UREDNjSTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11, do. oldue in od 5. do 6. oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefranldrana pisma se ne ; : sprejemajo : : ; NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K '21 '60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 -80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : ; Posamezne številke po 8 vin. Stev. 570. V Ljubljani, v sredo dne 30. aprila 1913, ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje hi praznlko* ob pol 11. dopoldne. •, .. v. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbnrgovi nflcl Bfev. 0, D., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. ■»•&( lnserati: enostopna petitvrstica 80 vin., podojen praator, r~~*wr n: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne ^»ejeeajv " Reklamacije lista so poštnine proste. Leto IIL Praznujmo prvi maj! Jutri se vrača delavski praznik, ki se je vživel v zavesti proletariata kot njegov izvoljeni dan. in delavske množice se bodo zopet zbirale, da pregledajo svoje vrste, da glasno in mirno izreko svojo vero v bližajočo se zmago pravičnosti, da vsem omahujočim in neodločnim pokažejo pravo pet in jih povabijo v svojo zvezo. Od leta do leta se množi armada zavednega, bojevitega proletariata, ki pripravlja bodočnost v znamenju socializma. Tud) letošnja svetovna revija bo pregled napredka, pomnožene vojske, povečane moči in silnejše volje. Dalje in dalje se razširja mreža bojnih organizacij po svetu in venomer postaja gostejša. Iz neznatnih začetkov, tako skromnih, da so služili nasprotnikom le v posmehovanje, se je razvilo gibanje modernega delavstva, gibanje trpinov, ubožcev, ki ne prinašajo ničesar dru-zega, kakor sami sebe, ker nimajo ničesar druzega na svetu. Čudovito je to gibanje že vsled dejstva samega, da je mogoče. Kajti preudariti je treba: Na strani nasprotnikov je vse, s čhner se v naših časih oblikuje usoda človeštva, vse s čimer se gospoduje, vlada in zmaguje. Vse bogastvo je v rokah nasprotnikov. Bogastvo Je že od davnih Časov sila vseh sil, odločujoča moč na zemlji, ki lahko privabi in prižene in upogne vse druge sile življenja v svojo službo, z njih tlačanstvom se od dne do dne povzdigujoča in množeča svojo oblast. Zemlja je pokorna bogastvu, ki lahko povečava in uničuje njeno rodovitnost; bogastvo izpreminja njeno lice, odkazuje vodam tok in prestavlja hribe, zbližuje kontinente in jemlje oceanom ločilno moč; bogastvo sili naturo, da mu prodaja svoje skrbno varovane skrivnosti v zemeljskih globočinah in v zračnih višavah, v brezmejnem vsemirju in v nedoumnem drobnožitju; bogastvo gradi mesta in zida palače, postavlja cerkve in sinagoge, pagode in framasonske hrame, daje Bogu in bogovom po svoji volji in jim odreka po svojem razpoloženju; bogastvo oblači in bran, pa slači in izstradava kakor hoče; po ukazih bogastva se žanje, se proizvaja tisočero blago, se grmadi v skladiščih in razvaža na vse štiri strani sveta; drž.ave sestavlja bogastvo in jih razbija, narode dviguje v višine in jih strmoglavlja V prepade, po svoje odpira vrata do znanja in zagraja pota do vede. meče kuje Jn topove vliva, armade tepta iz tal. plemena goni proti plemenom, širna polja pokriva z mrliči in gnoji črno prst z rdečo krvjo. Zakone piše bogastvo, sodi, obsoja in oprošča, usodo vodi za roko. zgodovini narekuje pisanje . . . Proti taki z božanstvom tekmujoči, po vse-gamogočnosti segajoči sili vstaja proletariat! Pritlikavec proti velikanu, David proti Goliatu. Brezupno početje na prvi pogled, blazen poizkus, ki nosi strašno kazen s seboj. Brez drobtine one vseodločujoče moči. ki si je zasužnjila svet, ljudi in življenje, brez trohe bogastva, ki vlada in gospoduje kakor kralj in bog v eni osebi — kaj bi mogel, kaj izvršil, kaj dosegel v siromaštvu potopljeni proletariat?! Ni li zgodovina za vse čase obsodila take obupne upore? Neštetokrat so vstajali reveži s predrzno gesto napuha, zaradi katere so bili uporni angelni treščen! v pekel in zidarjem babilonskega stolpa zmedeni jeziki. Kruta kazen je sledila vsakemu puntu obupanih sužnjev; osemdesettisoč Spartakovih tovarišev je z razpetimi udi plačalo prvo svojo zmago nad gospodarji, z razbeljeno krono ovenčanega Matije Gubca na štiri kose razsekano truplo je bilo razmetano na vse strani vetrov. Naj se li še enkrat ponovi strašna tragedija v krvi zadušenega, v blato poteptanega, osramočenega ko-prnenja tlačanov? . . . Zavedno delavstvo pozna zgodovino in njene krvave nauke. Njegov boj ni desperadna obnovitev slepega zdivjanja. Njegovo gibanje vodi veliko spoznanje, da je nad silo bogastva druga, močnejša sila, ki je v njegovih rokah. Bogastvo sedi na tronu, ki ga je postavilo — delo! Žezlo mu je dalo v roke delo in krono mu je delo posadilo na teme; vsa njegova moč in sila ima v delu svoj vir, v vsem tisoč- in tisočletnem delu rok in duha, ki od generacije do generacije orje in seje, kuje in zida, odkriva in izumlja in z miljoni glav in pesti — vstvarja bogastvo. In zavedno delavstvo vprašuje: Kdo je močnejši — stvarnik ali stvor? Veliko je spoznanje, da je bogastvo otrok dela in da si je po krivici prilastilo oblast nad njim. Ali suženjski jarem mu je moglo le vsied tega naložiti na tilnik, ker je delo samo tekom časa pozabilo na pravo razmerje do svojega sadu. Ko so se odprle oči in uzrle resnico, se jim je pokazala tudi pot do osvoboditve. Delavstvo, ki nima denarja v blagajnah ne vrednostnih papirjev, ki ne zapoveduje baterijam in bojnim ladjam, ki ne odločuje na sodiščih in v visokih uradih, ima vendar moč. ki prekaša vsako orožje in vse denarne vreče. Njegove roke opravljajo delo, in Če se mirno vtaknejo v žep, lahko zamaše vse vire bogastva in življenja. Moderna armada svobode ni puntarski zbor s kosami na ramah in z zarjavelimi meči ob bokih. Krvavi upor starorimskih sužnjev ali srednjeveških tlačanov ni potreben