Poštnina ptofans ▼ eofcrtnL Leto Xm., štev. 269 Ljubljana, petek 18. novembra 1932 Cena * Biti UpravoiStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica o. — Telefon št. 3122. 3123. 3124 3125. 317t». Inseratm oddelek: Ljubljana, Selea. oureova ul S. — TeU 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica itev. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teiefon št. 190. Računi pri pcšt_ ček. zavodih: LJubljana št 11 842 Praga čislo 78.180, Wien St 105 241 Naročnina znaša mesečno Dm 25.—. Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5. Tele-foo št. 3122. 3123 3124. 3125. 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje. Kocenova ul. 8 Tel. §t 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi DO tarifu Angleški načrt za razorožitev sveta Angleži zahtevajo le odpravo, oziroma omejitev vojnega orožja, ki ogroža varnost britskega imperija London, 17. nov. AA. Uradno se poroča: Glavni obrisi angleških razorožitvenih predlogov, ki jih je danes stavil angleški zunanji minister sir John Simon na seji predsedništva razorožitvene konference v ženevi so: Znižanje velikosti vojnih ladij in križark, pepoino ukinjenje podmornic, prepoved težkih tankov, omejitev kalibra mobilnih topov in popolna ukinitev vojaškega in pomorskega letalstva s posebnim mednarodnim dogovorom. Simon n; stavil svojih predlogov kot nov razorožitveni načrt, temveč le zato, da s tem omogoči pravično rešitev nemške zahteve po vojaški enakopravnosti. Pri tem pa je treba upoštevati, da je naloga konference omogočenje splošne razorožitve. in da je takojšnja popolna izvedba enakosti načela v praksi nemogoča. Angleško stališče do nemške zahteve po vo.aškj enakopravnosti je prišlo do izraza že v četrtkovem Simonovem govoru v spodnji zbornici. Kot dopolnilo so bili se-daj objavljeni angleški predlogi v posebni beli knjigi. Knjiga vsebuje podrobne predloge o kvalitativni razorožitvi na morju in kopnem, o kvantitativni razorožitvi letalstva, o razorožitvenem nadzorstvu in o posebni vrhovni reviziji. Končni uspehi bodo dosegljivi le postopoma Neposredna naloga razorožitvene konference je, da določi program za razorožitev v prvi etapi, po možnosti tudi že program za drugo etapo Kar se tiče poli-txm.li težkoč, je na dlani, da bodo dobri sosedstveni odnošaji v prvi etap] omogočili izvedbo druge etape. Kar se tiče prve etape, pripominja angleška vlada, da je glede pomorske razorožitve, pravkar v resnih pogajanjih z vodilnimi pomorskimi državami o bistvenem znižanju velikosti bojnih ladij in križark. Nemški zahtevi po enakopravnosti bo v tem pogledu v toliko ustreženo, da bo smela Nemčija zgraditi bojne ladje tipa. o katerem bo med velikimi pomorskimi državami dosežen končni sporazum. Dosedanje ugotovitve so dog.iale, da bo na podlagi meje 10.000 ton za križarke in težke ladje mogoč splošen sporazum. Prj tem pa naj veija načelo, da reorganizacija nemških bojnih s i i ne sme presegati meja, ki bi bile v nasprotju s splošno razorožitvijo >n znižanju oboroženosti. Nobena nova gradnja Nemčije ne bo smela povečati že obstoječe njene vojne tonaže. nego jo samo obnoviti ali izpopolniti. Angleška vlada je že opetovano izdavila, da je pripravljena omejiti svoje križarke na 7000 ton Te križarke naj bj bile opremljene s 7 palonimi topovi, kar pomeni mejo, ki je sedaj naložena Nemčijii po mirovnih pogodbah. Po mnenju angleške vlade je treba v najkrajšem času popolnoma ukiniti podmornice. To b; bilo največje dejanje na polju splošne razorožitve in za mir sveta, ki bi omogočilo ugodno rešitev nemške zahteve po enakopravnosti v orožju. razorožitve na kopnem, je treba popolnoma ukiniti težke tanke, ki so docela ofenzivnega značaja, kakor je to dokazala svetovna vojna. Pač pa je angleška vlada p^oti popolni ukinitvj vseh tankov, ker smatra da bi bilj lahki tanki edino primerno obrambno orožje proti br-zostrelnemu napadalnemu orožju, tako da bj bila pehota ž njimi primerno zavarovana pred hudimi napadi Lahki tanki naj bi ostali zaradi uspešne obrambe. Prav tako je angleška vlada za ukinjenje težkih mobilnih topov, ker so orožje, namenjeno direktni ofenzivi in napadu. Sedaj so Nemčiji dovoljenj topovj z največ 10.5 cm. Ni drugega razorožitvenega vprašanja, kj bi bilo tako vitalnega pomena in tako neodložljivo, kakor vprašanje letalske razorožitve, od katerega zavisi življenje in zdravje civilnega prebivalstva v primeru brezdušnega bombardiranja. Angleška vlada je že opetovano izjavila, da je pripravljena iti v tem pogledu do skrajnosti Sklene naj se mednarodna pogodba o popolni ukinitvi vojaških in pomorskih težkih letal za bombardiranje. Dovoljena naj bodo le težka letala za policijo. S tem v zvezi naj se uvede efektivno mednarodno nadzorstvo nad civilnim letalstvom. Težkoče, ki jiih bo treba premagati, so velike. Čeprav tvori angleško letalstvo le eno petino letalstva vsega sveta, je angleška vlada pripravljena snrejeti z drugimi državami naslednje praktične razorožitvene predloge: 1 ) Takojšnje znižanje letalskih sil vodilnih letalskih držav na stopnjo angleškega letalstva; 2 ) 33.3 odst. znižanje težkega letalstva v vseh državah; 3.) uvedba čim lažjih vojaških letal na podla?! mednarodnega dogovora. Tako dosežena letalska razorožitev naj bi tvorila prvo etapo Za letalstvo naj torej istotako velja načelo postopne omejitve. Angleška vlada je tudi mnenja, naj bi se Nemčija odpovedala vsem vojaškim ali pomorskim letalskim silam. Za kvantitativno razorožitev bo treba po mnenju angleške vlade dolgotrajnih pogajanj in posvetovanj. Vodilno načelo naj bo, da obnova vojaških sil Nemčije ne sme povečati nemških sredstev vojaške agresivnosti. Angleška vlada nadalje snrejema Hoov-rove predloge o vojaških efektih v celoti in kot osnovo za nadaljnjo diskusijo. Glede razorožitvenega nadzorstva in nadkon-trole pa je mnenja, da mora razorožitve-na konvencija veljati za vse v Ženevi zastopane države sveta. Simonov govor Ženeva, 17. nov. AA. Danes je imel v predsedništvu razorožitvene konference angleški zunanji minister sir John Simon velik govor, v katerem je raztolmačil nazore angleške vlade in njene predloge o splošni razorožitvi na morju, kopnem in v zraku. Uvodoma je priznal, da je zaenkrat še prerano komentirati francoski razorožitveni pTedlog, da pa zasluži ta predlog zaradj globokega duha, ki je prešinjal njegove tvorce, največje priznanje. Nato je Simon prešel na vprašanje razorožitve in povezanosti tega vprašanja z vojaško enakopravnostjo, kar je ravno zavrlo delo konference. Določbe mirovne pogodbe je mogoče izpremeniti le s splošno pogodbo. Francoski načrt ima v ostalem tudj za ta primer določbe in predloge o novačenju kontinentalnih vojsk, ki pomenijo delno iz,premem.bo m.irovne pogodbe. Prav tako pa so že tvorci mirovne pogodbe mislili na razorožitev. Po premirju so že mnoge države izvedle delne in enostranske razorožitve. Toda razen pogodb, ki so zvezane z jmeni Washington in London, ni obveznih konvencij, ki bi vezale države k razorožitvi. Ker pa je Nemčija postala med tem članica Društva narodov, ji gre pravica, da razpravlja kot enakopravna. Angleška vlada je »ato prišla do prepričanja, da je treba mednarodno obvezno sprejeti naslednje ukrepe: 1.) Vse evropske države naj svečano izjavijo, da hočejo odkloniti silo kot sredstvo za reševanje svojih medsebojnih sporov. 2.) Glede omejitve oboroževanja naj velja ista konvencija za Nemčije, kakor za Jruge države. 3.) Te omejitve naj veljajo za vse enako in naj se na enak način izpreminjajo. 4.) Enakopravnost glede orožja, ki jo zahteva Nemčija, ne velja za število orožja, marveč samo za vrste orožja. Simon je nato poudaril, da je naloga konference, doseči čim večjo pozitivno in izvedljivo splošno razorožitev. Enakosti ni mogoče izvesti takoj Naloga konference je zato ta, da določi prvo etapo in da začrta obrise druge etape razorožitve. Angleška vlada je za križarke do 7000 ton, za ukinitev podmornic in napadalnih tankov, za znižanje težkih topov na 10.5 cm, znižanje letaiskih sil glavnih letalskih držav na stopnjo Velike Britanije. Nadalje predlaga angleška vlada znižanje vojaških letaiskih sil za 33.3 odst To znižanje naj velja tudi za letalstvo Velike Britanije. Težina letal naj se zmanjša na čim manjšo. V primeru, da Nemčija obnovi obvezno vojaško službo, mora primerno znižati svojo milico z rednim letnim poukom. Prav tako mora znižati svoje brambne organizacije od 100.000 na 50.000 mož. Anglija sprejme Hoovrove predloge o efektivih kot podlago za razpravo. Prav tako je za resolucijo o nadzorstvu. Simon je končal svoja izvajanja s pozivom, da bo konferenca dosegla svoj cilj le za dobro voljo vseh mednarodnih činiteljev. Predsednik razorožitvene konference Henderson je pritrdil Simonovemu poročilu i,n izjavil, da je prisotnost Nemčije neodložljiva. Zastopnik Italije Rosso se je pridružil Simonu in Hendersonu. Francoski zastopnik Massigli pa je izjavil, da bo francoska vlada blagonaklonjeno proučila Simonov govor. Angleško opravičilo London, 17. novembra A_A. Uradni angleški krogi poudarjajo, da na evropski celini ne smejo napačno tolmačiti angleških razorožitvenih predlogov. Če angleški predlogi ne govore izrecno o varnosti, s tem še ni rečeno, da naj ti predlogi na-domeste načrte Hoovra in Herriota, marveč je angleška vlada imela v mislih le njihovo izpopolnitev. Trgovinska pogajanja Italije in Rumunije Bukarešta, 17. nov. g. Prihodnje dni bo prispela v Bukarešto italijanska delegacija, da se pogaja o klirinški pogodbi z Rumuni-jo in razčisti razen tega nekatera trgovska politična vprašanja. Kakor zatrjujejo, hoče Italija doseči izravnavo medsebojne trgovske bilance, ki je bila doslej za Italijo pasivna. Zato boče Italija pridobiti rumunski trg za nekatere italijanske industrijske proizvode. — Rumunska trgovinska bilanca izkazuje v prvih 9 mesecih t. I. prebitek 3512 milijonov Iejev, za 300 milijonov mani kakor v preteklem letu. Izpremembe v madžarski diplomaciji Budimpešta, 17. nov. g. V političnih krogih zatrjujejo, da se bodo izvršile v madžarski diplomatski službi v kratkem važne osebne izipremembe. Pariški poslanik Friderik Szilany bo prevzel poslaništvo na Dunaju. Poslanik v Berlinu, Koloman Ka-nya bo upokojen, za njegovega naslednika pa se še niso zedinMi Tudi londonski poslanik baron Ivan Zichv-Rubido bo zapustil svoje mesto. Razen tega bodo izvršene tudi važne izpremembe v zunanjem uradu samem. Konec Papenovega režima Ker so vse vodilne nemške stranke odklonile koncentracijsko vlado pod njegovim vodstvom, je Papen izročil snoči Hindenburgu desni- sijo svojega kabineta Berlin, 17. novembra d. Pogajanja državnega kancelarja Fapena z voditelji strank so jasno pokazala, da je vlada nacionalne koncentracije pod Papeno-vim vodstvom popolnoma izključena. Proti njej so se izrekle vse velike v parlamentu zastopane stranke: narodni socialisti, socialni demokrati, cen-trum in bavarska ljudska stranka. Pa-pena so bili pripravljeni podpirati le nemški nacionalci in nemška ljudska stranka, ki pa številčno sploh ne prihajata v poštev. Papenova misija se je prav za prav izjalovila že po včerajšnjih pogajanjih s centrumom in bavarsko ljudsko stranko. Kljub temu pa je hotel še počakati na odločitev narodnih socialistov. Ko pa je Hitler, ki je prispel davi v Berlin, izročil Papenovi vladi spomenico, v kateri mu sporoča, da narodno socialistična stranka odklanja sploh vsak razgovor z njim, je Papen izvajal posledice in predložil državnemu predsedniku Hindenburgu demisijo celokupne vlade. K temu je bil prisiljen še tem bolj, ker naglasa Hitler v svoji spomenici, da je pripravljen predložiti Hindenburgu program svoje stranke le pod pogojem, ako Papen ne bo prisostvoval temu razgovoru. Državni kancelar Papen je odšel že popoldne k državnemu predsedniku in mu je poročal o neuspehu svojih pogajanj z vodilnimi strankami v državnem zboru. Predložil mu je obenem ob 18.30 demisijo svojega kabineta, ki je bila tudi sprejeta. Splošno se pričakuje, da bo državni predsednik Hindenburg jutri pričel zasliševati voditelje strank o možnosti stvarnega sodelovanja v parlamentu. Ali bodo k razgovorom povabljeni tudi socialni demokrati, bo odločil sam. Hindenburg bo pri svojih posvetovanjih z vodilnimi parlamentarci poizkušal predvsem zvedeti, kako si oni zamišljajo iz- hod iz sedanje krize, in ali je sestava zanesljive delovne večine v državnem zboru sploh mogoča in na kakem programu. V političnih krogih se zatrjuje, da bo Hindenburg takoj po konzultacijah voditeljev strank poveril kakemu svojemu zaupniku nalogo, naj nadaljuje razgovore s strankami in položaj temeljito izčisti. Med osebami Hindenbur-govega zaupanja se imenujejo za enkrat: državni tajnik v predsedništvu Meissner, državni komisar za Pru-sijo dr. B r a c h t in bivši komisar za nadzorstvo nad cenami Goerdeler. Spričo težavnega položaja, ki je nastal po Papenovi demisiji, bi imelo tako postopanje predvsem namen, dokazati, da se nočejo odgovorni krogi poslužiti vseh možnosti, preden bi morda prišlo do končnega preloma, ki bi mogel imeti ne-dogledne posledice in bi po njihovem mnenju presegel vse dosedanje krize. Berlin, 17. novembra. A A. Predsednik repubFke Hindenburg je ob 18.30 sprejel kolektivno ostavko Papnove vlade. Duna], 17. novembra. AA. »Stunde« poroča: V političnih krogih izjavljajo na podlagi najnovejših izjav Johna Simona in Herriota, da bi morebitna preureditev avstrijske vojske v milično armado ne zadela na nikako oviro zunanjepolitičnega značaja. Berlin, 17. novembra g. Državni predsednik Hindenburg se bo že . jutri začel pogajati s strankinimi voditelji zaradi sestave nove vlade. Pri tem so že v naprej izključeni komunisti in sedaj tudi socialni demokrati, ker so izrecno odklonili, da bi sodelovali v vladi nacionalne koncentracije. Hitlerjeve namere so še vedno precej nejasne. V ostalem se zdi, da je tud: državni predsednik proti postavitvi Hitlerja na čelo vlade, ker mu slej ko prej lebdi pred očmi sestava vlade, ki bi bila v koncepciji slič-na odstopivši Papenovi vladi. Kakor se kaže. sedanja kriza ne bo Tudi Italija prosi za moratorij Italija je kot peta zaprosila v Ameriki za od-goditev zapadlih plačil — Negotovost ameriškega stališča glede na revizijo vojnih dolgov Rim, 17. novembra, n. Italijanska vlada je poslala v VVashington noto, v kateri zahteva, naj se ji dovoli odgoditev plačila letnega obroka njenih vojnih dolgov, ki zapade 15. decembra. Poleg angleške, francoske, belgijske In poljske ie to že peta spomenica glede vojnih dolgov, ki je bila v zadnjih dneh predložena vvashing tonski vladi. VVashington, 17. novembra, g. Vprašanje vojnih dolgov se je zaradi prošnje zaveznikov za odgoditev plačila pomaknilo v ospredje ameriške politike. Fronta proti kakršnikoli obnovitvi moratorija se ie povečala. Tudi predsednik Hoover se ie baie izrekel za plačilo decembrskega obroka, ker bi bil to pogoj za morebitno revizijo dolgov. V ožjem prijateljskem krogu je predsednik Hoover celo izjavil, da ga je prošnja za odgoditev plačil zelo presenetila in da bi bile morale države, preden so je prediložile. započeti pogajanja. Novi predsedn k Roosevelt se o tem še ni izjavil. V krogih Wallstreeta spremljajo stremljenja po reviziji vojnih dolgov simpatično, ker pričakujejo, da bi se z nii-hovim znižanjem povišali banani posli. Razen tega so mnenja, da kupčije s privatnimi posojili ne bo mogoče razširiti, dokler ne bodo olajšana bremena zaradi vojnih dolgov. Za stališče finančnih krogov v tem vprašanju je značilna izjava bančnika Thomasa Lamomta, Morganovega partnerja, ki je na nekem vseučiliškem predava-nijiu izjavil, da so ameriške zahteve po povračilu vojnih dolgov sicer popolnoma upravičene, vendar pa je za sedaj nemogoče, da bi jih-države dolžnice poravnale v celoti. Polno vračilo vojnih dolgov bi zadušilo vso svetovno trgovino. Iz okolice zakladnega urada se je izvedelo, da pričakuje Amerika za 15. december samo gotov znesek vojnih dolgov, ker so obroki, ki zapadejo tega dne v plačilo, razen angleškega dela razmeroma zelo nizki. VVashington, 17. novembra. AA. Ameriška vlada ima te dni neprestano posvetovanja o položaju državne blagajne. Finančni položaj po-staja z vsakim dnem resnejši. Največje skrbi pa ima vlada z vorašaniem vojnih dolgov. London, 17. novembra. A A. Po poročilih Iz Am0%« sklepajo, da bodo Zedmiene države vztrajale na plačilu vojnih dolgov, ki zapadejo 15. decembra. »Herald Tribune« poroča, da bo Hoover po posvetu s svojimi sodelavci zahteval plačilo decembrskih obrokov m da bo to pogoj za pogajanja o kasnejši reviziji vojnih dolgov. Kongres je skoro v celoti Dro-ti odložitvi. London, 17. novembra. AA. Novi nemški londonski poslanik Hosch je danes podal svojo prvo izjavo. Dejal ie, da je ena izmed največjih nalog današnjega sveta boj proti dvema strašnima nesrečama povojne dobe, nerazumevanju in nezaupanju, ki mečeta polena pod noge politikom pri reševanju mednarodnih problemov in Dri obnavljanju prijateljskih odnošajev med narodi. Berlin, 17. novembra. AA. VVolffov urad poroča iz Londona: Angleški finančni list »Financial Nevvs« pravi, da nihče ne trdi, da Nemčija ne bi preživljala hude depresije, vendar pa položaj ni več tako obupen, kakor ie bil še pred kratkim. V angleških finančnih krogih začenjajo g'edati Nemčijo v novi luči, kar pomeni, da ne vidijo več v Nemčiji ban/krotne države. Ko bo vprašanje dolgov med Evropo in Zedinienimi državami definitivno urejeno, pravi list se bo zaupanje vnovič vrnilo. Za to gre zahvala ne nazadnje tudi nemškemu naporu, da ostane Nemčija umna dolžnica. To njeno zadržanje bo ob koncu v prvi yrsti tudi njej v korist. Volitve na Danskem Kopenhagen, 17. nov. n. Po doslej znanih rezultatih volitev na Danskem so desničarji napredovali in si prdobili pet nov-"h mandatov v poslanski zbon.ici Lev:ca, ki je pri zadnjih volitvah 1929 dob 'a večino v parlamentu, je iedaj izgnbiia tri mandate Itodanj, 17. novembra AA. Obe vladni stranki, demokrati in socialisti, sta izmed 149 mandatov dobili 76 Zato bo sedanja Stauningova viada ostala še nadalje. ČSR povišuje carine Praga, 17. novembra. AA. Da doseže ravnotežje v proračunu, ie češkoslovaška vlada zače^ razmišljati o zvišanju carin na nekatere prekomorske vrste blaga, predvsem na Saj. Rusija kupuje nemške ladje Hamburg. 17. novembra g Sovjetska unila 1e kupila od družbe Hapag Llovd Union tretji parnik. in sicer l. 1917. arra-jend parnik s 5.800 tonami. kmalu rešena, ker bo že sam stik med posameznimi strankami v današnjih razmerah povzročil velike težave. Med centrumom in narodnimi socialisti, nemškimi nacionalci in narodnimi socialisti ter tudi med centrumom in nemškimi nacionalci ni skoraj nobene točke, v kateri bi si bile te stranke glede nadaljnje oblike državne politike edine. Hindenburg se namerava pogajati z voditelji strank samo pod pogojem, da se v zunanji politiki in v preskrbi za brezposelne ne bo v bistvu nič spremenilo. S tem pa je opustil velik del Papenovega programa, ki se je izkazal za neizvedljivega posebno glede politike kontingentiranja. Državni kancelar Papen zapušča svojemu nasledniku težko dediščino, vsekakor mnogo težjo kakor jo je on prevzel od Briininga. Zunanje politično se desničarski kurz vlade najbrž ne bo iz-premenil. Proti diktaturi Berlin, 17. novembra, n. Snoči so imeli funkcionarji socialno-demokrat-ske stranke konferenco, na kateri so razpravljali o načrtu za generalno stavko, ki naj bi se proglasila v primeru, da da bi kdo poskušal uvesti diktaturo v Nemčiji. Kakor socialni demokrati, tako nameravajo tudi narodni socialisti in komunisti nastopiti z enakimi sredstvi proti diktaturi. Neurath odpotuje v Ženevo Berlin, 17. novembra. AA. Zunanji minister v. Neurath odpotuje v sobota v spremstvu šefa odseka za Daljni vzhod v zunanjem ministrstvu v Ženevo. V poučenih krogih izjavljajo, da ostavka nemške vlade ne bo v ničemer vplivala na sestavo nemške delegacije na prihodnjem zasedanju sveta DN. ki bo itak razpravljal samo o mandžur-skem vDrašanju. Nov načelnik političnega oddelka zim. ministrstva Beograd, 17. