Posamezna Številka Din 1. Št. 173. V LjuMJaraf, \ torek 5. avgusta 1924. Poštnina v gotovini. Leto I« l'l»l‘M>W| • | Izhaja vsak dan popoldne. . | Mesečna naročnina: f S V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. | ? Neodvisen političen list, ?- Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. j f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. | Naša organizacija. Problem malega naroda je vprašanje njegove organizacije, zakaj v tekmi z močnejšimi se more majhen narod vzdržati le, če je njegova aacio-nalna organizacija v vsakem pogledu brezhibno izvedena. Slovenci spadamo med najmanjše narode na svetu in ker smo poleg tega obdarjeni s sosedstvom narodov, katerih države spadajo v vrsto velesil, je za nas vprašanje nacionalne organizacije naravnost vprašanje našega obstoja. V dobrih urah se tega tudi vsi dobro zavedamo. Toda ti svetli trenutki nimajo trajnega uspeha in naše nacionalno življenje je slej ko prej v znamenju popolne desorganizacije. Imamo štiri narodno - obrambna društva, tri telovadne organizacije, tri zadružne zveze, tri obrtniške organizacije, dvoje učiteljskih, velikansko preobilico političnih strank, skratka na vseh poljih smo do skrajnosti razbiti. Zavedamo se sicer dobro, da so štiri narodno - obrambna društva nezmi-sel, enako vedo obrtniki, da bi bil njihov položaj ves drugačen, če bi bili enotno organizirani in ravno tako se zavedajo vsi narodni gospodarji, da bi enotna zadružna organizacija Slovenije pomenila neprimerno več kot vse tri sedaj obstoječe zadružne zveze skupaj. Toda kaj pomaga vsa ta zavest, če pa PTavi pri nas vsemogočna dnevna politika, da mora ona odločevati v vseh vprašanjih, tudi v takih, ki je absolutno nič ne brigajo. V našem narodnem življenju so si uzurpirale stranke, nositeljice dnevne politike, moč. kakršna jim ne gre. Politična stranka je organizacija ljudi s posebnimi cilji in ne more nikdar biti vsenarodna organizacija. Zato tudi ne gre politični stranki v vsenarodnih vprašanjih nikdar privilegirano monopolno stališče, temveč ona je vsesplošnim narodnim interesom podrejena in zato le podpirateljica vsenarodnih organizacij. Politična organizacija mora podpirati telovadno organizacijo, ker ta krepi narodno zdravje, kako pa se telovadna organizacija izvrši, pa je izven delokroga političnih strank. Tudi najidealnejša politična stranka ne more biti objektivna, kadar ima soditi med interesom pristaša in nasprotnika. Zadružna misel pa zahteva, da vlada pri presoji zadružnikov popolna objektivnost in zato je posledica politike v zadrugi neizogiben propad zadru-?e. Pri nas se tega osnovnega pravila ni priznalo in zaslepljena od strankarstva je naša javnost dopustila, da je dnevna politika po vrsti pričela vsako vsenarodno gibanje strankarsko izrabljati. Samo strankarstvo je ubilo enotnost narodno - obrambnega dela in samo strankarstvo je povzročilo cepitev na vseh drugih poljih. Vsled te cepitve pa propadamo, ker ne moremo v boju z drugimi narodi nikdar uporabiti vseh svojih sil, temveč vedno le neznaten drobec. Najmočnejše se je to pokazalo za časa koroškega plebiscita, ko je samo naša razbitost vzela naši propagandi ono elementarno silo, da je koroški narod kolebal, ko ie imel odločiti o svoji nacijonalni pripadnosti. Organizacija našega narodnega življenja se mora od dnevne politike popolnoma osamosvojiti in ustvariti si moramo vrhovno instanco, ki bo skrbela za zbiranje vseh narodnih sil in polagoma spravila politične stranke v oni delokrog, kateri jim pripada in katerega morajo v interesu naroda izvrševati. Moramo pa tudi reformirati svoje Aaziranje. Dosedaj smo bili vajeni, da smo najbolj cenili tistega politika, ki je najostrejše udrihal po svojem nasprotniku. Treba je, da pričnemo ceniti one politike, ki so največ ljudi združili v sporazumnem delu. Politikov zdražbar-Jev ne moremo rabiti, ker rušijo organizacijo naroda. Potrebujemo apostolov združevanja, ljudi, ki bodo narod vedno in ob vsaki priliki opozarjali na Potrebo skupnem delo- HRSS za tretjo internacijonalo. Zagreb, 4. avgusta. V soboto in nedeljo se je vršila tu plenarna seja vodstva HRSS. Seja je bila dobro obiskana in so se seje, razven treh udeležili vsi poslanci. Glavno poročilo sta podala poslanca Predavec in Maček. Poročala sta o pristopu HRSS v tretjo internacionalo in o notranje politični situaciji. Pri prvi točki je prišlo do hrupnih nastopov, ker velik del poslancev ni odobraval pristopa HRSS v tretjo internacionalo. Oponente pa je pomiril dr. Maček z nekim Radičevim pismom, v katerem pravi Radič, da pomeni pristop v tretjo internacijonalo samo moralno podporo ruskemu narodu. S tem pojasnilom so bili oponenti zadovoljni. Nato sta bili sprejeti sledeči resoluciji: 1. Hrvatsko narodno zastopstvo, zbrano na svoji seji z dne 3. avgusta v Zagrebu, glavnem mestu Hrvatske in vseh Hrvatov, soglasno odobrava, da je predsednik hrvatskega narodnega zastopstva in predsednik HRSS Stjepan Radič prijavil na osnovi pooblastila sej hrv. narodnega zastopništva z dne 19. avgusta 1923. in z dne 1. maja 1924 in varujoč program in taktiko pristop HRSS v kmetsko internacijonalo v Moskvi, s čemur je stvorjena prva realna vez med ruskim in hrvatskim narodom. 2. Hrvatsko narodno zastopstvo vidi v sedanji vladi opozicionalnega bloka korak k snorazumu srbsko - hrvatskega spora ter sklene soglasno, da podpira poslanski klub HRSS novo vlado, dokler bo delovala v duhu načel, na katerih je bil ustanovljen opozicio-nalni blok. VTIS RESOLUCIJE HRSS. Beograd, 4. avgusta. Predmet komentiranja je bila danes v političnih krogih resolucija HRSS. V vseh političnih krogih, posebno v vladi je resolucija napravila neprijeten utis, ker so konstatirali. da je radičevcem samo na taktiki, da izvedejo svoj program, ne pa na sporazumu. Radikali ugotavljajo, da potrjujejo vsa dejanja radičevcev to, da oni niso prav nič odstopili od programa nezavisne hrvatske republike. Sedaj je vodstvo stranke uradno odobrilo vse ono, kar ie Radič napravil v inozemstvu. NEMCI, DŽEMIJET IN HRSS ZA VLADO. Beograd, 4. avgusta. G. Davido-vič je zjutraj dolgo konferiral z Ziko Rafajlovičem in nato prejel od Nemcev, džemijeta in HRSS obvestilo, da bodo njih grupe podpirale novo vlado. Davi-dovič je potem odšel v klub in imel tam konferenco. Na konferenci so razpravljali o resoluciji HRSS. Klub smatra, da je resolucija nepovoljna za današnjo situacijo. SEJA ZEMLJORADNIKOV. Beograd, 4. avgusta. Danes dopoldne se je pričela plenarna seja zemljoradnikov, ki naj bi odločila vprašanje glede vstopa zemljoradnikov v vlado ali glede podpore novi vladi. Seja je trajala do 12. in se popoldne nadaljuje. Na seji je govorilo večje število govornikov, ni bil pa sprejet noben definitivni odlok. SEJA NEMCEV. Beograd, 4. avgusta. Včeraj se je vršila v Zemunu seja glavnega odbora nemškega kluba. Na seji je predsednik poslanskega kluba dr. Kralt obširno referiral o politični situaciji. Po tem referatu je bila sprejeta resolucija o politični situaciji. V resoluciji se na-glaša velika zadovoljnost glavnega odbora z delom poslanskega kluba in je izražena želja, da bo nova vlada upoštevala potrebe nemškega kluba. Vladni krogi pravijo, da bodo Nemci po tej resoluciji podpirali današnjo vlado. Opo-zicijonalni tisk konstatira, da v tem vprašanju niso v ospredju idejne stvari, marveč želja, da bi nova vlada otvo-rila nemške šole v Vojvodini in dovolila ponovno