farni.* trt«««* .	IZMAJA V«AK TORHBt ČETRTEK IN SOBOTO.	M««««	l>iy_l«.
TRGOVSKI UST
ča»opi§ za trgovino, Industrijo In olirt.
!$?cdništvo in upravništvo ie v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulic;	j	Naročnino /o ozemlje SHS: letno 180 D, za t>o! leta 90 t), zn četrt lev
*•- Dopisi se ne vračajo. — Sl pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.951	*	45 D..mesečno t!i D; za inozemstvo: 210 I) — Plačo in toži se v Ljubljen
i«m—
LETO IX.
Teielo« št. 552.
LJUBLJANA, 9. marca 1926.
Telefon St. 552.
ŠTEV. 29.
Izenačenje neposrednih davkov.
podrejeno vlogo. Kam bomo prišli, ako se bo postopalo po dosedanji navadi, iiam kažejo ponovni primeri; dva naj-zadnjili sta primer ureditve pro<laje oeteve kisline in ta primer glede trgovanja s strupi.
Glede modra galice je torej za enkrat v ljubljanski oblasti im upamo tudi v mariborski oblasti ostalo, kar se tiče trgovanja, pri sta-
rem. V carinskem oziru pa se je treba držati predpisov, pri katerih se zahteva pri uvozu galice izkazilo, da so potrebuje galica za vinogradniško uporabo. Tako izkazilo si naj preskrbe uvozniki — kakor ddslej'— bodisi pri velikem županu na oddelku za kmetijstvo, ali pri pristojni policijski, t. j. politični oblasti ali pa od pristojne kmetijske zadruge.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Dne 8. marca t. 1. se je vršil VI. redni
V zadnjem času so krožile po našem časopisju vesti, da je ministrski svet že odobril predlog zakona o neposrednih davkih, s katerim naj se izenačijo neposredni davki v naši državi. Navajali so se posamezni detajli predloga, ki so posebno glede davčnih meril povzročili gospodarskim krogom mnogo skrbi, ker bi jim novi zakon naložil nova bremena, namesto da bi jim sedanja, ki so itak previsoka, izdatno omilil.
Kakor doznavamo od strani, ki je običajno o teh stvarih dobro informirana, so vesti, da je ministrski svet predlog zakona že odobril, preuranje-no. Ministrski svet je dosedaj razpravljal samo o nekaterih členih predloga. Generalna direkcija neposrednih davkov je zastopnikom gospodarskih krogov, ki so se pri njej glede izenačenega zakona informirali, izjavila, da davčnih meril, katera so objavili časopisi, ministrski svet še ni odobril, ker se do sedaj sploh še ni pečal z vprašanjem višine neposrednih davkov. Razprava o predlogu za-
kona se bo nadaljevala po povratku ministra financ dr. Stojadinoviča. Avtentični tekst novega, to je četrtega načrta zakona o neposrednih davkih se dosedaj še ni objavil. Gospodarski krogi so si prizadevali, da se jim tudi ta načrt pošlje v izjavo, a finančna uprava tem zahtevam ni ugodila češ, da bodo imeli še zadosti prilike podati o njem svoja mnenja, čim ga odobri ministrski svet in se natisne za Narodno skupščino.
Vsekakor od novega načrta zakona o neposrednih davkih ne smemo pričakovati kakega omiljenja glede višine obremenitve, dasi davčna merila še niso oficijelno znana. Za nas je rae-i« dajno dejstvo, da se je čutil zastopnik gospodarskih krogov, ki je sodeloval v komisiji za sestavo četrtega načrta, kolikor nam je znano, dolžnega, da odda svoje odvojeno mišljenje glede višine izenačenih davkov. Iz tega se da sklepati, da bo treba še veliko truda in prizadevanj cd strani gospodarskih krogov, da se izločijo iz predloga vsaj najobčutnejše ostrine.
občni zbor tega zaveda v lastnih bančnih prostorih. Iz zanimivega poročila, ki daje pregled o celem našem gospodarstvu v preteklem letu, posnemamo sledeče:
Prešlo lete, za katero polagamo svoje račune, je v gospodarskem pogledu izredno zanimive. Vsepovsod je opažati odločno hotenje, da se odpravijo posledice vojnih in povojnih razmer. Tako hotenje ne praktično izvaja in je opažati smotreno in pospešeno prehajanje do normalizacije. Naloge so težavne in je neogibno, da zahteva ta prehodna doba tuintam svoje žrtve. Likvidacija starega položaja je samo po sebi privedla lclj nego vsaka oblastvena mera do tega, da prihaja do stare veljave v trgovini in obrtnesti poklicni element. Težavne gospodarske prilike, spričo izboljšanega prometa poostreni pritisk konkurence ob sočasnem opešanem odjemu, oprezna i cena kreditnih zahtev stavijo velike zahtevke do sposobnosti trgovca in industrialca. Težji zaslužek, redkejše delovne prilike, povrnjeno zaupanje v denar in njega vrednost je nepričakovano močno pripomoglo do tega, da je svet zopet začel skrbno ravnati z denarjem. S sta-bilizacijo valute se. je vsepovsod vrnila varčnost. Ta razlog in opešana gospoda r-ska konjunktura vodijo do tega, da naraščajo pri denarnih zavodih hranilne vloge tudi pri nas, kjer je od nekdaj že imelo prebivalstvo vzgojo za to in dobre priliko za štedenje. V teh nelahkih prilikah je utemeljena želja in zahteva kup-čijskega sveta, da so oblastveni ukrepi v vseh panogah uprave preudarjeni in dobro pripravljeni brez kvarne sitnkovi-losti.
Navzlic težkim upravnim problemom, katere je reševati v naši prostrani državi spričo monogoličnih razmer v poedi-nih pokrajinah, je stvarnemu opazovanju miagoče ugotoviti stalno napredovanje na potu do konsolidacije. Nacijonalni novec se je v pretekom letu v nekoliko hitrem koraku dvignil do dokaj višje vrednosti, katera je pač neljubo presenetila to in ono stroko v uvozu in izvozu, potem pa ostal več mesecev na višini 9.15 švicarskega franka. Boljša cena domače valute je brezdvomno ugodno učinkovala na razpoloženje prebivalstva in pripomogla k spoštovanju denarja. Večja kupovalna sila dinarja pa v zemlji sami še ni prišla do prave veljave. Cene se le polagoma in ne za vse stroke enakomerna uravnavajo. V prošlem letu je stopila v veljavo nova avtonomna carinska tarifa, ki pomenja odločilni napredek v gospodarski enotnosti in večje spoštovanje gospodarskih potreb domačega dela v celoti. Na temelju nove carinske tarife je bila dana možnost, da je pričela mlada država urejati trgovinskopolitične ednošaje napram inozemstvu potom obsežnih trgovinskih pogodb. Zaključili smo ?e nove trgovinske pogodbe z dokaj številnimi pogobenimi tarifnimi postav- ; kami z Italijo in Avstrijo. V velikem j krogu važnih naših industrialnih ir o:. j senlov je osobito zadnja pogodbe vročila nerazpoloženje in glasne tož’-e preveliki popustljivosti v odločilnih postavkah, potrebnih' za obrambo naše do-
mače-obilnosti. Nelahko delo na polju urejevanja t rgo v i n s kopo lit i čn ih odnoša-jev napram inozemstvu naša država v tekočem letu smotreno nadaljuje in izpopolnjuje. Zadovoljiv pojav na prometnem polju je uveljavljenje nove enotne železniške tarife in raznih tarifnih dogovore, v.
Lelina je bila povprečno rečeno obilna in ugodna. Naš izvoz je kvalitativno v celoti večji nego prejšnje leto, po vrednosti je pa Uekaj slabejši. Vzrok leži v teni, da je padla vrednost mnogim vrstam kmetijskih in gozdnih produktov. V prehodu v novo carinske ero se je dvignil uvoz važnih fabrikaitov, tako zlasti pletenin vseh vrst, katerih cene se drže vztrajnejše nego cene agrarnega blaga. V trgovini in industriji je kakor drugod po svetu'zaznamovati mrko konjunkturo, ki žal ne kaže še znakov, da popusti. Malo je strpk, ki se, lažje gibljejo. Delovnih prilik je malo. Brezposelnost se oglaša, s trdimi posledicami tudi v naši zemlji. Kmet skrbno obrača denar ter kupuje samo najpotrebnejše. V agrarni zemlji je ta okclnosit tem bolj odločilnega pomena za promet in trgovino, ker je kupovalna moč srednjega stanu močno opešala. Denar se je v teku leta pocenil, vendar doslej ni mogel učinkovito pripomoči do živahnejšega razpoloženja v trgovini in cbrtnosti.