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog zunanjega ministra je postavljen za načelnika političnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Božidar Punc. dosedaj poslaniški svetnik v Londonu. Purič je svoje novo mesto v zunanjem ministrstvu že prevzel. Purič se je rodil 6. februarja 1891 v Beogradu, kjer je tud' matunral. V Parizu ie študiral pravo in diplomiral za doktorja prava leta 1917. Pozneje je prišel na odlična mesta v VVashington, San Francisco, Cbicago, Berlin itd. Leta 1919. je bil opravnik poslov v Wa-shingtonu. V zunanjem ministrstvu je zavzemal prav tako že važna in odgovorna mesta kot ravnatelj konzularno-trgovskega oddelka in ravnatelj političnega oddelka in šef ravnateljstva za pogodbe. Za svetnika poslaništva v Londonu je bil imenovan 26. februarja 1929 ter je to mesto zavzemal do danes, ko je imenovan za načelnika političnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Dr Purič uživa sloves tudi kot književnik. Že kot študent se je udejstvo-vai na tem polju. Znameniti kritik dr. Skerlič ga je povabil k sodelovanju. Bil ie pisec tako književnih kakor tudi strokovnih del. Posebno čitano je njegovo delo o naših izseljencih v Ameriki. Diplomatske premestitve Z ukazom NTj. Vel kralja in na predlog zunanjega ministra so premeščeni: Gjorgje Ivkovič. svetnik poslaništva v 4. skupini 2. stopnje za generalnega konzula na konzulat v Varni; tajnik Ante Antič v 5. skupini. za konzula v Korčo; Dobroslav Ada-movič. konzul v 5 skupini v Varni za tajnika poslaništva v Bukarešto; dr. Vladimir Rvbar, tajnik v 5 skupini na poslaništvu v Bukarešti za konzuLa v Diisseldorf. Olajšanje tujskega prometa v Bolgariji Caribrod, 17. novembra, n. Današnji bolgarski listi poročajo, da ie bolgarska vlada poslala jugosiovenski vladi oredlog. da bi se znižale takse za potne liste na ozemlju obeh držav. Kakor ooročajo sofijski listi, ie izrazil zastopnik iugoslo venske vlade pristanek za pogaiania o tem. znižanje taks pa nai bi se uvedlo šele s prihodnjim finančnim letom. Beda v Bolgariji Sofija, 17. novembra, s. List »Utro« poroča, da v'ada v okraiih ob grški meii huda lakota. 20.000 otrokom grozi smrt zaradi gladu. Političen umor v Varni Caribrod. 17. novembra n. V bližini Varne ie bi! snoči ub't 25 etn.i Todor Darnkov. Orožniki so našli blizu trupla listek, na katerem ie bilo napisano, da so ga ub;li Drotogerovci. ker ie pred dvema letoma ubil ndihovega pristaša Nikolo Marinčeva. Seji skupščine m sersata Zahvala poljskega STeJfsia ■■ Posl* Pavlic povzročil prekisijenje seje — Dan interpelacij v senatu Beograd, 17. novembra, p. Današnja se« ja Narodne skupščine se je pričela ob 11. dopoldne. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je bila prečitana brzojavka, ki jo je predsednic skupščine dr. Kosta Kumanudi preje! od maršala poljskega Sejma gospoda Zvvitaiskega Brzojavka se glasi: »Zagotavljam vas, gospod predsednik, da je manifestacija 6 soglasno ratifikacijo konvencije o vzajemnem znanstvenem, šolskem j n umetniškem sodelovanju, sklenjene rned Poljsko in Jugosavijo, po Narodni skupščini na dan poljskega narodnega praznika izzvala na Poljskem radosten odmev kot dekaz čim dalje bolj pr srčnih vzajemnih odiošajev Obenem vas prosen, gospod predsednic, da sprejmete prisrčno zahvalo /a brzojavno izražena čustva bratsko tv prijateljstva, ki jih Sejm in poljski narod visoko cenita.« Narodna skupščina je sprejela to sporočilo i živahnimi vzkliki: »Živela Poljska!« Po drugih ma.ij važnih objavah je bilo sporočeno, da sta odboti za jugoslovcnsko* turško konvencijo o opiju in jugosloven-sko-brazilski trgovski sporazum dovršila svoje delo in predložila Narodni skupščini svoji poročili, s katerima predlagata obe konvenciji v odobritev. Po nekaterih nadaljnjih objavah je dobil besedo narodni poslanec Alojzij Pavli?, ki je ustmeno interpeliral predsednika Narodne skupščine. zakaj ne postavi na ^iievni red vladne deklaracije To priliko je posl. Pavli« uporabil, da je na nekvalificiran način napadel odsotnega ministra dr. Alberta Kramerja, ki se mudi. kakor znano, v inozemstvu in ki zato seveda današnji seji ni mogel prisostvovati. Poslanec Pavlič se je povzpel do trditve, da je nrnister dr. Kramer v Slovenci najbolj omražen in nepriljubljen človek, storil pa je to na način in s takimi izrazi, da ie povzročil v zbornici vihar ogorčenja Pred-s&dnk dr Kumanudi je govornika parkrat opominjal, naj govori o stvari zaradi katere se ie javil k besedi Po«! Pav'ič pa je radalieval s svojimi napadi in izzival s t-m med poslanci vedo večie orforčenie. tako da je moral predsednik naposled sein prekaniti. Po /opetni otvoritvi soje jo predsednik dr. Kumanudi pozval pesi Pavlica k redu in mu ob«'nem zagrozil, da mu bo odvzel besedo, ako bo nadaljeval svoja 'zvavinia na prednji način. Posl. Alojzij Pav'ič ie mogel dovršiti svoi covor le med vePkim hrupom. Predsednik dr Kumanud' mu je odvrnil da mu prav za prav nmia kaj odgovoriti. ker je v svo;e vprašanje uvrsti cclo vrsto drug:h vorašanj. v koPke-r pa se tiče njegovo vorašnme vladne d-'k'0 racije mu more samo izjavit', da je ne moro postaviti na dnevni rod ker ni prejel od vlado nobene deklaracijo. Nato je prešla NaroJna skupščna r.a dnevni red: na razpravo o konvenciji za ureditev teriatev mod nišo državo in beb gijsko-luksembursko do-snod'1 r,f< o vn:So. O konvenciji je nornča' d t Stjet/fi ki je nrečital noročila odbora, v knternn so nrecllaga odobritev konvencije Ver so ni^čc u' iav 1 k besedi je b'lo odre ie po glasovnic tor je bi'', konvoriciia v nn?e!u »n podrobnostih odobrena s 157 glasovi. Ob 12.20 je bila se'a zaključena ter nri-hoilnja napovedana za jutri ob 10. dopoldne Beograd. 17. novembra, p. Pod predsedstvom podpredsednika dr. Frana Novaka ie imel dopoldne sejo tudi senat, ki je takoj po odobritvi zapisnika zadnje seje prešel na dnevni red. Senat je najprej razpravljal o interpelaciji senatorja Gavrila Cerovioa na finančnega ministra zaradi zlorab Radosava Iliča, bivšega šefa katastra v Bitolju. Finančni minister dr. Diordjevip je v svojem govoru izjavil, da je bil krivec že kaznovan za prestopke. ki jih ie zagrešil- Senator Cerovič se ie s tem odgovorom zadovoliil ter ie oozva! finančnega ministra, naj poskrbi da bodo kaznovani tudi vsi sokrivci. Fredlagal je prost prehod na dnevni red. na katerega je finančni minister tudi pristal in ki ga je senat soglasno sprejel. Nato je prešel senat na drugo točko dnevnega reHa. na interoelaciio senatorja M i Jovanovtfa na ministra za prosveto zaradi kršitve zakona o srednjih šolah. Interpelacija r.avaia. da je Svetozar Pešič. šef kabineta pri banski upravi v Sarajevu, na nepravilen način opravil srednješolske izpite.^ Minister za prosveto dr. Radenko Stankovič je odgovoril, da ie ze razveljavil izpite in da ;9 bila proti krivcem, predvsem proti direktorju gimnazije v Čp.čku. uvedena preiskava. Z n niim je govoril senator Bulic, ki ie iz;av:I, da dobro nožna omenjenega Pegica, ker je bil dalje časa banski svetnik v drinski banovini- bil ie vedno vzoren uradnik, ki so mu ga vsi priporočali, nai nui gre na roko.^ da bo lahko izvršil izpile Senator Jovanovič i" iziavil. da io sicer prav ako so vedno ljudje noMeni. vendar oa nikakor ne gre da bi se ki šil zakon. V ostalem so io iziavil zadovol'-nega z ministrovim od»ov"roin ki ie zadevo našlo likvidiral. Senator Svetozar Tomič je predlagal nrost i)re''od na dnevni red. ki ie nani pristal tudi "tinisler za presveto i« ki je bil nato sprejet. pi^ov^r,; po.-votf! nrerPožil noroči- lo o klirinški pogodbi s če5Vos'ova-ko rs publiko, ki io ie že sprejela Narodna skupščina. Prav tako ie senat spre'el v razpravo konvenciio o znanstvenem šolskem !n umetniškem podelovanui med niso državo in Pol«-sko Nadalie ie biip snoročeno. da je Narodna skupščina poslala senatu v odobritev mednarodno konven<*'io o fiskalnem režimu z-1 ti i ia motorna vozila S tem ie bi'a soja senata zat-piv-ena uriv>0''n;a naoc.vedana za hitri ob 10 t. Klirinški dogovor s fe!kos'ovaško. 2 Konvencija o knMnrnem Jo'^kem in umetniškem sodelovanju s Poljsko. Zakon o zaščiti kmeta Beograd. 17 nov. p. Popoldne je nadaljeval svoje delo skupščinski o''bor. ki proučuje pred'og zakona o zaSčiti kmetov Sejam odbora redno prisostvuje tudi minister za kmetijstvo Jura j Demetrovič Debate se udeležujejo vs,i član.i odbora, tako rta dos'ej še načelna razorava mi končana. Danes je me 1 drugimi obširno govoril tudi poslarec Urek. O'l>or je prejel v zadnjih dneh veliko število resolucij in mneni, ki so jih poslale o tem zakonskem nre llogu razne ko- pora-c:je in zastopniki stanovskih organizacij. Šefa $3©s!a&.$kega kluba Beograd, 17. nov. p Za jutri ob 5. je sklicala plenarna seja poslanskega kluba JKKD. na kateri se bo nadaljevala razprava o vlau-ni deklaraciji. Kongres avstrijske socialne me Dunaj, 14. novembra. Y nedeljo sc je Dunaju btstai letni kou.-gri.o avstrijoke socia.u ^demokratske stranke, najinocuejjše poetične organ.zacije v Avstriji. Poročila o položaju stranke in o smeriiiCah njene državne politike to vzbudila spio»no zanimanje Socialistična stranka avstrijske republike je neposredna uasiuunica stranke soe,a,nih demokratov piedvojne Avstrije, ki jo je ustanovil in dolga leta do svoje smrti vodil genialni in neumorni politik dr. VI;tor Adler. Današop socialist,uči voditelji prihajajo vsi iz neposredne šole Adier.jeve Znali so ohraniti svojo stranko močno in vplivno, čeprav so zadnja ieta odklanjali aktivno sodelovanje v vodstvu države. Tudi v Avstriji so vzeli ob prevratu socialni demokratje organizacijo nove države v svoje roke Meščanstvo ,je bilo takrat, kakor povsod, razbito, brez enotne fronte, brez enotne volje TucP Avstriji je grozila poplava boljše viške agitacije ki jo je idejno in gmotno vzdrževala <-ovjetsika Rusija Socialni demokrati so b: edin; v stanu, zajeziti radikalno komunistično gibanje in so pokazali dovoli resne državotvornosti s tem, da so na stroške svoje popularnosti stopili novi republiki na čelo Ko je mini* Ia nevarnost, pa so se zopet pojavile meščanske in kmetske politične tkupine, ki so z glasovi agrarnega podeželja in malega meščanstva številčno nadkrilile razredno organizirano deMvstvo. Protimarksistična večina, edina samo v odporu proti sooialistični fronti, je prevzela državno oblast. Socialni demokratje so projij v opozicijo, ki pa je vendar toliko jaka, da ima bistven vpliv na razvoj državnih poslov. V avstrijskem parlamentu je predsednik socialni domokrat kot član najmočnejše parlamentarne stranke. G'av-no moč stranke pa tvori njena posost Du; naja. Dunajski občinski svet. ki je obenem deželni zbor. ima veliko socialistično večino Stran/ca pa rti le nosite'j;ca komunalne uprave, ampak tudi absolutno obvlada du-naiske ulice Dunaj pa ie močno meroda-jon za smer državne politike. Zato so se tudi politične razmere v Avstriji ra vijale bistveno drugače, kakor n. pr v Nemčiji \i matnkalo poskusov posnemati nemške metode in tud: ne želj po obnovi monarhije s Habsburžani na čelu: znani so dalje prevratni načrti Heimwehra. Toda danes se lahko reče. df» spadajo vsi ti poskusi v kraljestvo sanj Hitlerjevci, ki so stopili na mesto skrahirane »Heimwehr«. se sicer trud'jo da b' poklicali tud; v Avstriji v življenje enako g;banje. kakor je hi^lerjevstvo v Nomčiji Kdor pa količka' fio-ma avstr:rf*e ra zmore, ve da bodo h it^ crievci pas morda narnstli. vendAr lo m stroška meš^a^kih str<>nč'c nredv^cm T^rd-bundf »n V#»Vr.-mcev Olnvn' in rfcunini pa bost« za ^o^Vdno dobo žc vodno ostali socialist^ia in kršjanskoso-cialna strenka. Meščansko časopisje si mane roke, ker je situtuijsko poročilo na strank;uem zboru socialne demokracije ugotovilo nazadovanje v številu organiziranega članstva V teku zadnjega lota se je zmanjšalo število organiziranih članov za 45 000 Tudi dežel-nozborske volitve v Vorarlbergu in ob-(inske volitve v raznih krajih države so podalo zmanjšal'j število socialističnih glasov in mandatov. Ravno tako se je nekoli* i:o zmanjšalo članstvo strckoynih organizacij. Ali na drugi strani je treba uvaže-vati. da z ozirorn na skupno štcv^ilo organiziranih socialistov t« vpadek ni od'o-čilr.e važnosti Glavno je. da je stranka ostala programatično na znot:aj sklenjena in enotna. Strankin zbor je imel letos predvsem nalogo, premostiti nesoglasje med vodstvom in mlajšim članstvom, ki zahteva radikalnejšo taktiko in bolj revolucionarne metode Tej nalogi je bilo v glavnem posvečeno tud; poPtično poročilo predsednika stranke dr Bauerja "isauer je opozar» ia' na položaj v Nemčiji, kjer se je dervo-kracija sama ubila ib kjer se obeta za bodočnost daljša doba reakcije Poudarjal je oa razliČncs+ avstrijskih ra;mer, kjer ni onih slojev ki so v Nemčiji nosilci sedanjega fcurza, in kjer tudi ni onega mili-ti'32 Iz Slovenskega krožka na Dunaju Dunaj, 16. novembra Naše ed no slovensko društvo na Dunaju uspešno zaključuje leto 1932. ali peto leto svojega delovanja v tem velikem tujem mestu. V poletnem času je priredilo večje število prav lepih izletov v divno okolico, ob počitnicah pa je počival tudi krožek V jesenski dob. je zopet začel delovati s sestanki v svojih lep h prostorih v restavraciji znanega hotela Fuchsa na Mariahilferstrasse Preteklo nedeljo je obhajal svojo petletnico cb obilni udeležbi. DoS' a sta tudi dva zastopnika juge slovenskega poslaništva in tri zastopal ce Društva jugosl»venskih žen. Najprej je bil nekako obnovljen ustanovni občni zbor v dvoranici Slovanske Besede z dne 9. oktobra 1927. Prečita r.a sta bila obš rai proglas, ki lepo utemeljuje neobhodno potrebo takega društva na Dunaju, in pa zapisnik prvega občnega zbori. Nato je 'mel slavnostni govor ustanovitelj in častni piedsednik krožka, ki je povedal mnogo zanimivih spominov iz slovenskega ž vljenja r,a Dunaju. Tako n. pr. Fmo slišali, da je bil v petnajstem stolet. ju dunajski župan ljubljanski Slovenec Ferfiia, ki se je sam ponosno imenoval Kranjca. Dalje: ustanovitelj slovečih dunajskih Sajigerkna.ben. ki ste jih pred dve. ma letoma občudovali tudi v Ljubljani in v drugih jugoslovenskih mestih, je bil pod cesarjem Maksimilijanom I. leta 1500 — ljubljanski Slovenec, tedaj dvorni kaplan na cesarskem dvoru. Siišali smo o velikem dobrotniku Knaflju, ki je tu živei v sedemnajstem stoletju in zapustil hišo v sedanji Johannesgasse in imetje Trudel-nof v Grinzingu za kranjske študente na dunajski univerzi. To imetje je bilo tako skrbno upravljano da je še med vojno dajalo 30 štipendijev po 1200 kron kranjskim visckošclcem. Te ustanove upravlja še dandanes dunajski vseučiliški profesor in čuditi se ]e, da se nihče ni za nje pobrigal, da bi nadalje služile odredbi usta-novltelja. Potem smo slišali o Kep tarju, Prešernu in Miklošiču, katerega vnukinjo čujemo vsak teden v dunajskem radiu. Pa smo slišali dalje o dohodu Stritarja ca imnaj leta 1855., o njegovem literarnem krožku leta 1865., o izdaji Prešerna leta J 866., o skupnem delovanju Stritarja, Jurčiča, Levst ka, Levca, Celestina itd., dalje o dunajskem »Zvenu« in njegovih so-trudnikih itd. Slišali smo o delovanju akademske »Slovenije«, o društvih »Zvezda« in »Straža« ter o uspešnem delovanju do konca vojne in kako je po vojni vse slovensko gibanje prenehalo do ustanovitve našega krožka. Predsednik nam je še povedal predzgodovno krožka in končal z apelom na vse dunajske Slovence, da se ga oklepajo. Je tu na Dunaju okrog 1500 Slovencev, ki so se celo po vojni za Slovence vpisali in v krožku morajo biti vsi združeni kakor ena sama družinica v tujini. Veliko novega smo slišali, ali nam vsaj ni bilo marsikaj prav nič znanega. Po govoru častnega predsednika je pozdravila krožek tajnica Udruženja jugoslovenskih žena ga. protica Mišičeva in želela edinemu slovenskemu društvu na Dunaju veliko uspeha. Potem je zapel cand. ing. Zlatko Bisail nekaj lepih naših pesmi. Zaključila je to lepo slavnost običajna domača zabava ob klavirju in harmoniki. Naj pripomnim, da je letos Udruženje žena priredilo ples narodnih noš in na tem se je odlikoval v pivi vrsti naš krožek s skupino 19 deklet v raznih narodnih naših nošah. Najlepša skupina Je bila naša. V nedeljo bo predaval koroški duhovn k o Martinu Slomšku. Društvo priredi tudi letos običajni Miklavžev večer. Dne 20. t. m. prične slovenska šola, ki ima priglašenih 20 učencev in učenk. Poskrbljeno je, da bodo starši letos bolj zadovoljni z uspehom. Tamburaški zbor pod vodstvom znanega strokovnjaka Klema Vi. škoviča se pridno pripravlja za bodoče nastope. Je večina novih in mladih sodelavcev, vseh okoli 20. Knjižnica je dobila letos precej novih prispevkov. x. y. Zasedanje mednarodne železniške uniie Beograd, 17. nov. AA. Od 3. do 7. novembra so se vršile seje upravnega odbora in občni zbor mednarodne železniške unije v Parizu. Našo železniško upravo je zastopal generalni ravnatelj državnih železnic inž. Živojin Ilič, ki se je te dni vrnil iz Pariza. Te seje se vrše enkrat na leto, navadno v novembru Na njih daje upravni edber možnost zastopnikom železniških uprav in članicam unije, da se seznanijo s celotnim delovanjem unije. Upravni odbor je razpravljal o predloženih sklepih, ki so bili predloženi v odobritev občnemu zboru. Razen tega je razpravljal tudi o drugih vprašanjih, ki so snlo'"ne važnosti za vse železniške uprave Tako se je n. pr. govorilo tudi o razni*: vprašanjih iz strojne in nro.tnetne službe. Pri tej priliki so prečitali in na občnem zbiru odobrili letno poroč'!o upiavncga odbora. Na seji upravnega odbora in na občnem zboru so sprejeli tira! šp urug:j sklepe, ki so jih predlagali posamezni odoori unidn; turisfke, le talskega prometa ifu pri kater'h je unij* sodelovala z ra~.iimi mednarodnimi otga nizacijami. Kongres za rešitev evropske kulture Otvoritev Voltovega kongresa za Evropo — Mnogo zdravnikov, mnogo različnih zdravi! Rim, 17. nov. AA. Davi je bila peta seja Voltovega kongresa za Evropo. Kongres znseda v prostorih italijanske akademije. Današnji seji je predsedoval bivši angleški poslanik v Rimu Ronald Rodd. ItaMjanski delegat Coppola ie izvajal, da g^ozi Evropi trojna nevarnost: upor kolonij, boljševiški prevrat jn pritisk Amerike. Razen tega razsaja v notranjosti Evrope strahovit nered. Evropa lahko najde rešitev iz vsega tega le v obnovi klasicizma. Govornik je nato hvalil fašizem, ki nai reši civilizacijo Evrope i.n vsega sveta. Nemški delegat Rossenberg je uteme-ljoval nacionalno socialistično tezo in je zahteva] za Nemčijo priznanje na osnovi eaak.ih pravic. Nemškemu delegatu Je ugovarjal Itali.an Orestano, ki je opozarjal na težavna vprašanja varnosti. španski delegat Sanchez Albornos, rektor univerze v Madridu, je v sijajnem govoru utemeljeval nazor, da vodijo vse sedanje poti k ustanovitvi enotne kontinentalne države v Evropi Danes je Evropa gospodarska enota, toda kriza ki trenutno divja, spominja na dva dogodka v preteklosti Današnja Evropa je namreč podobna vzhod.no-sredozemskj kotlini pred rimskim zavojevanjem Razne države tistega ozemlja so bile duševno enotne, toda politično razdvojene, zaradi! česar so postaie plen Rima Upirale so se ie na podlagj svojih kulturnih pridobitev, Zerti-njene države bi lahko zavzele napram Ev. repi položaj nekdanje sredozemske kotline. Afrika bj igrala vlogo islama Evropa sama pa bi bila zakladnica kulture Na drugi strani je sedanja Evropa podobna rimskemu cesarstvu ua zatonu. Veliko rimsko cesarstvo so tedaj ogražali bar-baski narodi prav tako, kakor preži na sedanjo Evropo Rusija. Evropa se bo mogla rešiti le tako. da združ- svojo kulturo in da ustvari enotno celiusko državo. Prekmurska kronika Murska Sobota, 17. novembra. Z jesenskimi dnevi se je začelo življenje v naših društvih, ki imajo v programu tudi prosvetno delo Njih naloga je zlasti v Prekmurju dvojnega pomena: nacionalnega in kulturnega. Za to se tudi vse nii-hovo delo zasleduje z največjo pažnjo. Mislim pri tem predvsem društva, ki gojijo dramatiko in nimajo na programu kakih tujih plehkih igrokazov. ampak posegajo po domačih avtorjih, kar ic zlasti v Prekmurju potrebno Dram ,ki odsek v Murski Soboti že hodi dolga leta po tej poti in je njegovo sr.iotr-no delo na tem poprišču vsega uvaženja vredno. Sadovi tega tihega delovanja so prav razveseljivi. Domače občinstvo je danes stalen kader predstav. Seveda je tudi letos