delovanje kulturbunda i. t. d. V RADIKALNEM KLUBU. Beograd, 4. avgusta. Danes dopoldne je Pašič imel konferenco v radikalnem klubu z nekaterimi poslanci, ki so 'zjutraj prispeli iz notranjosti v Beograd. Poslanci so g. Pašiča obvestili o razpoloženju med narodom, ki je za nacijonalni blok. Narod zahteva naj-ljutejšo borbo proti današnji vladi. Nato je Pašič konferiral s predsednikom parlamenta Jovanovičem, z bivšim notranjim ministrom Vujičičem in z Ve-Ijo Vukičevičem. Vaš dopisnik je izvedel od prijateljev Pašiča, da Jovanovič noče več ostati predsednik narodne skupščine. Tako je toraj propadla nada vlade, da oslabi radikalne vrste. POVRATEK MINISTROV. Beograd, 4. avgusta. Danes ob 4. popoldne se bo vršila plenarna seja vlade. Zjutraj pričakujejo prihod zunanjega ministra Marinkoviča. Marinkovič je bil i>ri kralju na Bledu in mu je podal referat o delovanju vlade ter mu obenem predložil vladno deklaracijo. Deklaracijo je kralj pregledal in odobril. Danes zjutraj sta dospela v Beograd prometni minister Sušnik z inšpekcijskega potovanja in dr. Korošec s seje SLS. Pričakujejo še prihod muslimanov, radičevcev, Nemcev in džemijeta. Vsi ti poslanci bodo morali izročiti referate strankinih zborovanj. O teh referatih se bo razpravljalo na seji ministrskega sveta. POLOŽAJ ZA VLADO UGODEN. Beograd, 4. avgusta. Politična situacija v Beogradu ni zabeležila včeraj nobenega velikega dogodka v pogledu saniranja krize. Vladni krogi kon-statirajo, da se situacija popravlja vse bolj v korist današnje vlade zlasti po včerajšnjem sklepu poslanskega kluba HRSS-a, ki soglasno odobrava vstop na-dičevcev v vlado. Mislijo, da bo imela vlada 175 poslancev, opozicija pa vsega skupaj le 137. PRED PRIČETKOM TRGOVINSKIH POGAJANJ Z AVSTRIJO. Beograd, 4. avgusta. Iz vladnih krogov poročajo, da se bodo pričela prihodnji teden trgovinska pogajanja z Avstrijo v, svrho sklenitve trgovinske pogodbe. V ta namen bo odpotovala koncem tedna naša delegacija na Dunaj. O KULTURBUNDU DOLOČI DRŽAV-NI SVET. Beograd, 4. avgusta. Kakor se trdi v izvestnih vladnih krogih, vlada ni sedaj podvzela še ničesar za dovoljenje delovanja kulturbunda, ker se cela zadeva nahaja pred državnim svetom. Ako namreč vlada dovoli delovanje kulturbunda, se lahko pripeti, da državni svet tega ne dovoli. Nemci pa zahtevajo od vlade svobodno delovanje te svoje organizacije. RADIČ S SOVJETI NEZADO-VOLJEN. Beograd, 4. avgusta. V političnih krogih doznavajo, da je Radič na potu v domovino in da ni zadovoljen z uspehi svojega potovanja po Rusiji. Moramo najti platformo, na kateri se more združiti ves narod in tudi politična stranka se mora zavedati, da ne sme iti v boj proti svojemu nasprotniku tako daleč, da jej te ne bi mogel več podati roke za skupno vsenarodno delo. Zato napadajte nasprotno mnenje, toda častite prepričanje. nasprotnika in možnost za skupen nastop bo vedno odprta. Organizacija našega naroda je njegovo obstojno roraianla. it nroblem Vprašanje predsednika skupščine. Beograd, 4. avgusta. Predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič je včeraj konferiral v svojem kabinetu z Mišo Trifunovičem, Ninčičem in Dimitri-jevičem. G. Dimitrijevič je na vprašanje, ali bo ostal Jovanovič predsednik narodne skupščine, izjavil novinarjem: »On mora ostati!« Beograd, 4. avgusta. Politični in pravniški krogi se sedaj zelo zanimajo za položaj predsednika narodne skupščine g. Ljube Jovanoviča. Jovanovič more ostati predsednik skupščine. Po čl. 77. ustave voli narodna skupščina na vsakem zasedanju svoje pred-sedništvo. Na podlagi tega mora Jovanovič podati ostavko. To želi g. Pašič in to je tudi njegova teza. Današnja vlada pa želi, da bi Jovanovič ostal še nadalje predsednik narodne skupščine. Tudi vladni tisk brani Jovanoviča in pravi, da mora ostati predsednik skuP' ščine, ker ima vsa skupščina v njega zaupanje. Beograd, 4. avgusta. Predsednik parlamenta g. Jovanovič je o vsem tero izjavil novinarjem sledeče: »Nisem st še odločil ne za eno, ne za-drugo stališče. Posvetoval sem se z nekaterimi uglednimi pravniki. Pravniki mislijo, da v tem slučaju, ako predsedništvo ne ho podalo ostavke, potem bodo lahko pp dali ostavko vsi oni Člani predsedni* štva, ki sami ne bodo hoteli dalje ostati v svojem položaju. Skupščina bo odsodena. Beograd, 4. avgusta. Vladni krogi doznavajo, da namerava vlada takoj po prvi seji narodne skupščine in po prečitanju deklaracije odložiti nadaljne seje skupščine. V tem času bi se u*» tovilo stanje, v katerem je nastopila vlada svoje resore in bi bili postavljeni državni podtajniki. našega naroda. Dosedaj smo »reševali« to vprašanje z medsebojnim bojem in z ozkosrčnostjo. Rešljivo pa je le z medsebojnim delom in s širokogrudnostjo. Ne vodi samo ena pot v Rim in tudi politične stranke morajo opustiti frazo o svoji edinozveličavnosti. Rdino zveličavna je le popolnoma izvedena nacionalna organizacija, ki je nad vsemi strankami in strujami in katar! moraio zato služiti vsi! Ukrepi vlade. Beograd, 4. avgusta. Vlada je odredila hipno podporo 100.000 Din za pomoč Pogorelcem v Strumici. Beograd, 4. avgusta. Vlada je ugotovila velike zlorabe pri vojni odškodnini. Sestavljena je posebna anketa, ki bo pregledala delo poprejšnje vlade. Velikim zlorabam so prišli na sled zlasti pri bolgarskih reparacijah. NOV STANOVANJSKI ZAKON. Beograd, 4. avgusta. Minister so-cijalne politike pripravlja načrt za stanovanjski zakon, ker poteče rok za ta načrt že s 1. januarjem 1925. Ako zakon ne bi bil do določenega roka izdelan, bi mogli nastopiti nemiri med hišnimi posestniki in najemniki. UPOKOJENCEM SE ZVIŠAJO PO-KOJNINE. B e o g r a d, 4. avgusta. Finančni minister je izjavil novinarjem, da se dela v finančnem ministrstvu na to, da bi se zboljšal položaj upokojencev. Minister bo dalje predlagal ministrskemu svetu, da se vsem upokojencem zvišajo pen-zije. ZAKUPI V SUŠAŠKI LUKI SE PRE-. GLEDAJO. Beograd, 4. avgusta. Prometni minister Sušnik je ustavil nadaljno podeljevanje zemlje v zakup v Sušaškem pristanišču. To svojo naredbo utemeljuje s tem, da so dobile zemljo v zakup nekatere osebe, ki nimajo do tega pravice. Sestavljena je posebna anketa za revizijo zakupa. DELEGACIJA UDRUŽENJA VOJNl- KOV PRI VOJNEM MINISTRU. B e o gr a d, 4. avgusta. Včeraj je delegacija Udruženja vojnikov in oficirjev posetila vojnega ministra Hadžiča. Delegacija je vojnemu ministru referirala o delovanju uprave in ga prosila, naj se vojni minister zainteresira za zboljšanje položaja rezervnih častnikov, vojakov, zlasti pa še invalidov. SOUDELEŽBE BOLGARSKE VLADE PRI KOMITSKIH VPADIH DOKAZANE. Beograd, 4. avgusta. Notranje ministrstvo potrjuje vest, da je znani bolgarski komit Pače Mihajlov ubit. Dalje je baje notranje ministrstvo našlo v Štipu arhiv Pače Mihajlova, ki je za nas dragocen dokument o akciji makedon-stvujuščih in kompromitiven za bolgarsko vlado. Ako bo Bolgarska na pred-stoječem sestanku narodov sprožila makedonsko vprašanje, bo naša vlada uradno obtožila bolgarsko vlado, da sodeluje pri iridentičnem delu tajnih organizacij proti vsem balkanskim državam. Kot dokaz zato bo pokazala naša vlada najdeni arhiv. SLABA LETINA SLIV. Beograd, 4. avgusta. Poljedelski minister je izjavil, da bo letos vsega skupaj 400 vagonov suhih sliv za izvoz, medtem ko so lansko leto izvozili iz nate država Breko 2000 vagonov sliv. BOLGARSKA PLAČA NAŠI DRŽAVI 229.000 DOLARJEV. Beograd, 4. avgusta. Naše