novodobnemu delavstvu. Treba je le, da postanejo iz hlapcev dela z močjo solidarnosti in organizacije gospodarji dela. da se miljoni delavcev zbero kot delavstvo, da se raztresene trume združijo v vojsko. V organizaciji spoznava proletariat svojo prvo in glavno nalogo, in dne 1. maja se razgleduje. koliko je že izvršene te prevažne naloge. In ko z zadoščenjem opazuje, da se dramijo v temo pahnjeni trpini vsepovsod, da vstajajo iz nižav In si podajajo roke za skupno borbo in za skupen cilj. se pripravljajo za posamezne dele svoje zgodovinske naloge. Pestro in bujno je življenje in javlja se v neštetih oblikah. Oblast kapitalizma ima raznovrstna sredstva; svoje orožje vihxi v tovarnah in jamah, v ministrskih kabinetih in zakonodajnih zbornicah, v učiliščih in vojašnicah. Povsod je treba omajati njegove stebre, vse pozicije mora osvojiti delavstvo, da bo moglo premagati zadnjo trdnjavo in razobesiti zastavo svobode na najvišjem stolpu. Tako je prvi maj dan manifestacije vseh delavskih zahtev, ki jih proletarska armada slovesno ponavlja in utrjuje, pripravljajoča se. da jih uresniči s svojo organizirano močjo. Letos pa imajo njene trume posebno nalogo. Izmed vseh temeljnih pogojev, za katerih izvršitev se bojuje mednarodno združena voj- j ska, je pred vsemi važen mir, ki ga pehajo eks-; ponenti pohotnega kapitalizma brezobzirno v nevarnost. Po dolgotrajni vojni na Balkanu, ki je povzročila neizmerno gorje v deželah, po katerih je besnela vojna furija in daleč naokrog izzvala silne gospodarske stiske s krizami, polomi, brezposelnostjo in bedo, groze še hujši konflikti, iz katerih lahko izbruhne požar, čigar obsega in groze ne more nihče preračunati. Tuja so ljudstvu vprašanja, zaradi katerih se prepira diplomacija Evrope; Skader in Albanija, kralj Nikola in Esad paša so potence izven vsakega interesa ljudskih množic, ki morajo preživljati sebe in svoje družine s svojim delom in z njim še vzdržavati države in množiti kapitale, ki niso njihovi. Zaradi kaprice te ali one osebe, zaradi domišljenega ugleda kakšnega diplomata, zaradi efemernih prepirov, ki nimajo z interesi delavstva niti sence kakšnega stika, žugajo razvneti vojno, ki lahko napolni vso Evropo z grozo, pobije na stotisoče zdravih življenj, ustvari armado pohabljencev, uniči velikanske kulturne pridobitve in povzroči gospodarsko bedo, ki se v desetletjih ne pozdravi. Na tisoče proletarskih sinov in očetov je v nevarnosti, da iih naženo pred puške in topove za vprašanja, ki jih ne brigajo in ki ne morejo, naj se zasučejo kakorkoli, nikdar naplačati prelite krvi, uničenih eksistenc in razdejanih družin. Boj delavstva je boj za kulturo, in zato je naperjen proti krvavi vojni. Nevarnost strašnega klanja daje letošnjemu prazniku poseben pomen: Protest proti vojni. Od enega konca do druzega, iz tisočerih grl se jutri razlega gromoviti klic: Ljudstvo hoče mir! Delavci in organizacija. Delavcem, ki so le že nekaj časa okušali slasti dela in so zasledovali delavsko gibanje, njegovo taktiko, njegove težave in uspehe, menda ni treba razlagati, da je organizacija neizogibno potrebna za dosego vsakega, bodisi tudi najmanjšega izboljšanja. Delavec, ki je na-pram organizaciji popolnoma indiferenten, to se pravi, ki se sploh ne zmeni za organizacijo in mu je vseeno, ali imajo proletarci kakšno organizacijo, ali je pa nimajo — tak delavec sodi dandanašnji v muzej za starine. Najdejo se sicer še taki starokopitneži, a njih število vendar pojema. Toda, če jih je še tako malo, škodljivi so celoti. Oni so pravzaprav največja ovira vsakemu gospodarskemu in socialnemu napredku in včasi so svojim organiziranim tovarišem bolj nevarni, kakor odkriti nasprotniki. Ker je organizacija delavstva javna, ne ve se samo, kakšno moč da ima, arnpak tudi oblastti in podjetja so poučene o tem. Vsak posameznik, ki ni organiziran, stoji takorekoč na odru pred kapitalističnim svetom in pravi: Glejte, saj še niso vsi organizirani. Kaj to pomeni, vedo pač vsi, ki so se že kdaj bojevali za boljši položaj. Nemogoče bi bilo. prešteti vse tiste deputacije, ki so že kdaj romale k tovarniškim voditeljem, k rudniškim ravnateljstvom, k železniškim generalnim direkcijam, k upravnim svetom delniških družb prosit za zboljšanje razmer. Dosegli niso navadno ničesar. Semtertja morda kakšno obljubo, kakšno prijazno besedo, priznanje, da so res slabi časi. Na uresničenje obljub se je potem čakalo toliko časa, da se je pozabilo nanje. Čez par let pozneje se Je potem napisala nova prošnja, iz-volila nova deputacija, pa je začela stara igra. Zakaj je bilo tako? Kdor je sprejemal take deputacije, je dobro vedel: »Saj se ne more zgoditi nič. Saj je v tovarni. v luki, v rudniku, na železnicah, v arzenalu, v delavnici še preveč takih, ki se nič ne brigajo, ki niso organizirani.« Kaj pa delavci sami? , . kl so bi,‘ organiziran* v organizaciji utrjeni,ki so se že kaj naučili, bi bili marsikdaj resno odgovorili na prazne obljube, pa bi bili zahtevah dejanj. Toda vselej, če je prišlo tako daleč, pa so prešteli svoje vrste, so si morali reči: »Toliko in toliko jih je. ki se ne moremo zanašati nanje. Niso organizirani, ne poznamo njih duše. Kdove, kaj bodo storili, če začnemo boj? Kdove, Če nas ne bodo izdali?« Ta previdnost je bila zelo opravičena. Zakaj ne enkrat se je zgodilo, da so delavci zatajili delavce. Ne enkrat, da so zatrli boj svojih tovarišev neorganizirani delavci sami. Res ni jrreveč rečeno. Če se pravi, da so bih neorganizirani delavci celoti bolj nevarni kakor sama kapitalistična podjetja. To velja pa tudi sedaj še, kajti vseh dni še ni konec in na-radiža še nismo dosegli. Kar se je pridobilo, je nekaj vredno Toda to ni pribito ali prikovano. Kar se dfi, se tudi lahko vzame, če tisti, ki je dobil, nima moči, da bi držal. Kapitalizem ima od nekdaj le navado, da rad z levico jemlje, če je z desnico kaj dal. Kar so delavci pridobili, to si morajo tudi obvarovati; če ne bodo znali in mogli, bodo hitreje izgubili, nego so pridobili. Vse, kar se pridobi, je v nevarnosti, da se izgubi, Če ni moči, da bi držala. 