stopil odsek pred javnost in vprizo-ril prvo predstavo iz svojega letošnjega obširnega programa »Navaden človek«. Igra. v kateri so sc z uspehom uveljavile dobre moči NVolfartova, Godinova, Verho-vec Nišelviccr, Zrim in Cenar, je vsestransko zadovoljila in dosegla svoj ns-men. Kakor čujemo, nam bodo v kratkem dali tudi Cankarja, ki je bil doslej tukajšnjemu občinstvu skoro še neznan. V zadnjem času su se v Murski Soboti izvršile tudi nekalere osebne izpremembe. Dolgoletni poveljnik tukajšnje vojaške čete kapetan g. Gavrilovič je bil premeščen v svoj rojstni kraj v Srbijo. V teku svojega dolgoletnega bivanja med nami si je g. kapetan pridobil splošne simpatije. Prav neprijetno nas je tudi zadela vest. da nas zapusti sodnik g Verlič, ki je premeščen v Brežice. Oba bosta prav gotovo odnesla najboljše spomine u Prekmurja, kjer sta uživala splošno priljubljenost. Že precej časa je od tega, odkar je bil upokojen primarij v bolnišnici g. dr Skri-lec. Vse ogromno delo v bolnišnici je sedaj le na g. dr. Brandieuju, ki že dalje časa opravlja vsa dela sam. Bolnišnica irna vedno veliko število bolnikov, zato bi bila namestitev vsaj še enega zdravnika neob hodno potrebna Pojavljajo se ipet nalezljive bolezni. Po nekaj primerih otroške paralize je začela divjati davica in so obolenja med otroci prav številna, posebno v okolici Bodoncev, kjer je že en otrok umrl. Oblastva so ukre nila potrebno, da se bolezen ne razširi. Pred kratkim srno poročali da se je orožnikom posrečilo prijeti nevarnega tatu koles, ki je imel številne tatvine na vesti, • vendar se pa niso naši kolesarji prav n'č oddahnili, ker so se v zadnjem času oglasili številni drugi prijatelji tujih koles, ki se prav pridno udejstvujejo. Ne mine skoro dan, da nc bi bilo komu izmaknjeno kolo in številne ovadbe se kopičijo na sodišču. Naše orožništvo je tem tatovom prid no za petami in posreč'lo se mu je, cla so nekateri zlikovci spravljeni na varno. Sploh so v zadnjem easu zločinci prav pridno na delu. Vlom v lekarno, tatvine koles in k temu še požfJ sredi Mursko Sobote. Pred tednom pa je v večernih urah nenadno začela goreti velika oslica slame na župnijskem dvorišču. Nevarnost, cla se vnamejo sosednt objekti in ostale oslice, je biia velika. Le hitri poinoči sosedov in gasilcev se je zahvaliti, da ni ogenj zavzel katastrofalnega obsega. Brez dvoma je bil ogenj podtaknjen in osumljenec že sedi za zapahi Nekateri so ga baje videli v kritičnem času v bližini oslice. Ni izključeno, da ima isti pcžigalcc na vesti tudi ostale oslice, ki so v zadnjih mesecih gorele v Murski Soboti. Tudi v okolici požari niso redki. Iz Per-toče poročajo, da je tamkaj pred dnevi nastal ogenj pri posestniku Ferku Francu. Vzrok požara je neznan, sumi se pa. da ie bil ogenj podtaknjen. Živine ne smejo prodati Bučka, 17. novembra. Na Martinov sejem je bilo prignanih preko 300 glav živine in precej konjev in svinj. Vendar kmetje z vso to živino niso smeli na sejmišče, ker je zabranjena vsakršna prodaja zaradi živinske bolezni. Potni listi so bili izdani že prej, ko se še n) vedelo za prepoved. To je silno potrlo vse kmete, ker pač sku^a vsakdo prodati, kar more. da si potem lahko nabavi vsaj najpotrebnejše zase in svojo družino. Nekateri hočejo prodati živino tudi zaradi bojazni. da bi je ne imeli pozneje s čim krmiti, ker je po suši pridelek prav malenkosten. Sedaj bi živino prodali še dobro, ker je lepo rejena, kar pozneje gotovo ne bo več. Pitali so z zadnjimi krmili, sedaj pa ta nesrečna zabrana! Ljudje so pričeli kar trumoma klati govejo živino in jo prodajajo po smešno nizki ccni 3 do 5 Din kg. Ljudje s strahom gledajo v bodočnost. Kaj bo pomladi, ko bo treba pričeti z delom a bodo brez delovne živine? Ne bodo imeli ne živine niti denara za nakup, ker bo gotovo prav draga Splošna želja je, da bi bolezen čim-preje prenehala ter se dovolila prodala Gre pa vendar hvala oblastvom. ker skuša jo na tako rigorozen način obvarovati našega kmeta še večje škode kakor bi jo si-eer lahko imel z razširjenjem živinske borzni. Pomladno vreme v Hercegovini Sarajevo, 17. novembra n.V Hercegovi-i ie nastopilo v zadniem času tako srorkr reme. da so vzcvetele črešnje in slive Tudi druso sadno drevje že poganja popke. Obsodba komunistov iz Eihača Beograd. 17. novembra AA. Popoldne je bila izrečena razsodba izrednega sodišča za zaščito države proti Oskarju Daviču in njegovim tovarišem, obtoženim, da so hotel} organizirati komunistično stranko v državi. Obsojeni so: Oskar Davič, gimn. sunlent, rojen v Sabm, sedaj v Bibaču, na 5 let ječe in 5 let izTube državljanskih pravic; Ncgoslav čnblič, čevljar iz B'!:a'"a, na 3 leta ječe in 5 let izgube državljanskih pravic; Mato Vn kovic, čevljar iz Bhača na poldrugo leto ječe in o let izgube državljanskih pravic; A'i;a Tbrahim Pašitf, kmet iz Bihača. na 2 leti ječ« ln 5 let izgube državljanskih pravic; Nikola Komla-novič, slikar :z Bihrea. na 1 leto ječe in 5 let izgube državljanskih pravic; Hasan lbrah:m Pašič, Ahmed T*Jie, Osman Pa-Mč. Rasim Evgič, Hasan Matic, Tršim "ribič Vite šumenkovič, Ibro šakič, Hasan Zahorovič, Seli h Mtišanovič, Bosdan Ko-vačič in Munta Brakič. vsj jz Bihača, na 6 mesecev strosega zapora. Meh med Matič, Meh/med Juklič, Pavel PavMč, Gvozden Mila.n, dr. Milan Vučko, Velimir Kordič. Dragotin Pale, Ikfer Kitu novic, Atas Feri, vsi iz Bihača, so oproščeni in iznušče-nj jz zapora. Obsojencem se v šteje v kazen prestau' preiskovalci zapor. Prijeti tihotapci denarja Sušuk. 17. nov. č. Carinski organi so na obmejnem mostu v zadnjih dneh zopet aretirali več oseb. ki so odnašale denar čl z mejo. Tako so aretirali nekega dr. Zanatn. ki je imel v svoji palici 100 novcev po 10 Din. Včeraj so aretirali našega trgovca, ki je imel pri sebi 59W Din. Izgovarjal se ic, češ, da je prebil vso noč v g.istilnah in kavarnah in da namerava sedaj vesel'a č it." tudi na Reki. T:', nekeni drugem trgovcu so našli 65.000 francoskih frankov, ki so se glasili na ček. Na drugem čeku ie imel 2500 lir. Končno so prijeli tur1: nekega trgovca Slovenije, ki je hotel spraviti na Reko ček, ki se je glasil na 99.643 Din. Denar in čeke. so zaplenili. Ponarejevalca železniških legitimacii Zagreb, 17. novembra, n. Policija je aretirala dva bivša železničarja, pri katerih so naSlj policijski organi več režijskih legitimacij, železniški pečat in druge pripomočke, s katerimi sta izdelovala ponarejene izkaznice. Na policiji sta sicer izpovedala, da sta ponarejene lezithraciie rabila le za svoja potovanja, o suni ril pa so ju, da sta legitimacije prodajala. Iz poštne službe Beograd, 17. novembra AA. Z ukazom Nj. Vel kralja so premeščeni: k pošti Ljubljana I. Viljem Pur-is, uradnik 6. skupine pošte Ljubljana II., Gaviilo Maruš č, uradnik 7. skupine poete v škcfji Loki: k pošti Ljubljana II. Ferdo Natrag, uradnik S. pkupdne v Novem mestu, Ludvik štaut, uradnik 7. skupine v Ljubljani I.; k pošti Maribor I. Arate Križ, uradn k 7 skupine na Jesenicah; k pošti Murska Sobota Anton Korče. uradnik 7. skupine Ljubljana I Premestitve učiteljstva Beograd, 17. novembra p. Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni naslednji ucitc-lji, odnosno učiteljice: Marija Jenčič iz št. Vida pri Planini v Senovo, Cecilija Novak iz št. Vida pri Ptuju na Vrhniko, Vladimir Lapa mik od Sv. Martina pr; Vurbergu k Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji Karel Filičič iz š*la.lcerjev v Verdreng, Jakob Novak iz Dolnje Nemške vasi na Barje pn Ljubljani. Miroslav Če-kada iz št. Jerneja na Sinji vrb, Jož ea Starec od Sv. Lenarta k Sv. Martinu pri Vurbergu, Bogumila Kalan iz Majšperka v Cerklje pri Kranju. Julija Pintar iz F.e-penj k Sv. Kunigundi. Danica Juraačič-Rojina 'z Guštanja v žabnico. Marija Sev-nik iz Kaučevcev v Ai^iče. Marija Supo-nek iz Neraoeli v Maribor, Martina Ple-skovič iz Gornjega grada k Sv. Marjeti pri Ritrsk;h Toplicah in N:kolaja Bučar iz Sel pri šurr-berku v Tomišelj. • lz železniške službe Beograd. 17. novembra o. Z odlokom mi-stra za rromet sta upokojena tehn'k Martin Petrič in prc?ni nad zorni V Tvan Bole pri železniški direkciji v Ljubljani. V •"nunon« Zasrrehška vremenska nannred za Oblačno hladno mestoma deževno. — aciia vfprnJSniPjra <1ne: \Tad =evprn'"m in ■užnim robom kontinenta nrevladnieta dve barometr«k' denre«;f;. ki in ve/p ?P7 QPpd-nio Fvrono široka nrocra relrtivno ni7'-e ctnniti" t? -»nnndni in V7hr>dm'»i 1-ra'ib -l^ve. OunalcItA rremeneV* niinnrfrf n#t»kr Snrva 5e no^enp bistvene spremembe V cl-5innh narl 2000 m fa«no in milo. v niJinab večinoma oblačno ter sem in tja megleno. Naši kraji in ljudje Zim, brusi knmplje Lfcbljana, 17. novembra Po snegu je zadišalo. Že so danes po zraku frčale prve vedke in drobne znanilke bele tetke. Barometer stoji sicer še visoko, toda od ponedeljka, ko je kazal 777.7 mm, polagoma pada vedno nižje in je danes ob 14. dosegel 767.8 mm. Živo srebro se pomika proti ničli, doč.m je v Mariboru zlezlo že pod ničlo. Vetrovi se mešajo in bore za premoč. Zapihala je tista »hrvaška burja«, o kateri pravijo, da navadno prinaša sneg. Se nobeno leto aiso ljudje s tako bojaznijo zrli zimi v obraz. Pravijo, da bo, po vseh naravnih pojavih sodeč, huda in dolga. Ljubke gozdne pevke, so že začele pritiskati v dolino. Zelo živahne taščice, kosi pa se ubirajo bolj žalostno. Veverice so se pojavile po drevoredih in rožniških gozdovih v takem številu, kakor le redko kdaj. V bližini naselja pa s polja siliio poljske miši, ki so zlasti v nadlego stanovanjskim kolonijam na Galjevici. v Sibiriji in po bližnjih barjanskih vaseh. To. pravijo stari izkušeni ljudje, je prvi znak da zima brusi kremplje. Za drevje je sedanje vreme še dokaj primerno, kajti če bi še nekaj časa bilo pre-toplo, bi začelo popje odganjati, nakar bi nage' nastop mraza povzročil občutno škodo. V znatnih množinah pa so se pojavili razni škodljivci kulturnih rastlin, tako ka-parji, uši in druga golazen. Martinovo je bilo letos kisasto, a ljudski rek pravi: »če se oblači na sv. Martina, bo nestanovitna zima«. Drugi je baje še točnejši: »Če je Martinov plašč v meglo zavit, bo vsak kmet in meščan še zime sit.« Nu. siti smo je sicer vsako leto. toda letos bo to še prav gotovo res. Nas novi planinski film Ljubljana, 17. novembra. Pred dokaj številno povabljeno družbo je danes popoldne v kinu Matici stekel preko platna nov slovenski film. Kako? Da, nov slovenski alpinski film. Ne bodite presenečeni. Če le še kje, je med našimi pla-ninarji največ idealizma, ki je sam na sebi vreden suhega zlata. Da pa je film vrhu tega še dober, zelo dober, nam more vsem biti le v zadoščenje. Tamle v juliju je Metod Badiura pričel z delom. Njegov aparat nam je ustvaril že izvrstne trake. ki so pri nas manj znani in cenjeni kakor na primer v Zagrebu. Za velik planinski film mu je Jalen napisal li-bretto, mladi Delak je prevzel režijo in zbral igralce. Ne, izbral jih je. Predvsem naše hude planinske gade: Miho Potočnika, Jožeta Čopa in Uroša Župančiča. Glavno žensko vlogo je prevzela gdč. Pavla Ma-rinkova, njej ob stran je stopila gospa Mila Badiurova, z njima je izpopolnil drugo trojico Kunstlerjev Jože, v sredo pa je stopil za častitljivo okrasje oče Danilo. In še nekoga ne smemo pozabiti koj v začetku: dr. Stanka Tominška, ki je kakor za šalo oprtal težko kamero in bravurozno posnel plezanje čez Severno triglavsko steno. S krasnimi posnetki izmed skalovja in planinskega cvetja nas novi film povede v Srednji vrh nad Gozdom, na starodavno Hlebanjevo domačijo, med kosce in žanji-ce Miha jo s koso reže nizdol po širokem pobočju, kakor za stavo, na polju se pred žanjicami kopiči snopje. Zala Minka je tam. In Miha je videl, kako je prijazno govorila s Kunstlerjevim. O. že je ljubosumen. In namesto, da bi drugi dan, v nedeljo, izvedela vsa fa--a, da je Minka njegova, ubere Miha korake za svojima dragima tovarišema. Borovnic se nazoblje zadovoljna trojica in krene dalje v mogočno Martuljkovo kraljestvo. »Njega ni bilo« — pa se je še Minka odpravila na Triglav. V spremstvu Mihove sestre Jerce. Kunstler- jevega Jožeta in pa — Danila. Razume se, da je oče Danilo za Aljaževim domom opešal in se s kravjo vprego popeljal nazaj v Mojstrano. Oni dve trojici pa sta se — prva po sijajni plezalni turi, druga pa po ziožnejši poti preko Praga — znašli na vrhu Triglava in se je vse tako lepo izteklo, da je Miha dobil Minko, namišljeni tekmec pa njegovo sestro Jerco. Manuskript je, kakor vidite, dosti skromen — a prosim vas, povejte mi, kateri izmed alpinskih filmov, kar smo jih doslej videli v Ljubljani, je osvajal s samo ljubav-no historijor Vsi nam hočejo dati zvrhano mero prirodnih lepot in smelih plani-narskih podvigov. Tako je tudi z našim novim filmom. Poln je poezije in triglavske romantike. Fotografija je — ne povsod, a vendar v mnogem — naravnost sijajna. Ne, niti dr. Fanck ne bi dosti oporekal. In kadar bo videl ta film, ki bo mirno lahko šel vabit v inozemstvo, bo prav gotovo tudi njega zamikalo naše silno gorenjsko skalovje. Plezalca Miha Potočnik in Joža Čop sta že naša stara znanca iz »Kraljestva Zlato-roga«. V novem filmu sta v glumi še vse bolj prirodna, na plezalni turi pa sila okretna in obenem umerjena, sigurna tudi na takih robovih, kjer se pohlevnemu do-lincu ob samem opazovanju zvrtinči v gla vi. Uroš Župančič jima je polnovreden drug in zlasti dobro obvlada prizor, ko ga zadene kamen. V celoti je novi film močnejši od skalaškega, bolj strnjen je. Povsod se čuti režiserjeva roka, marsikateri droben domislek poživi celotni vtis, gluma je vsesplošno zadovoljiva, skupni nastopi časih kar imenitni (godci!). Od julija pozno v september so se trudili ti idealni ljudje da so nam ustvarili novo filmsko delo. Brez kapitala, pač pa z veselim, čeprav večkrat hudo opasnim trudom. Cele ure in dneve potrpljenja je časih bilo treba za en sam dober posnetek. In koliko je naposled bilo dela še v temnici! Vendar, zdaj je uspeh dosežen. Ne, ne še! Današnja predstava je bila zgolj za pokušino (kakoi bi dejal oče Vodnik). Še bo treba tuintam s škarjami in retušami vmes, tako so sklenili avtorji sami. S korekturami bo film samo še pridobil, toliko pridobil, da se bomo z njim mirnega srca predstavili pred svetom. Film je dolg celih 2400 metrov, predstava je trajala poldrugo uro. Nem je. seveda: stvaritelji bi ga radi dali na Dunaj h »Klangfilmu«, da mu oskrbi sinhronizacijo po motivih naših narodnih pesmi. Tu sama dobra volja ne more gore premakniti. A če bi bilo denarja, kakor ga ni. tedaj bi bil Metod Badiura pač že sloveč mojster. Zavrnjena zahteva po zvišanju krušnih cen Maribor, 17. novembra Snoči je imel tržni odsek mariborskega mestnega občinskega sveta sejo. na kateri je razpravljal o vlogi tukajšnje pekovske zadruge, v kateri spričo podražitve moke zahtevajo zvišanje krušnih cen za 50 par pri kilogramu, odnosno 30 par, če se jim dovolijo peči štruce po 93 dekagra-mov. Tržni odsek je po daljšem, podrobnem razmotrivanju odločno odklonil zahtevo mariborskih pekovskih mojstrov in utemeljil svojo odklonitev s tem, da je vsako zvišanje krušnih cen neutemeljeno in neupravičeno. Ta svoj sklep je tržni odsek oprl na člen 89 pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili ki predvideva določeno težo kuha Obenem je ugotovil, da pekovski mojstri po letošnjem 1. aprilu, ko so stopile sedanje cene kruha v veljavo in je tedaj notirala moka »0g« na no-vosadsiki borai 245 do 255 Din za 100 kg, niso prav nič znižali cen kruha, čeprav je Danes ob v*10 svečana premiera l Zasanjane ustne Največja filmska umetnina te sezone! Kot dopolnilo: Smuška šola Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure dop. glavnih vlogah: ELIZABETA BERGNFB RUDOLF FORSTER ANTON EDTHOFER Elitni kino Matica Telefon 2124 i n. pr. padUa cena iste molke v letošnjem juniju in juliju na 190 do 200 Din za 100 kg. Ce se je zdaj cena moke zopet dvignila na 250 do 255 Din, ni torej nobenega razloga za zvišanje krušnih cen, ker se je podražila moka v najslabšem primeru komaj za 5 par pri kilogramu. Enako razmerje podražitve je tudi pri drugih krušnih mokah. Samo še danes ob 4. in 148 zvečer RflSPUTIN DEMON ŽENSK V glavni vlogi CONRAD VEIDT Elitni kino Matica Telefon 2124. Naša Kalifornija V Timoški krajini se je pričel pravcati lov za zlatom. Nedaleč od Zaječarja, v nekem romantičnem klancu blizu vasi Vratarnice, na kraju, ki se imenuje Mijin Kla-denac, je rudarsko podjetje upokojenega ministra Genčiča odkrilo velike zaloge zlate rude in tako je Timok postal preko noči naša Kalifornija. Že Rimljani so imeli v okolici Mijinega Kladenca rudnik zlata in tudi pozneje se je tu večkrat kopalo. Gjorgje Genčič je že pred balkansko vojno povsem slučajno prišel do zaključka, da je tod dosti zlate rude. Strokovnjaki so na njegovo pobudo kmalu ugotovili, da vsebuje mešani pirit res velik odstotek zlata. Že pred vojno je dal Genčič rudo preizkusiti v nekem pariškem laboratoriju in rezultat analize je bil presenetljivo ugoden. Takoj nato se je pričelo kopanje, toda vojna je delo prekinila. Po osvobojenju se je Genčič ponovno lotil dela. in danes so uspehi po prizadevanju strokovnjakov takšni, da iz vsake tone pridobivajo po 38 gramov zlata. Zadnji čas so našli povsem nove žile. Kakor pravi poročevalec »Vremena«, se nahaja zlata ruda v vsej timočki kotlini. Seljaki so sila zadovoljni, saj pa jim že sedanje iskanje lahko nudi dnevno zaslužek po 70 do 100 Din. Delo se naglo razvija in prebivalstvo je prepričano, da bo prav bližnja prihod-njost razkrila ogromno vrednost jugoslo-venske Kalifornije. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. In zopet nova - afera Kako se ponarejajo živila v Beogradu Beograd, 16. novembra Beograjčani se pač ne morejo pritoževati, da jim prestolnično življenje ne nudi gradiva za preganjanje dolgega časa. Saj ga ni skoraj dneva, da bi se ne pojavila kaka nova afera, manjša ali večja, aLi pa celo »veoma krupna«. Ob vsestranskem pretre-sanju takih zanimivih dogodkov hitro minevajo urice v kafani in doma. Po ruskem »doktorju za notranje in ženske bolezni«, je zdaj na dnevnem redu zadeva ponarejevalcev živil. Prišla je na dan čisto slučajno, ker so sleparji po slepem naključju naleteli na poštenjaka, ki jih je, ne meneč se za svoj dobiček, razkrinkal in spravil v roke pravice. Stojan Nikolič ima v Beogradu mlin za mletje kave, popra in drugih takih živil, in trgovci, ki prodajajo tako oLago tuli zmleto ter z zmletino delajo razne ir.ešanice, pač po okusu kupcev, mu uajejo blago v mlin za primerno odškodnino. Pred kratkim pa je Nikolič dobil od tvrdke »Orien-tal«, ki kupčuje zlasti s kavo, cimetom, poprom in papriko, v svoj ml;n blago, ki ga še tii nikdar mlel. Tvrdka mu je namreč poslala tisoč kilogramov mandljevih lupin, da jih zmelje na najfinejše sito. Stvar mu je bila sumljiva in si je 'akoj mislil, da hočejo zmlete lupine porabiti v sleparske namene. Zato je ovadil tvrdlro občinske- mu odboru, a ta je naročil odseku za javno zdravstvo, da zadevo preišče. Preiskava je imela zares zanimiv uspeh. Dognalo se je, da Beograjčani pijemo namesto prave kave prežgane »leblebije« (tudi »preblebije«, sadež podoben grahu, ki se prideluje v Makedoniji im v Beogradu prodaja tudi pečen, kilogram pa stane kakih 16 do 20 Din), da namesto poprs> uživamo zmleto, pobarvano koruzo (12 odst. čistega popra, 5 odst. pekoče paprike, 1 odstotek barve, ostanek pa koruzna moka), namesto cimeta pa pšenično moko (15 odst. čistega cimeta, 85 odst. moke), če ne morda zmletih mandljevih lupin. Čisti poper se je baje prodajal 35 do 40 Din, »mešani« pa po 18 Din, dočim so za čisti cimet jemali po 50 do 55, za »mešanega« pa baje po 15 do 25 Din. »Mešali« so pa, češ, ker kupci zahtevajo poceni blago. Za kako »mešanico« naj bi se bile uporabljale zmlete mandljeve lupine, pa preiskava ni dognala, ker je prišla prezgodaj in so bile zmlete lupine še nedotaknjene v vrečah, kakor so prišle iz mlina. Kakor pri tvrdki »Oriental«, se je tudi pri tvrdki »Jadran«, ki kupčuje s kavo pod tem imenom, in tvrdki »Ideal«, ki trguje tudi s kavo te znamke in še s posebno označbo »turška kafa«, ugotovilo ponarejanje. Tu se nahaja v obojnih »originalnih« vrečicah namesto prave kave čisto sama ali pa skoraj sama «leblebija«. Zanimivo je, da so lastniki teh treh tvrdk vsi Armenci, toda naši državljani. Ali kakor vse kaže, niso samo te tri tvrdke na tako lep način sleparile ljudstva, temveč da je tudi še nekaj drugih, ki so enako izkoriščale ljudsko zaupanje. Preiskava se zato nadaljuje in zaključno besedo bo izreklo sodišče. Sedemnajst obtožencev Ptuj. 17. novembra. Že dolgo ne pomni kazensko sodišče tako velike razprave, kakor se je vršila včeraj, ko se je moralo zagovarjati kar 17 obdolžencev. Obdolženi so bili Medved Ivan. Lorger Štefan, Furek Štefan, Premrzl Roža, Medved Franc, Krašovec Miha, Pernat Franc, Lorger Anton, Pernat Valentin, Kajzer Jožef, Kmetec Jožef. Pleteršek Jožef in Vinko, Premzl Ivan, Pernat Jožef, Vedhn Jožef in Pernat Jakob vsi iz občin Mihovcev in Cirkovc da so dne 14. avgusta letos okoli 11.