Mlado leto 1926 je nenavadno žalostno pričelo za naš gospodarski svet. Sredi dela je moral po sklepu Naj višje modrosti dne 2. januarja 19Ž6 iz tega minljivega sveta naš preodlični in mnogozaslužni predsednik gospod Ivan Knez.
Blagopckojni predsednik je bil mož redkih vrliu in izrednih kvalitet. Mimo, stvarno in preudarno delo je bilo njegovo veselje. Veščakov njegovega kova je težko dobiti v gospodarskih krogih, zakaj odlični naš predsednik je bil doma v kmetiji tako, kakor v kupčiji, industriji in v denarnih poslih. V najtežavnejših položajih je imel dober in zanesljiv svet. Svoje redke sposobnosti je nesebično in požrtvovalno skoro pol stoletja stavljal na razpolago javnemu delu. Veliki pokojnik ni bil samo član vodstva različnih gospodarskih podjetij, marveč je tudi v naših stanovskih korporacijah igral veliko vlogo in je najvažm od njih, tako Zbornico za trgovino, Url in industrijo . Ljubljani dolga leta, kot njen predsednik vzgled no in požrtvovalno vodil. Našemu zavodu je bil od ustanovitve najboljši vodnik, zanesljiv svetovalec in izkušen prijatelj. V iskreni pijeteti se Spominjamo nevenljivih zaslug odličnega pokojnika ter mu ohrani naš zaVod vedno hvaležen in časten spomin.
Naš zavod je navzlic neugodnim prilir kam preteklo leto ugodno odpravil. Naši posli sc se namnožili, promet se je znatno' povečal, lukrativnost poslov pa je v izpreinenjenih razmerah precej padla.
Celokupni P' i ipet v fetu 192& je znašal Din 22.357,623^000 —.
Iz bilance povzamemo sledeče številko: aktiva: vrednostni papirji dinarjev 3,379.42573, konzorcijalni računi Din 16,630.196'—, menice Din 43,568.479'87, blagajna Din 22,201.648’07, intentar Din 14.04032, realkete Din 1,276.231*05, de-
Nepotrebna zmeda glede prodaje modre galice.
Veliko zmedo v naši trgovini z modro galico je povzročila pred kratkim v številki 7. Uradnega lista objavljena naredba ministra za narodno zdravje, ki predpisuje posebna pravila o posesti in prodaji strupov in strupenih stvari po trgovcih. Po teh pravilih smejo imeti v posesti ali prodajati strupe samo one osebe, ki jim to dovoli odnosno izda pravico za predajo ministrstvo za narodno zdravje. Ker naredba prišteva med strupe tudi modro galico, bi srrteli to prodajati samo trgovci, ki so od ministrstva za narodno zdravje dobili pravico za prodajo strupov.
Vsakdo ve, da so po naših krajih prodajali modro galico na debelo nekatere večje trgovske tvrdke in Kmetijska družba, na drobno pa so jo nato razpečavali v glavnem skoro izključno za vinogradniške potrebe številni podeželski trgovci in kmetijske zadruge. V ta namen se od njih ni zahtevalo nikakega posebnega dovoljenja niti zdravstvene, niti kake druge oblasti. 6im pa so izšla v Uradnem lista gori omenjena pravila, so začele nekatere nadzorovalne oblasti prijemati trgovce z galico, da se izkažejo s pravico za prodajo strupov. Tega seveda skoro nobeden ni mogel storiti, a si tudi ne bi mogel tako lahko in kmalu pridobiti tega dovoljenja. Po pravilih bi mogel prositi za podelitev pravice za prodajo strupov ministrstvo za narodno zdravje. Napraviti bi moral izpit pred komisijo, ki jo odredi za vsako okrožje ob prosilčevih stroških ministrstvo za narod, zdravje. Ta izpit pa ni Obvezen samo za one, ki šele prosijo «a pravico, prodajati strupe, temveč ga morajo tekom treh mesecev položiti tudi oni, ki že imajo to koncesijo. Vrhu tega bi trgovci strupov tudi ne smeli prodajati v krajih, kjer obstoje drogerije. Ker pravila navajajo kot strupe ne samo res prave strupe, temveč tudi predmete, katerih doslej vsaj kot strupe v ožjem pomenu besedo, nismo smatrali, kakor zeleno in modro galico, sodo (!), solno kislino, karbolovo kislino, si lahko predstavljamo zmedo, ki bi jo povzročila navedena naredba v naši trgovini, ako bi prišlo dejansko do njenega izvajanja. Tudi vsebuje ta naredba določbe glede carinjenja, ki predpisuje-
jo, da se mera uvoznik strupov, torej tudi modre galice, izkazati z dovoli-lom ministrstva za narodno zdravje, ker bi mu sicer carinarnica blago ne prepustila.
Kakor smo že uvodoma omenili, je ta naredba posebno vznemirila naše prodajalce modre galice. Izšla je uprav v času, ko se vrši uvoz. tega predmtea, ki znaša letno samo za vinogradniško porabo v Sloveniji nad 100 vagonov. Lahko si mislimo, v kak kritični položaj bi prišla naša trgovina z galico, ako bi se od prizadetih trgovcev zahtevalo izkazilo, da imajo pravico za predajo strupov. Naravnost katastrofalne pa hi bile posledice za vinogradnike, ker bi si radi carinskih ovir, ki bi se stavile trgovcem pri uvozu, ne mogli preskrbeti pravočasno potrebne količine modre galice za škropljenje trt.
Kakgr čujemo, je na nujno intervencijo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo izdal veliki župan ljubljanske oblasti vsem podrejenim obrtnim cblastvom navodilo, da se ravnajo po dosedanjih predpisih še nadalje. Ta odlok je bil jako umesten, a tudi s pravnega stališča povsem utemeljen. Zastopamo namreč stališče, da v Uradnem listu objavljena pravila o posesti in predaji strupov sploh niso veljavna za naši dve oblasti. V teh oblastih veljajo v tem pogledu zakonita določila bivšega avstrijskega obrtnega reda. Zakona pa ne more izpremi-njati naredba. Tudi se omenjena naredba opira na zakon ,o ustroju centralne državne uprave in na zakon o ureditvi sanitetne stroke. Oba zakona veljata za srbijanske kraje in doslej še nista bila proširjena na celo državo. Pri nas velja še vedno obči zdravstveni zakon iz leta 1870. Novi predpisi 0 predaji strupov bi se mogli zato izdajati pri tem pravnem položaju le na podlagi obrtnega reda in pravkar omenjenega zdravstvenega zakona. Pristojen pa bi bil za to minister trgovine in industrije, ker gre za ureditev obrtnopravnih odnošajev in ker to naš obrtni red v § 23. tudi izrecno določa. Tudi praktični razlogi odločitve govore proti temu, da bi minister narodnega zdravja urejeval ednošaje, ki so važni z gospodarskega stališča in pri katerih igrajo higijenski oziri le
TRGOVSKI LIST, 9. marca 1926.
TOISRH**«'*!* ... . «
bitorji Din 262,396.381'! 4, pasiva: delniška glavnica Din 12,500.000'—, rezervni fond Din 8,432.133'85, trate Dinarjev 94.330'58, vlož. knjižice Din 33,358.487'BO, kreditorji Din 291,531.407'29, dobiček Din 3,549.842'G0.
Izza dne 15. marca t. 1. se izplača dividende za poslovno leto 1925 po 10%, t. j. Din 10'— za delnico.
V počastitev spomina umrlega prvega predsednika se je osnoval Ivan Knezov fond za odslužene nameščence in njih svojce v znesku Din 250.000'—.
O pomislekih na napovedi o dohodnini.
Pomisleki so navadno odločilni faktor za višino odmerjene dohodnine.