zunanje ministrstvo je dobilo obvestilo od bolgarske vlade, da takoj izplača bolgarsko finančno ministrstvo naši drža- vi 229 tisoč dolarjev za pšenico in koruzo, ki nam jo dolguje Bolgarska po pogodbi od 1. oktobra prejšnjega leta. NAPADI BEOGRAJSKEGA TISKA. Beograd, 4. avgusta. Opozicijo-nalni tisk, zlasti »Balkan« ostro napada dr. Korošca kot eksponenta Vatikana in apelira na patrijarha Dimitrija, naj za enkrat odgodi ustoličenje patrijarha v Peči, ko ima oblast antisrbska in anti-pravoslavna vlada, katere člani so bivši habsburški izpovedniki. To je zelo kritičen moment za srbsko cerkev in da to dejstvo odgovarja resnici, bo znal uvideti najbolje sam patrijarh Dimitrije, ki najbolje pozna srbsko dušo. ____ VELIKE PROTISRBSKE DEMON-STRACIJE V SOFIJI. Beograd, 4. avgusta. Iz Sofije poročajo, da se je vršil včeraj (na ihirdan) ob priliki obletnice makedonske revolucije, ki je bila leta 1903, velik para-stos umrlim vojvodom in četnikom v cerkvi Sv. kralja Milutina v Sofiji. Po parastosu so se vršile na ulici Marije Luize burne manifestacije, katerih se je udeležilo okoli 40.000 manifestantov. Manifestanti so* zahtevali osveto Srbiji in Grčiji. ■ STRAŠNA NESREČA V ŠENTJAN* ŠKEM RUDNIKU. V soboto se je vtrgal nad Št. Janžem oblak, vsled česar je nastala velika ploha. Silni nalivi so pokončali električno centralo v Krmelju, ki je morala obratovanje ustaviti. Voda je začela polniti tudi rudniške rove in Andrejev rov je bil kmalu napolnjen z vodo. V tem rovu se je nahajalo okoli 20 delavcev, od katerih so tisti, ki so bili blizu izhoda, pravočasno zapazili nesrečo, a oni, ki so bili globlje, so postali žrtev neurja. V rovu je našlo smrt 9 delavcev in sicer Kanc Martin, Keše Franc, Kavšek Ferdo, Rugelj Jernej, Kos Martin, Strovin Martin, Umek Franc, Dolenšek Martin in Ojstruh Edvard. Težko poškodovan je rudar Pristou Franc. Lažje poškodbe so dobili Pristou Alojzij in Steklasa Jernej. Rudarski paznik Josip Karlič je tudi ranjen. Iskanje mrtvecev ovira voda, ki napolnjuje rov. Vodne črpalke so namreč vse pokvarjene. Dosedaj se je posrečilo izvleči 3 mrtvece iz rova. V Šent Janž se je odpeljala tehnična rešilna ekspedicija z rudarskim nadsvet-nikpm Pehanijem. Tudi rudarski glavar Stergar je prispel na mesto nesreče. Borzna poroilla. Zagreb. 4. avgusta. Devize: Curih 15.515—15.615. Pariz 437.50—442.50. Praga 245.80—248.80, London 368.25—371.25, New York 82.50—83.50, Dunaj 0.1167—0.1187, Milan 361.25—364,25. Valute: dolar 8125— 82.25, češke krone 243.50—246.50. Curih. 4. avgusta. Beograd 6.40, Praga 15.90, New York 534.50, London 23.75, Park 28.80, Milan 23.35. DujmA 0.00755 2SL_ • r Vrti«* fc A '»-/V- ■ »Slovenski Narod" zoper državne uradnike I Znano }e da se je z zakonom o civilnih državnih uradnikih uzakonila dolga vrsta krivic in da je gmotni položaj uradništva danes še takšen, da je žalostno o tem sploh govoriti. Od so-rijalnih naših razmer prisiljeno vztrajati na svojem mestu in pričakujoč, da merodajni činitelji — zakonodajalci — vendar uvidijo nevzdržnost razmer, se obrača nradništvo skoraj sleherni dan bodisi po osrednjih, bodisi po pokrajinskih in strokovnih zvezah s peticijami na vlado za pomoč. Nova vlada je takoj ob nastopu ukazala pripremiti vsote, potrebne za toli pričakovano in toli odlašano izplačilo razlike izza 1. oktobra ter se pripravlja k reviziji pragmatike. Ni nikakršno čudo, ako je uradnik najprej človek in potem eventuelno tudi še strankar in če sprejme zato obljubo gmotnega ‘zboljšanja z zadoščenjem, pa naj pride ona že od katerekoli vlade. Ker gre državnemu urad-ništvu pravica do zasluženega kruha po najprimitivnejših človeških zakonih, ker je to v interesu celega naroda in uvideva nujno potrebo že vsakdo v naši državi, niso nasprotovali tej vladni obljubi niti najnačelnejši njeni nasprotniki. Samo »Slov, Narodu« je bila prihranjena žalostna slava, da v sobotnem svojem uvodniku kategorično protestira proti ublažitvi bede duševnega delavstva ter vladno obljubo o pomoči imenuje naravnost »koncesijo«. List, ki bi bil že davno zamrl, ako bi ga v tako nezasluženi meri ne bilo podpiralo baš uradništvo, se ne sramuje naslednjih svojih izvajanj: »Četrta koncesija (nove vlade namreč) je splošnega gospodarsko-socijal-nega značaja. Nova vlada Je vsaj teoretično levičarska po vzorcu novejših parlamentarnih kombinacij v nekaterih drugih državah. Ce hoče torej bazirati svojo politiko na takozvani ljudski volji (op. Ljudstvo, zapomni si dobro, tvoja vrhovna volja je po protidemokratičnemu »Slov. Narodu« le »takozva-na«!) mora dati obsežno gospodarsko in socijalno koncesijo širšim plastem naroda. To pomeni neizbežni konflikt z obstoječim družabnim redom, ker če hoče vlada na eni strani dati, mora na drugi vzeti. Izdatno zboljšanje današnjega gmotnega položaja nižjih in srednjih slojev, ugoditev vsem materijel-nim (zahtevam ročnega in duševnega proletarijata je nemogoča brez pritiska na industrijske in trgovske kroge. Tu stoji nova vlada pred težkim problemom, ki mu po našem globokem prepričanju ne bo kos. Trgovski, Industrijski in drugi pridobitni krogi so danes v tako kritičnem položaju, da bi pomenil vsak večji pritisk na njihovo gospodarstvo korak nazaj v splošni kaos, ki Je izpodkopaval temelje našega narodnega gospodarstva prva povojna leta.« Jasno je predvsem ko beli dan in tega ne more ovreči še tako krepek njegov dementi in naknadne interpretacije, kar je napisal, da »Slov. Narod« z ročnim in duševnim »proletarijatom« , apostrofira v prvi vrsti državne nameščence in uradnike, invalide in upokojence. Pa ne samo, da zmerja v vestni službi osivele može s proleti, kakor da gre za velemestno takozvano »sodrgo«, on vidi v podpori obubožanega uradništva »neizbežni konflikt z obstoječim družabnim redom«, torej revolucijo, protizakonitost, upor. »Slov. Narod« smatra slabe razmere uradništva za normalno, pravično stanje, čigar zboljšanje od vlade bi doneslo narodu nesrečo, družbo pa potreslo v njenih temeljih. Pa Še ne dosti! V strahu, da bi uradništvo ne prišlo do svoje pravice, slika trgovcem, In- dustrijalcem In pridobitnim krogom samega belcebuba v podobi velikih davkov, ki bi jim bili s tem natovorjeni. Dobro vedoč, da uživa danes uradnik prejemke, s katerimi se ne da živeti in ne umreti, ki so torej dobesedni »Hungersold« in da je vsakemu razsodnemu finančnemu ministru na razpolago dosti tehničnih možnosti poskrbeti za budžetarno kritje socijalnejših osobnih izdatkov, ne da bi moral poseči po zviševanju državnih bremen, si »Slov. Narod« vseeno ne more kaj, da ne bi hujskal proti uradništvu pridobitne kroge ter seja! razdora v družbo In majal s tem podlage države. Ker se nahaja pretežni del državnega uradništva v vrstah Samostojne demokratske stranke kljub temu, da je »Slov. Narod« njeno glasilo, ne moremo verjeti, da bi bila stranka naenkrat spremenila svojega stališča, ter moramo pripisovati ta napad na državno uradništvo gmotn! odvisnosti lista od finančnega (ne pridobitnega!) velekapitala, kateremu je bil prodan. Mora pač plesati, kakor mu zagode njegov gospodar. Pavšalno njegovo sklicevanje na pridobitne kroge prihaja pa najbrž odtod, ker je prespal poslednji dve leti. ko so ravno najbolj zindustri-jalizirane in skomercijalizirane države, vštevši i Avstrijo in Nemčijo zboljše-vale gmotni položaj državnega uradništva, in ko so tudi jugoslov. pridobitni krogi, trgovska zbornica in strokovna udruženja na gospodarskih kongresih v Zagrebu in Skoplju, v spomenicah in bilančnih poročilih v lastnem Interesu naglašall, da pričakujejo oml-ljenje gospodarske krize ln boljšo upravo ravno od Izdatne pomoči državnim uslužbencem. Ako vlada v katerem oziru enomi-selnost med jugoslov. državljani, tedaj ravno glede tega vprašanja. Samo »Slov. Narod« Je glasno zaklical svoj »veto« in vidi v tem »neizbežni konflikt z obstoječim državnim redom.