pripada Rusom, ampak le posadki, ki je štiri in pol mesece kljubovala uspešno vsem napadom sovražnika.
BEROLIN. -3- -Kor.) K padcu Przemy-sla piše »Germania«: Posadka se je držala junaško. Sovražniku se izi posrečilo premagati je v* boja in naskoku, tega bi ne bil dosegel nikdar. Toliko bolj je obžalovati, aa so Rusi s pomočjo lakote prišli do svojega cilja. Iz celega srca se pridruži vsaki Nemec priznanju, katero posveča poluradna »Norddeutsche Allge-meine Zeitug« hrabri posadki.
KOELN, 23. (Kor.) »Koelnische Zei-tunge poudarja žilavo vztrajnost posadke Przemysla pod junaškim poveljstvom generala Kusmaneka in pravi: >Ne sovražnik. ampak lakota k premagala trdnjavo. Kup razvalin je prišel sovražniku v roke. Z odkritosrčnim obžalova-
PODLISTEK
njem jemlje nemški narod vest o tem težkem udarcu na znanje. Maščevanje za l>adec Przemysla si bodo poiskali zavezniki na bojišču. Oklopne naprave nikakor ne prinašajo zmag.
Tudi »Kolnische . Volkszeitung« poudarja hrabrost trdnjave in izjavlja, da bo Rusom veselje nad tem uspehom močno skaljeno, ker so utrdbe, topovi in utrdbene naprave porušene, tako da dobe Rusi nekak nož brez nožnice. Mi se spominjamo z globoko hvaležnostjo junaških branilcev trdnjave.
Z nemibo-ruskesa bojišča.
BERLIN, 23, (Kor.) Veliki glavni stan, 23, marca 1915:
Vzhodno bojišče:
Na zasledovanju Iz Memela pregnanih Rusov, so zavzele naše čete ruski Krot-t in gen in osvobodile 3000 nemških, od Rusov odvedenih prebivalcev.
Ruski napadi na obeta straneh Orzyca so bili odbiti.
Vrhovno armadno vodstvo.
Poznanjskl deželni zbor.
POZNANJ, 23. (Kor.) V včerajšnji plenarni seji provincijalnega deželnega zbora so bili sprejeti vsi od štirih deželnih odborov po predlogih prov. odbora stavljeni predlogi brez debate. Nato se je vršila ob udeležitvi deželnega glavarja, v Poznanju navzočih članov provincjal-nega odbora in višjih uradnikov provincijalne uprave slavnostna zaključna seja.
Na udanostno na cesarja naslovljeno brzojavko je prišel sledeči odgovor: Za ponovljeno obljubo zvestoba se najtopleje zahvaljujem, s katero me je provincijalni deželni zbor pozdravil glede na stoletno združenje provincije Poznaniske s Prusko. Naj bi bila s krvjo poznanjskih sinov zapečaćena zvestoba do cesarja in države za vse čase trdna vez, ki veže Poznanjsko z drugimi deli monarhije v edinstvu. Viljem.
Feldmaršal pl. Hindenburg je odgovoril deželnozborskem maršalu pl. Schlichtin-gu: Vašemu blagorodju in v provincijai-nem deželnem zboru zbranim poznanj-skim stanovom se najprisrčneše zahvaljujem tudi v imenu poverjenih mi čet za na nas naslovljene besede. Storimo svojo dolžnost, dokler me podeli milost božja naši ljubljeni domovini časten mir.
Ponosen sem, da imam pod svojim poveljstvom tudi sinove poznanjske provincije, katere glavno in rezidenčnomesto je moj rojstni kraj.
Feldmaršal pl. Hindenburg.
Nemci se bodo maščevali edino nad rusko posestjo.
BEUTHF.N, 23. (Kor.) »Kurier Slaski« priobčuje v uvodniku svoje današnje številke sledeče: V očigled bojazni, ki se je med poljskim prebivalstvom pojavila v-sled tega, da se mislijo Nemci vsled novih od Rusov v Memelu povzročenih grozodejstev maščevati nad vasmi in posestvi v zavzetem ozemlju, smo se obrnili na glavni stan s tozadevnim vprašanjem ter dobili odgovor, da je Rusija sovražnica Nemčije in da zato ne pride v po-štev poljska, litavska ali židovska posest.
GREŠNICE.
* Francoski spisal X*vier de Monttpln
Dva parčka sta si izvolila ložo poleg slikarjeve za svojo bivališče.
Gospoda sta bila mlada moža v elegantni, toda precej neurejeni obleki.
Dami. ki sta obe bili lepi, ste kazali s svojo veliko svobodo in neprisiljenostjov svojem govoru, da pač nimate ne olike, ki bi jo jima pripisoval človek po njeni precej okusni obleki.
Oospoda sta bila brez dvoma študirajoča sinova dobrih rodbin in prava veseljaka, a spremljali sta ju loreti z one strani Sene.
Fra Diavolo jih je poslušal in gledal z zavidanjem.
—	Pavel, ljubi moj, strahovito sem žejna, — je rekla ena dam.
—	2e?
—	Da!
—	Kaj bi pa pila?
—	Kar hočeš ti; meni je vseeno.
—	Pivo?
•— NP nrva nt?
—	Brizganec?
—	Tudi ne.
—	Limonado?
—	Prav tako ne.
—	Torej kaj pa? Neznosna si Sophie.
—	Naroči anamosov sirup.
—	Nisi li nespametna! Saj ga vendar
nimajo tu.
—	No. potem se zadovoljim z rumo-vim grogom in dvemi ali tremi črešnjami v žganju.
—	Naročim takoj.
—	Potem mi prinesi še par pomaranč, biškotov, torte, glaziranega kostanja, makaronov, malo šartlja in pa nekoliko bom-
bončkov.
—	Potemtakem si prav tako lačna, kakor žejna.
