71. številka. Ljubljana, v sredo 28. marca 1900. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Roko^si se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — .Narodna Tiskarna" telefon st. 85. K izseljevanju Slovencev. u. V časih protireformacije (17. stoletje) so Jezuiti in Tomaž Hren državno oblast hujskali proti najboljšim našim možem tedanje dobe ter jim v domovini grenili življenje, kakor zamore to le katoliški fanatik. Zapustili so najboljši možje starih slovenskih plemenitaških rodovin, ki so zrasli z narodom, ter boljši meščani naše kraje ter si iskali na Nemškem, Švedskem druge domovine. Koristili so potem oni in njih potomci kot vojaki, vseučiliški učitelji, pastorji, trgovci tem novim domo vinam. Kot namestilo za te pa so v naše kraje tujci — jezuiti in naši škofi privlekli najslabši človeški material, ki se je dobil po katoliškem Nemškem, Italijanskem in drugod. Razne, v njihovih domovinah na kant prišle viteze so postavili tedanji avstrijski knezi kot višje fevdalne gospode v zapuščena mesta veleposestva; izseljenci pa so se zadovoljili, da so jim ti knezi nekaj plačali. V mesta so privabili manj vredno meščanstvo iz vseh vetrov katoliškega sveta, ki je bilo odslej nadalje tuj živelj v našem narodu. Tedaj se razvijajoči absolutizem avstrijskih vladarjev je postavil nove uradnike. Tomaž Hren je bil tudi vladni namestnik v Gradcu, kakor i arugod dosti katoliških škofov. Taka je avstrijska tradicija! Bog ve, da so Hren in njegovi duhovniki skrbeli za to, da ni kak bivši luteranski Sloven ali njegov sin prišel v take službe! Do leta 1600 je bilo vse Slovenstvo reformirano. Ljubljana je štela tedaj 7000 prebivalcev, mej temi je bilo le 400 katolikov in teh največ iz najnižjih slojev. In tako je bilo v slovenskih štajerskih, koroških, primorskih mestih. Spomnimo se tedanjih časov in posebno tedanje izselitve najčvrstejših naših ljudi v tujino! Danes se izseljuje naše najčvrstejše kmetsko ljudstvo in tudi dosti rokodelskega, obrtnega meščanstva. Tudi to je umljivo. Ko se je fevdalno gospodarstvo tekom preteklih 200 let v Avstriji borilo z nastopajočim kapitalističnim gospodarstvom, LISTEK. Levov in solnčni red. Ruski spisal Anton Čehov. V nekem mestu tostran Urala se je razširila vest, da je prišel perzijski dosto janstvenik imenom Rachat - Chelam ter si najel stanovanje v hotelu „Japan". Ta govorica ni napravila na prebivalce posebnega vtiska, zadovoljili so se vedeti, da je došel neki Perz. Samo župan, Štefan Ivanovič Kuzyn je postal zamišljen, ko je izvedel od sindika mestnega urada, da je prišel ori-jentalec. 9Kam pa potuje?" ga je vprašal. „Mislim, da v Pariz ali London. „Hm! — Torej je velika zver?" „Vedi zlomek!" Ko je prišel župan opoludne iz pisarne ter obedoval, se je zopet zamislil, in to pot si je belil glavo ter premišljal do večera. Prihod perzijskega dostojanstvenika mu je bil zelo dobrodošel. Zdelo se mu je, damu je usoda sama privedla tega Rachat Chelama, in da je sedaj pravi trenotek tu, ko se morda uresniči njegova najsrčnejša, uprav strastna želja. Kuzyn je imel namreč dve svetinji, Stanislavov red tretjega razreda, kolajno rudečega križa in pa znamenje dražbe, ka- ki se je po drugem svetu dobro razvijalo, pri nas na slovanskem jugu ni bilo v vodilnih posvetnih stanovih domačih, z narodom vzraslih ljudi in le katoliški duhovniki so bili v zvezi s tujimi priseljenci in uradniki reditelji našega gospodarstva. Držali so se ti stare fevdalne gospodarske osnove, dokler je bilo mogoče, in ko je leta 1848 potekla ura glavnemu temu sistemu tudi v Avstriji, ko je nemški, češki delavec in dijak ter viteški madjarski narod zadel temu sistemu krepek udarec ter vsaj kmetu olajšal njegovo trpljenje, so naši škofje in duhovni tiščali vsako svo bodnejše gibanje na Slovenskem k tlom; ko se je ta mala avstrijska revolucija pomirila, so se ti naši duhovni prijatelji zvesto držali svoje fevdalne rase ter so, dasi vsegamogočni, kjer so le mogli, tla čanu delali škodo tako, da je dobil naš kmet iz odveznin leta 1848 in sledečih le majhne kose zemljišč, ki ne zadostuje za dobre kmetije in še te na kraških tleh. Plačati pa je moral toliko odveznine, kakor nemški kmet za dobre, velike kose zemlje. Ti duhovniki so držali tudi ves ta čas kljuko ljudske šole v svojih rokah. Tako so vzgojili na majhni slovenski kmetiji kulija novodobnega kapitalističnega gospodarstva — in tako tudi meščan ni mogel postati moderni gospoda". Danes pa k* že vsej tej i pobožni slovensKi žlahti ta kuli figo, ko zapušča ljube domače mu kraje. Nekaj gospodarsko neodvisnih, samostojnih ljudi v mišljenju in dejanju je vzgojil čas od -leta 1848 pri nas naprej. Ti še ne obupajo, ti še mislijo, da bodo ta zgodovinsko toliko zanimiva slovenska tla videla še jedenkrat lepše razmere. Proti reformacijski duh katoliških duhovnikov pa se danes javlja v najneotesanejši obliki. Kak Tomaž Hren bi se ne upal tako neumno postopati v tedanjih časih. Ali bodo novejši slobodoljubi roke križem držali? Izseliti se ne morejo in so vezani na slovenska tla. Roke križem držati pa pomeni izseliti se. Posledice tega bi bile iste, kakor v 17. stoletju. Najslabši posvetni elementi narodovi er tujine bi se gnjetili okolo merodajnih, farovških mo- tera se je osnovala v rešitev onih, katerim so se potopile ladije. Razun tega si je dal narediti še nekak obesek — zlato puškico, prekrižano s kitaro, katera je visela na urini verižici skozi gumbnico uniforme. Iz dalje je bil videti ta obesek nekam nenavadno ter je lahko veljal za kak častni red. No, znano je, da čim več ima kdo redov, tem več si jih še želi; in tako je hrepenel tudi župan po perzijskem levovem in soln-čnem redu. Njegova želja pa je bila žgoča, nepremagljiva. Vedel je, da se ni treba bojevati, niti ustanoviti kakega dobrodelnega zavoda, niti odlikovati se v občinskih poslih, da dobi človek tak red. Vedel je, da je k temu potrebna le ugodna prilika. In ta pot se mu je zdelo, da je prišla prava prilika. Naslednjega dne proti poldnevu si je obesil vse svoje rede, del okrog vratu uradno verižico ter se odpeljal v hotel „Japan". Usoda mu je bila mila. Ko je vstopil v sobo perzijskega dostojanstvenika, je bil ta sam in brez dela. Rachat - Chelam, velikanski Azijat z dolgim bekasinskim nosom in izbuljenimi očmi, je sedel s fesom na tleh in stikal po svojem kovčegu „Prosim, oprostite, da sem se usodil nadlegovati vas8, je začel Kuzyn smehljaje. „Čast imam, predstaviti se: dediSki častni meščan in vitez visokih redov, Štefan Ivanovič Kuzyn, tukajšnji župan. Štel sem si gotcev, in čas, ki vodi razvoj kapitalističnega gospodarstva pri drugih na najvišjo stopnjo razvoja, iz katere že tirali-rajo nekatere gospodarske težnje v drugo obliko od kapitalističnega različnega gospodarstva, bo našel v slovenskih krajih še alabotnejše ljudi, kakor jih je imel čas protireformacije v 17. stoletju. Potem se bo pisala zadnja stran črnih bukev slovenskega naroda; doigral bo tedaj naš narod svojo ulogo kot narod. S. K. V (LJubljani, 28. marca. Sprava Nemcev s Čehi. Kako malo upanja je, da se dožene v soravnih konferencah jedinost mej Čehi in Nemci, dokazuje zopet govor poslanca dr. Engla, ki je te dni v Pragi na shodu svoje stranke poročal o tisti seji spravnih konferenc, v kateri je podal Korber svojo izjavo glede notranjega češkega uradnega jezika. Čehi so — tako je poročal dr. Engel — v tisti seji izjavili, da se to vprašanje ne sme reševati med strankama, nego le med vlado in med češko stranko. »NeueFreie Presse" piše, da je to stališče neustavno in docela nesprejemljivo. Notranji uradni jezik je zadeva, ki se ne tiče samo vlade in Čehov, n'jgo vse stranke in ki se more rešiti le ■ potom zakonodaje, s katiro pa Čehi in TT'ada ne morejo razpolagati. Časi, ko so ministrstva preko glav Nemcev odrejala, kar se jim je izljubilo, so minuli za vselej. Dunajska volilna reforma sankci onirana. Uradna „Wiener Zeitung" je objavila včeraj sankcijo v nižjeavstrijskem deželnem zboru sklenjene spremembe občinskega volilnega reda in občinskega statuta. S to spremembo je prevlada krščanskih socialistov na