2e za varstvo pridobitev je organizacija neizogibno potrebna. Ampak delavcem ni treba le varovati, kar imajo, pridobiti morajo več, če hočejo živeti. Pač je sedanja draginja nenaravna in z raznimi zakonodajnimi sredstvi bi se lahko omejila. Ampak neko podraženje je v kapitalistični družbi neizogibno. Zoper to je edina pomoč zvišanje dohodkov. Saj se je nekdaj res lahko živelo s krono na dan. Kje je pa danes tisti umetnik, ki bi se mu to posrečilo? In kako naj v bodoče delavci dosegajo več, če ne bodo imeli moči, če ne bodo imeli organizacije, in sicer take organizacije, da se lahko zanašajo nanjo? Neorganizirani delavci morajo kratkomalo izginiti, da pridejo boljši časi. To se pravi: One, ki še niso organizirani, je treba spraviti v organizacijo in se morajo tam tudi držati. Toda kako? Včasi so se godili čudeži. Danes se ne smejo delavci zanašati nanje, sami od sebe ne bodo indiferentni drvili v organizacijo. Glavni vzrok je ta. ker je ne razumejo. Včasi so že tudi drugi vzroki, strahopetnost, lenoba, lizunstvo itd. Ampak tudi to Je včasi samo posledica neznanja Sploh pa je največ tistih, ki bi se hiteli vpisati! če bi dobro vedeli. Čemu je organizacija. No-’ bena skrivnostna usta jim tega ne bodo razodela; samo pouk lahko pomaga. Za uspešen pouk imamo pa v glavnem troje sredstev: Časopisje, agitacijo s shodi in agitacijo od moža do moža. Tretje je najvažnejše. Časopisi prinašajo lahko najlepše nauke. Kaj pomaga, če jih delavci ne bero? Govornik si lahko izkriči pljuča; kaj, če ga delavci ne poslušajo? Pa še drugo. Mnogo jih je, ki prečitajo časopis. In všeč jim je, kar so brali — danes. Toda iutri je pozab- Prvi maj. Dva dneva vsakdanjega življenja. Dunaj, 1. maja 1911. Strojno preizkuševalni oddelek največjega elektrotehničnega podjetja. To je takorekoč srce celega podjetja, kraj, kjer najmanjšemu stroju ali izgotovljenemu kolosu udahnemo dušo In spravimo kri v cirkulacijo. Čez teden je tu največji vrišč, najbolj izrazito se nam v tem Oddelku predstavlja brezmejno brezobzirni kapitalizem, kjer je človek vedno v smrtni nevarnosti in v večnem boju z visoko napetimi električnimi toki. V tem oddelku tudi ne najdemo organiziranih delavcev. Tu opravljajo službo po navodilih prideljenih inženirjev večinoma više kvalificirani monterji, ki stoje po moji izkušnji skoro brez izjeme izven vsake strokovne ali politične organizacije. V teh prostorih tudi ob nedeljah ni pravega miru. Ako se ravno ne preizkušajo izgotovljeni stroji, ker stoji skoro ves obrat, je pač treba pregledati takozvane ambulatorne stroje, to so stroji, s katerimi se preizkušajo novi. To delo ne pozna pravega nedeljskega počitka, razun največjih cerkvenih »praznikov«, kakor Božič. Velika noč itd. A danes? Kako je vse tiho! Le vrabci se pojaio skozi odprta okna in vprašujejo s svojim zvedavim čiv, čiv, kaj pomenja ta nepoznani mir. Temu oddelku sem bil tudi jaz začasno pri-Jeljen. Nas je bilo deset inženirjev, od katerih je bil le eden razun mene socialist. Midva in še dva druga kolega smo se domenili, da napravimo ta dan, ko vse miruje, nekaj poizkusov V lastno zabavo. A napravili smo račun brez krčmarja. Električnega toka nismo imeli na razpolago in tako tudi s poizkusi ni bilo nič. Posedemo torej za mizo. Pride slučajno tudi naš šef. Začudeno vprašuje, kaj nas je privedlo v te prostore na ta praznik. Koliko nedelj smo bili tako skupaj, a nikdar ni stavil sličnega vprašanja. Kajpada! To je praznik! Edini praznik, katerega je porodila industrija, edini praznik, ki je vzrastel iz krvi in trpljenja solidarnega dela iz svetovnega razvoja. Zaorali so grudo globočje in globočje, posejali zemljo širje in širje — brez odmora, brez počitka. Vsi dnevi so bili iz dela porojeni, vsi dnevi so v delu utopljeni. Le danes miruje delavstvo, miruje ener-getična sila vse proizvajalne in pretvarjalne delavnosti. zastane za en jasen in samozavesten trenotek vse kolesje človeškega stvarjenja. Zastane delo po volji delujoče in stvarjajoče sile. V prostost smo namenjeni! K neodvisnosti naše volje potujemo! Dolga je še ta pot in težko smo obloženi! Zakaj ne bi za trenotek odpočili? Za trenotek vržemo breme v kolovoz in zastavimo pot — vsemu, vsepovsod; naša volja odločuje, naše oči gledajo v bodočnost . . . Okoli nas je mir in tudi med nami je mir. Končno vstane eden za drugim — tudi oni. ki niso socialisti — odidemo, saj je praznik, naš edini praznik, praznik dela in človeške volje. Sarajevo, 1. maja 1912. Po volji kapitalistične mogočnosti me je zaneslo v osrčje Erceg-Bostie. Oj ti zemlja, revščine polna in kulture gladna! Kako se mi je zahotelo po tebi, kako je norela idealna pohotnost, kako brezmejno si me varala! . . . Vlak drvi poleg struge umazane Bosne, sem in tja se ustavi ob zapuščenem selu trpljenske previdnosti. Vse mrtvo, in še to, kar žalosti oči, je dvakrat mrtvo! Kje je romantika narodne pesmi, kje so sladkega trpljenja pozabljene oči, kje so tvojih labudov osneženi vratovi? Tvoje trpljenje je grenko, tvoja žalost je pusta, tvoje oči so iz globokih grobov. In ustavi se vlak. Na desno, na levo siromašne svetilke dremljejo v noč. Spanje izsoplih trpinov. 