«-Da je to njegovo sovraštvo proti državnim uradnikom Iskreno, povzema uradništvo lahko tudi iz tega, kako ga je ta list rad obsipaval s pridevki »lačno, raztrgano, razcapano, golo« ter s priobčevanjem skrajno neokusnih sestavkov naravnost smešil bedo ter izpodkopaval še tisto malo socijalnega ugleda, kar ga je uradništvu še iz prejšnjih časov ostalo. * rgn. vesti. Konferenca o irskem mejne m sporu je končala brezuspešno Verjetno je, da bo vlada predložila že prihodnji teden tozadevni zakon parlamentu. Skupen spomenik vsem v vojni padlim vojakom postavijo v Nemčiji. Španski diktator Prlmo de Rlvera je dejal, da je prva samo vojaška doba, njegove diktature zaključena in da se pričenja sedaj doba patrtotične vlade. Ogrska tranša mednarodnega posojila Madžarski je bila v Budimpešti popolnoma podpisana. Ameriške delavske strokovne organizacije so se Izjavile za kandidaturo La Foletta. Italijanski Ust »Me6sagero« predlaga, da naj se določi bivši cesarici Žiti kot bivališče Villa della Pianore v Italiji. Pri nadomestnih volitvah y Londonu je zmagal z neznatno večino kandidat konservativcev. Pri preišniih volitvah je bil izvoljen kandidat delavske stranke ta sicer z večino 2000 glasov. Častno sabljo 'e izročila francoska vlada ob priliki 10 letnice vojne belgijskemu kralju. Trans-Juba. Ministrski ?vet je ratificiral pogodbo, sklenjeno med italijansko ln angleško vlado glede odstopa Juba dežele Italiji. Nova provinca se bo imenovala TransJuba V vrstah braziliiansklh revolucflonar-Jev se je nahajalo tudi 1000 nemških in 500 avstrijskih izseljencev, ki so dobivali po 15 milrejsov plače in katerim je b:lo obljubljeno, da dobe v slučaju zmage upornikov 15 ha zemlie. Ljubo D. Jurkovič: Kapitulacija federalistov in reviziionistov. Gospodu Ljubi Davidoviču se je posrečilo, da je sestavil kabinet iz vrst demokratske stranke, slovenske ljudske stranke ta jugoslovenske muslimanske organizacije. V ta kabinet sta prišla razven teh, g. Nastas Petrovič, radikalski disident in pa sr. Hadžič kot minister vojne. Stranke, lz vrst katerih se je stvorila vlada g. Davidovlča, razpolagajo samo s 76 glasovi, spričo tega bi te stranke v skupščini nikakor ne mogle obdržati oblasti v svojih rokah niti bi ne mogle z lastno močjo samostojno delati. Te stranke potrebujejo pomoči drugih parlamentarnih Krup. Po vesteh časopisov Izgleda, da hočejo novi vladi pomagrti v prvi vrsti Radičevei s 63 poslanci, dženrjet z 10, zemljoradniki z 11 in Nemci z 8 poslanci. Tem grupam se bo pridružilo še par poslancev iz dosedanje opozicije, tako, da g. Davidovičeva vlada računa na nmnoč stosedemdesetih poslancev. Ako vpoštevamo, da razpolaga demokratska stranka s 33, SLS s 24 in dr. Spaho z 18 poslanci, vidimo, da so glavna opora sedanje vlade Radičevei. Tako torej govori številčna moč v narodni skupščini. Stranke sedanje Davidovičeve vlade so se v resnici tudi zi časa prvih vlad g. Pašiča sporazumele in so formirale takozvani opozicijonalni blok. Toda ta blok je imel tedaj, — dasi je bil obrazovan iz heterogenih elementov, katerih politični principi In programi so si bili v diametralnem nasprotstvu drug proti drugemu — en in Isti skupni cilj: Zrušiti vlado g. Pašiča. ln tedaj, ko je bil to edini in najvišji cilj vseh teh političnih strank, smo mogli — vsaj do gotove meje — niihovo skupno delovanje razumeti. Odkar je pa prišel do vlade, se nahaja opozicijonalni blok v popolnoma drugem položaju. Ravnotako ra so postali tudi medsebojni odnošaii med vsemi temi strankami, ki 90 tvorile blok, povsem drugačni. Sedaj je treba, da se vse te stranke s popolnoma drugačnimi načeli in programi sporazumejo med seboj za pozitiven program dela, ki bo. vsaj do gotove meje, vse zadovoljil. Edino v tem slučaju bi imele vse te stranke in strančice ”idne koristi od nove vlade. Samo ob sebi se razume, da je položaj E. Davidovlča, ki nosi polno odgovornost za današnjo vlado, zelr težak in delikaten. Ta položaj zahteva od njega mnogo takta in poznanja razmer. Zakaj, ako ostane vsaka stranka, od katere je g. Davidovič odvisen. tudi nadalje pri svojem programu, tedaj ml nikakor ne moremo razumeti, kako bo g. Davidoviču mogoče, da vzdrži harmonijo v vladi in skupščini. V slučaju, da bi g. Davidovič ne mogel zadovoljiti kake zahteve, ali pa, da se ne bi strinjal s dr. Spahovim ali džemijetovim stališčem, bi ga ti pustili na cedilu teT mu odrekli svojo pomoč, v istem trenutku pa bi se nahajal takoi v manjšini ter bi moral podati ostavko svoje vlade. Enako bi se mu godilo, ako bi ga zapustil n. pr. dr. Korošec in Nemci, ali zemljoradniki, Nemci in džemijet, da ne govorimo o Radičevcih, brez katerih bi g. Davidovič na vlado niti misliti ne mogel. Kakor ie iz teja razvidno, je odvisna g. Davidovičeva vlada celo od najmanjših grup, na katere se njegova vlada naslanja Vod'ti mu ie treba resne račune o zahtevah DŽcmijeta in Nemcev, kakor tudi o zahtevah Radičevcev in vseh ostalih. Toda ne glede na vse težkoče, na katere bo nova vlaga sigurno naletela ko prične z rednim zakonodajnim delom, poglejmo še malo dalje, kake cilje ima nova vla da. kaj da se mora učin ti, da zadovolji svoje zaveznike in pomagače. — Kaj pričakujejo klerikalci in Radičevei od vlade g. Davidoviča? — Razpolaga li g. Davidovič Politike vesti. = Konferenca radikalov v Saralevem. V Srbskem domu se je vršila dobro uspela konferenca radikalov, na kateri sta poročala poslanec K o b a s i c a in dr. A n -d r i č. V svojTi poročilih sta poudarjala, da se nova vlada ne bo mogla obdržati, ker se brez Srbov, še manj pa proti Srbom ne da vladati. Na predlog nekaterih, da se prične izdajati »Srbska Reč«, je bilo zbrano toliko denaTja da je izhajanje lista že zasigurano. »Srbska Reč« bo Izhajala trikrat na teden. *= Med Davidovičeve). Protlčevcl In Nemci v Novem Sadu je bil dosežen sporazum. Kongres Džemljeta v Skoplju. Po dolgotrajni debati le bil sprejet organizacijski statut stranke, ki obsega 120 členov. V glavnem je tendenca statuta, da za-sigura enotnost stranke, vsled česar se tudi zahteva, da se mora manjšina v vsakem slučaju pokoriti. Stranka bo imela vsako v narodni skupščini s tolikšno številčno močjo, da ne govorimo o moralni, da za-more zadovoljiti bodisi tudi minimalne zahteve strank, ki mu pomagajo in ga drže? Vse to so vprašanja, ki se nam vsiljujejo, ako proučavamo skupščinsko matematiko in če opustimo razpravljanje o patrijot-ski in moralni vrednosti grup. ki pomagajo sedanji vlad'. Razven g. Davidoviča so vse ostale stranke današnje vlade videle izvor vsega nezadovoljstva v našem narodu v Vidovdanski ustavi, oziroma v centralizmu, ki ga je ustvarila ta ustava. In baš radi tega so zahtevale vse te stranke — da ne govorimo o Radičevi »Federativni Mirotvorni in drugih glupostih, — najmanje vsaj revizijo ustave v avtonomističnem smislu. Vsa borba in delo teh strank je bilo usmerjeno v tem pravcu. Večina teh strank je šla s to ali sličnimi parolami k volitvam itd. Spahovci, ki so bili glasovali