—	O, ne, samo da si preženem dolgčas, dokler ne pridemo k obedu v maison d' or. Saj gremo vendar še obedovat, ali morda ne?
—	Seveda.
—	Potem pa le pojdi, moj ljubi Pavel, in vrni se kmalu.
Pavel je odšel iz lože, v mislih ponavljajoč vsa naročila, da bi jih ne pozabil.
—	Cuj, debeluharček, dolgčas mi je! — je rekla nato druga dama svojemu soremlievalcu.
Imenovanje prnskefc« princa Adalberta.
WILHELMSHAVFN, 23. (Kor.) Pruski princ Adalbert je i-ienovan korvetnim kapitanom v vojski pa majorjem.
Novi monopoli in obdačenja v RusijL
PETROGRAD, 22. (Kvr.) Rusija name-ruje uvesti monopole za čaj, užigalice in obdačenje električnega toka, izvzemši tistega, ki je potreben za tovarniške obrate.
Z zapadnesa Dojlfta.
BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. marca 1915:
Zapadno bojišče.
Dva ponočna napada Francozov pri Carency, severnozapadno od Arrasa, sta bila odbita.
V Champagni so naše ćete na več krajih z uspehom razstrelile mine in odbile neki ponoćni napad severno od Beause-jourja.
Manjši navali Francozov pri Combre-ju, Apremontu in Flireyju niso Imeli
uspeha.
Napad na naše postojanke severovzhodno od Badonviillersa se je ponesrečil ob težkih izgubah za sovražnika.
Na Ostende so sovražni letalci zopet vrgli več bomb, ki niso napravile nobene vojaške škode, toda ubile in ranile več Belgijcev.
Neki francoski letalec je bil severo-zapadno od Verdun? sestreljen, neko sovražno letalo z dvema francoskima podčastnikoma pri Freiburgu prisiljeno, da je pristalo. Vse osebe so bile ujete.
Vrhovno armadno vodstvo.
FREIBURG, 23. (Kor.) Dva sovražna letalca sta se mudila včeraj med Vj5 in 5 nad mestom in sta vrgla šest bomb, izmed katerih je ranila ena nekega moža iz Zaehringena. Letalo je moralo pristati. Oba letalca sta bila ujeta.
Zeppelini nad Parizom.
PARIZ, 22. (Kor.) Listi objavljajo dolga poročila o poletu Zeppelinov nad Pariz in pravijo, da je škoda neznatna in da ni bil dosežen noben moraličen vtis. Radovednost, da bi videli Zeppeline je zatrla v ljudeh vsak strah. Po ulicah so drvele goste množice, da bi videle Zeppeline.
»Matin« poroča, da se je eden izmed Zeppelinov, ki je bil dozdevno zadet in težko poškodovan, oddaljil le s težavo v severni smeri.
PARIZ, 23. (Kor.) »Agence Havas «po-roča: V pondeljek ob 9 zvečer je prišlo v Parizu vsled signaliziranja Zeppelinov do novega alarma. Ukrenjene so bile takoj potrebne odredbe in ugasnjene vse luči.
PARIZ, 23. (Kor.) »Petit Pari^en« poroča iz Caiaisa: Neki železniški uradnik, ki je bil ranjen od zeppelinskih bomb, je umrl. Število ubitih oseb znaša torej 8. Prebivalstvo je bilo obveščeno, da se bo od sedaj naprej naznanilo bližanje Zeppelinov z zvonenjem zvonov. Ce bi prišlo do alarma med sedmo in deseto uro zvečer, se morajo ugasniti vse luči.
—	To je zelo laskavo zame.
—	Pa je res preneumno! Pa ne mislim tebe. Rada bi, da bi se že pričela igra. Jako slab duh je tu.
—	Prične se takoj.
—	Daj si vendar prinesti kak časopis.
Alfred je odprl vrata in poklical strežnico.
V istem trenotku pa se ie tudi vrnil Pavel, ves obložen z jestvinami in tudi strežnica je prinesla časopis.
—	Ali si videl danes ubogega Arsena? — je vprašal Alfred svojega prijatelja Pavla.
—	Ne, pisal mi je samo par vrstic, ko mi je poslal vstopnice.
—	Meni tudi. Upajmo, da ga bomo videli nocoj?
—	Brez dvoma. Najbrž je že sedaj za kulisami.
—	Seveda, pri svoji lepotici, svoji Pi-voini.
—	Jaz je ne poznam te Pivoine; ali jo poznaš ti?
—	Da. videl sem jo enkrat,
—	Kje pa?
—	Pri Arsenu?
—	Lepa je, kaj ne?
—	Kakor angel.
—	In kofeetna?
Nemška letala nad Calaisom.
LONDON, 23. (Kor.) »Daily Mail« poroča: Calais so dne 22. t. m. zvečer že v tretjič posetili nemški zrakoplovi. Točno opolnoči so bili prebivalci zbujeni vsled streljanja topov. Reflektorji so švigali na vse strani. M^li ognjeni obroči v zraku so označevali mesto, kjer so eksplodirale granate. Ogenj je trajal okoli 20 minut, nakar je postalo vse mirno in so reflektorji ugasnili. Zrakoplov je bil pregnan, še predno je dospel nad mesto. Vrgel ni nobenih bomb.
Blokada angleškega vodovja.
NEWYORK, 22. (Kor.) »Times«, »Tribune« in »Evening News« menijo, da bi v slučaju, če bi bila blokada napovedana in izvedena, nevtralne države priznale osamljenje Nemčije kot upravičeno vojaško odredbo. Nasprotno pa pravi »New-york Worlel«, da so združene države za-ščitnica pravic civilizacije.
LONDON, 23. (Kor.) Po tedenskem poročilu admiralitete je bilo od 10. do 17. t. m. torpediranih osem angleških trgovskih ladij. Trem ladjam, ki so bile torpedirane, se je posrečilo dospeti v pristanišče Odšlo in prišlo je 1509 ladij. Od začetka vojne je izgubljenih 96 trgovskih ladij. 54 so jih potopile križarke, 12 mine in podmorski čolni. Ribiška plovila pri tem niso všteta.
