PARTNERJI DOBRIM gospodarjem^ ideje do izvedbe JESENSKI NAKUPI Gorenjska ^ Banka Banka << posluhom S POMOČJO GORENJSKE BANKE VARNOST KRANJ Kranjska varnostna družba Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 76 - CENA 180 SIT (10 HRK) VODOVOD, CENTRALNA, KERAMIKA s^J GLAS Kranj, petek, 26. septembra 1997 Začenja se predsedniška volilna kampanja Bo predsednik z Gorenjskega Za kandidaturo se odločata tudi Sašo Lap iz Dupelj in Štefan Hudobivnik iz Nakla. podpore 5000 državljanov, je znanih tudi že nekaj drugih predsedniških kandidatov, tudi z Gorenjskega. V predsedniško tekmo se bo resno vključil Sašo Lap iz Zgornjih Dupelj, predsednik Slovenske nacionalne desnice in v prejšnjem mandatu poslanec državnega zbora, ki je svojo kandidaturo že nekaj časa napovedoval. Povsem novo ime pa je Štefan Hudobivnik, podjetnik iz Nakla, ki pravi, da doslej ni bil nikdar v politiki, ima pa ideje, ki bi pomagale k boljšemu življenju Slovencev. Državljane je že zaprosil za podpise pod-Kra"j, 26. septembra - Sedanjemu pore. O kandidaturi razmišlja tudi Tone predsedniku države Milanu Kučanu, ki Peršak iz Trzina. Odločil se bo ta teden, bo vnovič kandidiral s pomočjo podpisov • J. Košnjek Sašo Lap ~an Hudobivnik Nekateri ogorčeni Železnikarji opozarjajo Cerkve in gasilskega doma se ne prodaja Objava licitacije za prodajo gasilskega doma v Železnikih je med nekaterimi prebivalci vzbudila ogorčenje, saj menijo, da se kraj s tem siromasi. STRAN 5 Primož Grašič, tisti od Grašičev, ki je odličen kitarist "Vedno mislim, da znam premalo "Vozil sem se. Trikrat na teden, za časa Marko vite ve ga dinarja, ko je bila marka po sedem. Zato sem včasih zvečer po sedem, osem ur čakal v koloni pred mejo. Vsi so se vračali iz KGM-a in podobnih "štacun". Že pri Nemškem Petru, kakih pet kilometrov pred mejo, smo stali. V roke sem vzel kitaro, vrat le te potisnil ven skozi okno in vozil v koloni ter vseskozi malo igral. STRAN 12, 13 GLAS v Gozdu Jutri med 9. in 11. uro v zavetišču PD Križe za vso družino v emona merkur trgovino ©ennaifl trgovina na drobno d.d., Ijubljana emona centri emona marketi emona prodajalne Gregorčičeva 10 4000 Kranj, Slovenija tel.: 064 360 060 fax: 064 223 229 POSLOVMA Iti PROMOCIJSKA DARILA KOLEDARJI, ROKOVMIKI, OBESKI, 5VIMČMIKI in še 5000 drugih daril KO 1A JVOJ DElU&R DOBITE VEČ! Glasova preja 1997, osmič Vroča politična jesen drevi ob 19. uri v Hotelu Bellevue na Šmarjetni Gori. Gost bo predsednik Socialdemokratov Slovenije Janez Janša, z njim pa se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Sponzorji: Hotel Bellevue Šmarjetna Gora, Cvetličarna Rosa Stražišče, župan občine Cerklje Franc Čebul j, župan občine Tržič Pavel Rupar, Kron Telekom Kranj, Restavracija Gostilna Mavr Kranj, Jernej Frangež Gornja Radgona. od 18.200 DEM ^*1930 "e baufllax BeUAK - VILLACH, Maria-Gailer Str. 28, Tel. 0043 / 4242 - 32 5 59 - BELJAK - VILLACH, Behringstr. 24, Tel. 0043 / 4242 - 41 4 65 ^OLFSBERG, Klagenfurter Str. 41, Tel. 0043 / 4352 - 30 2 16 - SPITTAL/DRAU, Villacher Str. 103, Tel. 0043 / 4762 - 48 82 - CELOVEC -KlAGENFURT, Gerbervveg 46, Siidring, Tel. 0043 / 463 - 35 1 25 - VELIKOVEC - VOLKERMARKT, Klagenfurter Str. 44, Tel. 0043 / 4232 -^5 06 - GRADEC - GRAZ LIEBENAU, Ostbahnstr. 6, Tel. 0043 / 316 - 46 57 35 - GRADEC VZHOD ■ GRAZ OST, C.-v.-H6tzendorfstr. 103a, Tel- 0043 / 316 - 47 15 95 - GRADEC SEVER - GRAZ NORD, VVeinzottlstr. 48, Tel. 0043 / 316 69 40 90 - GRADEC - GRAZ WEBLING, ^^"ger Giirtel 22, Tel. 0043 / 316 - 29 49 40 - LIPNICA - LEIBNITZ GRALLA, Gralla 55, Tel. 0043 / 3452 - 85 4 05 Slikovita pot je dobro zavarovana 'ČAKAMO NA PRIBOLJŠKE OD MLJASKAJOČIH PLANINCEV" Za vas hodil Andrej Mali DONOSNO IN VARNO NALAGANJE ZA TUJE VLAGATELJE V VSEH VALUTAH VOLKSBANK BOROVLJE, Hauptplatz 6 /Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27 - 37 56 - 18 ali 00 43 42 27 - 37 56 - 12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure tel.: 00 43 42 27 - 62 01 * HRANILNE VLOGE * ŠEFI ZA HRANILNE KNJIŽICE * VREDNOSTNI PAPIRJI, DELNICE * KREDITI * PRENAKAZILA PO VSEM SVETU Vse posle lahko opravite v slovenskem jeziku! Veselimo se vašega obiska! VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI Sporni jutranji "glažek" Škof j a Loka, 25. septembra - Na zadnji seji škofjeloškega občinskega sveta se je na pobudo Občinskega odbora za drobno gospodarstvo, obrt in turizem na dnevnem redu znašel tudi predlog spremembe odloka o javnem redu in miru, ki prepoveduje točenje alkoholnih pijač pred sedmo uro zjutraj, saj gostinci menijo, da so v občini Skolja Loka diskriminirani, ker takih omejitev drugod ni. Seveda gre za zaslužek od tistih, ki že navsezgodaj potrebujejo "šilee". .Se bolj sporno pa se jim zdi dejstvo, da je prepovedano le točenje, m ne prodaja alkoholnih pijač (v trgovinah in na bencinskih črpalkah), zato so tudi prepričani, da nič ne prispeva k zmanjševanju odvisnosti od alkohola. V razpravi so svetniki ugotavljali, da je cel odlok o javnem redu popolnoma zastarel in neustrezen (kazni so celo v dinarjih!), zato se za popravek o točenju alkohola niso odločili, pač pa zahtevali, da občinske službe že do prihodnje seje pripravijo osnutek povsem noveliranega oz. novega odloka v celoti. Balinarji se bodo morali dogovoriti s sosedi Žiri, 25. septembra - Ena večnih tem žirovske-ga občinskega sveta - kaj napraviti z Družbenim domom Partizan, je bila tudi tokrat na dnevnem redu. Z "načelnim soglasjem" občinskega sveta na prejšnji seji o tem, da naj upravljanje doma prevzamejo žirovski balinarji, ki naj bi ob domu, na asfaltnem igrišču uredili tudi Štiristezno pokrito balinišče, se sosedje ne strinjajo, kar so na seji tudi jasno povedali. Kljub temu da so v Balinarskem društvu Žiri znani po tem, da znajo na balinišču vzdrževati red, se sosedje bojijo, da bo postal pomembnejši "šank" in ne šport, pa tudi izgradnji strehe, ko je še na domu neurejena, odločno nasprotujejo. Škoda se jim zdi, da bo mladina izgubila večnamensko ploščad o/, igrišče in predlagajo, da naj se pohiti z izgradnjo v Maršaku, kjer naj bi bila novo rekreacijsko športno področje. Svetniki, ki so zaskrbljeni nad družbenim domom, ki propada, so ugotavljali, da je gradnja v Maršaku še precej oddaljena, dom pa potrebuje dobrega gospodarja takoj. Na tak način bi bilo vsaj začasno rešeno tudi vprašanje balinišča za tekmovanja, kar bi si prizadevni balinarji zaslužili, v dvorani doma pa še vedno omogočena raznovrstna vadba, kot so to tudi na referendumu zahtevali Žirovci. Balinarjem so svetovali, naj se strehi nad baliniščem odpovedo in naj s sosedi najdejo skupni jezik za tako začasno rešitev. Š. Ž. V Lipniški dolini dokazujejo: "Do Rovtarice je Jelovica naša" Ob tem, ko so bile v preteklosti zaradi (državnih) meja po svetu že številne vojne, lahko le upamo, da za nekatere nesmiselno določena občinska meja na Jelovici ne bo zanetila hudih sporov med bohinjsko, blejsko in radovljiško občino. Do sporov med temi občinami pravzaprav sploh ne bi smelo priti, saj je krivec lahko le država, ki je pri razdelitvi nekdanje radovljiške občine na tri nove vzhodni del Jelovice prisodila bohinjski občini. Meja med radovljiško in bo- hinjsko občino poteka tik za Vodiško planino nad Kropo. V radovljiški občini, še zlasti v Lipniški dolini, se s tem ne strinjajo in z zgodovinskimi dejstvi dokazujejo, da so bili gozdovi in planine Jelovice skoraj do Rovtarice stoletja v Odpadke odlagajo kar v naravo Podbrezje, 25. septembra - Na robu travnika ob magistralni cesti Kranj - Jesenice v bližini vasi Podbrezje že nekaj časa nastaja divje odlagališče odpadkov. Nekdo očitno ni vedel, kam bi z ostanki gradbenega materiala, pa ga je zvrnil kar po gozdnatem bregu nad spodnjim tokom Tržiške Bistrice. Čeprav vsak voznik in popotnik z bližnje ceste ne opazi onesnažene narave, tako početje res ne dviga ugleda bližnjega kraja, kjer so prav pred nedavnim proslavili novo urejenost cerkve na Taboru. Razen tega je v nasprotju s prizadevanji občine, da bi zmanjšalo odlaganje odpadkov na prepovedanih mestih. V Naklem imajo namreč od sredine julija odprto zbirališče ločenih odpadkov, kamor je moč odložiti tudi neuporaben gradbeni material. • S. Saje uporabi Kroparjev in Kamno-goričanov ter drugih prebivalcev iz vasi v Lipniški ali v Selški dolini. Na vasi v Lipniški dolini se navezujejo katastrske občine, v lasti vasi izpod Jelovice (vse tja do Mošenj in Otoč) so bile tudi planine. Radovljiška občina, podobno pa tudi blejska, je ze kmalu po nastanku novih občin dala vladi oz. ministrstvu za lokalno samoupravo pobudo za spremembo meje na Jelovici. Do "premika" meje doslej ni prišlo, iz različnih virov pa je slišati, da možnosti za to niso velike. Radovljiški svetnik, gozdarski inženir Rok Gašperšič iz Mišač je na junijski seji občinskega sveta (ponovno) dal županu pobudo za spremembo občinske meje na Jelovici. V pobudi, ki jo je naslovil Kako popraviti nesmiselno občinsko mejo na Jelovici in kdo je pravzaprav "zgodovinski lastnik oz. upravičenec" do vzhodnega dela planote Jelovice, navaja, da do teh planin in gozdov niso bili nikdar upravičeni prebivalci ali fužinarji iz Bohinja. Kdo je bil "zgodovinski lastnik" gozdov Gozdovi Jelovice od Krope in Kamne Gorice do črte Kupljenik - Visoki vrh -Ratitovec so od približno leta 1000 dalje pripadali rudnikom Kropa, Kamna Gorica in Kol-nica. Fužinarji iz Krope in Kamne Gorice so imeli sedem stoletij, vse do zemljiške odveze v 19. stoletju, zapisano in stvarno pravico do ustreznega deleža in rabe gozdov in Kokrški most ima uporabno dovoljenje, cesta pa še ne Kranjski župan ne bo odgovoren... ...če pride do kakršnekoli škode zaradi razpok in drugih pomanjkljivosti na mostu čez Kokro, ki ima uporabno dovoljenje od 24. julija letos. Kranj, 26. septembra • Svetnik socialdemokratske stranke Darko J are je na majski seji sveta mestne občine Kranj vprašal, ali je za novi most čez reko Kokro in C. Staneta Žagarja že izdano uporabno dovoljenje, ali pa je to tehnično še vedno gradbišče. Svetnik ima srečo, da od župana Vitomirja Grosa med gradivom za sejo, ki bo prihodnji teden, dobiva sicer jedrnat, a konkreten odgovor. Kranjski župan svetnikom posreduje dopis direkcije RS za ceste z letošnjega 9. septembra, ki pravi, da je bil tehnični pregled rekonstrukcije C. Staneta Žagarja opravljen 20. maja letos. Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnem pregledu, tako da je na ministrstvu za okolje in prostor že vloga za izdajo uporabnega dovoljenja, ki ji manjka le še sanitarno soglasje. Novi most čez Kokro ima uporabno dovoljenje od 24. julija letos. Nanj se je kranjski župan Vitomir Gros odzval s pismom ministrstvu za okolje in prostor, v katerem pravi, da odklanja kakršnokoli odgovornost zaradi morebit- veletrgovina bled, p.o. ŠPECERIJA veletrgovina Bled, p.o. Bled, Kajuhova 3 razpisuje delovno mesto VODJE EE KLAVNICA Pogoji: - višja ali srednja izobrazba, ekonomske, komercialne ali živilske smeri - 3 oz. 5 let delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločne čas, s 3-mesečnim poskusnim rokom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov ŠPECERIJA veletrgovina Bled, p.o. Bled, Kajuhova 3. nih škod, ki bi nastale zaradi razpok in drugih pomanjkljivosti na mostu, na katere je predstavnik mestne občine Kranj opozoril že na tehničnem pregledu 28. junija 1995. Nikolaj Pižmoht iz SCT je takrat (za Gorenjski glas) o tankih razpokah na betonski konstrukciji povedal, da betonskih monolitov takih velikosti brez razpok ni, saj vsaka konstrukcija mora zaradi temperaturnih sprememb in različnih obremenitev "dihati". Te razpoke so po njegovem strokovnem mnenju povsem normalne, meritve Zavoda za raziskavo materialov pa so pokazale, da je most zgrajen kvalitetno in v skladu s projektom. • H. Jelovčan £2 223-111 MALI OGLASI: @ j3ti j2tt 2i * 4t gozdnih površin oz. do deleža na celotnem območju do Visokega vrha med Martinčkom in Rovtarico. Te pravice so bile predvsem kopiŠča in gozd ter les za kuhanje oglja, stavbni les, paša, kurjava in drugo. Fužinske pravice Krope in Kamne Gorice so bile 1928 oralov, kar je približna površina revirja Martinček. Ko je cesar Jožef II. sredi 19. stoletja izvedel obsežne reforme, med njimi tudi zemljiško odvezo, so gozdove fužinarjev iz Krope in Kamne Gorice na jeloviški strani združili v gospodarsko enoto Martinček, pravice pa so odplačali. Fužinarji so vodili dolg sodni proces, da bi gozdovi ostali v njihovi lasti, vendar v tem niso uspeli. Takratne oblasti so namreč želele vse kakovostne gozdove zaradi gospodarskih in gozdarskih interesov združiti in ohraniti kot celoto, dotedanje pravice pa so nadomestile z odškodnino in z razdelitvijo manj kakovostnih površin med prebivalce. Še najmanj so se - navaja Rok Gašperšič - spreminjale pravice do paše. Planinska statistika komisarja za agrarne operacije v Ljubljani za leto 1923 predstavlja tudi planine na Jelovici, v njej pa so enaka imena planin, kot so znana še danes, in tudi vse se še imenujejo po vaseh, ki ležijo severno in vzhodno od Jelovice - Mo-šenjska planina, Selška, Ri-benska, Radolška, Lipniška... Pravilna meja prek Visokega hriba Svetnik Rok Gašperšič navaja celo vrsto argumentov za Mejo je določila država V bohinjski občini se zaradi občinske meje ne mislijo prepirati. Zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij je namreč sprejel državni zbor, ki je kot kriterij za oblikovanje občin vzel naselja, ne pa katastrskih občina ali "zgodovinskih meja". Ker je Martinček spadal k naselju Nemški Rovt, ta vas pa je del Bohinja, je meja z radovljiško in blejsko občino segla daleč na Jelovico. premaknitev sedanje občinske meje na "zgodovinsko mejo"-Po njegovem bi pravilna meja radovljiške občine morala potekati preko Visokega hriba, to je približno tam, kjer je bila v preteklosti meja med Lip-niškim in Blejskim gospostvom oz. meja deželnega sodišča Bled. Sedanja (krivična) je posledica v 60-letih narejenega poimenovanja naselij, po katerem je Martinček (gozdarski center) spadal pod naselje Nemški Rovt v Bohinju. Tja so ga uvrstili zato, da so na blejskem gozdarskem območju z državnimi gozdovi gospo-; darili iz Bohinja, z zasebnimi pa iz Radovljice. Vodozbirno območje pitne vode za Lipniško dolino je zdaj za prebivalce Lipniške doline v drugi občini. Za gozdno cesto, ki vodi iz Lip" niče na Jelovico, mora skrbeti občina Radovljica, vodi pa v gozdove, ki so v drugi občim-Popravek meje ne bi prizade prebivalcev Dohinja, oaj ta dj£ Jelovice ni bil nikoli v esnem območju in v uporar" Bohinja, umiril pa bi razburjenje v Lipniški dolini. C. Zaplotnik Buče velikanke pod Krvavcem - Grad - Te dni lahko mimoido > ob cesti proti Krvavcu, opazujejo na stanovanjski hiši Cn"1 Zupina, Grad 14 pri Cerkljah, kjer je tudi okrepčevalnico , vasi, viseče buče, imenovane "siciljanke"; ki merijo v dolžin? .-j kot meter. Seme je Ciril Zupin dobil od gosta iz Sicilije, kij* letos pri njem na obisku. To "čudo" si lahko ogledate pri d1r Zupinu, ki pa je tudi zelo uspešen sadjar. Doma ima lepo ureLe_ velik sadovnjak, posebno zanimive pa so precepljene sadne vrt Izvedeli pa smo tudi, da bo letošnja, že 12. vses^ovej1SU0e Huči jada, v soboto, 25. oktobra, na dvorišču kmetijske zaof % v Cerkljah, kjer čakajo lepe nagrade tiste, ki bodo prinesli in pripeljali v Cerklje najdebelejše, najdaljše in tudi najlepše ^ ki pa ni nujno, da so tudi največje. Vseslovenska "bučijuan j bila do predlani v Mednem. Lani jo je uspešno pripravo0 V. vodstvom Cirila Zupina Turistično društvo Cerklje na ^'^J^i kem, ki bo v soboto, 25. oktobra, zvečer na 9. naj Pr,r.qiif4, "Izbiramo najtežje kmečke pridelke Slovenije za leto ' ,0 izbralo letošnje najtežje kmečke pridelke Nagrade bodo p() ^ za najtežji krompir, repo, krmilno in rdeče korenje, ^rt.^\\^ rdečo peso, zelje ter nadzemno in podzemno kolerabo. Pnre bodo popestirli številni nastopajoči. • J. Kuhar Nekateri ogorčeni Železnikarji opozarjajo Cerkve in gasilskega doma se ne prodaja Objava licitacije za prodajo gasilskega doma v Železnikih je med nekaterimi prebivalci vzbudila ogorčenje, saj menijo, da se kraj s tem siromasi. Železniki, 25. septembra -Nedavna objava že druge licitacije za prodajo gasilskega doma v Železnikih je spodbudila nekatere Železničarje k protestu k takemu ravnanju, saj menijo, da ozka skupina gasilcev ne more prodajati tistega, kar je zgradil cel kraj. Gasilci pa nujno potrebujejo denar za dograditev novega doma in nakup sodobnejšega vozila. Občina o tem ni uradno obveščena. Objava že druge licitacije za gasilski dom na Racovniku v Železnikih pretekli torek v našem časopisu, je med nekaterimi Železnikarji vzbudila kar precej ogorčenja, zato so se kot "civilna iniciativa" zbrali in medse povabili predsednika železnikarskih gasilcev Filipa Jelenca, povabili Pa tudi nas, saj želijo, da tudi preostali prebivalci kraja izvedo, kaj se dogaja, ter o tem presodijo. Tone Sedej, nekdanji dolgoletni predsednik, tajnik Prostovoljnega gasilskega društva v Železnikih ter tudi skrbnik tega doma, je menil, da je odločitev o prodaji doma nesprejemljiva, saj je doma last kraja, del krajevne dediščine in bo prihodnje leto praznoval 60 let dograditve. Izgovarjanje na nov dom na dvorišču tovarne Alples se mu zdi neutemeljeno, saj tudi npr. v Skofji Loki, kjer so izgradili gasilski center na Trati, zaradi te8a niso prodajali ali celo P°dirali (pre)ostalih gasilskih uomov v neposredni okolici. ^a tak način resnično ne bi srr>eli praznovati 100. oblet-nice PGD Železniki, ki naj bi J° slavili tudi prihodnje leto. . Tudi ostali prisotni somišljeniki so izrazili ogorčenje n.ad nameravano prodajo ga-^Iskega doma, saj tak dom ni le objekt v službi požarne yarnosti, pač pa sedež društ-Va- v katerem se lahko, poleg dom v Železnikih se je gradil v časih največje krize tega kraja, od 1933 do 1938, ko so bili drugi najrevnejši kraj v Dravski banovini, in kljub težavam, ki so v Železnikih tudi sedaj, še zdaleč ni tako hudo, da bi ga morali prodajati. To je last kraja, vseh njenih prebivalcev, del dediščine, ki se podobno kot cerkev, čeprav ne služi svojemu namenu, ne sme prodajati. Če so boljši pogoji za delo izgubili gasilski dom, ta bo le gasilcev v Alplesu, naj bo tam na novi lokaciji na Češnjici, tudi sektorski center in po- kot se je to zgodilo s pošto, veljstvo, so še menili, v domu šolo, z občino in še marsičem na Racovniku pa naj ostane drugim, saj je Češnjica del vsaj desetina. Dom potrebuje Železnikov. Sicer pa: dom le dobrega skrbnika, celo prodajajo po ocenjeni vred-streho, pa bo počakal tudi nosti več kot 170 tisoč mark, kupnine bi namenili prav za to. K taki odločitvi je pripomogel s predlogom tudi župan, je še dodal, in svoje soglasje je dala tudi krajevna skupnost. Že dolgo se ve, da je dom premajhen, v zelo slabem stanju in ga ni mogoče povečati, iskanje nove lokacije več kot deset let pa ni dalo rešitve. Po njegovem mnenju ni mogoče trditi, da bodo Železniki na tak način na čase, ko bo mogoče vanj tudi kaj vložiti. veliko od tega ne nameravajo odstopati, in vse kaže, da kupca za tako vrednost ne bo. Za zaključek omenimo še en argument nasprotnikov te pro- Ob vseh teh argumentih se je predsednik Filip Jelene težko branil. Poudaril je, da to ni njegova niti le odločitev daje: veliko se govori o ohran- odbora, pač pa sklep občnega janju starih mestnih jeder in zbora PGD Železniki. Sred- prav Racovnik in center Želez- stev za njihovo dejavnost je nikov so primer, ko še niso občutno premalo, nujno pa je, našli poti za njegovo oživitev da dogradijo in uredijo nove oz. konec njegovega zapuščan- prostore v Alplesu ter začno ja in propadanja. Poziv k temu, posodabljati svojo opremo, da naj gasilci pred prodajo le Imajo nad 20 let stare avto- ugotovijo javno mnenje prebi- mobile, s katerimi praktično valcev kraja, je zagotovo tehten, saj se bo tudi na tak način ne morejo iz doline, kar osnovne dejavnosti, dogaja še pomeni, da so hribovski kraji odprlo' vprašanje odnosa do [marsikaj drugega, je druža- prikrajšani. Nujno bi morali tega mestnega jedra. Mnogo en« lahko celo kulturen kupiti avto s pogonom na vsa jih namreč je, ki Cešnjice še Prostor, brez katerega bi bil štiri kolesa ter ga opremiti z ne štejejo k Železnikom kraJ osiromašen. Gasilski visokotlačno črpalko in del a. Ž; argi Občina uradno ni bila obveščena Župan občine Železniki nam je ob tem problemu povedal naslednje: "V občM imamo več prostovoljnih gasilskih društev, ki so vsi pravne osebe. V Železnikih se je le več let iskalo prostorsko rešitev za nov dom, vendar brezuspešno, in z reševanjem problemov v Alplesu se je že bivša občina Škof j a toka odločila za nakup mehaničnih delavnic, ki sedaj služijo gasilcem. Prostore se je ustrezno opremilo in že vsa oprema gasilcev iz Železnikov se nahaja tam. Posebej poudarjam, da so prostori postali last PGD Železniki, hkrati pa je tam tudi poveljstvo sektorja. Sprva je bilo nekaj težav z dostopom, z vratarjem, vendar smo to rešili. Dodam naj še, da je tam tudi veliko maneverskega prostora, pa tudi sicer, glede na požarno ogroženost je to zelo primerna lokacija. Kar pa se tiče prodaje doma na Racovniku, so sklep o tem sprejeli gasilci sami, in tudi sami morajo rešiti notranja nesoglasja in pripombe krajanov. Občina o tem niti ni bila uradno obveščena, zato o tem tudi ni razpravljal občinski svet. Sam ne verjamem, da ga bodo prodali za ocenjeno vrednost, vendar sem jih opozoril, da cene ne smejo preveč znižati. Ali bomo zahtevali del kupnine, se bomo na občini še odločali, verjetno bomo večino kupnine odstopili za opremo in dozidavo za potrebe civilne zaščite, ki naj bi bila tudi tam." Razočaranje treh jeseniških gimnazijcev P o prijaznem povabilu hladen tuš Jeseniškim maturantom so poštarji konec tedna prinesli povabila na slovesno podelitev maturiternih spričeval. Tudi trem, ki so poskušali v jesenskem roku, pa so v ponedeljek bedeli, da niso uspeli. Jesenice, 26. septembra - jeseniške gimnazije. "Pov-. Hčerka je dobila pismo, abila na slovesno podelitev cestitke za uspešno opravlje- maturitetnih spričeval smo n° maturo in povabilo na "Jovesno podelitev maturitetnih spričeval, z jeseniške Ptonazije v soboto. V ponedeljek so bili v šoli rezultati Jesenske mature, hčerka je Padla. Si predstavljate razočaranje? Kaj pravite na to?" Jc po telefonu spraševala °gorčena mama. Našo domnevo, da gre za Površnost, nehoteno napako, 1 Pa je podobno kot omen- pripravili za vse maturante, tudi za tiste tri, ki so v jesenskem roku padli. Verjeli smo, da bodo uspeli. Rezultate smo dobili šele v ponedeljek, dijaki so to vedeli, a pošta je bila, žal, že poslana. Res je to huda napaka, upamo, da nam bodo prizadeti dijaki oprostili. Takoj smo se jim pismeno opravičili, vemo pa, da se napake ne da popraviti." Vsi, ki delamo, kdaj tudi ]eno gimnazijsko hudo zaboja še dva njena vrstnika, je v grešimo. To je življenjsko, le ^vnateljevi odsotnosti potr- da nekatere napake bolj pnza-Qlla prof. Vida Markeževa z denejo kot druge. H. Jelovčan POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 V šmartinskem domu spet začenja likovni krožek za starejše Najprej razstava, potem slikanje Andrej Pibernik že četrto leto pripravlja likovni krožek za starejše v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje Rdečega križa Kranj. Kranj, 26. septembra - Prihodnji teden bodo Andrej Pibernik iz tečajnice iz minulega leta pripravile razstavo najboljših del v avli šmartins-kega doma v Stražišču, v četrtek ob Štirih popoldne pa se začenja šesti krog likovnega krožka. Za likovni krožek je med starejšimi ljudmi, doslej predvsem ženskami, precejšnje zanimanje. Lani ga je redno obiskovalo deset žena, med letom so se vključili še nekateri novinci. "Praksa je pokazala, da to ni najboljše," ugotavlja Andrej Pibernik, ki gre s krožkarji že v četrto leto. "Novinci, ki so praviloma brez likovnega predznanja, zahtevajo več pozornosti, usmerjanja, medtem ko so se starejše krožkarice počutile nekako odrinjene. Zato bi krožek letos razdelil na dva dela. V četrtek, 2. oktobra, ob štirih, bomo začeli s starimi Članicami, ki so že osvojile nekatere tehnike, od risanja, akvarela, tempere, ob šestih pa vabim v učilnico šmartins-kega doma v prvem nadstropju novince." Andrej Pibernik upa, da jih bo prišlo dovolj za novo skupino. Dva tisočaka na mesec, kolikor stane krožek, je nizka cena. Na srečo je učilnica brezplačna. Pouk je zanimiv, druščina prijetna, skratka, kdor čuti željo po likovnemu izražanju, naj poskusi. Leta nikakor niso ovira. H. Jelovcan DOBROTA ni SIROTA Za naše malčke Kranj, 26. septembra - Dobrodelna prireditev Za naše malčke na Gorenjskem semu, namenjena podpori in spodbudi izgrednje pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice na Jesenicah, je že za nami. Mi pa še vedno vabimo vse, ki nam ni vseeno za zdravje naših otrok, da se nam pridružite z nakazili prispevkov na žiro račun Splošne bolnišnice Jesenice 51530 - 603 - 31205, s pripisom za pediatrijo. Drugi del humanitarne prireditve Svetloba jutrišnjega dne Tržič, 23. septembra - Območna organizacija Rdečega križa Tržič bo pod pokroviteljstvom Občine Tržič in Švagula d o. o. Celje v petek, 3. oktobra, organizirala drugi del humanitarne prireditve SVETLOBA JUTRIŠNJEGA DNE za otroke iz socialno ogroženih družin v Tržiču. Prireditev, na kateri bodo nastopili številni znani kulturni ustvarjalci (vsi se odpovedujejo honorarju v korist otrok), bo v dvorani tržiškega kina prihodnji petek, 3. oktobra, ob 19. uri. Vstopnice s spominkom stanejo 400 tolarjev, na voljo pa bodo že v predprodaji na sedežu OO RK Tržič, Cankarjeva 1, in pri aktivistih Rdečega križa. Uro pred začetkom jih bo moč dobiti v avli kina po ceni 500 tolarjev. • M.A. Humanitarni zavod Vid oddal še dve posebni mizici Veselo v novo šolsko leto Kranj, 26. septembra - Pisali smo že, da sta sestrici Neža in Kristina iz Škofje Loke že dobili posebni mizici, kijih je kupil Humanitarni zavod Vid, dvajset odstotkov vrednosti zanje pa je prispevalo podjetje Vija terapija. Zdaj sta ponosna lastnika še kako uporabnih mizic še dva mlada šolarja, Natalija in David Mizica za Davida Skrbnica male Natalije Grbič se je na Humanitarni zavod vid obrnila s prošnjo za nakup mizice s posebnim nagibom, ker je Natalija to jesen začela hoditi v Wal-dorfsko šolo, kjer bo za nemoteno spremljanje pouka zaradi svoje invalidnosti potrebovala takšno mizico. Natalija je, kot smo že pisali, pred dvema letoma doživela prometno nesrečo, v kateri ji je umrla mama. Poleg šoka, ki ga je doživela ob izgubi, je deklica tudi na vozičku. Prijazno pismo Zavodu Vid je pred kratkim poslal David Kodrič iz Ljubljane. Takole piše: "S tem pismom bi se rad v svojem imenu in v imenu moje družine zahvalil za denarno pomoč pri nakupu pisalne mize, ki mi bo omogočila lažje delo in učenje v šoli. Uspešno sem zaključil drugi razred v osnovni šoli Vodmat in želim si, da bo tako tudi v prihodnje. Še enkrat hvala vsem, ki sodelujete pri pomoči ljudem, ki so takšne pomoči res potrebni. Želim vam še veliko uspehov pri vašem delu. Obenem pa si želim, da bi bilo čimmanj takšnih nesreč, ko sem jo imel jaz in da bi se vozniki bolj zavedali, da na cestah nismo sami." Tudi mi se pridružujemo tvojim željam, David. • M.A. Še malo, in deset letni Nino Rakovič iz Kamnika se bo lahko pripeljal v stanovanje po klančini, za katero ste v akciji Humanitarnega zavoda Vid in Gorenjskega glasa sodelovali naši bralci. Kot nas je ljubeznivo opozorila Marija Oštir Pajestka s Humanitarnega zavoda Vid, si vsi skupaj želimo, da bi vedeli, komu namenjate svoj denar. In seveda biti seveda prepričani, da pride v prave roke. Zato vas še enkrat opozarjamo, da raje ne pošiljajte denarja v pismih, temveč ga nakažite na račun 51500-630-33738 in pripišite, komu ga namenjate. Koncert za pomoč zasvojenim z drogami Odprimo vrata upanju Ljubljana - V nedeljo, 5. oktobra, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma dobrodelni koncert Odprimo vrata upanju, ki ga organizira UP, drušvo za pomoč mladostnikom in njihovim svojcem, častno pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzela soproga predsednika države Štefka Kučan. S svojim pristankom na sodelovanje so prireditev omogočili številni vrhunski slovenski glasbeni poustvarjal-ci, avtorji, plesalci in medijske osebnost. Vstopnice po 5.000 tolarjev so na voljo pri blagajni Cankarjevega dom, na sedežu društva UP, Miklošičeva 16 in v turistični agenciji Avantura, Slovenska 40, Ljubljana in na Sindikumu v Kranju. • M.A AKTUALNO Produkcijska šola je šola brez ukorov in petič SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 TEL.:241-031 A ZMIŽAME CIME RA/PRODAJA ^ RAZfTAVlMH I H/PONATOV v« Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Ljudska univerza Radovljica Linhartov trg 1, Radovljica V mesecu oktobru bomo začeli izvajati 90-urne tečaje angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega in španskega jezika na vseh stopnjah ter 30-urne obnovitvene tečaje angleščine in nemščine. Pokličite še danes po tel. 715-265, da vam jutri ne bo žal! CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, JEZERSKA C. 20 > TEL.: 064 -242 221 TELEF AX:064 - 242 330 objavlja prosto delovno mesto: STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - 1 delavec Pogoji: strojnik gradbene mehanizacije oz. najmanj OŠ, zaželene nekajmesečne delovne izkušnje. Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za določen čas, eno leto, z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh, na naslov: Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20, Kranj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Vabimo vas na javno obravnavo osnutka ureditvenega načrta naselja Zgornjih Gorij in osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana Občine Bled JAVNA OBRAVNAVA BO V SREDO, 1. OKTOBRA 1997, OB 17.00 URI V AVLI OSNOVNE ŠOLE GORJE. Dokumenta sta javno razgrnjena v prostorih Občine Bled in v prostorih Krajevne skupnosti Gorje, pisne pripombe bomo zbirali do 5. oktobra 1997. ŽUPAN VINKO GOLC, dipl. ing. Ne matematika in slovnica, pomembno je učenje za življenje Šola, ki ne pozna šolskih spričeval, s katerimi si lahko, tudi če si lenoba in blefer, utiraš pot v življenju. Kranj, 26. septembra - Res je, v Produk- jektno organizacijo pouka, ki namesto v . cijski šoli pri Prehodnem mladinskem razredu poteka v ateljejih, mladim dala * « P ?am0 S P°§oa"0 domu v Ljubljani se mladi ne učijo slovnice in srednješolske matematike, prav tako ob koncu šolanja, ki traja največ eno leto, ne dobijo spričevala, ki bi bilo vstopnica v nadaljnje šolanje ali službo. Produkcijska šola je konkretna, praktična in uporabna, predvsem pa zanimiva tako po vsebini kot po obliki. Otroci v njej namesto akademskih znanj pridobijo delovne navade, namesto prepušče-nosti v negotovo usodo občutek odgovornosti in namesto grenkega občutka neuspeha ponovno vero v lastne moči. Ponosni na drugačno šolo Produkcijska šola v Ljubljani 29. septembra odpira vrata že tretji generaciji učencev. Namenjena je predvsem tistim, ki so zaradi različnih razlogov, zaradi težav pri prilagajanju šolskim zahtevam, prekinili redno šolanje na srednješolski stopnji. Produkcijska šola je torej za razliko od ostalih srednjih šol namenjena mladim, ki zaradi kombinacije učnih in vedenjskih težav - "špri-canje", disciplinski prekrški, druge vedenjske posebnosti in spremljajoča učna neuspešnost - prezgodaj zapustijo redno šolanje.V letu in pol se je v šoli v izobraževalo petnajst učencev. V skupini, v kateri je največ deset učencev - v začetku šolskega leta manj, ob koncu pa, pravijo v Produkcijski šoli, doživijo pravi naval - za katere skrbi pet mentorjev. "Njihova skupna značilnost je šolska neuspešnost. Težave imaj seveda tudi doma, ker jim, če drugega ne, starši težijo, ker ne hodijo v šolo," pravi ravnatelj PMD Borut Kožuh. Kdaj se otroci odločijo za vpis v produkcijsko šolo? Ko zvejo zanjo, ko si jo ogledajo in ugotovijo, da jim je kar všeč. "Otrok pride, z njim in starši se dogovorimo, brez odvečnih formalnosti in kakršnih koli formalnih žigov, upravnega balasta. Socialno službo sicer prosimo, da po svojih možnostih posreduje informacijo našim potencialnim učencem, zapletenej-ših procedur pa ni." Poleg tega, dodaja ena od mentoric, imamo srečo, da je šola nova in dobro opremljena. Učenci so na to ponosni. Povejo prijateljem, bivše sošolce celo pripeljejo pogledati, v kakšno šolo hodijo zdaj. In se jim dobro zdi. Tako da jim je v začetku velikokrat res nerodno, ker hodijo v "drugačno" šolo, na koncu so pa ponosni na to." Ko v običajni šoli ne gre in ne gre Program produkcijske šole traja devet mesecev, mladi pa se v njem naučijo povsem uporabnih stvari - osnov grafičnega oblikovanja, osnov modnega oblikovanja in šivanja, osnovnih znanj za Odločitev za vpis v produkcijsko šolo je osebna odločitev vsakega posameznega učenca. Ponavadi je tako, da mladostnik najprej pride pogledat če mu je pn nas všeč, in se nato vpiše. V veljavi je tritedenska poskusna doba. Po teh treh tednih ima vse možnosti, da reče: to me ne zanima in odide. Ko pa se odloČi ostati, podpiše pogodbo, da se strinja z načinom dela in našimi pravili. Tega seje potem treba držati. Če se šele po tem od-Pouk, čeprav ne v klasičnem "šolskem" loči, da bo prenehal, je vse skupaj malo nekaj vsakodnevno uporabnih znanj ter veščin in jim z delom na zanimivih projektih povrnila vero v lastne sposobnosti. Prav to najbolj potrebujejo, preden se po neuspelih spet vrnejo v klopi rednih srednješolski programov ali na trg delovne sile. Produkcijska šola je brezplačna, plačuje jo ministrstvo za šolstvo, starši krijejo le stroške prehrane. Brez zvoncev in domačih nalog smislu, poteka med deveto dopoldan in peto popoldan. Brez zvoncev in običajnih učilnic, v sitotiskarskem in modnem ter oblikovalskem ateljeju. Učenci - v skupini jih je ponavadi okoli deset, ne uporabljajo zvezkov, in knjig, tudi učijo se ne doma, saj večji del dneva preživijo v šoli. Zato pa si tam samostojno pripravljajo dnevne obroke hrane, skrbijo za časopis in dnevnik, fotografirajo... Mentorji jih naučijo oblikovanja zapiskov na šolskem računalniku, pri predmetu maslo pa se namesto abstraktnih matematičnih ali slovničnih pravil učijo konkretnih znanj, ki utegnejo koristiti vse življenje. "Namesto mnogim dolgočasnih gramatičnih pravil se pri predmetu funkcionalnega opismenjevanja, (maslo -matematika/slovenščina) namesto mno bolj zapleteno - pogovorimo se z njim,s starši in podobno," pravi Meta Rant. Namesto ukorov Tudi produkcijska šola pozna kazni. Po prvi neopravičeni odsotnosti je potrebno napisalti poročilo o odsotnosti z navedbo razlogov zanjo, in to takoj. Če se to ponovi, poročilu sledi še pogovor z vsemi mentorji, po daljših ali ponavljajočih se odsotnostih pa še z ravnateljem. Skrajna kazen je izključitev. Šola za kriminalce? Med ljudmi še vedno mnogokrat velja prepričanje, da se v "drugačne" šole gim dolgočasnih gramatičnih pravil učijo >--:r-.--—■»-?,—" " ' —b----- *A pisanja prošenj in drugih preprostih vPlsuJejo mladi prestopniki, ki se meo besedil, namesto abstraktnih matematič- f ojimi vrstniki le naučijo še "tistega, nih zakonov pa branja tabel, obrestnega "»ar dosleJ še niso znah"- Zat0 ni ču?"jj ugih osnovnih matematičnih da imavza tlste< kl Je ne poznajo, torej tua računa in drugih tem, ki jih potrebujemo in uporabljamo domala vsak dan," pravi Meta Rant, psihologinja in mentorica v Produkcijski šoli. "Posebnost predmetnika Produkcijske šole pa je prav gotovo trening socialnih veščin. Gre za predmet, kjer se mladi s pomočjo različnih sodobnih učnih tehnik učijo veščin vsakodnevnega komuniciranja. Tudi pri tem predmetu so teme nadvse pragmatične in primerne za vsakodnevno rabo: učijo oziroma v simuliranih situacijah s pomočjo igre vlog vadijo primerne vedenjske vzorce za vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov za starše, pogosto negativen predzn3^- "Organiziramo tudi delavnice za starše, na katerih se pogovarjamo o temah, ki so tipične za vse starš mladostnikov. O problemih avtoritete, komunikacije otrok - starši na primer. Sicer pa ne maramo, da bi se otroci, ki se vpisujejo k nam, počutili preveč posebne, drugačne," pravi ravnatelj PMD Borut Kožuh. Meta Rant ob tem dodaja, oa otroci med seboj kljub vsemu povsem dobro vedo, kje so ga polomili. "Precej bolje kot starši, bolje kot mi. In pri2113/ vajo, da so tu zato, ker jim v običajmj1 z vrstniki in odraslimi, učijo se tehnik šolah n, s)0. Ce pa izide v časopisu člane z naslovom Sola za tiste, ki jim ni sio " ki imajo kazniva dejanja," jih zel° prizadene. premagovanja treme, tehnik osebnega nastopanja, elementov neverbalne govorice telesa in podobno. Teme naštetih predmetov vsebinsko zaokroža in po-vezje predmet sitotiskarstva, pri katerem učenci povezujejo znanja ob izdelovanju preprostih grafičnih izdelkov, kot so vizitke, plakati, majice in durge tiskovine. V nekaj ožjem obsegu se učenci seznanijo še s šivanjem; upravljanja s šiviljskim orodjem in stroji se naučijo do te mere, da znajo popraviti in po svojem okusu izboljšati svoje najl Nobenih težav z avtoriteto "Pomemben je odnos med namu 111 učenci, način, kako komuniciramo. Da se vsi skupaj držimo dogovorov. Res pa Je-da imamo srečo, ker je skupina majhn3-mentorjev pa dovolj. Poleg tega nism0. pritisnjeni ob zid z normami o tem, ^ vse je potrebno predelati," pravi Me{a Rant, Borut Kožuh pa dodaja, da » delo z računalnikom, tiskanja s sitotis- jubše kavbojke ter sešiti preproste hlače običajna šola, če učenec izostane od karskimi stroji, šivanja s sodobnimi šivalnimi stroji in nekaj drugih znanj, s katerimi mladi v življenju leže in bolj uspešno rešujejo vsakodnevne probleme. V produkcijski šoli se namreč učijo tudi kuhanja, sposobnosti komuniciranja, tistega dela matematike, ki pomaga ugotoviti, katera banka daje najboljše obresti, pisanja prošenj in življenjepisov... "Šola je namenjena tistim, ki so stari okoli šestnajst, sedemnajst let in so se po neuspešnih poskusih srednji šoli prenehali šolati, izjemoma tistim, ki so šolo obesili na klin že prej," so mentorji produkcijske šole svojim bodočim učencem zapisali v informativno brošuro. "Razlogi na tem mestu niso važni, važno pa je, da sedaj nimajo kaj početi. V šolo do ponovnega vpisa ne morejo, primernega dela tudi ne morejo dobiti, starši pa jim seveda težijo, da naj nekaj pametnega vendarle počnejo." Nešolska šola Produkcijska šola pri Prehodnem mladinskem domu je odprta devet mesecev na leto, mladi pa se lahko vanjo vpišejo od prvega septembra do prvega aprila. "Prav v tej posebnosti in relativno kratkem trajanju pouka - mladi so vanj in podobne enostavne kose oblačil modnih dodatkov. ali pouka, pač ne more privoščiti nič druge? ga, kot da zapiše neopravičeno uro. "* nas imamo psihologinjo za to, da tak1/1 sede v avto, gre k mulcu domov, p°tr na vrata in vpraša po vzrokih z odsotnost. V bistvu gre za pooštre nadzor. Avtoriteta pri nas temelji & odnosu, na načinu, kako so ji. povezani med seboj. Manj je formam' obvez, več konkretnih. Naša prednost J tudi v tem, da si lahko privoščimo, ? česa tudi ne znamo, da se učimo skupaj ^ učenci. Ker smo mentorji, ne učitelj1 klasčnem pomenu besede. Nismo » tiskarji ne šivilje, temveč socialni pe(J gogi in psihologi." Drugačna kazen a Seveda tudi v produkcijski šoli obst kazen. "Najbolj smo pozorni na to, kdo ne pride. Ko se to zgodi prvič, m°. učenec sam napisati poročilo o tem, za ^ ga ni bilo in se pogovoriti z er"rnf)fa mentorjev. Če se to zgodi drugič, se m ^ pogovarjati z drugimi mentorji. Klasic kazni, ukorov in ocen, pa ni. Je pa z . veliko pohvale in spodbud. Na koncu v potrdilo oziroma spričevalo, na kat ^ piše, do kakšne stopnje kdo kaj obvia In ne nazadnje, če se enemu od upe ^ ljubi skuhati kosila, Je.,nJ^efl Brez pravil pač ne gre Kljub tolerantnemu odnosu do svojih "mulcev", kot jim pravijo mentorji, veljajo v Produkcijski šoli zelo ostra pravila. Tako morajo nepredvideno odsotnost sporočiti še isti dan do 9,45 ure, neopravičeni odsotnosti namreč takoj sledi telefonski kontakt mentorjev s starši ali obisk na domu. Pri bolezni velja le zdravniško orpavičilo, v Šoli pa je seveda prepovedano uživati tako z zakonom prepovedane kot neprepo-vedane droge, prav tako je prepovedana prisotnost pod vplivom drog. Brez ukorov, a tudi brez popuščanja V produkcijski šoli ne poznajo ukorov niti običajnih ocen, mentorji in gojenci se kličejo po imenih, kar pa ne pomeni, da učenci v šoli nimajo obveznosti. "Od učencev pričakujemo v glavnem le dve stvari: da vsak dan pridejo v šolo in da si lahko vključeni le eno šolsko leto - je v njej prizadevajo po svojih močeh. Za največja in zagotovo dovolj velika - . ^ izražen tudi glavni cilj šole, ki naj bi s avtoriteto kljub sproščenemu odnosu nezadovoljna, sitna in lačna skup svojim zanimivim predmetnikom in pro- nimamo mentorji nobenih težav." ostalih." • M. Ahačič Miss Slovenije 97 Igra manekenstva leta 97 je končana. Miss Slovenije je izbrana. V Cankarjevem domu so izbrali najlepšo med najlepšimi dekleti v Sloveniji v letu 97. Zadeva se je zgodila v soboto, 13. septembra 1997, v Ljubljani. Zmagala je Maja Šimec, ki bo v soboto, 22. novembra 97, zastopala Slovenijo na prelepih Sejšelskih otokih. Tam se bo zgodilo marsikaj: velika modna revija z oblačili, v katerih bodo tekmovale udeleženke, novinarska konferenca in snemanje TV spotov. Manekenke se bodo pred odhodom na Sejšele ustavile v Londonu. Izbrane so bile takole: Tina Orač - miss fotogeničnosti, prva spremljevalka, Tjaša Vidic - druga spremljevalka m Maja Šimec zmagovalka. Po koncu prireditve sem se °b pogostitvi s šampanjcem lahko sprehodil do deklet in jim zastavil nekaj vprašanj: Tina Orač - miss fotogeničnosti, prva spremljevalka Živjo, bi povedala nekaj besed za časopis? "Kaj, če bom povedala, Maji sem rekla, da bo zmagala, a mi ni verjela." Si kdaj mislila, da boš uresničila svoje življenjske cilje? "V bisvu to sploh ni bil moj življenjski cilj, to je bilo nekaj, kar me je spremljalo poleg vsega." Kaj načrtuješ za v naprej? "Nič, bom še videla, najbrž bom delala v smeri te stroke. Mogoče se bom udeležila še kakšno takih prireditev, ali pa ne, ne vem." Kaj misliš, je Maji pripomoglo, da je zmagala? "Ne vem, mogoče zato, ker je dovolj velika, ker ima mogoče malo bolj izpopolnjeno hojo." Vse tri finalistke Kaj pa misliš, da so tvoje kvalitete?" Ne vem, mogoče to da sem gobčna, mogoče ker se lepo smejim." V novem telefonskem imeniku imate lahko svojo sliko. No.ja, grafiko. Telefonski imenik Slovenije omogoča objavo logotipa ali oglasa pred telefonsko številko vašega podjetja. S tem olajšate iskanje svojih številk, vaš znak pa opazijo tudi tisti, ki ne iščejo prav vas. V okviru Telefonskega imenika Slovenije izidejo tudi Rumene strani s tematsko urejenim seznamom ponudnikov blaga in storitev. Na Rumenih straneh objavljamo tudi oglase, ki so večji od logotipa. Za podrobnejše informacije pokličite telefonsko številko (061) 159 20 88 in naš zastopnik vam bo razložil ugodne pogoje oglaševanja v Telefonskem imeniku Slovenije. Telefonski imenik Slovenije bo izšel tudi na CD-ROM-u, najdete pa ga še na Internetu, na naslovu http://tis.telekom.si. Če se odločite za predstavitev tako v tiskanem kot elektronskem mediju, je cena še posebej ugodna. Telekom>3 Slovenije W Nacionalni operater telekomunikacij Maja Šimec- zmagovalka miss Slovenije 97 50 to tvoji življenjski cilji? "Tega sploh nisem pričakovala, tako da sem ta trenutek še zelo presenečena." 51 kdaj mislila, da boš miss Slovenije? "Nikoli, da bi zmagala ne." kar nekaj izkušenj, njena osebnost je sedaj močnejša. Spoznala je že kar nekaj ljudi in ljubi to delo. Zanjo to ni lahko delo. Spoznava ljudi, ne motijo je novinarji okoli nje. Je proti drogam in pravi, naj rečemo raje življenju da in drogam ne. Ob prostem času prebira poezijo in romane, ukvarja pa se tudi s smučanjem. Nekaj vprašanj sem ji zastavil tudi sam, kar mi je vrnila z lepim nasmeškom in očarljivim poo-gledom. Ste kdaj mislili, da boste naj model? "Ne vem, svoje delo sem in bom opravljala najbolje, kar je v moji moči tako, da to ne bo vplivalo na moje življenje." Kaj ste storili, ko ste ugotovili, da ste naj model "Pravzaprav sem se začela ukvarjati z manekenstvom, ko sem še hodila v šolo. Takrat je bilo to kot hobi, a že takrat sem zaradi tega morala hoditi v večerno šolo." Miss Slovenije '97 Maja Šimenc s svojo mamo Kaj pa sanjala? "To, da bi bila manekenka sem sanjala že od malih nog. Na tak način sem se oblačila, razmišljala ..." Kaj pa načrti za v naprej? "No, sedaj se bom skušala čim bolje pripraviti na to svetovno tekmovanje in tam zastopati Slovenijo. Potem se bom pa najbrž še naprej ukvarjala z manekenstvom. Nameravam še dokončati šolanje." Miss sveta '96 Grkinja Irene Skliva Ena od atrakcij na prireditvi za miss 97 pa je bila miss sveta 96 Grkinja Irene Skliva. V Slovenijo je prispela v četrtek, 11. septembra, ponoči in se vrnila 14. septembra ponoči. Nekaj časa je gostovala na Bledu. Obiskala je pediatrično kliniko, ji podarila milijon tolarjev. V soboto ob 18. uri je bila novinarska konferenca na temo pogovor z njo. Kar nekaj podatkov sem izvedel tam on njej. Pravi, da obožuje svoje delo, potovanja, in da bo to delala še naprej. V vseh teh letih si je nabrala že Je to največ, kar ste si želeli doseči, ali je še kaj več? "Ne, moje sanje, moja želja je bila potovati in to se uresničuje." So to potem vse sanje, kar si jih človek želi? "Ne, imam tudi druge sanje, ampak ti jih ne bom zaupala." Kaj, se mogoče bojite tega? "Ne, ne bojim se." Kako ste preživeli nočno življenje v Sloveniji? "Super." Kako ste prespali noč na Bledu? "Dobro." S fotografom Primožem Štir-nom sva se sprehodila med gosti in jih povprašala, kaj menijo o sami prireditvi: Jonas Kaj meniš o današnji prireditvi? "Glej, jaz že nekaj let hodim sem, ker je to moja dolžnost. Nič novega ni. Vsako leto pridemo in rečemo, no letos bomo pa nekaj videli, pa ni nič. Po drugi strani pa moram reči, da sem tako blazno izbirčen. Vsakič prihajam na te prireditve, in rečem, sedaj se bo pa našla ena, pri kateri bomo vsi na rit popadal. Veš kaj, bojim se, da živimo v svetu fotografij in da so naši kriteriji previsoki." Se pravi, da ti niso všeč... "Ne, ne. S pametjo, če rečem, punce so lepe, mlade so, zdej mladost je tako lepa... Pa še dobro se zrihtajo... Moram pa reči, da bi na vsaki od njih naredil za 4000 DEM škode." Si danes dekleta poznal? "Ja, seveda." In za katero bi ti glasoval? "Ne upam reči, toliko sem pa še previden." Primož Kosec foto Primož Štirn V' V Spet smo šli na Ptujsko goro Glasovi izleti na Ptuj so vedno lepo obiskani, pa ne le zato, ker je Ptuj prijetno in zanimivo mesto, temveč tudi zato, ker se imamo tam vedno še posebej lepo. Tokrat nam je bilo tudi vreme še posebej naklonjeno. Obiskali smo Ptujsko goro, kjer smo si ogledali cerkev in poslušali čudovite zvoke orgel, Ptujski grad nam je spet odkril mnoge od svojih skrivnosti - še posebej zanimiva je bila tamkajšnja glasbena soba, poglavje zase pa je bilo seveda kosilo Pri zlati goski. Odlična restavracija se lahko pohvali ne le z okusno hrano, temveč tudi z zares ljubeznivim sprejemom vsakega gosta. Pokušino vina smo tokrat izpustili iz programa - brez skrbi, na sporedu je na naslednjem Glasovem izletu v tiste kraje, na Martinovo. Dober izlet TOURIST AGENCA ODISEJ, Maistrov trg 2, 4000 Kranj, Slovenija TEL: ++386 64 22 11 03, 22 11 39, FAX: (064)211-790 Program izleta: OTOK ISCHIA, CAPRI, POMPEJI Trajanje izleta: 6 dni odhod: 25. oktobra 1997 1. dan: odhod avtobusa iz Kranja ob 4.00 uri, iz Ljubljane ob 4.30 uri. Vožnja preko mejnega prehoda Sežana in po avtocesti mimo Benetk, Bologne, Firenz in Rima do Neaplja. Panoramska vožnja do pristanišča Pozzuoli, kjer se bomo vkrcali na trajekt. Po enourni vožnji mimo otokov Procida in Vivara bomo prispeli na otok Ischia. Nastanitev in večerja. 