Dunaju zagotovljena za vselej. Liberalni občinski svetniki, katerih je 37, menijo baje odložiti in corpore svoje mandate ter provzročiti s tem nove volitve. Vendar pa to še ni sklenjeno, ker je mel liberalci devetorica s predlogom nezadovoljna ter bo imela zveza stranke naprednjakov glede predloga še jedno sejo. v dolžnost, izkazati svojo vdanost vaši cenjeni osebi, katera je takorekoč zastopnica prijateljske in sosednje nam monarhije ..." Perz se je obrnil ter zajecljal nekaj v slabi francoščini; bilo je čuti kakor da tolče kdo na kako desko. „Meje Perzije", je nadaljeval Kuzyn svoj naučeni govor, „so v ozki zvezi z mejami naše prostrane domovine, in zato me naše skupne simpatije takorekoč poživljajo, da vam izrečem našo solidarnost". Perzijski dostojanstvenik se je zopet dvignil ter govoril nekaj v svojem lesenem jeziku. Kuzyn ni znal sploh nobenega tujega jezika, zato je odmajeval z glavo, da ne razume „Kako naj neki ž njim govorim", je razmišljal. .Poslati bi moral takoj po kakega tolmača, toda stvar je kočljiva in v prisotnosti druzih se skoraj ni možno o njej raz-govarjati. Tolmač bi to potem raznesel po vsem mestu". In Kuzyn se je mučil, da se spomni nekaterih tujk, katere so mu bile znane iz časnikov. „Jaz sem mestni župan ...", je dejal, „to se pravi lord-major . . . Municipale . . . Oui? Comprenez?" Hotel je z besedami ali mimično raz odeti svoje družabno mesto, toda vedel ni, kako naj bi se izrazil. Na steni viseča po* Nemiri v Bolgariji. Da preprečijo državni bankerot, so vpeljali v Bolgariji zopet desetino, kateri se kmetje odločno ustavljajo. Nedavno so poslali kmetje iz Provadije knezu Ferdinandu resolucijo, v kateri ga svare, naj ne zapušča dežele, sicer bodo nastali zopet krvavi nemiri. Knez Ferdinand je poslej prepovedal, da bi imeli kmetji shode, a kmetje se za to prepoved ne brigajo in skušajo vedno, da varajo oblastva. V Varni so imeli kmetje 18. t. m. vzlic vladni prepovedi velik shod. Dasi vojaštvo ni pustilo kmetov v mesto, je prišlo vendarle par tisoč kmetov v mesto, kjer so imeli javen shod na prostem. Potem pa so šli pred poslopje pre fekture ter so zahtevali, da se izpusti urednik nekega kmetijskega lista, ki je bil zaprt radi nedovoljene agitacije. Poslopje pa je bilo vojaško zasedeno. Kmetje so več ur razgrajali in hoteli končno šiloma vdreti v prefekturo. Vojaki pa so ustrelili. Štirje ali pet kmetov je obležalo mrtvih, ranjenih pa je bilo mnogo. Vsled tega dogodka narašča razburjenost med kmeti, zlasti pa v se-vernovshodnjem delu Bolgarije. Opozicija hujska narod proti vladi, a vladna glasila groze z neizprosno ostrostjo. Vojna v Južni Afriki. General French, ki je šel s svojo konjeniško brigado lovit Bure pod Glivierjein, se je vrnil zopet v Bloemfontein, ne da bi bil ujel, ali pa le videl Bure. Vrnil se je baje, ker so mu omagali — konji! To pa potrjuje vest, da Angležem sila primanjkuje konj ter da se Roberts zategadelj ne more nikamor ganiti, ker prav za prav nima nobene kavalerije. V Bloemfonteinu primanjkuje krme, vode in živil, sedaj pa javljajo listi, da so se začele še bolezni. Tudi v Kimberleyu vlada beda in lord Methuen skuša del meščanstva pregovoriti, da bi se izselil v Capstadt. Toda prebivalci Cap-stadta se tega branijo. V Mafekingu je takisto beda na vrhuncu. Domačimi grozno stradajo, ker nočejo jesti konjskega mesa. Buri bombardirajo mesto z velikimi topovi ter so v zadnjem času prizadeli mestu doba s podpisom, „Mesto Benetke" pa mu je pomagala iz zadrege. Pokazal je s prstom na mesto in potem še na svojo glavo, s čimer je hotel povedati, da je mestni glavar. Perz ni ničesar razumel, a nasmejal se je ter dejal: „Gutt, musje . . . Gutt!" — Pol ure pozneje je trkal župan Perzu sedaj na koleno, sedaj na ramo in govoril: „Comprenez : Oui . . .? Kot lord mayor in municipale . . . vas vabim na malo promenado . . . Comprenez ? Promenade . . .a Kuzyn je pokazal z jednim prstom na mesto Benetke, z dvema drugima pa je skušal predstavljati premikajoči se nogi. Rachat Chelam ni obrnil od županovih kolanj očesa; slutil je vsekakor, da ima najimenitnejšo osebo mesta pred seboj. Ko je zaslišal besedo „promenade", katero je razumel, je ljubeznivo pokazal svoje zobe. Nato sta oba oblekla suknji in ostavila sobo. Pri vratih, ki so vodila v hčtel „Japan", pa se je spomnil Kuzyn, da bi ne bilo napak Perzu postreči s čim. Ustavil se je ter, kazoč na mize, dejal: „Po ruski navadi, bi sedaj-le lahko ... Purće • • . Entrecčte . . . Champagne itd.... Comprenez?" Dostojanstvenik je razumel, in nekaj časa za tem sta sedela oba v najlepšem chambre separeeju restavracije, pila šampanjca in jedla. mnogo Skođe na poslopjih in na ljudeh. Iz Ladysmitha ni nobenih drugih poročil, kakor da je bolnikov Se vedno mnogo. O tistem konjeniškem oddelku, ki je preplaval reko Vaal ter prodrl v Transvaal do mesta Christiania, ni sliSati ničesar. Njegov namen je pripomoči, da se Mafeking osvobodi svojih oblegovalcev. Ako se generalu lordu Methuenu ne posreči poslati v kratkem za prvim oddelkom še par oddelkov, je možno, da Buri Angleže polove. Lord Kitchener, ki ima dosti opravka z vstajo v Kaplan-diji, se je vrnil iz Prieske zopet v De Aar. Doslej se mu je posrečilo zasesti samo Priesko in Griquatown, a tudi Griquatown je že zopet v rokah Burov. Vstaja se širi in se je sedaj tudi mesto Herbert pri družilo v sta še m. Dopisi. Iz Kranja, 27. marca. V sobotni Ste vilki BSlov. Dihurja" hoče menda najeta pikć-stranka iz višjih, praktičnih ozirov oprati starega zamorca v aferi Fiadung, češ, da je bii Fladungov samomor zgolj posledica njegove notorične umobolnosti, ki se ga je oprijela zlasti zadnje dni s toliko silo, da je podlegel na tak način. Priznamo, da imajo ti mlinarji nedosežno veliko, kurje slepo tehnično naobrazbo o gradnji mlinov pod zemljo, a ti mlini jim ne bodo namleli nikake moke, ker rek: flat iustitia — pereat mundus je vendar železen. Hvaležnim akcionarjem pri gradnji teh podzemskih mlinov pa se je že priglasil včerajšnji manihejski polyp „ Slo venec", češ, če rečem, hic Rhodus, . . ., se bodo lažje zakrile umazane saje, s katerimi je namazal glavar Miha Gstettenhofer svojega zeta prof. Riedla in oba v potenci pokojnega FJadunga. Mnogo se govori o vzrokih Fladungo-vega samomora, seveda zaupno prijateljski. V današnji „Tagespošti" smo čitali tudi neko uradno pojasnilo. Konstatujemo pa, da tukaj temu pojasnilu nihče ne verjame. Da pa vsaj momentano ilustrujemo vzroke samomora, hočemo letu navesti dejstvo, katero je pokojni Fiadung pred dobrim pol letom prijateljski zaupal; rekel je: „Veste, dragi moj, hudo je imeti takega šefa kot ga imam jaz, veste ta človek je . . . na vseh straneh me zalezuje. Če on preigra, ne da bi prišel v urad, cele dni v kavarni, je vse dobro; name pa pazijo njegovi bližnji, da, celo njegovi posli — po naročilu — kdaj pridem v urad, kdaj grem iz urada, v katero gostilno in v katero družbo zahajam. Zlasti mi nasprotuje menda, ker rad zahajam na čital-niške večere in ne na njegove „Beamten-abende" in ker sem strasten kolesar; saj veste, da je nt ki gospod šefu na ljubo opustil kolesarjenje, jaz pa nisem kleče-plazec. Verjemite mi, da bi se takoj ustrelil, ko bi ne imel svoje žene, ker ne-morem več prenašati teh šikan". Toliko v ilustracijo, ti, svet, in zakon pa sodita! Iz Turjaka, 26. marca. O delitvi velike občine turjaške v dve občini se je „Pijva na zdravje Perzije!" je dejal Kuzyn. „Mi Rusi ljubimo Perze. Četudi imamo različno vero, toda skupni interesi, obojestranske simpatije . . . napredek . . . azijski semnji . . . mirna osvojitev takorekoč ..." Perzijski dostojanstvenik je jedel in pil z velikim tekom. Zabodel je z velicami pre kajenega jeseterja ter je dejal z glavo navdušeno kimaje: „Gutt! Bien!" „Ali vam diši?" ga je vprašal vzrado-ščen župan, „Bien? Na, to je lepo". In proti natakarju obrnjen, je ukazal: „Inka, dragi moj, skrbi da dobi njega ekscelenca v svojo sobo dva jeseterja, boljše vrste, seveda". Nato sta se odpeljala župan in dostojanstvenik v neko menažerijo. Prebivalci so videli, kako vodi njih Štefan Ivanovič s svojim, od