Leto Um. StevlIRa 33. O LlaMioni, v sredo 11. febrnaria 1925. Cena Din 150 ftkil« **ak dan poaoldnt, livitai! atdslit la praaalka. — Iastrati: do 33 peti: i 2 D, do 100 vrst I D 50 p, večji mserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, rekiane, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „1 latanaki ftarod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i UpravEtttfo: Knallova nLes itev. 5, priTJeJ*. — - lafoa fttti. It Uredalstro: Knafiota alica iL 3, I. accUtrap!«. — Toietos ttcr. MT* Poštnina plačana v gotovim;. Pravice večine. Morda ni evropske države, v kateri bi se toliko govorilo in toliko borilo za pravice ljudstva, za narodovo voljo, za demokracijo, kakor v naši, jugoslovcnski državi. Zlasti opozicijo-nalne stranke, na čelu jim SLS, je neprestano povdaiiala zahtevo po ljudski samovladi, po demokraciji, po pravici narodove večine. Na vse kripljc |e klerikalno Časopisje pobijalo dosedanje nacijonalne vlade ter Ilm očitala, da so nasilne, da so manjšinske, da tlačijo ljudsko voljo In da teptajo najenostavnejše principe svobodne In moderne demokracije. In ker se nahajamo v dobi, v kateri se verjame vsaki laži in ker živimo v časih, ko osvajajo tatarske vesti tudi raznmne državljane, se jc dogodilo, da je v naši javnosti nastal do-jenu kakor da se tudi v naši državi dejansko ne spoŠtule narodova volja, da vlaia nasilje in teror ter manfšina nad večino! Kako pa je v resnici s temi stvarni!? V naši državi obstojata predvsem dve stranki, Narodnoradlkalna In Sanostol no demokratska stranka, ki zastopata enake državne in nacljonalno principe. sPčne gospodarske In socljal-ne ideale, iste metode notrrnje politike, skupne zahteve po intesralnt državni In medstanovskt. harmonični gospodarski politiki. Ti dve stranki sta že pred temi volitvami imeli dejansko absolutno večino npšega naroda za sabo. Saj je bila tudi Davidovičeva stranka izvoljena na podlagi bivšega demokratskega programa, to je na podlagi državnega in narodnega edinstva Jn ie Šele pozneje, v ioku svojega parlamentarnega delovanja prekinila s to, od ljudstva j: poverjeno državno in naci-jonalno politiko ter se priključila Stepami Radidu. Pri sedanjih volitvah si Je portlka Narodnega bloka znova osvofla večino našega naroda. Ta večina je tako velika, da zadostuje, ker je kvalificirana, Pomisliti moramo, da so za politiko Narodnega bloka glasovali najbrliši sinove naše države, oTomna večmn nrse inteligence, najboljši kmetovalci srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda, pridobitni sloji, omtadtna. sploh vsi, ki so v m 5! državi p reši n leni z narodnim idealizmom In ki ustvarjajo resnične dobrine sp!o$noljudskega napredka. Ta večina je nadalle kompaktna, ona obstoja iz vseh delov njrše države in jugoslovenskega naroda. Radi te kompaktnosti je ta večina še posebc kvalificirana: saj predstavlja dejansko enodujše v vel'kem državnem In nacl-lonalnem idealu! To število nagega naroda je treba sedaj spoštovati! Tej večini se je treba pokoriti, njo moramo priznati, ker tako velevajo osnovni principi demokracije in modernega ljudskega razvoja ! Kaj pa je na nasprotni strani? Konglomerat ,z vseh vetrov združena opozicija nenačelnih matkontentov, maiih mandatolovcev, velikih demagogov, brez skupne državne in nacijonal-ne ideje, brez podrobnega, stvarnega, gospodarskega in političnega programa! Ta manjšina je samo številčno precejšnja, takn stvarno, v smislu pro- j grama ie tako neznatna, da absolutno j ie prihaja v poštev, da jo vpoštevamo | 3ri nadaljni naši državni in nacijonami ter gospodarski politiki. Večina, in si-Ter kompaktna večina našega narorfa >d Triglava do Vardaria, večma z enotirni državnim in nacfjonrtnim projrra-nom Ima pravico, da vlada v naši državi in da vodi usodo našega Jugosto-vens^ega naroda. Nadvse značilno fe, da pobomikt demokracije, da vePM kričoxf In zga-rarfl, ki so toliko vp?H o nasilju, teror-la, nepoštenju, strahovladi, nočejo priznati demokracije, da se ne maralo vkloniti pred mogočnim dejstvom re lacljonalne In državne večine v našem narodu, da to večino In njene po borni-%• blatijo z demagogijo, z lažmi o terorja In nasilstvih, za čemer se skriva samo neprikrito sovraštvo do prave Mudske vo'je In narodove večine v nähern nahodu. Opozicija postavljena na laž. Poražena opozicija je skušala begati javnost z gorostastnimi lažmi o svoji zmagi. — Danes priznavajo že vsi trezni listi, tudi oni, ki Narodnemu bloku niso naklonjeni, da je njegova zmaga definitivna. — Nove volitve na Hrvatskem niso izključene. — Vse klerikalne nade, da se tigri dokopljejo do vlade, pokopane. — Beograd, 10. februarja. (Izv. Ob dvor, kjer poroča kralju o izidu seje. 12.) Danes vlada v Beogradu popolen mir. Ncrvoznost, ki je nastala med pre* živalstvom radi volilnih rezultatov, se je danes polegla. Efekt, ki ga je skušalo opozicijonalno Časopisje doseči s tem, da je začelo v tisočih in tisočih poseb* nih izdajah od zjutraj do pozno v noč slepiti javnost o dozdevni zmagi opozi* cije. je dosegel popolen negativni uspeh. Dejansko je bila javnost trenotno zbe* parni in je verovala tem lažem. Danes je solidno in trezno časopisje, i udi ono, ki ne zagovarja popolnoma vlade Na* rodnega bloka, z največjo točnostjo ugotovilo, da je zmaga Narodnega bloka sigurna in da je treba računati z vla* do tega bloka. Tudi te laži, kakor vse med volilno borbo, so pokazale opozU cijo v vsej njeni moralni nagoti. Danes ob 11. dopoldne se je sestal ministrski svet na daljšo sejo. Ta ob 12. še traja. Na dnevnem redu je novo« ustvarjena politična situacija po volit* vah. Ministrski svet ruzpravlja tudi o dc'ovnem programu za narodno skup« sčino. Sestavi se vladna deklaracija na skupščino, ki bo ze?o kratka, a pomen* ljiva ter bo po vrstnem redu navajala zakone, ki jih ima narodna skupščina rešiti. Ker ima Narodni blok v skupsci» ni zas'gurano absolutno večino, bo skupščina neovirano in pošteno rešila vse aktualne zakone, ki so v sociialnem. gospodarskem in finančno * političnem oziru nujno potrebni. Po seji ministrskega sveta odide mi* nistrski predsednik Nikola Pašic* na Z ozirom na še vedno se šireče vesti, da je vlada ostala v manjšini, je danes dopo!dne izjavil notranji minister Boža Maksimovic vašemu dopisnika: »Število vlad.nih poslancev, odnosno Narodnega blcka se ie poveča! Ugo* tovljena je, da so nekateri predsedniki volilnih komisij tendenci jo z no sestav* ljali volilne rezultate v korist Radičevi stranki in tudi ostalih opozicijonalnih strank!« Iz vladinih krogov prihaja infonna« cija, da ni izključeno, da bodo mandati nekaterih članov HRSS. osobito onih, ki so kompromitirani v Radicevem pro* cesu, razveljavljeni. PoHtični krogi pričakujejo danes, da poda demisijo neizvo^eni hrvatski mi* nister trgovine in industrije dr. Sur« m i n. Vladini krogi k temu trde, da mi* nistrski predsednik te demisije začasno ne sprejme. Kako so postopali eksponenti HRSS predsedniki volilnih komisij na Hrvat* skem. ima vlada zbran že precejšen ma» terijai. Na nekaterih voliščih so dovo* Ijcva'i, da so Radičevi agentje direktno pred vo'Pnim lokalem terorizirali došle voHlce. Ni izključeno, da se na Hrvat* skem ve'itve razveljavijo in razpišejo nove, pri katerih računajo, da bodo ra* dičevci znatno nazadovali. Vsekakor je treba ugotoviti, da je položaj Narodnega bloka trden in da nima opozicija n;kakega upanja, da bi se dokopala do vlade, osobito ne kleri* kalci. • 1 Porazen vtis volilni Odločna izjava notranjega mini tatov. — Velikarska — Beograd, 10. februarja. (Izv.) Minister notranjih zadev Boža Maksimovic je snoči sprejel zastopnike tiska ter jim je na razna stavljena vprašanja jdede volilnih rezultatov decidi-rano izjavil: V prvi vrsti moram zavnrti Izjavo ljube Davidovič\a, češ da niso točna poročila notranjega mmlstrstva o vollln'h rezultatih, t. ]. da vlada nI dobila večine, marveč opozicija, čudno je, od kod ima opozicija take informacije, da mora to tako pozitivno trditi. Treba je vedeti, da volilni spisi niso stvari, nad katerimi mi gosnodarino. Volilni spisi so izven naših rok in posesti. Tako je tudi določeno v zakonu in kako je potem rnoeroče, da bi mojrla vlada pomrediti volilne rezultate? To se tudi ne da. ker so volilni rezultati protokolarično konstatirani v prisotnosti zastopnikov vseh interesiran:h strank. Kako bi torel mogli biti vhdl-na poročila o volilnih rezultatih falsl-fclrana? Iz vofHn?h spisov bo razvidno, zli imamo mi prav aH opozicijo! Moreni točno izjav:ti, da so naša poročUa o volilnih rezuiiatm bila večkrat verificirana