2. dan: po zajtrku fakultativen izlet v zaliv Cartaromana s toplimi vrelci v samem morju. Prosto za kopanje. Popoldne povratek v hotel. Po večerji sprehod skozi Ischia Porto po promenadnem Corsu do Castelo Aragonoso. 3. dan: po zajtrku fakultativna vožnja do Fontane na največji capuccino na otoku v kraju Fontana, nato pa enourna hoja na ugasli ognjenik Epomea (potrebujete superge ali podobno obutev). Z vrha Epomea (784 m) je izredno lep pogled na Neapeljski zaliv z Vezuvom, otoke Carpi in Proceida ter otoške kraje. Na vrhu je prijetna restavracija. Izklesana v zelenkasti tuf. Ob povratku se bomo ustavili v slikovitem mestecu San Angelo, nato pa s čolnom do velike peščene plaže Maronti, kjer si lahko ogledamo najstarejšo še delujoče terme Cavascura. Prosto za kopanje do poznega popoldneva, nato pa povratek v hotel. Po večerji fakultativen ogled folklornega večera Pulccinella z napolitansko glasbo, pizzo in vinom... 4. dan: po zajtrku odhod na fakultativen izlet na mondeni otok Carpi ali prosto za samostojne oglede keramičnih delavnic v Casamicciola ali pa muzeja starih kultur v Lacco Ameno. Po večerji prosto za obisk katerega od nočnih lokalov... 5. dan: po zajtrku transfer na kontinent - terra terma. Vožnja okoli Neaplja mimo Vezuva do Pompejev. Fakultativen ogled izkopanin slavnega rimskega mesta, ki ga je leta 79 našega štetja zasul vulkanski pepel. Popoldne povratek proti domu po avtocesti mimo Casserte, Monte Cassina, Orvieta, Firenc... 6. dan: prihod v Slovenjo v jutranjih urah preko mejnega prehoda Fernetiči. Posebna ugodnost za bralce Gorenjskega glasa. Plačljivo na več čekov. CENA: 399 DEM vključuje: avtobusni prevoz, namestitev v hotelu - v mestu ISCHIA PORTO s polpenzionom, vodenjem l J OPTIKA tepli pogled v Svet in J B(eiweisova 18, JCranj (nasproti porodnišnice) teC: 225-600 RAČUNALNIŠKI PREGLED VIDA vsak četrtek od 15.30 do 17. ure VELIKA IZBIRA OKVIRJEV IN OČAL Odprio:od S. do /S. ure: sobota od S. do 12. ure HITRA IZDELAVA! GLAS vsak TOREK in PETEK ll.111.1 Zi/oor:r Bost jao L a jo t/i r T tratama Pirr, Saatli Sialkii. l/me har marate %/etleti. Da I m**! t • halje uaveščeai. t\il,iit' . Oh 19:30. ODGOVORI NA VSA VPRAŠANJA! Ceu^i pfiihodiriMU fu berkemann Za ljudi, ki so zaradi svojega poklica veliko na nogah, za vse, ki imajo težave z bolečimi nogami, za prijetne jesenske sprehode... >ki jesenski model "ERLE" - z BERKOFLEX VLOŽKOM topel ženski model "JUDY" - z BERKOFLEX VLOŽKOM Vrhunska ortopedska obutev, izdelana ročno iz prvovrstnih materialov, lahko je moderna ali ženski jesenski model "LIANA -z BERKOFLEX VLOŽKOM ----1 Medi klasična, vendar je preprosto najboljša obutev! Kidričeva 47a, /Jato potjo. teL064 226 M* Come to Hollywood and be a star, si je rekla Manca Urbane in za začetek odšla v London 18 tisoč mark na leto za pot med zvezde Za drobno dekle, videti je še mlajša, kot je v resnici, pravijo, da živi bolj kot ne od korenja, brokolija in solate. Pa od lastne trme, bi človek orez skrbi dodal po pogovoru z njo. - Z nedeljskim koncertom do denarja za šolanje. ■ Tudi letos podpora Rotarv kluba Bled. Lesce, 26. septembra - Potem Kar sama? ko je uspešno zaključila prvi "Kar sama. Stopila sem v stik •etnik študija igralstva in glas- s šolami in se lani spomladi benega gledališča na priznani odpravila v London na avdici- londonski Moutview Theatre jo. In bila sprejeta, na šoli, na School, se Manca Urbane, katero sem si najbolj želela enaindvajsetletna pevka iz Lesc, prihodnji teden o kratkih počitnicah v domovini vrača v Anglijo. V šolo, ki spada med najbolj priznane te vrste na svetu in je verjetno najbolj uveljavljena šola za musical v Veliki Britaniji. Njeni diplomanti nastopajo v Čisto vsakem večjem mjuziklu, ki je ta trenutek na sporedu v Londonu, so često videni na telviziji in v znanih filmih ter gledališčih. Kdo ve, kje vse bo-mo še videli Manco Urbane. Ime bodoče zvezde si je vsekakor potrebno zapomniti. Manca je drobna. Pravi sicer. priti. Na verjetno najbolj priznano šolo za musicle v Angliji. Potem se je začelo pa zares. Šola zasebna, za šolnino je potrebno odšteti 18 tisoč nemških mark letno. Ker je musical tako zelo atraktivna stvar, sem bila prepričana, da ne bo težko najti štipendije. Trend v smeri musicla je umetnosti. Hodila sem v ljubljansko Kazino, v Šentjakobsko gledališče... "Pa si vedela, kaj je tisto, na kar se moraš osredotočiti? "Okvirno so mi povedali. Na avdiciji, ki je trajala približno sedem ur, je bilo treba povedati dva dramska monologa -v angleščini, seveda -naučila sem se jih povsem sama, nihče mi ni pomagal. Poleg tega je bilo treba tudi vedno večji in pri nas se te vrste umetnosti ne da študirati. Denarja seveda ni bilo od plesati, peti, obvlada-nikoder. September se je bli- ti nekaj jazz baleta, žal, morala bi biti v Angliji, na koncu pa je sledil jaz pa še kar brez denarja. K še intervju pri ravna-sreči mi je potem pomagala telju šole. Zares je Občina Radovljica, veliko pa da se je zdaj, med počitnicami', tudi Rotary Club Bled, dodala že hudo zredila, pa ima zato sem sv0Je pnhranke m pnh namesto teže v zalogi toliko več volje in energije. Celo trme. Kako bi sicer takrat devetnajstletno dekle, najboljša po oceni strokovne žirije na Prvem glasu Gorenjske '95, lahko kar samo od sebe odšlo v London, kjer si je pripelo, priplesalo in priigralo vstop v najboljšo šolo igralstva in glasbenega gledališča ranke mojih staršev, pa je bilo ravno dovolj. " Denarja za šolnino v prvem letniku je bilo torej dovolj. Kaj pa življenje v Angliji? bilo zelo naporno. Nisem verjela, da bom naredila. Na koncu so nas med dva tisoč prijavljenih na avdicijo izbrali sedemdeset." Trema? ko sem prepričala vratarja nekega prestižnega nočnega kluba, da sem igralka, ki študira novo vlogo, in me je za pol urice spustil med bo- včasih poslala kakšen funt, K$ musical malce nenavaden sicer sem Pa ob koncih tedna žanr za naše razmere? Človek dela,a v neki l°ndonski modni Pričakuje, da se bo devetnajstletno navdušena pevka prej odločila za pop ali rok? študij musicla so moje življenjske sanje. Prvič sem ga odkrila pri petnajstih, ko sem Poslušala Barbro Streisand. Kar naenkrat nisem poslušala "Niti ne. Na prvi avdiciji gate Angleže, ki so se zabavali "Starši mi zato, ker so mi dali pravzapav sploh nisem mogla ob striptizetah. Pa sem se toliko denarja za šolanje - verjeti, da sem tam, da sem res nekaj novega naučila!" doma sta še dva mlajša brata, jaz tista, ki počnem nekaj tako Imaš mdi kaJ domoto?ja9 za življenje v Londonu niso norega. V življenju še nisem «Imam. Ampak človek se ne mogli dati veliko, babica mi je stala na odru, tam pa sem kar nekako igrala, ne da bi točno vedela, kaj to pomeni. Najbrž sem bila zato tako zelo sproščena. Pojma nisem imela, kaj vse bi lahko storila narobe, zato sem tako zelo brez skrbi "Starši so bili seveda najprej pokazala, kaj znam. Kar vrgla '"'a^a^^ii odločno proti. Po tistem pre- sem se v vse skupaj. Za Podredltl-Tako rekoč v tren lomnem času namreč sploh avdicijo sem izbrala monolog nisem šla več nazaj v Ljublja- neke striptizete. Če sem v no, ampak sem ostala doma in tistem času že nekako naštu-ves čas študirala drame, se dirala, kaj je to monolog, in trgovini. Po devet ur na dan." So se starši strinjali s tem, da študiraš tako daleč? sme smiliti samemu sebi. Poleg tega sem zelo trmasta. Doslej sem dosegla vse, kar sem hotela in se nikoli nisem uklonila. V Londonu sem pa zelo hitro ugotovila, da se moram marsikdaj tudi jaz utku sem bila prisiljena odrasti. Hudo je bilo že v trgovini, kjer sem delala. Stroga lastnica, Italijanka, je strah in trepet vseh zaposlenih. Pred mojim prihodom je dekleta odpuščala kar kot po tekočem traku. Prve tri mesece sem med vsakim odmorom za kosilo samo jokala" Imaš kot tuja študentka kakšen poseben status? "Ne. Nič nam ne prizanašajo. Po drugi strani pa imam prednost, ker so naše srednje šole precej boljše od tujih, angleških na primer. Učitelji in sošolci so me spoštovali zaradi tega. Celo to se mi je zgodilo, da me je eden od profesorjev pohvalil, da sta moja slovnica in besedni zaklad precej boljša kot pri povprečnem Angležu in da tako razgledanega študenta na tej šoli še ni bilo. Vsa čast profesorjem kranjske Gimnazije - pri literaturi in zgodovini na primer blestim prav zaradi njih. Jezik pa nam tako ves čas brusijo. Vsak dan veliko na glas berem. Zvečer pred spanjem ponavljam tekste, ki se jih moram naučiti na pamet. Zjutraj, ko se zbudim, najprej preverim, koliko mi je ostalo v glavi." Pouk traja najmanj deset ur dnevno. Kako zmoreš tako naporen tempo? "Kar gre. Pouk se začne ob devetih in do petnajst minut pred začetkom moramo biti obvezno že v šoli, da se vpišemo v register. Če se ne, nimamo vstopa v šolo in če se nekajkrat zgodi, da neopravičeno manjkaš, te enostavno izključijo. Režim je strog, ker nas hočejo naučiti profesionalne discipline. Na začetku imamo vsak dan uro ogrevanja - najprej vaje v izgovarjavi, nato pol ure aerobike, sledijo različni predmeti, od igralskih do pevskih, od klasičnega zbora do pop musicla, ples, gib za eksperimentalno gledališče, radijsko tehniko, televizijsko tehniko... Največji poudarek je na igralstvu." Zelo pogrešaš prosti čas? "Na začetku je bilo grozno. Strašno sem se smilila sama sebi, mučilo me je domotožje, zdaj se mi zdi, da sem prve mesece cele dneve le jokala. Potem pa se človek navadi in niti ne opazi, da je ves dan tako zelo zaposlen, da je brez prostega časa, da je za nedeljo ponedeljek in za petkom sobota. " Zadnjič si kolegu v radijskem pogovoru dejala, da boš po končani šoli poklicna nasto-pačica. Usposobljena za vse..., kaj boš počela kasneje v življenju "Za zadnji projekt, zaključno predstavo v tretjem letniku, šola najame dvorano na West Endu, kamor so povabljeni vsi pomembni agenti in dostikrat že takoj padajo ponudbe za službe. Če si dober..." • M. Ahačič jjjčesar drugega več. Ko sem učija piesatj pri gospe Dani seveda temeljito obnovila svo Dl»a na koncu prvega letnika Rudija prava, sem se odpravi la v Celovec na musical Cats. zvečer so me glasbeniki pova-bjH, da grem z njimi ven, pa njsem mogla. Poleg tega sem bila povsem brez denarja, vstopnica za musical, ki sem si ga po vsej sili hotela °gledati še enkrat, pa je bila okoli deset tisoč tolarjev. Renčelj na Bledu, ki me je v jo angleščino, pa o striptizu svoji Internacionalni šoli bale- prav gotovo nisem imela poj-ta že prej poučevala te zvrsti ma. Ze v Londonu sem bila, m Pa sem se odpravila na bolšji lr8> prodala nekaj svojih stvari *n kupila še eno vstopnico za Podstavo. Po tisti sem zvečer °stala z ansamblom, pa tudi z ulrigentom sem se dobro razumela. Slišal me je peti in se Je zares zelo zavzel zame, P""iporočil mi je najboljše šole." Zvezde na Bledu Tik pred odhodom na drugo leto študija bomo Manco Urbane lahko slišali na prireditvi Zvezde na Bledu, ki jo organizira Radio Triglav. Ob Manci bodo v nedeljo, 28. septembra, ob 19. uri nastopili še Alenka Godec, Helena Blagne, Nace Junkar, Irena Vrčkovnik, Jan Plestenjak, Marta Zore, Braco Koren, Gimme 5 in M for M, ki so se prijazno odzvali Mančinemu povabilu in na ta način prispevali k njenemu nadaljnjemu šolanju. Posebni gost večera bo Mojmir Sepe. Sicer pa so se do sedaj za to, da mlado in uspešno umetnico podprejo na njeni poti med zvezde, odločili še Občina Bled, ki za prireditev prispeva najem festivalne dvorane, tudi letos, tako kot če lani, Rotary Club Bled, Alpetour Remont iz Kranja, Občina Radovljica, Gorenjski sejem Kranj, in mnogi drugi. VOLKSWAGEN KARAVANA TESTNA VOŽNJA z 10 EKSKLUZIVNO OPREMLJENIMI VOZILI @ Polo 50, Polo 75 COLOUR CONCEPT, Polo Limuzina 75, Golf 1,9 TDI 110 KM, Golf Cabrio 1,9TDI, Golf PLUS 1,9D, Golf Variant GT TDI 1,9, Vento TDI 1,9, Passat Limuzina HIGHLINE 1,9TDI, Sharan Carot VR6 Trgovsko podjetje p.o .Kranj 50 let - 4/jftJfn#*. r\L -__________—__— ...... D t|.?tvoritvi prenovljenega oddelka Kozmetike in darilnega programa v llcn' etaži Globusa smo vam pripravili vrsto prireditev: °d 26. do 27. septembra predstavitev izdelkov Kozmetike Kancilja, katero zastopa Tehnochem iz Ljubljane °- 29. do 30. septembra predstavitev blagovnih znamk Ellen Betrix in Max Factor, katere zastopa Orbico iz Ljubljane y^__-r --. •.■ usv i giilUl) i1-"""-----i vs^^otfkur^^bo bog-^agrajer^E :____v.. i __i____..___i cnnn en izrežite ta oglas in ga ob nakupu nad 5000 oddelka; v septembru 1997 vam bomo - 25 let - ^o]p|jtena blagajni 10 %___ifflšta V PREDDVORU, ob jezeru CRNAVA, v torek, 30. septembra od 10. do 18. ure I 1 SERVIS IN AVTOSALON VISOKO PRI KRANJU VRTAČ KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ tel. 064/223-276 RENAULT Tvvingo, Clio, Megane, Classic in Laguna 'O STARI - NIŽJI CEH V Preddvoru so priključili prve naročnike kabelske televizije Kabel do prav vsake hiše Projekt izgradnje kabelskega omrežja v Preddvoru se bliža svojemu zaključku. Prvi naročniki so že priključeni, izvajalec pa je v začetku 24 pogodbenim dodal še tri dodatne programe. MEDICI N/KE HLAČNE NOGAVICE * PRIPOROČAMO PRI STOJEČEM DELU >ZA UTRUJENE IN BOLEČE NOGE *V MODNIH BARVAH RAZLIČNE STOPNJE KOMPRESIJE: 40 D EN - 1257,-70 DEN - 1368,-140 DEN - 1709,- P0 NIŽJIH PROMOCIJSKIH CENAH Medi Sumi Kidričeva 47a, 4000 Kranj _______tek 064/224 464 ORTANA d.o.o., Radovljica, Gorenjska c.33 PRENOVA d.o.o.. Bled, Ljubljanska c.3 OTP Tepina d.o.o., Jesenice, Titova 112 Preddvor, 24. septembra -Ekipa podjetja Tela, izvajalca izgradnje televizijskega kabelskega omrežja je v sredo nekaj pred opoldnevom na kabelski sistem priključila prvega naročnika. Čast je pripadla družini Prezelj, Kot smo izvedeli na Občini Preddvor, investitorju ^izgradnje kabelskega, je trenutno 160 naročnikov že plačalo svoje obveznosti priključka. Priključek velja tolarsko protivrednost 690 nemških mark, v objektih, kjer je več gospodinjstev pa cena priključka znaša protivrednost 500 nemških mark. Cena vključuje priključitev do omaric v objektu, notranja napeljava je strošek posameznega naročnika, izvajalec pa zaradi kvalitete signala predpisuje kvaliteto kabla in spojnih elementov. Izvajalci so kabel potegnili do vsakega objekta na območju krajevnih skupnosti Bela in Preddvor, izjema je le spodnji del Potoč. Priključitev bo tako mogoča tudi v kasnejšem času, cena priklopa pa bo takrat nekoliko dražja. Za potrebe upravljanja s kabelskim sistemom bodo na občini ustanovili zavod, o tem bodo svetniki odločali na prvi redni seji. Znotraj zavoda bo deloval svet, sestavljen iz predstavnikov ustanovitelja (občine) in naročnikov, ta pa bo imenoval programski svet, ki bo odločal o morebitni zamenjavi, umiku ali dopolnitvi določenih programov. Seveda pa je treba omeniti, da je izvajalec v projektu predvidenih 24 programom dodal še tri, župam Miran Zadnikar pa upa, da bo tudi zavod težil k postopnemu povečevanju števila kabelskih programov. - -. LJUDSKA UNIVERZA KRANJ JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE: ANGLEŠČINA, NEMŠČINA • za predšolske otroke - učimo se resno s pomočjo igric in pesmic • za osnovnošolce - znanje gradimo skozi igro vlog, nadgrajujemo znanje slovnice • za dijake - angleško/nemško brez težav govorimo v vsakodnevnih situacijah • angleška in nemška delavnica s tujcem - govorimo samo angleško/nemško • priprava na mednarodne izpite Cambridge - voung learners English test (za osnovnošolce od 7. leta dalje) - PET, FCE kot priprava na maturo • MAJHNE SKUPINE • KVALITETNI PROGRAMI • STROKOVNO USPOSOBLJENI UČITELJI • SOFINANCIRANJE MESTNE OBČINE KRANJ LJUDSKA UNIVERZA KRANJ @ 22 22 26 Župan je pohvalil dobro sodelovanje občine in izvajalca, saj bodo izgradnjo kabelskega omrežja plačevali sorazmerno s priključenimi naročniki, občina pa je v celoti financirala gradbeno in lokacijsko dokumentacijo. Vsa instalacija poteka pod zemljo, kabel so polagali skupaj s Telekomovimi kabli, predvidoma v jeseni pa pa naj bi takrat že ustanovljeni Mojstri pri delu. zavod začel pridobivati potrebna dovoljenja za dokončanje druge faze izgradnje proti Kokri in Jezerskem. Kot smo že omenili, je čast prvega kabelskega priključka pripadla družini Prezelj. Kot sta nam povedala Anica in Obnovljen Mošnje, 19. septembra -Pred šestimi leti je hudournih Zgoša s seboj odnesel že pred vojno zgrajeni most. Za nesrečo naj bi bili menad krivi vodarji, ki se niso zmenili za opozorila domačinov, da so njegovi temelji že resno načeti. Kakorkoli, ko se je most porušil, so v Krajevni skupnosti Mošnje takoj začeli iskati možnosti za njegovo ponovno postavitev. Na obnovo mostu je slednjič pristalo Vodno gospodarsko podjetje, vendar pod pogojem, da financiranje gradnje razdelijo še med občino in krajevno skupnostjo. Z gradnjo so začeli sredi avgusta, most pa je bil tudi zaradi velikih mae-trialnih prispevkov krajanov in njihovega prostovoljnega dela zgrajen v pičlih 32 dneh, od minulega petka, ko so ga svečano predali svojemu namenu, pa tudi uradno povezuje bregova hudourne Zgoše. Anica in Polde Prezelj pred televizorjem, ki prenaša program nemškega RTL a. Polde, so se za priključek odločili predvsem zaradi vnukov, saj se oba učita nemško, gledanje tujih televizijskih programov jima bo pri učenju zagotovo precej pomagalo. Sama televizije ne gledata posebej veliko, predvsem poročila, upata pa, da bo slika vsaj tako dobra, kot je bila doslej. Kabelsko omrežje zaenkrat nudi kvalitetno spremljanje kopice televizijskih programov, v prihodnje pa ga bo moč izkoristiti tudi za priklop na vse bolj popularni in nepogrešljivi internet ter za kopico drugih stvari. Na to pa bo treba še nekoliko počakati, ampak obilica kvalitetne slike vendarle že pomeni precejšen korak naprej. • U.Š. Vaške igre v Vodicah Minuli konec tedna so v okviru občinskega praznika organizirali zanimivo družabno srečanje*. Vodice, 25. septembra - Letošnje drugo praznovanje občinskega praznika v občini Vodice je bilo do zdaj zares zanimivo in pestro. Po blagoslovitvi kapelice v Polju, odprtju športnega igrišča in iger, ko so se med drugim pomerili v nogometu župani med drugim vikendom, so tretji vikend organizirali semenj, razstavo, gasilska tekmovanja in parado. Minulo soboto pa so na igrišču kluba Kubu pripravili vaške igre, na katerih so se pomerili tekmovalci vasi iz občine Vodice- Dopoldne so se pomerili v balinanju (na sliki), zmagala pa J6 ekipa Vodice-Kubu, druga je bila ekipa Vodice-Upokojenci* tretja pa Selo-Strahovica. Popoldne v vlečenju vrvi, skakanjuv vrečah, žaganju hloda, prevažanju tovora, hoji s hoduljam1' metu žogic v mrežo, prenašanju žog in v tekih z jabolki pa s^ zmagale Vodice (Victoria), pred Zapogami, Vodice (prosveta) in Selo - Sinkov Turn. Sodelovale so ekipe iz Bukovice (2), Sej0 - Sinkov Turn, Zapoge, Skaručna - Polje, Vodice (prosveta),n Vodice (Victoria). Danes (petek) bo po zboru pripadnikov civilne zaščite ob uri, pri šoli v Vodicah ob 17.30 reševalna vaja, v nedeljo ob H* uri pa na pokopališču v Ljubljani spominska svečanost ob lOy letnici prenosa posmrtnih ostankov Jerneja Kopitarja z Dunaja v Ljubljano. • A. Žalar Križanke • Uganke ♦ Razvedrilo • Kvizi • Zabava KULTURA UREJA: Lea Mencinger Informacijski centri-knjižnice KNJIŽNICE ZA NOVO TISOČLETJE Bohinj - Okoli sto knjižničarjev iz šestdesetih slovenskih osrednjih splošnoizobraževalnih knjižnic se je na dvodnevnem posvetovanju z mednarodno udeležbo seznanjalo, s kakšnimi izzivi se srečujejo sodobne knjižnice na prelomu stoletja. Najbrž si nihče pri nas, če le kolikor toliko spremlja razvoj knjižničarstva, ne predstavlja, da knjižnice v Sloveniji že dohitevajo razvojni korak z evropskimi. Že to, da so se predstavniki splošnoizbraževal-nih knjižnic sploh prvikrat doslej zbrali na podobnem posvetu, je znak, da se kaže iz počasnosti in zaostajanja, izviti kar se da hitro. Čeprav je pri tem financiranje in pa prehodni čas, ki je z novo lokalno samoupravo nekaterim med več novih občin "razdeljenih" knjižnic dodobra otežil delovanje. Koliko so pravzaprav knjižnice za hitrim razvojem dosegle drugod, je pač najbolje spoznati, če povabijo na posvetovanje, kot je bilo v Bohinju, strokovnjake iz nekaterih evropskih knjižnic z zanimivimi izkušnjami. O nekaterih zanimivostih s posveta je tekel pogovor z Bredo Karun iz Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani, ene od organizatoric bohinjskega posvetovanja. Kakšna se kaže prihodnost slovenskih javnih knjižnic? "Podobna naj bi bila knjižnicam, o katerih so knjižničarjem mm m Kako hitro bodo spošnoizobraževalne knjižnice pri nas lahko postale tudi informacijski centri? govorili naši vabljeni gostje iz Velike Britanije, Finske, Švedske, Francije. V primerjavi z njihovim razvojem je naš zaostanek opazen, ni pa spet tolikšen, da ga ne bi bilo mogoče ob večjem prizadevanju kmalu ujeti. Realno gledano, naj bi naš razvoj kasnil kakšnih pet let." Je največji zaostanek pri tehnološki opremi knjižnic? Janez Evangelist Krek: TURŠKI KRIŽ Ljudska igra v štirih dejanjih Selca - Dogajanje je posavljeno na Selško, podobno kot tudi dve rUgi Krekovi, Tri seste in Sveta Lucija. Legondarno-agodovinsko snov ustenga izročila Podbrda in Petrovega Brda je Krek povezal s Svetličičevo pesmijo Turški križ in kompozicijsko naslonil na Schillerjevo igro Devica Orleanska. Iz izjav in usmeritve njegove šhše kulturne dejavnosti je mogoče razbrati, da se je avtor dobro zavedal žanrskih značilnosti ljudske igre, posebno njenega vzgojnega in družbenega pomena. Identifikacija pri gledalcih izhajata v Manjši meri iz estetske, v veliko večji meri pa iz svojevrstnega spoja etične, družbene in spoznavne plasti predstave. Pomembna dejavnika, ki potegneta gledalca v svet naivne odrske iluzije, sta Karakterna komika in mimetična domačnost scene in igre. Sedanja, tretja uprizoritev Turškega križa je v etnološko Poglobljeni režiji Marjana Kokalja prenesena na prosto, v dolino Urinega pritoka Selnice. Ljudskost je še posebej tematizirana in viHo«:--------:—An tnnra razviie možnost žanra. Na okrogli mizi v okviru bohinjskega posvetovanja, je k pogovoru povabljeni župan Bohinja Franc Kramar lahko o odnosu občine do knjižnice lahko govoril samo pohvalno. Sto knjižničarjem mu je zaploskalo, ko je dejal, da so občina, ki svoje finančne obveznosti do knjižnice stoodstotno izpolnjuje. Take sreče niso vse knjižnice - litijska na primer dobiva zdaj od občine le še pol toliko denarja, kot ga je pred leti. Da bodo tudi enote radovljiške knjižnice, v bohinjski občini so kar štiri, hitreje stopile po poti razvoja v informacijski center, jim bodo, tako je obljubil župan, poslej pošiljali tudi gradivo za seje občinskega sveta. Informiranost je pač osnova demokracije. o- --- J Poudarjena; tako uprizoritev uogajalni prostor že po Kr do konca razvije možnost žanra. Pre""'*"'" Prostor že P° Krekovi besedilni predlogi zahteva lhu\V JO mero se'ške tipičnosti, ki jo je režiser poiskal s povsem ruskim, ljubiteljskim ansamblom. red "Pnzoritvi, ki hoče biti čimbolj zvesta Krekovi predlogi, ra2mkclJskih posegov v tekst ni niti ob - za današnjo konvencijo -°dlirnr0mai d°,gih in P°g°stin monologih. Na ravni jezika je (na "°. izkoriščena izrazna možnost socialne diferenciacije knjjin '.diorn za selški vaški kolektiv, slavizirana varianta za nttH83 Jezika s kor>ca prejšnjega stoletja za Turke, knjižni jezik Prota dstavn'ka gospode in ribniško narečje krošnjarja Štrigalice). dekle8i°TnvStje kolektiv> kmečko prebivalstvo Selške doline; vodi ga imenovano vseživljenjsko izc domo]iTk (MoJca Tolar), k pooseblja vrednote skupnosti (vera, braževanje. Danes so ljudL 2a razvn J0'P°gum' poštenje). Prvo dejanje sicer vsebuje nastavke prisiljeni nenehno izpopoJnje- knjižničarjem." kolektiv lndlv,dualmh dramskih oseb, vendar se igra obrne v smer vati svoje znanje, se učiti tujih ° r.o rQ„ni hnia med Selčan in antagonisti Turki. "To drži, vendar je treba tehnologijo razumeti le kot pripo-moček k hitrejšemu spreminjanju vloge knjižnic. Te naj bi se usposobile iz dosedanje zakladnice knjižnega gradiva v informacijske centre, kjer ljudje lahko dobijo vse vrste informacij od telefonskega imenika do železniškega voznega reda, do informacij, kako na novo odpreti podjetje, kje v svetu izdelujejo določen izdelek in podobno. Knjižnica naj bi hranila tudi vso zakonodajo, zbir patentov, standardov; ne nazadnje naj bi knjižnica ponujala tudi možnosti za tako izo-ie jezikov, uporabe računalniških programov in drugih znanj - da bi dobili službo ali da bi jo obdržali. Knjižnica mora zato imeti komunikacije, računalnike, internet in vse drugo, kar povezuje znanje z vseh koncev sveta." Ker pa tehnologija ni vse, potrebuje knjižnica prihodnosti tudi z znanjem oboroženega knjižničarja... "Seveda. Že zdaj je tehnologija v knjižnicah kar zadovoljiva, temu razvoju pa doslej še ni v celoti sledila usposobljenost kadra v knjižnicah za zahtevne naloge, ki se jih od dela v knjižni-cah-informacijskih centrih pričakuje. Na tokratnem posvetovanju je bilo slišati celo vrsto dobrih rešitev uporabnih tudi za naše razmere. Uresničiti pa je treba te spremembe in novosti seveda v okoliščinah, v katerih knjižnice pri nas delujejo." Bo tako posodobljena knjižnica tudi pritegnila ljudi? "Kako se nenavadno sliši, vendar je tudi knjižnicam še kako potrebna promocija. O tem je govorila kolegica s Finske. Knjižnica mora biti dovolj opazna s svojo dejavnostjo, da privablja ljudi. V naše največje knjižnice pride dnevno med 500 do 700 obiskovalcev, slišali pa smo francosko predstavnico, ki dela v knjižnici, ki zaradi njene ogromne, pestre ponudbe dnevno obišče kar 12.000 ljudi. O teh izkušnjah je govorila tudi predstavnica Borze znanja, ki deluje pri ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča. Očitno se bomo morali knjižničarji tega, kako promovirati knjižnice, v prihodnje kar naučiti." Kje se učiti? "Podatkov o vsem tem je kar nekaj. Znanih je kar nekaj programov znotraj Evropske skupnosti, ki spodbujajo k novostim in spremembam v knjižnicah: možnosti torej so, zato naj bi se slovenske knjižnice namesto dosedanje zaprtosti bolj odprle tudi za vse te novosti. Saj se premika - v Sloveniji imamo na primer zdaj že štiri splošnoizobraže-valne knjižnice, ki so odprle svoje strani na internetu (v Mariboru, Ljubljani, na Ravnah in v Novi Gorici). Drugače imamo vse knjižnice dostop do interneta, vendar pa le nekatere omogočajo dostop tudi obiskovalcem knjižnice, ne le Lea Mencinger Meditacije ali iskanje duše k°lekr'UJ "ltuVUuajl*UU uiainsMii Protiut^Vipiza-c'je na ravni boja med Selčan in antagonisti Turki, in hj(r j. k°lektivnemu, junaškemu in resnemu v igri je pozitivna na dru ' m!čna.f'gura Ribničana v mojstrski igri Mateja Šubica, '2razito'Stran' Pa individualiziran, že skoraj pravi dramski karakter —-- le v okviru skupnosti in njenih vrednot ,. Največji čar te predstave je prav v njeni skrajni tematizaciji 'judskee- - " -—J ~"—«*«*«fcrt reč. sku Pri ljubljanski založbi Vale-Novak v zbirki Knjige iz Peglezna, je pred kratkim izšla knjiga Meditacije Thomasa Moora. judskega in s tem povezanim razmerjem med naivno in estetsko . razumijiva bodočemu bralcu tudi SS.* "-Pcija Pa i« "P^^^SK poSXomeniškemdu/,u v vsakodnevnem ŽMjenju^ čeprav so kniifio pri založbi s tiskovno konferenco predstavih duhovito ?kupina statisiovrampak se"v veiikf meri resnico vživi v odrsko "uzijo in v vrednote, ki skupnost utemeljujejo. Gre za neke vrste PsevH ln V vrednote' ki skupnost utemeljujejo. Gre za neke vrste so Knjigo I M I /..lil i/.I >l .1 .Ak»..V T UV . 0cj ?0rlaturahstično gledališko konvencijo (spektakel, čim večja in zanimivo - protagonisti predstavitve so bili v pravih meniških *a in scenska iluzija; igralci naj svoje vloge ne igrajo, ampak kutah - pa je knjigi meništvo le prijazna kulisa. Pisatelj je resda 1 dvanajst let kot menih živel v samostanu, zdaj pa je visokošolski profesor teologije, muzikologije in filozofije ter se ukvarja s psihoterapijo. Med njegovimi šestimi doslej napisanimi knjigami je postala prava uspešnica (poldrugi milijon izvodov) knjiga Skrb za dušo. V njen razglablja, kako smo v sedanjem času v iskanju duhovnosti pozabili na dušo. Najnovejša knjiga z naslovom Meditacije pa je zbirek kratkih polstranskih hudomušnih, zabavnih, fiolozofskih, skratka zanimivih razmišljanj, kako pripraviti v nas samih prostor za dušo in ji omogočiti razvoj. Menih je za avtorja prispodoba globoke, ustvarjalne domišljije, s katero se od časa do časa zaustavimo v tem našem divjanju skozi življenje. Kratki in ljubeznivo napisani razmisleki ali prebliski so lahko nenakšen kažipot, pripomoček k razmišljanju o duši oziroma duhovit priročnik za meniškost v posvetnem življenju. Vseh 105 v knjigi zbranih prebliskov, nekakšnih pesmi v prozi, je zgledno prevedel Luka Novak. * Lea Mencinger vrednot SC P" 8ledalcin PotrJuJe s prepoznanjem "pristnosti Predesf .V.ozadlu in 7 možnostjo identifikacije gledalcev z njimi, družh f recepcija je torej na poseben način povezana z uPri7 •0rn0 in družboutemeljevalno funkcijo gledališča. V Prehi°nitVl ne Sre le za P"kaz zgodovinske teme o povezanosti ainp 1 Se,ške doline v obrambi Pred Turti v 15. stoletju, (igral " ^3 P0Yezanost cele doline v uprizoritvi in pripravi nanjo len«; C,v? raz''čnih krajev doline, ženska pevska skupina iz Sorice, K°njeniški klub...). gled°fat °bisk Predstav " v P™" tren ponovitvah približno 1300 doka eV' m^ nj'm' tudi znatno število kultnega občinstva -tVor uJe legitimnost ljudskega za današnjo publiko ter obstoj gje jne.|a razmerja med estetsko in predestetsko recepcijo znotraj te0r dejavnosti; slednja si v družbeni in umetnostni praksi in 'J1 vsekakor zasluži več pozornosti, kot jo navadno prejema, v aradl povečanega zanimanja bo predstava ponovljena še danes, Uri p- sePtembra, in v nedeljo, 28. septembra, obakrat ob 19. • sporoča se toplo obleko in obutev. • Bernarda Rovtar KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikar Bojan Bensa, v Mestni hiši pa akad. slikar Vinko Tušek predstavlja Barvne objekte. V Mali galeriji razstavlja akad. kipar France Rotar. V galeriji Pungert razstavlja likovna dela Andrej Štular. V hotelu Kokra razstavlja slikarska dela akad. slikarka Mirna Pavlovec. V okviru festivala Gledos je v prostorih starega zimskega bazena na ogled razstava gledališke totografije Krik. Odprta bo do 28. septembra vsak dan med 18. in 24. uro. V Galeriji Sava, v poslovni stavbi Save, razstavlja slikar Marko Tušek. JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled barvni sitotiski akad. slikarja Andreja Jemca. MOJSTRANA - V razstavnem prostoru Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVIII. planinske slikarske kolonije Vrata '97. BLED - V galeriji Vila Nana je na ogled razstava slik slovenske in hrvaške naive Konrada Peternelja-Slovenca, Jožeta Peternelja - Mausarja, Pavleta Sedeja, Andreja Praha, Josipa Generalica, Ivana Lackoviča - Croata, Martina Mehkeka in drugih. V hotelu Astoria je na ogled razstava fotografij Marka Masterla Opazovanja v svetu prosto živečih živali. Na ogled pa je tudi slikarska razstava del dr. Boštjana Koširja. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava Secesijska arhitektura v Sloveniji in njen odmev na Gorenjskem. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici Fotografskega društva Radovljica. V Galeriji Kašča razstavlja slikarka Brigita Požegar - Mulej. SKOFJA LOKA - V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Brižinskih spomenikov. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure.V galeriji Ivana Groharja razstavlja Marko KovačičV Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja olja na platnu z naslovom Spomini Simon Subic - Svetle iz Žirov. V Galeriji Fara razstavlja slike Boleslav Čeru. SELCA - V Krekovem domu je na ogled razstava o delu in življenju dr. Janeza Evangelista Kreka. MENGEŠ - V Osnovni šoli mengeš razstavlja akad. slikar in grafik Črtomor Frelih. TRŽIČ - V Paviljonu NOB so na ogled otroški izdelki iz letošnjih počitniških delavnic, do 12. oktobra pa je na ogled tudi slikarska razstava koroškega slikarja Gustava Januša. OBRAZI SLOVENIJE IN NJENIH LJUDI Kranjska Gora - Z naslovom Obrazi Slovenije in njenih ljudi se konec tega tedna začenja likovna kolonija Društva slovensko poljskega prijateljstva. Nedavno ustanovljeno Društvo slovensko poljskega prijateljstva se je odločilo, da kot svoj prvi projekt organizira likovno kolonijo, v kateri bodo ustvarjali tako poljski kot tudi slovenski likovniki. Kolonija je razdeljena na tri lokacije: ta konec tedna bo osem poljskih slikarjev in slikark ustvarjalo v samostanu Kartuzije Pleterje, v začetku prihodnjega tedna bodo nadaljevali v Moravskih Toplicah, od 2. do 6. oktobra pa v Kranjski Gori. Povabilu so se odzvali tile slovenski slikarji: Nikolaj Beer, Zdenko Huzjan, Marjan Skumavc, Rado Jerič, Marjan Jelene, Štefan Marflak, Stane Žerko, Veljko Toman, Marjan Zaletel, Jožef Kotar in Jože Marinč. Slike nastale v likovni koloniji bodo razstavili tako v Sloveniji kot tudi na Poljskem. Prva razstava del nastalih v tej koloniji bo februarja prihodnje leto v hotelu Lek v Kranjski Gori. Pokroviteljstvo nad likovno kolonijo je prebvzela Občina Kranjska Gora in njen župan Jože Kotnik. Delo likovne kolonije so finančno podprla številna slovenska podjetja, ki že vrsto let poslujejo s firmami na Poljskem. • L.M. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, Radovljica Se vam zdi, da vam vaše znanje ne zadostuje več? Vpisujemo v - enoletno usposabljanje za računovodjo - program trgovinskega poslovodja INFORMACIJE IN VPIS £* 715-265 Zveza kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI VABIMO v ustvarjalno delavnico za otroke in odraslet KIPARJENJE V LESU 26., 27. in 28.9.1997, od 10. do 18. uro Kranj - Pungert (animira kipar Peter Vene} Informacije: ZK0 Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331 -MESTNA I Tiri.,K-TV i OBČINA I Kr.nJ KRANJ [ coHttusKA m i wi» GLAS Primož Grašič, tisti od Grašičev, ki je odličen kitarist "Vedno mislim, da znam premalo" "Vozil sem se. Trikrat na teden, za časa Markovičevega dinarja, ko je bila marka po sedem. Zato sem včasih zvečer po sedem, osem ur čakal v koloni pred mejo. Vsi so se vračali iz KGM-a in podobnih "štacun". Že pri Nemškem Petru, kakih pet kilometrov pred mejo, smo stali. V roke sem vzel kitaro, vrat le te potisnil ven skozi okno in vozil v koloni ter vseskozi malo igral. Note sem imel na armaturi zataknjene za volan in sem vadil." Vsi, ki imamo radi muziku, naj bu tu pup, ročk, klasika, jazz ali katerikoli ud drugih stntih načinuv, stiluv in zvrsti muziciranja, skratka vsi, ki nam je glasba zanimivejša, bližja in kaj več kut povprečnemu kunzumentu, in smo pu vrhu še Gurenjci, dobru vemu, kdo so Grašiči, fantje, možje, glasbeniki in jazzisti, ki prihajajo iz Kranja. Kdu je kdu? Kut pripadnik njeguve generacije, sem najprej vedel za Primnža, ndličnega jazz kitarista, ki ga kritiki in njegovi stanovski kolegi že nekaj let štejejo med najboljše pri nas in tudi v Evropi. Kasneje sem "klasificiral" tudi ostale. Primožev brat Gregur igra na trubentu, uče poje v pevskem zburu, strica pa sta glasbenika v Big Bandu RTV, Pavle trubentač in Aleksander puzavnist. Ampak naj ustanem pri prvem Grašiču. Pri Primožu. Prijeten fant, letnik 1968, očitnn rojen s kitaro, da se drži bolj v nzadju kut pravi sam, da mu ni du velike publicitete... Tipičnu "džezersko", kajne. Ravnu nasprotno pa so si poznavalci tovrstne glasbe enoglasni v ocenah, da Primoža njegovu kitarsku znanje že dolgo postavlja v ospredje, tako doma kot v Evropi. Tu mu priznavajn tudi svetovno znani jazzisti, s katerimi skupaj nastopa. Niels Pedersen, Martin Drevv, Gianni Basso, Tuuts Thielemans, Clark Terrv in mnugi drugi. Dvakrat je nastupil v med najboljšimi jazzisti v Euru Big Bandu, leta 1994 v Amsterdamu, letus v Ljubljani, na letošnjem festivalu jazza je sluvenska publika du zadnjega kotička napolnila ljubljanske Križanke, ko su igrali Primož Grašič (kitara), Steve Svvallovv (bas), na bubnih pa jih je spremljal Ratku Divjak. Tukrat smo igrali Primož, fotu - Janez in jaz ter vse skupaj pusneli. Ku se buste zapudili v branje, boste slišali tule... Ta pa igra jazz, saj "džezer", ti pa tako ali tako samo inštrumente matrajo, slišim včasih. Seveda velja nizko. Kakšen komad od Nirvane, pokojni Kurt Cobain je kitaro nosil precej razmišljati drugače in... kako se reče jazzer ali jazzist, "džezer" ali "džezist"? "Jazzerjem, jazzistom in jazzu nasploh res nekateri dajejo negativen predznak, češ ta je pa "džezer", ta pa igra jazz. Ta vaša muzika, ta vaš jazz. Kot, da samo jazz igramo. Precej ljudi ne ve, da če je človek enkrat jazzist, da mora inštrument odlično obvladati. Pravzaprav poleg jazza igram vse, od ročka do komercialne glasbe, zabavne glasbe, glasbe za otroke... Čeprav sem okarakteriziran za jazzista, se "skrivam" na mnogih posnetkih in ploščah, za katere ljudje ne vedo. Povprečen poslušalec ponavadi niti ne pogleda na ovitek plošče ali kasete, kdo je napisan med studijskimi glasbeniki, če smo sploh napisani. Tega je sicer ogromno... bodisi v okviru RTV hiše bodisi, kadar igram za druge glasbenike. Igral sem kitaro za naše evrovizijske komade, recimo letos za Tanjo Ribič, pa predlani za Darjo Švajger..., sodeloval z Alenko Godec, Mio Žnidarič in nekaterimi ročk izvajalci. Če pri tem ne omenjam jazz zasedb, v katerih igram. Prav zato je zame pojem jazzista pozitiven, igrati jazz pomeni, da moraš precej znati in obvladati, da sploh "džezer" si. Sicer pa mislim, da se pravilno reče jazzist." Še nekaj te moram vprašati takoj na začetku, preden te sploh kaj vprašam. Spomnim se še, ko si igral pri Apokalipsi, to so bili časi srednje šole. Na trgu revolucije v Kranju je bilo... Ko sem te takrat videl, se mije zdelo, da zelo čudno držiš kitaro. Visoko gor na prsih, medtem ko je bila rockerska drža kitaro čimbolj na kolena. Nižje si jo držal, bolj si bil faca- "To mi je že marsikdo dejal, no take drže kitare se nisem spomnil sam. To sem videl pri, če se spomniš takratne pop skupine Gu - gu, kitaristu Med-veščku. Ta jo je držal zelo visoko, poskusil sem sam in biloje precej lažje igrati. Roka manj trpi. Če imaš kitaro višje, imaš roke v zaključenem polkrogu, lažje je prijeti harmonije in nasploh mi je taka drža bližja. Tudi pri igranju klasike držiš vrat kitare zelo visoko." Se pravi, ne velja tisto, da ti je profesor glasbe na prvi uri dejal:" Prvo, kar se bova danes naučila, je drža kitare." "Ne, ne. To sem videl. Sicer pa, če pogledaš res dobre kitariste. Tisti, ki so tehnično boljši, ponavadi kitaro držijo precej visoko. Če bi mi nekdo rekel, evo, ti dam milijon dolarjev, pa spusti kitaro na kolena in zaigraj, pa ne bi mogel..." "No, tisto bi že lahko zaigral, ampak kaj bolj konkretnega. Eden najboljših blues kitaristov na svetu B.B. King ima kitaro zelo visoko, no, on ima še precej večji trebuh kol jaz in jo drži bolj s strani..." A j a, ker bi jo sicer imel preveč položno... "Ja, njemu že na citre vleče." To s kitaro sva rešila? Si tudi prvo glasbo slišal, se zanjo navdušil, v družini? Oče poje v zboru, brat igra trobento, strica igrata v Big Bandu RTV. "Kar potegnilo me je, pri nas smo od nekdaj veliko poslušali velike orkestre..., potem pa me je potegnilo kar samo od sebe. Saj veš, mul'c, pa že od malih nog v glasbeno šolo. Tudi jaz bom svoje otroke dal v glasbeno šolo, naj le grejo." S katerim inštrumentom si začel? "Vpisan sem bil za klarinet, a potem naredil sprejemne in se tam premislil, da ne bom igral klarineta, ampak kitaro." Klarinet je eden osnovnih inštrumentov v kvintetu narodne glasbe... "Že, ampak pri nas je šla ta muzika mimo. Najprej sem igral blokflavto, naslednji korak naj bi bil klarinet. Spomnim pa se, ko sem bil še mulec, da sta strica domov nosila plošče od Big banda in mi je bilo najbolj všeč, ko je Ferlež (Milan Ferlež še danes igra kitaro v Big Bandu RTV, op. i.k.) igral kakšen kitarski uvod. Takrat sploh še nisem vedel, da je to kitara, a sem tisto najraje poslušal. Tistih dvajset taktov na plošči sem vrtel in vrtel... Tudi naš Gregor je že takrat začel vrteti in poslušati jazz, ne glede na to, da je dve leti mlajši od mene. Včasih sem se celo norca delal iz njega, češ takole mlad, pa jazz posluša, kje si še to videl. Jaz sem takrat z Apokalipso igral ročk in komercialo." Torej te h kitari niso potegnili veliki kitaristi tipa Clapton, Hen-drix, Santana...? "Ne, nisem začel iz navdušenja do teh kitaristov. Je pa res, da sem v najstniških letih dol pobiral ročk komade. Smoke On The Water, pa take kitarske solc. Če si takrat znal solo pri takih komadih, si bil že kar dober. Naslednji je bil ..." Another Brick In The Wall... "Točno." Večina bandov je to uspešnico skupine Pink Floyd igrala do sola, potem pa "fertik". "Jaz pa sem bil tako trmast, da sem še solo naštudiral in sem gonil tisti kasetar gor in dol, dokler nisem znal. Zadnjič sva se z Ratkom Divjakom nekaj delala norca in sem zaigral ves solo od Another Brick In The VVall, pa veš, koliko časa je že od tega. Takrat sem znal vsa sola na pamet, recimo Samba Pa Ti od Santane, potem so prišli Dire Straitsi..." Z znamenitimi "sultani". "Sultans Of Swing ja. Tako se je začelo, vsak solo do konca od prvega do zadnjega tona." Tvoj prvi mladostniški band je bil kot omenjeno Apokalipsa? "Začeli smo že v osnovni šoli, sošolci z Žagarjeve šole. Zup (Matjaž Zupan oz. MZ Hector) je igral bobne in pel, no, pel je tudi klaviaturist Mohar... Imeli smo stare ojačevalce, neke stare "lampe" in smo igrali naokrog. Takrat me je to potegnilo v glasbo." Ves ta čas si delal tudi glasbeno^ šolo. "Aha, čeprav je nisem naredil do konca, kmalu sem odnehal, mislim, da v šestem razredu." Srednja glasbena? "Nisem delal srednje glasbene šole, ampak sem hodil na kranjsko gimnazijo, smer računalništvo. Ko sem šel na sprejemne na srednjo glasbeno šolo v Ljubljano, je profesor za sulfeggio napisal, da nimam posluha. Še danes imam nekje spravljen ta list papirja. Tako sem na neki način ta nivo šolanja preskočil in šel kasneje na konservatorij v Celovec, kjer je bil oddelek graške glasbene akademije. V času srednje šole sem igral v srednješolskem Big Bandu pri Dušanu Ve-bletu. Malo sem bil sicer razočaran, ker me niso sprejeli v srednjo šolo, pa mi je Tone Janša povedal, ti, ki toliko govorijo in vse znajo, so skozi samo po podstrehah, mi pa včas' še kaj zaigramo. Ti pojdi lepo v Avstrijo, pa bo. In sem šel v Avstrijo na sprejemne in jih tudi naredil." Ves ta čas si vadil doma. Te je kdo učil? "Vadil sem doma, včasih tudi po sedem, osem ur na dan. Nikoli nisem imel domačega učitelja, ponavadi sem pobiral komade s plošč, kaset, posnetkov... Imel sem skupino Apokalipsa, kasneje sem začel malo igrati tudi pri kranjskem Dixieland orkestru. Tam sem dobil note, harmonije in se spet novega naučil... Saj, tudi, ko študiraš, moraš veliko sam delati. Ker ni nekoga, ki bi ti kar v glavo vlival." Na sprejemnih izpitih v Celovcujte najbrž imeli predpisano, kaj naj igrate? "Predpisane smo imeli tri standarde, bilo nas je enaindvajset, veliko Avstrijcev, celo nekaj Nemcev, Slovenca sva bila dva. Od vseh so nas na akademijo sprejeli le tri." In ti je zrasel greben? "Že, že da sem bil zelo vesel, ampak greben mi pa ni nikoli zrasel. Ko prideš na tako šolo, te hitro potolčejo na tla, da misliš, da tako rekoč nič ne znaš. Ko sem se prvič peljal z ure, mi je šlo na jok. Sem rekel, da nikoli v življenju ne bom igral tako, kot je igral moj učitelj. Zagrizel sem se v študij in po dveh letih sva se samo Še gledala. Nisva imela več kaj delati* nasprotno, zgodilo se je, da je že on od mene kakšno finto v igranju vzel." Torej je sistem "učenja" naJ^L šoli: tisti, kije napisal knjigo, znajS-pet, profesor za štiri, ti v najboljš0. primeru lahko dobiš tri... "Ja sistem, ti pa nimaš pojma-Danes, ko gledam nazaj, se mi to zdi kar dober psihološki moment. Tudi jaz bom tako delal, če bom kdaj učil-Najprej bom v roke vzel kitaro m nekaj blazno težkega odigral, da se bo učenec čisto sesedu... Rekel si bo, o° tega moram priti in bo grizel, grizej-;-Res, da je hudo za tistega, ki se uci. ampak da ti pa močno voljo. pve možnosti sta, ali odnehaš in si misl's' tako pa ne bom nikoli igral, ali p3 rečeš, "jebemti" in res drgneš* drgneš... Srečo sem imel, da sem naletel na dobrega pedagoga, pa tudi dobreg kitarista. Ampak, ko me je zače usmerjati v bolj moderen slog, preC./ free jazz, takrat sem pa P00^') Tako, da tudi v Celovcu nisem konca šolanja, zaključil pa sem nekje št letnike. Ko sem začutil, da ima" dovolj, da sem se naučil, kar bi ^ lahko, sem nehal. Moram pa reci, me je v prvih dveh letih skor razneslo, toliko znanja sem posrkal- Si takrat živel v Celovcu ali si se vozil? "Vozil sem se. Trikrat na teden, za časa Markovičevega dinarja, koje bila marka po sedem. Zato sem včasih zvečer po sedem, osem ur čakal v koloni pred mejo. Vsi so se vračali iz KGM-a in podobnih "štacun". Že pri Nemškem Petru, kakih pet kilometrov pred mejo, smo stali. V roke sem vzel kitaro, vrat le te potisnil ven skozi okno in vozil v koloni ter vseskozi malo igral. Note sem imel na armaturi zataknjene za volan in sem vadil." Starši so najbrž vseskozi podpirali tvoj študij? "Seveda." Denarja, da bi v Celovcu najel stanovanje ni bilo... "Niti ne zato, predvsem mi je boljše, da sem hodil gorjn