- dopoldne ovirali orožni-ško patruljo pri delu. Orožniška patrulja je takrat zaplenila tri sode vina, ki ga je vozil Hentalcu Tomažu iz Velovška neki Klcp Martin z Brega zaradi tega, ker ta dva nista imela dovoljenja, razpečavati vina po vaseh na drobno. Patrulja je spravila vino k županu Vuku Štefanu v Mi-hovcih v shrambo, pa so omenjeni obtoženci vdrli na dvorišče ter orožniško patruljo ovirali pri poslovanju. Glavni krivec je bil Medved Ivan, ki je začel kričati, da ne pustijo vina zapleniti, češ, da plačujejo davke. Sodnik je vsakemu prisodil 180 Din denarne kazni, v primeru neizterljivosti pa tri dni zapora. Pustolovščine zale Tončke po Dolenjskem Novo mesto, 17. novembra Pred dnevi se je v našem idiličnem mestu pojavila elegantna dama. Ki je mahoma obrnila nase pozornost mladega sveta. Dama se je nastanila v hotelu m se vpisala kot Malči Zima,» pošt/irica z Jesenic. A prenočišča je stalno menjala, pa tudi ime. Nekaterim je rekla, da je Tončka, čez dan, zlasti pa ponoči, sa je dala mnogo skrivnostnega opravka po mestu in izven njega. V kratkih dneh si je znala pridobiti krog mladih in starih, poročenih in neporočenih častilcev, ki so pridno tekmovali, kdo bo rdečelični lepotici bolj všeč. Seveda, med njimi je bilo tudi nekaj pametnih mož, ki so Tončki obljubili vse, tudi nebesa, ald pa nič. Vseeno je Tončka iz dneva v dan veselo živela in uživala zemeljske dobrote na tuj račun. Njen delokrog se je razširil tudi na Be. lo Kraj'no. Na lepem se je namreč odpeljala tja doli, a čez nekaj dmi se je že vrnila v Novo mesto z lepim taksijem. Temu pa je takoj sledil drugi avto iz Črnomlja. Iz njega je stopil mlad postaven mož, uslužben pri večji tvrdki v Črnomlju, in je takoj pnčel povpraševati po lepi Tončki. Po dolgem iskanju jo je le izsledil v nekem hotelu. Tu se je med njima odigral nevsakdanji pnzor. Mož je Tončki po kratikem prerekanju odvzel eleganten zimski plašč, iz njene denarnice pa 700 Din gotovine. Takoj nato se je mož povsem mirno odstranil in se z avtom vrnil v Črnomelj. Kakor da se ni zgodilo nič hudega, je Tončka ostala še nadalje v prijazni dolenjski metropoli. V eni preteklih noči pa jo je povabil na sestanek visok, črno oblečen mož ie jo je odvedel naravnost na policijsko stražnico. Tu se je pričelo dolgotrajno zasliševanje in Tončka je kaj živahno opisala svoje pustolovščine. Njeno pravilno ime je Baštolc Antonija, po poklicu delavka,-rojena 21. aprila leta 1911. v Mojstrani pri Dovjem. Prejšnji mesec je prišla iz ljubljanskih zaporov. »Impregno* ščetke so najbolj priporočljive in jih priporoča ministr. nar. zdravja, 9krat odlikovane. i V% mi * \ ttus« LONDON lt!) novn suiiki »EHPREGNO« tovarna higijenskih šeetk ZAGREB, Langov trg 4. HOTEL »ASTORIA" ZAGR^, P«*--iska Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmodemeje z vsem komfortom opremljene sobe Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315 HOTEL MILINOV Zagreb NA JELAČIČEVEM TRGU Tekoča topla m niadna voda v vseh sobah. Telefon v so bab in ves ostali komtort. — ZMERNE CENE. 219 HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, ZAGREB. GAJEVA ULICA ST. 31. TELEFON 73-35. £«.jamteno fetsie sob* po —35 Din. frvr>vrst,ns a-o-miča fc'ihinja. Izbrana naravna »raa. V»lib u> bladen vrt. Pn tMvanju pr*ko >4 ot 15 % popusta. — Priporoča se lastnik DJUR0 PAJIC. SG1/« Največja ugodnost je osvežitev s kopeljo, kateri ste dodali naravno sol za kopeli: Isla Koniferen kopalno sol ali Isla Chypre kopalno sol. Dodatek teh soli d& vodi za kopanje in pranje posebne dobre lastnosti, da osvežuje in krepča mišice in živce ter dobro učinkuje na kožo in na splošni občutek. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Zahtevajte samo Pechovo Antracen črnilo, ki je izvrstne '-valitete. 317 Ko je bila znova, v svobodi, se je kmalu znašla v Da/ici Mariji v Polju, kjer je z nekim moškim ves večer popivala. Ko je bil častilec pijan kakor klada, mu je potegnila iz žepa denarnico, v kateri je bilo 960 Din. Z ukradenim denarjem se je pripeljala v Novo mesto in začela iskati novih žrtev. Na izletu v Črnomelj je sklenila kratko znanje z onim zastavnim moškim, ki jo je povabil na svoje stanovanje. Ko je bil čez dan v službi, ga je Tončka grdo okradla: odnesla mu je iz omare 1100 dinarjev gotovine. Po tatvini si je najela taksi in se vrnila v Novo mesto, kjer so so njene avanture zopet za daljšo dobo zaključile. G-lede neporavnanih računov in zapitkov je dejala, naj jih le predložijo njenim kavalirjem, saj so ji prej tridili, da bodo vse poravnali. »Jaz« — pravi —• »vsega tega nisem nič kriva in ne morem pomagati, če so ljudje še tako neumni « Tončka je romala po zaslišanju v zapor okrožnega sodišča, kjer ji bo preiskovalni sodnik še natančneje izprašal vest. ★ Po Dolenjskem in drugod pa se klati še neka druga slepa rka, stara oitrog 45 let. Nedavno se je zgiasila v Zavodu za slepe v Kočevju in se predstavila za odposlanko. Kola jugoslovenskih sester v Zagrebu. Ogledala si je zavod, nazadnje pa ji je t zmanjkal« denar za vožnjo in so ji dali nekaj kovačev. Po nekaterih hišah v Kočevju se ie nato izdajala za zastopnico Rdečega križa in izvabljala denar. Neda\ -no pa se je pojavila na Uncu, se predstavila župniku za poverjenico zavoda za slepe v Kočevju in izvabila 90 Din. Sle-parka govori nemški in jo oblastva vsestransko zasledujejo. Kofein je strup? Popolno varnost Vašemu zdravju jamči samo bava Hag brez kofeina! KULTURNI PREGLED V. M. Zalar petdesetletnik Danes praznuje petdesetletnico svojega rojstva slovenski kulturni delavec in prevajalec, tajnik filozofske fakultete v Ljubljani 2 Viktor Mihajlovič Zalar. Jubilant se je rodil v Ljubljani. Tu je dovršil osnovno in srednjo šolo, univerzo pa je študiral v Pragi, kier ie poslušal filozofe Masaryka. Drtino in dr. Kot šiudent. pa tudi pozneje je se udeleževal mladinskega narodno - radikalnega gibanja. Prišedši v Ljubljano. se je posvetil novinarstvu in ie služboval v redakciji »Slovenskega Naroda« in nato predvojnega »Jutra«, nekai časa se je preživljal tudi kot dopisnik Kolinske tovarne, ob ustanovitvi univerze pa je postal njen uradnik Uveljavil se ie tudi kot prevajalec iz češčine Njegovi prevodi Macharjevega »Rima«. Strupa iz Judeje« ter Jiraskove '»Filozofske zgodbe« so znani. Danes je tudi sodni tolmač za češki jezik. V M Zalar je bil v vrstah predvojne svobodomiselne mladine ena najboli znanih postav Bil je vnet propagator svobodne misli na Slovenskem Kot takega, posebno pa kot navdušenega in neomajnega slovenskega in jugoslovenske^a nacionalista, ki ie aktivno sodeloval v dijaškem »Preporodu«, so ga avstrijske oblasti med vojno seveda zelo preganjale. Skoraj tri leta je presedel v ječi in internaciji, vendar pa se zaradi tega nikdar ni proglašal za n.u5enika. Ostal je svobodnjak do naših dni, pristen slovenski fant od vrha do tal. Čil in vesel je učakal sedaj tudi svojo petdesetletnico. Izjava Podpisani slovenski kulturni delavci naj-energičneje protestirajo proti načinu kritiziranja, kakršnega so se poslužili g. F. G. v »Slovenskem Narodu«, g. F. K. in anonimni »Kaj pravite« v »Slovencu« proti uprizoritvi »Veselega vinograda«. Prav tako odločno imJ-klanjamo poskus, e katerim hočejo omenjeni pisci vzbuditi videz, kakor da je z uprizoritvijo tega dela ogrožena slovenska kultura in ponižano dostojanstvo slovenskega gledališča. Ljubljana, dne 17. novembra 1932. Albrecht Fran, književnik, dr. Vladimir Bar-tol, književnik. Božidar Borko, književnik. Angelo Cerkvenik. književnik. Tone Čufar. književnik, dr. Ante Debeljak, književnik. Ferdo Delak, režiser, dr. Karel Dobida. književnik, dr. Igo Gruden, književnik. Pavel Golia. književnik, Juš Kozak, književnik. Ferdo Kozak, književnik, Bratko Kreft, književnik. Janko Kač. književnik. France Kožar, književnik, Anton Lajovic. komponist, A. Lapajne. profesor, Vladimir Levstik, književnik, dr. Stanko Leben. književnik. Milena Mohorič, književnica. Slavko Osterc, kompo- | met, Radivoj Peteriin - Petruška. književnik. I Niko ?irnat, akad. slikar, Mirko Polič, ravna- 1 telj, Zorko Prelovec, komponist, Ivo Peruzzi. književnik. Tone Seliškar. književnik, Osip Šest, režiser, Jo9ip Vidmar, književnik, Ivan Zorman, upravnik Nar. galerije, Janez Žagar, književnik, Oton Zupančič, književnik. Vodstvo Narodnega gleda-liiča o Veselem vinogradu* Uprava Narodnega gledališča se je odločila za uprizoritev Zuckmayerjevega »Veselega vinograda«, ker je to ena najboljših in najuspelejših komedij sodobne nemške dramatike. Nekaterih smelih prizorov ni ustvarila avtorjeva špekulativnost, narekovalo mu jih je kipeče življenje, ki ga slika. Prevod je pogumen, po svoje izviren in zanimiv poskus dialekta, ko tak resda v našem jeziku tvegano, a vsekakor potrebno iskanje do kod more in sme gledališki pisatelj in prevajalec zajemati iz žive ljudske govorice, da se razširijo izrazne možnosti odrske slovenščine Oton Župančič. 1. r., upravnik. Pavel Golia, 1. r.. direktor Drame. O dobrem in zlem sub specie Slovenorum K polemiki zaradi »Veselega vinograda« nam je poslal g. dr. Vladimir Bartol temperamentni članek, ki v njem zavzema svoje osebno stališče o morali nekega dela naše družbe. Ob javljamo ga kot izpoved mladega pisatelja in filozofa. Uredništvo. Tako je bilo: mlad, še ne sedemnajstleten fant pride iz obmorskega mesta v Ljubljano. V soli, kamor zahaja, gospodari sadistični duh nekega profesorja, čigar vzgoja obstoja samo v poniževanju in zasmehovanju učencev. Fantu se ta didaktika upre. Pozove razred, naj zapusti sobo, kakor hitro vstopi omenjeni vzgojnik. Vsi mu dajo besedo. Profesor vstopi, a tujec je edini, ki vstane in gre. Vsi so ga pustili na cedilu- Ne iz duha šolske discipline, marveč iz pomanjkanja samozavesti in iz strahu. Fant ie postal odslej objekt dotičnega pedagoga. Takrat s*1 mu je zasvitalo. da prišel v sredino, kjer vladata popolnoma drugačen duh in drugačna morala od onih, ki jih je doslej poznal. Toda ta človek ie bil mlad. O morali ni bil veliko razmišlieval. Kai bi? Postanimo kakor so drugi. Ne! Se več! Tekmujmo i njimi. Postal ie abstinent, zahajal je v vse krožke, kjer so se varili bodoči voditelji naroda in kulture, delil j p žnjim> vse lepe ideje o človečanstvu in dobroti Kmalu iim ie dorasel. Samo nekai ga ie vleklo k «tanm tovarišem Ti sicer niso govorili zmirom v izbranih besedah razumeli so tudi robato šalo in krepak dovtip; lieemerstvo jim ie bi lo trn v peti in je bilo pogosto deležno n 11 hovega iskrenega in globokega zasmeha Al* eno ie čutil v nfb: niim ip bila dana beseda sveta brez sentimentalnosti, prijateljstvo je zanie samo do sebi umevno zahtevalo <*krai •1« požrtvovalnost In polno drugih takih stvari, ki jih ve vsako preprosto in pošteno srce. Našesra novonečene ie delil s starimi in mladimi v domovini Kakor mfira ie padlo raz n'pga V ognju ie pisal svoiim starim tovarišpm. npnogljivim borcem 7 Si-vljeniem m iim povedal kako se veseli 6vi-denia z niimi. Petem io fe mahnil k vojakom. Niegova druščina so kmalu oostaH podoficir?' in »o->aki možie iz liud®tva Tu ip spozna? 7or»"t isto takor v tujini. Njegovi ožji roiaki lomače vesti • Odlikovanje. Nj. Vel. kralj Aleksander je na predlog ministra za kmetijstvo odlikoval z redom sv. Save 2. stopnje g. Františka Krala. Tektorja veterinarsko visoke šole v Brnu. » Križ profesorju dr. Jesen k u na Ko-marci. Jugoslovenski zimskosportni sa~ vez počastj spomin prvega svojega predsednika, pokonjega univerzitetnega profesorja dr. Frana Jesenka « postavitvijo s »aminskega križa na Komarči na kraju nesreče, in sicer v nedeljo 20. t. m. ob 12. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 7.15 Od postaje vozi avtobus do okrepčevalnice pri Savici, a od tam je 20 minut hoje do križa. Oni, ki imajo planinsko ali zimskosportno izkaznico, se lahko poslužijo ugodnosti polovične v-ožnje po 6 oseb in dobe uverenje v Gorčevi trgovci Zimske športnike in prijatelje pokojnega vabimo h tej počastitvi Jesenko-vega spomina. * Vsem organizacijam JRKD. Ker so naš{ ministri močno zaposleni z delom v vladi in v narodnem predstavništvu, odreja banovinsko tajništvo JRKD, da se do novega leta preneha prirejanje večjih shodov, na katerih bi govorili ministri. Organizacije, ki žele imeti shod z ministri, naj nam sporoče termin za čas po novem letu. : - ^ v . / ' ''".:■". 'j' rr rv i ZVOČNI KINO IDEAL i SAMO ŠE DANES! ! Maurice ! C Chevalier 'V ' ----- v filmu V "i JPSIF1SKS1 pesem & . i od pocestnega pometača do revij- C"'- skega zvezdnika. V-: F Ob 4., 7. in 9. zvečer. - ...v;■-: ,. .^vv*.,- ■ | * Lepota Boke Kotorske. V Boko Ko-torsko je prispel te dni newyorški ban-kar Ric-liard Tompson, ki se je nekoliko rini mudil v Boki, potem pa odpotoval v Grško. Pri odhodu je dopisniku beograjskega »Vremena« izjavil: jTo je najlep-š kraj, kar sem jih videl na svojem potovanju.?; * Cepljenje proti škrlatinki je Higijen-ski zavod letošnjo jesen izvedel v krškem okraju v Radečah in Svibnem, v ljubljanskem okra.u na Viču. Cepljenih je bilo ■okoli 2000 otrok Udeležba je bila povsod dobra. V glavnem je sedaj ves krški o raj proti škrlatinki zavarovan, prav ta-1::> tudi okolica Ljubljane. Tudi proti da-v-ci je Hlgijenskj zavod začel zaščitno cepiti. Prvo cepljenje se je vršilo v občini Litiji, kjer se je pojavljala davica leto za letom v precejšnjem obsegu. Cepljenje je popolnoma neškodljivo in zavaruje de-co za dolga leta. V litijskei občini je bilo cepljenih 600 otrok. * Zabranjena knjiga. jSlužbeni list savske banovine« javlja, da je državno tožil-s vo v Zagrebu na osnovi člena 9. zakona o tisku prepovedalo razpečavanje in proda vanje knjige »Cerkvi slobodu?:, ki je hMa tiskana v Zagrebu, spisal pa jo je krški škof dr. Josip Srebrnič. * Smrtna nesreča v rudniku. V bosanskem rudniku Zenici se je pripetila huda nesreča. Osemnajstletni delavec Asim Vrem^s^o noročilo 17. novembra-Meteorološkega zavoda v LJubljani Savane za označbo Kraj« poinauijo: X Cas opazovanja, 2 stanje Barometra 8 temperam/a, 4 relativna v %, b suiw u, brzino vetra. 6 oblačnost 1—10, « »ruta padavin. 8 padavine v mm — Temperatura: prve Številke pomenijo aaJ-viš'o 1rase namižlo temperaturo Ljubljana, 7 767.5, 1.0, 80, SI, 10',--; Ljubljana 13, 768.5, 20. 80, SSE. 10,__; Maribor 7. 766.9, 1.0. 80. NE 1, 10,__; Zagreb 7, 767.5, 2.0, 90. ESE1, 10, _ —; Beograd 7, 765.3, 1.0, 90. N 2, 10,--; Sarajevo 7, 764.6, 0.0, 90. NE 1, 10,--; Skoplie 7. 762 7, 2.0, 80, NE 1, 10,--; Solit 7. 761.0, 6.0, 50, NE 10, 3, — —; Kumbor 7, 759.0, 8.0, 70, mirno. 3,--; Bab 7, 762.1, 5.0, 70. N10, 1,--- Najv.išja temperatura v Ljubljani '6.0, Mariboru 4.0, Zagrebu 5.0- Beogradu 5.0, S kopij u 10.0, Splitu 12.0; najnižja v Ljubljani 1.0, Mariboru 1.0, Zagrebu 2.0, Beogradu 2 0, aSrajevu 0.0, Skoplju 1.0, Splitu 5.0, Kumboru 8.0, Rabu 3.0. Sonce vzhaja o'o 7, zahaia ob 16.30, luna v-/,ha„a ob 18 57. zahaia ob 11.32. bo lni in neiskreni, so bili ljudem, vajenim svobode, v odkrit zasmeh. Tu, pri vojakih, ni bilo pardona. Nekateri so skušali tekmovati z brati od juga Ali skoraj vsaka svobodna beseda, k: je prišla iz njihovih ustje bila prostaščina. znamenje nedozorelosti in moralno napačne vzgoje. Isti izraz, ki je zvenel pri Srbu preprosto jn r.ežaljivo, je izzvenel pri našem človeku v kvanto. Našega, takrat še zelo naivnega mladeniča je ta zapostavljenost njegovih rojakov iskreno bolela. Sram ga je bilo za vsako besedo, ki jo je slišal iz njihovih ust. Ali tedaj je že razumel, zakaj njeaovi rojaki lažje uspevajo v tujini v znanostih in v športu in zakaj ne morejo prodreti v svet s svojo umetnostjo. Umetnost je najintenzivnejši izraz narodne duše. ta pa je bila pri nas od nekdaj skvečena. pokvarjena, speljana v zgrešeno smer. Najboljši, tisti, ki bi bili lahko prodrli v svet. kakor n, pr. Fr. Levstik in Cankar, izkrvaveli v borbi z domačo moralo in mentaliteto »Hlapci«, 5,Za narodov blagor«, pa tudi »Kralj na Betajnovk, v prvi vrsti pa ^Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, so mejniki tega otepanja z lažjo in licemerstvom. Zmerom je b'"lo pri nas tako: borec je padel, kanalja je ostala In kanalja ie bila potem prva. ki si j3 začela lastiti pokojnikovo delo Ali ne da bi ga ljudstvu razložila, marveč prepir je začel, ali ie bil (kakor n. pr. Prršern. Levstik in Cankar) umetnik ob koncu, ko ga ie življenjska gonja utrudili, pristaš tega ali onega, svetovnega nazora ]'adii so vsi. kanil ia je ostala- Ostala?! Nik-dar še ni tako brezeramno strigla z greb^-jioin. Kanalja je neuničljiva, večna. Bajramovič je v družbi z nekim drugim delavcem potiskal s tračnicami naložen vagonet. Nenadoma pa se j3 vagonet prevrnil na Bajramoviča, ki je na mestu obležal mrtev. • Proces proti 121 kmetom. V Banji Luki se je pričela sodna obravnava proti Srečki Zdjelarju in 120 seljakom, obtoženim zttradi krvavih dogodkov v Prije* doru, ki so se odigrali 9. maja letošnjega leta. Obravnava bo trajala najbrže kaka dva tedna. • Aretacija bančnega ravnatelja. Preiskovalni sodnik v Subotici je odredil aretacijo Aleksandra Goldmanna, ravnatelja tamkajšnja Trgovsko.obrtniške banke, ki je osumljen raznih falzifikatov ter sestave lažne bilance. Banka je nedavno obvestila vlagatelje, da je ustavila izplačevanje. * Sirov napad prj belem dnevu. Te dni je na cesti v bližini hiše posestnice Žu-love v Velavšku kočar Visinskj Mi.ha iz Velikega Okiča brez povoda napadel s polenom Žulo Ivana. Pretepel ga je po vsem telesu in mu prizadejal več ran, med "orni eno smrtnonevamo na glavi. Prebil mu je lobanjo, žulo je pripeljala njegova sestra v ptujsko bolnišnico v nezavestnem stanju in je izpovedala, da je Visinskj gojil napram bratu staro sovraštvo. * Franc Jožefova grenčica odstranjuje motnje želodca, slabost in potrtost. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, bar« va, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Liubffane u— Priskočite nezaposlenim na pomoč! V dneh 3 in 4. decembra bodo mestni delavci pobiraij po mestu za brezposelne prostovoljne darove. Naj ne bo nikogar v mestu, ki bi odklonil majhno podporo za bedne delavske družine. Nikogar ne bodo silili, pričakujemo pa, da nikogar ne bo, ki ne bi prostovoljno pokazal svojo dobrosrčnost in izkušal po svojih močeh olajšati bedo brezposelnim! Za vsak dar boste dobili kupon S kuponom 5 Din pa se odkupite za oba nabiralna dneva. u— Najpriljubljenejši jour-fixe ljubljanske družbe je že celo desetletje novinarski koncert dne 1 decembra v Unionu. Po koncertu se sestanejo za mizami ali pri plesu, vedno v neprisiljeni domači zabavi, tudi taki znanci, ki se le redko srečujejo. že dolga leta je namreč geslo ljubljanske družbe: Novinarski koncert pa moramo posetiti, tega pa gotovo! Njegov dobri sloves združuje ljudi raznih stanov in prepričanj. Zastopani so vsi sloji naše družbe od izbrane elite do preprostega človeka; vsi vedo, da je ta ta koncert z zabavo ena najdostojnejših in najprijet-nejših družabnih prireditev v Ljubljani. Mislite nanj tudi letos! u— Proslava 25 letnice obstoja Sokola I. Spored slavnostne akademije v soboto 19. t. m.: Sokolska koračnica (godba Sokola I); nagovor br staroste (sestre članice poklonijo truštveneur! praporu spominski trak); Proste vaje (moška oe-ca); vaje na drogu (člai ); simbolična igra (ženska deca); »** »Pozdr-i. I trdo Juvanec: ^.Slovenska zemlja«' in Anton Foerster: »Povejte va ilanine«, (Slo venski vokalni kvintet«); osmorica (moški naraščaj); Ferdo Juvuiee: tIzgublje-ni cvet« in Jurij Flajšmin: >V gorenjsko oziram se skalnato 5-.au«; vaje na konju (člani); ritmične va.:e članice); Ivan Zaje: »Graničarji« (uvertira; godba Sokola I); vaje z žogcamj (ženski naraščaj); devetorica (člani); zaključna slika; Kalinov: »Stara garda« (godba Sokola I). Vstopnina: sedeži v ložah po 20 Din, v parterju od •!