in izdana na temelju volanih spisov, torej so ta poročila, temelječa na votli nih Spisih, avtentična. Kakšen interes naj bi imela vlada mistificirati javnost, ko postane potem tekom 24 ur vse odkrito izi lasno! Glede zznage Narodnega bloka je Vsem kievetnikom naše državne in nacijonalne misli pravimo: uklonite se pred novo večino, pred kompaktno Idejno In številčno nacljonalno veČino našega naroda, spoštujte narodovo voljo, ljudsko prepričanje, upoštevajte svete državne In nacijonalne ideale našega naroda m nehajte z vašo k le vet-nlško kampanjo proti splošnoljudskim svetinjam! Živela demokracija nove jugoslo-venske nacr*™alne »o državne večine! stra o pravilnosti volilnih rezul* poparjenost opozicija notranji minister Božo Maksimovic izjavil : Vlada razpolaga s 162 mandati. Na ta način je popolnoma aVreditirrna, da lahko začne svoje parlamentarno delo. Na povsem legrlen način je narod izreke! vlad! zaupanje. Vlada je popolnoma zadovoljna z volilnimi rezultati. Ce opozicija trenotno ni zadovoljna z volilni-nimi rezultati in jih skuša izmenjati z drugačnim, je to zelo naivno. Vlada javnosti ne more mistificirati glede volitev, ker bi bil to ze!o slab njen uspeli, ko bi se potem v 24 urah izvedeli drugačni rezultati. Jutri ali nocoj dobi javnost točno obvestilo, da so bile vesti opozicije, vržene kot bomba, neresnične. Odgovarja taktiki opozicije, da jc začela nekaj trditi, kar ne odgovarja stvarnemu položaiu. Kakor so popre-je trdili o dokumentih, ki so b?fi objavljeni proti Padiču, da so izmišljeni, tako so začeii sedaj opozicijonalci širiti vesti, da so voWni rezultati iznvšM^m. ker govore v prilog Narodnemu bloku. Drugih argumentov proti volitvam nimajo. Zastopniki tiska so dalje vprašali notranjega ministra: »Knj namerava vlada storiti po volitvah? Ali se nadaljuje kazensko postopanje proti Radiču in tovarišem? Ali se mogoče to postopanje ustavi?« Notranji minister je odgovoril: »O tem bomo govorili pri drugi prllikL« Glede volite samih je notranji minister iziavil. da so volitve r vsej državi potekle v popolnem mira in redu. Ce so bile kje kake praske, so bile samo odmev lokahvh razmer tn so ostale brez vs?k?h resnih posledic — Beograd, 10. februarja. (Izv.) Doscdrnj! rcznftati skupščinskih volitev porazno delujejo na opozicijonalnl blok. To je očividno tudi iz opozicijo-nalnega tiska, ki skuša veliko zmago Narodnega bloka z a temni ti z lažojivinu poročili in izmišljotinami. Opozicijonalnl blok je segel po popolnoma novi taktiki. Dnevno izdajajo opozicijonalci v vseh glavnih mestih države večkratna izdaje svojih listov, s katerimi skuša o udušiti porazni in žgoči vtis nedeljsk i volitev oz. zmago Narodnega bloka. Ljuba Davidovič je zače! trditi, da so številke, ki jih objavlja notranje ministrstvo, ponarejene in da je nasprotno opozicijonalnl blok na celi črti zmagovit. Temu nasprotno je primerno odgovoril notranji minister. V vseh vrstah opozicije je opažati velikansko poparjenost in zbeganost. Nejbolj so poparjeni srbski zemljoradniki, ker je pri vo-litvch propadel njih voditelj Voja La-zič, ki je v parlamentu vedno bil načelen nasprotnik vsake vlade. — Beograd, 10. februarja. (Izv.) Ministrstvo notranjih del je snoči izdalo uradni statistični pregled o rezultatih nedeljskih volitev. Po tem še nc popolnoma definitivnem statističnemu pregledu se razdeli 315 mandatov narodne skupščine na posamne stranke v temle razmerju: Radikali 141, samostojni demokrati 22, Radičeva stranka 68, Davldovlčevi demokrati 3S. Slovenska klerikalna stranka 10, Jugoslovenska muslimanska stranka IS, zemljoradniki 4, Neinci 5, samostojna kmetijska stranka 1 in džemiiet 1. Tedaj skupaj 314. K temu poročilu je treba pripomniti, da po volilnem kompromisu, ki je bil sklenjen med narodno radikalno stranko in samostojnimi demokrati, imajo radikali odstopiti ! mandat v ; Dos.i: samostojnim demokratom (posl. pop Kecmanovič) in l mandat v Vojvodini (dr. Milic). Na ta način bi dobili samostojni demokratje v narodni skupščini 24 mandatov. Ker je l mandat v mariborski oblasti še sporen in ni izključeno, da pripade SDS, lahko število mandatov SDS naraste na 2*V Dalje računajo, da bo narodno radikalna stranka džemijetu izpodbila še zadnji mandat, tako da ohrani svoje število 141 in da džemijet sploh ne pride v narodno skupščino. Spornih je še več drugih mandatov in je računati, da bo Narodni blok po končnem definitivnem Štetju razpolaga! v narodni skupščini z najmrnj 166 glasovi, če ne mogoče tudi s 169 glasovi. Kriza v Davidovicevi stranki. — Beograd, 10. februarja, (fzv.) (Izv.) Pred otvoritvijo narodne skupščine, ki se sestane v prvi polovici meseca marca, se konstituirajo posam-ni parlamentarni klubi, tako tudi Da-vidovičev. Za prvo sejo tega ktuba vlada v političnih krogih napeto zanimanje, kajti znnno je. da ie sedaj po- i novno izbruhnila kriza v Dividovičevl stranki in da krilo Koste TimotiJeviča uikakor nI pripravljeno povsem kloniti pred Davidovičevo taktiko In se ž nilm solldrriziratl. Kosta Tlmotijevič šteje okoli 10 somišljenikov In nI IzklVi-čeno, da ti pristopijo v samostojno demokratski khib. Med nezadovoljne?! nad polUiko ljube Davidovlča se nahaja tud! bivši zim°njl minister dr. Voja Marlnkovič. Tnko bo pokopana 5e zadnja nada opozicije, ki je bazirala vso svojo razdiralno ool-tiko na Davi-doviču. S tem ho deflnltlvno odločena zgodovinska borba med pristaši jugo-slovenske misli In njenim! zagrizenimi nasprotniki. Bliža so trenoiek. ko naš narod od Trlg!a\-> do Vardaria spoznr», da j-3 njegova rešitev in bodočnost samo v močni edinstveni Jugoslaviji. LAŽI OPOZICUONATNEGA TISKA V ZAGREBU- — Zagreb. 10. febr. (IzvJ Kakor drugod, tako je tu Ji v Zacrcbu opozlcijonahd tisk razširi! ves:i o vo'Ünä zmaci opozicije. Te vesti sd sirili = Slobodna Tribuna«. »Hrvat« in -»Jmarnjl List*. Zagreb Je bil radi teh vesti zelo vznemiriei». Povsod fe nastala n^onjentirrnost. Snoči okoli 22. je nato »Riieč« objavila uradno poročilo o zmagi Narodnega blcka. Ta obliva \c vp'i-vela zelo ugodno. »Riječ« Je bi'a takrj razprodana v več tisoč izvodih. Spfošr- smatrajo po s: o p n nje opozici'onaincga tiska za manever, da prihrve opoziciji svoj keta-strofctlnl poraz. Policijsko ravnateljstvo fe prejelo navodla da mora take liste v ao~ dot* zapicnitL (Upamo, da po vsem tetu tudi n^A -.'iO:: 5 'enec« na bo "eč bom-bardirai Ljubljačnov s sv.jini posebnimi xid. jami, kak.^r včensj Op, urwd.) UGODI :: VTIS VOLITEV V INOZEMSTVU. — Beograd Kbruaria. Ozv.) l'f ročila o izidu s*::;7>*či:ish.h volit t v je irro- zemstvo povsod sprejelo i največjim zado* Ičcnlcm. Glavna naglasa Inozemstvo mirni in svobodni značaj vol fev, čeprav fe op*j-zlcija javnost vidno maitretirala ; ves;/?;/ o terorju in vladm n nasäja. Danes dopoldne je i:a!ljansKl poslanik Bcdrcro izjavil Vašemu dopisniku, da jc lahko Italija zadovoljna z volilnim rezultatom v JuKoslavij:, ker so viltve .rasöcuralc vladi Narodnega bloka večino & pomoči* katere se bo neovirano nadaljevalo deY> zb'..:.::je .>r>ei> narodov. Jugosfovensko-lta-iijanska konferenca se nadaljuje dne 15. t. m. v Benetkah. Poslanik Bodrero je d.-, konferiral s predsednikom r.a§e delegacije dr O. Rybafem. Borzna poročila« Dinar v Curihu 8.48. Ljubljanska borza. LESNI TRG Deske 25 mm, morite, frco meja: Maxo 560; frizi hrastovi, od 4—9 od 25—60, f. in II. vrsta, frco Postojna: denar 1340; re-meijni, 70/S0, 80/80,. 35/70, frco Podbrdo: blago 5S0: madciri 75X225 mm, paral, na živ rob, pričel}., frco Postojna: denar 600; bukova drva, 1 m dolžine, na pol suha. frco nakladna postaji, 2 vagona: denar 19, Maj i 20, zaključek 19. 2ITNI TRO ršenieu, bučka. par. Ljubljana, blag<. 560: pšenica domača frco Ljubljana: denar i 47.". blaco 510; otrobi pSenični, fini, jura-vreče, b n fco» vag. Ljubljana, blago 240; otrob:, p-cnični. fini, poljutra vreče, pol pt-pirnate vreče. fco. Postojna, trans., bla^o 250; koruza, nova, februar, par. Ruma, bla« go> 215; koruza, nova, promptna. fco. Po* stojna. trans., blago 275:koniza, nova, dob. marc, fco. Postojna, trans., Mavjo 290; koru* za, nova, dob. april, fco. Postojna, trans., blago 2^5: koruza, nova, dcf.. umetno va* sena. fco. Ljubljana, blago 250: činkvantin. prompten, fco. Postojna, trans., blago 340: rž, par. Ljubljana, blago 490; oves, srbski, per. Ljubljana, blago 330; ovea, bački, r<<--tan, loco Ljubljana, bla^o 365: proso, prek* mursko, fco. Dolnja Lendava, blago 300; fi* žol, ribničan. čiSčcn, b n, fco. Postojna, trany sit, denar 340: fižol, koks, Ia, Štajerski, b/u, fco. vag. Postojna trans., blago 525: fižol. mandajon. čiščen, b'n. fco. vag. Postom.