za Vidovdansko ustavo, so zahtevali njeno revizijo in formirali so z ostalimi strankami, ki so kasneje stopile v zvezo s federalisti takozvani revizionistični blok. Revizija Ustave je postala temeljna zahteva večine strank današnje vlade. Z revizijo ustave je bilo treba urediti našo upravo, ukloniti in onemogočiti korupcijo, najti bazo za sporazum Srbov. Hrvatov in Slovencev itd Razen tega so prišle vse te stranke, zadnji čas tudi Radičeva do trdnega prepričanja. da se more ta revizija izvojevati edino In samo ustavnim potom, in to v narodni skupšč’ni v Beogradu! Spoznale pa so tudi, da je revizija ustave mogoča le. če se izrečejo njo radikali. Drugo vprašanje pa je, ako so te revizionistične stranke odstopile od zahteve po reviziji ustave in ako so sprejele centralizem. Vse to mi težko verujemo, vendar vzamemo tudi tr> misel v razpravo. Gotovo je. da ne more Davidovičeva vlada v nobenem slučaju izvesti revizije ustave. Ako gospod Davidovič torej tega ne more učiniti, mi ne razumemo, zakaj bi Radič pomaral njegovi vladi? — Mogoče Je, da bo g. Davidovič stremel za tem, da Izboljša našo upravo, da odpravi mnogo zla, ki razkraja naš državni organizem, da odpravi korupcijo itd., ln da bi sc samo s ter zadovoljili g Radič, g. dr. Korošec in g. Dr. Spaho in vsi njegovi prijatelji. Ako je temu tako. potem pomeni to. da so federalisti kakor tudi revlzijonisti kapitulirali ln da so pristali na centralizem, odrejen v vidovdanski ustavi, pod pogojem, da bo uprava dobra in poštena. To bi zna-čilo, da je zmagal centralizem r žrtvijo vlade gospoda Pašiča. S to zmago, bi gosp. Davidovič nedvomno učinil neizmerne usluge državi, in ml bi mu ne mogli odrekati svojega priznanja. S to_ zmago bi se mogel g. Davidovič ponašati pred celo zgodovino našega naroda, ker bi on v stvari storil ono, kar je želel storiti g. PašiČ, a česar on ni mogel izvesti! Ali mi ne verujemo, da so se vsi tl federalisti, revizijonisti in separatstl preko noči izpremenili, — mi ne verujemo, da se dajo oni tako lahko, tako brzo in tako poceni poraziti, niti ne verujemo, da je za to velko in važno delo. sposoben g. Davidovič. Zadovoljiti revizijonistične stranke in pridobiti jih za vidovdansko ustavo, ustvariti mir v deželi ter trajen in pravičen sporazum med Srb\ Hrvati in Slovenci zmcTe-jo edino le radikali, ker imajo zato največ moralne in stvarne pravice. To bo dokazila tudi sedanja vlada g. Davidoviča, ki ne bo mogla ustvariti nič pomembnejšega, če ne učvrsti svojega položaja z razširjenjem koalicije. Današnja vlada je še nepopolna in v tem je njen nedostatek. leto svoj kongres ki pa ne more biti vedno v Skoplju. Novemu odboru je kot glavna naloga poverjeno razširjenje stranke. Na hudo kritiko je naletel na kongresu proračun stranke, ki zato ni bil sprejet, ampak vrnjen odboru. Borba med Ferad-be-gom in Kenan Zijo se je končala z zmago prvega. Kljub temu sporu pa ne pride do razkola v Džemijetu in so n. pr. že izsto-plvši člani izjavili, da se pokoravajo sklepom večine. = Spoznanje. Novosadska radikalna »Zastava« je bila še pred kratkim popolnoma nasprotna stališču Ljube Jovanoviča. V svoji sobotni številki pa prinaša na uvodnem mestu članek radikalnega voditelja Oblačiča Pavla, ki pravi, da se je radikalni glavni odbor prenaglil, ker ni sprejel Jovanovičeve teze. Dalje poudarja Pavlovič, da Je zveza s samostojnimi demokrati radikalom zelo škodovala ta da Je sreča, da so izstopajoč iz vlade dosegli vsaj to, da so se od njih ločili. Georg Sim: Zeleni klobuk. Arkadij Benk, ekspeditor v neki mali trgovski agenturi na trgu Havre, je lepil znamke in gledal gospodično Blanko, steno-grafinjo, ki je prihajala iz sobice, kjer so si uradniki umivali roke. Majhna, lepa In resna, vse ob enem, se je vzpenjala na prste, da bi se videla v zrcalu, ki je viselo na steni ter si devala na svoje plave lase letni klobuček iz zelene slame. Danes zjutraj ga je pokrila prvič, ker jo je zapeljalo bleščeče solnce. Sedaj pa je gledal skozi okno, poleg katerega je delal Arkadij Benk, oblačen dan. V šipe so začele udarjati debele deževne kaplje. Arkadi) je pogledal na trg Havre, kjer so se premikali ljudje z odprtimi dežniki, ki so se bliščall od vode, in avtomobile, ki so zamolklo brneli. Nato pa je vrgel zopet pogled na zeleni klobuček, ki je bil zjutraj tako vesel na svetlem solncu ln Je vzdihnil. ATkadijeve oči so spremenile vitko postavo gospodične Blanke do vrat, skozi katera je odi la v sivo ulično vlago. Arkadil je moral z nohtom odlepiti znamko, ki Jo Je prilepil poprečno na sivo kuverto. Potem pa se Je naslonil na okno, čakajoč, da se na ulici pojavi mali zeleni klobuček, da ga spremi * očmi, dokler ne Izgine v predoru podzemeljskega tramvaja. Vsak dan je tako gledal, kako odhaja gospodična Blanka in oči so mu postajale vedno bolj otožne. Ona je bila lepa, ži-Vfbat, .Vitka. Vsi liudie so aledall za nio. Knjigovodja ji je neprestano dvoril. Arka-dii pa ni bil niti malo lep. Imel je velik, smešen nos in boječe kretnje, Po ves dan je lepil znamke... Naslonil se Je nekoliko bolj ln pritisnil čelo na hladno šipo. Na trotoarju Je zapazil zeleni klobuček, po katerem je pral* dež. Videl je, kako je gospodična Blanka privihala ovratnik svojega plašča, malo postala, kakor bi razmišljala, ali nai prekorači trg. po katerem so se drenjali mnogoštevilni avtomobili In se pomikali v vseh mogočih smereh po opolzkem tlaku. Sledil ji je, ko je prišla na sredo trga, kjer Je zopet za hip postala, a nato z drobnimi koraki brzela dalje. Neki avtomobil ji priseka pot. Hotela se mu je Izogniti, a v tistem hipu pridrvi od nasprotne strani neki avto-omnlbus. Arkadij Benk ni videl več zelenega klobučka med črnimi, od mokrote bliščečlmi se strehami voz. Videl pa je ljudi, kako so se strnili v veliko gručo okoli omnibusa, ki je nenadoma obstal. V trenutku se Je nabrala cela množica ljudi, ki je nepremično strmela. Arkadija Benka je neka neznana slutnja gnala na ulico. Planil je Iz pisarne na hodnik, a od tu po, stopnjicah navzdol. Hitel je tako, da je meči potjo nekoga podrl. Ne oziraje se na drveče avtomobile ln na psovke šoferjev, se je naglo bližal gruči na trgu. Neustrašeno, skoro na surov način se Je preril skozi gručo, v kateri so drug drugemu gledali preko ramen in tarnali. — Deklica Je! — — Mislite? — — Ali Je mrtva? — Arkadu s« ja znašel, sam ni v«d«l kako in kedaj, med prvimi vrstami. V ušesih mu je brenčalo. Pred svojimi nogami, med naprej sklonjenimi ljudmi, je zagledal zmečkan, pogažen, beden zeleni klobuček. Dva človeka sta dvignila gospodično Blanko. Po njenem plašču in po tleh je bila kri. Gruča se je razmaknila ta nosači so se napotili proti neki lekarni. Blankin obraz je bil smrtno bled, a razpleteni lasje so se dotikali blatnega tlaka. Arkadij Benk je šel za njimi široko odprtih oči, grizoč se v zgornjo ustnico. Gruča je obkolila lekarno, a deklico so odnesli v neko sobico v ozadju hiše. Arkadija so pustili, da je smel za nosači, najbrže radi njegovega prepadenega obraza. Gospodično Blanko so položili na mizo. Pri tej prlikl Je Arkadij opazil, da ima Blanka namesto ene .noge, brezoblično raztrgano maso. Otožen vonj po topli krvi se Je mešal z lekarniškimi duhovi. Arkadij Benk je z otopelimi očmi in nesposoben, da kaj misli, pustil da so ga potisnili v lekarno, a v sobico sta med tem stopila dva trnka zdravnika. Sesedel se je na neki stol in ni videl ničesar drugega, kot vrata