Naročnina ^Hb. agnHi A ^^ ^ Ceneogiatov Dnevna Izdaj a BK^K ^H ^Hr W| jK^f ^^^ ^ft ^^^ 1 stolp. pefll-vi»to za državo SHS mesečno ZO Din SLOVENEC mali oglasi po 130 ln z D,veCJl oglasi nad 43 mm vtllne po.ufAno ~ ^nB Mm BHBg JUn? .^sar M mBB m mm ^Bf poDmz-ao.veiuci po 3 In 4 Din, T _ _______ _____ ____urednllkemdelo mesečno 33 Din |H| W" ^Hbflf^ ^^^^ fjfflfrlg^ JME^US&dJ ^^^ vrstica po 10 Din nedel|»ka Izdala naročilu popual EHEŽ^i s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« drvevo po pr&znlKii Uredništvo le v Kopitarjevi ulici St. 6 111 Uoltoplsl se ne vračalo, nefranlclrina pisma se ne sprelemafo * Uredništva teleton Stev. SO. upravnlStva Stev. 329 Uprava le v Kopllarlevl ul.št.6 Čekovni račun: Clubllana Stev. 10.6S0 ln 10.340 xa Inserate, SaralevoSt. 7563, Zagreb St. 39.011, Praga ln Dunal Si. 24.797 Slovenska ljudska stranka ostane zvesta svojemu programu. Sovor nc&Hnlka SLS dr. Korošca na občnem zboru 3ugos!ov. kmetske zveze dne 4. maja v Ljubljani. Že skoro eno leto imamo vlado na krmila, ki se hvali, prvič, da je sporazurnaška, drugič, da je kmetska. VLADA »SPORAZUMA«. Sporazum se je javljal v vladi v tem, da SO se vladni člani med seboj imenovali bati-naše, kockarje, žepne tatove, gobavce, bi-tange in vucibatine (velika veselost), posebno sijajen dokaz sporazuma se nam je nudil, ko je Radič vrgel Pašiča iz sporazumne kmetske vlade, a na to še z večjo spretnostjo Uzunovič Radiča. Sedanji ministrski predsednik Uzunovič je obljubil, ko jc srečno spravil Radiča na zrak, da bo dosedanje sporazumno delo nadaljeval. Za to smemo biti pripravljeni na marsikateri še zanimiv prizor. Mi smo delali vladi radikalov in radičevcev veliko krivico, ker smo ji očitali, da ne izvaja sporazuma, da to ni sporazum, kar ona dela. Danes vemo, da to je sporazum, toda sporazum, kakor smo ga Slovenci dosedaj bili vajeni gledati v naših gostilnah. Torej ta sporazum se bo nadaljeval. »KMETSKA« VLADA. Druga glavna odlika vlade radikalov in radičevcev je po njihovem zatrjevanju ta, da je ta vlada kmetska, in to po osebah, po programu in po delu. Nedeljo za nedeljo je Radič v razgovorih in na shodih po enega ministra proglasil za kmeta, tako da so nazadnje menda res vsi ministri po njegovi milosti postali kmetje. Zadnji čas se je Radiču dogodila samo ta nesreča, da sta se mu kakor nalašč ravno njegova dva ministra dr. Nikič in dr. Šuperina izneverila ter vrnila med pokvarjene kaputaše. Toda hvala Bogu, tudi to je sedaj že popravljeno. Da se v bodoče ne bi zgodila več taka nesreča, je Radič svojim ministrom postavil za stražo gospoda Puclja. (Veselost.) Nekateri med Slovenci mislijo, da Janez Pucelj ni pravi kmet. Toda ti le dokazujejo, da nikdar niso hodili v Radičevo šolo. Duhovnik ni kmet, ker navaja duše kmetskega ljudstva k Bogu, učitelj ni kmet, ker uči kmetsko deco hrati, pisati in računati, a Pucelj je kmet, ker kolje kmetske vole in Radič je kmet, ker živi od kmetskega denarja, Kmetska je vlada radikalov in radičevcev tudi po programu in po delu. Nagobčnik je gotovo priprava, ki se rabi samo v kmetskem življenju. Ta nagobčnik je vzela naša enoletna kmetska vlada ter ga nateknila na usta našim časnikarjem. Ti so namreč jako nespodobno pisali o nekaterih radikalih in radičevcih, da baje kradejo in goljufajo in zato sta se Pašič in Radič morala zateči h kmetskemu nagobčniku, novemu tiskovnemu zakonu. Žal, da se je ta nagobčnik zadnji čas nekoliko raztrgal in časnikarji zopet nespodobno pišejo, da so se ugledni radikali in radičevci bogato obdarjevali z državnim denarjem. Toda vkljub vsemu temu lahko ostanemo mirni. Ko jc Radič ministro-val, pa zares ni imel časa, da bi preganjal korupcijo, a sedaj, ko je sfrčal iz vlade, je še v Belgradu slovesno zatrjeval, da se bo sedaj doma v Zagrebu neusmiljeno boril proti korupciji. Svoj kmetski značaj je pokazala vlada ftidi z novim zakonom o kmetskem kreditu. Vsaka kmetska duša bo lahko dobila denar, ako se bo hotela prodati kateri vladni stranki. Potem se bodo lahko nehale naše posojilnice, ker izposojevale bodo vsakokratne vladne stranke, ostale bodo samo še hranilnice, kajti misli se, da nihče ne bo nosil svojega denarja ljudem, o katerih so časnikarji tako nespodobno pisali vse do časa, dokler ni prišel nagobčnik. Kupovanje kmetskih duš potom kmetskega kredita je torej druga glavna zasluga radikalov in radičevcev, ko izvajajo svoj program. Tretje je, da bodo kmetje imeli čast in veselje, plačati vsaj poldrugo miljardo dinarjev več davkov kakor lani, in to zaradi tega, da si bodo za večne čase zapomnili, kedaj so jim vladali veliki »seljaki« kakor Pašič in Radič, dr. Stojadinovič in dr. Nikič ter drugi. Carina na pluge, na modro galico to so malenkosti, ravno tako takse in železniški tarifi, ceste in žcleznicc, to je samo za lajno, ki jo gonijo »klerikalci«. Radič trdi. in Pucelj ponavlja, in Prepeluh nc sme javno ugovar- jati, da je sedanja vlada po svojih ministrih, po svojem programu in svojem delu odlično »seljačka«, in kdo bi hotel dvomitil LAŽNIVOST PROGRAMA RR KOALICIJE Mi smo s svojim kraljem v boju zoper korupcijo! Kar se govori danes v taboru vladnih sUank in o sporazumu in o kmetu in o ljudskem blagru in o poštenju, to je vse ena velika laž. Mi živimo danes v dobi, ko je laž in nepoštenost in neodkritosrčnost prišla v programu političnih strank v prvo vrsto. Nekdaj je bila laž nekaterim strankam samo pomožna veda, danes je prva in glavna točka v njih programih. (»Škandal.«) Zato pa moramo biti hvaležni vsem tistim osebam in činiteljem, ki so se odločili za junaško delo, da trgajo neusmiljeno krinko z obraza vsem, ki pravijo, da delajo za kmeta in narod, pa le lažejo, delajo za svoje in svojih prijateljev žepe. Pravim, da smo hvaležni vsem osebam in vsem faktorjem, ki so se odločili za veliko delo, da nam izčistijo Avgijev hlev. Mi se ne laskamo vsak dan kralju kakor radičevci, ki vsako jutro, ko vstanejo, pošiljajo telegrame udanosti, o katerih se nc ve, v koliko so taktika, ▼ koliko politika, v koliko hinavščina ali odkritosrčnost. A danes, ko se zbirajo vsi korupcionaši in vsi oni, ki so zakrivili sedanjo velikansko bedo celokupnega našega naroda, in nas vabijo, da se pod krinko »za parlamentarizem« borimo proti kralju, in to ne, da ostane parlamentarizem, zanj je ravno tem ljudem bilo do danes jako malo mar, — nego da ostane korupcija in nepoštenje in nesposobnost in nezakonitost, smatramo mi Slovenci zs svojo dolžnost, da se sedaj jasno in odkrito kakor vselej, kadar je bilo treba, postavimo ob stran Svojega kralja (viharno ploskanje) bodreč ga, da krepko podpira veliko borbo proti korupciji in lažš, proti nezakonitosti in nepoštenju v našem javnem življenju. (Ponovno ploskanje.) Cela država z napetostjo opazuje vsako fazo tega gigantskega boja in s polnimi simpatijami spremlja vse one, ki se zavzemajo za to, da se enkrat za vselej iztrebi iz našega telesa njegova najgrša rana! KDAJ RPIDENAŠ CAS. Ta velika borba je sedaj v polnem toku, prinesla nam je že tretjo Uzunovičevo vlado in ni izključeno, da nam prinese še par vlad, predno bo delo završeno. Tega dela sedaj mi, in mislim, da tudi ostali prijatelji v opoziciji, nc bomo ovirali s kakimi strankarsko-sebični-mi zahtevami, ampak pospeševali bomo zdravilni proces kolikor bo v naši meči. Mi vemo, ko bo čiščenje dogotovljeno, tedaj pride doba poštenja in dela, in s tem tudi naša doba. (»Tako je!«) G. PUCLJU V VEDNOST. Zato je smešna poza, v katero se je postavil g. Pucelj, minister po milosti radičevcev, ko se je v Belgradu široko razkoračil in se pobahal, da je njegov vladni program, da spravi Slovence v vlado. Ker Pucelj vkljub vsem naporom ni mogel skozi polni dve leti niti samega sebe spraviti v vlado, zato je pač dovoljeno vprašanje, kako dolgo bo trajalo, da bo nas dvajset spravil v vlado? (Veselost.) Mi se Puclju že vnaprej lepo zahvaljujemo za prijaznost, bilo bi nam predolgo čakati. Na tihem si lahko tudi priznamo, da z domišljavimi ljudmi nimamo radi posla. VSEM, KI NAS SUMIJO V VLADO: t Zakonodajna samouprava. — Zaščita vseh delovnih slojev. — Povzdiga kmetijstva in obrli. Torej g. Pucelj nas hoče spraviti v vlado! To je sploh klic, s katerim nas naši naspiot-niki že od predzadnjih volitev neprestano nadlegujejo. Sicer postajajo vsakokrat nervozni, kadar izgleda, da bi mogli v vlado in nam z zaničevanjem očitajo, da se ponujamo. Vendar zopet in zopet sc sliši tak glas: Slovenska ljudska stranka mora v vlado. Njena politika je napačna, ker ne gre v vladol Toda v politiki )e treba razločevati dvoje: ministrske stolice in strankin program. Kor sc tiče ministrskih stolic, priznavam, da bi jih ne bilo težko doseči. Ako slovenski narod ničesar drugega od svojih poslancev ne ' zahteva, nego da zasedejo ministrske stolice, potem bi morali v vlado, potem je res naša politika zavožena, napačna in kriva. Toda kolikor mi vemo, ima naš narod večje zahteve: da hoče svojo zakonodajno samoupravo, da hoče zaščite vseh delovnih slojev od prevelikega obremenjevanja, da hoče povzdigo svojega kmetijstva in svoje industrije, skratka da hoče naš narod živeti, ne pa se dati samo izrabljati. (Viharno pritrjevanje.) Če je tako, potem zahteva od nas politično poštenje, da gremo v vlado samo tedaj, ako moremo v zvezi z drugimi strankami imeti jamstvo, ali vsaj utemeljeno upanje, da bomo lahko obljubo, ki smo jo dali ljudstvu pri volitvah, izpolnili. Politično poštenje zahteva nadalje — in tako je tudi v vseh parlamentih sveta — da ostanemo v opoziciji, dokler nimamo takega upanja, in da sebe in svojega programa ter svojega naroda ne prodajamo za par ministrskih stolic. (»Tako je!« Ploskanje.) Ni res, kar se govori zadnje čase v Belgradu in Zagrebu, da je težko z nami, ker smo »klerikalci«, ampak težko je nas dobili v vlado, ker nočemo svojega naroda prodajati in goljufati. Ne klerikalizem, ampak poštenje je tisto, zaradi česar ne moremo v vsako družbo. (»Tako je!« Ploskanje.) In da imamo prav, da prav ravnamo, za to imamo sijajno priznanje celega slovenskega naroda. Že v dveh volitvah se je narod v ogromni večini izrazil za pošteno slovensko politiko. Prepričani smo, da se bo isto zgodilo tudi v tretjih volitvah. (Ploskanje.) VSE ZAMAN! - SLOVENSKI NAROD OSTANE SEBI ZVEST! V dosedanjih volitvah se je vse poskušalo, da bi se naša slovenska politika vrgla ob tla. Predzadnjič so srbski radikali prišli celo s svojim finančnim ministrom v Slovenijo kandidirat, pa bilo je zaman. Demokrati so bili pri vsakih volitvah z denarjem in nasiljem bogato opremljeni. Tudi vse zaman! Sedaj hočejo protivniki slovenskega programa, da bi nas zavojeval Radič. Samostojneži in republikanci so mu včeraj v Celju stavili vse svoje čete na razpolago, češ ako nas Srbi niso mogli, naj nas vsaj Hrvatje: Toda tudi v oči<*led te nove borbe lahko rečemo: Ne bo šlol Vse zastonj! Nikdar! (Ploskanje.) Slovenski narod bo ostal trden pri svoji belo-mcdro-rdeči zastavi. (Burno pritrjevanje in ploskanje.) Slovenski narod hoče pošteno slovensko politiko. (Ponoven velik aplavz.) V Belgradu pravijo tisti, ki so velesrbsko orientirani: Če smo mogli Rr.diča spraviti na kolena, zakaj ne bi tudi Slovenske ljudske stranke? Makedonija je na tleh pred njimi, Vojvodina istotako. Hrvatska je prišla za Makedonijo in Vojvodino, in sedaj je pri prihodnjih volitvah Slovenija na vrsti! In Radič bi naj bil pri prihodnjih volitvah naš Atila, šiba božja, da ukroti Slovence, Pucelj in Prepeluh pa bi naj mu držala stremena, da bi lahko stopil na zmagovitega konja. Kadar se bo naša stranka premagala, potem, tako mislijo, se bo lahko vladalo s Slovenijo. Verjamemo to, da bi se potem lahko vladalo. Toda Slovenci se niso prodali srbski hegemoniji, pa se ne bodo tudi ne hrvatski. Mi ostanemo na svojem slovenskem programu. (»Tako je!«) VSAKA VLADA MORA ZA NAS SKRBETI ISTOTAKO KOT ZA HRVATE IN SRBE! Zelo čudno je stališče vseh teh naših prijateljev, ki nas silijo v vlado, češ kakor da vlada nima dolžnosti skrbeti za Slovence, ako tudi ni katera slovenska stranka v vsakokratni vladi. Ako spadamo k državi, in dokler spadamo k držayi in dokler se nas centralistično vlada, veljajo tudi za nas zakoni, in tudi za nas se mora skrbeti, ali bi se moralo skrbeti, kakor se za Srbe in Hrvate. Dajte nam našo samoupravo, našo avtonomijo, osvobodite nas iz te grozne centralistične ječe, pa bomo sami skrbeli zase in od Vas tudi ne bomo več mnogo zahtevali. Sedaj pa smo prisiljeni, da moramo dajati že več, kakor imamo. Zato imamo tudi pravico, da zahtevamo od vsakokratne vlade svoj pravičen del, naj si bomo potem v vladi ali ne! (Ploskanje.) To pa ne gre, da bi še mi sami pomagali sebe izžemati. Smešno in neumno je, kakor se nam zamerja, ako Slovenska ljudska stranka in njeni poslanci pri tem nočejo sodelovati. A neprimerno bolj neumno jc, ako čujemo tudi med Slovenci slične glasove. Tudi pameti je treba v politiki. (»Tako je!«) Še ena šiba božja. Še o eni šibi božji« bi lahko govoril, ki nam jo je Bog poslal in ki nas vse Slovence tepe, dočim je Atila Radič namenjen samo za našo stranko. Ta občeslovenska šiba božja je g. finančni delegat. Toda o davčnem vijaku bodo drugi govorili. Moj čas je potekel in moram končati. PRED VOLITVAMI. Zelo verjetno je, da bi sedanja velika borba, ki se vodi proti korupciji, laži in nepoštenju, tako pretresla parlament, da sploh ne bo več zmožen za kako daljšo delovno dobo. Razkroj v parlamentu se je začel, a še se ni končal, in nihče danes ne ve, kako velike bodo poškodbe, ruševine in razdrobljeni ostanki, Samo to slutimo, da bodo razseke tako velike, da bo parlamentarni mlin težko dalje delal. Za to je precej splošno mnenje, da niso j več daleč volitve, menda bodo že na jesen, skoraj gotovo na zimo. Kadar lastovke prilete, je pomlad. A kadar Pucelj začne izvrševati svoje strankarske transakcije v Sloveniji, so blizu volitve. Slovenska ljudska stranka se nima bati ne dela v parlamentu, ako jo ugodne razmere pokličejo do tega dela, najmanj pa volitev. Slovenski narod in Slovenska ljudska stravka sta nerazločljiva. Mi gledamo z velikim optimizmom v bodočnost! (Burno pritrjevanje, ploskanje in ovacije govorniku.) Jugos^vanska kmetska zveza je sklicala v torek, 4. maja v Rokodelskem domu svoj redni občni zbor, katerega so se udeležili številni delegati iz Kranjske in Štajerske. Občni zbor je otvoril in vodil načelnik Zveze posl. Janez B r o d a r. Pozdravil je navzoče ter pedal besedi dr. Antonu Korošcu, načelniku Jugoslovanskega kluba, da poroča o političnem položaju. (Govor prinašamo na uvodnem mestu.) Dr. Koroščevo poročilo o političnem položaju so navzoči vzeli z velikim in enoduš-nim odobravanjem na znanje. Poročilo poslanca Brodarja. Načelnik Ivan B r o d a r je podal nato poročilo načelstva in izvajal: Prejšnja seljačka vlada nam je dala proračun. ki znaša 13 milijard. Pucljeva stranka nam je dajnla neštete obljube. Dolžnost stranke je, ko pride iia vlado, da svoj program udejstvi. Ko pa je prišla Radič-Pucljeva stranka na vlado, se je svojemu programu popol-noi'.a izneverila. Nobena vlada ni kmeta toliko pritiskala, kakor Pašič-Radičeva. Čudimo :-e, da Radič m nastopil zoper krivice, ki so se podile njegovim volivcem. Mi smo vedno v stiku z ljudstvom. Vsak prosti čas porabimo, da gremo na shode, da pojasnjujemo svoje delo, ki ga ljudstvo dobro pozna. Vedno nas nasprotniki sil'jo, da naj gremo v vlado. Kadar pride čas. ko bomo glavo nepoštenja potolkli, takrat je treba, da gremo v vlado, da se prkne poJleno življenje za naše ljudstvo. (Veliko odobravanje.) Naše ljudstvo je zavedno in mnogo čita. Moč naše stranke je v 1em, ker ima za seboj dobro organizirano ljudstvo. JKZ je najmočnejši del stranke. Njeno glasilo se tiska v 30.000 izvodih in gre skoro v vsako hišo. To je dokaz, da naše ljudstvo stalno zasleduje borbo za svobodo. Našo organizacijo je treba še bolj utrditi. Ne bo jo porušil nihče, tudi g. Radič ne. Prosimo vas vztrrjno3ti. Šli bomo po poti poštenja naprej. Če boste vi z nami, se nam ni bati. Poslancu Brodarju so navzoči živahno ploskali in vzeli njegovo poročilo z odobravanjem na znanje. Tajniško poročilo je za pisarno podal g. Gabrovšek. Poročilo navaja dogodke, kt so vplivali na preteklo leto na kmetski stan na Slovenskem in težavno delo osrednjega odbora kmetskih zvez. Pri debati o poročilih odbora je želel tajnik OKZ za vrhniški sodni okraj g. Furlan, naj bi naši vselej in povsod, kakor doslej, po-vdar.iali potrebo avtonomije. Želel je tudi, naj bi bilo delo nekaterih okrajnih kmetskih zvez živahnejše. V nadaljni debati so se za vzgled uspešnega dela navajale OKZ za kranjski in krško-knslanjeviški okraj. Razgovor je izzve-i nel v misel, naj se vsak odbornik potrudi, da v njegovem okolišu OKZ in krajevne organizacije vpdno bolj poglobp delo 7fl cilje kmetskih zvez. Kmetske zbornice. Po volitvah je dobil hesedo narodni posl. i g. prof. Anton S u š n i k . ki je poročal < k met šokih zbornicah. V svojem govoru je izvaja] naslednje: Ideja kmetskih zbornic se je rodila koncem minulega stoletja Po vojski je stopila posebno živo na dan. Par