šampanjca ru-dečim obrazom, zadovoljen in vesel Perza po glavnih cestah in po mestnem trgu ter mu razkazuje znamenitosti mesta. Tudi na stolp hiše požarne brambe ga je peljal. Mej drugim so prebivalci tudi videli, da se je ustavil župan pred kameni t i mi mestnimi vrati z levi, pokazal najprej na jednega levov, na solnce in potem še na svoja prsa. Nato je pokazal iznova na solnce in na leva; Perz pa je kimal z glavo, da razume ta znamenja ter kazal, smehljaje se, svoje bele zobe. Na večer sta sedela v hotelu „London" svoječasno že mnogo pisalo ter se utemeljevalo in dokazovalo potrebo te delitve. Lojze od Dolščakov, sicer neznatna in brezpomembna oseba, pa se je odločno protivil delitvi, a ker je bilo njegovo prizadevanje tedaj brezuspešno, se je zarotil, da bo poskušal pri bodočih volitvah priti do kake veljave in ugleda. Po večmesečnem trudapolnem delovanju se mu je to tudi posrečilo S početka je nameraval s klerikalizmom pridobili kmete na svojo stran, ko je pa uvidel, da to ne bo rodilo dobrega sadu, je izprevrgel svojo taktiko ter se postavil odločno le proti grajščini turjaški. Cele dneve je možic presedel na svojem konju ter jezdaril od vasi do vasi, kakor nekdanji slavni vitez iz la Manche in prigovarjal ljudi zase z najrazličnejšimi sredstvi, a goreče in navdušeno, kakor kak protestantski pridigar. Culi smo o neka terih agitacij skih sredstvih, o katerih dvo mimo, da so poštena. Govorilo se je kmetom tudi o tlaki in desetini, natvezilo se jim je, da bodo morali sedanje kolovoze po grajščinskih gozdih popraviti v občinska pota itd. Trdilo se je nadalje jako zlobno o grajščini turjaški, kakor da je največja sovražnica občanov, katere bo zlasti v novi občini kar odirala. Znano pa je, da je gospod Leon grof Auersperg jako plemenit mož in velik dobrotnik cele okolice, katera se takorekoč živi od grajščine. Grof jim je sezidal šolo, lesa pa je podaril za stavbe posebno po požarih toliko, da bi mu vsi vsaj celo življenje lahko hvaležni ostali. A samemu Lojzetu bi celo s tem trda predla, da mu niso priskočili kar trije sosedni župniki na pomoč, in da mu niso v zadnjem hipu „blagoslovili" volilcev s svojo navzočnostjo. In ti ljudje, ki so delovali z vsemi mogočnimi pripomočki se še drznejo v „Slovencu" od minule sobote grditi in blatiti poštene osebe, katerim ne sežejo niti do gležnjev. S kako pravico vlačite na pr. gospoda svetnika v celo zadevo, za katero pa faktično ni ničesar storil ? Ali ni skrajna nesramnost, če govorite vi o terorizmu in strastni agitaciji nasprotne stranke, katere površnosti in brezdelnosti na agitacijskem polji se imate zahvaliti za zmago ? Razsodnemu človeku s takimi lažmi ne morete imponirati, poštenemu pa se kar naravnost — studite. Značilno pa je na zadnji volitvi, da so se je udeležili tudi starejši duhovniki, ki so doslej med nami radi igrali pasivno ulogo nekakega „mo-žakarstva". Nas taka odkrita izjava prav veseli, ker bomo imeli poslej velikanski užitek pri kontroliranju tistih polnoličnih, obritih obrazov, katerim smo sedaj prizanašali in še večkrat t bomo poslej takole javno krenili s tankim rapirjem po srbečem nosu, pa naj je že to bledi nos Lojzetov ali pa rudeči kakega debelušnega župnika. Iz Slovenskih goric, 26 marca. Najnovejša, dasi popolnoma nepotrebna laži-kmetijska zadruga je nastala pri Sv. Trojici v Slovenskih g ricah. Svoj prvi občni zbor bo imela dne 1 aprila Doživeli smo v zadnjem času že več tacih lažikmetijskih za- in poslušala igralke s harpami; kje pa sta ostala črez noč, je ostalo neznano. Naslednjega dne zjutraj je bil župan v mestnem uradu. Uradniki so brez dvojbe že nekaj izvedeli ter začeli pravo sumiti. Vsaj sindik je stopil k njemu ter dejal nekam zasmehljivo: „Pri Perzih vlada šega, da morajo lastnoročno zaklati kozlička, ako pride k njim kak gost . . . hm, hm!" Nekaj pozneje je dobil župan po pošti zavitek. Odprl ga je in našel v njem karikaturo. Pred Rachat Chelam kleči župan v lastni osebi ter govori s povzdignjenimi rokami sledeče stihe: V dokaz, kak ljub je Rusom Šah, življenje svoje rad bi dal in sam kot kozel se zaklal z veseljem bi takoj . .. Pa, ah, navaden jaz sem le oslič, za kar ne morem revež nič. Župana je dimilo to jako neprijetno, imel je čut, kakor da mu kdo sesa kri pod srčno jamico; toda to ni dolgo trajalo. Opo-ludne je bil že zopet pri perzijskem dostojanstveniku ter ga je pogoščal. Nato mu je zopet razkazoval znamenitosti mesta, ga peljal še jedenkrat pred kamenita vrata, kjer je pokazal zopet sedaj na leva, sedaj na solnce, sedaj pa na svoja prsa. Opoludne sta obedovala v hotela „Japan", po obedu sta Sla zopet rndeča in srečna a smodkami v ustih na stolp požarne brambe. Ta je drag. Vse so po kratkem življenju zaspale. Tako se je zgodilo v Sv. Križu pri Slatini in v Pristovi. Udje so izgubili svoj denar — to je bil jedini uspeh, ki ga je dosegla zadruga. Prav tako bo tudi z lažikmetijsko zadrugo pri Sv. Trojici. Taka društva se ustanavljajo, da se kali mir, in da se trosi seme sovraštva Naravno je, da so ustanovitelji duhovni, saj tam, kjer ni miru, kjer vlada sovraštvo, se da najbolje ribariti v motni vodi. Tudi v Sv. Trojici meša sveto-benediški kaplan. Ta je silno jezen, da so njegovega gospoda župnika izbacnili iz tro-jiške posojilnice. Župnik je bil pozabil stari pregovor, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Župnik je mislil, da mora vedno ostati načelnik nadzorništvu, kakor je zahteval, da postani načelnik predstoj-ništva neki v Gradcu rojeni in na Dunaju vzgojeni mož, ki ne sliši brez „cvikerja". Upati je, da bo lažikmetijska zadruga prav tako žalostno pogorela, kakor so že nekatere druge. „Slovenski Gospodar" že toži, da ima zadruga le 60 Členov. Še teh bo nekaj od padlo. Naš kmetovalec bo dobro in trezno premislil, predno bo plačal 2 kroni vstop nine in še 12 kron za delež. Ako bo kupil v zadrugi, bo moral v gotovini takoj plačati, če bo zadrugi kaj prodal, bo pa moral na denar čakati, dokler zadruga sama ne proda. Na ta način se kmetu pač ne pomaga. Sicer pa bo kmet kmalu spoznal, kako in kaj je s to zadrugo in ji bo potem hitro hrbet obrnil. Dnevne vesti V Ljubljani, 28. marca. — Osebne vesti. Orožniški ritmojster v Ljubljani g. Josip Binowitz je premeščen v Lvov. — Gosp. Matija Kraje iz Grahovega pri Cerknici je napravil drugi državni izpit ter postal inžener. — Trgovska in obrtniška zbornica ima v petek, dne 30. marca t. 1. ob 2. uri popoldne v magistratni dvorani sejo. Dnevni red: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Poročila predsedništva. 3. Poročilo o prošnjah za službo koncipista. 4. Poročilo o obsegu obrtnih pravic pekov, branjevcev in gostilničarjev. 5. Poročilo o vprašanji, ali so delavci dveh opekarn smatrati kmetijskim delavcem in vsled tega oproščeni dolžnosti bolniškega zavarovanja. 6. ProS-nja krojaške zadruge v Ljubljani za prispevek za prireditev krojaškega tečaja. 7. Poročilo o prošnjah za dovoljenje za napravo javne tehtnice v Zagradcu. 8. Poročilo o tarifi živinskih semnjev občine Brusnice. 9. Poročilo o prošji za podelitev dimnikarskega dupustila za ljubljansko okolico. 