Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ul. Valdirivo 36/1, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 PoStnina plačana v gotovini
Tednik
NOVI LIST
Posamezna številka 300 lir
NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir
5.000 - letna 10.000 — Za inozemstvo : letna naročnina lir
12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
|T. 1266
TRST, ČETRTEK 13. MARCA 1980
LET. XXX.
Kako dolgo še?
Za sredo, 19. t. m., je bila ponovno sklicana seja deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine z dnevnim redom, ki predvideva izvolitev predsednika deželne vlade in njenih odbornikov. Dosedanji predsednik dr. Comel-li ter njegovi sodelavci so odstopili že pred mnogimi tedni, tako da je delovanje deželne vlade že dolgo ohromljeno, saj vlada, ki je odstopila, rešuje le vprašanja redne uprave.
V kolikor toliko rednih razmerah bi takšno stanje predstavljalo pravi pravcati politični škandal, saj si tudi najbolj preprost človek ne more niti zamišljati tako dolge upravne, zakonodajne in izvršne praznine. Toda v Italiji smo v zadnjih letih priča še večjim škandalom, zaradi česar se javnost niti preveč ne razburja, če tako pomembne institucije, kot je deželna vlada, dejansko ne delujejo, se pravi, da ne izpolnjujejo svojih dolžnosti in nalog.
Medtem ko pišemo, še ne vemo, kako bo potekala seja deželnega sveta prihodnji torek. Slišali pa smo, da po vsej verjetnosti tudi na tej seji ne bodo izčrpali glavne točke dnevnega reda, kar pomeni, da obstaja nevarnost, da bodo ponovno odložili izvolitev predsednika in članov novega deželnega odbora.
Ne bomo tu naštevali vzrokov in razlogov, ki jih navajajo glavne politične stranke in ki naj bi po njihovem do zdaj preprečevali sklenitev zavezništva v deželnem svetu, kar naj bi o-mogočilo izvolitev nove vlade. Dejstvo je, da dežela Furlanija - Julijska krajina že dolgo, predolgo nima svojega glavnega predstavništva, ki bi moglo in moralo na vsedržavni ravni zagovarjati koristi prebivalstva v deželi, dajati pobude na najrazličnejših področjih človeškega udejstvovanja in skrbeti za njihovo uresničevanje.
Kot je znano, bi morala deželna u-Prava Furlanije - Julijske krajine na Primer pobliže spremljati obnovo potresnega področja in v tej zvezi urejati stara in nova vprašanja, ki so z °bnovo povezana; pobliže bi se morala zanimati za izvajanje zlasti gospodarske vsebine osimskih sporazumov, saj je za rešitev nekaterih vprašanj edina pristojna; v zadnjem času pa se Pojavlja niz vprašanj, ki so v zvezi s skorajšnjo uveljavitvijo nove pogodbe med Evropsko gospodarsko skup-dalje na 2. strani ■
Brez revizije Krščanske demokracije ne bo šlo
Sodeč po političnih komentarjih v italijanskih dnevnikih in tednikih ter po izjavah politikov, ki jih lahko slišimo po radioteleviziji, je bližnja vladna kriza skoro neizogibna. Gre baje v bistvu le še za to, kdo jo bo sprožil v parlamentu, ali komunisti, ali socialisti ali Cossiga sam, in kdaj. Krščanska demokracija in zlasti seveda njen novi tajnik bi rada, da bi bile prej opravljene deželne in občinske volitve, ki bodo najbrž proti koncu maja ali v prvi polovici junija; če pa to ne bi bilo mogoče, naj bi prišlo po njunem — in to je tudi mnenje predsednika republike Pertinija in še mnogih drugih — do vladne krize čim-prej, da bi tako ostalo dovolj časa, da bi jo lahko rešili pred volitvami. Hudo bi bilo, če bi sovpadla z volivnim časom, saj bi to povzročilo še nove politične težave.
V bistvu pa to seveda niti ta trenutek ni glavni italijanski politični problem. Problem je v tem, kaj si italijanski politiki sploh pričakujejo od vladne krize. Socialisti in razni drugi silijo k njej, kakor da se bo začela potem, pod novo vlado, v Italiji nekaka Indija Koromandija in bo mogoče začeti uresničevati vse mogoče reforme, ki so si jih zamislili sindikati, gospodarstveniki, pravniki, politiki in drugi. V resnici pa bomo čez par mesecev spet tam, kjer smo zdaj, in sprožila se bo nova vladna kriza. To traja zdaj že lepo vrsto let.
Vsi se še spominjamo, koliko se je svoj-čas, ob predzadnjem kongresu Krščanske demokracije, v zvezi z izvolitvijo Zaccagni-nija za njenega tajnika, govorilo o nujnosti reforme v Krščanski demokraciji. Kazalo je, da je stranka zares trdno odločena, da se prenovi po duhu, programu in tudi po ljudeh. Toda potem je ostalo vse pri starem ali boljše rečeno, stanje v stranki se je še poslabšalo, kar se je pokazalo s celo vrsto afer in škandalov, ki so bili morda tudi u-metno razpihovani, a so vsi skupaj vendar dovolj dokazali, da se je zgnetlo h koritom v stranki vse preveč koristolovcev in vsakovrstnih korumpiranih, nepoštenih tipov.
Se hujše pa je to, da so prišli s časom v ospredje ljudje, ki bodisi sploh niso sposobni za vodilna mesta v stranki in državi, bodisi nimajo dovolj idealizma in volje ali odločnosti, da bi zares opravljali funkcije, ki so jim bile zaupane. To velja tako za najvišje in najbolj odgovorne funkcije kot tudi za vodilna mesta v neštetih podjetjih, na katerih vodstvo so bili postavljeni zaupni ljudje iz stranke. Zdaj uživajo svoje sinekure, ne da bi se brigali, kako stvari delujejo, in pazijo samo, da se nikomur ne zamerijo, niti stranki, niti sindikatom, niti komunistom in niti drugim strankam in niti lastnim podrejenim. Gre jim samo za
dalje na 2 strani ■
lubilej teološke fakoltete v Ljubljani
V ponedeljek, 10. marca, je bila v Ljubljani slovesna počastitev šestdesetletnice teološke fakultete. Ustanovljena je bila leta 1919. Do leta 1952 je bila državna ustanova, nato je pa postala samostojna cerkvena fakulteta. V Ljubljani je doslej promoviralo nad osemdeset doktorjev teologije. V tekočem študijskem letu je na fakulteti vpisanih 154 slušateljev. Med osnovnimi značilnostmi teološke fakultete, ki uživa velik znanstveni sloves v svetu, je povezava zahodne in vzhodne teološke miselnosti z veliko odprtostjo do ekumenizma, kar so na proslavi podčrtali tudi pravoslavni teologi.
Fakulteta goji plodne in tesne stike s sorodnimi ustanovami po svetu, pobratena je z regensburško fakulteto. Pomembna je tudi pastoralna usmerjenost znanstvenega nastavka in vloga fakultete pri vzgoji družbeno zrelih duhovnikov v zavzetosti za skupno blaginjo. Dekan fakultete dr. Stei-
ner je v intervjuju za verski list »Družina« podčrtal, da jo imajo za svojo tudi zamejski Slovenci. Po številnih predavanjih, ki jih imajo profesorji v zamejstvu, je fakulteta z zamejskimi Slovenci močno povezana. Poslanstvo fakultete je tudi ohranjevanje slovenske zavesti v zamejstvu in povezovanje zamejskih Slovencev z matično domovino.
Pred akademijo v veliki dvorani teološke fakultete je bilo v stolnici slovesno evharistično bogoslužje, katerega je v slovenščini vodil pronuncij nadškof Cecchini, ki je med pridigo poudaril pomembnost fakultete in posredoval papeževe čestitke. Pronuncij a je pozdravil nadškof Pogačnik. Somaševali so vsi slovenski škofje z novoimenovanim nadškofom in ljubljanskim metropolitom Šuštarjem, ki bo posvečen in umeščen v ljubljanski stolnici na belo ne-(Dalje na 7. strani)
Brez revizije KD ne bo šlo
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 16. marca ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Kralj«, Radijska igrica (Aleksander Marodič), Radijski oder; 11.25 Nabožna glasba;
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 »Okuole ognjišča - pred studencan, snopič prafc an muzike naših judij«; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi; 19.00 Poročila.
H PONEDELJEK, 17. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.45 Socialna problematika; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Po stopinjah staršev; 12.00 »Okuole ognjišča - pred studencan, snopič prafc an muzike naših judij«; 13.00 Poročila; 13.20 Deželni zbori na lanski reviji »Primorska poje;
14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Mi-guel de Cervantes Saavedra: »Veleumni plemič don Kihot iz Manče«; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturno pismo; 19.00 Poročila.