Pomisleke mora dobiti vsakdo, komur hoče davčno oblastvo odmeriti dohodnino od višjih dohodkov, nego jih je napovedal. Vsled tega so pomisleki oni del priredbenega postopanja, polom katerega sodeluje davčni zavezanec pri odmeri davkov. Ako priobčujemo danes ta članek o pomislekih, storimo to v prvi vrsti zaradi tega, ker naši davkoplačevalci ne posvečajo odgovorom na pomisleke one pozornosti, katera je v varstvo njihovih interesov neobhodno potrebna. V splošnem smatrajo davkoplačevalci pomisleke za nekaj mani važnega in si niso v svesti, kakšne težke in nevarne posledice lahko imajo pomisleki za presojo njihovih dohodninskih razmer.
Predvsem ne smerno smatrati pomislekov za to, za kar se jih navadno smatra: za dobrohotečo vprašanje davčnega oblastva na davčnega zavezanca, da potom pomislekov pojasni napoved, kolikor ni davčnemu oblastmi jasna. Pomisleki so več in manj nego to. Pomisleki so že dokaz za namero davčnega oblastva, da hoče odmeriti davek od višjih dohodkov, nego so napovedani. Zaradi tega obstoja nevarnost, da si davkoplačevalec nakoplje kontumačne posledice, po domače: izroči se s pomanjkljivim odgovorom na milost in nemilost uradni oceni, proti kateri je priziv sicer dopusten, a le malokdaj uspešen.
Pri vsakem odgovoru na pomisleke mora torej davkoplačevalec paziti na dvoje:
1. Ugotoviti mora, ali so pomisleki formelno in meritorno pravilni;
2. odgovoriti mora na nje na način, ki ga ubrani kontumačnih posledic.
Odgovori na pomisleke.
Vprašanja se stavijo in pomisleki priobčujejo navadno po zaporednih točkah, označenih s številkami. Zaradi tega je treba tudi odgovarjati po vrstnem redu stavljenih vprašanj ali pomislekov in odgovore označiti isto-tako z zaporednimi številkami.^
Pri odgovorih mora biti davčni zavezanec skrajno natančen in po možnosti izčrpen, kajti površen ali nepo-polen odgovor ima iste posledice, kakor ignoriranje pomislekov. Večina davkoplačevalcev napačno domneva, da je v priredbenem postopanju najvažnejša napoved in zaradi tega posvečajo vso skrb napovedi. Prav je, da se že napoved sestavi čim bolj izčrpno, vendar se pa ne sme prezreti, da je pravzaprav najtežje delo, in tudi najvažnejše, odgovor na^ pomisleke. V pomislekih pokaže davčno oblastvo že smer, v kateri ne verjame napovedi. Davkoplačevalec se torej v pomislekih more uspešnejše in boljše braniti nego v napovedi. Med ta obrambna sredstva spadajo predlogi, katere davčno oblastvo mora izvesti, ako noče verjeti napovedi. Za predloge v odgovorih na pomisleke prihaja v poštev dokaz z osebnim zaslišanjem davčnega zavezanca, dalje zaslišanje prič in izvedencev in sicer gotovih oseb o davčnih zadevah, katere je treba točno naznačiti, nadalje ponudba vpogleda v poslovne knjige, v kateri se mora dejstvo, katero se hoče dokazati podrobno naznačiti. Ako ni dejstvo, katero se hoče dokazati, tožno naznačeno, sme oblastvo ponudbo, odnosno predlog zavrniti, kar , ima zopet za posledico kontumac.
Poziv, katerega pošlje davčno oblastvo davkoplačevalcu, da dohodek
iz kakega dohodninskega vira, katerega v napovedi ni omenil, nima in ne more imeti značaja, torej tudi no posledic pomislekov. Ako davčni zavezanec dohodkov iz kakega dohodninskega vira ne napove, mu mora davčno oblastvo predočiti merodajne okolnosti, ki dokazujejo obstoj dotič-nega dohodninskega vira.
Glavna smernica pri sestavljanju odgovorov na pomisleke naj bo: Nihče naj se ne boji izčrpno odgovarjati na pomisleke! Na vse točke pomislekov je treba podrobno in izčrpno odgovoriti na vsa stavljena vprašanja. K vsakemu odgovoru naj se navede tudi dokaze, da se prepreči zavrnitev, odnosno neupoštevanje zaradi morebitne nejasnosti dejstev, ki naj se dokažejo.
Vzorci za nejasne in zaradi tega od oblastva upravičeno neupoštevani predlogi so, na primer sledeči: Ako oblastvo še dvomi o pravilnosti moje napovedi, sem pripravljen predložiti na vpogled svoje poslovne knjige/ ali »pripravljen sem dokazati pravilnost bistven ih točk svoje napovedi z izvedenci ali pojasnita iki in predlagam njihovo zaprisega« Oblastvo sme obe frazi, dasi sta bili morebiti resno mišljeni, enostavno prezreti. Upoštevati pa bi morala odgovore, ako bi se, na primer sledeče glasili: »Za dokaz pravilnosti svojih navedb glede prometa v 1. 1925. prosim za vpogled v poslovne knjige;:, ali »glede trditve, da je znašal v moji stroki v 1. 1925. kosmati dobiček največ 30 odstotkov, predlagam zaslišanje izvedenca N. N. pod prisego.« Še jasnejše je dejstvo, ki se hoče dokazati, ako vsebuje odgovor na vsako točko pomislekov svoje posebne predloge, kajti ako oblastvo ne more svojih lastnih pomislekov kvalificirati za nejasne, ne more tudi smatrati, da so odgovori odnosno predlogi nejasni, ako so razvrščeni tako, kakor so prijavljeni pomisleki.
Kdor na pomisleke sploh ne odgovori ali pa samo deloma in tega tudi ne opraviči, zapade kontumačnim posledicam § 213. zakona o osebnih davkih. Pri kompliciranih odgovorih na pomisleke, pri katerih se nikdar ne ve, ali jih bo davčno oblastvo smatralo za zadostne, je priporočljivo, da se k stvarnim izvajanjem še pripomni kako opravičilo, za primer, da bi hotelo davčno oblastvo smatrati poslana pojasnila za nepopolna, kajti le oni davčni zavezanec zapade kontumačnim posledicam, ki še brez zadostne opravičbe ne odzove pozivu priti pred komisijo ali noče odgovoriti brez zadostne opravičbe na stavljene mu pomisleke ali na vprašanja, ki so bistvena za presojo dohodninskih razmer.
(Konec prih.)
Berau Fran, strok, učitelj za keramiko:
Predelovanje gline v Sloveniji in materijal, ki se v ta namen uporablja.
(K«n«p.)
V vseh teh geoloških formacijah se dobe naslage gline, ki ima različne posebnosti in različno podobo. Barva teh glin se po žganju pri različnih vročinskih stopinjah menja in sicer je be-losivkasta, bledorumena, svetlordeča, rjava ali pa celo rjavočrnkasta.
' Vse doslej preiskovane gline, razen vrhniške, so sekundarne 'gline, to se pravi, da je vse te gline naplavila voda iz njih prvotnega prostora v druge kraje.
Večinoma so te gline dosti čiste, da jih ni treba propirati glede na njih uporabljanje.
Z vodo se dajo rade predelati v delovno testo (Arbeitsmasse), iz katerega se proizvajajo razni predmeti keramične industrije, bodisi prostoročno na lončarskem krogu, ali pa s pomočjo raznih lesenih ali pa iz mavca za te s vrhe narejenih kalupov.
Pri sušenju se niso na njih površju pojavile nikake škodljive soli, katere bi izdelke kvarile; to znači, da takih soli sploh ne vsebujejo ali v le neznatni količini.
Skrčenje pri sušenju in dalje skrčenje pri žganju varira od 1—15%, kar priča, da so nekatere od teh glin zelo
masne (plastične) in je torej treba za posamezne vrste izdelave jih tehnično prilagoditi tem zahtevam in sicer z mešanjem pustih in masnih glin skupaj, ali pa s primešavanjem pustih mineralov, kakor n. pr. kremenčevega peska, samota, apnenca v formi krede ali mletega marmorja, dolomita, živca itd. poljubno zmletih.
