Poštnina plačana v gotovini Leto LXVIIL. H. 61 LJubljana, četrtek 14. 1935 Cena Din Linaja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje m praznUke. — rrst S Din 2.«. do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 800 vret * Din s--vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, lnaeratnJ davek posebej. — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi ee do 30 petu matirati petit Narod« ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UTRA VNISTVO UUBUANA. If—UJuva attsa teev. t Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska e-. telefon it 26. — CELJE cellsko uredništvo: Strossma ver jeva ulica 1 telefon St 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. R&enn pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani St 10.851. Po zadušitvi Veniielosovega upora v Grčiji: Nevarnost manarhističnega prevrata Monarhisti razvijajo živahno propagando za obnovo monarhije in mislijo na povratek bivšega kralja Jurija — če bi to ne uspelo, nameravajo ponuditi prestol angleškemu princu Juriju, vojvodi kentskemu Pariz, 14. marca, r. Tukajšnji diplomatski krogi z največjo pozornostjo zasledujejo razvoj dogodkov po zadušitvi venizelističnega upora. Vlada g. Tsal-darisa je postavljena sedaj pred skrajno težavno in delikatno nalogo notranje pomiritve in izgladitve vseh struj, ki so se v zadnji dobi pojavile v grškem političnem življenju. Poznavalci razmer zatrjujejo, da z zadušitvijo upora še davno niso odstranjene vse nevarnosti rn potrebno bo še mnogo državniške •■ ■»■ ■■■■ Bivši grški kralj in kraljica spretnosti, da bo grški narod našel zm~ željeni mir ter se mogel po svojih legalnih predstavnikih posvetiti reševanju velikih gospodarskih in političnih problemov, ki čakajo rešitve. Veni zeli stični upor je zadal grškemu gospodarstvu hud udarec. Skoro dve milijardi sta šli zaradi tega v brezplodne svrhe in bili tako odtegnjeni grškemu narodnemu gospodarstvu, ki preživlja enako, kakor v drugih državah, hudo krizo. Bolj kakor vse to pa povzroča vladi g. Tsaldarisa skrbi monarhistični pokret, ki je v zadnjem časa zavzel velik obseg. Tsaldarisa sicer očitajo republikanci, da Je sam skriven monarhist, vendar pa Je jasno, da vladi v sedanjem trenutku nače t je tega vprašanja ne bi bilo všeč in bi ji moglo povzročiti nore notranje politične težkoče. Soglasne informacije tukajšnjih listov pa pravijo, da so monarhisti po zadnjih dogodkih v Grčiji razvili žilavo propagando, ker smatrajo, da Hi bil sedanji trenutek za obnovo monarhije najbolj ugoden. Pred vsem mislijo monarhisti na povratek bivšega grškega kralja Jurija, Id ga Je svoječasno strmoglavil boš Venlzelos. Ker Je Venizelos za vselej onemogočen, sodijo, da bi bila obnova monarhije s povratkom bivše dinastije možna. Kakšno je razpoloženje naroda, se Je najbolje videlo o priliki velikih slavnostt po zmagi nad uporniki. V »prevodih 00 nostn številne slike bivšega kralja In kraljice ter ostalih članov bivše dinastije in prav živahno Je narod vzklikal bivšemu kralju. Za primer pa, da bi nastale m povratek bivšega kralja nepremostljive tesV General Kondilis koče, nameravajo monarhisti ponuditi grški prestol angleškemu princu Juriju, vojvodi Kentskemu, ki se je lansko jesen poročil z grško princeso Marino. Na ta način bi se ohranile na eni strani pravice bivše dinastije, na drugi strani pa računajo na to, da bi si s tem zasigurali podporo Anglije in s tem ustvarili varno zaledje proti vsem morebitnim pre- vratnim poizkusom republikancev. Največji nasprotnik teh načrtov pa Je baš zmagovalec nad uporniki, general Kondilis sam, ki je prepričan republikanec Zatrjuje se, da za njegov nagli povratek v Atene ni bil toliko meroda-jen veHčastni sprejem, ki so mu ga priredili, kakor bojazen, da hi monarhisti za njegovim hrbtom izvršili nov prevrat s proklamacijo monarhije. Pred vsem sumijo pristaši Kondifiaa generala Metava. ki je v revolucionarnih dneh Vojvoda Kentsfci stopil v vlado, da podpira — ilifrffli ne načrte. Zato je KondUk* po informacijah pariških Betov že zahteval, naj Metazae zopet izstopi iz vlade. Sploh šefi general KondiBs obsežnejšo rekonstrukcijo vlade. Vlada, v kateri je Kon-difis najmočnejši mož, naj bi se začasna poverila neke vrste diktatura, da U mogla neovirano razčistiti notranji položaj in šele nato H* v volitve. Temu stična ljenju generala Kondifiaa pa se protivi Tsaldaris in tudi predsednik republike Zaimis, ki želi, da se narod čimprej pomiri. Vse to kaže, da v Grčiji niso Izključeni novi zapletljaji, ki lahka dovede jo do usodnih posledec red in mir in vodila splošne parlamentarne voRtve.« V tem smislu je pisal Papanasta siju tudi predsedniku republike in so ga zaradi tega pisma aretirali. Zdaj namerava iz zapora poslati podobno pismo tudi predsedniku vlade Tsaldarisu in mu predlagan nevtralno vlado, ki bi razpisala volitve. Parat, 14. marca. r. >L' LnLrasigeanU obotavlja zanimive podrobnosti svojega posebnega poročevalca v Solunu o pred-agodovand grške revc*ucije Po mnenju dopisnika je dala prav aaaadBJe povo^ za upor rivaliteta roed Verizelosom in generalom Plastirasom Slednji je imel svoj načrt za upor, toda pri tem ga je prehitel Venlzelos. O Plastiraeovih načrtih po-roea dopisnik med drugim: Prve dni januarja je general Plastiras ineognito prispe! v Bolgarijo ter imel v bolgarsko-srakem obmejnem mestu številne konie-reaoe 8 svojimi atenskima prijatelji Ti so obvestili generala, da čas za državni nrmjd 5e ni pripraven, ker liberalci in ve-nizeffieti zaenkrat odklanjajo vsako sodelovanje z generalom Plastirasom. Ge 600 hiš v plamenih Aleksandrija, 14. marca. AA. Veliko naselbino Cankalun v spodnjem Egiptu Je uničil strahovit požar. Zgorelo Je mul 600 his. Ove osebi sta mrtvi 9 jih je težje ranjenih, med njimi tudi dva og-njegasca. Škodo cenijo na 8000 egipt- Abesinija odklanja italijanske zahteve London, 14. marca. r. Današnji »Daily Telegraph« poroča, da se je stanje Italijanskega spona zopet poslabšala. Petnajstdnevna pogojajanja o podrobnostih nevtralnega pasu In o odškodnini, ki jo zahteva Italija, niso obrodila nobenih končnih sadov. Medtem pa nadaljujejo Italijani svoje vojaške prlpimwe. Abesinska vlada je poslala včeraj v Rim noto, v kateri pravi, da odklanja nadaljnja pogajanja Italijan-akfh odškodninskih zahtevah, dokler nepristranska preiskava na ficu mesta ne dodane vzrokov sedanjega spora, italijansko vlado prosi nota, naj jasno m nedvoumno Izjavi, aH želi ta spor resiti z razsodiščem, U ga predvideva za podobne spore ftaBjansko-abeslnsld pakt. 14 vlakov obtičalo v snegu Moskva, 14. marca. AA. Po vesteh iz Omaka je zadnje dni na sibirskih progah ustavljen ves promet. Železniške proge pokrivajo ogromni snežni zameti 14 Trnkov je obtičalo na odprti progi. Oblasti so poslale vojaštvo m pomožne 1 hib 11, da očistijo proge. Novi neredi na Kubi Havana, 14. marca. AA. Splošna stavba je v glavnem zajela vse svobodne pok H ee, trgovino to industrijo. Dance je tzsel odlok, po katerem pride vsakdo, kdor bo spoznan krivim sabotaže in terorizma, pred sodišče, k; ga bo sodilo po kratkem postopku in obsodilo na smrt če bo kriv Nadalje bodo po tem odloku obsojeni vladni uradniki na 2 do 5 let zapora, če se bodo udeležili stavke. Ponoči je eksplodiralo več bomb Tudi streljanje se je čulo Doslej ne poročajo o novih žrtvah. Madrid. 14 marca. č. Španska vlada je poslala svojo kTižarko »Miguel de Cerven-tes« proti Kubi z nalogo, da zaSčit: tamošnje španske državljane Carlos Hevia, ki je bil svoječasno tri dni predsednik Kube. se je umaknil v Hiami na Floridi. Četrta obletnica španske republike Madrid, 14 marca AA Ministrski svet je sklenil, da se bo proslava četrte obletnice španske republike dne 14 t. m vršila samo v zaprtih prostorih brez uličnih manifestacij. Venlzelos bo vrati odnesene milijone Atene. 14. marca. AA. Venizelos je po-slaJ vladi radijsko brzojavko, v kateri naznanja da bo vrnil ves denar, ki so ge vzeli iz državnih blagajn na Kreti (skupno okroi* 10 milijonov drahem). O tem obve sča vlado, ker ga smatra za svoj osebni dolg. Proslava v Solunu Solun, H. marca. A. >m>ci so tudi tu priredili veličastno manifestacijo m proslavo vladne zmage, l/deležilo se je je nad 50.000 ljudi. Govorniki so zahtevali primere kazni za krivce /«i!ostnih dogodkov. V Solunu je življenje zopet normalno, čeprav vlad;« se vedno obsedno stanje. Preventivna cenzura listov je ukinjena. Neke določbe obsednega stanja so omilili neral j* sklenil na u organizirati vojaaki upor na grški naroda* praznik dne 36. marca Ta dan bi bile po vsej Orel ji, p.edvsem pa v atensk: katedrali, svečane s-hizb« božje Pristal Plastiraaa »o notedri člane vla .t: brez strelb do državne oblas-ti Venizeto:* je očiviacK- !*-vedel za te Plasti rasove priprave in gm. je s svojim uporom prehitel za tri tedne Statistika tujskega prometa Beograd, li oiaru 1\ zbrauih otau stičnih podatkih odseka za tujek: promet pri ministrstvu za trgovino id industrijo je obiskalo naša zdravilišča, kopališča n turititične kraje lani 711.421 Jugosloven« v dočlzn Jih je bilo 1. 1933 le 667.792. Pora-* znaša torej nad 6.13 odstotka Tujcev je biic 234.595, 1. 