la prwaik*^

«otpt ßstsrllja.
PROSVETA
^YKAB XXVL cy^
jComcntaiji
Uf gbve tolmačijo Nlro.-tiMcija	— bin-
¡¡¡^ »spreobrnitev". — A-
E^ "amen"
. Massachusettsa, E-
KSii teden obiskal či-
ntsutavo in povedal, da "državni socializem", »va ta "socializem" kot I lili, toda, čim se vrne-Jne razmere, mora "dr-locializem" izginiti in mora spet objeti individualizem", ki je pristna in originalna
nekaj let, ko bodo oka-se vedno čakale na nor-k razmere in ko o današnji ie bo več sluha ne duha, k imirom pobijali drug IP i odgovori na vprašanj je bila Nira? * * *
Litija v Indiani in Michiga-U s pomočjo reporterjev od-L kolonije nudistov ali nag-Pt gozdovih. Moški in žen-[kodijo podnevu in na proti nagi sem in tja, le na no-imajo obuvalo. V Indiani
0	prišli k sebi in nagci mir do tega dneva, toda
thiganu so dobre dušice do vi*ka in zdaj ima k opraviti z voditelji kolo-Ncev.
ameriški ljudje nimajo p posla — milijoni brez-ih so že vsi upaaleni, Ford Opisal pravilnik, vai davki ¿ni, dnevni ropi in rake-afere so končane, pasji 10 ili — je pravilno, da vnost razburja ¿a rad i tuca-kv. Sicer se bližajo mrz-
1	in z njimi vred naturna ingote, ampak* to ne
štirih dušic. V luknjo z inloosevelt bo na konju!
L fc
m »vet je izvedel, da se je pk Einstein "spreobrnil", je bil velik pacifist in smr-sovražnik vsake vojne — P» «vetuje Belgiji, naj se I pripravi na vojno proti fcmu cesarstvu" v NemČi-hcifisti vseh dežel so pre a diingoti vseh dežel se nehljajo, č(fA: "Ali vam •povedali?"
toj Einsteinovih pristašev k ki niso v zadregi. Ein je relativist, pravijo. Ali relativistične teorije? M je vse relativno, tudi » mislimo in sklepamo. Mm dva Kitajca, ki se pre-■in ju opozorim, da sta »ko ne nehata, aem pa-" flovek. Kakor hitro pa INcev telebne mene in ■medriim udarec — sem Nasprotno strni še PMieten, če *a brž teleb-«JJ skrbim, da bo Einstein «e ni bistveno . tnil! On je dosledno
H
* ♦ »
iz Hitlerjeve no-da je protestantska
v KoeniK»lM»rgu prepo-besed "aleluja" in , ' h"nnah in molitvah,
P«S ti dve Wdi judov-
1 porekla.
* fuAiMti dosled "uAčenju" Nemčije *idov*kega, morajo »t. v», krAčanako vero, ^ "Mra iz Judeje na j > ^'anskl bog je ži-
Hitler naj pro-1 u i' krAčanakl bog
Z.! Abraham je bi
AngleAko oti-
Tj '»»šn.sitl, Noetova J*^* "a Schwartz-s «O križal
4 ' '"««rju!
vrw pa naj
*< V,
""'klamiral Adolf kdor ne
'^glasljtn.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Chic
rsû «f postage profited for
Urodaliki ta apravalškl prostori: MIT 8. UwndaU An.
Of no« of Publication: •M7 Hou tk UwndsU Ave. ToUphoSS. Roekwoll 4*04
M Ouinm at Kin
Aoeoptaneo for
m.
NOLL SPEI JA« K« PROTI PRI ZNANJUROSIJE
Roonevelta bi rad odvrnil od — bol jäe v iz i ran ja Amerike!
Washington. — (FP) — Po dolgem čaau se je Matthew Woll, podpredsednik Ameriške delavske federacije, zopet oglasil v javnosti proti priznanju Ruaije. Neizmerno ga boli pri patriotič-nem srcu že sama misel, da bo mogoče Amerika vendarle priznala Rusijo. In v tej bolečini je zopet buÄknil na dan kakor zna pač le reakcionarni Mat.
V pismu pravi Rooaeveltu, da so za priznanje aovjetov le "sebični induatrialci in trgovci ter tisti, ki propagirajo uresničenje principov komunizma." In ker je Roosevelt menda naklonjen priznanju, -ga je Matty enostavno vrgel med to svoj at. • •
Hudo mu je tudi pri srcu, ker je slišal, da se med rusko in a-meriško vlado vrše pogajanja za stomilijonsko posojilo, s katerim bi sovjetj kupili večjo količino bombaža in strojev v Ameriki. To transakcijo imenuje — neameriško, nekaj podlega in neza-slišnega, sploh ropanje "ameriške zakladnice in davkoplačevalcev", ker Rusija tega posojila ne bo nikdar plačala, pravi Woll.
In tudi če bi ga plačala s tisoč-odstotnimi obreatmi, bi ji ga Matty nikdar ne dal, čeprav veruje v profitni in obrestni sistem. V ta sistem veruje tako močno, da bi Rusijo potopil na dno morja, ker jo "kontrolirajo antireligij«ki fanatiki in svetovni revolucionarji, ki si stalno prizadevajo, da porušijo vse druge forme vlade uključivši našfe" Za to formo vlade, kapitalistično ali fašistično, se Woll prav tako fanatično bori kakor se komunisti za sovjetsko antikapita-liatično formo. On je bil precej časa tiho, odkar mu je eksekuti-va federacije dala nagobčnik, <ker je preveč zasenčeval Greena. V tem slučaju pa se ni mogel več brzdati ali pa je dobil Greenovo dovoljenje, da nastopi proti priznanju Rusije, kar je to v skladu s stališčem federacije.
Avstrijski 'krodprinc' nastopil za d«mokracijo!
Oton obvestH monarhlate, ds je proti fašistični diktsturl
Dunaj, 25. sept. — Avstrijaki monarhisti, kolikor je še zvestih propadli habsburški dinastiji, so bili te dni obveščeni od Otona sina bivšega cesarja Karla, ki »e smatra za jjedlča avstrijakegs preatola, da on ne odobrava fašistične diktature, katero je uvedel kancejar Dollfuas. Oton pravi, da njegov vzor je parlamenta»« monarhija po vagiedu Anglije. Končno pravi Oton, da "čas še ni zrel za terjanje njegovih pravic do avstrijskega prestola."
Avstrijski monarhisti. ki sc prejeli omenjeno Otonovo "posla nico", je niso objavili. To »e je zgodilo menda na pritisk Dollfua-sove vlade._
Tožba zaradi kršitve Nlre Cleveland, O. — Prvo tožbi» zaradi kršitve Nire je v tem me-stu vložila Agnes i*ckie, bivša strežajka, proti veriini kompa-nijl Childs, ki lastuje več restav racij po vsej Ameriki.
Leckie navaja v obtožnici, da jt bila njena plača do 10. svgu-sta deset centov na uro in na-slednji teden, ko je podjetje podpisalo uposlitveni dogovor, ki je določal 28 centov na uro, je vse eno prejela plačo po stari letvici. Za dvajwet ur dela od 11 do 23. avgusta je prejela »smo $2. Podjetje jo je odalovilo, ko je protestirala in zahtevala o«ta lo vsoto, do katere je bila upra čena na podlagi določb dogovora To verižno podjetje je znano vsled silnega izkoriščanje delavcev in kot velik sovražnik <»rga alti ranega delavstva.
Znanost pretvarja silo v snov
Važen eksperiment v laborater-jih v ( alifornij» in Angliji
Pasadena, Calif. — Prvič v zgodovini človeštva je eksperiment pokazal, da je možno pretvoriti golo gibanje ali energijo v solidno materijo ali snov. Na ta način je znanost "ustvarila" materijo.
Eksperimenti te vrste so v te-ku v laboratorijih v tukajšnjem tehnološkem institutu in v Cam-bridgu, Anglija. Uspeh eksperimentiranja je potrjen po fotografijah. Eksperiment se vrši na ta način, da ae alfa-žarki radija, ki se gibljejo 10,000 milj \ sekundi, pretvore v pozitivne In negativne elektrone, ki so doslej znani najmlajši drobci materije. Ti drobci — elektroni — ao po-podlaga vse snovi na zemlji in v vsemirju. Cim se pojavijo elektroni, preneha energija alfa-žar-kov, kar pomeni, da ti žarki prenehajo eksistirati. Pretvorjenl so v najmanjše delce snovi.
S tem eksperimentom je dopri-nešen nov dokaz, da sta energija in materija biatveno eno in lato in lahko prehajata drugo v drugega. _
Višje mri priMSiJf (ir-
marjem mm milijardo
Niso pa a tem zadovoljni. Zahtevajo Inflacijo in odpoklic YY*a|laca__
Washington. — Pravdni svetovalec vladnega konzumakega odbora Fred C. Howe poroča, da bo Nira prinesla farmarjem do konca leta okrog eno milijardo
torek, 26. septembra (Sept. 26), 1933.
ssotioa 1101, Altjf Ort. I, 1017, sotkorind os Jamo 14, Uit. """
11,00 STKV.—NUMBER 188
PODJETNIKI OVIRAJO ROOSEVEL-TOV PROGRAM
Vlads bo morala bolj odločno naatopiti proti kršilcem upo-slltvenega dogovora
New York. — (FP) — Nad milijon delodajalcev bo ubilo Rooaeveltov program industrijske obnove, ako ne bo vlada pod-vzela potrebne akcije in preprečila kršitve uposlitvenega dogovoru. pravijo opazovalci situacije.
Človek povsod sliši enake povesti: Priprosto ljudstvo ima veliko zaupanje v Rooaevelta in Niro. Ideja krajšega delovni-ka, ki naj omogoči priliko do dela vaem brezposelnim in dostojna plača, je zdrava. Položaj je namreč postal že tako obupen predno je Roosevelt pod v tel akcijo, da ao bili celo nekateri delodajalci pripravljeni raje plačati dostojne mezde a pridržkom, Če drugi atore isto, kot da bi prišlo do popolnega poloma bank, zapiranja tovarn in aploš-nega kaosa. Bila je ta iluzija, ki je prinesla Rooseveltu skoro soglasno podporo, podporo, katere ni še imel noben predsednik te republike v mirnem času, todu zaupanje ni več tako veliko ko je bilo v začetku.
Vzrok je jasen. General John-aon in drugi visoki uradniki v demokratski administraciji so pred tedni napovedovali, da bo do konca avgusta dobilo od pet do last milijonov brezposelnih ta-služk. Ta napoved se ni ures-n* dohodkov kakor so Jih imeli n|čila, kajti od marca, v kate-ansko leto. To pod pogojem, če	upoalenost padla na naj
se bodo obdržale Ceno.
Farmski pridelki so se od zadnjega februarja zvišali v ceni za
odstotkov in industrials izdelki, ki jih farmar kupuje, pa 11 odstotkov, kar pomeni, da je farmar za okrog 12 odstotkov na boljem, odkar imamo — new deal. Najbolj se je zvišal krompir. V februarju je bil v trgovini OOc bušelj, v avgustu-pa $2.10.
Kljub temu pa farmarji niso zadovoljni z novim dealom. Preveč jih tišče k tlom dolgovi. Na (onvenciji farmarske unije v lowi ao se soglasno izrekli za odpoklic poljedelskega tajnika Wallaca ter za inflacijo. V zahtevi za inflacijo so najbolj glasni farmarji na jugu, predvsem pridelovalci bombaža.