LONDON, 23. (Kor.) 30 mož znašajočo posadko parnika »Risvaulx Abbey« (1168 ton), ki je vozil med Hullom in Nizozemsko, je izkrcala včeraj neka torpedovka v Inninghamu in jo odvedla v Hull. Ladja se je potopila v petek zvečer v bližini Brelingtona.
Parnik »Concordia« torpedlniran.
LONDON. 23. (Kor.) Parnik »Concordia« iz Whitbyja je bil pri svetilniku »Royal Souvereign« torpediniran. Posadko obstoječo iz 26 mož so pripeljali v Dover.
Novi šef angleškega generalnega štaba.
LONDON, 23. (Kor.) Generalinajor sir William Robertson je bil imenovan za šefa angleškega generalnega štaba.
Delavsko gibanje na Angleškem.
LONDON. 23. (Kor.) »Times« poročajo iz Liverpoola z dne 21. t. m.: V Liver-poolu in Birckenhedu je 2000 delavcev v ladjedelnicah izjavilo, da smatrajo s koncem tedna stavko za končano. Oni se branijo delati med petkom popoldne ob petih in pondeljkom, ker se jim plačilo za čezuro ne izplača v soboto zvečer, ampak šele s tedensko plačo na prihodnji petek.
Vzrok velike izgube angleških častnikov.
LONDON, 23. (Kor.) Očividec v angleškem glavnem stanu pravi v svojem zadnjem poročilu: Velike izgube na častnikih je najbrže pripisovati odnošaju, da so morali iti voditelji pri prodiranju preko terena z ograjami in jarki v to svrho, da s opoiskali in izbrail boljši kot v izognitev in prekoračenje ovir.
Draginja v Londonu.
LONDON, 23. (Kor.) V Londonu posta- j ja plin dražji. Motropolitanska družba naznanja v neki okrožnici, da je bilo zvišanje cen potrebno vsled močnega zvi-
—	Kakor vrag.
—	Ali misliš, da je zaljubljena v Arsena?
—	Zaljubljena? Prav gotovo ne.
—	Potemtakem misliš, da ga samo izsesava?
—	To je prava beseda. In tako ga je pripravila tako daleč, da jej je dovolil, da sme nastopiti. Prava sreča za dekle, da more postati igralka.
—	In posebno v gledališču »Bolino« s petindvajsetimi franki mesečne plače!
—	Da, toda računal nisi plamenov ...
—	Ki jih uživa? Ha, ha, ha! To ni napačno.
—	Ubogi Arsen! Srce mu bo pač močno utripalo ob prvi uprizoritvi njegove igre!
—	To je pač vedno tako.
—	Pa, ali misliš, da bo imela dober uspeh ?
—	Ne, gotovo ne!
—	Zakaj ne?
—	Ker diletantski vaudevilli nikdaT niso nič vredni in ker Arsen Bochu ni mož, ki bi delal izjemo.
—	Da, toda ker je skoraj vse vstopnice razdelil med svoje prijatelje, je skoraj gotovo, da ne bo žvižgal nihče.
šanja cen premoga, vsled vojnih doklad uradnikom in vsled razsvetljevalnih predpisov oblasti.
Družba pravi koncem okrožnice: Angleška industrija je zgubila v januarju 3,013.000 ton. v februarju pa 3,630.000 ton vsled izvoza. Družba se je zaman trudila, da bi se dosegla prepoved izvoza premoga.
Afera Descland.
PARIZ. 22. (Kor.) Pred vojnim sodiščem se je pričela včeraj razprava proti Desclandu radi poneverjenja vojaških dobav in živil na korist obtožencevi prijateljici, gospej Besov. Zaslišanih je bilo 7 prič.	_
Turčijo proti trosporazuimi.
Bombardiranje Dardanel.
MILAN, 22. (Kor.) Mornariški strokovnjak »Corricre della Sera« pripisuje izgubo angleške vojne ladije »Irresistiblc« učinkovanju turških topov. Ima utis, da so turške bater. storile svojo dolžnost, česar ni možno reči, v isti meri o brodovju zaveznikov. To izhaja iz odstavljenja admirala Cardena, katerega obolenje je Ie pretveza. Izguba ali nerabnost dveh o-klopnic je za Francijo občutljiva, ker ne razpolaga z mnogimi ladijskimi enotami, ki se morejo oddaljiti od zapadnega obrežja Sredozrernskega morja.
»Secolo* poroča, da je neka francoska oklopnica, ki se je udeležila obstreljevanja Dardanel, prišla v Malto, da popravi zadobljene poškodbe.
LYON, 22. (Kor.) »Le Nouvelliste« poroča iz Pariza: Kakor se javlja, bo oklopnica »Gaulois«, kakor hitro nastopi lepo vreme, spravljena v dok. Poprava angleške oklopnice »lnflexible« bo končna že v na jkrajšem času.
Kakor je ivedel imenovani list, bo odposlana v Dardanelc tudi oklopnica »Jau-reguiberry«.	_
Italijanska zbornico.
RIM, 22. (Kor.) Koncem današnje zbornične seje je ministrski predsednik Saian-dra predlagal, da naj se odgodi zbornica do 12. maja.
Posl. Turati je temu nasproti izrazil željo, da naj bi bile počitnice krajše, posebno z ozirom na mednarodni položaj. Govornik želi, da naj bo Italija na stališču nevtralitete, miru in pravičnosti.
Minister predsednik Salandra je odgovoril, da vlada niti od daleč ne misli na to, da bi vladala brez parlamenta. Ce je predlagala daljše počitnice kakor navadno, se je zgodilo to radi tega, ker si je svesta dolžnosti, da posveti vso svojo pozornost notranji kakor tudi mednarodni politiki.