Pri žganju na 1100—1300’ C ne prepuščajo več vode, sintrirajo t. j. izgubijo na poroznosti.
Stopinja topljenja (Schmelzpunkt) od večine teh glin je dosti nizka iz keramičnega stališča, le pri nekaterih dosega 1600° C, t. j. določena najmanjša stopinja topi tvesti za ognjevzdržlji-ve gline (Feuerfeste).
Uporabo nahajajo pri izdelovanju lončene posode, peči, majolike, in tudi za šamotne izdelke podrejene kvalitete.
Porabne pa so tudi nekatere za izdelovanje posode od goste črepine (sintrirane), kamenino (Steinzeug), pa tudi za tlakovne ploščice.
Povzdiga keramične industrije in obrti v Sloveniji.
Dasi so današnji pogoji za proizvajanje porcelana ali fine bele kamenine, zaradi nedostaianja prvovrstnih potrebnih sirov,in še neugodni, so na-pram temu pogoji za razvoj solidne in okusne lončarske posode in peči, majolike, faience še dokaj ugodni.
Sirovin je dovolj na razpolago in tudi precej delavnih moči. Prodaja tega blaga bi se dala še znatno povečati, ker je uvoz tega blaga združen z različnimi ovirami.
Skoraj za vso keram. obrt veljajo pravila umetne obrti, razumevanje in smisel zanjo pa mora ustvariti publika in šola kot v drugih državah, kjer uvide vajo gospodarsko a kulturno
važnost te panoge in vzdržujejo v ta namen razne strok, tečaje, šole in visoko^ razvite industrijske dežele pa vzdržujejo v ta namen keramične oddelke na visokih tehničnih šolali.
Po preobratu so počeli uvidevati potrebo pospeševati razne obrti in industrije, mod njimi tudi keramično industrijo in obrt tudi v Sloveniji državne oblsati. Minister trgovine in industrije je po inicijativi odličnega načelnika g. dvor. svet. dr. Marna stavil to nalogo Uradu za pospeševanje obrti. Urad je sporazumno z Obrtno šolo p od vzel ustanovitev tehn. laboratorija in delavnice za keramiko v Ljubljani.
Dasi so bila sredstva neznatna, je bilo z vztrajnim delom in s požrtvovalnostjo omogočeno vodstvoma Urada za pospeševanje obrti in ravnateljstvu Sred. tehn. šole otvoriti redno strokovno šolo keramike na Srednji tehn. šoli kakor en sestavni oddelek in s tem je upostavljena daljša podlaga za vzgojo strok, moči za to industrijo in obrt, kakor tudi je omogočeno laboratoriju preizkuševati keram. materijale in delovati na najkoristnejše izrabljanje takih materijalov.
Keramični proizvodi, posebno oni, kateri so človeku vsak dan potrebni, bodisi kot jedilna posoda, ali pa okraski stanovanj (počenši že s sobno pečjo ali kaminom) nimajo edino praktični namen, temveč tudi etično vzgojni.
Konsumenti morajo spoznati resnico, da so dobre glinaste peči do danes še najbolj ekonomične, prijetno toploto dajajoča ogrevna telesa za stanovanja; šole, pisarne itd. in pa da se v dobrih glinastih kuhinjskih posodah pripravljajo najokusnejše jedi brez zdravstvene nevarnosti, katero eventualno povzroča plehnata, emajlirana posoda.
46. redni občni zbor »Kmetske posojilnice ljubljanske
okolice« v Ljubljani.
»Kmetska posojilnica ljubljanske okolice;:, r. z. z n. z. v Ljubljani, praznuje letos 451et-uico svojega obstoja kot najstarejši čisto slovenski denarni zavod v Ljubljani. Dne
4.	marca 1926 se je vršil njen 46. redni občni zbor.
Ob jubileju je zadela zavod s smrtjo predsednika Ivana Kneza težka izguba. Previdno, preudarno in solidno vodstvo pokojnikovo je utrdilo trdno sigurnost ter neizbrisno začrtalo. pot stalnega napredka. Pod 831etnim predsedstvom pokojnika se je razvil zavod po skromnih početkih v največjega in najijač-jega svojega ustroja ne samo v Sloveniji, temveč v celi naši državi. Smrtna kosa je zahtevala v zavodu še druge žrtve. Umrl je petnajstletni zaslužni član, načelstva gospod Anton Pogačnik, bivši župan v Spodnji Šiški. Tragično preminulemu uradniku Žarku lloltavzarju je sledil po daljši bolezni višji knjigovodja gosp. Marijan Ravnihar po nad dvajsetletni zvesti službi in naposled je prehitela smrt med službo uradnega slugo Vinko ŠUligoja.
Uspehi zavoda pišejo umrlim sodelavcem najlepšo posmrtnino in spomenico.
451etnica zavoda sc proslavlja predvsem z vsoto hranilnih vlog, ki je na dan občnega zbora že znatno jiresegla sto milijonov dinarjev.
Stanje vlog dne 31. decembra 1925 izkazuje še Din 99,026.940'65. Prirastek v letu 1925 znaša Din 21,420.723 66.
Karakterističen za preteklo upravno leto je zastoj v povpraševanju po kreditih. Posojila so se vsled tega dvignila le za Din 5,437.633'96 ter izkazujejo Din 74,214.539'69. Pa še ta presežek se je posrečil šele proti koncu leta s kratkoročnimi krediti, tako, da je stanje naloženega denarja, ki je bilo med letom vseskozi znatno višje, padlo začasno ob zaključku na Din 18,777.9fe6'll. — Re;-eskomptni kredit za lastni račun se ni več uporabljal, v bilančni postavki po Din 680.000 je zapopaden le neposreden kredit strank, ki ga posreduje zavod s svojim žirom.
Kakor je razveseljiv in časten za zavod visok in stalen povišek vlog radi splošnega zaupanja in ugleda, vendar ni to se znaK blagostanja in napredka našega splošnega domačega gospodarstva kakor tudi m zastoj v povpraševanju po kreditih znak zboljšanja materijalnega stanja. V vseh gospodarskih iianogah, zlasti v trgovini, obrti m industriji je klonil razmah prvih let osvobojenja., Glavne neprilike so dovolj znane, ublažile, odstranile bi se lahko ob umevanju merodajnih faktorjev. Pa tudi v teh razmerah se opaža dobra stran; likvidirajo, izginjajo predvsem nezdrava podjetja, solidna gospodarstva stopajo v ospredje, dasi se ne razvijajo, kot zahteva splošni interes.
»Kimetska posojilnica« je v zaščito domačega trga že v preteklem letu znatno zniževala obrestno mero pni kreditih ter stremi trajno še za čim znatnejšim znižanjem. To mora in tudi more, ker je dovol j krepko fundirana in po izvršenih odpisih v vseh postavkah popolnoma krita.
Upravno premoženje je naraslo na Din 102,521.424'21. Rezervni zakladi so se zvišali po pripisu dotacij iz novega čistega dobička na Din 2,606.543'01. Lastne nepremičnine v nizkih bilančnih postavkah nudijo vsakomur dokaz trdne zgradbe zavoda. Portfelj vrednostnih listin, znižan in odpisan na dinarjev 7,609.369'—, vsebuje izključno naše varne papirje, vsi avstrijski in ogrski papirji so izbrisani, kakor vsaka nepovoljna sled izza vojno dobe. Število deležnikov se je zvišalo na 4508.
Vsled izdatnega znižanja obrestne mere pri kreditih in po strogo izvršenih izkazanih odpisih je dosegel čisti dobiček Din ri08.684'81. Od slednjega se je preodkazalo Din 40.000'— v podporni zaklad za nameščence, ki bo poslej nosil ime Ivana Kneza, v počaščenje spomina. Ta zaklad izkazuje s.e- ' daj Din 231.983'!7 t»r bo od vsakoletnega občnega zbora po uspehih čistega dobička redno subvencijoniran. Nadalje se je določilo , od novega čistega dobička Din 70.000.— za dobrodelne narodne namene, katenim so se naklonile tudi že med preteklim letom na račun upravnih stroškov znatne vsote.