Vse izgleda, da bo to vprašanje igralo važno vlogo v prihodnjem zasedanju kongresa. To posebno, Če se rszmere ne bodo bolj naglo izboljšavah* kakor se. Farmarji so za inflacijo največ* iz razloga, ker upajo, ds jim In» to prineslo znižanje dolgov,
Ni pa nobenega dvoma, da bi bila inflacija težak udarec za industrijsko prebivalstvo, ker bi to znilalo kupno moč. V sedanjem stanju, dokler ima dežela tako veliko brezposelnost, bi liils več ja Inflacija katastrofalni za industrijsko delsvstvo.
Protiutež bi seveda bil Inflacija plač, ksr bi bils vlada prisiljena storiti. S sorszmerno in flacijo ali zvišanjem plač bi pa farmarjem inflacija dosti ae pomagala, ker bi bili njih ifdstki za potrebščine toliko večji. F/JI-ni Izhod bi bil, da vlada prevzame dolgove in dobi denar za odpla-čitev tam, kjer je, pri bogatinih
Ruski železniški uradniki aretl rani v Mandžuriji
llarbin, 2A. »ept. — Napetost med Sovjetsko unijo in ntsnd turško držsvo Msndtukuo, ki je kontrolirsns po Jsponclh. s* Je včeraj poostrila, ko so Mandžor ci aretirali več aovjetsklh ielez niških uradnikov kitajske vzhod ne železnice. Obtoženi so, da so (toslali v Mibirljo večie število vagonov in lokomotiv, odkoder sr niso več vrnile. Tukajšnji soviet •ki konzul je takoj ostro prote ■tiral in opozoril mandiurako vlado, da je kršena |»og«db" Rusijo.
nižjo točko v tej depresiji, pa do septembra je dobilo delo le krog dva milijona delavcev. Ad ministracija je že večkrat na-glasila, da ima plavi orel tudi kremplje, s katerimi bo zagrabil lakom ne podjetnike, toda doslej jih še ni pokazal.
Edino upanje Je v unijakem gibanju, ki se je razširilo na vso Ameriko. Ako se bodo delavci organizirali v svojih unijah, bodo vsekakor nekaj dosegli, toda odpravili bodo krivice, katere morajo prenašati, šele potem, ko se organizirajo politično. Dokler bodo državne in mestne vlade v rokah njihovih naaprot-nikov, bodo ovirani pri organi-zatorlčnem delu, čeprav jim Industrijski zakon daje pravico organiziranja in kolektivnegs l>ogajanja.
Veliki odglssovali za msutno elektrarno
Mora, Minn. — Pri volitvah o vprašanju, ali naj mesto zgradi lastno elektrarno, so volile! od-glasovati za dva proti enemu. Sprejeti načrt določa, da meato izda v ta namen bondov za |H4, 215 po 4.5'A obresti. H to vsoto bo zgradilo elektrarno in jo o-premilo s stroji.
Mesto bo prodsjalo elektriko po isti ceni kskor privatna dru žba, dokler ne bo elektrarna plačana iz dobička. Kadar ae to zgodi, kar bo vzelo okrog deset let, bo cena znižana. Privatna družba sedaj računa minimalno $126 na mesec, načrt mestne elektrar ne |»s določa znHtsnje U* cene na en dolar.
I,MM) delavcev aretiranih v avgustu
New York. — Krog 1.500 delavcev je bilo v mesecu avgustu aretiranih v zvezi a stavkami in drugimi delavskimi aktivnostmi Tako se glasi poročilo, ki ga je pravkar objavila Mednarodna delavska obramba.
Večja aktivne»! aa železelrah
Chicago — Izgleda, da <e novi "deal" najbolj (smiagal le-letnicam prvega razreda, ki pokalu jejo i višanje dohodkov za Hiristo odstotkov v mesecu juliju v primeri i istim mesecem isnakegs leta.
Fašistično gibanje v Kanadi
Vlsdnl d sparim en t prlinal novo organizacijo ai legalno .
\VindHor, Kanada. — (FP) — Kanadaki plavoarajčniki", novoustanovljena fešiatična organizacija, ae aedaj, ko je vladni department za narodno obrambo v Ottawi priznal njihovo organizacijo za legalno, pripravljajo na veliko kampanjo, da dobe čim več rekrutov. Vladni department jim je poleg drugih stvari dovolil, da smejo člani te organisacije nositi jeklene čelade in uniforme javno.
"Namen naae organizacije je protekclja kapitala in ta nam bo obratno dal priliko do upo-alitve in aaalužka," pravijo voditelji fašistične organlaacije. Novo organizacijo, katera bo nedvomno igrala veliko vlo^o pri raabijanju stavk, podpirajo kanadski kapitalisti.
Generalni pravdnlk Prlee je dejal, da ustava nove organizacije ne krši nobene določb« kanadskega kriminalnega zakonika in se je radi tega ne more smatrati la prevratno.
IMartkl stavkarji lip-^Jaal Is iajiaca
Grožnja • odškodninsko tožbo prestrašila državne In okrajne avtoritete
GalluPt N. M. — (FP) — Rudarski stavkarjl v tej okolici so izvojevali značilno zmago nad državnimi in okrajnimi avtoritetami, ki «o pomagale premogovnim druftbam pri razbijanju stavke.
Avtoritete ao kapitulirala, ko J« odvetnik Edward D. Tittman
kot rspreaentant Unije za ameriška civilne svobodičine zagrozil z odškodninsko tožbo proti šerifu in častnikom državne milice, ki so aretirali večje Število rudarskih stavkarjev in Jih držali v zaporu, ne da bi jih obtožile kakšnega prestopka. Med jetniki Je bil tudi Pat Touhoy, reprezantant Mednarodne delavske obrambe iz Denverja. Val ao bili na pritisk Clvil Mbertles linija izpuščeni na «vobodo.
Tittman Je prejel Instrukcije, naj vseeno vloži odškodninsko tožbo proti šerifu in častnikom državne milice, ker so Izvršili a-rotacije rudarskih stavkarjev na nelegalen način.
Dasl prevladuje veliko pomanjkanje med atavkarji, se ti vseeno dobro drže in pravijo, di se ne bodo vrnili na delo, dokler ne izvojujejo svojih zahtev.
Pragraalvai radarji «pajo aa aal|sko svobodo
Konferenc* eksekullve PMlJA odgodens
Gllleaple, III. — KonferenCa
eksekutivnega odbora razkoli* rudarske unije Progressive Mirt-ners' Union of America, ki se Je imels vršiti prve dni tsga tedna, je bila v nedeljo odgodena na kasneje. Claude Pearcy, predsednik unije, je dejal, da upa, da se bodo člsni progresivne rudar-ske unije zdaj vračali na delo na iMidlagi pravilnika premafovn» industrije. Po njegovem mnenju lahko obstojita dve rudarski uniji, kajti pravilnik jamči rudarjem, da smejo spsdstl k uniji, ki si jo sami Izberejo.
MiMuotlnl dovolil srmAkl» Židov, sfclm učenjakom kolonijo v Rimu
Rim. 25 sept. — Židovski medicinski in drugi znsnatveni ki, ki bo bili izgnani Iz Nemčije, ao dobili jrtibežališčr v fašistični Italiji. K posredovanjem nekaterih ameriških organizacij, predvsem Rock*f«il*rJeve fundacije, je Mussolini dovolil, da ti beguni našel* v Rimu In celo gostujejo na italijanskih unl v ms h Dan** poročajo, da je Muasoiini včeraj dejal, da je te sit Hitlerjevih ekatremnostl Nemčiji.
JV-
NAK DNEVA V SO-
VJETSKIRISUI
Sijajen sprejem amvrlAkega letalca, ki so ga sovjetl šeše adaj odkrili In predstavili ruskemu ljudstvu
Moskva, 25. sept. — Lindbergh in njegova Aena sta danes priletela v Moskvo. Sovjetske oblaatl so ponudile Lindberghu domače letalo za polet v Moskvo, toda Lindbergh j« ponudbo odklonil in izvršil polet v svojem hldro-planu (pomorskem letalu), s katerim je pristal na reki Moskvi. Tukajšnji sprejem ni bil nič alubši ko v Leningradu. Vsa a-meriška elita, ki goatuje v Rusiji, je danes ibrana v Moskvi, da prisostvuje počaičenju Undberg-ha. Tu ata mad drugimi tudi dva senatorja — William G. McAdoo is Californie in Robert Reynolds is North Caroline — in profesor William Coolldge,
Moskva, 26. sept. — Sovjetska Rusija je šale adaj odkrila ameriškega letalca LIndbergha n njegove velike čine. Čudno J«, toda reanica — ruska Javnost je doilej malo ali nič poznala LIndbergha, dane* pa vsi lovjetikl listi poročajo o njem in njefovi slavi. Vderij Je vladni list "Iv vestja" prinesel o nJem dvt koloni čtiva na prvi strani; nič manj ne pišejo oatali listi.
Lindbergh in njegova žena ata bila v Leningradu sprejeta i velikim navdušenjem. Predstav-nik vlade ju je oaabno poadravll. Dali so Jima na razpolago najboljšo postrežbo In razkaaall m jima vse znamenitosti. Včeraj so jii peljali v otroška zavode v bivšem CarakUn salu. Lindbergh se je kajpada najbolj zanima aa sovjetsko letalstvo in izrekal u-panje, da na bo dolgo, ko bosta Ruaija in Amerika tesno àvstani s zračnimi linijami m trgovino in osebni promet.
Papai podžiga Room-
vatta
Vatikan In Mussolini bi rada pri-dobila Ameriko, da bi zahtevala od Rusije verske konraalja
Ženeva, 25. sept. — Med delegati Lige narodov, ki so ta tedan začeli zborovanje, se širi vast, da rimski papež indlrektno vpliva n« predsednika Roosevelta, naj stavi sovjetski Rusiji med pogoji za priznanje tudi to, da sovjetl priznajo verako svobodo v sovjeteki republiki, zlasti pa svobodo katoliške cerkva. Pri tem vplivanju sodeluje tudi Mus» solini, ki J« menda svetoval papežu to akcijo,
Papaš P\i je pred leti, ko prve vlade začele priznavati aa-v Jota, apeliral na nje, naj uvrsti* jo |K»goj verske avobode v Rusiji med svoje pogoje, toda vsa vlade po vrsti so ignorirale apel papeža. Papež zdaj upa, da to doseže pri ameriški vladi, katera a« pripravlja ni priznanje lovje-tov,
lastniki hiš se polagali! aa kon-rumen t s
Washlngton. — Na zaslišanju o pravilniku ometaških kontrak-torjev ja v Interssu konzumen-tov, hišnih possstnikov nastopil Charles Lau« ,*J Hmall Home <>wnera lige na l«ong Islsndu, N. Y. Vlado je urglral, naj v pravilnik uključi točko, ki bo garantirala dobro delo In dober umetni material.
Hov jet ska smola s dvigom v stratosfere
Moskva, 25 sept. — Včeraj je bil storjen poskus, da se dvignejo trije mož j« s bs Ionom v stratosfero. Hsdemkrst ao poskusi-II, toda balon IMftR. o kateram pravijo, da je največji na svetu, se je dvignil le 10 čevljev ad tal. Zdi se, da je bil plin v nu prelahek, da bi dvignil gondole.