dol, ker sem doma že veliko igral. Že leta 1989 sem pri Greentovvn Jazz Bandu zamenjal Ferleža, tu je bil kvintet Pero Ugrin, Ratko Divjak, Milko Lazar, Sašo Borovec in jaz, začel sem delati z New Svving Quartetom, pa z Vocal Artom, vmes sem igral tudi s kranjskim Dixielandom, 1992 sem začel igrati v Big Bandu RTV, hkrati sem imel šest, sedem ansamblov, v svoj band me je povabil Zagrebčan Boško Petrovič. Poleg tega sem igral in snemal tudi pri nekaterih zabavnih skupinah, kot sta Šok in Obvezna smer. Še danes delam vse to, le da imam vse bolj utečeno." Ljudje rečemo, tam in tam, pri tem in tem seje naredil, ko mislimo na to, kje si se naučil tega, kar si danes. Si se ti "naredil" v Celovcu? "Tista leta sem naredil največ. Pa ne, da so me oni naredili, v glavnem se narediš sam. Kolikor pač se. Tam je bilo res pravo okolje, zraven tebe je nekaj studentov, dobrih kitaristov, starih kot ti. Fantje dobro delajo, vidiš, kaj poslušajo, otreseš se miselnosti, da si najboljši. Trije smo bili v letniku, veliko smo skupaj igrali, ko so rabili kitarista, so enkrat vzeli mene, drugič drugega, tretjič tretjega. Menjali smo se. pa ne zato, ker bi bil kdorkoli boljši, ampak zato, ker vsak •gra na drug način. Tudi danes, ko vidim, da me blazno hvalijo, najboljši v Sloveniji, najboljši v Evropi in ne vem še kje. Jaz na to ne dam kaj dosti. To ni šport, tekma na čas, na število... Kamor me postavijo, pač svoje odigram. Pri nas kitaristom manjka jfirine. Izredno malo je "muzikontar-jev'|, predvsem kitaristov, ki bi rekli, zdaj znam pa še premalo, jaz bi pa rad *e- Mislim, da zato, ker niso povohali Čez mejo in niso poskušali biti boljši. Mislijo, saj za pri nas sem dober, zaslužiti znam. Se enkrat poudarjam, da okolje pri ^m, da ti zagrizeš, marsikaj naredi. yav zato je za mlade glasbenike d°bro, da gredo kdaj tudi čez mejo." Za_tabo prihaja novi rod jazz kitaristov aH ne? , "Moram reči, da zaenkrat bolj slabo Kaže... Manjka širokih kitaristov, pa gf mislim samo na jazziste, govorim o crn' da je v studiu potrebno nekaj j^grati po notah, nekaj na akustično * ,ar°. da je treba posneti, recimo za £'enko Godec kitaro tipa George Kenson... še isti večer pa recimo nastopaš v jazz triu in naslednji dan zjutraj v studiu spremljaš Romano ^rajnčan, ki dela glasbo za otroke. Jakih kitaristov pri nas manjka, Slr«kih in sposobnih igrati za različne Pnložnosti." Ojnenil si, da honorarno igraš tudi ^~Sig_Bandu RTV Slovenija. Glede j~U°i_daje Milan Ferlež stalni član Ogjianda, kdaj ga zamenjaš/ , Zamenjam ga, kadar me on prosi, Kadar on ne more. oziroma, kadar je kitaro in rekel: "Prodam kitaro in si kupim hrano." Na tak humoren način me je sprejel, češ. nima smisla, da še igram, glede na to kaj tale mladinec dela..." Nekje sem prebral, da ti je eno kitaro celo podaril? "Ja, doma jo imam. Debelo "gib-sonko", precej staro zadevo." Dela? "Seveda dela. Z njo predvsem snemam, ker je prevelika, da bi igral na koncertih. Je ogromna, debela kot akustična, in kar težka. Ima pa zelo dober zvok." Najboljše jazz kitare so znamke Gibson? "Tudi Fcnder je, Mike Stern igra "fenderco". Za jazz tipa svving in to, kar mi igramo, pa so najboljše "gibsonke"..." Jaz sem bil najbolj navdušen na model Gibson SG, tako kot jo ima Young od AC/DC. II m m m... če pomislim, da smo v srednji šoli zaradi "gibsonke" imeli band. "Točno, Angus Young jo ima, v kratkih hlačah... Ha... tudi AC/DC sem igral. Highway To Hell in TNT, še danes bi kaj takega znal, če bi slišal." "Purple Rain od Princa je enkrat na sejmu igral celo z zobmi, "je dodal Primožev brat Gregor Grašič. Aja? "Tudi to, pa za vratom. Se danes imam tasprednc okrušene..." Igraš pretežno s trzalico ali s prsti? "Oboje. S prsti si pomagam, še posebno pri jazzu. V duetu igram Joe Pass stil, ko bas linijo igraš s palcem, z zadnjimi tremi prsti pa cufaš akorde. Tudi oktave igram s prsti, so bolj mehke. Sicer pa ima vsak svojo tehniko. Včasih tudi kakšno struno potegnem v B.B. King stilu. Je fajn, če malo kombiniraš." Doslej si posnel dve samostojni plošči, skladbe so tvoje ali... "Te skladbe, ki so na obeh mojih ploščah, so jazzovski standardi. Obstajajo knjige, v katerih je po 600 jazzovskih standardov. Te jazzovske standarde pač odigram na svoj način in tu v kompozicijo dam tisto moje. Pri teh komadih sta predpisana tema in akordi. Tisti akordi, ki so tema, se vrtijo celo pesem, na te iste akorde pa potem improviziraš. Odigraš na svoj način, na svoj način fraziraš. Harmonije so postavljene. V jazzu je pomembno, da slišiš harmonije in na njihovi podlagi začneš igrat, improvizirat..." Na tej točki je torej jazzist lahko dober ali pa ne? "Gotovo. Eden zaigra Več, drugi manj. Ampak, kot sem rekel prej, to ni tekmovanje. Pomembno je, kako zaigraš." Ko je govora ali pisanja o tvojem igranju, ne manjka pohvalnih kritik, superlativov... "Že res, ampak najboljši kritik si še vedno sam sebi. Toliko zaigraš, toliko ne zaigraš. Vedno veš, kako greš po špilu domov, slabe ali pa dobre volje. Na to kar govorijo in pišejo, je sicer mogoče precej dati, ampak sam se zanesem predvsem nase. Tudi v studiu vem, kdaj ni dober solo. Lahko mi kak ne more, oziroma, kadar j( sna stvar, ki je pisana posebno zame. Kadar so bolj soli in kadar je zadeva bolj... tehnično pisana na mojo *°žo. Seveda pa skupaj nastopiva, kadar sta dve kitari, kar navadili so Se' da v takem primeru pokličejo 5fne. Prej pa je bil Ferlež tako rekoč iK) let sam." I^dividva sta se kar navadila drug nekdo stokrat reče, da je dober, če jaz nisem zadovoljen, bom raje še enkrat šel posneti." Neke vrste merilo za odličnost je zagotovo tudi to, da pri snemanju plošče sodeluješ z znanimi jazzisti. Prvo ploščo "Introducing Primož Grašič", si v Zagrebu posnel skupaj z dvema znanima evropskima jazzis-toma, danskim kontrabasistom Niel-som Pedersenom in britanskim bobnarjem Martinom Drevnom. Obadva sta več kot dvajset let starejša od tebe... "Onadva sta res zelo znana jazzista, saj sta naprimer ritem sekcija enega največjih pianistov na svetu Oscarja Petersena." Hočem reči, da zagotovo ne bi šla igrat z vsakim. "Seveda ne, gotovo, da ne. Tudi, če ne vem, koliko plačaš, sta onadva takega ranga, da ne gresta igrat z vsakim. Zdaj si tudi jaz že lahko privoščim, da ne igram z vsakim, čeprav se je tudi meni zgodilo tisto znano, da sem moral biti znan najprej v tujini, da so me šele pri nas začeli upoštevati." Kako si se zmenil s Pedersnom in Drewom? "Že prej smo skupaj igrali na festivalu v Zagrebu, pa je Niels sam predlagal. In smo se zmenili, še Grega je šel takrat z mano v Zagreb. Bilo je v nekem klubu, ob 10. uri zjutraj smo začeli snemati, končali pa smo ob pol dvanajstih. V uri in pol smo imeli ves material za ploščo. Klub je bil takrat sicer zaprt. Na vratih je celo pisalo, da bo zaprt do šestih zvečer..." Slovenska jazzovska publika? "Fina. V redu." Malo, veliko? V primerjavi s tujino? "Pri nas je podoben odstotek poslušalcev tovrstne glasbe kot v Ameriki ali pa v Nemčiji, v tem ni razlike. Pri nas jazz recimo posluša 1000 ljudi, tam pa 10 milijonov." Aha, podoben štos, kot je dejstvo, da Slovenci na leto preberemo več knjig kot Francozi. "Ja. Štos je le v številu prebivalcev, ki jih ima posamezna država. Posebno v zadnjem času, če nastopam pod svojim imenom, imam kar polne koncerte. Pa tudi sicer so dobri odmevi." Kako je z nastopi, potem ko si v aprilu prejel petelina, sva se menila tudi za večji intervju v jeseni, pa si že vedel, kaj boš v tem času počel. Kako je s tem, posebno z nastopi v tujini? Imaš kakšnega managerja zunaj? "Ne. Naokrog šibam z zasedbami, s katerimi stalno sodelujem. V kratkem grem v Zagreb, kjer imam z Boškom Petrovičem promocijo plošče, ki smo jo posneli trije kitaristi, Belgijec Philip Chaterine, Sved Ulfang Wakknius in jaz, z Martinom Drevvom na bobnih. Potem, 5. in 6. oktobra igram še z italijanskim saksofonistom Gianniom Bossom, potem 7. oktobra pridem domov in naslednji dan z Grecntovvni letim v Ameriko, kjer bomo nastopili v Oregonu in Idahu. 23. oktobra pridem za dva dni domov in grem potem še za 4 dni v Nemčijo. Praktično me skoraj cel oktober ne bo. Vmes delam z Big Bandom, končujem ploščo za Ratka Divjaka, ploščo Alenke Godec smo končali. Skoz' se dogaja..." Glede na to, da si oče treh otrok, kdaj ti je uspelo...? "Kadarkoli sem s turneje prišel domov." Ha, ha... Kako rangiraš "spile", kateremu daš prednost? "Najprej tisti, ki prvi pove." Neki okvirni plan imaš, a ne? "Z Greentovvi je ponavadi planirano vnaprej, z Big Bandom grem, kadar me Ferlež prosi in to vem vsaj en mesec vnaprej, da si rezerviram termine. Ravno tako je dobro kak mesec prej vedeti, če me kdo rabi za kakšen "špil", za studijsko snemanje. V domačem studiu Bar, ki ga imava skupaj z Matjažem Zupanom, pa delamo po koledarju." Kaj, če se ti zgodi, da imaš v soboto zvečer dva? "Nemogoče, ker ko drugi kliče za soboto zvečer, mu povem, da me ni." Honorar ni faktor? "Denar sploh ni važen in marsikateri slovenski glasbenik ali kdorkoli drug lahko potrdi, da še nikoli v življenju nisem vprašal za denar in tudi nikoli ne bom. Približno vem, koliko bi moral dobiti, če je kdaj manj, je v redu, če je kdaj več, je pa na dmgega^ "Seveda. Midva sva tudi zasebno Ze'o dobra prijatelja. Tudi na morje gremo skupaj. Tudi on meje sprejel za sv°jega. Spomnim se, ko sem prvič P°ieg njega v Big Bandu odigral neki So'o. Sedel je zraven mene, dvignil mo igrali v živo ali na intervjuju (z leve): Gregor Grašič, Primož Grašič, Igor K. in Aligator še toliko boljše. Ne maram tlačiti dveh koncertov v eno uro. Enega v Mariboru, drugega pa v Kopru. Nekateri so to naredili le enkrat ali dvakrat in nikoli več. Nekje so pač zatajili, v Kopru ali pa v Mariboru, in taki ponavadi pridejo na slab glas. Mislim, da se glede tega obnašam zelo profesionalno in se mi še ni zgodilo, da bi koga prinesel okoli." Z Big Bandom sodeluješ honorarno, sicer pa imaš status svobodnega kulturnega delavca? "Upravičen sem do deleža iz državnih skladov. Teče mi delovna doba, ministrstvo za kulturo mi plačuje prispevke za osnovno pokojnino, jaz pa se moram pač dokazovati na svojem področju. Vsako leto pošljem izpisek iz žiro računa, pri tem pa moram paziti, da ni preveč, sicer ti mimogrede odrežejo." Kako se dogovoriš z glasbeniki, ki igrajo na tvoji plošči... Kako je tu s honorarjem? "Pri prvi plošči se okrog denarja nismo kaj dosti pogovarjali. Imel sem svoj material, samo povedal sem, kaj bom igral, kdaj se dobimo in smo posneli... Pri snemanju druge plošče "Noč ima tisoč oči" sem fante vprašal, ali bo kdo kaj zahteval in so vsi rekli, da ne bodo. Dvakrat sem jih peljal k Mavrju na kosilo, seveda pa smo se dogovorili, da bom vsakemu, ko bo delal svojo ploščo, tudi jaz igral zastonj. Studio je na pol moj, le še založbo je bilo treba dobiti... Med seboj smo prijatelji in pomagamo drug drugemu. V začetku naslednjega leta bomo recimo delali ploščo Dominiku Krajnčanu." Klasično vprašanje, posla imaš kar precej, kako se doma zmenite? Za otroke skrbi žena? "Ja, za tri." Mož pa jih pelje na morje? "Točno. Letos sem bil na morju pet tednov. Tokrat sem si pa res privoščil. V Istri imamo prikolico in smo šli dol." A kitaro neseš s seboj na dopust? "Ne. Čeprav sem jo letos moral. Sredi dopusta sem šel igrat v Pulo, skupaj z Benčom, z Boškom Petrovičem pa sem šel še na turnejo Meli Lošnij, Crikvenica, Krk." Se pravi štiri tedne morja. "Pa vmes sem šel še enkrat igrat z Big Bandom na Bled. Pa še Rale je imel vmes 50-letnico." Tri tedne torej? "Ha, ha...., no bil je dopust z rahlimi prekinitvami. Ampak, bilo je pa v redu." Ha, ko sva že pri špilih, kje boš za novo leto? Prvi sem vprašal. "Ja, Magistrat v Ljubljani verjetno, tako kot vsak let. Greentovvn... Ja, saj to sem hotel vprašat? "Dvakrat ni za reč, da bomo tudi letos tam." Rekel si, da je v Sloveniji malo takih glasbenikov, ki se jim zdi, da znajo premalo. Kaj misliš zase, da znaš premalo? "Vedno mislim, da znam premalo, zmeraj vem, kaj mi manjka, točno vem, kaj mi zdajle manjka pri igranju. Ampak to je seveda moj kriterij." No kaj ti manjka? "Ha... o tem ne bom govoril, to so moje, ne skrivnosti, ampak vem, kaj imam še za narediti. Imam kup tujih plošč, ki jih precej poslušam..." Je kakšna stvar, ki se je ne da, ki jo je težko odigrat? "Do sedaj... moram potrkati na les, še ni bilo stvari, ki je nebi mogel zaigrati, če je le logično napisana in jo je mogoče igrat na kitaro." Kmalu bi pozabil, koliko imaš kitar? "Da jih naštejem, tri, štiri, šest... sedem. Zdaj pričakujem akustično, dvanajststrunsko." Si kdaj poskusil na benjo? "Nekaj časa sem ga igral pri kranjskem Dixielandu, šliristrunske-ga, uglašen je bil na kitaro." "Potem ga je pa prodal," je dodal Grega. Potem pa gotovo znaš uno iz filma... "Ha,ha,ha...." • Igor K. Spet smo skupaj, tokrat že v jesenskih barvah. Malo podaljšujemo poletje, zato nasveti naše kozmetičarke o tem kako ohraniti poletno porjavelost in dobro voljo še tja v jesenske dni, po drugi strani pa v Živio! Še vedno čakamo na vašo pošto, veselijo bomo in predloge za nove prispevke v NAJST. Torej: tudi tokrat vsakega nekaj, malo resnih tem in kakšna bolj zabavna, verejtno pa vas bo še najbolj razveselil pogeld na polne police Cunjicah že napovedujemo celo zimo. prodajalne z oblačili. Kot vedno. NAJfotka razglašena v naslednjem NAJST Še teden dni časa imate, da zberete počitniške vtise, se odpravite do najbližjega fotografa, ki vam bo razvil fotografije, posnete to poletje. Tiste, ki so zares mega, pošljite na NAJST oddelek Gorenjskega glasa - saj veste, izbranega NAJST fotografa čaka nagrada. In seveda kanček slave, saj bomo najboljšo fotko objavili v prihodnji NAJST številki. Torej - Časa je še do petka, 3. oktobra, najboljši pa bo znan v tednu dni. Potrpite!!! Pet pametnih razlogov Z£l 01*611111*16 Poleti so vas pustili malo bolj pri miru, kajne? Zdaj, s septembrom, se je pa spet začelo. Problemi s starimi. Ni jim všeč tvoj tip, prepovedujejo ti večerne izhode, pritožujejo se nad tvojim stilom oblačenja in ti vsak dan težijo, da tvoje prijateljice niso primerna družba zate. Da ne govorimo o tem, da ti vsakih pet minut naložijo novo delo v hiši ali, kar je še huje, zvlečejo v svoje večne prepire. Ampak stari so stari in treba se je sprijazniti z njimi. V glavnem stvari ne počnejo zato, ker bi ti hoteli slabo. Da bi bilo malo manj ognja v strehi, morda pet dobrih razlogov za sklenitev premirja. 1. Seveda te imata mama in oče rada, skrbi jih zate, in največkrat težita prav zato. Prva ljubezen Barbare Govekar so konji te si na konju* ne potrebuješ kril S konji je treba ravnati odločno, pravi Barbara, in ljubeznivo pogladi svojo Jadranko - Veliki uspehi mlade jahalke. Kranj, 26. septembra - A veste, kje je Tatinec? Priznajte, da ne. Tudi jaz nisem. In če bi se z Barbaro, gimnazijko, srečala tam, kjer je doma, v Tatincu pri Preddvoru torej, kdo ve, kako bi se našli. Zato sva se domenili na Kokrici in klepetali o tem, kaj vse lahko srednješolka počne poleg šole, čveka s prijateljicami, gledanja televizije in podobnega. Pravzaprav se je vse skupaj obrnilo tako, pravi Barbara, da ima še za šolo komaj dovolj časa. Največ ji ga (ko pripoveduje, se ji usta kar sama od sebe razlezejo v nasmeh) vzamejo konji. En konj, če smo natančni. Kobila Jadranka V, Če smo še bolj. Tista lepotica, ki jo je ves čas pogovora čakala v novem hlevu na Kokrici, kamor Barbara čisto vsak dan po šoli prihaja s kolesom. Da jo "pockrlja", pospravi hlev in seveda jaha. "Pol leta že sama skrbim zanjo, prej jo je imel od lastnice v najemu konjeniški klub. Različni ljudje so jo jahali - neuki tečajniki, težki moški in kdo ve kdo še. Se mi zdi, da je trpela, zato je postala malce muhasta, pravzaprav je marsikoga kar poredno ugriznila," je priznala Barbara. Ampak zdaj je drugače. Ko sva se z Barbaro po pogovoru ob kokakoli (Bar- nazadnje sem že trikrat letela s konjskega hrbta. Pa sem se vedno pobrala, s konji pa zdaj tudi že znam ravnati. Posebej z mojo Jadranko. Vsak dan ji nosim solato, korenje, kruh in brikete. Zraven pa pazim, da se ne bi razvadila in spet postala muhasta." V življenju, kakršnega živi Barbara, ni časa za lenarjenje. Šola vzame veliko energije, uči se v glavnem ponoči, ker večino popoldnevov preživi s konji. Njene želje? Napredo- Barbara in Jadranka na tekmovanju bara je pridno pila čaj z limono, ker jo je še vedno bolelo grlo) odpravili do hleva, kjer jo Jadranka nestrpno pričakovala, je bilo videti, da sta zares pravi prijateljici. "S konji mora biti človek prijazen in ljubezniv, toda tudi odločen. In ker sem takšna, s svojo kobilo nikoli nisem imela večjih težav. " Še več. Barbara, ta čas že članica Konjeniškega kluba Komenda, v konjeniških tekmovanjih že dosega lepe uspehe. Na prvo klubsko tekmo je šla že po pol leta učenja jahanja, sledilo je državno prvenstvo mladincev v Ljubljani, kjer je bila v A nalogi peta, med mladinci pa deveta, kljub temu da se, kot pravi, s konjem nista preveč dobro poznala - najbrž mu zaradi Barbarine odločnosti ni preostalo drugega, kot da je ubogal. Kasneje je bila v Ribnici že peta, na naslednji tekmi v istem kraju pa kar druga med mladinci. In tako z majhnimi, a odločnimi koraki naprej. Na tekmi v Prestranku je nastopila z vročino, in je bila četrta, zdaj pa že pridno trenira pod budnim očesom strokovnjaka Klavdija Mavra iz Lipice za naslednji podvig. "Vedno sem imela rada živali, konje pa še posebej. Ko sem prvič sedela v sedlu, sem imela občutek, kot da bom poletela. Seveda me je bilo včasih tudi strah. Ne Barbara Govekar vati v konjeniškem športu in nekoč jahati visokega temperamentnega temnega žrebce z zvezdo na glavi in belima nogavičkama. Ne dvomim, da ji bo uspelo. • M.A. 2. Svojo zrelost najbolje pokažeš tako, da z njimi mirno razpravljaš o problemu in skupaj poskušate najti kompromisno rešitev 3. Pa čeprav si prepričan(a), da se ti je zgodila krivica in da starši v prepiru niso imeli prav, je neumno, da se zato grdo držiš cel teden. Najbolj slabe volje ob vsem tem si prav ti. 4. Življenje z ljudmi, s katerimi si v stalnih bojih, je pravi pekel. Včasih se za ljubi mir splača tudi kaj "požreti". 5. Je že tako.da so prepiri pogosto neizbežni, ampak za tvoje živce bo najbolje, če jih skupaš zreducirati na najmanjšo možno mero. Moj frizer ve vse ln zakaj je soseda zadnje čase tako odštekana, da mc ne vidi, ko grem mimo nje? Blazno mc zanima, kaj se dogaja za vrati njenega stanovanja - le kje bi človek lahko izvedel najnovejše podrobnosti? Moj frizer ve vse. Če ne on, pa tista ženska, ki je na vrsti pred menoj in jo hočeš nočeš poslušam, ko čakam na pranje las. Vedno radovedni Angleži so v svojih frizerskih salonih povprašali, kateri so najpogostejši pogovori pri frizerju. Dobili so več kot zanimive odgovore: Največkrat se govori o barvi las in trajni, sledijo osebni in družinski problemi, za njimi, ne boste verjeli, seks, sledi princesa Diana, za njo so počitnice, družabno življenje, moda, novice, frizerjevo intimno življenje, pogovori o preparatih za nego las pa so šele na desetem mestu. Dost' mam! Mozolj, ta velika rdela pika, ki me tako pogosto mika Polna malha konzerviranega sonca Naj naj sonce greje celo leto vse Naj Najčke pa še njihove ate in mame. Draga mladenka in mladenič! Počitnice so pa res ful dobra reč, še naša rubrika je enkrat izpadla zaradi njih. Red je red, pa čeprav je slab, mi se bomo trudili, da bi bili tako dobri, kolikor premore papir in tiskarsko črnilo. Najprej se vam moram zahvaliti za grozno veliko počitniških pozdravov in res prisrčnih odgovorov. Tokratno nagrado NAJ nahrbtnik M A prejme Irena Žnidaršič, Janka Puclja 5, Kranj, ki je pravilno odgovorila, da je sodoben način ohranitve zdrave rjave barve polti SOLARIJ. (Vsi vemo, kje je najboljši)! Ob tokratnem druženju pa bi vas rada spomnila na dobro, pozitivno energijo, ki so jo nakopičile počitnice in kateri ne smete dovoliti, da vas zapusti s prvim šolskim dnem. Kako lahko je reči, je morda težje storiti?! Nikakor ne, vse, kar si želiš, se izpolni, seveda ne s čarobno paličico, temveč z dobro voljo in pripravljenostjo na DOBRO! Si že kdaj razmišljal(a), zakaj je tista(i) iz 2.a tako dober(dobra), zakaj nekaj izžareva, pa ne veš točno, kaj. Saj je res, da ima tudi kakšen mozolj, toda na njej(m) je celo ta videti čisto simpatičen. To je to, greje ga(jo) njegovo(njeno) sonce, zato tudi ti odpri svoje okno, pa še mami in atu svetuj, da boste skupaj super družina. Notranje ravnoveseje je tudi odlična podlaga za lepo kožo, tudi zato se velja potruditi. Če ne gre drugače, pa vzemi list papirja in si vse lepe dogodke napiši na več listkov, ki si jih potem za korajžo obesi nad pisalno mizo. Boš videl (a), kako super deluje!!! In zdaj k vprašanju: Kako je s tvojo "dobro energijo", jo znaš očuvati in razporediti čez vse leto iM STOK) Bleivveisova 6, Kranj (nebotičnik, IV nadstropje) a 226-794 in naprej... Odgovore bo tudi tokrat čitala vaša kozmetičarka Mojca Zaplotnik v Kranjskem nebotičniku, Bleivveisova 6, Kranj. Veliko dobre energije in pravih "konzervansov" vam vsem želi Mojca Zaplotnik. 2 U FITNESS CENTER NA BRDU PRI KRANJU AEROBIKA FATTY STEP SLIDE TNZ (trebuh, noge, zadnjica) HI • LOW FITNESS FIT KID'S (otroška aerobika) TELOVADBA ZA NOSEČNICE MASAŽA SAVNA SOLARIJ ERGOLINE ORGANIZIRANA VADI NOVO SPINNIN PRVIČ NA GORENJS1 Kot so nam sporočili v Fitness centru Monika Šport na Brdu pri Kranju je njihova ponudba aktivnosti, s katerimi si boste popestrili jesenske dni, tudi letos zares velika. Skupinam aerobike se lahko^ pridružite vsak dan od 19 do 21. ure, še do prvega oktobra pa sprejemajo prijave za FIT KID'S otroško aerobiko in telovadbo za nosečnice. Miti in zablode o hrani * Nisem Krivo - od mjstva ljubim sladkarije Vsak od nas ljubi sladkarije že od rojstva, res pa je tudi da tako kot odraščamo, sladke razvade postajajo razvada (na primer: poješ čokolado, da se razvedriš). Raziskave strokovnjakov pa kažejo, da ljudje, ki se jim morajo odreči iz zdravstvenih razlogov, sladkarije pogrešajo le krajši čas, a se kaj kmalu navadijo živeti brez njih. * Kava pospešuje prebavo Ko bi bilo le tako zelo enostavno! Kava sicer vsebuje stimulativne elemetne (kofein), prav gotovo pa ti ne bo Pomagala pri izgorevanju viška kalorij. * Bel kruh redi bolj od črnega Ko govorimo o kalorijah, med belim in črnim kruhom ni nobenih razlik. Res pa je, da je v črnem kruhu več vlaknin ln Je zato bolj zdrav. Kljub temu se je bolje izogibati večjim k°ličinam pšeničnega kruha, ker raziskave kažejo, da lahko n^draži debelo črevo. Čokolada ni dobra zate Nobena posamezna razvadica ni slaba, tako tudi čokolada Če jo seveda ješ v sklopu zdrave prehrane. Težave pa se ačnejo, če redno preskakuješ obroke in če lakoto ^akokrat utišaš s koščkom čkolade. Margarina ne redi toliko kot maslo ^alorija kot kalorija, tako kot pri črnem in belem kruhu ni blstvenih razlik, razen v debelini namaza. Margarina je Mehkejša in lažja za mazanje, kar pomeni, da na koncu Porabiš manjšo količino. Kruh in testenine redijo razen Če na enkrat ne poješ porcije, ki bi nasitila vso oružino Sicer škrobna hrana ne vsebuje veliko masti, pa te Jj'jub temu nasiti. Seveda pa število kalorij tudi tu poskoči, če pretiravaš. Sem pa tja je še videti po ulicah mule in frajerje v kratkih rokavih in brez nogavic na nogah. Tisti bolj zmrznjeni pa že kolovratimo naokrog v volnenih puloverjih in visokih čevljih. Prehlad ne izbira žrtev. Če poznate "rizične okoliščine", v katerih vas lahko spravi na tla, imate mogoče še čas, da se izognete nenormalni porabi papirnatih robčkov. * napačna in nezadostna prehrana (premalo vitaminov in mineralnih snovi); * premalo spanja; * pretirano uživanje alkohola * kajenje in strupi v okolju * zdravila * dolgotrajni stres * preveč ogrevani prostori in pretopel zrak, klimatske naprave In kaj storiti, ko se vas nadležna reč že enkrat loti, pa si nekako ne želite, da bi bili ves teden nemočno priklenjeni na posteljo? * ko se pojavi prehlad, si je treba takoj pripraviti vročo kopel, potem pa leči v posteljo in se toplo pokriti. Ne pozabite menjati preznojenih oblačil * privoščite svojemu telesu dovolj miru. Najbolj učinkovita metoda je, da se dobro naspetie. * pijte vroč sok iz bezgovih jagod ali čaj iz lipovega cvetja * večkrat dnevno inhalirajte kamilice ali posebne preparate iz lekarne * jejte veliko svežega sadja in zelenjave (pomembno: če zelenjavo kuhate, jo dušite v malo vode, da se ohranijo hranljive snovi) * pijte dovolj tekočine, vsaj dva litra dnevno. Če imate kakšen pameten nasvet, pa le sporočite. Smrkajočih in kihajočih je ta čas res že veliko. Mozolji!!! Skrivnost nege mastne, bo Glavna bolezen mastne kože, ki nam tudi v kozmetiki dela mnogo preglavic, so mozolji na obrazu, pravijo strokovnjaki kozmetičnega studia Ksenija. Bolezen imenujemo Acne /akne/ vul-garis. Vidimo jih pri mladih ljudeh med 14. in 20. letom, prične se torej v razvojni dobi, puberteti, in preneha navadno sama od sebe, ko se je telo do kraja razvilo. Na obrazu, najbolj na bradi, na licih, ob nosu in po čelu je v koži mnogo črnih pik - ogreev. Ogrci so v obliki črvičkov stisnjena kožna mast, ki je obtičala v C/REEN PEEL, cenovno dosegljiv tudi mladim plitvih žepov! Green peel je novost v boju proti mozoljem. Zdravljenje traja samo pet dni, peeling ne škodi koži in nima toksičnih učinkov. Nanašanje je enostavno, poleg tega pa ga je moč ponavljati večkrat. Metoda je neagresivna, brez stranskih učinkov, rezultati pa so trajni. Poskusite. manjšimi rdečimi bunčicami in ogrci. Če bolezen zanemarimo in kože ter vsega telesa ne negujemo pravilno, se prav lahko razvije iz najmilejše prve stopnje huda, tretja stopnja, ki skazi obraz za vse življenje. Ko bolezen mine, pusti namreč na obrazu, po hrbtu in na prsih hude brazgotine, luknjičavo kožo in temne madeže. izvodilih žlez lojnic. Če se bolezen razvija naprej in si pomoči ne iščemo pri kozmetičarki, nastanejo na obrazu, lahko tudi po prsih in po hrbtu rdeče, boleče bunčice in gnojni mozolji. Najhujša stopnja bolezni pa je tista, pri kateri opazimo na koži globoke, tudi za grah ali fižol velike, z gnojem napolnjene modrikaste bule, posejane med KUPON Tisti, ki bo prvi prinesel kupon v Kozmetični studio KSENIJA, bo deležen brezplačne nege obraza, naslednji bo lahko pri tem uveljavil 50-odstotni popust, tretji 30- in četrti 20-odstotnega. Pohitite! KOH l-NOOft A AlliMEX ilNT. Salon keramike Kranj Znana ljubljanska trgovina s keramiko Allimetx Int. je pred dvema letoma z odprtjem salona na Zlatem polju v Kranju približala svojo bogato ponudbo vse številnejšim kupcem z Gorenjskega. Kranjski salon se je med Gorenjci že lepo uveljavil, saj imajo tam res kaj izbirati. Keramične ploščice štirih največjih svetovnih proizvajalcev Floor gres, Marazzi, Imola in Cerim so na voljo v bogati izbiri vzorcev in za vsestransko opremo. S sanitarno keramiko sta zastopani firmi Gala in Catalano, armature so Hansgrohe, Nobili in Armal, kadi in hidromasažne kadi pa proizvajalca Albatros. Tudi izbor tuš kabin Novellini je kot ostala ponudba v trgovini res širok. Salon je odprt od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Pokličite jih lahko tudi po tel. 234-013 ali 224-480. Za vse prodajne programe sta poleg odlične kvalitete značilna tudi izvrsten design in že omenjena velika izbira. Reševalce križanke čakajo naslednje nagrade: 1. nakup v vrednosti 12.000 SIT 2. nakup v vrednosti 7.000 SIT 3. nakup v vrednosti 5.000 SIT 4., 5. in 6. nagrado pa bo tudi tokrat podelil Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 8. oktobra 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje -Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. SESTAVIL: F. KALAN DUHOVŠČINA AM. IGR. IN PEVKA MINNELLI PIANIST BERT0N-CELJ GL. MESTO SIRIJE 33 POGANJEK GORENJSKI GLAS PREBIVALEC VELENJA 0TIŠČANEC REKA V SIBIRIJI LOČILO, KI OZNAČUJE PREMI GOVOR DRŽAVNA BLAGAJNA GRŠKA ČRKA BORUT PAHOR VOJAŠKA TVORBA SOCIALNI POLOŽAJ hansgrohe PRIPRAVA ZA TISK MEDIAART DODATNI PREDLOG ZAKONA REDKO MOŠKO IME SPODNJI DELHRBTE-NICE IT. PEVKA (ANNA) 19 SLADEK POOBI hI K SNOV BREZ PR0STORN. IN OBLIKE LJUBEZ. PESNIŠTVO MITOLOŠKI LETALEC 29 LETOVIŠČE NA KRIMU NEMŠKI FILOZOF (KARL) 15 UMETNOST OSEBA IZ JUD. MITOLOGIJE LUČAJ ZANIKANJE KAKE TRDITVE ANDERS Z0RN aMiviex i nt. OTROCI (KNJIŽNO) BESEDE BREZ POUDARKA OTOK PRI JUG0ZAH. FRANCIJI 22 DOLGA KOLONA RUS. POČITNIŠKA HIŠICA 23 OZEK KOS TKANINE 35 NAŠ PESNIK (IVAN) 20 30 STARO MESTO V EGIPTU (RAZVALINE) ERIC CLAPT0N KUNI PODOBNA ŽIVAL VODNA ŽIVAL NADARJEN NEUREJEN REKA V JV NEMČIJI 27 ccRim OČESNA KOŽNA GUBA 26 25 KRILO RIMSKE KONJENICE GLASBENI OKRASEK IT. PEVEC C0TUGN0 ANG. DOLŽINSKA MERA EGIPČ. KRALJ BOGOV GL. MESTO PERUJA VODNI VRTINEC 24 ZORAN PREDIN SEVERNI KOPITAR AM. FILM. IGRALKA MACGRAVV ANTIČNO 32 10 DRUGO IMEZA-TAJSK0 13 FLOOR GRE Si* CERAMICHE PRIPADNIK ITAL0V 12 PERJE PRI REPI 34 28 17 SKLADBA ZA GODALA IN PIHALA 36 MARAZZ' 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 p«ek, 26. septembra 1997 AKTUALNO 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Dr. Špela Peternelj iz ZD Železniki v akciji revije Viva izbrana za drugo najbolj priljubljeno zdravnjgp v Sloveniji Naj zdravnica, ki ji vsi rečejo kar Spela 'Ne mislim, da sem po strokovni plati kaj boljša od svojih kolegov. Verjetno so ljudje glasovali zame zaradi drobnih Pozornosti. Rada se pogovarjam, hecam. Z bolniki smo si domači. Jaz jih vse tikam, oni pa mene kličejo Špela." ŽeleznikK 25. septembra - Škofjeločan-* «r. Spela Peternelj je splošna Ravnica v Zdravstvenem domu Ze- lniki. Očitno ena najbolj priljublje {*» saj so jo v nedavni akciji revije v,va bralci ter poslušalci lokalnih r*dijskih postaj izbrali za eno naj Pravnic v Sloveniji. Špela, kot ji pravi Jecina pacientov, ima 37 let (a jih kaže ?e«et manj; sama pravi, da zato, ker se "na tako dobro), živi s prijateljem, gok pa nima. Kot pravi, se tudi zato a»ko bolj razdaja pacientom. Koliko let ste že zdravnica in kdaj ste Mili v Železnike? "Kot zdravnica sem začela delati j^d sedmimi, osmimi leti, najprej v Loki, najprej za določen čas, Jat9 za nedoločen. Delala sem po [az'ičnih ambulantah in nadomeščala *°lege zdravnike, veliko sem delala tudi v dežurni. Pred štirimi leti pa sem ?°casno začela delati v Železnikih, saj hi • PreJšnJi zdravnik veliko na bolniški in sem ga nadomeščala. Ko pje umrl, so me vzeli za stalno. Stalno seni torej tukaj četrto leto." Kot vprašati in potegniti iz njega, kaj ga stvari cenijo bolniki. Ali pa na primer, tare. Včasih izveš, da je bolečina v da komu priskrbiš mesto v bolnici ali ga hrbtu le izgovor, zakaj je prišel. Če ga greš obiskat. Prejšnji teden, ko sem bila pogruntaš, potegneš cel kup stvari iz njega. Šele tako mu lahko zares pomagaš." Kakšen pa je vaš pogled na alternativne metode zdravljenja? Mnogi na dopustu, sem šla v bolnico obiskat vse moje paciente. Mene to nič ne stane, njim pa to toliko pomeni. Gre za malenkostne stvari." Zaradi česa, mislite, ste tako pril- zdravniki so ugotovili, da jim uradna jubljeni med pacienti? medicina ne daje vseh odgovorov in se zatekajo k drugačnim metodam... "Tudi mene to področje zelo zanima. Uradna medicina je bolj parcialna, medtem ko druge metode upoštevajo bolj celosten pogled, gledajo na človeka Ne mislim, da sem po strokovni plati kaj boljša od mojih kolegov. Pretehtale so majhne stvari. Rada se pogovarjam, hecam. Z bolniki smo si zelo domači. Jaz se z vsemi kar tikam, sploh z mladimi. Večino od njih poznam. kot celoto. Če ne gledaš na človeka kot Potem me tudi oni vzamejo kot sebi celoto, mu tudi ne moreš zares poma- enako, me ne gledajo kot zdravnico, ki gati. Že dolgo časa se ukvarjam z se jo je treba bati. Vsi me kliejo Špela, akupunkturo, od samega začetka pa od otrok naprej. Za vse sem Špela." štirikrat na mesec in naredimo od 40 do 50 dežurnih. V Železnikih je registriranih blizu 7000 pacientov, kar pomeni, da jih ima vsak od nas precej več kot Kako nali !f'«. jnaJP.r,eJ de,a» vvLoki. dva tisoč. Ob tem pa je vsaj še 500 ljudi J« velik»»^rk zdra™k.na podeželju? neopredeljenih. Dela je torej dosti, ta vasi" a med de,om v mestu ,n poleg rednega dela pa opravljamo še tudi s homeopatijo. Začela sem hoditi na tečaje, bila sem na Dunaju, v Gradcu. To znanje tudi uporabljam, a ne v svoji ambulanti. Nikoli ne ponujam pacientom alternativnega zdravljenja; to naredim le, če me kdo prosi. Pri tem se vedno držim načela, da je na prvem mestu vedno uradna medicina in če se le da, zdravim z njo. Le če ni druge možnosti, so na vrsti drugačne metode." sistematske preglede za vse šolarje v Kaz ika je zelo velika. Tukaj smo dolini, sami jih tudi cepimo. Le pravniki veliko bolj odvisni sami od dojenčke pregleda pediater, ki enkrat lak' n* aParatur> ni rentgena, ni na teden pride iz Škofje Loke." 'Moratorija, ni rešilca. Velikokrat si Torej niste le zdravniki za odrasle, H°vsem sam, s sestro, in pogosto se JjjjraŠ zanesti le na svoj občutek, gptem je teren, ki ga pokrivamo, cel° obsežen, saj pokrivamo vasi od pač pa tudi za otroke? "Tako je. Imamo mešane ambulante in skrbimo za otroke od nekaj tednov ?°nce Div^ t""*;* rVra*r"x 'T ~~ star°sti naprej pa do devetdeset let '&j^W£^Tb£ s?JišdlSmotorejpravidružinski '?nico"v Škofji Loki. Ko ^jna SCdem v avt0 in letim se kaj Če je Prid Zadeva> pokličem rešilca, da S(v e za mano. Pokrivamo vse sorte Li n- od prometnih nesreč, traktors-SJ-zadnji-- - * užbi. _ v Davčo, pa na Plavž obiskat neko adnjič smo imeli streljanje... Če pa p0^jVaiV nujna,grem po hišnih obiskih ^ v n ^anes 8rem recimo popoldne SosD aJ°. Pa na Plavž obiskat neko , ftirljj ';j;j:a^in pndem domov šele ob tudi raka, opažam, da vedno več.' 1 Koliko pa se sploh lahko posvetite Akcijo "Moj zdravnik" je pripravila revija Viva, v njej pa so bralci in poslušalci lokalnih radijskih postaj (med drugim tudi Radia Sora in Radia Triglav) glasovali za svoje najljubše zdravnike. Dr. Špela Peternelj je le za 77 točk zaostala za prvim mestom in nazivom najbolj priljubljene zdravnice v vsej Sloveniji. Ob tem je posebej poudarila, da tako lep dosežek ni le njena zasluga, temveč zasluga vseh sodelavcev v zdravstvenem domu v Železnikih, od čudovitih sester in obeh kolegov zdravnikov. Katere pa so najpogostejše bolezni v dolini? Kako ljudje skrbijo za svoje zdravje? "Mislim, da kar dobro skrbijo za zdravje. Obolenja so standardna, največ je srčnih in srčnožilnih bolezni, na primer možganskih kapi, visokega pritiska. Pozimi se začnejo razne viroze, prehladi. Na žalost pa je veliko 'J.peuiT' ikuJliko Vsakep'" k°hko pacientov pride na minutami ali si znate vzeti čas in jim pogosto pišem prošnje za razne do- Kot podeželska zdravnica pa se verjetno soočate tudi z drugimi, ne samo zdravstvenimi problemi ljudi. "Res je. Včasih vidiš take tragedije... Take hude bolezni v družinah... Veliki tiikju""?" zdravnikov vas dela v Želez- posameznemu pacientu? Ste omejeni z so tudi socialni problemi. Za paciente lnendaa?jPr-ed dvaJse,ulH ,eti sta m,a prisluhniti? * dafke. Sploh ko je šel Alples v stečaj, so Pokril V ni dva zdravnika in vsak je "Glede na to, da imam povprečno na se takšni problemi še povečali. Potem «rJ *ar 3500 bolnikov... "tV ^enj m° triJe zdravniki, od tega je vsakemu od njih ne morem nevemka- vseh dohodkov, imajo le dodatek, w'noH faseDmk- Pri nas je tako, da ko posvetiti, če delam od sedmih do deset, petnajst tisoč tolarjev, in zanje dan več kot petdeset pacientov, se so tu stari ljudje na kmetih, ki so brez Ved le zoohC ?a dva zdravnika in nikoli se enih. Ampak če pride bolnik z angino, iščeš razne variante. Prav za takšne bila 0d Popoldne ambulanta ne bi mi vzame le kakšno minutko, na ta usluge so ti ljudje najbolj hvaležni. K Loki j Dežuramo pa v Škofji račun pa se lahko posvetim komu meni hodijo po različne nasvete, kam ledej:au.Slcer čez noč, ob sobotah in drugemu. Če kdo rabi več časa, se že naj se obrnejo, marsikomu napišem « po razporedu smo dežurni zmeniva... Čas si moraš vzeti, ga malo prošnjo, ki je sam ne zna... Te majhne Pa bi vas lahko premamila kakšna krasna ponudba za delo v veliki bolnišnici, denimo v kliničnem centru? "Nikoli! Mojega dela ne bi nikoli zamenjala. Od majhnega sem vedela, da bom zdravnica. Vmes je bilo dosti ovir, pa mi je le uspelo in nikoli mi ni bilo žal, da sem si izbrala ta poklic. Ko sem začela v Železnikih, sem bila zelo žalostna, saj se kar nisem mogla navaditi. Zdaj pa ne bi zamenjala za nič na svetu." Zdravniki se verjetno morate ves čas dodatno izobraževati. "Tako je. Za sabo imam že tri leta specializacije splošne medicine in prihodnje leto me čaka specialistični izpit. Obenem hodim na razna strokovna izobraževanja, od urgentne medicine in podobnega." Kaj pa dela dr. Špela Peternelj v prostem času? Ga sploh še kaj ostane ali pa je biti zdravnik pravzaprav kar način življenja? "Ves moj čas zapravim za medicino, bodisi uradno bodisi alternativno. K sreči je moj prijatelj tak, da me razume... Biti zdravnik je zame način življenja. Cel dan mislim na paciente in vsak večer, ko grem spat, naredim inventuro, kaj sem ta dan naredila dobro in kaj sem ga polomila. No, vedno pa najdem čas za šport, za kolo in tek." Kot vidim, ste vedno nasmejani. Morda pa ste tudi zato tako priljubljeni med pacienti? "Ja, to je pa res. Dobre volje sem pa zmeraj. Nikoli me ne dobijo namrgođene. Ampak če mi kaj ni prav, pa tudi povem. A to naredim na tak način, da sva oba, bolnik in jaz, na koncu nasmejana, tisti, ki mu je to namenjeno, pa dobro ve, kaj sem mislila." • U. Peternel Stvar je resna Radovljičani, škarje v roke in pse na vrvice! je na seji v sredo sprejel odlok o javnem redu in miru v občini, ki med drugim določa, da je ograja iz žive meje ob javni 70 centimetrov in da je v času rasti, to je od 1. aprila do 1. novembra, prepovedano spuščati pse na kmetijska zemljišča. občinski svet Had VlSOka "aJVeČ V Pretil1!08 " Novinarji, ki smo slušali ' že nekajkrat po-obcinsVrlazPrave 0 različnih o javnem 1 miru, iz izkušenj So. Sstnih PH. sprejemanju ^PletP " .PredP«sov najraje %bki£. z,vih mejah, pasjih Jih žao V" Pre8lasnih motor-NaSejj8an> ki motijo občane. U Sv'radovlJiškega občinske-NniV Je DiI° podobno: i a n'i' svO ob predlogu odlo-kj>k0 i- razPravljali o tem, SaftK0ka naJ Di b"a živa Siknfavnih P°teh in koHko St i* od r0Da cestišča. S kf nazadnje sprejel določ-yarstv Se |'asi tako,e: "Zaradi Je biw ODcanov in premoženja a|j^Povedano puščati ograjo Nkem meJ0 ob javnih poteh v ^roia stanJu, da ovira ali •a*>*u Varnost občanov ali J* i; "anJ* vjdez kraja; ogra-M\J,J meje sme biti visoka °d ^fc^J^nJSOcm ,M-a. Kdor se bo pre- kršil zoper ta člen odloka, mu grozi kazen 10.000 tolarjev. Ker je v Radovljici in v drugih krajih občine ob javnih poteh kar precej ograj iz žive meje, ki so višje od 70 centime- trov in bližje cestišču, kot dovoljuje odlok, je pričakovati, da bodo zagovorniki reda in pravne države vzeli v roke v škarje in pristrigli žive meje na dovoljeno višino. Le upati je, da se ne bo zgodilo tako, kot je napovedal eden od svetnikov, češ - komunalni redar bo dva tedna preganjal lastnike previsokih živih mej, potem ko bo videl, da se mu posmehujejo, pa Radovljiške novice so še brez urednika V radovljiški občini nimajo sreče z občins- upokojenca Petra Čolnarja, za člane uredniškim glasilom. Ko so po številnih zapletih le kega odbora pa Janeza Resmana Uroša sprejeli odlok o ustanovitvi občinskega glasila Jaušovca, Bineta Meglica, Rafaela Podlosar Radovljiške novice, se jim je že dvakrat ja in Albino Lampe. Občinski svet je na zapletlo pri imenovanju odgovornega uredni- predlog svetnice Melite Ažman točko Imeno-ka, njegovega pomočnika in članov uredniš- vanje in razrešitve umaknil z dnevnega reda s kega odbora Prvi razpis za urednika je tem pa je bilo tudi konec upanja da 'bi "propadel , ker noben od kandidatov ni ustrezal razpisnim pogojem. Na drugi razpis so se spet prijavili trije, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa je občinskemu svetu predlagala, naj za urednika imenuje Ivana Puca, ki je v zadnjem času znan predvsem po pisanju v reviji Mag. Komisija je za pomočnika odgovornega urednika predlagala nekdanjega Dnevnikove-ga novinarja in direktorja Radio Kranj, Radovljiške novice vendarle dobite urednika. Ob tem se je oglasil tudi Tone Kapus in povedal, da ni bil povabljen na sejo komisije za mandatna vprašanja, volive in imenovanja. Čeprav se je zaposlil v občinski upravi in je njegovo delo nezdružljivo s funkcijo v občinskem svetu, je formalno, do končanega postopka zamenjave, še vedno član sveta in tudi komisije. Kapusa bo v svetu zamenjal Franci Ažman iz Lesc. bo odnehal. Razpravo o živih mejah je pravzaprav spodbudil svetnik Blaž Hrastnik, ki je predlagal, da bi tisti del člena, ki govori o višini žive meje in o oddaljenosti od cestišča črtali. S pobudo na glasovanju ni uspel, več podpore so dobili zagovorniki predloga, da je red na tem področju mogoče narediti le, če je v odloku zapisana višina žive meje. Naj bo tako ali drugače: praksa bo pokazala, koliko je sprejeta določba življenjska, koliko jo bodo občani spoštovali in kako dosledni bodo tisti, ki bodo nadzorovali izvajanje odloka. • C. Zaplotnik GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Od torka do danes je po gorenjskih cestah ostalo 20 vozil, ki so jih morali odpeljati z vozili AMZS, 8-krat pa so pri okvarah zadostovala popravila delavcev AMZS. [GASILCI \ Kranjski gasilci so v I sredo ponoči pohiteli v I tekstilno tovarno Zvezda, ! kjer je preglavice povzro-| čil kosmatimi stroj. Požar \ so pogasili. Na pomoč so I jih poklicali tudi iz Cer-% kelj, točneje s Poti na I Vovke 1, kjer so sršeni I ogrožali ljudi. Gasilci so I gnezdo nevarnega mrčesa \ uničili. Sprožil se je tudi I en lažni požarni alarm, in j sicer v Gorenjskih oblači-; lih. Preveč vode pa so I tokrat imeli v stanovanjs-I ki hiši v Čirčah 44, kjer so I jo morali izčrpati kranjski gasilci. Ko smo se včeraj i pogovarjali, so ravno odšli na intervencijo na Krva-i vec, kjer je gorela streha I na Domu na Krvavcu. Gasilci Bleda in Gorij so pogasili goreči senik na Planini za leso na Mežak-li. Jeseniški gasilci so sanirali razlitje nafte na cestišču v Plavšek Rovtu. Za vsak primer so jih poklicali na ogled kleti na Titovi 47, od koder se je precej kadilo. Jeseniški gasilci so ugotovili, da ni bilo nič hudega, le nekdo se je moral iti kako nevarno igrico. Resnično pa je zagorelo v Kranjski Gori in sicer na Savski 4, kjer se je vžgal dimnik, ki so ga nato pogasili jeseniški gasilci. Škofjeloški gasilci pa so tokrat morali odpreti vrata v stanovanje na Partizanski cesti 41. NOVOROJENČKI V Kranju se je od torka do danes rodilo 15 novorojenčkov. 7-krat so prvič zajokali dečki, 8-krat pa deklice. Najbolj drobna deklica je ob rojstvu tehtala 2.830 gramov, najtežji pa se je kazalec na tehtnici ustavil pri 4.050 gramih. Na Jesenicah sta se tokrat rodila 2 drobcena otro-čička, deklica je tehtala 2.590, deček pa 3.160 gramov. URGENCA Tudi tokrat v Splošni bolnišnici Jesenice delovni teden nikakor ni minil mirno. Ponovno so imeli zelo veliko dela kirurgi. Imeli so 205 bolnikov, ki so jih urgentno morali operirati, na internem oddelku so imeli bolnikov, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč 44, na pediatriji 21 in na ginekologiji 9 bolnic. lili ELEKTRONIK d.o.o. 4200 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE 5 5 TEl./fAX:064/881'910, 881'484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA . VVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ D I O POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Tujina nas opozarja Še vedno smo preveč zaprti Kranj, 26. septembra - Amerika naj bi s prvim oktobrom odpravila vizume za potovanje slovenskih državljanov v Ameriko, kar je pomemben dogodek, obenem pa nas tujina tudi opozarja na nekatere pomanjkljivosti. Novica, ki jo je predsednik Združenih držav Amerike Bili Clinton povedal našemu predsedniku Milanu Kučanu, da Amerika s prvim oktobrom odpravlja vizume za turistična in poslovna potovanja v Ameriko, je pomembna. Slovenija je prva vzhodnoevropska država s takim statusom. Na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani so povedali, da morajo urediti še nekatere podrobnosti in predsedniški odlok bo lahko veljal. Po drugi strani pa nas tujina opozarja na nekatere pomanjkljivsoti. Tako je komisar Evropske unije Hans Van den Brook državnemu sekretarju v ministrstvu za zunanje zadeve povedal, da je Unija zadovoljna z razvojem gospodarstva in demokracije v Sloveniji. Se vedno pa smo preveč zaprti in nezaupljivi do tujih naložb, ki jih je bistveno manj kot v nekaterih z nami primerljivih državah. Prepočasi poteka tudi privatizacija in nekatere socialne reforme, vključno z reformo pokojninskega sistema. Tudi zakonodajo moramo hitreje prilagajati evropski. Ena od stvari, ki "moti" Evropo, je tudi nerešena mejna problematika s Hrvaško. • J.Košnjek Delavski protest Nezadovoljni kovinarji Ljubljana, 26. septembra - Več tisoč članov sindikata SKEI (Sindikat kovinske in elektroindustrije), organizatorji pravijo, da jih je bilo 10.000, policija pa je poročala o 2.500 protestnikih, se je zbralo v sredo na protestnem shodu. Protestirali so zoper ukinjanje delovnih mest in krčenje socialnih pravic. Napovedali so možnost splošne stavke, če pogajanja med delavci in vlado ne bodo uspešna. Kovinska in elektroindustrija imata največ izgub, skupno 39 milijard tolarjev. Delegacijo protestnikov je po shodu sprejel tudi predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Seznanili so ga z namenom shoda in izrazili nezadovoljstvo, ker zakonodaja zmanjšuje pravice zaposlenih in nezaposlenih, podjetja in delovna mesta pa se še naprej ukinjajo. Sindikat SKEI terja boljšo razvojno politiko. Predsednik državnega zbora je obljubil, da se bo s kovinarji spet srečal. Sestanek naj bi bil pred sprejemanjem delovne pravne zakonodaje v državnem zboru. Na tem sestanku naj bi bili tudi zastopniki ustzreznih parlamentarnih odborov in komisij. • J.K. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Pol stoletja neprekinjenega izhajanja časopisa Gorenjski glas bomo v nedeljo, 12. oktobra, točno ob 14. uri, praznovali s srečanjem bralk in bralcev edinega gorenjskega časopisa. Srečanje bomo popestrili z nagradnim žrebanjem, v katerega bomo vključili vse, ki ste sodelovali v različnih Glasovih akcijah. Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, takoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov Izlet po izbiri Od letošnjega junija dalje, vse do zaključno petka, 10. oktobra, velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v posebnem naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovem srečanju v nedeljo, 12. oktobra! Novega naročnika sem pridobil(-a):................................................................. Moj naslov:.......................................................................................................... Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): ■ Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi pošljite za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za_trimesečje 1998 (ker je za navedeno trimesečje v letu 1998 naročnina moja nagrada, dobim časopis tri mesece brezplačno) Izjava za novega naročnika: NAROČAM 1000 ljudi, v Plamenu P | bi jih nad 200. Stranka ^, pira stavko, ki je Prv«' kar se ni čuditi, saj jj Plamenu organiziran L| Svobodni sindikat. • *'> IcMM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / 0d|° Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki Marjana Ahačič, Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, UrSa Peternel, Stojan Saje, Dj^jSfjjfl 1 Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplot"''' 7^uri. t\Mt tmini 7.1» vt.f™ 7.™ ii.ni $«.w itu^nA\n h.),,™; nnuin«^ / i »Unrirsni^ ™ Fotografija: Gorazd Šinik, Tina Doki / Pri Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi telefon: 064/223-444 ■ sprejemamo neprekinjeno U ur dnevno na aviomaun-«' -{ ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: let" ^ DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI23/27-92) / CENA IZVODA: 180 SIT (10 HRK za prodajo GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak_ Proračuna za letošnje leto sploh ne potrebujemo Zbornica spregledala zvijačo vlade Z letošnjim proračunom vlada ustvarja dovolj visoko izhodišče za prihodnje leto. Ljubljana, 24. sept. - Na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije je izrečenih zelo veliko trdih °esed na račun letošnjega proračuna. Gospodarstveniki pravijo, naj se letošnje proračunsko leto izteče po ^Časnem zakonu, vlada pa naj predlo-žl proračun za prihodnje leto. Sprejemanje letošnjega proračuna ob Jtekanju leta je namreč zvijača vlade, fja si ustvari dobro izhodišče za prihodnje leto. Razmere v gospodarstvu so tako težke, da morajo politiki končno d°urneti, da Slovenija potrebuje nacionalni program varčevanja do leta 2000 (na kar zbornica opozarja že nekaj jjsa), takšen bi moral biti tudi prora-čun za prihodnje leto. Gospodarska zbornica namenja državnemu proračunu in javni porabi po začasnem zakonu, saj že to predstavlja kar 9-odstotno povečanje proračuna. Predlog letošnjega proračuna je sestavljen glede na predvideno 4-od-stotno rast bruto domačega proizvoda. Resni analitiki in planerji napovedujejo, da bo zelo težko presegla 3 odstotke, v industriji pa bo še manjša. Storili bomo vse, da bodo imeli poslanci pred sabo stvarno sliko gospodarskih razmer ter posledic porabniške miselnosti, ki bi zanemarja temeljne razvojne cilje, je dejal Čuk. Saj nismo tako neumni, da ne bi videli zvijače vlade, ki si s sprejemom letošnjega proračuna želi ustvariti dobro izhodišče za prihodnje leto. Toda, Slovenija potrebuje nacionalni program varčevanja do leta 2000 in takšen bi moral biti tudi proračun za prihodnje politikov prav tako uporabimo mednarodna merila: inflacija, deželno tveganje, rast bruto domačega proizvoda in stopnja brezposelnosti, je dejal Marjan Cerar, direktor ljubljanske Belinke. Norost je postala sestavina našega življenja Politizacija je tako močna, da prevladuje velika brezčutnost do stvarnih problemov gospodarstva, večkrat nevednost in nepoučenost, včasih tudi neznanje. Stališča zbornice so v medijih dovolj prisotna, toda zavestno je na pohodu politizacija. V zadnjem času iz gospodarstva prihajajo pobude, ki jih doslej nisem bil navajen in so izraz zelo težkih razmer, zastavlja se celo vprašanje referenduma, da bi državljani povedali, naj se nadaljuje delitvena r*-avnemu proračunu in javni poraoi uw~----------- jemno veliko pozornost. Javna poraba let0> Je deJal Bruno Korelič, direktor miselnost ali ne, je dejal predsednik Predstavlja skoraj polovico bruto druž- Luke Koper. Čuk. obrt83 proizvoda' generira vse ostale ._—----_ Uke Dorahe daip i7i>mnn nomemben I n ... , , , j ux i ■ i . • • Pozornost so namenili tudi davku na dobiček, pri katerem je sicer formalno z 20 na 40 odstotkov povečana olajšava za reinvestiranje, vendar je praktično blokirana zaradi izključitvenega pogoja, če podjetje pet let ne deli dividend. Takšnavarovalka je v direktnem protislovju s trinim sistemom gospodarjenja. Potem ko sta vlada in driavni zbor zavrnila predlog državnega sveta, naj črtajo dividendno varovalko, so delodajalci predlagali, naj še naprej velja 20-odstotna varovalka kot doslej, dodatna 20-odstotna pa, če podjetje ne deli dividend. Takšen predlog zakonske spremembe je že v proceduri. Vendar pa je upravni odbor GZS predlagal drugačno rešitev oziroma kompromis, ki ga je podal Miroslav Štrajhar, Svea Zagorje. Notranji lastniki naj vsaj 'povohajo' dividende, saj jih bodo sicer voljni prodati, prodali pa jih bodo tujcem, ki imajo denar. Zato naj bi obveljala rešitev o 40-odstotni olajšavi, če podjetje za dividende ne bi razdelilo več kot 25 odstotkov dobička. porabe, daje izjemno pomemben vzvod razvoju celotne gospodarske strukture ter vpliva na oblikovanje kulturno civilzacijskega vzorca in vrednot v državi, je uvodoma dejal Jožko Cuk, predsednik Gospodarske zbornice Movenije. Zato je razumljivo, da je Upravni odbor predlogu letošnjega proračuna posvetil izjemno pozornost, [zrečenih je bilo zelo veliko trdih besed. Lahko celo rečemo, da so razmere v gospodarstvu tako težke, da n> več časa za sprenevedanje. u razvojnem varčevalnem Ngramu ni duha ne sluha • Slovenija se kljub uspehov v preteklih ,euri nahaja v zastoju ali celo krizi, je Čuk. To ponazarjajo predvsem Ijedno neugodne razmere v slovenski žustriji (stečaji, zmanjševanje števila ^Poslenih, ugašanje programov), pre-pjhna gospodarska rast in prenizka aven investicij ter slabši pogoji poslopja od konkurence (inflacija, "brestne mere, tečaj, stroški dela( Jakonodaja). V teh okoliščinah ni ^esničen projekt, ki ga je gospodarska °0rr»ica že lani poimenovala razvojno-jrčevalni program in ki ga je tudi easednik vlade obljubil lansko jesen. Država postala velik neplačnik Gospodarsko je v izgubi, ki narašča, proizvodnja pada, nelikvidnost je vse večja, razbremenitve ni, država gasi le posamezne požare, pobude zbornice so brez odmeva, zato združenje tekstilcev in usnjarjev ne podpira sprejema proračuna s primanjkljajem, je dejal Božo Kuharic, direktor Mure iz Murske Sobote. Bitko za proračun bijemo oktobra, ko je denar že zapravljen, je dejal Emil Vehovar in opozoril na katastrofalen V "uuv '«'«»vjv----- Vehovar in opozoril na Kaias.uu.aicn oceni.,°SPodarstvu Predlagani Proračun položaj kovinske industrije. Njegove Prisnev!?0, Pr ^ uspejo poslovati 1 v Evropski uniji in še manj z nnsniili. so res dobra. r&*vo: ' .c,vroPSK1 uniji in * .......j . Poda°Jnimi možn°stmi slovenskega gos je m .Va- Pokrivanje tega z zadolževan g0s Je izjemno slaba usluga NaP kemu razvoJu i° predstavlja Ša ul anje delitvenega in subvencijske-de *r,ePanja jugoslovanskih vlad v osem-Mit-L letih' Lani sPreJeta industrijska v 2a?ka Pa ni doživela nikakršne izpeljave jonskih in podzakonskih aktih. 0dstni tekoči odnodki rasteJ° 15" l94lotno, dotacije javnih zavodom ju'"Odstotno in plače v javnem sektorje 2 fi°dstotno- Jnvesticijski odhodki pa jay-o-odstotno. Stvarna rast mase plač v da nem Sektorju je 8-odstotna, kar kaže, tip,.^1 .ustavljeno zaposlovanje v javni let0xVl: Plače v javni upravi so v 17 ch prvih osrnih mesecih narasle 8 ■> '»8 odstotka, v gospodarstvu pa za , stoika. * T.r z domačimi posojili, so res nedisciplino je letos država, finančno ministrstvo zadržuje plačila in država je eden največjih neplačnikov, rad bi vedel, koliko je država dolžna, je dejal Borut Meh, direktor Gorenja Velenje. Povsem nesprejemljivo je tako pozno sprejemanje proračuna, bodo v nekaj dneh podpisali pogodbe, če bo sprejet decembra? Izstavljene bodo torej navidezne fakture, pri javnih naročilih bi morale biti pogodbe podpisane vsaj pol leta pred tekočim letom, je dejal Bojan Mavko, direktor Iskre Sistemi. Nezaslišano je, da je pri 4-odstotni rasti bruto domačega proizvoda rast proračunskih odhodkov 13,4-odstotna, Slovenija se za proračun prvič zadolžuje. Slovenija tone, zbornica naj ostro protestira, da bodo družba in voditelji Vnnar ip_ lUPOSlO- Letošnji proračun je zato velika prelomnica, saj ne gre zgolj za finančno transakcijo, temveč za vprašanje vrednot. Gre za vprašanje politične volje za spremembe, te pa ni. Vlada in uprava bi morala pomesti pred svojim pragom, toda, celo malenkosti se ne spremenijo. Denimo: dnevnica v gospodarstvu znaša 3.500 tolarjev, v državni upravi 6.400 tolarjev, odpravnina v državni upravi znaša sedem neto plač, v gospodarstvu tri neto plače. Po lanskem decembru se je število zaposlenih v javnih upravi mesečno povečevalo za sto ljudi, čeprav je v socialnem sporazumu zapisano, da se ne bo. Masa plača zato tako narašča, v prostore pa so investirali kar 350 milijonov mark, kar je 9 odstotkov stvarno več kot lani. Tujci pravijo, da bomo z letošnjim proračunom 'pokurili' toliko, kot bi smeli v petih letih. Poslance smo poskusili 'natakniti na gospodarsko idejno kopito', toda ne gre, glasujejo tako, kot jim ukažejo njihovi politični voditelji. Zavestno uresničujejo družbeno blaznost, norost je postala sestavni del našega življenja. Že od antike naprej pa velja, naj človek , dolgoročno živi od tega, kar ustvari, V plačilno Je deJal Jožko Cuk-najbolj posegla M. Volčjak Delavci Inteca načrtujejo odkup podjetja Kranj, 25. septembra - Predvidoma v nekaj dneh bo objavljen že četrti javni razpis za prodajo podjetja Iskratec v stečaju. Na njem bodo verjetno sodelovali tudi delavci Inteca, podjetja, ki je nastalo na pogorišču Iskrateca v stečaju. Če bo ta korak uspel, bo to eden prvih odkupov podjetja v stečaju s strani delavcev. Kot nam je povedala vodja kadrovske službe Irena Jerman Jere, v podjetju niso videli druge možnosti, kot da se delavci organizirajo in sami odkupijo podjetje. Le-to namreč pesti hudo pomanjkanje likvidnostih sredstev ter novih investicij, zaradi česar vse težje zadovoljujejo zahteve kupcev. S tem ciljem je lani spomladi vseh 284 zaposlenih v sodelovanju s štirimi poslovnimi partnerji ustanovilo delniško družbo, za katero so delavci prispevali od 10 do 15 tisoč tolarjev in tako zbrali tri milijone ustanovitvenega kapitala. In kako naj bi odkupili podjetje Iskratec v stečaju? Kot pravi Jermanova, bi za odkup in nujno dokapitalizacijo rabili od pet do šest milijonov mark. Prvi vir sredstev naj bi dobili preko bančnega hipotekarnega kredita v višini tri milijone nemških mark, zanj pa naj bi poroštvo dala država. Del denarja naj bi prispevalo ministrstvo za delo prek programa pomoči pri revitalizaciji podjetij; ministrstvo obljublja milijon mark sredstev, a pomoč pogojuje s soudeležbo delavcev. Vsak delavec naj bi tako vložil po dva tisoč mark sredstev, s čimer naj bi izkazal svojo pripadnost podjetju. S tem bi zbrali dodatni milijon mark. Za dodatna dva milijona mark pa bi vsak delavec v povprečju moral prispevati 5500 mark; glede na dohodek pa naj bi prispevali med dva in 20 tisoč mark. Tisti, ki toliko denarja nimajo, naj bi dobili posojilo pri eni od kranjskih hranilnic. Kot pravi Jermanova, so k temu projektu dali soglasje tudi sindikati. Zaenkrat je še preuranjeno reči, ali bo odkup uspel, dejstvo pa je, pravi Jermanova, da je to edina možnost, da podjetje preživi. "Sedanjega načina poslovanja ne moremo več nadaljevati. Nujno potrebne so naložbe v ekologijo, stroje, saj bomo le tako lahko obdržali tržišče. Brez tega bo dolgoročni obstoj podjetja le težko zagotoviti," pravi. • U. P. INFORMACIJE 0MB0ČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO • ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE POSLOVNO SREČANJE SLOVENSKIH PODJETIJ S PODJETJI IZ REGIJE 0BERFRANKEN, Wunsiedel, Nemčija, 16. -17. oktobra 1997 GZS Območna zbornica za Gorenjsko organizira poslovno srečanje v VVunsiedlu, dne 16. in 17. oktobra 1997. Na srečanje se je že prijavilo 15 slovenskih podjetij in 11 nemških podjetij. Na zbornici imamo seznam nemških podjetij z njihovimi profili in poslovnimi interesi v Sloveniji. Pozivamo vsa podjetja, ki jih zanima seznam nemških podjetij in udeležba na tem srečanju, da nas kontaktirajo na Območno zbornico za Gorenjsko, Bleivveisova 16, Kranj, tel. 362 320 do 30. 9. 1997! BREZPLAČNI TEČAJ ZA MLADE MANAGERJE V VICENZI Industrijsko združenje iz Vlcenze organizira brezplačni tečaj za mlade managerje od 20. do 24. oktobra 1997 v Vlcenzi. Program vsebuje tri dni izobraževanja na temo Mednarodni marketing in Organizacija majhnega podjetja, dva dneva pa sta predvidena za ogled podjetij. Vabljeni so tudi managerji, ki so zaključili tečaj v Vicenzi v lanskem letu. Morebitne interesente prosimo, da nam čimprej posredujejo podatke o podjetju, delovnem mestu, kratek življenjepis, poznavanje jezika, dosedanje poslovno sodelovanje z italijanskimi podjetji. Za prevod bomo poskrbeli, prijave pa zbiramo po faksu št. 360-521. GOSPODARSKA DELEGACIJA V INDONEZIJO - 28.11. do 3.12.1997 GOSPODARSKA DELEGACIJA NA FILIPINE - 4. 12. do 7.12.1997 GZS Oddelek za mednarodno sodelovanje organizira v sodelovanju z indonezijskim konzultantom in filipinskim generalnim konzultantom v Ljubljani gospodarsko delegacijo, ki bo obiskala Indonezijo in Filipine. Indonezija Z industrijsko in trgovinsko zbornico v Jakarti bo zbornica organizirala poslovno konferenco, sledila bodo individualna srečanja med indonezijskimi in slovenskimi podjetji. Filipini V času od 4. do 7.12. bo v Manili potekala slovenska razstava. V času razstave bo organizriano tudi poslovno srečanje filipinskih in slovenskih podjetij. Podjetja, ki so zainteresirana za udeležbo v delegaciji, vabimo, da nas kontaktirajo na Območno zbornico za Gorenjsko, Bleivveisova 16, Kranj, tel. 362 320, kjer boste dobili tudi prijavnico. Pohitite s prijavamil POSVET "KAKO POSLOVATI Z GRČIJO", Ljubljana, 16.10.1997 Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Grčije v Sloveniji organizira posvet Kako poslovati z Grčijo, 16.10.1997od 9.30 do 13.30 ure. Informacije in prijave na Območni zbornici za Gorenjsko, Bleiweisova 16, Kranj, tel. 362 320. Prijave do 6. 10. 1997. .Si proračun sploh ni potreben Lčutili našo p£edlaganega proračuna sploh ne vanske zabave, če je 1 irebujemo, letošnje leto naj se izteče merilo dobiček, lahko za merjenje zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Kolodvorska ulica 15,1518 Ljubljana • telefon 061/132 41 22 |JEjj >J| pf^ Zavarovance, ki so bili zaposleni v Avstriji, obveščamo, da bo informativni dan DANES, V PETEK, DNE 26. 9.1997, OD 9. DO 13. URE V poslovnih prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana, sejna soba št.: 410 v IV. nadstropju. Zavarovanci bodo lahko dobili informacije o pravicah iz avstrijskega pokojninskega zavarovanja neposredno od strokovnjakov avstrijskega delavskega in nameščenskega zavarovanja. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Suzana in Niko Umnik: Naš delavnik traja 24 ur. Nagrajenci obrtnih zbornic: Pekarna Umnik Šenčur Ponosni, da so ohranili tradicijo peke domačega kruha Sedanje utesnjene prostore bodo kmalu povečali, saj bodo obnovili staro podrtijo za sedanjo pekarno - Družinsko podjetje bosta naprej peljala hči in sin Šenčur, 24. septembra - Med nagrajenci območnih obrtnih zbornic, ki so jim priznanja podelili na nedavnem obrtnem sejmu v Kranju, so bili nad priznanjem zagotovo najbolj presenečeni v Pekarni Umnik v Šenčurju. Kot pravita Niko in Suzana Umnik, je konkurenca med zasebnimi peki tako velika, da nista pričakovala, da bo izbrana prav njuna pekarija. Toda glede na dolga leta, kar smo v tem poslu, in glede na kakovost našega kruha, pa je nagrada pravzaprav prišla v prave roke, slednjič ugotovita. Pekarna Umnik je pravzaprav najstarejša zasebna pekarna na Gorenjskem, saj letos praznujejo že pol stoletaj obstoja. Začel je oče s krajevno ljudsko pekarno takoj po vojni, kasneje, ko se vse ostale zasebne pekarne v Kranju zaprli, pa je bila Umnikova edina, ki je ostala, kot pravi Niko Umnik, skoraj po čudežu. In tako je bila vse do leta 1986 Umnikova pekarna edina v kranjski občini. Bila je tudi zelo poznana, saj so po kruh v Šenčur hodili celo iz Ljubljane in Kamnika. Takšno povpraševanje pa je bilo pravzaprav razumljivo, priznavata Umnikova, sai v tistih časih ni bilo nobene konkurence. Leta 1982 se je oče upokojil in pekarijo je prevzel sin Niko, ki se mu je kasneje pridružila še žena. Kljub temu, da je pekarna prešla v last nove generacije Umnikov, pa so tradicijo peke kruha ohranili. "Kruh pečemo po povsem enaki tehnologiji, kot je pekel oče. Močno pa smo razširili ponudbo. Oče je pekel le dvokilogramske bele in črne hlebce, danes pa so se okusi in prehrambene navade ljudi močno spremenile," ugotavlja Niko Umnik. Ponudbo so tako morali prilagoditi večjemu povpraševanju po črnih kruhih, raznih polnozrnatih vrstah kruha ter manjših hlebcih. Včasih so pekli le deset odstotkov črnega kruha, ostalo pa belega, v zadnjih letih pa so temne vrste zavzele že skoraj polovico ponudbe. Poleg kruha pečejo tudi razno pekovsko pecivo, rogljičke, zavitke, piškote in podobne pekovske izdelke. Umnikova poudarjata, da je pri njih na prvem mestu vedno kakovost, zato kruhu ne dodajajo nikakršnih aditivov, ki bi mu umetno povečali volumen. Njihov kruh je zato bolj kompakten, bolj trajen in manj drobljiv. "Ponosna sva, da se drživa stare tradicije peke domačega, naravnega kruha brez dodatkov," pravi Suzana Umnik. V pekarni imajo danes petnajst zaposlenih, v njej dela tudi sin, kmalu pa se jim bo pridružila tudi hči, ki študira Kot ugotavlja Niko Umnik, se je pred desetimi leti pekarska obrt spet začela postavljati na noge, saj je zrasla kopica manjših zasebnih pekarn. Žal pa je na tem področju veliko nelojalne konkurence, ugotavlja, med drugim pa je področje tudi zakonsko neurejeno. Država namreč še vedno ni dorekla zakona, ki bi določil delovni čas pekov in nedeljsko peko. Po Umnikovem mnenju je tudi branža dokaj slabo organizirana. Kljub težavam pa sogovornik ugotavlja, da se pekovski poklic v zadnjih letih le nekako po kapljicah postavlja na noge in postaja bolj cenjen. Težave, s katerimi so se soočali pri iskanju pekov, so se nekoliko zmanjšale, Umnikovi pa vsa leta jemljejo tudi vajence iz živilske šole. menedžment. Kot pravita Umnikova, njihov delovnik traja 24 ur na dan, saj morata biti dosegljiva kadarkoli. Po dolgih letih pa sta si letos lahko prvič spet privoščila nekaj dni dopusta. Poleg pekarne v centru Šenčurja imajo Umnikovi tudi lastno trgovinico (še eno imajo v Kranju, kruh pa razvažajo tudi v trideset drugih trgovin). Ti prostori pa so že postali VOZNIKI POZOR! Počasi se bliža zima, zato priporočamo PR0TIK0R0ZIJSK0 ZAŠČITO vozil s kanadskim oljem KROVVN, ki ga ne prepovedujejo proizvajalci vozil, saj ne poškoduje originalnih zaščit, obenem pa ohranja vozila varna. Zaščito opravimo v dobri uri. Naročila in informacije: TRI KRONE, d.o.o., Godešič 53, Šk. Loka, tel.: 064/631-497, Jakšič center, Ljubljana 061/274-475, AS Srebotnik, Šentjanž pri Dravogradu 0602/85-355. V septembru s prinesenim oglasom priznamo 10 % POPUSTA. VEDEŽEVANJE 090 44 69 PRIZNANI Vf [)[^[\AIKI TANIA IN MARKA premajhni, saj Umnikovi spe-čejo od 1,5 do dveh ton kruha in ostalih izdelkov. Kot kaže, pa se jim bo želja po večjih, bolj funkcionalnih prostorih že kmalu uresničila, saj so kupili večji objekt za sedanjo pekarno. S tem ko bodo obnovili staro podrtijo, bodo obenem polepšali tudi Šenčur. "Nove investicije se lotevamo še s toliko večjim veseljem, ker vemo, da bosta dolgoletno družinsko obrt za nama prevzela sin in hči in da se bo pekarstvo Umnikov še nadaljevalo," pravi Suzana Umnik. • U. Peternel PEUGEOT UGODHO: P106 od 1416.000,00 5/T novo-, p 506 Bmx m mrtim HA Z/U.OG/: P 406 BREAK Iti TOVORM VOZILA BOKER NUDIMO KOMPLETNO SERVISIRANJE MILJE 45 PRI KRANJU, tel., fax:064/43M42 TRENCA trgovina in gostinstvo, d.o.o. —-—- Savska cesta 34, 4000 Kranj " PRODAJAMO v Stražišču pri Kranju, poslovno zgradbo s trgovinsko dejavnostjo, vpeljano gostinsko dejavnostjo (dnevni bar) in pisarnami, na parceli v izmeri 770 m2, z urejeno dokumentacijo, centralnim ogrevanjem, večjim parkirnim prostorom. Cena po dogovoru. Za podrobnejše informacije ter za dogovor o ogledu, pokličite tel. 064/211-029 int. št. 105. MEŠETAR V Bologni bo velik kmetijski sejem V Bologni bo ob koncu prihodnjega meseca sejem EIMA, *j velja za največji kmetijski sejem v Italiji. Na 136 tisoč kvadratna metrih površine bo razstavljalo 1.463 razstavljalcev, od tega t*l domačih in 329 iz Evrope in iz drugih delov sveta. Obiskovalci I bodo lahko ogledali traktorje, kosilnice, poljedelske in drug kmetijske stroje, sadjarsko, vinogradniško in mlekarsko oprefl^ gnojila, zaščitna sredstva, namakalne sisteme, stroje za ureJ*!n{0 parkov in vrtov in še marsikaj drugega. Lani si je sejem ogled3' več kot 102 tisoč ljudi. Slovenska podjetja na sejmu Anuga Sedemindvajset slovenskih podjetij (med njimi je kot e^Jj, Gorenjske kamniška Eta) se bo od 11. do 16. oktobra s svojih izdelki predstavilo na največjem specializiranem prehranjt'e nem sejmu na svetu, na sejmu Anuga, ki ga vsako drugo 'el pripravljajo v Koelnu. Sejem bo dobra priložnost za dodati} uveljavitev slovenskih izdelkov, še posebej veliko pa pričakuje) od predstavitve nemškim poslovnim partnerjem. Prvi dan ° sejmišče obiskal tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo 1 prehrano Ciril Smrkolj. Ogled avstrijske kurilnice na biomaso Občina Preddvor bo jutri, v soboto, brezplačno popeljala čiaj1 občinskega sveta, predstavnike nekaterih ustanov in zainteres ane občane v bližino Salzburga v Avstriji na ogled sistemi kurjenja in daljinskega ogrevanja z lesno biomaso. Občina namreč pred dvema letoma odločila, da skupaj z Agencijo ^ prestrukturiranje energetike iz Ljubljane izdela študijo možnostih izrabe lesne biomase za daljinsko ogrevanje nase J Preddvor. Agencija je študijo že pripravila in jo predstav občinskim svetnikom in večjim uporabnikom toplotne energ1)1 predstavitev širšemu občinstvu pa predvideva letošnjo jesen. ki!> Pridelovalni stroški silažne koruze Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi avgustovs* cen in modela, ki (ob 15-odstotnih izgubah pri sili£wW) upošteva 47 ton hektarskega pridelka, gostoto posevka 95-^ rastlin na hektar, velikost njive en hektar in oddaljenost njive kmetije en kilometer, ocenili stroške pridelovanja sila*^ koruze. Iz analitične kalkulacije je razvidno, da se stro pridelovanja, ki so nastali do spravila, gibljejo okoli 181 ti tolarjev na hektar. Največji delež predstavljajo stroški za se ' mineralna gnojila in škropiva, stroški kapitala, amortizacij3 koritasti silos in stroški domaČih strojnih storitev. ___A AVTO KADIVEC, Šenčur 064/411-573 ®>HYUnDHI vhpteS SUPER PONUDBA RABLJENIH VO*'1 Tel.: 064/411-860 non-stop 1.92 7.500 DEN[ PRI NAKUPU LANTRE VAM PODARIMO GORSKO KOLO ALI 10OO DEM £t/^£HtMODEL'97 *VV*'fH' 1500 DEM POPUSTA NOVO MODEL '98 2E V PRODAJI S PROMOCIJSKIM POPUSTOM 1000 DEM POPUSTA PRI NAKUPU SONATE, COUPl-ja ALI KOMBIJA 1 HYUNDAl-jev KREPIT T+S %] STARO ZA NOVO Mtti m CITROEN AX F0RDESC0RT I. GOLF JXB I. GOLFJGLDS I. HY ACCENT1.5 I. HY LANTRA SUBARU JUSTY SUBARU LEGACY 1.9313 R-9GTL 1.89 4 R-19TS 6.500 DEM 7.500 DEM 84 3.500 DEM .96 16.400 DEM .92 11.200 DEM .88 4. PANCUR Blejska Dobrava tel: 874-000 AVTOHIŠA MAGISTER Radovljica tel.:064/715-256 fax:064/715-190 POOBUŠCfHI PRODAJALEC IN SERVISER V0II1 CITROEN POSEBNA UGODNOST CITROEN ZX VOZILA NA ZALOGI_ I CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO.| NUMEROUOGUA ASTROLOGIJA *v i ,11] VEDEŽEVANJE IZ KART, HOROSKOP. 24 ur na dan. tudi prazniki W& f£/\, ■lž88g&09Q7S 05 avtotehna avtotehna d.o.o. je podjetje, pooblaščeno za prodajo avtomobilov in nadomestnih delov znamke OPEL- O" ter servisiranje. Za svojo podružnico na Jesenicah, Borisa Kidriča 6, iščemo novega sodelavca VODJO PODRUŽNICE JESENICE Od kandidatov pričakujemo VI. stopnjo strokovne izborazbe tehnične organizacijske ali ekonomske smeri, znanje nemškega ali angleškega jezika vozniški izpit B kategorije. Nagrajevanje je stimulativno in odvisno od delovne uspešnosti. Želimo, da s0 izobražujete za uspešno delo in večjo učinkovitost ter vaš osebni razvoj- Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z željo, da se kasneje zaposlit0 P nas za nedoločen čas. Vaše ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Avtotehna Storitve, d.o.o., Kadrovska služba, Celovška c. 175, Ljublja" -za Avtotehna VIS, d.o.o.. O izboru vas bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Prenova Mercatorjeve trgovine Bistrica pri Tržiču, 25. septembra - Popolna prenova in Povečava samopostrežne trgovine tržiškega profitnega centra fteskrba v poslovnem sistemu Mercator v Bistrici pri Tržiču se Pnbližuje koncu. Dela, ki jih opravlja SGP Tržič, so stekla v prvi Polovici julija. Od takrat so stavbo razširili proti parkirišču za |fv^g st0 kvadratnih metrov, tako da bo v njej več kot 500 J ?dratnih metrov prodajnih površin. Več prostora bodo name- 11 zlasti oddelku s sadjem in zelenjavo. Trgovina že ima p enovljene instalacije in centralno ogrevanje, dobila pa bo še r vVo opremo in hladilno tehniko. V njej bodo uvedli tudi 1 '.Unalniški sistem vodenja, zato bo skupna vrednost največje tosnje naložbe Mercatorja v Tržiču dosegla 140 milijonov p arJev. Med prenovo trgovine poteka delna prodaja osnovnih Viko n v skladiščnih prostorih. Kot je napovedala direktorica Ka Pogačnik, to ne bo več.trajalo dolgo, saj načrtujejo odprtje en°vljene samopostrežbe konec oktobra letos. • S. Saje Prav takt b'ez , Nakup nov aParata ^onte najbližji Te|ekomaS Nič lažjega! Drugi individualni telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupini 064 samo 69.972 SIT. Poravnate ga lahko v osmih obrokih,brez obresti. Prvi telefonski priključek prav tako na 8 obrokov brez obrsti p o 12.495 SIT. Nakup novega telefonskega aparata je mogoč pri monterju ali v najbližji Teletrgovini Telekoma Slovenije. ^lekom^ Slovenije Glavni uporabniki Interneta so mladi in moški Ljubljana - Že lanskoletna raziskava RIS '96 je pokazala, letošnja RIS '97 pa potrdila, da je Internet, za evropske razmere, v Sloveniji precej razširjen. Najbolj med mladimi, kar je pokazala raziskava med šolskimi zavodi, namreč da ima večina zavodov, od vrtcev pa do srednjih šol že dostop do Interneta, ki ga tudi uporablja. Internet je tako uporabil že vsak drugi študent, vsak peti dijak in vsak deseti osnovnošolec v višjih razredih. Pravtako je letos opazen porast uporabe Interneta med podjetji, saj ga uporablja že vsako peto večje podjetje. Telefonska anketa med gospodinjstvi pa je pokazala, da je Internet doslej uporabilo že 11 odstotkov anketirancev v starosti nad 15 let. Po WWW anketi, na katero so odgovarjali aktivni uporabniki Interneta je povprečni uporabnik izobražen moški, star 28 let s povprečnim oziroma nadpovprečnim standardom. Projekt RIS '97 je potekal v treh smereh: s samoanketiranjem na WWW, anketiranjem gospodinjstev oziroma neposrednih uporabnikov Interneta, ter z anketo izvedeno med podjetji in šolskimi zavodi. V raziskavi je sodelovalo 3500 uporabnikov WWW, ankete so obsegale 5000 gospodinjstev, nanje pa je odgovorilo tudi 3500 podjetij, anketam pa se je odzvalo tudi večina šolskih zavodov v Sloveniji. Rezultate anketiranj dnevno dopolnujejo in jih je mogoče prebrati na domači strani WWW:http://www.ris.org, kjer je prvič v Sloveniji predstavljen tudi seznam vseh on-line trgovin in storitev v Sloveniji, preko katerih je že mogoče tudi naročanje in kupovanje preko Interneta. Zaenkrat je največ ponudbe za računalniško opremo, sledi pa ji ponudba CD plošč. Internet kot nov medij pa postaja vedno bolj zanimiv tudi za oglaševalce, saj med podjetji z dostopom do Interneta oglašuje že 13 odstotkov podjetij, dve tretjini podjetij misli na Internetu oglaševati v prihodnjem letu oziroma vsaj razmišlja o tem. Na slovenskem tržišču je temu primerno tudi že okrog deset ponudnikov oglasnega prostora in izdelovalcev oglasov. • I.K. Nižje obresti za izredne limite Kranj, sept. - Gorenjska banka je za dve odstotni točki znižala obresti za izredne limite na tekočih računih. Tudi izredni, dovoljeni limit na tekočem računu je oblika posojila, ki ga mnogi s pridom uporabljajo. Gorenjska banka je s 22. septembrom za dve Tone Rop v klubu Dvor Kranj, sept. - Začenja se novo leto klubskih srečanj v klubu gorenjskih direktorjev Dvor v Preddvoru, v goste so povabili ministra za delo, družino in socialne zadeve Toneta Ropa. Ropovo ministstvo je trenutno vsekakor med najbolj zanimivimi, saj je po zakonodaji o prevzemanju podjetjei, zaposlenosti in brezposelnosti pripravilo še zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku podjetja (profi - sharing). Z vso to zakonodajo ministrstvo globoko posega v gospodarski sistem in odpira nove razvojne možnosti, zato bo razgovor vsekakor zelo zanimiv. Srečanje bo v četrtek, 2. oktobra, pogovor se bo začel ob 18. uri. Klub Dvor bo v kratkem, verjetno 9. oktobra, pripravil smeinar na temo "Vloga nadzornih svetov v podjetjih". Diskont na Trati Škofja Loka, sept. - V sredo, 1. oktobra, ob 9. uri bo trgovsko podjetje Loka iz Škofje Loke odprla na Trati diskont. Uredili so ga na Kidričevi cesti 75, v nekdajih prostorih Gorenjske predilnice. Na 350 kvadratnih metrih površine bodo prodajali predvsem živilsko Blago v diskontnih količinah, v drugem prostoru pa na 85 kvadratnih metrih površine pakirano sveže in zamrznjeno perutninsko meso ter izdelke Jata. Potrošniki s širšega območja Škofje Loke bodo diskonta brez dvoma veseli, saj bodo dobili možnost cenejšega nakupa večjih količin hrane. Diskont bo prometno lahko dostopen, ob njem pa je dovolj parkirišč. odstotni točki znižala tudi obrestno mero za izredne limite, ki jim tako po novem zaračuna 12-odstotne realne obresti in doda temeljno obrestno mero. V Gorenjski banki ima tekoče račune odprte približno 43 tisoč ljudi, kar dobra tretjina pa jih uporablja izredni limit. Višina limita je odvisna od mesečnega prejemka, banka ga odobri za eno leto, ob zapadlosti pa avtomatsko podaljša. -KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 25. 9.1997 NAKUmi/mODAINl NAKUTTfl/ffiODAJNl NAKUfNVFKODAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,25 94,90 13,37 13,49 9,60 9,76 AVAL Bled 741- 220 AVAL Kranjska gora 891 -039 BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 94,20 94,80 73,10 13,60 9,40 9,90 EROS(Staii Mayr). Kranj 94,50 94,80 13,30 13,40 9,55 9,75 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,70 95,00 13,04 13,49 9,21 10,12 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 94,40 94,80 13,37 13,47 9,65 no HKSVigred Medvode 94,00 94,80 13,00 13,40 9,40 9,70 HIDA-tržnica Ljubljana 94,45 94,60 13,38 13,43 9,65 9,71 HRAM ROŽICE Mengeš 94,45 94,70 13,37 13,47 9,60 9,71 ILIRIKA Jesenice 94,30 94,80 13,33 13,45 9,60 9,80 INVEST Škofja Loka 94,50 94,78 13,34 13,44 9,58 9,75 KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka 94,20 94,85 13,35 13,50 9,60 9,80 LEMA Kranj 94,40 94,80 13,35 13,45 9,55 9,70 LJUDSKA BANKA d.d., g 94,25 94,70 13,32 13,52 9,54 9,75 MIKEL Stražišce 94,30 94,80 13,33 13,45 9,65 9,80 NEPOS(Šk. Loka, Trata) 94,40 94,65 13,37 13,43 9,65 9,72 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 94,41 94,91 13,42 13,62 9,67 9,96 PBSd.d. (na vseh poštah) 92,00 94,75 11,45 13,45 8,60 9,75 PRIMUS Medvode 94,50 94,80 13,30 13,40 9,55 9,75 ROBSON Mengeš 94,40 94,90 13,41 13,55 9,65 9,75 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,45 94,80 13,37 13,45 9,65 9,75 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,10 94,85 13,32 13,47 9,55 9,71 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,70 - 13,04 9,21 - SLOVENUATURIST Jesenice 94,30 94,80 13,33 13,45 9,61 9,80 SZKB Blag. mesto Žiri 94,00 94,95 13,15 13,48 9,35 10,12 ŠUM Kranj 211 -339 TALON Žel postaja. Trata, ŠtcLoka, Zg. Bitnje 94,45 94,65 13,36 13,42 9,65 9,75 TENTOURS Domžale 94,00 95,00 13,30 13,55 9,60 9,90 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 94,50 94,75 13,42 13,45 9,68 9,72 UBKŠkLoka 94,20 94,85 13,37 13,48 9,64 9,78 VVILFAN JESENICE supermatet UNION •62-696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 VVILFAN Tržič S3 816 POVPREČNI IttAl 94,19 94,81 13,23 13,47 9,52 9,80 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Mmmm mm Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.:064/704-040 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-616 i pa • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov Gorenjska borzno posredniška drulba d.d. * su£nvkljanje 8finančnim PremoženJem Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija • izjemna priložnost za nakup delnic serije B r""' F^mmmJlU'30' "mmosr' strokovnost, donosnost aaaa prodaja servis RANČ UR Blejska Dobrava tel.: 874-000 CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE. Kaj? Kako? Zakaj? (28. del) Kaj pomeni beseda portfelj? Portfelj vrednostnih papirjev je finančno premoženje, navadno v različnih vrednostnih papirjih, v katero vlaga posameznik ali podjetje. Upravlja ga lahko vlagatelj sam. Bolj pogosto pa upravljanje zaupa finančnim strokovnjakom. Kakšne so značilnosti posameznih serij (oznak) delnic v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij? Serija A 40 % delnic prenesenih na sklade, ki so prosto prenosljive med državljani Slovenije. (Izjema so le delnice LEK-a). Serija B Delnice pridobljene za certifikate iz interne razdelitve, so neprenosljive dve leti, razen v primeru dedovanja. Upravičenci so zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci. Serija C in D Delnice iz notranjega odkupa plačane s presežki certifikatov, z zadolžnicami ali denarjem s 50 % popusotm. V času trajanja notranjega odkupa so prenosljive le med udeleženci notranjega odkupa. Serija E So še neplačane delnice iz notranjega odkupa, ki so začasno prenesene na sklad. Po končanem odkupu od sklada dobijo enake pravice in lastnosti kot delnice z oznako C. Serija G So delnice pridobljene za certifikate ali gotovino v primeru javne objave za vpis delnic. So prosto prenosljive. Po prenehanju zakonskih omejitev za posamezne serije samodejno pridobijo vse oznako G in status prosto prenosljivih navadnih delnic. Kam naložiti prosta finančna sredstva? Povprečno imamo Slovenci (po podatkih Banke Slovenije konec julija) na hranilnih knjižicah (tolarskih) približno dve povprečni plači 900 EM, na deviznih hranilnih knjižicah in deviznih računih po 1.000 EM, torej okoli 3.000 DEM prihrankov. To količino denarja je morda najbolje vezati v bankah, saj je za druge naložbe (v mislih imam naložbe v vrednostne papirje, nepremičnine, dragocenosti) potrebno imeti nekaj več pod palcem. Denar v banki pa nam v tem primeru predstavlja "zlato rezervo". Če presegate to povprečje in bi se podali na borzo, imate na voljo še leto dni (Krka, petrol), oz. manj (Droga, Radenska, Sava), priložnost izkoristiti "popuste", kijih prinašajo nakupi delnic serije B. Primer: Razlika med delnico Krka G, ki na borzi stane 24.500,00 in Krko B, ki jo kupimo terminsko po ceni 19.000,00 sit je 28,90 % diskont, s tem, da eno leto nimamo delniških pravic. Kako pa so se gibali odkupni (in prodajni) tečaji delnic serije B, pa ste (in boste) v tej rubriki lahko spremljali 1 x mesečno. Vabimo vas, da nam vprašanja na naslovno temo pošljete po pošti na naslov Gorenjskega glasa, za rubriko CERTIFIKATI, DELNICE... ali po telefonu, vsak petek od 14.00 do 14.30 ure, na številki 064/360-600 in 361-300. Ani Klemenčič, borzna posrednica KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Pioneerjevi Dnevi polja V Zalogu je največ pridelka dala Raissa Zalog pri Cerkljah - Predstavništvo semenarske hiše Pioneer za Slovenijo vsako jesen pripravi na kmetijah, ki so poskusno posadile Pioneerjeve hibride koruze, t.i. Dan polja. V ponedeljek je bil takšen "dan" tudi na polju Miha Bohinca v Zalogu pri Cerkljah, kjer so predstavniki semenarske hiše skupaj z zaloškimi in okoliškimi kmeti (okoli štirideset jih je bilo) pregledali, kako je uspel poskusni nasad s šestimi različnimi, a enako oskrbovanimi Pioneerje-vimi sortami. Koruzo (vsake je bilo po štiri vrste) so najprej poželi, jo potlej stehtali na posebni tehtnici in nazadnje količino preračunali na hektar. Izkazalo se je, da je največ pridelka dala sorta Raissa (71,63 tone na hektar), na drugem mestu je bila Bormea (70,47 tone) in na tretjem Mona Lisa (69,52), nato pa so se zvrstile sorte Clarica (67,38), Rozvita (66,81) in Mirna (64,84). Vzorce vseh šestih sort bodo dali v analizo v Avstrijo, kjer bodo ugotovili, kako bogata je koruza s hranilnimi snovmi. Rezultate bodo objavili v katalogu za prihodnje leto. Dan polja so popestrili z nagradno igro, v kateri so morali udeleženci še pred tehtanjem napovedati, katera sorta bo dala največ pridelka in koliko. V napovedi je bil najbližji Peter Burgar iz Most pri Komendi, ki je prejel najvrednejšo nagrado. • CZ. V sadovnjaku Resje pri Podvinu Pridelek je tretjino manjši Najkakovostnejša jabolka prodajajo po 65 in 70 tolarjev za kilogram. Mošnje - V sadovnjaku Resje so lani pridelali 620 ton sadja, v normalnih letinah ga okoli 550 ton, letos pa ga bodo zaradi spomladanske pozebe le približno 400 ton ali tretjino manj kot običajno. Z obiranjem poznih sort, ki so primerne za ozimnico, so začeli v ponedeljek in bodo ob zadostnem številu obiralcev in ugodnem vremenu končali v sredini prihodnjega meseca. Kot je povedala vodja sadovnjaka Tatjana Zupan, imajo največ jonatana, zlatega delišesa, jonagolda, idareda in glostra, v ponudbi pa bo prvič nekoliko več tudi jabolk domače sorte lonjon. Jabolka prvega kakovostnega razreda sort idared, jonagold, elstar in lonjon prodajajo po 70 tolarjev za kilogram, ostale sorte po 65 tolarjev, jabolka druge kvalitete so po 48 tolarjev, jabolka tretje kvalitete, ki so najprimernejša za predelavo in po katerih je nenavadno veliko povpraševanje, pa so po 25 tolarjev. Za zgodnje sadje, ki ima rok uporabe približno en mesec, je treba odšteti 70 tolarjev. • CZ. Ob 90-letnici mlekarskega izobraževanja Sejem bo živ Kranj - Na Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju nadaljujejo s praznovanjem 90-letnice mlekarskega šolstva na Slovenskem. Jutri, v soboto, bodo pri vodnjaku v starem delu Kranja pripravili razvedrilno in poučno prireditev z naslovom Sejem bo živ. Prireditev se bo začela ob devetih dopoldne. • CZ. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRANJ Obveščamo vse uporabnike naših storitev, da bomo 29. septembra 1997 začeli poslovati v novi poslovni zgradbi, na Zlatem polju 2 v Kranju (Gradbinčeva jama). V novi poslovni zgradbi bodo delovale vse službe zavoda, ki so bile doslej v poslovnih prostori na Stari cesti 11 in na Gosposvetski ulici 12 v Kranju. Uradne ure za stranke bodo tudi v novih poslovnih prostorih vsak dan od 8. do 12. ue v sredah pa tudi od 14. do 16. ure Naš novi naslov je: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije -Območna enota Kranj, Zlato polje 2, p.p. 159, 4000 Kranj Novi številki telefona in faxa pa sta naslednji: hišna centrala: 37 01 00 fax: 22 30 56 Ker želimo zagotoviti nemoten potek dela, imamo za selitev zelo malo časa. Zato vas prosimo, da morebitne zaplete in spodrsljaje, ob začektu našega dela v novih prostorih, sprejmete z razumevanjem in prizanesljivostjo. Vaš ZZZS - OE Kranj Kmetijski svetovalec Dušan Jovič o razmerah na bohinjskih planinah Skoraj polovica planin (I I JL je opuščena ali se zarašča "Od nekdanjih 52 planin in senožetnih planin skupne površine 8.839 hektarjev je bilo predlani "živih" še 27 s površino 3.444 hektarjev. Vse ostale planine so opuščene oz.v zaraščanju," pravi Dušan Jovič, ki kot kmetijski svetovalec v Bohinju dobro pozna razmere na tamkajšnjih planinah. * Koliko živine se je letos paslo na planinskih pašnikih? "Po podatkih, s katerimi razpolaga kmetijska svetovalna služba, se je na planinah letos paslo 289 krav molznic, 21 krav dojilj in 20 presušenih krav, 446 telic, 33 voličev, 16 konj, kobil in žrebet, čez tisoč ovc in približno 180 koz. Živina se je pasla na planinah Blato, Grintovca, Pri jezeru, Dedno polje, Viševnik, Laz, Tosc, Uskovnica, Praprotnica, Konjščica, Zajamniki, Konjska dolina, Jelje, Goreljek, Krštenica, Velo polje, Pod Mišelj vrhom, Storeč raven, Suha, Poljana, Za Osredki, Za Liscem, Bitenjska in Ribčeva planina, Pečana, Prednji in Zadnji Vogel ter Javornik." * Se je pasla samo bohinjska živina? "Med ovcami je bilo več kot pol "tuje", predvsem z blejskega in radovljiškega območja ter iz Lipniške doline. Na planini Laz se je paslo tudi trideset telic, last kmeta iz Naklega, ki tod pase že vrsto let. Nekaj bohinjske živine je bilo tudi zunaj Bohinja, na Danjarski planini." * Ali to pomeni, da se bohinjski hlevi čez poletje skoraj izpraznijo? "Na planinsko pašo odide od ene četrtine do ene tretjine vse živine. Od devetsto molznic, kolikor jih je v Bohinju, jih je čez poletje na paši 30 odstotkov, približno toliko je tudi telic. Večina krav ostaja doma, razlog za to je tudi reden odkup mleka in redno plačilo." Z dveh planin vozijo mleko v dolino * Kaj se dogaja z mlekom na planinah? "S planin Javornik in Goreljek mleko redno, vsak dan, vozijo v dolino, na Velem polju, Krštenici, Zajamnikih, Lazu, Uskovnici in Praprotnici pa ga predelujejo v sir, po katerem je veliko povpraševanje. Število planin, na katerih izdelujejo sir, se povečuje. Morda je k temu prispeval tudi tečaj sirarstva, ki ga je januarja letos organizirala kmetijska svetovalna služba. Med tečajniki je bilo kar petnajst Bohinjcev - pastirjev, majerjev in kmetov, ki tudi doma mleko predelujejo v sir. " * Za oddajanje mleka so zahteve vse ostrejše. Je tudi pri molži na planinah možno zagotoviti kakovostno mleko? "Bohinjske izkušnje kažejo, da je to možno. Skupni vzorec mleka na Gor-eljku, kjer nekateri molzejo strojno, drugi pa še ročno, je izkazoval mleko ekstra kakovosti, mleko z Javornika, kjer molzejo strojno, pa je bilo v prvem kakovostnem razredu." Pastirska plača od 80 do 110 tisoč tolarjev * Je živina na paši povsod nadzorovana? "Na planini Goreljek domačini s Koprivnika in z Jereke vsak dan zjutraj in zvečer hodijo molst krave, živino na planinah v spodnji bohinjski dolini redno, po večkrat na teden, nadzirajo lastniki živali, na vseh ostalih planinah pa je pastir vseskozi pri živini. Šest pastirjev sta v okviru javnih del (za brezposelne) zagotovila zavod za zaposlovanje in občina, še približno dvajset so jih morale agrarne skupnosti oz. lastniki pašne živine. Dobrega pastirja ni lahko dobiti, tudi letos so prevladovali starejši." * Kolikšna je pastirska plača, so že tudi bohinjski pastirji opremljeni z mobitelom? "Pastirji dobijo od 80 do 110 tisoč tolarjev na mesec. Mobitelov še nimajo, izjema je le ena od pastiric, ki si ga je nabavila sama. V dolino lahko pokličejo iz bližnjih planinskih postojank, ponekod pa so poskrbeli za interne povezave." * Koliko denarja namenja država za spodbujanje planinske paše? "Lani je za pašo na bohinjskih planinah namenila sedem milijonov tolarjev, letos pričakujemo še nekaj več. Denar se ne razdeljuje med lastnike pašne živine, ampak se porabi izključno za urejanje planinskih pašnikov, dostopov do planin in vodnih zajetij, za popravilo sirarn in za druge skupne potrebe. Lani in letos so s tem denarjem, predvsem pa z lastnimi sredstvi, in ponekod tudi z občinsko pomočjo veliko naredili." Državne podpore spodbujajo planinsko pašništvo "Na Slovenskem najbrie ni pokrajine, ki bi bila bolj povezana s planinami, kot je Bohinj, saj je bila živinoreja nekoč in je še danes zaradi pomanjkanja rodovitne zemlje najpomembnejša kmetijska dejavnost. Planine se razprostirajo od zahodnega dela Jelovice s Pečano na Ratitovcu preko Spodnjih bohinjskih gora, Kontne, Fužinarskih planin in Pokljuke do pod vrha Triglava. Do 1949. leta so v Bohinju obstajale studorska, srenjska (Srednja vas), češnjiška, bukovska, bitenjska, rotarska, ravenska, bistriška in nomenjska srenja, po nacionalizaciji so se preimenovale v pašne skupnosti. Sprejetje zakona o gozdovih (1960. leta), kije prepovedal pašo po gozdovih, in izgradnja skupne sirarne v Srednji vasi1967. leta sta povzročila upadanje števila živali na planinah. Zanimanje za planinsko pašo in za vlaganja v planine se je povečalo po letu 1986, ko je bilo možno pridobiti nepovratna sredstva za razvoj pašnikov in planin, ter po letu 1992, ko je država uvedla denarne spodbude za planinsko pašo in za pašo na skupnih pašnikih. Podpora za pašo na skupnih pašnikih je bila lani ukinjena, vendar v Bohinju menijo, da bi bilo pametno, če bi jo država ponovno uvedla. Večina živine se je že vrnila s paše Pašna sezona na bohinjskih planinah traja do 125 dni, odvisno od vremena in od tega, ali živini na paši dodajajo krmo. Večina živine se je do 20. septembra it vrnila v dolino. V Bohinju velja nenapisano pravilo, da se od 22. septembra dalje ne glede na lastnišvo lahko povprek pase po senožetih in rovtih. S planinami upravljajo nove agrarne skupnosti * Kdo upravlja s planinami? "Vse agrarne skupnosti, ki naj t" gospodarile s planinskimi pašniki, so *e ustanovljene, medtem ko postopek # vrnitev njihovega nekdanjega premoŽenja in pravic ni končan. Lastnik zemlj1^ je še vedno Sklad kmetijskih in gozdnib zemljišč Republike Slovenije. Sklad je *e poskušal, da bi jim agrarne skupno«11 plačevale zakupnino od 70 do 150 mat* za hektar, vendar do tega ni prišlo." * Je na vse planine možen dostop s traktorjem? "Planine v spodnji bohinjski dolin' niso dostopne s kmetijsko mehanizac>' jo, izjema sta le Bitenjska planina ifl Storeč raven. Na Krštenico, na prinese sicer pripeljejo s traktorjem, venda le, če na kolesa nataknejo verige; Najbolj težaven je dostop na plan'111 Laz in Velo polje." * Je povsod dovolj vode za živine? "Vode bolj primanjkuje na planina? spodnje bohinjske doline kot na osali planinah, kjer so vodni viri tako izdatni, da tudi v sušnih obdobjih ne presahnejo. V spodnji dolini si na planina pomagajo s kapnico." * Gozdna paša je z zakonom prep°v,. dana oz. je dovoljena le v določen' izjemnih primerih. Je bila paša v %ol° j jih potlej ogradili in razmejih gozda." Osemenjevalci hodijo tudi na planine J * Na ministrstvu za kmetijstvo, g ^ darstvo in prehrano so obljubljali* bodo že za letošnjo pašno sel°. ^ pripravili (okvirni) pašni red, ki naj ga potlej upoštevali na vseh plan,nJa Ostalo je le pri obljubah, pašnega * niso sprejeli. Ste ga kaj pogrešali? "Niti ne! Na planinskih pašnik'11 ^ velja določeni red, sicer paše tudi ne mogli organizirati. Agrarne skupn0^ ki se se zavzemajo za legalno Pa^P'n;u določile obveznosti članov pri ureja •„ planinskih pašnikov, cepljenju Živinf tudi nadzoru nad njo. Obremeni planin v povprečju ne presega 1,2 S1 velike živine na hektar." , ^ * Je medved letos delal škodo tud« bohinjskih planinah? "Ne, letos z medvedom ni bilo te ^ več je bilo drugih nevšečnosti-Dednem polju je strela pobila 49 o ^ telica pa je padla v globel 'n ^ polomila. Na Velem polju je en0^j|i koz pičila kača, na Voglu sta se P0'0^ dve telici... Vsa pašna živina je zavarovana, tudi ovce so bile." ^ * Kako je z osemenjevanjem kra!' $ planinah? Je to prepuščeno biko"1 naloga osemenjevalne službe? fs< "S kranjskim živinorejsko veterin ^ kim zavodom smo se dogovori'1' ^ bodo osemenjevalci hodili osemenj ^ živino tudi na planine. Dogovor .i uresničeval. Junija, julija in avgu bilo na planinah 42 osemenitev, p jih je bilo še septembra. Višje s osemenitve je večinoma pokrila °toj3f iz kmetijskega proračuna (200Cl ^ jev), del pa so prispevali lastnik ^ tolarjev). Osemenjevalec se do. ■ planin ni mogel pripeljati, pone moral tudi peš." • C. Zaplotnik PLIM V OBCUIBL PRILOGA GORENJSKEGA GLASA PRED GRADNJO PLINOVODNEGA OMREŽJA OBČINA BLED SE PRIDRUŽUJE DRUGIM V SLOVENIJI Z nameravano gradnjo plinovodnega omrežja za oskrbo z zemeljskim plinom se občina Bled pridružuje drugim slovenskim občinam v prizadevanju za čistejše okolje in dviga kvalitete življenja. Tako v svetu kot tudi pri nas postaja zemeljski plin eden glavnih virov energije, kar pa ni posledica le cene plina, kije konkurenčna ostalim energentom, ampak tudi skrb za varovanje okolja. Zanesljivosi oskrbe z zemeljskim plinom nam zagotavlja vključitev Slovenije v razvejano evropsko plinovodno omrežje. Poraba zemeljskega plina v gospodinjst- lokacijske dokumentacije in tudi viru polovico potrebnih sredstev bo prispevali^ nam nudi neprimerno večje udobje financiranja za pet kilometrov dolg la občine, ki bo za namen izgradnje '» zato tudi višji življenjski standard visokotlačni povezovalni plinovod med omrežja najela tudi ugodne kredite ki Danes se na Gorenjskem z zemeljskim Lescami in Bledom, ki bo šele omogočil jih v ta namen namenja Ekološko Plinom na veliko zadovoljstvo občanov uporabo tega energenta tudi v blejski razvojni sklad RS. Že oskrbujejo v občinah Kranj, Škofja občini. Dogovori z Geoplinom, ki naj bi kot generalni distributer zemeljskega plina v naši državi financiral izgradnjo tega plinovoda so v zaključni fazi- Glede na to, da je bivša občina medtem razpadla na tri nove občine je moral občinski svet v Odloku o pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina iz omrežja za območje občine Bled, ki ga je Loka, Jesenice. V kurilni sezoni, ki je Pred vrati pa se bodo s tem energentom Začeli oskrbovati tudi prebivalci Radovljice in Kamnika, kjer so z izgradnjo 0mrežj'a začeli letos. Nekaj o zgodovini Za pripravo na izgradnjo plinovodnega Glavne značilnosti projekta Izgradnja plinovodnega omrežja v blejski občini bo potekala v več fazah: 1. faza bo v prvem letu izgradnje vključevala plinifikacijo središča Bleda, kjer se nahaja največ velikih potrošnikov nem naselju pa bodo izražen interes ljudi (interes naj bi bil večji od 60 odstotkov), zagotovljena finančna sredstva za izgradnjo in možnost sočasnega izvajanja (gradnja ali rekonstrukcija) ostalih komunalnih vodov. Višino prispevka za priključitev na plinovodno omrežje bo določil občinski svet z odlokom. V primeru, da se bodo zgledovali po sistemu, ki so ga uveljavili v radovljiški občini bodo lastniki individualnih hiš s priključno močjo do 30 kW ter območje naselja Dobe, kjer se bodo plačali enotno ceno prilcljučka, ki bo mrežja v občini Bled je bilo opravljeno sprejel spomladi letošnjega leta definirati, j ifr1*0 aktivnosti. V letu 1993 je bila za da je dobavitelj in upravljalec plinovodih rat $e skupno občino izdelana študija nega omrežja tako kot v občini Radovljica tudi v občini Bled javno podjetje Komunala Radovljica. Podpisana je bila že pogodba o projektiranju plinovodnega omrežja s podjetjem IBE iz Ljubljane, ki je že pripravilo idejne trase za celotno območje občine. Komunala Radovljica je izdelala tudi investicijski program plinovodnega omrežja za Bled v katerem je vrednost investicije za mesto Bled ocen- Energetski koncept za območje Radovlji ca, Bled, Lesce, Begunje in Gorje, hdelalo jo je podjetje ESO Inženiring lz Ljubljane. Pri pripravi študije je z anketiranjem aktivno sodelovala tudi Komunala Radovljica. V zaključku študije je bil za omenjeno območje kot naJprimernejši energent predlagan zemeljski plin. V preteklih dveh letih so se nQjvečje težave pojavile pri pridobivanju jena na 520 milionov SIT. Približno priključevali individualni potrošniki. Predvidoma že jeseni letošnjega leta bo pripravljena lokacijska dokumentacija. Z izgradnjo pa se bo lahko začelo takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale in ko bodo zagotovljena finančna sredstva. V naslednjih letih pa se bo omrežje zgradilo tudi na preostalih območjih mesta Bled. Predvideva se, da bo celotno omrežje na Bledu zgrajeno do leta 2003. 