Kar se tiče zunanje politike, je dobila vlada že ponovne dokaze zaupanja od strani zbornice, dokaze zaupanja, ki za-morejo biti le splošnega značaja in ki do-kazujejeo. da se dovoljuje vladi največja akcijska svoboda. (Odobravanje.) Govornik zamore s polno zavestjo zahtevati, da obstoja med vlado in parlamentom popolna skupnost čustev, ki streme po varovanju opravičenih interesov in upravičenih aspiracij države. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
—	Neumnost- Ali misliš, da smo svojo pravico svobodne kritike prodali za vstopnico za trideset suov?
—	Ti bi bili vendarle res prepočeni.
—	Kar se tiče mene, bom žvižgal na vso moč. če je igra slaba.
—	In bo tudi najbrž.
—	Toda biti moramo pravični.
—	In če hočemo biti pravični, moramo žvižgati.
—V njegovem lastnem interesu ...
—	Seveda, da tako preprečimo, da ne bi še enkrat zagrešil take neumnosti.
—	Prav tako. Ubogi Arsen, smili se mi. Toda predvsem moramo biti nepristan-ski. Torej bomo žvižgali.
Fra Diavolo, sedeč v svoji loži, je z zanimanjem poslušal pogovor v sosednji loži, a še tem rajši, bi bil vedel, kdo je gospoda, ki se tako temeljito pripravlja na prvo uprizoritev igre neznanega pisatelja in prvi nastop neznane igralke. Ker so pa strežnice v gledališčih navadno zelo dobro poučene o rednih obiskovalcih, je mislil Fra Diavolo, da stori najbolje, ako povpraša strežnico. Odprl je vratica in jo poklical.
(Dalje.)
Stran II.
„EDINOST- štev. 83.
V Trstu, dnfc 24. msrca 1915.
Predlog ministrskega predsednika Sa-landre je bi! nato sprejet in seja zaključena.	_
imenovanja v nemški mornarici.
BERLIN, 23. (Kor.) VVolffov urad poroča: Admiral a la Suite pl. Usedom je bi! imenovan za generalnega adjutanta cesarja in kralja. Za admirala sta bila imenovana podadmirala Bachmann in pl. Krosigk. značaj admirala je dobil pod-admira! Grapo\v.
Slavnost ob priliki stoletnice Bismarcko-vega roistva.
BEROLIN, 23. (Kor.> Cesar Viljelm je določil, da naj se vrši ob stoletnici rojstva kneza Bismarcka pred postavljenim mu nacijonalnim spomenikom sfavnost v taki obliki, ki odgovarja resnosti časa in miru velikega tedna. Poskrbljeno je, da zberejo zastopniki cesarja, zvezni svet. državni zbor. prusko državno ministrstvo, pruski deželni zbor in berolinski nia;si^trat v državnozhorniški dvorani, odkoder odkorakajo k spomeniku in nanj polože vence.
Nemški pouk v kanadskem Berlinu prepovedan.
OTA\\ A. 23. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Solcka oblast v Berlinu (Ontario). najvažnejšem nemškem mestu Kanade, je prepovedala nemški pouk v iavnih šolali mesta. _
Bolgarska.
SOFIJA, 23. (Kor.) »Agence tel. Bul-gare* porrča: Ministrski predsednik Ra-doslavov je včeraj na nekem privatnem sestanku parlamentarne večine izjavil. da m ra Bolgarska v svojem pričakajocem stališču vztrajati do onega trenotka. ko bi zahtevali interesi dežele novo politiko. Ministrski predsednik je tudi izjavil, da so vse vesti o spremembi v ministrstvu neutemeljene.
Posvetovanje krščansko socijalnih poslancev.
DUNAJ, 23. (Kor.) Krščansko socijalno združenje nemških poslancev je imelo danes osemurno klubovo posvetovanje, pri katerem se je predsednik, de/elni odbornik Stockler v toplih besedah spominjal požrtvovalne hrabrosti naše ljudske armade. ki se pod zelo težkimi odnošaii neomajno ustavlja napadom po številu v premoči se rahaiajočega sovražnika. PaUe se je spominjal posadke v Przemv-slu. ki se je s hrabrostjo in vstrajnostjo, ki jima ni enakih, junaško branila in bila premagana samo vsled pomanjkanja živil. Enoglasno se je sklenilo odposlati v tem smislu sestavljeno brzojavko vrhovnemu poveljništvu.
Pegasti lesar.
DUNAJ, 23. (Kor.) Od 14. do 20. t. m. Je bilo v avstrijskem državnem ozemlju naznanjenih 171 slučajev pegastega !e-garja. Ore za osebe, ki so prišle z bojišča, ali ki se nahajnio v koncentracijskih taborih, odnosno za osebe, ki so v teh taborih zaposlene.
Ošpice v Avstriji.
DlTNAJ, 22 (Kor.) Od 14. do 20. marca je bilo priglašenih na Pura'u 66 obolenj ra ošpicah Razim teh je Hio v državnem ob močju Avstrije prijavljenih od 14, do 20. marca 99 slučajev.
Žitni trg.
BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Psnični o-trobi, drobni, 16.20—16.60; krompir (gor-njeegrski) beli 505—515. rdečkasti 512.5 do 520: rumeni 575—600; nyirski beli 512— 520, rdečkasti 575—58*2. rumeni 540—560: sedmograški 512.5—520; pe-štanski rdečkasti in rumeni 600—625.
Pogrebna slavnost po umrlem Kardinalu Agliardiju.
RIM, 23. (Kor.) Danes se je vršila v cerkvi Lorenzo in Damaso pogrebna slavnost po umrlem kardinalu Agliardiju, kateri so prisostvovali sorodniki umrlega. kardinal Gaspari, več drugih kardinalov. diplomatični zbor pri sv. stolici, člani papeževega dvora, papežev brat marchese della Chiesa in veliko katoliških društev. Po maši zadušnici, pri kteri so peli pevci sikstinske kapele, je podelil kardinal Vincenc Vanutelli odvezo. Truplo umrlega kardinala prepeljejo v njegov rojstni kraj.