■ TOREK, 18. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Friderich Schiller: »Marija Stuart«, zgodovinska žaloigra. Prevod Oton Župančič, Radijski oder; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 11.30 Vam še ugajajo? 12.00 Kulturno pismo; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Odraslim prepovedano! 15.00 Rezervirano za...; 15.30 Postni govor; 15.40 Doba kantavtorjev; 16.00 Kul-Kulturna rubrika slovenskih časopisov v Italiji; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Jugoslovanski skladatelji; 18.00 »Prerod«, igra v 3. dejanjih, (Italo Svevo - Valerija GlavičA/enuti), SSG;
19.00 Poročila.
■ SREDA, 19. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila In pregled tiska;
10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Umetnice jazza; 12.00 »Pod Matajurjan«; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Odprimo knjigo pravljic«; 14.30 Roman v nadaljevanjih - Miguel de Cervantes Saavedra: »Veleumni plemič don Kihot iz Manče«; 15.00 Glasbeno popoldne; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvalalci;
17.30 Kulturni prostor; 19.00 Poročila.
■ ČETRTEK, 20. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Friedrich Schiller: »Marija Stuart«, zgodovinska žaloigra; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Jugoslovanski pevci; 12.00 Mikrofon v razredu; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence; 14.30 Na goriškem valu; 15.00 Mladi pisci; 15.15 Najnovejša izdaja plošč; 16.00 Poslušajmo film; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni prostor; 19.00 Poročila.
■ PETEK, 21. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska;
11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.20 Domače popevke; 12.00 Ponovitev četrtkovega Kulturnega prostora; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena panorama; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence; 14.30 Roman v nadaljevanjih - Miguel de Cervantes Saavedra: »Veleumni plemič don Kihot iz Manče«; 15.00 Po končani univerzi; 15.30 Postni govor; 16.00 Mikrofon v razredu; 16.30 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00 Kulturni prostor; 19.00 Poročila.
■ SOBOTA, 22. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Friedrich Schiller: »Marija Stuart«, zgodovinska žaloigra; 9.45 Plesni orkester RTV Ljubljana; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert; 12.00 »Bom naredu stzdice, čier so včas’ b’le«, glasnik Kanalske doline; 12.30 Pesem poje o...; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence;
14.30 »Vse lepo, vaš Peter!«; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 »Glej, kako lepo se dan prične«, radijska komedija; 18.35 Pesmi brez besed;
18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila.
(nadaljevanje s 1. strani) osebno priljubljenost, ali pa so sploh brezbrižni in pasivni do vsega.
Stanje v drugih strankah gotovo ni nič boljše, v nekaterih, npr. v socialistični, je, kot vse kaže, še veliko slabše. Toda stanje v drugih strankah ne škoduje tako neposredno državi kot nered in demoralizacija v Krščanski demokraciji, ki je predvsem odgovorna za vodstvo države, za delovanje dr-
Kako dolgo še?
■ nadaljevanje s 1. strani
nostjo in Jugoslavijo, ki odpira nove gospodarske možnosti tudi za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, če se bo slednja znala in zlasti hotela pravočasno vključiti v novo stvarnost. Glede na vse to je odsotnost deželne vlade ne samo nerazumljiva, temveč vredna najodločnejše graje.
Od takšnega stanja pa ne more imeti nobene koristi niti slovenska narodnostna skupnost v deželi, kajti takšne razmere predstavljajo za določene kroge naravnost odlično pretvezo, da se naši specifični problemi ne rešujejo, da se razprava o naši globalni zaščiti ne premakne z mrtve točke glede na dejstvo, da za ureditev nekaterih (tudi ključnih) problemov v Rimu čakajo — ali vsaj pravijo tako — na mnenje deželne vlade in deželnega sveta.
žavnih organov vseh vrst in za splošne razmere v državi.
Zato se nam zdi, da si tudi pod novo vlado, pa naj jo bo vodil kdorkoli in naj jo podpira kakršnakoli vladna večina, ni obetati nikakršnega bistvenega izboljšanja glede na današnje stanje, kvečjemu se bo razkroj v državi nadaljeval v sedanjem ritmu, če se ne bo še pospešil. Resnično izboljšanje lahko prinese samo globoka moralna, idejna in kadrska reforma v Krščanski demokraciji. Ne mislimo, da naj bi oči-
Te dni je izšlo prvih deset zvezkov Titovih zbranih spisov, ki bodo ob koncu šteli 40 knjig. Za delo je dalo pobudo predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije leta 1972, malo pred predsednikovo 80-letnico. Uredniški odbor, v katerem so predstavniki vseh republik in avtonomnih pokrajin, so opravili najtežavnejše opravilo. Zbrali so spise, ki se skrivajo pod 20 psevdonimi in ki so bili napisani do vojnih let. Med njimi so že čisto pozabljeni članki, neobjavljena pisma in podobno. Na dan je tako prišlo, da je bil Tito vsaj desetkrat zaprt med letom 1914 in 1928, ko so ga obsodili na pet let
stili stranko vseh lcorumpiranih in nesposobnih tipov, kajti tak moralizatorski proces bi zavzel preveč časa in zahteval preveč energij. Tak proces je možno izvesti le postopno in v daljšem časovnem obdobju. Toda takoj je možno izvesti revizijo v smislu, da novo vodstvo stranke takoj zahteva od vseh strankinih funkcionarjev in od vsega svojega vodilnega, pa tudi nižjega o-sebja, kjerkoli v stranki ali v državnem aparatu deluje, da začnejo vsi odgovorno opravljati svoje dolžnosti, t.j. delo, za katero so zadolženi, in da zahtevajo to tudi od svojih podrejenih. Vse državno življenje bi steklo hitreje in bi se moderniziralo ter ; postalo bolj odgovorno. Pokazalo bi se, da lahko pridejo ljudje hitreje do pokojnin, če za to zadolženi uradniki ne bodo lenuharili in dremali nad kopicami aktov; da bo začela pošta delovati hitreje; da bodo davkarije začele poslovati ne le bolj dosledno do tistih, ki davke utajujejo, ampak tudi bolj odgovorno do tistih,, od katerih terjajo preveč; da se bodo končno — in hitro — našle možnosti, da bo spet začel učinkovito delovati kak načrt za gradnjo ljudskih hiš; da bo končno sprejet pravičen in jasen zakon o najemninah; da bo sprejet jasen zakon o pravici do stavke; da bodo državna in poldržavna podjetja začela delovati brez nemarnosti v upravi, brez neopravičljivih primanjkljajev in brez korupcije; da bo končno Italija dobila moderen in učinkovit sistem zdravstva; da se bo napravilo konec zapravljanju, ki povzroča inflacijo, itd.
Zares ni potrebno drugega, kakor da } novi strankin tajnik in ostalo vodstvo stranke takoj in brez obotavljanja pozove vse strankine funkcionarje, da začnejo takoj o-pravljati svojo dolžnost na svojem službenem mestu, kakor je treba, in da nehajo U' ganjati svoje sinekure. Kdor pa takega poziva ne bo hotel poslušati, bi moral biti takoj odstavljen z vsakega odgovornega mesta. In to bi morali izvajati dosledno in hitro, z doslednim nadzorstvom v stranki-Mislimo, da bi to vendarle pomagalo in da bi se stvari v državi in tudi v politiki hitr° obrnile na bolje, tudi za samo Krščansko demokracijo, kar bi se pokazalo na volitvah.
3500 strani prvih desetih zvezkov Tit°' vih zbranih spisov osvetljuje tudi krizo, ^ je zajela jugoslovansko komunistično por' tijo v njenih odnosih s Kominterno v letd1 1937-38. Iz tega obdobja so objavljena številna Titova pisma komunističnim vodite' ljem doma in v tujini.
Z naslednjimi zvezki bo delo urednik^ verjetno dosti lažje, saj je za povojno obdobje gradivo na razpolago.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. nj sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovor. urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graph0 Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151
TITOVA ZBRAIMA DELA
filSMA UREDNIŠTVU
0 nastanku slavenskega bančništva
V zadnjem času se podrobneje ubadam z vprašanji, ki so v zvezi s slovenskim bančništvom in Posojilništvom v naših krajih, še zlasti na Goriškem — mislim na nekdanjo področje Goriško-Gradiščanske dežele in kasneje goriške provin-Ce — in zato skrbno preberem vse, kar je bilo Opisanega ali se sedaj piše o tem našem bančništvu. Na žalost sem ugoeovil, da je bilo o vsem tfini doslej premalo napisanega, in zato so se Udomačila nekatera gledanja, ki žal ne odgovarjajo resnici. Ne bom tu razširil tega vprašanja, mislim se omejiti le na nekatere stvari, ki so bile ^javljene v »Novem listu« 8. novembra 1979 pod naslovom »Slovensko bančništvo na Primorskem lr* Koroškem«. Članek je podpisal »i.c.« Mislim, da mi pisec tistega članka ne bo zameril, če ga boni za malenkost popravil. Brez dvoma je segal P° tem, kar je bilo doslej objavljenega, in je 2ato tudi povzel neke netočnosti.
Za kaj gre. Ne odgovarja resnici tale trditev, Dražena v že omenjenem članku: »V Trstu je bila že leta 1885 ustanovljena Tržaška hranilnica *n posojilnica kot zadruga, razmahnila se je ta-da je prav ona zgradila sredi tržaškega mesta ponosni Narodni dom. Nato so se razmahnile slovenske posojilnice in zadruge po vsej primorji deželi od Gorice do Ilirske Bistrice, Idrije in Sovca, vse do Kojskega v Brdih in hribovskih
Sebrelj.«
Podčrtal sem nekaj besed. Resnici na ljubo v 'akratnem avstrijskem Primorju (ta je obsegal f '»oriško-Gradiščansko deželo, mesto Trst in Istro)
! bila prva slovenska posojilnica ustanovljena v Gorici in ne v Trstu. To je bila Goriška ljudska posojilnica. Pobudo za ustanovitev te poso-1’lnice so dali goriški politični veljaki na občnem 2boru narodno političnega društva »Sloga« 11. jamarja 1883. Tega dne je blia posojilnica tudi formalno ustanovljena. Predsednik osnovalnega odbora je bil odvetnik dr. Nikolaj Tonkli, v odboru s° bili še dr. Aleksij Rojic, Matija Kravanja, dr. ^nton Gregorčič in prof. Franc Berbuč. Dne 1. ^arca istega leta so pravila, napisana v slovenji,
poslali na goriško okrožno kot trgovinsko s°dnij0 v Gorici, ta je pravila zavrnila in so mo-fali 11. aprila istega leta ponovno predložiti pra-v’la, tokrat napisana v slovenskem in nemškem )e?iku in tudi vsebinsko nekoliko spremenjena. Sodnija v Gorici je ta pravila odobrila 21. aprila Od tega dne datira uradno delovanje poso-Jilnice, svojo pisarno pa je dejansko odprla 1. JUllija 1883.