z motnimi šipami, Izza katerih so prihajali nejasni glasovi. Pred lekarno so se drenjali ljudje. Neki stražnik Je poskuSal razgnati radovedneže. Izza steklenih vrat se je čulo pljuskanje vode. Nato se je pojavil eden od zdravnikov, ki je zahteval jodovo tinkturo in bombaž. Skozi priprta vrata Je opazil Arkadil drugega zdravnika, ki se je sklanjal nad težko ranjeno telo, a na tleh veliko emajlno posodo, kamor je kapljala kri. Okoli njega J» *« 5«U pritajeni *Woyl: — Ni mrtva. Samo ena noga ji je popolnoma razmesarjena... Rešena bo. — Arkadij se je približal onemu, ki je to govoril, ga zgrabil za rokav in mrzlično vprašal: — Pravite, da bo rešena? Ali je res, da bo rešena? — In nekdo je dejal: — Ubogo dekle! Morda bi bilo bolje, da bi bila .. Arkadij ga je presunil s strahovitim pogledom, tako, da je človek umolknil. Arkadiju Benku so dovolili, da je vstopil v ambulantni voz, v katerem so odpeljali Blanko k njenim roditeljem. Jokal je obenem s starši, ki ga niso poznali; vendar se niso popolnoma nič čudili, da on sočustvuje z njimi v nesreči. Naslednjo noč je prišla vrsta na njega, da bedi pri bolnici, v kateri je bila komaj iskrica življenja. A ko Je gospodična Blanka odprla oči In Je z roko segla na kraj, kjeT ji je bila odrezana noga, se je Arkadij jedva premagoval, da ni zajokal. Ponižno se Je nagnil nad njo, trudeč se, da da svojemu obrazu kar najmllelši izraz, da bi bil manje grd in da bi ji bil všeč. Od silnih bolečin, ki Jih Je Blanka morala trpeti, ni mogla govoriti z Arkadijem o onem, kar je on tako vroče želel. Sele po dolgih tednih, ko Je Blanka okrevala, Je doživel Arkadij najsrečnejši trenutek svojega življenja. Blanka se mu je otožno, toda lju-beznjivo nasmejala in mu ponudila roko v zahvalo Arkadijeve ljubezni. In Arkadij je sprejel to roko ter jo posul s poljubi ln namočil « solzami sr »S« •. • Londonska konferenca. USPEH KONFERENCE je popolen. Dosežen je sporazum v vseh najvažnejših točkah. Na sobotni plenarni seji, ki je trajala dve uri, so bila soglasno sprejeta poročila komisij. Izvoljen je bil poseben odbor juristov, ki ima izdelati enoten protokol, ki bo služil kot podlaga za pogajanja z Nemčijo. Konferenca je dalje sklenila, da se prepusti sporno vprašanje železničarjev šefom delegacij v rešitev. POVABILO NEMČIJL Po konferenci so odobrili zavezniki kratko povabilo Macdonalda Nemčiji, da se kot enakopraven član udeleži Londonske konference. V povabilu se pravi, da se vabi Nemčija, da razpravlja skupno z zavezniki o metodi, po kateri bi se dal izvesti Dawesov načrt Prvič po premirju so s tem Nemci pritegnjeni k zborovanjem zaveznikov kot polnopravni člani. Nemčija je povabilo sprejela in so njeni delegati danes odpotovali, POMEMBNA IZJAVA HERRIOTA. Po plenarni seji konference je dejal Herriot: »Srečni smo vsled enotnosti, ki je bila na konferenci dosežena. Vztrajnost in napori francoske delegacije se po Sremu posebna komisija iz prometnega ministrstva, ki pregleduje po posameznih železniških postMah tovorne vagone, ds sc ugotovi število za prevoz sposobnih vagonov, ki bi v slučaju potrebe mogli biti takoj na razpolago pridelovalcem sladkorne pese za izvoz iste v inozemstvo. ta. V 5 minuti uide Savo na krilu in strelja od strani najlepši gol dneva. Žoga oaslra z bliskovito naglico nezamrežena vrata kar sicer izboren sodnik Vrečko M. spregleda in ne prtpozna gola. Skoki seniorjev: I. Rordellč. II. Kavšek 2. (I), III. Juntes (P). Skoki Juniorjev: I. Poljanec, II. Seunig (I), III. Sajovic (P). Glasom končne kvalifikacije ima Primorje 70 točk, LSK 68, Ilirija 51. Vse tekmovalce Je združil prijeten večer v kazini. Tu je predsednik »Jadranske straže«1 g. dr. Marn izročil zmagovalcu SK. Primorje v roke dr. Birse pokal Jadranske straže, predsednik LPP g. dr. Mayer pa srebrn pokal LPP. SK Primorje, ki si je letos s to tekmo priborilo že peti pokal, čestitamo tudi mi. Sokolstvo. Jezdni odsek telovadnega društva »Sokol« v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se priglase pri br. Polajnarju za pokrajinski zlet v Zagrebu, do 6. t. m. Zdravo! Prosveta. Izšla ]e 8. številka »Planinskega Vestnika« z naslednjo vsebino: Dr. Klement Jug: Plezalne ture v vzhodnih Julijskih in Kamniških planinah; Janko Mlakar: V Visokih turah: Josip 3 r in ar: Papirnata zemljepisna imena; Kotiček: »Prag« na »Tominškovi poti« (Vilko Mazi). — Čez hrib in dol: Izpod Triglava. — Ob zor: Odporni Jalovec (nezgoda Darinke). Društvene vesti. — Slike. SodiSfe. GOSTILNIČARKA IZMAKNILA GOSTU 1000 DIN. Notorični alkoholik Burja je prišel »nekoliko vinjen« v gostilno Ivane M., kjer se je nahajalo tudi več gostov. Burja, ki Je sicer posestnik, se bavi tudi s popravljanjem streh in zasluži s tem od časa do časa kak večji zaslužek. Tako je tudi usodepolnega dne lnkasiral večjo vsoto. Ko Je v gostilni prvič plačal, so videli prisotni, da je imel poleg nekaj »kovačev« tudi tisočdinarski bankovec. — Gostje so polagoma odšli, tako. da so ostali v sobi samo današnja obtoženka, njen sin, neki Kušterle in Burja. Drugi dan Burja tisočdlnarskega bankovca ni imel več... Burja In obtožba trdita, da si je bankovec prilastila Ivana M. In sicer na ta način, da je potem, ko so ostali v gostilniški sobi samo Se ona, njen sin, Burja in Kušterle. — opomnila Burjo, da Ima plačati še dva četrt litra vina, nakar je BuTja izvlekel poleg drugega denarja tudi tisočdinarski bankovec — ona pa Je to priliko porabila, vzela na mizi ležeči bankovec, rekoč »naj ga shranim Jaz; ti si pijan, bi ga lahko zgubil, Jutri ga dobiš nazaj« — drugi dan pa ni hotela o tem &i3aaaz vedeti. Buti« le zadevo ovadil orož- nikom. Orožniki so zaslišali najprej obdol-ženko, ki Je vsako krivdo zanikala in izjavila, da tisočdlnarskega bankovca pri Burji sploh videla ni — »Imel je samo par kovačev pri sebi«. Nato so zaslišali obdolženki-nega sina in sicer. — ne da bi bil mogel poprej z mateTjo o stvari govoriti — Izven doma. pri mojstru, pri katerem se uči rokodelstva. Sin je pri tej priliki potrdil, da Je njegova mati vzela bankovec z obljubo, da ga vrne drugi dan, pri sodišču je pa popolnoma drugače Izpovedal: Dejal je, da so mu orožniki rekli, da je mati priznala, vsled česar je potrdil še on. kar so ga vprašali. Radi te diskrepance je sodišče pričo konfrontiralo z orožniki. Orožniki so zanikali, da bi bili rekli, da Je mati priznala. — Burja kot priča zaslišan je seveda vztrajal pri svoji ovadbi. Trdil je tudi. da mu je obdolženka zaračunala za dva litra vina 160 kron, mesto 120 In da tudi preje omenjenih dveh Četrt litrov, za katere je zahtevala gostilničarka naknadno plačilo od njega — ni imel plačati, ker jih ni niti naročil niti izpil. Temu nasproti je trdila obdolženka. da je bil račun popolnoma pravilen, dva četrt pa ie Burja izpil v kuhinji še preden je prišel v sobo. Sploh je bil BuTja pijan, da se je kar na glavo postavljal. Denar je ali Izgubil ali pa mu ga je žena vzela, kar se mu večkTat zgodi. — Tudi neka) drugih prič potrdi, da je bil Burja pijan, da je padel. On sam pravi, da je padel samo enkrat, — ker je bilo »spolzko«, ne pa zato, ker bi bil pijan. — Neka druga priča Izjavi, da je obdolženka sploh »goljufiva« ženska, ki je že tudi njemu preveč računala. Tudi orožniško poroč lo glede obdolženklnega glasu je neugodno. Temu nasproti je pdvedala neka priča, da io je Burja naslednjega dne vprašal, če je v gostilni bankovec še imel. Ko mu je priča to potrdila, je dejal Burja, »a potem je pa že vse dobro!