PROSVETA
THF, ENLIGHTENMENT «LAMM» IM LASTNIMA »LOVSMSBS
NABOÜNK rODPOBNB JEDNOTS IklM mt mm4 hWüW kr
MMMMI M	éri**i (bwm CMr
m* , i« *«••*> m m •• uu». u m m p* M« UM m	M«; - Ch*»*- la Cta^r*
r M rvlo Uto. M.71 «• H	« ^
Ti'HTr.n^ r.u. : for U- U.IU* Bftm <•««1.1 Chi«-««©» «»4	•« <* H»
Ckitu*	OUw* |T H I-"
•»Btrw Ui» V*
on« nimm P*
rr«#«Jo
A4««rtMtnc r»t—	»«r
•cr^U »tU i»«H t» r«t»rt.«A
m *Mi k*r um rtih « Il l'ROSVBTA
MIT-M tU l**mémU A«.. i
llalum V ukU»»Ju,	>■• primer (jun* M».
IMS).	"•>">"
Mil. «U »•«>••	l*» «Ulum.-«
„aro/nift* »Wvlu	h K r» v oí «a no. d» M
»■m lut M l»C»vi.	_____
y j —'—
Domač drobiž
Obiakovalci razstave
Chicago. — Svetovno razsta-vo in urad SNPJ so obiskali: Jo-sephine Podboj, Euciid, O.; France« Drenik, Noble, O.; Jerry in Lucy Leskovec, Valentin in Mary Plešec, Josephinti Fidel, Cleveland, O.	-J Samomor umobolnega
Springflcld, III. — Jo« Barlič, atar 2* let, ki je 17. Septembra ušel lz državne umobolnice v Jacksonvillu, se je 25. septem-bra ustrelil na domu svojih staršev. Smrtno ranjenega so odvedli v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Dolga brezposelnost, depresija, rudarski konflikt in spor z ženo, vse to ga je spravilo ob pamet. Zadnje dni, ko je bil doma, je neprextano gledal skozi okno, kdaj pridejo po njega. Res so prišli omenjenega dne štirje uradniki, toda našli so ga na tleh v krvi. Bil je pasivni član društva št. 567 8NPJ. Zapušča poštene starše, tri brate In eno sestro.
Hmrt staršev v starem kraju
Farrell, Pa. — Joe Glavan je prejel žalostno vest o smrti svojega očeta Antonu Glavana in matere Marjane v vasi Vrbjje-nec pri TomiŠlju. Mati je umrla 4. septembra, oče pa tri dni za njo. V Ameriki zapuščata sina v Farrellu In dve hčeri, Mary v Barbertonu in Louiso v VVarre-nu, O., v starem kraju pa dva sinova in dve hčeri.
Avtna nesreča
Chicago. — Kakor poroča cle-velandska Knakopravnost, ne je zadnji teden ponesrečila clevc-landska rojakinja, žena I^ouisa Pajka, med obiskom razstave v avtni koliziji. Zlomila si je roko in zdaj se nahaja v neki čikaški bolnišnici.
Cleveland. — Avto Je do smrti povozil 16-letnega Antona Roj-ca, Mina znane slovenske družine.
Zadružna naselbina
Chicago. —• Nedeljska "Tribuna" poroča, da se pripravlja "zadružna naselbina" v čikaški o-kollci. Zadruga bo imela okrog 200 družin in bavila se bo s far-manjem in nekaterimi obrti. Zadruga bo sama proizvajala sv»»-jo elektriko, pekla svoj kruh, klala svojo živino in obratovala »mlekarno. Predsednik organizacije. ki pripravlja to gadrugo, Je Lincoln Zavertnik Iz Qlarendon Hills«, tajnik pa James 1). Black iz Westmonta.
Delna zmaga furmarjev
Chicago. — Mlekarski farmarji, ki so /antavkali proti nizkim cenam, katere Jim je plačeval čikaški mlekarski truat, *o IHxlpisali dogovor z nekaterimi neodvisnimi podjetniki, kateri Jim bodo plačevali 92. AO uk sto funtov mleka napram $1 75. katero vsoto so doslej prejemali od trusta za isto količino mleka. Farmarji so s namenom, da izpopolnijo svojo organizacijo, u-stanovili tudi poneben stavkovni sklad, v katerega bo vsak član plačeval določeno vsoto na me-
Čistilci oblek v Ptttftburuhu sa* atavkall
1'ittaburgh, Pa. — Lastniki čistilnic v tem matu so sicer podpisali uposlltvenl dogovor in dobili znak plavega orla. tod« de-lavoem so vseeno plačevali stare mezde in s tem izivali stavko. Stavk« rji zahtevajo od 920 do 94fi na teden in maksimalni delovni te«l*n <16 ur. 2op«n Herrón In tajnik tukajšnje trgovske zbornice llnrper skuhat« v ime-nu Nlre poravnati konflikt
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke Is rasnih krajev
Volitve v Clevelandu Clevdand, O.—Volitve so tako-rekoč pred durmi in boj je hud. Pirčev list agitira za Millerja, sedanjega župana. On predstavlja demokratsko stranko, ki ni «torlila za delavstvo še ničesar. Jaz nisem še nikdar volil demokratskih in republikanskih kandidatov In jih tudi ne bom.
Tukaj imamo sedem kandida-„tov za župana, a trije—Miller, Sweeney in Daviš—so najbolj aktivni iT volilni kampanji. A. D. se seveda navdušuje za Millerja. Kdor hoče razumeti sedanjo politiko, mora čltati delavske liste, pa bo videl, da ne more od demokratov pričakovati izboljšanja.
Tudi federalna vlada je na strani kapitalistov. Brezposelnost je še vedno velika in cene potrebščinam rastejo. Ni treba verjeti A." I>., ki hvali demokrate kot prijatelje delavstva.
Anton Mravlje.
Slovenski kandidatje v Puebln Pueblo, Colo. — Tukajšnji
Slovenci imajo svoj neodvisni politični klub, ki je bil ustanovljen pred zadnjimi državnimi volitvami, Ta klub postavlja tudi kandidate za mestne in okrajne službe. Pri mestnih volitvah, ki se vrše v novembru, bodo imeli Slovenci tri kandidate. Ti so: Frank Grahek, John Oražem in Anton Kochevar. Ta klub bi lahko imenovali — lov za službe, kajti pravih delavskih načel v tem klubu ni. Vodijo ga namreč slovenski demokratje in od takih klubov Slovenci kot delavci ne bodo imeli koristi. Imeli bi pa koristi, ako bi se organizirali v iČni
socialistu
stranki.
Joe Hochevar.
"Fordova N Ira/'—Srebrna 4 poroka
Détroit, Mich. — Lokalno časopisje je z velikimi črkami zapisalo, d^ bo Ford uposili 5,000 veteranov svetovne vojne v svoji tovarni. Ta oglas bo najbrž zopet privabil na tisoče siromakov v Détroit, misleč da bodo dobili delo. Ford je že večkrat upoalil po par tisoč delavcev, namreč nove je sprejel pri prvih vratih, stare pa zmetal na césto skozi zadnja vrata. Se ni posebno dolgo od tega, ko je tukajšnjo časopisje razbob-nalo, da bo Ford najel od 30 do 35 tisoč delavcev in isto s a ponatisnili zunajni listi. Takrat je prišlo od zunaj na tisoče brezposelnih v Détroit. Nekateri so porabili zadnje dolarje sa vlak, drugi so pribumali na tovornih vlakih, v resnici jih je pa zaposlil samo krog 15 tisoč, ki so delali od 6 do 12 tednov in bili zopet odslovi jen i.
Ford se boji prave unije ko vrag križa, in tudi z Niro se noče pajdašiti, dasi avtomobilska Nira ne more njemu nič škodovati. I)a se izogne morebitni kritiki od strani vlade in ljudstva, je hitro svojim delavcem zvišal plače ln sicer za par centov več ko avtomobilski pravilnik zahteva. Da pa Še bolj pokaže svoj patriotizem, bo dal, kot že omenjeno, delo 5,000 bivšim vojakom! Prvi bodo na vrsti oni, ki so bili onkraj luže, č«' je njihov rekord čist in so člani Ameriške legije.
fce prvo jutro po naznanilu s«- je zbralo pred pisarno legio-narjev krog 7 tisoč brezposel-cev, na stotine jih Je pa tam čakalo vso noč, da pridejo prvi na vrsto. Fordovi bosal jih bodo jemali po 300 na dan, dokler jih ne dobe 5.000. Vsaj tako po-r«»ča tukajšnje časopisje. Najbrž Jih bodo prav toliko odslovili kolikor Jih bodo uposlili ; to Ford izvaja že nekaj let.
Dne 16. sept, se je vršila are-lirn« |M>rok« rojaka in sodruga Joe (¡ruma in njegove soproge Urške. Vse to se preskrbeli o-troci brez vednosti staršev. Čast takim otrokom. Jote G rum in njegov« soproga sta naprednega mišljenja. «padata v obe napredni organizaciji in sta tudi člana kluba št. 114, JSZ. Joše je več let delal v premogorovih v PennsylvaniJI. Imel je težke čase v vednlh bojih, katere so vedili rudarji proti magnatom premoga Biti na štrajku s petimi in več otroci nI nobena šala. To vedo prav dobro tisti,
ki so to okusili. Vse to pa lahko prenese tisti, čigar soproga je istega mišljenja ko on sam in se ž njim vred bor» za delavske pravice. Taka žena je Urška G rum. Jaz jima želim ne samo, da dočakata zlato poroko, temveč tudi demantno.
Na njuni srebrni poroki je bilo vsega dovolj. Stoloravna-telj je bil A. Jurca. Takšnega stoloravnatelja bi rabili na zadnji jednotini konvenciji, pa bi se nekateri Cikažani ne mogli jeziti, da niso dobili besede na banketu. Jurca je na svatbi kar vsem hotel dati besedo. Čeprav ni bil kateri pripravljen govoriti, je moral vsaj vstati, da so si ga gostje ogledali. Svatba se je vršila v Delavskem domu in gostov je bilo okrog 200 in vsi so bili dobre volje in se zabavali pozno v jutro.
Soc. klub št. 114 priredi domačo zabavo dne 30. septembra na 116—6 Mile rd. Postregli bomo z novim in starim moštom, s pivom in tudi z domaČimi klobasami. Upam, da se te zabave udeleže vsi naši sim-patičarji.
Pevski zbor "Svoboda" se pripravlja za veliko opereto, ki še ni bila igrana na ameriških o-drih. Ako*em prav poučen, jo je prevedel iz nemščine v slovenščino pevovodja J. Berlizg. Vsebuje 14 solospevov in potrebuje dobro izvežban mešan zbor. Pevski zbor Svoboda vabi v svojo sredo vse stare, kakor tudi nove pevce, kajti sedaj vas potrebuje bolj ko pri kateri prejšnji opereti. L. Junko.
"Triglavske strmine" v Chicagu
Chicago. — Jutri, v sredo, 27. sept., zvečer ob 8. uri se bo predvajal film "Triglavske strmine" v šolski dvorani pri cerkvi sv. Štefana, 1859 W. Cermak road. Kdor še ni videl tega filma, naj se potrudi, da ga vidi sedaj, kajti film je v resnici nekaj izrednega.	t !
