212 Botanika • Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) in košutina murka (Nigritella kossutensis)	Proteus 80/5 • Januar 2018
Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) in košutina murka (Nigritella kossutensis), novi kukavičevki na slovenski strani Košute v Karavankah
Branko Dolinar, Igor Paušič in Igor Dakskobler
V nemški botanični reviji Journal Europäischer Orchideen je bil decembra leta 2017 objavljen članek, ki opisuje dve novi vrsti murk, Ravnikovo murko (Nigritella ravnikii) in košutino murko (N. kossutensis), ki rasteta v slovenskem delu pogorja Košute v Karavankah. Iz tega članka povzemamo kronologijo njunega odkrivanja, njuna rastišča in morfološke znake, po katerih se razlikujeta od drugih podobnih murk in po katerih ju v naravi lahko prepoznamo.
Okoli deset kilometrov dolgi greben Košute leži v osrednjem delu Karavank, ki tako kot Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe pripadajo Jugovzhodnim apneniškim Alpam. Po grebenu Košute, kjer je meja med Slovenijo in Avstrijo, poteka zahtevna planinska pot. Na zahodu se začne na prelazu Ljubelj, gre preko Velikega vrha (2.088 metrov), Kladiva (2.094 metrov), Skrbine (1.869 metrov), Tegoške gore (2.044 metrov) in Mecesja (2.009 metrov) do najvišjega vrha Košutni-
>
Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) pod Košutnikovim turnom. Foto: Branko Dolinar.
Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) in košutina murka (Nigritella kossutensis) • Botanika 213
kov turn (2.133 metrov) ter naprej pod Tolsto (2.057 metrov) in Malo Košuto (1.740 metrov) do planine Dolga Zgornja njiva na vzhodu. Severno avstrijsko pobočje Košute je skalnato, strmo in težko dostopno, medtem ko je slovensko južno pobočje dokaj položno in nad gozdno mejo poraslo s podvisokogorskimi in visokogorskimi tra-višči. Pod grebenom Košute ležijo planine Kofce, Šija, Pungart, Tegoše in na skrajnem vzhodnem delu planini Dolga Spodnja njiva in Dolga Zgornja njiva. Do teh planin so speljane gozdne ceste. Naprej do grebena in njegovih vrhov vodijo strme planinske poti. Podvisokogorska travišča v glavnem uvrščamo v združbo vednozelenega šaša in izrodne zlatice (Ranunculo hybridi-Caricetum sempervirentis), alpsko trato na grebenih pa v združbo čvrstega šaša in triglavskega svišča (Gentiano terglouensis-Caricetum firmae).
Še posebej travišča v podvisokogorskem pasu so vrstno zelo bogata, v njih so številčne tudi kukavičevke (Orchidaceae), med njimi še posebej murke (rod Nigritelld). Prav zaradi velikega števila in raznovrstnosti murk smo ljubitelji kukavičevk južna pobočja Košute raziskovali že od leta 2002 dalje in naša opažanja objavljali na raznih spletnih portalih. Med drugim smo opozorili na murko, ki cveti že sredi junija, sočasno s kamniško murko (Nigritella lithopolitanicii). Ima temno rdeče socvetje, nekoliko podobno Rhellikanovi murki (Nigritella rhellicani), ki pa cveti tri do štiri tedne kasneje. Pri pregledu objavljenih podatkov smo ugotovili, da je posebnosti te murke prvi opazil prof. Vlado Ravnik v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in jo poimenoval škrla-tnordeči takson.
Na planini Šija (kvadrant 9552/3) sta skupaj
Podvisokogorsko travišče pod grebenom Košute, rastišče murk (na posnetku v ospredju kamniška murka, Nigritella lithopolitanica). Foto: Branko Dolinar.
214 Botanika • Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) in košutina murka (Nigritella kossutensis)	Proteus 80/5 • Januar 2018
Škrlatnordeči takson — Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) — socvetje. Foto: Branko Dolinar.
z odličnim gornikom in gorskim reševalcem, nedavno preminulim Pavlom Šegulo, pogosto popisovala in raziskovala rastlinske vrste na Košuti. Kasneje so delovno ime za škrlatnordeči takson povzeli tudi Špela Novak (poročena Pungaršek) (2014), Dolinar (2015), Dakskobler in Vreš (2016) ter Blažič (2017).