Nanovo izvoljeni upravni odbor se je konstituiral nastopno: Andrej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani, predsednik; Feliks Stare, veleposestnik in tovarnar na Kolovcu, podpredsednik; Avgust Jenko, posestnik, Saša Knez, Veletržec, in Alojza j Vodnik, posestnik, vsd v Ljubljani, člani načelstva; Matija Dolničar, posestnik v Šmartnem ob Savi, Ivan Rus posestnik na Grosupljem, in Josip Šušteršič, posestnik v Seaičici, člani nadzorstva.
..ADRIA"
prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši!
Odklanjajte slične a manjvredne izdelke!
Trgovina.
Nedeljski počitek. — Ministrstvo trgovine in industrije jo izdelalo na podlagi zakona o zaščiti delavcev osnutek nared-be, ki. dovoljuje, da smejo biti trgovine v krajih z izpod 10.000 prebivalcev odprte 2 uri tudi ob nedeljah dopoldne. Osnutek naredbe se objavi, čim se o njem izjavi ministrstvo za socijalno politiko.
Zahteve srbskih trgovcev glede nedeljskega počitka. — Te dni se je vršila pri velikem županu v Beogradu konferenca interesentov o vprašanju zapiranja in odpiranja trgovin ob nedeljah. Za-
Štev. 29.
stopjiik beograjske trgovske zbornice se je na tej konferenci postavil na stališče, da morajo biti vse trgovine tako v mestih, kakor na deželi, ob nedeljah zaprte, tzjeino tvorijo samo podjetja, navedena v čl. 14. in 15. zakona o zaščiti delavcev, za katera se sinatraja mlekarske trgovine, okrepčevalnice, zajutrkovalniceitd. Za trgovine z življenskimi potrebščinami naj se smatrajo samo one trgovine, katere prodajajo samo življenske potrebščine in ničesar drugega. Te trgovine naj bodo ob nedeljah odprte, ako se vrši v nedeljo semenj in zadnje nedelje pred božičem in veliko nočjo. Tržni dnevi, ki se vrše ob nedeljah, ne smejo dajati razloga za odpiranja trgovine. Oni, ki se vrše ob nedeljah, na,P se prestavijo na delavne dni.
Objava konzularnih poročil. Konzularni oddelek našega zunanjega ministrstva pripravlja, za objavo 40 konzularnih poročil naših zastopnikov v inozemstvu. Poročila izidejo tekom par tednov. Obsegala bodo zanimive podatke o izgledih naših trgovskih stikov z inozemstvom.
Trgovska pogodba z Avstrijo se v doglednem času ratificira. — Te dni se je vršila v ministrstvu trgovine in industrije konferenca med ministrom dr. Kra-jačem in predsednikom odbora Narodne skupščine za ratifikacijo trgovske pogodbe z Avstrijo glede delovnega programa navedenega odbora. Na konferenci se je sklenilo, da se ta odbor sestane takoj po izglasovanju proračuna ministrstva trgovine in industrije, da bo sejam mogel prisostvovati tudi minister sam.
Neugoden položaj na našem lesnem tržišču v 1. 1925. — Ugledna češkoslovaška revija »Naznanila centrale češkoslovaških trgovskih zbornic« priobčuje o položaju na našem lesnem trgu sledeča poročila: -Položaj na lesnem trgu se ni izboljšal. Vse ugodnosti, predvsem tarifne ugodnosti, ankete in konference niso mogle odpraviti krize v lesni industriji. •Jugoslovanska vlada bi morala napeti vse sile iti lesno industrijo izdatnejše zaščititi, da bi smela industrija pričakovati ugodnejše poslovno leto. — Izvoz lesa je bil do sedaj povsem nepovoljen. V (talijo se dnevno vedno manj izvaža. V sredozemskih pokrajinah stalno konkurira Rumunija. Stavbena delavnost je povsod minimalna, zaradi tega so kup-čijske prilike nopovoljne. Iz Bosne same! se je. v 1. 1924 izvozilo za 300 milj. Din lesa ra7Jiih vrst. Leto 1925. izkazuje do 50% manjši izvoz. Kriza je s tem dosegla nevarni cbseg. V aprilu je nastopila v lesni industriji popolna stagnacija. Bukov les bi se mogel prodajati v Nemčijo, kjer so po njem povpraševali, a so previsoki prevozni stroški onemogočili prodajo večjih partij. Na neonškem trgu nastopajo kot konkurentinje Rumunija in Češkoslovaška, ki imata ugodnejšo tarifo in. ščititi trgovino. Samo trgovina z drvmi se je vsled velikega mraza, ki nastopa v zadnjih tednih, izboljšala, a konjuktura že zopet pojenjuje. Zaloge so zelo velike in jih bo težko prodati, ako nastopi • ugodnejše vreme.«
Industrija.
Položaj elektrotehnične in železarske industrije v Avstriji. — Na gospodarski anketi, katero vrši trgovski odsek avstrijske narodne skupščine, so se te dni obravnavale razmere v elektrotehničnih in železarskih industrijah. Zastopniki teh industrij so se pritoževali v glavnem, da se jim ovira možnost izvoza. Zahtevali so, da javna gospodarstva (država, dežele in občine) začno z investicijskimi deli. V ; tej zvezi se je govorilo o razširjenju telefonskega omrežja in o elektrifikaciji se1 merinške železnice. Nadalje se je zahtevalo* da še industrijaj izdatnejše zaščiti, nego je zaščitena do sedaj in da, se dovoli pločevine, ki se v Avstriji ne izdelujejo, uvažati prosto carine.' Govorilo se je nadalje o načinu, kako bi se zakonito primoralo javna gospodarstva, da nabavljajo svoje potrebščine izključno doma. Končno se je predlagalo, da naj sklepa tobačna režija kompenzacijske kupčije v tem smislu, da bi država, od katere se kupi tobak, namesto plačila vzela vsaj deloma v račun avstrijske industrijske izdelke.
Obrt
Stališče vlade glede snovanja novih sbornie. — En del obrtništva v Južni Srbiji je naprosil vlado, da osnuje za Južno Srbijo posebno obrtniško zbornico in tako izloči Južno Srbijo iz področja
TRGOVSKI LISI
obrtniške zbornice v Beogradu. Vlada je zahtevo odklonila, češ da ni v skladu z veljavnim zakonom o osnovanju novih zbornic. Južno-srbski obrtniki nameravajo svojo zahtevo v kratkem obnoviti in jo podpreti z zakonskimi razlogi.
Seja obrtnega odseka zagrebške trgovske in obrtniške zbornice. — Obilni odsek zagrebške zbornice je imel dne 3. t. m. sejo, na kateri se je med drugim sklenilo naprositi ministrstvo za socijal-no politiko, da imenuje v nadzorstvo okrožnega urada osebnosti, katere odsek predlaga, dalje naprositi' ministrstvo trgovine in industrije, da uvrsti steklarstvo in mlinarstvo med obrte, za katere je potreben uspcsobljenostni dokaz in slednjič naprositi pravosodnega ministra, da kaznilnicam in poboljševalnicam prepove, da bi izdelovale obrtniške predmete za privatne naročnike, ker se s tem povzroča legalni obrti preobčutna konkurenca z neenakimi konkurenčnimi pogoji-
Denarstvo.
Obtok bankovcev Narodne banke. — Narodna banka je imela dne 28 februarja t. 1. za 5717*8 milj. Din bankovcev v obtoku. — V času od 22. do 28,- februarja t. 1. se je obtok zvišal za 74*3 milj. dinarjev.
Carina.
Minimalno carinjenje blaga iz angleških kolonij. — Generalna direkcija carin je z razpisom z dne 23. februarja t. 1. C br. 7830 naročila carinarnicam, da ocarinijo blago, ki dohaja v našo državo iz Angleške Indije in Kadane, po minimalni tarifi.
Pošiljke s carini zavezano vspbino. —
Mednarodni poštni urad v Bernu objavlja, da dobiva od inozemskih poštnih uprav pritožbe, da prihajajo na razne pošte pošiljke s carini zavezano vsebino, katere niso opremljene s predpisanimi vinjetami po vzorcu A in B ali pa samo z vinjetami po vzorcu B. Vrhu tega pošiljkam ni priložena carinska deklaracija. Ker to postopanje ovira ocariujenje, je v interesu naših izvoznikov, da se točno drže predpisov za pošiljke v inozemstvo, katere vsebujejo kako carini zavezano blago.