10. Poročilo o vprašanji, ali je parna žaga v Radohi postranski obrt gozdarstva, ali samostojni obrt. 11. Poročilo o uvedbi periodičnega zopetnega meroskusa. — Tržaške občinske volitve. Volilni shod v Skednju je v nedeljo proglasil kandidatom za prvi okraj v okolici odvetnika gospoda dr. Jos. Abrama. — Za II. oko-ličanski okraj je določen kandidatom odvetnik gospod dr. Otokar Rybar. Včeraj hotel župan vsekakor pokazati redek prizor« in zaklical je straži, ki je spodaj sem in tja koračila: „Pozvoni alarm!" Toda alarm se je izjalovil, ker je bilo moštvo baš v kopelji. Zvečer sta jedla v „Londonu", po večerji pa je Perz odpotoval. Štefan Ivanovič ga je spremil; v slovo ga je po ruski navadi trikrat poljubil ter je bil celo do solz ginjen. Ko se je začel vlak naprej pomikati, je zaklical: „Pozdravite Perzijo! Povejte svoji domovini, da jovljubimo!" * * * Jedno leto in štirje meseci so za tem minuli. Zunaj je bilo sila mrzlo, nekako 35°, poleg tega je vlekla še ostra sapa. Štefan Ivanovič pa je hodil vendar le po cestah z odprtim, na prsih podvitim kožuhom. Jezil se je, da ne sreča nikogar, ter da nihče ne vidi levovega in solnčnega reda na njegovih prsih. Tako je hodil do večera z odpetim kožuhom po mestu ter strašno zmrzoval. Ponoči pa se je obračal sedaj na to, sedaj na ono stran ter ni mogel zaspati. Srce mu je bilo težko ter je nemirno utripalo, mej tem ko ga je razjedal neki notranji gnjev. Sedaj je hrepenel po srbskem redu „Takova". Njegova želja pa je bila vroča, nepremagljiva. se je vršila volitev iz IV. volilnega razreda. Progresovska stranka se je bila iz tega razreda brezpogojno umaknila in ga prepustila demokratiški. Oddanih je bilo 1074 glasovnic. Izvoljeni so bili vsi kan-didatje demokratične stranke, župan Dom-pieri je sicer dobil 355 glasov, a izvoljen ni. — Minola gledališka sezona. V mi-noli gledališki sezSni je priredilo „Dramatične društvo v Ljubljani" 79 predstav, in sicer 43 dramskih (med temi štirikrat opereto „Netopir"), 27 opernih ter 9 mešanih — Dramske novitete so bile: „Vaški podobar" — „Potovanje gospoda Fajdige" — „Sama med seboj" — .Logarjevi" — „Turazer" — „Strahovi" — »Hamlet* (igrane po dvakrat) — „Izmajlov" — „Pri puščavniku" — „Jakob Ruda" (po jedenkrat) — „Kmet milijonar" (trikrat) — „Netopir" (štirikrat) in „0d stopnje do stopnje" (petkrat). Dramskih novitet je bilo torej trinajst. — Operne novitete so pa bile tri: „Glumači" (petkrat), — „Dali bor" (petkrat) in „Večni mornar" (štirikrat). Med dramami sta se igrali največkrat, t. j. po petkrat izvirna narodna igra „Rokov-njači" in BOd stopnje do stopnje", mej operami pa „Prodana nevesta" (šestkrat). — Lansko sez&no pa je bilo 16 dramskih in 3 operne novitete. Izvirnih dram se je vprizorilo letos dvoje, lani 5 izvirnih dram in 1 izvirna opera. Gostovanj je bilo lani 7, letos 5. — Ljubljansko delavsko konsumno društvo je vsled slabega gospodarstva zašlo v precej klavern položaj in se je bati, da pridejo členi še ob svoje deleže, in da bodo morali še kaj doplačati. Društvenemu vodstvu in bivšima predsednikoma Gostinčarju in Pliberšku seveda ni všeč, da se je to povedalo in obsuli so nas kar s celo kopo popravkov. Po postavi seveda moramo sprejeti vsak popravek, naj je še tako lažnjiv, da je le spisan v postavni obliki. Tako je tudi s popravki, ki smo jih prejeli iz delavskega konsumnega društva. Glase se tako-le: „Temeljem § 19. tisk. zakona zahteva odbor podpisanega društva, da vsprejmete z ozirom na notico „ Delavsko konsumno društvo v Ljubljani" v štev. 68. „Slov. Naroda" nastopni popravek : 1.) Ni res, da ima društvo posebne skrbi z dolgom, ki ga mu je zapustil neki bivši predsednik in ki znaša baje čez 400 gld.; res pa je, da ta dolg ne provzroča nobenih posebnih skrbij, ker ne doseza niti dolg vseh bivših in sedanjih predsednikov in odbornikov niti tretjine omenjene svote. 2.) Ni res, da za lansko leto društvo ne more nič dobička izkazati in zato ne bodo členi dobili nikake dividende; res pa je, da izkazuje bilanca za L 1899 193 gld. 32 kr. čistega dobička, in da dobe členi vsled sklepa obč. zbora kakor običajno 5°/0 divi dende Valent. Bahar, predsednik. Ivan Jakopič, odbornik." — „Temeljem § 19. tisk. zakona zahtevam podpisani, da vsprejmete z ozirom na notico „Delavsko konsumno društvo v Ljubljani" v štev. 68. „Slov. Naroda" nastopni popravek: Ni res, da bi si bil dal podpisani kedaj dovoljevati lepe nagrade; res pa je, da sem bil deležen od občnega zbora prostovoljno dovoljene malenkostne celemu odboru rerauneracije. Jos. Gostinčar." — „Z ozirom na notico „ Delavsko konsumno društvo v Ljubljani" v štev. 68. „Slov. Naroda" zahtevava podpisala, do sedaj jedina bivša predsednika imenovanega društva, temeljem § 19. tisk. zak., da sprejmete nastopni popravek: Ni res, da je neki bivši predsednik zapustil dolg, ki znaša baju čez 400 gld.; res pa je, da dolg obeh bivših predsednikov znaša komaj desetino imenovane svote. Jos Gostinčar. — Ivan Pliberšek." Nasproti tem predrznim popravkom konstatujemo, da so prišli k nam nekateri členi delavskega konsumnega društva in so nas prosili, naj nekoliko osvetlimo razmere. Ti členi so nam povedali vse to, kar smo poročali in kar se tudi v teh popravkih kolikor toliko priznava Povedali so nam še veliko več, zlasti o gospodarjenju bivšega predsednika Gostinčarja, in kar bomo svoj čas že še pojasnili. Od tega, kar so nam povedali društveni členi sami, priobčili smo za sedaj le najmanjši del, to pa zategadelj, ker se nam smilijo tisti zapeljani delavci, ki so svoje težko prihranjene krajcarje naložili v tem društvu in se zanje seveda boje, odkar so izvedeli, kako in kaj je s tem društvom. Dalje v prilogi. 15*41 Priloga »Slovenskemu Narodu" št 71, dn6 28. marca 1900. — Prva slovenska tvornica pletenin in tkanin. Gospod župan Ivan Hribar ogledal si je včeraj v spremstvu predsed-stvenega tajnika g. Laha prvo slovensko mehanično-avtomatično tvornico pletenin in tkanin, katero je pred kratkim v Ljubljani ustanovil g. Dragotin Hribar. Tovarna, ki je pričela delovati novembra lanskega leta, dela sedaj s 30 mehaničnimi ročnimi stroji in 9 avtomatičnimi stroji, katere goni elek tričen motor. Izdela se na dan 80 do 100 tucatov nogo vic od priprostih do najfinejših v raznih barvah in to iz bombaža, volne in mako-prediva; posluje že sedaj 50 oseb. Poleg tega izdeluje se na posebnih strojih vsa spodnja oprava za bicikliste, izdelujejo se nadalje rokovice, jopiči, otroške obleke itd. Gospod župan čestital je podjetniku na tem uzorno urejenem tovarniškem podjetju, ki je vzklilo na domačih tleh, in ki bode brez dvojbe zavzemalo odlično mesto v našem obrtništvu. — Načrt Ljubljane. V kratkem izide pri tukajšnem narodnem trgovcu gosp. Iv. Bonaču že toliko pogrešani načrt mesta Ljubljane. Načrt po najnovejši regulaciji mesta je izdelal mestni stavbni asistent g. Koch in bode imel tudi v slikah imenitnejše stavbe mesta Ljubljane, njega lego in kratki obris zgodovine. Več o tem prepotrebnem načrtu spregovorimo, ko izide. — Kdo in kaj je bil Prešeren? Pod tem naslovom priobčili smo v sobotni številki našega lista neki dopis iz Škofjeloke, na katerega smo dobili od verodostojne strani sledeče pojasnilo: Nekatere odlične dame v Škofiiloki sklenile so napraviti v postnem času majhno predstavo živih podob s petjem in godbo v korist kakemu javnemu namenu in so sklicale v to svrho nekoliko gospic in gospodov v prostore tukajšne nČitalnice" na razgovor. Pri tem se je med drugim z veliko večino glasov sklenilo, nakloniti morebitni čisti dohodek tukajšnemu ^Olepševalnemu društvu" in to edino radi tega, ker je stvar na sebi pre-malenkostna in se naj v poletnem času napravi velika narodna veselica v korist Prešernovem spomeniku. Trditev toraj, ka kor da bi se bila „ Čitalnica" branila napraviti veselico v prid Prešernovemu spomeniku, ali da bi bil izmed udeležencev kdo principijelno zoper spomenik, je popolnoma neresnična in je „Čitalnica" s celo zadevo sploh le toliko v zvezi, da se je razgovor vršil slučajno v njenih prostorih. Da bi se bile navedene nepremišljene besede ali kake druge čenče v privatnem pogovoru izpregovorile, ni znano. Predstava živih podob s petjem in godbo na lok se priredi v nedeljo, dne 1. aprila 1900 v prostorih gostilne „pri Kroni" v Škofji Loki. Vspored je jako raznovrsten. Pričetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono za osebo. Čisti dohodek namenjen je »Olepševalnemu društvu v Škofji Loki" in se toraj preplačila hvaležno sprejemajo. — Vedno dosledni so na tržaškem magistratu gospodujoči Lahi. Slovenščine nečejo poznati pod nobenim pogojem. Gojenci kmetijske šole na Grmu dobe, kadar gredo na dopust, posebne dopustnice. Vsak učenec mora to dopustnico pokazati pri svojem županstvu in to potrdi na njej dan prihoda in dan odhoda. Ob sebi se razume, da so te dopustnice samoslovenske. Tudi učenec A. D. iz Trsta je dobil tako dopustnico, ali na tržaškem magistratu je niso hoteli razumeti in je tudi niso hoteli podpisati, češ, da podpisujejo samo laške in nemške spise, ne pa tudi slovenskih. — Iz Novega mesta se nam