*, trans., blacjo 465; kromnlr, bc!:. fco. d 'c; " ska postaja, blago 157.5: krompir, rdečkast, «.emeski. fco. štijerska postaja, blago 185; moka, pšenična, fco. Veliki L^čkerek »0« b;v za, blago 730. EFEKTI 2H^l drž. renta za vojno škodo 13-;—132}» 7% in vest pos. iz L 1921, 64, Celjska pos 2^9—212. Ljubljar:^-- !.r-dftna banka 2.55. Merkantilna banka 115—116—113. Prva brv. Stedionica 892—900 Slavenska bsnka 73. Strojne tovarne In livarne 132—146, Trbo-veljska premotjokopna družba 390—4-}5. Združene papirnice 100, Stavbna dr. 280-29 ), -i ■•; kr. dež. nel oos. iz !. 1*1! 221 22}4~22%. Zagrebška borza. Dne m. febrnaria. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.73—11.S3, Prasra 170.50—180.50. Pari2 32?—333, New-york 60.65—61.65. London 290.75-, 39J..75, Trst 251.25-254.25, Berli.i 14.^5—14 595, Dunaj 0.0?515—0.08715. Efekti: 7v": invest ?os. 1921. 64— 65, 2J^^ drž. renta za ratnu Stetn 139—140. Ljubljanska kreditna 24j—2-t£. Centrala? banka 25—27. Hrv. esk. banki ImS—109, Kreditni baika Z^b. 118—122. Hipotekama banka :9.50—60.50. Ja« prevare, pomislite na neverjetno drzne laži tega lista, s katerimi vas dnevno vara pod sls* pHoo krinko boja za ljudske pravice! Večina Je tu, to večino pr^in.a en državni in nacior.ulni *4eul, ta večina obstoja iz naj-holflin sinov našega neroäu! Danes piše n pr. »Slovenec«: »izid vo.iiev pač ni odsev prave, nepotvorjene ljudske volje.« Na dru gem mestu pa pravi v is^em uvodniku: »Oavtri odbori bodo končali svoje d^lo šele danes, vendar je na rezultatih, kakor so nam znani, nemogoče ka) izpreme;iLi.* In vendar laže ta list še danes, da so uradni podatki notranjega min.s.rsvva nepravilni, predvsem pa vam fantazira o »strašni volilni borbi«, o »strašnih nasiljih In goljufijah prt volitvah!« Piše n. pr. za Slovenijo, kar vendar lahko pr« sodiLe sami, da je pri nas igral veliko vlogo denar in volilna sleparija ter sila, ko sami veste, da vse to nt res in da so vol. t ve potekle prtpolnomu mimo in z neravnost vzorno disciplino ter svobodo, kakršne n. pr. klerikalna stranka nikdar ni dovo.ila naprcdn.akom, ko Je b.lu na vladi, recimo v bivši Kran4ski, ko napredni ar.iuiorji v klerikalni vasi n.ti a g.tiran niso smeli in so Jih kUrikulni. podivjani knseti sprejeli z noži *n vilami! Pro sveta. Repertoar Narodnega gledališča v L'uYjanL DRAMA: Začetek ob 20 zvečer. Torek, 10. februarja: Zaprto. Sreda. 11. fcbraurja: »Izgubljene du^c«. D. Četrtek, 12. februarja: Zaprto. (Generalka.) Petek, 13. februarja: »Rosmersholm«. Pre<> mijera. Red F. Sobota, 14. februarja: »Striekove sanje«. C. OPERA: Začetek ob pil 20. zvečer. Torek. 10. februarja: Baletni večer N. Kir» sanove in A. Fortunata. Izven. Sreda, 11. februarja: »Jcnufa«. Red C. Četrtek. 12. fcbrrarja: »Traviata«. Red B. Petek. 13. februarju: Zaprto. Sobota, 14. februarja: »Don Juan«. Red A. Nedelja, 13. februarja: Ob 15. uri popoldne »Trubadar« Ljudska predstava pri zni/a« nih cenah. Izven. — Šentjakobski gledališki oder v Ljub* Ijoni. Florjanska ulica 27/1. Začetek ob 20. zvečer. Sobot«, 14. februarja: »Vražja misel«. Nedelja, 15. februarja: »Vražja misel«. — Uspeh dirigenta Taucha na Angleškem. Dirigent češke filharmonije v Pragi Vaclav Talich, Ljubljančanom dobro znan. se jc vrnit domov z Angleškega, kjer je dosegel velike uspehe zase Fn za čeSko glasbeno umetnost sploh. Engagement je bil določen na 10 dni pa se je podaljšal na cel mesec in samo TaÜchove pražke obveznosti so bile vzrok, da se jc Se vntl, sicer b! ga bili Anglež! Se zadržali prt sebi. Kritika obČu-dnje izredno TaMchovo dirigentsko nadarjenost in ga stavi v vrsto največjih svetovnih dirigentov. Tekom enega meseca ie priredil 20 koncertov, ki so vsi sijajno uspeH. — Socialna misel. 1. številka letnika 1925. prinaša to-le vsebino: Pot v p-epad (Nemesis); Ideja in nasilje (Catholicus), Značaj oligarhije v Jugoslaviji (Fran Ičade-šček); Italijanska ljudska stranka v boju za demokracijo (Engelbert Desednjak); Borba med reakc'io in demokracijo rred franzoskl-mi katoličani (Janko Kralj) Knjige In revije, —. Zavod Italijanske knttnre v Pragi otvaria tečaje za poduk italijanščine in za predavanja o Italijanski literaturi, zgodovini. ! gledališču itd. Zavod priredi tudi informačni j kurz za potovanje v Itali;o. — Dr. Frcn Gosti: Mister!) duše, poljuden pregled psihijatnje. Splošna knjižnica, zvezek 47. V LJubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 276 strani. Cena broS Din 35, vez. 42. — V neben i medicinski stroki ne vlada med narodom — tako med priprostimi. kakor med izobraženimi — toliko nerazumevanja In napačnih nazorov, kakor o duševnih boleznih. Zato }e velikega pomena knjižica, ki v poljudrn in mikavni obliki opisuje in razjasnjuje po-satnne bolezenske oblike, kaže nevarnosti, kt :z njih lahko nastanejo za bolnika in njegovo družino, za Imetje in življenje. Opisuje nadalje zavode in njihov ustroj, podaja pravila za oskrbovanje bolnikov v teh In na domu. Največjega pomena so bolH, bolezenski popisi in zgledi, povzeti največ iz pisateljeve prakse aH od raznih drugih priznanih avtorjev. Ti Istiniii, mnogoštevilni slučaji razjasnjujejo najbolje in najlnstruk. tivnejši podano snov. Zelo obzirno razpravlja knjižica o alkoholizmu, o njegovih mnogoterih zlih posledicah, o umoboi-nos.ih In zločinih, ki jih povzroča. Ti odstavki bodo zcio dobro služili kot podlaga za protialkoholno predavanje. Umevno je, da v ozkem ok\ irju knjižice ni bilo možno podati vse psihijatrlje,da so mnoga po. glav ja Iz nje le na kratko omenjena in označena, da so zlasti razna teoretiška poglavja predvsem odpadla. Kar pa }e podano, obsega vse najvažnejše in najpotrebnejše o tej vedi za lajtke. In podano je v vsakomur umevni in zanimivi obliki Da %e vidi zanimiva vrsta obravnavanih poglavij, med Katerimi so mm Ka izredno aktualna, poda-j.mo nekaj nviovrv teh pogavij: Zgodovinski pregled razvitka psihijatrije, oskrba umobolnih doma in v zavodih, strežba in nadzorovanje bolnikov, vzroki umobolnosti, umobolnosti pri nosečih, porodnicah ter v klimakteriju, motnje uma, čustva In volje halucinacije ,dejtnja v nezavesti In za-mračenju, epidemska blaznost, idijotizem in imbecilnost, starostna dementnost, shicofre-nija, manija in melanholija, alkoholizem In alkoholske blaznosti, zli nasledki pijance \anja, navadna in patološka pijanost, kronični alkoholizem, delirium tremens, razne Ed. Rice Bitrroughs: Warzanoo sin 6> Oba moška sta hitela skozi fcostio grmičevje proti kraju, od koder sta slišala samoten strel. Črnec ni bil oborožen, ker Morison Baynes v njegovo zvestobo ni imel zaupanja in mu puške nI zaupal. Sele sedaj, ko sta se že približevala cilju in ko se je prepričal, da se je tudi v duši črnca vnel močen plamen sovraštva proti Malbibnu, mu je izročil puško v zavesti, da se v najkrajšem Času prične oster boj. Vsaj on sam je nestrpno pričakoval ta boj, ker je želel, da se maščuje. Zase je obdržal le samokres, ker je bil tudi izboren vtrelec s samokresom. Ko sta Morison Baynes in črnec polagoma prodirala naprej, sta naenkrat zaslišala celo vrsto strelov, nato pa zopet posamne strele in divje upitie. nakar je zavladala ponovna tišina in molk, kar pa je bilo strašnejše, kakor pa streli. Morison Baynes se je trudil, da bi pospešil svoj korak, toda džungla je bila v teh krajih gostejša in pota bile njiju sile že popolnoma izčrpane. Prišla sta na malo gozdno zaseko blizu velike reke, na prav tisti kraj, kjer je nekdaj stala velika zamorska naselbina domorodcev, ki pa sedaj razpada in jo zarašča gosto grmičevje in visoka trava džungle. Sredi ulice te naselbine, ki Je bila poraščena z gosto travo, je ležalo mrtvo truplo Črnca s prestreljenimi prsi. Truplo \e bilo sicer še gorko. toda v njem je Že ugasnila luč Življenja. Morison Baynes in njegov spremljevalec sta se previdno ogledovala na vse strani, ako bi morda nekje ne zagledali živo bitje, toda nikjer ni bilo nikogar. Zato sta ostala mirno in tiho na istem mesta in napeto poslušala. Kal more to biti? Od reke so prihajali glasovi in udar vesel, ki so pričal io neki hitri vožnji po vodi. Morison Baynes je z vso naglico preletel Izumrlo naselbino in hitel k robu džungle, ki je se* gala prav do rečnega brega. Črnec je belemu možu zvesto sledil in ga Je čisto prostovoljno pripo-znal za svojega novega gospodarja. Vzajemno sta se podpirala, zlasti kadar sta morala skozi gosto slabejša, kakor kjer koli drugje. Cesto je obvisel grmičevje. Končno sta prispela na breg. od koder v gostem grmičevju, cesto je padel preko skriv- sta mogla zagledati Malbihnove čolne, ki so z vso ljenih iz zemlje štrlcčih korenin. Pogostokrat sta urnostjo pluli proti Malbihnovemu taborišču. Cr-zablodila v zagate, odkoder sta se morala zopet nec je svoje tovariše takoj spoznal vracati» da nista zgrešil« prave stezt. KoučM.sol »Kako bi mogla «fclva prtu čas vodo?