Davki In takse.
■Odmera občne pridobnine za I. 1926. v logaškem okraju. Davčno okrajno obla-stvo v Logatcu nam pošilja v objavo sledeči razolas: V smislu -člena 204. finančnega zakona za leto 1924/25 se raz-glaša, da je odmera kontingent i rane občne pridobnine, dalje začetne nekon-tingentirane občne pridobnine kakor tudi od onih družb z om. zavezo za leto 1926 glede vseh davčnih zavezancev političnega okraja Logatec izvršena. Pri pristojnem davčnem uradu odnosno županstvu lahko vsak davkoplačevalec v času od 10. marca 1926 do 24. marca 1926 vpogleda v odmerili seznam in se prepriča, koliko mu je za leto 1926 predpisane pridobnine. Eventualne prizive je vložiti v smislu zgoraj omenjenega člena v roku 15 dni računši po preteku roka za vpogled odmere pri podpisanem davčnem okrajnem oblastvu v Logatcu. Predpis davka onih zavezancev, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere ne podajo pritožbe, postane pravo-močen, ne da bi se davčnim zavezancem izročili posebni plačilni nalogi. Gdmerni izkazi vrše likratu nalogo svoječasnih izpiskov iz plačilnih nalogov za občno pii-dobnino v smislu § 58. zak. o-os. davku.
Davčna razbremenitev v Nemčiji. Finančni odbor nemškega državnega go-spodarskeoa urada je te dni izčrpno obravnaval predlog za znižanje davčnih bremen, ki naj izboljša sedaj neugoden položaj v Nemčiji. Finančni minister je izjavil, da se mora finančna politika prilagoditi gospodarskemu položaju, ki nujno zahteva, da se vsi luksuzni davki in davščine odpravijo. Odbor je predlog v polnem obsegu odobril in sklenil resolucijo, s katero zahteva, da se izvede stednja v državnem gospodarstvu v smeri znižanja upravnih stroškov.
Padec francoske vlade vsled nameravanih davčnih bremen. — Francoska vlada pod vodstvom Brianda je poizkušala sanirati francoske finance z občutnimi novimi davki, ni pa dobila v parlamenta za to potrebne večine. Parlament je odklonil davčno predlogo s tem, da ni odobril davka na alkohol in sladkor ter preprečil podražitev tobaka. Vlada je iz
, 9. marca 1926.
te odklonitve izvajala posledice in odstopila tik pred mednarodno važno sejo Zveze narodov. Novo vlado sestavi po vsej priliki bivši ministrski predsednik Caillaux, ki je priznan finančni strokovnjak.
Promet.
Brzojavni naslovi:	Naša poštna
uprava se je zadnji čas postavila na zelo čudno stališče. Ona ne dostavlja več brzojavov z brzojavnimi naslovi doma obče znanim in izven državnih mej tudi ne neznanim tvrdkam, ki uživajo splošno poznanstvo in dobro ime. Menda se gre pri tem za takso, ki se zahteva za te vrste naslove. — Poštna uprava bi lahko potom svojih organov tvrdke in osebe, ki pridejo za te vrste naslove v poštev, na takso opozorila, ne pa, da brzojave vrača kot nedostavljive z občo opazko .'nepoznan;. — Te vrste odgovori so lahko zlasti pri eksportni in importni trgovini za našega človeka in tvrdko fatalni ter večkrat vkljub morda najboljšim referencam, zlasti pri prvih poslih, usodepolni. S tvrdko, ki je celo pošti nepoznana, kot trgovec nimam rad opravka, ako tudi imam o njem sicer ugodna poročila. — Ako se gre res samo za takso, naj 'se odgovori nedostavljiva, ker ni plačana taksa , sicer pa naj se vzame za zgled bivšo staroavstrijsko pošto, ki je daleč slovela ravno vsled dostave pisem in br-zojavov po svoji iznajdljivosti. I—c.
Znižanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je opeto-vano s spomenicami opozarjala ministrstvo pošte in brzojava na nepri.kladnost sedanjega kategoriziranja telefonskih naročnikov v plačilne razrede. Kategoriziranje je bilo za gospodarske kroge po-oebno neugodno, ker ni upoštevalo in-tenzivitete izkoriščanja telefonskih naprav. Kvarno je pa tudi za razvoj telefonskega omrežja, ker morajo podeželske telefonske centrale, ki imajo 11 naročnikov, plačevati enako naročnino, kakor centrale, s 400 naročniki. Zbornica je dalje opozarjala im velike ovire, ki jih povzroča naši trgovini previsok kurz za obračunavanje pristojbin v mednarodnem poštno-paketnem prometu. Tu se računi kurz še vedno po 15 Din za 1 zlati frank, dasi je borzni kurz že davno ugodnejši. Po dolgih prizadevanjih so našla zbornična opozorila razumevanje in upoštevanje ;nu merodajnih mestih. Kakor čujemo, je ministrstvo pošte in brzojava že izdelalo predlog, da se poštne, brzojavne in telefonske pristojbine znatno znižajo. Doklej naj gre znižanje, še ni določeno, določi se pa tako pravočasno, da bo znižanje stopilo v veljavo že dne L aprila t. I. — Minister se nadalje prizadeva, da razširi telefonsko omrežje z nabavo novih telefonskih aparatov in polaganjem kablov, a ga pri tem ovirajo težave finančne narave. — Odlok o zaračunavanju poštnih pristojbin v mednarodnem prometu po relaciji 1 : 11 napram zlatemu franku je poštni minister Šuperina te dni že podpisal in je verjetno, da se bodo pristojbine po novi relaciji začele pobirati že s 1. aprilom t. 1.
Znižanje železniških tarif. Prometni minister namerava še tekom tega meseca sklicati konferenco referentov in direktorjev državnih železnic, na katero bodo povabljeni tudi zastopniki gospodarskih krogov. Na konferenci se bo obravnavalo vprašanje znižanja železniških tarifov še nekatere vrste blaga, ki so s prevoznino preobfiutno obremenjene. Istočasno se bo obravnavalo tudi vprašanje znižanja osebnih tarifov.
Za popravilo vagonov in lokomotiv. — V prometnem ministrstvu se vrši dne 15. t. m. konferenca, na kateri se bo obravnavalo vprašanje popravila naših vagonov in lokomotiv. Prometno ministrstvo je o tem vprašanju sestavilo poročilo s konkretnimi predlogi, ki merijo na to, da bi se zaposlilo s popravili na eni strani domače tovarne, na drugi strani pa državne delavnice.
I Ako pije3„Buddha“žaj, tfžiuaš že na zemlji raji
Stana S.
Iz naših organizacij.
Občni zbor gremija trgovcev za pol. okraj Kamnik. V nedeljo dne 7. marca
t. 1. se je vršil ob 2. uri popoldne občni zbor gremija trgovcev. za pol. okraj. Kamnik v Domžalah z običajnim dnevnim redom. Občnega zbora so se udeležili člani v častnem številu. Vodil ga je predsednik o. Stergar. Običajna poročila je vzel občni zbor brez debate na znanje in izvolil dosedanje načelstvo tudi za prihodnjo’ poslovno dobo. Zvezo trgovskih gremijeV in zadrug je na občnem zboru zastopal tajnik g. Mohorič, ki je podal izčrpno poročilo o poslovanju Zveze v pretečenem letu glede raznih za gospodarstvo važnih zadev, predvsem o carinah, železniških tarifih, ležarini, stojni-ni, davkih in zakonu o pobijanju draginje. Udeležniki so z zanimanjem sledili izvajanjem g. Mohoriča in se obračali nanj z raznimi vprašanji glede praznovanja praznikov, glede tarifnih ugodnosti za mlinsko industrijo, lesno trgovino itd. Na stavljena vprašanja je izčrpno odgovarjal. O občnem zboru, ki je.pokazal, da se člani kamniškega gremija živo zanimajo za svojo stanovsko organizacijo, nam je obljubljeno daljše poročilo.
RAZNO.
Smrtna kosa. — V Cerknici je dne 7. t. m. umrl ugledni trgovec g. Anton Kravanju, ki je mnogo deloval za prospeh našega narodnega gospodarstva. Bil je dolga leta odbornik Gremija trgovcev za logaški okraj in je ves čas odlično sodeloval v tej stanovski organizaciji. Blagega pokojnika ohranijo naše gospodarske organizacije v trajnem spominu.