__IV vrste po 20 Din, od V—X. vrste po 15 Din, od XI,— XX. vrste po 10 Din; stojišča po 5 Din. Vstop h koncertu in družabnemu večeru 20 t. m. prost. u— Iz srednješolke službe. Ivsn Jeras, telovadni učitelj na državni učiteljski šoli v Ljubljani, je dodeljen prosvetnemu oddelku banske uprave u— Prva produkcija gojencev državnega konservatorija v teku šolskega leta 1932/33 bo v torek 22. t m. ob 18. v Fil-harmonični dvorani. Na produkciji nastopijo violinisti Žiimond Ivan, Pianecki Zoran in Preiifer Leon, dalje iz klavirskega oddelka Voduše-k Valens Ln Mucha Bože-na, iz solističnega pevskega oddelka pa Lapajne Helena, Petrovčič Tone in Pe.r-dan Jeanetta. Na klavirju bodo spremljali posamezne gojence šaplja Božena, Galla-tia Reinhold in Krmpotič Ivan. Ravnateljstvo najvljudneje vabj gojence, starše gojencev i.n vse prijatelje naše glasbe k tej produkciji. Vstop bo dovoljen na podlagi sporeda, ki se dobi pred produkcijo v veži Filharmoničnega poslopja, kjer bo produkcija — Danes film »Rango«. Ta film nam kaže v krasnih slikah življenje v džungli, njene krasote, pa tudi vse njene strahote. Najbolj nevarne so seveda divje zveri, v prvi vrsti krvoločni tiger. V filmu »Rangot vidimo nevarnega roparja, zasledujočega žrtve, dokler sam ne pade v roke močnejšega na- j sprotnika— človeka. Film »Rango« toplo pri poročamo občinstvu. Mladina bo navdušena zanj. Za uvod bomo videli šaloigro z Micky miško, tako da bo zabave in smeha dovolj. Prva predstava bo danes ob 14.15 v Elitnem kinu Matici. u— »Karijera Možlne«, zanimiva veselo-žalostna zgodba izpod peresa pisatelja Cerkvenika in v režiji Jožeta C., bo napolnila v nedeiio 20. t. m. ob 21. dvorano Delavske zbornice z gledalci. ki se hočejo nasmejati karijeri Možine. Igralci delavskega odra »Svobode* bodo pokazali to vsakdanjo veselo-žalostno zgodbo z vso vnemo, ker so vioge v dobrih rokah. Zato kupite že sedaj vstopraice. ki so po 10. 8. 6 in 4 Din. u— Brezplačni tečaj češkega jezika za odrasle prireja tudi letos tukajšnja Ju-goslovensko-češkoslovaška liga. Vpisovat nje novih udeležencev bo še danes od 18. do 19. ure v šentjakobski šoli. u— Izprememba ordinacijskih ur v am-bulatoriju OUZD v Ljubljani. Specijalist za ušesne, nosne in vTal.ne bolezni pri marij g. dr. Pogačnik Josip ordinira od 21 t. m. dalje od 12. do 14. (namesto od 13. do 15.). Pravi pet za dosego lepih r r% ij rSUBM Kol!H zob kakor tudi istočasna odstranitev ■■ i m neokusno barvanega sobnega ■ai,Bn—b^kmi obložka je sledeč: Iztisnite male toličino Chlorodont zobne paste na suhoChlorodoni *obno ščetko (t j. specijalna ščetka z zobčastim rezom), drgnite svoje zobe od vseh strani, kakor tudi od zgoraj na vzdol. Pomočite šele nato ščetk v vodo, ter izplaknite si usta temeljito, grgraje t Chlorodont ustnovodo Usp<>h je presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka je izginila in ostane Vam v ustih prijeten svež občutek. Zahtevajte izrecno Chlorodont zobno pasto. Tuba Din. 8.— in Din. 13.—. Dobiva se povsod. u— Proračun mestne cbč*ne. Mestno knjigovodstvo pod vodstvom finančnega referenta dr. Ran ta je že več mesccev zaposleno s sestavo osnutka proračuna mestne občine za prihodnje leto Proračun je v glavnih obrisih že ustvarjen in bo menda v začetku decimbra razpoložen v vpogled. Proračun ne bo presegal letošnjega in bo znašal okoli 45 milijouov Din izdatkov. u— Mestna plinarna ljubljanska priredi drevi ob 2Cč v prostorih kuhinje kraljice Marije v Prečni ulici predavanje o plinski kuhi, zvezano z brezplačno pokuš-njo jedil Ker se tudi pri nas vedno bolj uveljavljajo morske ribe, bo plinarna pri tem predavanju pokazala, kako okusne in sočne so ribe, pripravljene v plinskem pečnjaku. Vabljene vse, ki se zanimajo za novodobno kuho! Vstop prost. u— Zaposlitev brezposelnih. Mestna ob» čina je že začela praktično izvajati pomožno akcijo na ta način, da nudi brezposelnim prehrano v približni vrednosti 400 Din na mesec prcli temu, da se mora vsak podpirani brezposelni en teden v mesecu žrtvovati za mestna dela. Največ brezposelnih jc sedaj zaposlenih pri nasadih, cestnih delih in drugod. Od 10 brezposelnih navadno 7 radevolje prevzame odkazano delo. do* čim !.ke mlekarice so bile sprva nekam presenečene, ker so pač navajene, da jih kontrolni organi prijemajo le zaradi posode m jeraljo vzorce njih mleka, ne pa, da bi se morale še same podvreči kontroli. Pa 'e vsaka morala čeveljčke pomočiti v škafovo tekočino, a roke si v la-vorju lepo umiti Ponekod so mlekarice dvignile ogorčene proteste druge pa so 6e smejale in zafrtcc^ale: Kaj so ljubljanske ceste čez ^oč bile pogrnjene s preprogami ali čistim zlatom? Saj smo ai doma lepo očedile čeveljčke'« Vitka Marica pa se je branila, češ da bodo njeni skoro novi visoki čevljčke čisto »hin«, če jih pomoči v stfup. Pa ni nič pomagalo. To se bo sedaj na mitnicah ponavljalo vs«i< dan. dokler ne odpravijo slinavke in parkljevke Tudi iz ofcol:ce v mesto došli kmetje se morajo razkužiti u— Najden tatinski plen. Dijak Franc Nebec iz Droivelj je prišel v sredo popoldne na draveljsko gmajno, kjer je našel med drevjem pri takozvanib španovih jelšah skrito žensko kolo. Odpeljal ga je s seboj in ga oddal na šišenski stražnici. Kakor so ugotovili, je bilo kolo ukradeno že 7. t. m Alojziju Erjavcu iz Zg Šiške in sicer z dvorišča č-armanove gostilne. _ Lastnica mlekarne v židovski stezi 6 Marija Zupančičevi je opazila te dni za hišnimi vratmi večjj zavoj, ki ga je tam odložil neznan človek. Zupančičeva je zavoj razvila in našla na svoje začude- Skrb materinstva Žena, ki pričakuje otroka, mora dnevno uživati Ovomaltine, da zasigura sebi in svojemu otroku moč in zdravje. Ovo- nje notri več kosov različnega damskega perila, ki ga je oddala na policiji. Lastnica naj se javi na policiji. u— Kam povsod pridejo tatovi. Tatiči postajajo čedalje bolj predrzni. Pripeti se. da izgine temu ali ouemu suknja kar iz urada, kradejo celo v samj sodni palači, kjer je bila baš v zadnjem času nekemu gospodu ukradena iz suknje večja vsota z raznimi dokumenti vred. Včeraj pa je spet prijavil visokošolec Anton Turk, da mu je neznan tat odnesel 1000 Din vredno, popolnoma novo črno suknjo iz poslopja univerze. Varnostna oblastva ostajajo spričo vse češčih ta.tv.in komaj še na tekočem, vendar pa se jim tatovi tudj spretno izmikajo. u— Vlomilca predana sodišču. Mlada svedrovca Davorin Novosel in Adolf Bi-zovišek. ki sta se ujela pri vlomu v trgovino Ivanke Smalčeve, sta bila včeraj popoldne izročena deželnemu sodišču. Pri včerajšnjem zasliševanju sta poleg mnogih drugih priznala še nekatere grehe. Novosel je bil svoj čas zaposlen tudj v Daj-damu, kjer je julija našel pred bifejem prislonjeno kolo, kj si ga je prilastil in ga je pozneje prodal za 100 Din. Kolo je bilo znamke Eska- s tovarniško številko 98.799 in lastnik še danes ni znan. Tudi Bizovišek je pokradel več koles v severnem dehi mesta, kjer je bil popreje zaposlen u— šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7, posluje za zimskf čas (do 1. aprila) tudi ob nedeljah iu praznikih dopoldne od 10. <°.o 12. Obenem izjavlja knjižnica, da ji v prejšnjih prostorih ni bilo odpovedano in da So popolnoma neosnovani odnosni očit.ki nekih ljudi g. Kramarju in njegov' gospe, s katerima je bila knjižnica vedno v najlepšem soglasju. Knjižnica se je izselila sama, ker so ji bili dosedanji prostori premajhni in ker se mora taka važna Institucija razvijati, če noče hirati. u— Vsi, kj so dobre volje, naj ne zamude posetiti prireditev društva „Tafoor< jutri zvečer v »Unionu«. katere čisti dobiček je namenjen za brespcselne, lačne delavce brezdomce. Vstopnina je tako nizka (od 3 do 15 Din), da se more sleherni udeležiti prireditve. Prodaja vstopnic v Matični knjigami. u— Drevj na večer »Krke«! Vesela presenečenja pripravljajo za družabni sestanek društva »Krke« pri MikLiču drevi ob 20. konservator dr. Štele, profesor Ja-kac, sekstet pevcev, jazz Odeon in keramična tovarna »Dekor«. Zato naj nihče ne zamudii tega večera, na katerem bo veselo, domače razpoloženje. Vstop vsakomur prost! Brez vstopnine. u— Starešinska družina »Jadrana« sklicuje 3 članski sestanek skupno z JNAD »Jadranom« drevi ob 20. v restavraciji »Zvezdi«. Predmet razprave: Pota in cilji mladine in starešinstva. Polnoštevilne udeležbe prosi odbor. u— Orkester »Grafika« je marljivo na delu in pod predsedstvom Avgusta O gore v c a neprestano vežba nove izbrane komade. Poslušanem Radia - Ljubljane bo drevj ob 21. zopet dana prilika, da ču-jejo, kaj zna to prizadevno, mlado ljubljansko glasbeno združenje. u_ Obrtniki! Gre za Vaš nadaljnji obstoj in za ohranitev Vaših obrtnvn pravic, zato je Vaša dolžnost, da se vsi udeležite važne konference, ki bo danes popoldne ob 17. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. — Akcijski odbor. u,- Akc.demskj pevski zbor bo po stari tradiciji zapel v soboto 19. t. m. ob 20. pod oknom prorektorja g. dr. Serka ia novega rektorja prelata z. dr. Slsvlča. Predsedstvo Zveze slušateljev poziva tovariše, da se v čim večjem števiiu udeleže tega slavja. u_ Sokol I Tabor poziva članstvo, k: ima kroje, da ?e udeleži društvene pro-Siave v soboto 19. t. m. v krojili. u_ Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. vaja — sestanek vsega zbora. Razlaga novega dela, razpored dela. u— j-Sočani«! Vab mo \ as, da se ude ležite po možnosti v obilnem številu proslave 25 letnice Sokoia I 19. in 20. t. m. v veliki dvorani na Taboru. u_ »Preporod« bo Imel v soboto redno plesno vajo. Začetniki bodo imeli pouk že ob pol 20. Mojster Jenko bo nadaljeval nove plese, igral bo priljubljeni jazz >Ronny«. Ponovno opozarjamo, da je vstop dovoljen le proti dijaški legitimaciji i.n po članih uvedenim gostom. Odbor bo na to strogo pa/z-il. u— Gostilna prj »Bobenčku« priporoča namočeno polenovko in kraški teran. Kar zavpil je bratec moj, pritiskale kljuko: »Pojdi k Slamicu z menoj na ocvrto ščuko !u 13434 maltine je prijetna, naravna krepilna hrana, ki prinaša v telo vse one hranljive elemente, ki so telesu potrebni Obiskujte naše brezplačne fotografske tečaje za začetnike in bolj izvežbane ter specialne tečaje za povečanje Preda-va g. Cvetko Švigelj. Prijave v Kančevi drogeriji, židovska 1. u_Začetniški plesnj tečaj Jenkove šole v Kazini bo drevi ob 20. Nove prijave in posebne plesne ure dnevno u— Preklic glede na Poslano od 5. maja 1932. Poapisani trgovec s preprogami v Ljubljani. Aleksandrova ulica 4, preklicu-jem očitek, ki sem ga iznesel v Poslanem v dnevniku »Jutru« 5. maja 1932 Posebno preklicujem očitek, da bi g M i I j u -t i n Nikolaj, trgovec s preprogami v Ljubljani, BleiweIsova cesta 9, osleparil nesega advokata z dežele za 24.000 Din, :n se mu zahvaljujem, da je odstopil od naialjnega kazenskega pregona. — Mu-t e v e 1 i č Mušan. KINO LJUBLJANSKI DVOP Telefon 2730 Samo danes ob 4., pol 8. in 9. Kathe Nagy Kamen mržiife Najnižje cene 2, 4 in 6 Ffm. Iz Maribora a— Velik shod narodnih železničarjev. Mariborska podružnica UJNŽIB je sklicala za nedeljo 20. t. m. ob pol 10. dopoldne v veliko dvorano Narodnega doma velik javen shod na katerem bodo poročali o položaju železničarjev predsednik centralnega odbora inž. Djurič iz Beograda ter delegati oblastnih odborov iz Ljubljane, Zagreba, Beograda N ša, Subotice, Sarajeva in Splita ter predsednik mariborske podružnice Tirrnpej. a— Dva pomembna dogodka na Ljudska univerzi. Drevi in jutri bo naša Ljudska univerza pozdravila v svoji sredi nekaj dobrodošlih tuj.h gostov. Drevi ob 20. Ll bo imel francoski pisatelj Rene Gourdiat dvoje interesaufcnib predavanj v francoščini. V prvem delu bo govoril o Beaumarhaiso-vi 5>Figaro*ri svatbi«, v drugem pa bo v humorist-čnih. besedah seznanil poslušalce z ž&niitvami v gledališču. Prireditev je skupna s Francoskim krožkom. Jutn zvečer ob 20.15 pa bo v veliki kazmski dvorani kc-morni koncert znamenitega be gij-skega kvarteta iQuatuor de Bruxeiles<;, ki bo izvaja! kompozicije BoeUiovne, Brahm-sa in Debussyja. Kvartet je žel po vsej Evropi največje priznanje in uspehe. Vstopnice se dobe v prodaji pri ge. Briš-nikovi in v trgovini g. H iferja a— Slovensko trgovsko društvo v Mariboru hoče nuditi članom in pomočrrške-mu zboru ciklus predavanj iz trgov nske teorije in prakse. Profesorski zbor tukajšnje trgovske akademije je že obljubil svoje sodelovanje. Pričakovati ie. da bodo trgovci in pomočniki uporabili ugodno priliko in polooštevilno prisostvovali razpravam, ki obetajo biti ne le zarum ve. temveč tudi koristne. Prvi sestanek bo drevi ob 20. v mali dvorani Narodnefa dem a. Predaval bo profesor g. Ravičeva razprava o političnih odnosih med Avstrijo in Rusijo, nekrolog O. S Minoru, ki je kot ognjevit borec tz vrst ruske revolucije prebil 22 let v carskih lečah, boreč se za človeške in ljudske pravice in je veaaar ril takoj po revoluciji vržen še v boljševiško ječo ter prisiljen k begu iz domovine, v kateri je zavladaj nov strahoten teror. — "Ruski arhiv; izhaja v dvomesečnih zvezki i in je pri nas edina, ruskemu narodu posvečena revija. Šolski otio?! so najbolj izpostavljeni nalezljivim boleznim. Proti vhajanju klic skozi duplini urt gTla vam bodo najbolj pomagale priljubil ene DOBIVAJO SE V VSEH LEKARNAH CENA ZAVOJČKU DIN 8.— a— Snežnobelega p>an nskega srajca, na- gač enega, je razstavil v svojem izložbenem oknu znani nagačevalec Ziringer v Stolni ulici. Zajec vzbuja poleg osita"ih zanimivosti, ki 3o v izložbi (skoro cel muzej živ h in mrtvih živali) veliko zani. manje Zajec je bil ustreljen 13. t. m. na Klopnem vrhu na Pohorju. Iz Celfa e— Iz krajevne organizacije JRKD. V isr^do 16. t tn zvečer je imela krajevna or*. ginizacija JRKD za mesto Celie v klubovi sobi Celjskega doma zelo dobro obiskan članski sestanek P-eosednik dr Kalan je v uvodu pozdravil vse navzične zlasti številno mlad:no ki nudi jamstva za trajno 'n uspešno delo organi-ac;je Mestni župan g. dr. Goriean je poda' nekaj zan-Vnivosti •z občinske politike ir> novega mesenega proračuna ki ga bo treba kliub oovečamm i-iatkom in zmanjšanim dohodkom SDra-v ti v .«vnoves:e ter izvest* to nalogo ta ko. da b->do žrtve čim mnrpše. o razdeljene na vse. Po kratki debati je bil večer I zaključen P-ihcdnji redni članski sestanek bo v sredo t m ob 20 e— Oficirji cetjeke garn'zijs prirede 1S>. t. m. ob 20.30 družabni večer v Narodnem domu. Vabijo se vsi, ki so bili doslej vacljeni! Igrala bo vojaška godba iz Maribora Obleka poljubna. Posebna vabila se ne bc odatkp, koliko jih stane preživljanje, ko ( ko plačujejo najemnine, koliko imajo po ■>.ov itd„ torej stvari, ki se tičejo izključno privatnih razmer. Formular prijave' je !>i!_ spremenjen z navadno naredbo, dasi je točno določen s prav*'mkom in bi se torej mogel izprememti samo s pravilnikom Za to spremembo pa tud: ni opore v zakonu ki nikjer no izvaja, da se zunanii znaki tla vko p Ia če v a 1 č e v t- g a življenja porabljajo /n odmero pridobnine. To ie tud: povsem .'aravuo. ker so zunanji znaki uporabljivi samo za odmero, dohodnine, ki ima v vidu celotne dohodke ne na tudi za pridobni-no. ki sme zadeti samo dohodke i/, obrtnega udejstvovanja. Zborn ca za TOI upa, da bo d svojo akcijo, ki se opira na *akon. uspela Nadalje postaja v praksi vedno bolj .tnd'ežna kontrola glede da\ka na poslovni promet Tega davka sicer ne plačujemo-z navdušenjem plačujemo ga pa vendar in ch!o — kakor kaže statistika — preko one. U'erei ki b* ustrezala naši gospoda rsk* mo--•'i. aVo primerjamo plačila v drugih diiln naše države lo dokazuje, da pri n.is v pogledu tega davka izpolnjujemo v polni meri ->vok, dolžnost Tragika pa hoč»\ da "dredbe, namenjene v prvi *,rsti zv. drug^ dele države dosegajo tudi naše odmerne organe, ki po teh odredbah še stopnjujejo r.goroznost svojega postopanja na mero. l:i postaia naravnost nadležna Upravičeno pričakujemo, da 6e kontrola izvaja le v r<>'lko. v kolikor je za pravilno odpremo davka res neobhodno potrebno in da se ne postavlja vsakogar na obtožno kloo m v položaj, da mora svojo nedolžnost dkazo-vati. čeprav m niknke<*a dvoma, da v polni meri izpolnjuje zakon. časi so za gospodarstvo vedno težji in s^ Tnožnost zaslužka sta'no zmanjkuje. V >-manjkanie likv dne gotovine se knže v vedno težji obliki. Zato ni prav. da je finančna uprava odredila, ua se plačilo zr ie ono^oril rja to VnVo ie rnzumet' doloSbp z.aV^i"'' V»kšne pravice ?ma davkorViiVvn!cc tokšn;h na odnosno k^ai izgube rnzn^ nnv;rr> OHJi-no «p in 7 vp^o^Ios-^ornoct 1/) tr- Vr^iirf -n n-edlof^ f o.r-čnran inv»ntfiri-i odno^r-o b^rnce 7 ri "-r"!om dob čk-" Or>ozo-?* in ^a vižna okolnost, da mora davčni odbor do- kazati, da predloženi računi niso verodostojni, sicer mora sestaviti osnovo na podlagi predloženih računov Le če davčni zavezanec sam ali na poziv ne pred ož' verodostojnih računov mu davčn; odbor ocen' čisti dohodek po § 56 (kar prihaja redko v poštev) predvsem pa po § 57 zakona V ogromni večin- primerov <»e odmeri čisti doaodek po tem zadniem paragrafu :n sicer po svobodnem prepr čanju davčnega odbora Pri tem pe je v.tžno da se moreta svobodna ocena izvršit- le na podlag" ! konkretnih činjemc (davčne prijave, zapis-I oiških izjav in vlog davčnega zavezanca, podatkov, ki jih je zbralo davčno oblastvo itd.). Za prmer, da si davčn odbor ne more pribaviti takih podatkov na podlagi katerih bi lahko po svobodnem prepr'čmra ocenil čisti dohodek vsebuje zakon v § 120 določbo, da se v takem primeiu ugotov' dohodek v razmerju proti drug-m davčnim zave ancem Ugotovitev doh odka na o o c lagi § 120 pa ie za davkoplsčevaka nevarna zlasti ker potrm v pritožb; ne inore izpodbijati ocene z dob. V drugem delu svojega predavanja je ob.avnaval vprašanje odmere davka na poslovni promet. Ugotovi je pomanjkljivost \ zakona, ki glede na novelo o skupnem ' davku na poslovni promet še ni izšel v prečiščeni izdaji V zakonskih določbah glede davka na poslovni promet ,'iz 1 1922 in I. 1931) je mno;o snorrnb vprašanj, gede katerih še nimamo tolmačenj na podlagi judkature Izvajanja predavatelja so bila vseskozi zanimiva in za davčnega obv.--zanec zelo pouena Gostio^arskp veeti = Novi podpreflsedi?'k Zbornice za TOI. Miinister za trgovino in industrijo je na predlog banske uprave razrešil dolžnosti odstopi vsega podipredsednika Zbornice za TOI in načelnika obrtnega odseka z L.igelberta Franchettija, obenem pa ie imenoval za zborničnega podpredsednika c .Josipa Rebeka, kUučavničarskeea moistra v Ljubljani. Za člana Zbornice ie bil istočasno -'menovan g. Josip Vindišer. mesarski mojster iz Novega mesta. — Zavarovanje valute in obmejni promet. Oddelek za državno računovodstvo nri finančnem ministrstvu je izdal poks-n''o g'ede zavarovanja valute nri izvoza. Odlok finančnega ministra od 29. okt.:bra ie raztimeti tako. da se obveznost zavarovanja valute nri izvozu bhza v vrednosti iznod 1000 Din ne nanaša na blagovni izvoz v obmeinem prometu. Za bkco v vrednosti do 1000 Dj-n, ki ga v obmejnem nro-matu izvoziio obmejni stanovalci Cnaši ali in-ozei^sk:) se ne bo zahtevala nredložitev overen-:a o zavarovanju vabite — Zboljšanje nale trgovinske bilance i Češkos'ovaško V gospodarskem odbo u češkotVovaškega senata je trgovinski minister dr Matouišik podal obširen ckspo:re glede če.'f:oslovaške trgovinske politike, v katerem je obravnaval razvoj češkoslovaške trgovine z najvažnejšimi državami. Glede trgovine z Jugoslavijo je cmenil. da se je aktivnost trgovinske bilance zmanjšala V prvih devetih mesccih *. 