držav je že sprejelo tozadevne zakone. V mnogih državah pa obstojajo zakonski predlogi. Kmetska zbornica je zakonito »tanovsko-kmetsko zastopstvo in ja\no-pravna ustanova v obrambo in zaščito interesov kmetijstva in kmetskega stanu. Dolžnost države je, brigati se za vse stanove. Naša država je kmetsika država. Kmet je glavni produeent brane in sirovin in glavni konsu-memt. Na ta temelj je treba postaviti vso narodno gospodarsko politiko. Naš carinski zakon, trgovske pogodbe, zakon o kmetijskih kreditih, zanemarjenje kmetske duševne nao-brazbe, tarifna politika, vse to dokazuje, da se vlada ne briga za kmetske interese. Ker se vlada ne briga za nas, zato tembolj čutimo potrel\) samopomoči. Nujno je potrebna ustanovitev organizacije, ki bo združevala v sebi večino kmetov in ki bo zakonita zastopnica kmetskega stanu. Delokrog kmetske zbornice je precej širok. Skrbeti bo morala za ekonomsko. socialno in kulturno dobro kmetskega stanu, študirati železniške in carinske tarife, trgovinske pogodbe, vprašanje cen in plač, razmerje med kmeti in delavci, med kmeti in drugimi stanovi, vprašanje davkov itd. Vprašanja so velevažna. Državna oblast mora iti kmetski zbornici na roko in njene zahteve upoštevati. Predloge kmetske zbornice, ozir. njene odgovore, mora vlada predložiti parlamentu obenem z zakonskim predlogom. Kako organizirati kmetsko zbornico? V naši državi je tudi tozadevno centralizacija nemogoča, ker je država velika in ker so gospodarske in kulturne razmere po pokrajinah tako različne. Ustanove naj se avtonomne pokrajinske zbornice. Kadi enotne politike mora biti v Belgradu neko centralno tajništvo. Pokrajinske zbornice morajo dobiti pravico, osnovati okrajne zbornice, ali pa vsaj oddelke, n. pr. za vinogradništvo, živinorejo, mlekarstvo itd. Zbornica bi štela v Sloveniji 36 članov. Vo-livno pravico naj bi imeli vsi kmetje, ki imajo zemljo, ali ki vsaj žive od poljedlstva. Važno je vprašanje kmetskih delavcev, ki bi tudi od 22 leta dalje, pasivno pa od 25. Volitve naj tančno določiti, kako naj bodo zastopani. Voli vno pravico naj bi imeli moški in ženske od 21 leta dalje, paaivn pa od 25. Volitve naj bi se vršile po proporcu, na podlagi enake direktne in tajne volivne pravice. Kmetska zbornica bi se vzdrževala: 1. iz državne podpore, ki bi pa ne smela biti previsoka, da bi ostala zbornica avtonomna in neodvisna, 2. iz dohodkov lastnih ustanov, volil, zapuščin, taks itd., 3. iz doklad na zemljiški davek. Kjer zemljiški davek sploh ni odmerjen, naj bi se vpeljal ta davek na obdelano in neobdelano zemljo, ali morda tudi od posamezne glave. Kjerkoli so se kmetske zbornice ustanovile, vidimo velike uspehe. Centralni zakon o kmetski zbornici bi moral biti okvirni zakon. Posameznim pokrajinam bi se moralo pustiti, da si gotove stvari svojim razmeram primerno urede. Jugoslovanski klub ima pripravljen načrt zakona o kmetskih zbornicah. Kadar bo političen položaj za to primeren, ga bo predložil. Posl. Sušnik je žel za svoje strokovnja-ško poročilo o kmetski zbornici toplo pritrjevanje. Kmetska stanovska izobrazba G. dr. J. Mohorič je podal v svojem poročilu dobro in temeljito zamišljen program sistematične stanovske izobrazbe našega kmeta. NaJ.e kmetsko ljudstvo rabi vsestranskega znanja. I/, načrta Prosvetne zveze na-šteje in opiše nekatere točke: čitanje map in določitev meja, poznanje zemljiške knjige, sestave raznih uradnih vlog itd. Vsak gospodar, ki hoče koncem leta imeti pregled o stanju svojega gospodarstva, mora voditi gospodarsko knjigovodstvo. Naglaša dalje potrebo strokovnega znanja in skrb za higijeno in zdravje. Razven za svoje gospodarstvo se mora kmet dalje brigati za občino, poznati državo, državljanske dolžnosti itd. Radi pozne ure je moral žalibog predavatelj svoje predavanje skrajšati ter je mogel podati le nekatere poglavitne misli. in župan, Rreznica pri Žirovnici; Josip Gale, župan, Trebeljevo, p. Litija; Ivan Šerbec, župan, Veliki Kamen pri Kozjem; Jane/. Trkov, posestnik in župan, Dobrunje, p. Sp. Hrušica pri Ljubljani; Ivan Lovrač, posestnik, Podlipovica, p. Medija-Izlake; Jernej Poje, posestnik, Vrlmika, p. Stari trg pri Rakeku; Franc Zabret, urednik »Domoljuba«, Ljubljana, Semeniška ul. 2. Pri slučajnostih se je vnela zelo živahna debata o najrazličnejših tekočih stvareh. De. legati so dali pobudo za večje število zadev, ki naj jih skuša Kmetska zveza izpeljati. Stavili so na navzoče poslance tudi nekaj vpra šanj v kmetskhi zadevah; na katera so dobili takoj zadovoljive odgovore. Ob pol 2 popoldne je načelnik poslanec B r o d a r zaključil občni zbor. Pred odločilno sejo radikalnega kluba. VELIKA VERJETNOST, DA SE KLUB RAZCEPI. — JOVANOVIČ BO BORBO NADALJEVAL. — PAŠIC KANDIDIRA ZA PREDSEDNIKA KLUBA. Belgrad, 4. maja. (Izv.) Vse politično življenje se nahaja v pričakovanju jutrišnjega sestanka narodne skupščine, na katerem mora priti do razčiščenja političnega položaja. S posebno velikim zanimanjem se pričakuje razvoj razmer v radikalnem klubu. Kakor smo izvedeli, se bo radikalni klub jutri sestal. Takoj bi moral vzeti v pretres Jovanovičev protest. Ob razpravi o tem protestu se bo moral l 'ub opredeliti ali za Pašiča ali za Jovanoviča. Zato se za jutri pričakujejo važni dogodki. Pašič in njegova okolica si še vedno nista na jasnem, s kakšnimi silami razpolagata, kakor tudi ne, ali je Pašiču zasigurana večina v radikalnem klubu. S tem je tudi v zvezi vest o spravi med Pašičevo in Uzunovičevo skupino, kakor smo že poročali. Zdi se, da Pašič čuti, da nima posebno trdne pozicije v klubu. Zato jo je skusil v zadnjem trenutku popraviti. Politični krogi so danes v zvezi s tem zelo opazili interwiev sotrudnika »Politike« s Pašičem, katerega je po njegovi vsebini priredila in inspirirala Pašičeva okolica. Pozornost je vzbudilo, da zavzema Pašič v tem interwievu zelo spravljivo stališče po tem, ko se nekateri prvaki niso povsem strinjali z njim. Posebno spravljiv je proti Ninčiču, o katerem je znano, da na dvoru zelo dobro stoji. Največjo pozornost je v tem interwievu vzbudila okolnost, da je Pašič govoril o potrebi monarhije, kar dosedaj ni nikdar storil, da je naglašal zasluge našega kralja in da pravi o njem, da ga moramo vsi do poslednjega varovati kot zenico svojega očesa. Misli se, da je ta Pašičeva izjava posledica nerazpoloženja, katero so Izzvale izjave iz njegove okolice, v katerih se krona naravnost meža med dnevno politiko. Ostra borba med Pašičem in Jovanovičem je po prepričanju političnih krogov v radikalnem klubu neizbežna. Posebno pozornost je vzbudil članek Jovanovičevega organa »Narodni glas«, v katerem pravi: Klub se mora rešiti senilne resnosti radikalnega odbora in se postaviti na svoje noge in braniti svojo bodočnost. Od sklepa kluba je odvisno, ali ostane klub skupaj ali se razcepi. Nadalje se pravi v članku: Vemo, da Jovanovič ne bo pristal za nobeno ceno na to, da bi opustil borbo proti pašičevščini, posebno proti korupciji. Jovanovič bo energično vodil to borbo v skupščini in izven nje. Belgrad, 4. maja. (Izv.) Obveščeni krogi zatrjujejo, da bo na jutrišnji seji radikalnega kluba, predsednik Ljuba Živkovič podal ostavko, da bo s tem omogočil, da se na to mesto izvoli sam Nikola Pašič. Dr. Pernar preklicuje. Belgrad, 4. maja. (Izv.) Kakor se je pričakovalo, je narodni poslanec HSS dr. Pernar, danes dementiral vesti o vsebini njegove izjave, katero je dal v Slavonskem Brodu, da so Hrvati morali sprejeti dinastijo Kara-djordjevičev. Časnikarjem jc izjavil, da teh besed ni izrekel, ampak da mu jih zlonamerno podtikajo tisti, katerim so sklepi HSS v Slavonskem Brodu neprijetni. (Tukaj očividno misli na dr, Nikiča.) S tem v zvezi je vzbudilo pozornost, da dr. Pernar danes ni prisegel kot podtajnik notranjega ministrstva, kakor je bilo preje določeno. Zatrjuje se, da pride na mesto dr. Pernarja kak drug član HSS, kajti dr. Pernar se je za to ministrstvo s svojimi besedami onemogočil. NASE ZASTOPSTVO NA RAZOROZITVENI KONFERENCI. Belgrad, 4. maja. (Izv.) Vlada je določila delegate za razorožitveno konferenco v Ženevi dne 17. t, m., in sicer zunanjega ministra dr. Ninčiča, poslanca dr. Lazo Markoviča in generala Kalafatoviča. 5 milijonov delavstva v GOVORI BALDWINA, THOMASA, LLOYD GEORGEA IN MAC DONALDA. — PODJETNIKI NEPOPUSTLJIVI. — DELAVCI PRIPRAVLJENI ZA NADALJNA POGAJANJA. — NEMŠKA RUDARSKA ZVEZA ZA ANGLEŠKE TOVARIŠE. — IZJAVA GENERALNEGA TAJNIKA MEDNARODNE RUDARSKE ZVEZE. — STAVKA BO TRAJALA 5 DO 6 TEDNOV. Novi odbor J. K. Z. Pri volitvah novega odbora JKZ so bili soglasno izvoljeni: Načelnik: Janez Rrodar, posestnik. Hrastje pri Kranju. I. podnačelnik: Davorin Kranjc, posestnik, Vel. Pirešica, p. Žalec; II. podnačelnik: Anton Pogorele, posestnik, Struge pri Dobrepoljah; III. podnačelnik: Franc Karpe, posestnik, Moste pri Ljubljani; Janez Strcrin. posestnik in poslanec, Kaplja vas pri Komendi; Alojzij Strman, posestnik, p. Šmartno pri Litiji, Kmetijska zadruga; Martin Steblovnik, posestnik, Rečica na Paki; Robert Košar, posestnik, Sv. Bolfemk pri Središču ob Dravi; Jože Burgar, posestnik, Hraše pri Smledniku; Josip Poznič, posestnik. Gradišče 16 pri Lukovici, Franc Kobal, pos. in župan, Gabrijele pri Tržišču; dr. Jakob Mohorič, odvetnik, Ljubljana, Miklošičeva c. 10; Anton Cvenkelj, posestnik, Ljubno pri Pod-nartu; Ivan Kuntarič, posestnik, Mraševo, p. Sv. Križ pri Kostanjevici; Anton Lampret, posestnik, Muljava, p. Krka; Jožef Strnad, po». in župan. Podgorica 8, p. Videm-Dobrepolje; Kari Zaplotnik, posestnik, Letenice pri Kranju; Anton Lavrič, posestnik Gora 45 pri Sodi ažici; Franc Čeme, živinozdravnik, I.jub-jaua. Poljanska o. 6; Ivan Finžgar, posestnik Nič ni pomagalo. Ni zmagal strah pred milijonsko in milijardno škodo. Odgovornost pred lastnimi ljudmi, angleško domoljubje, vse je odpovedalo. Z neodjenljivo silo je gnala usoda pet milijonov angleških delavcev v skrajen obupen boj. Najstarejšo industrijsko državo sveta pretresa zgodovinska usodna nesreča. V zadnjem hipu je vlada hotela izigrati delavstvo. Proglasila je, da strokovna organizacija krši ustavo in temeljna načela angleške demokracije. Kako jalove so bile te Baldwi-nove besede, je dokazal sam, ko je ob dvanajsti uri zahteval, da mora delavstvo preklicati splošno stavko, šele potem se bodo nadaljevala pogajanja. Bil pa je brez moči, ko so industrijci odbili predlog delavskih zastopnikov, da le-ti prekličejo izprtje dveh milijonov rudarjev. Delavstvo naj si torej veže roke in sede k dolgotrajnim razpravam med tem pa izpraznjuje svoja sredstva za milijone izprtih tovarišev. Baldwin se je v zadnjem hipu pokazal, da tudi on ni kos zastopnikom kapitala in nastopil je prav tako kakor lastniki rudnikov, ko so zadnji dan ob eni uri popoldne pristali na malenkostno izpopolnitev rudarstva v zmislu predlogov preiskovalne komisije ter predlagali nadaljna pogajanja, ko so v istem času že vrgli 40.000 rudarjev na cesto. V tem hipu ne gre za plače, tudi ne za delavne ure, to so pogajanja jasno pokazala. Gre za načela modernega gospodarstva, za temelje social. uredbe, angleški konservativizem hoče zadati smrtni udarec stoletni strokovni organizaciji delavstva — boj dveh svetov. Splošna stavka je samoumor narodnega blagostanja, je revolucija in za Angleža — tudi za angleškega delavca — nekaj nepojmljivega, strašnega. Zato je sedanja stavka za ves kapitalistični svet nekaj nepričakovanega, nenaravnega. Kdor pa je s srccm motril zadnje dogodke, opazoval naravnost otročje nastope vlade in samozavestno naduto ravnanje podjetnikov, ta ve, da je angleško delavstvo moglo izbrati le smrt ali odpor. Ta stavka je plat zvona za vso Evropo, ves svet, glavna bitka, ki bo v vseh deželah pustila zgodovinske posledice. * • * London, 4. maja, (Izv.) Splošna stavka je nastopila sinoči opolnoči. Zadnji poizkusi sprave so se po kratkem razgovoru razbili. Časopisi že danes zhitrai niso več izšli. Nekateri listi so opolnoči izdali posebne izdaje. Povsod so sprejeli izbruh stavke izredno mirno. Seja spodnje zbornice je odločilno upli-vala na razvoj dogodkov. Zastopstvo mednarodne zveze rudarjev pod vodstvom Hodgesa je seji prisostvovala med poslušalci, Baldwinu Thomasu in Mac Donaldu so pristaši priredili dolgotrajne ovacije. Baldwin je predložil kraljev proglas o izjemnih odredbah in je predlagal, da zbornica proglas odobri. Za predlog je glasovalo 308, proti 108, 200 poslancev pa se je vzdržalo glasovanja. Nato je govoril Baldwin: Premogarstvo je treba obnoviti v novem duhu sodelovanja med delom in kapitalom. Moramo ustvariti organizacijo, ki naj ugotovi pravične plače in uredi delovni čas. Danes sta si delavstvo in lastniki dve bojni fronti. V nadaljnem govoru je Baldvvin zagovarjal posredovanje vlade in zelo ostro napadel delavstvo. Trdil je, da so delavci prvi zagrabili po nasilnih sredstvih. V imenu delavstva je nastopil Thomas: »Delavstvo prav dobro uvideva, da stavka ne-izpremenljivih gospodarskih činjenic ne bo izboljšala ampak poslabšala. Edina zahteva, s katero je svet strokovnih organzacij hotel prodreti, je, da lastniki takoj prekličejo izprtje rudarjev. Šele tedaj bi bilo mogoče sesti k mirnim razgovorom o možnosti rešitve krize. Strokovne organizacijo niti od daleč nimajo kakih revolucionarnih namenov. Hočejo le pravično rešitev jasnega gospodarskega spora. LIoyd George je predlagal, naj parlament prevzame posredovanje med vlado in delavstvom in poizkusi preprečiti doslej Angliji šfe ne znano nesrečo. Ramsay Macdonald je v izredno učinkovitem govoru pojasnjeval dogodke od petka dalje. Slikal je razpoloženje delavstva, ki se je udajalo upanju na srečno rešitev, pa zopet padalo v skrajno potrtost. Očital je podjetnikom, da so šele zadnji dan v petek napravili načrt, o katerem bi bilo mogoče govoriti. Delavska stranka se zaveda, da ni mogoče rudarstva vzdržati nad vodo z javnimi sredstvi. Priznati moramo vladi, da je pokazala vso širokogrudnost, da bi uzpostavila sporazum. London, 4. maja. (Izv.) Baldwln in Thomas sta se trudila, da podjetniki prekličejo izprtje rudarjev, pa brez uspeha. Zato delavstvo ni pristalo na odgoditev stavke. London, 4. maja. (Izv.) Macdonald je rekel na včerajšnjem posvetovanji! londonske delavske stranke: »Vlada ie zvrnila krivdo za- radi splošne stavke na strokovni kongres. Udarila se je na prsa in odšla domov, ne da bi pogajanja dokončala. Z ničevimi razlogi tira deželo v vse mogoče težave. Sedaj ne moremo drugega storiti, kakor da stopamo dalje in potrpimo. Če so drugi močnejši kakor mi, ne smemo biti tako nespametni, da bi rinili proti njihovim bajonetom. Na položaje smemo iti šele takrat, ko bomo močni. Jaz sedaj še ne morem povedati, ali bo naš boj dolgo trajal, ali kratko, ali bo uspešen ali neuspešen. V prihodnjih dneh bo mnogo ljudi v prepričanju, da so ustava in pa temelji države ogroženi, držalo z vlado. Ko bo pa minila nevarnost in bo zopet vzpostavljen mir, bodo najbrže tisoči in tisoči nastopili zoper vlado in zahtevali, da odstopi. Mi moramo storiti vse, kar je v naš/ moči, da uspemo. London, 4. maja. (Izv.) Kralj je danes zopet predsedoval seji tajnega sveta. Svet je sklepal o novih izrednih pripravah. Vlada je včeraj zvečer malim trgovcem prepovedala izvrševati naročila strank, ki kupujejo živila na zalogo. Promet poštnih zavojev je v celi Angliji ustavljen. Nadaljna poročila o stavki na 6. strani. &&o