Smrtna kosa.
MONAKOVO. 23. (Kor.) V pretekli no či je umrl predsednik akademije znanost-, prof. Karel Teodor Heigel, po kratki bolezni v 73. letu starosti.
DomaČe vesti.
Imenovanje. C. k. ministrstvo za javna dela je imenovalo g. Hinka J e 1 u š i ć a, ljudskega učitelja v Kastvu, c. k. strokovnim ucittl em v X plačilnem razredu. Česti-t'mo iskreno.
V spomin blage žene. Iz Komna smo
soremiSi k večnemu počitku gospo R o z o C o m c I o v o, soprogo c. k. o. sodnika Petra Correla v Trstu. Pokojnica je bila hči r nj k€ga Prana Kovačiča, znanega gostilničar a in posestnika v Komnu „pod placom". Kakor je bild že kot učenka odlič-njakirp. t?ko je bili Uiorn.i kot dekle in pozneje t so; rojra in mati. Naj omenimo še, da je bila pokojnica sest?a c. in kr. podpolkovnik: Miroslava Kovačića, ki se rahlja sedaj k^t vo'ni ujetn k v Nišu v Srbiji. Bil je rarren kot bataljonski poveljn k in vsled tega ujet še kot major. OdKkovm že poprej s signum la dis. je bi povišan v po!:po*kcvni a. Keizinerna ljubezen gaje
spajala s sestro mu — sedaj pokojno Rozo Comelovo. Bodi blagi pokojnici lahka zemlja tržaška: Vsej žalujoči družini pa naše najgloblje sožalje.
Cepljenje osepnic se bo v delavskem podpornem društvu vršilo v nedeljo 28. t. m, od 10. do 11. dopoldne. Cepi!a bosta oba društvena zdravn ka. Vabimo društveno članstva, da se da v kar največjemu številu na ta način zavarovati proti osepnicam.
Lovci pozor ! V blizini mesla Postojne se oddajo v najem v kratkem štirje lovi na javni dražbi in sicer v izmeri 580 do 780 I hektarja. Pojasnila da pa Matija LavrenčiO, Rojan, ul. sv. Mchorja št. 13, ali pa cd 2 j do 4 pop. v kavarni „Commercio".
Predsednik pevskega društva „Kolo"
j vabi odbornike na sejo, ki se bo vršila v četrtek dne 25. t. m. ob 2 in pol uri popoldne v prostorih konsumnega društvo cb drž. kolodvoru, Lazzarctto vecchio št. 31. Na dnevnem redu je pogovor radi sklicanja občnega zbora.
V ruskem ujetništvu, v mestu Dom Orlov, v guberniji Tomsk, se nahaja Anton Cevna, desetnik 5. domobranskega polka, 1 stotnija. _ _
Onadva sta beračila, ta dva sta pa kradla. Trgovec s sadjem Anton Micelli, ki ima svoje skladišče v ulici Vienna, je predvčerajšnjim okoli treh popoldne opazil, kako nek dečko jemlje čebulo z voza pred skladiščem in jo meče preko ulice nekemu svojemu tovarišu. Micelli jc nato oba dečka posvaril ter jima velel, naj se takoj pobereta od tam, a smrkolina sta ga začela nato še psovati. Tedaj je pa Micelli skočil za njima in posrečilo se mu je, da je enega prijel, dočim je drugi pobegnil. Vjetega je pa Micelli izročil nekemu redarju, ki je dečka odvedel na bližnjo redarstveno stražnico, kamor jc prišel tudi Micelli, ki je povedal, da mu je bilo tekom zadnjih dni ukradeno 73 kg čebule, v skupili vrednosti preko 50 kron, ker je čebula po 70 vinarjev kg. Dečko, ki je 14 letni Matej R., stanujoč v ulici del Vento in se uči za barvarja, je pa trdil, da se ni čebule niti dotaknil, temveč da je le gledal, kako so jo nalagali na voz. Oni, ki je pobegnil, da je njegov prijatelj Giovanin, kateremu pa ne ve priimka.
Radi poneverjenia. Marija vdova Pre-saijnova ima trgovino z jestvinami v ulici delle Becclierie št. 23. V tej trgovini je imela že 15 let v službi Josipa Budiniča, ki mu je sedaj 28 let ter je doma iz Obro-vega pri Podgradu. Preseljnova je bila posodila Budiniču 800 kron, ker mu jc zelo zaupala. Budinič je smel v njenem imenu inkasirati in tudi piače\ ati razne račune. iV.inoli teden je pa Preseljnova dobila potom nekega odvetnika v (Iradcu tožbo za 15S0 kron: tožila jo jc za to svoto tvrdka Karel \\ agner, pri kateri je Preseljnova naročala salami, gnjatl in enako blago. Dobro vedoča, da je tej tvrdki plačala vse račune, je šla Preseljnova k nekemu odvetniku in mu tudi pokazala dotične potrdilne listke, odrezane od poštnih položnic (čekov). Odvetnik je pa na teh listkih takoj opazil, da so ponarejeni, ker niso opremljeni s poštnim pečatom. Nato je Preseljnova takoj ovadila policiji Budiniča, ki je bil vsled tega aretiran. Na policiji je Budinič skesano vse priznal: napisal je na potrdilni odrezek svoto in napravil kak podpis, ki naj bi bil podpis poštnega uradnika, a ostali del poštne položnice je raztrgal in vrgel preč. Preseljnova ima pa doma drugih 10 tacih kuponov, ki tudi nimajo poštnega pečata, m sicer za skupno svoto 3395 kron. Sumi se, da je Budinič tudi te ponaredil in dotični denar pridržal zase.