1. je zrn* šal češkoslovaški uvoz iz Jugoslavije 271 milijonov Kč nasproti 241 milijonom v istem razdobju lanskega leta (uvoz iz Jugoslavije se je torej povečal za 30 milijonov Kč aH za 13 odst.): istoča^io pa je izvoz v Jugoslavijo znašal le 329 milij Kč naoproti 613 milijonom v istem lanskem razdobju (izvoz v Jugoslavijo se je torej zmanjšal za 284 milj Kč ali za 47 odst) Povečan izve pa po izvaianiih dr Ma-touška ni pos'ab£?! Češkoslovaškega valutnega položaja, tem* e? ie or nnmc^el f; li-kvidaciji terjate*- češkoslovaških izvoznikov. — Kotirciie cleinic industrijskih nodje-iij r>-< zagrebški borzi. Pod predsedstvom dr. S;anka Šverljugc sc je v sredo vršila seja borznega sveta zagrebške borze; na kateri je bilo sklenjeno, da se 22. t. m vzpostavi trgovanje in kotiranje delnic industrijskih in trgovskih podjetij, ki je bilo ustavljeno lani v jeseni. Trgovalo se bo z delnicami onih podjetij, ki so na to pristala. Nadalje je borzni svet razpravljal o novih pristojbinah za devizne in ei.ktne transakcije, ici bodo določene sporazumno z oiLalimi jugoslovcnskimi borzam:. t.°ko da bodo kondicije povsod enake. Končno se je razpravljalo o vnovčevanju kup uiov naših dolarskih papirjev in o prometu s temi papirji glede na nove predpise. = Statistika sadnega drevja. Po najnovejši statistiki kmetijske?« ministrstva je v dravski banovini 2.17S.700 jablan 897 200 češoelj, 761.524 hrušk, 178.300 orehov in 262.300 ostalih sadnih dreves V stafstiki za vso državo pa so daleč na prvem mestu češnHe, ki jih je 39 3 milijonov io»l skupnega števi a 59 2 mi iiona sadn'h dre. ves) Jablan je v vsej držav 7 miMionov, nau-eč v dravski banovin' (2.2 milijone), v 1-rinski (1 3), v savski (1 2) in v du^av-ski (0 7) Nadalje i-e v vsej državi .3 76 mikrona hrušk, od teea največ v dravski ban-vini (0.76) ;n v drinsk-' banovini (0.70i Orehov na 2 O'1 m'i"Mona. od te?n na'vp? v samski banovini (0.C4) in v dunavski banovini (0.31). = Ozdravlien»e bmeiistva. Češka sekcija žateškesrn hmeljarskega združenja ie :zda!a poročilo o Ictošmiii hmeliski sezoni, ki pravi, da ie 'etos onažati v hmeljarstvu nreofcret na bolie. Hmeliarsfvn ie v stadiiu ozdravMenia. ki ca 'e novzro*Mo zmaniša-nie nasadov (od I. 1929 za 47 %) in hektar-skeea donosa. Pride^k hmelja na vsem svetu znaša letos 787.000 stotov po 50 kv nasnroti 9QS stotov v 1. 1931 (21.2% manii). DeTež češkoslov^^Ve na svetovnpin nrif!.°'ku ie padel na 19.1 % (lani 24.7%) Olede Amerike nravi noroč:ln. da ni Pričakovati da b: ameriški hmeljarji v primeru ukinienla proh;bic'ie pristali nn 7,ii?žanip uvozne carine za brneli :n da h odo naih-' de1nli na to. da ce potreba no hm?'i:i krMe v A*ner'ki sam; vn'nn ie nro- dnikciia niva v Zed:r;oivh državah 75 milijonov hektolitrov, za kar so pivovarne no-troš:'e na leto 375 ctotov hme';a: od te ko''e np <;n uvoTiie 56.600 stotov (polovic 'z Češkoslovaške). — Vinski sejem Ivanjkovci. Vinarska zadruga »Jeruzalemčan «v Kanijkovcili priredi svoj 8. vinski sejem in razstavo, in sicc-i3 decembra t. I. Pripuščena so le vin.i Ustnega izdelka, izključno iz ormoško-liu-tomerskega vinarskega okoliša. Letošnji pridelek, kn ie bil obilen, ie prvovrsten in bo tako imel vsakdo priliko nakupiti prvovrstnega ljutetnerčana direktno od produ-cer.ta. Na razpolago pa bodo tudi navbolioa sortna vina. Mošt lepo dozoreva in bo takrat ravno primeren čas za prvi pretek. Cene so zelo ugodne. Vsi prcducenti ormoško - Ljutomerskega okoliša, ki imajo vina na razpolago in se hočejo sejma udeležiti, naj se prijavijo zadrugi najkasneje do 4. ticvembra t. 1. = »Elektroboe;ia« bo ustavila delo. Veliko elektrokemično podietje »Elektrcbo-sna« v Jajcu, ki proizvaja razne kemične proizvode (zlasti klor in klorove derivate) pretežno za izvoz, bo prisiljena ustaviti obratovanje. Po vzorcu tvomice v Jaicu ie biia nedavno v Češikosovaški (v Ustju cb Labi) zgrajena slična tvornica. Sedai .ie Češkoslovaška, ki je bila doslej glavna odiemalka proizvodov tvcn;;ce v Jajcu, onemogočila uvoz. — Oddaja kolodvoivke restavracije v Novem mestu v zakup. Dne 18. novembra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani licitacija glede oddale zakupa restavracije na postaji Novo mesto. ~ Dobave. Pri inten^anturi komam »le savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo ^Tšila 17 t. m. ofertalna lioitacija glede dobave raznih živi! (čebula, makaroni, slaikor, popor, leča, olje itd.) ter 19. t. m. glede dobave svinjske masti. Direkcija državnega rudnika v Kaxn;u sprejema do 17. t. m ponudbe glede dobave pralnega mila in svinjske masti. Direkcija državnih železnic (strojni oddelek) v Ljubljani sprejema do IS. t. m. ponudbe za dobavj bakia ter do 23. t. m. za dobavo tiskovin (blokov). — Direkcija državne železarne v Vareš Majdami sprejema do 23. t. m pomni De glede dobave medenega žičnega pletiva. — Pri glavnem sanitetskem sla-galdštu v Zemunii se bo vršila 2G. t. m ofertalna licitacija glede dobave konjaka ter čistega in dena.turira.nega špirita, 29 t. m. pa glede dobave lanen.ih rjuh iin vrečica bolniško perilo. — Direkcija drž. ruuni-Ka v Velenju sprejema ilo 26 t. m. ponudbe' glede dobave mešanega bencina, »lo 28. t. m. pa glede dobave žične vrv] ter strokovnih časopisov za 1. 1933. Komanda pomorskega arzenala v Ti v tu sprejema do 28. t. m. ponudbe gl-eUe dobave raizinih kemikalij in tehničnih potrebščin teir pi.ro-metra. — Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. t. tn. ponudbe glede dobave 20'JO kg svinjake masti 'ii 600 kg kave. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 30. t. m ponudbe glede dobave 20.000 kg grafita. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. decembra ponudbe glede dobav: 150 kg pocinkanih jtf: enih vrvi in 120 m jermen iz usnja. — Direkcija državnefa rudn:ka Zenica sprejema do 6. decembra ponudbe glede dobave 470 m električne?a kabla ter glede dobave 500 m bakrene žice. — Komanda pomorskega zrakonlovstva v Divuljah sprejema do 9. decembra p>-nudbe glede dobave orodja za kleparske in mi:~i?uJfhc g'e* ds dobave 100 kg koloioniic, 5 kg laka za žarnice, 50 kg kleja, 50 kg sadre. 400 komadov lopat za premog. 2^40 kg povlač-nili žag. (A» komadov sekir, 2l'0 konuidov Železnih šarnirjev ter glede dobave 1000 komadov pil za žage. Direkcija državnega rudnika Velenje spreiema do 2S. t. m. ponudbe glede dobave 000 kg strojne mast. 600 kg strojnega olja, 10 kemadov žarnic, 15 kg gratitiranih azbestnih vrvic, 30 metrov okrrrriega jermena. 20 zavitkov svetlopisanega papirja »Ozalid«. 20.000 komadov krajmikov. 300 m jeklenih žičnih vrvi ter glede dobave parnih ventilov in grafitnih loncev. Direkcija državne železarne Vareš - Maidan spre-jema do 30. novembra ponudbe glede dobave 150 komadov v" za koks, 250 komadov Icpat za premog, 25 komadov grabelj, 10 komadov sekir, 30 kub. metrov gumijastih plošč. 1200 kg raznih barv, 100 komadov zidarskih čopičev in 20 komadov soboslikar-skih čopičev, 5500 kemadov vijakov in 50 kilogramov mat:c. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 6. decembra ponudbe glede dobave 2000 m jeklenih vrvi. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Seni«fci rudnik sprejema do 28. t. m. ponudibe glede dobave 230 m nosilcev. Minerska komanda v Kumboru sprejema do 1. decembra ponudbe g'cde dobave bakrene žice, krornove kisline, vazelina. rrrreralrcgi olja. cinka, gumijastega materiiala itd. Borze 17. novembra. Na ljubljanski borzi jc' deviza London nekoliko populila, vzporedno pa s.;i liili z.a malenkost slubejši tudi devizi Amsterdam in Bruselj. V avstrijskih šilingih v privatnem kiirir.gu ni bilo prometa. Na zagrebški borzi se je včeraj tečaj dvignil nn 8.5) — 8.65 brez prometa. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda zar«di pomanjkanja ponudbe nadalje čvrsta in se je tečaj ponovno dvignil ra nekaj točk Za kaso je bil zabeležen teli a j 202 — 205, za december pa celo 205 — 2i/7 brez prometa D~hrski papirji so za malenkost popustili vendar su prav tako ostali brez zaključkov. Devize Linbljana. Amsterdam 2312.G3 — 23?3.09, Berlin ' 137.91—1378.71, Bruselj 798.85— 802.73, Curih 1108.35—1113.S5, London 190.30—191.90. New Vork ček 5737.42— 5765.68, Pariz 225.79—226.91, Praga 170.56 —171.42, Trst 294.35—296.75. Zagreb. Amsterdam 2312.63 — 2323.09, Berlin 1367.91 — 1378.71, Bruselj 793.8o do S'. 2.79. London 190 SO _ 191-90. Milan 294.3.5 do 293.75. Nevvork kabel 3759.42 — 5787.(58. Xevyork ček 5737.42 — 5765.G8. Pariz 225.79 do 220.91. Pratra 170.56 — 171.42, Curib 1108 35 — 1113.85. Curih. Pariz 20.37. London 17.16, Nevvork 519.75, Bruselj 72.075, >Han 26-61. Madrid 42.50, Amsterdam 208.675. Berlin 12H.HO, Slockho m 91. Oslo 87.50. Kobenbavn 90 SO, Sofi'a 3.76. Praga 15.39, Varšava 58.15. Bukarešta 3-CSri. Dunaj. Dunav S^va-Jadran 13.55. Staatv'-senbahngesel. 13.10, Trbovlje 18-60, AlpiivJ-Montan 11.05. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 202 — 205, za december 205 _ 207. 7% investicijsko 45.59—49. 4'Vo aurarne 33—34.50, 7f7o Blair 41 bi., 7% Drž hipotek, banka •11.50 den-: bančne vrednote: Narodna banka 4100 — 4500 Priv. agrarna banka 220—230. Beograd. Voina škoda 204, 199.50 zaklj.. za december 201 203 zakli., investicijsko 47 bi.. 4°/o agrarne bi.. 6°'o begluške --<450, 34 zakli-. S% BIsir 45 bl„ 7n/a Blair 39.50 do 40 -0. 7"'o Drž. hiootek banka 44 zalili., Narodna banka 4103 »len., Priv agrarna banka 225. 223 zaklj Liubliana Vojna škoda 202 — 205, 7»'o investicijsko 46 — 49 7°'fi Blair 41 bl„ 8% Blair 43 b!-. Ruše 125 den. LES -f Ljiil»l;an-ka borza (17. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključkov ni bilo. — Povpraševanje je zaradi začetka zimske sezone nekaj več. ker so zaloge lesa v inozemstvu zaradi zastoja kupčije izčrpane. V mehkem l°su so pričeli povpraševati jk> I. in II. in monte kakovosti, medtem ko je bilo doslej zanimanie le za III V tramih ie povpraševanje precej novolino. Od trdesa lesa oa išče-io bakovino (uarieno in ner»arjeno. obrobljeno in neobroblieno), to !a 'e suho blago T. in II. kakovosti. V brastovini ;e bilo zaključenih zadnji čas nekaj neobrobljenih plohov in nodnic. Naši i/vozniki, ki so se spoe^t^a držali precej pasivno nasproti k li ringu z Italijo, so se v zadniem času pričeli posluževati klirinškega prometa. 7. ITO + Cliicago. 17 novembra Začetni tečau: Pšenii-a: za december 44 75. za marc 49.7"). za maj 50.73- koruza: za december 26.125. za mnre 31.375, za mai 33; oves: za december 16.75. za marc 18.73; rž: za marc 33.50 + Winnipea;, 17 novembra Začetni tečaji: P?en>ra: za december 46'-<75. za niai 51-75. + Ljubljanska bor/a (17. t. m.) Tendenca nespremenjena Prometa ni bilo Nudi s> pšenira fslov r>o*:taij» '"'H r>'"* v ?.0 dneh): baška. 76 kg po 197.50 — 200. hn 202.50 -remt-U? 79'80 oo 203 - 210: mn|;» (slov no$taia) baška »Ot r>o 330 - 335. banatska w> 34* lo 345 koruza (slovanska nnstaia -nVvpk« ♦arifa) ba-ka umetno sniona no 117 50 120. za november oo 50 - 125 za d« OO 10= 107 50 + Novosadskg bla«ovna borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena Promet 26 va«. Pienira (76 kg) baška. okolica Novi Sa«' ■^ombor *redn'pbn«ka. «remisk8 150 152 50 bašks potiska 154 - 156: ladia T"isa 155 157 ladja Res?ei 154 - t-^O- sornieb.niatsk-<47 - 147 50: srpdniebaska 7fi wp 1">2 is' Oves? bn*ki ^rprn^ki 9? _ 102 Kornzn baSka 54 - 56 d»»cenibpr ianuar T5 67: banatska sušena 62—64; baška suše na 64 - 66 Moka- baSlr« KnnnM-im -o.,« . lo 57 50 7a marc jrni - 7? 50 banat ■^ka 51 - 53- «remska 55 - 57 sušenj. »0Bi?« 250 265 2W - 230 21< lo 2201 170 - 180 »7« 125 - 13.5 »8. 83 90 Otrobi- bn5k> in sremski 64 _ Sanafpi'* 63 4- P«dimneStiin«ka terminska borza (17 t m-1 Tenden«*» čvrsta nromet «rednii to marc 18^>7 - 1S.O8 ?a mi? 13 39 1^41 ju mire 813 - '-o»*«tTa: za mai 8.17 _ R18 *a inlii 867 - 868. I« o rh novo izkopanih grobov dva nista im<*-'a nekakega orožja zaradi česar se sk!e-pa. da sta to ženska grobova. V enem ja ca§el bronasto skledo s prelepimi okraski in v njej ne'o. 1 i.šee bc^tpo-a 'n ku-+u.rr.esra n3SPlia, ki ie bilo morda celo prestolnica obširne de^ie. V efrcb*r'r.eh so našli vepko Število nre-1-metov arš^eea izvora, kar do-kazuie so Dftkire*'" b'li v ku^.umih in zvezah 7 G**ki V«l izkopani predmeti Gazelo no svoii izdelavi, da ?o bil* "De. knreti nanoil ki ie imel mnesro sr_i:5'.a za lepoto in dekoracijo. _ tečai. Interr'~onlf za v;šji toča? italijanščine nai se izvolijo r.'!fisiti v nplpk 18 t. m. ob 1915 v inozza-ninu. Alek=iri.lovq e. (palača VktoHa) v učilnip! dr R Eržena 'nolcg dr Avramrv-j-ea) Istolam tudi prida M za nižje in v'i;e lečaie za francoščino anp'p«č'no in nemščino. Ren^ff^arji DR\MA Začetek ob 20. Petek. 18.: Zaprto. Sotoba, 19-: Veseli vinograd Izven. Nedelja, 20.: Ob 13. Srce isračk. Mladinska isra. Izven. — Ob 20. Veseli vinograd. Izven- OPERA Začetek ob 20. 1'etek, IS.: Zaprto. Sobota, 19.: Manon. Premijera- A. * Mladinska predstava. V nedeljo popoldne ob 15. bo v drami prva repriza Golieve tiiia-dinske igre "Srce igračk ", ki je bila na premieri toplo sprejeta. Njena ljubka in prisrčna vsebina sama priporoča obisk te predstave. Zasedba ista kaker na premieri. Letošnja uprizoritev Masseuetove opdo >>Ianon« bo prav eotovo izvrstna pred^t-iv 1. Delo je popolnoma nanovo našiudirano pod vodstvom kapelnika Šlritofa in režiserja Le-bsvca. Zasedba elavnih ulos je izvTstr a-Ujungjenac, Goslič. B°tetto Za uprizorit v so pripravljene tri popolnoma nove dekoracije. Uprizarja se tudi tretja slika »Na promenadi^ ki je bila doslei navadno frtar;-. Glasba sama pa ie brez dvoma najlepša med vseh francoskih oper. Nedelja v operi Popoldne ob 15. se pole Verdijeva opera tRigolelto?. z a. Primožiče,11 v naslovni uloiri. zvečer ob 20- pa oper-Ma jVikJoriia in nien huzars v običajni zas">:-bi. — V ponedeljek bo v operi plesni večer znane in priliiibljpne soloplesalke Katje P lakove. Pleše ob opremijevanju klavirja celo vrsto modernih olesov na silasbo svelovn-.i-znanih in priznanih avtorjev. Vse prijateii-5 nlesne umetnosti opozanamo na ta več^r. Znižane cene. Prodaja vstopnic pri dnevni blaaajni v operi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. fetek. 18.: Zaprto. Sobota. 19. • Ob 20 : ^Moje dete^. Prenvera. Nedelja. 20.: Ob pol 11.: Dijaška koncertna matineja. — Ob 20. koncert BrandMri.i. ★ Mariborsko gledališče. V soboto bo premieru b*irke an-eriS^e ois?teliice Mar?aro'o NiaJ'o .Moje dete« Vsebinsko je to delo z°so zabavno. >Moje dete« ne pride v abonm". Režira II Tomašič. nastoniio Kralieva. Sav-nova. Zakraiskova Tovornikova. Harastov Nakrst, Furiian Tovornik in Blaž. — V n — delio koncerfira v gledališču nriznani in Mariboru zelo nriljublipni trie Brandl. ki ra tvorijo dame Brandl fsosli). Gara ^čelo) in Reiss fklavir) Ob nol 11 bo matineia vj. diiaštvo. zvečer ob 2(1 pa koncert z izb^-n u sporeflom (Mendel/ssohn. Fi/indl in A renski" — Sunpeie\*a kbsična opereta >-Bocca;-cio % ki ie kot komična opera ^e danes stalno na repertoarju velikih gledališč bo nasWr a clasbona premiera v teku prihorlnieoa ledna. Režira K. Bachmann kot gost. dirigira Herzog. CELJSKO GLEDALIŠČE ^»rpicll 11I1 20 Nedelja. 20. ob 16 : OJi^ki grofje. Zn<>r;io povišane cene — Ob nol 21.: Friderika !'io?tovanie Narodnega sledališča v Mariboru. ★ — Za gostovanje mariborskega gleda-liša. ki bo uor-zorjln v nedelio 20 t m. ob 16 v mestnem ?!ed?i!;Št-u v Celju ••ove iCflKkc .7-ofp« -ih ?0 30 na L°n. r-•evo opereto »Fnderiko« cn že vs- «ed«ži v poferiu *n na ^alor-i* raznrodai' na r!*z» polago pa so lože V.«tor»n*ep «e dobe v kni:2arn K. Goričarja nasl. na Kralja Petra cesti. Iz življenja in sveta Ellsworth ln Balchen se pripravljata na jnžnl tečaj Ameriški letalec Ellsvvorth bo v kratkem odletel na južni tečaj z letalom, ki je docela iz kovine. Spremljal ga bo znani pilot Balchen. Na južnem tečaju kanita pogumna raziskovalca preleteti 5000 km daljave nad ledom. Letalo je fotografirano v Ingle- woodu v Kaliforniji Ho31ywood je izpridil žensko postavo in naredil iz nje senco Znani angleški slikar Frank Brangwyn je dobil naročilo, naj bi poslikal največje poslopje na svetu. Radio—City v New Torku, s prizori, ki bi predstavljali razvoj človeškega plemena in ameriške kulture še posebej. A že pri prvi sliki, ki naj bi predstavljala paradiž, je prišel v hudo zadrego. Nikakor namreč ne more najti ženskega modela, ki bi ustrezal njegovi predstavi o Evi pramateri človeškega vodu. Ta Eva bi rnoral3 biti bogata v svoj: h telesnih oblikah, a kar najpravilneje zrašče-na, močna in prožna, pravi otrok narave. ženske te vrste seveda ne cvetejo po mestih, vsaj on jih je zaman iskal. Današnji ženski tip je previtek, ozek v bokih in ima ploske prsi. Na deželi bi prej našel kaj primernejšega. a tamkajšnje ženske niso navajene, da bi stale za model. Tako si bo pomagal kakor svoj čas Rafael, ki je iz velikega števila modelov poiskal tiste značlnosti, ki so ustrezale njegovemu idealu. To svojo nepriliko pa je Brang~vyn uporabil, da se je izrekel zelo nepovoljno o današnjih ženskah, kar je na Angleškem zbudilo mnogo komentarjev. Slikarji mu v splošnem pritrjujejo, da danes ni dobiti takšnih modelov, kakršn' so bili še p-ed 50 leti, in zvračaio krivdo na Ho!ly-wood, ki je ustvaril žensko — senco, ker potrebuje na platnu same pritlikavce in sheme, da se obvaruje kazeče povečave po kameri. Tako pravi n. pr. slikar Nefinson. ženske so sledile tem hollywocdskim idealom m tako je nastala ta grozna mamja suhote, ki traja še danes. So pa tudi kavalirji, ki so se potegnili za moderno žensko, češ, da Dredstavija 9 svojo vitkostjo in elegantno postavo višji lepotni ideal, nego ga je predstavljala dozorela polnost, ki jo je slikal nekoč Ru-bens. »Resnična Eva«, pravi znani fotograf Bertram, »je prej sličila gorilki nego lepi sodobnici. ženski lepotni ideal, kakršnega nam kažejo najstarejši umotvori, je necblifina debela masa na majhnem bitju, ki nima nič ženskega na sebi.« V ostalem poudarjajo vsi,, nasprotniki in pristaši Branjgwynovih naporov, da se je pretirana vitka iiniia danes že preživela in da dajejo n. pr. ravnatelji velikih gledal ških revij danes že prednost velikim in stasitim ženskam. V Parizu sta slavili pred kratkim velike triumfe plesalki Mona in Vanna Maobeth v veliki meri tudi zato, ker predstavljata ta novi ženski tip, in londonski ravnatelj revij Cochran je uvedel v svojo novo revijo skupino 8 dam, ki ustrezajo po velikosti in obl kah okusu prejšnjih časov. Tako ni izključeno, da pride Brangwyn vendarle še do prave Eve, ki jo tako težko pogreša. Piiberk v konkurzu Občina Piiberk na Koroškem je v katastrofalnem denarnem položaju. 