Zgodaj poleti leta 2016 sta nahajališča murk pod Košutnikovim turnom obiskala avstrijski poznavalec rodu Nigritella Wolfram Fo-elsche in švicarski fotograf Ronald Wuest, in sicer na podlagi podatkov na spletni strani Slovenske orhideje (orhideje.si), ki jo ureja najstarejši od nas (Branko Dolinar). Ta škr-latnordeči takson pod Košuto je bil za izkušenega dolgoletnega raziskovalca Foelscheja murka, ki je do takrat še ni poznal. Po vrnitvi s Košute je poklical dr. Mateja Lipovška in ga prosil za sodelovanje pri opisu nove vrste. Matej je ponudbo posredoval Branku Dolinarju in Igorju Paušiču, ki sta jo sprejela. Zaradi fitocenološkega popisa rastišč je Branko pritegnil še Igorja Dakskoblerja. Matej Lipovšek je dragoceno sodeloval tudi v zadnji fazi priprave članka za objavo, ni pa želel biti njegov soavtor. Dogovorili smo se, da novo vrsto poimenujemo Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) in s tem počastimo prof. Vlada Ravnika (1924-2017), ki je
nanjo prvi opozoril, žal pa naše objave ni več dočakal (Dakskobler, 2017). Pod grebenom Košute je Foelsche opazil še drugo, bolj svetlo rdeče obarvano murko. Z meritvami morfoloških znakov smo ugotovili, da je tudi to nova vrsta. Po nahajališčih v pogorju Košute smo jo imenovali košutina murka (Nigritella kossutensis). V nadaljevanju povzemamo naša spoznanja, prvič objavljena v nemški botanični reviji Journal Europäischer Orchideen (Foelsche in sod., 2017). Rod murk (Nigritella) obsega, vključno z novo opisanima vrstama, sedemnajst ta-ksonov: vrst, podvrst in varietet (Delforge, 2006, Foelsche in sod., 2017), od katerih jih devet uspeva na ozemlju Slovenije. Murke so morfološko in genetsko precej sorodne bolj pogostim kukovičnikom (Gymnadenia). Podobno kot mačja ušesa (rod Ophrys) pr-staste kukavice (Dactylorhiza) in močvirnice (Epipactis) sodijo med taksonomsko zahtevne rodove. Prepoznavanje njihovih vrst na terenu je pogosto težavno. Za razliko od ostalih kukavičevk si pri določanju murk lahko pomagamo z barvo cvetov, ki je pri vsaki vrsti nekoliko drugačna. Čas cvetenja nam je lahko v pomoč, a se ta spreminja z nadmorsko višino in je odvisen od sezonskih vremenskih razmer v visokogorju. Med pomembne določevalne znake murk prištevamo še obliko socvetja (dolžino in širino), velikost in obliko medene ustne ter tudi dolžino ostroge. V Sloveniji samonikle murke lahko razdelimo v dve skupini: na temne vrste, pri katerih je barva cvetov temno škrlatno rdeča do skoraj črna: Rhellikanova murka (Nigritella rhelli-cani), avstrijska murka (Nigritella austriaca), Ravnikova murka (Nigritella ravnikii), in na vrste, ki cvetijo v rdeči barvi ali v različno intenzivnih vijolično rožnatih odtenkih: rdeča murka (Nigritella miniata, vključuje tudi dvobarvno murko, N. bicolor), vlago-ljubna murka (Nigritella miniata var. dolo-mitensis, sin. N. hygrophila), Janezova murka (Nigritella archiducis-joannis), kamniška murka (Nigritella lithopolitanicd), Widderjeva
Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) in košutina murka (Nigritella kossutensis) • Botanika 215
§		. iV a	
ii V ■ ■ •Iffc -* >V'r K " K ? L * t ** v '§ * A' -hi	'iT (	»' Al A) ' t - »	> t* +
Ravnikova murka (Nigritella ravnikii). Foto: Igor Paušič in Branko Dolinar. Košutina murka (Nigritella kossutensis). Foto: Igor Paušič in Branko Dolinar.
216 Botanika • Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) in košutina murka (Nigritella kossutensis)	Proteus 80/5 • Januar 2018
murka (Nigritella widderi) in košutina murka (Nigritella kossutensis). Predvsem posebna barva cvetov je bila tista, ki je prof. Ravniku vzbudila pozornost in je take murke, ki jih ni mogel uvrstiti v nobeno od takrat znanih vrst, imenoval »škrlatnordeči takson«. Obe novo opisani vrsti sta zelo spremenljivi v večini značilnih morfoloških znakov. Pri opisu novih vrst je treba opraviti nekatere analize sekvenc genoma, ki jih je v našem primeru opravil prof. Mikael Hedren z Univerze v Lundu na Švedskem, in določiti kromosomsko število, kar je opravil mag. Kurt Zernig iz Gradca v Avstriji. Ugotovila sta, da sta obe vrsti diploida, razmnožujeta se alogamno in imata obe kromosomsko število 2n=40.