{Slika pokazuje precejšnji del vsakdanjega kmečkega življenja izpod triglavske okolice. To življenje je dramatično spojeno z veseljem do hribolaztva. Malokdo je videl strme pečine Triglava tako natančno kot jih pokaže ta film. Nad vse zanimivo pa je opazovati plezalce teh strmin, njih veselje, spretnost, drznost in nevarnost. Gotovi prizori so v resnici tako dramatični, pokažejo tako drzne Čine, da jih je mogoče uprizoriti le potom filmske umetnosti. Ko je bil film predvajan pred dobrim tednom v dvorani SNPJ, je bila udeležba dobra in pohvala povsem najboljša. Navzoče občin-

i
■MNÉw "i
—Federated P leta Na.
Cikaška razstava: "Miss Oklahoma City," Ruth Chism, stara 18 let
stvo se je v splošnem izražalo, da je film v resnici nekaj izvrstnega, ker vsebuje umetno proizvajanje, podučno vsebino in zabavno kvaliteto.
Mrs. Frances Tauchar, ki aranžira predvajanja tega filma, je pri zadnjem predvajanju v jednotini dvorani prepustila spodnjo dvorano klubu brezposelnih. Klub je priredil zabavo s plesom, pri kateri je igrala godba, ki jo je najela in plačala ona sama. Pri tem jo klub napravil nekaj do larjev prebitka in se ji na tem mestu iskreno zahvaljuje in ji želi mnogo uspeha.
Simon Trojar.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Sopris, Colo,, S. B. — Knjigo lahko dobite pri vsakem večjem knjigotržcu. Izšla je v New Yor-ku pri Macmillan Co. in stane $2.50 brez poštnine.
Higitiia v septembra
V začetku jeseni se je treba pri ,, ¡praviti za zimo. Otroci, njih hrana in šola
Zamorski letalec. Hubert Ju-lian. ki namerava poleteti Is A-mertke v Indijo. Motor njegov», ga letala žene olje. Za polet v In. dtjo bo potreboval le za $20 olja.
V septembru je velika vročina praviloma že za nami. Nevarnosti, ki jih prinaša poletje, so premagane. Kljub temu pa morimo biti tudi v septembru pre vidni. Jesen se bliža. Če gremo z doma, ne pozabimo nikoli na ogrinjalo, ki nam koristi posebno v jutranjih in večernih urah.
Predvsem pa pazimo, da izrabimo september kolikor mogoče za sprehode in izlete! V jeseni se moramo pripraviti na zimo. Najboljše utrjevalno sredstvo je sprehajanje, ker nas ubrani pred mehkužnostjo ter nas stori odporne proti hladu.
A tudi tedaj, ko že nastopajo hladni dnevi, ne smemo pozabiti na osnovno pravilo higijene, na temeljito zračenje sob, poseb no tistih, v katerih spimo. Kdor je dovolj utrjen, naj spi, kakor poleti in spomladi, pri odprtih oknih, kdor pa tega ne prenese, naj temeljito zrači, spalnico podnevi, da bo imel ponoči dovolj čistega in svežega zraka.
September p« je važen še zaradi neke druge okoinosti. Otroci začenjajo tačas hoditi v šolo. Ti«tl, ki stopijo prvič na to pot, stojijo pred jako važnimi vtisi, važnimi duševno in telesno. Zato pohvečsjmo potrebno pozornost šoloobvezni deci! Skrbimo pred vsem za to, da bo otrok čist Dalje je treba paziti, da otrok dovolj je in da ima dovolj časa, da mimo povžije, kolikor potrebuji za telesno okrepčilo. Ne poza'}-Ijtjmo na veliko vlog*, ki jo Igra v otr. škem življenju in prehrani rsdje s kruhom.
Nekateri starši menijo, d« v opravili, če pazijo na otrokovo hrano. Toda prav tako važen ka kor prehrana je počitek. Otrok mora dovolj spati, da si okrepi živce in da se ga ne loti nervoz-nost, v naši dobi žaJ. zelo čest pojavi l .«• dobro naspan otrok u-sprv« duševno in telesno.
Velike važnosti je tudi. da o-tmk nima tako zvane šolske vročice. Tej se izognemo na ta na čin. da uredimo otrokovo ftivlje-nje čim normalne j še. Zvečer naj gredo otroci zgodaj spat Ni treba, da bi po večerji čakali celi dve url. lahko lešejo k počitku že prej. seveda pa treba pasitl, da vsčaijajo kaj lahkega, da jim teftki Želodec ne krati in prekinja spanca i mučnimi sanjami. Po šoli pa naj se otrok vsak dan daliro sprehodi, da dobe njegova pijača nadomestilo za slab zrak. ki ga vdihava v učilnici.
Shod belega demokrata, ki žigo-
sa pisane demokrate. — Privatni interesi nekaj Mgrade"
za delavce! Kje je ostala preiskava ovadbe?
Pretekli teden v sredo (20. t. m.) je prišel v Collin wood pun-tarski demokratski kandidat za župana Sweeney. Prišel je z veliko giorijo in pompom. Njegov prihod v Slovenski delavski dom je bH podoben svetopisemskemu . prihodu Izraelcev pred Jeriho; razlika je bila le v tem, da se S. D. D. ni podrl kot se je baje Jeriho, čeprav to Sweeney je v i bobnarji in trobentači delali pravcati peklenski šun-der; kaže, da je naš S. D. D. precej trdnejše konstrukcije kot je bil nesrečni svetopisemski Jeriho. Manj odporne pa so se izkazali Volilci, ki jih je bilo v dvorani kot sardin v škatli, kajti rompompom jih je bil nedvomno prepričal, da prihaja težko pričakovani Mesija, in od sten, stropa in poda se je odbijal navdušen "Hozana!"
"Perfekten cirkus!" je dejal naš komunistični prijatelj Tone. "Ampak baš to tudi vleče! Fantje vedo, kako je treba loviti volilce!"
Baš tedaj je bil na odru kandidat za mestno zbornico Veho-vec, ki očividno upa, da bo plaz glasov, ki utegne poriniti Sweeney j a na županski stolec, zanesel tudi njega v mestno zbornico, vsled česar je seveda ročno skočil na Sweeneyjev "bandwagon". Tone ni baš neumen, ampak kot govornik se pa prav nič ne postavi, ker je preveč dolgočasen. Govoril je nekaj o nezmožni mestni administraciji, pravil, da je Sweeney naš od-rešenik ter obljubil, da se bo (Vehovec) v slučaju izvolitve boril tudi za "shelter-house", da ne bodo na cestno železnico čakajoči otročički • in ženske zmrznili. Ampak meni se zdi, da tudi tega ne bomo dobili, Če bomo čakali Toneta . . .
Nato je nastopil Sweeney. Navdušeno pozdravljanje. In Aato smo slišali Sweeneyjev bojeviti govor. Millerjeva administracija je bila deležna novih in starih očitkov: nezmožnost, graft, pogažene obljube volil-cem itd. Največji greh, ki ga očita Sweeney Millerju, je njegova brezpogojna udanost ko-rumpirani demokratski ihaštni, ki vlada namesto njega v mestni hiši. Če bo izvoljen on, Sweeney, se bo to nehalo. On bo smetal vse politične bosse iz mestne hiše. On bo poslušal samo in edino le ljudstvo, delal izključno to, kar bodo zahtevale koristi volilcev. In tako dalje. Poslušalci so mu seveda navdušeno ploskali.
' Sweeney bo imel najbrž lepo pnložnoet dokazati, ali je res kaj boljši od kandidatov ko-rumpirane demokratske in re publikanske mašine, kajti selo verjetno je, da bo izvoljen. Če se to zgodi, potem bomo videli, koliko so vredne njegove besede in obljube. Zaenkrat je bolje ostati skeptičen.
e t »
Republikanski županski kan didat prejkone tiho upa, da «nu bo kavs In ravs v demokratskih vrstah pomagal na županski stolček. Tudi on ima jako lep program in z obljubami je silno radodaren. Mož očividno u pa, da fto volilcl že pozabili, kako "Imenitno" je županoval pred leti ln da je vzelo Clevelandu onem let napora, predno se je mogel znebiti dolga, katerega mu je nakopal bivši župan Davis, ki tudi kot govsrner države Ohijo ni bil baš ljudski tribun. Toda upajmo, da njegovi grehi niso še poBsbljeni. • • •
V Clevelandu so v teku priprave za eliminacijo slumov in gradnjo novih stanovanjskih hiš "za delavce'. Stvar je v rokah privatnih gradbenih kom-panij. In socialistični županski kandidat Wheelock ima popolnoma prav, ko sarkastično izjavlja, naj nihče ne bo tako naiven, da bi verjel, da je privatnim gradbenim interesom res do tega, da bi preskrbeli revnim delavcem kar najbolj mogoče cenena in zdrava stanovanja; tem interesom gre edino le za Hm reč profit*, vse drugo jih pa prav nič ne briga? Zdrava in cenena delavska stanova-
TOREK, tt nja preskrbi
»o. če vzame progrL ^ H slumov in
vanjskih hu J. n0Vlh *** bi
9 "voje roke' H P« ZglKÜ i o fe y hl Ufa \
T« Pa fe
>o a<
P" tem metati „„."j
mora biti to j,k„ J • • •
A. D. je zadovoljno sporočil svojim čitateljem, da j, dev landski cestnoželezniški korJ sar Ralph Hertz na nekem sh du masinskih demokratov očiu ,,rebelnemu" kandidata S J neyju tudi vzbujanje "nizk.jj nih (spolnih) instinktov" v črl cih, pred katerimi je baje od< braval ženitve med pripadni 'bele in črne rase. Koliko je i tem resnice, me ne zanima, k« ti to vprašanje.jjač ne med naše municipatoe problem rad bi pa videl, da bi uredn A. D. vprašal Heftza, kaj de spolne instinkte Črncev b< "nizkotne" od onih belcev, govor na to vprašanje jako zanimal.
0
bi m
Ali se še kdp, spominja, da bili tajniki društev SN1M Ohiju nekoč ovadeni pri elev landski priseljeniški oblasti, č< da so komunisti? In ali ae 1 kdo spominja, da je Amertf Domovina (ali se je čutila p zadeto?) tedaj obljubila uvei preiskavo na lastno roko, da < žene, kdo je izvršil podlo < nuncijantsko delo? Well, takrat je bila luna že mnoi krat v polnem stadiju, toda D. nam ni še sporočila rezulti svoje "preiskave!" Ali je i spala? Ali je morda ohUIu zf pri besedah? Mi smo ra< vedni.