1933 pa le 216.654. para o 1 torej uad 7.78 odstot. Dobodk' od Jugoainvenskin m tujih / tetnikov so znašali po približnih podatk 1 v dinarjih: v klimatskih in p rimo rok K krajih od Jugoslovenov 119.465.250 Dn. od tujcev 144,879.200 Din; v planinsk I krajih od Jugoslovenov 46,975.100 Din. o tujcev 20,14«&5O Din; v kopališčih o Jugoslovenov 121.728970 Din, od tujcev 6,420.300 Din; v turističnih krajih od Ju goslovenov 214.826.550 Din, od tujcev 137^54.680 Din V celoti torej od Jugoslc venov 502,005.870 Din in od tujcev 309 milj. 101.030 Din, skupaj 811.106.9SO Din Maurioe Chevaiier se bo vrnil v Evropo Pariz, 14. marca. AA Iz Hollywooda poročajo, da je znani filmski igralec Maurice Chevaiier razveljavil vse *voje pogodbe, ki jih ima z ameriškimi filmskimi podjetji, ker je nezadovoljen z vlogami, ki so mu jih v zadnjem času dajali Mauriee Chevaiier se bo vrnil v Francijo. Španski princ se ženi Pariz. 14. marca. AA Iz Londona potu Čaje. da se bo poročil tudi najmlajši sin bivšega španskega kralja princ Juan. Zdaj mu je 22 let. Njega smatrajo španski monarhi sti za pravega naslednika španskega presto la, če bi na španskem obnovili monarhi fo Princ Juan je oficir *ngle$k*> mornarice. Vremenska na do ve d Dunajska opoldanska vremenski napoved: Brez bistven b izprememb Pola soma se bo zjasnilo. Zjutraj mraz Sorzna poročila. Ljubljanska borza Devize (z všteto promajo 2i>.o\>. Amsterdam 4976.00—2990.60. Berlin 1760.05 —1773.92, Bruselj 1035.45—1039.51, Curin 1424.22—1431.29. London 2O6.70—208.71.. Newyork 4336.79—13 73 11. Parts 369.81— 391.25. Praga 183.48—184.59, Trst 364,'m —467 7 5. Avetrijek: šiling v privat: . m kli ringu 8.50—8.60. Inozemske bor&e Curih. Bc« grad 2.--, Pariz 20 36, London 14.56. Newyork 307.—. Braae'J 72.— Milan 25.66. Madrid 42 15. Amsterdam 208.96. Berlin 124—, Dunaj 57/0. Pra^ 12 89. Varšava 58 125 Bukarešta JS5. Kcpujte domače Mcgo! Vojna sodišča na poslu Vlada namerava najprvo obračunati z uporniškimi voditelji, nato pa potom volitev izvesti ustavne reforme Senat Atene, 14. marca. r. Ulice grške prestolnice so popolnoma v znamenju vkorakali ja zmagoslavnih vladnih čet. Med prebivalstvom vlada zaradi poraza nad uporniki velikansko veselje. Množica prireja ministrskemu predsedniku Tsaldarisu in vojnemu ministru Kondilisu velike ovacije. V sprevodih, ki se formirajo vedno znova, nosijo manifestanti številne zastave in slike z napisi: Smrt izdajalcem! Vlada je že vse ukrenila, da bo čimprej začela s sodnim postopkom proti upornikom. Vojna sodišča se bodo sestala čimprej ko mogoče. Do zaključka teh razprav bo ostalo obsedno stanje v veljavi, prav tako pa tudi prepoved, da nobeno letalo ne sme preleteti grškega ozemlja. Policija je aretirala še celo vrsto novih Venizelosovih pristašev, med njimi tudi predsednika senata Gonatasa. Zasebna lastnina upornikov bo zaplenjena. Razprava proti Venize-losu se bo vršila in con turna ti am. Njegovo imetje bodo razprodali, njegovo vilo pa spremenil: v mestno hišo. Veliko očiščevalno akcijo namerava vlada izvesti tudi med državnim uradništvom. Dalje se računa, da bo razpustila vse reakcijonarne in venezelistične organizacije, prav verjetno pa tudi senat, v katerem imajo venizelisti večino. Chn e bodo politične razmere pomirile, na-neravs vlada rasutaati irr^e voHtrs in nato izvesti iapremembo ustave, se bo ukinil. Atene, 14. marca. AA. Pred iueuajtui sodiščem bo kakih 300 upornikov. V Bolgarip internirani Sofija, 14. marca. AA Grškega generala Kamenoaa te oficirje njegovega štaba, ki so pobegnili na Bolgarsko, so rte raj odpeljan v Kraljevo. Bolgarskim ob-lastvotn so prijavili vsega 196.000 drahem, ki Je njihov« lastnima. Ta denar v bolgarski protivrednosti Jim bodo bolgarske oblasti postile sa njtaove ossbae po- Venizelos se bo preselil v Francijo? Italija mu je za&unto dovolila azil, bi se ga pa rada Bm- pre| iznebila Atene, 14. maroa. d. Kakor se doznava, je Venizelos pred svojim odhodom s Krate sprejel nekatere inozemske novinarje in jim izjavil da so njegovo edino upanje aadaj še njegovi francoski prijatelji, med katerimi hode f eksiln preživeti veeer svojega življenja. Rim, 14. marca. AA. Venizelos Je danes dopoldne prispel v Rodos Otok lahko zapusti kadar hoće, ker Je popolnoma svoboden. Prav tako mu bodo dovolili potovanje v Italijo. Italijanski krogi mislijo, da grška vlada ne bo zahtevala njegovo izročitev. London 14 marca. AA. Reuter proča: List >Dair? Te!ejrrapb< prinaša članek o ponesrečeni grški revoluciji in o njenem voditelju ter pravi: Vsa Evropa »e je zgrozila, As &a Je v.oc< veliki mci in domoljub Ve- niselos vplesti v toli bazardno m reci mo bndodeMco igro List zakljanuje, da je Venizelos to pot dofivel kooeni polom m da čaka tega modernega Temistokla dosmrtno izgnanstvo — rasen, ee grška vlada ne bo pretirano izrabila te svoje zmage m take zbudila nezadovoljstvo med prebivalstvom. Pariz, 14. marca. AA Posebni poročevalec »Intransigeanta« je obiskal bivšega ministrskega predsednika Papanastastja v zaporu. Papanastasiju ki se Je v zadnjem času zopet približal Venizelosu, mu je izjavil, da obžaluje državljansko vojno v Grčiji. »Toda opozoriti vas moram na to,« je dejal Papanastasiju »da je vlada prav tako kriva teh dogodkov kakor uporniki. Državljansko vojno v Grčiji je mogoče prepreči« le na ta način, da sestavijo iz-venstrankarsko vlado, ki bi Uporniška konkurenta Bazen Venizelosa je tudi general Plastiras pripravljal upor, ki pa bi imel izbruhniti šele 25« marca Strmo 2. SLOVENSKI If A R O D«, dae 14. marca 1935 SteV 61 Maruszarz je skočil že 90 metrov je bila temeljito preuref prišel odgovor F18 le Hatede-Planica, 14. marca. V Planici je danes prekrasen solr.C-u i dan. Solnce je te na vse zgodaj posijalo izza gorskih vrhov in je vso dolino zalilo / zlatimi žarki. Snega je dovolj. V senci gozdov je idealen pršič, sicer je pa sneg osrenien in za smuko dosti dober. V domu Ilirije ie zavladalo zadnje dni živahno vrvenje, ki ga je povzročil prihod inozemskih tekmovalcev. V njem so nastanjeni Poljaki in Norvežani, avstrijski skakači pa imajo na razpolago novo zgrajeno vilo Mojmir v vasi Rateče, blizu postaje. VaS poročevalec se je razgovarjal z ini. Bloudkom, ki je glede skakalnice izjavil: Skakalnica je bila temeljito preurejena. Vsa dela so bila izvršena v zadnjih desetih dneh. Že lani je nudil pogled na skakalnico veličastno sliko, po popravilih pa je vtis skoro nepopisen. Obe strani skakalnice obroblja sveže zasajeno grmičevje, tako da se človeku zdi, da vidi pred seboj veličasten slap. Most na skakalnici so pomaknili za 10 m nazaj. Popravljen je tudi lok pri hrbtu (del doskočišča takoj za mostom) tako, d« sneg ne leži ved na zemlji, temveč nt leseni podlagi tramovja. Zalet >ani jo bil podaljšan za 10 m, drugi višji del zaleta pa dvignjen za 8 m. Sploh se je vsa oblika skakalnice znatno izpremenila. Most se zdi znatno nižji, in sicer zato ker je hrbet doskočišča, ki je tik ob odskoči-iču, dvignjen za 2 m. Doskočišče je bilo prav tako preurejeno. Naklonski kot pri 10o m je znatno strmejši kakor lani in je oblika doskočišča popolnoma parabohčna. Dočim lani sploh ni bilo mogoče skočiti manj kakor 50 m, je paraboiična oblika doskočišča spremenila položaj tako, da so zdaj skoki mogoči od 33 do 100 m, kar popolnoma odgovarja pravilno zgrajeni skakalnici. Tudi iztečni lok, ki pri približno 100 m prehaja v ravnico, je dobil parabolično obliko. Na tem mestu so izkopali približno meter snega in ga je tu mani kakor drugje. Skakalnica oziroma doskočišče je bilo razširjeno in so v to svrho morali ob straneh posekati več smrek. Vsa dela so bila že včeraj končana in so zato nekateri skakači te popoldne pričeli s treningom Zlasti se je izkazal Stanislav Marufioarsz, ki je bil v začetku sicer nekoliko uesiguren, v nadaljnjih skokih pa je pokazal, da prav nič ne zaostaja za najboljšimi norveškimi tovariši. Njegov najdaljši skok 66 m dokazuje, da se nam obetajo v nedeljo presenečenja. Snoči so pod vodstvom Hanea Ederja prispeli v 1'lanico avstrijski skakači Bdi Ual-leitner, Anton Funner, Maks Hauser, Mar-kus Maier, Andrej Krallinger, Valter Rein-hart, Josef Benedikt, Willy Kostinger, Fer-diuand Ziegler, Josip Bradel, Franz Wie-ser, Hans Mariacher. Gregorija Hella še ni, pričakujejo pa njega in še druge avstrijske tekmovalce danes. Vsi skakači so danes dopoldne trenirali na veliki skakalnici. Danes so le prišli Avstrijec Gregor H 611. Norvežana Paru p in Guttormien. MARUSZARZ 90 m! Dopoldne okrog 11 so odlli zbrani skakači na skakalnico in pričeli trenirati. Ze današnji dan je pokazal, da bodo v nedeljo padii v Planici vsi dosedanji rekordi. Pri današnjem treningu so bili doseženi naslednji rezultati: Soresnsen 76 m, Andersen 86 m, Czech 67 m, Bradi 72 m. Reinhart 58 m, Mam-szarsz 90 m, Novsak 57 m. Sorensen 80 m, Pribošek 57 m, Kčstinger 65 m, Andersen 87 m. Vsi so skočili v lepem stilu, nobeden skakač ni padel. Trening se bo popoldne nadaljeval. Planiška skakalnica priznana Ljubljana, 14. marca. Nestrpno pričakovani odgovor je končno vendarle prispel. Poročali* smo, da je predsednik FIS kapetan Oestgaard na prošnjo glavnega tajnika JZSS g. Gorca, sklical izredno sejo FIS kjer se je razpravljalo samo o planiški skakalnici. Seja bi morala biti ie v torek, zaradi zaprek pa se je upravni odbor sestal šele včeraj. Na seji so ugotovili, da skakalnica v Planici odgovarja predpisom FIS m jc bila na podlagi te ugotovitve skakalnica postavljena v II. kategorijo. Skakalnice, ki spadajo v to kategorijo, so dovoljene za vse mednarodne prireditve iz-vzeraši prvenstvo FIS. JZiSS je bil o tem sklepu danes službeno obveščen. Zdaj so odpadle vse zapreke in bo tudi norveški savna dovolil svojim skakačem udeležbo. Do te ure službena prijava glede imen skakaeev še ni prispela, pričakujejo jo pa vsak trenutek, Sinoči je dopotovalo v Planico 12 avstrijskih skakaeev iz Salzburga, Hofgastei-na, Badgastedna in