  • Hud-manovega gospoda«, kakor so ga domači zvali Častno občanstvo, s katerim so se mu domačini oddolžili, mu je bilo odlikovanje, na katero je bil ponosen. Vmivši se v Ljubljano m miroval- Za svoje bivše tovariše, njihove vdove m sirote je neutrudno nesebičen posredoval pri raznih oblastvih v novih zamotanih razmerah. Andrejka pa je znal tudi izvrstno vrteti pero. Mnogo lepih črtic iz življenja slovenskega vojaka je napisal v razne liste. Tudi v našem listu je priobčil: >En slovenski fant za deset Turkov.< (1913); nekaj črtic iz zgodovine varaždinskega pp. št. 16: »Kako je bilo pred 25 leti m kako je danes v Livnu.« Trajen spomenik pa si je postavil s svojo knjigo »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini leta 1878,« ki jo je izdala Mohorjeva družba ob 25 letnici zasedbe Bosne 1. 1904, 1905. V to knjigo je i zlil pisatelj vso svojo pesniško na-dahnjeno dušo, vso tisto ljubezen do svojega rodu, tisto šegavo zgovornost, ki ga je vedno odlikovala, tisto prisrčnost, ki mu je bila lastna. Pogodil je tako zelo slovensko miselnost,, zlasti našega kmeta, da ee je knjiga priljubila v najširših plasteh našega naroda, ter je obdTŽala tudi v spremenjenih razmerah svojo vrednost. Pred sedmimi meseci je izgubil pokojnik svojo soprogo, ki mu je bila enaka po dobroti in usmiljenju do bližnjega. Tega udarca ko-renjaški mož ni mogel preboleti. Solza mu ni več zginila s prijaznega očesa. Pred mesecem dni ga je zadela kap, včeraj zjutraj ga je pa bela žena rešila, spravljenga z Bogom in z ljudmi, trpljenja. Na strani svoje soprrge bo počival v grobnici, ki si jo je sam postavil na ljubljenem rovskem griču, ki ga je imenoval »najlepši kraj Slovenije« in gledal v prelestni slovenski svet, ki bo prišteval Jerneja Andrejko vedno svojim zaslužnim sino-vom. Pc Smrt zailuinesa litrskega _!?-_»--- Bcžji mejniki so spet izgubili eno trdno oporo j o smrtjo Vaclava Folte, Ceha po rodu, ki je 10. preteklega meseca na Pregari blizu Buzcta umrl. Pokojnik jo skoro vseli 36 duhovniških let prebil v okolici Oprtlja v poreškem okraju, ki je narodnostno odnekdaj zelo izpostavljen. Bil je blagega srca, marljiv, vzgleden duhoven. Mnogo ima zaslug osobito na polju šolske izobrazbe. Ko je prišel pred več ko 30 leti na Gradin, ni bilo tam skoraj pismenega človeka. Tega Folta ni trpel. Kar odprl je šolo v župnišču in sicer celodnevno, 12 let na Gradinu in 12 na Topolovcu je učil! Skrbel je povsod tudi za lepoto cerkve. Radi bolezni (zlomil si je bil nogo) je moral v pokoj. Težki so bil dnevi, ko je bil kot Job privezan na postelj, ležati je moral pet let in neprestano vznak. Vse dneve je premolil na postelji. Prizanašala mu nista ne vojska ne glad, ki je bil v Istri posebno občuten. Stanoval je v preprosti kmetiški bajti, sobo je imenoval »rešeto«, ker je od vseh strani vanjo pihalo. Na srečo je vendar toliko okreval, da je mogel vstati in sprejeti službo v du-liovniji, kjer je stanoval. Vesela ga je bila 400 duš broječa Pregara, da je ob tolikem pomanjkanju duhovnikov vsaj imela duhovno oskrbo. Močna burja ga je, slabotnega, tako premrazila, da je legel za vedno. Danes, ko dežela Božjih mejnikov tako potrebuje njemu sličnih, naj dobri Vaclav prosi pri Bogu za svoje Istrane! V povestnici istrskih duhovnikov - kulturnih delavcev je pa tudi njemu zajamčen vekotrajen spomini Bridka usoda slovenskega delavca. s 1. majem je bilo v Trbovljah reduciranih zopet večje število delavcev in delavk. Na Separnriji je še okoli 60 delavk in od teh je bilo odpuščenih sedaj 20. Drugih 40 pride na vrsto polovico 15. maja, druga polovica pa koncem meseca. Prosilo se je sicer centralno ravnateljstvo v Ljubljani, da bi se vsaj one delavke obdržale v službi, ki imajo otroke a je bila prošnja odklonjena. Ako greš po Separaciji in opazuješ na zbiralni železnici delavke pri zbiranju premoga, vidiš, kako Jim glava klone od skrbi, se zamislijo v svojo negotovo usodo, pri tem pa pozabijo zbirati odpadke Poprej šala in petje, sedaj pobitost in tišina. Nekaj delavk, ki so bile reducirane prve so odšle v Srbijo, druge v mesta. Več se jih je pa vrnilo, ker ne dobe službe. Katera pa ima skrbeti še za otroka, in teh ni malo, ne more iti nikamor. Bridko usodo s temi delavkami občutijo strokovne . organizacije, ki jim ne morejo pomagati. Odpuščenih je tudi več rudarjev, ki so pa večjidel sposobni za pencijo. Pa tudi rudarji ne bodo mogli svoje pokojnine mirno uživati, ker se že govori o 40 odstotnem znižanju pokojnin! Na zadnji seji bratovske skladnice je bilo upokojenih 42 rudarjev, in s temi vpokojenci izkazuje blagajna še deficit. Hrastnik je izkazoval pa že poprej izgubo in si je pomagal s trboveljsko blagajno. Za vpoko-Jiti je na vrsti je okoli 100 rudarjev. T. P. D. 1)a gre preko vsega tega, ona noče niti najmanj trpeti ob gospodarski krizi, vse se naprti le ubogemu delavcu. Kakšne bodo gospodarske in socialne posledice tega stanja za državo, pa nihče od merodajnih faktorjev ne pomisli. V V Ljubljani dne 8. maja! Občinska seja celjske okoliške občine dne 1. maja je bila zelo burna. Obravnavalo se je zopet zidanje nove okoliške šole in sicer zaradi te^a, ker je 16 občinskih odbornikov zahtevalo sklicanje seje z namenom, da se obravnava še enkrat šolsko vprašanje in okoliška občina obvaruje pred pretečo gospodarsko nesrečo. Po prečitanju zapisnika je še preje občinski odbornik Kukovec sporočil, da plača okoliška občina samo tretjino stroškov pri novi brvi črez Voglajno, polovico pa mestna občina, drugo pa okrajni zastop. Nato je prišla na dnevni red interpelacija, ki jo je vložit Omladič (SDS) v zadevi zidanja šolskega poslopja. Interpelacija omenja grozna bremena, ki jih nalaga krajni šolski svet okoliški občini ravno v tem času najhujše krize in opozarja vse kroge na to veliko gospodarsko ne- Se se bo vršffo 30. mala 1.1 varnost d preti celi okoliški občini. Na koncu po. živa tud, interpelant g. župana, da ^ £££ izid glasovanja v krajnem šolakem svetu (ApriliU o daje stavbenih del in navede imenoma, kdo* g asova za in kdo proti. G. župan Je na ?Dt™£ cijo kratko odgovoril, ne da bi se spuščaj v Zrni razgovor, da izida o g.asovanju ne" more in nZ povedati m da inia vsak, ki 8e hoče o tem infor-| " rah pros. vpogled v zapisnik krajnega šolskega | sveta, lu se nahaja v šolski pisarni. Poleg interpeT | oje Jc g Omladič stavi, občinskemu Zu prSl«* | J« odpošlje župan takoj po seji brzojavko'^ Z t.anje in prosvetno ministrstvo s protestom proti namera gradbi nove šole. Na,o se jo razvfll^ iohT T .T kak°r tUdi ° pred,<** »vahna debata, v kateri je najprej zavzel zastopnik aocial- | mh demokratov svoje stališče in izjavil, da se oni , ne priključijo nikakemu protestu in tudi ne bodo : f aSLMdnikake tozndevne predloge- je stališče, da pravzaprav platjo stroške le oni ki delajo in to so v prvi vrati delavci. Veleindustri- £ iu rnjU ne b°d0 V nikak™ slu- čafr plačali niti »Hckac, ravno tako tudi ne go- tilmčarj, Nato vpraša g. Kukovec (SDS) interL i LTllI prfd,®8ate,Ja> kdo mu je sestavil tako l<£o interpelacijo, ker da je prepričan, da te InterpZ clje n, mogel sestaviti Omladič. G. Založnik (SDS) Pravi, da je občinski svet pričel mlatiti spet rtam slamo ,n da je občinski svet okoliške oMinTpoatal vs ed svojih debat zelo znan, posebno potomk Pieja, ki da piše o občinskem svetu zelo zafrkltivo Ker je predlagatelj Omladič predlagal tudi nezaup- sietuT Zr°P":k0m 0bČiDe V k"jnem Šolskem svetu ,n njihov odpoklic, je g. Založnik hvalil te može in izjavil, da je občinski svet mislil v krafni olskr svet dati najboljše svoje može, ki jih je ta e na razpolago m da bi bilo smešno dati tem možem ^^ naC>'nik kra^ šolskega sveta SI TT\ P0S-ebn° Pa VarČOT- Nat° praw Cafuta SLS , da kmečko prebivalstvo nikakor ni proti I t ^ 66 Up*ra Proti take™ velikemu po-s opju ki bo stalo ogromen denar in proti PZ štoru, k leži za nekatere občine skrajno L jjLT Občinski svetnik PJankar pa izjavi, da zastoj skalnih demokratov ne bodo v tem vprašanj v občinskem svetu sodelovali in vsled tega zapustijo občinsko sejo, ki je vsled tega postala nesklepčna. Ta korak je povzročil veliko hrupa in prepira mod posameznimi občinskimi odborniki. V tem hrupu predlaga občinski svetnik Kukovec (SDS), da sta povzročitelja vseh teh debat kriva prav za prav samo dva in to sta Petschuch (Nemec) in Omladič (SDS) m pravi, da mora občinska seja takoj ta dva gospod,ča izključiti iz nekaj sej, nato bo sigurno mir Sprimeta se nato tudi Omladič in Založnik ter medsebojno ugotavljata v burnem nastopu, kdo bo Plača za novo šolo več davkov. Končno pa izjavi Petschuch, da bodo zahtevali tekom treh dni rxv novno sklicanje izredne seje. Cena 10 Din. .-v-.. rz -zmmmimm®mmmmmrnmm> ,mmMmmm ORLOVSKI STADION V LJUBLJANI. I št. HHIS^ iom i za loterijo v korist zgradbi Orlovskega stadiona v Ljubljani, dovoljeno z odlokom ministrstvo z«, poljedelstvo z dne '20. jtmij« 192B St. 22.337;i. Žrebanje se bo vršilo na Cvetno nedeljo dne 28. marca 1026 pud državnlrfi uo&zurstvum. Akcija*;} odbor za zgradbo Orlovskega stadiona v Ljubljani: . (Pripoveduje Fr. S.) Na klasičnih tleh. (Dalje.) Kajpada sva si ogledala še druge znamenitosti Aten, kakor nacionalni muzej, politehniko, univerzo, akademijo znanosti, cerkev sv. Dioniza, parlament in drugo, kar vabi tujca. Tovariš je poslušal na univerzi tudi eno predavanje. Dejal je, da je profesor krasno predaval. Vprašal sem ga, oe je imel od predavanja tak užitek kakor tista ženica, ki je zamaknjeno in s solzami v očeh poslušala prepoved bradatega gospoda patra, katerega broda jo je spominjala njene poginule koze in ki je pripovedovala, kako silno lepo so gospod pndigovali, čeravno se ni spominjala niti na besedo v vsej prepovedi. Parlament žalostno sameva. Stražijo ga vojaki, zlasli na dan volitev jih je bilo pred parlamentom mnogo. V politehniki se je pa tovariš skoroda udeležil volitev. Z drugimi ljudmi, ki so šli volit, je na dan volitve predsednika republike vstopil, misleč., da si hočejo ogledat notranjost politehnike. Ni jih bila t:.ka množica, da bi bil sluti! 1 v njih volivce. Oko pestave ga vpraša za listek, tovariš pa Polfgue iz žepa mesto volivnega lista svoj Polni list. »NiČ za vas,« se je odzvalo oko W)Bt ve, ga pri,'a no prijelo pod pazduh,, in peljalo do vrat na svežii zrak. Jaz sem med tem >pravil boljši posel, dvignil sem se na hrib Lakabetfcos 12<7 m), kamor me je vabil razgled po Atenah in okolici do atiških pogorij in po , moriu do Egme in otoka Salamis. Zal je raz | gled v daljavo zastirala lahka meglic, pa mi za trud in znoj ni bilo prav nič žal. Na vrhu je pravoslavna cerkev sv. Jur ja. Nacionalni mu-ej ima dragocene zbirke, ki sem si jih ogledal samo mimogrede. Oko mi je dalje časa ostalo samo na kopiji Atene I arthenos in na idealnolepi Hermejevj figuri, ki jo je izobličiil mojster Andros. Opisovanje stari ns' ih spomenikov je za pripovedovavea in bravca dolgočasna in neplodna stvar. Pojdi in si sam oglej, če zmoreš in imaš korajžo za dolgo pot!. Prav dostojno se uvršča v vrsto najlepših lr.odernih stavb v starogrškem stilu na univerzitetni cesti katoliška cerkev sv. Dioni-zija Areopagite. Cerkev je bila o praznikih vsak dan natlačeno polna, tudii popoldan. Pri-sostvovrl sem enkrat tudi pcntifikalni božji s uzM, ki j0 je opravil nadškof atenski, francoski redovnik in pr>nan orientrlist, ki je pri Atenčanih izredno priljubljen. Pravili so, da odide v Rim. Zanimalo liie je cerkveno petje. Pel je otroški zbor latinsko mašo z nekoliko francosko i^govarjavo. Glasovi so bili izurjena, zb.sti bas je bil č-st in lep. V basovskem solistu sem slutil opernega pevca. Silno rad bi slišal v Atenah eno opero, ' da bi mogel vsaj nekoliko presoditi, kako je pri novodobnih Grkih s to panogo umetnosti. Zvedel sem. da liinajo v Atenah poleg dramskega gledališča tudi opero. Drama me ni zanimala, ker ne bi nič razumel. V hotelu so 1 | mi dejali, da je opera prav dobra in da nosi ime Al ambra. Hajd tja! Začetek šele ob 10 zvečer. Zunanjost »opere« je še dokaj čedna drsi je poslopje majhno. Lepak je naznanjal izvirno grško opereto, vstpnica v prvih vrstah je stala kroglo 25 drahem. Notranjost me ie pa presenetila. Dvorana je prostorna, pa naravnost siromašna, bre/. vsakega estetičnega okusa. Vsak kino je bolje opremljen. Leseni, nezlik: n; stoli so bili zvezami p0 železnem d roju, da se niso premikali, ob straneh je neko ogrodje markiralo lože, odprt zastor je bil iz blaga, za njim lesena reklamna stena, Ju so jo v začetku vsakega akta odstranili. Orkester je bil številen in ni igral slabo Pi-Je ^a veliko vlogo. Brez dvoma so bili v opereto vpleteni motivni narodnih pesmi ki so me spominjale na orientalske cerkvene melod je. Občinstvo je nekatere meledije spremljalo s tihim petjem. Opereta pa je bila bolj podebna varijetetni predstavi kakor opereti. Veliko plesa, veliko šal, ki jih je občinstvo kvitiralo z bučnim smehom, malo zanimivo vsebino sem v jedru razumel, pa je bila nesmiselna. Povečini so govorili, le vmes je ^lo petje. Zammale so me edino melodije, ker pelje je bilo slabo, niti en glas me niti od-dalefi m mogel zadovoljiti. Zaman sem pričakoval basista, ki sem ga bil slišal v cerkvi in Ob pol :cČi sem rfl7niW<>n »it\i—'i» ' Tr_i" , \......... *apu»iu »epero«. Kakor modema književnost tudi glasba ne •st0" na Vlšini- dasi sem bral nekje številna imena novejših glasbenihov. Muza petja je očividno s starogrško kulluro vred umrla. VLOJTILSKA DRUŽBA V POLHOVGRAŠKEM OKRAJU. Varnostne oblasti so dobile poročilo, da se klat. zadnje dni po okolici Polhovega gradca no-varna tatinska tolpa, ki ima na vesti že več vlomov m tatvin. Tako so vlomili ti tatovi pri trgovki z mešanim blagom Nežiki Grašičevi, kateri so odnesli razno blago in pa 1000 Din gotovine. V noči od ne-delje na ponedeljek so vlomili pri gostilničarju Andreju Knezu, po domače pri Dolinarju na Su-pci pri Dobravi, kateremu so odnesli tudi 1000 Din Javljemh je bilo še več vlomov, pri katerih pa so bil, vlomilci prepodeni in so pobegnili praznih rok. Sumijo, da je to družba kaznjencev, ki so pobegnili ali pa kazen prestali, pa se nočejo lotiti nobenem poštenega dela ter nadaljujejo svoj človeški družbi škodljivi posel. SMRT POD RAZVALINAMI LASTNE HIŠE. Dne 28. aprila je imel 72 let stari posestnik Franc Jug iz Pofoške vasi, občina Kotredež. opravili pn svoji napol razpadli hiši. Z železnim drogom je hotel izpodkopati zid veže. Pri tem se je nenadoma zrušil strop s petimi po 150 kilogrami težkimi tramov! ln moža popolnoma zasul. Ponesrečenčeva zena je moža še isti dan pogrešila, a šele drugi lan so ga izvlekli mrtvega izpod razvalin. ZLOČIN, NESREČA ALI SAMOUMOR? V Mavčičah pri Kranju so potegnili iz Savo 22 letno deklico FranČi.ško Javornikovo. Dekle je imelo na obrazu več vidnih poškodb, o katerih pa zdravniška komisija ni mogla ugotoviti, ali jih je dobilo dekle pri padcu ali pa je bilo žrtev zločina. SMRT STARE PREU2ITKARICE. V ponedeljek zjutraj so pod >Grenadirbirtonv< m sicer pred Kranjčevo gostilno na Polulah blizu Celja potegnili iz Savinje 60 let staro preužitkarico Lucijo Lapajner. Lucija Lapajner je bila svoječasno se precej premožna ženska, ki je posedovala v Za-vodm, hišna številka 76, posestvo s hišo, katero je prodala nekemu Majerju, ta pa sedanjemu lastniku, mesarju Laporniku, v bistvu proti prevžltku. Utopljenka je bila vedno bolna. Tudi hoditi ni mogla sama, temveč se je vedno, ako je imela v mestu kak opravek, vozila z izvoščekom. V ponedeljek zjutraj nekako ob 1. uri je bila še doma; is« dan predpoldne so jo pa Že polegnili iz Savinjo. Obleke za gospode v izvrstnih kvalitetah, priporoča po zelo zmernih cenah, tvrdka A. KUNC, LJUBLJANA Ustanovljena 1. 1879 Dnevne novice ir Razpis župnij. V zadnjem »škof. listu« so bile razpisane župnije; Fara, Poljane pri Toplicah in St. Jakob ob Savi. Kot zaključni rok za vlaganje prošenj je določen 20. maj. •k Premeščeni so bili kaplani: Ivan P o -1 j a n e c iz Selc za župn. upravitelja v Lu-činc, Janez M e v ž e 1 j iz Št. Ruperta v Selca in Franc Golob iz Škocjana pri Mokronogu v Ribnico. ir Smrtna kosa. 4. t. m. je umrl v Brežicah g. dr. Gvido Srebre, odvetnik v Brcži-cah. Pokojni je bil rodom iz Šoštanja. Po dovršenih pravnih študijah v Gradcu se je posvetil odvetniški praksi ter je bil koncipijent v Mariboru. L. 1870. se je preselil v Brežice in prevzel po dr. Razlagu odvetniško pisarno. L. 1905. je prakso opustil ter se popolnoma posvetil družinskemu življenju. Pokojni je bil v stalnih zvezah z Jurčičem, Tomšičem in Razlagom ter bil za kratko dobo prvi slovenski župan v Brežicah. R. i. p. ir Zvišanje rent pri pokojninskem zavodu in podeljevanje cencnih stavbenih kreditov. Pokojninski zavod je imel včeraj popoldne sejo, na kateri je bilo v smislu pravilnika, ki ga je izdala Davidovičeva vlada, načelno sklenjeno, da se zvišajo izredne draginjske doklade potrebnim rentnikom in dovolijo doklade starejšim rentnikom, ki jih doslej niso dobivali. Za to bi bil potreben letni znesek 1,600.000 Din. Na isti seji je bilo tudi sklenjeno, da bo zavod v smislu statutov podeljeval svojim članom stavbene kredite po 6 odstotkov. Tozadevna navodila bo zavod Izdal službenim potom. ir P »stotnik contra Železnikar. Kakor anano, je lani »Narodni dnevnik« bivšemu Šefu prosvetnega oddelka v Sloveniji pod slavnim PP režimom, dr. Pestotniku, očital, da je premeščal slovenske učitelje ne zaradi službene potrebe, ampak edino iz političnih razlogov. Dr. Pestotnik je vložil proti glavnemu uredniku »Narodnega dnevnika« Aleksandru Zeleznikarju tožbo, le-ta pa je nastopil dokaz resnice. Bilo je zaslišanih mnogo učiteljev in drugih oseb, pravijo, da nad 100. Ker se je stvar dolgo vlekla, se je mislilo, da do obravnave sploh ne bo prišlo, zdaj pa je g. Železnikar dobil obvestilo, da se bo razprava vršila v sredo, 12. maja pri deželnem sodišču, soba št. 79. ir Obrtr ško zborovanje v Velikih Laščah. Prošlo nedeljo se je vršilo v Društvenem domu v Velikih Laščah veliko obrtniško zborovanje, ki so ga priredile obrtne zadruge za sodna okraja Velike Lašče in Ribnica. Predavala sta zastopnika Trgovske in obrtne zbornice, g. dr. Pretnar in tajnik zadruge g. Kaiser. Po predavanju se je oglasil k besedi tudi narodni poslanec g. Š k u 1 j, ki je izražal svoje posebno veselje na lepem zboru. Priznal je, kako malo je na merodajnih mestih razumevanja za obrtnike, ki je poleg kmeta eden glavnih stebrov države in gospodarstva. Parlamentarni klub, kateremu pripada, se je za zahteve, ki jih stavijo naši gospodarski krogi, posebno obrtništvo, zavzemal vedno najenergičneje. Pri tem je našel krepko oporo med našimi gospodarskimi organizacijami, posebno pri zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Ta opora in vez med obrtništvom in narodnim poslancem je za uspeh neobhodno potrebna. ir Končani izpiti v šoli za rez. peh. in artil. častnike v Sarajevu. Z ozirom na notico, objavljeno pod tem naslovom v včerajšnji številki »Slovenca« izjavlja 56. dijak, da je od 56 Slovencev napravilo izpit vseh 56, in sicer tudi on z dobrim uspehom. * Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina vabi vse one cenj. umetnike in društva, ki nameravajo prirediti v bodoči sezoni konccrte, gledališke predstave ali druge umetn. večere, da se prijavijo najpozneje do dne 25. maja. Poznejše prijave se pod nobenim pogojem ne bodo upoštevale, pravočasno pa v prvi vrsti po umetniški višini prireditelja in po razpoložljivih terminih. ir Izpit za rezervnega administrativnega podporočnika ekonomske stroke sta napra-v la v Belgradu z odličnim uspehom Slovenca dijaka Ivan Plestenjak in Franjo Golob. * Slovenski časnikarji v Ptuju. Preteklo nedeljo so posetili zastopniki slovenskega novinarstva Ptuj, kjer so bili prav prisrčno sprejeti. Časnikarji so si ogledali zgodovinske znamenitosti mesta in okolice. ir Nema para. Prvega maja 1.1, je uprava narodnega gledališča v Osijeku izplačala igralcem samo eno četrtino mesečne plače. Igralci se ne brez razloga boje. da prvega junija sploh ničesar ne bodo dobili. Zato se bo sezona morala najbrž predčasno zaključiti. * Gradbena delavnost v Zagrebu je postila bolj živahna od one lanskega leta. Tekom aprila je mestni gradbeni urad izdal 40 gradbenih dovoljenj in sicer 30 za pritlične, 18 ea enonadstTopne in 1 za tronadstropno hišo. * Poštni minister dr. Šuperina se je mudil te dni v Zagrebu, kjer se je zanimal posebno za zgradbo nove avtomatske telefonske centrale ter tudi odredil, da se dostavljanje postnih pošiljk vrli točneje in hitreje. ir Otvoritev Jugoslovanske razstave ▼ Berlinu. 