2e se oglaša iz daljine udar parnega kladiva, že zaječi iz bližine truden, smrti namenjeni delavni znoj. Smo li v Vestfalnu. smo li v Vitkovcu? Mimo vlaka se vlečejo izmučene postave, iz ročne svetilke za podzemne grobove se jim blišče oči, brez življenja in o žalost, brez smrti. Ogljenočrne oči, železnotrde vratove neguješ, o Erceg-Bosna! Zenica, Kakanj, Breza . . .! In le dalje! Tako dalje, da je pozabljeno vse, kar je porodila brezvestna minuta idealne pohotnosti. Kaj ti je zahotelo srce po tem življenja nevrednem in od smrti pozabljenem kolovozu? Cesta je v ravni črti izorana, volja je v premogovnikih zavarovana in želja je v železje uko-vana! Tudi tebi, o Erceg-Bosna, je zazvoni! zvon hladne, trpljenlapolne kulture, iz grobov in iz težkih verig porojene ... , Ne! Zabliščalo se je, le en trenotek. a velik in nebrzdan trenotek! Pozabil sem že skoro, da sem zašel po volji onega, ki trguje z mrtvimi dušami v avstrijsko kolonijo. A danes, prvega maja, sem se zdramil. Je li mogoče? Ta mogočna procesija živih ljudi? Kam je namenjena, kam Je oddala svoje verige? Nima jih! Vsaj 'danes ne, danes, ko je praznik dela, praznik odpuščanja in naklepov maščevanja! Tudi odtiski verižnih členov 50 izgi- nili. tudi tilnik je zravnalo mogočno spoznanje Tudi ti, o Erceg-Bosna, imaš svojo voljo imaš svojo silo! Varuješ jo do onega trenotka da ostane samo in iz spoznanja veliko. Dane; pregleduješ svoje vrste, danes šteješ svoje delavce pravega kulturnega preporoda. Kako sa mozavestno stopajo vsi oni, ki so včeraj še klonili tilnike, vsi oni, katerim je včeraj še ogljen prah zastri prosti pogled. Stopajo pokonci čvrsto, samosvoji! Le za trenotek stoji vse kolesje dnevnegj vrvenja — a ta trenotek je edini, je samosvoj je iz dela in le za delo porojen . . Tudi danes sem bil namenjen v urad. A kakor neštevilo drugih, tako je tudi mene pograbilo in mi od vseh strani ko potresno grmenj« iz nepojmljivih daljin zvenelo na uho: tudi ti s delavec, zavedaj se te brezkončne, brezmadežm ljubezni, s katero se objemajo vsi širni narod svetovnega delavstva! Praznuj svoj edini praznik, praznik dela za delo in iz človeške volje . . . Ko sem Vam, cenj. urednik, namenil poslat ta dva lista iz svojega življenja, sem ravno 2 žalostjo mislil na naše razmere. Ko sem bil še skoro otrok, pred dolgimi leti. sem videl praznovati v Ljubljani 1. maj. Takrat je bilo nekaj volje, nekaj sile, delavstvo se je tedaj prvič zavedlo svojega praznika. Zavedlo — a za bodočnost je zaspalo, ni se več zavedalo svojega edi-nega dneva. Mogoče nekoliko pomorejo te moje nezapisane, a resnice polne želje, da se letos vzdrami ta naša žalostna zaspanost, ki nam je že tolike škodovala in nam bo, žalostno — dvakrat žalostno za one, kf so to zakrivili — še bridke škodovala. Naš je ta praznik, praznik (Jela, samosvoj« volje — Človeške volje. Ijeiio. Na shodu ploskajo govorniku. "A ko izgine z odra, so izginile tudi njegove besede. Treba je pa nepoučene pripraviti do tega, :da res čitajo delavske časnike, da res gredo na shode in tam poslušajo. Treba jih je pa tudi neprenehoma vzpodbujati, da jim ostane živo, kar so čitali in slišali, ter da sami premišljujejo, 'da se prepričajo, da jim pride resnica v kri in ,v meso. Kajti s člani, ki imajo samo knjižico v žepu, se ne opravi nič. Močna bo organizacija le tedaj, če bo imela prepričane ude. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna...................................K 21 60 polletna..................................... 10-80 četrtletna .................................. 5 40 mesečna . , )..........................„1-80 Za Nemčijo: celoletna , ..............................K 2640 polletna . ^ ? ........................ , „13 20 četrtletna. . V.............................. 660 mesečna ..............................., 220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na- ročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav tu š t v o , Z a r j e “ v L j u b 1 j a n i. Ljubljana in Kranjsko. Narodnjaki In prvi majnlk. Sodrug z dežele nam piše: V dveh sobotnih številkah čitam med društvenimi vestmi »Slovenskega Naroda«, kako vabi delavce na shod prvega maj-nika, ki ga prirede neki jugoslovanski železničarji m druge narodnjaške delavske organizacije. V svojem vabilu trka na dušo svojim meščanom, da naj se tudi udeležijo priredbe, naj se ne sramujejo iti z delavci v narodno areno. Prav dobro se spominjam še na leto 1890, ko so zlasti vsi nemški listi hujskali oblasti proti delavstvu, ki je prvič praznovalo 1. majnik. 1 udi »slovenski Narod« ni zaostal. Proti koncu apnla leta 1890, ne spominjam se ravno dneva, a nnslim vendar, da je bilo 28. ali 29. aprila, Je tudi »Slovenski Narod« prinesel prav ne-sramne napade in z veseljem konštatiral, da je oblast poslala mnogo orožnikov v rudniške re-iVnje. Med drugim je smatral za nepotrebno, da se delavstvo na 1, maja vabi na praznovanje in priredbe, ki nimajo drugega namena, kakor pripravljati upor proti družabnemu redu. Smešil jih je, a sedaj •— glejte čudo — je tudi za »btovenski Narod« praznovanje prvega maj-mka nekaj posebnega. Celo purgarijo bi rad mobiliziraj izza zapečka za I. majnik, ker se menda boji, da delavcev sploh na njihovo pri-■ f?5 niJ° naiostudnejša demagogi Delavci, ki so še toliko zaslepljeni, da sledijo »Slovenskemu Narodu«, so res obžalovanja vredni S*?0d ^Janških zidarjev se \ rsi v nedeljo dne 4, maja v anionu gostilne »pri Levu« na Marije Terezije cesti. Dnevni red: Gospodarski položaj z ozirom na stavbeno se- ^ganizadja. Poroča sodrug Zore. Zidarji! Skrbite za polno udeležbo. __ Klerikalci in železničarji. Vsem je še v na,Stop, kler»kalnega dr. Kreka, 1 je leta 2897 v poslanski zbornici opravil krv-® , j P°s|e n.ad železničarsko organizacijo in opral zloglasni Badenijevi vladi vest. ko je razbila organizirano vojsko železniških helotev. Predstavljali klerikalci nezaslišani nastop dr. Kreka kot nepremišljeno dejanje v p a ta Ogovor piškav, da Klerikalci po vsem svetu in v vseh časih črte !l?I7nn0r,gan,i.z??i3®, delavstva, kaže bavarska vlada. Do kosti klerikalna vlada na Bavarskem g dokončavala nove sprejemne določbe za Službo na bavarskih državnih železnicah, ki sto-P!J? Y. času v veljavo. Med drugimi I«,« -jr 1 Vt ■ °dPravlia koalicijsko pravico Eol? JI if Nob1en železničar ne sme pripa- di-t^ko^emu društvu, ki ne odklanja brez-l društva so seveda le kle-:tTe,5eParSke or?anizacije, ki jim klerikalna •ttl o« £iCe