« ja vprašal Morison Baynes svojega zvestega spremljevalca. Črnec je odločno skomignil z rameni. Ob reki ni bilo nobenih čolnov. Reka pa je bila tudi tako široka, da bi je ne bilo mogoče preplavati, tudi najboljšemu plavalcu ne. To bi pomenilo pravi samomor. Tudi je bilo v reki polno krokodilov, ki so z vso slastjo lačnih zveri prežali na vsako živo bitje, ki je prišlo v njihovo bližino. Toda ostre za-morčeve oči so čez nekaj trenotkov zapazile predmet, ki jc ležal nekaj korakov od brega. Bil je to čoln, na katerem je Meriema na svojem begu pre-veslala reko In katerega je Malbihn pustil mirno ležati v senci ogromnih dreves, ki so s svojimi vejami segale daleč na reko. Črni mladenič je prijel Morisona Baynesa za ramena in mu pokazal čoln, ki ga je zagledal. Anglež je le s težavo zadrževal vsklik veselega presenečenja. Naglo sta oba hitela po bregu navzgor proti čolnu. Črnec je hitro zagrabil za vesla in Morison Baynes je ostro odsunrl čoln od brega. V naslednjem trenotku je čoln kakor bister jastreb letel preko reke tn bil usmerjen proti taborišču Malbihna. Na sprednjem koncu čolna je sedel Baynes in z ostrim pogledom opazoval vsak gib Malbihnove družbe. Čolni so pristali k brecu in prvi je izstopil Malbihn in se z resnim pogledom ozrl na reko nazaj. Zapazil je, kako se bliža bregu neki drugi **4 Čoln, in to ga je nekoliko vznezniri- ■lkohotoke blaznosti, alkobo' in zlcCmi, morfinizem in kekainizem, božjust in bož-jastuikt, paranoiki in kveruhnti, progresivna paraliza, simulacija blaznosti, psihopa-tlla. Zato priporočamo knjižico katere cena ie vzprlčo njene obsežnosti izredno nizka, vsem izobražencem (tudi juristom ho radi ozke zveze urnobolnosti s Kriminaiisti-ko in drugimi Juridičnimi vprašanji v nji marsikaj dobrodošlo), a tudi in posebno la-jiku in preproatemu narodu, med katerimi je, kakor že uvodoma omenkno. razširjeno toliko predsodkov, napačnih p> jrnov. „e-lo vraž gkde umobolnih, pa tudi radi ve-levažnih pozlavij o alkoholizmu. Zlas.i naj je ne pepresa nobena učiteljska in pro-svetna knjižnica. Nič manj važna pa Jc knjiga tudi za učitelje in duhovnike, ki so zlasti na deželi mnogokdaj edini svetovalci ljudstva v takih kritičnih hipih zamrač^nja duha in žalostnih posledic alkohoLznui — Todeucz Zie!*nskl: Aniični ii mcilr.i svet. Splošna knjižnica — znans.vcna zbIrka. Zvezek VII. V LJubljani 1925. Zak>2.U Zvezna tiskarna in knjigarna, 101 stran velikega S*. Cena bros. Din 35. Vez. Din 45. -Knjiga obsega osem predavanj, ki jih Je imel znameniti poljski učenjak svoje dni pred abtturijcnti srednjih sol v Petrosra du in obravnava razmerje antičneca, prid vsem grškega duševnega sveta do prolle-mov, ki se pojavljajo v moderni človeški družbL Za slovenski knji/ni ug jj popolna novost, ker je prva slovenska knjU^, ki s Širokega stališča odpira kulturnozgodovinske perspektive in obravnava kulturnozgodovinske probleme: zato bo d. brodoSeJ brevir vsakemu mislečemu in raz;ni5 jnjo-čemu Slovencu. Posebno aktuclnost ji d >-je stališče glede nalog in oblike »rednjiu šo), zato bodo po njej rad; scgH val, ki se zanimejo za problem srednješolske reforme pri nas in jo bodo z zanimanjem In ulitkom čitali, pa naj so že prijatelji ali nasprotniki tega ali onega srednješolskega tipa. Izvoljeni poslanci Samostojno-demokratske stranke. V Sloveniji: RtbttVef za ?nme In rudnike dr. Grezor 2 er Ja v In dr. Ljndevtt Pivko. Na Hrvatskem In Slavoniji: a> zagrebška županija: pravosodni minister dr. Edo L u k i n i č, Valcrijan Pri biče v ič ln dr. OliŠa T a d i č, prejeli 27.590 glasov (preje 20.748). b) modruškoreška županija: dr. Sr-gjan B u d i s a v 1 j e v i č in dr. M ib.n P o-povlč, 17.R43 glasov: c) DSkokrbavsks županija: prosvetni minister Svetozar P r I-bičevlč. dr. .M e t I k o S. dr. Gj. Bran-kovic, Stcvo Kalembcr in Stevo Obradovlč, 32.000 glasov; d) varaž-dinska županija: minister dr. Kri z m an; e) bjclovarskokrižcvačka županija: državni podtajnik Večeslav Wild e r, f) požc^k.i županija: bivši pokrajinski namestnik Jurjj De m et rov I č; g) virovitiška županija. bivši hrvaški ban in minister na r. dr. Ivan Pa leč c k in h) sremska županija: bivši prometni rrfnister dr. Sviiislav Popov I č. V Dalmaciji: minister dr. G ris o g o-n o In odvetnik dr. Mirko T r i p a 1 o iz Splita. V Vojvodini: dr. Dušan Boškovič. V Srbiji: Dimitrije Dimitrije v Ič in GHgorijc B o 2 o v i č. Po sporazumu z radikali se odsU-pi po en mandat v Bosni in še l mandat v Vo) vodinl samostojnim demokratom. Ker Je v mariborskem voTIlnem okrožju sporen tn klerikalen mandat. Je mogoče, da pride le dr Lipoid v poštev, tako bi samostojni de-mokratje v novi skupščini razpolagali s 25 mandati. Zmaga samostojnih demokratov Je za Slovenijo Se pomembnejša, ker so samostojni demokratje dosegli števTo mandatov, ki nadkriljujc klerikalne tigrske glasove, tako da so klerikalci izk'jucenl Iz sodelovanja v vladi In bodo morali jesti grenki kruh opozlelic. »Sfovenee« se Je svoječas-no, ko je bil leta 1924 dr Korošec na vlndi, kruto norčeval s samostojnimi demokrati, ko so bili v opoziciji, sednj so vloge za do-glcdcn čas izmenjane! O sodelovanju klc rika'lev v vladi se je včeraj min. predsednik Pašič lakonično, a pravilno izrazil: •O tem ne bi nič! S klerikalci ne želim nlkaklh pogajanj!. = Tretja stranka v Ameriki. V krhkem bo zborovala v Chicagu takorvana tretja ali »progres;vna stranka«, ki je prt zadnjih predsedniških Volitvah vzeia obema zgodovinskima strankama A:H milijona glasov. Stranka se pripravlja za volitve 192S. Trm* tt r1 n ■ ■ - ■ -. ■ lo. Med tem pa se je izkrcalo tudi njegovo spremstvo in opazovalo Baynesa in njegovega spremljevalca, ki sta se bližala bregu. Po vseh okolnosf.b sodeč. Čoln sredi reke Malbihnovemu taborišču ni mogel biti nevaren, zakaj v njem sta sedela samo dva človeka. Malbihn ju je začudeno opazoval. Kdo bi mogel biti ta bcloko^ec? Ni ga poznal, dasi se je Bavncsov čoln nahajal že blizu brega in so bile poteze obeh došlecov popolnoma jasno vidne. rTden izmed Mal-bihnovih črncev jc prvi spoznal svojega prijatelja, črnega mladeniča, ki je bil v Baynesovcm spremstvu. In sedaj je tudi Malbihn razumel, kdo bi mogel biti ta odločni Človek, ki je njega z vsem naporom zasledoval preko vode. Zdelo se mu je skoraj nemogoče, da bi bil to prevarani Morison Baynes, ki je kaz^l strah celo v zastraženem taborišču, zlasti kadar je postala tema. Sedaj pa se je odpravil celo na nevarno pot skozi divjo džunglo z namenom, da izsledi njega samega, junaškega Malbihna. Malbihn ga je spoznal kljub temu. da ie bil Baynes zamazan, s krvjo oblit in da je bila njegova obleka raztrgana v cunje. V njegovem bledem in izmučenem obrazu jc videl strast, ki je lala Angležu moč in odločnost, da je brez oddiha in počitka po najnevarnejših potih divje džungle zasledoval prebrisanega Šveda, Stev. 33 »STO VC N SKI NAROD« dne 11. februarja 19». Stran 3. Dnevne vesti. V Littbiiani dne Pomožne čete klerikalcev« Klerikalci imajo v Ljubljani nekaj nad 2000 svojih volilcev. Ker oprti zgolj nase niso mogli zmagati, so iskali za* veznike. In našli so jih. Vse, kar mrzi našo svobodno državo, je vstopilo v njihovo službo in se jim odinjalo. Na čelu te pisane družbe so bili seveda Nemci, ki bi raje imeli danes nego jutri, da bi razpadla naša država, in zato služijo, če treba, tudi hudiču, samo ako jim jamči, da bo delal proti Jugoslaviji. Ob bok klerikalcev so se seveda posta* vili tudi vsi oni, ki so svoje slovensko srce odkrili šele ob prevratu; prišli so v Ljubljano in tu dobili svoje toplo gnezdo, a še vedno sanjajo o onih bla* ženih časih, ko so bili lakaji in hapci Avstrije, ki jim je obvladala vso njiho* vo čustvenost. Vse, kar pri nas danes se misli avstrijsko in pretaka grenke solze nad usodo »prejasne« habsburške rodbine, vse to se je v nedeljo zbralo, da podpre klerikalce. In značilno je, da korakajo na čelu te avstrijakantske ko* horte intelektualci v najuglednejših po* sicijah, dočim je naš mali človek, dasi vzgojen v avstrijskem duhu, že zdavna vrgel preko krova zastarele nazore, ki niso več v skladu z novimi razmerami, ter se z vsem prepričanjem oklenil na* rodne in nove državne ideje. Menda pride čas in prilika, ko