29. aprila se je v Berlinu slovesno otvorila Jugoslovanska razstava. Ta razstava Je velika važnosti zlasti za povzdigo našega huskeda or ometa. Deleitet na£e£a ministrstva za trgovino g. Dragomanovlč j« navzočemu ; občinstvu razložil zlasti pomen Dalmacije : in Slovenije ter Primorja za tujce, Navzoč 1 je bil tudi sloviti umetnostni fotograf Hiel-scher, ki je oskrbel krasne slike za knjigo »Jugoslavija«, katera izide v kratkem v založništvu Wasmutha v Berlinu. Navzoči so bili tudi zastopniki nemških ministrstev, tiska in največjih nemških prometnih birojev. * Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« znnimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! ir Napad na poštni avto. Te dni so roparji napadli poštni avtomobil med Obrov-ccm in Gračccm. Bili so štirje roparji, oboroženi s puškami, iz katerih so streljali na avtomobil in ga tako prisiliHi da se je ustavil. Z naperjenim orožjem so nato oropali potnikom gotovino in druge dragocenosti, vsega v vrednosti 77.000 Din. Po opravljenem delu so roparji izginili v bližnji gozd. Izmed potnikov jc bil eden iz puške ubit, in sicer trgovec Luka Ličina. Zandarmerija je dva izmed razbojnikov že izsledila in aretirala: Laza M. Čirina in Nikola Božina. ir Išče se Franc Miklič iz Negastrna pri Moravčah. Kdor kaj ve o njem, se naproša, da sporoči županstvu Moravče. * »Čajanka«. Ste že poskusili čajne mešanice »Čajanka« in Globus - vanilijin sladkor? Poskusite, potem ne kupite yeč drugih znamk. •k Krasna izbira najnovejših bluz. — M. Krištofič-Bučar, Stari trg 9. iiiiuuiu:..n.i.:iiii]tiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiilililimiiiiiiiiiiiiitinninmTiini ZEL in PLEVEL Slovar naravnega zdravilstva. Broširan 60 Din, vezan 75 Din. JUGOSL. KNJIGARNA - LJUBLJANA. OSTANKI pri TEKSTILBAZARJU na Krekovem trgu št. 10 v prvem nadstropju od 1. maja zopet 2001 »•-•- - "''IIH ' ....................................................................... Ljubljana G 0 moderni umetnosti v Evropi bo predaval jutri ob 8 zvečer v Mestnem domu g. Drainac, ki se je pravkaT vrnil s Pariza. Kei je pesnik znan skoraj z vsemi umetniškimi osebnostmi v inozemstvu, kakor z Rollanom, Unamunom, Marinettijem, obeta biti njegovo prednašanje zelo zanimivo. O Cvetlični dan ▼ prid vojnim žrtvam priredi v nedeljo, dne 9. maja t. 1. zveza vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica v Ljubljani. Ker je prebitek te humanitarne akcije namenjen izključno za pomoč bednim vojnim žrtvam, se prosijo vsa društva, da za ta dan predvidene prireditve opuste. O Kuharski tečaj. V Krekovi prosveti se prične 15. maja večerni kuharski tečaj (na Poljanski cesti). Prijave sprejema in natančnejša pojasnila daje pisarna Orliške podzveze, Ljudski dom O Prvo društvo hišnih posestnikov ▼ Ljubljani ima v nedeljo dne 9. maja ob 9 dop. v veliki dvorani hotela Union občni zbor. Ker se bo razen običajnih poročil o društvenem delovanju razpravljalo še o stanovanjskem vprašanju in drugih važnih stanovskih zadevah, je nujno želeti, da se občnega zbora ude-lež prav vsi hišni posestniki ljubljanski in okoliški, naj si bodo člani našega društva ali ne © Poročil se je v frančiškanski cerkvi g. inžener Viktor Zupane, sin pokojnega dvornega svetnika dr. Franc Zupanca, z gospodično Zoro Dolničarjevo, učiteljico iz znano priljubljene družine Vekoslav Dol-ničarjeve. O Strojna podčastniška šola mornarice v Gjenoviču (Boka Kotorska) se prične dne 1. oktobra 1926 in traja dve leti. Sprejemajo se 16 do 19 letni mladeniči, ki so dovršili najmanj štiri razrede osnovne šole in prebili vsaj dve leti v kovaškem, mehaničarskem, kleparskem, ključavničarskem, strugarskem, šoferskem, električarskem, monterskem ali kakem drugem sličnem obrtu. Prošnje za sprejem se morajo vlagati najkasneje do 31. avgusta 1926. Vsi pogoji za sprejem v to šolo so razvidni iz razglasa, ki je nabit na magistratu. — Mestni magistrat v Ljubljani. © Odmev iz pekovsko-slaščlčarskih krogov. Prejeli smo in priobčujemo: Dne 21. aprila 1926 je imel obrtni odsek zbornice za trgovino in industrijo ▼ Ljubljani razpravljati o prošnji pekov za pravico izdelovanja slaščic. Ni znano mnenje, ki ga je zavzel v tej zadevi odsek. Znano nam pa je, da imamo peki po obrtnem zakonu pravico do črnega in luksuznega pekarstva, in da spada ysako izdelovanje moke s primesjo sladkorja in drugih in-gcrenc v obrt slaščičarjev. To stališče zavzemamo stari peki, dobro vedoč, da imamo z vednim napredkom Izdelovanja belega kruha dovolj posla, dočim prepuščamo tovarišem slaščičarjem njih odgovorno delo. Zajedno naši prijatelji slaščičarji pravijo, da bi tudi sami bili zmožni peči bel kruh, ako bi jim tega ne branila njih stanovska čast in zavest, da nočejo biti šušmarji. Pošteni pripadniki obeh obrti upamo, da bo obrtna oblast obravnavala zadevo v smislu tozadevnih obrtnih predpisov, s čimer bo ustreženo ogromni ve- čini prizadetih in nikakor ne po želji nekaterih. Položaj, ki ga spričo ogromnih bremen zavzemamo, je itak že dovolj težak, zato pač lahko upravičeno zahtevamo, da tudi oblast vsako protipostavno poseganje v naše pravice, s katerim se naš obstoj ogroža, pa bodisi od katerekoli strani, že v kali zatrel 0 Podružnica zveze vojnih invalidov, vdov in sirot v Ljubljani poživlja svoje člane, ki reflektirajo na trafiko, da se zglase v pisarni zveze najkasneje do 10. maja t. 1. 0 Nezgoda. Franc Pečnik je včeraj na peronu glavnega kolodvora delal na lestvi. Naenkrat je padel z lestve in nezavesten obležal. Poklicali so reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico O Poskušen samomor. Na Viču si je neka M. T. s kuhinjskim nožem prerezala žile na levi roki. Spravili so jo na policijsko stražnico, kamor so poklicali reševalni avto, ki je kan-didatinjo smrti prepeljal v bolnišnico. © Huda ženska. Železniški uslužbenec Štefan Pavšič, stanujoč v Bohoričevi ulici 27, je včeraj zjutraj snažil čevlje na hodniku. To pa ni bilo všeč neki sosedi. Pričela se je prepirati in med prepirom polila Pavšiča iz nočne posode. Na to se je huda žena odstranila, kmalu pa je zopet prišla — oborožena z nožem, s katerim je Pavšiču prerezala žile na roki. Pavšič je tako močno krvavel, da ga je moral reševalni avto prepeljati v bolnico. Izgubila se je v soboto 1. maja na trgu zlata ura z zlato verižico. Pošten najditelj se naproša, da jo odda v našem uredništvu. O Zaradi napada na družbo 3 italijanskih trgovcev, o katerem so listi poročali 20. aprila, ko se je ta incident v Frančiškanski ulici zgodil, sta stala včeraj pred sodiščem neki Sepič in Divjak, ki sta bila tega dejanja osumljena. Obtoženca sta dejanje odločno zanikala in ker ju tudi Italijani niso mogli spoznati kot napadalca, sta bila radi pomanjkanja dokazov oproščena. 0 Za ubogo družino. Ker se je kemična tovarna zatvorila, je veliko družin brez kruha. Med njimi je posebno usmiljenja vredna družina, katere oče je invalid in je v tovarni opravljal lahka dela zaradi svoje bolehnosti (bil je na Golniku)), radi česaT težko dob' drugo delo Ima ženo in 4 otroke, ki so vsi nepreskrbljeni, 2 sta še čisto majhna. Kdor se hoče družine usmiliti, lahko odda kakšen dar v u p r a v i »Slovenca«, Jugoslovanska tiskar- na, v veži. Maribor □ Klub kat. starešinstva bo imel v sredo dne 5. maja ob 8 zvečer svoj redni sestanek v dvorani Zadružno-gospodarske banke. Na sporedu je predavanje g. prof. dr. Jeraja o ideji kmetskih dnevov, ki so zamišljeni idejni smeri kot dosedanji mladinski in delavski dnevi. □ Dekanijski upravitelj ptujske dekanije je postal župnik pri sv. Marjeti niže Ptuja g. Janez Šketa, ker je dosedanji upravitelj težko oboleli župnik g. Gašpar Zrnko dekanijo odložil. □ O pomanjkanju stanovanj toži vse. Zato ni razumljivo, čemu poklicana inštanca dopušča, da se izpraznjena stanovanja izpremi-njajo v privatne lokale. Tako se po mestu govori, da je bila v hiši Prešernova ul. št. 1 izpraznjeno trisobno stanovanje, katerega namerava neka stranka izpremeniti v poslovne lokale. Pri sedanji stanovanjski bedi to absolutno ne grel □ Svarilo avtomobilistom. Z ozirom na to, da nekateri lastniki avtomobilov in motornih koles ne vpoštevajo svarilnih tabel, katere je občinski urad nabavil na mejah Limbuša kakor tudi Maribora, in po katerih je dovoljena skozi občino Studenci hitrost vožnje 15 km na uro, je občinski odbor v Studencih soglasno sklenil, da se vsi lastniki avtomobilov kakor tudi motornih koles ponovno potom časopisja opozorijo, da vpoštevajo predpise, ker bo sicer občinski odbor primoran brez ozira na osebo proti vsakomur strogo postopati. □ Kaj bo s okrajno cesto na Pobrežju? Prebivalci ceste na Brezje na Pobrežju nam pišejo: »Našo cesto baje namerava okrožni zastop razširiti, da bo zadostovala tudi avto-mobilnemu prometu. V zimi so cesto na novo premerili in zabili ob straneh v zemljo kole kot znake za neka nova dela, ki se bodo baje vršila. Če se bo cesta res razširila, potem se bo to izvršilo na račun vrtov, ki stoje skoro pred vsako hišo ob cesti. Marsikateri posestnik bi si sedaj rad svoj vrt uredil in popravil plot, toda vsled negotovosti, kaj se bo s cesto izvršilo, tega ne stori. — Prosimo okrožni zastop za potrebno pojasnilo.« □ OderuŠtvo s stanovanji. Često se slišijo pritožbe, da posestniki stanovanj svoje podnajemnike naravnost odirajo. Za sobe zahtevajo take cene, kakor jih podnajemnik, navadno mlajši državni ali privatni uradnik * slabo plačo, težko zmore. Tako se je pripetil slučaj, da je stranka zaračunala neki gospej 2a prazno sobo mesečno 500 Din in še 1000 Din kot odkuDnino. V ulici, kjer so sama stara poslopja v slabem stanju, je taka zahteva na. ravnost oderuštvo. □ Zopet kolesarji. Vsled ostrih kazini ln budnega policijskega očesa je razvada kolesarjev voziti po drevoredih in trotoarjih v mestu ponehala, zato pa so je tembolj razpasla v najbližji okolici. Zlasti drevored, ki vodi pod Kalvarijo v Kamnioo, so si zbrali menda vsi mariborski pobalini, ki imajo kolesa, za dir. kališče. Omenjeni drevored je priljubljeno sprehajališče, kamor vodijo posebno mnogo otrok v vozičkih, ki so v neprestani nevarnosti pred brezobzirnimi kolesarji. □Zanimive kupčije. Ker se bliža čas, ko botri premišljujejo, kake darove bi svojim birmancem kupili, so to priložnost takoj Izrabili lastniki starih srebrnih krcn, ki so odprli svoje zabojčke in začeli ponujati srebrno blago kar vsiljivo. Ne verjamemo, da bodo imeli kaj dosti sreče, ker so botri večinoma za bolj praktična darila. Celje & Stvarno neinformiranoet in varanje javnosti nam očita »Jutro« z dne 4. t. m. To smo baje zagrešili s tem, ker smo konstatirali, da je ustanovitev nove gradbene zadruge v Celjtl kvarna zadružni misli. To v polni meri še vedno vzdržujemo in je očitek »Jutrovega« poročevalca neutemeljen. Res je sicer, da se ne zdi vredno ne »Obče koristni uradniški stavbni zadrugi«, kakor tudi ne »Splošni gradbeni zadrugi v Celju« dajati našemu poročevalcu na razpolago isti materijal na isti način, kot ga dobiva »Jutrov« poročevalec. Mi vemo samo to, da se je v občinski seji mestnega zastopa potom referenta g. Lesni-čarja ugotovilo, da je sicer uradniška zadruga po svojih pravilih formalno omejena samo na uradnike, da pa imajo pristop k tej zadrugi tudi drugi privatni nastavljene! in da se to v zadrugi dejansko tudi prakticira. Usta-novljenje gradbenih zadrug je v slovenski zgodovini eno najbolj perečih vprašanj. Omenjamo tukaj za vzgled tozadevne zadruge, ki so nastale v mirnem času v Ljubljani in Gorici in katere so hirale v prvi vrsti ravno radi tega, ker so bile omejene na ožji krog samo revnih zadrugarjev, ki niso mogli s svojim malenkostnim osebnim kreditom niti najmanj podpreti delovanja zadruge. Posledica te omejitve in iz te izvirajoče gospodarske šibkosti je bilo hiranje in delna propast zadruge. Kaj bi ne bilo bolje, ako bi se uradniška zadruga pretvorila v širšo in splošno zadrugo, s čimer bi že koj v začetku bila položena v zadružno gospodarsko življenje močna aktivna postavka, ker poseduje uradniška zadruga še precej premoženja in bi bilo to premoženje najboljša podlaga za zadružni kredit, ki bi bil potem povečan še z ono garancijo, ki jo je v pravem umevanju prevzela mestna občina. Ako bi se ta misel upeljala, bi splošna zadruga štela sigurno veliko več zadrugarjev, kot jih pa sedaj posedujeta obe zadrugi skupaj in bi bila stavbna akcija s tem najbolj zasigurana. Gospodje od one strani, namen naši notici je bil samo ta in nikako varanje javnosti. Sicer pa še pristavljamo, da se po naših informacijah, ki bi jih pa sigurno na naše tozadevno vprašanje ne dobili ne pri eni ne pri drugi zadrugi, igrali tukaj vlogo morda tudi drugi momenti. & Ljudsko vseučilišče ima dne 10. maja ob 8 zvečer in sicer v trgovski šoli v Celju za letošnje šolsko leto zaključno predavanje. Predaval bo g. Bizjak, upravitelj mestne osnovne šole, o zanimivostih iz svojega potovanja po Italiji. 0 Rokodelska razstava. V soboto in nedeljo, zadnji dnn samo predpoldne, bodo v deški meščanski šoli razstavljena dela rokodelskih vajencev. V nedeljo ob 11 se bodo ob priliki zaključitve razstave delile med vajence nagrade in spričevala. & Uradi mestnega magistrata bodo v četrtek popoldne in v petek oel dan zaprti, ker se bodo snaž li. & Cvetlični dan. Na binkoštno nedeljo priredi olepševalno in tujsko prometno društvo v Celju cvetlični dan. Pevska vaja. V četrtek zvečer ob 8 se vrši vaja pevskega zbora Katoliškega prosvetnega društva v navadnih prostorih Pridite vsi! & Nerazumljivo je za nas dejstvo, da se mora pri novi okoliški šoli zidati tudi posebno poslopje za šolskega voditelja. Kaj menda ne dobiva tudi on stanarine? In bi šola ne bila lahko moderna brez tega dragega poslopja? 