Kitzbnchla. Vodi jih službeni zastopnik avstrijskega saveza Eder, ki jc izjavil, da je od avstrijskih tekmovalcev največji favorit Mariacher, ki da je letos v mnogo boljši formi, kakor znani Gregor H611. Avstrijci bodo danes že pričeli s treningom. Češkoslovaški tekmovalci, ki bodo startali tudi na mednarodni skakalni tekmi v nedelio. so včeraj odpotovali iz Prage in jib opoldne pričakujejo v Planici. Ceako vrsto vodi inž. Machaček. Poleg Bar tona, Simunka Vrane, Kadavvja in Steinmuiler-ja, so prijavili še Cbluma. Danes pričakuje iZSS tudi prijavo nemškega saveza, ki je pismeno sporočil, da so bili že 3 njihovi reprezentanti pripravljeni na odhod v Planico, pa so jih zaradi prepovedi FIS zadržali. Ker prepoved ne velja več, lahko upamo, da bodo v Planici skakali tudi Nemci. Izpred novomeškega sodišča Novo mesto, 13. marca. Pred novomeškim okrožnim sodiščem, pred senatom trojice, ki mu je predsedoval s. o. s. Božidar Romih, se ]e vršila te dni kazenska razprava zoper 381etnega veleposestnika Jožeta Omahna iz VeL Gabra, Smetne zasebnico Planinšek Marijo iz Mirne in njeno 2Sletno hčerko Karolino. Državno tožilstvo je obtožilo Omahna in Pla-ninškovo Marijo zločinstva napravljanja lažnih Listin in zločinstva zoper imovino 8 prevaro, vse tri obtožence pa zločinstva zoper pravosodje. Novomeški odvetnik dr. Olobevnik je 2S. jan. 1961 vložil zoper zakonca Karla in Marijo Planinšek, ki imata trgovino in posestvo na Mirni, izvršilni predlog za prisilno dražbo njunih nepremičnin zaradi Din 27,677, in sicer kot cesijonar Karla Pečenka. S sklepom sreskega sodišča v Trebnjem pa je bilo posestvo zavezancev z dnem 15. maja 1981 domaknjeno graščaku Klementu Belokvju z Mirne za Din 578.200. Glasom razdelilnega sklepa z dne L avgusta 1931 je prišel Omahen Jožo, ki je bil na podlagi zadolžnice z dne 15. decembra 1930 vknjižen za znesek 65.715 Din s 7 odstotki obresti od zgoraj imenovanega datuma na posestni polovici Marije Planinškove le deloma do kritja i zneskom Din 43.745, dočim je s preostankom svoje terjatve propadel. Upniki Planinškove, Ludovik Gerk-man, Erjavec Frane in Strah Engelbert so že na razdelilnem naroku ugovarjali, češ, da terjatev Jožeta Omahna sploh ne obstoji in da je fingirana samo zato, da bi Pla-ninškova i r. dražbe odnesla gmotno korist na škodo tabularnih upnikov. Sodišče ugovora tedaj ni upoštevalo in je zavrnilo gori naštete na pot civilne pravde, ki so jo res začeli. Na razpravi pa sta priči Marija in Karolina Pianinškova pod prisego izpovedali, da je Omahen Mariji zares posodil glasom potrdil skupno 56.500 Din. Tožniki so bili primorani tožbo umakniti, da se izognejo nadaljnjim stroškom. Dne 28. marca 1934 je isti Omahen Jože vložil na sreskem sodišču v Trebnjem tožbo zoper Koleno Alojzijo, posestniro na Mirni in sestro Marije Planinškove zaradi plačila posojila Din 5000 in 6 odstotnim obraslim od 19. januarja 1963 dalje. Sledila je nova pravda in je bil zaslišan tudi Planinšek Karol. sin Marije Planinškove, ki je izpovedal, da mu je bilo dobro znano, da je vknjižba Omahna Jožeta iz zadolžnice z dne 5, decembra 193o za Din 6*5.715 fingirana. Sreski sodnik je zamotano zadevo odstopil z dne 19. maja 1934 državnemu tožilstvu v Novem mestu zaradi suma zločinstva po par. 144-1 kaz. zak. Marija Planinškova je zdaj skesano priznala, da je bila zadolžnica zares fingirana. Iz razdelilnega sklepa pa je tudi razvidno, da je v pravdi po krivem prisegla. Obdol-žena Planinšek Karolina istotako priznava, da je po krivem prisegla, in sicer na nasvet Omahna. Omahen sam vse dokazane mahinaeije odločno taji. Sodišče pa se je prepričalo o krivdi vseh treh in je obsodilo Omahna Jožeta na 3 leta strogega zapora. Din 2600 d' Ani in na izgubo čast- nih prav4' j 3 let. Planinšek Mari- I jo na 1 leto in 5 mesecev strogega zapora, Din 1000 denarne kazni in na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Njeno hčerko Karolino pa na 4 mesece strogega zapora. Nova pota v stenografiji Ljubljana, 14. marca. Za zda.} se kaže. da ustanovitev Slovenskega stenografskega društva pomeni začetek nove dobe za našo stenografijo, dobe napredka ter izpopolnitve. Slovenska stenografija je sicer dobra, toda snoci smo se na predavanju stenograiskega društva na trgovski akademiji, kjer jc predaval društveni predsednik prof. dr. Svetel j, prepričali, da tudi stenografija sledi duhu časa, razvijajoč se po izsledkih znanosti ter praktičnih izkustev. Obžalovati je treba, da predavanje ni bilo bolje obiskano ter prirejeno pred širšim občinstvom. Ni bilo zgolj tako strokovnega značaja, da bi ne zanimajo rudi nestenografov m lahko bi pridobilo precej novih prijateljev brzopisa, škoda bi bila, če bi predavatelj ne objavil svojega predavanja v celoti; o njem poročamo le po poročevalski dolžnosti. Predavatelj se je v prvem delu temeljito bavil s tekmeci stenografije, z zvočnim posnemanjem govorov in strojepisjem, a je prišel do zaključka, da ima stenografija vendar nekatere prednosti m da ie ne bo moglo iznodriniti, odnosno nadomestiti nobeno drugo moderno sredstvo. To tudi dokazuje razvoj v visoko civiliziranih državah, kjer je stenografija prodrla na vsej črti v gospodarskem življenju in kjer uradnik ne more dobiti službe, če ne zna stenograiije. Predavatelj je tudi navajal Številke, koliko delovnih ur prihranijo v nekaterih državah s stenografijo, gre za ogromne prihranke na izdatkih in energiji. V drugem delu sc je temeljito bavU z novimi smermi v stenografiji, predvsem z dvema bolgarskima sistemoma bolgarskih parlamentarnih stenografov Boteva in Antonova. Naši stenografi so navezala z bolgarskimi tesne stike lani ob Bezenškovi proslavi in medsebojno sodelovanje bo nedvomno mnogo koristilo naši stenografiji, kar je dokazalo že predavanje samo na sebi. Predavatelj je prišel do zaključka, ko nam je obrazložil oba sistema tako dobro, da smo se ju lahko naučili, da se bomo lahko marsičesa naučili od Bolgarov. Omenjal je tudi razvojne smeri v drugih stenografijah, v italijanski nizozemski, angleški, t. j. do sistemov, ki so najbolj prilagođeni posameznim posebnostim jezika. Nova bolgarska sistema sta baje epohalnega pomena za ves razvoj stenografije, nista pa še praktično preizkušena. Nedvomo bodo tudi naši stenografi radi prevzeli od Bolgarov, kar se bo i kazalo dobrega. Slov. stenografsko društvo hoče res služiti napredku naše stenografije v splošnem. Zato bo prirejalo pogosto predavanja, ki imajo na nje dostop vsi, prirejalo pa bo tudi tečaje m ko bo dovolj članov, bo izdajalo stenografski list. Upamo, da bodo njena prizadevanja podprli vsi, ki odločajo o našem napredku v prosveti in gospodarstvu, kajti razvoj in razmah stenografije pri nas nikakor ni podrejenega-pomena, kar dokazujejo druge države. Seja mestnega sveta ljubljanskega Ljubljana, 14. marca. Včeraj je bila prva seja ljubljanskega mestnega sveta pod novim županom dr. Ravnikarjem. Župan se je najprej spominjal 85 letnice rojstva predsednike bratske češkoslovaške republike Masarvka, ki mu je v imenu ljubljanskega mesta brzojavno čestital, potem je pa počastil spomin nedavno umrlega častnega meščana polkovnika švabiča, dalje senatorja in bivšega občinskega svetnika dr. Rožiča, pisatelja dr. Zbašnika, veletrgovca Stupice, univ. prof. F ros t a m vodje mestne prodajalne električnih potrebščin Jaka. Občinski svetniki so počastili njihov spomin stoje. Prav tako so tudi počastili spomin v Ameriki umrlega zaslužnega našega rojaka Mihajla Pupina, Potem se je župan zahvalil bivšim mestnim svetnikom inž. Bevcu, Rudolfu žitniku in Franu Zajcu za njihovo uspešno delo v občanskem svetu. Ker je mestni svet. dr. Bohinjec odložil načelstvo perso-nalno-pravnega odseka, jc bil na njegovo mesto soglasno izvoljen dr. Milan Šubic. za pod na čelnika pa Fran Rupnik. Sledila so razna poročila in predlogi, tako o razrešnici z*i mestne račune za leto 1929, 1930 in 1931, o odobritvi licitacije sa tlakovanje Bleiweisove ceste, o raznih prošnjah za parceliranje, o prošnjah za podelitev doroovinstva itd. V barjanski od bor sta bila delegirana mestna svetnika Verbinc in LovŠe, v pasilski odsek so bili izvoljeni mest. svetniki Josip Turk, inž. Pavlin, Ivan Dacht, Vrbinc. prof. Jare Josip Lombar, mestni fizik Rus in magi-stratm nadsvetnik dr. Fux. v odbor sa osnovne šole ravnatelj Maks Hočevar, zdravnik dr. Ahčso, mestni svetniki Adamič, Rupnik. Blagajne in Ambrožič ter vpokojeni Šolski upravitelj Alojzij Potočnik. Podžupan prof. Jarc je predlagal, naj se ustanovi mestni muzej, ki naj bi bil v Auerspergovi palači na Napoleonovem trgu. Predlog je bil soglasno sprejet. Župan dr. Ravnihar je poslal v imenu mestne občine pismene čestitke gledališkemu igralcu v Zagrebu Hinku Nučiču. Mestni svet. Pičman jc vložil nujni predlog glede podaljšanja ilirske ulice do Vido v danske ee-bte. Predlog je bil odkozan finančnemu in tehničnemu odseku v redno postopanje. Končno jc bil soglasno in z velikim odobravanjem izvoljen za častnega občana mestni svetnik g. Josip Turk. ki jc žc 40 let član občinskega sveta ljubljanskega in bo v kratkem praznoval 70 letnico rojstva. I i ljc uspevalo v našem kraju. Sadjar-^k: strokovnjaki so namreč po krajevnih izborih točno določili ea vsak kraj v dravski banovini ono vrsto sadnih dreves, ki v dotične m kraju z ozirom ns višinsko lego« klimatične prilike m zemljo najbolje uspevajo. Zato sadjarji, ne zamudite tegs zanimivega predavanja. — Občni zbor obrtnikov. Dnsjtvo ju-U oslov enaki h obrtnikov, podružnica v Trbovljah bo imela svoj letni občni zbor 19. t. m. ob 14. uri v gostilni Volkef na Vodah. ŠAH - i Bela sestra LJubljana, 14. marca. FIlm tega imena smo sicer ie videli in se naša javnost gotovo tudi se prav dobro spominja, saj je po vsem svetu zbujal senzacijo. Sinoćnja premiera v kinu Matici nam je pa pokazala popolnoma nov in Se lepši film, ki še pretresijivejSe slika tragedijo zaljubljenega para, ko gre zaročenka v samostan, ker je prepričana, da je njen Ženin padel v vojni. Novi film je delo firme Metro-Goldv.