Zmaga nacionalističnih strank in padec °1e>sov Sredinske demokratične zveze: to a glavni značilnosti volitev za baskovski prlament, ki so bile pred dnevi. Socia-j.^ična in komunistična stranka sta ohranijo svoje položaje, Ljudsko sredinsko-desni-,arsko zavezništvo pa jih je celo za malen-°st izboljšalo.
v Volilo je samo 58 odstotkov celotnega l^lilnega zbora, ki ima poldrug milijon vo-^ ^ih upravičencev. Vzdržalo se je torej koliko več volivcev kot na referendumu
To je bila prva posojilnica na tedanjem Primorskem. Se prej pa je bila ustanovljena Notranjska posojilnica v Postojni, in sicer 11. decembra 1882, vendarle je Postojna tedaj v upravnem oziru spadala pod Kranjsko deželo, v današnje pojmovanje Primorske je prišla šele po letu 1918.
Druga na tedanjem Primorskem je bila koprska posojilnica, ki je imela uradni naziv Hranilno in posojilno društvo za Koperski okraj. Ustanovili so jo 15. maja 1884 na dobro obiskanem shodu v Pasji vasi pri Kopru. Na koprskem sodišču so jo registrirali 6. junija 1884, predsednik je bil Anton Križanac, posestnik v Zavljah.
Tržaška posojilnica in hranilnica pa ni bila ustanovljena leta 1885, kot je napisano v omenjenem članku, marveč šele leta 1886. Dejansko pa je pričela poslovati šele konec leta 1891 oziroma v začetku leta 1892. Poslanec Ivan Nabergoj je 21. novembra 1886 sklical v dvorani Slavjanske čitalnice shod narodnih veljakov iz Trsta in neposredne okolice. Poleg Tržačanov so bili prisotni tudi poslanci Mihael Vošnjak, Vekoslav Spinčič in Slavoj Jenko. Mihael Vošnjak je tedaj bil predsednik Zveze slovenskih posojilnic, ki je imela sedež v Celju in v katero so bile tedaj vključene skoro vse slovenske posojilnice. Na tem občnem zboru so posojilnico tudi ustanovili in izvolili načelstvo. V njem so bili M. Zivic, M. Šorli,
F.	Dekleva, J. Vatovec, K. Schmid, dr. Pertot. Na zboru so odbornikom naročili, naj zadrugo čim-prej registrirajo na tržaškem trgovskem in pomorskem sodišču. Le z registracijo na sodišču, upoštevajoč določila avstrijskega zadružnega zakona iz leta 1873, bi bila posojilnica dejansko u-stanovljena in bi bila lahko začela poslovati. Do registracije pa ni prišlo celih pet let! »Zaradi nekaterih ovir ...« pravi prof. Turina v svojem pregledu gospodarskega delovanja Slovencev na Primorskem (objavljen je bil v Zalivu leta 1968); »Zaradi osebnih razprtij ...« pišejo drugi preučevalci zadružništva in posojilništva na Slovenskem. Tržaška posojilnica je tako bila registrirana na tržaškem sodišču šele 25. novembra 1891, poslovati pa je pričela v začetku leta 1892.
S tem podrobnim prikazom datumov nočem nikakor zmanjšati vloge, ki jo je Tržaška posojilnica in hranilnica imela v gospodarskem in politično - kulturnem razvoju tržaških Slovencev. Povedati pa je treba, da so že pred njo in ne po njej bile ustanovljene in tudi dejansko delovale nekatere slovenske posojilnice na Primorskem.
za avtonomni statut, ki je bil lanskega 25. oktobra.
Baskovska nacionalistična stranka je dobila približno 37 odstotkov glasov in 25 sedežev. Druga je skrajno levičarska nacionalistična koalicija Herri Batasuna, ki bo imela 11 sedežev, socialistična stranka pa devet. Po šest poslancev bosta imeli Krščansko demokratska zveza in levičarska stranka Euskadiko Ezkerra, ljudska zveza bo imela dva poslanca, komunisti pa enega.
Poleg že omenjenih v Gorici in v Kopru moramo ugotoviti, da sta bili še pred novembrom 1891 ustanovljeni tudi Hranilno in posojilno dru štvo v Nabrežini (1888) in Šebreljska štedilna posojilnica (1891).
S kreditom pa sta se ubadali takrat še dve drugi slovenski društvi v Trstu, in sicer Kreditna zadruga — Gospodarsko društvo v Skednju pri Trstu, ki je bilo ustanovljeno leta 1880, in Obrtnijško društvo v Barkovljah pri sv. Jerneju, ki je bilo ustanovljeno v letu 1882. Kreditna dejavnost pa ni bila poglavitna v teh dveh društvih, šlo je za zadrugi, ki sta predvsem skrbeli za druge gospodarske dejavnosti.
Toliko sem hotel precizirati. Se enkrat želim, naj mi i.c. ne zameri. Enako bi bil najbrž napravil tudi jaz, če ne bi pregledal časopisne in sodne ter društvene dokumentacije iz tistih časov.
S prijateljskimi pozdravi
Marko Waltritsch, Gorica
Časnikarju in prijatelju Marku Waltritschu se prav lepo zahvaljujemo za pojasnila, kot smo tudi prepričani, da mu bo za podatke, ki jih navaja v pismu, hvaležen pisec sestavka v našem listu »i.c.«. Znano nam je, da pripravlja prijatelj Waltritsch obširno študijo o nastanku in razvoju slovenskih denarnih zavodov, hranilnic in posojilnic v naših krajih, za kar mu morajo biti zamejski Slovenci ne samo hvaležni, temveč mu morajo dati tudi priznanje, saj se je lotil proučevanja izredno važnega področja, ki je bilo do zdaj — iz skoraj nerazumljivih razlogov — zanemarjeno. Zato zares nestrpno pričakujemo, da bodo sadovi njegovega truda objavljeni.
Uredništvo
—o—
Prejeli smo
»ZLIKANI SLOVENEC«
Spoštovani,
zvedel sem, da mislite ponatisniti članek Zlikani Slovenec, pa bi rad, da bi bile vsaj pri vas popravljene tiskovne napake. V Naših razgledih nisem mogel opozoriti nanje, ker sem dobil številko v roke prekasno. Prosil bi Vas, če bi opozorili nanje vsaj po natisu, če se ne da že prej. Številke strani in vrst navajam seveda po Naših razgledih.
V Naših razgledih bi moral biti na strani 78 v 17. vrsti tretjega odstavka: kakor (ne: kako) se ustvarjalnost...;
na str. 79 v prvem stolpcu v 11. vrsti petega odstavka: podirala (ne: podpirala);
v 22. vrsti šestega odstavka: oblika (ne: oblika?);
v drugem stolpcu 2. vrsta drugega odstavka: mu ni dana (ne: mu dana);
v 8. vrsti istega: zadelala (ne: zadela);
v 15.-16. vrsti petega: mogel doseči ali lahko dosegel (ne: mogel ali hotel).
Upam, da boste lahko pomagali k boljšemu razumevanju, in Vas najlepše pozdravljam.
Lino Legiša
G.	dr. Linu Legiši se zahvaljujemo za njegov dopis in radi ustrežemo njegovi prošnji za njegovo objavo. Hkrati se opravičujemo, da ga objavljamo šele v tej številki. Prejeli smo ga namreč prepozno za prejšnjo številko.
Hkrati se mu zahvaljujemo za dovoljenje za ponatis njegovega članka oz. eseja, na katerega pomen ponovno opozarjamo naše bravce. Gre za enega najbolj važnih in temeljitih spisov, če ne sploh za najtehtnejši spis o sodobni slovenščini, kar jih je izšlo v dolgem časovnem obdobju.
Uredništvo N. 1.
Rezultati baskovskih volitev
Po kongresu Slovenske skupnosti v Trstu
Kot smo poročali v zadnji številki, je bil prve dni tega meseca v Trstu pokrajinski kongres Slovenske skupnosti, ki je potekal predvsem v znamenju korenite strankine reorganizacije, ki je na zunaj prišla še najbolj do izraza s prisotnostjo delegatov posameznih sekcij, katerim je po novem sta-tu tudi edinim priznana pravica, da izvolijo člane vodilnih strankinih organov, se pravi pokrajinskega sveta, nadzornega odbora, razsodišča in predsedstva občnega zbora.