poroča: Po krasno uspelem zabavnem večeru, ki ga je priredilo „Dolenjsko pevsko društvo" v zvezi z zborom „ Glasbene Matice v Ru-dolfovem" dne 18. svečana t. 1., obeta se nam dne 1. aprila 1900 zopet jednak zabavni večer. Poleg druzih raznovrstnih točk proizvajala se bode pri tej priliki jednodejanska opereta „Zvijača in ljubav" v kateri nastopijo tukajšnje najboljše moči. Velike simpatije, koje uživa „Dolenjsko pevsko društvo" v Novem mestu in sploh po vsej Dolenjskej, so nam porok, da bodo le-ta večer napolnjeni vsi prostori „Narodnoga doma" do zadnjega kotička, kar bode brezdvomno vsem sodelujočim, osobito pa gospicam rediteljicam in gospodom rediteljem nekako povračilo za njihov ne mali trud. — Požar. V Vukovcah v črnomaljskem okraju je dne 23. t. m. nastal v hleva posestnika Mihaela Šateja ogenj, ki ^^^^^j^^^^jj^^^^^^^b^^u^j^^^^^^^^^^j^^^ slopji, nekaj živine in vso krmo. Škoda se ceni na 2803 K. Sumi se, da je ogenj zanetil neki Jurij Fortuna, kateremu je bila pogorela hiša na dražbi predana — Iz Gradca se nam piše: Glavno letno zborovanje izvenakad. podružnice sv. Cirila in Metoda v Gradcu se je vršilo dne 17. t. m. Pokazalo se je, da je leta 1899 pristopil nov ustanovnik, in da je bilo 152 letnikov in 14 podpornikov. Dohodkov je bilo 489 kron 62 vin., v katero svoto so všteti doneski prirejenih veselic in nabiralnika Fr. Zabredove. Novo izvoljen odbor je sestavljen tako le: Prvomestnik g. dr. med. France Žižek; namestnik g. Lovro Ratek, c. kr. deželne sodnije višji svetnik v p ; tajnik g. Matija Ljubša, katehet in učitelj c. kr. kaznilnice v Karlavu; namestnik istega g. dr. med. Janko Sernec; blagajnik g Fran Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v p., in istega namestnik g. IvanSad-nikar, trgovec. Udeležba je bila v primiri slovenskega prebivalstva pičla. — Izpred celjskega sodišča. Pri porotni obravnavi proti listu „Deutsche Wacht" je zagovornik toženega urednika odvetnik dr. Mravlag osebno napadel dr. Sernca in mu očital, da je neko Strobecker v svoji pisarni pretepel. Dr. Sernec je radi tega tožil in je bil dr. Mravlag v soboto pred okrožnim sodiščem obsojen na globo 40 gld. in poplačilo vseh troškov. — Ustrelil se je v Celju infanterist Avgust Plesivčnik iz Pliberka na Koroškem. — Mariborsko porotno sodišče je te dni 26Ietnega delavca iz Slov. Bistrice, Alojzija Zorko, obsodilo na 6 let težke ječe, ker je Franca Furmanu v Brinjah zasadil nož v prsa, da je Fuhrman umrl. Tudi mati obtoženca je pričala obteževalno proti sinu. — Radi detomora je stala predvče rajšnjim pred porotniki v Trstu Rozalija Konavc iz Svinega pri Kobaridu, stara 21 let. V noči od 10. na 11. decembra lanskega leta je v Trstu, kjer je služila, povila dete, kateremu je s škarjami odre zala glavo ter obe roki, potem pa vse skupaj vrgla v neko jamo pri hiši. Obto-ženka je pri obravnavi vse priznala in je bila obsojena na pet let v ječo. — Umrl je dne 24. t. m. v starosti 50 let rudniški inžener Avgust G1 o w a c k i v Thomasroithu na Zgornjem Avstrijskem, kamor se je bil pred tremi leti iz Ljubljane rese lil. — Vojaški nabori za Ljubljano so se danes pričeli. Na nabor je prišlo 210 mladenčev. Izmed teh je bilo v vojake potrjenih 57. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Cesta v mestni log je v takem stanju, da je groza in strah. Celo v hribih bi bilo le težko dobiti vas s tako zanemarjeno cesto. Nasprotje mej mestno občino in mej posestniki glede dolžnosti, skrbeti za to cesto, nam je znano, ali vzlic temu nasprotju menimo, da ima dolžnost vsaj poskrbeti, da se cesta na ta ali oni način v red spravi. Prosimo torej F — Vojaški oddelki, ki marširajo po Karlovski in Dolenjski cesti na strelišče, se kaj radi poslužujejo hodne poti .in se njim mora občinstvo izogibati na cesto. Kaka razvada je tudi, da se nosijo mrliči po hodnikih, in da gredo spremljevalci po trotoarju tudi ta krat, če je dobra cesta. Tudi bogoslovci in iz raznih zavodov dijaki imajo navado skupno kar trumoma hoditi po trotoarju in se jim mora vse izogibati. Toliko takta in ozira bi morali imeti, da bi se vsaj damam izogibali na cesto ali vsaj napravili na trotoarju toliko prostora da bi šle lahko mimo. Prava nadloga za pešca na hodnikih so pa bogoslovci, ki frfrajo s svojimi plajšči — Hranilno knjižico kranjske hra nilnice je našel včeraj opoludne v Predilnih ulicah ključarski vajenec Jožef Jamnikar. — Vkraden puran. Danes ponoči je neznan tat vkradel Gregorju Zamejcu v Gradišči št. 10 iz šupe belega purana s pristriženim repom- — Izgred v gostilni. V Vodnikovi gostilni na Reseljevi cesti so se danes ponoči vojaki in civilisti nekaj sporekli in sprli Vojaki so postavili civiliste na zrak. — Na Golovcu so prijeli včeraj neko žensko, ki je v Bedenčičevem gozda raz bore žagala veje. — Aretovanje. Ignac Potočnik iz Nove Ameriko, da bi mu ne bilo treba služiti vojakom, pa ga je policaj na kolodvoru ustavil in odpeljal na Žabjek. — Jakob Fabijančič iz O drečja pa se je zbal orožnih vaj in je tudi hotel potegniti v Ameriko. Da bi brez zadržkov prišel tjakaj, izposodil si je potni list Karola Nučiča. Policaj ga je pogruntal, da nima svojega potnega lista in ga je prijel. — Razpisana služba. Mesto poštnega odpravnika v Trebelnem (III. razr. V. stop.) okr. glavar, v Krškem proti pogodbi in kavciji 400 kron, letna plača 300 K uradni pavšal 80 kron in letni pavšal 504 K za vzdržavo na dan jednokratne pesne zveze v Mokronog ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. * Grofica Štefanija Lonyay. Državno vojno ministrstvo je razglasilo to-le izjavo: Njena c. in kr. visokost, presvitla cesari-čina vdova Štefanija se je dne 23. t m. v Miramaru poročila s c. in kr. komornikom, grofom Etemerjem Lonyayem. Ker ta zakon ni jednakoroden, ne pristoja po temeljnih pravilih najvišjega dvora sedanji gospej grofici Štefaniji Lonyay v mejah avstro-ogerske monarhije niti naslov kraljeve visokosti, niti ime princezinje belgijske, voj-vodinje saksonsko-koburške. To se priob čuje na podlagi naznanila najvišjega dvor-niškega urada Njegovega c. in kr. apostolskega veličanstva. * Poljski pisatelj Henrik Sienkiewitcz je odlikovan od našega cesarja s „ častnim znamenjem za umetnost in znanstvo". To je najvišje odlikovanje v naši državi za pisatelje, pesnike in umetnike. * Ruski naučni minister je dovolil 50.000 rubljev za 150 učiteljev, da bodo mogli obiskati svetovno razstavo v Parizu ter jo proučiti. * Policaji mučitelji. Da si nekatera policija dovoljuje nečuvene surovosti, in da ravnajo njeni organi z zaprtimi osebami včasih uprav trinoško, je znano. Prve v tem oziru so madjarske policije. Sedaj pa poročajo iz Lvova, da se je pred okrajnim so diščem v Samboru začela obravnava proti desetorici ondotnih policajev in njihovemu vodji Rabieju, ki so obtoženi, da so od leta 1892.—1899. v mestnih ječah ponoči jetnike nečloveško surovo mučili ter jih trpinčili, prav kakor v srednjem veku Jetnike so ščipali, jim mečkali kouce prstov, jih pretepali, metali ob tla, nage bičali itd. Da niso mogli upiti, so jim zamašili usta. Dasi so se pozneje jetniki pritožili, jim ni hotel nihče verjeti, in sodišče se za vse pritožbe ni brigalo. Šele ko je bil v januvarju leta 1899. policijst Malyga odpuščen, je iz maščevalnosti povedal na sodišču vse. Obravnava bo trajala tri dni. Prič je 23. * Otrok z dvema glavama. „Obzor" poroča, da živi v selu Oblaju, občina Maja, otrok z dvema glavama. Otrok je star baje že tri leta. * Krvna osveta Bošnjaka. Pred nekaj tedni je prišel na Dunaj Blagoje Vučetid iz Prištine v Bosni, kjer je živel brezskrbno do svojega 19. leta; a smrtna kosa je pokosila nedavno njegovega očeta, kateri mu je zapustil le malo premoženje. Navajen potrate je zapustil svojo rojstno vas ter šel na Dunaj; tu so ga lepe Dunajčanke tako zmotile, da je bila njegova mošnja kmalu prazna in moral se je poprijeti dela. Dobil je službo v neki trgovini kot volonter ter si najel pri lepi gospej N. primerno sta novanje. Dunajčanki je bil všeč Bošnjak, ki je pripovedoval o vsakovrstnih pikant-nostih svoje domovine. Neki dan ji je pri povedoval o svoji