2. faza bo vključevala plinifikacijo preostalih večjih naselij v občini. Osnovni kriteriji za oskrbo posameznih območij oziroma za pričetek izgradnje v določe- znašala 135.000 SIT, odjemalci s priključno močjo med 30 in 50 kWpa 209.000 SIT. Večji potrošniki s priključnimi močmi preko 50 kW bodo plačali prispevek v odvisnosti od prikjučne moči in sicer po ceni okoli 4000 SIT/kW. Z namenom priključitve čimvečjega števila odjemalcev bo možno tudi obročno plačevanje, ki ga bosta omogočila občina Bled in Komunala Radovljica. Potrošnike kasneje čaka še preureditve kotlovnice oziroma izvedba notranje plinovodne inštalacije. Stroški te predelave pa se gibljejo okoli 400.000 SIT, odvisno od kakovosti vgrajenih elementov. Izgradnja in upravljanje plinovodnega omrežja . ^sa dosedanja pripravljalna dela re*- izgradnje plinovodnega om-j^ja v občini Bled je imelo na skrbi c v"? podjetje Komunala Radovlji-p ; ki bo v soglasju z občino tudi v v podnje vodilo izgradnjo plino-nivanega omrežja. Izvajalci teh-insM dokumentacije, gradbenih, de> acijskih in ostalih operativnih Zem *v Primarm (ulični) razvod podi -kega piina Dodo izbrani na piagi javnega razpisa. projektante in izvajalce hišnih 2em iUČkov ter notranjih instalacij za jjj* plin bodo izbirali indivi- kep "aročniki (odjemalci zemeljs- Pom plina) sami> Pri tem ]m d fnagal seznam usposobljenih in za obrtVM?st reg>striranih projektantov, bli* • ov in podjetij s sedežem v K„ Jl okolici. Seznam bo pripravila i "^unala Radovljica, kjer bodo nasv v P"h0dnje dobili tudi Pritr za izgradnjo individualnih ne pJ kov na plinsko omrežje. Kas- Unr Pf-bo Komunala Radovljica tudi doh -Jalec Plinskega omrežja in Davuelj zemeljskega plina. K«ko do priključka z«plin? WiPodlagi projekta bo dobavitelj (Čilskega plina - Komunala Rabe n- °Pravil vsa potrebna grad-Prim in instalacijska dela za Vod arni oziroma glavni ulični razina zemeljski plin. , ^pravil bo tudi vsa instalacijska ^gradbena) dela za hišni priklju-Plin Pomeni, da bo dobavitelj °d ,,i?8°tovil izgradnjo instalacije d0 lenega voda za zemeljski plin Prir* )jUcno požarne pipe (na tIler) na fasadi. Naročnik zemeljskega plina (občan) bo moral opraviti ali poskrbeti za zemeljska dela (izkop in zasutje, kar bo naročil lahko tudi pri Komunali) za hišni priključek po navodilu dobavitelja plina. Na podlagi tehnične dokumentacije, ki jo bo pregledala Komunala, bo moral bodoči lastnik priključka naročiti izdelavo (projekt) notranje plinske instalacije. Pri dobavitelju plina pa bo moral nabaviti merilnik plina (števec) in regulator tlaka. Za vgradnjo pa bo poskrbel dobavitelj plina oziroma v konkretnem primeru na Bledu Komunala Radovljica. Pri tem je potrebno že zdaj opozoriti, da bodo tehnično dokumentacijo in instalacijska dela lahko izvajala le za to usposobljena in registrirana projektna oziroma instalacijska podjetja in obrtniki. Kaj vas torej čaka? Če se boste oziroma ste se odločili, da boste za ogrevanje, kuhanje in za pripravo tople vode imeli v stanovanju zemeljski plin, potem izpolnite prijavnico, ki je priložena prilogi. Izpolnjeno potem vrnite Komunali Radovljica. Prijavnica še ne pomeni za vas obvezujoče naročilo. Ko bo v gradnji plinovod, ki bo potekal mimo vaše hiše vas bo obiskal strokovnjak za plin in se z vami pogovoril predvsem o: - poteku trase plinovoda za hišni priključek, o namestitvi požarne pipe oziroma omarice. Rezultat tega obiska bo tudi zapisnik s skico priključka, ki bo sestavni del kasnejše pogodbe.- priključni moči in namenu porabe zemeljskega plina. Izračunal pa bo tudi višino vašega prispevka za hišni priključek ter opredelil način plačevanja. Po tem pa boste s Komunalo Radovljica podpisali pogodbo o priključitvi na plinsko omrežje. V pogodbi pa bodo opredeljene vaše obveznosti, kot naročnika in obveznosti Komunale Radovljica kot dobavitelja. Prispevek za hišni priključek Poudariti je potrebno, da se celotni projekt izgradnje plinovodnega omrežja in priklapljanja nanj financira s sredstvi, ki jih pridobi dobavitelj plina (Komunala Radovljica) od občine, s krediti in od denarnih prispevkov naročnikov zemeljskega plina na podlagi cene za hišni priključek. Višina prispevka za hišni priključek pa bo odvisna od seštevka instalacijskih moči plinskih trosil. Za kuhanje velja instalacijska moč 5 kVV, za kuhanje in pripravo sanitarne vode pa 10 kW. Kolikšna bo moč za ogrevanje, pa bo odvisno od plinskega trošila oziroma moči plinske peči. Prispevek za individualne hiše, ki bodo plin uporabljale za kuhanje, pripravo sanitarne vode in ogrevanje bo predvidoma 1500 DEM. Prispevek boste lahko plačali naenkrat ali pa v več mesečnih obrokih. Tako opredeljene višine prispevkov pa veljajo le za individualne naročnike, ki sklenejo pogodbo za izdelavo priključka pred začetkom del. Kasnejša izdelava priključka za zemeljski plin bo izvedena po dejanskih stroških. Podpora projektu Vabim vse občane občine Bled, da si ogleda-jo predstavitev projekta v Festivalni dvorani in se pogovorijo z razlagalci. V občini se bomo potrudili, da bo cena plina konkurenčna ceni kurilnega olja. Želim pa tudi, da se občani pridružijo akciji za izgradnjo omrežja in s soglasji za izgradnjo omogčijo čimcenejso izvedbo. Mislim, da je razmišljanje enega od občinskih svetnikov, da bi po Župan inž. Vinko Gole izgradnji plinskega omrežja prepovedali kurjenje s premogom, preveč strogoi. Se pa še kako strinjam, da mora Bled čimprej postati čist in čimmanj onesnažen. Plin je zagotovo takšna prijazna energija. To smelo lahko trdim kot metalurg. Zato tudi upam, da bo občinski svet podprl uresničitev projekta v okviru možnosti, ki jih imamo. Še posebno pozorni pa bomo v občini tudi, da bo cena priključka sprejemljiva. Za tiste, ki prispevka ne bi zmogli, pa bomo skušali zagotoviti obročno odplačevanje. Plin pa naj bi dobili tudi v Zasipu, Gorjan, Ribnem, Selu in na Bohinjski Beli. Upravičili bomo zaupanje Odločitev občine Bled, da pristopi k projektu izgradnje plinovodnega omrežja in zaupanje, da projekt uresniči Javno podjetje, je zelo pomembna. Upravičili bomo zaupanje. Upamo, da bodo sodelovali pri tem tudi občani, kjer bomo potrebovali njihova soglasja na terenu, in da bodo upravni postopki potekali brez zapletov. Tako kot v Direktorica Komunale Radovljici se bomo mag, Bernarda Podlipnik potrudili, da bomo pridobili ustrezna posojila pri EKO, s genta veliko pridobil za uresničitev katerim sodelujemo že od ustano- projekta zdraviliškega središča in vitve in kjer smo dobili tudi denar za hkrati pospešil odpravo cistern iz plinski projekt v Radovljici ter za blejske sklede. kanalski sistem Bohinja, Bleda in Radovljice. Ob izgradnji plinovodnega bomo hkrati obnavljali tudi kanalsko, vodovodno in ostalo (telefonsko, elektro in kablesko TV) omrežje povsod, kjer se bodo sistemi srečevali, kot na primer na Prešernovi cesti na Bledu. Na ta način smo pocenili ureditev komunalne infrastrukture tudi v Radovljici. Predvsem pa bo Bled z uvedbo plinskega ener- GORENJSKI GLAS • 24. STRAN PUN V OBČINI BLED Petek, 26. septembra 1997 prijazna Začetek gradnje plinovodnega omrežja v občini Bled že dlje časa pričakujejo krajani, ki se zavedajo vseh prednosti, kijih nudi uporaba zemeljskega plina, Priprave na izgradnjo so se pravzaprav začele že leta 1993 s pripravo studija Energetski koncept za območje Radovljica, Bled, Lesce, Begunje na Gorenjskem. V letošnjem letu je bila podpisana pogodba med občino Bled in podjetjem IBE iz Ljubljane o projektiranju plinovodnega omrežja za območje celotne občine. V letošnjem letu bo pripravljena lokacijska dokumentacija za izgradnjo 1. faze plinovodnega omrežja. Redno pa se pričakuje, da bodo že v naslednjem letu priključeni prvi odjemalci. To bodo predvsem večji potrošniki v središču Bledla in individualni potrošniki v naselju Dobe. Kaj je zemeljski plin? Zemeljski plin je mešanica plinov, v kateri prevladuje metan (90%). Gostota zemeljskega plina je 0,73 kg/ kubični meter in je torej lažji od zraka. Za popolno izgoravanje pa je potrebno 10 kubičnih metrov zraka. Zemeljski plin je brez vonja, barve in ni strupen.. Da ga lažje zaznamo, ga dobavitelj praviloma odorira (doda snov, da dobi vonj). V dimnih plinih je 11 odstotkov ogljikovega dioksida, 19 odstotkov vodne pare, neznatne pa so količine žveplovega dioksida in dušikovih oksidov. Prednosti zemeljskega plina Zemeljski plin ima več prednosti, najpomembnejši pa je ekološki element. Kar 7 do 15 krat manj onesnažuje okolje, kot katerikoli drugi energent. Z zemeljskim plinom je moč nadomeščati drago električno energijo.V Sloveniji bi se na primer proizvodnja elektrike v termoelektrarnah lahko zmanjšala za 37 odstotkov, ozračje pa bibilo razbremenjeno več kot 45 tisoč ton žveplovega dioksida na leto. Plin je danes tudi cenovno najbolj konkurenčen med vsemi energenti. Proces izgorevanja zemeljskega plina je zelo ekonomičen, izkoristek pa visok in znaša od 87 do 52 odstotkov. Pri ogrevanju na plin je mogoče avtomatsko krmiljenje po recimo dnevnem ali tedenskem programu. Za zemeljski plin je značilna velika čistoča obratovanja, stroški vzdrževanja pa so minimalni. Prednost je tudi, da je zemeljski plin gorivo, ki ga ni treba hraniti v skladiščnih prostorih (cisternah, kontejnerjih), njegova poraba pa se plačuje "za nazaj" na podlagi porabljene oziroma izmerjene količine na števcu, ali po pavšalu prek celega leta. Današnji sistem razvoda plina (v Evropi in po svetu) daje zanesljivost oskrbe. Ker dimni plini ne vsebujejo žveplovega dioksida, je obstojnost dimnih tuljav večja. Ker je lažji od zraka, se ne zadržuje v kleteh (pri tleh) in je moč prostore enostavno prezračiti. Zemeljski plin pri izgorevanju ne saji in odpade čiščenje. Zaradi merjanja porabe je moč s porabo tudi varčevati. To pa omogočajo sodobna plinska trošila. Uporaba v gospodinjstvu Za oceno možnosti uporabe v gospodinjstvu je treba najprej poznati povprečno struklturo potrošnje energije v gospodinjstvu. V naših klimatskih razmerah je v povprečno opremljenem gospodinjstvu povprečna potrošnja energije naslednja: - ogrevanje prostorov........61 do 81% - sanitarna topla voda.*..... 10 do 24 % - gospodinjski aparati.............5,4 do 10 % - kuhanje hrane..............2,3 do 4 % - razsvetljava.... 0,4 do 1,5 % S plinom lahko pokrivamo vsaj 90 do 94 odstotkov vseh energetskih potreb v gospodinjstvu in sicer ogrevanje, sanitarno toplo vodo in kuhanje. Pregled plinskih naprav Domači proizvajalci plinskih naprav oziroma trosil so se omejili na nekatere najosnovnejše vrste. Praktično povsem pa so k nam prodrle tehnične izboljšave, ki na aparatih tujih proizvajalcev omogočajo večje izkoristke in tudi vedno večjo in ratznovrstno uporabnost. Predvsem pa velja ugotovitev, da je naš trg že zelo dobro založen s tovrstnimi aparati in z aprati iz tako imenovanega kooperacijskega in licenčnega sodelovanja s tujimi firmami oziroma njihovimi zastopstvi pri nas. Kuhanje Kuhanje s plinom ima v primerjavi z drugimi načini kuhanja vrsto prednosti: z maksimalno ogrevalno močjo je mogoč začetek takoj pri vključitvi; možna je brezstopenjska regulacija; uporaba je enostavna in omogoča optični nadzor delovanja; ko je hrana skuhana, ni izgub zaradi ohlajanja kuhalne plošče. Vse te prednosti se zato kažejo tudi v visokem izkoristku plinskega številna. Pri vgradnji plinskih naprav pa J* treba upoštevati vse faktorje, k' zagotavljajo varno obratovanje. To še posebno velja za dovod zgorf' valnega zraka in odvod dinu11'1 plinov. Projektant plinske nape'* jave mora dosledno upoštevati p'6' dpise! Klasični štedilnik na premog ima na primer 12-odstotni izkoristek, električni štedilnik 12-odstotni, štedilnik na olje 18-odstotni in plinski štedilnik SS-odstotni izkoristek, Dobijo se tudi plinski štedilniki s keramično kuhalno ploščo s pulzir-ajočim plamenom in ventilatorsko plinsko pečico, ki omogočajo izkoristke celo do 65 odstotkov. Segrevaje sanitarne tople vode Za segrevanje sanitarne tople vode s plinom v gospodinjstvu je na voljo več načinov. Tako je mogoče neposredno akumulacijsko segrevanje z akumulacijskim grelnikom, ali posaredno ogrevanje vode v akumulatorju. Možno pa je tudi pretočno neposredno segrevanje s pretočnim grelnikom, ali posredno s kombiniranim pretočnim grelnikom. PRETOČNI GRELNIK VODE V pretočnem grelniku se voda segreva sproti med odjemom oziroma porabo. Zato morajo imeti ti plinski grelniki precejšnjo toplotno moč in sicer med 18 do 28 kilovatov. Prednosti pa so: nižja cena v primerjavi z drugimi sistemi; majhne dimenzije; neomejena količina tople vode; takojšnja možnost uporabe tople vode brez začetnega ogrevanja aparata; dober izkoristek (majhne izgube ohlajanja); majhne izgube v ceveh, če je gorilnik v neposredni bližini odjemnega mesta. Pomanjkljivosti pa so: relativno velika toplotna moč; odjemna mesta tople vode naj bi bila čimbliže parata in tudi blizu vsak sebi; omejena pretočna okoličina oziroma omejena možnost hkratnega odjema na več odjemnih mestih. V zadnjih letih se je kvaliteta teh aparatov zelo izboljšala. Nova generacija teh aparatov na primer deluje bolj varčno in hkrati tudi s kvalitetnejšo dobavo, predvsem kar zadeva konstantno temperaturo vode tudi porabi majhnih količin. KOMBINIRANI GRELNIKI VODE Kombinirani grelnik vode združuje vistem ohišju dva aparata in sicer indirektni pretočni grelnik sanitarne vode in obtočni grelnik vode za centralno ogrevanje. Značilnosti tega aparata pri pripravi sanitarne vode so približno take, kot pri pretočnem grelniku vode. Osnovne prednosti pred dvema ločenima aparatoma pa so: nižja cena, manjše dimenzije in samo en dimnik ali pa so en prisilni vlek. AKUMULACIJSKI GRELNIK VODE V akumulacijskem grelniku se voda ogreva na zalogo neposredno s plinskim gorilnikom. Glede na prostornino grelnika je lahko toplotna moč relativno majhna in sicer od 6 do 16 kilovatov. Prednosti teh grelnikov so: majhna toplotna moč; možnost nemotene hkratne oskrbe s toplo vodo več odjemnih mest; možnost priklopa gospodinjskih aparatov (pomivalni, pralni stroj) na sistem tople vode, pri čemer lahko dodatno zmanjšamo porabo električne energije za 17 odstotkov pri pomivalnem stroju in za 30 odstotkov pri pralnem stroju. Obratovalni čas pa se skrajša za 15 do 20 minut. Veliki tovrstni aparati pa so primerni tudi za več stanovanjskih enot. Pomanjkljivosti akumulacijskih grelnikov vode pa so: večja dimenzija in višja cena v primerjavi s pretočnim grelnikom; omejena količina tople vode in obratovalne izgube med mirovanjem. tarne tople vode v akumulatorju. Oskrba s sanitarno toplo vodo je enaka kot v akumulacijskem grelniku, imajo pa ti kotli še dodatno možnost kombinacij z drugimi energetskimi viri, kot so na primer sonce, elektrika. Ogrevanje prostorov Pri kurjenju s plinom sta sdve možnosti za ogrevanje stanovanj: lokalno ogrevanje s plinskimi pečmi in centralno radiatorsko ogrevanje. LOKALNO OGREVANJE S plinskimi pečmi s toplotno močjo 2 do 11 kilovatov lahko ogrevamo prostore, kjer so možne pogoste prekinitve ogrevanja. Predvsem so te peči primerne za manjše stanovanjske, površine. Nove peči imajo v primerjavi s starimi vrto izboljšav. Tako imajo na primer zajem zraka in odvod izgorevalnih plinov neposredno skozi steno (prisilni vlek). Postaviti jih je moč na primer pod okno brez priklopa na dimnik. Imajo tudi tako imenovano modularno regulacijo od 25 do 100 odstotkov obremenitve. Njihov obratovalni čas lahko programiramo. Pri tovrstnem ogrevanju tudi ni distribucijskih izgub in ni potrebna pomožna energija. OBTOČNI IN KOMBINIRANI GRELNIK Zaradi majhnih dimenzij in kompaktne gradne sta posebno primerna za ogrevanje enodružinskih hiš in večjih stanovanj. Toplotna moč teh grelnikov je 11 do 30 kilovatov. Opremljeni so tudi z vso potrebno armaturo za centralno ogrevanje (obtočna črpalka, ekspanzijska posoda). PLINSKI KOTLI Lahko so kombinirani z možnostjo uporabe še drugih goriv ali pa izdelani samo za kurjenje s plinom. Imajo plinske tlačne gorilce ali pa atmosferske gorilnike. Za stanovanjske objekte in strešne kotlovnice so zaradi takšnega obratovanja posebno primerni atmosferski kotli. Novejši atmosferski kotli so izdelani tako, da imajo največji izkoristek pri srednjih obremenitvah (med 30 do 50 odstotkov), na katerih namreč obratujejo večji del časa. Imajo tudi brezstopenjsko modularno regulacijo od 20 do 100 odstotkov in dosegajo zelo visoke celoletne izkoristke (tudi do 90 odstotkov). Kar zadeva dovod zgorevalni ga zraka so danes poznani t visokim izkoristkom kotlj (peči) s tako imenovanim prisil' nim (ventilator) vlekom. NJin0j. va namestitev je lahko tud* stenska z izhodom na fasado-Zrak takšen kotel (peč) dobiva od zunaj in dimne pline P° notranji (dvojni cevi) odvop ven. Za obratovanje takšne^ kotla (peči) zato tudi ni potreben klasični dimnik. Ta način}' po predpisih mogoč le pri pri*'' jučni moči do 11 k\V. Sicer pa je ob adaptaciji plinskih kotlov ob zamenja starih na trdo ali tekoče gorM potrebno obvezno "predelan tudi dimne tuljave. Tovrstni posegi pa zaradi motnih povrta-vanj in vgraditve nerjavečih cw v obstoječe dimne tuljave niso običajno nobena posebna težavo in ovira. Vendar pa je potem Prt tovrstnem obratovanju kotlov (odvajanju dimnih plinov skot* cevi) potrebno zagotoviti dovoo potrebnih količin zgorevalnega zraka. Različne variante bolj PLINSKI KOTEL Z AKUMULATORJEM Kotel je namenjen centralnemu ogrevanju in posredni pripravi sani- Varno in ekonomično gorivo Plin je gorivo, ki zaradi svojih specifičnih lastnosti pri pravilnem načrtovanju in racionalni uporabi omogoča varno in ekonomično obratovanje. Pri njegovi uporabi za ogrevanje, pri pripravi sanitarne tople vode in kuhanju se bistveno zmanjšajo potrebe po drugih vrstah energije in predvsem se precej zmanjša tudi poraba električne energije. V enodružinskih hišah so naj običajne naslednje variante za c lotno oskrbo s plinom. , z I. Priprava sanitarne tople vo# ^ akumulacijskim grelnikom i" . akumulatorjem na kotlu; cenr^ins ogrevanje s plinskim kotlom tlačnim ali atmosferskim g°rl kom. . - II. Priprava sanitarne tople voo, akumulacijskim ali pretočnim gr nikom in lokalno ogrevanje s plin kimi pečmi. ,0 V več stanovanjskih hišah najpogostejši naslednji sistem«' j„ I. Centralna priprava tople vode, hišna kotlovnica za centralno °t> vanje tor* II. Lokalna priprava sanitarne wfa vode s pretočnimi grelniki in ni°t' kotlovnica za centralno ogrevanje- <. III. Uporaba kombiniranih on* nih grelnikov za pripravo sanita tople vode in centralno ogrevanj^ Vsak od omenjenih sistem0*1 j svoje prednosti in pomanjklj'*,^ oziroma slabosti. V načelu pa vej,( da so za manjše stanovanjske en. (do 10 stanovanj) primernejši'° ff ni sistemi, za objekte z več sta j vanji pa centralni ali kombm,p sistemi. Še beseda, dve o c#*| Opredelitev na Bledu Je''JLk cena zemeljskega plina P° ^jj^ stroške nabave plina in str ^ upravljanja. Takšna cena n» t profitna m bo nižja od u cene, ki bo veljala za ekstra I*1 gorivo • kurilno olje. Primerjava cene zemeljskega.£ \ na z nekaterimi energenti p8 J odstotkih naslednja: 0 • Če zemeljski plin opredejjg^, 100% je cena kurilnega olja lončena tekočega naftnega P,in rt<$ tan, propan) 135%, cena p*e}\fi 110% (17500 kJ/kg in manj K* $ žvepla), cena električne en u 280% (zimska tarifa brez P jučne moči). . ^ V primerjavi niso upoštevani ^ istki, ki jih s posameznimi gon v ^ dosežemo in niso upoštevani ^ kot so prevoz, skladiščenje, ^ a čanje... Pomembno je tudi, X ^ izkoristki plinskih naprav i}J°t^ 85 oziroma 87 do 92 o?*^t$ Izkoristiki naprav (trosil), ki "F 0 jajo druge energetske vire pa BiVO INSTALACIJSKI, GRADBENI IN INVESTICIJSKI INŽENIRING Kolodvorska 29, 4260 BLED, Tel. & fax: 064 742-326 IDEJE - Z ZNANJEM IN IZKUŠNJAMI - DO IZVEDBE • PLINSKE INŠTALACIJE • CEOTRALNE KURJAVE • VODOVODNE I^^^^P^.t^S^J INŠTALACIJE • SERVISfOLJNIHlin^INSKIH GORILNIKOV • INSTALACIJSKI INŽ. • ^^Jl^SS^JiV INŽ. • INVESTICIJSKI INŽ. • DAVČNO SVETOVANJE Podjetje ELVO inženiring, d.o.o., Bled je eno redkih podjetij v naši okolici, ki izvaja vse notranje instalacije. Uspešno so združili znanje in izkušnje svojih sodelavcev v ekipe, ki se z izvedbo držijo dogovorjenih rokov, opravljeno delo Pa je strokovno in kvalitetno. Dokaz za to so zadovoljne stranke, ki jih ni malo. «a področju ogrevanja izvajajo vse vrste instalacij - od oljnih in plinskih, za enosta-n°vanjske objekte, do velikih kurilnic za ^stanovanjske ali poslovne objekte. Ves potreben material priskrbijo sami, tako da ni odvečnih ostankov; pripeljejo ga na dom, ostanke pa po končanem delu odpeljejo. Stroški investicije so zato bistveno manjši, kot če bi stranka material kupovala sama. ELVO INŽENIRING, d.o.o. -IZKUŠNJAMI Pohvalijo se lahko tudi s tem, da obravnavajo vsako stranko posebej. Po ogledu objekta brezplačno pripravijo popis potrebnega materiala in dela, sestavijo predračun, odločitev o izvedbi pa prepustijo stranki. Glede na to, da se Bled pripravlja na plinifikacijo, se s tem pripravljajo tudi na ELVO inženiringu, tako da bodo v pravem trenutku lahko strankam pomagali pri odločitvi in izbiri najprimernejšega ogrevalnega sistema za njihove potrebe in zmožnosti. Prav to soboto, 27. septembra, in nedeljo, 28. septembra 1997, poteka v Festivalni dvorani na Bledu predstavitev dejavnosti, zato vabijo vse, da jih obiščete na njihovem razstavnem prostoru in jim zaupate svoje probleme na področju instalacij. Pri ELVO inženiringu Vam bodo znali svetovati in rešiti še tako zapleten primer. OD IDEJE - Z ZNANJEM IN - DO IZVEDBE SCHIEDEL - GRADNJA 'ROIZVODN^RODAJA IN MONTAŽA DIMNIKOV, d/ I.atkiiv. vn« 82 3312 PREBOLD fch&Srm nI ***** 063/702 029 SIH dimniki__ Najnovejši polno izolirani dimniki s prezračevalno toplotno izolacijo, namenjeni za vse vrste kotlov in goriv (trdo, tekoča, plinasta). DrehFix f dimniki I jf | Izdelani iz visoke kakovostnega nerjavečega jekla, namenjeni za obnovo starih, dotrajanih dimnikov. AKCIJA V MESECU SEPTEMBRU DO 20 % NIŽJE CENE Rečem - mislim dimnik. Le pravi &®(Lbđ&Šl&r dimniki imajo zaščitni znak &@Eh3®£b§K . kvaliteto S^đt^P^tS^ dimnikov potrjujemo z 10-letno garancijo. N G3 V Gorenjskem glasu smo že kar nekajkrat predstavili v posebnih prilogah Plin, kot prijazno energijo. Od prve predstavitve, ko so v Kranju predstavili projekt izgradnje plinovodnega omrežja, je na Gorenjskem plin, kot ekološko čist energent, že v prenekaterem kraju in občini. Za vse dosedanje predstavitve in izvedbe projektov velja, da so bile, če ni bilo posebnih zapletov pri soglasjih, hitre in prav nič zapletene. Za izvedbe po objektih pa je od prvih začetkov v Kranju danes tudi strokovno usposobljenih veliko več, kot tedaj. Med njimi pa so seveda tudi poznana imena in podjetja, ki jih predstavljamo tudi v današnji prilogi. m wm mi /mi Zrak, ki ga dihamo, je pogosto močno onesnažen. Tudi zato; ker v Sloveniji za ogrevanje Še VSe Krediti za okolju preveč uporabljamo Okolju prijazno ogrevan-škodljiva trdna goriva. Toda peč je in vse informa-na premog ali drva lahko kmalu cije so na voljo postane vaša črna preteklost, v naslednjih Izkoristite ugodne kredite za bankah: okolju prijazno in udobno ogre- Nova kreditna vanje. banka Maribor, Banka Celje, Ekološko razvojni sklad Repu- Dolenjska banka, blike Slovenije Odslej ponuja Gorenjska banka, ugodne kredite vsem prebival- lb Domžale, cem Slovenije, ki bi radi prešli lb Zasavje, na uporabo čistejših goriv ali lb Koroška obnovljivih virov energije. Da bi banka, omejili onesnaževanje okolja in lb Pomurska si hkrati zagotovili udobno ogre- banka, vanje, vam predlagamo uvedbo lb Splošna ogrevalnega sistema na daljin- banka Velenje, sko ogrevanje, plin, kurilno olje, Splošna banka toplotno črpalko ali solarno Koper, energijo. Za namestitev naštetih vrst ogrevanja so vam na voljo ugodni krediti. Odločite se za čisto udobje. zamenjajte uir energije! Dodatne informacije: Ekološko razvojni sklad RS, telefon: [061] 176 33 44 eMMMekoJoiko ^■^Bf.izvojni - SHiiklad ■" liBffiSl republike PODJETJE ZA ELEKTROINSTALACIJE, KLIMATSKO OGREVANJE, PROIZVODNJO IN INŽENIRING Vsi razlogi ZA Elkoterm ELKOTERM, d.o.o., Brezje je danes že tako poznana firma, da je dovolj, če povemo: Vsi razlogi govorijo ZA to, da se tako, kot so se že številni pred vami, tudi vi odločite in se posvetujete z njimi pred urejanjem, spreminjanjem ali odločanjem za rešitev ogrevanja. "Usposobljeni smo vse, kar vas zanima in kar je treba upoštevati pri ureditvi centralnega ogrevanja in pripravi sanitarne tople vode na plin," poudarja direktor ELKOTERM, d.o.o. Brezje Grega Debelak Elkoterm, d.o.o., Brezje je obi-čajno na gradbiščih ali pa tudi na predstavitvah ogrevalnih naprav in sistemov prava senzacija. Posebno za njegove predstavitve na razstavah in podobnih predstavitvah velja, da so celovite, natančne, strokovno dodelane do podrobnosti. Kaj je Elkoterm, d.o.o., Brezje? Jedrnato, vendar celovito predstavitev nam je pred časom pripravil Janez Debelak, ki je za direktorjem prvi mož v podjetju; predvsem v tistem delu, ko gre za svetovanje naročniku in v nadaljevanju za izdelavo projekta. SVETOVANJE: Obiščemo vas na domu in na podlagi dolgoletnih izkušenj predlagamo najustreznejšo rešitev ogrevanja in priprave tople vode. PROJEKTIRANJE: - Izdelamo vam potrebno dokumentacijo za izvedbo hišne plinske instalacije. - Izdelujemo projektno dokumentacijo za: - ogrevanje - prezračevanje - vodovod - tehnične pline - kriogeno opremo IZVAJANJE INSTALACIJSKIH DEL: Usposobljeni in registrirani smo za izdelavo: - plinskih instalacij - vodovoda in ogrevanja - elektroinstalacij - avtomatike in procesno vodenih regulacijskih sistemov TRGOVINA: Stalno imamo v zalogi: - plinske peči Elinsko opremo išne regulacijske enote - oljne peči s pretočno ali akumulacijsko pripravo tople vode- oljne in plinske gorilnike Zadnje čase postajajo vse bolj zanimive in marsikdaj tudi atraktivne izvedbe s plinskimi sevali. SERVIS: Za vse naprave je zagotovljen servis. Nizkotemperaturni kotel ELKOTERM PB 35 D Ogrevanje sistema centralne kurjave in sanitarne vode s kurilnim oljem ali plinom. Kotli ELKOTERM PB 35 D so visoko zmogljivi z litoželeznim jedrom, grajeni specialno za kur- Pretok oziroma porabo plina merijo vgrajeni plinomeri NE POZABITE! d.o.o. BREZJE PODJETJE ZA ELEKTROINSTALACIJE, KLIMATSKO OGREVANJE, PROIZVODNJO IN INŽENIRING. Telefon: 064/738-452 Fax: 064/738-128 Mobitel: 0609/640-939 jenje s tekočim ali plinastim gorivom. Uporabljamo jih za proizvodnjo sanitarne vode in ogrevnaje centralne kurjave. Omogočajo visok izkoristek brez vgradnje turbulatorjev zaradi popolnoma drugačnega vodenja dimnih plinov. Pri pripravi sanitarne vode odpade tudi akumulacija (bojler) m zato tudi ni izgub. Zmogljivost pripravljanja sanitarne tople vode pri kotlih do 35 kW je 10 litrov na minuto s temperaturo 45 stopinj. Edini pogoj za doseganje takšnega rezultata pri sanitarni topli vodi je ustrezna nastavitev grelca. Sicer pa je izkoristek teh peči 92-odstoten. Plinska sevala Posebnost, ki jo v Elkoternuj vse bolj pogosto omenjajo in tudi že svetujejo, pa so plinska sevala« ko toplota prihaja z vrha. Gre za tako imenovana keramična plins' ka sevala. Med izgorevanjern plina se keramična površina seval segreva in oddaja toplotne žarke. Posebnost tovrstnega ogrevanja je, da sevala ne ogrevajo zraka v prostoru, ampak tla, predmete> ljudi, na katere padajo žarki. Zrak se ogreje šele kasneje ob obsevanih predmetih in površinah. Praktično pa to pomeni, da pozimi lahko pod platneno streho in na odprtem prostoru sedite v srajci s kratkimi rokavi, pijete kavo, okrog vas pa sneži ali Pa Je temperatura pod ničlo. Sanacija kopalnic Drugna posebnost v zadnjefl1 času firme Elkoterm Brezje, da vam na ključ sanirajo kopalnico nj sicer od ideje oziroma načrta o° izdelave "na ključ", kar pomeni, da ne zamenjajo le instalacij in naprav v kopalnici, ampak tudi celotn" keramiko. Elkoterm, d o. o., Brezje na Gorenjskem in tudi drugje dela tehnik zahtevne plinske napeljave v naseljih ali v notranjih prostorih. PRELEST, d.o.o. Dunajska 7, 1000 LJUBLJANA tel. 061/13 18 310, 061/314-957 Za izvajanje priključitve na plinovodno omrežje ponujamo: - SVETOVANJE IN POMOČ PRI VAŠI ODLOČITVI, KO SPREMINJATE VRSTE ENERGENTA - PRIPRAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE - PRIDOBIMO VSO POTREBNO UPRAVNO DOKUMENTACIJO - IZDELAMO EKONOMSKI IZRAČUN OB ZAMENJAVI ENERGENTA - PRISKRBIMO POTREBNE INŠPEKCIJSKE PREGLEDE IN SOGLASJA PRISTOJNIH SLUŽB - POSKRBIMO ZA PRIDOBITEV DOLGOROČNEGA NAMENSKEGA KREDITA - DOBIVAMO KOMPLETNI MATERIAL ZA NAPELJAVO VKLJUČNO S PLINSKO PEČJO - IZVEDEMO VSA NOTRANJA DELA ZA PRIKLJUČITEV NA PLINOVODNO OMREŽJE - SERVISIRAMO NOTRANJO PLINSKO NAPELJAVO SE PRIPOROČAMO! d.d. JESENICE, Tel.: 064/81-761, fax: 064/82-275 Tel./ fax: 064/861-551 • prodaja plina • projektiranje • trgovina • montaža plinskih inštalacij • montaža vodovodnih inštalacij • montaža centralnega ogrevanja servis plinskih trosil Prilogo PUN V OBČINI BLED na 6. straneh Gorenjskega glas3, ki jo poleg naročnic Gorenjskega glas3 dobijo tudi vsa gospodinjstva v občini Bled, je v sodelovanju s Komunalo Radovi pripravil Andrej Ž*' Za vse> ki mislijo na prihodnost U L E J elektro - termo center Pot na Lisice 7, 4260 BLED tel.: 064/741 666 fax: 064/741 777 E-mail: eltec@el-tec-mulej.si http://www.el-tec-mulej.si * plinske instalacije * ogrevalne instalacije * elektro in vodovodne instalacije * servis in montaža plinskih in oljnih gorilnikov * trgovina s tehničnim blagom * izdelava kovinskih razdelilnih omaric vseh tipov in svetilk * elektrostatično prašno lakiranje * prodaja gospodinjskega in tehničnega plina * izdelava kompaktnih toplotnih postaj EL-TEC Mulej, d.o.o., je priznano podjetje z dolgoletno tradicijo na področju ogrevalnih instalacij. Bili smo med prvimi, ki smo v slovenske domove pripeljali enega okolju najprijaznejših energetskih virov. Ne dvomimo, da so bogate dosedanje izkušnje ter zadovoljstvo naših dosedanjih naročnikov dober porok tudi za vas. Imamo odlične strokovnjake, ki vam svetujejo od same ideje projetka, preko izvedbe, vse do vzdrževanja celotnega sistema. Ni vam treba skrbeti, kje in kako boste našli ves material potreben za vgradnjo. Namesto vas bodo to storili zaposleni v naši trgovini, ki natančno vedo, kje, kako, za kakšno ceno dobiti vse potrebno. Potrudili se bomo, da najdemo najugodnejšo varianto tudi za vas. Sodelujemo z raznimi priznanimi proizvajalci, kot so Viessmann, Vaillant, Starclima, Jun-kers, Immergas, ki na svoje izdelke dajejo tudi večletno garancijo. Ker ima vsak objekt svoje specifične potrebe, vam bo naša strokovna ekipa pripravila takšen ogrevalni sistem, ki bi za vas pomenil optimalno rešitev. Ko izvemo vse vaše želje in potrebe, vam bodo naši monterji hitro in kvalitetno postavili in usposobili kurilni sistem. Kaj hitro bo toplo! Da bo vse skupaj kvalitetno delovalo še dolga leta, poskrbi naša stalna servisna služba, saj nismo eni tistih, ki na svojo stranko pozabijo v trenutku, ko je projekt zaključen. Plin je še dokaj nova oblika načina ogrevanja. Marsikdo si zastavlja tu vprašanje varnosti. Z mirno vestjo vam zagotavljamo, da so plinski ogrevalni sistemi povsem varni, saj vsakega pred vklopom pregleda pooblaščeni inšpektor. Poleg plinskih instalacij vam naše podjetje nudi tuid montažo in servisiranje peči na olje, elektroinstalacije šibkega in jakega toka, vodovodne instalacije. V naši trgovini dobite ves potreben material za vgradnjo, kot novost pa predstavljamo prodajo tehničnega in gospodinjskega plina. Podjetje vam priskrbi tudi ekološke kredite pod zelo ugodnimi pogoji, saj se zavedamo, da danes za potrošnike postajajo vse bolj pomembni plačilni pogoji. Pri takojšnjem plačilu vam nudimo še dodatni popust, lahko pa se dogovorimo tudi za plačilo v treh obrokih, Če tudi vi razmišljate o ogrevanju stanovanja in vode, nas pokličite. Radi vam bomo svetovali! NOVO!!! Prodaja tehničnega in gospodinjskega plina BNSO, ,.o.o. , RADOVLJICA VRBNJE19 b, 4240 RADOVLJICA, tel., fax: 064-715-184, mob. 0609-633-768 ^$0, d.o.o., je usposobljen za montažo centralnih ogrevanj na Plin in kurilno olje SVETOVANJE 9b'ščemo vas na domu in na podlagi naših izkušenj in vaših želja zberemo najboljšo rešitev za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. PROJEKTIRANJE zdelava dokumentacije hišnih plinskih instalacij na zemeljski a// tekoči plin. Na/em plinohramov za čas, ko zemeljski plin še ni instaliran do vašega objekta. Uredimo vse potrebno za pridobitev ekološkega posojila. USPOSOBLJENI IN REGISTRIRANI SMO: plinske instalacije Montaža stenskih in stropnih seval centralno ogrevanje 'OPLOTNF (*RPAI KE MONTAŽA IN SERVIS OLJNIH GORILCEV - HANSA IN MAN pooblaščeni servis finski in oljni kotli BUDERUS Mnski kotli JUNKERS NEMŠKI KOVINSKI DIMNIKI IN SANACIJSKE DIMNIŠKE TULJAVE §f eitiaiUS DEJAVNOST JE m^^JSfnn^^ VODE IZ NERJAVEČE PLOČEVINE VOLUMNA 005400! V VSEH MOŽNIH VARIANTAM OD NASVETA DO IZVEDBE Pridite in prepričajte se o kakovosti nemških dimnikov! M /Vse probleme dimniki mi rešijo ^\E.S. d.o.o., Ljubljano^ Dimniki: - zastopstvo in prodaja kovinskih dimnikov - sanacije obstoječih s kovinskimi tuljavami - izgradnja novih Ogrevalni sistemi: - projektiranje - izvedba toplovodnih sistemov - plinske instalacije - servisiranje gorilnikov - merilniki toplote - merilniki hladne in tople vode,sanacije kotlov in ogrevalnih sistemov - -■• t m m i Energetski servis E. S. d.o.o«, Roška 2/a, Ljubljana, tel.: 061/131-03-30,131-00-45, faks 131-00-04 Svetovanje na področju: - zmanjšanja emisij dimnih plinov - racionalne rabe energije - nakupa posluževanja in vzdrževanja kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav GORENJSKI GLAS • 28. STRAN PUN V OBČINI BLED Od ulice, do ulice, od občana do občana Projekt izgradnje plinovodnega omrežja in pHj| jučevanje potrošnikov je projekt, ki zahteva veljkjj časa in energije. Najbolj pomemben je pravil^ odnos do vseh potencialnih odjemalcev, istočasno P tudi do vseh lastnikov zemljišč, preko katerih ^ plinovod potekal. Le s pravilnim pristopom g ,-^---, projekt stekel in tudi zaživel. Strokovnjaki,od katerih je najbolj odvisn« uspešnost projekta,sta W dstavnika Komunale Radovljica Miro Sodja, JP" ing. in Simon Zore, *P ing. ter predstavnik pr°Je, tantske hiše IBE iz Uf\ \ Roman Jemec, dip1: Ti triie bodo W* jane ing trije . pojasnjevali številna vpra sanja, ki se bodo pojavlja'3 na predstavitvi projekta v soboto in nedeljo (27. in 2» septembra) v Festivali' dvorani na Bledu. Vsi občani, ki imajo kakršnakoli vprašanja v zvezi z zemeljskim plinom, se lahko kadarkoli tudi direktn" obrnejo na Komunalo Radovljica (tel.: 715-109 * 715-373), kjer bodo iz pr* roke dobili ustrezne " vore. Občane, ki so zamfer sirani za priključitev n. plinovodno omrežje ob g priložnosti tudi prosimo- °^ izpolnijo prijavnico, ki r prilogi, in jo pošljejo " sedež Komunale RaffjK ca, Ljubljanska 27, *JJ Radovljica ali pa se W kar osebno zglasijo. P^U3 niče lahko oddajo tudi n, predstavitvi v Festiva' dvorani. Prijavnica še pomeni nobene obveze priključitev. Pomagale P bodo pri načrtovanju mike izgradnje o"11",6 i Ko bo izgradnja na dol° _ nem območju aktualna. Roman Jemec, dipl. ing. bodo predstavniki Ko^Ji ,. . , nale tudi obiskali na doP1' kjer boste skupaj določili najprimernejšo plinovoda m podpisali pogodbo o priključuj kateri bodo definirane obveznosti dobavitelj2 odjemalca. PRIJAVNICA Podpisani želim, da se moj stanovanjski objekt oziroma moje stanovanje priključi na plinovodno omrežje takoj, ko bo to mogoče: Ime In priimek:_ Naslov:_ Telefon: Predvidena priključna moč plinskega kotla: Opombe:_. _ kW Kraj: Datum: Podpis: PWavnico.P?šliite na naslov: Komunala Radovljica, Ljubljanska 27 4240 Radovljica, s pnpisom "Prijava za plinovodni priključek". 4? VREME Vremenoslovci nam za konec tedna obljubljajo lepo jesensko vreme. LUNINE SPREMEMBE Do srede, 1. oktobra, ko bo mlaj nastopil °b 18.52, bo glede na Herschlovem vremenski *[/uč vreme spremenljivo. .......-....................... čuki - vztrajno na vrhu , avi]o, da se je na nebu slave težko obdržati. Ena redkih s^ln lz sveta slovenske zabavne glasbe, ki noče in oče "dol" Čuki. Pravzaprav jih ne spustijo dol poslušalci, ki so vdušeni nad vsakim novim projektom, nastalim v tej poe/j/ zasedbi. re D o D <=> U ®W O&UlHJzz Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741612 ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM KRANJ, 13. 9. 1997 - VILKO MEKUČ in ROMANA VALJAVEC, Tupaiiče 66; LOJZE MRAK in JERNEJA HUDOLIN, Kranj, Jernejeva ul. 19; JOŽE ZVOKELJ in ROMANA ŠTULAR, Kranj, Kidričeva c. 47; JOŽE KRANJC in MLADENKA HRVATIN, Cerkno, Trg Prekomorskih brigad 10 PREDDVOR, 13. 9. 1997 • UROŠ FERJAN in MOJCA PLOS, Ljubljana, Gotska ul. 2; ALEŠ HOLY in KATJA PERCIČ, Kranj, Delavska c. 32, JURE MARKIČ in MAJA MARKUN, Milje 38, DAMJAN RUPNIK in KLAVDDA OSREDKAR, Žiri, Idrijska c. 40; ANTON OZIMEK in DUŠICA PETEK, Ljubljana, Magajnova ul. 14 KRANJ, 20.9.1997 - JANEZ GLOBOČNIK in MARIJA NOVAK, Voglje, Letališka ul. 18; ERIK ROZMAN in IRENA BUKOVNIK, OlŠevek 55; JURIJ KROFL in ANDREJA SMRTNIK, Zg. Jezersko 18; DAMJAN AH-ČIN in TANJA ČESNIK, Kranj, Cesta na klanec 61; BJ-ELAN ŠEŠIĆ in LJUBA ČIVČIĆ, Kranj, Tomažičeva ul. 7 PREDDVOR, 20. 9. 197 - DUŠAN ZORKO in MAGDA ŠIMENC, Visoko 4a; DENIS ČEMAŽAR in NATAŠA PORENTA, Zg. Bitnje 113; MILAN STRAJNAR in BARBARA SPRUK, Kamnik, Steletova c. 5; TOMAŽ TRNO-VEC in MOJCA PETAČ, Ljubjana, Ul. Janeza Rožiča 11 Podatke za to rubriko nam na podlagi soglasij mladoporočencev za objavo sporočata le upravna enota Kranj in Jesenice. Ostale gorenjske upravne enote podatkov ne sporočajo. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. m m oobm od 29. 9. 1997 do 4. 10. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. NEVV/ELTON JOHN - CANDLE IN THE WIND 2. KINGSTON - MENE LUNA NOSI 3. WILL SMITH - MAN IN BLACK 4. HANSON - VVHERE'S THE LOVE 5. PELE - VEDNO, KJER SI TI 6. B0YZ0NE - PICTURE OF YOU 7. NANA feat T. C. + SKI - HE'S COMIN 8. MEREDITH BROOKS - BITCH 9. JON BON JOVI - QUEEN OF NEW ORLEANS 10. NEW/KELLY FAMILY - BECAUSE IT'S LOVE 11. NOTORIOUS B.I.G. - NO MONEY NO PROBLEMS 12. N-SYNC - FOR THE GIRL WHO HAS EVERTYTHING 13. NO MERCY - KISS YOU ALL OVER 14. BACKSTREET BOYS - EVERYBODY 15. MARIAH CAREY - HONEY LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. DJ ANDY - BASE 2. PLASTIC VOISE - LOS NINOS DEL PARQUE 3. SOUNC ATTACK - PREPOZNO JE 4. SPACE FROG -1 FEEL UR PAIN 5. PARADISIO - BAILANDO 6. SCOOTER - THE AGE OF LOVE 7. DR. ALBAN - MR. DJ 8. RAMIREZ - CHUPA CHUPA 9. MZ HEKTOR - YUHICA 10. DJ BOBO - SHADOVVS OF THE NIGHT 11. NEVV/MZ HEKTOR + DADI+DAZ-KALIMERO 12. BROOKLYN BOONCE - TAKE A RIDE 13. NEVV/MR. PRESIDENT- TAKE ME TO THE LIMIT 14. DA HOOL - MEET HERE AT THE LOVE PARADE 15. NEW/AQUA - BARBIE GIRL 16. COLONIA PROJECT- SVE OKO MENE JE GRIJEH 17. NEW/RUN D. M. C. US. JASON LEVINS - IT'S LIKE THAT 18. NEVV/DISCO BLUE - NO MORE, BABY 19. MONOLO - STRAIGHT TO YA20. NEVV/KATANA - EROT'MANIA '97 21. SMOKE CITY- MR. GEORGEUS 22. STRIKING MAN - DA LOVVER YOU GO 23. NEVV/BEAM AND YANOU - ONYUA 24. THE ULTIMATE SEDUCTION - HOUSENATION '97 25. NEVV/DUDE - MONEYRUNNER 26. THE PITCHER - DRINK 27. NEVV/GROOVER CULT - THE ULTIMATE 28. OBJECT ONE - TYPEWRITTER 29. 2 COLORS - LA NOCHE 30. FINAL - VSE JE ZDAJ ZAMAN TRŽIŠKI HIT LESTVICA POPULARNE GLASBE RADIA TRŽIČ vsak drugI ponedeljek ob 17.35 na 88,9 In 95,0 Mhz 1. When the boys come... - KELLY FAMILY (1) 2. The age of love - SCOOTER (15) 3. Mr. VVichtig - TIC TAC TOE (5) 4. C U when U get there - COOLIO (9) 5. Everybody - BACKSTREET BOYS (4) 6. Baby boy - VVHIGFIELD (11) 7. Te amo - GINA G. (2) 8. Na drugi strani - JANEZ ZMAZEK - ŽAN (predlog) 9. Oueen of new Orleans - JON BON JOVI (predlog) 10. Candle in the wind 97 - ELTON JOHN (predlog) 11. VVithout you - NO FACE (predlog) 12. Moonlight shaddovv - MISSING HEART (predlog) 13. Because ifs love - KELLY FAMILY (predlog) 14. Vedno, kjer si ti - PELE (predlog) 15. Kiss you ali over - NO MERCY (predlog) V štirinajstih dneh se je nabralo veliko svežih skladbic. Le nekatere najboljše se nahajajo v novi lestvici. Ta lestvica se bo odvrtela v ponedeljek, 29. septembra. Takrat boste lahko glasovali za svoje naj melodije po telefonu Lahko to storite tudi kar danes, prek spodnjega kupona, ki ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Lep pozdrav od Vesne & Dušana Pokrovitelj oddaje: PIZZERIJA AJDNA Žirovnica Nagrajenka oddaje: Suzana Bobnar, Preddvor KUPON TRŽIŠKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIO LEiTTIC4S + S RADIA SORA UREJA: SAŠA PIVK I. DEL: 1. VVERNER: Sam 2. GIMME 5: Ti 3. AVIA BAND: Dve sonci 4. THE DRINKERS: Bele školjke blues 5. 12. NASPROTJE: Ne zapiraj vrat II. DEL: 1. ULIXES: Pridi nazaj 2. RAF: Izbrana sva 3. MZ HEKTOR: Yuhica 4. JANEZ ZMAZEK ŽAN: Dotakn se me z občutkom 5. LIDIJA KOŽAR. Reci ali pojdeš Tokratnjo lestvico je vodila Tjaša iz Škofje Loke, ki je izmed prejetih dopisnic izžrebala dva, ki prejmeta majico Radia Sora. To sta: Damir Bešič, Kovorska 3, Tržič in Cvetko Smolič, Turjaška 14, Kočevje. Iskrene čestitke in dobrodošli pri poslušanju čez štirinajst dni. Pa pošljite svoj kuponček na naslov: Radio Sora, Trg svobode 2, 4226 Žiri. KUPON Glasujem za: Moj naslov: SOBOTA, 27. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 7.55 Včeraj, danes, jutri 7.55 Otroški program 8.00 Radovedni Taček 8.20 Taborniki in skavti 8.40 Sprehodi v naravo 8.55 Zgodbe iz školjke 9.25 Naša pesem 97: Ženski komorni zbor Iskra iz Bovca 10.00 Snežna reka: Saga o McGregor- jevih, avstralska nanizanka 10.45 Hugo, TV igrica 11.15 Tednik 12.15 Trend 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 15.05 TV avtomagazin, ponovitev 15.35 jakec iz džungle, danski risani film 17.00 Obzornik 17.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 18.00 4 x4 18.20 Ozare 18.35 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 šport 19.50 Utrip 20.10 Premioera meseca: Don Juan de Marco, ameriški barvni film, 1995; Marlon Brando, Johnv Deep, Fave Dunaway 21.45 Povej naprej 22.20 Poročila, vreme 22.45 Letališka steza 1, angleška nadaljevanka TVS 2 10.55 Vlomilca, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.30 Palete, ponovitev francoske dokumentarne nanizanke 13.30 Pomp, ponovitev 14.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.15 Teniški magazin 17.55 EP v rokometu: Kvalifikacije (m): Slovenija -Češka, prenos iz Ljubljane 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 PLovci in "lovci", prenos iz Cankarjevega doma 21.40 National geographic, ameriška dokumentarna serija 22.30 Zlata šestdeseta slovenske popevke, Nostalgija z baletni-ki, 1. oddaja, Beat v vsako slovensko vas 23.30 V vrtincu 0.00 Sobotna noč: Vili Resnik KANALA 7.00 Video strani 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.25 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 10.50 Disnev predstavlja: Aladin, ameriška risana nanizanka; Račje zgodbe 11.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 12.05 Sobotna matineja: Dekleta na plaži, film 13.30 Družinske vezi, ponovitev 14.00 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 14.25 Mantis, ponovitev ameirške humoristične nanizanka 15.15 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 16.10 Očka major, ponovitev 16.35 Nimaš pojma, ponovitev 16.35 Nimaš pojma, ponovitev 17.05 Ta čudna znanost, nanizanka 17.30 Pri zlati opici, ameriška humoristična nanizanka 18.25 Atlantis, glasbena oddaja 19.10 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 20.00 Critters IV, ameriški barvni film, 1992 21.40 Zakon proti zločinu, ameriški barvni film 23.35 Klic dolžnosti, ponovitev ameriške nanizanke 0.30 Pamela Prin-ciple 2, erotični film POPTV 6.00 Videostrani 8.00 Zverinice, risana serija 8.30 Reboot, risana serija 9.00 Mož pajek, risana serija 9.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Morska deklica, mladinska serija 10.30 Pover Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Proti vetru, nemška nadaljevanka 12.00 Obraz tedna, ponovitev 12.30 Grand Prix magazin 13.00 Formula 1, trening 14.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 Highlander, ameriška nanizanka 17.00 Robocop, 14. del ameriške akcijske nanizanke 17.45 Herkul, 24. del ameriške nanizanke 18.30 Xena, 24., zadnji del ameriške nanizanke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Štiri poroke in pogreb, angleški barvni film; Hugh Grant, Andie MacDowell 22.00 Odpadnik, 29. del ameriške akcijske nanizanke 23.00 Ljubezen na igrišču, ameriški barvni film, 1978, Ali McGraw, Steve Guttenberg, Guillermo Villas, Ion Tiriac 1.00 Playboy special 2.00 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop predstavlja 15.00 Video kolaž 15.30 Tv prodaja 16.00 Video kolaž 16.30 Večernica m beatifikacija, direkten prenos iz Bologne 18.30 Videokolaž 18.50 TV prodaja 19.00 Videospoti 19.30 Risanke 20.00 Proti resnici, ameriški film 21.30 Videomoom 40 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop - komercialne predstavitve HTV 1 9.25 TV koledar 9.35 Poročila 9.40 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Skrita kamera, razvedrilna oddaja 12.45 To trapasto življenje, ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Isaac malo pero, ameriški film; Joan Jacobi 15.05 Na koncu sveta, potopisna serija: Južna Amerika 15.35 Hrvaška polici- ja, dokumentarna oddaja: Specialne enote 16.20 Cista resnica 16.50 Poročila 16.55 Masada, ponovitev 17.40 Turbo Limach Show 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Rhinestone, ameriški barvni film, 1984; Dolly Parton, Sylvester Stallone 22.15 Opazovalnica 22.35 Svet zabave 23.05 Polnočna premiera: Halifax, ameriška nadaljevanka HTV 2 9.20 TV koledar 9.30 Ustoličenje prvega podeželskega duhovnika, prenos iz Požege 13.00 Obalna straža, ponovitev 16.00 Acapulco s telesom in dušo, ponovitev 17.50 Stik, ponovitev 18.20 Čudežno zdravilo proti raku, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Trilček 21.15 Steklena sirena na Brionih, poljudnoznanstveni film 21.45 Glasba 22.00 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 22.45 Hrvaška kulturna dediščina 23.15 Vidikon AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program 11.30 Harry in Hendeerrsoonovi 11.50 Kiddy contest, polfinale 12.55 Šport: Formula 1, dirka za VN Luksemburga, prenos kvalifikacijskega treninga 14.25 Divji bratje s šarmom, ameriška humoristična nanizanka 14.50 Miza za pet, 1/22 del ameriške družinske serije 15.40 Beveriy Hills, 90210 15.40 Beveriv Hills, 90210 16.25 Melrose Place 17.10 Urgenca, ameriška zdravniška serija, 1994 ?tf="HLB"'18.00 Šport: Nogomet 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 vreme 20.15 Za ljubezen ali denar, ameriška komedija, Michael J. Fox 21.45 Total Exposure, ameriška kriminalka 23.20 Onstran ele linije, ameriški triler 1.00 Šport: Tenis, Grand Slam Cup, polfinale iz Munch-na 2.00 Vse je OK, Corky, ponovitev 2.45 Melrose Place, ponovitev 3.30 beverty Hills, ponovitev 4.15 Onstran bele linije, ponovitev AVSTRIJA 2 6.10V1deostranl 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Lonček na poti, kuharski magazin 9.30 VVatusi, ameriški pustolovski film 10.55 Prekler, presnet in aleluja, italijasnko-fran-coska vestem komedija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pustolovščina v Grand hotelu, nemp-ka komedija 14.35 Luksemburški grof, nempka filmska opereta 16.00 Crocodile Trophv, kolesarsko tekmovanje po avtsrijski divjini 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozrl se po deželi 17.35 Kdo me želi? 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Poroka brez neveste, ljudska igra 21.45 Čas v sliki 21.55 Ni bila peta - bila je deveta, komedija 23.20 Čas v sliki 23.25 Božji mlini, ameriški pustolovski film 2.20 Pogledi od strani 2.25 Modem Times 3.05 Vsak dan s Schiejo-kom, ponovitev 4.05 Nogomet 5.30 Urgenca, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Mini pet - otroška glasbena lestvica 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Poročila Gorenjske 575, ponovitev 20.25 Glasbeni videospot 20.30 Neskončna belina in jaz 20.55 Glasbeni top spot 21.00 Lajnar kranjski na festivalu v Provanci 21.25 EPP blok - 3 21.30 Fotografski vitis z jugozahoda ZDA (ponovitev) 21.50 Kamera presenečenja: 94. oddaja: Visoko nad oblaki 22.10 Izbor iz produkcije združenja lokalnih televizij Slovenije: Avsenik ponovno na odru 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 160. oddaja 00.10 Z vami smo bili... nasvidenje 00.11 Odpovedni spot programa Gorenjske televizije TELE-TV 00.12 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program: Erotični film 1.42 Videostrani LOKA TV 10.00 Napovednik 10.01 Spot tedna 10.05 EPP blok 10.10 Too much -kontaktna mladinska oddaja, ki vam tokrat lahko prinese dve bogati nagradi, zato ne zamudite in sodelujte. Rok, Sandra, Eva in Boris se veselijo vaših klicev. Kot ponavadi pa bodo predstavili novičke iz sveta bogatih in slavnih, v studiu bodo gostili skupino Ulixes, povedali, kaj je tokrat in kaj out... TV ŽELEZNIKI 19.00 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Srečanje na tromeji 18.40 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Spoznajmo svojega soseda, ponovitev 20.37 Satelitski program Deutsche Welie 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok KINO nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Zajček Jaka 19.30 Kronika, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Borut prerokuje -v živo 21.30 Videoboom 40 22.30 Film 24.00 Top spot 00.05 RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.00 Napovednik 11.20 Novinarski prispevek 11.40 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Napovednik 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Program iz studia bo stekel ob 13:30. Takoj na začetku programa bomo povedlal nekaj o tem, kaj lahko sami storimo za boljše počutje. Ob 14:30 se bo začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič, uro kasneje bomo spremljali in komentirali, ob 15:50 pa se razgovorih o akciji Najbolj odštekana fotka poletja 97. Obvestilom ob 16:10 bodo sledile glasbene čestitke, prenos oddaje Deutsche VVelle poroča pa bo na sporedu ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila PIA nepremičnine iz Kranja. Sobotni program bomo končali s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa, ki ga pripravljajo v studiu Zelda 8, nismo pozabili. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro s Stanko Razinger 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika (OKC Kranj) - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Svetovni dna turizma in pogled na Gorenjsko 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC -novice, vreme, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje (Simona Vodopivec) 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Novice 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.05 GIM 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, AMZS 7.20 Nočna kronika 7.35 Vremenskanapoved 7.40 Sobotna fdežurstva 7.55 Danes v dnevniku 8.00 - 11.00 Dobro jutro Slovenija - dopoldanska turistična oddaja 8.15, 9.15, 10.15, 11.15 Novice, ceste, vreme 11.30 Zanimivosti, prireditve, sport, kronika 11.40 Danes v Ljubljani 11.50 Skriti mikrofon 12.00 Dober dan Slovenija, na olvoens-kih vinskih cestah 12.15 Novice 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Sobotna drežurstva 14.30 Notranjsko kraški mozaik 15.15 Novice 15,30 Iz svetovne glasbene zakladnice 16.00 Špica, oddaja z mladimi 17.15 Novice 17.30 Sobotna tema 18.15 Novice, ceste 18.30 Zanimivosti, šport 18.45 Vremenskanapoved 18.57 Izbranka tedna 19.00 Rick dees - ameriška glasbena oddaja 22.00 Nočni glasbeni program 24.00 Skriti mikrofon 2.00 Anketa R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica - otroška oddaja 11.10 Za življenje, za danes in jutri: 1. sobota BESEDE MICEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2. sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER BETANIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna Informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru oz. Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program CENTER akcij, kom PETI ELEMENT ob 16., 18.30 in 21. uri, predprem. amer. akcij, thrill. LETALO PREKLETIH ob 23.15 uri STORŽIČ amer. rom. akcij, kom. TEORIJA ZAROTE ob 16., 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 16., 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. MODER V OBRAZ ob 18. in 20. uri BLED amer. drama GEORGIA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film MOŽJE V ČRNEM ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. pust. spekt. IZGUBLJENI SVET ob 20.30 NEDELJA, 28. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 8.35 Včeraj, danes, jutri 8.45 Čebelica maja, ponovitev 9.10 Živ žav 10.00 Med vetrom in vodo, nizozemska nadaljevanka 10.15 Plesalec, angleška dokumentarna serija 11.05 Divja Avstralija, avstralska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 12.30 4 x 4, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper Capodistria 14.35 Očka dolgopet, ameriški barvni film; Fred Astaire 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.35 potok in gozd, dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Očetje in sinovi 22.10 Poročila 22.15 Ciklus filmov J. Cassavetesa: Umor kitajskega pobiralca stav, ameriški barvni film; Ben Gazzara TVS 2 8.00 Euronews 11.50 V vrtincu, ponovitev 12.20 Povej naprej, ponovitev 12.50 Zlata šestdeseta: Nostalgija z beatniki, 1. oddaja: Beat v vsako slovensko vas, ponovitev 13.50 Pacific drive, 56. del avstralske nadaljevanke 14.15 Pariz pleše Diaghileva, balet 15.40 Stoletje tanga, ponovitev francosko-španske dokumentarne oddaje 16.35 Motociklizem za Veliko nagrado Indonezije, posnetek iz Sen-tula 17.35 Veslanje: Tekmovanje skifis-tov, reportaža 17.45 Državno prvenstvo v nogometu: SCT Olimpija - HIT Gorica, posnetek iz Ljubljane 19.30 Pacifik Drive.avstralska nadaljevanka 20.00 Sedem smrtnih grehov, avstralska nanizanka 20.50 Alpe-Jadran 21.20 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška dokumentarna serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Koncert VViener Akade-mie 23.10 Alpe - Jadran, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.25 Super Samuraj, nanizanka 12.15 Nedeljska matineja: Portret v črnem, film 14.10 Atlantis, ponovitev 15.00 Daktari 15.55 Novo življenje, 1. del avstralske nadaljevanke 16.50 Pot v raj, 1. del ameriške nanizanke 18.30 Kung fu, ameriška nanizanka 19.20 Odklop, ponovitev 20.00 Čas nežnosti, ameriški barvni film; Shirley McLaine, Debra VVinger, Jack Nicholson, Danny DeVit-to, Jeff Daniels 22.20 Črka zakona, 1. del kanadske nanizanke 23.10 Strašilo in gospa King, ameriška nanizanka 0.00 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 0.30 Videostrani POPTV 7.30 Kje je Wally, risana serija 8.00 Dogodiščine medvedka Ruxpina,. risana serija 8.30 Zvezdne steze, risana serija 9.00 Kasper in prijatelji, risana serija 9.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Mladi Superman, risana serija 10.30 Povver rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Z Jonasom brez..., ponovitev 12.00 Argument 12.30 Radijska postaja, ameriška humoristična nanizanka 13.00 Formula 1, VN Luxemburga, prenos iz Nurnberga 16.00 Samski stan, zadnji del ameriške humoristične nanizanke16.30 Otroški zdravnik, nempka nanizanka 17.30 Vojne igre, ameriški barvni film; Mat-thevv Broderick 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Za konec tedna: Beverly Hills 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.00 športna scena 23.15 Argument, ponovitev 23.45 Formula 1: VN Lux-emburga, posnetek iz Nurnberga 1.30 24 ur, ponovitev 2.00 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop -komercialne predstavitve 9.30 Videokolaž 10.00 Sklepna sveta maša, prenos iz Bologne 12.15 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop -komericlane predstavitve 15.00 Video kolaž 15.30 TV prodaja 16.00 Video kolaž 16.30 TV prodaja 17.00 Šport 17.30 Odiseja, risanka 18.30 Živali, ponovitev oddaje 18.50 TV prodaja 19.00 Videospoti 19.30 Risanke 20.00 Lepote Evrope 21.00 TV razglednica, ponovitev oddaje 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop -komercialne predstavitve HTV 1 8.15 TV koledar 8.30 Poročila 8.35 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddaja 13.15 Dokumentarna oddaja 13.45 Mir in dobrota 14.15 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Med nami 15.25 Oprah show 16.10 Pot v Avonleo 17.00 Risanka 17.20 Poročila 17.30 Film po romanih Danielle Steel: Izginuli, ameriški barvni film; Lisa Rinna, George Hamilton 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 20.45 še en krog, ameriški barvni film; Laura San Giacomo, Holly Hunter 22.40 Opazovalnica 23.00 lažnivci, dokumentarni film 23.50 Poročila HTV 2 8.50 TV koledar 10.00 Ustoličenje prvega varaždinskoga duhovnika, prenos 14.10 TV koldar 14.20 Dosjeji X, ponovitev 15.05 Halifax, ponovitev 17.05 Varaždinski baročni večeri 18.05 National Geographic 19.00 Popaj 19.30 Dnevnik 20.15 Dan hrvaške policije, prenos svečanega koncerta iz Koncertne dvorane Vatroslav Lisinski 22.05 Družina za umret 22.35 Spremenjena stanja, ameriški barvni film; vVilliam Hurt AVSTRIJA 1 6.00 Parker Levvis, ameriška mladinska serija 6.25 Otroški program 9.30 Šport: Formula 1, dirka za VN Luksemburga, prenos ogrevanja 10.05 Confeti Clun 10.10 Disnevjev festival 11.05 Trnova pot, ameriška TV drama 12.35 Športno popoldne: Letalski miting, z Dunaja 13.30 Šport: Formula 1, dirka za VN Luksemburga, prenos 16.15 james Bond: Golfinger, ameriški film; Sean Connen/ 18.00 Srček 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Nabriti kanoni, ameriška kriminalistična parodija 21.30 Columbo: Spanec, ki se nikoli ne konča, ameriška TV kriminalka; George Hamilton, Lesley Ann VVarren, Peter Falk 22.45 Šport 22.50 Kraj zločina: Smrt policista, nemška TV kriminalka 0.15 Ustvarjanje, ameirški akcijski film AVSTRIJA 2 6.20 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Konfeti, avstrijska komedija 10.30 Teden kulture 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.35 VVildlife: Prihajajo pasavci, dokumentarni film 15.05 Policijska inšpekcija 1, humoristična serija 15.35 Klic gozdov, avstrijski film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje - Poletna oddaja 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Sanjska ladja: Dubai, nempki TV fil21.50 Čas v sliki 22.00 K stvari 23.15 Čas v sliki/Po premieri 23.25 Vizije 23.30 Enostavno klasično: Domingo v Pragi, vrhunci koncerta Placida Dominga in romunske sopranistke Angele Gheorghiu 0.15 Teden kulture 0.45 Hello Austrla, Hello Vienna, magazin 1.10 Pogledi od strani 1.20 Dober dan, Hrvati 1.50 Dober dan, Koroška 2.20 Domovina, tuja domovina 2.50 K stvari 4.10 šport v nedeljo, ponovitev 5.10 Klub za seniorje TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Glasbeni top spot 9.10 Miha Pavliha - otroška lestvica 9.40 Naši ljubljenčki psi 9.50 Iz domačih korenin: Mojstrska delavnica Kosmač 10.10 Krila na nebu: F-16 bojeviti sokol (Produkcija: Marko Mal-ec) 10.50 Glasbeni spot 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 575, ponovitev 11.15 Obisk Fatimske Marije Romarice v Križah 11.25 Vrt Viharnik (ponovitev) 11.50 ameriška letalonosilka v slovenski luki 12.20 EPP blok -3 12.30 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe), 160. odddaja 13.30 Z vami smo bili... nasvidenje 13.41 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.42 Videostra- LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Varna pot v šolo 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 Oddaja iz produkcije Zveze gluhih in naglušnih Slovenije 21.35 EPP blok 21.40 Nedeljski film: Steelova pravica - amer. akcijski film TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 19.20 Športni utrinek 20.00 Potopisna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Kronika tedna 19.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Srečanje na tromeji, ponovitev 20.25 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Potovanja 21.00 Videoboom 40 22.00 Top spot 22.05 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.* Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP Napovednik programa 8.20 Oziram0 5° 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPr 9.50 EPP 10.00 Prelepa Gorenjska ' Kamnik 10.50 EPP 11.00 Napovedn^ programa 11.00 Po domače na kranp kem radiu 11.50 EPP 12.00 Brezplacn' mali oglasi 12.30 Osmrtnice, 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 13.00 Dobrodošli med praznova^' 13.50 EPP 14.00 Dobrodišli meo praznovali 14.50 EPP 15.00 Napovea nik programa 15.25 EPP 15.30 Dogo° ki in odmevi RS 16.50 EPP 17,l7 Napovednik programa 17.20 Hi« • daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 N« gradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19-* Večerni program - Glasba po izbo Igorja Rozmana 20.00 Napovedm* programa 24.00 Zaključek progra Radia Kranj R TRŽIČ ukv Oddajamo od 10.00 do 15.30 na stereo 88,9 In 95.0 Mhz. Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sie^ Klepetalica, nadaljevali pa *3°rn0,jni oddajama Potuj z menoj in Planinsk šopkom. Ob 12:00 se bomo sprenoo . po Tedenskem mozaiku in Pfe9le v vse pomembnejše dogodke, ki so s naši okolici zgodili v preteklem tear ' Ob 12:10 vas vabimo, da prisluti"6' Nedeljski duhovni misli. Sledrt » pogovor o oskrbi s pitno vooo Tržiču. Obvestilom boste lahko P'' sluhnili ob 12:50. 13:10 je čas * Osmrtnice in zahvale. Sledile TO glasbene čestitke. Za prijeten zaki)ti , programa bomo ob 14:30 P0S,K!j0. tako, da bomo zavrteli Kolovrat o mačih. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga M"MJ kronika 7.45 Jutranji telegraf a Kronika OKC Kranj - zadnih i* „ 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Dober o (Janez Slavec) 9.35 Ceste 11.00 J£ oglasi 12.00 BBC. voščila 13-00, deljska tema 14.00 Voščila i0:,,, Dogodki in odmevi 16.00 Vos^ 17.00 Predstavljamo Vam: M .IrjO 18.55 Jutri na Radiu Triglav Mimita -.o li, iKitAliA menA nl^^hfl ' - rt Minute za ljubitelje resne glasbe *' e Hokej - Alpska liga - spremlanje te na Jesenicah 21.30 Zaključek Proy R SORA N3Ž 8.00 Napoved programa M5ug|fl< zgodovinski spomin 9.00 AKt $ tema 10.00 Kmetijska oddaja ' j. Narodnozabavne viže 11.00 Skon ^ ki tednik 11.40 Kino 12.00 M°BAoO duhovna misel 12.30 Čestitke J'j. Nedeljsko popoldne 15.30 RA »K* $ ja 16.00 Glasbena zmešnjava Horizont - Jože Brus in Bojana,u 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 w glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MH* LJUBLJANA: 105,1 MHz .^S 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ^ 7.35 Vremenska napoved 7.45 ^ . jO kronika 7.55 Nedeljska dežurstva j8 Izbranka tedna 8.05 Napoved spu. A RGL 8.15 Novice 8.35 Šala dne v a „; Novice 9.30 Kam danes v MV"vjc» 10.00 Duhovna misel 10.15 10.30 Nedeljski gost 11.40 Zanim ^ ti, sprot, kronika... 12.00 Dober ^ oddaja o kuhi in kulinariki 13.0" ,3« dan 13.15 Novice, ceste, vreme '^(j. Zanimivosti, šport, kronika.-Novice 14.30 Čestitke in P0^/ 15.30 Uganka 16.30 Nedeljska taža 17.15 Novice 17.30 Spon, ft» ditve 18.00 DJ tirne 19.15 Novie<> rti Vremenska napoved 19.45 Razm ^ cestah 20.00 Dvoglavi levji car ^ \ Nočni program RGL 24.00 Skfl« rofon 2.30 Anketa R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 DjjV misel, svetnik dneva 7.30 Potočki] Kmetijska oddaja 8.30 Dop.J2j$«| 9.00 Prenos svete maše 10°°.^ foj ka reportaža 11.00 Poročila gg\ Zvonjenje 12.15 Naši poslušalci m tajo in pozdravljajo 15.00 Dopou .5I informativna oddaja 15.30 Nasi^jjr šalci čestitajo in pozdravljajo -' "ti^ vanje 18.30 Večerna inf°rm oddaja 20.15 Radio Vatikan ^, Sakralna glasba 21.35 Radijs^^l 22.00 Ponovitev verske oddaje > ^ radijskih postaj 22.30 Nočni 9 program KINO CENTER akcij. kom. PET! ELEMENT ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽ^piJ* ris. DAMA IN POTEPUH ob 15.30 in 17. uri, amer. rom, akcij. kom. "c• ^ ZAROTE ob 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. kom. MOŽJE V ČRNEM " «ii "-t 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. GEORGIA ob 18. in 20. uri BLED amer. kom. MODER V OBRAZ ob VL0M uri ŠKOFJA LOKA amer. film MOŽJE V ČRNEM ob 18. in 20. u^gV6 amer. akc. trill. METRO ob 20. uri ŽIRI amer. pust. spekt. IZGUBLJEN ob 17. in 20. uri P) C k če k kli Po Odprte strani- Mag. Tanja Cegnar STRAN 32 Sto let pri vremenu nič ne pomeni Mag. Tanja Cegnar, vodja klimatologije pri Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani, se ukvarja tudi s prognozami za bio vreme, saj je prepričana, da s pravilnimi napovedmi vremensko občutljivim ljudem lajša bolečine. Klima v Sloveniji je zelo heterogena, vremenske spremembe so dolgotrajen proces. Robert Bohinc Poletja so bolj deževna, pozimi je manj snega Jernej Gartner Ob kateri uri bo nevihta? P O G LEDI GORENJSKEGA JUGA Vreme bo tyelca Vreme bo, je gotovo kot le malokaj. k bil mm i6 znane8a cel° ° tem> kakšno v vpradavnih časih, denimo, ko so se tdneat'a*evin Kamrah, najstarejšem izpri-kenim. zadrfevališču človeka na gorenjs-ZQdrIUgu (*n na Gorenjskem nasploh), prQv li neandertalci (Pragorenjci). srečuVroče Jim ni bil°- "PoJav novih prvin obdjbe,no ie Pri nekaterih najdiščih iz Pred 1Q, prveSa poledenitvenega sunka lorad? H 50000 letL V tem času *> ledeniir*ni*ane temperature nastali veliki ^skn/ naŠih gorah- Vso K°roško, n° do iu°hn0 d° Radovliice> Soško doli-S°lČav ta na Soči' SavinJsko dolino do Prekriv Pobočia pohorja in Snežnika sta °brnoč-la Večni sneg in led- Tudi na bil0 t*! : kafnor ledeniki niso segli, je sPrenie , vPliv zmrznjenega sveta. Velika 1« upa? , P°dnebnih razmer je vplivala severnQ 8!adine morja; ob najhujših poledenitv enih sunkih je bila S* Drl Q JadranaPri Šibeniku. Ostrim podnebnim razmeram 4fe\>JQ. lla8°dilo tudi rastlinstvo. Prostor pred ledeniki je bil brez b| m\v notranjosti Slovenije so po vzpetinah prevladovali lišaji P°dob •>V-' P° dognah travnata tundra s pretežno pelinu ^°riČev-m- vrstami bilk. Šele v južni Sloveniji je poganjalo nizko VreJe l.n so rasle osamele breze." ^nst € ^6 res hvaležna tema za razpravo, tako vsakdanjo kot ^rQjin eno- D° navedene rekonstrukcije podnebnih razmer v naši *°kon ^red Petimi desettisočletji se je v svojih raziskovanjih ^°da- dK Peter Petm> arheolog (Zgodovina Slovencev, 1979). p°led ^e njegovo videnje razmer v času zadnjega in najhujšega pted €JnQltVene8a sunka. "Postopno slabšanje vremena doseže vrh ^el°všk°° ^eti' Takrat prekrivajo ledeniki znova vse gore, kh i kotlino. Gornjesavsko dolino, Posočje, doline Kamniš-savinjskih alp, spuščajo se s Snežnika in Goljakov v ^PrQv m 8°zdu. Zmrzal ni odjenjala skoraj deset tisoč let, %tQ J° Prekinja dvoje krajših otoplitev. Njima pripisujejo ^/eM *6Zer za čelnimi morenami ledenikov (Pohorska, k ne?' B°hinjsko, Krnsko, Mangartsko, Triglavska, Vrbsko itd.) h^0! visokogorskih barij (Pokljuka). Skladno s poostrenimi POjQvi• Jmi razmerami se med živalstvom naših postojank znova KQrnn.j*ebelovolnati mamut (znamenito okostje v Nevljah pri ^dved P°k°nčanega primerka), severni jelen, rjavi polarni a> Polarna lisica-pesec, žeruh, snežni zajec, snežna miš - vsekakor živali z naravnimi varovalnimi lastnostmi, dolgodlakim krznom in izostrenim gonom za obstanek v snežni puščavi. Med živalmi brez sposobnosti prilagoditve velja omeniti jamskega medveda, poglavitno hrano celih pokolenj predzgodovinskih zalezovalcev divjadi, ki je v tem ledenem sunku izumrl..." Kakšna zima! In kakšen raj za lovce. Zima, ki traja deset tisoč let in še daljša lovska sezona z izbiro, ob kateri je današnja zgolj zbirka drobnice. Nobenega pomanjkanja snega za smučišča in skakalnice. In koliko dela za proizvajalce tople in trpežne zimske obutve. A kaj, ko ni bilo nikjer ne Alpine ne Elana, Planica in Kranjska Gora sta bili vkovani v led. Gorenjci, redki srečneži, so tedaj živeli le v trikotniku med Kamnikom, Kranjem in Ljubljano, prav tam, kjer imajo tudi danes najdebelejši krompir. Tako slabo, da bi morali jesti krompir, jim seveda ni šlo; domnevamo, da so jedli predvsem meso, od sočivja regrat in razne koreninice. Bojim se, da tudi alkohola niso poznali; piti so morali vodo, mogoče razne čaje, greli so se pa ob ognju ter drug ob drugem ... Tistim, ki prihajajo za nami, obetajo nekateri črnogledi, vremenarji in futurologi drugo skrajnost. Pravijo, da se bo zaradi ozonskih lukenj in siceršnjega segrevanja ozračja ("topla greda") tako otoplilo, da se bo gladina morja dvignila, južno podnebje se bo premaknilo proti severu. Gorenjske voda ne bi zalila, podnebje pa bi imela podobno kot danes Toskana. Temu bi se sicer težko privadili, posloviti bi se morali od svojih temno zelenih smrekovih gozdov, vendar bi marsikaj pridobili: vinsko trto, olive, fige, breskve in limone... Posebno prva bi bila kapitalna. Vino bi gotovo ogrelo tudi nekoliko zadržane gorenjske nravi, dostikrat preveč odvisne od žganja, ki ti stopi v glavo drugače, bolj trdo kot vino. Po mojem iz vsega tega zaenkrat ne bo kaj dosti. Če pa že bo, ne bo taka tragedija. Ogreti se, piti vino namesto žganja, jesti breskve zraven jabolk, na zraku sušeno šunko namesto dimljene in podobno - vse to pravzaprav ni slabo. Počakajmo in videli bomo. Na vreme pač ne moremo kaj dosti vplivati. V tem oziru je gotovo samo eno: da vreme bo, tudi ko nas več ne bo. Miha Naglic GORENJSKI GLAS7 stran 31 / Kranj, l(u septembra 199? Če ne bo jasno, bo pa oblačno O čem govorimo tedaj, če nimamo o ničemer govoriti? O vremenu. O čem govorimo tedaj, ko imamo o čem govoriti? Tudi o vremenu, Vreme nas spremlja vsak dan, vsi smo od njega tako aH drugače odvisni, ima svoje zakonitosti, na katere človek pač nima nobenega pravega in dolgoročnega vpliva. Človek vreme ie od nekdaj lahko le proučuje in - bolj ali manj strokovno napoveduje. Ljudsko izročilo hrani nešteto vremenskih pregovorov, kar kaže na to, kako zelo so bili naši predniki odvisni od vremena. Ti pregovori niso iz trte izviti: če jih danes vreme postavi na laž, to še ne pomeni, da so ničvredni. Vremenski pregovori pač po svoje vendarle ilustrirajo vreme v nekem določenem obdobju. Za to, da se vreme bolj dolgoročno in strokovno napove, imamo danes meteorologe. Vremenarje, ki so ob napačni ali izmuzljivi prognozi kaj hitro tarča posmehovanja, češ: napovedal je v stilu, če ne bo jasno, bo pa oblačno. A tudi vreme je bilo in bo vedno izmuzljivo in nepredvidljivo. Strokovno ni dokazano, da bi bilo danes vremenskih katastrof več kot nekdaj, le škoda je večja -pravi naša sogovornica mag. Tanja Cegnar, ki je se je prva pri nas korajžno pojavila v javnosti tudi z biovremenskimi prognozami. In bila deležna marsikatere kritike, češ da podpira hipohondrijo in izgovore, da potem ljudje nič ne delajo... A je navkljub kritikam vztrajala, kajti želi pomagati vremensko občutljivim ljudem. Kredarica je vremensko kruta, pravi naš naslednji sogovornik Jernej Gartner iz Železnikov, ki Že 25 let spremlja vreme na najvišji meteorološki postaji na Kredarici in ki ga planinci sprašujejo celo to, ob kateri uri bo nevihta ali ob kateri uri se bo razblinila megla. Lahko tudi Življenjsko pomembno vprašanje za vrh Triglava. Vreme je za amaterske vremenarje tudi zabaven konjiček, prava strast, ugotavljamo ob pogovoru z mladim amaterskim vremenarjem Robertom Bohincem z Bleda, ki si Želi, da bi imel Bled tudi sodobno vremensko hišico, kajti turiste ničesar bolj ne zanima kot to, kakšno bo vreme... Pa smo spet tam, pri najbolj priljubljeni ljudski temi: le kakšno bo jutri vreme? D. Sedej Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik INTERVJU Mag. Tanja Cegnar Mag. Tanja Cegnar, vodja klimatologije na Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani Sto let pri vremenu nič ne pomeni Mag. Tanja Cegnar vodi oddelek za klimatologijo pri Hidrometeorološkem zavodu Slovenije in je prva pri nas, ki ie javno začela j prognozom, vremena za vremensko občutljive ljudi in tako uspešno zrušila tabuje. NasproLki bic"vremenskihnapovedTsoTrekli: sugestivno bos vpliva a na ljudi podpirala hipohondrijo in dala ljudem izgovor, da nič ne delajo. Po njeni zaslugi j7™jVuan^ evetn, prah m občutljivi nanj ie imajo prognozo. Statistično ni dokazano, da bi bilo vremenskih tragedij'več kot nekda/^škoTaje^ Mag.Tanja Cegnar - tista simpatična Tanja, vremenarka s televizijskega ekrana, prikupna in vedno brezhibno elegantna, je tudi zasebno zelo ljubezniva in prijetna ženska. Delo, ki ga opravlja, ji ni ne le ljub poklic, ampak tudi dragocen konjiček. Tanja navdušeno opisuje, razlaga, daje zanimive primerjave... Zagledala se je v svoj poklic in še več. Tanja se je hotela in se tudi je še po diplomi strokovno izpopolnjevala in strokovno raste še vedno, saj je take vrste, da ji znanja nikoli ni dovolj. Prva je, ki je pri nas javno začela s prognozami vremena za vremensko občutljive ljudi, uspešno zrušila tabuje, tako, da smo se tudi v tem pogledu približali Evropi.. Tanja Cegnar se je na Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani zaposlila leta 1980, po pripravništvu delala šest let kot prognostičar-ka, zdaj pa kot magistra vodi oddelek za klimatologijo. Podiplomski študij v Milanu Zakaj ste se odločili, da boste postali meteorologtnja? Konjiček iz mladosti? "Sploh ne. Ko sem prišla v Ljubljano, sem začela študirati fiziko in po dveh letih smo se morali odločiti. Štirje smo se odločili za meteorologijo - sama sem se zaposlila na Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani, ostali trije pa so zaradi raznih vzrokov našli službe drugje." Kje ste končali podiplomski Študij? "V Milanu. Začela sem se ukvarjati tudi z bioklimatologijo, z vplivom klime na ljudi. Preden sem se odločila za študij fizike, sem malce oklevala, ker me je mikal tudi študij medicine, zato mi je bilo še v posebno veselje, da sem zdaj spoznala tudi nekaj medicine. Italijanska vlada mi je nudila štipendijo za študij bioklimatologije in v Milanu sem bila dve leti - od leta 1990 do 1992 ter postala ekspert iz bioklimatologije." Koliko je v Sloveniji meteorologov? "Na Hidrometeorološkem zavodu je zaposlenih 220 ljudi, od tega nas je okoli 30 diplomiranih meteorologov. Meteorologija ni več jedro in večina Hidrometeorološkega zavoda, ampak je v zavodu kar pisana struktura: tu je sektor za meteorologijo, sektor za prognoze, sektor za varstvo okolja, zraka, vode, hidrologija, sektor za meritve... Zdi se mi, da je prav in koristno, da smo pod isto streho, saj je marsikaj soodvisno in ima neki letni ritem..." Vedno novi izzivi S čim se pri svojem delu največ ukvarjate? "Slovenska klimatologija je bila pred slovensko osamosvojitvijo le del beograjske službe - vsi mednarodni stiki so potekali preko Beograda, po slovenski osamosvojitvi pa smo dobili vrsto novih in dodatnih nalog. Zelo veliko je dela pri oceni klimatskih razmer za posamezne naročnike, denimo: ko se gradijo avtoceste, želijo podatke o zamolčanem vetru pa o poledici za delo zimske službe, koliko snega se pričakuje in tako dalje. Tu so še mednarodne obveznosti in izmenjava podatkov ter publiciranje. " Kakšno je mednarodno sodelovanje? "Lani sta bila dva mednarodna kongresa. Sama sem pripravila publikacijo Pregled klime v Sloveniji, saj se mi je zdelo potrebno, da tujim strokovnjakom vendarle ponudimo neki pregled klime v tej državi. Seveda gre za referenčno 30-letno obdobje - meteorologi vedno govorimo o obdobju 30 let od 1961 do 1990 in tega obdobja ne spreminjamo. Če rečem avstrijskemu kolegu, da je v Ljubljani temperatura 0,9 stopinj Celzija nad referenčno, bo takoj vedel, da gre za primerjavo obdobja od leta 1961 do 1990." Vreme v Avstriji je drugačno kot pri nas Kako sporočate uporabnikom svoje ugotovitve? "Urejam mesečni bilten, ki ima kar precej naročnikov, tako da se krijejo materialni stroški. Vsak mesec je v njem opis mesečnih klimatskih razmer, letos pa smo v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja začeli objavljati tudi podatke o koncentraciji cvetnega prahu v Ljubljani. Ministrstvo za zdravstvo sofinancira študijo na Inštitutu za varovanja zdravja in interne klinike, kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo Golniku, študija pa sodi v okvir projektov Ministrstva za znanost in tehnologijo. Naš zavod sodeluje v raziskavi s potrebnimi meteorološkimi podatki in pri interpretaciji rezultatov. Na strehi Hidrometeorološkega zavoda imamo past za cvetni prah, sama pa poskušam pripraviti za naslednji dan prognozo. Odvzame se vzorec prahu, določi vrsta in koncentracija, obvesti se zdravnika, sama pa poleg biovremenske napovedi za naslednji dan prognoziram tudi koncentracijo cvetnega prahu. Odziv je bil dober - te zadeve po svetu potekajo že vrsto let in so zelo razširjene." Biometeorologija, ki se ukvarja z vplivom vremena na ljudi in živali, se je pri nas v javnosti pravzaprav začela zelo pozno pojavljati. Zakaj? "V Sloveniji se je s tem pred dvajsetimi leti začela strokovno ukvarjati Majda Vida, ki je napravila odlične raziskave in navezala stike s tujimi strokovnjaki. A nikoli se ni odločila, da bi to javno predstavila, nato pa se je upokojila. Res je, da so biovremenske napovedi v svetu uveljavljene že dalj časa in zelo odmevne, pri nas pa se uveljavljajo šele nekaj let." Pravzaprav se je šele z vami in nekaterimi vašimi kolegi začelo v javnosti bolj publicirati bio vreme - če izvzamemo napovedi dr. Aloisa Machaleka z Dunaja, ki jih že nekaj časa objavlja Dnevnik "V slovenščino sem prevedla njegovo knjigo Bio vreme, poznava se in razumeva, meteorolog je tako, kot sem sama, in ne zdravnik, kot si morda kdo misli. Moj edini očitek tej njegovi napovedi je, da vreme na severni in na južni strani Alp ni vedno enako, da ima vreme v Sloveniji svoje posebnosti. Iz njegovih biovre-menskih napovedi pa izhaja, da ne pozna slovenskih lokalnih vremenskih razmer in v 20 odstotkih primerov ne napove točno procesa, ki je pomemben za nas. Mislim, da ni korektno, da jemljemo avstrijske vremenske napovedi kot naše - meni nikoli ne bi dovolili, da bi objavljala naše napovedi za avstrijsko tržišče." Le zakaj napoveduješ? V Sloveniji je že tako, da vsaka nova stvar zelo težko prodira in težko je prodrla tudi še tako skromna prva biovremenska prognoza. Kako je s tem v svetu? "V tujini imajo poleg zelo razširjenih in medijsko odmevnih prognoz posvetovalnice za tiste ljudi, ki so vremensko občutljivi. V Avstriji, kjer razmere najbolje poznam, sta v posvetovalnici meteorolog in zdravnik, ki pacienta pregleda. Pacient nato dnevno vpisuje v kartonček svoje počutje, nakar zdravnik in meteorolog ugotovita, kateri vremenski procesi vplivajo na pacienta. Šele nato zdravnik predpiše zdravilo, da ublaži bolnikove težave: za dvig splošne odpornosti, za zdravo prehrano, dieto, včasih pomagajo tudi tehnike sproščanja, velikokrat pa priporočajo kuro za utrditev v zdravilišču." Povprečne temperature zadnjih trideset let Prva meteorološka merjenja so se v Sloveniji začela v Ljubljani leta 1850, vreme pa so po meteoroloških parametrih začeli opazovati leta 1864 tudi v Kranju in v Kamniku leta 1871 ter v nekaterih ostalih slovenskih mestih, V brošuri, ki v angleščini predstavlja klimatske razmere v Sloveniji, je mag. Tanja Cegnar predstavila slovensko klimo v referenčnem obdobju 1961 do 1990 za 24 slovenskih območij. Na Gorenjskem so to Lesce, Kredarica in Rateče. Leta 1948 so postavili vremensko postajo v Ratečah. Klimatske razmere za primerjalno obdobje 1973 in 1990 za Rateče med drugim kažejo, da imajo Rateče v povprečju na leto le 28 dni megle in oblačnosti, le 31 dni neviht in zelo veliko sonca. Srednja letna temperatura je okoli 5 stopinj Celzija, okoli 25 stopinj Celzija imajo v povprečju v Ratečah le 22 dni, 30 stopinj pa le 0,6 dneva. V Ratečah leži sneg 132 dni, debelina snežne odeje je maksimalno 190 centimetrov. Tudi v Lescah ni megle, saj povprečje tridesetih let kaže, da imajo povprečno na leto megle in oblačnosti le 27 dni, 46 dni neviht, srednja letna temperatura je 8 stopinj, srednja dnevna mesečna pa najvišja 13 in najnižja 3 stopinje. Absolutno najvišja mesečna je 34 stopinj in najnižja minus 23 stopinj. Sneg leži v Lescah v povprečju 67 dni, snežna odeja ne preseže 82 centimetrov. Kredarica je vremensko bolj kruta: oblačnosti ima 205 dni, neviht 37 dni, maksimalna debelina snežne odeje je 690 centimetrov, sneg leži 265 dni. Srednja temperatura je minus 1,7 Celzija, o 25 ali 30 stopinjah nad ničlo ni, da bi govoril, povprečna mesečna najvišja temperatura je 1, 2 stopinje in najmanjša minus 4,2 stopinje. Absolutni mesečni minimum je minus 28, 3 stopinje in maksimum 21, 6 stopinje Celzija. Alt so posvetovalnice namenjene bolnjUl ali zdravim ljudem? "Biovremenske napovedi in posvetovalnice so namenjene ljudem, ki niso bolni in tud| tistim, ki trpijo za kakšno boleznijo. Ljudje,kl niso bolni, ob vremenskih spremembah čuti]0 bolečino: glavobol, razdražljivi so, slabo spij°> imajo težave s koncentracijo, fantomske bolečine, ki so bolečine ob amputiranih deli"1 telesa ali ob poškodbah, ki so že sanirane-Ljudem pa, ki so bolni, vremenske spremembe povečujejo bolečine: srčnim bolnikom, revflia-tikom, tistim, ki imajo težave z dihali, migren° ali imajo visok ali nizek krvi pritisk. Spremeni; ba vremena lahko tudi sproži bolezen - nl vreme tisto, ki bi bilo povzročitelj bolezni H) zaradi katerega naj bi zboleli, lahko le okrep1 bolezensko stanje. Sama pripravljam diagnoz0 le za prvo skupino ljudi - tiste, ki niso bolni-Objavljam jo na teletekstu, internetu, Ve' čeru..." Ko ste s tem začeli - kakšen je bil od^l "Ko sem se odločila za javno objavljanje, s° me kolegi spraševali - le zakaj? Pa ?em odgovorila - zakaj pa ne? Bili so nezauplji^1' vsaka novost naleti na neki odpor. Mislim. ni prav, da bi sedela v službi in doma in ne W predstavila ugotovitev naprej, ljudem, če p*J lahko kakorkoli pomagam in blažim bolečine- Sto let nič ne pomeni Kakšna je slovenska klima? "V Sloveniji se srečujemo z zelo različni^ klimatskimi pogoji, saj imamo morje, pa Alp' doline in kotline. Klima je vedno imela in ^ imela svoje variabilnosti klimatskih spreme^' V sto letih se temperatura toliko spremeni. * se razlikuje eno toplo leto od hladnega- ^ L izjemno počasen proces: v letih 1992, 1993 1994 smo imeli topla poletja, klima je i21"3.2'^ zanihala navzgor. Bile so zasnežene in ze'e zime..." Vremenske napovedi so IzjemnoJ^* membne tudi za kmetijstvo. "Bila sem na posvetovanju svetovne ološke organizacije in izvedela, da imaj0 predelih okoli tropskega pasu zelo do& . rezultate s klimatskimi napovedmi za leto o naprej. Ta klimatska napoved govori o ods* panjih glede na povprečne razmere. ReC,I1\a! če pravi napoved, da bodo februarja tempe ture za 3 stopinje nad povprečjem, da bo sle ^ marec z ohladitvijo in da bo suho še aprila Je | zelo pomembno za pridelovalce kave, sajta. napoved že vpliva tudi na ceno kave. CePL klimatske napovedi niso tako zanesljive ^ vremenske, se vendarle upoštevajo. Kot, |j upoštevajo tudi klimatske napovedi in m?0 i vpliva oceanov, denimo, na dogajanje ozračju." Danes z različnimi posegi vrernej^ spreminjajo - v Rusiji so, denimo^ nedavni proslavi poskrbeli za lepo >ggŽ2£[<; "Take posege seveda delajo. Preženejo na letališčih, razkrojijo oblake v kapljic^ razpadejo. Vendar: če se na nekem delu ■ . poseže v naravo, potem se spremeni tudi vre na drugem delu - ni padavin. Ti posegi so izjef dragi, onesnažujejo in so tudi etično sporni- Ali je danes vremenskih katastrof nekdaj? ,( "Statistično se ne more dokazati, da več. Je pa res, da je škoda zaradi vremen > pojavov večja. Prebivalstvo narašča, poselj ^ jo se območja, ki so se jih ljudje prej f10®^ ljudje si upajo vedno več. PogleJte,?a f regulacijo strug! Včasih se je voda razi i 3 polju in ljudje so vedeli, da so to V°V\.0if območja, da se bo voda razlila in so ta obflV(„ puščali vodi. Ljudem ni prišlo na misel, da. ^ pozidali... Ali plazovi na cesto? Tudi nel/i L \ bili, a tam ni bilo ceste. Ali meteorna v^ mestu? Kanalizacija ne vpije dovolj * a Postali smo bolj ranljivi in veliko • obveščeni. Danes takoj vemo, da soj"' Poljskem in v Nemčiji velike poplave, šk° velika predvsem zaradi človeškega vp«J' y katastrofe, ki se pojavljajo vsakih nekaj' $ žled denimo ali veliko snega v petdesetih\ p Naš vtis je, da je katastrof več, ker smo bolje obveščeni kot nekdaj." Jernej Gartner Darinka Sede j Jernej Gartner, meteorolog na Kredarici Ob kateri uri bo nevihta? Jernej Gartner iz Železnikov je ie 25 let meteorolog na Kredarici. Planinci sprašujejo meteorologe: ob kateri uri se bo megla razblinila in ob kateri uri bo nevihta? Na Kredarici je vreme lahko življenjsko usodno. Triglavski ledenik je žalostno pogledati, tako se je zmanjšal... Robert Bohinc Darinka Sedej Jernej Gartner iz Dašnice sodi v "staro gardo" meteorologov na Kredarici, med tiste xte' ki so pred več kot petindvajsetimi leti še Pes hodili v službo na Kredarico in se peš iz ?y°je službe tudi vračali. Bili so trije krepki in 'ilavi meteorologi, ki jim je bila pot do I)Jeteorološke postaje na Kredarico v resnici ta mala malica", saj so tedaj, ko so bili prosti, Postali tudi nosači ob Psnakovih konjih. Ko je * Prost, je tudi Jernej vstajal ob pol štirih jutraj, da je v Zgornji Krmi nakrmil konje, ob estih pa se je z gospodarjem začelo dveurno natovarjanje konj. Avtomatska postaja v pomoč uri sta natovarjala pet, šest ,'Dve uri. Natovarjanje je bilo zanesljivo aJoolj pomembno opravilo, kajti tovor je v0rai biti v ravnotežju. Dan za dnem, v j.akem vremenu sem s konji hodil do slHdar-ce' Staničeve ali Planike štiri ure, sailo je raztovarjanje, nekaj počitka, potem pa 2 embalažo počasi navzdol. }^L^ste torej eden izmed zanjih •^SJBvskih nosačev, kajti zdaj posto-!Q*ke_pskrbuje helikopter. kpi-?