tem intelektual* cem ne bo nihče delal zaprek, da naj* dejo pot tja, kamor jih vleče srce. Kot pomožne čete klerikalne arma« de so nastopili razni napredni kvaražu* goni, ki se sicer pridušajo, da so načelni svobodomiselci, kakor jih veČih ni pod solncem, ki pa pri prvi priliki izdajo napredna načela in sežejo v roke klcri« kalcem zgolj in osebne mržnje do tega ali onega naprednjaka, iz užaljenega sa» moljubja ali celo iz navadnega koristo* lovstva. To so najogabnejše figure, pra« ve politične vlačuge, ki so najštevilnej* še med takozvanimi inteligentnimi sloji. S temi dvoživkami v naši napredni družbi bo treba enkrat pošteno obra* čunati in jih postaviti pod kap. In to brez pardona, brez ozira na njihovo socijalno stal išče l Gros onih, ki so pripomogli k!erl* kalcem do zmage, tvorijo komunisti. Kljub temu, da so postavili svojo kan* didaturo, so v strnjenih vrstah glaso» vali za Korošca in mu dali več kakor 1000 kroglic. Da tega komunisti niso storili radi lepih Koroščevih oči, je jas* no. Kaj jc bila cena za to, da se je iz* vršil neprirodni proces, da se je ogenj spojil z vodo, pokaže že bližnja bodoč* nost. Papež Pij XI. je komuniste sicer proglasil za demona smrti in prepove* dal z vso strogostjo katoliškim stran* kam, da bi se družite ali celo vezale s temi načelnimi sovražniki obstoječega družabnega reda. Toda kaj to briga na* še klerikalce — saj papež je daleko, Bog pa visoko! Toda vsa ta pestra armada bi ne mogla izvojevati zmage, ako bi se ne našla stranka, ki se sicer dela, kakor da bi imela patent na naprednost, ter ne pritekla v zadnjem trenotku na po* moč klerikalcem. — To je danes še brezimna Ravnihar*Deržičevo. frakcija, ki jo drži pokonci Jelačinova »Merkur* jeva tiskarna«. Ta laži*napredna skupina je zakri* vila. da zastopa danes prvič, od kar ob* stoja parlamentarizem, slovensko pre* stolico klerikalec; ta družba je pljunila na svetle tradicije narodne in napredne Ljubljane in izročila naše mesto v kremplje mednarodnemu ultramonta* nizmu. Izdala je Ljubljano. 2e v drugič! Sedaj sc pripravlja, da jo izda v tretjič pri bodočih občinskih volitvah! Dični odvetniki dr. Ravnihar. dr. 11 a c i n in dr. Stare sede v družbi z dr. Sta* novnikom in proslulim P i r c c m na eni kandidatski listi! Kdaj bo mera potrpljivosti ljuhljan* Tjanskega naprednega prebivalstva pol* na? — Menimo, da je že čas, da se napravi konec pustolovščinam raznih kvaražu* gonov. ki se igrajo z naprednimi sveti* njamil • . • — Za smeh in kratek čas skrbe skra* hiram tigri, ki so poslali zagrebškemu rjutarnjemu listu« dolgovezno poročilo' o sijajni zmagi avtonomistične misli v Ljubljani. Dr. Korošec je po mnenju Škofove klike v Ljubljani sijajno zrna* ga!, dočim je bil dr. Žerjav izvoljen sa* mo zato, ker je v soboto ponoči zapa* del sneg. Pomis'ite, sneg mu je prinesel mandat in 10.410 g'asovl Tako poroča klerikalni štab svojim zagrebškim pri* jateljem. Korošec je res lahko ponosen na svojo »sijajno« zmago s pomočjo Nemcev, komunistov, socijalistöv, rav* niharjevcev in onih pritlikavcev Iz na* prednih vrst, ki so mislili, da ideje res tako hitro umirajo, kakor je trobila opozicija. Pamet, gospodje »sijajni« zmagovalci, da ne bo prehudo razoča* ranje, ko vam obrnejo hrbet še tisti, ki so se dali to not zadniič speliati na led! 10 februarja. 1928. — Klerikalne race. V klerikalnem generalnem štabu je zavladala prava panika, ko so prispele prve vesti o zrna* gi Narodnega bloka in porazu opozici* je. Včeraj so imeli gospodje v uredni* štvu »Slovenca« permanentno službo. Izdali so kar tri posebne izdaje, ki pa navzlic gorostastnim lažem o zmagi opozicije na stvari niso mogle nič spre* meniti. Pozno zvečer je alarmiral klcri* kalni štab ljubljansko javnost z zadnjo senzacijo, tretjo posebno izdajo »Slo* venca«, v kateri je naštel nad 170 opo* zicijonalnih mandatov. Baje so dobili gospodje iz škofove tiskarne to goro* j stasno vest preko borze, menda Zagreb» : škc, ki bi rada na ta račun zaslužila ne* kaj tisočakov. Danes se menda ta val posebnih izdaj tudi v Ljubljani poleže in klerikalni štab bo moral priznati, da se je to pot pošteno urezal. Grozdje je pač prekislo in nebo previsoko, da bi ga tigri dosegli. — Roka roko umiva. Mnogo takih, kl žive izključno od naprednega občinstva, se jc v nedeljo odtegnilo volilni dolžnosti. Imena teh bomo v prihodnjih dneh pričeli pri-občevati m pozvali naše somišljenike, da izvajajo konsekvence. Vsekakor dotičnikom ni ležeče na tem, da bi jih še dalje podpiralo napredno občinstvo in po tem se naj ravnajo naši somišljeniki. Kdor jemlje od nas samo denar, sicer pa hoče igrati vlogo dvoživke in se nc upa zameriti tistim, od katerih nima pričakovati ničesar, ni vreden, da ga na-prednjaki še nadalje podpirajo. Zato pravi* mo: Naprednjaki, strnite svoje vrs*e in vaše geslo bodi neizprosno in dosledno: »Svoji k svojim!« — II. književna tomola Jogoslovenske Matice, Z izžrebanjem številk 45, 9.), in 4 so bile zadete vse ambe in teme. Dne 7. tm. so bile izžrebane še sledeče Številke: 63, 66, 9, 88, 65 in 48. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice prosi vse one, ki imajo na svojih tablicah v eni vrsii štiri izmed vseh dosedaj izžrebanih številk, da rnu iste vpošljejo v svrho razdelitve dobitkov najkasneje do sobote 14, tm. — Šolska poliklinika v Blelrvartf. Na inlcijativo ministrstva narodnega zdravja bo otvorjena v Bjelovaru ambulantna Šol-lska polklinika za brezplačno lečenje šolske mladine osnovnih In srednjih So!. Poliklinika bo razmeščena v dveh paviljonih. — Podružnica C M družbe za Savo. Ja* vornik in Koroško Belo le za bolnega župnika g. Gabrona nabrala Din 1.02-1 in po odbitku poštnine poslala uredništvu »Nove Dobe« v Celju Din 1.015, katerih prejem in izročitev je imenovani list potrdil v 5. štev. L I. — Stanje hranilnih vloa. finančna dcle-legacija objavlja, da izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in tekočih računih) pri režulativnih hranilnicah v Sloveniji za IV. četrtletje 1924. v eni prihodnjih številk Uradnega lista. — Iz Amerike. V Clcvelandu je umrl Janez Jene v starosti 60 let. Pokojni je bil doma iz Skocijana na Dolenjskem. — Dne 18. januarja je umrl rojak Peter Stefin. Pred tedni je padel na tlak in si pri padcu pretresel možgane. Pokojni je dosegel starost 47 let, in jc bil doma Iz Postojne. — V kraju Ringo, država Kansas se je 29. dcc. smrtno ponesrečil rojak Fran Kuder. Zasula ga je plast kamenja in je bil mrtev na licu mesta. Pokojni je bil doma iz Sv. Petra pri Celju. V Ameriki je bival 16 let. — V Anburnu je po kratki in mučni bolezni preminul 19. dec Mihael Aleš. Istotam jc dne 7. jan. umrl rojak Janez Medec Doma je bi! iz novomeške oko'lce. V kraju Frontenac, država Kansas je dne 1. januarja umrl rojak Fran Vesovi-ček v starosti 43 let. Pokojni, ki jc bival v Ameriki 15 let je bil doma iz Rimskih Toplic V kraju Brindgevllle jc 23. dec. umrl rojak Janez Stipanfč, star 41 let. Doma je bil iz Istre. i VELIKI PUSTNI KORZO i . Siavčeva" m»sttitrad* postno na del o 2!. IL 1925 v hotelu UNION Iz LJubljane. — Kdo ve ka*? Nikakega sledu nI o magistralnem stavbenem svetniku ing. Ignacu § t e m b o v u, odkar je zapustil v največjem razburjenju dom ln družino. Brez uspeha so ostala vsa vprašanja na one ljudi, o katerih se je slišalo, da govore, da je živ. Vsi H so promptno odgovorili, da o Stcmbovu ničesar ne vedo. Vršile so se poizvedbe pr! svaštvu v Pragi. Brez uspeha. Par dni pred odhodom je mg. Stembov v pisarni svojega zastopnika na svojem domu v njegovi navzočnosti govoril z vso odločnostjo o samomoru. žaUbog nI nobenega dvoma, da si je v skrajni razburjenosti končal življenje. Oblečen je bil v temnomodro obleko, kratek črn kožuh z bobrovim ovratnikom, klobuk mehek, zelene barve. Ce bi le kdo kdaj kaj zvedel ali domneval, naj to sporoči dr. R. Krivcu, advokatu v Ljubljani. — Nov odvetn:k. V Ljubljano se je preselil gosp. dr. Viktor A h a z h 1 z h, ter ot-voril svojo pisarno v Ljubljani Kolodvorska ulica 26. — Juro TkatČič v Ljubljani. V ponedc« Ijek 16. t. m priredi Filharmonična družba % svoji dvorani III. letošnji abonma»koncert, kojega spored izvaja izvrstni in dobro znani komorni trio Humi, Tkalcič in Ličar. Ta tri imena jamčijo za prvovrsten koncert in pre* pričani smo, da bo koncertno občinstvo od* lične umetnike odkritosrčno pozdravilo ▼ naši sredi. — Vstopnice od sredo dalje v Matični knjigarni. 