V primerjavi z zadnjimi podobnimi zbori je kongres potekal tudi v znamenju nekoliko večje notranje dialektike, čeprav je treba priznati, da je iz poročil dosedanjih vodilnih pokrajinskih predstavnikov kot zlasti iz razprave bilo razvidno, da se po-
Kongres PSI v Trstu
Na 31 članov vodstva je pet Slovencev. Štirje pripadajo Pittonijevi struji, eden pa Ghersijevi.
Kongres je potrdil precejšnje razlike v gledanju posameznih strankinih predstavnikov. Težko bo zdaj izvoliti tajništvo, ker so sile precej uravnovešene. Vsekakor so se delegati izrazili za glasovanje proti proračunu, ki ga je pripravil tržaški župan Cecovini. Carbonejeva in D’Amorejeva struja je močno poudarila svoje nasprotovanje postavitvi proste industrijske cone na kraškem področju.
V Trstu se je končal 16. pokrajinski kongres Italijanske socialistične stranke. Izvoljeno je bilo novo pokrajinsko vodstvo, ki šteje 31 članov. Delegati so izbirali med štirimi strujami. Struja, ki jo vodita Pittoni in Del Tutto, je dobila 9 zastopnikov. Struja Carboneja in D’Amoreja tudi devet. Obe struji v vsedržavnem merilu podpirata tajnika Craxija. Levi struji sta bili tudi dve. Tista, ki jo vodijo Pesante, Ghersi in Seghene, je izvolila 8 predstavnikov. Struja, za katero je v soboto nastopil Malutta, pa je dobila 5 članov pokrajinskega vodstva.
Smrt gospe učiteljice Helene Gantar, o kateri smo poročali v prejšnji številki, je globpko užalostila vse slovenske Opčine. Vsi so sicer vedeli, da boleha, a nihče ni mislil, da bo morala tako naglo od nas. Posebno, ker se je zdelo, da se je zadnji čas zdravstveno zelo popravila. Vsi, ki smo jo poznali, smo bili tega veseli, zato nas je njena smrt tembolj žalostno presenetila. Najbolj seveda njene šolarčke in njihove starše.
Le malo preden jo je bolezen dokončno zlomila, smo čisto slučajno prisostvovali pogovoru med dvema openskima materama, ki sta si pripovedovali, s kakim veseljem hodita njuna otroka v šolo, ker imata tako rada svojo učiteljico, gospo Heleno. Otroci so jo imeli izredno radi, kar je znak, da jih je imela tudi ona zelo rada in da jim je dajala največ, kar je mogla, in to na pra-
samezne strankine komponente v bistvenih vprašanjih strinjajo in da obstajajo le razlike predvsem v pogledih na »metodologijo dela«. »Levica« je na primer kritizirala dosedanje vodstvo, češ da ni v zadostni meri upoštevalo delavskih slojev in njihovih problemov ter da je sprejemalo tudi važne sklepe, ne da bi se pravočasno posvetovalo z vsemi člani pristojnih strankinih organov. »Nove perspektive« so se v svojem programu zavzemale predvsem za odpravo diletantizma v strankinem delovanju, predlagale večjo skrb in pozornost za pripadnike slovenske manjšine, ki so organizirani v italijanskih vsedržavnih strankah ali zanje volijo, ter poudarjale potrebo po večjem posluhu za družbene in gospodarske probleme. Lista »Enotnost«, ki je na volitvah tudi prodorno zmagala, saj ima v novem pokrajinskem strankinem svetu nad 70 odstotkov predstavnikov, je v skladu s svojim nazivom predvsem svarila pred nepotrebnim cepljenjem sil, dajala naj večji poudarek splošnim in temeljnim zahtevam slovenske manjšine ter se zavzemala za nadaljevanje dosedanjega dela.
Kot zunanji opazovalci moramo priznati, da smo z zanimanjem spremljali potek kongresa, saj smo po več letih spet bili priča vsaj poskusu izmenjave mnenj in stališč, pohvalam in kritikam, ne da bi bilo spet treba poslušati običajnih fraz, jamranja in samih pesimističnih napovedi ali
Neresno
Z avtobusi, ki obratujejo med Opčinami in Trstom, se vozi vsak dan mnogo vojakov, ki imajo zvečer prost izhod. Vsi so zdaj v civilu in se največkrat tudi zelo »civilno« obnašajo. To velja posebno za pozne večerne ure, od 20-ih naprej, ko se vračajo na Opčine. Vsi so seveda sami mladi fantje dvajsetih let; v gručah navalijo na avtobus, takoj ko se ustavi na izhodiščni postaji v Trstu, ter zasedejo vse sedeže. Po pravici rečeno, se kak boljše vzgojen vojak potem tudi dvigne in prepusti svoj prostor
vi strokovni višini. Močno priljubljena je bila tudi pri kolegicah in kolegih ter je uživala spoštovanje in ugled pri vsem openskem prebi-vavstvu. To je pokazal tudi njen pogreb. Izredna množica pogrebcev je hotela izraziti svoje spoštovanje in hvaležnost odlični in požrtvovalni vzgojiteljici in svoje sožalje možu, sinu in vsem ostalim sorodnikom.
—o—
GLAVNI DRŽAVNI PRAVDNIK
V TRSTU
V Trstu so umestili novega glavnega državnega pravdnika, ki bo nasledil upokojenega dr. Giannuzzija. Novi pravdnik je dr. Giuseppe Gustapane, ki se je rodil pred 65 leti v Lecceju. V tem mestu je tudi doslej služboval. V sodstvu dela 40 let.
predvidevanj. Tudi v tem pogledu je torej kongres opravil važno in dragoceno delo, čeprav bi si od udeležencev in zlasti od posameznih predstaviiikov želeli več jasnosti, in sicer ne glede temeljnih in splošnih zahtev in ciljev, ki so vsem jasni, temveč predvsem glede političnih zavezništev, so nujna, če se hoče Slovenska skupnost vsaj približati ciljem, po katerih teži in za dosego katerih se zavzema.
POMLADANSKI ROMARSKI IZLET
V AGORDO
Več slovenskih župnij na Tržaškem prireja 25. aprila skupni romarski izlet v Agordo, v domovino papeža Janeza Pavlu I. Kakor veliko ljudi obiskuje rojstni kraj , papeža Janeza XXIII., tako se množijo se- ( daj izleti v Agordo, kjer je bil v lanskem avgustu tudi sedanji papež Janez Pavel II-> j ki je na vrhu Marmolade (3.342 m) blagoslovil Marijini kip Kraljici Dolomitov.
Tržaški izletniki bodo obiskali več krajev, popoldne pa se ustavili v dvoranah pi' j vovarne Pedavena pri mestu Feltre. Informacije v župnijah, v knjigarni Fortunato in v Marijanišču na Opčinah 211-113. KeT je 25. april državni praznik, zato bo verjetno velika udeležba kakor lansko leto v Verono. Vpišite se pravočasno in srečno pot v Dolomite!
—o—
DAROVI IN PRISPEVKI
Gospe M.P. in D.P. iz Trsta sta darovali v ti' skovni sklad Novega lista 10.000 lir.
kakemu potniku ali potnici starejših let, 3 je častna izjema. Velika večina vojakov povečini so iz južne Italije — se ne zmefl1 za ostale potnike, med katerimi pa so oh takih urah povečini taki, ki se pozno vra' čaj o z dela ali z raznih vaj in tečajev tet so zato utrujeni. Enega zadnjih večero^ se je tako zgodilo, da se je neki starejš1 mož iz Ulice makov na Opčinah, ki se je , z velikim glasbenim instrumentom, verjet' no hudo utrujen, najbrž vračal z glasbenih vaj in je moral stati, nenadno zvrnil, ga je obšla slabost, in je močno udaril z zadnjim delom glave ob tla.
Menimo, da bi morali častniki in p od' častniki poučiti vojake, kako se jim je ot>' našati v javnih vozilih, in da so ta name' njena predvsem civilnemu prebivavstv11. Ne gre za nikako zapostavljanje vojako^ toda ti se zvečer vračajo samo z izleta v mesto in so mladi, spočiti in gotovo pri trd' nem zdravju, zato lažje stojijo v avtob11' su kot stari ljudje ali ženske, največkra1 utrujene od dela ali od večernih tečaji' Kako je pričakovati od vojakov, da bod° v primeru potrebe požrtvovalno branili d°' movino in doprinašali žrtve za prebiva^' stvo, če niso sposobni v vsakdanjem živ' Ijenju niti navadne olike? V bistvu goto^° niso slabi fantje, toda tisti, ki so odgovo^ ni za njihovo obnašanje, ko služijo vojašj? rok, bi morali poskrbeti tudi za to, da j1 poučijo, kaj je prav in kaj ne, če take vzg0' je niso dobili doma.
Ob smrti gospe učiteljice Helene Gantar
obnašanje
»Posočje	in	enotn
v To je bila tema okrogle mize, ki jo je prejelo sredo priredila v dvorani goriške trgovinske zbornice goriška revija »Iniziativa Isonti-na«. Razprava je bila zanimiva bodisi zaradi yazne teme kot tudi zaradi zanimanja, ki ga le vzbudila v goriških političnih krogih in med številnim prisotnim občinstvom. Podobna shoda sta bila prej še v Krminu in Tržiču. Po u-v°dnih besedah predsednika študijskega centra »Rizzati« prof. Tavana so spregovorili številni
Števerjanska mladina bo v nedeljo podala »Srenjo« Janeza Jalna v Sedejevem domu v Števerjanu. Igro je zrežita! Franko Žerjal.