^0 Je veliko različnih pomislekov tako o u . °Pterskem prevozu kot o konjih. Neka-^n> ki so menili, da je bilo to mučenje živali, aaj protestirajo, da helikopter v gorsko tišino "e sodi. Vsak ima svoje poglede in svoje Učenje, a tedaj je bil to edini način oskrbo-anja. Nam, meteorologom, je helikopter pel prav, saj nam ni več treba peš do ^edarice, predvsem pa je prednost v tem, wr se zdaj bolj redno menjamo kot nekoč. Ja&i|} smo zaradi slabega vremena ostali na y ?taji tudi mesec dni, danes so menjave zaradi °JaŠkega helikopterja redne." j £gjj se spreminjajo - kako so se ^inenile razmere v meteorološki *š$tajj? " ; ki?daj skoraj ne mine leto, da ne bi dobili j*Ksne izboljšave Prc* a^tsTej tesni' *, kot Leta 1994 smo dobili ki beleži merljive po- v ~"J aiVUlđJ 11C IllUlt- uu nw —----- {?' ne izboljšave. Prostori so bolje opremljeni, vfnrav Precej tesni. " ^h?Tko P°staJ°' - kiasjv' K°t je temperatura, vlaga, pritisk. Poleg iCe :Cnih podatkov, ki jih pošiljamo s Kredar-Vanip -° uro' saJ Je uvedeno 24-urno opazo-pojjj • je avtomatska postaja v precejšnjo oć"Poznamo sto vrst vremena. t> ^JJe merite klasično? ka^-^ko uro, denimo, vidnost, zapisujemo, Še 3q So oblaki. Poznamo sto vrst vremena pa Sredn^St oblakov: nizkih oblakov je deset vrst, avt0ms ' kaj vidiš na daljavo. Padavine se z toPim atSk° Postajo pozimi ne merijo, ampak Vin,« sneg in ugotavljamo, koliko je pada- Čeprav je oprema boljša, je to vendarle še vedno Kredarica.. "Včasih je bilo vse bolj preprosto, danes pa je treba paziti na vrsto drugih reči. Danes smo bolj odvisni od elektrike kot nekdaj, elektriko pridobivamo s sončnimi celicami in izven sezone sploh ne potrebujemo več agregata. Od brezhibne napetosti pa je odvisen prenos podatkov, zato moramo najbolj skrbeti tudi za to. Na Kredarici ti voda ne priteče iz pipe. Včasih ni bilo vodovoda in ne stranišča, vodo smo nosili v kanglah, zdaj pa imamo vodovod. Jeseni spustimo vodo iz rezervoarja, imamo pa večjo cisterno, v kateri topimo sneg - v kleti imamo rezervoar in vodo napeljano do prostorov. Vse deluje, udobje je večje, a za udobje je treba več vzdrževanja in dela - v dolini ali na Kredarici, vseeno." Alije pozimi na Kredarici hud mraz? "Odvisno, kako mraz občutite. Veter je, močan in mrzel - a saj je na Kredarici je vsak veter močan in mrzel. Na Kredarici ni ekstremno nizkih temperatur - tako nizke temperature so značilnost nekaterih kotlin. Nikoli ni tako mraz,kot je bilo pred vojno v Ljubljani - menda minus 35 stopinj Celzija. Na Kredarici je stalno veter in mrzli zrak se ne more zadrževati." Ledenik je žalostno pogledati Ali vas planinfi sprašujejo, ko ste že tam gori tako pri roki, kakšno bo vreme? . "Na Kredarici je vreme lahko zelo kruta zadeva, kajti nevihta in strele na vrhu so se že izkazale za smrtno nevarne. Včasih so nam prepovedali, da bi dajali izjave, zdaj pa planincem povemo ali odsvetujemo vzpon, če je možnost neviht. Ne sprašujejo pa le o vremenu, ampak želijo kar natančen odgovor, ob kateri uri se bo megla razblinila ali ob kateri uri bo nevihta?" Ali mislite, da se klima spreminja? "O tem je več zanimivih teorij, sam lahko povem le, kar mislim na osnovi lastnih izkušenj. Sam že dolga leta opazujem in merim triglavski ledenik in podatke pošiljam v Ljubljano, opažam pa, da je se od leta 1983 tako zmanjšal, da ga je kar žalostno videti. Tam, kjer sem domneval, da je najgloblji led, že štrlijo skale.. Leta 1989 je bila tako lepa in mila zima, kot je letošnji september in spominjam se, da so februarja planinci kar hodili in hodili na Kredarico. S Pokljuke so šli vikendaši malo na izlet in prišli do - Kredarice, rekoč, saj nisem mislil priti, pa sem kar hodil in hodil. Februarja na sončnih legah ni bilo več snega in zame je bilo to nekaj neverjetnega. Poletja so tudi postala bolj spremenljiva kot nekoč. Če pomislim na ledenik, bi dejal, da se ozračje v zadnjih desetih in več letih ogreva." Poletja so bolj dež pozimi je manj snega Robert Bohinc z Bleda je mladi vremenar, ki ga za vestnosti rta Hidrometeorološkem zavodu zde cenijo in m mu zato obljubili, da mu bodo postavili začasno klimatološko postajo. Bled bi potreboval sodobno vremensko hišico m bi moral v medijih objavljati blejsko nememko sliko, saj tu daleč najbolj zanima, kakšno bo vreme. Mladi Robert Bohinc je v zgornjem delu Gorenjske medijsko najbolj znan in popularen meteorolog. Zakaj? Zato, ker se Robert vsako jutro - razen ob nedeljah - na valovih radijske postaje Triglav oglaša s svojo vremensko napovedjo za tisti dan ali za nekaj dni naprej. Robert je navdušen amaterski vremenar, ki je pred leti sam poklical Radio Triglav in se radijcem predstavil kot vremenar. Veseli so ga bili, kako tudi ne, saj vreme zanima vsakogar in danes Robert še vedno dobro sodeluje. Robertu je napovedovanje vremena konjiček, ki ga spremlja vse življenje. Klicali so me: vremenar Robert - odkod vam to veselje - biti napovedovalec vremena? "Mene so že v osnovni šoli sošolci klicali -vremenar. Že kot mlad fantič sem gledal v nebo in si - po otroško seveda - beležil, kakšno je bilo vreme. Drugi so pisali dnevnik lepih in manj lepih doživetij, sam sem pa pisal dnevnik - vremena. Včasih sem bil tudi Že tako korajžen, da sem sošolcem vreme tudi napovedal. Če sem uganil, so me kar spoštovali, če ne, pa seveda kot vse vreme-narje - zasmehovali. A tega sem se navadil, tudi danes se na' posmehljive opazke ne oziram več. Se ne splača." Sami verjamete ljudskim pregovorni? "Bolj malo in tudi na Herschlov vremenski ključ ne dam dosti. Veliko bolj zanesljivi so zapiski pa meritve in tudi že lastne izkušnje." Turiste zanima, kakšno bo vreme Kakšne so te izkušnje? "Že petnajst let skrbno in vsak dan trikrat beležim - vreme, tudi vse vremenske pojave. Pišem temperaturo, zračni pritisk, vlago, veter •in vse drugo. Če mene ni doma, potem prosim, da to opravijo domači. Že dve leti imam na Bledu, kjer živim, padavinsko postajo in za Hidrometeorološki zavod iz Ljubljane merim vse padavine: od rose, količine in jakosti padavin... Takih padavinskih postaj je v Sloveniji okoli 200 in ker sem bil očitno zelo vesten in nikoli nisem zatajil, mi je Hidrometeorološki zavod poslal posebno zahvalo, pošilja pa mi tudi bilten. Na mojo prošnjo in Željo in seveda na moje veliko veselje so me pri Hidrometeorološkem zavodu ugodili in mi bodo postavili tudi klimatološko postajo. Začasno, kajti v Lescah je postaja in Če se bo vremenska slika Bleda in Lesc razlikovala, potem jo bom morda obdržal. Drugače je nesmiselno, da sta dve tako blizu." Ali ni čudno, da turist na Bledu ne more, denimo, do sodobne vremenske hišice, ki jo imajo sicer v številnih turističnih krajih? Turista menda najbolj zanimiva prav vreme, Bled pa sodobne vremenske postaje nima. "Tudi sam tako mislim, zato sem blejskemu županu tedaj, ko se je občina potegovala za to, da bi bil Bled zdraviliški kraj, predlagal postavitev meteorološke postaje na vidnem mestu sredi Bleda. Postavitev take postaje je bil tudi pogoj za pridobitev statusa zdraviliškega kraja. Bilo je nekaj prijazne pripravljenosti, ko pa bi morali za to dati denar, je vse padlo v vodo. Koristno bi tudi bilo, ko bi vremensko sliko Bleda predvajali na teletek-stu - pa je ne, ker ni postaje." Pripravljam lokalno vremensko napoved Ali je meteorološka postaja draga? "Kar precej. Zame je nedosegljiva, saj stane nekaj milijonov tolarjev." Vremensko hišico imate tudi na Jesenicah? "Tudi - saj brez vremena enostavno ne morem. To je moja strast in moj življenjski konjiček." Kako se zjutraj pripravite na vremensko napoved? "Mnogi mislijo, da skočim iz postelje, vzamem časopis in enostavno preberem vremensko napoved. Teh, ki tako mislijo, sploh ne morem prepričati, da mi je napoved za Slovenijo res osnova, da pa na tej osnovi upoštevam lokalne značilnosti in oddam čisto svojo napoved. Vreme v alpskem svetu nikakor ni tako kot v nižinskih predelih." Kakšno pa je vreme v alpskem svetu? "Zelo nepredvidljivo in spremenljivo. Za eno uro naprej ne veš, kakšno bo vreme. Seveda v obdobjih, ko je vreme muhasto in ni tako dolgo časa ustaljeno kot je na primer letošnji september, ki je izjemno lep." V katerem letnem času je najtežje napovedati vreme? "Poleti. Tedaj se zgodi, da imaš v enem kraju padavine, v sosednjem kraju pa sije sonce." Ali mislite, da se klima spreminja? "Mislim, da se res. Poletja so bolj deževna in hladnejša kot nekoč, pozimi je manj snega po hribih, triglavski ledenik se manjša. Bolj vetrovno postaja, mislim pa, da v alpskem svetu še vendarle ni toliko vremenskih tragedij - neurij, toče, nalivov - kot v nealpskem svetu, kajti svojo vlogo imajo pri vremenu tudi visoke Alpe." GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA T/ v*!?6 bo ' amPak kakšno? ®dprtih te$a te^na> k°)e bilo res lepo zgodnje jesensko vreme, smo za popestritev "vremenskih" Š°renisk 5tran- Gorenjskega glasa tremi anketnimi vprašanji opravili kratko telefonsko Glasovo Ur$e ' raziskavo. Poklicali smo 407 naključnih telefonskih naročnikov v različnih naseljih celotne Obrnot,ren^e re&ie> dve tretjini na območju omrežne skupine 064 in eno tretjino z gorenjskega klicev • V omre^m skupini 061. V anketi je sodelovalo 255 Gorenj k in Gorenjcev. Kar 152 telefonskih sPrQŠelei°Sta^° ^rez °diiva - očiten vpliv res lepega vremena - in prav o vremenu smo v anketi odstotl i 0d sodelujočih v anketi je bilo 12,7 odstotka mlajših od 20 let, dobra četrtina (28,1 Od s*?'. v. starosti med 20 in 29 leti, kar tretjina (34,7 odstotka) pa v starostni skupini od 30 do 39 let. ?olcrat J°čih v anketi ima več kot polovica zaključeno srednjo šolo ali poklicno izobraževanje. ilr°ko Sn}°.sPrQševali o odnosu Gorenjk in Gorenjcev do vremena, vremenskih napovedi • bi0Vf Vn'h iz Hidrometeorološkega zavoda in navadnih amaterskih napovedi vremena, ter o Zanilmens^th rubrikah v medijih. Očitno je vreme tisto področje, ki neposredno in sporedno rQziSLa Pra? vsakogar - še nikoli doslej se nam pri izvajanju Glasovih gorenjskih javnomnenjskih bejstvav nj Zgodilo, da bi v njej skoraj vsi, ki smo jih poklicali po telefonu, želeli sodelovati. 'Vernp0' a od 255 sodelujočih zgolj sedmerica ni želela odgovoriti na vprašanja, je vsekakor lomi reflord v "asih telefonskih anketah - ki priča tudi o tem, da smo se na Odprtih straneh fQzviJir?Ve teme: semena. Vprašanja in variantni odgovori, ki smo jih zastavljali v anketi, so Prediani K Pre8lednice. V njej so številke in odstotki, ki odslikavajo gorenjsko javno mnenje -ten, negm° vam, da tudi vaše stališče primerjate z rezultati naše Glasove raziskave in seveda ob Pozabite: vreme vsakič BO, nobena vremenska napoved pa ni stoodstotna... *AU spremljate vremenske napovedi, kijih na TV, v časopisih in na radiu pripravlja Hidrometerološki zavod Slovenije? *Ali zaupate različnim amaterskim napovedovalcem vremena? *Med najbolj priljubljenim rubrikami v medijih so biovremenske napovedi, o vplivu vremena na ljudi. Kaj menite o tej zvrsti vremenskih napovedi? 71,4% 17,S% 8,6% 2,7% 31,8% 48,6% 8,7% 10,9% "84,1% 45,6% 17,6% ■2,7% da, zelo redno da, ampak le občasno ne, skoraj nikoli ne želim odgovoriti 182 44 22 7 da 81 da, vendar samo delno 124 take napovedi so le del zanimivosti in jim ne zaupam 22 me ne zanimajo, ne želim odgovoriti 28 tudi v naših medijih jih je že dovolj 87 takih rubrik bi moralo biti več 116 biovremenskim napovedim ne verjamem 45 ne želim odgovoriti 7 GORENJSKA IN SVET (in obratno) V avto obvezno tudi vrečo za mrliče! Ni hec, temveč strogo res: v Turčiji vas utegne prometna policija predlagati sodniku za prekrške, ta pa kaznovati z zaporno kaznijo od treh do šestih mesecev, če v avtu nimate vreče za mrliče! Turško ministrstvo za zdravstvo je namreč odredilo, da mora biti v obvezni opremi vsakega avtomobila tudi vreča za mrliče. Pri obrazložitvi je minister poudaril, da na turških cestah dnevno umre v prometnih nesrečah povprečno po trideset ljudi - potem, ko na cesti "poči", pa mine po nekaj ur, preden žrtve odpeljejo, dotlej pa trupla ležijo na cesti ali ob robu cestišča. Slovenski parlament še ni zaključil maratonske obravnave novega Zakona o varnosti v cestnem prometu, saj zakonski predlog čaka na tretje branje v Državnem zboru. Morda bo po turškem zgledu z vrečo za mrliče, kot obvezno opremo v avtomobilu, nastal kak amandma tudi k predlogu slovenskega zakona? Zgolj to, da s seboj v avtomobilskem prtljažniku prevaža tudi vrečo za mrliča, bi marsikaterega voznika (in voznico) prepričalo, da manj pritiska na plin ... Ena gorenjska fotografija in ena nagradna igra Simona obkroži in Gorenjski glas nagradi Eno od naših priložnostnih fotografij z ene od gorenjskih slavnostnih prireditev tudi tokrat izkoriščamo za nagradno igro. Na sliki je naša sodelavka Simona - s pomočjo skenerja in računalnika - obkrožila enega udeleženca neke prireditve, o kateri je pisalo v Gorenjskem glasu. Če nas tisti, ki je na fotografiji OBKROŽEN, sam pokliče v uredništvo, ga čaka super nagrada: izlet v Gardaland, zabaviščni park ob Gardskem jezeru v Italiji. Za vse, ki boste ugotovili, koga je Simona tokrat obkrožila in nam boste to sporočili, pa so pripravljene tolažilne nagrade: reklamne majice Gorenjskega glasa s karikaturo Iztoka Sitarja! Za sodelovanje v nagradni igri obstajata dva pogoja: treba bo povedati, kje in ob kateri priložnosti je nastala fotografija; in čas za Vaš telefonski klic je omejen, odgovore sprejemamo le do prihodnjega torka, 30. septembra 1997, samo do 14.00 ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 064/223-111 - izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. SEVEDA, ZA VAŠEGA OTROKA ŽELITE NAJBOLJŠE Otvoritev otroške trgovine ARIEL v KRANJU bo v petek, 3. 10. 1997, v pritličju hotela Creina, Koroška cesta 5, Kranj Ob otvoritvi akcijske cene, 20 % popust in druga presenečenja. VABLJENI! Septembra izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA AVGUSTA 1997 Mateja in Jože izjemno izenačena v zadnji krog 1 MATEJA BAJT Pet let bo že, odkar na Gorenjskem poteka NAJ-NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GOR-ENJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV Kranj ter kabelske televizije ATM Kranjska Gora. Samo še pet pet dni, do vključno torka, 30. septembra, traja izbor GORENJKE/GORE-NJCA za mesec AVGUST 1997. Radijski poslušalci lahko glasujete vsak petek neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorjem Petjem KOGOVŠKOM; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatorko Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana P1VK ali Jože JOŽE BURNIK BRUS. Televizijski glasovanji: vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure SINK; na kranjskogors-ko-jeseniški televiziji ATM Kranjska Gora, ki jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu", lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno kadarkoli v posameznem glasovalnem mesecu, pa je z dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi pri znamkah. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstra-na, Jesenice, Kranjska Gora, Prejšnji obrambni minister, občan mestne občine Kranj in krajan Spodnje Besnice Jelko Kacin, zdaj poslanec v državnem zboru, ima tudi odgovorno zadolžitev šefa odbora za zunanje zadeve. V času, ko je po Sloveniji razsajala znamenita disketa "Hobotnica", je bil Jelko deležen posebne časti, saj je bil med redkimi izbranci z Gorenjske, ki so bili omenjeni v Hobotnici. Čeprav je afera "Hobotnica" poniknila, se je v I času delovnega dopusta Jelko , Kacin iz preventivnih razlogov ''" taktično usposabljal v obvladovanju hobotnice. Zelo uspešno, kajti tale, s katero ga je slikal FotoEJGA, je končala v loncu in zatem - v okusni solati. Pojutrišnjem, v nedeljo, 28. septembra, ob 19, uri v Festivalni dvorani ZVEZDE NA BLEDU Marta Zore; Helena Blagne - Zaman, Irena Vrčkovnik; M4M; Gimme 5; Alenka Godec; Jan Plestenjak; Braco Koren; Nace Junker in Manca Urbane, "Prvi glas Gorenjske '96" (po izboru strokovne žirije) - na klavir jo bo spremljal Mojmir Sepe. Izkupiček prireditve je namenjen Gorenjski in mladim glasbenim talentom. radio triglav Organizator: fjjj/Qg Pokrovitelji: ROTABY CLUB BLED, OBČINI (mmmmm glas Po tretjem krogu septembrskega glasovanja za GORENJ-KO/GORENJCA MESECA AVGUSTA ima MATEJA BAJT 264 glasov - 45 iz prvega. 86 iz drugega in 133 u tretjega glasovalnega tedna; JOŽE BURNIK ima 305 Vaših glasov - 32 iz prvega, 125 iz drugega in 148 iz tretjego glasovalnega kroga! Glasbenico in glasbenika - s področju resne glasbe in z narodnozabavne "scene" - smo toktd predlagali v naši skupno časopisno-radijsko-televizijM? glasovanje za GORENJKO/GORENJCA MESECA «* po pričakovanju je rezultat glasovanja zelo izenačen. D°. konca septembra je še pet dni, danes je zadnji glasovala petek za štiri radijska ter eno televizijsko glasovanje; gledalci ATM Kranjska Gora zadnjič glasujete v torek, w je tudi nepreklicno zadnji dan, da oddate Vaš glas za Matejo ali za Jožeta na dopisnici. Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Me-ridian Jesenice in Veronika Kamnik. Pravilo: vse Vaše glasove, ki jih boste oddali pri njih vsak teden do vključno srede, bomo seveda pravočasno prejeli in upoštevali pri vmesnem tedenskem glasovalnem rezultatu. Glasove namreč preštevamo - in objavljamo začasne rezultate - vsak teden. Za GORENJKO/GORENJCA meseca AVGUSTA 1997 sta predlagana: V MATEJA BAJT, glasbenica, doma iz Zapuž, z diplomo dunajske glasbene akademije 21 JOŽE BURNIK, glasbenik, rojen Jeseničan, doma v Zmincu Po tretjem septembrskem gla- sovalnem krogu smo z %rt bom spetrazdelili de$e nagrad. Vrednostne bone P tisoč tolarjev prejmejo: ' Vesna Filipaj, Hruška Hruška; 2. Sašo Černe, Mg trova 6, Radovljica; 3. 1"» Taler, Sp. Gorje 204, M Gorje; 4. Miro Peršin, Soj" Ijeva 20, Mengeš in 5. A|fl" Bečič, Groharjevo nas. ' Škofja Loka; Glasove J? klamne majice po pošti p°v. jamo naslednji peteri izžrebanih: 1. Anja PosusJ Hruška 41, Hrušica; 2. MaJe ja Čejvanovič, Zg. Otok *J Radovljica; 3. Iztok Pe*** Selo pri Bledu 55, Bled; • Marija Zupan, Partizan«*, 26, Bled in Iztok Kav«>fi Retljeva 15, Kranj*. , Čestitam^ G . G. Neposreden prenos luninega mrka Prejšnji torek zvečer nas je narava obilno obdarila: bilo je jasno vr in na zadnji torek v letošnjem koledarskem poletju se je 0 videlo zadnji popolni lunin mrk v tem tisočletju. Tja do leta 2000^ nebesnega pojava ne bomo več videli, pa še za leto 2000 je vPr^-^\ ali bo na dan luninega mrka spet tako lepo vreme, kot je bilo Prei ^ torkov večer. Ob krutem dejstvu, da je v deželi na sončni strani ^ P ^ Karavank že vsako stvar treba mastno plačati, od npr. ta ^ bohinjske gozdne ceste do obrabnine za knjige v vsaki 8°re hi brezplačni osnovni ali srednji šoli, je letošnji popolni lunin mrk ^,,0i\ tudi zadnji, ki smo ga še lahko gledali brezplačno. Če bo natnret ^ zaračunavanjem vsega mogočega tako naprej, si bo leta 2000 nadebudnež (velika verjetnost je, da bo gorenjskega rodu!) izm^1 takso za gledanje luninega mrka ... "Če sonce ige, PotetnJf, vroče - in če je vroče, vs-odžejati se hoče" - te Km ljubljene, skoraj ponarcw verze iz televizijske rej^ iz časov doypack sa^'uk ora,t)0 FotoEJGA sliki, nastali L sokov, bi lahko uporal te blagoslovu cerkve na„fji hovcu pri Medvodah, j j Škof je lahko Žejen," je m-.t škof Alojzij Uran, ko#± po zaključku blagog odžejal kar pri btizj'J u hidrantu. Slika j* ie ji prijeten spomin na vr ^ gorenjske poletne ftl.^ ne pomeni, da na l*nu nimajo kozarcev! " TA KRATKE GORENJSKE" Občinski tajniki vseh dežel, združite se. Natanko danes, v petek, 26. septembra, bo občina Bob^J gostitelj ustanovnega občnega zbora Združenja *aiJ5i47. slovenskih občin, s kratico ZTSO. Kar 88 občin - od ^ kolikor jih po sedaj veljavni lokalno samoupravni ure o*, že ustanovljenih - se je že opredelilo za ustanov stanovskega tajniškega združenja, zelo verjetno pa sr nv ma ne bo nobene občine, katere tajnik ne bi bil v^a?|_f J« ZTSO. In tudi tajniki novih občin, ki jih bo Državni fl*" ustanovil, se bodo z veseljem včlanili v ZTSO. ^ V svinčenih časih organiziranosti občin smo v SRS p°zflJl Skupnost slovenskih občin, SSO; na regijski raV£'toj0 Skupnost gorenjskih občin, SGO. V letih njunega ot*^ sta obe skupnosti, zlasti SSO, postali precejšen P°.ra,v io| proračunskih sredstev, kajti - za plače profesionalca ^ji druge stroške poslovanja v takih nekdanjih nadobčin tj skupnostih - so občine ustanoviteljice morale nakaz znantne proračunske dvanajstine. ■ j}\ Verjamemo, da v novih demokratičnih časih ia.-s$ proračunsko porabniških nadobČinskih organizaciji) Verjamemo, da v porabniških nadobČinskih org oblik ne bodo več financirali iz občinskih proi žakljev. Kdor misli drugače, ga je lahko sram: i M B X k- PONEDELJEK, 29. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 £•30 Vremenska panorama M6 Včeraj, danes, jutri »•50 Videoring ]0.20 Zmenki, ameriška nanizanka 5MB Ciklus filmov Cassavatesa: Neuravnovešena ženska, ameriški film 2-30 Utrip '2-45 Zrcalo tedna 3.00 Poročila ]3.05 Hugo, TV igrica, ponovitev l:,3s Ljudje in zemlja '5.05 Očetje in sinovi, ponovitev 5.50 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja J-00 Obzornik JmO Otroški program ;-10 Radovedni Taček: Lok ''■30 Pouka je konec, nizozemska "adaljevanka 17.45 Mejniki, nemška J°kumentarna serija b'2° Po Sloveniji IBM kin9°- TV '9rica '*05 Risanka 10 1e V'aa'>^o n \* jebanje 3x3 :?-30 Dnevnik < jJ Dnevnik, vreme ^•05 Dosje; Primorski Feniks, dokumentarna oddaja f,'-°0 Homo turisticus, oddaja o tur- g-20Osmi dan g-OO Odmevi, vreme *f-45 Hudsonova ulica, ameriška na- r3-05 Drugstore Cowboy, ameriški ft^ni film; Matt Dillon, Kelly Linch M* psmi dan ll15 Videoring TVS 2 ?° Euronevvs 11.40 Na potep po ""Mladinskega programa 12.45 Zoom, ponovitev 13.55 Okolje in mi: Pragozd, ^novitev 14.25 Šport v nedeljo, ^novitev 15.10 Naša pesem: Ženski XS2rnl zbor Iskra iz Bovca, ponovitev w'45 Obzorja duha 16.15 Koncert s'°ner akademie, ponovitev 16.50 n^ern smrtnih grehov, avstralska 'anizanka 17.40 Pacific Drive, av-'r*ska nadaljevanka 18.05 Lovejov, "ngleška nanizanka 19.00 Recept za '«ravo življenje 19.30 Simpsoonovi, periska nanizanka 20.00 Banan ni, pleska nadaljevanka 20.55 Kri na J^egu, vojna v Rusiji, ameriška dokumentarna serija 21.45 Pomp 22.45 °rane Rončel izza odra 0.15 Recept i* zdravo življenje, ponovitev 'v Slovenija si pridržuje pravico do fremembe programa. KANALA Jjp Video strani 9.40 Mačke z groma, Jjna serija 10.05 Srečni časi, pono-t)f!v 10.30 Dobri časi, slabi časi 11.00 »C! in leP'' ponovitev 11.25 Oprah Vdn jPor>ovitev 12.10 TV prodaja 134n -,Parinyjeve zvezde, ponovitev 15(to k Prodaja 14.10 Novo življenje 1530ai Dpet Shovv, lutkovna serija ^rib ' "anizanka 15.55 Srečni časi, viCanka 16.20 Rajska obala, ponovit'°-5n Drzni in lepi, ponovitev l8.os Rpran Show: Sandra Bullock l8-3s Sruž'nske vezi, nadaljevanka 1&'.0o družinske zadeve, nanizanka l9*3rj Pn'nc z Bel Aira, nanizanka v9nka o ri ćasi- slabi casi- nadalie-°arvni T0,00 Prikriti junaki, ameriški sam - "m; Andie MacDovvell 21.40 Nuinj *v°j mojster, nanizanka 22.05 Pr'meri, nanizanka 22.55 Fawlty ianka n 5anizanka 23,30 Lovec- nani" tsv i ji-*0 Dannvjeve zvezde, ponovi-- •«« TV prodaja ;N kniK0^3'3 815 tv sn°p 10-00 >P 1* L1300 TV prodaja 13.15 TV NLi'P0 Vide kolaž 15.30 TV Na a 5P° Video kolaž 16.30 TV *di kraiiM5 Video kolaž 17.30 Zak-ot * Salomona, risanka 18.30 Naja °!ka nadaljevanka 18.50 TV fe*»VmP2 Videostrani 19.30 Ri-«?21 vi'TrOo Prvem svitu, ameriški ^ Pro'dT VlJ?eo kolaž, ponovitev 22.30 aaJa 23.00 TV shop predstavlja HTV 2 14.40 TV koledar 14.20 Resnični divji zahod, ponovitev 15.10 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 16.25 Karel Veiki, francoska nadaljevanka 17.30 Acapulco - S telesom in dušo, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Besede, besede, besede 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.55 Nizozemska arhitektura, ponovitev 21.30 Na prvi strani, ameriška humoristična nanizanka 22.20 To je življenje, dokumentani film 23.10 Melodije hrvapkega juga, ponovitev S9 ^MT\/°-Ju1^ Ponovitev 14.40 Otroški pro-* 'Hm '?r °° Tarap, poljudnoznanstve-rVaniie hi R'sanka 17.10 Vetrovi 3r^cilaN?^r\umentarna oddaja 17.40 1ftta 19 in^,0balna straža 18.35 Kolo fiihl30 Dn«i Vlaska spominska knjiga 21.45^ 20-15 Odtujitev, hrvaški ft*'*0 Oni, S0' TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslo^8 stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. UREJA: Vilma Stanovnik Dve gorenjski nogometni moštvi v pokalnem tekmovanju KRANJČANI IN LEŠCANI IZPADLI Velenjski Rudar je v Kranju s precej sreče premagal Triglav Tele TV z 1: 0, gol je dosegel Kad, Mura pa je v Lescah po pričakovanju zlahka opravila z domačini. Kranj, 26. septembra - Kranjska tekma med velenjs-torn. Rudarjem, prvoligašem, ki le prišel v Kranj v popolni Postavi, in domačin Triglav Jele TV bi se lahko končala drugače. Če bi Kranjčani v ZaČetku tekme izkoristili zrele Priložnosti, predvsem Bogati -n°v in Tiganj, bi Velenjčanom trda predla. Tako pa so iz edine resne priložnosti zabili gol in Zrriagali. V 22. minuti je Javor-nik močno streljal. Domači Jttar Lalič je žogo odbil, d°mača obramba je "pozabila" na samega Rada, ki je žogo *Jahka z bližine poslal v mrežo. l£kma je bila večji del izenače-na> le na trenutke so imeli 8°stje premoč. Sicer pa je bilo na tekmi kar nekaj lepih strelov na vrata. V kranjskem moštvu zaradi Poraza niso bili pretirano razo-Carani. Na tihem so računali na Presenečenje, vendar so se sprijaznili z dejstvom, da je Kudar favorit. Misli kranjskih n°gometašev so že pri nedeljski P^enstveni tekmi s Šentjurjem. V poštev prihaja namreč samo zmaga. Za Triglav TeleTV so igrali Lalič, Ahčin, Alibabič, Pavlic, Krupič (Pokorn), Egart, Jožef, Radosavljevič (Dejan Markelj), Tiganj, Zupančič (Peric) in Bogatinov. Kapetan domačih Pavlic je dobil rumeni karton. Mura zmagala v Lescah V Lescah je bila pokalna tekma med Lescami in prvoligašem Muro. Izid je bil pričakovan, saj je bila Mura absoluten favorit in je zmagala s 6 : 0. Zadetke za goste so dosegli Škaper, Baranja, Gutalj in Šahmanovič. Domači bi zaslužili vsaj častni zadetek. Na ostalih pokalnih tekmah so bili izidi večinoma pričakovani. Zanimivo je bilo v Celju, kjer je Publikum izločil HIT Gorico. Od drugoligašev se je v četrtfinale uvrstil le novomeški Elan, ki je premagal, z golom Grudna, ki je nekdaj igral v Naklem, izločil Potrošnika iz Beltincev. • J.Košnjek p0RAZ RADOVLJICE Jesenice - V 3. krogu kvalifikacij pokalnega prvenstva KZS so pe košarkarji Gradbinca iz Radovljice pomerili z ekipo Krškega. r°.res fenomenalnem začetku (14. minuta 32:13) "gradbincev" je 5 izgledalo, da so prvoligaši na kolenih. A gostje so do polčasa Seli priključek (34:27) in v 35. minuti tudi prvič povedli. S tekme v Kranju. Javornik (8) obkrožen z igralci Triglava: Lalič, Ahcin, Pavlic in Egart (na tleh). - Foto: G. Sinik VESLANJE Veslaška atrakcija na Ljubljanici TEKMA OSMERICE NAJBOLJŠIH Kranj, 26. septembra - Jutri ob 11. uri bo pri Prulskem mostu v Ljubljani start zanimive veslaške prireditve na Ljubljanici. Iztok Čop je pod pokroviteljstvom glavnih sponzorjev Banke Koper in Petrola povabil na atraktivno tekmo na 200 metrov dolgi progi odlične veslače, predvsem skifiste, ki so bili najboljši na svetovnem prvenstvu in v svetovnem pokalu. Prišli bodo Ibrahim Ali, Frederik Beken, Waclav Chalupa, Giovanni Calabreze, Alisio Sartori, Jurij Jansen in Horst Nussbaumer. Namen prireditve je popularizirati veslanje, enega od najuspešnejših slovenskih športov. • J.K. Jadovljičani so Krčanom pet minut pred koncem tekme zopet \T\ 4 PttTlJFTllTVF {sli za devet točk (63:54) in ko so vsi mislili, da so gostje že na ▼ t\DM.lJtA.) I lVll\lJl/l M. T U • za devet točk (63:54) in ko so vsi mislili, da so gostje že na plenih, se je športna sreča nasmehnila gostom, ki so na koncu Jiagali kar za osem točk razlike (65:73). Že jutri (sobota) Jadovljičane čaka 1. krog v 1. B SKL, saj se bodo v hali Tivoli ^merili z ekipo Union Olimpijo mladimi. Tekma bo ob 16.30 uri. j. Strelci za Gradbinec Radovljico: Valentar 18, Tadič 17, Šmid 12, Ulr>ahen 6, Lotrič 4, Stojnšek 4, Kovač 2 in Koman 2. • G. Lavrenčak BALINANJE TRATA PRED ZMAGO ij.\ranj, 26. septembra - Gorenjskim moštvom v balinarskih §ff zelo dobro kaže. V super ligi je Trata M.C. Sara premagala irn Eur°servis s 16 : 8. Ločani vodijo s 40 točkami, Polje jih . ?aT26, Terminali pa 24. V prvi ligi so Huje premagale Hrast s 17 • '. Jgop--- r7_ li..:. ..'j:i__ić *«xi.-._: \r enice pa Jadrana. Jesenice in Huje vodita s 36 točkami. V so igrali Fužine : Radovljica Alpetour 8 : 8, ica : Primskovo 5 : 11, Bistrica : Svoboda 12 : 4, Zarja : 37 p, j.10 in Center : Megrad 15 :1. Na prvih mestih so Bistrica ^T'ešivica 35 in Primskovo 26. ^08° v°tedna Dodo v državmh balinarskih ligah odigrali zadnji NeT SUper ligi bo Trata l'utri g°stovala pri Slogi v Ljubljani, v 1. ijejJ° ob 10. uri pa bo Trata igrala doma s Planine Topolcem. V Ifj Mri odo jutrišnji zanimiv par Jesenice : Huje na Jesenicah ob Gorjf1' \ nedeli° ob 10- uri Pa bo v Kranju dvoboj Huje : SGP jutri L eseničani Pa gostujejo v Postojni. V II. ligi vzhod bodo ^rirnsS 10- uri Center : Fužine, Tržič : Bistrica in OVo : Radovljica Alpetour, v nedeljo oa Fužine : SstrS?V?». Radovljica Alpetour : Svoboda, Plešlvica : Trži* ta : Megrad in Zarja : Center, •> J.Košnjek ^STRIŠKA DVOJICA PRVA 0rganJca..pri Tržiču - Na baliniščih v Bistrici in v Tržiču je bilo v Prvenst?ClJ1 BK Bistrica finalno tekmovanje dečkov za državno *v°jica R-V dvoJicah- Med 14 nastopajočimi pari je bila najboljša et*ala .vtrice H v postavi: Miha Dulc, Domen Kristan in Denis Prernapfi ' ^ je v zelo razburljivem določilnem srečanju *a treti Vrstnike iz Alpetoura Radovljica z 11:10, v srečanju [tasta ?Jvesto Je ljubljanska Sloga druga ekipa bila boljša od u'ca • i!''^' ^a naJboljšega igralca so izbrali domačine Miho * N. Antonič GORSKI TEK s^MASTI NA KALIŠČE PreHj Jut" Pred osnovno šolo Matija Valjavca v °r8aru7 ^* septembra • Klub trmastih iz Preddvora °Sr»ovnor« JiUt"' sepiembra, s startom ob 10. uri pred blišče ir-i? ¥atiia Valjavca v Preddvoru 6. gorski tek na l0rskih H,'l° *stocasno tudi 4. tekma za pokal Slovenije v r°8a rJf " m državno prvenstvo za mladinke in člane. ^alif^-P0. Potekala po dobro označeni planinski poti na metrov d 83 bo 6750 metrov. višinska razlika pa bo 1060 PocJejj" ^a5Slasitev rezultatov bo v koči na Kališču, Sta«J- '*"* d^hT"- razglasitev rezunaiov ou v koci na &lj-ene Pa bodo tudi številne praktične* narod* stanmna Je 1000 tolarjev, prijave pa bodo sprejemali na oDrnu med 8.30 in 9.45. Do 9.45 bo treba oddati nujno p em° za orevoz na vrh. • J.K. Zaključni turnir gorenjske teniške lige - Jutri, 27. septembra ob 9. uri se bo na teniških igriščih Hotela Bor v Preddvoru začel zaključni teniški turnir gorenjske teniške lige 1997. Turnir bo potekal v dveh kategorijah: moški do 35 let (Red Buli Cup 1997) in moški nad 35 let (NES tenis Cup 1997). Nagradni sklad znaša 150.000 tolarjev (praktične nagrade). Turnir šteje tudi za uvrstitev na lestvici rekreativnih turnirjev v seriji Red Buli in Nes Cup. • J.K. Tek in pohod za krof - Športno društvo Krašnja pri Lukovici organizira v nedeljo, 5. oktobra, 4. pohod in 12. tek za krof. Glavni pokrovitelj je Gostinsko podjetje Trojane, sopokrovitelja pa sta občina Lukovica in Športna zveza Domžale. Pohodniki bodo prehodili skoraj 10 kilometrov dolgo progo, tekači pa bodo v mlajših kategorijah pretekli 2000 metrdv, v starejših pa 8500 metrov. • J.K. Nogometni spored • V nedeljo bo v Kranju spet zanimiva nogometna tekma. Vodilno moštvo druge lige Triglav Tele Tv bo ob 15.30 igralo doma s Šentjurjem. Z zmago bodo Kranjčani še naprej na vrhu. V Kopru pa bo derbi lige med Koprom in Železničarjem iz Maribora, ki sta drugo in tretje moštvo na lestvici. V soboto bo redno kolo tudi v mladinski in kadetski ligi. Kranjski ekipi Triglava Megamilka bosta igrali redno kolo v sredo, I. oktobra. Sedaj odhajajo na Rožancev turnir v Ljubljano. V tretji ligi zahod bo Komenda jutri gostovala v Piranu pri Familv Shopu, Casino Bled pa bo jutri ob 16.30 doma igral z Biljami. Naklo Triglav odhaja v nedeljo na gostovanje k Taborju Sežana. V drugi mladinski in kadetski ligi bo jutri v Naklem ob 14.15 in 16.30 tekma med Naklo Zarico in Flok Komendo, Sava Šenčur pa bo gostovala pri Kolpi. • J.K. Tenis in rolanje v Podbrezjah - V okviru Meseca športa bosta v Podbrezjah dve zanimivi prireditvi. Jutri ob 9. uri se bo začel teniški turnir v dvorani Sašo, v nedeljo ob 10. uri pa bo na progi Podtabor - Srednja vas tekmovanje z rolerji. • J.K. Rokometni spored - V II. državni ligi moški zahod bo Alp les Pohištvo igral doma s Krasem. Dupljanci odhajajo jutri na fostovanje v Hrvatine, jutri ob 18.30 pa bo derbi med Domom labnico in Jezerskim. V II. državni ligi ženske bo Sava Kranj prosta, Škofja Loka pa bo igrala jutri ob 16.30 z Novim mestom. V državni ligi mladink bo Sava Kranj gostovala v Mariboru, Planina Kranj pa v Izoli. Kadeti bodo v skupini center igrali Alples : Škofja Loka, Chio Besnica : Duplje in Preddvor : Radovljica. • J.K. Košarkarski spored - V LB košarkarski ligi bo Radovljica jutri ob 16.30 igrala v hali Tivoli z Union Olimpijo mladi, v Kranju na Planini pa bo ob 20. uri derbi med Triglavom in Loka Kavo. Odeja Marmor pa bo v prvi ženski ligi igrala s Pomurjem. • J.K. Gorenjske nogometne lige - Nadaljevala se bo gorenjska nogometna liga. Kadeti bodo igrali jutri ob 10. uri, mlajši dečki ob 14.30 uri (Naklo : Britof ob 10. uri, Jesenice : Tržič ob 12. uri), člani pa jutn ob 16.30 uri. Datum tekme Železniki : Sava bo sporočen naknadno. Starejši dečki bodo igrali v nedeljo ob 10. uri, prav tako pa tudi mladinci. Mlajši dečki bodo igrali 2. oktobra ob 16.30, člani pa v sredo, 1. oktobra, ob 16.30. • J.K. Kegljaški spored v Kranju - V soboto, 27. septembra 1997, bo na kegljišču kranjskega Triglava potekalo tekmovanje I. državne lige, kjer bo ob 13.00 uri ženska eipa Triglava imele v gosteh ekipo Balmico iz Slovenj Gradca, moška ekipa ISKRAEMECO, pa se oo ob 16. uri srečala z novincem lige, to je ELEKTRARNO DRAVOGRAD. Dopoldne ob 9.00 uri pa bo srečanje ekip III. državne lige, kjer se bo moška ekipa Triglava pomerila z ekipo iz Pivke. Obetajo se zanimivi dvoboji, zato ljubitelji kegljanja vabljeni. V nedeljo spust s Starega Gradu • ŠD Calcit Ročk Shox prireja v nedeljo, 28. septembra, 1. spust z.gorskimi kolesi s Starega Gradu, ki kot zadnja, sedma tekma velja za slovenski pokal v spustu. Start 1800 m dolge, tehnično zahtevne proge je na Starem Gradu nad Kamnikom, cilj pa 200 m nižje v bližini gostišča pod Skalo, nasproti kamniškega bazena. Začetek prve vožnje bo ob II. 00, druge pa ob 13.30. V soboto bo ob 14.00 uri obvezni uradni trening za vse tekmovalce. Za vse ostale informacije vam je na voljo Sandi Srdar po tel. (061) 817-641 ali 832-312. • M. Močnik TENIS REKORD TOMAŽA MENCINGERJA Mencingerje s 44 nasprotniki igral neprekinjeno 24 ur, med drugim tudi z Barbaro Mulej. Škofja Loka, 26. septembra - Pretekli teden, med četrtkom ob 19. uri in petkom do 19. ure je na teniških igriščih A Cluba Arnol v Pevnem pri Škofji Loki potekal 24-urni teniški maraton. Tomaž Mencinger, eden najboljših rekreativnih igralcev tenisa na Gorenjskem in instruktor v Arnolovi teniški šoli je pred odhodom k vojakom in v počastitev 100. obletnice igranja tenisa v Sloveniji povabil na maraton znane slovenske tenisačice in tenisače, ki so se menjavali vsake pol ure. Prva Tomaževa nasprotnica je bila Barbara Mulej, zadnji pa dr. Aleš Filipčič. Tomaž je zdržal. Po 24 urah igre in po 15 do 18.000 udarci ga je bolela roka, vendar je Filipčiču še vseeno zabil asa. Proti njemu je igralo skupno 44 igralcev. Dosežen je bil rekord, ki mu ni para in je vreden spoštovanja. Na sliki: Tomaž Mencinger med igro. • J. Košnjek MALI NOGOMET DOMEL BRANI GORENJSKO ČAST Kranj, 26. septembra - V petek, 26. septembra, in soboto, 27. septembra 1997, se bo s tekmami prvega kola začelo 3. državno ligaško tekmovanje v malem (dvoranskem) nogometu. Edini član, ki predstavlja gorenjski mali nogomet v elitni ligi, je po lanskoletnem izpadu Marmorja iz Škofje Loke Domel iz Železnikov. Fantje iz Selške doline, ki jih skoraj vsa mal-onogometna javnost vsako leto prišteva v najožji izbor za izpad, preseneča. Spomnimo se lanskega sijajnega starta, ko so bili Domelovci do zadnjih treh kol jesenskega dela na vrhu razpredelnice ali tik pod njim. Marsikaj so se iz teh izkušenj naučili fantje iz Železnikov za letošnjo sezono. Vodja kluba Rafko Kavčič poudarja, da je že lanska sezona pokazala, da v ligi vsakdo lahko vsakogar premaga in da favorita za letošnje prevenstvo ni. Ob vprašanjih, kam meri njegov ekipa ima vedno na dlani odgovor, da je cilj obstanek v ligi, mesta višje pa so uspeh, ki njegovim fantom kljub velikanskim finančnim težavam in neigranjem v Železnikih (Domel bo tudi letos vse ligaške in pokalne tekme odigral na Podnu v Škofji Loki) dajejo dodaten stimulans. V letošnji sezoni bodo barve Domela branili Primož Habjan, Gašper Benedik, Simon Mohorič, Andrej Frelih, Branko Kavčič, Marjan Kavčič, Zdenko Soklič, ki opravlja tudi trnersko funkcijo. Igor Prezelj, Boris Šmid, Raul Ferreira da Cruz, Marjan Ulbi, Albin Bratun, Špendi Idriz, Roman Ivanuša in Matej Habjan. Vodja ekipe je neutrudni Rafko Kavčič, predsednik kluba pa Janez Koblar. Ekipa je v primerjavi s prejšnjo sezono izgubila Čenčiča in Steleta, iz Naklega pa se je vrnil Roman Ivanuša. Ob domačih asih s pomočjo Bratuna, Ferreire in Ivanuše se na Podnu obetajo lepe predstave. Žreb je bil Domelu naklonjen tako, da v prvih dveh krogih igrajo doma in sicer v petek, 26. septembra 1997, ob 20.45 tekmo prvega kroga proti Vuku EIRogiču iz Ljubljane, v drugem krogu 3. oktobra 1997 ob 20.45 pa gostijo izredno močno ekipo Interier Meteorplast iz Ljutomera (združitev najboljšega, kar Prleki za Slovenijo v malem nogometu imajo). Zmagi v prvih dveh krogih in podpora širšega občinstva bi Domelu pred prvim gostovanjem v Sevnici v sredini oktobra odprli možnosti, da se brezskrbno in enakovredno kosa z ostalimi konkurenti. * Pavel Škrjanec MEDNARODNE GALOPSKE DIRKE - Pod pokroviteljstvom županov občin Mengeš, Domžale in Kamnik je Rhodo-dendron center, d.o.o., s trgovino Jurček v Domžalah organiziral minuli teden prve mednarodne galopske dirke. Na Mengeškem polju si je prve tovrstne mednarodne konjske dirke pri nas, ki jih poznavalci in strokovnjaki imenujejo tudi konjske dirke formule I, ogledalo veliko obiskovalcev. Posebnost dirke je bil tudi western stil jahanja okoli sodov. • A. Ž. HTP HOTEL JELOVICA BLED po BLED, CESTA SVOBODE 5 Na podlagi sklepa pristojnega organa razpisuje imenovanje DIREKTORJA HOTELA Pogoji za imenovanje direktorja so: - visoka ali višja šolska izobrazba - najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del v gostinstvu in turizmu - sposobnost organiziranja in vodenja - znanje dveh tujih jezikov - ni reelekcija Mandatna doba imenovanja je 4 leta. Kandidati morajo ob prijavi predložiti še program dela za mandatno obdobje. Pred oddajo vlog je zaželen razgovor v podjetju. Kandidati naj prijavo, dokaze o izpolnjevanju pogojev in program pošljejo na naslov HTP HOTEL JELOVICA BLED p.o. BLED, C. SVOBODE 5 s pripisom "IMENOVANJE DIREKTORJA" do vključno 4. 10. 1997. NESREČE V petek in soboto kar štiri nesreče s pobegi Ubežnik pri Bledu izsleden Kranj, 26. septembra • Na gorenjskih cestah se vsako leto zgodi nekaj sto prometnih nesreč, večinoma "le" z materialno škodo, po katerih povzročitelji preprosto odpeljejo naprej. Zadnjo soboto in nedeljo so oškodovanci prijavili kar štiri takšne trke, policistom pa je doslej uspelo izslediti le povzročitelja nesreče pri Bledu. Dva trka sta bila v petek, 19. septembra. Prvi se je zgodil ob 12.40 na magistralki pri Lescah, v bližini odcepa za Bled. Z nepoznanega tovornega vozila starejšega letnika, zelene ali modre barve, ki je na kesonu prevažal manjši bager ali rovokopač, je padla iverna plošča, in to ravno na nasproti vozeči osebni avto passat ljubljanske registracije, ki ga je vozil 34-letni Gorazd B. z Jesenic. Le-ta je ustavil, tovornjakar pa ne, po vsej verjetnosti nezgode niti opazil ni. Peljal je naprej proti Ljubljani. Druga petkova nesreča s pobegom, že raziskana, je bila ob 15.55 na regionalki pri odcepu za golf na Bledu. 23-letni Aleš Č. je vozil avtobus Integrala Jesenice od Bleda proti Lescam. V ovinku je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila bele barve fiat tempra karavan, verjetno ljubljanske registracije, ki je zapeljal prek sredinske črte in oplazil avtobus. Poškodovano mora imeti levo plat, bočno ogledalo ter prvi in zadnji odbijač. Dve podobni nesreči sta bili tudi v soboto. Voznica rdeče škode favorit avstrijske registracije K 22941 je ob 11.35 vozila po avtomobilski cesti od Vrbe proti Hrušici. Dohitela je Dragutina G., hrvaškega državljana, ga prehitela, pri odcepu za Lipce pa nenadoma zavila predenj. Dragutin G. je kljub zaviranju trčil v zadek škode. Oba voznika sta počakala, nato pa je voznica odpeljala naprej. Oškodovanec je nezgodo prijavil na mejnem prehodu Karavanke. Ob 23.25 je bilo tesno srečanje na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Neznani voznik večjega osebnega avtomobila, bržkone rdeče barve, je vozil Droti Petrolovemu križišču. V ostrem desnem ovinku pri Šeširju je zavil na nasprotni pas, po katerem je takrat pripeljal nasproti Boris O. iz Zerjavke. Voznika sta trčila s prednjima deloma avtomobilov, nakar je neznani povzročitelj "potegnil". Prometni policisti prosijo povzročitelje nesreč, morebitne priče ali popravljalce poškodovanih vozil, naj se oglasijo na št. 113. Prehitro v ovinek Pšenična Polica - V sredo, 24. septembra, ob pol dveh zjutraj je 24-letni Primož M. iz Cerkelj z osebnim avtom honda vozil od Zaloga proti domu. V desnem ovinku je očitno zaradi prevelike hitrosti zapeljal prek sredinske črte na levo stran, avto je zdrsel s ceste m bočno, z levim prednjim delom, trčil v drevo. V nesreči sta bila huje ranjena voznik in 22-letna sopotnica Tanja G. Kolesarja sta se zapletla Jereka - Istega dne okrog pol petih popoldne pa se je na bohinjski cesti med Jereko in Bitnjami v t.i. Koritih zgodila {)recej nenavadna prometna nesreča. Državljana ZDA, 45-etna Lynn Catherine M. in 48-letni Jay Edvvard L., sta kolesarila v skupini štiridesetih kolesarjev. Ko sta vozila drug ob drugem, sta se s pedali zapletla in padla. Reševalci so odpeljali oba huje ranjena. • H. J. Nezgoda v Acroniju Elektrikarju zgorela delovna obleka 27-letnemu B. Z. z Jesenic je ogenj opekel levo roko Jesenice - Prejšnji petek ob 22.55 so dežurni policisti v operativno komunikacijskem centru UNZ Kranj zvedeli za delovno nezgodo v jeseniškem Acroniju. Med delom v nočni izmeni je prišlo do okvare v električni omarici. Elektrikar B. Z. se je s preizkuševalcem toka dotaknil kovinske cevi v omarici. Povzročil je kra- tek stik in prišlo je do vžiga. Vnela se je njegova delovna obleka, ki je v trenutku pogorela, ogenj pa je B. Z. ožgal po levi roki, s katero si je zavaroval obraz. Omarica je uničena, škodo cenijo na okrogli milijon tolarjev, v obratu Jeklarna II pa do 1.15 zjutraj tudi ni bilo električne energije. • H. J. Noč jih je prehitela v gorah Mojstranški in kamniški reševalci so iskali planince, ki jih je na poti v dolino prehitela noč. Kamniški reševalci so v noči s torka na sredo iskali 65-letnega Vitala K. in 54-letnega Marjana R, ki sta se iz Cojzove koče na Kokrškem sedlu kljub oskrbniko-vemu odsvetovanju odpravila na Korošico. Šla sta skozi Repov kot pod Planjavo, vračala pa šele ob pol šestih proti Presedljaju oziroma Kamniški Bistrici, kjer sta imela avto. Noč brez svetilke ju je prisilila, da sta obstala in čakala. Reševalci so ju v sredo ob dveh zjutraj našli vsa prezebla. Podobno se je zgodilo tudi 48-letnemu Zvonetu Š., ki se je v torek okrog petih popoldne odpravil iz Triglavskega doma v Vrata do svojega avta. Namesto da bi se vrnil čez Prag, kot je zapisal, so ga mojstranški reševalci v sredo okrog poldneva opazili v srednjem delu Tominško\ j poti. Bil je obnemogel, do bolnišnice ga je prepeljal policijski helikopter. Še dva Gorenjca priprta v Nemčiji Trgovanje z mamili se ne obnese vedno Po neuradnih policijskih podatkih naj bi bila v Nemčiji zaradi preprodaje mamil priprta tudi B. N. iz Šenčurja in M. R. iz okolice Kranja. Uradnih obvestil prek zunanjega ministrstva ali Kranj, 26. septembra • "Izginotja" sorodniki v nobenem primeru niso prijavili, je povedal Boštjan Sladic iz urada kriminalistične službe, zato so podatki, s katerimi je postregel, le na pol uradni, zbrani v Kranju. Uradne podatke o priprtju bi UNZ Kranj morala dobiti iz Nemčije bodisi prek zunanjega ministrstva ali prek Interpola, kjer pa o tem menda ničesar ne vedo. B. N. iz Šenčurja naj bi bil nekje v Nemčiji priprt, skupaj s hrvaškim državljanom A. C., zaradi posesti sedmih kilogramov marihuane, in to že približno štiri mesece, kot so uspeli zvedeti kranjski kriminalisti z zbiranjem obvestil pri nas. Utonil v Kamniški Bistrici Kamnik • Med raftingom po Kamniški Bistrici je v ponedeljek proti večeru utonil 22-le t ni Sašo Dormk iz Radomelj. Na spust z mini raftom se je odpravil s prijateljem Matejem Golobom iz Mengša. Oba sta bila dobro opremljena in zavarovana. Saša je v tolmunu zgrabil vodni vrtinec, iz katerega ni mogel izplavati, zaradi deroče reke in strmih skalnih sten pa mu prijatelj, ki je bil pred njim že kakih deset metrov, tudi ni mogel pomagati. Reševalci so nesrečnega fanta potegnili iz vode mrtvega. on Škofjeloško cesto širijo Dela so se začela na "najlažjem" odseku mimo Seljakovega naselja. Kranj, 26. septembra - Že 1993. leta je kranjska občina sklenila trinajst pogodb z lastniki zemljišč ob Škofjeloški cesti v Strazišču, potrebnih za širitev in obnovo ceste. Večino {ireostalih zemljišč in objektov je odkupila v zadnjih dveh etih, sporazum pa bo potreben še s tremi lastniki. V krajevni skupnosti Stražišče si za obnovo ceste, ki naj bi bila razširjena s pločniki, prizadevajo že dve desetletji. Ne le, da je cestišče slabo - tako rekoč krpa na krpo - cesta je kljub svojemu lokalnemu značaju tudi dokaj prometna ter nevarna zlasti za pešce in kolesarje. Po optimističnih napovedih naj bi se širitve ceste lotili že lansko jesen na podlagi projekta iz oktobra 1988 in decembra 1995. Zdaj je investitorica, mestna občina Kranj, dela vendarle pognala. Gradnja bo etapna, začela se je na najmanj problematičnem delu ob Seljakovem naselju. • H. J. Cesta se udira, načrte pa še pripravljajo Senično, 25. septembra - Velik zemeljski usad med vasjo Senično in odcepom do naselij Spodnje in Zgornje Vetrno je utrgal velik del cestišča in zaščitne ograje. Nevarno mesto so sicer kranjski cestarji označili z zaščitno vrvico in s tablami omejili hitrost vožnje ter opozorili na delo na cesti, vendar že dolgo ni nikjer videti nobenega delavca. Kot smo izvedeli v družbi za državne ceste, za ta usad šele izdelujejo sanacijski projekt, dela pa načrtujejo v letu 1998. Tudi v nadaljevanju ceste R-322, ki vodi prek vasi Križe in Bistrice pri Tržiču proti Begunjam, bo še veliko popravil. Zaenkrat so preiskali teren med Bistrico in Brezjami pri Tržiču, do konca letošnjega leta pa naj bi bil pripravljen sanacijski projekt. Žal še ni znano, kdaj bo ministrstvo za promet vključilo popravila v plane in zagotovilo denar. Če že ni denarja za hitrejše popravilo ceste, pa bi morali večje usade nad brežinami - eden nastaja tudi nad naseljem Snakovo - vsaj bolje zavarovati z odbojnimi ograjami in svetlobno signalizacijo! • S. Saje Zaradi mamil pa sta bila 21. februarja letos prijeta M. R. iz okolice Kranja in D. R. z območja Ljubljane. Sporočilo Interpola Wiesbaden je datirano s 27. marcem. Pravi, da sta bila prijeta, ko naj bi prevzela pet kilogramov kokaina in dodaja, da je bil M. R. v Nemčiji obravnavan že 28. oktobra 1993 ■ ..:>r- -J . ■ ! ki zaradi prekrška o tujcih' Sporočilo nemškega Interp0' la torej obstaja, očitno pa !