322 n — Pod oficirsko podporna društvo Ijvb-Umske garnlzije priredi v soboto dne 14. februarja ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union •PodoticirsJd oles€, K udeležbi „Kolehatl AU ni to 4tvor **srh mmot, *aeh razočaranj?" Mnogo zmot in razočarani si pri-h>anite. ako se odločite, dokler ni prepozno, za CBE3W Sili ON (CREME StMON) Ako sevporn-btja na še vlažni koži. ta /zborna toaletna krema, prekrasno izbot h ia nežne poteze Ženskega ob it č t a. Nfeno čisto kigijentčno učinko vanje tki se prilagodi vsaki koži) ~ poživita koŽO. utrujeno od et in Z skrbi, daje to*i ličnost milino in mehkost. polti pa belino m čistost. Prodaja se povsod krema, prašek in milo SIMON Pmrmmert* StMON. 59 Fg. St Marti*. Pmrts njenega plesa se uljudno vrbijo vsi vpoko-jeni rezervni oficirji, bivši dl. si. podoficirjl in njih povabljeni. 317-n — Slovensko zdravniško drult\>o v Ljub* Ijant. Za leto 1925. izvoljeni odbor Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani se jc konstituirat na svoji prvi «eji dne 3. fe» bruarja 1.1. sledeče: Predsednik: dr. Derganc Franc, primarij splošne bolnice v Ljubiianf; podpredsenik: dr. Tičar Jože. šef-zdravnik državne ambulancc. tu; tajnik: dr. £remoš» nik Vi nko. sekundarij: namestnik: dr. Km* marič Lojze, sekundarii: Hagainik: dr Bin* mauer R., asistent: rtamestniV: dr. Sl'vnik Anto. sekundarij: knjižničar: dr. K's Fn»nta. sekundarij: namestnica: dr. Kenk TckTa. asistentka; odborniki: dr. Ambrožič M., šef zavoda za zaSčito dece: dr. Hana Oton. špe* cijalist. tu: dr. Jug Niko. polkovnik*zdrav» nik; dr. Ninar Franc, primarij splošne bolnice v LjuMjanf: dr. Pire Ivo, šef fvgijen* skega zavoda v Ljubliani: revizorja: dr. Coi* ger Ivan, sef*zdravnik: dr. Praunscis Alojz, zobozdravnik. — Slovensko zdravniško društvo v Ljub* liani vabi na svoj tedenski seminar v petek dne 1.1. februarja ob */• 6 zvečer na kirurškem oddelku splošne ronlice. Predavan te: Frakture in Iiksacije. Predava primarij go* spod dr. Fr. Derganc Iz Celja. —c Redni sestanek JDS za mesto CePe se vr*i v sredo, dne II. tm. ob 2^. v klubovi sobi Celjskega doma. Pričakuje se polnošte-vilne udeležbe. —c Poročil se je g. Adolf S a d a r, uradnik v Celili, z gdč. Marico P i r č e v n, hčerko tovarnarja iz Lipnlee pri Kropi. Bilo srečno! —c Razpisano mesto. Pri okrožnem sodišču v Celju je razpisano mesto višjega pisarniškega predstojnfka. Oddajo se tudi vsa mesta vodečih pisarniških nradnikov, ki bi se kakorkoli izpraznila tekom razpisa In na podstavl razpsa. Pravilno opremljene In kolkovane prošnje jc vložiti po službeni poti do 1. marca ti. pri predsedništvu okrožnega sodišča v Celju. —C Sokofskl zaključni plesni venček se vrši v sobto 14. tm. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Pokroviteljstvo prireditve so prevzele celjske naioJnc dame. s čimer je vnaprej zasiguran financielni uspeh prreditve. —e Občni zbor Gremfja trsov cev v Celju se vrši v četrtek, dne 12. tm. ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma. Iz Maribora. —m Volitve v Mariboru so potekle popolnoma mirno. Za vsak slučaj je btlo poleg policije v pripravljenosti tudi vojaštvo. Udeležba pri volitvah je bila razmeroma pič!a In je volilo komaj 65—70% volilcev. —m Državna borza dela. Prt državni borzi dela v Mariboru sta bili od I. do 7. februarja razpisani 102 prosti službeni mesti, 183 oseb je iskalo delo, v 29 slučajih je borza posredovala z uspehom. 9 oseb pa je odpotovalo. V času od 1. jan. do 7. febr. je bilo skupaj ra7piPos!cdnji mož«. — Dne 10. t. m. se vrši v dvorani Trgovskega doma Pucciiiijcv večer. Za instrrmc italen koncert v proslavo velikega italijanskega skladatelja vlada vc'iko zanimanje Sodeloval bo tudi zbor »Pevskega in glasben:ga društva«. — V čisto slovenski vasi Grgar Imajo nov 5 is lovski odbor. Politični tajnik je France Milost. Iz Gorice je prišel na zborovanje peseben odpcs'ancc. ki je uka zoval, k;iko se morajo fantje v Gr^nu obnašati, da bo zmagala »pravična taSbtov ska stvar«. — V štorjah na Krasu še vedno čakajo na dovoljenje za vprlzoritev Finžgar-jeve drame »Razvalina živijenja«. Upajo* da ga jim oblast da vsaj za dan 15. t m. šikanc, ki niso v čast oblasti! — Gledališče v Idriji so zopet Izročili svojemu pravemu namenu. Odredi! )e to rudniški komisarijat v Trstu. Sedaj so bili v gledaliških prostorih nastanjeni italijanski rudarji. — V Istri je tekom vojne irmcvno znatno padlo število živine. Sedaj se polagoma dviga. Vidi se, kako bi se kmet oorijel živinoreje v velikem obsegu. Vlada bi ran morala pri tem krepko pomcgaiL V gospodarskih krogih prevladuje misel, da treba organizirati v deicli mlekarstvo. To |e pametno in to bi bi.o velike koristi za is.i-sk^ga kmeta. — Za vinsko razstavo v Veroni vlada v vinorodnih krajüi Ju'ijske krajine prece| zanimanja. Razstava bo koncem marca. Reklama je vedno na m:stu »u ako ne more vino ven Iz dežele kakor pred vojno, treba skrbeti da se uveljavi pa v državni notranjščini, i — Šolsko društvo pri Sv. Iranu v Tr-Stu je i.~iclo svoj občni zbor. na kateren» je bilo podano poročilo o uspešnem delovanju v preteklem letu. Prometa ie Imela podružnica okrü 52.000 Ur. Podružnične* premoženje znaša 11.480.15 Ur. V šolski vrtec jc vpisanih 146 otrok. SEDEŽ RUSKIH STROKO\'\ltl ZVEZ. Slika nam kaže okrašeno prtačo v MoskvL kjer sz je vršil pred kratkim 6. kongres ruskih strokovnih zvez (Profscjuzov.) Turi slika in šport. — Nedeljske nogometne tekme. Dtrnnf: Prvenstvena: Vienna-SportUuo 3:1. prijateljske: \V. A. C.-Amatcure 3:2. Rapid-International 7:2, Simrncring-Hcrta 2.0, Hako-ah-!'e\vegungssp:eler 2:1, Slovan-Ncubau 8:1. Praga: Slavja-Metcor VIII. SO; Vr-šovice-cparta 3:1. I). F. C.-U:iion Žižkov 6.3 — Evropsko prvenstvo v umetnem dr-san;u si jc priboril inž. Böclil (Dunaj), 2. Rittberger (Nemčija), 3. Pre sceker (Dunaj). — Zračni promet se bo razširi v kratkem v velikem obsegu po vsej Evropi in iz Evrope v druge svetovne dele. Sedaj se vršijo med turško vlado in nekimi italijanskimi podjetji pogajanja za ustanovitev obsežne letnlske službe. Nn.iprvo gre za zvezo med Brindisi In Carigradom. Pot bo trajala 10 ur črta Rim-Carigrnd se bo mogla potem prevoziti tekom 24 ur. Ciganski [jibavni rcman. V malem bosanskem mestecu Bu^ovači se Je te dni odigrala krvava tragedija, ki ni uničila samo en zakon, temveč tudi slavno cigansko tolpo. Trije bratje Sejdovi^i-Su-lejman'ci so hodii po bosanskih selih. peli in igrali so po vaških krčmah v zadovoljstvo vseh seljakov. Najstarejši brat Rizvo je Imel nevarno ženo. 2) letna ciganka, s svojimi svetlimi ciganskini očmi. v katerih se je zrcallld čarobna sentimentalnost njene l*rvi s svojim petjem in samo zndiv'i?'?. poslušalcev, temveč tudi člane svoje rodb-ne. Rlzvln brat Tahir, ki jc bil že oienjen In je ime! več otrok, se je globoko zaljubil v svojo lepo svakinjo in pnzaMvši, da ima on troje, ona pa četvero dece, je pričel ž n;o ljubavno razmerje. A'i temperamentna Gjula ni posvečala svoje ljubavl samo njemu, kajti tud; najmlajši možev brat, 16 letni Zajko, je užival njene simpatije. .Med vsemi tremi bra*t so cesto nastajali prepiri. Rizvo je scvražil Tahira, ta pa Rizva in Zajka. Največkrat sta se sprla Tahir in Rizvo, Gjula pa se je med tem zabavala z Zajkom. Videč, da si ženinega zaupanja nikoü priboril, se ie Rizvo odloČil k obupnemu koraku. Zaboj?! vi te nož v srce ln umirajoč je še Šepnil Za.»ku: »Tebi dajem Gjulo, čuvaj jo!« Zajko je til srečen in oženil se je z Gjulo. Ze v prvih mesecih zakona pa je Zajko opazil, da ga Gjula ponovno vara z bratom Tahirom. Zopet so bili v rodbini prepiri na dnevnem redu. Nekega večera je odšel Zajko v cigansko taborišče, a ko se je vrnil, je našel ženo v objemu s Tahirom. Kri je zavrela Zaiku, zagrabil je nož in divje zakričal: »Ubijem te, Gjula.« Tahir se je razjarjenemu Zajku progljivo režal v obraz. Zajko je to videl, zameglilo se mu Je pred očmi in brskoma mu je šinila v glavo misel: čemu ubiti ženo, mesto njega, ki me je onesreči!. Besen je navalil na svojega brata in zamahnil z nožem. V tem trenotku pa ie skočila Gjula med oba brata. Sunek namenjen Tabiriu je zadel njo, globoko se je zariia ostrina noža v njene grudi. Brez krika je padla nesrečnica na tla. Zajko, ki je videl, kaj Je zagrešil, je padel na truplo svoje že-ae ia jo »"Cd Doitnbljaii Tabir pa ie tekel . po orožnike. Ko so prispeli orožniki, so na šli Znika. ki je tiho ječal poleg žene. Prepeljali so ga v sarajevske zapore Ves je obupan in na vpra>anic s-njnika samo odgovarja: »Ubijte me, r.e L^rem žf-veti brez nje!