Politični predstavniki in strokovnjaki. Najprej Je nastopil prof. Arduino Agnelli, ki je razvil nekaj zanimivih misli o prizadevanjih Gorice, ?a bi dobila pravo mesto v deželnem okviru, ln o naporih, da bi ustvarila sintezo med našo h'adicijo in novimi potrebami; pri tem je Poudaril nekatere primere, ki dovolj jasno dokazujejo, da je Posočje znalo najti pravi odgovor določenim vprašanjem, kot na primer vključitev beguncev, ali politika dobrega sosedstva z Jugoslavijo, sožitje s slovensko narodnostno skupnostjo ali tudi kulturna srečanja- ki imajo v Italiji in srednji Evropi svojo
odmevnost. Dotaknil se je tudi pravnih vprašanj
v zvezi z ustanovitvijo vmesnih upravnih fn°t in s posledicami, ki bi jih prinesel more-dni razkol dežele.
Bivši goriški župan in senator Michele Mar-•na je govoril o kulturnih tokovih, ki so pri-s°tni na Goriškem in v Gorici še posebej, navala je nova kultura prav zaradi prisotnosti Več kultur; predlagal je, naj bi Gorica postala Posrednik med Vidmom in Trstom, ki se uba-ata z vprašanji po potresu in poosimskim obojem. Naslednji govornik je bil občinski dbornik inž. Marjan Cefarin, ki je govoril v dienu goriškega župana (ta je vabilo na to kroglo mizo odklonil) in nakazal vrsto zani-
s I Skupna Prešernova proslava višjih srednjih n.Je bila v soboto 8. marca v kapeli seme-. kjer so sedaj nekatere višje slovenske Sq e in nižja srednja šola. V velikem prostoru j so zbrali dijaki, profesorji in neučno osebje Prisostvovali enourni proslavi, ki so jo pri-neaVlIi dijaki s pomočjo profesorjev slovenšči-»S NaiPrej je nastopil pevski zbor učiteljišča j, - Greg°rčič«, ki je pod vodstvom prof. Le-^amjeve zapel Zagorske zvonove in Zdravico. , et°šnja proslava je bila posvečena pred kratic ni umrlemu pisatelju Cirilu Kosmaču, ob liku l^terega se je v svojem govoru ustavila dijaka Magda Prinčič. Njen govor, ki sta ga se-l^ VlJa maturanta Nadja Marinčič in Anton j;v. č, je bil osredotočen na Prešernovo dedi-tr'k°» na Primorskem. Zatem so dijaki vseh vit, ^ Prebrali nekaj odlomkov iz Kosmače-v . del. Dijakinja Sonja Klanjšček je povezo-a posamezne točke in podala lik tolminske-
rnivih predlogov. Med vsemi nastopajočimi je bil še najbolj konkreten; omenil je zgodovinske'dogodke, ki so privedli do današnje podobe goriške pokrajine in ki so tudi kvarno vplivali na njen razvoj. Zaustavil se je ob vprašanju deželne centralistične in omejevalne politike, ki ni znala in tudi danes ne zna pravilno ovrednotiti vloge krajevnih uprav in pri tem še najbolj pozablja na načrtovanje, ki je prvi pogoj za enotnost dežele. Zavzel se je za to enotnost in prikazal politično izbiro goriškega mesta, ki se je odločilo za politiko sodelovanja in odprtosti ob meji, kar je danes ob podpisu pogodbe med EGS in Jugoslavijo zgodovinske važnosti. Omenil je tudi slovensko narodno skupnost, za katero je prav tako pomembna enotnost in ki v odnosih med državama mora odigrati svojo vlogo. Omenil je tudi negativne strani goriške ali bolje posoške politike, ki ni vedno znala dati pravilnega odgovora številnim vprašanjem, zlasti pri gospodarskem načrtovanju.
O zgrešenih političnih izbirah in okostenelosti ter neučinkovitem posredovanju deželne uprave je govoril univerzitetni prof. Vladimir Nanut. Omenil je, da je splošna kriza zajela tudi našo deželo in da je bila ta predvsem huda zaradi posledic potresa in Osima; medtem ko so na Videmskem izrabili potres za vzpon proizvodnje, Trst in Gorica nista znala izkoristiti osimskih sporazumov za primerne gospo-
Nekaj dni pred razpravo v evropskem parlamentu v Strasbourgu o pravilniku za pomoč obmejnim področjem Evropske gospodarske skupnosti je goriški župan De Simone poslal predsedniku evropskega parlamenta in nekaterim izvoljenim predstavnikom v istem parlamentu brzojavko s prošnjo, da bi vzeli v poštev vprašanja dokončnih cestnih povezav na primorskem področju. Specifično se goriški žu-
ga pisatelja. Tudi bodoče otroške vrtnarice so zapele dve pesmi, spored pa se je zaključil z nastopom okteta, ki ga sestavljajo dijaki liceja in učiteljišča, zapeli so Večerni ave, Lipa zelenela je in Zdravico v Vrabčevi priredbi.
—o—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI
JOHN M. SYNGE komedija v treh dejanjih V torek, 18. marca ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI (Goriški abonma)
Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri.
darske pobude; tudi iz teh vzrokov prihaja do razkola v naši deželi. Gorica bo uveljavila svojo vlogo samo, če bo gradila na zgodovinskih izkušnjah in okrepila svojo politično moč v deželnem merilu. Nato sta spregovorila še predsednik pokrajine prof. Pagura in deželni odbornik dr. Tripani, ki sta se zavzela za okrepitev Gorice in celotne goriške pokrajine. Iz vseh posegov je izhajalo prepričanje, da je treba ohraniti in utrditi enotnost dežele Furlanije-Julijske krajine, obenem pa zagotoviti goriški pokrajini vso moč in podporo, da bo lahko
V nedeljo, 16. marca, bosta nastopila v Katoliškem domu vokalna ansambla »GALEBI« in »MAVRICA«. Začetek ob 16.30.
konkreten posrednik med silami, ki težijo za tem, da bi prišlo do razbitja dežele. Pri vsem tem je treba še ovrednotiti vse tiste komponente, ki si prizadevajo za gospodarski in kulturni dvig goriške pokrajine, kajti samo v tej perspektivi je mogoče računati, da bo zagotovljena enotnost dežele. Če bodo vse sile zagovarjale pobude za vsestranski razvoj, na kulturnem in gospodarskem področju pa tudi v vsakdanjem življenju, v medsebojnih odnosih, je možno rešiti deželno enotnost; v obratnem primeru bodo prevladale sile, ki težijo po razkolu in računajo na določena politična in gospodarska vplivna področja; to pa bi privedlo do nepopravljivih posledic.
pan zavzema za to, da EGS pripomore k financiranju avtoceste, ki naj bi preko novega mejnega prehoda v Štandrežu povezovala Gorico z Ljubljano. Jasno je, da je izgradnja avtoceste do Ljubljane izrednega pomena za Gorico, prav tako pa tudi za Novo Gorico in da je v tem trenutku skrb obeh občinskih uprav usmerjena v to, da se zagotovijo potrebna finančna sredstva za to prepotrebno strukturo. Upoštevati je treba tudi, da bodo imeli vsi objekti na obmejnem štandreškem pasu svojo veljavo samo, če bo prišlo do gradnje avtocestne povezave; sicer bi bili vsi napori in vsa financiranja zaman, kajti obmejna postaja in avtoport bosta zares služila namenu samo v primeru, da bo preko tega mejnega prehoda mogoče usmeriti blagovni in tudi turistični promet med Italijo in Jugoslavijo, oz. med zahodno in vzhodno Evropo. Gorica je sicer zamudila pravi trenutek, kajti zgodilo se bo, da bo ves promet lahko šel skozi Trst, kjer je že zgrajen avtoport; če ne bi prišlo do primerne avtocestne povezave med Gorico in Slovenijo, in zadnje vesti na jugoslovanski strani so precej zaskrbljujoče, bi ne imelo velikega smisla vlagati ogromna finančna sredstva v infrastrukture na obmejnem področju.
Slovenski večer v Krminu
Kot je že tradicija, bo tudi letos v Krminu večer, posvečen slovenski kulturi, oz. slovenski pesmi in besedi. Praznik bo v soboto 15. marca v občinskem gledališču v Krminu; letoš-(Dalie na 7. strani)
Prešernova proslava srednjih šol v Gorici
Prizadevanja goriškega župana za avtocesto Gorica-Ljubljana
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Mapa s Spacalovimi grafikami in Kosovelovimi pesmimi
Založništvo tržaškega tiska je v sodelovanju z založniško in tiskarsko hišo »Drava« iz Celovca - Borovelj izdalo razkošno mapo z naslovom »Kras - Carso - Karst« oz. »Kosovel - Spacal«. Mapa obsega uvodni esej kraškega rojaka, pesnika Cirila Zlobca z naslovom »Kosovelov in Spacalov Kras«, v katerem razčlenjuje umetniško preoblikovanje Krasa v pesmih in grafikah obeh omenjenih ustvarjalcev. Esej je poleg v slovenščini objavljen še v italijanščini in nemščini.