nekdanji ljubici, katero je strastno ljubil, za kar mu je deklica istotako vračala svojo ljubezen. A nesreča je hotela, da je spoznala deklica mladega Bolgara, kateri se ji je prikupil in tako je pozabljala čim večkrat na prejšnjega svojega ljubimca Biagoja, kateri je nosil maščevalnost proti svojemu tekmecu v dnu srca. Nekega dne se je peljal s kolesom ven v prosto naravo, premišljujoč o maščevanju. A niti zunaj v lepi naravi ni našel pokoja. Naenkrat se prikaže pred njim njegov tekmec, v katerega je Blagoje ustrelil. Blagoje pa je iz strahu pred krvno osveto pobegnil na Dunaj. Dobra gospa N. je bila pri tej pripovedki ginjena. Ko jo je prosil mladi Bošnjak, naj nikomur o tem ničesar ne pove, mu je z glavo molče prikimala Usoda je zavedla Biagoja do skrajne ubož-nosti, kajti 272 K je bil dolžan svoji go- Opomnila ga je slednjič na plačo, a Bošnjak ji je rekel, da ji sedaj ne more poplačati dolga. Dobra gospa je postala huda, odpovedala mu je stanovanje in niti zajutrka mu več ni hotela dati. Zategadelj je Blagoje pisal gospej pismo, da potuje v svoj rojstni kraj ter ji za ta čas pušča svoje efekte. A sedaj je bila potrpežljivost gospe N. pri koncu. Povpraševala je povsod, če je videl kdo kakega Bošnjaka, a ker ni dobila nikjer odgovora, je šla na policijo ter naznanila Biagoja Vučetida zaradi goljufije in umora Bolgara Vučetida je začela policija iskati ter ga končno dobila v Zemunu, ga odpeljala na Dunaj in ga izročila deželnemu sodišču, katero je uvedlo proti Blagoju preiskavo zaradi umora. Že v kratkem času je prišlo pismo iz Bosne, da ljudje ne pomnijo več, kdaj bi bil kdo umorjen v okolici Prištine in torej tudi noben Bolgar. Tu pa se je oglasil neki Schmidt kot priča, kateremu je mladi Bošnjak pripovedoval o umoru Bolgara, in sicer da ga je zadel z ostrim bodalom naravnost v srce. Sedaj se je spoznalo, da je Blagoje Vučetid samo jako domišljav lažnjivec, in je radi pomanjkanja vsakega oporišča deželno sodišče preiskavo ustavilo. Preiskava je tudi dognala, da so bili efekti mladega Bošnjaka večje vrednosti kot 272 K in razen tega je pisal njegov stric, da je Blagoju dolžan še nekaj očeteve dedščine. Blagoje je postal torej po devettedenskem zaporu zopet prost in sedaj se kesa, ker je lagal o svojem umoru Bolgara. Književnost. — Tri izvirne Aškerčeve drame. Za Veliko noč izidejo v založbi Kleinmayr-Bambergove tiskarne tri A. Aškerčeve drame: „Izmajlov", — „Red sv. Jurja" in „Tujka". — „Planinski Vestnik" ima v 3. štev. 1.1. to-le vsebino :PotovanjenaSeverni rtič (Kap). Spisal Ivan Plantan. — Iz mojega nahrbtnika. Spisal J. M. — Rakovska dolina in Cerkniško jeze r o. Spisal Simon Rutar. — Društvene vesti. — Poziv na III. tekmovalno slikanje. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28. marca. Kriza v občinskem svetu dunajskem postaja čedalje akutnejša. V sinočni seji je župan dr. Lueger naznanil, da se je več občinskih svetnikov odpovedalo mandatom, da je pa storil primerne korake, da bi dotičniki preklicali demisijo. Včeraj je bilo 37 obč. svetnikov, ki so odložili mandate. Tem sta se danes pridružila nemška nacionalca Forster in Rader. Zdaj imajo krščanski socialisti ravno še 90 glasov, torej tesno dvetretjinsko večino. Odstopiti pa hočeta tudi To-manek in Gruber, oba nacionalca. Danes ob polu 11. uri dop. so se sešli tisti občinski svetniki, ki so odložili mandate in so sklenili sporočiti Luegerju, da odpovedi ne umaknejo. Jutri se pojdejo Lueger in oba podžupana zahvalit cesarju za sankcijo obč. statuta in volilnega reda. Dunaj 28. marca. Govori se, da se poroči župan Lueger s postarao hčerjo železniškega ministra Witteka. Rim 28. marca. Tudi včerajšnjo sejo je levica z obstrukcijo onemogočila. Kolonija 28 marca. „Kulnische Ztg." javlja, da je Buller že pripravljen začeti v Natalu nove operacije, da pa mora čakati, da bo pripravljen tudi Roberts. London 28. marca. Angleži so zavzeli Ladybrand, pa so bili zopet premagani in so se morali umakniti. Odpeljali so s seboj župana. London 28. marca. Buri utrjujejo Johannesburg. Rudnik Croson-Balf se je zatvoril. Bržčas se tudi v drugih rudnikih ustavi delo. London 28. marca. Iz Ladvsmitha se poroča, da je .na novih prehodih čez Drake-gorovje zbranih 20.000 Burov. Težke topove so Buri spravili v Fug-gartsberg. London 28. marca. 400 Burov je zasedlo cesto mej Kimberlevem in Pardebergom. London 28. marca. Robertsova armada potrebuje še mesec dni, predno bo z živili in municijo preskrbljena tako, Darila. Orednifitvu našega lista je poslal: Za druibo sv. Cirila In Metods: O. Ivan ZemljiC, pravnik t. c. v Ljutomeru 2 K. — Živio! Javna zahvala. Preblagorodni gospod Ivan Hribar, župan dežel. stol. mesta Ljubljane, ravnatelj banke .SI a-vije" in deželni poslanec, blagoizvolil je darovati »Bolniškemu in podpornemu društvu pomoćnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko" znatno svoto štiristo kron. Za ta veledušni in plemeniti čin Čuti se podpisani odbor dolžnega, izrekati imenovanemu dobrotniku imenom društva svojo najiskrenejšo zahval o. V Ljubljani, 28. marca. 1900. Ante Kulnlk t. C. predsednik. Albert Sežun irnoMt Brzmirk t. C. tajnik t. C. blagajniki CSospodu Juliju MrhBumann-u, lekarnarju v Ntofkerau>u. Dobival sem dosedaj veCkrat od svojega kolege, gospoda komercijskega svetnika Junga Vašo želodčno sol. Ker pa nečem tega gospoda s tem več nadlegovati, prosim Vas, da mi pošljete 10 škatljic želodčne soli s poštnim povzetjem. Spoštovanjem II. (2040—3) ErneMt Ed. Thlel, komercijski svetnik. Runi a, dne 4. septembra 1899. Dobiva se pri Izdelovatelju, deželnemu lekarnarju Juliju Sehaumann-u v Stoekerau-u, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena škatljici 75 kr. Manj nego 2 škatljici se ne pošlje- Priznano pleskarsko sredstvo, da se obvaruje les trohnenja ter gobe, se naj rabi v sedanjem letnem Času: Carbolineum Patent Avenarius. Že nad dvajset let je tega, kar se je šefu tovarne za carbolineum v Amstettnu gosp. R. Avenariusu posrečilo, izgotoviti ta preparat, ki se ga visoko ceni in rado vporablja. Pri nabavi carbohneuma je paziti na to, da se dobi staro preizkušeno originalno marko( Carbolineum Patent Avenarius, ker drugače se utegne zgoditi, da se po lastnih izskušnjah spozna, da je carbolineum dvovrsten. Tovarna za carbolineum g. R. Avenarius vAm8tettnu (komptoar Dunaj ni.) pošilja prospekte interesentom rade volje. Umrli so v Ljubljani: Dne 21. marca: Ivana BonCar, pekova žena, 41 let. Zaloška cesta št. 2, otrpnjenje srca. Dne 23. marca: Marija Kumer, delavčeva vdova, 66 let, Cesta na lok, št. 2, ostarelost. — Avgust Loo8, želez, uradnik, 49 let, Slomšekove ulice št. 21, otrpnjenje srca. Dne 24. marca: Ivan Heidl, prisiljenec, 62 let, Poljanski nasip št. 56, otrpnjenje srca. Dne 25. marca: Ana Ravnahrib, tov. delavka, 25 let, Hrenove ulice št. 12, jetika. — Apoloni j a Jeras, nadsprevodnika žena, 50 let, Resljeva cesta št. 27, pljuCniea. — Štefan Gruden, invalid, 82 let Dunajska cesta št. 3, ostarelost. Dne 26. marca: Neža Armič, delavka, 35 let, Tržaška cesta št- 3 jetik. Dne 27. marca: Julij Moises, trgovec, 60 let, Stari trg St. 30, srčna hiba. — Jurij UraniC, zasebni uradnik, 75 let, Karlovska cesta št. 7, kap. Meteorologično poročilo. VUina nad morjem s06-j m. Srednji ir»čni tlak 736*0 mm. čas opazovanja 27. 28 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra v mm. 7295 726-8 7240 IS* § Š Vetrovi Nebo I! 62 ! si. sever del. jasno S oblaCno dež 5'3 si. jzahod 10*0 st. jzahod Srednja včerajšnja temperatura 59°, nor-male: 58°. ID-dna-js^a, "borza dne 28. marca 1900. Skupni državni dolg v notah . . Skkpni državni dolg v srebra . . Avstrijska zlata renta Avstrijska kronska renta 4°/0 . • Ogrska zlata renta 4'/0..... Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Av8tro-ogrske bančne delnice . . Kreditne delnice . . . . . London vista.....»■*;... Nemški drž. bankovci za 100 mark 90 mark.......... 90 frankov ......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... 