0 Dirimiranje nalaga na predsednike in načelnike velikansko odgovornost, ki se še poveča, ako je od tega glasu odvisen izdatek 4 milijonov dinarjev. Pravijo, da se je to l? vršilo v seji krajnega šolskega sveta. Gradimo STADION - kupuimo srečke I Litija Majske proslave. Delavstvo tukajlnje predilnice, ki je v vseh letih po prevratu sem dostojno praznovalo svoj delavski praznik prvega maja, je letos pri praznovanju tega za delavstvo važnega dne popolnoma odpovedalo. Manifestacijskega zborovanja bivših narodnih socialistov, ki so se »stopili« v demokratski delavski Uniji, se je udeležilo samo 21 delavcev z govornikom vred, tako da go-snod Fakin pri taki res pičli udeležbi shoda niti otvoril ni, ampak se kar pri eni mizi raz-govarjal z navzočimi. Za popoldne napovedan peš-izlet preko Hotiča, kjer so hoteli delati za Unijo reklamo, ie vsled nezadostnega števila udeležencev (8) izostal; tak je pač zaslužen konec nekdaj toliko obetajoče narodne socialne stranke, ki je imela med delavstvom v predilnici precej pristašev. Nič boljša ni bila majska manifestacija združenih komunistov in socialistov pri Frankotu, katere se je udeležilo vsega skupaj 25 zborovalcev. Slavnostnega govornika iz Ljubljane ni bilo, ker se je mesto v osebni vlak, vsedel pomotoma v brzovlak, ki ga je srečno pripeljal v Zidani most, od koder je samo telefonično pozdravil zborovalce v Litiji, ki so zaman na njega čakali. Zborovali so kar po domače. Ravno tako je izostal peš-izlet v Jablanco, ker je bjlo premalo izletnikov, niti predsednika ni bilo zraven. Če pomislimo, da zaposluje tukajšnja predilnica preko 700 delavcev, si lahko predstavljamo, kako nizko ie padla samozavest delavstva, katero je razbito kar v 6 skupin, mesto da bi v takih slučajih skupno manifestiralo za svoje pravice. Trbovlje if Popravek. V eni zadnjih Številk »Slovenca« »mo poročali, da obstojajo tu stranke, koje zastopniki samo sebe predstavljajo. To trditev danes popravljamo, ker nočemo nikomur delati krivice. Med to stranke smo šteli tudi Radidevce, katerim pa sta prirasti! na nedeljskem celjskem shodu še dve samostojni osebi in šteje danes ta- stranka skupno tri osebe v Trbovljah. k Prainovanje 1. majnika. Proslava delavskega praznika se je vršila letos omejeno. Obhod iz Vod v Trbovlje, nošenje in razobešanje rdečih zastav Ln znakov je bilo prepovedano. Zato so delavske organizacije, kršč. socijalci, Korunova skupina, Bernotova in neodvisnezi (komunisti) praznovale vsaka za se, izvzemši shod ob 10. uri v Rudarskem domu, ki je bil dovoljen s pogojem, da se govori Ie o pomenu 1. maja. Rudarska godba je zjutraj igrala budnioo. Kršč. soc. delavstvo je prisostvovalo ob 9. uri sv. maši in potem je bil v Društvenem domu članski sestanek. Popoldne je vprizo-ril dramatični odsek prosvetnega društva igro »Narodni poslanec«. Bernotovci so praznovali 1. maj z veselico pri Forteju, Korunovi socijalisti v »Delavskem domu in komunisti v Rudarskem domu. Zadnjim ni bilo dovoljeno točenje alkoholnih pijač. V splošnem je potekel dan 1. maja zelo klaverno, bilo ni nobenega navdušenja in veselja. Delavec se čuti brezpravnega. Česar pa delavstvu ni prinesel 1. maj in za kar so bili ta dan prikrajšani, so se odškodovali v nedeljo pri sv. Katarini, pri cerkveni slavnosti z obešcr- n novih dveh zvonov. Prišlo je Iz Trbovelj, Hi: ■ ';a in drugih krajev toliko ljudstva, kot še nikoli. Pripomogel je k temu tudi lepi solnčni dan. Množica je bila razigrano vesela, kakor je pač ob takih slavnostih običaj. Zagorje Krščansko-soeialno delavstvo je na dostojen način praznovalo praznik dela, 1. maj. Po sveti maši se je vršilo dobro obiskano zborovanje, na katerem se je razložil pomen delavskega praznika ter zahteve delavstva. Shod se je končal v najlepšem miru in redu. Social-komunistični delavci so za proslavo 1. maja osnovali skupen akcijski odbor. Že v noči na soboto je prišlo med delavci in orožništvora do spora, ker so delavci postavljali mlaje, na katere eo hoteli razobesiti rdeče zastave. Vsled neumestnega ukaza notranjega ministra so imeli orožniki strog nalog, da ne smejo dopuščati ta dan rdečih zastav, vsled česar je orožništvo vse rdeče zastave konfisciralo. Tako je tudi v Zagorju orožništvo te zastave pobiralo Nek delavec se je branil predati zastavo orožniku radi česar je bil ponoči aretiran ter pridržan začasno na orožniški postaji. Manife-stacijsko zborovanje pred rudniško restavracijo, katerega se je udeležilo okrog 1000 zborovalcev, je otvoril ob 10 dopoldne predsednik Rancinger, nakar je začel govoriti v imenu socialistov predsednik delavske zbornice g. Miha Čobal, katerega pa začetkom večina delavcev nI pustila spregovoriti. Šele na prošnjo predsednika Rancingerja je zamo-gel g. Čobal nadaljevati ter v miru končati svoj govor. Nato je govoril neki omladinec še precej mirno, nakar je dobil besedo komunist Weinber-ger, ki je v svojem precej ostrem govoru omenil aretacijo. Na orožniški postaji je pa medtem zasliševal aretiranega komisar litijskega okr. glavarstva g. dr. Amon Sraj, ki je imel na postaji pet orožnikov na razpolago. Zbralo so je večje število ljudi, radi česar je postal položaj nekoliko kritičen. Delavska zaupnika Schober in Weinberger, ki sta bila pri zasliševanju na postaji navzoča, zborovalcev nista mogla umiriti. Šele potem, pod poveljstvom komandirja Kurenta se je orožnikom posrečilo, da so z nasajenimi bajoneti množico potisnili nazaj ter jo razpršili. Aretiranega delavca je orožništvo predalo v zapore okrajnega sodišča v Litiji, kjer se bo moral zagovarjati vsled hudodelstva kršitve zakona o zaščiti države. Aretiranec je star komaj 18 let Prisnorsko Jugoslovanski dijaki na študijskem potovanju po Italiji. V četrtek popoldne je prispela v Trst skupina dijakov in profesorjev na Todorovičevi zasebni trgovski šoli v Belgradu. Dijakov s profesorji vred je 23. V Trstu si bodo ogledali glavna industrijska podjetja, nakar odpotujejo v Benetke. Obiskali bodo tudi druga večja italijanska mesta. Odgovornega urednika »Dela« je tržaška policija aretirala iz varnostnih ozirov. List jc bil že dotiskan in ni bil zaplenjen. Pravi vzroji aretacije niso znani. . Strah pred tujim tiskom. V sredo zvečer ' je tržaška policija obšla vse kavarne ln za- j plenila vse izvode dunajske »Neuc Frcie Prossc« in graške »Tagesposte«. Oba lista Gor. Straža« jebila zopet zaplenjena, in to zaradi par stavkov v politifaem pregledu pod naslo-j .vom i Sosedje se boje« in pa zaradi članka o »Svobodni krščanski šoli« Podprefekt je utemeljil zaplembo s tem, da je hotel članek »pri tujerodnem prebivalstvu vladne odloke o šolstvu postaviti v slabo luč in da je obtoževal vlado, da je hotela uvesti novo zakonodajo samo v prid itnlijanski šoli, ne da bi vpoštevala želje slovenskih staršev in duhovne potrebe slovenske učeče so mladine.« — Gospod podprefekt hoče reči, da temu ni bilo tako, marveč da je italijanska vlada kar najdobro-hotnejše upoštevala želje slovenskih starcev in duhovne potrebe slovenske učeče se mladine. Uboga resnica 1 Smrtna kosa. V Gorici je umrla ga. Marija , SfiPgoj, mati vodje slovenske knjigarne in krčmar-ja Jožefa Šfiligoja v Gorici. Dopisi I« kopališča Dolenjskih Toplie. Otvoritev letošnje sezone je bila posebno slovesna. Pod vodstvom univ. docenta dr. L. NenadoviČa se je pripeljala naučna ekskurzija balneologičnega instituta medicinske fakultete belgrajske univerze Z g. docentom, z insp. minislr. fin. g. Al. Kuličem, z asi-stenlom g. dr. Evg. Ščerbakcm se je pripeljalo zvečer 30. aprila 29 medicincev zadnjega letnika v Dolenjske Toplice kot v vzor radioemanacijske terme. 1. maja zjutraj so poizkusili vsi udeleženci ekskurzije učinek tukajšnjih kopeli na lastnem telesu. Temu je sledil ogled vseh kopaliških in zdravilnih naprav. Po kolegiju g. docenta, kj je kras-no in popolno predaval o »radioaktivnih substab-cah in njenih učinkih na posamezne organe«, je predaval tuk. kopališki zdravnik dr. Konst. Kon-valinka o zgodovini topliške terme, o njenih učinkih in o prakt. indikacijah, katere se krijejo z onimi emacacije. G. docent, prvak balneolog naše države, se je jako pohvalno iziavil o tukajšnjih kopaliških in zdravilnih napravah in o vzorni higijeni, posebno ni mogel prehvaliti naše terme, katera z množino ogljikove kisline in radioemanacije brez vseh cevi polni neposredno vse bazene, ker le tako prihaja vsa njena zdravilna moč do veljave. — Tudi naravnih lepot in dobrega ljudstva naši gostje niso mogli prehvaliti. Slovo je bilo res prisrčno. Jesenice na Gorenjskem. Dne 7. aprila se je vršil v risalnici tuk. osnovne šole občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice ob prav pičli udeležbi članstva. Iz poročil društvenih funkcionarjev smo povzeli, da je šteia podružnica v minulem letu 158 članov, da se je članarina plačevala redno, da so znašali čisti dohodki na članarini in prireditvi »Koroškega dne« 1921.50 Din; da se je razen tega razpečalo 200 srečk Matične kolesarske loterije, 70 Gospodinjskih koledarjev, 11 propagandnih brošur »Na Koroško« in »Boj za Koroško« itd. Stari odbor je bil izvolien zopet popolnoma v dosedanji sestavi. Izrečena mu je bila zahvala za dosedanje delo. Ljutomer. V nedeljo dne 9. maja priredi tukajšnje Pevsko društvo pomladni koncert ob M16. uri v telovadnici osnovne šole. Na sporedu so mešani, ženski in moški zbori ter solopetje. Zastopani bodo naši najboljši skladatelji: E. Adamič, Premrl, Dev, Foerster, Mirk. Ocvirk, Schvab, Vilhar ftd. K obilni udeležbi vabi odbor. Cerkveni vestnik Bratovščina st. Rešne.fga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek dne 6. maja v uršulinski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo prva sveta maša, ob pol 6. uri pridiga in ob 6. uri sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Za učifeljsžvo Ljubljanska okoliška podružnica SZ bo zborovala v soboto dne 8. maja 1926 v Škofji Loki. Istočasno zboruje gorenjska podružnica. Najlepša prilika, da se medsebojno spoznamo. Na sporedu je predavanje »O smernicah prirodopisnega po-i uka« in »O šolstvu na slov. Koroškem«. Stanovske zadeve. Začetek ob 9. uri. — Vlak odhaja iz Ljubljane gl. kolodvor ob 6.43. Oni, ki nimajo s tem vlakom zveze pa naj se odpeljejo z mešancem, ki odhaja z gorenjskega kolodvora (Šiške) pred M 9. Udeležba dolžnost. — Člane(ice), ki niso poravnali članarine za I. 1925., prosim, da mi jo na zborovanju izroče. — Načelnik. Kočevska podružnica Slomškove sveže zbo-I ruje v soboto dne 8. maja dop. v Dobrepoljah na i prijaznem hribu pri Sv. Antonu. Po sv. maši bodo na dnevnem redu predavanja in druge stanovske zadeve. Vsak zaveden član se zborovanja gotovo udeleži. Naznanila Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov za Slo-, venijo v Ljubljani naznanja svojim članom, da je m inistrstvo pravde dovolilo vsem tovarišem, ki se ! udeleže proslave dvajsetletnice bratskega društva I »gruntovničarjev« v Zagrebu v dneh 8 in 9. maja i za ta dva dneva, kakor tudi za čas potovanja tja in I nazaj dopust. Izvzeti so le oni, ki morajo radi služ-| be ostati na svojem mestu, o čemur odloča nepo-| sredni starešina. Poživljamo ponovno vse gg. tova-: riše. da pohite navedena dneva v kar največjem številu v Zagreb. — Odbor. Jugosl. kemijsko društvo. Začetkom t. 1. ]e bilo ustanovljeno v Zagrebu to društvo kot organizacija kemikov. Zaenkrat deluje šele sekcija Zagreb. Sekcija vabi tovariše v Slo-I veniii, naj se ji pridružijo, dokler ne bo usta-, novljena posebna sekcija za Sloveniio. Pojasnila daje prof. dr. Vlad. Njcgovcn, Zagreb, Mažuraničev trg 29. Oblastna zadruga slaščičarjev, medičarjev in izdelovalcev kandit t Ljubljani vabi na izredni občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 5. maja t. 1. točno ob pol 8 zvečer v restavraciji Miklič pri »južnem kolodvoru«, Kolodvorska ulica. Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Preprečitev konkurence v slaščičarstvo po-segajočih obrtov. 3. Program kongresa jugoslovanskih slaščičarjev, medičarjev in izdelovalcev kandit itd. 4. Razgovor o ob!igatnem pristopu za »Samopomoč«. 5. Nasveti in predlogi. 6. Slučajnosti. Vsled velevažnega sdo-reda treba je neobhodne in točne udeležbe vseh članov, h kateri vabi s tovariškim pozdravom — načelnik: Teodor Novofnv 1. r. Nafelstvo Strok, in podpornega društva trgovskih in podjetniških usliiMiencev v Ljubljani ns-?nanja vsem članom in prijateljem društva, da se daruje dne 9. maja sv. maša na Rožniku ob 9. uri ter nriooroča obilno udeležbo. — Odbor. Kulturni Cankarjeva petdesetletnica. Ni dočakal svojega jubileja — bi vendar ga je in ga bo še tolikrat, kolikorkrat ga bo učakal zanj naš narod. Letos, 10. maja bi bil Izpolnil šele petdeseto leto Ivan Cankar, ki je že osmo leto pod rušo. Tako mlad in ubog, in vendar tako večen in bogat, tako neznaten po svoji skromni telesnosti, a vendar genij, ki mu jih ni in ne bo hodilo mnogo vštric. Da bi vsaj slovenska prestolica praznovala njegov jubilej, je sklenil odbor Društva slovenskih književnikov, da ta sam proslavi s podobno prireditvijo kakor je bila Prešernova, in sicer v soboto zvečer v dramskem gledališču. Za sedanjo dobo, ki je v njej toliko praznote, toliko neumevanja za vse resnobno umetniško delo, tak grozen beg pred resnično dobro in globoko knjigo, je ta prireditev ne samo dolžnost, marveč dejanska potreba. Ivan Cankar je bil doslej edini med nami, ki je umel in živel Prešernovo geslo: Stanu ce svojega j spomni, trpi brez miru. Vse druge poklice je j zavrgel, izbral si samo onega, za katerim je klicalo njegovo srce. Nič se ni menil, da je bil žive dni ubog, da je »bil prozoren njegov havelok«, »da mu je pljunil marsikdo na njegovo suknjo«, ker je z neusmiljeno odkritosrčnostjo povedal vselej in vsakemu resnico. Nikoli se ni potuhnil za brog in če bi ga stalo vse. Nič ni tajil, da je tuintam zablodil, toda vselej in v vsem je hrepenel po resnici. Njegov slog je cinglanje srebrnih zvončkov — in vendar je razodel sam: »Nikoli nisem prav lahko pisal; v teh zadnjih časih pa mi je vsak stavek, ki ga napišem, skoraj telesna muka.« Le priznajmo si kar povprek, da ga docela še nismo umeli in da bo vsa njegova globina in veličina šele polagoma razodeta vsem. Zato je sklep književnikov, da z recita-cijskim večerom poskusijo Cankarja se bolj približati občinstvu, res hvalevreden in to dejanje zelo potrebno. Prepričani smo, da se bo občinstvo povabilu na to Cankarjevo petdesetletnico odzvalo z resničnim zanimanjem. V programu je odmev programa, kakor si ga je sam zapisal v labodji pesmi — v zadnji črtici svojih »Podob iz sanj«; »Matil Domovina! Bog!« Spored večera, ki se vrši v soboto, 8. t. m., v ljubljanskem dramskem gledališču, je sledeči: Uvodne besede govori dr. Izidor Cankar. Odlomki iz »Krizantem«; France Koblar. Dialog Jacinte in Petra iz »Pohujšanja n dolini Sentflorjanski«: Oton 2upančič. Pesmi iz »Zgodb iz doline Šentflorjan-ske«; Vida Jerajeva. Martin Kačur, pridiga v Blatnem dolu: Fr. Ks. Finžgar. Lepa Vida I. dejanje: Lepa Vida: Mila Šarlčeva, mati: Vida Jerajeva, Poljanec: Fran Albrecht, Mrva: Oton Župančič, Dioniz: Josip Vidmar, Damjan: Fr, Ks. Finžgar. Tri pesmi: dr. Igo Gruden. Skodelica kave: Josip Vidmar. Anastasius von Schivitz: Fran Albrecht. Podobe iz sanj: Fr. Ks. Finžgar. Vstopnice se dobijo pri blagajni (v operi) v predprodaji ali na prireditveni večer pri blagajni v dramskem gledališču. Knjige in revije Dr. Fr. Grivec: Pesnik Vladimir Solovjev. Ponatis iz »Doma in Sve*ta«, Ljubljana 1926. Izd. Apo- stolstvo sv. Cirila in Metoda. F r. G r i v e c : Vladimir Solovjev i jepiskop Stross-mavor. Ponatis iz časopisa »Vjera i rodina«:, Pariz 1925. Da so profesor Grivec že delj čas Intenzivno peča z delom in osebnostjo enega največjih Rusov konca XIX. stoletja VI. Solovjeva, dokazujeta oba imenovana spisa. Neposredni povod za drugi spis jo dal članek ruskega emigranta prof. Pogodina v Ruski misli z naslovom »VI. Solovjev in škof Stross-mayerr. Pogodin je že poprej trdil v svojih spisih, da je Solovjev Idejno odvisen od škofa Strossma-yerja, kar je poskusil v tem spisu tudi dokazati. Da se mu dokaz ni posrečil, nepobltno z dejstvi iz življenja in dela Solovjevega dokazuje Grivec. Najprvo poda zgodovino vprašanja in ugotovi, da bistveni deli takozvanih »katoliških nazorov Solovjeva datirajo pred znanje z Račkim in Strossmayerjem. V drugem poglavju utemeljuje iz del Solovjeva njegovo idejno samostojnost in zasleduje korenine njegovih osnovnih naziranj v njegova prva dela nazaj. Končno se peča posebej z njegovim razmerjem do Strossmayerja in zaključi, da bi bilo preje mogoče govoriti o Strossmayerjevl odvisnosti od Solovjeva kot narobe ter da je Solovjev, ki je črpal tako iz pravoslavnih kot katoliških pravirov pristno ruski duh. Grivčeva študija je bila s priznanjem sprejeta n. pr. v »Allgemeine Rundschau 1925« str. 512 in posebno v zborniku »Ahren aus der Garbe«. »Christi Reieh im Osten 1926, str. 81—38, ki piše, da »besonders Interesse verdienen dio innoren I Griinde, dio Grivec anfiihrt. Sie sind filr uns Abend-i ISnder von grfoster Wlchllgkett«. Slovencem je Grivec predstavil Solovjeva filo-! zo f a in teologa žo 1. 1917 v >Času<. Z razpravo v »Domu in svetu« je izpopolnil sliko o njem in po- i kazal, da je bil Solovjev tudi velik pcsnik-mislec. V krasnem sestavku pod naslovom >Mistik-pcsnlk< 1 nam riše osnove njpgove poezije, ki »o tako »radi- j pregledi eionalno ruske, da bi podobna prikazen drugod, kjer ni ozračje, iz katerega je vzrastel — trpel n. pr. tudi Dostojevski, sploh ne bila mogoča. V tem je tudi splošno slovanski Ln človeški pomen poezija Solovjeva. V zadnjem odstavku podaja pregled nje« govega pesniškega dela opremljen s prav dobro posrečenimi prevodi. Frat. * • • • »Vrtec« in »Angelček«. Izšla Je št. 9. v lepi opremi in z zanimivo vsebino. Dobe se še vse številke ietošnjoga letnika. Vrtec z Angelčkom stane Din 22, Angelček sam Din 8 na leto. Uprav« jo v Ljubljani, Sv. Petra c. 80. Pevska szvesza Povski spored za prosvetni dan 16. maja bo sledeči: Oh 8 vaja (v domu) za mašo; (pesmi kot pri petletnici), za blagoslovitev doma (Ako Gospod n« zida hiše) in za Potočnikovo nagrobnico (Narod/ svet ti). Ob 9 sv. maša. Ob 10 blagoslovitev. Ob 11. Nagrobnica na BI. Potočnikovem gro» bu. Ob 2 v Domu skupna . nia ja. popoldan, koncert. Peli bomo: Premrl — Z glasnim šumom s lcora, Vodopivec — Večer na Adriji, BI. Potočnik — Ko dan se zaznava. Zbori, ki nameravajo sodelovati, naj to takoj javijo Pevski zvpzi. Obenem naj javijo, koliko bo približno pevcev; kdo vodi zbor in kateri dve pe» mi Dameravajo peti. Naročnikom »Pevca« sporočamo, da dobe t prihodnjo številko novo vlogo (str. 11—14) k zadnji glasbeni prilogi ki ima zamenjani strani 11 in 12. Pesmarica I,—i V letnik je na razpolago v knjigarnah in pri uprovništvu, Miklošičeva cesta 7. Pevci, sezite po njil Pevska zveza je dobila o priliki svoje petletnice od Ljudske posojilnice v Ljubljani 1000 Din podporo. Odbor se za velikodušni dar prav iskreno zahvaljuje. CrldSJfrfl Vzdihi po Mariji. 