Ivan Jontez-Podgoričan,
Spet eden Mooneyjev sovraži sani
San Quentin, Cal. — Char L. Neumiller, načelnik državi ga jetniškega odbora, je te i umrl v rezidenci nadzornika i žavne jetnišnice. Neumiller, je 'bil načelnik omenjenega i bora od 1. 1912 s presledkom I rih let, je bil znan po svoji bi talno8ti napram političnim delavskim jetnikom. Boril ne vedno proti ljudem, ki so zah vali pomilostitev Mooneyja drugih delavskih jetnikov. On izdal tudi odredbo, da Moon in drugi jetniki ne »mejo pi« za publikacije. Upiral »e je spešno tudi proti tistim, ki zahtevali ostavko nadzornika i žavne Jetnišnice Holohona. terega je postavila na to val pozicijo politična masin«, 'K nima nobenega |>ojma o krimi' logiji. ____
Kaj Je Nira? Trije USaai odgovori
"Državni socializem", pravi
Venter Ely. "Čsrovniškn
zllo", pravi Phil UFofL
"Krparija", pravi >upsa
Chicago. - Mansachunett governor Joseph B. Fly obiskal svetovno razstavo in tej priliki Je razpravljal o. in< atrijski obnovi NBA. Kt'M da Je Nira državni socializenuj je pa začasnega pomena, nujni pripomoček za pobij depresije Je Nira dobro^M li kakor hitro bo depresija magana. mora Nira umrvti merlks Je bils zgrsjens na o vi indlvldusliims in priv««1 niciatlve in tska mora stati . . .	„... i
Waukesha. Wis. - Ph'H LaFoilette, bivši governer. je pred nekaj dn-^ svojem tukajšnjem kel, da Je Rooseveltov vem progrsm neke vrsl. »r niško mazil«»" od mokratje pričakuj^ r«niclpeničnep^"^
sko, dočim stltucijo. Amen k-bils še nikdar v tal» kakor Je danes!--
Milwaukee. ~ * čnl župan Rosn £ dejal, da je M» talističnegs ****; g la v bietvu ^^^ieo na udpomoč, ds » pravijo kri*
«lan» »robo*« „^ujl
polti «H«" k"""" |
rer-is
i od tapeža?
L^ana. 5. septembra. E. je vlada izdala iMh, ki nanovo spet ke volitve. Ob na-generala Zivkovi-Bimreč večina občin-JSv in županov, yo opozicionalcev, ki ,li upogniti tilnika, od-.(„ oblasti so potem po-Lne župane in občin-^ občinske uprave vodili od ljudstva iz-arveč od oblasti ime-dje. Z diktaturo so bi-¡ve odpravljene. si pa so navidez po-jj v teh stvareh, v imamo skupščino, kari pa so bili izvoljeni eni listi in z javnim a, ki »e ga je udele-»j nad polovico volil-j Belgradu imamo serfftt,
! »volili	ortie-
»voljeni) hartodni župani in ki je vanj oiebe (do polovice) je vlada ustano-banski opravi še ivet, ki naj bi bil ne-pokrajinskih pa se ta ba-od nekdanjih po-ikupščin v tem, da je »vet samo posveto-bana in po ban. svet* od vlade, pokra-pa so bile iz-10 smele tudi spreje-kake predloge, meseca pa je vla-lakon t) občinah, ki volitve, so se volitve | se bodo vr-mesecih. V Slove-vriile najbrže pri-kajti včeraj se je imovinski svet že I «prejel uredbo, «e volitve vršijo, bodo v kakem razpisane Ali po razpisu se še
torej je banovinski ivljal o tej uredbi, in napteemo nekaj be-
j* najprej govoril Htt, ki je dejal med [«je občina sicer naj-in socialna e-imajo volitve vendar-anačaj. Napačna da bi izid volivko vplival na o-politi-"Ptnj« so zaman, o uredbi ae je o-turti banovinski Pepelu h ter gra-zakona o obči-> najprej določbo jj treba male občine češ, d« je Slo-«tekla, in da šoae zmerom (u-«»I" občine, ker jih, Seveda pa mi P°*vetovalni organ, ^na spreminjati, * * PrepHuh obrnil »' predpisuje jav. «f j* i»ač znano, volitvah lahko vpli-n* dolžnike, deloda-*d. Tudi določ-,ln «*»č. 'Kiboru ho « dobi največ glejmo en glas več . Ii8te, dobi žu-, odbornike. " nenavadne * Prw>rečujejo svo-n* koncu pa od-Potna tudi de-P»' banovinski 7**»r "premenHJ. •7*n"vin*kimi svet-f'"lj papcški od V* "'""^i zakon ,*Unk'. kdo sme i odbor. ni. • bi ume-
¡L^' ' " • « so jS? »>*kmm Od. v «rani obla-'^tnade. 6 , ■"•■mapre. "Pomniti ai je
' (pni ^ «z Mah-.....igrata, naj
bi vsak kandidat prinesel od o-krajnega glavarja potrdilo, da je nacionalno zanesljiv in da ni bil od oblasti odstavljani občinsk« odbornik.
Take metode, ki bi jih rada ta-dva uvedla, celo samemu banu niso bile všeč. Ban dr. Marušič je na ta predlog odločno odgovoril, da zakon natanko predpi-suje vse in da bi s sprejetjem tega predloga kršili zakon. "Taka uredba, kakršno želita dr. Re-žek in dr. Lipold, bi imela videz pretiranih policijskih in žandar-merijskih odredb!"- Tako je dejal ban, ki mu take policijske metode niso všeč, pa čeprav je sam prav za prav šef policije v Sloveniji.
Taie incident je tako značilen za slovenske demokratske rodoljube: prehudičili bi radi samega hudiča.
Zapomniti si je treba. L—r.
\
S koao ga je ubil
V Račah pri Mariboru se je vršila 8. septembra gasilska veselica, na katero sta prišla tudi posestnikova sina Štefan Bau-man iz Brezovelj in Martin Veronik iz Pedove. Ko sta se opijanila, sta se dogovdrila, da bosta ubila posestnikovega sina Aloj zija Markiča (Marčiča?), ki je tudi bil na veselici. Bauman je stopil k bližnjemu gospodarskemu poslopju, si tamkaj izposodil koso ter jo skril za vrati gostilne, kjer je bila veselica. Na pragu pa je že srečal Markiča ter brž izzval prepir. Potem je planil ven na dvorišče, zgrabil pripravljeno koso ter se vrnil v gostilno. V veži je stal poleg Markiča banovinski cestni mojster Anton Gole iz Sikol. Ko je Bauman zamahnil s koso proti Mar-kiču, se je ta v trenutku umak-nH, in kosa se je zapičila Goletu naravnost v srce. Gole se je zgrudil in izkrvavel. Baumanov pajdaš Veronik se je ta čas mudil na dvorišču ter je ob kričanju začel groziti z revolverjem ter tudi ustrelil v vežo, kjer pa se je krogla zapičila v steno, ne da bi koga ranila.
Oba vinjena napadalca so aretirali in priznavata, da sta se dogovorila o uboju, ker Markiča že dolgo časa sovražita. Padla pa je nedolžna žrtev.
Samomor rudarja, — V zagor skem rudniku zaposleni ključavničar Franc Koritnik, star 41 let si je 4. septembra vzel življenje iz Obupa nad mizernim življenjem, ki ga prenašajo rudarji zadnja leta. Koritnlk je imel Žen< in tri otroke, najmlajši je star jedva tri mesece, njegova plača pa je zadnje leta in posebno zadnje mesece taka, da mu ni kazalo živeti, ker ni mogel prenašati bede. Kufcl si je v trgovini ocetne kisline, Šel nato v gostilno, ko pa je stopil spet na cesto je izpil ocetno kislino. Cez dve uri v hudih bolečin je umrl.
Umor Slovenke v Srbiji. — V Nišu v Srbiji je služila kot služkinja Agata Fileš iz ljutomerske okolice. Pred nekaj dnevi pa so našli FileŠevo v koruz nem polju zunaj mesta mrtvo, s itirimi velikimi ranami v prsih zadanimi z nožem. Znaki so ka zali tudi, da se je Fileševa bori la z napadalcem, ki ji je hotel najbrie storiti silo. Nekaj ur potem ao v bližini in spet v koruz nem polju našli drugo dekle, prav tako zaklano. V Nišu so se ljud
je prestrašili, misleč, da gre pač za istega merilca, ki bo še dalje iskal svojih žrtev med niškimi dekleti. Policija je kmalu izsledila morivca Fileševa. Je to neki strojevodja, s katerim se Je Fileševa poznala. Ta ji je obljubljal boljšo službo, zaradi česar je Fileševa odpovedala službo pri starem gospodarju ter se se-šla s strojevodjem, kakor sta bila dogovorjena. Sla sta iz mesta v polje. Aretirani strojevodja pravi, da je mislil o Fileševi, da jt pač dekle, ki je pripravljena za vse, pa jo je v koruznem polju nenadoma objel ter vrgel na tla. Fileševa se je uprla in začela kričati, nakar je strojevodja v strahu, da bi kdo slišal ter postala afera javna in bi zvedela zanjo tudi njegova žena, potegnil nož ter sunil štirikrat dekletu v levo stran prsi. Umor drugega dekleta pa zanika, policija pa preiskuje vneto, ali ni aretirani strojevodja dvakratni morilec.	!
Huda nesreča brez nesreče. — Dne 6. septembra je letalska komanda priredila tekmo letal na dolgi progi preko vse države. Iz Novega Sada so letela letala čez Srbijo, Sarajevo, Mostar, Zagreb, Ljubljana, Maribor in Čez Slavonijo nazaj v Novi Sad. Pri tej tekmi se je pripetila huda nesreča, ki pa ni zahtevala nikakih žrtev. Letalo, ki je zletelo kot e-najsto iz Novega Sada, je priletelo nad Mostar, kjer bi moralo oddati predpisani raport na letališču. Letalo pa je nekaj časa krožilo nad mestom in okolico, kakor da ne mara več tekmovati, se nato začelo spuščati in se blizu tal spet dvignilo v zrak. krožilo v nenavadnih zavojih nad mestom ter se nazadnje res spustilo na tla, a nekoliko nerodno, tako da je krmilo obviselo v zraku. Ko so prihiteli k letalu, so našli v njem popolnoma nepoškodovanega izvidnika-rfpremljeval-ca poročnika Panlča, pilota Ske-ledžije pa ni bilo nikjer. Poročnik Panič je pojasnil uganko: Blizu Nevesinj* je zašlo letalo V tako hud zračni vrtinec, da je pilota odtrgalo od sedeža in ga vrglo iz letala. Pilot Skeledžija pa je imel srečo, padobran se mu je pravočasno odprl in Je tako pristal na «emljo brez škode, in to s precejšnje višine. Toda v zraku je z vso naglico, kakršna je potrebna za tekmo, letelo letalo brez pilota, spremljevalec Panič pa sam še nikoli ni pilotiral! Kljub temu ni hotel skočiti iz letala, da bi s padobranom pristal in rešil sebe, jnarveč j« hotel rešiti tudi letalo. Pa se je odvezal od svojega sedeža, se je v veliki nevarnosti splazil do pl-lotovega sedeža ter se začel učiti pilotirati. Skušal je pač manevrirati, kakor je vedel in znal, in tako so Mostarčani opazovali čudne akrobacije letala, ki se je na njem nekdo učil pilotirati brez učitelja. Zaradi tega se je tudi enkrat spustil do zemlje, pa spet pognal kvišku, da se je drugič tem zanesljivejše in dokaj dobro spustil na tla. Menda Je to prvi, a vsekakor zelo redek primer, da je človek, ki še nikdar ni pilotiral, sredi tekmovalnega letenja prevzel vodstvo letala ter srečno pristal. Dalje iz Mostarja letale seveda ni letelo.
llmrll so: V Tržiču čevljarski mojster Ivan Erlah, v Ljubljani Frančiška Bernikova,.v Kisovcu pri Zagorju 57-letnl rudar Jernej Stern, v Ljubljani Edvard Regnard. v celjski bolnišnici 25-letna delavčeva žena Marija VeČ-ko iz Celja in 09-letna Hermina Pavnikova iz Rogatca.