P0tnagatl na ta način, ker dobro ve, da se klerikalna »strokovna« društva nikoli Em zoPerstav|iajp izkoriščanju. Z nezasli- L hoče farška v'ada preprečiti In ootem P/®811? strokovno organizacijo. čem terorizmu«! l,Pi,i0 eovorW 0 ’rde- V Šiško j V soboto 3. maja bo v Šiški pri Anžoku redno zborovanje članov »Konsum-nega diuštva za Ljubljano in okolico«. Začetek ai Zve^e.r- Načelstvo bo na tem zborovanju podalo pregled razvoja društva od oktobra 1912 do aprila 1913 ter načrt dela za naprej. Dasi £X"° drušiv? za Llubl3ano in okolico« vedno SnfPred?e’ dasi se štev-i!o članov £ a' venda,r ie Se vedno veliko dela 55F,5Srv iški-vsi "a zborov:inle v ste domobranske polke in oolke dežSh s rdi cev, ki so določen, za to. da mejo stražijo Bataljoni teh polkov postanejo kakor lovski bataljoni samostojni in jih bodo za to določeni častniki nadzirali. Pri nas bodo po tej preosnovi prizadeti domobranski pešpolk v Celovcu št. 4, domobranski pešpolk v Ljubljani št. 27 in de-žeIm polki strelcev št. 1. 2 in 3. Domobranska polka st. 4 in 27 se iznova ustanovita, in sicer d oma dva bataljona štela ™ta mesta v Gradežu, Deželno po-7° za k°*ne na pljučih razpisuje 6 Piostih mest v morskem hospicu v Ciradežu. *8ei s[abokrvni in slabo rejeni, za i? sLtv starosti od 6 do 12 let niškim In ubožni^6 \zve»nx L*ub,iane- z zdrav-m uuožnim izpričevalom opremljene prošnje vložiti je'do 13. maja t. 1. na predsedstvo Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih na Kranjskem. — Mejaša ubil. 761etni premožni posestnik Andrej Medic na Hribu, občina Koprivnik, je živel s svojim sosedom Karlom Romom že dalje časa v prepiru zaradi neke poljske poti. Te dni se je imel na licu mesta vršiti ogled; komaj pa je komisija začela svoje delo, je Rom planil na Medica in mu prizadjal take poškodbe, da je še tisto noč umrl. Rom je nato zbežal in ga še niso našli. — Kinematograf »Ideal«. Danes in jutri se še predvaja izborni spored s senzacijsko dramo iz serije Asta Nielsen »Smrt v Sevilji«, ki je splošno zelo ugajala. Tudi ostali spored je na višini. V petek specialni večer z izbranim sporedom. Pri nakupovanju koles opozarjamo naše či-tatelje na današnji inserat tvrdke Ana Goreč, Marije Terezije cesta in istotam je tudi izposojevalnica koles. Prvi majnik 1913. Delavci! Proletariat vsega sveta se pripravlja, dia ponovi tradicionalno manifestacijo prvega majnika, y kateri je izražena edinost misli in ciljev, ki ga oživlja in vodi v velikem boju za pravice. Prvi majnik je praznik dela; je dan, ko ponovi delavstvo svojo zahtevo po osamosvojitvi dela 12 ‘®zkl*.1 sP°n kapitalizma, po združenju vseh družabnih razredov v en sam razred svobodnih delavcev, po svobodi, miru in ljubezni, ki naj nadomestijo suženstvo, zavist in sovraštvo. V imenu teh zahtev praznujemo tudi letošnji dan prvega majnika. Praznujemo ga v prepričanju, da se bliža z velikimi koraki dan našega vstajenja, in v trenotku, ko še ni potihnil tožni odmev morilnega orožja, ki je na bližnjem Balkanu ukradlo življenje tisočem mladih človeških bitij. In praznujemo ga v dobi, v kateri čutimo bolj živo kot kedaj poprej bojni poziv kapitalistične Evrope proti bedi delovnega ljudstva, od katerega se zahteva več krvnih m gmotnih žrtev. Sodrugi! Na vas je ležeče, da s potrpežljivim in vztrajnim delom omajate one mogočne okove, ki onemogočujejo razvoj delavstva, na nacim da jih bo zamogel proletariat v kratki bodočnosti zlomiti in tako osvoboditi človeštvo one civilizacije, katera se bliža smrti. Kaj se ozre kapitalizem na dan letošnjega pivega majnika na okrvavljeno balkansko polj 3 in naj se trese pred svojim vse uničujočim m smrtonosnim delom. Naj se pa proletariat ozre na mnogoštevilne delavske roke, ki se dvigajo kvišku od vseh strani sveta stegnjene v bratski pozdrav drugim delavcem, ki jih nihče ne mor z razdražiti in ki so vsi pripravljeni v bratskem objemu ponoviti obljubo solidarnosti in bratske mednarodnosti. Živel prvi majnik! Spored praznovanja: LJUBLJANA IN OKOLICA. 1. Ob 10. dop. v veliki dvorani »Mestnega doma« javen ljudski shod. na katerem bo poročal sodrug France Milost iz Trsta. 2. Popoldan na travniku v Lattermanovein drevoredu ob Marije lerezije cesti nogometna tekma med moštvom »ooncordia« in »Ilirija«. Začetek ob treh. Stojišče 30 vin., sedež 60 vin. 3. Ob štirih popoldne na vrtu in v notranjih prostorih gostilne >^emmghaus« v Spodnji Šiški (poleg Kerzica) velika ljudska veselica z godbo plešo in raznimi drugimi zabavami. Vstopnina v predprodaji 20 vin., pri blagajni 40 vin. Vstopnice pi edprodajajo zaupniki in vse prodajalne koiisumuega društva za Ljubljano in okolico, n* •! i Imajo 1, maja shod »pri Levu« na Marije 1 erozije cesti ob 9. dopoldne. Na shodu poroča sodr. Iv. Kocmur. Po shodu pa udele- korakajo skuPno na glavni shod v »Mestni dom«. Kovinarji se zbero po 6. zjutraj na Rožniku ; ob 9 skupen odhod z Rožnika na shod v »Mestni dom«. IDRIJA. Dne 30. aprila zvečer: a) razsvetljava hiš; b) slavnostni koncert na ? slavno delavsko godbeno društvo v Idriji; c) ob 9. zvečer uprizoritev Cankarjeve pn^Črnem oriu?n3,h >>Jak°b Ruda‘* v pivarni Dne 1. maja zjutraj: a) ob pol 7 se zbero sodrugi pred mestno hišo; on 7. obhod po mestu z zastavami in uniformirano godbo na čelu. Sprevod se razvrsti tako: I. kolesarji v uniformi in zokinčanlmi kolesi; 2. godba; 3. politični odbor društva »Naprej« z zastavonoši; 4. otlbori ostalih delavskih organizacij; 5. splošna mladinska zveza korpo-rativno; 6. člani ostalih organizacij z drugimi udeleženci, c) Ob 9. javen ljudski shod z dnevnim redoin. Politični položaj in zahteve delavstva. Poroča sodr. Anton Kristan iz Ljubljane. Popoldne: a) ob pol 1. zbirališče pred hišo g. M. Kogej; b) ob 1. odhod z godbo in zastavami v istem redu kot zjutraj čez Glavni trg ter dalje po državni cesti v Podrotejo, kjer se vrši velika ludska veselica z godbo, petjem, plesom in ša-ijivo