14 Marijinih pesmi za me« šan zbor in orgle; uglasbil A. Mav, C. M.; cena 12 Din. Dobi se v vseh hišah čč. gg. lazaristov v Celju, Ljubljani in v Grobljah. Skladbe je odobril škof. ord. v Ljubljani z dne 29. 3. 1926, št 1082. To so skladbe, ki so prišle iz Marijo ljubečega srca, bodo tudi poslušalcu šle do srca in ga vžgale. Napevi so lepo gladko tekoči, brez kakih posebnih težkoč, a zvenijo ljubko in mogočno. Iz te zbirke si lahko pevovodja zbere, kar se mu zdi, da je za njegov zbor primerno. Št. 1, 2, 3, 5, 9, U in tudi 13 mora zmagati vsak podeželski zbor. Št. 7 je primerna za Marijine družbe; skladba ie za troglasnl ženski ali pa troglasni moški zbor in se bo prav lepo slišal. Št. 8 za privatne pobožnosti je jako melodijozna v ljudskem tonu za dvoglasni moški ali ženski zbor. Št. 10 je jako hvalevredna skladba, katero je tudi šenklavžki cerkveni zbor v Ljubljani na svojem koncertu proizvajal in je Jako dober vti3 napravila. Nekoliko težje so št. 6, 13 in 14, alt tudi teh naj se nihče ne vstraši, ker kakor pri vseh drugih, tako tudi pri teh tečejo melodije neprisiljeno lepo in gladko. Posebno pri št. 14 kako mogočno se slišijo orgelski akordi pri »Rod slovenski se Ti klanja, milostna nad prestole povišana naša kraljica večna, zdrava!« Torej, pevovodje, le z veseljem posezite po tej zbirki in prepričan sem, da Vam ne bo žal. CfuMfansUo gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Sreda, dne 5. maja: PYGMALION. Red A. Četrtek, dne 6. maja: BORBA. Izven. Petek, dne 7. maja: IDIOT. Red E. Borba. Ta nadvse učinkovita in pretresljiva socialna drama jo žela v soboto pred razprodano hišo obilen uspeh. Drama je aktualna, kakor bi bt-la napisana za današnji dan, vprašanja, ki se v njej obravnavajo, zanimajo prav vsakogar. Posebno uspele so scene med zastopnikoma vojujočih strank, delavcev in delodajalcev, ter scene z masami štrajkujočih delavcev. »Borba« se ponovi v četrtek dne 6. t. m. Na predstavo opozarjamo zlasti gledališke abonente, ker je kot redno predstavo ne bodo dobili. Cene so znižane in res tako nizke, da so vsakomur dostopne. Za abonente je kot redna osemnajsta predstava določen »Idiot«, kot devetnajsta »Jakob Ruda« in kot dvajseta »Ladja Te nacity<. Orel Prednscljska orlovska srenja priredi v nedeljo dne 9. maja 1926 telovadno akademijo v »Društvenem domu« v Šenčurju pri Kranju. Začetek točno ob 3. popoldne. Spored je zelo pester. Nastopijo odseki: Naklo, Preddvor in Predoslje, ter orliška krožka: Preddvor in Predoslje. Vsi prijatelji orlovske mladine, iz Šenčurja in okolice iskreno vabljeni. — Bog živi! REKONSTRUKCIJA MAZARSKEGA KABINETA. Budimpešta, 3. maja. (Izv.) Pričakovati |e v najkrajšem času demisijo Bethlenovega kabineta. Bethlen bo ponovno dobil mandat za sestavo vlade. Od dosedanjih članov vlade bosta izpadla le notranji minister Rakovsky, ki je v ponarcjevalski aferi hudo kompromitiran in finančni minister, ki je s svojo enostransko politiko sicer dosegel ravnovesje v državnem gospodarstvu, toda uničil pri tem zasebno gospodarstvo. RAZPRAVA PROTI MA2ARSKIM PONA REJEVALCEM PRELOŽENA. Budimpešta, 3. maja. (Izv.) Glavna raz« prava proti ponarejevalcem je preložena ns nedoločen čas. Uradno se preložitev utemeljuje s tem, da sc še ni mogla dokončati ponovna preiskava v zadevi ponarejanja češko« slovaških bankovcev, kt jo je zahtevala češkoslovaška vlada Zato ni hiln mndpčp pripraviti vse potrebno za skupno razpravo o obeh ponarejavalskih aferah. Vlada o£l-vidno hnče razpravo zavlačevati Potek in prve posledice splošne stavke. STAVKA JE POPOLNA. - IZPREMEN JEN A LONDONSKA ULICA. - ŽELEZNICE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. — LONDON BREZ ČASOPISJA. London, 4. maja. (Izv.) Brezposelni se v trumah javljajo za prostovoljno delo pri rešilnih podvzetjih. Policija je najela veliko število pomožnih moči. Doslej vlada red v celi deželi. Posrečilo se je urediti prehrano za mesto London. Poštno in brzojavno osobje najbrže ne bo stavkalo. Če bo treba, bodo zrakoplovi oskrbovali poštni promet. Tudi potniški zračni promet bo mogoče vzdržati, ker piloti niso organizirani. Brodarski promet pa je istavljen. London, 4. maja. (Izv.) Jutranji listi so izšli z zamudami in v zmanjšanem obsegu. Včeraj zvečer so objavili obseg pooblastila, ki ga je prejela vlada radi stavke, v kolikor ■se nanaša na pravico oblasti, da zaseže poslopja, tovarne in prometna sredstva. Obenem so razglasili, da bo vsak poizkus za povzročitev nemirov kaznovan. Zborovanja lahko prepovedo. London, 4. maja. (Izv.) Delavsko glasilo Daily Herald« pi.e v uvodniku, da vlada ni zagovarjala narodnih koristi, ampak koristi posameznega razreda in stranke. Narod bo o tem izrekel svojo sodbo. Če bodo morali delavci trpeti, preden dosežejo zmago, bodo to storili v korist veliki stvari, za katero gre. Žrtve ne bodo zastonj. »Daily Express« izraža mnenje, da bo delo prav kmalu zopet pričelo, Splošna stavka se bo ponesrečila, povzročila bo pa brez dvoma velike financielne izgube, kar se bo v angleškem življenju še dolgo let poznalo. List izraža končno bojazen, da utegnejo sedanji položaj izrabiti reakcionarne struje, kar bi bilo pa prav tako nevarno, kakor kake zahteve skrajne levice. Amsterdam, 4. maja. (Izv.) V pogovoru z zastopniki listov je izjavil tajnik mednarodne strokovne zveze Udegest, da stoji za angleškimi delavci in angleškim strokovnim kongresom mednarodna strokovna zveza z vso svojo moralno in materielno silo, ki znaša preko 200 milijonov holandskih goldinarjev. Mednarodna strokovna zveza je že poslala vsem narodnim strokovnim zvezam okrožnico, v kateri jih kliče, da moralno podpro svoje angleške tovariše, ki stoje v boju. Angleški delavci se morejo brez dvoma boriti najmanj 5 do 6 tednov s svojimi lastnimi sredstvi brez pomoči z evropske celine. Najbrže bodo tudi od 12 milijonov angleških delavcev pritegnili k stavki samo 5 milijonov in sicer tiste, ki delajo v najvažnejših gospodarskih panogah. London, 4. maja. (Izv.) Ceste so v Londonu danes čisto drugačne, kakor sicer. Železniške postaje so prazne, nikjer ni videti običajnih prometnih sredstev, povsod stoje stavkovne straže. Stavkujoči so s prvimi uspehi stavke zelo zadovoljni. Vodstvo stavke misli, da stavka 100 odstotkov delavstva. Vlada razglaša, da je v deželi zadosti življenjskih potrebščin in da je tudi vse preskrbljeno za bližnjo bodočnost. V mesto Hadinggton je prišel danes zjutraj oddelek garde. Policija je vpoklicala vse svoje rezerve. V Liverpool so odposlali čete. V Mersey-ju sta pristali dve vojni ladji. Radi stavke včeraj niso izšli večerni listi in sta danes izostala dva jutranja lista. Skoraj vse novice razširjajo brezžičnim potom. Poštna uprava je že včeraj razglasila, kako bo skrčila promet. London, 4. maja. (Izv.) Življenje na londonskih ulicah se je popolnoma spremenilo, ker ljudem niso na razpolago običajna prometna sredstva, ampak morajo hoditi peš, ali pa si drugače pomagati, kakor vedo in znajo. Ulice so zelo polne in se pojavlja na marsikaterih krajih gneča. Doslej ni nobenih znakov, da bi se pogajanja med vlado in med strokovnim kongresom zopet pričela. London, 4. maja. (Izv.) Komunističnega poslanca Saklathwala so dali zapreti, ker je baje v Hyde-parku ščuval delavstvo. London, 4. maja. (Izv.) Dopusti v armadi so ustavljeni. Vse čete so dobile ukaz, da se pripravijo. Železnice so postavili za čas stavke pod državno nadzorstvo. Osobje podzemeljske železnice je odpravilo po polnoči vlak v shrambe, kakor je to naročilo stavkovno vodstvo. London, 4. maja. (Izv.) Izmed listov samo »Daily Mail« in »Daily Miror« nista izšla. Poštna paketna služba je v londonskem upravnem okolišu ustavljena. Po polnoči ni noben nastavljenec omnibuške družbe, železnic in podzemeljske železnice delal. Iz Londona je odšlo samo nekaj vlakov, s katerimi so se odpeljali delavci na svoje domove. London, 4. maja. (Izv.) Komunistični poslanec Saklathwala je bil danes pripeljan pred sodnika, ki ga je pa proti kavciji zopet spustil na svobodo pod pogojem, da ne bo nikjer drugod govoril, kakpr samo v parlamentu. Newyork, 4. maja. (Izv.) Posledice novega položaja v Angliji se že kažejo na tukajšnjem trgu. Angleške akcije in vrednostni papirji so padli poprečno za 5 funtov, nekateri tudi veliko več. Essen, 4. maja. (Izv.) Zveza rudarjev je izdala proglas, v katerem pravi; Po sklepu v Bruslju bo naša zveza vse storila, kar je v njenih močeh, da prepreči prevoz premoga na Angleško za časa stavke. Izvesti moramo vse mednarodne ukrepe, da pomagamo angleškim tovarišem. Zato smo stopili v dogovor z vsenemško rudarsko zvezo in drugimi društvi, ki prihajajo v poštev. Predvsem pozivamo tovariše, da se upro vsakemu poizkusu, ki bi hotel vsiliti nadurno delo. To bi škodilo nam in angleškim tovarišem. Zveza bo uvedla podporno nabiralno akcijo. London, 4. maja. (Izv.) Kakor potrjujejo poročila iz vseh delov dežele, se je industrijsko delo povsod ustavilo. V vseh velikih industrijskih središčih počiva na tisoče delavcev. Dežela se skuša prilagoditi posledicam velike stavke. Ve£ železniških družb je razglasilo, da bodo omejile promet. V Westendu igrajo v glediščih dalje. Vlada je ponovno razglasila, da je v deželi mirno in da se povsod javljajo prav pridno prostovoljci za delo. Vlaki z mlekom in ribami so redno privozili. Strokovni svet izjavlja, da je z obnašanjem štrajkuječih in z uspehi stavke zadovoljni. London, 4. maja. (Izv.) Vrhovni svet strokovnega kongresa se je danes dopoldan posvetoval z zastopniki rudarjev. London, 4. maja. (Izv.) Brezžičnim potom javljajo: Družba podzemeljske železnice je mogla danes s prostovoljci vzdržati en del prometa. Tudi železniške družbe upajo, da bodo mogle s pomočjo prostovoljcev vzpostaviti, če tudi skrčen, a vendar reden železniški promet. Kabinet ministrov je imel danes zjutraj sejo. Nato je sprejel kralj ministrskega predsednika Ba!dwina. Vrhovni svet strokovnega kongresa je posvaril delavce, da naj ne delajo nasilij in naj nikjer ne kale miru in reda. WooIwich, 4. maja. (Izv.) Tudi v tukajšnjem arzenalu delavci stavkajo. Arzenal so zasedle čete. Amsterdam, 4. maja. (Izv.) Predsednik mednarodne zveze prevoznih delavcev je naročil vsem zvezam prevoznega delavstva v deželah na evropski celini, da preprečijo dovoz premoga na Angleško in nabore mornar-I jev za angleške ladje. Pariz, 4 maja (Izv.)Princ Waleški je danes prišel semkaj. Nameraval je ostati par dni tukaj. Ko so se pa raznesle vesti o stavki na Angleškem, je sklenil že drevi odpotovati z letalom v London. Pariz. 4. maja (Izv.) Kongres poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev, ki zboruje tukaj že dva dni, je sklenil danes resolucijo, v kateri izraža stavkajočim delavcem na Angleškem svoje simpatije. TUDI NA ČEŠKEM PREMOGOVNA KPIZA. Praga, 4. maja (Izv.) Tudi v drugi polovici aprila meseca je bil položaj v premogokopnih okrajih neugoden. Kakor poroča list »Der Kobleninteressenk, bodo morali skrčiti kopanje, ako ee položaj ne bo kmalu zboljšal. Že sedaj precej dni počivajo in so zaloge velike. Narava isi I/ucf/e Ohranitev ribiega zaroda. Boljše vrste rib, ki nam služijo v hrano, so vedno v nevarnosti, da popolnoma izumrejo, ker imajo poleg svojih navadnih sovražnikov med živalstvom v človeku največjega sovražnika. Zato vsak človek, ki pametno goji ribe, skuša čim bolj ščititi ribji zarod, da ga obvarje pred poginom. Jajčeca in pozneje mlad zarod shrani sam na varnem prostoru. Ostale ribe pa so prisiljene, da same skrbe za ohranitev svojega zaroda. Pri ščuki je na primer to doseženo na ta način, da leže strupena jajčeca. Druge ribe pa ne ležejo samo strupenih jajčec, temveč so za časa drstitve celo same strupene kot je na primer Barbus fluviatilis. Slednja je izredno požrešna in je med ribami to, kar je svinja med sesalci. Najraje se drži v taki vodi, kjer se iztekajo v bližini kanali, ki do-našajo ogromno nesnage. Najbrže črpa riba svoje strupene snovi iz teh gnijočih substanc. Dognali so celo, da se hrani najraje s človeškim mesom Ko je bila leta 1683. pri obleganju Dunaja od strani Turkov vsa Donava polna mrličev, so opazili, da je bilo tedaj vse polno teh rib v vodi, ki so se prej skrivale le po kanalih. Kadar so potegnili kakega mrliča iz vode, tedaj so iz njegove trebušne votline prihajale ribe na dan, ki so si izvrtale že vse polno rovov po telesu. Čudno pa je bilo to, da se živalske mrhovine niso prav nič dotaknile, čeprav jo je bilo tedaj v Donavi tudi v izobilju. SESTAVINE KRVI. Zivordeča in gosto tekoča kri je na prvi pogled enostavna barvana tekočina. Pri natančnejšem raziskovanju pod mikroskopom pa bi opazili, da sestoji iz brez števila posameznih krvnih telesc, ki s® med seboj ločijo tako po barvi kakor tudi po obliki. V glavnem razločujemo tri vrste takih telesc. Najvažnejše opravilo imajo takozvana bela krvna telesca ali limfocite in levkocite. To so potujoča telesca, ki gredo lahko skozi vsako še tako majhno luknjioo v telesu in prenašajo redilno hrano posameznim organom. Poleg tega glavnega opravila pa uničujejo in odnašajo škodljivo substance v telesu, vsled česar jih imenujejo tudi fagocite. Zato igrajo največjo vlogo pri infekcijah, kjer žrejo bakterije, jih prebavljajo in odstranjajo iz te'esa. Druga sestavina krvi so rdeča krvna telesca, ki prav za prav šele dajo pravo rdečo barvo naši krvi. Kajti v vsakem kubičnem milimetru se jih nahaja približno 5 miljonov, dočim samo 6000 belih krvnih telesc. Kot tretja sestavina so rdeče ploščice ali trombocite, ki so v prav majhnem številu zastopane in so jih zato šele v zadnjih desetletjih odkrili. Njih glavna lastnost obstoji v tem, da strjajo kri, ako se nahaja na zraku. Vsled tega povzročajo, da se vsaka rana takoj zaceli, ako trombocitov le premočen krvni pritisk ne odplavi. Pri oni znani bolezni, hemofiliji, kjer se rane sploh ne morejo več zaceliti in je radi tega vsaka najmanjša ranica že smrtnonevarna, najbrže manjkajo v krvi trombocite, ali pa je njih število tako majhno, da je vsaka njihova funkcija onemogočena. KOLIKO SOLI JE V MORJU. Glavna razlika med sladko in morsko vo. do je v procentu soli, ki je v morju zastopan. Dočim pride v sladki vodi na 1 kg samo 7 gramov soli, jo imamo v morski vodi v enaki množini vode 35 gramov. Vsaka tona morske vode vsebuje torej 35 kg soli. Ker je po računih raznih oceanografov 1 milijardo 372 milijonov kubičnih kilometrov morske vode na svetu, je na ta način množino soli tudi lahko izračunati. Ker je specifična teža morske vode povprečno 1 04 in ker tehta 1 kubični kilometer čiste destilirane vode pri 4 stopinjah Celzija 1000 milijonov ton, tedaj tehta gori omenjena množina morske vode 1427.4 triljo-nov kilogramov. Ako računamo na vsakih 1000 kilogramov 35 kg soli, tedaj dobimo 49.945 ton soli, ki jo vsebuje vsa morska voda na svetu. Ako bi se vsa sol sesedla na morsko dno, tedaj bi bila plast te soli 62 metrov in 3 deci-metre vode. In ako vzamemo v poštev dejstvo, kot ga zagovarjajo nekateri geologi, da so vso sol nanosile reke polagoma v morje, tedaj je bilo treba 95 miljonov let, da je prišla potom rek tolika množina soli v morje. Nekateri jemljejo to število za tako važno, da pripisujejo starost naše zemlje tej dobi. KAKO VELIK JE ČLOVEK. Za človekovo velikost so bili dosedaj merodajni le podatki višine in teže. Ako torej rečemo, da je povprečna višina človeka 165 centimetrov in njegova teža 60 kilogramov, še ne dobimo popolne slike. Kakor je treba za velikost vsakega geometričnega telesa vedeti tudi še njegovo površino in volumen, da dobimo popolnoma pravilen pojem, tako moramo dobiti tudi za človeka še te podatke. Tekom časa so dognali po približnih računih, da meri površina odraslega človeka 16.000 do 22.000 kvadratnih centimetrov, torej nekako 2 kvadratna metra. Volumen celega telesa pa znaša približno 60.000 kubičnih centimetrov, kar bi odgovarjalo prostornini zaboja z dolžino 1 meter, Širino 30 centimetrov in višino 20 centimetrov. Po Italijanski ministrski svet. Rim, 4. maja. (Izv.) Ministrski svet je v svoji včerajšnji seji sklenil sledeče: odobril je načrt kralj. zak. odloka, s katerim sc ustanavlja ministrstvo strokovnih korporacij. Novo ministrstvo bo imelo svojega ministra in podtajnika; v njegovem okviru se ustanovi narodni društveni svet, v katerem bodo zastopniki raznih ministrstev pa zastopniki zakonito priznanih narodnih korporacij, mladinskih in materinskih društev. — Za javna dela v mestu Palermu so odobrili 300 milijonov lir; odobrili so predloge za razne zdravstvene ustanove za delavce in delavke. Končno je ministrski svet sklenil naredbo, glasom katere postane edini emisijski zavod Italije »Banca d' Italia«; dosedanja emisijska zavoda Sicilijanska in Neapolska banka prenehata z izdajo bankovcev z dnem 30. junija t. 