Osrednji del publikacije pomeni 15 barvnih reprodukcij Spacalovih grafik, ki so nastale v letih 1965- 1978. Vsako reprodukcijo spremlja kot besedno ponazorilo po ena Kosovelova pesem, natisnjena v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. V tem duhu, namreč v soočenju poezije in grafike, je sestavljen tudi uvodni esej Cirila Zlobca. V njem med drugim pravi, da smo se, »ne da bi o tem mnogo razmišljali, navadili na enačaj: Kosovel - Kras, Spacal - Kras. S tema dvema dvojicama vzpostavljamo zelo domač, zaupljiv odnos, vse se nam zdi jasno, preprosto, predvsem pa — lepo, kot da je prav to »lepo« najbolj preprosta zadeva, okrog katere se lahko zberemo vsi in je sploh ni treba razumeti, ne je razlagati sebi in drugim, saj jo, tako se nam zdi, vsi občutimo. Ali smo res zmožni tega spoja emocionalnega z estetskim? Namreč: predvsem za to gre, ko razmišljamo o svojem odnosu do obeh umetnikov in do pokrajine, ki ju tako reprezentativno, vsakega na svoj način, označuje. Samo preplet emocionalnega z estetskim potiska v o-spredje tako imenovano lepoto v obliki, ko nas njena abstraktna narava ne bega, ne sili v iskanje pritrjujočih razlogov zanjo, temveč nas čisto preprosto osvaja, spreminja se v čar. Takšen je Kras v Kosovelovi poeziji, tako učinkuje, čeprav docela drugačen, v Spacalovem slikarstvu, v njegovi grafiki.« O Spacalovih grafikah Zlobec piše: »Drugačen, smo rekli, je Spacalov Kras. S Kosovelovim ga povezuje prav tako totalna predanost, doživljajska in estetska, s katero se mu Spacal predaja in se preko nje, že desetletja, ta-
Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo v petek, 14. marca, ob 20.30 predstavilo svojo novo premiero, komedijo irskega dramatika Johna Millingtona Syngea »Vražji fant zahodne strani.«
V kulturnem preporodu Irske in v boju za njeno nacionalno neodvisnost ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je v dublinskem Abbey gledališču Synge imel nadvse važno vlogo. Njegov genij ni bil izjemen le zato, ker se je razlikoval od vsega, kar so ustvarili njegovi sodobniki, marveč tudi zaradi tega, ker je lastnosti teh sodobnikov združeval v nekaj redkega in hkrati popolnega. Irska fantazija je v njegovih delih postala nekaj poglobljenega in svojevrstnega; na Aranskih otokih je tri leta odkrival to »živo ljudsko domišljijo, ognjevito, mogočno in nežno obenem«. V svojih komedijah pa je mnogokrat uporabil jedki humor svojih klatežev, goljufov in beračev, pri tem pa seveda ni pozabil na njihove manj vesele lastnosti.
ko uspešno izpoveduje. Tudi pri Spacalu gre torej predvsem za izpoved, za iskanje slikarske metafore, ki naj bi razkrivala neko veljavnejšo resnico, tisto celovitost spoznanja, ki jo lahko enačimo z življenjem. Kosovelova pesem je vrenje, Spacalova grafika mir, obvladanost, premišljenost. Spacalovo roko vodi, ko razvršča svoje asketske črte, odbira, z vso skopostjo, le maloštevilne barve, docela obvladana estetska zavest. Kot že rečeno: Krasa ne upodablja, ga ne preslikava, fiksirati poskuša njegovo dušo, njegovo likovno bistvo, spreminja ga v simbol, v zapom-nljivo obliko, znak, viden spomin, v katerem se oba pojma, Spacal in Kras, prekrivata, prežemata, z enako intenziteto označujoč drug drugega.«
Besedila oz. pesmi so v italijanščino prevedli Luciano Morandini, Marino Vertovec in Marko Kravos, v nemščino pa Helmut Scharf in Andrej Kokot. Publikacijo je uredil Marko Kravos, grafično opremo pa ji je dal sam Lojze Spacal v
Izšla je nova, 71. številka revije »Iniziativa isontina«, ki je tudi jubilejna, ker je z njo dopolnila ta goriška revija dvajsetletnico svojega izhajanja. Temu jubileju je posvečen tudi uvodnik, ki ga je napisal glavni urednik Celso Macor. V članku opozarja na ideje, ki so vodile ustanovitelje revije, namreč napraviti križ čez težko preteklost in se lotiti konkretnih problemov, ki so bili nujni pred dvajsetimi leti in delno nujni še danes. Med drugim se je revija zavzemala za utrditev miru na tem kosu zemlje, za sklenitev pogodbe, kot je bila potem sklenjena v Osimu in zaradi česar je zadevala v tistem času na neugodje in nerazumevanje. Celo Rim je bil ljubosumen na svoje pristojnosti, pravi Macor, namesto da bi se bil potrkal na prsi zaradi stanja, v katerem je bilo to obmejno ozemlje. Danes pa se že vidijo sadovi takratne usmeritve in politike, ki se je
V Vražjem fantu je Synge postavil na oder fanta očetomorilca, okrog katerega z neprikritim občudovanjem frfotajo irske ženske. Neusmiljeno odkriva v tem delu bahaštvo irskega človeka in človeka nasploh, kruto ga poveča in ga prikazuje v vsej njegovi surovosti. Vsa moč, ki obdaja Vražjega fanta je namreč le domišljija ljudi, je mit, ki so ga oni sami zgradili iz potrebe po nečem velikem, silnem in junaškem. Synge ironično obravnava njihova nemogoča stremenja in humor, ki se javlja v najbolj tragičnih trenutkih, je sestavni del vseh njegovih stvaritev. Sam pravi, da mu ljudje ne morejo zameriti, če se jim smeje brez zlobe v srcu, kot so se smejali ljudem v vsaki deželi v njihovih lastnih komedijah.
Delo je zrežiral Zvone Šedlbauer, v njem nastopa ansambel Slovenskega stalnega gledališča v Trstu v skoro celotni zasedbi. Sceno je izdelal Marjan Kravos, kostumi so delo Marije Vidau. Komedijo je prevedel Ciril Kosmač.
sodelovanju s tržaškim Graficentrom. Zahteven večbarvni tisk je dobro opravila tiskarna Terge-ste. Naj omenimo, da je v preteklosti izšlo že več map s Spacalovimi grafikami. Tako je npr. že leta 1951 izšla v Trstu mapa lesorezov z uvodoifl F. Steleta in G. Marchiorija, leta 1977, ob velik' tržaški razstavi, pa grafična mapa z uvodom Marca Valsecchija. Bogat z večbarvnimi reprodukcijami je tudi katalog ob retrospektivni razstavi na gradu Kromberk leta 1972.
Z najnovejšo publikacijo smo dobili svojevrstno predstavitev značilnega kraškega sveta, ki 3e že v preteklosti budil in tudi danes budi doniiš' ljijo in občutljivost najrazličnejših umetnostnih ustvarjalcev. Upajmo, da mapa s Spacaloviffl1 grafičnimi listi ne bo ostala samo v slovenske# krogu, ampak bo prodrla tudi v tuji kulture1 svet, kar bo opravičilo njeno trijezično izdajo-
M.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu
prireja v ponedeljek, 17. marca, okroglo mi o šolski problematiki
SLOVENSKA ŠOLA IN CELODNEVNI POUK
Govorili bodo ravnatelj srednje šole F. Levstik dr. MAMOLO, prof. ZAJEC in prof. PERTOt-Začetek ob 20.15.
ravnala po teh idejah, po teh smernicah. Ti sadovi se vidijo zlasti na gospodarskem, pa tud1 na političnem področju. Revija pa se noče vdajat1 praznovanju ali samohvali, ampak hoče služiti 5 starimi in novimi sodelavci tudi zanaprej gorišk1 pokrajini.
Znani kulturni delavec Fulvio Monai poroča o trinajstem srednjeevropskem kulturnem sreča-nju v Gorici, za 150. obletnico rojstva jezikoslovca Graziadia Isaija Ascolija in na katerem so s 0' delovali tudi profesorji z ljubljanske in zagret' ške univerze, poleg številnih drugih učenjakov 1 italijanskih in tujih univerz. Poročilo spremljaj0 številne fotografije z zborovanja. O Ascoliju Pa piše Fulvio Salimbeni. Pravi, da je Ascoli splošfl0 znan po svojih jezikoslovnih in dialektnih štU' dijah, in po tem, da je ustanovil »Italijanski gl°' tološki arhiv« ter da se je aktivno udeleževal d®' bate o italijanskem jeziku v prvih desetletjih V° združitvi Italije, pa tudi po svoji politični in sO' cialni zavzetosti. Branko Marušič, ravnatelj GO' riškega muzeja (mišljena je seveda Nova Gorica) pa je zastopan v reviji s krajšo študijo pod slovom »Ascoli in Slovenci«.
Sergio Campailla se na treh straneh in p°' ukvarja s pisateljem Fulviom Tomizzo pod nasl°' vom »Tomizzova meja«. Sledi članek Piera RlS’ monda »Italijani v Dunajskem Burgtheatru« o italijanskih avtorjih, igravcih in gledališki1 skupinah, ki so jih igrali oziroma ki so nastopa*6 doslej v tem znamenitem dunajskem gledališč'
Precej člankov se seveda tiče današnjih ra2' mer, tako članek Delia Lupierija o pristanu ^ Tržiču in njegovem razvoju, članek Sergia Mog°' rovicha o goriškem gospodarstvu, Eugenio RaS’ mann razpravlja o varstvu Krasa, Renzo Boscar0* pa o goriški Cerkvi v letu 1980. Na koncu najd6" mo še nekaj prispevkov, ki se nanašajo na nek3 tere druge kraje na Goriškem in njihove znan1® nitosti, kot npr. na baziliko sv. Evfemije v Grade žu in na Krmin in na nedavno furlansko zgodov no. Fulvio Monai pa piše o slikarju Zoranu ^ šiču.