99 K 40 h 99 n 16 ■ 98 n 20 n 99 n 50 ■ 97 15 n 93 n 45 m 127 50 tt 235 n 60 9 242 90 ft 118 60 n 23 n 72 n 19 n 27 n 90 n 20 n 11 n 38 n Zahvala. Zahvaljujemo se prav iskreno vsem, kateri so izrazili na kakoršenkoli način tolažeče sočutje ob bolezni in sožalje ob britki izgubi drage nepozabne soproge oziroma matere, stare matere, tete in svakinje gospe Josipine Korošec. Topla zahvala še posebej prečastitim gospodom duhovnikom in mnogobrojnim spremljevalcem blage pokojnice k poslednjemu počitku. Sv. Peter na Krasu 27. sušca 1900 (631) Žaluj oči ostali. na Zaloški cesti v Vod matu se takoj v najem odda. Naslov se izve v upravništvo .Slov. Nacođa", (594-2) Tretllaoi brošurice 3zgubljeni'$og /" Imšel in se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani komad po SO vinarjev, po pošti 3 vinarje več Lepa msblovana soba z razgledom na ulico je od dnć 1. aprila za oddati. (680-3) Poizve se v Lassnikovi hiši, VVolfove ulice št. 1, v II. nadstropji, čez hodnik. soliden, spreten prodajalec, vešč železniške in špecerijske stroke, išče se v večjo trgovino na deželi. Ponudbe pod ,,spreten prodajalec" na upravništvo .Slov. Naroda". (604—3) Prcstorza stavbišče zunaj mesta, tikoma dolenjske železnice na Zaloški cesti v Vodmatu se ugodno takoj proda. Naslov se izve v upravništvu BSIov. Naroda". (595—2) Cts. kr. avstrijska |b držami žaliznlce. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. Ista. Odhod lx LJubljane jož. kol. Proga oez Trbli. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno; čet Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dona) via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak ▼ Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljnbno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Prora ▼ Novo mesto ln T Kooevjs. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Izubijano juž. kol. Prog« ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih vaiov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd a, Lin ca, Stevra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenea, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Prog*a is Hoveg-a mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane dri. kol. v Kamnik Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 60 m. zvečer. — Prihod v Izubijano drž. kol. ls afmssatha Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) BJBBieoBBi e-OBBl OOBH SOI Naznanilo. i P. n. gg. lastnikom lekarn, slaščičarjem, trgovcem, podjetnikom raznih obrtov uljudno naznanjam, da sem o tvoril v L j ubijani ,.. k atonažno fabriko ■ z električno gonilno silo. f Izdelujem s stroji vsako vrsto f škatelj za embalažo in eksport v surovi lepenki, kakor tudi z navadnim in najfinejšim papirjem prelepljene. Posebna špeclaliteta izdelovanja so zgubane škatlje (Faltschachtel) I "S °* 2 n i > "o o > o .2, Eh .2. Da ni treba etiket lepiti, preskrbim tudi vsak zahtevani tisek. Nove kliše" zaračunim po lastni ceni. Vsako naroČilo se toCno in kolikor moč hitro in ceno izvrši. Za mnogobrojna naročila se olj udno priporoča (360—4) Iz odličnim spoštovanjem aJ. Đonać t LjaUjiai, Salenburgon ulici it 5 Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, % ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 uenjati denarni mofinjiček, par finih nogovic, 1 i'ako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 erasna garnitura, obstoječa iz manSetnih, zavrat-ni&kih in naprsnih gumbov, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in Se nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le Se kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. postnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej : zaloga Ernst Buchbinder Krakau Is/M. Postno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (630—1) Najboljše in najcenejše pleskarsko olje in fjaar les vzdržujoče sredstvo je in ostane (632—1) že nad 20 let preizkušeni CARBOLINEUM patent Avenarius Pred ponaredbami se svari! jCarbolineum'-tovarna R. Avenarius A.nastesr£«sm Mol. AvmIi*. Pisarna: Dunaj, III./1, Hauptstrasse 84. V LJubljani ga prodaja .1. *polJurie. Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna za oljnate barve, firnež, lak in kit priporoča pleHkarJeni, stavblnialilni In pohištvenim mizarjem. lakirarjem. iiupU-nlni In Mobnlm Mllkarjem, lil mu I m posestnikom, zasebnikom Ittl.: Anllinove barve; Akvarelns barve, mokre in v trdi obliki; Heonsce v praSkih in tekočo bronzovo tinkturo; Branolln za vpuščanje in barvanje pohištva v naravni lesni barvi; Caurbolinenm, samo najboljše kakovosti ; Kemične barve; Dusseldorfske umetniiks oljnate barve v tubah: Emajlove barve, najboljše pleskanje, ki se sme umivati; Zemeljne barve; ^ayaHwe bai*v^^ pristno apnene, kakor tudi savinjske barve za hišne facade, neprekoSene gledl trpežnosti; stno «-w«S;M«» ei*nilo „Ferno-lendt", najboljše čreveljsko črnilo sveta; Flrneže, oljs za umetniške slikarje; Fladrovo ali lazurne barve; Fladrovi odtiskovni papir; 1seklax*skl ali okenjski kit: ftcasflx*s» CfJalabaster in stukaturo (za modele in stavbe); Krede, kakor gorska, bolonješka, temeljna, svetli- kasta in pisalna kreda; Lake za vse domače in obrtne namene; inlf r za vozove^ pristno angleške (Wm. Harlandt & sin v Londonu), navzlic vzvi-Sani ceni Se po starih cenah; Laneno oljs, samo kranjsko; l^aneno-ol|natl flrae£9 izdelan le iz kranjskega Ianenega olja]; Zidarske čopiče po vsakovrstnih cenah * Sliksrskš patrone; (635—1) Sliksrsko platno; Orehovo paco, za pacanje lesa mrzlim potom; B»IJ m »S,«- bamre v vseh nuancah, tudi v patentnih Skatljicah po '/„ 1, 2 in 5 kg. za preprodajalce; Paleto iz lesa in porcelana; €LJ«»s»a*«5 za pleskarje, lakirarje, cerkvene, umetniške, napisne in sobne slikarje in mizarje ; BMs^camSig-v, najbolj&e sušilo za oljnate barve ; Isalns in kopirna črnila; mirglov prah za kamnoseke. Specijalitete za pleskanje tal: Jantarjeva talna glazura, momentna talna glazura, talno stedilno voščilo, talno svetlikasto voščilo, talni svetlikasti vossk, krtačnl vosek. Prodaja: na debelo in na drobno. Ceniki brezplačno. Narodna kavarna. Danes v sredo, dne 28. marca KONCERT Sremsko-Mitrovičke _ tamburaške družbe. (Mzbor>en « jr-1* «p* ** A k-, j) Začetek ob 8. uri. Brez vstopnine. Brez nadležnega pobiranja. K obilnemu obisku vabi z velespoštovanjem (6341 Fran Krapež. V Kranju je na prodaj okolu 75 oral njiv, pripravnih za stavbišča, ležečih ob državni cesti, in jedna pristava v mestu okolu 500 kvadratnih metrov, vse po zmerni ceni. (565-4) Jožef Fuso. Najcenejše in najsolidnejše nakupovališče za sukneno in volneno blago je samo pri firmi (468—7) Jakob Theumann Urno. Rotovžka ulica 12. Bogato asortirane vzorčne zbirke za gg. krojaške mojstre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Stalna zaloga črnega blaga, uniform-skega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. = Vzorci Ki-itli*. In franko. = Preklic in naznanilo. Podpisanec izjavljam, da me gospod Jfm HrHM'vrc. meščan in bivši mizar v Ljubljani, v mojih kupčijskih zadevah ne zastopa več«, in smatram vsako naročilo ali plačilo na moje ime njemu izročeno za neveljavno. Ob jednem slav. občinstvu uljudno naznanjam, da me odslej nadalje zastopa v mojih kupčijskih zadevah gospod A. Zahrajšek ter prosim le temu izročevati vsa naročila in plačila za-me. V Ljubljani, dne 28. marca 1900. (633-D Anton Kvas. Dr. Friderika Leug-iel - a Brezov bal/a in. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažno8ti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (37—6) Dr. mderika Lenglel-a Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. m N „ /i M. KUNC krojaško obrtovanje Gospodske ulice št. 7 v Ljubljani priporoča svoje izborne izdelke civilnih in uniformskih oblačil po meri. Bogata izber dobrega modnega blaga je vedno v zalogi; vsprejemajo se pa tndi naročila s pridejanim blagom. Fini in pravilni kroj, izborno delo in ceno postrežbo jamči obče znana zmožnost in solidnost tvrdke. (559-3) TTT ■ar Pod Trartoo it g. i« Veliko zalogo •• trs. z •»? ooubji pod J?tj I Avgust Repič, sodar \ Ljubljana, Koiizejske ulice štev. 16 ("v Trnove m) $ izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne j I«T sode "Ss^J \ po mtjiiis.jili fenali. 