1. FASISTOVSKA STROKOVNA DRUŠTVA. Rim, 4. maja (Izv.) Kakor poroča »Messa-?ero«, se bo ministrski svet danes posvetoval j izvršilnih določbah zakona o strokovnih organizacijah. Po teh določbah inozenici ne morejo biti redni člani strokovnih društev, pač »a moreio uživati dnhro*- kolektivnih pojodb. ki jih bodo društva sklenila s podjetniki. Oblasti bodo odrekle lahko novim društvom priznanje; ne samo radi tega, ker društva niso izpolnila vseh zakonitih pogojev, ampak tudi ako bodo imela kake pomisleke proti njim iz političnih ali gospodarskih razlogov. Društva učeče se mladine so prepovedana. Kdor se bo preti temu pregrešil, bo izključen iz vseh šol v deželi. JUGOSLOVANSKA TURISTIČNA RAZSTAVA V BERLINU, Da spozna tudi širše inozemstvo lepote naših krajev zlasti pa naše lepo morsko obrežje, je poslalo ministrstvo trgovine v Berlin svojega delegata Dragomanovtfa z izbranim razstavnim materijalom, ki obsega 180 velikih fotografičnih posnetkov našega Primorja ter najlepših krajev iz naše domovine. Istotako so razstavljene piretske in bosanske preproge in razne naše narodne noše. Te jugoslovanske razstave se je udeležila tudi nemška slikarica gospa E. Gotzmnnn, ki j« razstavila 15 svojih oljnatih slik, ki predstavljsjo Dubrovnik in njegovo okolico. Znani naš publicist g. Penkala je razstavil 80 akvarelov, po večini narodnih noš jugoslovanskih pokrajin. Te akvarele je kupila nemška državna umetniška biblioteka v Berlinu. Razstava se j« pričela 20. aprila ter bo tniala 12 mflia Boliševiški vsnda!!zem. Največje kulturno središče ne samo Rusije, marveč vsega pravoslavnega sveta, ozir. južne Evrope sploh je bil svetovnoznani samostan Pečarskaja Lavra pri Kijevu. Iz te lavre, ki je bila ustanovljena leta 1050., so izšli prvi kulturni delavci Rusije, menihi, ki so učili ruski narod pismen, poljedelstva, nravstvenega življenja, mu pisali zgodovino in obogatili slovansko literaturo sploh. V tej lavri so se tekom stoletij nakopičili zakladi umetnostne in zgodovinske vrednosti, ki so neprecenljivi in ki bi jih vsak narod skrbno čuval. Ne tako boljševiki, ki v svojem barbarskem protiver-skem fanatizmu mislijo, da je treba pokončati vse, kar je vstvarila krščanska kultura. Kakor izvemo iz moskovske boljševiške »Proletarske Pravde<, je sovjetska vlada Ukrajine ta samostan likvidirala in ga dala v »oskrbo« deloma ministrstvu za socialno politiko deloma ministrstvu za prosveto, ki pa sta se neprestano medseboj za to zakladnico prepirala. Komisarijat za socialno politiko je nastanil po nekaterih poslopjih ogromne lavre invalide, ki pa so tekom časa ves samostan temeljito izropali. Prevrnili so seveda tudi sloveče katakombe, kjer so izkopali iz rakev trupla menihov, dragocenosti so pokradene, razprodane in deloma uničene. Komisarijat za prosveto skuša zdaj rešiti, kar se rešiti da, toda ni skoro ničesar več hi, kar bi se moglo še ohraniti. Celo boljševiški list se nad tem vnndalizmom zgraža. Človeku pade pri tem nehote na misel znani Napoleonov izrek o Rusih, ki seveda ni čisto resničen, gospodom boljševikom pa se gotovo v polni meri prilega. 'o&zie ves&I I Led, kateri se odtrga v arktičnem oceanu ' severno Sibirije, potrebuje štiri in pol leta, | preden pride v Rokavski zaliv, odkoder vpliva na vreme ob angleški in francoski obali. Največji hleb kruha so nedavno spekli v Mineapolisu, kjer se sploh največ žita na svetu i zmelje. Hleb je imel 18 metrov premera, ter je bil spečeu iz 200 kg moke. Neki angleški cunjar je prišel na izborno idejo, da namreč po ulicah vpije: »Cunje, cunje, fotograllram za cunje«. Pravijo, da mu dekle in kuharice nosijo cele kupe cunj na cesto, kjer jih takoj upodobi, a čez par minut že imajo fotografije v rokah. Nova obrt se je ustanovila v Londonu, ki baje dobro nese. namreč izposojevalnica mačk. Znano je. da nikjer ni toliko podgan kot v Ion. donskih skladiščih. Kjer se jih hočejo znebiti, naroče od izposojevalnice mačke. Oni dan je bila nekje na Angleškem poroka, a slučaj je nanesel, da so se pisali Ro-binson ženin, nevesta, drug in družica in sploh vsi navzoči, razun duhovnika .— Tak slučaj bi se prav lahko dogodil tudi pri nas n pr. pri Sv. Križu nad Jesenicami, kjer se skoro vsa župnija piše Razinger. Lani so angleške železnice prevozile 174? milijonov potnikov in 335 milijonov ton blaga. Porabili so za prevoz 13 milijonov ton premoga in 20 miljonov olja za mazanje. Torpedo rabi štiri minute, preden doseže cilj oddaljen 6000 metrov. Na Alaski se nahaja riba, katera je izvrstno uporab]jiva kot sveča, posušena seveda. Neki Kimball v Los Angelos si je naročil rakev, opremljeno z radioaparatom. Kimbal namreč prepričan, da duša po smrti človeka do sodnega dne ostane blizu trupla in dabo tako od duše po radiju zvedel, kaj se godi po svetu! Oni dan je bila na Angleškem sodna obravnava, kjer sta bila državni pravdnik in zagovornik brata, sodnik ln votant brala ter trije obtoženi bratje. V zveriniaku v Hamburgu je nedavno pričela boa požirati svoje lastno telo ter se pri tem zadušila. Neki angleški trgovec je pred kratkim prejel pismo, v pismu pa znamko za 6 penijev. V pismu je stalo: »Ko sem bil majhen sem Vam nekoč ukradel radirko. Sprejmite to kot povračilo«. Letošnji londonski adresar tehta 6 kilo gramov ter ima 4000 strani. _ Rast deklic je največja v petnajstem letu, dečkov pa v sedemnajstem. Spomin je poleti boljši kot po zimi. Najmanjši vijaki žepne ure so taKo neznatni, da bi jih bilo treba okolu enega milijona, da bi tehtali en kilogram. Lani so na Angleškem popili piva v znesreu 2 funta in 12 šilingov na glavo t. j. 700 Din, a mleka pa samo en funt (270 Din) na glavo. Tam kjer sloji danes v Londonu Mausion-House, to jo sedež londonskega župana, je b" nekdaj sadni trg. Da je izvršil neko važno operacijo na eni laških princezinj, je bil poklican zdravnik iz Ne\vyorka v Rim. Prišel je torej 4500 milj daleč. Neki Nemec se je za stavo vozil 1200 milj v avtomobilu, sedeč spredaj na pokrovu motorja. Stavo je dobil. J Gospodarstvo Zavarovalni posel. Zavarovalnice v splošnem tožijo, da sta kriva slabim razmeram v tej stroki prerinem dva faktorja: visoki režijski stroški in velike škode zlasti v lanskem letu. Razmere v tekočem letu so podobne lanskim, vendar pa ni mogoče podali natančnejših prognoz, ker je konec leta še daleč. V primeri s prvimi povojnimi leti so se razmere v zavarovalni stroki znatno poslub-šale. Zlasti je omeniti naraščanje požarnih škod. Zato se v zavarovalnih krogih zlasti razpravlja o povišanju premij. Zabeležiti moramo ob tej priliki, da smo prišli že tako daleč, da nekatere zavarovalnice nočejo več prevzeti n. pr. mlinov v zavarovanje, ker je ta posel zlasti v Hrvatski naravnost izguba. Nadalje je bilo lani silno veliko škode od toče, kar se je tudi poznalo pri zavarovalnicah. V nasprotju z denarnimi zavodi je bilo pri zavarovalnih zavodih pomanjkanje gotovine zaradi znatno manjšega inkasa. Zelo važno je pri presojanju položaja v zavarovalni stroki tudi valutno vprašanje, kjer še dosedaj nismo prišli do stabilizacije valute, ki je ravno za zavarovalno stroko prvi predpogoj mirnega poslovanja. V zvezi s tem se načenja tudi že vprašanje valorizacije. Konkurenca v stroki je huda: zlasti pride tu v poštev inozemska konkurenca. Ugotoviti pa moramo, da so naše domače zavarovalne družbe danes v stanju zadovoljiti v vseh panogah zavarovanja domače potrebe. V konkurenčnem boju je omeniti tudi prizadevanja nekaterih družb, da z državno intervencijo pridobe razna zavarovanja, kar pa moramo najodločneje odklanjati. • • • Ureditev naših dolgov ▼ Ameriki. Kakor poročajo iz Belgrada, je urejeno vprašanje naših dolgov v Ameriki. Naša delegacija je dosegla sledeče: Svota dolga je določena na 51 miljonov dolarjev (t. j. 2.900 milijonov dinarjev). Rok je 62 let (kakor za ostale evropske države). Prvih 12 let ni plačevati obresti; potem pa l1/« do 3Y>%\ povprečno torej 1 % letno. Natančneje se bomo bavili s tem ob priliki. Filmska industrija v naši državi. V naši državi pravzaprav nimamo prave filmske industrije, vendar imamo zabeležiti prve poizkuse. Po podatkih zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice je bilo lani izdelanih v Zagrebu negativov in pozttivov okoli 20 tisoč metrov v vrednosti 850.000 Din. Drugače pa se uvažajo samo tuji filmi, katerim izdelujejo deloma samo tekste. "Borsa Denar. Dne 4. maja 1026. Z>!rrr»l). Berlin 13.50-18.55 (13.51-13.55), Milan -.77—227.97 (227.04-228.24), London 274.98- .Mi. 18 (275.36-276.56), Newyork 8ek 56.562 -56.862 (56.589-56.889), Pariz 186 den. (185.33-187.33), Praga 167.91-168.91 (167.95-168.95), Dunaj 8.0075-8.0475 (8.005-8.045), Curih 10.95625 -10.99625 (10.95625-10.99625), Amsterdam 22.86 d. Curih. Belgrad 9.11 (9.10), Budimpešta 72.40 (72.35), Berlin 123.05 (123.025), Italija 20.74 (20.71) London 25.085 (25.005), Newyork 516.875 (516.875), Pariz 16.90 (16.94), Praga 15.3025 (15.295), Dunaj 73.025 (72.975), Bukarešt 1.78 (1.90), Sofija 3.72 (3.73), Amsterdam 207.525 (207.70), Bruselj 16.90 (17.60), Stockholm 138.425 (138.50), Kopenbagen 135 (135.175), Oslo 112.80 (112.65), Madrid 74 31 (74.45), Varšava 54.25 (50). Dunaj. Devize: Belgrad 12.465—505, Kodanj 185.05—45, London 34.34—44, Milan 28.365—28.465, Šport Newyork 707.25-709.75 (v pismeno plačilo ali Sek Nevvvork 705.05-709 29), Pariz 23.115—215, Varšava 70.25—70.75. Valute: dolarji 706.50—710.50, lira 2830—46, dinar 12.43-49, češkoslovaška krona 20.8975—21.0175. Praga. Devize: Lira 135.175. Zagreb 50.375, Pariz 110.30, London 163.825, Nevvvork 33.70. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7% invest. posoj. 7P.50 -78, vojna odškodnina 318 -320. /ustavni listi 20—22. kom. zadolžnice 20- 22, Celjska 192—108; zaklj. 193, Ljubljanska kreditna 175 den., Merkantilna 100—105, Praštediona 868—872, Slavenska 50 den., Kred. zavod 165—175. Strojne 90 bi., Trbovlje 348- 358. Vevče 100 den.. Stavbna 50 —60, šešlr 101—102, zaklj. 102. Zajsreb. 7% invest. posoj. 77.50—78.50, agrari 44-45.50 vojna odškodnina 314-319, uit maj 321 -321.50, nit. juni; 323—525, Hrv. esk. 104.75-'- 105, Kred. 108—110, Hipobanka 60—00.50, Jugobanka 07.50—98.50, Pr.: tediona 867.50—872.50, Ljublj. kreditna 175 den. Srpska 133 den., Zem. banka 135—145, Rksplof. arija 23 bi., f-Terana 305 bi.. Nihag 30 bl„ Gut nann 257.r.0 -260, Slavex 145 bi., Slavonija 39—40, Trbovlje 3-15—360, Vevče 100 d. Dunaj. (Vse v tisočih.) Podon.-savska-jadran. 769, fcivno 739, Alpine 231, Greinitz 126, Trbovlje 443, Hrv. esk. 1 >3, Levkam 132, .Tngobnnka 125, Hipobanka 72.8 Mundus 1.170, Slavonija 47.2. Blago. li.jnbljana, L e s: Bukovi železniški pragovi: ! 2.60 m 14X24, fco vag. naklad, post. 34 bi., bukovi I testeni od 20 mm, 2.25 m, I., II. III., monte, fco 1 vag. meja 540 bi., bukova drva suha, 60 cm dolga, fco vag. naklad, post. 22 bi., hrastovi obrobljeni plohi 58 mm — 2.80 m, 53 mm — 2.65, 43 mm — 2.65 m, od 18—30, fco vag. meja 1300 bi - Premo g: Kal. ca. 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bl„ kocicovec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za 1 tono 350 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260 bi., kockovec. 85-60 mm, za 1 tono 240 bi., orehovec 20-85 mm. za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. Kal. ca. 8500, fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 180 bi., rovni. za 1 tono 120 bi. — Zitoin poljski pridelki: Pšenica, 76-77 kg, 4%, fco vag. slov. post. 335 bi., koruza, par. Postojna tranz. 175 bi., koruza inzulanka, fco vag. Ljubljana 202 bi., koruza, fco vag. bačka post. 187.50 bi., oves rešetanL, fco Novi Sad par. 175 bi., ajda. fco vag. slov. post 260 bi., proso rumeno, fco vag. sov. poet. 210 bi., rž, fco vag. slov. post 210 bi., otrobi drobni, fco vag. slov. post. 125 bi., fižol prepeličar, fco slov. p. 270 den., fižol mešanec, fco slov. post 150 bi., krompir beli, fco slov. poet. 60 bi. — Seno, s 1 a-m a : Seno v balah, polsladko, fco vag. slov. post. 60 den. Nogomet. Pokalna tekma med Hermesom in Primorjem je končala v nedeljo z rezultatom 6: 1 za Primorje; k prvenstveni tekmi dan preje Hermes nI postavil svojega moštva, iffro dobi torej Primorje v razmerju 3:0. V prvenstveni tekmi med Slavijo in Svobodo je zmagala prva z 1:0. Kombinirana rezerva Ilirije je zmagala nad mladim S K Krakovo s 6: 3. V Zagrebu je dunajski profesijonalni SR Wacker zmagal nad renoviranim moštvom HAŠKa v soboto s 4:1, v nedeljo s 3:1. Concordia je gostovala v Brodu na S., kjer je zmagala nad Marso-nijo z 9:0. Gradjanski je igral na jubilejnem turnirju Beogr. SK s sofijsko Slavijo samo neodločeno 3: 3. Zagrebški Željezničarji so igrali v Osijeku z Gradjanslfim 8:0 ter s Slogo 4:1. Na Reki se je vršila važna prvenstvena tekma med ogorčenima lokalnima protivnikoma Glo-rijo in Olimpijo, ki sta obe lani že gostovali v Ljubljani. Olimpija je slavila nepričakovano zmago v razmerju 6: 0. Reprezentančne tekme: Avstiijska reprezentanca je zmagala v Budimpešti nad Madžarsko s 3: 0, v Amsterdamu Belgija nad Nizozemsko s 5:1. Dalje Budimpešta: Krakov 4:8, Gradec: Budimpešta (II. razred) 2: 1. S. K. Ilirija v Ljubljani proslavi v dneh od 8. do 16. maja 1926 svoj petnajstletni jubilej in priredi v teh dneh nogometni turnir junior-ski in prvih moštev, hazena in tennis turnir ter dalje damska in moška lahkoatletska tek- movanja, o čemer so že bili izdani in razposlani podrobni programi. Vsem posetnikom in tekmovalcem pri teh jubilejnih prireditvah je dovoljena z odlokom ministrstva saobračaia št. 2410 od 11. aprila 1926 polovična vožnja za vse razrede in vlake v državni eksploataciji izvzemši S. O. E. Na vstopni postaji je treba kupiti cclo vozno karto, ki velja s potrdilom S. K. Ilirije za brezplačen povratek, vsled česar voznega listka pri izstopu ne oddati. Potrdila o udeležbi se bodo izstavljala pri vseh prireditvah na športnem prostoru Ilirije in se dalje tudi opozarja, da je vsako preki-njenje vožnje zabranjeno. Ta vozna ugodnost velja od 1. do 25. maja t. 1. za dohod na proslavo in od 6. do 30. maja t. 1. za odhod. Dalje je vsem udeležencem dovoljen tudi popust pri hotelskih sobah. — Odbor S. K. Ilirije. KAKO DOLGO LAHKO OOJIMO SPOBT? Staro je to vprašanje, in doslej še ni nihče prav odgovoril nanj. Vsakdo bo priznal utemelte-nost v naravnih zakonih, da gredo z večjo starostjo telesne zmožnosti nazaj; viri fizične moči in sve-žosti začnejo pešati. Mladega športnika zlasti v starosti od 20 do 30 let usposobijo za največje športne uspehe svežost in moč, prožnost in ogenj, napadalna sila in navdušenje, častihlepje in upanje. A moči so individualno različne, in dosežejo nekateri tiidi v visoki starosti prav lepe uspehe. Že Grki so pri svojih igrah tekmece delili v tri starostne razrede: 1. dečki, od 12. do 16. leta; 2. mladeniči, od 16. do 20. leta; 3. možje, od 20. leta naprej. Vidimo, da so imeli stari Grki zadostno naravoslovno, biologično, fiziologično in zdravstveno poznavanje, sicer bi ne bili prišli do teh treh razredov. Vidimo tudi, da so z odraslo dobo začeli prej kot mi, in sicer ravno zato, ker so bili prej zreli kot mi, pa so tudi pre jopešall. Izključna domena odraslih so bili zlasti vztrajnostni boji, teki na dolge razdalje itd. Tudi danes opazimo isto: tek, podlaga in prvotna oblika vsake lahkoatletske vaje, nnm kaže i/.borne atlete v ne prav mladih letih; pa najbolj se še odlikujejo v kralju dolgih tekov, v maratonskem. Tako Stenroos, 40 let, Kohlmainon. okoli 40, itd. Parkrat že smo pisali o skoraj 60 let starem Gottschlingu, ki potrebuje za I maratonsko razdaljo 42.2 km šc sedaj šalilo ca. tri ure. — Tudi kolesarstvo pošdja rado starejše ljudi v boj, Ellegnaida. Arenda (letos 50 Int), Riitta in druge; torej ne more biti dirkanje tako škod-i Ijivo, kakor nam navadno pravijo. — Ali pa, če I pogledamo bokse^ske vrste: Langford, Oireb in Johnson so že vsi bolj v letih, a nastopajo še zmeraj z nezmanjšano močjo; in če je Johnson neko-j liko slabejši kot je bil pred 20 leti, je to samo po-! sledica njegovega neurejenega življenja. — Prav . tako se dobro ohranijo igravci tenisa, drsavci, nogo-I metaši itd.; koliko je drsavcev, ki so s 60 in 70 j leti še nnravnost izvrstni! — Rokoborci Oiganjo vič, Smejhal, Fristensky, Steinbach. Rommiov, Strenge, Stoeurs ild. so vsi okoli 50, i>a nastopajo danes z istim uspehom kot pred 20 leti. Zaikin je 49 let star, Poddubnij Ijo pa 55, pa sta skoraj ista kot v lotih 1905 do 1910. Kamorkoli pogledamo, povsod dobimo zglede velike telesne sposobnosti do poznih let. Seveda, enkrat že pride mej«, v nedoslednost nihče ne more. TO JE HITROST! Lani dne 21. juliju je znani angleški avtonui* bilni dirkač Campbell prevozil 1 miljo (1609 m) v nekaj manj kot 24 sekundah: na uro bi dalo to ca 210 km. Sredi marca letos je vozil drug angleški dirkač, Segrave, 1 km v 14.687 sek., na uro 2-15.114 km. Vse to v letečem startu; to se pravi, dirkač vzame iz dirke ven poljuben kilometer, ko je voz že v polni hitrosti Sicer se start imenuje stoječi start. Pred par dnevi je pa dirkač in monter Thomas Parry prekosil oba rekorda Z vozom 400 KS je v letečem startu porabil za 1 km 18;$ sekunde; na uro bi bilo to 272.2 km. Miljo je pa prevozil celo v 20)/2 sek., kar bi dalo na uro 2R2.6 km. To je največja doslej dosežena hitrost tostran in on ost ran Atlantskega oceana. Faktično v 1 uri dosežena hitrost je pa 198 km, rekord ima Ortmanns, letos. Iz Ljubljane do Trsta je jx> zračni črti 73 km, po železnici 145. Vol&v&tifpvanfa Izgubila se je denarnica v cerkvi sv. Petra pri šmarnicah. Kdor jo je našel, naj jo prines« v župnišče sv. Petra Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 4. maja 1926. Višina barometra 308'8 m Opazovanja Krni fes Barometer 1'oplola » C' Kel. tlaga Veter In britna t m Oblač noti 0-10 Vrsta padavin ob opatotanju I »mm do J" V Ljubljani je L|ublfana (dvorec) Zagreb Betgrad Sarajevo Skoplfe Dobrovnlk Praga 756-2 l 13-0 88 NI | 755-6 I 13-0 ! 