RMrgMiiaalja federalne posredovalnice Ma
U. S. Employment Service je naznanil imenovanje državnih ravnateljev v vsaki državi, za takoavani National Reemployment Service. To je začasna organizacija, kutere svrha Je oddajanje dela onim, ki ao za-proaili za delo pri javnih gradnjah, ki se zgradijo s pomočjo federalnih skladov. Po zakonu za Javne gradnje (National Industrial Recovery Act) se sme pod vodstvom predsednika potrošiti $3,800,000,000 za take javne gradnje. Od te vsote je $400,000,000 namenjenih za gradnjo cest.
Delavci za javne gradnje v dotičnem kraju se najprej izberejo z liste sposobnih delavcev, predložene od krajevnih posredovalnic dela, označenih v to svrho od federalne posredovalnice dela. Ta posredovalnica, sedaj reorganizirana vsled zakona, ki ga je kongres sprejel, ima dolžnost razviti narodni sistem posredovalnic dela potom koordinacije obstoječih posredovalnic.
Večja mesta imajo svoje lastne posredovalnice. Zakon določa ustanovitev federalne posredovalnice v vsaki državi. Sicer ni bila še izdana lista onih posredovalnic dela, ki bodo upravičene najemati delavce za javne gradnje, vendarle je prav verjetno, da vsaka državna ali mestna posredovalnica dela je primeren urad, kjer se naj delavci priglasijo za delo na javnih gradnjah. Delavec se sme registrirati le pri posredovalnici dela, kjer on stanuje. Javna posredovalnica ne zaračuna nikakih pristojbin.. Ta registracija pa velja le za javne gradnje, ki se izvršujejo v dotičnem kraju.
Visoko izurjeni delavci ali organizirani delavci ne morejo se registrirati pri krajevni posredovalnici, kajti oni bodo najeti potom priznanih delavskih organizacij, kakor običajno. Ako pa lokalna unija ne pošlje de-lavcfc v 48 urah, potem se tak delavec izbere potom lokalne posredovalnice dela.
Uprava Javnih gradenj hoče primerno razdeliti prilike za delo med kvalificiranimi delavci, ki so nezaposleni, rajši ko da bi dajala delo onim, ki hočejo le spremeniti sedanje zaposlen je. Nezaposleni delavci u-Živajo prednost v sledeči stopnji: Najprej prihajajo bivši vojaki z združino, 2) potem delavci, ki so državljani aH imajo vsaj prvi papir in stanujejo v istem kraju, kjer se javna gradnja vrši in 3) državljani in de-klarantje, ki stanujejo v isti državi. Ta prednost velja, dokler je takih delavcev na razpolago in ako so sposobni za dotično vrsto dela.
Za javne gradnje Je predpisan teden 30 delovnih ur, kolikor Je to mogoče in praktično, za vse kontrakte. Ako delo zastane valed slabega vremena ali drugih neizogibnih vzrokov, se zgubljeni čas sme nadoknaditi v sledečih tednih istega meseca. Ako se delo mora vršiti daleč od naselbin in je treba vtabori-ti delavce, sme maksimalni čas znaftati 8 ur na dan in 40 ur na teden.
Minimalne mezde upoštevajo življenske prilike v raznih po-
krajinah in so bile že ustanovljene za vse projekte javnih gradenj. V severni zoni, ki obsega New England, kakor tudi vzhodne in nekatere srednje-zapadne države, je najmanjša mezda za izurjene delavce določena na $1.20 na uro in za neizurjene na 60 centov. V centralni zoni*, vsebujoči trinajst držav, je minimalna mezda določena na $1.10 oziroma 46 centov. V južni ioni pa na $1 oziroma 40 centov. Ta minimalna mezda ostane v veljavi za 12 mosecev, tako da s*» mora zvišati, ako do tedaj cene zrastejo.
Prekrši t ve določb glede ur dela in minimalnih plač se kriminalno kaznujejo.
Do 20. avgusta je bilo še dovoljenih skoraj $1,200,000,000 za javne gradnje. Kasneje so bili odobreni razni drugi projekti. Prvi večji nefederaJni projekt, ki je bil odobren. Je zgradba velikega mostu (Tribo-rogh Bridge) v mestu New York. Vlada je za to gradnjo dala $7,000,000 in 37 mlljonov kot posojilo. Povrh tega je vlada dovolila posojilo $37,600,000 za gradnjo tunela pod reko Hudson ob 38. cesti. Posojila se tudi dajejo za gradnjo modelnih stanovanjskih hiš v velemestih. V raznih državah se bo potrošilo za vodna dela kakor tudi sa gradnjo javnih poslopij.
Pričakuje se, da se delo na odobrenih projektih kmalu začne. Kar se tiče gradnje cest, se mora vsaj 25 odstotkov sklada za cestne gradnje potrošiti v mestih samih. Večina javnih gradenj, za katera je dela takoj na razpolago, je sedaj na deželi, kjer se izvršuje obširen program cestnih gradenj.—Flis.
Zaslliaaji o vprašanj«
priznanja valji
Podjetnik odklonil pogajanja i repreaentantl delavcev
Philadelphia. Pa. ^ (FP) Na podlagi akcije vladnega delavskega odbora, ki j« spoznal lastnika neke tekstilne tovarn« na jugu krivim kršitve Nira, ker «e niL hotel pogajati z unijakimi voditelji, je Mednarodna unija izdelovalcev usnjenih torbic naznanila, da bo zadevo stavkovne situacije v PhiladelphijJ pred-ložila vladnim avtoritetam.
To isjavo je podal Meyer Mot-lin, član ekaekutivnega odbora omenjene unije, potem, ko je David Ingber, lastnik tovarne za izdelovanj« usnjenih torbic, odklonil aestanek z dvema organizatorjema unij«, ki naj bi do-vedel do poravnave spora. Ing-t>er je dejal, da se ne bo pogajal z "zunanjimi agitatorji," čeprav trdijo, da reprezentlrajo njegove delavce.
Mot lin je sedaj apeliral na vladni delavski odbor, naj uvede zaslišanje, na katerem naj bi delodajalci pojasnili, zakaj krši-Jo tlete določbe Nira, ki zahtevajo, da se morajo delodajalci pogajati z reprezentanti delavcev, katere si slednji sami iavolijo.
Stavka proti Ingberjevl kom-panijl se že vl«Ae tri tedne In to vsled trmoglavosti lastnikov, ki nočejo priznati unije, dasi «e je večina delavcev Izrekla, da Jih mora unlja^ reprezentirati pri vseh ¡Kigajanjlh z delodajalci.
i'Praa vHe' ?*PodipSa JtT evoTuati
f
Ameriški pomorU+i ob odhod« » kebaaake vede. <Wl la»ja a.
PrtmW
življenja šas Imetja" aa HuM.
Za srtdajo Evropo ia Balkan aa tapajo
Ali sa mir ali aa oblast?
Pred svetovno vojno in še danes je Balkan nevarno ognjišče za balkanske in mednarodne spore. Tudi po Vojni se položaj na Balkanu ui izboljšal, ker tle tam še stare iskre sovraštva in stara ovira eskpansij« zahodnih držav proti Orientu. Najbolj nezadovoljni so na Balkanu Bol-gari zaradi nmcedoiiakega vprašanja ter so aa rad i tega sprti z vsemi sosednjimi državami. Bolgarija neprestano ogroža mir. Poleg balkanskega ognjišča pa je po sklepu vojne bilo ustvarjeno tudi v podunavski kotlini novo ognjišče vojne nevarnosti, Tu sem spadata predvsem Ogrska in navidez miroljubna Avstrija. Madžarska ne-prestam» spletkar!, kako bi razširila svoj« meje, Avstrija pa j« danes v silni stiski zaradi nem-Ake fašistične propagand«. Ta-ko Ograka kakor Avstrija pa iščeta protekcijo v Italiji, pri Mussoliniju, ki pozdravlja nemško fašistično revolucijo ter o-čividno skuša privezati nase Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko in Bolgarijo, da uatvari v Evropi močno koalicijo drtav, ki imajo po svoji naravi akuten Imperialističen značaj. Vprašanje je 1«, če ne bo Nemčija, ko se bo počutila dovolj močno, tudi Musaoliniju dale brc« t«r proti njegovi volji poatala agresivna. Musaolini aioer trdi, da hoče s to zveso utrditi mir v Evropi, toda njegovo prerokovanj« J« na piškavih nogah. 1. talija «i hoče a svojo politiko predvsem zasigurati v srednji Evropi gospodarako zaledj«, sa to obeta tem državam svobodno pristanišče predvaem v Trstu.
V Bolgariji ae je mudil bivši francoaki ministrski predsod* nik Herriot ter je skušal Bol-garljo pridobiti za nenapadalnl pakt, toda nI uapel. Kakor J« Herriotov poaet na Balkanu, v Turčiji in v Rusiji im«l iskren namen utrditi mir, ae Bolgari» ja vabilu ni hot«ia odzvati, č«š, da hoče ostati nevtralna, dočim v resnici slmpatlsira z Italijo in Nemčijo. Bolgarska vlada stoji na stališču, da se morajo najprej rešiti teritorialna vprašanja.	r
Dvomljivo J« torej, Če bo Francija pridobila Bolgarijo xase ali n«. Eno pa Je gotovo pri tem, da namreč diplomatska umetnost sveta ne bo rešila pred novo vojno, marveč nesebično sodelovanje narodov. N« spletke diplomatov na račun narodov, marveč direktni stiki narodov morejo biti garancija miru.
Diplomatske splvtke so zločin nad človeštvom.—D. P.
KALIJ
Nov vir življenjska energij« Nemški liatl obširno poročajo o neki razpravi dr. O. Rivda, v kateri avtor navaja, da izšareva kalij n«kl "fluid," ki daje rastli. nam in živalim posebno življenj-»ko energijo. .
To "odkritj«" nemškega raziskovalca nI notieno odkritje. Zu pred 1H l«ti, t. J. I0K0, j« znameniti češki profesor dr. Julij Htoklasa opozarjal na to, da izžareva kalij dve vrati žarkov, žarke beta in gama, ki ailno pospešujejo rastlinsko in živalsko rast, Obsevanj* a temi žarki daje na zemlji, ki mora m veda vstre-«ati tudi vsem drugim obdelovalnim pogoj«m, za 100 do 140 od*t, večji pridelek.
To J« zelo važno odkritj«, kajti z mal«nkoeti)Jmi stroški (kalij je zalo i h »cen i In učinkuj« tako rakoč v«čno) ai bo poijed«!-stvo lahko pov«čalo svoj« letine, Kalijevi žarki vplivajo pod»b no kakor radijevi žarki beta in gama na rastlinski in živalski organizem in prav tako kakor t« Jih J« mogoč« uporabiti v arira-vfln* «vrhe. To ao pokatafi n pr, novi fiziološki po*ku«i dr, ati-dolfa Kell«rja.