*yn-Mayer, v glavnin vlogah pa igrata Clark Gable in Helena Haves, ki je za to svojo kreacijo dobila prvo nagrado filmske akademije. S to svojo vlogo je se prekosila LiHano G lah v starem filmu, ki je z >Belo sestro« postala evetovno slavna. Tudi vsebina je v marsičem izpremenjena, posebno razburljivo je pa naslikana zračna bitka nekje na soški fronti. Knez Chiaromonte je zadolžen čez glavo in želi, naj hčerka Angela vzame bogatega Ernesta. Na sijajno naslikanem karnevalu se pa Angela zaljubi v drznega letalskega oficirja Severija. Knez poroke ne dovoli In Angela zbeži od doma k svojemu ljubeku, a razjarjeni oče jo divje zasleduje z avtomobilom in se pri karambolu s hčerkinim avtomobilom smrtno ponesreči. Upniki se poiaste vsega premoženja in Angela Živi a svojo staro strežnico popolnoma osamljeno. Zaradi žalosti za očetom ee brani poroke a ljumjenim Severi jem. Nenadoma izbruhne vojna in tudi Severi mora na. fronto, kjer v zračni bitki pade v ujetništvo, v domovini ga pa proglase za mrtvega. Angela gre v samostan k belim sestram, ki strežejo bolnikom in ranjencem. Severi pobegne z letalom iz ujetništva in najde Angelo ter zahteva, da izstopi iz reda, da se poročita. S krvavečim srcem pa Angela ostane zvesta svoji zaobljubi in končno zatisne oči spet ranjenemu umirajočemu svojemu ženinu. Vsebina je sicer sen Um en talna, da pri predstavah teko solze v potokih, vendar pa novi film ni osladen in bo zaradi prekrasnih in tudi zanimivih slik karnevalskih svečanosti in zračnih bo^ev ter zaradi odlične igre vseh glavnih igralcev zadovoljil vsakega obiskovale?.. Iz Trbovelj — živilski trg. VČerajSnji živilski rrg je bil slabo založen, pa tudi kupcev je bili malo. Pozna se, da smo tik pred delavskim plačilnim dnevom, zato kmetice in branjevke ne računajo z živahnejšim prometom. Sicer pa tudi ob plačilnih dnevih ne prodajo vsega, ter morajo največkrat nesti blago neprodano zopet domov. Ker so tukajšnje branjevke godrnjale, je občina uvedla strogo tržno nadzorstvo, tako da je sedaj prodajanje kmetskih pridelkov po hi^ah zabranjeno. Kmetice in branjevke smejo prodajati blago edinole na tržnih stojnicah, kjcT morajo cene poedi-nim proizvodom vidno označiti. — Cene kmetskim pridelkom se zadnjih 14 dni niso bistveno spremenile. Edino jajca so se pocenila. Dobi se jib že 20 za kovača. Tudi maslo ima stalno ceno, t. j. kg 34 Din. Tudi kokoši so se nekoliko pocenile, saj se dobi danes na trgu lepa kokoš že za 30 do 22 Din. Sur se prodaja kg po 8, smetana liter po 12 Din, srednje lepa jabolka po 4 Din, fižol pa po 3 Din kg, merica motovilca se je prodajala po 2 Din, merica radiča pa no 3 Din. — Predavanje o zimskem škropljenju sadnega drevje. Tukajšnja sadjarska in vrtnarska podružnica priredi na praznik 19. t. m. ob 8. uri zjutraj v dvorani gostilne Pust (pri Spancu) praktičen tečaj m predavanje o zimskem škropljenju sadnega drevja. Ker je ta tečaj odnosno predavan ie velikega pomena za kmetovalce in ostale sadiereice. se ga naj v največjem številu udeleže. Pri tej priliki prejmejo vsi sadjarji tudi točno pptasnjlo katero vrste sadnega drevja naj nabavljajo, da bo bo lz L j. iah. kluba. Za splošni turnir LSK se je prijavilo osem šahistov in se jc prvo kolo pričelo v sredo ob 30. Nato se bo igralo vsak nadaljnji petek In sredo ter bo turnir tako končan v 4 tednih, kar bo omogočilo nato še razpis višjega turnirja. Glavni turnir se bo ne glede na <>ba ta turnirja tudi vršil v tej dobi. Igralni večeri so dobro obiskani m prav živahni. Posebno noto jim daje naš prvak prof. dr. M. Vidmar, ki se jih stalno udeležuje in ki je izrazil veselje, da sc goji v klubu šah, kakor je treba, kar jc v nemali meri omogočila srečnejša izbira društvenega lokala v »Zvezdi«, šahisti se kar zgrnejo okrog mize, kjer igra na> velemojster, pa bodisi, da »daje lekcije« kakemu nadebudnemu igralcu iz reprezentance, bodisi, da proučava partije iz vedno bolj napetega turnirja v Moskvi. Posebnega priznanja jc pri tem deležen dr. Lasker, ki bo med prvimi zmagovalci na tem turnirju. Capablanco jc na primer tako gladko in močno pora/il, da se je dr. Vidmar pošalil z značilnimi bcoedami: ♦Ta stari mladenič ti pa res neverjetno igra.« Dr. Vidmar jc bil obveščen o pripravah za ustanovitev Slovenske šah. zveze, ki so bile na dveh sestankih med zastopniki LSK. št. Petra in Triglava že tako dovršene, tako glede pravil, programa in poslovanja, sledeč pri tem smernicam, ki jih je že pred leti jasno in določeno začrtal ravno dr. Vidmar, da se bo v četrtek na tretjem sestanku že konstituiral pripravljalni odbor, ki bo pričel takoj z delom Sicer pa bo ta odfoor sam o vsem tem obširneje poročal. Dr. Vidmar je obljubil, da se bo tega sestanka sam udeležil, kar zaaei, da bo Zveza tem gotovej.se laaivela. Za torek (ob V4 20-) razpisuje klub ns pobudo g. Cirila Vidmarja brzoturnir s predpisano otvoritvijo: »kraljevim gambitom«, hoteč tako vsaj nekoliko rehabilitirati, kot zastopnik »klasične šole«, to nekdaj tako priljubljeno in živahno, pa od »moderne« tako zaničevano otvoritev. Da bo stvar še bolj zanimiva, je v ta namen daroval tri lepe nagrade v obliki šahovskih knjig. SOKOL Praznik sokolskega prosvetnega dela V Beđel)o IT. t. m. se zhero v Kranju profevetarji gorenjskih sokolskih društev na evoj redni zbor, pevci in godbeniki na na svoj četrti skupni koncert. Zbor pro-svetarjev bo obravnaval tekoče zadeve in bodo prosvetarji poročali o potrebah in aktualnostih v svojih edinlecuh. Storjeni bodo sklepi, ki so važni za današnji čas, posebno glede na idejno vzgojo naše mladine. Ob lf>. uri se pa prične koncert, na katerem bodo sodelovali pevski zbori društev Kranj, Kadovljica, £kofj*t L«oka, Podbrezje in Straž i šče. Pri skupnem orkestru sodelujejo godbeniki društev Kranj, Radovljica, Jt senice in Bđed. Posebno ljubka toeka pa bo mlad»inski zbor Claebenc šole v Kranju. Kot posebni zbori bodo nastopili Radovljica, moški in mešani zbor, Kranj, ženski, moški in mešani zbor in moški zbori društev Pod-brezje, Stražtišce in škofja T^oka. Natančnejši sporedi so razvidni na lepakih in posebnih fcstih, ki so na razpolago. Višek sporeda pri teh koncertih je vedno sklepna točkii, pri kateri nastopijo združeu! vs«i zbori in orkestri. Za letošnji u as t op je zložil nnš priznan: skladatelj, prof. Emil Adamič, v prav kratkem času ^c\!.častno skladbo na besedrtlo pesnika Cvetka Golarja »Budnica« in jo posvetil sorenjf kiui sokolskim prosvetarjem. V tej kompoziciji ima Izmenoma besedo ženski zbor. moški zbor in orkester posamezno, ki ae zlije skupno v mogočnih akordih pri pozivu boga Trigiava in Peru na »Slovan, ne vdaj se! Udari U Skladba napravi ua posiušajca mogočen vtis. Sokolsko članstvo, ki mu je mogoče posetlta naš koncert, naj ne zamudi prilike, saj so zveze z vlaki ugodne in se lahko pod danimi pogoji, ako se jih vo»i najmanj 10 skupaj, poslužite polovične vozni ne. On*i pa, k3 jim jc pose t oneono-?<>čen. naj se zbero pri kakem čJanu, ki :ma rad U »aparat, ker bo tu da letos koncert o<^dajabi ljubljanska radiopostaja. j Konec je določen tako, da bo*!<' po»etnik: še iLkk- :oV'V receffce r!«ke za po vratok. Sestre in bravj*« p^kai^lc, da sinu ena, mrsa *i uTlJlTj sokolila družina, k ina ceniti sw»je kulturne delavce, in p-kafcite to z mnogobrojnim obit-koin kon certa Brate prosvetarje pa poživljam-Vsi na zbc:. niaujkati ne *me nobeden ker Je zbor obvezen za vte: Zdravo! ★ — »Erika« na Jeseniškem »okolskem odru. Marljivi sokolski gloilaliiflcl < pripr:t\lja vprizoritOV operete »Erika« 1 ki je dotivela Izreitaio lep uhpeb v ljub Danskem S/teaaJIsou, v Brnu, CleveJasMi in drugod, l^ibreu- je BpisaJ s Maka S mončuč, «an Narodoiega sjedni šča Ljubljani, ugiaebil pa nadarjeni skladu tel j br. Janko Gregorc iz Utubljauc. Pr prodsta\i bo sodelovalo nad s«> oseb. m««; njimi 30 g<- kab. NaatovSfl vic#a igra in poje sestr« Herta Razinaer - Morilčeva, a tudi v»« ostale s 1 • ne partije so v zelo Jobr lasedbi. Godbe j*' lahka in mok>dMjo*mi in prepletena z vlotkri iz motivov na&ih narodniih peami. Pokotekn oder bo z \ i»r zoritvijo Brike« nudil občinstvu prijetne, užitka polne ure in uverjoni smo, da bo prijetne glasbe in dobre ifirre željn^ občinstvo večkrat napolnilo dvorano. KOIvKD.VK EhuieM: Četrtek, 14. marca; katohCa.ru Matilda. Svctovid. DANA6KJE HUMHMTVS Kino Dutica,: Bela sestra (Helene Havei in Clark Gable). Kino Ideal: Cirand-hot^l (Grrta tiarbo) Kino I>vor: Zena v džungrh. Ki o o Hiška. Poslednji kora.v Splo&no žensko društvo: Jano pc vajijc o Fran tiski Plaminkovi ob i&. v dvorani mestnega magistrata. Klub e*ipera.ntlstov: Občni zbor ob 20 klubovem lokalu. Rencirvnl častniki: Predavanj ob 20 oficirskem domu na Tal>onj DFaiBVE LEKAKN ■ Danes: Dr. Piccoli, TvrSevu cesta 6, H< čevar. Celovška cesta 62, in Gartus Me ste, Zaloška cesta V soboto ob 110. bo govoril n radnu Bjfl nister za poljedelst\o fitambulska roža«<, eno naj-privlačnejših operet poslednjih maribor akih .