« Po svetu. — Smrt svetovnepa učenjaka v Srra* iexnr. V Sarajevu J2 umrl dne 4. t m. doktor Friedrich Katcer, eden najslavnejših geologov. Med Številnimi njegovimi deli je pred: vsem omeniti monumcnta'no delo »Gcolo* gija Bosne«. Dr. Fri?dricb Katcer. šef gsolo^-škci?i zavoda sarajevskega muzeja, spada m "d prve svetovne učenjake r-» pcJju geolo* tftjc. Bi*o mu je večkrat ponudeno mesto na inozemskih rniverzah. kar pa je vedno hvaležno od' Ioni!. Pokojni je bil v Sarajevu splošno priljubljen. Njegov pogreb se fe vršil v četrtek dne 5. t. m. — Strahovit požar v Chicagu. Xewvor» Pri listi prinašajo scnzacijonalne podrobnosti o strahoviti požarni katastrofi v Cbica* gu. Ko jc v osemnadstropni hiši, ki se na> baja v okraju West Side, okoli polnoči na do sedaj še nepojasnjen raein izbruhnil požar, je nastala med prebivalci poslopja nep^nisna ranila. Požarna hramba ognja ni mogla ud sšiti, ker so vse cevi vsled veli* kegi mraza zamrznile. Iz zgornjih nadstro* p i gorene hiše so skakali v globočino otro* ci, star*?i in žene ter pvem polfti, Peču, P"* rani, Andrijevieu, Pod«*orici do Koto-a Po Stojadinovičevem mnenj1! bi bilo trrba za« četi t"di z graditvijo železnice od Kotorja skozi Orno goro. Ta pro^a je velikega g^sno* danskega in političnega pomena, ker bi ve* zala Jadransko morje z Doravo in preko Ronv-nije našo državo z RuHjo. Izsuševanje Skadrs'^ga jezera le öV-r»! živi jen iski probl?m za Orno goro, ki bi ne bil« več pasivna. Ni izsušenem z^-Hjiš"'! bi lah':o pridelovaU 3000 vagone v > i ta. V to svrho je že odobren ^retÜt v znesku 500.rr>0 dinarjev za nalrt**. D^a*i se mora naglo, ker se jezero Čezdalje bo7j širi. —g Hmelj. V p'aFibj varstvenem snve-za p;vovarjev na Češkem beremo sledeče razmisliva nie: »Kar se bme';a tue, je sigurno, da bodemo o') začetku p-i^ooVc hmeljske kampanje stali na »eni no^u. to se prav!, navezali bodejo na novo i192") letino, ker nam bo manjkala dru~a, mero-dajna podno-a v trrsfvnavauife h^e,;skih cen to je stara zaloga. Zelo skrbno boc'erro zasledovali novo vegetac':o. Če r°s je ti"*! Izku^nia fzu^i'a, da so cer»e bmetja — tudi pri najboljših letinah — odvisne le od e':s-porta. Vkljub temu bi bi'a sTaba letina katastrofalna za nas. Utemeljena skrb, da se po mili zime! zgodaj prikazujejo razni hmelj- skl Škodljivci, nas zanima ravno tako, kakor iz stare prakse izvirajoča trditev, a bogati letini (1924) ne sledi zopet bogata. To daje obilo pomisleka, kaj bi se zgodilo, ako bi se nova letna izjalovila. Eksport hmelja Iz CSR se ne dviguje le zaradi iz-borne kakovosti hmelja, new tudi zaradi dobre izvozne organizacije. Eksport pospešujejo tudi razmere hmeljske produkcije in trgovine celega sveta. Ce bo meseca avgusta na Angleškem konec hmeljske koi-trcle, da dobi kupčija In trgovina proste roke. in Ce bo Amerika smela kuhati lahko (2%) pivo, po tem bodo navedeni deželi tudi pri nas začele kupovati hmeb, kateri bi potem moral pri nas dvakrat na leto ou-roditi, da bi se moglo zadostiti vsem povpraševanjem. Da eksport hmelja ne ko uničil če.rke pivovarje. je neobhodno potrebno, da ukrenejo merodajnl č!nite!ji vse potrebne korake, da se čeSkim pivovarjem zasi-gura potrebna množina hmelja. Vendar ne moremo brez vsakega ugovora gledati, da postajajo sirovine (ječmen In hmelj) vsled visokih cen za pivovarje nedosegljive ■ — Do'^ih besed kratek pomen ie to. da želijo češki pivovarnarü, naj vlada ukine prosto kupčijo in Izvoz hmelja, kar bi pa bilo hmeljarjem in trgovcem v veliko šVodo. Oba čnitelia s; bosta tega branila z obema ro-kan-a. — Žalec, 7. febr. 1923. — Anton Pct-riček. —g Za izvoz nr??ga irlekn hi m!?e>lh Izdelkov se je zavzela osiješka trgovska in obrtniška zbornica, ki je posredovala prt minisru trgovl e \n industr"!", naj podnJrn to greno našega gospodarstva. Izvoz mlečnih izdelkov se mora borM z ve ikimi ovi-i rnmi in zato čts.o naše blago ne more konkurirali z inozemskim. 0\lre so zlns i v visokih prevoznih tarifih. Zbornica je navedla več primerov, iz katerih je razvidno, da ti tarifi niso v nk.k^m sorazmerji s cenami m drobno. To vc'ja zlasti za mehki sir, ki se rad pokvari. Take visoke «a-rife povzročajo zastoj v naši mlečni industriji. —g Prodala rrznlh ndprdkov se bo vršila dne 27. februarja pri upravi 4. zavoda za izradu vojne odeče v Žrgrcln. Predmetni oglrs z natnnlnrjšfmi podatki j.* v pisnrni trgovske in obrtniške zbornice \ Ljubljani interesentom na vpogled. —g Prednja kost!, svlnhklh IčetH masla In kazclna. Crnralna mlekara dr?avnc-ga posestva »Be'jc« v P« 1 Rfoors'ira (Baranin) imi na prodni en v?*ron s'i'ii*» k^sti, 4^0 5H0 ki oprrnüi svinjskih ščetin, 310— 4PO ki trp kne?a Čis g» mas'n i i 70 q kisVga kazcina. Ponudbe j? poslati do 21. f bniaria t. I. Trcdm« tni og'ns z nV:in_ cneišHH podatki j? v rrnrni trg nske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —5 Na sest oso^ ei av*a. To najn«v*,#-šfh pndr.tMh a"-er?ške vlade pri le v Z**d1-nicmh e!ržav:'h na *cst ^«eb en avt*». nne 31. decembra je bilo v Z'.J^'ien^ držnvab v prorretu 17.740236 avtov. I rr?' o !cto S2 je število avtov zvišalo za 2,5'rf».0OO. To in ono. T Umor iz iloveknljtibja. Varšavska ig-alka Um^naka je meseca j"Iija lanskega leta ustreli'a svojega zarc« čenča, poljskega pisatelja in slikarja Zinov. skega. Zinovski je lezal v pariiki bolnici ter bolehal na neozdravljivem raku. Zinovski je bil od bolezni ta'-o potrt, da je ponovno nanrosil svoje prijatelje, naj mu kon*Ta*o življenje. Prijatelji »o seveda cdiclanjali prošnjo. Ko ni bilo drugega izhoda, jf po* zval svojo zaročenko, ki je bila prihitela iz Varšave v Pariz, da izvrši i»mor in da mu pretrga nit življenja. Izro'il ji je revolver ter jo prosil, da ga ustreli v rata. Iz ganotja je igralka izpolni'a željo svojega nco'd*av» Invrga zaročenca ter izvršila umor. Trage» diia je tedaj v»b"di!a v Parizu silno s"n"a* eno. V časonisih se je vnc'a strn-tna d?bata, n'i je dovoljeno rbitj in »moriti neozd av* Ijiveca človeka. Mlada pri i a1: a umetniea je po d?janiu zbolela. Vra javnost je čestvo* vala i njo ter stopila ra nirno st-nn. Javno mnenje je bilo v tem sl'ivate r^s s-l^.Jno simratiio. Vsa "a pri'vHnvapia vas rnrbrcmen ju* jejo. To srm dol'rtn izjaviti v t^eno^k'«. stopate nred srdni'a. Obtoženca je nato pripovedoval, Va'o je njrtn za-o'rncc. km a« l*i po za-oVi% 7brl?I na ra**u in d* je is' al v Parizu le'a in ozd-avlien'a. Ker j~ ror*a'o n'ff^vo stenic brez-nn^. so jo pokliVn'i iz VTaršavc v Pariz. Prc^^ta ic vso pego in oskrbo bofniVa ter vid la. ka' o neznan*"-o t»pi ra^i neozdavliivc bolezni. Ponovno jo je prosil, naj stori s strelom kon**c n>-^"»vc* mu živH~ni■• Nekaj ta*-a je rd' bnjala. ker še ni HM izgubita vse^a upanja, da okreva. Ko je zd ■avnik svetoviaf. naj se mu ižrm^nia kri iz tujega telcca. se je pont dila tudi za to žrtev svojemu zaročencu. Pred ~i dr, f';: Ta onc-fi'a vam je trli* o ^'ndj'a. da ste mora'i si^a l^*i v nostelj. Ta pr.T.os krvi pa ni pomagal in sli^aHeva smrt je H'o samo še vnrašanje p-^r dni — Sm-tne b^'?"• oe umi ajfo^-ga so posta'nl; vcr?nr» htjfie in v tem pcb'/aiu je igraP.a usira'a prrsnio znro>nca. Ko je neko jutro apal, ga je rstrcli'a v usta. PrcHc-dnik: t "mor č^oveva je zločin, trdi sodišle mora pr^i^1 ati rarVge umora. Vi n'ste rt na"i iz aefrtfHicstl aTT iz d- g r'z'rtn^ga raztrga, ma-več iz plemenitosti. S^oriM sA" d-ianje iz Ij berr1. da re'ite Ii b* li"n°|*n človeka smrtnih brle'in Porotnici nni rdlo'ijo temu p imernof rrt"*e *o izpo* vedale v smislu igralke. Za ig-alko s*a govo* rila nato omenjeni pariški odvetnik in polj* ski odvetnik iz Varšave. Porotniki so zani* kali vsako krivdo in tako je sodišče izreklo oprostilno razsodbo. Predsednik je prej Še prosil občinstvo, naj ne ploska in naj ne moti svečanega trenotka. Globoko ganjena je zapusti'a dvorano. Špan:kj črnki Španski listi poročajo na dolgo in široko nastopno d jpdbo. V kraju San Jorgo de Mocche je ležala bolna 26Ietno Manuela Rodriq iez Fraga Je* ti "na je bla in njeno zdravstveno stanje je tilo 2e tako slabo, da so rc'~li Ij d*e, da bo rcviea živela morda še mes^c dni ali pa niti toli'.co ne. Tclaüili so io doma'i in k njeni postelji so prihajale prijateljice na poslednje posete. Trdi Manuela se je zaveda'a, da g/e b kencu in da bo kmalj umrla... Toda 12. jnn arja je prišel prco1 rct. Do tega dne je pila mnogo mleka Sedaj pa je kar nepri"a'tovano op stila vrako uživanje mleka in jela je jesti normalno. Cd dne do dne sc j- bolj'ala in za'cla vstajati. Nien obraz je posta :al z:"pet poln in telo ni kaza'o več jeti'nc s ihotc. Izpremcmbi so se čud'!i doma in sosedje dolgo čara niso govorili dri g ga, nejjo o čudjž'. ki se je zgodil ▼ hi.'i Pragovi Vest o ozd avl