Mali popotnik. Predsnočnjim, ko je prisopihal v Trst na kolodvor južne železnice poštni vlak z Dunaja, je policijski jmdjunkt vgledal med drugimi došlimi potniki tudi nekega komaj 13 letnega dečka, ki pa jc bil popolnoma sam, vsled česar g;« je ustavil in ga odvedel v svoj urad. Tu ga je vprašal, kdo in odkod da je in pa če iina kaj denarja. Dečko je pokazal saino sedem kron drobiža in povedal, da je 13 letni Kazimir Kopčizk, doma iz Šatorja na Ogrskem. Na vprašanje, zakaj da je prišel v Trst, je mali popotnik povedal, da je že dne 28. januvarja t. 1. pobegnil od doma, in sicer zato, ker ga je mati vedno pretepala. Prej ko je šel od doma je pa materi ukradel 58 kron denarja. Prepotoval je nato xe£ nego pol Avstrije in slednjič se je podal v Trst. Onih sedem kron da je zadnii preostanek od denarja, ki ga je ukradel materi. Podjetnega dečka so začasno spravili v zapore v ulici del Coroneo in v kratkem ga bodo poslali domov k materi.
Nepreviden dečko je 17 letni Ivan Blazina. ki je doma iz Gabrovice. Predvčerajšnjim popoldne se je hotel odpeljati iz Trsta z vlakom, ki odhaja ob 6 in 10 minut, a ker je prišel hip prekasno, je hotel skočiti na vlak, ko se je vlak že gibal. Ker je pa to strogo prepovedano, ga je redar Josip Nardin prijel za jopič in ga oridržal, kar je pa Blažino tako razljutilo, da je začel vpiti nad redarjem, naj ga ru-sti in mu rekel: »Va in malora!« Vsled tega ga je pa redar aretiral.
Oče. ki pošilja svoje otroke beraeft! Gospod Anton Cernač je predvčerajšjim popoldne privedel na policijski komisa-rijat v ulici di Torre bianca 6 letnega Jordana Nuzzija in njegovega 7 letnega brata Mihaela. Na komisarijatu je gospod Cernač povedal, da je ta dva dečka našel
na Korzu, ko sta beračila. Videč, da se treseta od mraza, ju je vprašal, zakaj ne gresta raje domov, nakar da sta mu dečka povedla. da jim je njiju oče velel, da morata ostati tam in beračiti do desetih zvečer ter da morata prinesti domov mnogo denarja. Na policiji je starejši brat, Mihael to potrdil in obenem rekel, da je njiju mati bolna in da se nahaja v bolnišnici. To se je pa takoj pokazalo za neresnično. Preiskali so dečkoma žepe in našli pri njima K 2'M. Na vprašanje, kje da stanujeta, je Miiiael rekel da v ulici della Guardia, a da ne ve koliko je številka, vsled česar so s policije poslali z dečkoma detektiva Ferlata. In tako se je izkazalo, da je dečko lagal tudi to pot: v ulici della Guardia ni znal pokazati hiše v kateri da stanujeta. Pač pa je dečko začel psovati detektiva, češ. da mu je ta ukradel dve kroni. Detektiv je nato oba dečka odvedel na redarstveno stražnico v ulici G. Parini, a tu mu je nadzornik Klarič povedal. da je že vložena ovadba proti Alojziju Nuzziju, očetu obeh dečkov, češ, da pošilja otroke beračit. Vsled tega jc bil ( če, 37 letni Alojzij Nuzzi, ki je doma iz •Massafre v Italiji in stanuje z ženo in z otrocivzgornji Carboli št. 150, še predsnočnjim aretiran na svojem stanovanju. Na policiji je sicer 'trdil, da gresta otroka beračit brez njegove vednosti ter da mil vedno bežita od doma.
Zvit uzmovič. Predvčerajšnjim popoldne je v kavarni »Specchi« 36 letni kamnosek Alojzij Milic, ki je doma z Na-brežine ter je izgnan iz Trsta a vziic temu stanuje na Vrdelci, poprosil v kavarni nahajajočega se Josipa Tuljaka, če bi inu mogel zmenjati bankovec za 100 kron, nakar je Tuljak odgovoril, da nima pri sebi toliko denarja. Ko je pa Tuljak malo potem v kavarni zamenjal bankovec za 20 kron, ga jc Milic poprosil, naj mu za četrt ure posodi 18 kron. Tuljak je Milicu rad vstregel, dal mu je 18 kron denarja, nakar je Milic skrivaj odšel iz kavarne in se ni več vrnil. Tuljak je pa šel na policijski komisarijat v ulici della Muda vecchia in tam ovadil Milica, ki je bil vsled tega aretiran.
Štiri kilograme kave so finančni stražniki našli v žepih 27 letnega težaka Frana Dremeljna, ki je doma iz Zagorja ob Savi in stanuje tu v ulici di Riborgo št. 35. Ker ni mogel dokazati, da je prišel do kave poštenim potom, so ga finančni stražniki izročili policiji. Tu je Dremelj trdil, da je našel kavo v nekem železniškem vozu. Dognalo se je pa, da je bila kava ukradena v skladišču št. 3 vstari prosti luki, in sicer na škodo tvrdkc t. Volk. Kava je vredna 9 kron.
Poženelova Pepca in Dreječkova zlata ura. Našo včerajšno notica pod zgoraj imenovanim naslovom spopolnujemo v toliko, da je imenovana Fepca izrabila dobrodušno srce g. Poženela, ki jo je vzel na stanova nje za par dni in sicer s tem, da ga je za hvaležnost okradla in sedi sedaj že v luknji.