Ob novi premieri SSG v Trstu
Revija »Iniziativa isontina«
prejeli smo:
POJASNILO »PD MACKOLJE«
Kulturno prosvetno delovanje v Mačkoljah je P° usodnem letu 1948 slonelo na ramah zavednih Prosvetnih delavcev in pevcev, ki so teh trideset 'et vztrajali v nelahkih pogojih ter se pred leti tesneje povezali v Prosvetno društvo Mačkolje in stalno vabili vse vaščane k sodelovanju na prosvetnem področju. Nekateri so se vabilu odzvali, drugi
pa so se držali ob strani, da ne rečemo kaj drugega. Prav ti zadnji so sedaj po vsej sili hoteli 'ti v odbor društva, ne pa sprejeti tudi tradicionalne društvene obveznosti.
Zato odbor PD Mačkolje ni mogel pristati na 'akšen način nastopanja, ki ne upošteva večde-®etletnih izkušenj delovanja v vasi in dejstva, da Je bilo v teh zadnjih letih odklonjenih toliko pridnosti za vzpostavitev prave vaške enotnosti °b konkretnih primerih in nastopih. Prav pred kratkim je odbor PD Mačkolje predlagal pobudnikom, ki snujejo novo društvo, skupno pripravo otvoritve nove srenjske dvorane, a na predlog 111 bilo odgovora.
Zaradi tega obžalujemo, da ni bilo mogoče do-seči soglasja niti za takšno priložnost, kot je otvoritev dvorane, kar bi lahko bil res konkreten primer skupnega nastopanja.
S spoštovanjem!
Odbor PD Mačkolje
Ne poznamo sicer natančno razmer v tej pri-]azni vasi na Tržaškem, vendar se nam kot zu-nanjim opazovalcem zdi, da ustanovitev še ene-®a. to je novega prosvetnega društva v vasi mo-Te na daljši rok le koristiti splošni stvari slovenske prosvete in kulture. Tudi na tem področju ,e namreč tekmovanje koristno in v določenih trenutkih ter pogojih celo nujno. Vsi pa seveda Morajo strogo spoštovati »pravila igre«, kot se pravi v demokraciji.
Uredništvo
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11
V TOREK, 18. MARCA OB 20.30
UMETNIŠKI OBISK
Stefka Drolčeva, igraka SNG Drama v Ljubljani, t'ar>i bo poleg dveh Prešernovih pesmi predstava še svojo vlogo v slovenski dramski noviteti ^aneta Zajca »Voranc« ter vloge iz del Tennessee Hliamsa, Diirrenmatta, Dominika Smoleta, Ev-pPida, Ajshila, Becketta in Faulknerja. avla Uršič, harfistka, pa bo izvedla krajši kon-Cei’t, ki obsega sledeča dela:
Mayer: Sonata, andante, poco allegro, menuetto Debussy: Mesečina Tournier: Jutro _ Zabel: Vodomet %
Protest Južnotirolske ljudske stranke
koncu pa bo priložnost še za pogovor z obe-gostjama, predvsem s Štefko Drolčevo, ki se ko po daljšem času spet srečuje s svojim trža-*trn občinstvom.
—O—
slovenska prosvetna matica v trstu
abi slovensko kulturno javnost na predstavitev ajriovejše knjige Mirka Javornika PERO IN S n. O pisatelju in delu bo govoril prof. Vinko eličič, avtor pa se bo zatem zadržal v pogovoru , Publiko in bo na željo podpisoval izvode svoje
ty!8e-
‘reditev bo v torek, 18. marca ob 20.30 v glavni UVn*
. ram Slovenske prosvetne Matice v Trstu, Ma-'aveliijeva ulica 22, II. nadstropje.
Oddaja o Južni Tirolski, ki je bila na sporedu na drugem televizijskem omrežju 28. februarja, je povzročila veliko negodovanje znotraj Južnotirolske ljudske stranke. Na seji strankinega izvršnega odbora je senator Mitterdorfer prejel nalogo, da uradno protestira pri voditeljih družbe RAI. O tej oddaji je bil govor tudi v poslanski zbornici, ko je slednja prejšnjo sredo razpravljala o treh resolucijah, ki so jih bili predložili misovci, radikalci in socialistični ter komunistični poslanci. Predmet resolucije je bil trenutni položaj v bocenski pokrajini, ki je po mnenju podpisnikov resolucije nezadovoljiv. Vse tri resolucije je poslanska zbornica z večino glasov zavrnila. Med razpravo pa je podpredsednik Južnotirolske ljudske stranke, poslanec Riz naglasil, da je bila oddaja o Južni Tirolski po drugem televizijskem omrežju pristranska in tudi neresnična. V oddaji je namreč prišla do izraza težnja po ločitvi med italijansko in nemško jezikovno skupnostjo, kar voditelji Južnotirolske ljudske stranke zagovarjajo, saj menijo, da se na ta način laž-
slovensko stalno gledališče v trstu
Kulturni dom
JOHN M. SYNGE
VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI
komedija v treh dejanjih
Prevod
Scena
Kostumi
Glasba
Asistent režije Režija
Ciril Kosmač Marjan Kravos Marija Vidau Jani Golob Boris Kobal ZVONE ŠEDLBAUER
V soboto, 15. marca ob 20.30 ABONMA RED B -prva sobota po premieri
V nedeljo, 16. marca ob 16. uri ABONMA RED C -
prva nedelja po premieri
V sredo, 19. marca ob 20.30 ABONMA RED D -mladinski v sredo
V četrtek, 20. marca ob 16. uri ABONMA RED H
V soboto, 22. marca ob 20. uri ABONMA RED F -
druga sobota po premieri
Obveščamo abonente reda F (druga sobota po premieri), da se bo predstava Vražji fant zahodne strani začela v soboto, 22. marca izjemoma ob 20. uri namesto ob 20.30.
Vsi tisti, ki bi se iz kateregakoli razloga ne mogli udeležiti te predstave, lahko svoj abonma uporabijo ob vsaki drugi ponovitvi.
PREJELI SMO:
Smučarski klub »Devin« in Kulturno društvo »Lepi vrh« iz Ukev se Vam toplo zahvaljujeta za pokali ki ste nam ga podelili ob priliki veleslalomskega tekmovanja za 5. pokal »Lepi vrh«, ki je bil v Ovčji vasi 24. februarja.
Na tem tekmovanju je nastopilo 248 smučarjev iz 17. klubov, ki so zastopali: Jugoslavijo (3), Koroško (2) ter deželo Furlanijo - Julijsko krajino.
Vaš pokal smo izročili 12. uvrščeni ekipi (Klub slovenskih zamejskih študentov).
V upanju, da ste z našo odločitvijo zadovoljni, Vas športno pozdravljamo.
K.D. Lepi vrh - S.K. Devin
je ohrani jezikovna in kulturna identiteta nemške jezikovne skupnosti v Italiji. Avtor televizijske reportaže je po mnenju predstavnikov Južnotirolske ljudske stranke dajal preveč poudarka negativnim as-spektom takšne politične izbire, medtem ko je zanemarjal zgodovinske in politične razloge, zaradi katerih je Južnotirolska ljudska stranka naredila takšno izbiro.
SLOVENSKI VEČER V KRMINU
(nadaljevanje s 5. strani)
nja prireditev spada v okvir gledališke sezone, ki jo prireja občinska uprava in nekateri kulturni krožki s Krminskega. V soboto bosta nastopila dva zbora in sicer domači zbor »Brda« ter Briški oktet, v drugem delu pa bodo novogoriški gledališki ustvarjalci podali Pirandello-vo delo »Kaj je resnica« v režiji Dušana Mlakarja. Prireditev bo privabila prav gotovo veliko število krminskih Slovencev. Namenjena pa je tudi prebivalcem goriških Brd na jugoslovanskem ozemlju; za to priložnost bo tudi odprt mejni prehod na Plešivem. Ob zaključku se bo razvila tudi družabnost, krajevna skupščina in nekateri vinogradniki so zagotovili kozarček dobrega domačega vina. »Slovenski večer« se bo začel ob 20. uri.
—o—
Jubilej teološke...
■ nadaljevanje s 1. strani
deljo, in beograjskim nadškofom Turkom, ki bo posvečen v beograjski stolnici v nedeljo, 20. aprila. Prisoten je bil tudi goriški nadškof Cocolin, tržaškega škofa Bellomija je zastopal škofov vikar za slovenske vernike Škerl, prisotna pa sta bila tudi goriški nadškofijski vikar za slovenske vernike Simčič in prof. Qualizza iz videmskega semenišča. Prisotni so bili tudi številni zastopniki raznih teoloških fakultet. Akademiji so sledili tudi predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Ribičič, predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi Kolman, rektor ljubljanske u-niverze Hožar in predsednik Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti Milčinski. Zbor bogoslovcev Stanko Premrl je izvajal ob instrumentalni spremljavi krstno izvedbo Troštove kantate na Truhlar j evo besedilo »Sveti Pavel«. Pozdravni nagovor in zgodovinski oris pomembnosti fakultete je imel dekan Steiner, slavnostno predavanje pa škof Grmič iz Maribora. Podelili so tri častne doktorate, in sicer nadškofu Pogačniku, dr. Obržanu iz Maribora in dr. Metli-kovcu, ki je po rodu iz Sesljana. Novi doktor teologije je Ciril Sorč iz Stomaža. Podelili so tudi diplome letošnjim magistrom teologije.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN
V nedeljo, 16. marca ob 17. uri v Marijinem domu v ROJANU
KNUT HAMSUN
POTEPUHI
CIO
Poslovenil Oton Župančič
OOOOOOOO
88
oooo
»Že prav, ne bom!« je odgovoril Ede-vart, čeprav ni do'bro razumel, zakaj.