Zakaj se je figova cikorija podražila? Trgovec je napram odjemalcu vedno v težkem položaju, kadar se kak predmet podraži, kakor se je v zadnjem času podražila figova cikorija. Firme, ki izdelujejo figovo cikorijo, dobavljajo fige iz Italije, deloma iz Španije in Alžira. V Italiji, kjer je bila letina letos zelo slaba, so se cene izdatno dvignile. Začetkom decembra so cene dosegle že dvojno izmero cen v 1. 1924. V zadnjih tednih cene še vedno naraščajo in je pričakovati še nadaljnih podražitev. Izdelovalci figove cikorije so zaradi tega sklenili, da primerno povišajo ceno za svoje izdelke. Na to jih je napotilo ravnanje njihovih dobaviteljev, ki se branijo dobavljati blago po prejšnjih, s trgovinskimi sklepi kritimi cenami. Zaračunavati hočejo blago samo po dnevnih cenah. Pravdanje v Italiji, Španiji in v Alžiru ima le malo izgleda na uspeh. Zaradi tega so se izdelovalci te cikorije odločili, da povišajo cene in jih prilagodijo vsakokratnim cenam fig na svetovnih tržiščih.
Akcijska inflacija v Italiji. Koncem letošnjega januarja je bilo v Italiji 10.680 akcijskih družb z vplačano glavnico 37 milijard lir. Koncem leta 1913 je bilo akcijskih družb 3070, glavnica pa 5*6 milijard zlatih lir; družbe so se pomnožile torej za 248 odstotkov, glavnica pa za 555, kar približno odgovarja razvrednotenju lire. V januarja 1926 se je dvignil kapital italijanskih akcijskih družb za 627, v predlanskem pa za 309. Inflacija akcij gre torej neprestano naprej.
Zračni promet v Kongo. Med Leopold-ville in Elizabethville v Belgijskem Kongu so otvorili zračni promet. Afriške tropske razmere zahtevajo seveda posebno konstrukcijo aeroplana. Aeroplan ima tri motorje, zato da mu ne bo treba morda nepričakovano kje v pragozdu pristati. Promet bo potniški, poštni in blggovni. Dosedanja prometna sredstva so porabila 45 dni za obratovanje med omenjenima mestama, aeroplan je vozil 2 dni. Montirali mu bodo tudi brezžično postajo, da bo v stalni telefonski zvezi s posameznimi pristanišči.
Ameriška avijatika. — Po zrakoplov-nem programu za l. 1926—1931 namerava Amerika v navedenih letih zgraditi 2200 zrakoplovov s posadko 17.200 ljudi, od teh 2200 oficirjev in 500 oficirskih pripravnikov.
Ljubljanska borza.
dne 8. marca 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 bi. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo blago 281.50; Zastavni listi Kranj-
17—20, jeter 25—HO, pljuč 20, prašičjega	do 2.50, korenja —.75—4, peteršilja 12,
mesa 20—28, pljuči 10, jeteir 15—20, ledio;	zelenjave za juho 8. — Mestno tržno nad-
22.50—25, glave 7.50—10, slanina 19 do	zorstvo v Ljubljani, dne 6. marca 1926.
20,' masti 26—27.50, Stoike 35, prekaje-	Mariborski trg dne 6. marca 1926. To
nega mesa 29—32, prekajenih parkljev pot je prišlo 64 slanina rjev na trg, ki so 10—12, prekajene glave 12.50, jezika 85;	predajali meso, kakor tudi slanino po
koštrunovega mesa 14—15, kozličevlAe	15^—23 dinarjev kg. — Popoldan je bila
logram.
Cone na svetovnih tržiščih. — Kava: Njujcrk 3. marca t. I. Santos št. 4 — 23‘75, rio št 7 = 18*75, niare t7’04, jmaj 17*55, julij 16 86, september 1636, december 16*10. Sladkor:	Njujork
za marc 2*31, za maj 2 43, za julij 2 53,
vejega mesa za čas od 1. aprila do 1. Cktobra 1926. — Dno 24. marca t. I. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 120 ton bukovega oglja.
Predmetni oglasi z liatauf-uejiimi podafci »o v pisarni Zbornice »a trgovino, obrt in dustrijo vfLjubljani interesentom na vpogled.
prodaja
PREMOG
*	*•	.i	'	v .
Is slovenskih premogovnikov
nth kakovosti, v ccUh v»o>oiuh po uriginalgili cconh prano-ravnikov za domačo uporabo, kakor tudi za kidaslr^afca potite Ij o in . razpečava na debelo
Inozemski premog In kok«
vaake vrste in vsakeoa izvora ter piiporota posebno prv»> vrstni češkoslova&ki m anijleAki koks za livar ae in itnniiilfl uporaba, kovnSki premo«, čsm premog in brikete.
Na*Jov:
Prometni zavod za premog d,d.v Ljubljani
Miklošičev« cesta	pi jijiSajitr. r
  m ip .......................
Za mmogotere izraze prijateljskega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše iblagopokojne mame, tašče, svakinje in tete, gospe
Adele Skaberne roj. Schrey pl Redlwerth
za mnogolbrojno častno spremstvo na zadnji poti pokojnice, se vsem naj prisrčne jše zahvaljujemo, zlasti tudi za cvetje, poklonjeno pokojnici.
• 'V
V Ljubljani, dne 6. marca 1926.
Avgust, Milan, Ruža Skaberne
in1 vsi ostali sorodniki.
KJE SE
■Brni, kupi?q
L« pri tvrdki
El jBigPtfit
Ljubljana Mb Wwmn sfommlka ob »o*.
JMMI*	»troj	n	rodbin**®	■*
% Mi nU, iT«l<rn>a uianlh mamk , »n»im • Adler • PJtOnU. mmmim del« I» «l<0l«il» k*-
VriUlM fUMciJd No iel:kol Mn mal»l
Veletrgovina
Trgovsko-industrijska d, 1
Se priporofa za vsa v tiskarske stroko spadajoči dela. Tiska vsa tiskovine za trgovino, Industrijo in tirade; iasopise, knjige, koledarje, letake, tfosetnlce Ltd. Ul
Lastn* httjigovflzfilea.
v IJublJanl
Špecerijsko
blago
raiMnovntno iganje mokoftn ddelne pridelke mmovritno rudninsko vodo Kastna praiaran m kavo Irt mlin Mi dl-lav« m električnim obratom.
CMiai NA *AMK»XaOI
Zaloge •vate pražene tem mletih dišat ii Mdadneke vode
v vseh barvah In vrstah od Din 18*— naprej, raoike nogevice, dokolenK«, otročje nogovlce, volna, bomb«*, šepni robci* modn« pasovi, toaletne potrebStlre, Ščetke za sob«, obleko In čevlje Itd. v najveijl iiberl in po nojnlžjl ceni pri
losip Peteline
LJUBLJANA llizs PrtSimaiRia spenenika ni vodi.
Na vellkol	Na	malo	I
tatu »rt poSt Ctk. m. IL lltol
Odgovorni urednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. — Za Trgovsko-induatrijsko d. d. »MERKUR« bot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana
ske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje deri. 200, M, 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 200, bi. 220; Merkantilna banika, Kočevje den. 100, bi. 104; Slavanska banka d. d. Zagreb den. 49; Kreditni zavod m trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarno 'in livarne Vevče, Goričane in Medvode d. d. Ljubljana den. 110; »Stavbna družba« den. 80 bi. 90; »ŠeŠir« den. 115, bi. 120.