pošto do 7., eventuelno do 8. zvečer. Po-Sirezbo na veselici preskrbi Občno konsumno drnstv na čast lOletnici otvoritve valjičnega mlina v Podroteji. Točilo se bode pristna vina in pivo ter prodajalo mrzle jedi, vse po normalnih cenah kot druge dni. Spodnj-eidrijski udeleženci imajo dne 1. maja zbirališče ob pol 6. zjutraj pred hišo Občinskega konsumnega društva in potem ob tri četrt na šest skupen odhod z zastavo na čelu v Idrijo. Popoldan je zbirališče ob pol 1. pred hišo gospoda Matevža Moravca ter odhod ob 1, v Idrijo, kjei* sc pre~d'!HSo M. Kogej združijo v skupen sprevod. V slučaju neugodnega vremena se vrši 1. maja popoldne veselica od 2. do 11. zvečer v prostorih »Črnega orla« v Idriji. RAKEK, PLANINA IN BOROVNICA. Točno ob enajstih 55 minut se snidemo na postaji, kjer počakamo vlaka št. 73, s katerim se pripeljejo sodrugi iz Borovnice in Planine; potem odkorakamo v gostilno g. Matevža Steržaja. Točno ob pol ene javen shod, ob lepem vremenu bo na prostem. Na shodu poroča sodrug dr. Jos. A. Tomšič iz Ljubljane. Po shodu izlet v Škocjansko jamo, kjer si ogledamo ta-mošnie naiavne zanimivosti. Nato se vrnemo v gostilno k Matevžu Steržaju, kjer^bo veselica, pri kateri sodelujejo naši domači tamburaši. Z ozirom na to, da nismo mogli govornika dobiti za popoldansko uro, se vrši shod po zgoraj namenjenemu sporedu in ne tako kakor je razvidno z vabil. ZAGORJE OB SAVI. Tečno ob 9. dopoldne ljudski shod v dvorani g. R. Mihelčiča. Ob 1, popoldne se zberemo pred rudniško restavracijo, odkjer odkorakamo z godbo po okrajni cestf čez Kisove in potem na vri g. Bregarja v Aržišah. TRBOVLJE. Ob 5. zjutraj priredi rudarska godba budnico, ob 9. se vrši na dvorišču »Delavskega doma« velik javen ljudski shod, na katerem bo sodružica Stebijeva iz Ljubljane poročala o pomenu prvega majnika za delavno ljudstvo. Pred shodom igra rudarska godba in zapoje rudarski pevski zbor socialistične pesmi. Po shodu se vrši sprevod od »Delavskega doma« po okrajni cesti do Pitnerjeve hiše, skozi Novo kolonijo, ob železnici do Polaja in nazaj na dvorišče »Delavskega doma«. Ob 3. popoldne se prične na istem dvorišču velika ljudska veselica z mnogimi zabavnimi priredbami. Na veselici svira rudarska godba in sodeluje rudarski pevski zbor. Vstopnina za veselico znaša za družino 40 vin. in za posameznike 30 vin. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v tobakarm gosp. A. Treo, v Občnem konsunmem društvu, pri zaupnikh organizacije. HRASTNIK. Zjutraj ob 5. budnica naše rudarske godbe po Hrastniku. Ob sedmih zjutraj se zberemo v društveni gostilni, ločno ob 8. odhod z godbo in zastavo na čelu proti kolodvoru. Ub 9. shod steklarjev pri Dernovšku. Pri demonstraciji pojeta rudarski pevski zbor in stekla!-sko pevsko društvo. Ob 3. popoldne shod 111-darjev v društveni gostilni. Poročata sodružica Al. Stebijeva iz Ljubljane in sodrug Vidmar iz Gradca. Po shodu veselica s srečolovom (okolo 200 dobitkov), šaljiva pošta in ples, GORICA IN OKOLICA. Ob 2. popoldne: zbirališče sodrugov iz Podgorp, Ločnika, Moše, St. Lovrenca, Standreza in Sovoden.i blizu južnega kolodvora, odkoder odkorakajo v sprevodu z zastavo na čelu na zborovalni prostor. _ Ob pol 3. popoldne: dohod sodrugov iz Sent Petra. Gor. in Dol. Vrtojbe in iz bhanjih vasi z zastavami na čelu na zborovalni prostor po sledečih ulicah: Sv. Petra, ireh Kraljev in po Fr. Jos. tekališču. ^ Ob pol 3. popoldne: dohod sodrugov iz Solkana, Pevme in iz bližnjih vasi z zastavami na čelu na zborovalni prostor po sledečih ulicah: Solkanska cesta. S, Pellico, P. E. de Amicis. Carducci, Travnik, Seminario m tekališče Verdi. Ob 3. popoldne: Javen ljudski shod na trgu Ginnastica s sledečim dnevnim redom: Pomen prvega majnika poročevalca: sodrug Dr. H. Tuma in sodtug A. Callini. Ob 4. popoldne: nianifestacijski obhod po mestu. z godbo in zastavami na čelu, po sledečih ulicah: Petrarca, lekahšče Verdi, S. Ivana. Ascoli. P. de Amicis, Carducci, Travnik. Raštelj, Stolni trg, Stolna ulica Muiiicipio. Teatro in po Fr. Jos. tekališču na veselični prostor. Ob pol 5. popoldne: začetek veselice, ki se vrši v prostorih gostilne »Alla Bella Veduta« o, blizu južnega kolodvora, ter bode tiajala do polnoči. , Spored veselice: koncert, petje, ples, ijiva pošta in prosta zabava. Vstopnina na veselični prostor za moške 20 vin., zenske m otioci v spremstvu imajo prost vstop. Vstopnina k plesu po 10 vin. za vsak komad. V slučaju slabega vremena se vrši veselica naslednjo nedeljo. Delavstvo iz Podgore se zbere v gostilni sodr. Evgena Bizaja, odkjer odkoraka korporativno v Gorico. NABREŽINA. Točno ob 8. dopoldne majniški shod na Tancetovem dvorišču. Poročata sodr. Regent in Golouh. Po shodu obhod v spjevodu na postajo in od tam zopet v Nabrežino. Popoldne se vrši na nabrežinskem trgu ples m prosta zabava. i,1 . Sod-ugi železničarji se zbero v gostilni g. Rusbacha; odtam odkorakajo korporativno na majniški shod. _ TRST. Ob 6. zjutraj priredi godba naše mladeniške organizacije budilnico. > Ob 10. dopoldne shod na trgu Donadom. Na shodu bosta poročala sodruga Petejan in Kopač. Po shodu obhod po mestu v sprevodu. Ob 2. popoldne sestanek v »Delavskem domu«. Popoldne ob 3. velika majniška veselica na lepem zemljišču pri Sv. Andreju nasproti ladje-ielaice S. Mar£Q...Konc;ert s soilelovanjem.gpd-' be »Filharmoničnega socialističnega drugtvri« mandolinističnega akademičnega društva n/ Greti in slovenskega, italijanskega ter nemšk^. ga delavskega pevskega društva. Velik srečQ. lov z 16.000 darili — vsaka srečka dobi. Gft. stilmška postrežba, vino, pivo, mrzle jedi it^ Vstopnina k veselici 20 vinarjev brez razlik^, Otioci v spremstvu staršev vstopnine prosti Po veselici ob 8. uri in pol sestanek v Delav. skem domu, kjer se vrši na terasi in y veliki dvorani kcncert I^iliiciniionične^ci socialistih nega diuštva. V slučaju slabega vremena $$ vrši veselica v nedeljo 4. maja. Železničarji, južni, se zbero ob pol 9 v 80-stilni »International«, ulica Boccaccio 25, 4 koder odkorakajo na javen majniški shod j godbo mladeniške organizacije, ki pride ob iy uri v imenovano gostilno. v Zidarji iz Vrdele, Kolonje in Rocola se zber0 ze ob osmih zjutraj na obširnem prostoru prek gačnik, ki je poudarjal, da se že iz računa mega razvidi, kolike važnosti je organizacija y ljubljanske mizarje. Po pojasnilu, katereg? !C zahteval sodrug Ježek, .se je mesečno poroč!