je ju Man *cls je šla cd ust do ust, cd sela do sela. Ka':šno presenečenje pa je nastalo rrcJ va"ičani, ko je začela Manuela govoriti lartn« s!:o in je iziavüa. da je ona d hovnik Orti« queira in da bo odslej ona pridigala, kakor je d^lal *a d hovnik, ki je pred dvema 'cto* ira umrl. Domaini so jo glrdali z resnim očesom in ji re':li, da je ona vcnJtr Na« n'icla. Odv.mla jim jc, da se do*»ro sporni* i jc te osebe Od ra/nih b-aiev so prii?e'i ljudje hocv'ti fl-dat či dež v Sin Jorge in Manuela piidi* ga rr-mariem D.hovnr:i so bili kmdl \ po« zorni na to in vers' e ter zaiostvcne cvto* ritete sc pe'aio sedaj z opisr'im slučaiem. Pravijo, da zna in dla Manuel* vse, kar jc znal in d^lal pokojni d hovnik in 3+ tudi nj:n govor sličt onemu duhovnika Orti* gjcirc. vznožju Ptrineje^. V teh krajih se je zemlja tekom 25 let pogreznila za 25 do 30 cm. do* čim se je pogreznila drugod, kakor n. pr. ob izlivu Seine v istem času za 50 cm. Srednje letno pogre/anje znaša v Franciji 2 cm. V Belgiji gre ta proces še hitreje. Srednje letno pogrezanjc znaša tu 4 cm. Ce se bo torej ta senzacijonalni geološki proces nadaljeval r enako hitrostjo, bo velik del belgijske obalo čez 60—70 let pod vodo. Znanstveni krogi doslej teh rezultatov Sehmidtovcga opazovanja niso ovrgli. — S.hmidt trdi. da se mora drugi del evropskega kontinenta dvigniti, ker bi imelo sicer pogrezanje francoske in belgijske obale rar vso Evropo katastrofalne posledice. In rea je švedakj učenjak Born ugotovil, da se skandinavski polotok polagoma dviga. Ta proces razlaga Born ta"co. da so ogromne ledene mase v polarnih kraiih tekom zadnjih tisočletij pritiskale na suho zemljo; ker so je pa led tajal, je ponehaval tudi ta pritisk. Globoko v morju so se odtrgale od konti« nenta ogromne plasti zemlje. Morski tok j« gnal te p'a>tt pri Skandinaviji, kjer so dvig* n!le zemcljs'to površino. — Morebiti vse te domene niso to:nc, a'i že danes je pozitivno degnano, da morje v doglednem času pre* plavi velik d-1 evropske obale. raljub smrti i S3 pogreza. Znani g olcg in g?og-af prof. Schmidt je izjavil na ne' cm znanstvenem predavanju nastopno: »Velik d;l cvrors'ega kontinenta se čcdaTic bolj prg-eza. Od leta do leta se zniž"jc cvrrps'a celina, bar lah'o or*az-'ie* mo s pomočjo aparatov. Tekom 60 a'i 70 let i^na lih' o ta 0-og-afs' i proces usedne po* sledi ce. En d.l evropske morske obale bo kon'—m t^rfa str-Ntja pod morsko višino.« Prof. S.hmfdt se pe*a žc d?set let a tem proHeruom. Cilj nj-govega prizadeva* nia je točno ugotoviti, kako in koli'o se p greza evrops'i kontinent. Svoje trditve lah':o prdme s točnimi rcz-Itati in številčnimi podatki o neprestanem pogrezanju. Nje* gnva rpaz^vnnia so bi'a posvečena v prvi vrsti Franciji in Arg'iji. Schmidt je ugotovil, da prgrezanje obale v Franciji ni povsod cna'.omerno. Najmanj se pogreza zemlja ob V Račicah, malem se'u pr! Slbcnfko se je te dni odigrala tragična Ijabavna drama, čije žrtev je postalo mlado lepo dekle. Marin 2upanov:Č, sin posestnika Iz Račič je že dol^o časa dvoril mladi Fili Bogavč.Č, najlepši devojki sela. Fila pa je zavračala Marinovo ljubav, kajti Marin jI ni bil simpatičen. Pred dnevi Jc FTa pasla ovce, nedaleč od sela in blizu morja. Nc» idoma se je pojavi! pred njo Marin. Gledal je divje in zdelo se je, da namerava zlo. Prestrašena de- vojka je po^kočla in skušala ubežati. Toda bilo je prepozno, Marin jo je zagrabi! za roko in jo vrgel na tla. Milo je devoika prosila nasilneža, da naj se Je usmili, pripravljena je tudi, da za poroči. Marin pa ni odneha! in hotel je devojko zlorabiti. Tila se je onesvestila. Ko se je zopet zavedla Ma. rina ni bilo nikjer. Msleč. da jo je Marin zlorabil, je bila devojka vsa obupana. Pastirji so jo videli, kako Je krčevito jokajoč skočila s pečine v morje. Vsaka pomoč ja bila prepozna. Dva dn! za tem so truplo nesrečne devote potegnfi iz vodr. Ker je obstojal sum, da je mladenka postala Žrtev zločina, so oblasti odredile obdukcijo trupla. Obdukcijska komis;ja je ugotovila, da Je ostala Pila neoskrunjena. Navzlic temu so oblasti nadaljevale s poizvedovanji; te dn! pa se je orožnikom prostovolino javil Marin. Skesano je priznal, da Je Pilo blazno ljubil in d.i jo je hotel zlorabiti. V zadniem trenotk■: pa si je premislil. Podlega dejanja nI iz^ . šil, temveč je mladenko samo — polji , H Izročili so ga sodišču. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS Crisiratas (prave) potrebščine fixet in pressrvat za Cpalograph dobita edino le pri Selenburgova ulica štev. 6- •ins Makulafurni papir d D'n G*— se predala v upravi „S*ovens!tega Naroda**. ►♦♦♦•e*. »-»<•»« pisarniški - -- - prostori obstoTeči Iz tteh sob, na rrometni točk;, vbVJTni glavnega kolodvora sat oddajo s 1. m aro am v najem. Interesenti nai pri:avi'o s*o*e ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Poslovni rrostori—379a se proda dvigal", nos ini »rj?a 3 0 ki», c*. lr0 m* ccmeotir« «treine ope'cf, s re5nl stol f'e- pr»T>ol lomi dober), neka) dru-"e^a atavboe^a lo^at rj:.rai»f esene o^in^'c© s'cklenr pro ^rait itd. Qjledati je nn M,u mest^. Nis ov pove upnva S'>v. Odda. ae 1500 rabljenib ccTientnih vreč* Naslov pove uprava »St. Naroda«. 378 Poskusite enkrat s icrrentinoviin milom Gazela". 20L Mehanično umetno vazenle vac»rn:h In ptM*^|f| t-»s»?et * 5rl»^om In « irehrpti, lat dalo vanje vsakovrstnih h In nisanih »tzenln entlanje, predtlsVanje. MATEK. l?uW^nsf POC3 hete'a ,,ŠtrukelJ". Moško perilo, naramn ce, kravate I. dr. po tzud o n'/kih cenaH, Franc Szantner 1 L]flHl{anat Selenbnrrciia uVcs f. H Speci allst za orfo^eitCna In anatomiCna obaoala. Narodna knjigarna i nai >««M*aBS3aflBSsmma priporoča uradni, konc ntn1, pisensM, zavofni in bsrv^ni papir - Kasete % pisemskim papirem - Trgovske knjljje v vseh verknsfb fnane z eno, dveoia in tremi kolonam«, mit. Jovrn^l, vezane v pot platno In celo platno - O Memalne kni'zke In indekse po raztTfnih cenah - Zaloga Šolskih zvezkov in risank - Zavitke ra urede vseh velikosti - Velika Izbira vseh pisarniških potrel»Sčrn, svinfn kov, pere«, peresnlkov, radirk, kamenčkov, tablic, »oble, pum , črn la itd. - Risalna Sestila • Barve za tole in umetnike - Razglednice pokrain-ske. humoristične. umetniške vseh vrst najnovejše - Albumi za slike In dopisnice • Spom'nske knjige - Risalne deske, trikotniki, palete, ravnila, položna ravnila, čopiče, peresnice, lorbice, jermena -Velika izbira vsakovrstnih notezov v vseh oblikah in tlnlnikov Ljubljana, Prešernova ul. 7 Pcrfe. koVo*ie. račie in eosle, p'ih. oddiiit vsako mno* žino po zn?crni ceni — tvrdka E Vajda, C.mkn* vce 52' r Sfc-cpo pletenje Pred Škofijo l/I — prevzema v djlo vsakovrst* pr-gavi^c, ka'or ti*di p^dplctanje — Cene so« lidne. 25 L Salonska garnitura z raz^čnimi s-varm« SE PRO^A. Og'e-l od dveh n »prej Dunajska ce«ta r t. 9. I. n«d«t o je. desno. 396 »Cjon«f nov preizkušen in edino argrifen lek proti kapa* vici (triner) tci zastarc* Icmu (kroničnemu) tri* pcrfu ter vnctiu mehur* ja Za popolno ozd^av* ličnic treba Scs* lončkov. Vsak lonček z navodi'om stane 45 i)n — Proirva* ia in po r*o$ti razpo^il^a t'tli na rdmvniški pred* pis lekarna Pcnič. Za»>re* prešič, Hrvatska 99/T Pisarna *>• St»*««»*«»« lice STE-NOGRAFINJO • potreb-*»/» »««Ikovn*» i<- r,-- ->,r ' Of«iie In »';kr na Atoma C'tmpafiT. ■ n«*a »ifro .Spretna, aimpaU. ČnaV 376 Tajnica SE I§ČE. zmotna ateno-;m'i : st'o episja, »(ov. «rbo'irvatfciiefja •« nem« ikega jezika r vtöt me-■'o na Sta erskem. P**-nu « a^'lko. ki ae * rs. ■ na Aloma Company f.i-b-tisna pod .Intel'gen^na mot* 373 Stanovanje 2 — 3 *rtb. W"^»JnIe in pri-tikfin SE IŠČE za mhno stranko. — Plača se d bro In da dobro narr«do. — Ponudb" ni nor. Skw. Ni-rodfl pod Cimpre e 41 .'93*. Prostor za delavnico IŠČEM po r«o?nostl na Mestnem ali S'«rem treu. Sv. Jikoba, Vod f^ovfm trr»'» *ü Tab*»ru. ^>reured^^^ tud lr b'eva. Ponudbe na nnr. S'o v Naroda pod #Se> Itev# 3 4. Natečaj. 39J Uprava L ublantkega velcitjma razpisuj« nm • ia plakat-*« osnutka in sicer: I. nanrado Din 1509. — II« nagrado Din 1000* -aa 121. nagrado Din 503. In 5 nagrad po Din 203. Nagrajeni cxnn'kl pridejo v last velrse msfce unrave, kater« pravici 'e u^o »b:ti jih za izdehvo slojih plakatov. Plakatne osnutki ocen;u;e posebna, v »a namei sestavljena strokovn-« k »mis a. Pogoji Osamtrk mora b ti izde an v formatu 63X95. Izdelava kvečjemu i Mirih barvah. C>snutke ie treba v!ož«M pod § fro tn priložil zapečateno kuverto z is»o Si ro, v kateri se nagaja to*en n is ov O mitlc« ae morajo izročiti v ve!e*eimskem u »Narodne tiskarne««