Blago: Hrastovi plohi, neobroblj., od 40 do 130 mm, od 2.5® m dolž., I., II., 111., fco meja bi. 1100; bukovi plohi, neobroblj., od 40 do 130 mm, od 2.50 m dolž., I., II., III., ffco meja den. 5(X); hrastovi neobroblj. plohi, od 00 do 22 cm napr., fco vagon Ljubljana, 7 vag. den. 1000, bi. 1000, zaklj. 1000; deske 20 mm, inonle, fco Podbrdo ali Kranjska gora, 18 vag. den. 540, bi. 540, zaklj. 540; deske O4-5—30 mm, monte fco Podbrdo ali Kranjska gora, 10 vag. den. 540, bi. 540, zaklj. 540; remeljni, 30/00, 50/50, 00/60, 100/100, 120/120, monte, fco Podbrdo ali Kranjska gora, 5 vag. den. 540, bi. 540, zaklj. 540. Premog; Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: ko-sovee, za t tono bi. 500; kockovec, za 1 tono bi. 450; orehovec, za 1 tono bi. 400; zdrob, za 1 tono b}. 350; kal. ca 4800, fco vag Ormož: kosovec nad 00 nun, za 1 tono bi. 200; ftoekovec. 35/60 min, zn 1 tono bi. 240; ore-liovoc 20/35 mm, za 1 tono bi. 210; zdrob 10/20 mm, za 1 tono bi. 190; pšenica bačka, 70 kg, 2%, fco vagon Sekič, 1 vag. den. 270, bi. 270, zaklj. 270; pšenica bačka, 76/77, 2|%, fco vagon Novi Sad bi. 280; koruza nova, fco vagon Novi Sad bi. 114; koruza nova, Ssa marc, fco vagon Novi Sad bi. 120; koruza nova, za april, fco vagon Novi Sad bi. 127; koruza stara, fco vagon Novi Sad bi. 145; koruza umetno sušena, fco vagon Novi Sad bi. 135; (koruza činquantin, fco vagon, Manastir, 1 vagon 195, bi. 195, zaklj. 195; ječmen, gar., 65, par Novi Sad, 1 vagon den 165, bi. 165, ki kij. 1(>5; zeleni fižol, okrogel in podolgovat, fco vagon Maribor bi. 270; krompir beli in. roza, semenski, fco slov. postaja bi. 78.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene v Ljubljani. Kilogram govejega mesa Din 15—19, jezika, jeter, le-dic, možganov 18—19, vampov 9—10, pljuč 6—8, loja 7.50—12, telečjega mesa
j 18—20, konjskega mesa 6—8. — Kilo-! gram krakovskih in debreclnskih klobas 40, hrenovk, safalad, posebnih 155, tlačenk 30, svežih kranjskih 30—40, pol prekajenih kranjskih 32—$5, suhih 67, prekajene slanine 30, kokoš 25—35 petelin 30—40, domač zajec, 10—20. 1 kg krapa 26—32.50, linja in ščuke 25—30, klina 13.50—15, mrene 17.50—20, pečenke 8—12.50. — Liter mleka 2—3, ki-1 igram surovega masla 40, čajnega 50 do 55, masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka j 9—10, par jajc 1.75—2.25, kg belega ! kruha 6, črnega in rženega 5, kg jabolk 3—8, ena oranža 1.50—2.50, limona —.75, kg rožičev 10, fig 10, fig 10—16, dateljne v 25, creliov 12, lušenih orehov 35, suhih hrušk 10—12, suhih češpelj 16. Kilogram kave 40—76, pražene kave 56 do 100, kristalnega sladkorja 13.50, sladkorja v kockah 15.50, kavine primesi 20, riža 10—12, liter namiznega olja (20, jedilnega 18, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, kg soli 4.50, celega popra 52, mletega 54, paprike 20^-56, testenin 9—12, pralnega luga 3.75, čaja 75.— Kilogram moke št. 0 5.75, 1 5.25, 3
4.50, 5 3.75, 6 3.—, kaše 6—7, ješprenja 6—8, ješprenjčka 10—13, otrobov 2 do
2.50, koruzne moke 3.50—4, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8—9, i’ž6ne
5.—, q pšenične 340—350, rži 260—290, ječmena 240—260, ovsa 245—260, prosa 275—300, koruze 210—215, ajde 300 do 325, fižola 350—360, graha 400—600, leče 600.—, q premoga 40—46, m3 trdih drv 160—180, mehkih 100.—, q sladkega sena 75—80, pol sladkega 60, kislega 50, slame 50, kg endivije 18—20, motovilca ,15—20, Tadiča 10—20, želja 3—4, rdečega zelja 4.50—6.50, kislega zelja 2.50 do 3.—, ohrovta 4, karfijel 8—10, kolerab —.75—1, špinače 15—16, graha 10 do 14, čebule 2—3, česna 15, krompirja 1.25—1.50, repe —.75—1, kisle repe 2
cena seveda nižja. Domači mesarji so prodajali, kakor popraj govedino po 8 do 14, prvovrstno volovsko meso 15 do
17.50, telečje meso 10 do 15, svinjsko 18 do 20 Din; v mestni mesnici se je prodajalo govedina po 8—10, teletina 15 in svinjina po 18 do 20 Din kg. — Perutnine je bilo okoli 600 komadov. Cene so bile piščancem 15—50 Din par, kokošem 25—60, racam, gosem in puranom 50 do 120 Din komad. Morske ribe 30 Din kg. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in drugo: Krompir 5.50—6 Din mernik (7 in pel kg) ali 1.25 do 1.75 kg. Solata se je podražila in sicer 4 do 16 Din kg, navadna 1 do 2 Din kupček, glavnata solata in zeljnate glave 2 do 6 Din, kar-fiol 3 do 12 Din komad, dalmatinski kartici se zelo kupuje in konkurira z domačim in stane 5.50 do 7 Din kg, kislo zelje 3 Din, kisla repa 2 Din, maslo 44 do 48, kuhano 50 do 56 Din kg; mleko se je podražilo in stane 3.50 Din liter (tržna cena 2.50 do 3 Din); smetana 4do 16 dinarjev, oljeno olje 32 do 50 Din (po trgovinah 28 Din) liter, bučno olje 26 do 28 (po trgovinah 24 Din) liter; sirček 1 do 10 Din hlebček, čebula 2 do 6, česen 5 do 15 Din venec, Jabolka in hruške 6 do 16, med 25, datelji 25 do 50 Din kg, limcne 0.75 do 1, pomaranče 1 do 3 Din komad. Znamenito je, da je mleko dražje, jajca so pa cenejša in sicer 1 do 1.50 Din komad. Sadiki (jablani in hruške) 12 do 18 Din za komad.
Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 1.75 do 5 Din komad, koruzna slama, 25 do 30 dinarjev vreča.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V sredo 3.*t. m. so kmetje pripeljali 10 vozov sena in 5 vozov slame, v soboto
6.	t. m. pa 5 vozov sena in 2 voza slame na trg ter so prodajali seno po 70 do
97.50, slamo pa po 50 do 60 Din za ki-
za september 2 65, za december 2'74. — Pariz — za marc 252, za april-junij 256K-, za junij-avgust 261 *A,- — London = za marc 18;6—13’8J4, za april. 13 8K do 1311 K, za maj 14'— V* do 141, za julij 14 2 K do 14'4>«, za avgust 146 do 148%, za september 149% do 14' 10K'. za december 15 do 15—%.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe za dobavo mehkih desk, /;i dobavo raznega mehkega lesa, za dobavo 100 ten kovaškega koksa, 200' komadov za-vci njakov ter za dobavo medenih odlitkov; dne 15. marca.t. 1. za dobavo rjavega sukanca, za dobavo 300 m strešne lepenke, za dobavo 50 kg stearin olja, za dobavo raznih žičnikov, za dobavo navadne sive litine, za dobavo barv in laka ter za dobavo 16 komadov parnih razvednikov. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odeleriju te direkcije. — Intendant ura III. Pomorske obalske komande v Gjenoviču (Boka Kotorska) sprejema do 31. marca t. L ponudbe za dobavo 3500 kg olivnega olja.
— Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. marca 1. I. pri intendantu ri Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave sena in slame.
— Dne 18. marca t. 1. pri Dravskem u bojnem slagalištu na Ljubljanskem polju glede oddaje napeljave strelovoda mi municijskih skladiščih v Zalogu. — Dne 18., 19. in 20. mat-ca t. I. pri komandi mesta v Biliaču, Gospiču, Sisku, pri komandi oteč ač k c ga vojnega okruga v Oto-čacu ter pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki glede dobave mesil za čas od 1. aprila do 1. oktobra 1926. — Dne 22. marca t. I. pri komandi mesta v Murski Soboti glede dobave go-