Kakš«n i»om«n Ima kalij v organizmu, je najbolj« razvidno la drjatva. da ga ta vs«buj« 60 do 80 g. Čim sUmjši J« organizem, t«m več kalija izloča In ga moramo nadomestiti z sa uživanjem krompirja In zelenjave. T«k» sprejema kalij sam«» v organskih »pojinah rastlin, t. J. v spojinah s organskimi kislinami.
i' Jg-W«trWiilir j-ni«
PK 08 y E T A
Potem ni videl ničeear več Tudi ko je odprl odi in gledal lj«H, ni vedel kje je in kako j« prišel «m. .Odgovarjal je ka vprašanja zbegano, nikakor ni mogel ra-zumeti. da ao ga potegnili iz vode^ vedel je jamo. da ni doma. da je nekje daleč, daW, pravega pomena teh ljudi, ki so mu tlačili mokro obleko, pa ni mogel raiumet». Topo je irledsl okoli sebe in a poželenjem popil kozarček žganja, ki ao mu ga dali.
Ko ao ga posušili, ao ga odvedli na občino.
Povedal je. kdo je in odkod je.
—	Kako. za božjo voljo, st* zašli v vodo? je vprašal občinaki tajnik.
—	Ne vem . .. j« dejal Juatin.
—	Ali ste bolni?
_ Bolan nem t Tu! je dejal Justin in «e nriiel za glavo. Peljite me v bolnišnico!
Zares ae je zavedal, da je bolan. Bolan na
amrt. V mraku mu je migotalo, ga grabilo, se mu temnilo pred očmi in zopet svltalo, da je od bolečin zapiral oči in atokal. Legel bi
rad in ležal, ležal do smrti.
In tako so ga odpeljali v Ljubljano in ga
oddali v bolnišnico.	,
Ano je ta vest »nij zaboleli kakor presunils. ' Toda že vnaprej js vedela, kaj jI je storiti, ko je vendar pričakovala takšnega konca. Se tisti trenutek ne je oblekla in «topila na cesto.. To poalednjo pot svojega zakona je želela
čimprej končati. . 8 strahom in mrzlo grozo je stopila v hladne
in mrzle prostore bolnišnice.
Bilo ji je, kskor da stopa po labirintu svo-jegs življenja, in zdelo se ji je navzlic vsej tej neizmerni poti vendarle, kakor da je U pot zadnja vijuga, izza katere se bo prikazala druga pot, vsa lepša in bolj solnčna. Kljub vsemu temu težkemu romanju je bila ta pot le steza h koncu, zavrtelarse je v nji zavest, da je tega tavanja kraj^da je sploh vsega, vsega
hudega kraj.	f .
Dežurni zdravnik jo je povedel v svojo sobo.
. — Ne morete ga obiskati, gospa! ji je dejal.
—	Gospod, vse vsem! je rekla Ana. Vedela sem, kako ae bo končalo. Nič mi ne prikrivajte!
—	Pripravite se na to, da ne bo nikdar več prišel iz bolnišnice. Tudi če mu rešimo življenje. Morda . .. Ne ! On je končal. Alkohol . .. Paraliza . . . Lahko pa ga vidite skoai okno.
Peljal jo je po dolgem hodniku. Skozi steklena vrata je videla v proatorni dvorani posteljo pri postelji. Nekatere so imele železno ograjo, kakor da so velike železne kajbice. Večina bolnikov je Hpala. Prodirala je z očmi vso dolgo vrsto poatelj. Našla ga je na šesti ob oknu. . l*žal je vznak.
Oči Je Imel zaprte, le usta je včasih odprl, kakor bi hotel govoriti, pa ga davi v grlu.
Njegov obraz je bil podoben obličju oživele mumije.
Skažen in pošasten kakor obličje mrtvaka, ki Je zadnji dan na mrtvaškem odru. Gledala ga js.
Strmela je v ta obraz, ki ae je nekdaj akla-njal nad njenega.
Zabolelo jo je v glavi.
Zdravnik jo je nežno potegnil od vrat in jo apremil skozi vrt.
—	Moj bog, to je samo ogrodje človeka, ki je nekdaj bil, pa ga ni več! je dejala Ana a tresočim se glasom.
—	Da, gospa, to je tragika našega oddelka. Vsakdo teh ljudi v njem je brod, ki je nasedel na čeri. Tesno je vklenjen, nikamor več se ne more geniti, vsak dan je nov val, ki gloje po-alednje razvaline tega življenja.
Nič ni vedela, kako je prišla domov.
Bilo je zgodnje jutro.
Obaedela je v kuhinji. Danilo ae je že in v samotni zapuščenosti je skozi somrak nastajajočega dne preživljala sto in sto dni, ki jih ni mogla pozabiti in zagrniti v pozabljenost.
Ko ždi tako kakor školjka, ki jo je upadajoče morje pozabilo na peščini, vsa življenja polna, pa vendarle zadrgnjena v zanko tega hudičevega konca, da komaj diše in se grabi za levo stran, ki se ji hoče udreti in jo potegniti za seboj v noč, da jo pregrne s plaščem smrti, pa ji, glej, iz te zločeste globine vstajata obraza, ki sta svetla in čista, kakor da gledata izza za-stora solnčnih pramenov in jo pozdravljata.
Jošt in Marta.
Zasenči oči, kakor bi hotela pogledati v daljo. Tamkaj vidi prelepo pokrajino, ki se pravkar drami v zelenje, čez njive je vržena svetla, nežna preproga rastoče ozimine, jablane cveto z rdečim nasmeškom v cvetju, črešnje in slive, trta ima napete popke, kmetije so ob cesti in tamle pod šolo je orač. Da, orač, ki orje njivo z eno samo roko.
Cez travnik sem stopa Marta in ko sta oba skupaj, plane solnce izza gore in ves svet gori od lolnca in ljubezni teh obeh in od rodovitnosti zemlje.
Ana nagne glavo, ter ji je, kakor bi slišala govoriti. Naj prvo je Jošt, ki pravi:
—	Žena, v tole njivo sem vsejal seme. Solnce ga bo grelo, zemlja ga bo dojila. Zdi se mi, da je v meni moč stvaritelja!
Marta se smehlja. Njeno noseče telo se boči nad odprto zemljo, naslonjena je na moža in mu dahne:
—	Stvarnik ai, da, ker ljubiš!
Roka, ki je držala za ročico pluga, se oklene njenih ramen in njegov oibraz se nagne . . .
Tedaj že ne more nič več prenesti te slike, po kateri Je vse življenje hrepenela. Zakrije obraz v obe dlani in se nasloni na zid. Jutro.)* zora se vzpenja na okno. Toda tako se je i)|-vadila razdeliti sv&je grenke ure na dva, da itf
govorile: "Odpusti mi mojo o-mahljivoat . . . Ni samo glad —- tudi to j«: brez tebe bi ne mogla živeti."
Kakor da mu je poklonila z eno samo toplo besedo zlat dar: minil ga je strupeni smeh. In jo je objel, vroče, kakor jo je objemal pred letom.
"Torej . . . pojdi va skupaj in nikar se več ne mudiva!*' —
" Pojdi va, ne glejva — ne raz mišljajva!" se je obrnil on.
"Kamr
"Samo dalje, samo od tod. Ni tu varno . .
" Počakaj va nekoliko, Pavle! Kje sta že onadva — kmalu bova popolnoma sama . . ."
Zopet so zašumeli iz parka koraki. Nova zaljubljena dvojica, z glavama nagnjena drug
Orne proge megle, razpoteg-ldo drugega, se je tiho prepeva-
njene nad reko, so se vse bolj nižale, zagrnile pristanišče, v njem pobrlizgavajoče, na odhod pripravljene parnike, prepregle vse mesto in zavile v svoj ovoj tudi doslej vidni, v noč kipeči ponosni kupoli. A njima, po o-bali omahujočima, v meglo in vlago potopljenima, so se zapletale misli čimbolj v krog posmrtnih slik — slik, Id jima jih je bruhala pred oči njuna žalostna pot sama: ne več zemlji, — objeta za večno sta se sprehajala, bedna siromaka, nekje globoko globoko pod vsem tem, kar imenujemo svet, '"življenje", globoko globoko tistem skrivnostnem obličju, do kamor živa človeška misel še ni prodrla — v rožnatem mraku večnosti . . .
"Ah!" se je utrgalo njej iz
je gugala proti obrežju.
No, vidiš!" je vzkliknil on razdraženo. "Tu ne bova imela nikoli miru . . . Treba da greva . . ."	• *
"A kam? Obrežja je tu ko-pec . t ."
Prav nič ni premišljeval — naglo je rekel M'v ' . - ' "V park!"
"0, ti!" je zaihteia ob njem. "Ali ne veš, da v ta park prav-po|zaprav ne bi smela več stopiti? Tu sem hodijo ljudje, ki mislijo na življenje. A midva misliva ns^mrt."	»
"Stopiva torej po slovo . . ." se je smehljal njegov obraz.
Toliko lepih spominov imava tukaj . . ."
Park, zavit v meglo, je bil mračen in skrivnosten. Z že napol golega vejevja konstanjev je
.* sEPron
pojdi v«!"	•
'» «a * op,,u,k,^. parka ,irulj „^ <
W«im vtlovon ' - - _
n*kaj dni njuna trupla iz vod, daleč od mesta.
avetfhl * **** «vetohlmsko zapel UkeU
je:
"Kam plovemo? M to, postala dekimrina. Smrd lo. Rajši izbira pot v i go da bi ala korajintf življenja. HajAi skače valove, nego da i>i „i il4 način služila svoj v kruh, ki ae ponuja pov kemu, kdor hoče delati samo kdor hoče delati. no, strašno!"__
Mf
M
se
se
dna duše in oslonlla se je zopet I otresaval veter deževne kaplje, na ograjo. "Tako trudna sem. . . ki so v kratkih presledkih trdo in sama ne vem, zakaj . . . Na-|cmakale po odpadlem, v blato praviva hitro, kar misliva, Pavle, saj naju nihče več ne vi di . . ."
Dotaknil se je njene lakti in I prestrašen odskočil. Mrzla je I bila njena roka, kakor roka mrtveca.
"Kaj ti je, Danica? Vsa Itreseš . .
"Ne veš, Pavle . . . bojim in veselim, vse obenem . . ."
"Samo bojiš se, Danica," jo | je prekinil in ji srepo pogledal v oči; "znamenje, da še nisi dovolj pripravljena za to najino pot ... Ne veselje — strah diha iz tvojih besed
"Ti mi torej niti ne verja-|meš, Pavle?" je tiho zagrgrala. In se je urno nagnila preko | ograje.	x
'Ne tukaj, ne tukaj!" se je i prestrašil in jo prestregel z obe-[ ma rokama. "Saj ti verjamem, dušica .. . Toda — ali ne vidiš, Ida ie vedno nisva sama?*'
pohojenem listju na tleh. Za parkom, po reki navzdol, je plul zakasnel parnik: nad nizkimi nasadi že zdavnaj« ovenelih rož je zatrepetal medel odsev luči, obvisel za hip na šuštečih vejah pinij, obsvetlil prazne, roane klopi, poslednji, iz parka odhajajoči zaljubljeni par in — zopet izginil.
'Tu, glej ... najina klopca! je zavzdihnila ona, in sesedla sta se, obadva utrujena od dolge poti, pod golim kostanjem na mokro klop. "Tu sva se pred letom dni seznanila midva, Pavle --"
Se je hotela nekaj reči, pa ni
mogla dalje. Nagnila je glavo jasnila. in vse telo ji je vzdrhtelo v joku.