12 I Eupuje in prodaja staro vinsko pcsodo. ■■himhm■■■■ » Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka zs dame, gospods in otroks Je vedno na ijbero. Vsakeršna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 12 Josip Reich > likanje sukna, barvanja in > kemična spiralnica ► Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 ^ se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 12 dela. [ Poatreiba todna. — Cene nlsks. 'v^r w w *w vmr^ir ^r^r iww k. Fran Deller I LJUBLJANA, Stari trg &t. 1.1 !2 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlcs in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnina prosti. Ign. Fasching-a vdove 12 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Poprsvljanjs hitro ln po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršč. vmmmt vilnato blago Snajvečja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze priporoča 12 Alojzij Persche Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. Zahvala. Dne 19. svečana t 1 pogorelo mi je gospodarsko poslopje. Bil sem zavarovan pri naši domači zavarovalnici v Ljubljani. Z zadovoljstvom konštatujem, da mi je ta zavarovalnica izplačala hitro in točno zavarovani znesek ter jej tem potom izrekam iskreno zahvalo, priporoču-joč jo mirne vesti posestnikom. Dalje se tudi zahvaljujem si. požarni brambi Vrhnika Verd, ki je požrtvovalno prišla na pomoč ter me obvarovala večje škode. Na Vrhniki, dne" 24. marca 1900. Jos. Jurca (612) posestnik. Št, 8774. (584-2) Ustanove za invalide, Pri ljubljanskem mestnem magistratu izpraznjene so 3 ustanove za Kranjske invalide, vsaka po 73 K na leto. Pravico do teh ustanov imajo bivši vojaki, ki so vsled vojaške službe za delo nesposobni postali in so ubogi in lepega vedenja. Prošnje za podelitev teh morajo biti opravljene z dokazili o stanu, starosti, uboštvu, lepem vedenju in o vojaškem službovanji in jih je vložiti do 15. aprila letos pri podpisanem uradu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Mestni magistrat ljubljanski dne 10. marca 1900. taiiovaiije z dvema sobama, lepo opremljeno, se odda s 15. aprilom na Dunajski cesti št. 10. Vpraša se v gostilni pri g. Beliču v isti hiši. (610—2) izpodriva splošno kot najbolje priznano češke delniške pivovarne v Budjevicah l589_2) v zabojih po 25 steklenic. Slavnim rodbinam se za mnogobrojna naročila najtopleje priporočam z odličnim spoštovanjem Glavno zastopstvo prvega valjičnega mlina Vinka Majdiča v Kranja Ljubljana Marije Terezije cesta 2. Telefon A*. 10». Gostilna se da v najem pri Kraljiću v Vidu, postaja Vižmarje 5*3 kilometrov od Ljubljane, najlepši sprehod. Več pove samo lastnik J. C. Praunseiss v Ljubljani, Glavni trg štev. 19. (pas-i) Št. 887C. Razglas. (569-3) Glede na to. da mestna klavnica v Ljubljani po svojem obsegu in po svojih napravah povsem zadostuje potrebam, prepovedala je c. kr. deželna vlada za Kranjsko z razpisom z dne 3. marca 1900 št. 3397 v smislu § a 35. zakona z dne 15. marca 1883 drž. zak. št. 39 po predlogu občinskega zastopa ljubljanskega v obsegu deželnega stolnega mesta Ljubljane nadaljno uporabo še obstoječih in gradnjo novih zasebnih klavnic. Mestni magistrat naznanja torej znova, da je v obsegu mesta Ljubljane prepovedano klati goveda, teleta, ovce, janjce, prašiče, koze, kozliće in konje drugje, ko v mesini klavnici in da so dovoljene le izjeme, kakor jih navaja § 1. alin. 2. in 3. klavničnega regulativa Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 13. marca 1900. Compagnie Generale Transatlantique francoska prcga z brzimi poštnimi parobrodi Basel-Pariz-Havre-New York. Vozna cena v III. razredu Iz Basela v Xew lork SO (osemdeset) gld. 3Friix©dzi.je odplufbe: Iz Basela 22. marca, iz llai ra 24. marca parobrod ,.L« Bretagne« „ „ 29. „ „ „ 31. , „ „1/ Aquitalne<< „ „ 5. aprila „ „ 7. aprila „ „E.a Giaseoirne" „ „ 12. „ „ „ 14. „ „ Tauralne" „ „ 19. „ „ 21. „ „ „\* Hretaffne" „ „ 26. „ „ 28. „ , Ihampafne" Za sklepanje pogodb se priporoča (235—17) Zwilchenbart7 9 Centralbahnplatz, nasproti kolodvora, Basol (Švica). Sveže« lepe Velikonočne šunke tt rsuzaaJJb. teza.li. ponuja (629-1) J. C. Praunseiss, Ljubljana, Glavni trg št. 19. St. 9488. (611-1) Vsled odloka c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne" 23. februvarja 1900, št. 3472, dovoljeno je prodajati naravne mineralne vode le v originalnih steklenicah, ki so jih upraviteljstva dotičnih studencev po predpisih napolnjene in zamašene v promet dajale Prepovedano je torej naravne mineralne vode za daljno prodajo pretakati iz originalnih steklenic v manjše, ter v obče vsaka manipulacija, s katero se poslabša fizi-kalično svojstvo in veljavnost dotične vode. To se daje vsem onim, ki se pečajo s prodajo naravnih mineralnih voda na znanje z dostavkom, da se bo proti onim, ki bi utegnili grešiti proti gori navedenemu odloku, kazenski postopalo. Mestni magistrat v Ljublani^ dne 20. marca 1900- Zahtevajte vselej Maršner-ov češki kakao ki ga imenitni zdravniki priznavajo za najboljšega, in češko čokolado ki je tujim izdelkom vsaj jednaka, ako jih ne prekosi. (371-9) A. Maršner, Praga, Kral. Vinohrady. ^Ta prodaj v Ljubljani imajo: Jos. Sumi, R. Petrič, Ph. Novotnv, Ivan Jebačin; v Mariboru : J. Pelikan; v Olji: F. Jakovič, Ivan Vrečko. t- 93 93 93 Aux amateurs de la mode. Jo». Rojina Sv. Petra cesta 27 se priporoča v izdelovanje (489—6) elegantnih pomladanskib oblet in praita po novem modernem Ustreči zamorem cenjenim naročnikom s finim blagom modernih barv iz domačih in angleških tovarn. Ker cene delu in blagu niso pretirane, upam, da me bo slavno občinstvo počastilo z obilnimi naročili. S" S rednemu občnemu zboru S 3 »Notranjske posojilnice" v Postojini ^Of kateri bode dne 1. aprila 1900 leta v društveni pisarni ob 1. uri popoldan Ako zbor ne bi bil sklepčen, vrši se drugo zborovanje ob 2. uri popoldan brezpogojno. (603—3) 1 JrtL L Nagovor ravnatelja. b) blagajnika, 2. Poročilo blagajnikovo. c) kontrolorja in 9 3. Poročilo nadzorovalnega odbora. d) dveh namestnikov, jfe 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: e) Volitev 6 članov v nadzorovalni odbor. S ») ravnatelja, 5. Predlogi društvenikov. 2 V Postojini, dne 23. marca 1900. 9 Ravnateljstvo. O O o O o o o « « o o s "S-«- j* co a) .E J5 o-2 c > •Ex/> «.-E "S Ž ca J; OD °- co — N Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava Stjrria kolesa s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča. Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-22) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati. O&T Ceniki poštnine prosti, -*£q Spoštovanjem FrOlIO PllHon urar i 1 dlllr UUUCII, na Velikem trgu nasproti rotovža. Filiala v Kamniku: Janko Pohlin. 1—j oren co I Prešernove ulice št 10-14 Ljubljana Prešernove ulice št. 10-14 priporoča svojo zalogo raznili ilrobntn na d«brlo In na ti roti 11 o. Posebno pa priporoča gg. gostilničarjem, ki žele izvrstno jtlllno orodje kupiti, ^Alpaka*>-/.llc«- za juho in kavo, potem nože in vllirr ter zajemalke za juho in kavo po sledečih cenah: „Alpaka"-žlice za juho.....dvanajstorica K 9 20 do 11'— „ kavo..... „ u 480 „ 540 „ nože ali vilice..... „ „ 12" — „ zajemalke za juho......... „ 4"— „ „ % „ kavo.........„ 2 — In Jaiiirlni za obstanek helote te kovine. Priporoča tudi nože in vilice z lesenim ali roženim držalom dvanajstorica od K 3-— do K 7-—, rineje vrste od K 760 do K 14-—. Nadalje priporoča poleteiiHke isrrut*e. žoee, obroee, «ozic*ke itd. po najnižji ceni, kakor tudi ktihlnjMko rlmail-poModo vseh vrst in velikosti: pleliaHte taMe itd. (627—1) 10 goldinarjev elegantna žaket-obleka do najfinejše vrste. Največja izbera modnih ostankov, obleke za gospode In dečke, kostumi za otroke, specijaliteta, kakor tudi najnovejša moda v damskih konfekcijah. Vsak dan nove pošiljatve. \«.•«:•«• I i :t po meri se najfineje in najnoveje na Dunaju izvrie Jako liitro in t*v zaraeunijo prav |»o eeni. (597—2) Angleška zaloga oblek v Ljubljani. Vogel Reseljeve in sv. Petra ceste štsv. 3. Prosim za blagovoljna mnoga naročila z velespoštovanjem 16 goldinarjev Jako fine eiwte volne l»riw