« Tudi priča Kušterle, ki je bil. kakor smo omenili, v usodeprdnem trenutku navzoč je Izpovedal za obdolžen-ko ugodno. Izjavil je, da ie privlekel Burja bankovec ven, a tako. da ga obdolženka ni mogla videti: potem ga je spravil in še) domov.« Na podlagi tega dejanskega stanu je obsodilo okrajno sodišče jvano M. radi prestopka tatvine na sedem dni zapora. Vzklic-no sodišče je to sodbo danes Izpremenilo v toliko, da Je spoznalo obdolženko krivim prestopka goljufije, kazen ostane pa ista. Obravnava Je bila jako zanimiva radi besednega dvoboja med državnim pravdni-kom Domenicom In zagovornikom dr. Fr-lanom, ki je pledlral s tako vervo za ob-dolženklno nekrivdo, da je žel celo od strani Domenica priznanje, ki je omenil temu »zaogvomlku lastno spretnost«. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezo* tiskovna« y IJiihlUn KER GA NI MARALA. Svoječasno so vsi časopisi poročali o flapadu, ki ga ]e izvršil na precej teatraličen način delavec Martin Pavšič v Zvezdi na svojo zakonsko polovico. Že takrat se je pisalo, da je bil vzrok ta, da precej brhka in mlada ženica Martina Pavšiča, ki se je v ruskem ujetništvu precej posušil, ne mara, oziroma ima rajši druge kakor njega. To si je vzel Pavšič tako k srcu, da je oborožen 5 kuhinjskim nožem lepega dne pričakal svojo ženo v Zvezdi, padel pred njo na kolena in jo poslednjikrat prosil ljubezni. Ker ga ni hotela uslišati, je potegnil nož ter ga zabodel trdosrčni ženski v levo ramo. K sreči poškodba ni bila nevarna. Zaljubljenega Pavšiča so seveda aretirali in »edel je do danes v preiskovalnem zaporu. Danes je bila obravnava v lej zadevi. Zvedeli nismo pri tej obravnavi prav nič novega, če abstrahiramo od dejstva, da je ženica očitala možu, da ima tudi on druge, da je zato on sam vsega kriv. Če je to res ali ne, ni znano. Zagovornik dr. Vodušek je ginljivo govoril; končal je svoj govor s trditvijo, da spričo takih okolščin ni čudno, ako se človek tako daleč spozabi, posebno če nima — globokega verskega prepričanja. Senat je bil očividno tudi podobnega mnenja, zakaj obsodil je Pavšiča radi hudodelstva težke telesne poškodbe (§ 155 a kaz. zakona) samo na 1 mesec ječe, poostrene z 1 pos.om in 1 trdim ležiščem, tako da je kazen prestana, ker je sedel Pavšič že od 19. VI. v preiskovalnem zaporu, ki se mu všteje. To in ono. : Rutnunska razbojniška tolpa. V bližini mesta Hotin 'v Besarabiji je bil od razbojnikov napaden poštni voz, v katerem je bil okrajni poštni nadzornik Sasu s svojo ženo in slugo. Nastal je kratek boj, v katerem so razbojniki zmagali. Vse tri potnike so nato oropali, jih zvezali in potem žive zažgali. Govore, da sta dva razbojnika bila ranjena. : Bolgarska vojaška justica. Pred sofijskim vojaškim sodiščem se je pričela te dni razprava proti polkovniku Aleksijevu, ki je ukazal stotniku Gerevu, da mora ubiti stotnika Stojnova, ker da se je ta bojazljivo vedel pred sovražnikom. Stotnik Gerev je povelje izvršil. Pozneje pa je do- znal, da bil od njega umorjeni stotnik hraber in vesten oficir. To ga je tako pretreslo, da se je stotnik Gerev nato ustrelil. Od vojaškega sodišča upeljana preiskava je nato dognala, da je dal polkovnik ubiti stotnika, ker ga je ljubila neka dama, v katero je bil zaljubljen polkovnik. : Sedemletni morilec. V mestu Kišenev v Besarabiji so našli na drevesu obešenega dve in pol letnega otroka. Poizvedovanja policije so dognala, da je otroka obesil sedemletni deček Jon Ropova. Pri zaslišanju je deček umor priznal in obširno popisal, kako je umor izvršil. Zdravniška preiskava morilca je dognala, da je bil deček sadističen. : Zverinski Haarmann. Na dvorišču policijskega ravnateljstva v Hannoveru _ se nahaja 15 metrov dolga baraka, v kateri so štiri mize z oblekami nesrečnih žrtev Haar-manna. Med oblekami se nahaja tudi sviter desetletnega otroka, dokaz, da je Haarmann ubijal tudi otroke. Ko so pripeljali Haar-manna, mu je pokazal preiskovalni sodnik sliko desetletnega otroka, kateremu je pn-padal sviter. Haarmann je pogledal sliko in dejal: »V resnici lep otrok. Škoda zanj.« Ko ga je sodnik vprašal, če je umoril tudi tega otroka, je dejal Haarmann cinično: »Ce od-leže materi, potem kar mirno postavite se tega otroka na listo od mene ubitih!« Zverinski odgovor je navzoče tako razljutil, da so morali Haarmanna takoj odpeljati, ker s se hoteli ljudje nanj navaliti. 70 fDOR ML BURME TARZAN IM SVET Dvoboj. D’Arnot je <.e spal, ko se je Tarzan vrnil domov. Tarzan ga ni motil, toda zjutraj mu je povedal vse dogodke prejšnjega večera, ne da bi izpustil kakšno podrobnost. »Kakšen norec sem vendar bil,« je končal. »De Conde in njegova žena sta bila oba moja prijatelja. In kako sem jima zdaj poplačal prijateljstvo! Grofa sem skoro umoril. Obenem sem omadeževal ime poštene žene. Verjetno je, da sem razdrl srečo te hiše.« »Ljubite Olgo de Conde?« je vprašal d’ Arnot. »Ce bi ne vedel, da me ona ne ljubi, bi težko odgovoril na to vaše vprašanje, Pavel; toda da sem pošten napram njej, vam lahko povem, da je ne ljubim, in da me ona ne ljubi. Za trenutek sva postala žrtev nenadne norosti. To ni bila ljubezen, in minilo bi, kakor je prišlo, tudi če bi se de Conde ne vrnil. Kakor veste, nimam veliko skušenj z ženskami. Olga de Conde je zelo lepa; tej lepoti, medli svetlobi, zapeljivi okolici in njeni prošnji za pomoč bi kultiviran mož ne podlegel. Toda pri meni še ni kultura prodrla skozi kožo; dosedaj jo imam komaj šele v obleki.« »Pariz ni kraj zame. Spodtikal se bom iz ene pasti v drugo. Utesnitve, ki se jim morajo ljudje tu podvreči, so mi odveč. Zdi se mi, kakor bi bil ujet. Tega ne morem prenašati, dragi prijatelj in vsled tega se hočem vrniti v džunglo in živeti tako, kakor mi je bog namenil, ko me je tja postavil.« »Nikar si preveč ne belite glave,« je odvrnil d’Arnot. »Ponašali ste se mnogo boljše, kakor bi se večina »Izobraženih« mož v podobnem slučaju. Kar se pa tega tiče, da bi zapustili Pariz, se mi pa zdi, da vam v tem oziru Raoul de Conde v kratkem kaj sporoči.« D’ Arnot se ni motil. Cez teden dni sta d’ Arnot in Tarzan baš zajutrkovala, ko je sluga naznanil nekega gospoda Flauberta. Častitljiv, vljuden gospod. Z neštetimi pokloni je izročil Tarzanu pismo grofa de Conde, ki ga je ozival na dvoboj. »Ce bi bil gospod tako ljubeznjiv, da bi poslal kakega prijatelja h gospodu Flaubert — kadar hoče, da uredite posameznosti v zadovoljstvo vseh prizadetih.« Gotovo. Gospod Tarzan bo z veseljem poveril neomejeno zastopstvo svojemu prijatelju, gospodu poročniku d’ Amotu. Dogovorili so se, da se oglasi popoldne ob dveh d’Arnot pri gospodu Flaubertu in vljudni gospod Flaubert se je zopet z brezštevilnimi pokloni poslovil. Ko sta bila zopet sama, je d’Arnot porogljivo vprašal Tarzana. »No?« je dejal. »Zdaj moram pripojiti svojim grehom še umor, ali se pa moram pustiti ubiti,« je dejal Tarzan. »Hitro sem napredoval v kulturi svojih bratov.« »Kakšno orožje bi hoteli?« je vprašal d’Arnot. »De Conde je znan sabljač, pa tudi izvrsten strelec.« »Potem bi volil zastrupljene puščice na dvajset korakov ali pa kopja,« je smeje odvrnil Tarzan. »Ker pa de Conde ne bo s tem zadovoljen, volite pištole.« »Ubil vas bo, Jean.« »O tem ne dvomim,« je odvrnil Tarzan. »Enkrat moram umreti.« »Boljše bi bile sablje,« je dejal d’ Arnot. »Zadovoljil se bo s tem, da vas bo ranil in nevarnost za smrtno rano je manjša.« »Pištole!