|0 j vzelo na znanje. Pri drugi točki je bilo 113 raV govoru povišanje prispevkov, ki se uveljavi 1. majem. V debato je poseglo mnogo člano,v zlasti zaupnikov. Vsi so bili mnenja, da se m0Va, sklep zadnjega občnega zbora natanko izvest; f Nato je sodrug Ježek govoril o zgodovini n • f zarske organizacije v Ljubljani. Povedal je sikaj zanimivega in poučnega, za Jcgt so mu b-<[ | navzoči hvaležni. O stavki pri Scagnettiju i01 poročal sodrug Zore. Stavka se je končala s p' polnim uspehom za organizacijo. Sklenilo se :g tudi, da prirede 1. maja mizarji shod »t\rj Levu«, na katerega se povabi tudi sodarje u Šiške. = Mizarji na Reki in Sušaku bodo pričuj s stavko. Opozarjamo naše mizarje, tia ne liQ, dijo sedaj na Reko ali Sušak. Obenem nam p_, ročajo tudi reški mizarji, da so sklenili, da smejo sprejemati na delo na Reki in Sušaku ,g oni mizarji, ki so vsaj že tri mesece organiziraj • = Stavka mizarjev v Zagrebu. Zagreb?,J mizarji so pričeli s pogajanji za novo mezdy pogodbo. Mizarske pomočnike obveščamo, ^ naj ne iščejo dela ,yj Zagrebu, 'dokler ni glban,* končan«' }fl Napetost političnega položaja. Avstriia in Italija nastopita skupno zoper Črno goro. -Razpad evropskega koncerta? — Mir med Turčijo in balkanskimi državami bo podpisan v četrtek. ^ ADMIRAL BURNEY poziva Črno goro. nai zapusti Skader. Dunaj, 29. Iz Sutomora poročajo: Vrhovni poveljnik mednarodnega brodovja angleški admiral Burney le poslal včeraj črnogorski vladi poziv, naj zapusti Skader v gotovem času, Ker Isedanja posest mesta ne more izprememti sklepa (velesil, da pripade Skader Albaniji. Butneyeva nota ne obsega nobenega žugama In tudi ne izreka, kaj se zgodi, če Crna gora ne zadosti temu pozivu. Nikola pojde v Skader. Cetinje, 29. »Glas Črnogorca« pravi, da se izvrši slavnostni vhod kralja Nikole v Skader jv najkrajšem času. Nikol bi moral odstopiti. Pariz, 30. Bivšega črnogorskega ministra Miuškoviča, ki je zdaj v Parip, kjer ima zastopati Črno goro na finančni konferenci, je 'vprašaj neki sotrudnik »Matina« o stališču Orne gore. Miuškovič je dejal: »Kako se mora zahtevati, da naj kralj Nikola odda Skader biTZ vsake teritorialne odškodnine? Prepričttu seut, če prisili Evrooa kralja, da zapusti Skader, ne d a bi mu dala teritorialnih kompenzacij, ga prisili, da odstopi! PROKLAMACIJA ČRNOGORSKEGA KRALJA- Cetinje, 30. Za svoj prihod v Skader je črnogorski kralj Njkoja izdal proklaipacijo na ska-dersko prebivalstvo, v kateri naglaša zgodovinske pravice Srbov do Skadra, zagotaylja prebivalstvu popolno versko in osebno svobodo in izjavlja, da jemlje Skader v definitivno posest Črne gore. Proklamacija bo razglašena ob kraljevem prihodu v Skader. MARŠIRATI HOČEJO! Če ne Evropa, pa »ml«! Pariz, 29. Minister za zunanje zabave Pi-chon je včeraj sprejel avstrijskega In nemškega poslanika. »Le Journal« trdi, da sta oba poslanika izjavila ministru: »Če ne bo inarširala Ev-ropa, bomo pa ml!« KROBATIN PRI BERCHTOjLPU. Dunaj. 29. Voni minister Krobatin ie imel danes dopoldne dolg sestanek z zunanjim ministrom Berchtoldom. AY§XgyA 2E NASTOPA? Dunaj, 3o. Snočnja »N. Fr. Presse« piše: Od dobro poučene strani poročajo popoldne: jKakor je znano, si je Avstrija pridržala prosto roko za slučaj, da se velesile ne zedinijo z ono hitrostjo, ki jo žalitev* situacija o številu, ter so s svojimi nastopi, če ni šlo z lepa, pa z grda dosegli, kar so hoteli, bi lahko tudi oni — če bi hoteli. Seveda poreče »Edinost«, da za okolico nismo socialni demokrat je ničesar storili. Glej, glej! Storili smo za vse enako, ker kar smo priborili, uživa ravno tako okoličan, kakor meščan. — Sedaj pa o gospodarskem »delu« naših narodnjakov. Pred dvajsetimi leti še je bil naš okoličan posestnik ter popolnoma zadovoljen s tem, kar je pridelal na svojem zemljišču — hiša iti zemljišče, vse je bilo njegovo in samo zadovoljno je gledal v bodočnost. A glej nesrečo! Naši narodnjaki so ustafipvili svojo »Tržaško posojilnico« ter posojali denar seveda okoličanom. Prišle sp boječni, slabe letine, živina je poginila v hlevu, razne nesreče in — treba je bilo plačati prvj ali pa tudi zadnji obrok posojila, denarja pa ni bilo, posojilnica pa, ki je bila ustanovljena za pomoč slovenskim okoličanom (??), ni hotela nič slišati o tem, da nima revež denarja, nego je izročila celo zadevo svojemu od-' vetniku (obepem narodnemu voditelju!) in zaradi nekaj kronic je bila rubež in posestvo se je prodalo. Prej posestnik in gospodar, sedaj pa berač. KakQ si pomagati — hajdi v mesto v bolniško blagajno po člansko knjižico in potenj v prosto Jukp — Žaklje nositi. In teh slučajev je na tisoče. Danes srečamo prejšnje hišne posestnike. trudne in izmučene od dela, vračati so cjomu epo jn tudi dve uri daleč, kot težake, zidarje itd. Večkrat smo .čitali jadikovanje y »Edinosti«: Okoličani, ne prodajajte svojih jzejnliišč Lahom, a kaj vidimo — nasprotno — pognali sd okoličana na beraško palico ter prodali niih posestvo laškim mogotcem, kar spričujejo Opčine, Zavije itd., a ni jim bila še zadosti ena prsoiil-nica, ustanovili so si še svojo »Trgovsko obrtno zadrugo«, katere učinek na okoličansko prebivalstvo ni nič boljši kot prv£. O delovanju ostalih dveh na novo ustanovljenih denarnih zavodov nimamo še podatkov, a pridemo tudj s temi na dan. Okoličani, tržaški Slovenci, to so suha dejstva in jih ne pobije noben narodni kričač, ker če hočejo dokaze, jim rečemo samo to-le: »Pojte v zetnUiŠko knjigty pogledat, p$ ?e prepričate o ^esnjčnosti naših tfoitev!