^zon. Nabavite si vstopnice tako ker je to gostovanje, zvezano z izredno v-llkimi ?rroSki in v primeru, da gledališč^ ne bo razprodano. Mploh do nj^pra rv ho moglo priti. OKROŽNI ODBOR OBRTNIŠKIH ZDRUŽENJ V LJUBLJANI javlja tužno vest, da je danes ob 3. uri zjutraj omahnil sredi dela v prezgodnji grob njegov zaslužni in prvi predsednik, gospod Cip (pti&teu solastnik tvrdke Prlstou & Bricelf Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 16. marca 1935 ob \3. uri popoldne izpred hiše žalosti. Hrenova ulica št 12. Obrtništvo bo svojega neumornega javnega delavca ohranilo v hvaležnem spominu. Uprava« ELITNI KINO MATICA TKLJCFON 21-24 Danes ob #^ 7a5 tn 9.16 ari velika premiera prekrasnega filma Sodelujejo: Helena Hayes Clark Gable Lewis Stone BELA SESTRA Zgodba ljubezni mladega dekleta. Največja ljubezenska drama to je film ZA VAS DNEVNE VESTI — Predstavniki pogodbenih aoot pri prometnem ministru. i>'irj * u, r. J4 orjaa-xacije državnih pogodtbenih pocš+arj~.v, sestavljena iz delegatov iz raznih krajev države, je posetila včeraj prometnega ministra ing Vri Ji ca in mu izročila spo-mt-nioo. proseč ca, naj bi se iovolna po-grodbenini pestarjcni polovična votn'.na na državnih železnicah. Pravilnik o pogodbenih poštarjih naj bi se rzpremeirll *n popoln ii. Vsem pogodbeniru poštarjem aaj bi se splačala zaostala nagrada sa oeuurao de k) pri tolegrafu in tel if on u 's prejšnjih let. Minister je obljubil, da bo po možnosti ustregel upravičeam žt';am pogodbenih poštarjev. _ Jugoslovenska. turistična, razstava v Pragi. V torek dopoldne je bila otvorjena ▼ industrijski palači na starem razstavišču ▼ Pragi ju gosi ov enaka turistična razstava kot del pomladanskega praškega velesej-ma. Otvoritvi so prisostvovali med drugima nas poslanik v Pragi dr. Grisogono, le-gacijski svetnik dr. Bajič, jugos lov enaki honorarni konzul Bradanovič, podpredsednik praSkc trgovske zbornice dr. Oberthor itd. Velike fotografije in barvni tiski kažejo poeetnikom razstave lepote jugoslo-venskega Primorja in jugoslovanskih planin, opozarjajo jih pa tudi na arhitektonske znamenitosti dalmatinskih mest. Diagrami kažejo, kako poceni in udobno lahko človek preživi v Jugoslaviji počitnice. — Odmevi nedeljskega zborovanja v Sevnici. Tudi zagrebške »Novosti« in beograjska »Politikam priobeujeta danes kratki poročila o veliki manifestaciji v Sevnici za zgraditev železnice St. Janž— Sevnica. Tako je zavzela akcija za 10 pre potrebno železnico v kratkem času naj&ireo obseg, vsa javnost sirom države je opozorjena na nujno potrebo čimprej* nje zgraditve te važne že-lozniš&3 proge. Zoiij pač smemo opatij da bomo žc esni> oo št- Janž—Sevnica končno dobili. _ Brezposelnost med grafičnim delavstvom. Tudi med našim grafičnim delavstvom vlada vedno večja orezposelnost. Samo zagrebška podružnica Saveza grafičnih radnika je izplačala lani nad 3 milijone Din podpore svojim brezposelnim članom. Nekateri čakajo na zaposlitev že nad 5 let. Podružnica je sklenila ustanoviti v Banjaluki svojo Uokaruo, kjer bode zaposleni brezposelni Člani. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije enkrat do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Frana Jo-sefove grenčJoe«. Zdravniška poročila fe boLniftnic svedočijo. da radi pijejo »Franz Joaefovo vodo« zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brce neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Fraoz -Jose f ova grenčica« se dobd v vseh lekarnah, dro-gerijah in »pecerijgkMi trgovinah. — Carine prosto žveplo za vinogradnike Trgovinsko ministrstvo je obvestilo splitsko trgovako zbornico, da je njen predlog glede odprave carine na žveplo za vinogradnike že poslalo finančnemu ministrstvu. Pričakovati je tor*j. da bo carina na žveplo, ki ga rabijo vinogradniki, v kratkem odpravljena. * — Pogubno širjenje spomin bolesni v Zagrebu. V Zagrebu so se pokazale težke posledice zakona o pobijanju spolnih bo-iezni. Položaj se je po uveljavljanju tega zakona zelo poslabšal, kajti prostitutke zdaj niso več pod nadzorstvom in njihovo Število atain-* narašča. Pogumna so se začele Žiri ti spolne bolezni. S tem vprašanjem se bodo pečali zagTebski zdravniki na svojem prihodnjem zborovanju. Zdravniki so tudi v drugih mestih ugotovili, da so rezultati zakona o pooiianju spolnih bolezni, kolikor gre za odpravo prostitucije, povsem negativni. _ BjpnJDi Je taborna na Veliki planini. Suh princ se udaja smučkam, ki drve po obronkih obširne planine. Snega je okrog poldrug meter, pršiča pa preko 30 cm. Dostop je lahak iz Stahovice mimo Sv. Primoža, do vrha je tri ure hoda. Nosači so na razpolago v Stahovici- V Triglavskem pogorju je že oskrbovana koča pri Triglavskih, jezerih. Od 18. marca dalje pa bosta oskrbovani tudi koča na Kredarici in Stanieeva koča. Za smučarje je zelo prikladno, da krenejo na turo v soboto popoldne ter se vrnejo na praznik v torek zvečer. — Beograjčani v Planici. Jeograjski »Putnike priredi v nedeljo 'zlet v Plana -oo k mednarodnim skakalnim te ima m Izletniki se odpeljejo iz Beograda v soboto ob 14.40 in bodo v Ljubljani ob 1.30 Prenočril! bodo v Ljubljani, v nedeljo cb 7.30 se pa odpeljejo v Rateče-PIanico. Vrnejo se ob 17.23 in bodo v Beosrraca v ponedeljek ob 6-37. _ Banovinsku kmetijska šola na Grma pri Novem mestu priredi v soboto, dne 16. marca enodnevni sadjarski tečaj o pomlajevanju, precepijevanju in škropljenju sadnega drevja. Tečaj bo teoretičen in praktičen ter se prične ob 8. uri zjutraj. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno vreme. Včeraj je znižala najvišja temperatura v Splitu 11, v Zagrebu 8, v Skoplju 7, v Beogradu 6, v Ljubljani 58. v Mariboru in Sarajevu 5. v Rogaški Slatini 4. T>avi je kazal baro- meter v Ljubljani 769.5. temperatura je znašala 0.0. — Tri mesece strogega zapora za pet ukradenih hrušk. Okrožno sodišče v Le-skovcu je. v!eraj obsodilo na :ra mesece strogega zapora Svetoeara St-a.tat.-akc vj-ča, ker je lani ukradel svojem« sosedo pet hrušk. Iz Ljubljane —lj Izredno odlikovanje mag, direktorja Jančigaja. Včeraj sta se na magistratu pri direktorju g. Jančigaju oglasila zastopnika ruskega Rdečega križa gg. univ. prof. dr. Spektorski in univ. prof. dr. Ko-pilov m mu s kratkim prisrčnim nagovorom izročila diplomo ruskega Rdečega križa s pismom polnomočnega zastopnika za Jugoslavijo g. Stran d mana. Diploma poudarja globoko hvaležnost za pomoč ruskemu Rdečemu križu m v bedi trpečim Rusom ter za prisrčno naklonjenost napram ruskim emigrantom, v pismu se pa vodja jugoslovenske reprezentance ruskega Rdečega kriza g. Strandman mag. direktorju g. Jančigaju z najtoplejšimi besedami se posebej zahvaljuje za visoko koristno delavnost za rusko emigracijo. K priznanju njegovega humanitarnega dela s tako redkim odlikovanjem odlikovanju direktorju g. Jančigaju tudi nase iskrene Čestitke] —lj Dominik Zaplotnik petdesetletni k. Danes se je srečal z Abrahamom vodja pisarne 1. oddelka banske uprave g. Dominik Z a p 1 o t n i k. Te prilike niso hoteli zamuditi njegovi tovariši in tovari-šice, kil so mu s tovarisko prisrčnostjo poklonili razne darove. Referenti, ki poznajo jubilanta kot vzornega uradnika, so mu darovali lepo uro. Lepe priložnostne pesmice, ko so biie priložene vsakemu daru, so pričale o veliki priljubljenosui, ki jo užava pri svojih šefih in pri podrejenih tovariših. Tudi mi želimo g. Zaplot-niku, da bi še dolgo v krogu svoje rodbine uživaj lepo jesen življenja m da bi še mnogo let deloval na svojem mestu v korist nase domovine. —lj Polde Jak na zadnji poti. Včeraj ob 16. je LJubljana spremila prerano umrlega vodjo prodajalne mestne elektrarne na njegovi zadnji pott. Res Ljub ljana, saj je imel pokojnik pogreb, kakršnega ne vidimo zlepa v ujuo.jan.. V žali* m sprevodu je šlo več tisoč (Judi Ši vseh slojev od največjih oiličnikov do preprostih meščanov. Zlasti veliko je bilo magistratnih nameščencev z direktorjem g. Jančigajem na čelu, mnogo je bilo občinskih svetnikov, dalje Sokolov in pevcev, so Poldetu v slovo zapeli pod vodstvom Zorka Prelovca več ganljivih ža-lostink pred mrtvašnico, pri viaduktu in ob svežem grobu. —lj Prenos govora prometnega ministra Ing. Vujića. Drevi ob 30. bo govonU v radiu prometni minister ing. Vujič. Njegov govor bodo prenašale vse tri radiopostaje. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani bosta prenašala govor prometnega mindstra dva zvočnika, eden pred kolodvorom, drugi na peronu. Zvočnika je dala na razpolago ivrdka Radio 'LJubljana. —lj Veselo znamenje za napredek sadjarstva v našem mestu je bila sinoči prepolna predavalnica mineraloškega instituta na univerzi pri predavanju podružnice SVD. ko je nadzornik g. strekelj govoril o sadnih škodljivcih in njih zatiranju, obenem pa tudi pokazal, kako mešamo najrazličnejša sredstva za njih zatiranje. Predavatelj je prinesel s seboj vse sestavine raznih sredstev, jih opisal, nato pa pred poslušalci iz njih pripravil žveplano apne-no brozgo in razna druga sredstva za škropljenje ter opisal njih učinkovitost, obenem pa sploh vse, kar morajo lastniki vrtov znati, da preženo razne bolezni in mrčes, ki prete uničiti ves sadni pridelek in tudi sadno drevje. Poslušalci iz vseh krogov prebivalstva so nazornim izvajanjem sledili z največjim zanimanjem, ki priča, da se končno tudi pri nas pričenja boj proti škodljivcem vrtov. Pouk o mešanju sredstev za škropljenje je tako potreben, da so udeleženci po predavanju izražali željo, naj bi nadzornik g. štrekelj svoje izvrstno predavanje ponovil, da bi se ga lahko udeležili še vsi lastniki vrtov, ki so bili sinoči zadržani, saj zatiranje sadnih škodljivcev zahteva tudi zakon in je v korist vsem lastnikom vrtov, s tem pa tudi vsemu prebivalstvu —lj Delavstvo se zelo zanima, kdaj se bo letos začela regulacija Ljubljanice. Zadnja licitacija je bila potrjena, vendar podjetje inž. Dukič in drug že nima v rokah aktov, zato tudi Se ni znan program dela. Nedvomno se pa bo odločilo že v prihodnjih dneh, kdaj začno delati in koliko delavcev bo dobilo zaslužek. Doslej še ni bilo posebno razveseljivih znakov, da bo letošnja gradbena sezona kaj živahnejša. Ljudje zelo težko čakajo na pomlad, ko Je vsaj več upanja, da bodo dobili delo, kakor zdaj. Pričakujemo, da bo tudi mestna občina sama letos organizirala nekaj Javnih del in da bo tako razbremenila socialni urad. —Ij Bolgarska pesem bo slavila Jn-tri v LJubljani velike triumfe. O tem Je globoko prepričan vsak. kdorkoli notna lepoto bolgarske narodne pesmi in ps odlični zbor Rodina tz Sofije Prinesli nam bodo biser svojega narodnega sakls da, svojo interesantno narodno pesem UJI jo podati v tako dovršena otoiifci, kakor Jo boljše nihče ne more podati. Doma m v tujini no priznani kot najboljši. aaJodHtfaejai pevci. Zato opozarjamo vse prijatelje petja na koncert Rodine v peta* sveeer v votfki orno—ki (tvora*i. Sedeži vseh vrst in cen od 10—M) Din so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice —H Slavna v s—letuia »Kozarec voda* ali z drugim originalnim naslovom »Vzroki In uoinfcU, ki Je Imela pri obeh dto-BedaajUb vpr4soritvah iarednn uspeh, se bo ponavljala T nedeljo m na praznik Br, Jožefa v Šentjakobsko™ gledaUtcu. Velezanimivp do Janje je prepleteno s anenatnem humorjem, tako, da se poset-niki zabavajo vso lamo. Odigrava se dejanje na dvoru angleške kraljice Ane, ki Jo izvrstno igra gdč. Baranova. Vodilna akterja dvorne intrige pa sta ga. S. Pe-trovčičeva kot vojvodin Ja MarLboroosh ln g. Kletnenčič kot lord BoMngbroke, ljubeznivo dvojino na tvorita gdč. fta-bičeva in g. PetrovčAč. Vstopnice se bodo dobile od nedelje dalje od 10.—lž. m od 16.—17. pri bmgajni v Filip Pristou Ravno tako kakor krotilec leva obvladuje IZDELEK: »UNION« ZAGREB —lj Veliki koncertni večer pevski h zborov »Svobode« Dobrunje, Zaloga, Ljubljane, pevskega društva »CŠnkarc in sep-teta natakarjev bo v soboto 1€. t m. ob 20. url v dvorani Delavske zbornice kot in. (300 delavski prosvetni večer »»Svobode« in »Zarje«. Pelo bo nad 90 pevcev. Pevovod-ja Kriste Perko. Vstopnice so že v razprodaja v Delavski zbornici. —rj Voi pevci in pevke ljubljanskih pevskih društev so vabljeni danes zvečer ob 30.15 uri na glavni kolodvor k sprejemu bolgarskega pevskega društva *Ro-drinac iz Sofije. — Uprava Hobadove župe JPS. —lj V društvu »Soča« matica v Ljubljani bo v ponedeljek IS. t m. v salona »Pri levu« ob pol 31. uri predavanje ge. Sidonije Jeras - Guinot. Gospa predavateljica je nam prav dobro znana Iz lanskega leta, ko nam je kot Francozinja predavala v krasni slovenščini »V franoo-akem kmetu« tako lepo, da je takoj osvojila vse poslušalce in bo letos nadaljevala ter govorila o zelo zanimivi temi in sicer: »O francoski narodni pesmi-. Po predavanju sledi prijateljski družaben večer na čast vsem Jožicam in Jo-žetom Ne zamudite prilike sMšati našo odlično predavateljico po. Jeras. Pridite vsi, da nas bo dostii. Vstop vsem prost, vsi dobrodošli. — Predavatelje kri odsek. —H Jutri ob 14.15 bomo videli v EMt-netm k i mi Matici na programu ZKD ljubko komedijo »Veseli svatje«. To bo izreden užitek za one, ki ljubijo lepe pokrajine ln zabavo. Za smeh skrbita Oskar Sima in Hanei N1ese. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6-50 Din. —U Vojnim uivaiidom! Krajevni odbor TJruženja vojnih invalidov v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba pokojnega Antona Satlerja, vojnega invtatida in bivšega predsednika našega odbora. Pogreb bo danes ob 16.15 url oz Trnovega, Kolezijska aiica 24. Odbor. —j Predavanje o Fran ti P lamin ko v i se vrši danes, četrtek, ob lg. aa magistratu. —lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd najzgodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izpraaanemn optika, Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki bres plato«. 3/L —lj Znameniti francoski dirigent Rene • Baton ia Pariza, ki bo dirigiral 29. t. m. v Unionu prvi simfonični koncert Jjub-t;*neke f' t harmonije, je sprejel od vpo-sianih slovenskih skladb za ta procrram Matije ftravnJcarja: »Slovensko plesao burlesko«. — Podporo vdovam in sirotam državnih uslužbencev. Hranilni in posojilni kon-soroij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v LJubljani, razpisuje ob priliki tSOletnice svojega obstoja 50 podpor po 900 Din, ki Jih bo p odeti 1 npr a veri odbor najsiromašnejšim vdovam in sirotam državnih uslužbencev. Nekolkovane prošnje, ki morajo biti glede navedb siromašnosti in drugih v proanjt navedenih podatkov uradno potrjene od pristojne občinske nprave asi od pristojnega sreskega načel-stva, je vložiti najpozneje do 13. aprila letos na naslov Imenovane kredStne aa-drnge. r— Anton Sattter t- Sokol I Ljubljana-Tabor sporoča svojemu članstvu, da je neizprosna smrt zopet posegla v članske vrste in iztrgala br. Antona Sattlerja. pogreb pokojnega brata bo danee ob 16.15 iz Kolezijske ulice 24. Društvena uprava naproša članstvo, da se pogreba udeleži v kar največjem Številu v civilni obleki s znakom. f JnNjaiM^ 14. marca. Ponoči ob X je za vedno zatiarul oči znani črknorlkarski mojster g. Filip Pristou. solastnik tvrdke Pristou Jfe Bricelj na Res-ljcvl eaati m eden prvoboriteljev našega obrtništva. TOftp Pristou je bil rojen 1. 1878 v Zagreta kot ata črkonUkarakega mojstra, rodom h% fiiake. Obrti ae je ain izučil pri očetu, čim pa je bil prost, ae je napotil v svet, da se v stroki še bolj izpopolni. Delal je dolgo na Dunaju, v Budapešti, v Monako-vem, v Pragi in v Gradcu. L. 1902 je prišel v Ljubljano, kjer ne je že naslednje leto osamosvojil. Kmalu mi Je poiskal življenjsko družico v osobi brhke Franje Bučarjeve iz Šmarje takih Toplic, s katero je preživel v srečnem zakonu, iz katerega izhaja tudi sin Filip, star 31 let Pokojnik se Je takoj po svoji osamosvojitvi pričel živahno udejstvovati v našem Javnem življenju Bil je navdušen Sokol, zelo pri srcu mu je bila tudi naša narodno obrambna organizacija CM družba, pri kateri je bil do poslednjega odbornik podružnice pri sv. Jakobu. Bil Je sam izboren pevec ter Je bil ustanovni član pevskega društva Krakovo-Trnovo, član pevskega društva Slavec in član mengeškega godbenega družtva. V svojih prostih urah Je rad ribaril ter Je bil tudi odbornik Zveze ribarskih društev in odbornik ljubljanskega društva ter član SLD. Bil je vnankrili navdušen narodnjak, mož kristalnega pnačaja. Vedno je stal neomajno v naprednih vrstah, ne strašeč ae nlkaklb nevarnosti. BO Je član JNS za šentjakobski okraj, Član gospodarskega naprednega društva istotam, posebno pri Zvočni kino Dvor Tel. 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer premiera velefilma Žena v džungli z ena sama v džungli. Strahote džungle. Dviji boji z naravo. Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Iz Maribora — Trgovine bodo odprte. Združenje trgovcev javlja, da bodo trgovine v Mariboru na dan sv. Jožefa, dne 19. in Marijinega oznanjenja dne 25. marca dopoldne odprte. — Ubijalec oproščen. Včeraj dopoldne se Je zagovarjaj pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča 19-letni delavec Franc Horvat iz Bratoncev pri Dol. Lendavi. Obtožnica mu očita, da je pri vasovanju lani v oktobru z nožem zaklal posestniškega sina Štefana Barbariča, ki je s svojimi tovariši hotel pregnati obtoženca, češ, naj si v svoji vasi poišče izvoljen-ko. Zaradi pomanjkanja dokazov, da Horvat dejanja ni storil v upravičenem silo-branu, je bil obtoženec oproščen vsake krivde in kazni. — »Razori«, 7. številka. Pravkar je izšla 7. številka lista za odraslo mladino. r>Razori< so pestro ilustrirani in prinašajo tokrat naslednje prispevke: Beltramelii Anton: živela je mati. — lika Vaštetova: Zaklad v Emoni. — Kunaver Pavel: Raziskovanje podzemskih jam. — E. K. Miri-nov: Za Triglavom... — Joško Janša: Holmenkollski dnevi. — Oskar Hudales: Brat BiH. — Ljudovit Stiasnv: V slovensko naselbino pri VTadikavkazu. — Viktor Pirnat: Kako nastajajo naše šolske potrebščine: svinčniki, pero in črnilo. — Drago Humak: Nekaj o pletenju. — Iz šolskega dela: Gizela Petrač: Pomožna akcija za ptičke. — Brunflicker Erika: Naše vesolje. — Dr. Franc Mišic: Ob zibelki Drave. — Korošec Josip: Prevarane mravlje. — Viktor Pirnat: Strupene pomladne rastline. — Drobiž. — Naslovno sliko Nj. Veličanstva kralja Petra n. je krasno narisala Dimnik Erika, učenka 2. razr H. dekl. meac. šole v Mariboru. _ Tone Hren ne kandidira. Doznali smo, da šolski upravitelj g. Tone Hren ne namerava kandidirati pri skupščinskih volitvah dne 5. maja. Včeraj smo poročali, da je bil predlagan na političnem shodu za kandidata v okraju Maribor desni breg. — Bolgarski vrtnarji bodo še prodajali v Mariboru. Pred kratkim je sklenil tržni odsek mestne občine v Mariboru, da bolgarski vrtnarji, ki delajo domačim veliko konkurenco in pobijajo cene. ne bodo smeli prodajati na mariborskem trgu. To pa je pri naših gospodinjah naletelo na veUk odpor, zaradi tega je o sklepu razpravljal upravni odbor mestnega sveta. Ta je prvotna sklep razveljavil in bodo torej bolgarski vrtnarji š> nadalje prodajali svoje pridelke na našem trgu. — Premiera »Blodnih ognjev« bo drevi. Avtor, mariborski notar in književnik dr. Ivo SorU, je v tem delu ustvaril prav zanimivo in sodobno dramo, ki jo je ljubljansko občinstvo ob krstni predstavi sprejelo s toplo simpatijo in z navdušenjem, ki ga je bila v poslednjem času deležna le redko katera slovenska noviteta. Delo ima za snov dramo v rodbinskem krogu, ki obravnava življenjske nazore stare in mlade generacije. V delu je izraženih mnogo aktualnih misli o sodobnih srcu pa mu je bila Jadranska straža in je bil odbornik mestne organizacije. Med svoje člane ga šteje tudi SPD, društvo Krka. društvu hienih posestnikov, strelsko društvo Sigurnost in Vincencijeva družba, saj je pokojnik rad deloval tudi na karita-tivnem polju. Kadar je le utegnil, so je rad posvečal tudi dobri knjigi in jo bil od ustanovitve član Vodnikove družhtv Pretežni del svojega udejatvovanja pa je Filip PrLstou posvečal skrbi za napredek našega obrtništva. Sam je v svoji delavnici vzgojil eicer kot strog, a irrodno pravičen mojster veliko vajencev, ki so danes že samostojni mojstrC V sadnjam času je bil predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani in bolniške blagajne samostojnih obi tnikov. dalje član kurato-rija Obrtniške^*1 vajenskega doma v Ljubljani Ln C-lan obrtniške samopomoči v Ljubljani. V vseh obrtniških organizacijah ga srečujemo v prvih vrstah že dolga leta. Filip Pristou je bil tudi predsednik Obrtnega »odišfia in odbornik Obrtn!