Umrli so: Prijavljeni dne 23. t. m. na mestnem fiz katu: Benedetti Erminija, 9 mesecev, Sv. Marije Magdalene spodnje, št. 302; Mioni Konceta, 13 let, ul. M. d' Aze-glio št. 19; Tonon Rihard, poldrugi mesec, ulica dello Ospitale št. 8; Milialič Rihard, 3 leta, Vrdela št, 415; Peschke Emilija, 62 let, ul. dello Acquedotto št. 11; Lamenič Jo-sipina, 88 let, Vrdela št. 202 ; Černigoj Avgust, leto dni, Vrde a št, 1565. — V mest-ii bolnišnici dne 22. t m.: Livija Pavletić, leto dni; Peter Micheletti, 51 let; Marcela Albisser, 23 let; Ana Legovič, 19 let.

Gospodarstvo.
Kmetovalcem v nasvet. Ker nam bojni vrtinec pobira mnogo in najboljših delavnih moči, moramo mi, ki smo ostali doma, skrbeti, da vse primerno obdelamo, da nam zemlja da, česar potrebujemo v preživljanje. Vsako rastlino sadimo, če le možno, tako, da nam vzame pri pletvi in izkopavanju, čim manje zamude in delavnih moči. Krompir n. pr. naj se sadi v vrste okoli 60—70 cm narazen in izkopava z enokolesnim plugom. S tem prihranimo 50% troškov in zamude in poleg tega je pridelek gotovo obilnejši. Omenjeni plug si more vsakdo naročiti pri kmetijskem društvu v Gorici, na Kornu. Ker ima letos večina kmetov le po enega vola, je ta plug posebne važnosti, ker za oranje žnjim zadostuje le en vol. Kakor krompir, se sadi na isti način tudi koruza. Najboljše je saditi vsako rastlino posebej in ne, kakor je sploh navada, po 5 ali celo 10 raznih rastlin na isti prostor. Res se včasih doseza s tem več pridelka. Ali v slučaju suše, ali pa, da ni časa, oplesti njivo, je pridelek prav majhen. Kaj nam koristi, da Bog ve koliko rastlin sadimo na isti prostor, če pa ne bomo mogli poleti čistiti plevela, ker ravno isti čas, ko plevel najbolj raste, prihaja kmetu največ raznega dela, rekel bi, da je vse delo na enem kupu.
Kar se tiče vinogradništva, je letos priporočljivo, da se mladik ne vspenja v stran med vrste, kakor je to na Krasu večinoma v navadi. Taka vzgoja zahteva mnogo sitne zamude pri vežnji in pletvi. Mladike naj bi se pripogibale k tlom kar se zgodi na ta način, da se prvo žico pripne v vrsti Vz m, drugo prilično lm — to je: kjer se mladike vpogibajo— in tretjo (če je na razpolag) 1% mod tal. Sicer izgleda ta vzgoja, dokler je trta še gola, nekoliko grdo. Ali, ko je trta zelena m ko visi grozdje, je vse drugače. To je potz-
kusil podpisani in je prepričan, da gre tej vzgoji vsestranska prednost. Če se vinograd poveže na ta način, imamo v vinogradu na razpolago prazne vrste, da sadimo vanje obstranski pridelek, in da lahko s plugom orjemo in plevemo. Ta način ne le da nič ne krči letine na vinu. marveč je grozdje lepše in obilnejše. Sedaj, ko se nahajamo v času vojne in je življenje jako drago, je najbolje, da sadimo v vinograd tudi druge pridelke, če tudi se ga bo morda radi tega kak liter manje pilo. Ko konča vojna, pa stojimo zopet v prejšnjo smer. Ce bi kdo želel glede teh nasvetov kakega pojasnila, sem drage volje na razpolago.
Fr. Tavčar, Kreplje.
Ml Iz Gorita.
Deželni aprovizacijski odbor je nabavi1 do srede t. m., kakor je razvidno iz poročila, prečifanega na sestanku deželnih glavarjev v Gorici, to-Ie blago: 1.970 kvinta-lov pšenice v deželi, 37.540 kvintalov na Ogrskem in zunaj države, ječmena 40 vagonov, moke 40 vagonov, sirka 402 vagona, činkvatina 5 vagona, vse na Ogrskem. Krompirja je kupil na Ogrskem 50 vagonov, od teh jih ima dobiti Še 30. Svoj čas je kupil aprovizacijski odbor tudi 4000 kvintalov ameriške pšenice, a'.i dotična ladja je prispela v Genovo prepozno, en dan po prepovedi izvoza žita iz Italije ; ni ostalo drugo nego prodati to žito v Genovi, kar se je storilo z dobičkom. Žito, nakupljeno od aprovizacijskega odbora, se melje v štirih mlinovih, moka se oddaje pekom, trgovcem in tudi privatnikom; dajalo se je tudi domačim tovarnam testenin ali tb dajanje se je že ustavilo. Dosedaj je zagotovljena Še dobava 300 kvintalov testenin n^bjljše vrste.
Iz zdravstvenega poročlia za čas od 7. do 13. t. m. je razvidno, da je bil glede infekcijskih bolezni naznanjen en slučaj da-vice. Rojenih je bilo v Gorici v tem času 9, umrlo je 13 oseb, in sicer 7 v mestu, 6 v bolnišnicah.
Goriški deželni šolski svet bo imel svojo prihodnjo sejo dne 30. marca t. 1. Te seje se udeleži tudi novi namestnik baron Fries-Skene.
Prvi državni pravdnik Andrej Jeglič v Gorici je nastopil daljši dopust. Posle državnega pravdništva vodi državnega pravd-nika namestnik J. Zorzi.
Zopet nove maksimalne cene. Po novi določbi za prodajo na drobno stane pšenična moka kg 92 vinarjev, moka za kruh 66 v, srrkova 48, kruh 64, testenina 1 K 28; meso: zadnji deli 2 K 60, sprednji deli 2 K 20, krompir 24, sladkor 92 in 96, mleko 28, sol 28 v.