« Dolžnost je torej naša, da gremo pred ljudstvo, ker edino socialna demokracija je v stanu rešiti narodnd vprašanje, edino socialna demokracija dela V korist in dobrobit proletarcev in edino spcialnal demokracija brani delavce, bodisi mestne ali pa’ okoličanske. pred najlKijšypi ekscesi jkrZ?wie« je darovala podružnica klesarjev v Nabrežini prebitek plesa dne 26. februarja K 7-39. Novice. * Oženiti se je hotel. Iz Jolieta v Ameriki poročajo: ,!31etni paglavec, Miha Raglan sa je liotel oženiti, a ker je obožavana ftetriia Ana Jackson odklonila ženitno ponudbo, je to snubca tako razjezilo, da jo je zabodel z nožem v prsi in nevarno ranil. Malopridnež je pobegnil. Pred nekaj dnevi je čikaške časnike prodajal, da zasluži dovolj denarja za »ohcet«. * Slovenec obešen v Ameriki. Iz Pittsburga poročajo: Tu so obesili 21 let starega Franceta Malija, ki je ustrelil 38 let starega rojaka Franceta Bezeka po naročilu njegove žene, s katero je imel razmerje. V noči pred usmrtitvijo je Mali vso noč ob luninem svitu stal ob oknu svoje celice in gledal na vislice pod oknom. Pred vislice je prišel oblečen v novo črno opravo. Obešenje je trajalo okolo 14 minut. * Slovenski zrakoplovec ponesrečil v Berlinu. V Cerkno na Goriškem je dospela iz Berlina brzojavka, da se je tam ponesrečil in padel' z zrakoplova Viljem Peternelj, ki je pred l^tont stopil v krog Zeppelinovih učencev ter se posvetil zrakoplovstvu. Vendar poškodbe niso' smrtnonevarne. * Socialističen časopis na Kitajskem. Pred kratkim je pričel izhajati v Šangaju na Kitajskem socialističen list z imenom »Socalistična Kitajska«. List je tednik, obsega osem strani in je pisan v kitajščini in esperantu. Odgovorni urednik Fran Ba^tL Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« y Ljubljani. B. Gotzl, Mestni trg št. 19. Cer,ena kava (dokler je kaj zaloge) 85" 80" 1 < kg Brasil I ■/• kg Btasil 11 žgana žgana v filijalki Julij Meinl uvoz kave IFilijalka: x Ljubljana, Selenburgova ulica št. 7. «wn.twai«vmuiiiu»>' ■ njaaMHaaaiH Vezana „Zaria“ v polletnih knjigah za leto 1911 in 1912 se dobi. Cena vsake knjige K 14— ::: — Stari trg št. 8. r----- p------. ■b 1 ta je prijatelj naš pravi, Ki nas krepi, Da smo čvrsti In zdravil Želodčni llktr „FLORIAN“ ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! Varujte se ponaredb ? Pristni „FLORiAN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije wFLORIAN“ v Ljubljani. Postavno varovano Splošna priliiiblenDsl preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. * s kavnim mlinčkom. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K Komad, tako da sl vsakdo labko Izbere. Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti bišl v I. nadstr. Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana i Pariz 19951. m. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam XLajvečjo zalog-o teraenUa. nagrobnih vencev in trakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro In točna —i :: Cene brez konkurence. u PB. IGLIC Pojdi in stori tudi ti takol pa sl oglej prvovrstna in originalna :: ^-kll In Adlff kolesa. 8S Spboi"H 50 "+ in Adler kolesa. K".p»SiirSSSiSK H>-ha ali Adler kolesom. In vsakomur ter povsod priporočal ^s»ka In Adler kolesa WF“ domaee Mro^o solidne tvrdke ANA GORFIf! sPecia,na trgovina s kolesi in deli Ljubljana, Marije Terezije c. 14. (Novi svet, nasproti Kolizeja). Zalitevajte cenik:. ^Tajvečja. izposojena.inlca, leoles. fVA\r A Izdelovalec skladnih že- /iUlllVU leznih stolov, miz in klopi ~ Glince štev. 220 pri Ljubljani. 1 S Istotam se proda skoraj Cisto nova blagajna Izdelujejo se v poljubni velikosti in barvi po nizki ceni Te vrste stoli, mize in klopi so pripravni za gostilne, kavarne, salone, do-me, društvene prostore, čitalnice, zborovalnice itd. ter so trajni in trpežni. Priporoča se za mnog brojna naročila. Ceniki se poši-:: ljajo zastojn in franko. :: štev. 4, tvrdke: „1. avstrijske tovarne ” blagajn na Dunaju. :: Išre* konkurence! Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov tloiimčega Izdelku« Za naročila po meri najvecj# izbira tu- in inozemskega blaga. Solftlna postrežba. Aaj nižje cene, Občno konsummo društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 6. svečana 1918 sklchilo, da *e bomllne vloge Clauok obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 6 odstotkov. Kredit dc 30 dni je obresti prost. (cz 30 dni do 6 fr.csctcv se imajo računati objesti po 6 odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in siccr ie od 30 dni naprej. -\ Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi utami e-d 8. zjutraj do 12. dopoldne te» od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpo\ednl roki so pri drufctvu najprimernejši in varnost vloi> najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zauft svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. Naznanilo. Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke). Velika izber. — Nizke cene Pri Škofu Ljubljana, Medarska ulica — Pred Škofijo št. 3, zraven škofije -- nasproti gostilne „Pri Sokolu*. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z n. z. obrestuje hranil, vloge po brez odbitka rentnega davka. 4 o v Ljubljani 0 od 1. januarja 1913 naprej Rezervni zaklad nad K 700.000 Najlepša birmanska darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner Blago najfinejše vrste. Cene najnižje. Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna protofeolirana tovarna ur v Švici. ,IKO 4 Tovarniška znamka ,IK0‘ NaroClte krasni veliki llnstrovanl cenik, ki Ba dobite zastonj in poštnine prosto. Klobuki slamniki čepice kravate srajce nogavice naramnica žepne robce palice j Ljubljana Franca Jožefa c. 3 m Vse Specialna, modna druge in športna trgovina modne in za gospode in dečke, športne predmete. w> ••v/V*:>‘>r