Meritve posameznih morfoloških znakov socvetij in cvetov smo opravili na Oddelku za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Primerjali in statistično ovrednotili smo izmerjene vrednosti sedemnajstih morfoloških znakov šestih ta-ksonov iz rodu Nigritella. Obe novo opisani vrsti smo primerjali z rdečo, vlagoljubno, Rhellikanovo in kamniško murko. Diploidna Ravnikova murka, ki jo po barvi cvetov uvrščamo v prvo skupino temnih murk, se od Rhellikanove murke statistično značilno razlikuje po obliki socvetja. To je pri Ravnikovi murki v povprečju širše in krajše. Ravnikova murka ima v primerjavi z Rhellikanovo murko socvetje s svetlejšimi odtenki temnordeče barve in cveti na
Razsevni grafikoni prikazujejo razmerja med izmerjenimi vrednostmi dolžine in širine (A) socvetij, (B) medene ustne in (C) zunanjih cvetnih listov šestih taksonov iz rodu Nigritella. Grafikon D vsebuje diskriminantno analizo, kjer smo obravnavali šest taksonov in izmerjene vrednosti sedemnajstih morfoloških znakov socvetij in cvetov. Sliko je izdelal Igor Paušič.
Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) in košutina murka (Nigritella kossutensis) • Botanika 217
primerljivi nadmorski višini tri tedne pred njo. Rhellikanova murka je na Košuti redka. Zunanji cvetni listi so pri Ravnikovi murki v povprečju daljši kot pri Rhellikanovi murki. Obe vrsti se značilno razlikujeta v obliki medene ustne. Ta je pri Ravnikovi murki kratka, široko razprta in ima valovit rob, ki je pri primerkih v popolnem razcvetu pogosto upognjen navzgor. Mogoča je zamenjava Ravnikove murke s tetraploidno avstrijsko murko, ki smo jo v Sloveniji z gotovostjo potrdili le na Uršlji gori (Paušič, 2015). Avstrijska murka je zgodaj cvetoča vrsta. Na vrhu Uršlje gore cveti že sredi junija. Ima poloblo socvetje in med vsemi vrstami rodu Nigritella največjo medeno ustno, ki je lahko dolga več kot 8,5 milimetra. Pri Ravni-kovi murki je medena ustna navadno krajša od 7 milimetrov. Ravnikova murka uspeva pod vzhodnim pobočjem Vrtače (9551/3), pod Kofce goro (9551/4) in nad planino Šija (9552/3). Najbolj številčna je na travnatem
pobočju nad Tegoško planino in na travi-ščih pod Mecesjem (9552/3), kjer je zaradi brezpotja težko dostopna. Najlažje si jo ogledamo ob krožni planinski poti, ki vodi od pastirske koče na planini Dolga Spodnja njiva proti vrhu Košutnikovega turna (9552/3), nato po stezi pod grebenom pod Malo Košuto (9552/4) do planine Dolga Zgornja njiva.
Diploidna košutina murka je nežna, nizka vrsta, ki jo prepoznamo po posebnem, za rod murk edinstvenem odtenku vijolično rdeče barve cvetov. Vsi cvetovi v socvetju imajo enak barvni odtenek. Zamenjali bi jo lahko s poliploidno rdečo murko, a ima košutina murka v povprečju precej krajša socvetja stožčaste do valjaste oblike. Njena medena ustna je v primerjavi z rdečo murko značilno krajša in ožja. Vrsta je tudi precej bolj temna in z manjšim socvetjem, kot ga ima kamniška murka, ki je v Karavankah ponekod precej pogosta. Dolžina in širina
Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) pod Vrtačo. Foto: Špela Pungaršek.
Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) -življenjski prostor. Foto Branko Dolinar.