90 3 2 756-1 lfO 82 SW 1 755-9 i 15-0 85 W 1 755-5 22-0 55 mirno 758-7 757-4 753-7 18 0 55 NW 1 16-0 65 SI 7-0 — ■ ENE 2 10 10 10 10 8 6 4 10 a £ s I i « .ci a > f >- o ajd (Ti*'*■ ■• ■ '.V.'"' -/.«•.. •• ...........*"V.r.. . 1',' •.-« • .»•&I.A-?: ■ r,- v.-«./'--.•»•:; JOSIPINA SREBRE rojena POTOCIN naznanja v svojem ter imenu svojih sinov Dr. GVIDONA, EGONA in BOŽA SREBRE ter v imenu svojih hčerk JOSIPINE SCHNIDERSCHITZ, BOGOMILE PAUER, GVIDE VIČIČ, MARIJANE SERNEC in PIJE ŠKERLJ, da je njen dobri soprog, oče, tast, stari oče in praded, gospod Dr. GVIDO SREBRE odvetnik v Brežicah danes dne 4. maja 1926, po kratki bolezni, v 87. letu starosti preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši v četrtek 6, maja ob pol 17. uri iz hiš« žalosti na mestno pokopališče. — Sv. maša zadušnica se bo brala v petek dna 7. maja v tukajšnji farni cerkvi ob 9 dopoldne. Brežic*, dne 4. maja 1926. ŽALUJOČI OSTALI. Nova križarska vojska otrok. Francoski spisal Henry Bordeaux. 36 Prevedla K. H. »V Rim?« pravi stric Tomaž. »Ravno tja gremo.« »Jaz, za zlomka,« vpije stric Tomaž. In ponosno dostavi: »Še pred Lipetom bomo tam.« »Nocoj bova spala v Genovi,« mu obljublja avi-Jatik. »In jutri bova v Rimu, jutri zjutraj ali jutri zvečer, toda najbrže že zjutraj.« Hitro ovije Tomaža v gorko kozličevo kožo. »Zadušil se bom notri.« »Visoko greva, zeblo naju bo.« Na obraz mu natakne masko s črnimi naočniki. »Svet je žalosten skozi te naočnike. »Oči se vam ne bodo vnele.« Do ušesa mu vtakne glavo v čepico. »Ničesar ne bom slišal tu notri. »Še vedno boste 6lišali dosti trušča, ki ga dela motor.« Z močnimi jermeni ga pritrdijo v ladjico: pilot je že nepotrpežljiv in pripravljen. In pilot poveljuje kakor kapitan, ki se z ladjo odpravlja na morje. Neki šofer bo nagnal motor v tek. Ljudje debre volje bedo zadržali letalo, dokler jim ne bo dal znamenje za odhod, tako le bo dvignil roko: takrat bodo vsi spustili. Čakajtck zahteva Tomaž v hipu, ko bi se naj stroj dvignil. Splošen smeh pozdravi njegovo zahtevo. Ta bur-kež, ki se je delal pogumnega, ho.^e zdaj deli! Zasmehujejo ga, pljuvajo vanj in najbolj plašljivi mu očitajo njegovo strahopetnost. Stric Tomaž nič no hiti in pojasnjuje svojo zadnjo voljo: »Zavoj, ki sem ga pozabil! ITI'm, moj rav j, prosi m I« Svoj tihotapski zavoj hoče. S temi letečim: stroji se lahko carinikom v obraz jmeje. In hitro mu morajo prinesti zavoj, ki si ga položi k nogam. »Ste li nazadnje že pripravljeni?« vpraša avijatik nejevoljen. »Pojdimo, pojdimo, nared sem.« Naprej 1 Motor udarja, motor hrope, motor poje. In pilot dviga roko. In stroj teče na. svojih kolesih naprej. Travo reže kot val. Zdaj gre, zdaj gre, že teče, že teče kot konj, ki se pripravlja, da preskoči zapreko. In mahoma zapusti tla tako nalahno, da skoraj ni mooi določiti trenutka, v katerem se je dvignil. Za hip se kolesa, ki so zdaj nepotrebna, še dalje vrte. Dviga se tako naravnost, skoraj bi rekli kakor vodomet, ki ga je veter upognil. Dviga se in več ne pada. Veter mu napihuje krila. Lepi ptič je odletel. : Z Bogom, z Bogom, stric Tomaž,« kriče otroci na vse grlo. In vsi možie kriče naenkrat nerazločne besede, ki jim ravno pridejo na misel. Ti trdi in močni možje izražajo svoje navdušenje, knkor vodo in znajo; obdelujejo zemljo in niso si še mogli predstavljati, da je mogoče zapustiti zemljo, za'knj mrtvega vas polože vanjo. In žene se jok a je vržejo na kolena, zakaj molitev je naravna njim, ki jim srce poskakuje, kakor poskakujejo jagnjeta na travniku. Zrakoplov se je dvignil v zrak* vi?«>, kot so blif.nje gore. In v zahajajočem solncu, ki obliva s svojo svetlobo, je kmalu le še medla točka, podobna onim drevesnim semenom, ki imajo tudi krila. »Zdaj vidite čudeži je rekel učitelj župniku. »Duše, ki gredo k Bogu. plavajo še riše, je odgovoril duhovnik. X. poglavje. Tn vsaka stezica popelje te v Rim. Zavetišče ns Mont Cenisu, katero je znova sezidat Napoleon na razvalinah bolnice, ki jo ie bil nekdaj u tanovil Ludovik Dobri — to ni bilo danes in to :-'tnro zemljo so teptale vse armado na svetu — za- vetišče na Mont Cenisu je dolgo, enonadstropno poslopje, enolično sezidano in brezbarvno in je vendar vsak čas drugačne barve. Na vse strani ga obkrožuje zid, v katerega je vsekana dvojna vrsta strelnih lukenj in vrhu katerega sta dva nasipa. Prejšnje čase je šla cesta preko dvorišča: ob vhodu in izhodu jo je rezal pridvižni most. Kakor na Velikem sv. Bernardu, kjor je počival prvi konzul, preden je šel trgat v ravnino rdeče rožice pri Marengu, je tu namestil cesar menihe pod vodstvom prijorja, izmed katerih je bil prvi don Ga-bet, prej opat v Tamičju, ki mu je bil ozdravil zmrzle noge z drgnjenjem s snegom Zavetišče se naslanja na goro, toda dvorišče meji ob travnike in ob jezero, kjer love — poslušajte dobro — postrvi z rožnatim in okusnim mesom. Podobno je pokrajini: žalostno je in gostoljubno. Menihov ni več notri. Zdaj je notri vojašnica italijanskih karabinjerjev. Namesto molitev se slišijo zdaj povelja. Vendar pa je kapelica ostala nedotaknjena in njen trioglati okrasek nad vhodom oživlja enoličnost »treh. Cesarjeve sobane, v katerih je stanoval papež Pij VIL na poti preko Mont Cenisa, obiskujejo še dandanes. Zdaj so del hotela, kjer prenočujejo potnike, in kadar se kak imenitnejši potnik ustavi čez noč na prelazu, nm dajo na razpolago cesarjevo in papeževo sobo in posteljo, seveda, če je pripravljen dobro plačati za te spomine. Ko so zadnji štirji križarji prišli do obeh nasipov, med katerima je trebit iti skoz. da prideš na dvorišče, so se mahoma ustavili kot pred jetnišnico. »To je podobno Rimu/ pravi Katinka, »zakaj papež je jetnik.« Pogiedajo notri. Italijanski karabinjerji, ki leže tu pa tam po tleh kakor strašila po travniku, vihajo nosove v zrak. So li živi ali so iz lesa? Se toliko se ne gibajo kot drovpsa v sadovnjaku, kadar vlada vetrovna tišina. 111=!!!= O 01 a, © > & o J <» a a •m o C s"* « ^ , s S g. « § a L: "3 -S <= 03 » ^ > Cs. O" ■■ ° O« . ta o -s 4> e » O CO 0) O C i S =3 I *w s o - t — tn > sv s: O ? a 'v* o « ^ '<■> O 5! i t - a a « 15 5 - o " >' O « N y o • •• u i a O l> T S - o a, cs I =111 — 111 MESTO SLUGE ali »lično, iSče ra 1 a d e n 18. VoJaSčine prost. • Dopise na npravo lista pod: .AcUen«. VAJENEC za pleskarsko obrt se sprejme takoj. -Genussi, Sv. Petra cesta «t. 61, Ljubljana, 2908 Vrtnar samost., stavi II Idi rejii, ncože-njen in izkušen v sadjarstvu in za zelenjavo, se išče za posestvo na deželi. Izpričevala z navedbo dosedanjega službovanja pod »Vrtnar« na ravnateljstvo Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16. Izvežbanega oglarja z dolgoletno prakso proti dobremu plačilu išče tvrdka D. MARUšIČ — Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 40. 2956 Kot hišnica ali gospodinja išče mesta poštena žena srednjih let, vajena vsega dela. - Ponudbe pod »Mirna 3000« na upravo »Slovenca«. : PROSTOVOLJNA j dražba hiše i St. 120 v Zagorju, sredi trga na križišču glavnih cest, nova stavba, se radi »mrti gospodarja proda. Vzklicna cena 90.000 Din. krompirja" več vagonov, lepega, izbranega, štajerskega, nudim franco Ljubljana po 85 par. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2994. 20 dvojnih oken starih, z obodom in šalu-ztjami iz meces. lesa, 105 cm širokih in 158 cm vi-sdkih, proda najvišjemu ponudniku Krajni šolski svet v Hrastniku. 3019 Dr. JUG ne ordinira do 16. maja 1926. SREBRNE KRONE goldinarje, zlati denar, kupuje po najvišji ceni URBANC - Narodni dom, Maribor. 2858 Službo premeniti želi onranlst. Najraje kje ua Dolenjskem. — Naslov povo uprava lista pod Stev. J058. Proda se KREDENCA za jedilnico. - SAJOVIC, Škofja nlica 13 (dvorišče). Prazno SOBO išče za takoj gospod, po možnosti v bližini sv. Jakoba. - Dopisi na upravo »Slovenca« pod: »Soba«. Trgovina s perilom in galanterijskim blagom, ob prometni cesti, primerna tudi za šivilje ozir. kako obrt, se takoj odda. - Naslov v upravi lista pod it. 3055. Dieselmotor 30 HP, zaradi elektrifikacije obrata naprodaj. Naslov v upravi pod it. 3057. »MAKO« LJubljana, Dunajska c. 30, zraven Jugo-Auto Novo olvorjena mannlahturna za?o2a, prodaja vse ot»la(llno blago najceneje Poskusite, ne bode vam žal! Cnhn 8 štedilnikom -OUMU išče mirna žena. Jo plača ali odsluži. - Ponudbe pod: »Mirna« 2996 na upravo lista. Priporoča se Vam za nakup in izvršitev spalnic, jedilnic, gosposkih sob pisarniške oprave, kuhinj in drugega pohiitva, j katero imam vedno v zalogi prvovrstno blago, ta ; katero se jamči, - ANDREJ KREGAR, mizarstvo ( in zaloga pohištva, nasproti kolodvora Vižmarje. Št. Vid nad Ljubljano. Zahtevajte ceniki Kuharica ki bi opravljala tudi druge hišne posle, se USa v dobro trgov, hišo v Ljubljani. Nastop 15. maja t. 1. - Pismene ponudbe pod: »V. K.« na upravo lista. Sprejme se izvežbana in . dobro samostojna kuharica ^ft stavracijo. Nastop službe 15. maja t. 1. - Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati n* upravo lista pod šifro: »Sezona« itev. 2945. Ing. VIKTOR ZUPflNC gradbeni nedsvatnlk ZORA t>OL»rll6RRdEVfl užlteljlon poročena iijublj-an«, S. maja 1926 Dobroidoča pekarna s trgovskim lokalom je naprodaj. Hiša je eno-nadstropna, v kateri se nahaja pekarna z zelo velikim prometom, dalje lokal, prostori za pekovsko obrt. V prvem nadstropju se nahaja več lepih sob in kuhinja, dalje shramba itd. V hiši je tudi prostorna klet. Zraven je prizidan hlev. — Dalje se nahaja ca. pet oralov njiv in travnikov ter nekaj gozda. Vse posestvo se nahaja pol ure cJ postaje Poljčane v večjem trgu. Cena Din 100.000. - Naslov se izve v upravi pod itev. 2857. vila visoko pritlična ln enonad-stropna, obstoječa iz: 8 «ob, predsobe, kuhinje, kopalne solie, verande ln kleti. Enako Število prostorov tudt v I. nartstropjn. Sobe so par-kotirane. napeljan vodovod in elektrika, ■/. ll.ftftO m> velikim vrtom. 7. 200 sadnimi drevesi, ograjen s živim smrekovim plotom, tik kolodvora na Vrhniki, le naprodaj. Stanovanje na razpolago. - Pismene ponudbe na Viktor Oro«zy, Landea-krankenhau6 - Ohrenklinik, IT. St. 51, Graz. - Posredovalci izkljnčeni. »)« Vsakovrstno zlato kiipufc po najvišjih cenah erne, juveltr, Ljubljana VVolfova ulica štev. 3 Dva KANARČKA naprodaj zelo poceni. Več pove hišnik Gledal, ul. 13 proda SE: ženski iivalni stroj (Sin-ger), čevljarski iiv. stroj (Cilinder), postelja z mrežo. - Vprašati je: Pr«d škofijo it. 16/IL 3093 izjava. Podpisana Izjavlja, da se z njenega posestva brez njenega dovoljenja ničesar ne kupuje, ne prodaja, in da ni plačnica za nobene račune, ki bi jih kdo napravil brez njene vednosti. — Frani. Božjak, posest., Knezdol - Trbovlje n. Prodam hišo gozd, njivo in travnik, v industr. kraju na Gorenj- skem. Hiša je ob cesti in priprav, za obrt. - Naslov v upravi lista pod it. 2916. Galica -jm- ANGLEŠKA Žveplo najfinejie vrste se dobi po najnižji ceni pri Ivan K0RA2IJA železnina Maribor pri kolodvoru. Sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naša ljubljena soproga, mati, hči, sestra, sinaha in svakinja, gospa Olga Kokalj roj. Polanc danes zjutraj ob pol 5 nenadoma preminula. — Pogreb nepozabne rajnke se vrši v sredo 5. maja ob 5 pop. iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. maja 1926, Anton Kokalj, soprog. Branko, Anuška, otroka. Franc in Ivana Polanc, starii. Bratje in sestre. Martin in Marija Ko-kalj, tast in tašča. Svaki, svakinje ter ostali sorodniki. liojnouejša iznajdba! Urez kvarenja blaga kemično snažonje ln vsakovrstno barvanje oblek ANTON BOC, Ljubljana Šelenburgova ul. 6.1, Gllnce-VK a P0NLADNE NOVOSTI nogavice v raznih barvah, žepne robce, čipke, rokavice, naramnice, kravate, palice, razna mila, gumbe in potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter nahrbtnike ioslp Peteline. LfuMfaito cenB (ou vodi) blliu PteSernovepn spomenika Sedem mesecev po smrti svoje len«, nage nepozabne mamice, nas je danes ob 7 zjutraj po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za večno zapustil naS ljubljeni oče, ded, brat, stric in tast, gospod si plem. Aieika-Mri gardni podpolkovnik v p., častni občan občine Rova itd. Truplo preblagega pokojnika se bo blagoslovilo v četrtek dne 6. maja ob 9 zjutraj pred hišo žalosti Miklošičeva cesta 16, nato pa prepeljalo na Rova, kjer se položi ob 10 dopoldne v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v petek dne 7. maja ob 10 v cerkvi Marijinega Oznanenja in na Rovih. V Ljubljani, dne 4. maja Dr. Rudolf in podpolkovnik Viktor Andrejka, sinova v imenu ostalih sorodnikov. i . T.ros vtake(f» dragega naznanil*. ■v .'' V1;- .V. ■ f . A .,'iAjsJ' V ponedeljek dne 10. maja ob pol 9. uri dopoldne se bodo prodali v Ljubljani na Mirju št. 11 sledeči predmeti: parna lokomobila, ca. 12 HP, električni motor 10 HP, dvigalo za opeko pri stavbah, razni stavbni materijal in potrebščine za stavbenike, dalje različno pohištvo kakor: omare, stoli, zavese, podstavki, ure, preproge, jedilni servisi i. t. d. Kupci se vabijo. Poravnajte naročnino! L Razprodafa V četrtek dne 6. maja t. 1. ob 10. dopoldan bo raz-prodajala Trboveljska premogokopna družba iz žage kupljenega posestva vlg. Muršec na Rečici pri Laškem eno popolno napravo za vodno žago (venecianko), in sicer: 1 vodno kolo, 1 voz t valjarji spodnji mehanizem, 1 lesen gater in eno krožno žago. Kupci se vabijo T Trboveljska premogokopna družba. Zahvala. Za brezprimerno požrtvovalnost in tolažbo v bolezni in ite-vilne dokaze iskrenega sočustvovanja ob priliki bridke izgube naše predrage mame, goepe Terezije Vrančič bodi tem potom izrečena vitn naša najtoplejša zahvala. — Prav posebno pa se čutimo dolžne izreči srčno zahvalo C, g. dekana Gnidovcu za tolažljive obiske, čč. gg. župnikoma Pctriču in Pod-lipniku ter g. kaplanu Raztrescnu za vodstvo pogreba, g. zdravniku iz Žužemberka za obiske v bolezni, g. nadzorniku Piraatu in vsemu ostalemu učiteljstvu, domačemu ter okoliškemu ter gg. organUtom za ganljive žalostinke doma in ob grobu ter za njihovo spremstvo na zadnji poli v tako častnem številu. Naposled se še zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za njih spremstvo, za številne izraze sočustvovanja in tolažbo I Zagradec, 4. maja 1926. Žalujoče hčerke in ostali sorodniki. Hodne kamgarne m ševijote v veflski izbiri po ugodni ceni pr najdete -vi v obl:e znani nad 50 let obstoječi ma«ufakfurni trgovini R. Miklauc, »m sW, UubUana Zunanjim naročnikom se pošlje tudi po pošti Najpopolnejši ST0EWER ' šivalni stroji zrn Mviljt. kroiače in č« vi j ari« ter za vaak dom. Preden ti nabavite •troj, oglejte ai to izrednoit pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Selenhurg. uL 6,1. Brazplaim pouk. 15 l.too jamttTo, Avstro Fiat Typ» 31 g, 40 PS, 4000 kg tovorne teže, skoraj nove, polne gume, ter Typa 15-ter, 34 24/100 HP, 1500 kg tovorne teže, ceno proda KONZERVNA TOVARNA »GLOBUS« — D. D. NA VRHNIKI. vešči vsakovrstnega pletenja, dobe stalno nameščanje. — Osebne ponudbe in dogovor pri STERŠE JOSIP — ZAGREB -Maksimirska 94. ZAHVALA IN PRIPOROČILO. Zavarovalni družbi »Commercial Union« * LJubljani sc zahvaljujem za točno in kulantno izplačilo zavarovalnine za poginulega konja ter družbo vsakomur najtopleje priporočam. Kokra pri Kranju. Franc Pestotnik. Me zamudite prostovoljne Javne dražbe v četrtek 6. in v petek 7. maja, vsakokrat ob 9 uri dopoldne — Cesta v Mestni log štev. 15 (Popovičevo posestvo). Naprodaj bodo konji (2 težka, 1 lahek), konjske opreme, razni vozovi, kočije, kosilnl stroj, več oken, vrat in betonskih stopnjic, prazni sodi, razno pohištvo, pisalne mize, kopirna preša, preproge, zrcala, svetilke, obleke, čevlji itd. — Intcresentje si lahko stvari ogledajo od ponedeljka do srede, vsak dan od desete do ene ure. •: »v-;; \ -"s-,-;;"' Po dolgem, mučnem in potrpežljivo prenašanem trpljenju je dne 14. aprila t. 1. umrla v Meranu moja srčno ljubljena soproga in skrbna mati mojega otroka, gospa Adela Bieyle rof.Szantner V globoki žalosti: KARL BLEYLE s hčerko MARION ▼ imenu ostalih sorodnikov. Stuttgart, Ljubljana, Pirna, Wien, meseca aprila 1926. Pogreb je bil v soboto dne 24. aprila ob 3 popoldne iz kapele Waldfriedhof v Stutigariu. Za Jugoslovansko tiskarno t Liublianl: Karol Če* Izdajatelji dr. Fr. Kolovee, Uradniki Fran« T«r»etfl*v,