Draginjska doklada učiteljem v gradiščanske;',1 okraju. Okrajni šolski svet v Gradišču je dovolil učiteljem 20 odstotno, učiteljicam 10 odstotno diaginjsko doklado.
Umrl ie v Gorici trgovec Ivan Delkin. Trgovina Delkinova se nahaja v Gosposki ulici proti Kornu ter je dobro znana okoličanom.
Na dve leti težke ječe s postom vsak mesec je obsojen 47 letni Alojzij Monta-gnani iz Pressane; pregrešil se je nad svojo lastno hčerjo Marijo.
V Tržiču se potegujejo za to, da bi dobili vojniško bolnišnico, v kateri naj bi se nastanili vsi domači vojaki, ki obolijo na bojišču ali dobijo rane.
Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Došli so: Peter Bon, Fran Bizjak, ,osip Kraške, 27. domobr. polka, Henrik Jurovič, 20. lovskega bataljona, Ivan Beletič, 8. lovskega bataljona, Anzelm Branden-burg, Anotn Bonda, obmejne stražne stotnije, Jakob Jamšek, A. Trušnovee, 97. polka, Fran Greimel. Teodor Vaselik, Ivan tisi. Ivan Rakovac, Roman Bauch, kolesarji, Karol VVeissenbock, zrakoplovec.
Po tujih bolnišnicah so bili ti-le vojaki ž Goriškega poleg seznamov izgub št. 244—252: Dominik Brajda iz Tržiča, bo-an, 27. dom. polka, Angelj Gartner iz 3orice, bolan, 97. polka; v Mariboru Ev-geu Zamar iz Krmina, bolan, 7. polka, v Judendorfu Anton Lenardon iz Tržiča, bolan, 8. topničarskega polka, Pavel Lešnik iz Štanjela, ranjen, 7. polka, Anton Tomažin iz Tržiča, bolan, 27. dom. polka; v Brodu na Savi Anton Blažko iz Gorice, obmejnega brambnega bataljona; v Ujpestu na Ogrskem Alojzij Maraž iz Števerjana, bolan, železniške stotnije, Fran Brumat iz Fare, ranjen, 20. lovskega bataljona; v Ljubnem na Štajerskem Josip Ušaj iz Gorice, bolan, 4. dom. poJka; vCelovcu Anton Fakin iz Skocjana, bolan, 27. dom. polka, Alojzij Saksida, bo-
lan, 97. polka, Josip Stoka iz Tolmina, bolan, 47. polka; v Budimpešti je bil Peter Velušček iz Gorice, bolan, narednik 97, pešpolka; nahaja se sedaj v Gorici v bolnišnici na Travniku. G. Peter Velušček je goriški deželni uradnik.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
I-- SB	HALI 0CSL&S!			
□n i □□ □□		se računajo po 4 stot. be-eclo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaSa 40 stotink. :	□□□ tra	
r!ft*fjrJ'fJ	Marco 3;"», buffet ul. Giuliani
vCblliiiU	27 se priporoča. Toči so istr-ko vino,
kraški teran	in belo vipavsko I. vrste. Corka in
mrzla jedila ob vsakem času.	85
August Stolar, ss?rUst'fr'1™.
znanja, daje zo: ct lastnorono prevzel krojaško delavnico. Izvršuje najmodernejše civilne obleko, ter vsakovTstne uniforme po najzmernejsih cenah Za naročilo zado-tuje dopisnica, ter pride osebno na dom z uzorci.	127
TffHOfD^'O^Ofl c	nadpaznik želi
1 rsUbdbll^lbll spoznati se z izobraženo gospodično lepe j ostave, iS—24 let staro, v svrho ženitve. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko pod „Triglav 12'»" na Ins. odd. Edinosti.	14S
se stanovanje z eno ali dvema posteljama z uporabo kuhinje. Ulica Commerciale 0, pritličje.	300
fiflftin*llfnjf z lr?ovs^° izobrazbo in prakso, yd^j/UUlU3U vešč.i v pisanju in govoru slovensko, nemško in i'alijansko, strojepisa iu stenografije, se išče za trgovsko pisarno. Pismene j o-nudbe pod „Samostojna št. 157a na Ins. odde'ek Edinosti.	157
!80l
Coi
Trst, uL Campa^il© šiv. 21.
Vsak? dan prihajajo novosti
za pomladansko In letno sezono.
Bluze, krila, kostimi, obleke in vsakovrstno drugo Dlaga po zelo nizkih renaii.
PLONBiSANIg" ZOBO¥,

: BREZ BOLiClNE :
mi
KONC ZOBNI TBMMIK
ZOBOZDflUtV-IMK
UUCS CASERMA, 13IL nad.
Mmk „Edinost" u Trstu
ie izdal in založil naslednjo knjige:
L »VOHUN«. Spisal L F. Coopcr. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAK1«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knallič. — Cena K i.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. bjeruje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. Cena bO vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii J8. stoletja. Napisal I. E. Tornić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
SI. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Clie-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostoo vest, da je naš nepozabni sin, brat, soprog In oče
Eduard-Adriian Vat@wec
po kratki bolezni danes v torek ob 7.H0 zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb zemskih ostankov blagega pokojnika se bo vTŠil v četrtek 25. t. m. ob 10 rjutraj i* mestne bolnišnice t cerkev Sv. Antona novega in potem na pokopališče v lastno grobnico.
TRST, 23. marca 1915.
An« Valoveč, soproga.	JoSeffa Valove«, mati.
Franc, Adrijan, sinovi.	Kristina, Pavla, hčere,
por. ieralffoj, FranClika por. Mlat, Pavla por. Ferles, sestre.
Novo Pogrebno podjetje, Trst-Corso 47.
Manom pri obisku Trsio se uUndno priporoča Restaoneila Balkon o M. di 12 dobilo izvrstna domača oina in dobra Kuhinjo po iabo nizhi ceni. - Postrežt
ir
tešna.