šk«*«ra društva. Nad 12 let si je utrjeval po par tednov zdravje v kopališču Slatina Radenci in šele pred dobrim mesecem je jel hirati. Zbolel je na krčenju ledvic in i*rkal zdravja v bolnici. Ko je bil spet doma, je obolel tuđ na očeh. danes ponoči pa mu je smrt pretrgala nit življenja. Poleg žalujočo soproge in sina Filipa, ki bo prevzel očetovo obrt zdaj že v tretjem rodu. zapušča pokojnik tudi veliko sorodstva v Zagrebu, na Reki in v Ameriki. Bodi ohranjen agiine-mu obrtniškemu poborniku in plemenitemu človeku najlepši spomin, žalujočim ostalim pa naše najiskrenejš*1 sožalje! vprašanjih >Blodni ognji« so resnobno umetniško delo, v katerem živi mnogo resnične dramatičnoHti, zlasti pa zato, knr načenja vprašanje, ki stoji danes najbolj odprto med nami: stari in mladi svet Premiera bo v Skrbinškovi zasedbi ter v naslednji zasedbi: Anton Brezovnik — Furijan, Me lani ja, njegova žena — Kraljeva, njuna hči in sin — Severjeva in Škrbinšek. veletrgovec Kastelie — Grom. Brezovnikova brata — Kovic F. in Gorm-šek, Stojan Dolar - Stupica. Pnrniera bo za red B. r| Zvočni kino Ideal Samo Se danes ob 4., 7. in 9.1f> uri GRETA GARBO č GRAND HOTEI Iz Celja c Redna seja mestnega ivežn o > v petek 22. t. m. ob 18. v sejni dvorani ua mestnem poglavarstvu. N':< dnevnem redu so poročila odborov. —r Delovno občestvo nMteJjtfva kmei-skih nadaljevalnih sol dravske banovine bo zborovalo v soboto iti. t. in. od S. zjutraj dalje v oklički deski narodni soli v Celju. — c Samarijanska tečaja Rdečega križa bosta zaključena v nedeljo 17. t. in. z javnimi izpiti, ki se bodo pričeli ob 10. dopoldne v Zdravstvenem domu. —c Sestanek pedagoškega krožka staršev in učiteljev bo v petek 15. t. m. ob lo. v mestni narodni Soli. Snov ra/ 'ovor.i bo predšolska doba, ki je za otrokov razvoj odločilnega pomena. Svetislav Petrovič v opereti Hišica v Grinzingu —c Vokalni koncert septeta bratov Zivkov bo v soboto lb. t. m. ob 20. v mali dvorani (Jeljskega doma. Na sporedu so iutJoslovenske narodne in umetne pesmi. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni K. Goriearja vdove. Opozarjamo na ta kon-eert, ki bo gotovo nudil lep umetniški užitek. Koncert bo pod okriljem (ibshcne Matice v Celju. —c Dve gledališki predstavi v Štorah. Dramatski odsek Sokolskega druitva 5to-rc-Teharje bo vprizoril v soboto lo. t. m. ob 1°..V> in nedeljo 17. t. m. ob 16. v Adrinkovi «4ostilni v štorah »Radikalno kuro««, veseloigro z ;^odbo in petjem, ki jo .?e spisal rj. dr. Rudolf Dobovliek v Celju. Režirala 2- Srečko štaut in L»a. barija Ko-delova. Glede iui ugodne zveze z vlaki priporočamo Celjanom in Sen t jurčanom zlasti poset nedeljske predstave —C Tekmo v alpski kombinaciji na Smrekovcu prjred; smuška sekcija SK < *e 1 ja v nedeljo 34. in ponedeljek t. m. V nedeljo 24. t. m. bo tekma v smuku s startom ob 15. na vrhu Smrckovca in ciljem pri Brložniku (visinska razlika 4.k) m), v ponedeljek 25. t. m. ob 10. pa bo tekma v slalomu ('višinska razlika 130 m), dolžina proge 700 m). Tekmuje se po pravilih JZSS. Pravico starta imajo vsi verificirani člani JZSS. Zmagovalec v kombinaciji bo prejel pokal in diplomo, drugi in tretji diplomo, prvak kluba darilo in diplomo drugi in tretji pa diplomo. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 PRIDE VELIKA PREMIERA RUDOLF FORSTER, ANGELA ZALOKAR v pretresljivi ljubavni drami Skrivnost Karla Cavellija To delo je največje, kar jih je ustvaril RUDOUT POK9T1SK RMerviratU vstopnice v pTC4*»rotla?f ? 75 Stran «%. »SLOVENSKI NAROD«, dne 14, marca 1935 s te V 61 Georglj silin: 16 Počasna smrt Roman. Tako je preživel celo leto od trenutka, ko je zadnjič videl svoje dekle. Spomin na njo je že obledeval in čut krivde je začel izginjati Ni več pričakoval, da se sestane z njo, ko bo izpuščen iz naselbine gobavcev, ni več sanjal o tem, kako ji bo pokazal svoj prezir. Pomiril se je bil, sprijaznil s svojo bolestjo in s svetom, ki ga je bil odtrgal od bodočnosti, od univerze, da bi ga poslal za nedoločen čas v naselbino gobavcev. Nekega dne, ko ga je zopet obiskala mati, se je Petja tako začudil, kakor se ni začudil še nikoli, odkar je bil v naselbini gobavcev. Z njegovo materjo je prišlo v naselbino tudi dekle. Takoj je bilo vse pozabljeno, čut krivde in bolečine tvorov. Prvi hip je pozabil celo na svojo mater in hitel je ženskama naproti v tako dolgih skokih, da ga »Prijateljček« ni mogel dohajati. Pet korakov od dekleta se je pa Petja naenkrat ustavil. Pozabil je bil, da se gobavec ne sme približati zdravim ljudem Srečen, nežen smehljaj mu je zaigral na ustnih in dekle mu je odgovorilo s smehljajem, ki pa ni bil več tak, kakor prej, ki ni več pripadal tisti Maruš ji, ki jo je Petja nekoč poznal, pripadal je nekemu drugemu, tujemu, Petji neznanemu dekletu. Petja se je nehal smejati in začel mračno opazovati dekleta. »Prijateljček« je pritekel k nji, skrbno je povohal njeno obleko in čeveljčke, potem se je pa vrnil k Petji, ki ga ie pobožal do dobrodušnem gobčku. Dekle se je zdelo Petji odras-lejše. Izpremenilo se je bilo. Ni več nosilo bele obleke, niti bele rute, ki jo je imel Petia tako rad. ni več hneln Marvs-iinih kit. Imelo je kratko ostrižene 1a-se, moden klobuk in modno obleko. Vikala ga je in Petja je slišal v tem vikanju ločitev za vedno. Čutil je, da je zdaj dekletu neprijetno videti ga in da se ga morda celo boji. Obrnil ji je hrbet in pobožal svojega psička, ki je ves blažen zatisnil oci. — Kako se kaj imate, Petja? — je vprašalo dekle. — Živimo vedno enako, — je odgovoril Petja, zroč na »Prijateljčka«. — Kako pa kaj vi, Marušja? — Letos sem dovršila srednjo šolo in zdaj pojdem na univerzo ... — Na univerzo... O, vi srečnica! Gledala ga je od vseh strani pozorno, radovedno, kakor bi si prizadevala opaziti nekaj, kar je Petja skrival. — Kako ste se izpremenili, bože moj! Ali ste res vi, Petja? Jaz sem pa sama ne vem zakaj želela, da bi vas ne zagledala takega. — Kakšnega? — je vprašal Petja otožno. — Ne vem... Nekam drugačnega. Pogledal jo je, potem je pa povesil oči in molčal — Ali je to vas pes? — Da, mati mi ga je pripeljala... To je moj edini prijatelj ... nov... Saj starih prijateljev nimam več, — Prijazen psiček, — je dejala brezbrižno, ne da bi se potrudila razumeti njegovo namiga vanje; in pogledala je nekam mimo Petje. Petja je opazil njeno brezbrižnost in naenkrat mu je postalo neprijetno, da stoji pet korakov od njega to dekle. Poklical je »Prijateljčka«, ki je bil stekel ta čas proč, in dejal mu je: Pojdiva Prijateljček! Pes mu je obliznil roko. — Zbogom, Maruš ja!... — In odšel je na dvor bolnih, kjer ga je čakala mati. To je bil zadnji poset Petjinega dekleta v naselbini gobavcev. Od tistega časa je Petja nikoh' več ni videl in tudi svoje matere ni nikoli vprašal kaj je z njo. Proti koncu tretjega leta Petjinega bivanja v naselbini gobavcev se je pripetilo nekaj, kar je prineslo Petji novo upanje v ozdravljenje. Petjin sostanovalec Arljuk je nenadoma začutil, da mu je odleglo. Rane so se mu začele hitro celiti in po treh mesecih so povsem izginile. V presenečenje naselbine gobavcev je Arljuk ozdravel Ta dogodek je najbolj razburil Pro-tasova. Hodil je po dvoru gobavcev iz hiše v hišo, vsak hip je stopil v Arlju-kovo izbico, kjer je skušal pojasniti pri Arljuku podrobnosti, ki so zanimale samo njega. Arljuk se je pa izogibal odgovorom in srečanjem s Protasovim. Od trenutka, ko so bili zdravniki izjavili, da do ozdravel, se je Arljuk izogibal ne samo siečanja s Protasovim, temveč tudi z drugimi gobavci. Bogve, zakaj se je začel vseh izogibati in nazadnje je začel gobavce nujno svariti, naj se mu ne približujejo. Ta okolnost je presenetila vse, najbolj pa Protasova, ki tega ni prenesel razjezil se je in sklenil spregovoriti s tem »gobavim idi jotom kakor se spodobi«. Do tega razgovora pa m prišlo, kei ga je Arljuk odklonil in P ro t as o v se je še bolj razjezil. — Teslo si, — je kričal na Arljuka, stoječ deset korakov od njega, — štor si, žival neumna! Arljuk se je pa delal, kakor da ne sliši teh poklonov. Edini človek, ki ga je Arljuk trpel, je bil Petja, menda zato, ker je stanoval Arljuk z njim v isti sobi. 2e dolgo pr^d svojim končnim ozdravljenjem je kazal Arljuk nagnenje do neke čudne opreznosti. Pazil je, da je prišel čim manj v stik z gobavci. Petjo je pa trpel. No, vidiš, se že izgublja, saj sem ti pravil, da sem krepkejši od tega zlodja. Ka] je sreča? O tem razmišljajo zdaj samo ženske, moški pa nimajo »Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se brisa zanje. — Pristopajte!