Ob njenih solzah se je njega polotila besnost.
"Takrat sva še verovala v življenje, v Boga, v pravico . . ." je pričel sikatt in desnica se mu je stisnila v pest. '"Sedaj pa sva
Hudič v bavarski
V neki od sveta odreza v bavarskem delu rdi« Inj stalo pred nekoliko dnevi nemajhno razburjenj«.
Neka kmetica je skofil okno na cesto in je za« na ves***,, da je hudič njeno aobo. Sredi notf nadoma prebudila in zapi no, brezdbličnO maso, plazila proti njeni postelj mela vanjo z edinim, som. Imels je še toliko je pobegnila skozi okno.
Po tej zgodbi se je seveda vas z vilami, cepi rami in puškami ter apalnico nesrečne kmetic bil hudič prišel ponjo. so ljudje prispel atelje, ao našli v njej nap čenega moža prestrašene ki je smrčal v pijanosti moč. Po tleh so ležal« hlače, a na tistem delu, terim se skriva neizrekl bliščalo rdeče "mačje ol rilec, kakršnega uporablji na koleaih. Stvar s« je km
utegnila čakati solnčnega jutra. Odprla Je Gruča pijanih mornarjev se je io dosegla, pravic, ha — ha! okno in se ozrla kvišku v njegovo okno.	- -
—• Pavel ... je zaklicala pritajeno.
Nič se ni zganilo, zaman je napeto prisluhnila, da bi na stropu zaslišala njegove stopinje. Zakurila je štedilnik, si vse pripravila za zajtrk in nestrpno Čakala njegovega prihoda.
Bogdan jo je že klical iz aobe. Prišel je še ves zaapan na prag in atekel k nji.
— Dobro jutro, dragecl .je dejala Ana. Zgo-den ai!
(Konec prihodnjič.)
POT V SMRT
S pital Zvtmimir Kanem V meglenem, deževnem je-aenakem večer Ju, ko se je od mokrih trotoarjev odbijal iz dolge pristaniške uliee blesk električnih iamic, kskor ds ae vas ulica nekam potaplja, in ao nad črnim vodovjem reke pred mestom trepetale «blede lučke v noč brlizgajočlh psrnikov, sta ae bližala obali tiha, pod o-hlspno moško pelerino atisnjena v en ssm zibajoč, opotekajoč ae kip.
"Tukaj!" je izpregovorlla šepeta je in drgetajo po vsem životu ona, se odtrgala od njega in ae oprijela za železno ograjo, pod katero so šumeli valovi.
"Ah, ne!" je kliknil on, jo nsglo prijel as roko in privll nazaj pod pelerino. "Ali ne vidiš, da so tukaj ljudje — da je tamle carinarnica? . . . Zapazili bi naju in pričeli kričati . . ."
"Kje torej misliš?" je vprašala ona s šklepetajoči m i zobmi.
"Dalje, aamo dalje — le tukaj ner
Trda je bila ta njegova bese-' ds. kakor ukaai kateremu se ne sme nihče protlviti. Trdo njegovo nadaljevanje:
"Na takem me«tu, kjer bova popolnoma sama, kjer ne bo rasen nsju nobenrga drugega človeka . . . Tiho. brez sledu izgineva — —"
"Or se je Izvilo njej la prsi. "Izgineva, da, izgineva aa ved
no----
In ae je opotekla ob njem. "Ne veš, kako ml je hud» —
tako neiamerno hud«»--1
« "Ti se ho JU. ti ae premišljaš.
Danica?" je siknil on, vrtaje vanjo* z globokim, kakor blaznim pogledom. "Ko sva vendar vse natančno premislila in pre-udarila in prišla do zaključka, ds drugegs Izhoda nI!"
Sklonila je pred njim glavo kakor grešnicš.
"Ne, ne, Pavle — saj grem, k s mor hočeš . . " Prostovoljno r "Prostovoljno!" "A zakaj trepečeš, duša?" jo je objel z levico. "Poglej, kako rsvnodušen, kako miren sem jaz — kakor da bi šel nu svatbo! .. . Vprašaj va se: ali ava kriva midva? Tisti so krivi, ki nama ne puste ftlveti! Tisti, ki aede ns zlatih prestolih in se igrajo s človeškimi življenji ka kor pijanci s kartami. Ali ni bolje, da končava hitro, kakor da bi bila še dalje prepuščene počasnemu umiranju? Saj sva vae poskusila; in če zaman — krivda ni najina!"
Počaai sta' stopala po obali dalje. Nad obema, nad njenimi neodločnimi in njegovimi trdimi upornimi koraki, je risala črne ailuete — kakor veli-ke črne vprašaje — megla; gosta In težka, valeča ae nad reko» Je vzplahutavala pod sunki močnega vetra, se rasvlekla nad polovico mesta in obvlsels naposled nad nJim kakor ogromna pošastna perot, i spod kstere je štrlelo v noč aamo dvoje visokih kupol.
"Ti!" je izprefovorila zopet ona, zaustavlja je avo j korak.
"Ksjr
"Ps bi še enkrat po«kuaila.
Pavle r
"Kaj poskusila?** je vzkipel on. "Poakuaila še enkrat živeti? Poskusita še enkrat stra-
dati, trkati od vrat do vrat, klanjati se tem hudobnim ljudem, tem zverem v človeški podobi, n navsezadnje pred bogatooblo-ženo mizo umreti od gladu? Samo slabiči se bore za grižljaj kruha, ker ne poznajo ponoaa* ker se boje smrti. Midva pa bodiva junaka!" Oklenila se ga je z rokami. "A. morda nama bo sedaj sreča vendarle mila. Dobiš delo ti, dobim ga jaz — In vae bo zopet dobro!"	.
In oči so se ji orosile. kakor **"!iC	v*|ovJe-
opotekala iz bližnje krčme na ufico, proti obali; pesem, hripa-vp, zategla, se je zajedla v meglo in se mešala z brlizgi odhajajočih parnlkov.
"To je strašno!" je zaječala ona, zakrivaje si z dlanmi obraz. "Navsezadnje še umreti ne bova mogla 1 Povsod ti ljudje
"Tam zadaj ne bo nikogar," je rekel on prepričevalno in iztegnil roko v smer, od koder so se razločevali iz megle obrisi dreves. "Tam pred parkom saj veš . .. In tudi nobene ograje nI tam .. . Samo zdrkniti bo treba navzdol... in izginila bova, kakor da bi se zakotalilo brega dvoje kamenčkov . . ."
Potegnil jo je s seboj in sle dila mu je pokorno, brez besed. Pesem mornarjev se je razgu-bila v daljavo. Okrog njiju je pošumeval samo veter in razgi-baval pod utrlnjajočim se odbleskom pobrežnih električnih
Se pomniš, kako lepo sva si naslikala najino bodočnost?" "Da se poročiva, Pavle . . '"In da si dava zgraditi navsezadnje tam v predmestju mogoče še hišico, majhno, leseno, kakor igračko, kjer bi živela samo zaae in najino arečo . . ." so se trkljale njemu iz ust besede, nič več trde in robate, — skoraj mehke in sanjave, tako da se je ona začudeno ozrla nanj: smehljal se je njegov obraz, kakor obraz sanjajoče-ga, toda užaljenega otroka.
"Ne spominjaj me več!" je i h teč skrila glavo na njegovih prsih. "Bolje bo, da se vrneva takoj nazaj k reki
Pridržal je njeno zlatolaso glavo v avo jih rokah in ji pogledal naravnost v oči. "Ali si pripravljena, Dani-
car
Mirno je odgovorila: "Mislim, da naju ne bo sedaj
Kmet se je bil odpelji lesom nekam in se je usi pozne ure v gostilni. Ko ral domov, je gostilničar žila, da mož s kolesom nikamor, zato ga je pref naj stopi rajši pri. Da b v njegovem stanju kdon zil, mu je pritrdila "mtf ž njegovega kolesa na plat hlač. Dospel je srečni ma, a da bi ne prebudil ne, ae je na pol slekel in i zil po vseh štirih proti p hlačami in mačjim oim seboj. Buš to je izzvalo fero.
Pruska
V pruski vojašnici u«t* ni k nekega prostaka.
"He, Müller, kje sipi dolgo?"
"Pokorno javim, goapc nfk, obedoval sem."
"Kakšno govorjenje je pomni si: obeduje sam minister, jsz jem, ti pa
Ali ste le nsročill Prü Mladinski list svojea» lju SÜ sorodniku v 4* To je edini dar trajne tri ki ga za mal deaar Wikt te •vej®«» v domofiso
da ga prosijo:
"Pusti me še živeti!"
Izvil se je iz njenega objema, trd, neomahljiv.
"Zbogom, Danica! Pojdi torej nazaj v mesto in živi — zale opij i se živa v grob! A jas grem sam, kamor sve ae namenila. Grem junak, ker se mi gnusi borba življenja, ker nočem več gledati krivice. gom!H
In je odhitel po obali sam, s neupognjenim hrbtom, rljoč akozi veter in dež, ki mu je pljuakal v razpaljena lica razgaljeni vrat.
Nagli koraki ao zadrobili njim.
"Počakaj. Pavle!"
Ozrl ae je in prav nič ae začudil: iz noči so se svetil* pred njim njene oči, tiste velike, ljubezni polne oči, kater» so ga spremljale ns vseh njegovih potih.
Skoraj hudobno se je iaiiA
Jal:
"Saj sem vedel... pa vendar: zakaj ae nial vrnila v Danica r
'"8 teboj hočem, s teboj, dto-gi moj." mu je omahnila v naročje, medtem ko so njene oči
♦*8edaj--1" j« obstala
ona, prav tik reke, ko je začr-nelo pred njima drevje parka. In Je izprožila proti njemu roke: "Skloni se k meni, ds te še enkrat poljubim, Pavle!"
"Danica, Danica!" jo je pri-vil naee viharno in jo dolgo Ča-aa držal objeto. "Kako si mrz-la, Danica . . . Ogrej ae še ne. £bo»|k°Uko o^ meni, sirota!"
Iz parka so zašumeli koraki. Mlad zaljubljen par se je objet in veselo čebljajoč pod dežnikom bližal obali.
"Slišiš?" se je zdrznil on in se ji izvil iz objema. "Zopet ljudje . . . Treba da greva še dalje, dalje ..
"Ne vidiva naju ..." je šepetala ona, od raje ae proti prihajajočima. "'Midva atojiva v temi, onadva v svetlobi
"Dva zaljubljenca ..." ji je odšepetal on. "de to vreme ju nI zadržalo, da ne bi šla v park. v krfcj vseh mladih sanjačev.. .** "Tadva ne mislita ns smrt.' je zavzdihnila ona; "vidim, da n«»rtto,|sl* oblečena gosposko . .. Ničesar ne pogrešata, in zato smeta aanjatl in ljubiti — smeta veselo gledati v bodočnost. A midva--'
TISKARNA S. N. P
tPtBIBMA VSA
In
za
ni
▼ tifkariko obrt spadajoča j
Tlaka vabila aa veeelice In shode, vizitn^J knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem. ^ sl*aškem. češkem, nemškem, angleške» Jeflk« *
VODSTVO TISKARNE APELIRALA
cul
& N. P. J* DA TISKOVINE NA*<* V SVOJI TISKARNI
Ves rejssads šsjs
s.n.p.j. printe
M874I Be.