Poštnega parnika za na jug je bilo pričakovati šele pozno ponoči, Avgust se je ves čas pripravljal, Edevart ga je včasih videl, švigal je med hišami, kakor da se mu mudi.
Zvečer je prišel in rekel: »Do te ladje ne bom narsd.«
»Kako to?«
»Čakati morava prihodnje.«
»Tega pa ne!« je rekel Edevart.
Avgust kratko: »Potlej moraš potovati sam.«
Tega Edevart ni mogel, potreboval je tovariša iz več vzrokov. Vprašal je: »Kaj te prav zaprav zadržuje?«
»Obračun,« je odgovoril Avgust. »Romea ne najdem nikjer.«
To ni moglo biti res, Edevart sam se je le iztežka izognil Romeu, katerega v svojem sedanjem bednem stanju ni hotel srečati, ni hotel iti k ljudem, temveč zunaj prespati noč. »Mislim, da sta že obračunala,« je rekel Edevart naravnost.
»Že, pa gre za nekaj drugega,« je odgovoril Avgust in šel svojo pot.
Proti jutru je zažvižgal poštni parnik in Edevart je prišel na nabrežje. Avgusta ni bilo videti, nihče ga ni videl, štacunski pomočnik Magnus, ki je nadzoroval vkrcavanje blaga, si ni mogel kaj, da ne bi bil rekel: »Prejkone si ne upa na ladjo, saj se na morju boji!«
Edevart je sedel na zaboj in je spal.
Čez nekaj časa je prišel Avgust, bil je mračne volje in pod pazduho je vlekel svojo napol prazno mornarsko vrečo. »Ne bi se mi bil smel vdati,« je rekel Edevartu, »nič se ni izcimilo iz tega.«
Edevart: »Kaj si pa hotel?«
»Tega ne izprašuj,« je odgovoril Avgust. »Ampak, ali bi bilo bolje, da sem ga ustrelil?«
Edevart je zazijal in ni ničesar razumel.
»Pa bodi tako ali tako, zdaj me vidiš tukaj, s seboj imam svojo vrečo in sem nared.«
»Ne morem tukaj še teden dni ležati in čakati,« je rekel Edevart zle volje. »Veš, Avgust, lahko stopiva na ladjo na sever, ki pride drevi, kaj praviš?«
Avgust je premišljal. »Da, da,« je rekel nato, »pa pojdiva na sever.«
Tudi ta dan je švrkal Avgust semintja, kakor da ima čez glavo dela, prinesel je Edevartu jesti in sedel zvečer k njemu za kad s čreslom, kjer sta bila v zavetju in sta nazadnje zaspala.
Ko se je približala doba, da je morala priti ladja, ki vozi na sever, sta se tovariša kakor po nagonu vzdramila. Govorila sta samo najpotrebnejše reči. Avgust je bil zamišljen. Nenadoma je rekel: »Kadar ladja zapiska, kar stopi nanjo, jaz pridem takoj za teboj.«
Na to je odgovoril Edevart: »Na ladjo pojdeva skupaj!«
»Samo to je, da bi se moral še od nekoga posloviti,« je zamomljal Avgust. In ko je takoj nato ladja zapiskala, je poskočil in
rekel: »Da, joči se ali smej, ali jaz ne bom pripravljen tudi za to ladjo.«
Edevart ga je pridržal in rekel: »Zdaj pojdeva na ladjo1«
»Izpusti me!« je zahteval Avgust. »Še eno dobro priliko imam: Magnus ima dela tu doli, ona spi čisto sama —«
Ko je Edevart naposled te besede razumel, je tovariša kar potegnil s seboj in ga ni več izpustil, dokler nista bila na palubi.
Edevart je vprašal: »Ali si dobil svoj prstan?«
Avgust: »Prstan? Nisem maral prstana. Bil bi zadovoljen, če bi ga vzela s seboj v grob. Ne, tudi zdaj nisem dobil nič od nje, ni hotela.«
»Pa si že kdaj prej poskusil?«
»Če sem poskusil!« je odgovoril Avgust. »Ampak mislil sem, da bi zdaj, ko odhajam — in prepričan sem, če bi se bil nocoj vrnil . . .« Nenadoma se je zagrizeno razjaril in vprašal: »Kaj za vraga me tako za rokav? Ali sem jaz s teboj tako delal? Da sem te prosil, praviš? Že, pa nisem tako
mislil. Pa saj ti nisi bil nikoli v nikogar zaljubljen in ne veš, kako je to —«
XVIII. poglavje
Zopet v zalivu.
Velike spremembe v teh štirinajstih dneh.
Že na ladiji je Edevarta presentilo, ko je zagledal svoje lastno ime na nekem zaboju, ki je stal na spodnji palubi. Razgledal se \e in našel še več zabojev, povezkov in sodov, to je moralo biti novo blago. Bilo je kakor pravljica, Edevart je poklical tovariša, da bi slišal njegovo mnenje, in Avgust je rekel: »To je prišlo gotovo od nje!« — »Od koga?‘
— »Od nje, ki se je odpeljala. To je blag0 iz Trondhejma!« — Edevart si je segel v žep in je v njem seveda našel dolgi seznam ki ga je napisala Pavlina, bilo je izključeno, da bi bil prišel Lovizi Magreti v roke — i11 mimo tega: s čim naj bi bila kupila blago! Vrag razumi to uganko!
Ko se je pisal vozni list, in je Edevart povedal svoje ime, je rekel krmar: »To ni prvikrat, da je dobil ta dečko celo štacuno naenkrat!«
(dalje sledi)
S
C
$
Kej rečeš, Mihec, de be se midva kej pomerila od škandalov jn sleparij? Odkar srna spet začela, srna se menla od vsega, samo od sleparij (na vesokem li-veli) pej prou neč. Meni se zdi...
Ne, ne, Jakec, jest be reku, da je tu vre ano dolgočasno govorjenje. Zatu ke škandali grej o kar naprej j n be mogli govort od njeh vsaki teden. Jn še be nam zmankau prostor.
Ja, nomalo jemaš prou. Če be teli samo povedat jemena od vseh tisteh direktorjev od hranilnic, ke so jeh zaprli, be ponucali ves naš prostor jn morbet be ga še zmankalo. Vsi so obtoženi, de niso prou ravnali z ludskem dnarjem. Po celi Italiji jn po vseh mesteh so jeh pobrali. Jeh je več ku šestdeset. Jn ne-kej more bet res, zatu ke an par jeh niso dobili, zatu ke so jo popihali še u cajti.
E, se zna, za take gospude informacijska služba dobro funkcionira. Jest se prouzaprou čudem, če sploh kašnega primejo. Koker se čudem, da je odstopu an minister. Zatu ke an minister
ne odstope zlepa. More bet že velek hudič, de vstane s kandrege.
— Dragi moj, nikoli ne bomo znali, kakV kej mečkajo s tistmi podporami vseh sort strankam. Kej je pole čudno, če tudi drugi začnejo delat taku, koker ke videjo ta velike? Denmo reč tisti mirtd ke cabajo balon. Če pride aden jn mV reče: »če boš u tej partidi jegrau slabo, taku de bo tvoja škvadra zgebila, jest tl dam tolko jn tolko meljonov.« Be biV ben naumen, de be reku, de ne. Kej bl ti naredu?
— Se zna, de be reku ja. S to draginjo. J11 pole jegrat slabo je zmiram lažje, ku je' grat dobro. Tekat ku naumen po kamp1 jn reščirat, de si pretegneš kašno žilo-Taku pej zasluže kašen meljonček proU na lahko.
— Ma še ano porkado so prpraulali, pole se jem je zdelo, da je za ta bot vre zadosti jn so odložili na »data da stinarsi«.
— Pej kej je blo še?
— Znaš, nekšen komišjon u senati je vTe prpravu zakon, de bojo zvišali podpo?e strankam. Ke zdej dobijo stranke od df' zave vsako leto petinštirdeset miljard■ Ma tisti komišjon je spoznau, de je z#' stran devalvacje tu premalo jn je od-' loču, de bojo dali strankam glih na dO' pleh, če reč devetdeset miljard.
— Ma kaku? Kej niso dali strankam tisttf1 miljard glih sez škužo, de ne bojo strafl' ke fehtale okuli j n pod roko dnar j n de bo vse pošteno. Jn glih zdej je prši0 ven, de stranke vselili dobivajo dnar pod roko. Kadar se vide, de je tak^; be jem tisto državno podporo mog11 vzet, ne pej jem zvišat!	(
— Ja, taku govoriš ti, ke se ne zastoj na politiko. Sej u senati so zastopli, d glih zdej ni pravi moment. Jem boj0 zvišali, kadar se bo vse nomalo pomj7"' lo. Bojo nardili na tihem jn narbrž č&5 niki ne bojo nanka pisali.