« je odločno"izjavil Tarzan. D’ Arnot ga je poskušal pregovoriti, toda brez uspela in ostalo je pri pištolah. Popoldne se je d’ Arnot pogovoril s Flaubertom in se vrnil ob štirih domov. »Vse je urejeno,« je dejal. »Jutri zjutraj — ob cesti ne daleč od Etampesa je samoten kraj. Iz osebnih vzrokov je : : : v Tekstilna tovarna Mite Rističa in sinovi, Niš sprejme takoj glavnega vodjo (direktorja) za tkalnico in štiri tkalce za navadne statve. Ponudbe s pogoji poslati na gorenji naslov. •• J® gospod Flaubert volil ta kraj in jaz nisem ugovarjal.« »Dobro,« je bila edina Tarzanova pripomba. Potem sploh ni več omenjal cele zadeve. Zvečer je napisal še par pisem, predno je legel. Ko jih je opremil z naslovi in zapečatil, je vtaknil vse v veliko, na d’Arnota naslovljeno kuverto. Ko se je slačil, ga je d’ Arnot slišal požvižgavati neko poulično popevko. Prijatelj je potiho preklinjal, ker je bil prepričan, da bo solnce sijalo jutri na mrtvega Tarzana. Bolelo ga je, da je bil Tarzan tako ravnodušen. »Od sile neprimerna ura za ljudi, ki se hočejo moriti med seboj,« je dejal opičji človek, ko ga je d’ Arnot nagnal drugo jutro iz postelje. Spal je dobro in zato se mu je zdelo, ko so ga prebudili, kakor bi se njegova glava šele dotaknila blazine. Njegova opomba je bila namenjena d’ Afnotu, ki je stal že oblečen na vratih Tarzanove spalnice. D’Arnot ni spal skoro celo noč. Bil je nervozen, in vsled tega precej razburjen. »Zdi se, da ste spali kakor otrok,« je dejal. Tarzan se je smejal. »Iz vaših besed sklepam, da mi to štejete v zlo,« je odvrnil. »Toda jaz ne morem pomagati.« »Ne, Jean, tako nisem mislil,« je menil d’ Arnot, ki se je moral sam smehljati. »Toda vi gledate na celo zadevo tako ravnodušno, da se mora človek jeziti. Kakor da se pripravljate na streljanje v tarčo ne pa, da se srečate z najboljšim strelcem Francije.« Tarzan je zmignil z rameni. »Pojdem, d8 se pokorim za veliko krivico, Pavel. In pokoril se bom le, če bo strelec gotov svojega cilja. Torej sem lahko zadovoljen, saj celo vi trdite, da je grof izvrsten strelec.« »To se pravi, da upate, da vas ubije,« se J®-zgrozil d’Arnot. »Ne moreni reči, da upam, toda priznati morate, da je malo upanja, da ostanem živ.« Ce bi d’ Arnot vedel, kaj opičji človek namerava — in njegov sklep je bil že storjen takoj, ko je zvedel, da ga misli grof pozvati na dvoboj — “ se zgrozil še bolj. _ Molče sta vstopila v d’Arnotov voz. In isto-tako molče sta z veliko naglico zdirjala po cesti proti Etampesu. Vsak je bil potopljen v svoje misli-D’Arnot je bil žalosten, ker je imel Tarzana o® srca rad. Prijateljstvo med obema, katerih prejšnje, življenje in vzgoja je bila tako različna, se je y zadnjem času še povečalo, ker sta bila oba mož8 enakih idealov o možatosti, osebnem pogumu m časti. Razumela sta se in bila med seboj lahko P°' nosna na svoje prijateljstvo. Tarzan je bil zamišljen v preteklost, potopljen v vesele spomine na nekdanje življenje v džungn-Mislil je na neštete ure svojih deških let, ki $ 'e preživel s prekrižanimi nogami pri mizi svojee8 očeta, sklonjen nad knjigami s podobami, v katet® je brez tuje pomoči razrešil skrivnost tiskane besede, veliko prej, predno je čul glasove človeške govorice. V. - IMantilna banka naznanja da otvori 4. avgusta 11. podružnico v Ribnici, katera se bo bavila z vsemi bančnimi posli. Denite v juho in prikuhe krepčilo hrane - JUHAN — imate iz preprostih jedil izvrstno, zdravo in redilno hrano. Najboljša kolesa in šivalni stroji Opozorilo. Upravništvo „Nar. Dnevnika“ v Celju, se nahaja v RAZLAGOVI ul. št. 11, kjer se sprejemajo naročniki in inserati. List se dostavlja večinoma zvečer, drugod pa v zgodnjih jutranjih urah. Posebno se opozarja nove naročnike, da dobe drugi del „1ARZANAU brezplačno, ako list takoj naroče. za rodbinsko in obrtno rabo so edino Josipa Petelinca, H»k! Gritznerii Adler Ljubljana ob vodi poleg Preierwoyego spomenika. j------------------------------ -j Popolnoma varno naloilte denar v Ljubljansko posojilnico, r. s. * o. s. ki posluje v novopreurejenih prostorih v Ljubljani, Mestni tra štev. 6. Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 8% do 10%, ter lih Izplačuje tako) brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. / Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema ceslje in Inkaso faktur. od 7. — 14. septembra 1924. ii RajlngBtijia izbira! BnzknkBnnin ceae! Veliki uspeh dunajskega poletnega velesejma 1924. 100.000 kupcev. Velika glasbena In gledališka proslava mesta Dunaj. Pojasnila: Wlener Messe, Wlen VII. Častno zastopstvo in uradni poročevalec: Avstrijski konzulat, Ljubljana, Turjaški trg 4.—3oslp . Zidar, Ljubljana. ■■ MALI OGIA/I ■ H nsni absolventinla 2. razr. trgovske šole, vešča strojepisja, stenografije ter vseh pisarniških del poštena iz siromašne družine išče službe kot kontoristinja alt prodajalka v mestu ali na deželi. Ima 1 V, letno pisarniško prakso z dobrimi referencami. — Vajena vseh del v skromni domačiji, bi bila v izven uradnem času lahko opora gospodinji. — Začasno reflektira samo na oskrbo v hiši; pozneje po dogovoru. — Ponudbe prosi na upravo lista pod .Marljiva' Išče gospod za stalno. Ponudbe pod ..Stalno1' na upravo lista. Lep postranski zaslužek se nudi patnlhoin in ‘ ; istopnihom, še zastopstvo ugledne ljubljan ske tvrdke. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja -n z natančno navedbo, katere tvrdke in stroke sedaj zastopajo, je poslati na upravo lista pod „Lep postranski zaslužek". došll. Cena od 180 Din višje, Minka Horvat, modistka, Ljubljana. __________ boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas prodam ali zamenjam za boljšo Pot v Rožno dolino št. 34 pri žt.f.Bu. Llubliana. Lem posestvo Visi, pripravno za vsako obrt, posebno za trgovce In gostilničarje, radi družinskih razmer na prodaj. Naslov v upravi lista. Trsovski pomoti. Izučen v manufakturni in cerijski stroki, votaščine išče mesta za takoj, kief^v Gre event. tudi ža potnika. % nudbe pod ,.Pošten" na upf* lista. znamke ..Ilirija", štev, . pavolo in volno, dobro se ugodno pioda. Na cena pri Angela Valter, »'* štev. 220. boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas prodam. Štefan, Pot v Rožno dolino 34. Ljubljana. ____________ Ekonom. prvovrstna moč, z večletno prakso (oženjen, starost 30) ki ima veselje posebno do pobe-delstva in živinoreje, išče primerno mesto za jesen ali novo leto. Ponudbe je poslati pod ..Ekonom", na upravo lista 10.000 I posojilo se išče, event. se odstopi tudi stavbena parcela. Na-slov v upravi lista. „Puch‘‘ 5 ks. v dobtem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. Jamski trg 196, Zelena Jama. Ljubljana__________ Oelik godbeni avtomat tvrdke ..Kmetec" dobro ohranjen, primeren za večjo gostilno ali restavracijo se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. s kapitalom želi znanja z vdovo, katera ima svoje stanovanje in pohištvo, ponudbe a sliko na upiavo lista pod ..kapitalist". Služkinj boljša. m:a'ša, išče mesta Pf* boljši rodbini, (tudi z otrok>A Ponudbe pod ..Pridna in zvest na upravo lista Urh. mlad, samostojen, želi zn«"!4 v svrho ženitve, z gospodič® • ki bi imela veselje do S0511^ in nekaj premoiema. Le re* ponudbe s sliko pod .,S'eC bodočnost" na upravo lista Prvovrstne premoge na drobno in debelo z® 'n dustrijo in domečo kurjavo dobavila po najugodnejših cena plačilnih pogojih Dom. Čebin trgovina » prgmo«® /