2e lani so ji ostali občina rji na dolgu nad 20.000 šilingov in občina ne more izpolnjevati svojih obve nosti ter ne more snraviti skupaj 30 000 šilingov, ki so ji potrebni za plač'lo obresti za dolgove. Koroška deželna hipotekama banka ie zategadelj vloži'a tožbo proti občini. Od Pliberka zahteva, da ji plača zaostale obrati v 14 dneh. sicer bo zahtevala izvršbo. Ker pa občina ne tuzoo-laga s potrfbrrm denarjfm. stoji pred dej* s'vom. da bodo morali na dražbi prodati del njenih nepremičnn. Obmnsk.: svet se je zaradi tega obrnil na dunajsko vlado in ji je sporočil da bo odstopil, če pride do zadnje sramotne konsekvence. Studenci ra Kalkidiki usahnili Tz Afen poroča'o. da so studenci na Stratonikeju na Kalkidi nenadoma utihnili in ne d^'eio več vode. Ljudie nimajo vode niti za žejo in zahteva;o od vlade. da uredi to vprašanie. kakor s« spodobi /:;v-Ijeniiskim potrebam civiliziranega prebivalstva. Univerze v nevarnosti Poročali smo o govoru rektorja graške univerze prof. Bendorffa, ki je izrazil resen strah glede bodočnosti univerz, katerim pretijo slabi časi zaradi številčne prena-polrjmosti in kvalitetnega nazadovanja slušateljev. Bendorffova izjava je izzvala splošno pozornost in komentarjev, ki ji sledijo, ni malo (Gospodarske razmere, se poudarja, so storile, da so univerze dobile dve novi kategorija s'ušatejev ki pomnožujejo samo kvantiteto, nikdar pa ne kakovosti akademskega naraščaja. V prvo kategorijo spadajo obsolventi srednjih šol, katerih st-irši si niso janem, kakšnemu poklicu naj se posvetijo njih otroci. Trkšni akademiki, ki študirajo srmo zato, da jim mine č?s, predstavljajo največjo nevarnost za uriver/.e ker pohajajo predavanja samo zaradi lepšega, ne pa iz notranje nujnosti. D<-uga kategorija so tako zvani zapozneli d'jaki, ki so se leta in leta kot bančni uradnfci in »lično prebijali skozi življenje. Gospodarska kriza jim je omajala tla pod rogami Izgubili so eks;stenco in po sili raz* rner so se spomnili, da jim preostane še en izhod — univerza. Ti ljudje zahajajo k predavanjem ssmo zato. d t si pridobe doktorat. Doga.ajo se pa celo primeri, da študirajo celo brezposen.i doktorji, ki si žele pridobiti še en doktorat — čeprav 6ami ne vedo. kaj bi 9 prvim. Pri obeh kategorijah teh dijakov popol-oma manjka kontakt med predavatelji in slušatelji. Ne zavedam se pa tudi dejstva, da pohajanje vseučilišča in doktorat še ne pomenita konca brezposelnosti. Iz takšnih Hudi nastaja io zagrenjene nature. ki se končno priključijo najr-ad kalnejš m elementom, ker jih je razočaralo življenje. Ukradene gosli Goslač Bronislav Huberman je bil y začetku novembra na koncertni turneji po Poljskem. Od tam se je podal v Gdansk in Kraljevec, kjer se mu je primerila drzna , tatvina, kakršne še ne pomni v svojem na ' doživljajih bogatem življenju. V Kraljevcu je brl Hubermanov koncert prvotno projektiran v dvorani, kri nima prostora za več nego 800 poslušalcev. Naval na vstopnice pa je bil tolik, da eo prireditelja zaradi zanimanja zadaje dni pred prireditvijo sklenii, da se bo koncert vršil v gedališču, ki je dvakrat večje od koncertne dvorane. Huberman je stanoval za svojega bivanja v Kraljevem v hotelu »Preussen«. Deset minut pred napovedano uro je šel iz hotela peš v gledališče. Pri vratih za umetnike ga je pozdravil moški s hotelsko čepico in ga je vljudno vprašal, če mu sme nest i gosli v gledališče. Huberman, ki je bil v spremstvu nekega prijatelja, je menil, da je moški gledališki uslužbenec in mu je brez nadaljnjega izročil tok z vroPno. V gledališču so ga sprejeli koncertni ravnatelj in števil« ni častilci. Ko je napočil trenutek, da bi šel na oder, se je Hubeman ozrl po go-s!i.h, Vprašal je torej, kam so jih položili Ogrcmno je bilo njegovo začudenje, ko eo mu povedali, da gosli sploh niso videli. Vse i-kanje je bilo zaman, moškega, ki je odnesel tok z violino, niso našli nikjer. Občinstvo v koncertni dvorani je postajalo nestrpno a so ga pomirili, češ umetnik bo stopil vsak čas na oder. Med tem je poslal ravnatelj koncertne agenture tainnka domov po svoje Amatijeve gosli. Huberman se je z njimi predstavil publiki in je bra-vurozno ebsohvral program. Sele po koncertu se je nadaljevalo iskanje tatu, ki je izginil s Hi"Vmwiovim zakladom, vrednim 15 000 dolarjev. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josef ova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, zopet dobili veselje do jedi z uporabo staro preizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zmagovalec v prsnem plavanju Lažna Greta Garbo Pred dnevi ee je v bud:mpeštansfldh listih pojavila vest. da je Greta Garbo, ki potuje po svetu pod imenom Greta Gu-stavson. naročila apartement v najodlič-neišem peštanskem hotelu. NTa podlagi te vesti je začela hotelska uprava v zvpzi e švedskim konzulatom delati velike priprave za sprejem zvezdnice v madžarski prestolnici. Veselje pričakovanja pa se je izprevrglo v splošno ra/oča« ran je. ko božanstvena Greta ob najavljenem času ni prispela. Hotelsko ravnateljstvo je objavilo zaradi tega v Istih pojasni'o, kako je prišlo do tega. Naročilo za apartement je priš'o iz Berlina Nihče pa ni b ! tako oprezen, da bi vprašal, če f=e mudi filmska zvezdnica res v Berlinu Vs>: so brzojavki slepo verjeli. V tem pa se okoristil s potegavščino neki variete. ki je postavil r,a oder na-mestu Grete Garbo reko po njej maski-rano d<~*k'e To la Tri o Greto Garbo so tudi fotografirali fiVoski reporterji vndar pa je bil uspeh potegavščine zelo efedmeren. A rt tov a usoda V cirkusu Kluidnkv, ki gostuje v Bukarešti. se ie te chv nehote ubil 2kletni akrobat Ferdinand Elbek - F.redin "k. Vozr'1 se je nif strehi nekega cirkuškega voia v ru-miM>ko prestoliico Ko je sirkus dospe' na cilj, so našli nesrečnega ar ti sta na strehi vagona mrtvega. Flavač Schvmrz iz Groppingena je zmagal v mednarodnih tekmah v prsnem plavanju v Berlinu na 200 m daljave Zračna limuzina za angleškega prestolonaslednika \Valeški princ je naročil v neki angleški tvornici letal zračno limuzino, ki bo eden največjih in tudi najtežjih zasebnih aero-planov na Angleškem. V limuzini bo prostora za 12 oseb. Opremljena bo z najmodernejšim kemfortom. 5000 kg rož za Bter olja Bolgarska letria rož je bila letos tako slaba, da je treba za 1 1 rožnega olja name-stu običajnih 4 kar 5000 kg rož. Kg rožnega olja stane danes približno 400 dolarjev. Pogreb žene rdečega carja Pravkar bdite Številka ihntrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" vsebuje naslednje zanimivosti: DEKLE S ČASO (Vermeer van Delft — slika) ZADOVOLJNI KRANJEC (H. Smre-kar — slika) SPINOZA (K 3001etnici njegova rojstva — Dr. Vlad. Travner — s sliko) ZADNJA POT SPINOZE (R. Kay-ser) V NASI MAKEDONIJI (Ivan Podr-žaj — s slikami) SEDEMDESETLETNICA GERHAR-TA HAUPTMANN A (s sliko) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA STRUPI V MUSNICI IN STRUPE-NEM KUKMAKU (Vojteh Lindtner) HOLMENKOLLEN, AKERSHUS, LJOMANNSKOLEN (Dr. Božo Skerlj — s slikami) GOSPOD TH. LEBESGREU (A. D.) VSEVEDNO NIHALO (s sliko) ODKRITJE SIBILINE VOTLINE (s sliko) »MURČEK« (Petersen — lesorez) TRI PISMA RADA MURNIKA (Dr. P. Strmšek) KRIŽ NA GORI (Tyroller — lesorez) FOTOAMATER (Fotografija kot Šolski predmet — K. Kocjančič) TRI MINUTE POTOVANJA (01ym-pia — s sliko) 6AH ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Gustav Adolf na znamki AKO ŠE NE VES ZAKONE POBOLJŠUJEJO HUMOR (Adamson) »2IVLJENJE IN SVET« se naroča v Ljubljani. Knafljeva ulica 5. — Posamezne itevtlke 2 Din po vseh trafikah Žrtev plamenov - «* « v - - ',' ' - >.■ V V amsterdamskem pristanišču je, kakor smo poročali, ogenj uničil šele pred Šestimi leti zgrajeno ladjo »P. C. Hooft«, ki jevozila v Indijo. Ko so videli, da ni mogoča pogasiti plamenov, so zavlekli ladjo iz luke, kjer je ognjeni element dovršil razdejanj« Veliki pohod Židov Nova teorija Angleža Fitzgeralda Leeja Anglež Fitzgemld Lee je pred kratkim izdal zanimivo knjigo »Veliko potovanje«, v kateri dokazuje, da so židje romali ne 'z Egipta v Palestino, temveč iz — Severne Amerike v Palestino. Dokazi, ki jih podaja so prav tako zanimivi kakor trditev sama. Predvsem, pravi Lee, so se vsa velika preseljevanja ljudstev vršila iz vzhodne smeri v zapactoo in ne narobe, kakor bi se morala zgoditi selitev iz Egipta v Kana-an. Možno je, da je del Židov na tem velikem potovanju dospel najprvo v Egipt to potem v Palestino, a večji del je Sel tja že prej. Takšna odcepitev je verjetna, saj dva milijona ljudi ne moreta korakali Skupaj, ne da bi se kakšna skupina na poti kje ustavila ali se iagubila. Pohod Izraelcev iiz Egipta v Palestino se je izvršil bržkone na pobudo lepih vesti o tej deželi, ki so jih dala že tam naseljeni židje svojim rojakom v Egiptu, svetopisemsko izročilo meša detaa pohod Izraelcev in splošni. Kdor ga pa pazno bere. bo našel polno $okazov za teorijo, da so židje pri-romali predvsem iz Amerika v Palestino in Egipt in potem šele kot manjša akapi« na iz Eg pta v Palestino. Čemu naj bi rabin za potovanje skozi puščavo 40 lest, ko pa prehodi to pot velblod v 40 urah? Med vojno so tisoči vojakov rabili kvečjemu 12 dni, da so prikorakali iz Egipta v Sirijo. Stavek »in korakali bodo s suho nogo preko morja« razlaga Lee tako, da se nanaša na prehod po zaledenelem Betrrmgo-vem prelivu, ki veže Severno Ameriko m Azijo. »Ognjeni stebri« in »goreči oblaki« so polarni siji ter odsevi bljuvajočih ognjenikov. Zanimivo je, da so imeli tudi zsa-padnS indijanski rodovi »skrinjo zaveze« in da imajo še danes besedo »gošen«, ki pomeni »veliki rod« in ki je veljala Židom za ime dežele, iz katere so prispeli. Tudi je opazil že WiUdam Perm 1. 1683., da »spadajo Indijanci k židovskemu plemenu«. Po vnanjosti so jim namreč podobni. Imajo iste nosove in iste obrede, računajo po mesečnih letih in žrtvujejo svoje prvence. Tudi nd lsMjučeno, da »o šele židje prinesli Egipčanom iz Amerike gradnjo piramid. Kakor je videti, ima mister Lee veliko — damia^je. Moža hoče prekositi le talka Johnson-Molltoonova, ki se je podala na rekordni polet iz Londona v Cape town Mollisonova žena odletela čez južno Afriko V ponedeljek ob 6.37 zjutraj je Molliso. nova žena, prejšnja miss Jonnson, vzletela na polet v južno Afriko. Namen logike je prekositi rekord njenega moža. Mol-lison je svojoas preletel progo iz Loado na v Capetown v 4 dneh, 17 urah in 22 minutah. Edina avtentična slika a pogreba Stalinove iene * Moskvi Drama ljubosumja na zaročnem slaviu V Compiegneju se je te dni na zaročnem srtavju nekega zdravnika odigrala strašna dram« ljubosumja. Zdravnik, ki se je zaročil x neko domačinko, je priredil ve^k ples, katerega se je udeležilo okolu 300 oseb. Na zabavo je prišel tudi zdravnikov tovariš, ki je bil zaljubljen v njegovo ae-vesto. Nenadoma i*> potegnil samokres in ustrelil trikrat v ženina, ki so ga prenesli umirajočega v bolnišnico. Nato je naperil samokres še proti sebi in se usmrtil. ^ Lhtški Kurten pred sodni« V ponedeljek. 21. novembra se So m« čel« pred deželnim sodiščem v Lincu razprava proti 53 letnemu mesarskemu hlapcu Francu Leitgebu iz Amsfeldna ki ie ob« tožen da je od l. 1911 do letošnjega marca umoril sedem žen Zak>tili 90 g« šele pri umoru zadnje žrtve. 58 letne žene stav-barja Janka. Avtomobilske nesreče na D«najn V oktobru je b^o na Dunaju 400 avtomobilskih nesreč. Med njimi »e ie 11 primerov končalo smrtno. Spomenik bratom Wrisrhtom Dne 19. novembra bodo v Kittv Havku odkrili spomenik zrakoplovcema bratoma Wright. Na kamnu bo napis z datumom prvega njunega poleta na ameriški celiini. Spomenik postavlja letalcema ameriško ljudstvo, odkrila pa ga bo ženska, znana letaDca Ruta Nicholson, dočim bo imel slavnostni govor general Hurlev. Svečanostim bo prisostvoval v imenu družine Wright Orviille Wright, zadnji izmed bratov pogumnih letalskih pionirjev. Letalski rekord Ameriški letalec Roscoe Turner iz Kalifornije je preletel ameriški kontinent od vzhoda proti zapadu v rekordnem času 12 ur 33 minut. ANEKDOTA OSga Scheimpflugova m E3a Posnerova, znameniti češki igralki, sta hoteli v javnem kopališču plavati. Ustavil ju je kopalni mojster z energično gesto in ju napodil iz vode, češ: »Najprvo. prosim, pod prho, da se lepo umijete, potem pa plavajte.« Olga ScheinpdHugova je menila presenečeno: »V gledafišču pa je to čisto narobe!« Najprvo plavaš, potem pa sledi tuš!« ___ Vsak dan ena »Janezek, kaj pa delaš na moji jablani? Kaj poreče oče. ko mu to povem?« ■Oče to že to — «*j sedi na veji tu zgoraj* ggjjf H m sim sra s m čffs, £H Bil "fr 9* a^iijiH1 IS pJIIII tlv %S knjižnice Ju nudijo otrokom poln koš veselja in radosti in so najbolj zaželjeno miklavževo in božično darilo, so sledeče: 1. Prigode porednega Boblja 2. Sinko Defeelinko 3. Prigode gospoda Kozamur-uška 4. Janko in Stanko 5. Skok, Cmok in Jokica 6. Bratec Branko in sestrica Mica 7. Sambo in Joko 8. Osel gospoda Kozamurnika 9. Vrtismrček in šilonoska 10. Popkins Vsaka knjiga stane, Din 12.-, poštnina Din 2.—. Pri odjemu vseh 10 knjig1 . Pri odjemu 6 knjig . . . Pri odjemu 4 knjig . . . Din 90.— poštnina Din 7.— » 60.— » » 5.— > 44.— » » 3.— Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja Uprava »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica. Nadalfevanfe podlsavcz- " nega prvenstva V «• deijo v Ljubljani: Rapid — Primorje, v Mariboru: Svoboda — Žeiez-. ničar. •• > • V v -,. t -h Rapid je končno zlezel v pod^vezno ligo, in njegova prva tekma bo s Primorjem v Ljubljani. Primorje igra svojo .poslednjo tekmo v jesenskem kolu, Rapid prvo.'Smo radovedni! '- v:--. " :'J Svoboda- in Železničar sta se zedinila, da bosta nadaljevala kar s spomladanskim programom. .Tekma bo v Mariboru. Čs bodo tudi ostali klubi pristali na nadaljevanje programa, bomo ob količkaj ugodnem vremenu spravili lep kos vsega prvenstva ie v jeseni pod streho! Službene objave LNP (S seje p. o. 16. t. m.) Navzoči gg.: Stanko, rav. Šetina, Novak, Grošelj. Zupane, Kovač, Oman, Šetina R., Brumen, Petrie, Anko. V nedeljo 20. t. m. se določijo prvenstvene tekme: Ljubljana, igrišče Primorja ob 14.30: Primoric • R«pid, Maribor. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik gospod Kralj. nadzor nad blagajno g. ravn. Šetina.. Primorje mora- postaviti osem rediteljev. — Igrišče Korotsna ob 14. Korotan : Slovan. Službujoči odbornik g. Petrič. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Trbovlje igrišče Amaterja ob 14.30: Retje : Amater. Dovoli se pred ek.ma rezerv. Službujoči odbornik -g. Pečaj. .— . Cel}e,< igrice AtlQtikov->ob 14, Atletik : Olimp;-Službujoči odbornik g ..Žerovc; — Cako-vec igrišče Cakovečkcga SK ob 14.30 Čakovefr-ki SK . Pustakovečki SK Službujoči od-" bornik g. dr Meznarič — Istočasno se ode' doseženi sporazum med SK Želez ničat in Svobodo, Ljubljana, da odigrata 2' I. t. m. revanžno prvenstveno tekmo v Mariboru. Določa st razpored prvenstvenih tekem-z Rapid.om: 20. XI. Primorje : Rapid, 27 XI. Rapid : Svoboda. 4. XII. Rapid : Ilirija, 11 XII Maribor : Rapid. 18. XII. Železničar : Rapid. Loži vajo se tudi ostali klubi I razreda, da javijo do prihodnje seje. ako so pripravljeni odigrati prvenstvene tekme pomladanske sezone še sedaj, po odigrani jesenski sezoni. Službeno iz LNP Kazenski odbor ima sejo danes ob 16.30 v posebni sobi gostilne »Novi svet« na Gosposvetski cesti. Na sejo se vabi g. Frisdl (Grafika). Podpredsednik II. Službene objave OZDS pri LNP Delegirajo se v nedeljo 20 t. m v Ljubljani, igrišče Primorja ob 14.30 Primorje : Rapid g. Lukežič, predtekma ob 13 istotam gospod Dolinar, igrišče Korotana ob 14.30 Korotan : Slovan g. Cimperman. v Celju: At'e.iki . Oiimp igrišče Atletikov ob 14.30 g. dr Planinšek, v Trbovljah. Retje : Amater ob 14.30 g Vidic, v Mariboru: Železničar : Svoboda ob 14.-30 g Deržaj Iiirija : Hermes. Ilirija ;n Hcrmes od> igrata v nedeljo 20 t m na igrišču Ilirije pr.jatcljsko tekmo z dvema garniturama. Ob 13 n?itop ta .ezervdi mnoštvi ob 14.30 prvi mošt vi Igra se v vsakem vremenu.' Celjski šport v nedeljo V' nedeljo 20 t. m. ob poi 11. dopoldne bo na G azij-i v C'-iju prvenstvena bazenska tefcma med družinama Ilirije iz Ljubjane m SSK Celja, ob 14 na na športnem gnšču prv Skals ni k!et.i drugorazredna' prvenstvena nogometna teknil med Atletiki mi Ol m po m. SK Ptuj bo gostoval v nedeljo v 'Mariboru na sport.jem igrišču Rapida v reva .žni tekmi s Svob-do Tekma bo zelo interesantna, ker je zadnja tekma v Ptuju izpadla s3.lv prid Svobode Smučorskn sekcija Ilirije Danes ob 19.30 prvi rt.dni g^mna^tični trening za vse tekmovalce v ateni Narodnega donja, 5V ponedeljek ob 19 M) važen . sestanek, oelo-kjpnega članstvu ^.nucarškelsekcije' v klubski s b kavarne Evrope SK Ilirija. Težkoaretska sekcija za rokoborbo ma drevi ob 19 30 važen sestanek 4lede nastopa v Domžaiah Vsaf< mora prineoti belo opremo zara-i slikanja Priti morajo: Stare T'čar Knescheurek Hin-čik. Presetnik Kunaver Roman iuk Abul-nar. Doie Kokaij Ažm»a Vrečko Viatičič, 0' 'n sm tek in ostal- Interesenti .na- 6e z-Jias-jo vsak po- ed.eljek sr-do m petek na ve!ese;mu v pavilionu pr o Neredu SK Ilirija (nogometna sekcija) Trening I moštva in rezerv* ho - 'Utri. v soboto ob 13 v vsakem vremenu Točno in vsi! ASK Primer ie (nogurii sekcija) Zara d' nede'jske tekme danes od 15 naprej strogo obvezen trening za pfvo skupino. SK Svoboda Ljub/lana Drevi ob 19 važna odb-rova leja ob 19.30 Članski sestane' vcoii 'orale* iKve?na ŽSK Hermps. Za danes določana'seja o. odpade r-^r bo v srMn 23 t. m točno ob 19.30 pri »Beldču«. Na isto se vabi tudi li. Erlih, '' ' Športni drefelž Ncmci se dobro zavedajo, da je organiziranje olimpiade, težka zadeva. Zato se je že zdaj lotila vseh velika skrb. kako bodo zbrali sredstva-in kako bodo sploh izvedli prireditev tako, da bo,, vredna njih in ne bo zaostajala za Los Arigelesom. Vsi listi se obširno bavijo s predlogi raznih strokovnjakov o pripravah za to veliko športno prireditev, pri tem pa se tudi že oglašajo glasovi, da so gospodje v olimpijskem odboru, preveliki optimisti in se marsikaj res ne bo dalo kar stresti z rokava Predvsem denar! Vsak je pripravljen sodelovati, sedeti v tem ali onem odboru, samo o sredstvih za vse to ogromno delo še ni nobenega sledu Te dni se je vršila važna seja olimpijskega odbora, ki je določila prve smernice za nadaljnje priprave. Reklama bo vsekakor izdatna, ker so pričeli že zdaj ... * Poleg evropske zimskosportne prireditve v In om os tu bomo imeli L 1933 najbrže tudi e--ropsko lahkoatletsko prvenstvo. O tem h? "rtu se razpravlja že več let in zdaj se zdi, da je . res precej dozorel Posebna komisija mednarodne lahkoatletske zveze je končala priprave in Italija je pripravljena, da bo prevzela organi.zimje. Prireditev bi se vršila v novem Mussolinijevem stadionu v Rimu in traiala tri dni. Na programu bi trle vse discipline z olimpijskega programa. Prireditelj bi obenem prevzel stroške za 100 inozemskih atletov iz 22 evropskih ;dr-žiw Po zadnjih uspehih bi bilo števtfo^^a-. štbfijk a r j e v k-om z brezžičnega stolpa v Haonoviru. Poskus se je ponesrečil. \Vahrburgovo padalo se je kmalu po odskoku raztrgalo in nesrečni esperimentator ie Dri le tel smrtno riu.i.i on na zemljo. Leopard na svobodi V Aspangu so izsledili orožnifei, da prihaja na rob ondotnega gozda zver, ki zapušča v snegu odtise svojih šap. Odtisi merijo 17 cm v dolžino in 13 cm v širino. Zverina je skušala na več mestih odkopati sneg. Po dosedanjih ugotovitvah gre za leoparda, ki je ušel iz nekega cirkusa. Zdaj ee klati v okolici Aspanga. Orožništvo bo priredilo 6 pomočjo kmetov in vojaštva na zverino velik pogon. Iz življenja na deželi > Z Jesenic s— Zbor radovljiškega učiteljskega društva se je vršil 12.4,-m na Jesenicah. •Po pozdravnem nagovoru predsednika. Šfcotekega nidzorniika^. Schiffrerja je imel g. Pibrovec zanimiv nastop z jeseniškimi uče-nci petega razreda. Po nastopu se je vnela živahna razprava o korekturi spi-sovnih nalog, v katero je poseglo več učiteljev in učiteljic Nato je bila 6prejeta r<«oluciia g. Pereniča. v kateri se predlaga. da naj bi se ustanovil za ves radovljiški srez internat za defektno deco. ker bi 6 tem odoadl; pomožni razredi. Resolucija se odpos je na pristojno mesto G Ppžar je zatem prestal obSirno spomenico^ o položaju učiteljskega stanu, ki je bila sestavljena h spreipta 6. t. m na predsedniškem zboru JUU v M ar: boru. Snomeni« ca se je predložila Narodni sfcupščrini. Iz Ptuja j— Recitacijskj večer v Ptuju. Takih prireditev pri nas še nismo vajeni Mlad naš svet se je bil zbral okoil člana ljubljanske drame g KaiJUcrja Srečni so bili pri izboru umotvorov za recitacije Mladi 90, pa so tudi u brali za predvajanje umotvore sanvh mladih pesnikov. Za motto so si prednašalci izbrali Srefcka Kosovela "Sebi.« Recitiral jo je kot prvo točko g. Vičar. in sicer samo prve tri vrste te kitice Zborov e recitacije so mogočno vplivale na po-s'ušalce Omenjam predvsem Kosovelovo pesnitev »Bori« in Zupančičevo »Žebljar-sko« G Kkukler nam jc tu dokazal, da ume 6koro že mojstrskoMzobraziti recitacij-ski zbor Globoko je učinkovala recitacija Kosovelovega imotvora »Prerojenje« po g. V:farju Rec'tator je dosegel, kar je bila njegova naloga. V 2. početni točki programa nam je pa mladi naš domači umetnik Bratko čitai svojo pesnitev,, 4 sonete. Nc= kaj posebno lepega je bila gotovo uprizoritev dnrmske pesnitve »Vergerij« od Mirana Jarca. G. Hasl je v celoti mojstrtko podajaj Vergerija. Premalo pa je računal s s'abo akust:iko našega odra in zato je bil njegov govor žal mestoma neslišen Dovr-> šen je W1 nastop g. Kaukierja v vlogi Ker-na. Njegova odrska praksa je prišla do ve-Ijave. Isto talko dovršeno je rešil svojo sicer krajšo vlogo profesor g. Veseljko Kot Blaj. Režiser g. Kaukler jc prav prikladno aranžiral scenerijo in kostime. Ptujčani anio prav hvale>Vhi mladim za lepo pr:Te-ditev, ki bi pa bila 'ahko bolje obiskana. j— Hudo poškodovanega so sprejeli v ptujsko bo krnico pred dnevi: štiri in dvajsetletnega ppee«t®,ižS|k£ga sina Ivana Ogrizka iz Zg. Hajdine pri^ PCuju/ Ogrizeac. ima več vbodov z nožem po vsem tele&u kt n& glavi ter smrtajcaieva^io rano v bližini srca. Ker je bil pripeljan še v vinferiena stanju, ni mogel iapove4^ti! kje je dobil pošikod-be. Trdil 'je le,, da ga je napadlo več neznancev- že prejšnjo nedelo 7 t. ta, ter je •izjavil, da sP^e doslej nahajal v domači oskrbi. Zdravaiiki so pa ugotovJ'H, da je rana še nov£ ,in da jo je • moral dobiti v noči na soboto; se je. gotovo za- pletel v kak- prelep, noče pa tega izdati, kar pa '>Odo 'i^ltoviM Orožniki, ka zadevo preisikujejo. . _ : Iz Slovenlcrradca sg— Odlikovanje. Na mednarodn' foto-^rafioni raastav v Lipskem je bil odlikovan- tuHaišnji amater«fotosi.raf,;; prokurlst a Ivo Kvic ••;•'• . ij-V;'" sg_ PriredHfiv Kola jugostdvenskib sester / kori9t ho2j?ni.