218 Botanika • Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) in košutina murka (Nigritella kossutensis)	Proteus 80/5 • Januar 2018
Zemljevid razširjenosti Ravnikove murke (Nigritella ravnikii). Po podatkih v bazi FloVegSi ga je pripravil Branko Dolinar.
zunanjih in notranjih cvetnih listov košuti-ne murke je približno enaka, medena ustna je ob polnem cvetenju le pri redkih primerkih na široko razprta, kar je sicer značilnost rdeče murke. Košutina murka raste posamično in redko, predvsem v vzhodnem delu Košutinega grebena, med Tegoško goro (9552/3) in Tolsto Košuto (9552/4). Obe novo opisani vrsti sta zelo variabilni, dodatne težave pri določanju na terenu povzročajo številni križanci. Na južnih pobočjih Košute rastejo na razmeroma majhni
površini kar štiri diploidne vrste murk, ki se pogosto križajo: Rhellikanova, kamniška, Ravnikova in košutina murka. Na poti proti vrhu Košutnikovega turna na posameznih odsekih opazimo več križancev kot primerkov čiste vrste. Ker imamo na omenjenem območju dvanajst različnih možnih kombinacij križanja in veliko še ne opisanih križancev, nam to v prihodnje pomeni dodani izziv.
Običajno povezujemo opisovanje novih vrst iz družine kukavičevk (Orchidaceae) s trop-
Zemljevid razširjenosti košutine murke (Nigritella
kossutensis). Po podatkih
v bazi FloVegSi ga je pripravil Branko Dolinar.
Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) in košutina murka (Nigritella kossutensis) • Botanika 219
Tegoškaplanina. Na traviščih nad njo uspeva košutina murka (Nigritella kossutensis). Foto: Igor Paušič.
skimi, odmaknjenimi in težko dostopnimi območji, ki jih botaniki še niso dobro raziskali. Do takih najdb sredi Evrope pride zelo redko. Profesorju Ravniku gre zahvala, da je že leta 1990 opozoril na posebne murke v Karavankah. Šele 27 let za tem smo z objavo v nemški botanični reviji uspešno dokončali njegovo delo, le nekaj mesecev prepozno, da bi se lahko veselil z nami.
Literatura:
Blažič, B., 2017: Taksonomsko-morfološka analiza murk (Nigritella spp.) v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Študij ekologije in biodiverzitete, 115 str. Dakskobler, I., 2017: Prof. dr. Vladu Ravniku, botaniku in slikarju ter strokovnjaku in umetniku, v spomin (7. oktobra 1924 — 9. februarja 2017). Proteus, 79 (6): 226-228.
Dakskobler I., Vreš, B., 2016: Zgodba o Mayerjevem ušivcu (Pedicularis x mayeri), novem endemitu Jugovzhodnih Alp, in zakaj ima klasično nahajališče na Črni prsti in ne na Košuti. Proteus, 79 (3-4): 132—137. Delforge, P., 2006: Orchids of Europe, North Africa and the Middle East. London: A&C Black. Dolinar, B., 2015: Kukavičevke v Sloveniji. Podsmreka: Pipinova knjiga, 183 str.
Foelsche, W., Wüest R., Dolinar B., Igor Dakskobler I., Paušič, I., 2017: Nigritella kossutensis und Nigritella ravnikii, zwei neue, diploide Arten auf der slowenischen Seite der Karawanken. Journal Europäischer Orchideen, 49 (3-4): 473-550.
Novak, Š., Frajman, B., 2014: Flora Košute (Karavanke) nad gozdno mejo. Scopolia, 81: 1—87. Paušič, I., 2015: Potrditev avstrijske murke, Nigritella austriaca (Teppner & E. Klein) P. Delforge (Orchidaceae), nove vrste v flori Slovenije. Folia biologica et geologica, 56 (1): 115—123. Perko, D., Orožen Adamič, M. (urednika), 1999: Slovenija — pokrajine in ljudje. 2. izdaja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 96—107. Ravnik, V., 1990: Rod Nigritella L. C. Richard v jugovzhodnih apneniških Alpah. Razprave 4. razreda SAZU, 31: 271-290.
Seliškar, T., Vreš, B., Seliškar, A., 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Ljubljana: Biološki inštitut ZRC SAZU.
Slovarček:
Alogamija. Navzkrižno opraševanje. Opraševanje cvetov s pelodom drugega osebka iste vrste. Diploid. Organizem, pri katerem vsak kromosom v celicah (to ne velja za gamete, ki so haploidne) nastopa po dvakrat, v dveh homolognih kopijah: eni od materinskega in drugi od očetovskega organizma. Genom. Celotna dedna informacija organizma. Tetraploid (poliploid). Organizem, pri katerem celice vsebujejo več kot dva homologna niza kromosomov.