« Sdl SttO tftffC, tnalih ctrcl? in previdnosti pri higieni otrok, so »RTVTERA« mila za otroke. Posebna specialiteta pa je ■ RIVIERA« mlečno milo za otroke, ki so ga kemiki izdelali iz naj plemenitejših surovin in mlečne kreme. Bodite odločni in zahtevajte povsod »RTVTERA« toaletna medicinalna mila za otroke. Kaj je sreča? Odgovor na to vprašanje je gotovo težak, saj vidi vsak človek sredo v nečem drugem. Splošno pa lahko trdimo, da se da sreča primerjati somčnim žarkom m kdor je ne ujame pravočasno, mu izgine izpred oči kakor milni mehurček. Ne moremo pa govoriti o sreči pri ljudeh, ki so si s pridnostjo in skromnostjo priborili ugoden gmotni položaj, kajti njihovo blagostanje je posledica trdega dela, marljivosti in samozataje v anja. Prava sreča, ki pride nepričakovano, je pa zelo redka in le malo je izvoljenih, ki jih taka sreča doleti Navadno taka sreča tudi ni trajna, odleti zopet kakor metulj, potem pa nastopijo neprijetne posledice, Neki francoski list se je obrnil na svoje čitatelje z vprašanjem, v čem vidijo srečo. Odgovorile so samo ženske, kar je za naše čase značilno. Moški v težki gospodarski krezi nimajo časa niti volje govoriti o sreči, ki je zdaj še posebno redka. 2enske si pa lajšajo življenje z optimizmom m zato tudi raje razmišljajo o sreči Odgovori so bili zelo različni in pokazali so vsaj v večini primerov, da ženske ne gledajo na živ- ljenje tako resno kakor moški Celo bogati moški ne mislijo zdaj na take neumnosti, o kakršnih govore moderne, vihrave ženske v svojih odgovorih. Ne smemo pa pozabiti, da je ženskam potrebna fantazija in da jim večinoma zadostuje že misel na srečo, dočim hrepene moški po uresničenju svojih čeprav fantastičnih načrtov. Tako je odgovorila neka žena, da vidi svojo srečo v letalu, s katerim bi lahko poletela vsak teden na izlet v Anglijo, Španijo itd. Mož, piše ta žena, mi pa noče letala kupiti, ker se boji za moje življenje. Nič ne pomaga dokazovati mu, da sem z odličnim uspehom dovršila pilotsko šolo. Lahko ie srečna, da nima drugih skrbi in želja. Druga sanja o lepem kožuhu, o krasni ogrlici tretja zopet o počitnicah na morju. To so odgovori lahkomiselnih žen. Drugače pa gledajo na srečo druge*. Neka mati je odgovorila, da vidi srečo samo v ozdravljenju svoieea bolnega otroka. Druga zopet vidi srečo v lastnem banovanju, ker se je naveličala stanovati kot podnajemnica. Tragedija zakonske zveze odseva iz odgovora neke žene, ki 1K > Beseda 50 par davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din Prima športne suknjiče a Din 98.—. pumpane« modne hlače ttd. — kupite zelo ugodno pri PRESRERJFJ. LUBLIANA Sv Petra c- 14 PRIDOBITNA PODJETJA trgovine, industrije, notele. restavracije, kavarne, buiete. vino t oče. gostilne, trafike, mlekarne, drogerije, parfumerije. pekarne, mesnice — prodaja in posreduje nakup naglo in uspešno: Poslovnica Pavleko-vič. Zagreb. Tlica 144, pritličje, levo. 20/L Tvrd k a A & E. S RA BERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICL prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljubljanske kreditne banke in Ljudske posojilnice. 24/L poztv! Vljudno prosim dotičnega gospoda, ki me je dvignil s tro-toarja, ki je nemško govoril, in gospo, ki me je očistila obleko, ko sem padla v Kolodvorski ulici dne 14. januarja 1935, da mi izvolita poslati svoj naslov na: Justina Mohorič, Hrenova ulica št. 3/1. 1005 preklic! Opozarjam, da moj mož Pavel Dolinsek ni upravičen kasirati denarja, kakor tudi nisem plačnica za njegove dolgove. — Mlci Dolinsek, gostilničarka, Karlovška cesta 28. 1006 STANCE orodje za izsekavanje vseh vrst kovin itd. izdeluje »Stanza«, Zagreb, Maksimi rs ka cesta 32. Poizkusile ta 3 dnevni recept za lepoto Kadar se na filmskem platnu pojavi lice kake lepe filmske zvezde, tedaj ste lahko prepričani, da zapeljiva lepota njene polti ni golo naključie. Njena skrivnost ie lahko tudi Vaša. Vaša koža lahko postane prav tako divna kakor ie njena in to v času komaj 3 dni Nova krema Tokalon, bele barve (ni mastna), vsebuje gotove dragocene sestavine, med katerimi je tudi sveže posneta smetana in olivno olje. Če uporabljate to kremo enkrat ali dvakrat dnevno, bo dobila Vaša koža novo svežost. Krema Tokalon osvežuje in beli kožo ter hitrejše kakor vsako drugo sredstVo odstranjuje razširjene znojnice, zajedalce, raskavost in vse druge kožne napake. Varuje pa tudi pred nesnago in prahom, osvežuje in čisti kožo ter je tako najboljša podloga za puder. Poizkusite ta enostavni recept še danes in brez skrbi boste lahko primerjali svojo polt s poltjo filmskih zvezd. pravi, da vidi svojo srečo v povratku svojega moža. Neka strojepiska je pa odgovorila: »Srečo vidim v pisarni, kjer bi ne sitnaril šef«. Svet tare poleg drugih nadlog tudi brezposelnost in za to ni čuda, da vidijo mnoge ženske srečo tudi v zaposlitvi. Tako pravi neko brezposelno dekle: »Srečna bi bila, če bi ne slišala več tistega strašnega odgovora: ,Zelo nam je žal, toda mesto je že oddano'.« Priletna žena ne hrepeni več po lastni sreči, temveč po sreči svojega sina. Izumil je stroj, ki bi pomenil popoln prevrat tn njena največja sreča bi bila, če bi mogel sin svoj izum uveljaviti. Mlada lepotica je pa odgovorila: »Lepa sem in srečo vidim v filmski karijeri«. Dilliugerjev avto V Antverpnu so izkrcali te dni avtomobil znanega ameriškega razbojnika Dillingerja, ki ga je lani ustrelila ameriška policija. Avto se na zunaj ne razlikuje od drugih krasnih luksuznih avtomobilov, v resnici je pa moderna trdnjava na kolesih. Steklo oken je modrikaste barve in debelo dva palca. Vrata in zadnji del avtomobila so znotraj obloženi z jeklenimi ploščama, ki jim niti strojna puška ne more do živega. Kraj volana je ročica, ki je treba samo pritisniti na njo, p* sta takoj pripravljeni dve strojni puški za obrambo. Tudi zadal je skrita strojna puška proti napadom zasledovalcev. S pritiskom na dobro skrit gumb se odpre cev, iz katere puhne gost dim solze povzročajočega plina, šofer ima pri roki še gumb, ki hitro izpremeni evidenčno tablico s številko avtomobila. Poleg tega je avto opremljen z dvema ra-dioaparatoma na kratke in srednje valove, kakršne rabi ameriška policija. S tema aparatoma je Dilling*er lovil vsa povelja in navodila policije, ki ga je dolgo zaman zasledovala Avto je kupil neki belgijski zbiralec raznih zanimivosti za 300.000 frankov in upa, da bo dobro zaslužil na račun človeške radovednosti, ker bo avtomobil zloglasnega ameriškega bandita razkazoval po vsej Belgiji, seveda proti primerni vstopnini. Kralj varuh petorčkov Lani jeseni je doživela Kanada redek dogodek- Olivia Dio ime je povila peto rčke. Vsa Kanada je bila v skrbeh za njihovo usodo. Vsi so se zanimali, aH bodo petorčki ostali pri življenju. Vsi so ostali živi in dobro se razvijajo. Takoj so začeli zbirati prostovoljne prispevke za nje in nabrali so okrog 100 tisoč kanadskih dolarjev, kar je v našem denarju že lepo premoženje. Njihova roditelja sta se odrekla vsem pravicam do otrok m petorčke so prevzele državne oblasti. Zdaj je pa nastal zaradi njih spor. Njihov oče in mati, ki sta zdaj na igralski turneji po Kanadi, zahtevata, naj jima otroke vrnejo, z njimi pa tudi ves nabrani denar. Olivia Dionne pravi, da ima deset otrok in da noče, da bi se polovica vzgajala v siromaštvu, druga polovica pa v izobilju in razkošju. V spor je posegel tudi zakonodajni zbor pokrajine On ta rio. Tam je bil predložen osnutek zakona, ki določa naj bo varuh in zaščitnik kanadskih peto rokov angleški kralj Georg. Če bo ta predlog sprejet, bo zastopal kralja minister za socijalno politiko in za petorčke bo imenovan poseben odbor, Id bosta v njem tudi njihova oče in mati. Osnutek zakona dalje določa, naj se petorčki vzgajajo v rimsko katoliški veri. Pristopajte h „Vodnikov* družbi" sošef tvrdke Pristou & Bricelj, predsednik Okrožnih odborov, posestnik itd« dne 14. t. m. po dolgotrajnem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 16. marca t. L ob 1 o 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ulica št. 12, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 14. marca 1935. Filip Pristou mL, sin Franja Pristen, soproga in ostalo sorodstvo sbn1tvb CN POROKE boljših stanov posredujemo naj-vestneje Razpošiljamo informativne prospekte diskretno proti predplačilu 10 Din v postnih znamkah: REZOR, Zagreb, posta & 13/L Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din VEZANO SPALNICO (sperano) s psiho in ogledalom (imitacija cvetličnega jesena) prodam za 2400 Din. — I. Bi- ' tenc, mizar, Gosposka ulica 6t. 10. 1015 VELIKO IZBIRO SPALNIC in kuhinj po jako nizki ceni dobite prt Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov. Vegova ulica St. 6. 19/L *"*"*""*" SADNO drevje ' Jablane, hruške, cesplje. češnje, višnje, marelice, breskve, samo žlahtne sorte, dobite pri Kmetijski družbi v LJubljani. Novi trg St. 3. 29/L SLUŽBE 50 par. davek 2 Din Najmanju znesek 7 Din PRISILNEGA UPRAVITELJA za penzion v Dalmaciji iščemo — Reflektantl s kavcijo imajo prednost. — Ponudbe pod »Prisilni upravitelj 1007« na upravo »Slov Naroda«. Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno unitarno« Fran Jezersea, — Za unrmvo m uiaeraini dei usta Oton ChnstoL — V« t Ljubljani. 10