če. revniih Sotskih otrok ie bila "ze!o dobro ofrskana jn^ jc. tudi materialen uspeh zelo dober, pbnoven dokaz, da imamo v našem mestu dovolj dobrih ^rc, Li lajšajo bedo naših siromašnih otroili Pr.i prireditvi je marljivo sodeloval tukajšnji salonski orkester. — Smučarski odsek se je pod vodstvom bančnega ravnatelja g. Martelanca ustanovil pn tukajšnjemu Sokolu. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu ho predvajal drevi ob 20.15 ter v nedeljo ob 15.. 18. in 20.15 zvočni film »Poljubljanje ciovo'tcno«. V glavni vlogi Norma Shea-rer. Predigra zvočna. BLED Zvočni kino »Bled« bo predvajal v soboto ob 20. ter v nedeljo ob pol 16. :n ob 20 najlepši fi' dvorano društvu br^^^^tio m razpolago VODICE Kraievn- odbor Rdečega kri?« je škunno ? podmladkom priredil za Vodi--. ce..in ..Zano.ae prruožna akcijo Uspeh je hll "preeej zadovolji«.'. Nabralo se je največ ži- vil in nekaj denarja. Dobljeno je bilo razdeljeno med 11 najpotrebnejših družin. — Ob priliki potovanja po Jugoslaviji 6e ie 15. t .m. ustavil v Zapogah inšpektor go-SDod Wiesznicki iz Varšave, ki prouruie gibanje za napredek med kmečko mladino-Sestanka ob priliki sprejema se je udeležila vt;a kmetijska nadaljevana šoia. G. in-snok*:or je pni tej prilik tolmačil delo naših bratov Poljakov za napredek kmeta. Odprte planinske koče SPD sporoča, da so odprte in oskrbovane naslednje planinske koče in domovi: Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu in Koča na Veliki planini. Podružnica SPD v Celju sporoča, da «e odprte sledeče koče: Piskernikova in Tiler-jeva koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Mozirski planini in Celjska koča v Celjskem pogorju. Podružnica SPD v Kranjn naznanja, da je Valvazorjeva koča etalno odprta in oskrbovana- Glede ključev za Prešernovo kočo se je oglasiti pri oskrbnici Valvazorjeve koče. Mežiška podružnica SPD sporoča, da ie Uletova koča na Peci oskrbovana ob sobotah in nedeljah do 1. decembra t. 1., če bodo dospele prijave. — Čim bodo snežne razmere na Peci za smučanje ugodne, bo koča stalno oskrbovana celo zimo. V koči je nameščenih za zimske posetnike 44 postelj v kurjenih sobah. Vse prijave glede poseta je pravočasno poslati podružnici SPD 2Peca« v Mežici. Podružnica Spi) v škoiji Loki naznanja, da je koča na Ljubniku odprla in oskrbovana vse leto Pot je dobro markirana, tako da ie dostop mogoč od vseh strani. Tura je zlasti priporočljiva v jesenskih dneh zaradi izredno lepega razgleda. Upravni odbor SPD na Boču sporoča, da bo restavracija na Boču tudi letošnjo zimo odprta in oskrbovana. Podružnica SPD v Bohinju naznanja, ia je koča pod Bogatinom zaprta, kdor jo želi posetiti nai se zplasi pri g. Hodniku, gostilničarju v Bohinju. Podružnica SPD Trbovlje javlja, da je Dom na Mrzlici odprt in oskrbovan vse leto. Podružnica SPI) v Črnomlju sporoča, da je Planinski dem na Mirni gori vedno odprt in oskrbovan. Podružnica SPD v Litiji sporoča, da sta Tomazinova koča na Sv. Gori in Koča na Sv. Planini vse leto odprti in kar najbolje oskrbovani. Podružnica SPD v Tržiču naznanja, da jo v njenem podrečju odprte naslednje planinska postojanke: Planinski dom na Kofcab, Smučarski dom na Zelenici; oba vse lelo odprla in oskrbovana. Prav tako je stalno odprta in oskrbovana okrepčevalnica na Ljubelju. Na Zelenici je za prvo silo za smučanje dovolj snega. Podružnica SPD Zidani inost sporoča, da je Planinske dom na Lisci odprt in oskrbo- Si €1 1 41 1'etek, 18. novembra LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Telovadba in šport (M. Dobovšek). — 12.15: Plošč«. — 12-45: Dnevne vosti. — 13: Čas. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Slovenski kmečki upori. — 19: Francoščina. — 19.30. Gospodinjska ura. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 21: Koncert -*Gra- Vse pristojbine ta male oglase fe plačati pn predati naročila, oz> roma hh fe vposlati v rnxmi> obeneen S naročilom. \\ Pozusr, gostilničarji, restavra tesrjl! Bermet vino črnino tz F ruške gore nudi B. Marinkov, Srernski Karlovci, Fruška gora. v soditi od 50 Litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermei vina Vaša gostilna ne oo napredovala — Zantevajte ponudbe od B. Marinkova, Srernski Karlovci. Fruška gora. 30V Službo dobi Vsaka beseda 50 par: za daianie naslova a!i za šifro pa 3 Din. (1) Višjo natakarico sprejmem. Obširne ponudbe s sliko aa hotel »Jadran«, Bakar. 47502-1 Prodajalko po mo-žnost: i jamstvom, sprejmemo 'akoj za svojo d-tajlno trgovino t dexm ki in nvuavicamii v ža grebn. V poštev pridejo ie agikie. por>oiD"ma samostojne in zanesljive m >č'i, k- * >bvladajo poleg Hrvatskega t.ijili nemški jezik. Tijrarrut ležinkov in ov-gar:« Josip Vidmar. Ljnb ijan«. Pred škofijo S*. 18-47534 1 Variete »Claridges« Beograd, Terazija štev. 34 prjma lepe. miade tn Hi;* Ivgentne ?w(eee. koje t» htfi«. da po-taoejo artis-t k rt je. 1':»?» po d-offOTOra. OfeVte e fo+o?rafijnm po-g a t,- gorai imenovani Di-raciji._H»<»2-1 Mlajša gospodična i neko' kavcije, dob s'už b'> v Borebonijeri. Ponudbe m Slaš?;Sarka. Ljubljana, poštni predal 349. 47<>5o-l Kd-»r išče mesto pol nika. plača za vsako besedo 50 par; za da janje naslova ali ia šifro 3 Din. — Kdor »prejema potnike. p!a 1-3. besedo po 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (51 Za Beograd išče zastopništvo agjlen zastopnik proti pia-?' aii proviziji. Pisati ua naslov: Markovih. P.eograd, Ulie.a R'ga od Feri« 5 — telefon 22822. 47646 3 Zastopnika za Slovenijo marljivega m poštenega, že 'vpeljanega pri trgovcih, ki ima že kako drugo za-stopstvo, in bi naše prevzel kot postranski zaslužek — i š 6 e proti proviziji industrijsko podjetje za izdelovanje različnih bonbonov. Pomni be pod »Št. 30"2« na Jugom osse, Zagreb, Jelači-e-BV trg 5. 47619-5 n a ča ja p" j i; za da ! Oglasi t,rg. značaja 1 Din b»eeda: anje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega tnačaja pa vsaka beseda 50 par; za daianje naslova al' za šifro r>a 3 Din. '81 Kupim »P.astrovani Narodni koledar« 1. 1909. Levstikovo brošuro: »Svoboda!«. Dostojevski: »Ponižani in raz-ža!jew«, Maksirn Gorkij: »foina Gordjejev« in Zola: »Tn novele« (Nais Micou-lin. JaC(|ue.s Damour). — Knjige morajo biti dobro ohranjene m ciste. — Ponudbe z navedbo cene i.n prevajalcev na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vezava postranska stvar«. 47014-8 Vsaka be-seda 50 par: za daj en je naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Šofer - ključavničar ■ki bi opravljal tudi druga dela. išče službo šoferja. Ponudbe na oglas, o-ddeiek »Jutra« pod šifro »S"fer«. 47620-2 Strojepiska z lastnim strojem, prevza me razna dela na dom. — Perfektna je v slov. in nemškem strojepisju, verzi rana v stavbnih proračunih ete. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strojepiska 20«. 47632-2 Službo hlapca ali delavca išče nvlad fant. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 47636-2 Šofer - fotograf mlad. trezen, nekadilec — išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po-d »Eleganten in zanesljiv«. 47663-2 j Vsaka beseda 1 Din: j j za dajanje naslona iri j j šifre pa 5 Din. (91 ' Radio-aparat rvoTega tipa, tri- ali štiri-cvneja kupim na obroke po 100 Din mese-6no. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poceni 100«. 47564-9 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje na^lo-va ali za šifro pa 5 Din. (10) Avtolimuzina za 8 oseb. dobra pnevmatika. električna razsvetljava. uenjata tapeeininga, pripraven za kratke kolodvorske avtotaksi vožnje, poc.e,ni prodam — tudi proti bančno vložmji knjižici. Ponudbe pod šifro »Limuzina 800O« na oglasni oddelek »J-utra«. 47537-10 Odprt avto štirisedežen. z majhno porabo bencina, takoj proda U-an. Ljubljana. Mestni trg št. 11. 47663-10 tečodan* Osfia-si trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za daianj-e naslova ali za šifno pa 3 Din. (6) Šiviljo za novo m staro šivanje te* stopa nje nogavic, sprejmem na dom za mesec lni Hrana in stanovanje v hiši. plača po logovorn. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47<>29 2 Puhasto perje či&to čohano. Din 48 ke II. vrs'e Dn 38 kg čisto belo g>*je I>in 130 kg. čisti pu.b Din 350 kg razpošilja i>o poštnem rv>v-zetju L. Brozovič. Zagreb. Hiea 82 136 fcdgar Kice Barronghs: Tarzan, kralj džtmgle DRUGI DEL 2 lončeni peči dobro ohranjeni prodamo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47631-6 Orientalska oprava 'Damaskus antiki o koma ■lov poceni naprodaj. Na *!ov pove o-glasni odd»iek »Jutra«. 47641-6 Tridelno psiho n o v n. črešnjevo. za 1000 Din proda H. Sever. Marijin trg 2. 47660-6 Znižane cene zimskih klobukov% 30 »/• po [»u^sta dokler traja zaloga Modni salon Stu<"hly-Ma»ke. Židovska uilica štev. 3. 47664-6 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa o Din. (20) Realitetna pisarna Ljubljana, VVolfova ul. 1 posreduje pri nakupu in prodaji hiš. posestev, pri •vddajo in najetju stano vanj in lokalov. Postrežba hitra ter kulan t na. 47454-20 Stavbno parcelo krasno, v bližini kolodvo ra Vižmarje prodam. Po-jasniJa v Viimarjiti št. 100 46806-20 w I'rg. oglasi po 1 Din beseda: za dajanje na slova ali za šifro 5 Dir Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (131 Veliko izbiro moških sukenj in damskjJi plaščev imate v trgovini O. Slibar, Stari trg (poleg Zalazniika). 47507-13 Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15) Mizarji, pozor! Dospele so topol o ve veza ne plošče (Sperrpatten), izvrstne za f umiranj« — pa izjemno nizki ceni. Tvornima »Ukodc. Duna; sika cesta 31. 47403 Gt&sbila Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (261 Kompleten jazz boben (Schlagwerk1 ugodno naprodaj v Staničevi ulici štev. 20, podpritličje — Bežigrad. 47640-26 Šlagarske predmete za Kranj — proti b agajud oddam. — Hotel »Slon«. 476512-26 Kupim Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali ia šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Mikroskop kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« poni šifro »M;kroskop«. 47654-7 Divan kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47635-7 Rezervarje samo velike kupim. — Po-uudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »30.000« 47653-7 Lutzovo peč staro, kupi Rozman, Sv. Petra cesta 85. 47656-7 S ianovanje Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Di.n. (il) Celo hišo ili posamezna stanovanja oddam v najem v Kamniku. Naslon pove og'»sni o-ddelek »Jutra« v L;ub!ja-ni. 47563-21 Trifob. stanovanje i kopalnico, v krasni solnč ai legi, oddam 8 1. decembrom v Franketovi ti. št. 4 (Bežigrad). Informa eije daje Francot, vinotoč — Frankopanska štev. 26. 47493-31 Stanovanje sobe, kuhinje i.n pri tik! in oddam v Rožni dolini, cesta XV št. 5. 47630-31 Komfortno stanovanje 2 sob. kabineta in kopalnice. z obširnim vrtom, pod Rožnikom oddamo e 1. decembrom t. i. Več sc izve v župnišču na Viču. 47596 31 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a) Stanovanje 2—3 sob. s centralno kur javo, verando in kopalnico. v 40-lnčni leg' blizu tramvaja iščem Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod mačko »luženjer«. 47470- 21/a Sobo in kuhinjo išče mirna stranka s 1. decembrom ali tudi prej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ne daleč od centra«. 47639 21/a Vsaka bededa 1 Dm. za dajanje naslova aH za šifro oa 5 Din (18) Gostilna pri »Bobe** priporoča namočeno pole novko im kraška teran. 46869-1« Sobo odda Vsaka beiH;d« 50 J»ar: ia dajanje naslov« ali za šifro 3 Din. (23) Opremljeno sobo separirano. v centru takoj oddam Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 47634-23 2 opremljeni sobi vezani, solnčni. v centralni legi, z vhodom s stoipnjic, oddam gospodu. Nas ov v oglasnem oddelfou »Jutra«. 47642-23 Solnčno sobo lopo opremljeno. 9 poseb ciin vhodom »n električno razsvetljavo oddam v ne posredni bližini b a n s k e uprave. Ogledati med 9 in 12 dopoldne. Naslov v og . jddeiku »Jutra«. 47638-23 Opremlieno sobo oddam dvema osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47659 23 Prazno sobo veliko, ulično, pripravno za pisarno, atelje ali stanova nje, .>dda takoj Uran v Ljubljani. Mestni trg 11. 47667-23 V-a-ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (33-a) Študent •kj bi evem.t.. tudi imstruiral. išče stanovanje s popolno oskrbo — najraje svojo so t>ico. Cemj. ponudbe z na-•vedbo cene na oglasni od-deek »Jutra« pod značko »Gorenje«. 4762S-23/a Opremljeno sobo ne predrago, išče uradnica Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna«. 47658-23/a Sobico blizu eemtra išče mirna gospodična za takoj. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Blizu Zvezde«. 47696-23/a Izgubljeno Vsaka beseda 50 par: ia dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) Zlat prstan z rubinom je bil izgub '.jen v nedeljo 13. t. m od Miklošičeve ceste do kavarne Miklič. Proti na gradi ga je oddati v ogl. oddelku »Jutra«. 47568 28 2 koščka blaga in podlag«o za sako sem izsubil v srci o zvečer od Gledališke ulice do Kra kovsikega nasipa. Ker sta ta dva koščka blaga zame velike vrednosti — prosim najditelja, da proti primerni nagradi izroči v oglas, oddelku »Jutra«. 47649-28 Dopisi Vsaka beseda 2 Din: za dajanj« naslova ali šifre [>a 5 Din. (24) Dva gospoda sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47657-23 M Hvala za čestitke. Sporo čite svidenj«. 47623-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Aik viii ter, Agilen. Akord. Arnikvario.no, Brez konkurence. Boljša gospa, Buffet Bodočnost, Boljše mesto. Bližina Leonišča, Ce mogoče kmalu. Čedna soba. Centra, Čistoča, Center 580 Ceretrum, Dobra kuharica, Dober inštruktor. Dekle z dežele. Dauernde Freund-sc.haft. Dobra moč 77, Dober voz 1932. Dober zaslužek, Delaven, Dober šivač. Delovodja. Dijakinja. Eksistenca. Ekonomičen, Ena oseba. Frizerka. G. P. M., G. L. 46. Gotovina takoj, G-otovitia 10.000, Gospodar. Gotovina. 455.000 gotovine Gik, Hiipoteka. Hrepenenje 202. Hišnik. Ha.n, investicija, Jesen. Izmeničen tok Ikviziter. Iskrena prijate-lrica. Komfortno 20. Kuba nca. Krasno. Knjige. Kon- AJi pa ljubka Američanka, ki je zdaj daleč na zahodu od Tarzana, na »Lady Alici«, strmela v isti mesec kakor on? Ali bi bila še ljubila tega glavarja divjih vojščakov, ki je nag plesal med nagimi podložniki ? ... Čudno: usoda je hotela, da se je v trenutku, ko je bil ples najbolj razbrzdan, krasna jahta stresla od nosu do krme in se počasi pogreznila v Atlantsko morje! Solidno, dobro Sundirano tovarniško podjetje išče za prihodnje leto vsled nemožnosti realiziranja bančnega kredita POSOJILO EN MILIJON DINARJEV proti intabulaciji in drugi garanciji. — Obresti po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »POPOLNA VARNOST«. _ 13443 verzacija. Kovinski izdelki Komisijsko skladišče. Krojač. Knjigovodkinja. Kavcija potrebna, Lepa parcela. Ljubljanski Zvon. Lepa lega. Lepa služba 1000. Lokal. Lepa vknjižba. Mia dost. Mirna stranka 10, Mirna stranka 88. Medici-nec. Medsebojna vaja. M' ramar. Mirna deklica. Marija. Mesto gospodinje. Ma nufakturist. Mlajša. Nizka najemnina. Natančna. Ne čakaj. Neoženj-en kletar. Oddam tudii vsako posebej Plemenita duša 100. Povečan obrat. Prometna. Prvorazredna. Pisalni stroj 19 Prodajalka, Parcela. Priden in pošten. Poštena. Poštena 15. Pisarniška moč Prijatelj, Perje. P. S.. Pomanjkanje znanja. Parni kotej, Priden in pošten. Prodajni organizator. Ra iio predavanje. Rabljeno. Res prvovrsten. Resne ponudb«. Simpatična in poštena. Strokovne moči, Sodelovanje. Sobica. Sijajen zashržek. Sa m o-st.o jea bar var. Sredina. Sorodni duši Sobica 07. Spretna sobari ca. Stalno delo. Sreča 1933 Sreča, Sam>stojna kuhan ca. Solnčna lega. Sirota. Solidno. Sigurna eksistenca Suh lokal. Stast.ny. Sigurno plačam. Soliden gospod Stalna, špecerija. Stroga tajnost. Stedljiiva. Tuja va luta. Točen plačnik. Tekač Trgovski lokali. Trgovski pomočnik. Topla jesen. Trajna edinost. Transformator. Upokojenec. Ugodno prodam. Ugodno. Ugodna lega. Uradnik 8S8. Ultim>. Vila, Vsaj 5000. Vljudna. Vpeljana. Vesten plačnik. Vlak, V cen t rti rn. V centru mest«. Vera 20. maj. Za takoj, Za 15. november. Zanesljiv, Znana. Za december, Zelo soliden 126! Zaslužek siguren, Zrdjenje 35. Železna peč. Jtelezninar ?.e rabljene. Žagar. Živi in daj živeti. 100.000. 10.000. 555. 250.000. 60.000. 1777. 200.000. 888. 450.000, 55.000 3510, 180.000. Živali Vsaka beseda 1 Dm: za dajanj« naslova ali ul šifro pa 5 Din. (27 Psa ptičarja nemškega resavca. nvdresi-ranega mladiča pomJadan skega legla, čistokrvnega ln z dobrim nos^m. kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ptičar«. 47626-27 A. vfopromet Ljubljana—Trst potujem dvakrat tedensko z avtomobilom. Prevzamem naročila in komisione. — L u č i č, gostilna Kajfež. Flori.ja.nsk« ulica št. 4 — telefon 2625. 47613 Razno Vsaka beseda 1 Di.n. za dajanj« nasJova ali za šifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Više niste naročili skupine romanov iz »Jutro ve« knjižnice po znižanih cenah. II Naročite, da boste deležni dobro-dejnega razvedrila! Papirna trgovina knjigarna, biblioteka, galanterija v centru mesta v Sloveniji, se zaradi družinskih razmer proda. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bodočnost«. 13483 JCa} si ? OCai te ča£a? 13 '63 Največjo zalogu nagrobnih spomenikov od marmorja ln granita po globoko znižanih cenah priporoča FELIKS TOMAN kamnoseška industrija LJUBLJANA Kesljeva cesta št. SO. «72/» Ni več drgnenja s šeetkico, nekoristnega in razdražlji-vega. Poslužite se edinega postopka za od pn vite v grdih rumenih madežev: en centimeter KOI,VNOSA na suhi ščetki dvakrat na dan. Po treh dneh boste videli razliko. 340-4 KOLYNOS ozdravi usta, dela dih vonjiv in daje zobem njihovo prirodno belino. antiseptično sredstvo. najizdatnejše sredstvo za negov«, nj« zob. En centimeter zadostuje. Oglašujte v »Jutru«! 1-6 št. 45979.-32. 13481 Ker se je v Ljubljani pojavila pri živini parkljevka in slinavka, se na podlagi § 49. »Zakona o zatiranju in odvračanju živ. kužnih bolezni« iz leta 1928 in »Pravilnika o uporabi in izvrševanju ukrepov za zaščito zoper živ. kužne bolezni in njih zatiranje«, dalje na podlagi odredbe kralj, banske uprave od 14. novembra 1932 III. No. 8395-1 zauka-zuje naslednje: 1.) Ukinjajo se do nadaljnega živinski sejmi v Ljubljani. Izdaja živinskih potnih listov se ukinja. 2.) Prepoveduje se odgon ali izyoz parkljarjev iz področja mestne _ občine. Mesarjem in trgovcem z živino ie vstop v hleve s parkljasto živino prepovedan. Uvoz parkljarjev v Ljubljano je dovoljen le v svrho takojšnjega zakola v mestni klavnici. Vsi v Ljubljano dospeli parkljarji se morajo takoj postaviti v mestno klavnico, kjer se jih mora tekom 24 ur poklati. Uvoz perutnine v Ljubljano je dovoljen edino le v aprovizacijske namene mesta. Prepovedano je krošnjarjenje s perutnino v mestu, kakor tudi zopetni izvoz iz mesta. 3.) Vozila z volovsko uprego ne smejo v Ljubljano, vozniki s konjsko vprego pa si morajo pri zapustitvi mesta na mitniškem uradu razkužiti roke in obutev. Razkužiti morajo tudi konjem kopita in platišča pri vozeh. Razkužiti si morajo pri zapustitvi mesta roke, obutev in platišča svojih vozil tudi mlekarice, ki dovažajo mleko v mesto. Razkužilna sredstva so pri vsakem mitniškem uradu vedno v dovoljni meri na razpolago. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 16. novembra 1932. Načelnikov namestnik: DR. RTTPNIK 1. r. ----7-A , „ Kmnlkar a* Narodno tiskarno a.