•» da mednarodne zveze v takiB primerih vedno ne tečejo tako, kot bi morale. Boštjan Sladic je še predal, da noben od dvojic« priprtih Gorenjcev ni avto-prevoznik. H. J« Škofja Loka, 25. septembra - Po več kot letu dni, ko je znamen Vahtnica, ena najstarejših stavb v tisočletni Škofji Loki, da se bo brez strehe in razpadajoča podrla na sam Mestni trg) je skoraj vso zimo na njej visel napis "SRAM ME J** > gradbeni stroji končno skoraj v celoti odstranili to srant,° s( Očitno je, da je zmagala namera lastnika - Alpetour Hotel, aa objekt povsem podre in nanovo sezida, čeprav je bil ob) razglašen za spomenik in je temu spomeniška služba naspf° vala. Ostal je le vhodni obok • Š. Ž. GLASOV KAŽIPOT p Koncrti Paradise Lost Ljubljana - V Festivalni dvorani bo v nedeljo, 28. oktobra, koncert skupine Paradise Lost. Predskupini bosta Sun-down in Uncle Meat. Jesenska turneja zbora Mihail I. Glinka Organizator Združenje prijateljev umetnosti Lumen obvešča, da bo imel zbor Mihael I. Glinka iz St. Petersburga septembra in oktobra koncerte: V Kranju v župnijski cerkvi sv. Kancijana bo koncert ob 20. uri 2. oktobra; v Tržiču bo koncert prav tako ob 20. uri v župnijski cerkvi 6. oktobra; v Ljubljani bodo v stolnici vsakič ob 20. uri koncerti: v torek, 30. septembra, in 7. oktobra. Predprodaja vstopnic za koncert v Kranju je v TD Kranj, Šk. Loka, Radovljica, Bled in uro pred koncertom, za tržiški koncert v TD Tržič in uro pred koncertom, v Ljubljani pa na blagajni Cankarjevega doma in uro pred koncertom. Prireditve 3 Srečanje s pesnikom Cundričem Jesenice - Delavska univerza Viktorja Stražišarja Jesenice vabi na srečanje s pesnikom in prozaistom, dramatikom in esejistom, etimologom in slikarjem Valentinom Cundričem. Prireditev bo v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri v Gledališkem klubu Gledališča Tone Čufar. Literarni večer sodi v okvir Tedna vseživljenjskega učenja pri DU Viktorja Stražišarja Jesenice. Dnevi vseživljenjskega učenja Tržič - V okviru prireditev ob tržiških dnevih vseživljenjskega učenja bo v ponedeljek, 29. septembra, od 9. do 18. ure dan odprtih vrat v Tržiškem muzeju, na Delavski univerzi In v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja. V torek, 30. septembra, ob 18. uri bo v prostorih Delavske univerze Pra^ff!U Študijskega krožka: Mestno jedro, v 3. oktobra, pa bodo v Tržiškem "** predstavili mesto Tržič. .:ng Tekmovanje gasilske tf,aa% Medvode - Jutri, v soboto,s® bpirničah uri pred Osnovno šolo v Zgornjih r,^ začelo gasilsko tekmovanje gasilne m Občine Medvode. Kasaški dvoboj z Nemci ^ Komenda - Konjeniški klub WJ | prireja v nedeljo, 28. septembra, °® .0 veliko konjeniško prireditev t JJSpi kasaškimi točkami. Posebnostjo^ prireditve bo prijateljski mednaroanya boj med amaterji - vozniki na g 3| dirkah DTC (Deutscher Traberspon u in Viersena in ekipo Komende. Ovčarska veselica Kri^ Krvavec - Ovčarska skupnost rvm planina na Krvavcu v sodelovanju s ^ tičnim društvom Cerklje prireja v ni ^ 28. septembra, pri Gostišču KriskaP* d veselo ovčarsko veselico. Ob p")6' A^j mači glasbi bodo na voljo ovčarske »r^ | lltete, organizirane bodo družabne s p bogatimi nagradami. Če bo vreme sia veselica prihodnjo nedeljo. Zvezde na Bledu Bled - Radio Triglav Jesenice v^ zabavnoglasbeni večer Zvezde na7a^' Nastopili bodo: Helena Blagne -Gimme 5, Alenka Godec, Nace ^ Braco Koren, M 4 M, Jan Plestenja*' f Vrčkovnik in Marta Zore. Prireditev, fffil v nedeljo, 29. septembra, ob 19-un flZfl# Festivalni dvorani na Bledu, bo P°;e^ Alenka Bole - Vrabec. Predprodaja^ nic: Turistično društvo Bled in m Radovljica. 90-letnica Lovske zveze Slovenije J Ljubljana - Ob 90-letnici Lovs*° J Slovenije bo jutri, v soboto, z »pKSI 20. uri v Gallusovi dvorani Caffl«K I doma svečana prireditev s kultum gramom. jJ Nadaljevanje na 40.» OSMRTNICA Sporočamo, da je za posledicami nesreče Pfl delu umrl naš sodelavec KLEMEN MORB Od njega se bomo poslovili danes, v petek septembra, ob 15. uri na pokopališču fla Blejski Dobravi. Delavci SŽ, d.d., ACRONI, d.o.o., Jesen Po avtocesti v Evropo JVIarfco Jenšterle, zunanji sodelavec Ko je premier dr. Janez Drnovšek °dprl avtocesto med Ar jo V(*sjo in Vranskim, je med Slovenci brez dvoma dobil "ove politične točke. Kajti, če ie na kateri točki mogoče doseči nacionalni konsenz, je to brez dvoma ravno slovens-*° ljubiteljstvo do avtomobilov in avtomobilizma. Zanimivo je, da so ravno v dneh, ko smo slavili nove Pocestne kilometre, javnosti Postregli z zanimivim podat-*?m, da je najvišji statusni simbol povprečnega Slovenca ^tomobil, za katerega se ni Pripravljen le brez zadržkov Zadolžiti, ampak tudi porabiti telko prihranjene devize. Slo-Venci posojilo raje najamejo Za avto, kot recimo za stanove, iz česar je takoj mogoče Potegniti prvi zaključek, da je avt° pač nekaj, kar je neprestano na očeh sosedov in širše l^nosti, medtem ko je stano-vmje le intimen prostor, v wterem resda preživimo ve-č'no svojega življenja, vendar v Slavnem sami in v krogu s£°je družine. Okolica ne ve, *ai se skriva za našimi vrati, Zato stanovanje tudi ni status-simbol. Očitno se Slovenci l°Tej raje stiskajo v premajh-stanovanjih, da se zato hhko vozijo v prevelikih totomobilih. Že samo nedeljski pogled "i naše okolice hitro potrdi te ^ditve, saj je težko prešteti vse %e, ki pred bloki ali hišami Mijo in negujejo svoje že-e**e konjičke. našo obsedenost z avto-ypilizmom nas poleg tega talno opozarja število mrtvih a slovenskih cestah, pre-:Viem ob koncih tedna. Kaj-,.' kolikor so Slovenci res jjvitelji avtomobilov, je hkra-treba dodati, da so izredno ffiriplirani in objestni voz-0J> ki se na naših cestah že * n?kdaj počutijo kot vozni-di [0rmule 1 na njihovih hehliSčih- Kako P° se tudi l> te jim celo policija nudi vedno nove ugodnosti pri plačevanju mandatnih kazni, namesto da bi le-te poostrila, tako kot to delajo po večini drugih držav, ki imajo za razliko od nas celo veliko boljše ceste in razmere na njih. Ko že toliko govorimo o našem zgledovanju po razvitem svetu in ves čas ponavljamo željo, da bi tudi sami enkrat pristali v njem, je treba recimo povedati, da v ZDA, kjer imajo boljše in širše ceste, da o avtomobilih sploh ne govorimo, prekrške v javnem prometu kaznujejo strožje kot mi, pa se zato dogaja, da tudi na avtocestah njihove limuzine vozijo po predpisani hitrosti, kajti voznikom na kraj pameti ne pride prekoračitev, ko pa predobro vedo, da to ne pomeni le hude denarne kazni, ampak še odvzem dovoljenja, ponovno delanje vozniškega izpita in za povrhu še "kazensko" javno delo. Slednje največkrat predstavlja pobiranje smeti ob cestah. Cesta proti Mariboru je bila v preteklosti sploh označena za "cesto smrti", saj so vozniki na njej pogosto pozabljali, da to vendarle ni klasična avtocesta. Tudi zaradi tega, ker so na cestninskih postajah morali plačevati njeno uporabo. Zdaj naj bi bilo drugače. Vožnja med Ljubljano in Mariborom bi morala postati varnejša. Navsezadnje ne gre le za lokalno povezavo dveh največjih slovenskih mest, ampak za cesto, ki že dalj časa simbolizira slovensko zunanjepolitično usmeritev - od Jadrana proti Srednji Evropi. Zaradi te usmeritve bo recimo še nekaj časa počakal drugi del našega cestnega 'križa, ki bo vodil proti Balkanu. In če si tudi z novimi cestami krajšamo pot v Evropo, je res nesmiselno, da na njih zaradi objestnosti in blagih kazni že na začetku izgubljamo življenja. Trenutki našega vsakdana Strici so povedali F*eter Čolnar, zunanji sodelavec PREJEU SMO Ne vem, koliko, oziroma če bo kdo opomnil, da bo minilo v nedeljo petdeset let od ustanovitve zloglasnega Informbiroja, to je Informacijskega biroja komunističnih in delavskih partij. Stalin je ustanovil organizacijo, s pomočjo katere je obvladoval komunistične partije v drugih državah. Razvoj dogodkov povezan z Informbir-ojem je pripeljal v Jugoslaviji do krvavega boja za oblast med vodilnimi komunisti, ki je dobila nekakšen simbol v razčlove-čenju na Golem otoku. Imel sem pet stricev, ki so bili vsak na svoj način udeleženi v kalvariji narodnoosvobodilnega boja in revoluciji med drugo svetovno vojno. Imeli so grozljiva doživetja. Prvi. Izdajstvo in smrt v gorečem mlinu v bližini Škofje Loke ob boju za vodilna komunistična mesta v slovenski, oziroma gorenjski partiji. Drugi. Izginotje in skrivnostna smrt zaradi očitanega sodelovavnja z Nemci. Tretji. Pobeg pred Nemci, požrtvovalna pomoč slovenskim izgnancem v Zagrebu. Dachau, po vojni zapor. Ker je ostal živ. Je sodeloval z gestapom? Četrti. Smrt, oziroma skrivnostno izginotje po vojni. Tako je oblast lahko zaplenila večjo mizarsko delavnico v Struževem v Kranju. Peti. Partizani, komunistična partija, Goli otok... Doživetja petega, najmlajšega strica povejo, kdo so bili tisti, ki so se znašli na Golem otoku. Šlo je izključno za brezobzirno nečloveško obračunavanje znotraj komunistične partije... Moj prvi spomin nanj je povezan s predvojnimi fanti na vasi, ki so prepevali pod okni "Mamica ne zameri, prekrasni so ti večeri..." Kot najstnik je bil partizanski kurir v domačem Gomilskem v Savinjski dolini. V nemškem zaporu v celjskem "starem piskru", jih je, zaradi staršev, prepričal, da nima nič s partizani. Iz zapora je pobegnil po kanalizaciji, vzel doma kitaro, se vrnil in pred vrati prepričeval zaporsko stražo, naj ga spusti nazaj v celico. Samo po kitaro je šel in se vrnil, ker se pač nima česa bati. Nemci so verjeli in ga spustili. Nenadoma je izginil. Starši so se naredili, kot da so ga pre- poznali v zmaličenem truplu, ki so jim ga pokazali Nemci. Vseeno so jih izselili v Kranj k starejšemu sinu. Najmlajši stric je večino vojne preživel v bosanskih gozdovih. Veljal je za mrtvega in tako ni izpostavljal sorodnikov. Napredoval je po takratni normalni poti. Skojevec, član komunistične partije. Mraz, lakota, bitke, skrivanje, bolezen. Vse višji oficirski čini. Osvobajal je Karlovac. Šele precej po vojni se je prikazal živ pri starših v Kranju. Vključili so ga med tiste mlade, povečini neizobražene fante, ki so krojili usodo mestu in domovini. Ker je hodil v gimnazijo, je bil med bolje izobraženimi. Na občini je prevzel enega od vodilnih mest... Ob resoluciji Informbiroja pred petdesetimi leti so ga navsezgodaj poklicali v službo. Povedali so mu, "da je Stalin svinja". V sebi se je nasmehnil. Novo preverjanje lojalnosti! Kolikokrat je v partizanih že sam sodeloval pri takšnih preizkusih tovariševi Za marsikoga, ki je verjel, da tovariš Tito ni enkraten, se je stvar slabo končala. Tudi s smrtjo. V podzavesti so mu ostali dolgi sestanki, ki so jim vcepljali eno in edino resnico. Sedaj je bil na vodilnem položaju v Kranju. Postopati je moral odločno. Kot vedno ob takšnem preizkušanju, morda še močneje, je s pestjo udaril, da je odskočila težka miza: "Ni res!" "Zbudil" se je na Golem otoku. Ko se je vrnil, ni bil nič. Da bi dobil službo v Iskri, je na hitro naredil šolo za socialne delavce. Organizatorske sposobnosti so ga pripeljale med obrtnike. Začel se je ukvarjati s povezovanjem obrtnikov in trgovino. To so bili časi, ni še tako dolgo, ko so danes spoštovani trgovci veljali za kriminalce. Zopet v zaporu. Med kriminalci, seveda. Razočaran se je izselil iz Slovenije. V Puli se je vsako nedeljo, do smrti, srečeval s sotrpini iz Golega otoka. Ni pripovedoval o Golem otoku. Če bi vedeli, o čem se pogovarjamo, bi vse zaprli. Smo to. To se ni dogajalo tako davno. Petdeset let od Informbiraoja! Tudi kalvarija Franca Božiča se je začela pred petdesetimi leti. Mojim nekdanjim sodelavcem Minilo je šest let, odkar sem bil pravzaprav kot kriminalec pognan z delovnega mesta direktorja podjetja Tokos, kasneje pa še disciplinsko odstranjen iz tovarne. Da je bila mera polna, ste me isti sodelavci še ovadili ustreznim državnim službam, ki naj bi me po vašem mnenju kaznovale za moja podjetju in družbi škodljiva dejanja. Rad bi javno povedal vpletenim odvetnikom, bivšim županom, pomembnim in manj pomembnim sindikalistom SKEI, nekdanjim članom kolegija tovarne Tokos, zagrizenim referentkam in agita-torkam, vedno čuječim novinarkam, pa tudi ostalim udeležencem v gonji zoper mene, da je javno tožilstvo umaknilo vse postopke zoper mene in primer zaključilo s tem, da nisem kriv po nobeni točki obtožnice. Šest let je dolga doba, v kateri mi marsikdaj predvsem zaradi vas ni bilo lahko. Vesel sem, da je zaključena in da mi nidkar več v življenju ne bo treba imeti opraviti z vami. Kot ste mi vi želeli slabo, si ne morem kaj, da ne bi pomislil na to, ali se vam bodo te vaše grdobije kdaj povrnile. Jaz vam jih ne morem, sem pa prepričan v neko višjo pravico, ki vam bo povrnila z dodatkom. Posebej pa bi se zahvalili tistim zelo redkim, ki se niste pustili zapeljati sindikalnim provokacijom in ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala! Franc Vagner Izjava za javnost: Demokracija po Prezljevo Pozicija v občinskem svetu Radovljica (SDS-SKD-SLS) si predstavlja delovanje občinskega svetq kot v časih enopartijskega režima. Kot dokaz oblastniške samovolje navajamo, kako radovljiška pozicija ravna s predlogom Jožeta Dežmana in Marka Smrekarja, ki sta ga pod naslovom Kultura prostora in prostor kulture v občini Radovljica (Prostorsko-pro-gramska izhodišča) kot člana občinskega sveta 7. februarja 1996 poslala na občinski svet s predlogom, da naj bo gradivo izhodišče za razpravo o prostorski politiki v občini Radovljica. Po številnih vprašanjih in intervencijah je predsednik občinskega sveta, g. Zvone Prezelj, 18. novembra 1996 pisno sporočil, da je gradivo predal Odboru za urejanje prostora in varstvo okolja ter Odboru za kulturo, šport in društvene dejavnosti. Jože Dežman je na 23. seji občinskega sveta predlagal, da naj omenjeno gradivo svet obravnava na svoji 25. seji. V zapisniku sveta piše: "Po končani razpravi je predsednik občinskega sveta poudaril, da so pobude, ki sta jih predlagala svetnika (ob g. Dežmanu je razpravljal o programu še g. Stušek) sprejete in bodo upoštevane pri programu dela občinskega sveta." Gradiva g. predsednik seveda ni uvrstil na 25. sejo sveta. 10. junija 1997 je bila sklicana seja Odbora za urejanje prostora in varstvo okolja občinskega sveta Radovljica, na kateri so obravnavali tudi omenjeno besedilo g. Dežmana in g. Smrekarja. Sprejet je bil sklep: "Odbor predlaga uvrstitev obravnave "kulture prostora" na naslednjo sejo občinskega sveta". 28. seja občinskega sveta je sklicana in seveda gradivo Kultura prostora in prostor kulture v občini Radovljica še vedno ni uvrščeno na dnevni red. Ali je ob takem ravnanju g. Zvoneta Prezlja, predsednika občinskega sveta Radovljica, še možno govoriti o demokraciji v občinskem svetu občine Radovljica? Predsednik OO LDS: Jože Dežman 187 Kdaj bo prišlo v moje srce odpuščanje? (V torek, takoj ko je Glas zagledal beli dan, x/J doživela nepričakovano presenečenje, n} i. de ga sluteč sem dvignila telefon in ob o« i psovk in zmerjanj z druge strani, sem s'ala brez besed (kar se ne zgodi ravno O*°jto)- Klicala je gospa Mara, ki se je v J°di takoj prepoznala. Očitala mi je, da cesar ne razumem, da ne vem, kako je spati v/ dedcu, ki smrdi po hlevu in švicu, ki se ne itflT?1 z Pravili. Takrat je na robu obupa SQm0 l pomish celo na tisto-najhujše. Toda tolažiti • trenutek Potem začne sam sebe kone !n si Prigovarjati, da bo jutri bolje, da brez L^ncev ni tako hudo, saj je ostal živ. tQko ni/.! ki Sa je potrebno nositi, pa danes Še 11 tak° ni nihče. ^ zmeraj najbolj pogreša otroka. Posebno USODE Piše: Milena Miklavčič Simonco, ki je bila njegova ljubljenka. Rada se je smejala, še raje pa je imela živali. Kolikokrat je drobila za njim v hlev in pomagala pri krmljenju živali! Z ženo sta se, seveda, zaradi tega sprla na "mrtvo". Moji otroci že ne bodo smrdeli po dreku, je kričala, Darko pa se ji je smejal v glavo, kar jo je še bolj razkačilo. "Kot punca je bila povsem "normalna: "Res je, da se je rada lepo oblačila. To je bilo še meni zelo všeč. Naredila je šiviljski tečaj in lahko bi rekel, da je imela vsak teden drugo obleko. Na njeno žalost sem se sam najbolje počutil v kavbojkah. Ti bi morala videti sceno, ko sva šla, kdaj pa kdaj, v Ljubljano. Če se ji je zdelo, da nisem dovolj fin, ie bila sposobna iti tudi nekaj korakov pred mano, ker jo je bilo sram!" Nerad pa je priznal, da sta se v postelji dobro ujela. Vsaj na začetku. "Če je hotela, je bila "krasna mrha"; vsa čast ji! Toda potem ko me je postavila "na hladno", sem jo sumil, da ima drugega. Vohunil sem za njo kot kakšen zelen pubertetnik, toda nikoli je nisem ujel "pri delu". Počasi sem se začel zavedati, da moram iskati vzroke za najino nesoglasje drugje." Darko je bil že vidno utrujen od pripovedovanja. Začelo ga je tudi zebsti in že ob prvem klicu se je izza vrat prikazala mama s skodelico toplega čaja in z rezervno odejo. "Že včasih je bil trmast, ta pokora!" je mama jezno zagodla, medtem ko ga je pokrivala z odejo. "Kar naprej bi tiščal z glavo skozi zdi, pa sva mu z očetom rekla, da nima smisla. Kaj bo sedaj, revež, ko je invalid?! Pa še ona ga je pustila na cedilu, brezsrčnica! Ko sem bila jaz mlada, se kaj takega ne bi moglo narediti. Takrat so veljali drugačni zakoni! Da pa ženska ne bi bila pokorna možu... Niti pomisliti se ni smelo! Saj ne rečem, če jo je tepel ali bil kako drugače surov do nje... Takrat že mogoče... Ne pa tako kot pri nas, ko jo je Darko nosil po rokah." Videla sem, da se je Darkova mama kar tresla od pritajene jeze. Več kot toliko ni potarnala, predstavljala sem si, kako ji mora biti hudo, ko vidi, kaj se je zgodilo sinu. Mimogrede je omenila, da ima težave s hrbtenico in da ne ve, koliko časa bo še lahko stala sinu ob strani. Enkrat bo še mene zvilo in ona me bo imela na vesti, je še navrgla, preden je naiu zapustila. Darko je povesil pogled in nervozno mečkal rob odeje. Ko se je spet oglasil, se mu je glas tresel in zdelo se mi je, da so mu v očeh nabirale solze. "Ko bi bil zdrav, bi tudi jaz ugrabil svoja otroka tako kot tisti možakar v Ljubljani," je razburjeno začel. "Tako življenje, kot ga imam, ni nič vredno. Garal sem kot žival. Za koga se sprašujem?! Strah, me je, če se še mami kaj zgodi. Kaj bo z mano potem?!" Da bi žene preveč ne sovražil, kdaj pa kdaj prikliče iz spomina dogodke, ko sta bila srečna. Kot naprimer takrat, ko sta šla prvič na morje in sta vso noč ležala v zavetju skal na obali. Poslušala sta morje in se ljubila. Mara mu je govorila, da bo za zmeraj njegova, Darko pa ji je obljubljal, da se bo pri njem imela lepo. Joj, kaj vse sta še počela! Tisti trenutki se niso nikoli več ponovili. Mogoče tudi zato ne, kar jima je zmeraj nekdo "svetil" in se nista znala sprostiti. Zraven ostalih je bilo težko gruliti zaljubljenost, ker bi ga imeli za trčenega. Mara pa je verjetno prav to pričakovala... Ob Darku in njegovi usodi sem začela razmišljati o marsičem. Preden sem ga obiskala, sem bila prepričana, da se bova pogovarjala le o nesreči in o telesnih bolečinah, o strahu pred drugačnostjo. Pa nekako ni bilo tako. Kot da bi bila Darkova nesreča le nekaj obrobnega ob dejstvu, da je zakon razpadel, da ga žena ne mara več in da ob njem ni več otrok. Kako huda mora biti ta bolečina, če lahko zasenči ono drugo, telesno? Kljub vsemu pa se je, vsaj meni, še zmeraj videla rešitev: da bi Darko s svojo družino zaživel na svoje, stran od vseh ljudi, ki sta jih dosedaj poznala tako on kot ona. Tam, kjer njemu ne bo nerodno, če bi želel ženo vzeti v naročje ali pa se sredi belega dne z njo zapreti v spalnico. Tam, kjer bodo lahko počeli, karkoli si bodo želeli - skupaj. In če boste, gospa Mara, prebrali tudi te, zadnje vrstice, verjemite: tudi vi držite del vajine skupne usode v svojih rokah. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno m Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 1230. ure dan prod Izidom Gorenjskega glasal Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna. i* VOZNIK ■ VPIS V POKLICNO ŠOLO B & B, Begunjska 10, Kranj, tel.t 36-20-20 PRED 7 LETI PRVI - VOZNIŠKI IZPIT za vse kateaorne DANES PONUJAMO _g * NAJVEČ • B A B KRANJ - tel.: 22-55-22 • BAB RADOVLJICA - tol.t 714-960 • BAB JESENICE - tol.t 86-33-00 NAKUPOVALNI Madžarska Lenti -11., 16., 18.10., Palmanova 8.10., Madžarske toplice 4 dni od IZLETI 18 10 d0 24.10., Trst 30.9., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 > XAi . Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili vozniški izpit AVTU SOLA je tudi PRIMOŽ PETERKA. Vabimo Vas, da se mu pridružite. Tečaji f A| .411 A 4 JS ING HUMAR CPP po,eka)i° vsak teden ob P°nede|Jkih ob 9- uri dopoldan in ob IClii Vil aV Vtf VIUEM TURIST s.p. Tel.: 451-542 METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel: 411-510 Tudi v oktobru vozimo vsako soboto in nedeljo v Gardaland. Cena ugodna! Naročila od 18. do 23. ure. GSM: 041/670-673 Lenti 11.10., Munchen - OKTOBERFEST 4.10., spominska slovesnost Teharje 5.10., Brno 16.10. GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. VILJEM TURIST Nova relac'ia 23 izle,e na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GSM: 041/670-673 451-542 GOSTIŠČE ŠIMNOVEC VIKEND PAKET, NIHALKA + KOSILO - 1.400 sit VELIKA PLANINA Tol.t 061 /831 -425 TRGOVINA ZA NAJMLAJŠE ŠTORKLJA Tavčarjeva 16, 4000 Kranj, tel/fax: 064 21 10 50 S celotno ponudbo za dojenčke In otroke za starost od 0 do 6 let Na enem mestu boste naili: plenice, pajace, bundice, I majčke, hlače, slinčke, kapice, rokavlčke, čeveljčke, vozički, stajice, hojce. posteljice, plišaste igrače, hrano in kozmetiko za dojenčke, dude, stekleničke, kozmetiko in spodnje perilo za nosečnice In mamice In še mnogo drugih stvari. BODOČE MAMICE V butiku ORHIDEJA dobite vsa oblačila. V septembru 20% ceneje. IN DOJENČKI! Tomšičeva 23 (v bližini cerkve v Kranju.) AVTOŠOLA MISTER X Nahajamo se v poslovni hiši, Kapucinski trg 7, v škofji Loki. Vožnja tel.i 624-92 l/ŠIC. LOKA na vozilih P0L0,0PEL ASTRA' Preko celega dneva"N0V0"N0V0 tečaji in vožnja za kategorije C, D, E. Inf. po tel.: 620-211 Lenti 2.10., Gardaland 12.10. Dvodnevni izlet 4. in 5.10., gradovi Ludvika Bavarskega. Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 DOMUS Vljudno vabi na ogled svetovalno informativne razstave PODSTREŠNO STANOVANJE, Slovenska cesta 17, Ljubljana ^ ob v razstavnem prostoru DOMUS-a med 29. septembrom in 4. oktobrom. AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ Integral Tržič Avtobusni izlet v Rim 16. 10. 1997, počitnice in izleti Pokličite tel. 53-280 HOKO KOMBI PREVOZI Nakupovalni izleti Lenti vsak čet. in sob., Celovec pon. in pet., Trbiž in tel.: 53-876 In 57-757 Trst P° dogovoru. REKREACIJSKO DRSANJE AVTOBUSNI NAKUPOVALNI IZLET Bled: vsako soboto in nedeljo od 18.00 do 19.30, vstopnina 300 SIT za otroke do 10 let, 600 SIT za odrasle. Če je na sporedu hokejska tekma, rekreacijsko drsanje odpade. v Lenti Madžarska VSAK ČETRTEK in SOBOTO! Tel.: 226-493 Milan DAMA, d. o. o., N. Tesla 1 Strokovno vodimo poslovne knjige za d.o.o. Inf. vsak delavnik 4000 KRANJ, tel.: 330-888 od 9. do 12. ure po tel.: 330-888 TERMOTECNICA - TRBIŽ Ugodne cene za oljne gorilnike Lamborghini, Bentone, Climax, Elco od 35.000 SIT , . nn7Q ,CfiiC brez p.d.; oljne grt za cisterno Intermes, Kramer od 6.500 SIT; digit. progr. //; Y£ ,„„ temostate Intellitherm, Danfoss od 10.500 SIT; kotlovne regulacije Seitron 10.000 Via Vltt. Veneto 100 (100 m od trga levo) SIT; term. radiat ventile Oventrop 3.000 SIT. INTEGRAL Jesenice tel: 862-600 Sprejemamo naročila za vsa vozila iz programa ŠKODA. V zalogi: Felicia LX, Octavia 1.6,1.8,1.9 TDI. Q HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 1 *> 1 Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Blagajna: od 10. do 12. ure, ter uro pred predstavo. nedelja, 28. september, ob 19.30 uri B. Lane: ČUDODELNI LONEC musical gostuje slovaško gledališče iz Uherske Hradiške pri Brnu za IZVEN in konto pripravljamo komedijo J. Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI v režiji Zvoneta Šedlbauerja PREMIERA bo 3. oktobra ob 19.30 uri za IZVEN Koledar za mesec OKTOBER bo objavljen v torek, 30. septembra v Gorenjskem glasu. Bilo je zares veselo Na Andreju nad Škofjo Loko so se v nedeljo zbrali številni ljubitelji domače narodnozabavne glasbe. Andrej nad Škofjo Loko, 25. septembra - Pri Ivanu Ruparju, kjer je bilo v nedeljo četrto srečanje Naj živi vesela družba, se je zbralo okrog dva tisoč ljubitlejev narodnozabavne flasbe. V lepem, sončnem popoldnevu so nastopili ansambli Ludija Tominca, Blegoš, Rudi Jevšek, Strmina, Jože Bohorč s prijatelji, Laufarii in ansambel Braneta Klavžarja. Posebnost na srečanju je bilo tekmovanje v pajsanju hloda. Prireditev sta povezovala Saša Pivk in Roman Fortuna, četrto srečanje Naj živi vesela družba pa je potekalo pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, Radia Sora. kmetijske trgovine Cegnar, Orodjarstvo Bergant, Mesarija Stajnbirt, Starman, d.o.o., in Vinarstva Pire Krško. Prihodnje leto, ko bo na Andreju nad Škofjo Loko peto srečanje Naj živi vesela družba, bo prireditev zadnjo nedeljo v avgustu. • A. Ž. Nadaljevanje z 38. strani Trgatev Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na pokušino grozdja, ki ga boste najprej nabrali na, kot pravijo upokojenci, največjem vinogradu na Gorenjskem, njihovem vrtu. Trgatev bo v soboto, 4. oktobra, ob 16. uri na sedežu društva na Tomšičevi 4 nastalih v mednarodni likovni delavnici Misel in korenine. Razstavljajo: Bogdan Borčič, Franc Berger, Valentin Oman, Robert Primig in Andrej Trobentar. Izleti » 11 PANČUR Na Krim Žabnica - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica organizira planinski izlet na Krim, in sicer v sredo, 8. oktobra, z odhodom ob 8. uri z vseh avtobusnih postaj od Dorfarij do Kranja. Skupne hoje bo za 4 ure. Prijave z obveznim vplačilom sprejema gospa Marjeta Pečnik, Sp. Bitnje 27 a, tel.: 312-288 do zasedbe avtobusa. Ogled etnografske razstave Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge interesente na ogled etnografske razstave v stari Gorici tisočletja starega Peruja, ki bo v četrtek, 2. oktobra, z odhodom ob 6.30 uri izpred Kina Center. Prijave sprejemajo na DU Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Z DU Preddvor Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na lep, zanimiv izlet, ki bo v sredo, 8. oktobra, z odhodom avtobusa ob 6.45 uri v Bele, s Preddvora pa ob 7. uri. Peljali se boste mimo Krjavla, si ogledali grad, stare fužine, toplice, obiskali staro božjo pot in zavili v cvičkove gorice na bogato kosilo. Prijave z vplačili bodo v Domu krajanov sprejemali v sredo, 1. oktobra, od 10. do 11. ure in od 17. do 17.30 ure. Plejska Pobrava tel.: 874-000 Domovi prednikov Žabnica • V pizzeriji Marjetka odpirajo danes, v petek, ob 20. uri drugo likovno razstavo slikarja Janeza Mraka z naslovom Domovi prednikov. Moje korenine Radovljica - V galeriji Kašča bodo jutri, v soboto, ob 19.30 odprli razstavo slik Evgena Guština z naslovom Moje korenine. Razstava bo na ogled do 14. oktobra, vsak dan med 8. in 12. uro, v nedeljo pa od 11. do 12. ure. Neandertalec in njegova piščal Cerkno - V Gasilnem domu je do 15. oktobra na ogled razstava Neandertalec in njegova piščal? (Jama Divje babe zibelka evropske glasbe?), ki sta jo pripravila Narodni muzej Slovenije in Mestni muzej Idrija. Ogled je mogoč vsak dan od 9. do 18. ure, zagotovljeno je tudi vodstvo po razstavi. Z Gašperji v Kastelruth Ljubitelji polk, valčkov in odlični zabave ie poznajo prireditev "Kos-telruther Spatzen". Letošnja tridnevna "veselica" bo v mestu Kastelrutn drugi vikend v oktobru, nanjo P"s0 organizatorji tudi letos povabili tla-neAnsambia GAŠPERJI. Ansambel je le lani pripravil izlet v Kastelruth, enako bo tudi letos. Raj Ha bo f nedeljo, 12. oktobra - če se 10* pridruliti več kot 12.000 poslušalcem iz različnih evropskih dežel, "*? Gašperji vabijo: poveselite se z nami-V rubriki DOBER IZLET Vas ansambel Gašperji in Gorenjski glas vabita v nedeljo, 12. oktobra, f* celodnevni izlet v Kastelruth. Cene izleta /avtobusni prevoz in spomin*™ majica/ znaša samo 5.000 tolarji Informacije, prijave in vplačil« Ansambel Gašperji, Begunje bulo' ali po telefonu 064/ 733 - 859 (W? Legat). Prijave, z vplačili, za BER IZLET z Gašperji sprejemf tudi: Avtopralnica PELKO na VW kem; Okrepčevalnica SELJAK Preddvoru in Gostilna AVSEffl* v Begunjah. "Kastelruth je mesto na jul*1™ Tirolskem, v Italiji, in ne v Nemili sporoča "šef odprave" Niko Legat* Vas vabi, da se za ta DOBER iZUj* prijavite čimprej - kajti večina sea(' lev v Gašperjevem avtobusu je * zasedenih. Gledališče £2 Obvestila Planinsko srečanje na Jelencih Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas je s prostovoljnim delom članov obnovilo most na poti iz Volake na Jelence. V tamkajšnjem zavetišču so postavili solarno celico, ki daje električno energijo za razsvetljavo. Uredili so tudi okolico zavetišča in zamenjali lesene klopi. Nove pridobitve bodo proslavili v nedeljo, 28.9.1997, Lutkovna premiera Hrušica - V Lutkovnem gledališču v Kulturnem domu na Hrušici bo danes, v petek, ob 19.30 predstava druge letošnje lutkovne premiere. Uprizorili bodo delo Nika Kureta Janko, Metka in Pavliha. Delo je režiral Matija Milčinski, lutke in scena so delo Marine Bačar, lektor je Ludvik Kaluža. V predstavi nastopajo odrasli lutkarji. Festival Gledos Kranj - V okviru festivala alternativnih gledaliških skupin bo danes, v petek, ob 20.30 v starem zimskem bazenu na spor- Jutri, v soboto, ob 11. uri bo čez cesto na kranjskem Glavnem trgui k vodnjaku uprizorilo svojo novo Pre,.„iia Guma s.p. v režiji Marcandrea Bragaii™)"- Komedija na Loškem odru Škofja Loka - Na Loškem odru danes, v petek, ob 19.30 gostovalo gledališče s komedijo Mira Gavrana moža s kulturo srca v režiji Marjana Bev za abonma modri in izven. Predstavo o j ponovili tudi jutri,v soboto, ob 19JU abonma rdeči in izven. Turški križ ^ Selca - Kulturno društvo dr. if^^. Selca ponovno vabi na ogled IjudsKe a df spektakla na prostem - Turški knž avw „ Janeza Ev. Kreka. Dogajanje je postaj>i na območje Selške doline, P^ZM neuspešen vpad Turkov vanjo. Up«* 2j. bosta danes, v petek, 26., in v nedei)0' septembra, ob 19. uri. ,w0 i Obenem pa Vas kulturno druS^|jd Janez Ev. Krek še vedno vabi naJJV razstave o življenju in delu dr. Ja^icet Kreka, ki bo odprta do 4. oktobra. ® vsak dan od 16. do 19. ure. Iz zapuščine župne cerkv«i Škofja Loka - V župni cerkvi tWZffl bo danes, v petek, ob 19.45 W**£ društvo škofja Loka priredilo Prfld^pn« - dr. Franceta Štukla "Iz zapuščin6 ^ orisali in?i v zavetišču P 1 edu avtorska monodrama Matjaža Javšnika cerkve". Predavanje sodi v okvir prtjp Eu«S«HM^U Od boga poslan. Ob 21.30 pa bo na šestdesetletnice Muzejskega društva Mladi in prOStOVOljno delo sporedu nadrealistična kriminalka You dig. ja Loka Kranj - Slovenska fondacija Ljubljana in OŠ Jakoba Aljaža Kranj organizirata regijsko srečanje na temo Mladi in prostovoljno delo, ki bo jutri, v soboto, 27. septembra, z začetkom ob 9. uri v OS Jakoba Aljaža, Tončka Dežmana 1. Do 18. ure bodo potekale razne delavnice s predstavitvijo njihovega pomena, ob 18. uri pa se bo začel zabavni program. Plavanje in kegljanje Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča svoje člane, da se je začelo rekreacijsko plavanje za upokojence, in sicer ob ponedeljkih od 10. do 11. ure. Kegljaški treningi pa se bodo na kegljišču Triglava začeli 1. oktobra in bodo potekali vsako sredo ob 9. uri. Razstave M Razstavlja Nejč Slapar Kranj - V hotelu Creina danes, v petek, ob 13. uri odpirajo razstavo likovnih del Nejča Slaparja. Razstava v Doliku Jesenice • V razstavnem salonu Dolik danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo likovnih del Mojce Kovač, članice Dolika. Misel in korenine Begunje - V galeriji Avsenik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slik Razstava Loka in zamore s krono se poslavlja ^ < škofja Loka, 25. septembra - Pojutrišnjem, v nedeljo, 28. septembra, Loškem muzeju po polnih treh mesecih zaprli dve razstavi, ki sta pomembno ob«"^ letošnje praznovanje novega občinskega praznika Škofje Loke - obletnico °* u listine Freisinškim škofom, v kateri je bila Loka pred 1024 leti prvič omenjena. razstava "Loka in zamore a krono", ki Je v galeriji muzeja, druga pa BrižJnskl apon™ tflV v okroglem stolpu Loškega gradu. V Loškem muzeju so z obiskom obeh ra^ w nadvse zadovoljni, saj ugotavljajo, da je razstavi In celoten muzej ' Srečanje najstarejših Kranjčanov Kranj, 25. septembra - V krajevni skupnosti Kranj Center je kar 85 krajanov starih nad 80 let. Ob letošnjem krajevnem prazniku se jih ie v prostorih Društva upokojencev v Kranju zbrala dobra polovica na tradicionalnem letnem srečanju in med njimi tudi nekaj devet-desetletnikov. Poleg kranjskega dekana Stanislava Zidarja, ki se je tudi udeležil srečanja, je najstarejše Kranjčane pozdravil predsednik krajevne skupnosti Franc Benedik. • A. Z. BRAVA MAN IA 1.6 SX,2XAIRBAG, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNI POMIK STEKEL, SERVO VOLAN, 24.940 BRAVA (RABLJENA 6 MESECEV) 1.4 SX, KOVINSKA BARVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ABS, EL SONČNA STREHA, EL POMIK STEKEL, 2 X AIRBAG, AVTORADIO VISOKE KVALITETE 19.990 fCUDO DUCATO MAKia.S ©**• aaaa Prodala originalnih nadomestnih dolov za Fiat, Lancia, Alfa romeo. Zastava in Lada. Servis vozil, kleparska in ličarska dola. KOODiasceni proaagaiec vozu rianr ■■• { Bleivveisova 10, Kranj, tel.: 064/224-Servis: Str uže vo 1, telefon.: petek, 26. septembra 1997 GLAS 50 LET 41. STRAN • GORENJSKI GLAS Drage Gorenjke, spoštovani Gorenjci, cenjene bralke in bralci Gorenjskega glasa! Z NAJVEČJIMI ČRKAMI na vašem koledarju piše: h v nedeljo, 12. oktobra, TOČNO ob 14. uri, v prireditveni dvorani Gorenjskega sejma if praznično vsegorenjsko srečanje ob 50-letnici rednega izhajanja časopisa GLAS Kaj pa se bo sploh dogajalo? > nastopi znanih ansamblov in glasbenikov: ALPSKI KVINTET, STRMINA, IGOR IN ZLATI ZVOKI, BLEGOŠ, KAMNIŠKI KOLEDNIKI, MENGEŠKA GODBA, MELOS, ročk skupina MARONI in drugi, ALFI NIPIČ, državni prvak na diatonični harmoniki DEJAN RAJ, harmonikar PRIMOŽ KOKALJ ter citrarki TANJA & KATJA KOKALJ; pogovori z zanimivimi gosti h slavnostni govornik Milan Kučan, predsednik države if 50 (petdeset) zabavnih nagradnih iger m naročniško žrebanje za 50 (petdeset) lepih nagrad: glavna Ograda OSEBNI AVTOMOBIL ŠKODA FELICIA; pooblaščeni zastopnik za prodajo avtomobilov ŠKODA v Sloveniji je &VTOIMPEX, d\o.o., Izubijana - v gorenjski regiji sta pooblaščena prodajalca SERVIS ŠTERN Kranj in INTEGRAL Jesenice, d.a\ (s prodajnima salonoma na Jesenicah in v Radovljici); avtomobilska tovarna ŠKODA je članica Koncema VW * glasba za ples; priložnostne zabavne igre; poseben program za mlajše bralke l* bralce, pa tudi za otroke, ki še ne znajo brati; zaključek akcije "Iščemo najbolj prijaznega poštnega delavca<(; in še kaj zanimivega Neverjetno, ampak čisto zares: nobene vstopnine, nobene parkirnine! zlobneži, ki ne poznajo dobrosrčnosti Gorenjk in Gorenjcev, bi rekli: "Saj ni res, da je na ^°/enjskem to sploh možno!": brezplačno: najokusnejše iz Mesarije Arvaj in Nbojjše iz Pivovarne Union ter iz vinske kleti AGROIND VIPAVA 1894 za Vsakogar, ki se bo 12. oktobra udeležil prazničnega vsegorenjskega srečanja in Pnnesel s seboj kupon iz Gorenjskega glasa /na katerem mora biti odtisnjen naročniški naslov/ J Gorenjskem glasu bosta objavljena samo še dva Arvajeva kupona, našli ju boste ^slednji teden ob odtisnjenem naročniškem naslovu na prvi strani časopisa. Dva od S?h kuponov - za pijačo PIVOVARNE UNION, d.d., Ljubljana in AROIND jWA 1894 - sta bila že objavljena /minuli petek ter v torek/ in upamo, da •8te ju izrezali skupaj z naslovom ter shranili za 12. oktobra. Nekateri ste , ezane kupone poslali na naš naslov - poštar vam bo Vaš kupon prinesel nazaj, kajti uPon je Vaš za Vaš lep popoldan in večer 12. oktobra v dvorani Gorenjskega sejma. seveda bo pripravljene dovolj pijače in jedače tudi za obiskovalke in obiskovalce prireditve, ki ne boste imeli s seboj naročniških kuponov. zaradi izjemno velikega interesa za praznično srečanje 12. oktobra je ftujna rezervacija miz v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma - ob rezervaciji nam sporočite, za koliko oseb naj Vam pripravimo mizo. Čimprej nas Pokličite po telefonu 064/ 223-111 - število miz je omejeno in za prepozno prejete rezervacjje bomo lahko zagotovili le sedeže na tribuni. Star slovenski pregovor Pravi "Kdor prvi pride, prvi melje", zato se utegne zgoditi, da bo verjetno že v torek pisalo: REZERVACIJ NE SPREJEMAMO VEČ. ^ tožjo odločitev, kaj početi 12. oktobra od 14. ure naprej, tja v nedeljski e°er: večina od 50 nagradnih iger bo potekala neposredno na prireditvi, kar pomeni, daje dobro biti zraven. )atu>n, ki ga ne spreglejte: nedelja, 12. OKTOBRA 1997, TOČNO ob 14. uri, v prireditveni dvorani Gorenjskega sejma Že v petek, 10 oktobra, posebna slavnostna številka Gorenjskega glasa v ^cno povečanem, trojnem, obsegu • časopis, kakršen lahko izide enkrat 8a*krat v petdesetih letih! Ne zaradi števila strani, temveč zaradi vsebine! G/jlS^^m glas GORFiNJSKE Gorenjski srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi o polstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vaš trud ter sodelovanje Naš pogovor: Frančiška Koselj Zvesta naročnica iz Doslovč Doslovce, 25. septembra -Doslovce, Finžgarjeva vas, je v središču popolnoma zanemarjena. Pravo nasprotje lepo urejenih hiš, kot je tudi Koseljeva hiša... Ko popotujemo po naših mestih in vaseh in obiskujemo naše najbolj zveste in dolgoletne naročnike, vidimo ob tej poti marsikaj. Na splošno je res, da so naša mesta in vasi lepo urejena, ljudje skrbijo za okolico hiš in domov - povsod po Gorenjskem so doma pridne gospodinje, ki imajo na oknih in na vrtvih veliko rož, okolica pa je čista.. Če bi po našem podežlju ali po mestnih okoliših popotoval tujec, bi bil najbrž precej prene-sečen, kako imenitne hiše so si Gorenjci postavili, manj pa bi ga veselilo, ko bi iskal kakšno hišno številko. Na tem področju je nered, da ni res: po večini vasi sploh ni vredno, da imajo hišne številke, če se je s tem mislilo, da bi bil neki red in zaporedje. Ob hišni številki 66c je zraven lahko tudi hišna številka 1b. Vaša pošta Hodila sem od hiše do hiše Zelo lepo pismo nam je napisala naša naročnica Tilka in nam ob 50-letnici Časopisa iskreno čestitala. Tudi sama z nami praznuje, saj je že dolga leta naša dolgoletna naročnica. Takole piše: "Sem naročnica od prve številke. 41 let Je bil naslovljen na moža, vsa leta naprej pa name. Tedaj sem hodila od hiše do hiše In nabirala za Gorenjski glas naročnike. Gorenjski glas je vedno boljši, sama pa ga začnem brati na zadnji strani in vsega preberem. Večinoma Gorenjski glas berem ponoči, kajti podnevi ni časa. Z Gorenjskim glasom sem šla tudi na izlet - bili smo na Pohorju In bilo je zelo lepo, saj je bil to moj prvi izlet in verjetno tudi zadnji. Zanj sem vam lepo zahvaljujem.. V Gorenjskem glasu preberem vse, le šport malo preskočim. Politiko in politike rada prebiram, Čeprav sem večkrat nanje zelo huda. Ne maram tega, da eden drugemu mečejo polena pod noge - naredijo naj vendarle kaj dobrega..." Tilka nam je napisala še marsikaj drugega. Tilki se zahvaljujemo za prijazno pismo in jo bomo kot eno tistih riaročnic, ki je skrbela za razširjanje našega časopisa v prvih letih Izhajanja, tudi obiskali. Še kosilo se ohladi... Prejeli smo kar obsežno kuverto, v kateri so bili številni stari časopisi - Izvodi Gorenjskega glasa, ki nam jih je poslala Katarina Kos. čestitala nam je ob Abrahamu in napisala: "Že dolgo časa se pripravljam, da bi vam postala nekaj starih izvodov Časopisa. Niso preveč stari, ker sem še starejše pred leti oddajala otrokom, ki so jih rabiif za Šolo. Glas komaj čakam in ga moram takoj prebrati - še kosilo se včasih zaradi tega ohladi. Berem in berem, ker Je toliko zanimivega branja, da ne morem nehati. Najbolj nesreče. Časopis rada prebereta tudi zet In njegova žena. Saj tako zgleda, kot da bi kmalu morali še enega naročiti. Vsem, ki se trudite, da je vaš In naš časopis tako dober in zanimiv, čestitamo ob jubileju!" Hvala za čestitke Pisal nam je tudi naš naročnik Jakob L. iz Kranja, ki Gorenjski glas prejema že od vsega začetka. Kot nam je napisal, Gorenjca prelista vsa druzina.Oglasila se nam je tudi zvesta bralka Marija iz GorjuŠ, pa Janez iz Bohinja. Same lepe čestitke in Želje, da bi taki ostali še naprej. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ta teden pisali in nam čestitali za jubilej. Obljubljamo, da bomo ostali tako dobri še naprej in redno, vsak teden dvakrat, prinašali kar največ zanimivih novic, reportaž, intervjujev z vse Gorenjske. Tistim, ki so delili ali še delijo hišne številke, je bilo čisto vseeno, kakšna zmešnjava bo po vaseh in koliko preglavic bo to povzročilo tistim, ki iščejo posamezno hišno številko. Do zdaj smo le v Žireh opazili, da imajo pred vsako ulico ali cesto lepo napisno tablo, ki označuje določeno ulico. Le tu je nekaj smisla in reda, povsod drugje pa je tako ulica kot hišna številka bolj ali manj skrivnost, ki naj jo prišlek razvozla kot ve in zna. Ko smo se tokrat napotili v Doslovce k naši dolgoletni naročnici Frančiški Koselj, zadreg s hišnimi številkami seveda ni bilo, saj je vas razmeroma majhna. Smo pa na poti h Koseljevi hiši opazili, da je središče vasi popolnoma zapuščeno. Kar nekaj hiš je, iz katerih so se potomci izselili -hiše propadajo, za okolico ne skrbi nihče. Prav žalostno je, da tako lepa in tako stara vas -Vrba in Doslovce praznujeta 750 let od nastanka vasi - v središču tako propada. Zakaj? Najbrž bo že držalo - kot so prepričani domačini - da se je marsikaj zgodilo tudi zato, ker je nekdaj spomeniško varstvo zelo skrbno bedelo nad starimi hišami in jih domačinom niso Eustili obnoviti brez soglasja in rez načrtov tudi spomeniškega vasrtva. Kakorkoli že - središče Finž-garjevih Doslovč je zelo zanemarjeno. Zato pa je pravo nasprotje lepa in zelo urejena hiša Koseljevih, kjer prebiva naša dolgoletna naročnica Frančiška Koselj. Naša naročnica ni imela dosti časa - izmenjali smo le nekaj besed in Frančišča nam je povedala, da je z Gorenjskim glasom zelo zadovoljna. Redno ga prebira in mu bo ostala zvesta tudi naprej... • D.S. Deset številk za deset nagrad po deset dni počitnic ■ devetič Še enkrat objavljamo izid trebanja naročniških številk v DEVETEM, predzadnjem KROGU letošnjih jubilejnih naročniških irebanj "Deset nagrad po deset dni dopusta v Moravskih Toplicah za deset srečnih", ki potekajo ob 50-letnici Gorenjskega glasa. Doslej smo izlrebali ie osemdeset naročnic in naročnikov ■ tako, da smo z računalniškim irebom izbrali 80 petmestnih naročniških številk za deset lepih nagrad - za desetdnevno bivanje za eno osebo v Moravskih Toplicah v penzionu KRONE. Vsako deseterico Izirebanih številk smo objavili po dvakrat in zato še enkrat objavljamo deveto deseterico izirebanih. V irebu upoštevamo številke iz letošnje naročniške datoteke, v devetem krogu so izirebane naročniške številke: 10272; 32027; 44391; 48094; 52741; 53339; 55110; 60285; 62127 ter 63620. Pojasnilo k načinu in rezultatom devetega tedenskega naročniškega irebanja: petmestna naročniška številka je odtisnjena ob Vašem naslovu na prvi strani časopisa! Če številke pred Vašim imenom, priimkom in naslovom na časopisu morda ni ali je morda slabo čitljiva, pa je petmestna naročniška številka Izpisana tudi na vsakem Vašem računu za naročnino. Nagrada pripada OSEBNO naročnici oziroma naročniku, ki ima eno od navedenih desetih naročniških številk ter plačano naročnino za tri letošnja trimesečja, oziroma plačano celoletno naročnino za leto 1997. Koriščenje nagrade lahko izžrebana naročnica oz. naročnik, če to izrecno ieli, prenese na drugo osebo, o čemer mora obvestiti Gorenjski glas -zaradi uskladitve podatkov s Penzionom Krona v Moravskih Toplicah. Naročnice oz. naročniki, ki imate eno od desetih izirebanih številk iz DEVETEGA KROGA NAROČNIŠKEGA ŽREBANJA, se po telefonu (ali pisno, ali osebno) javite v naročniški službi oziroma tajništvu Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223-111, vsak dan med 7.00 in 15.00 uro, ob petkih do 14.00 ure, za ureditev formalnosti o koriščenju nagrade (izbira termina; itd). MALI OGLASI Dobimo se v Mengšu V petih letih petnajst stalnih razstavljavcev. Mengeš, 25. septembra - Nocoj se v Mengšu začenja 5. priljubljena prireditev Mihaelov sejem, kjer bodo poleg sejmarjev-razstavljavcev ob etnografskih in kulturnih prireditvah prikazali tudi kmečko ohcet, kot je bila v Mengšu pred sedemdesetimi leti. Tajnica Društva Mihaelov sejem Silva Drešar je prepričana, da bo letošnji sejem še posebno zanimiv, saj je med razstavljavci pestra ponudba, prireditve, ki se začenjajo nocoj in bodo trajale vse do nedelje zvečer, pa bodo še posebna popestritev. Med razstavljavci jih je okrog petnajst, ki bodo dobili priznanja za petletno sodelovanje na sejmu. Poleg najbolj izvirne stojnice pa bodo najlepšo izbirali tudi obiskovalci. Zato tudi v današnjem Gorenjskem glasu, objavljamo Kupon. • A. Ž. S.mihaetovee^ KUPON: Izbiramo najlepšo stojnico Ime in priimek.......................................... Naslov. Najlepša je bila stojnica Kupon z vašim izborom najiepše stojnice pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj do srede, 8. oktobra. Podelili bomo šest nagrad. 5. teden obrti in podjetništva na Bledu Razstavljalcev vsako leto več Radovljica, 26. septembra - Podjetniki in obrtniki občin Radovljica, Bled in Bohinj se bodo prihodnji teden, od 2. do 5. oktobra, v organizaciji območne obrtne zbornice Radovljica predstavili na že petem tednu obrti in podjetništva na Bledu. Prireditev bo odprl minister za gospodarstvo Metod Dragonja. Osnovni namen razstave, ki se je bo udeležilo kar okoli sto petdeset razstavljalcev, je predstaviti trenutne zmogljivosti malega gospodarstva in trende razvoja. V štirih dneh prireditve se bo ob osnovni razstavi v Festivalni dvorani zvrstilo še obilo kulturnih, izobraž-vealnih in drugih prireditev, med njimi modna revija domačih oblikovalk, izobraževalne ure za osnovnošolce, predavanja in predstavitve ter kot posebnost letos tudi predstavitev tovornih in dostavnih vozil, prikolic in opreme pred hokejsko dvorano na Bledu. • M.A. DOBER IZLET Gardaland z Viljem Turistom V redni rubriki GLASOV DOBER IZLET v zabaviščne parke skupaj z gorenjskimi prevozniki, ki redno organizirajo tovrstne enodnevne izlete, tudi jeseni nadaljujemo z izletniškimi presenečenji: tokrat v sodelovanju z VIUEM TURISTOM iz Kokre vabimo na neponovljivo zabavo v GARDALAND po izjemno ugodni ceni - v tolarjih boste lahko plačali prevoz in vstopnino! V rubriki DOBER IZLET Vas VIUEM TURIST, s.p. in Gorenjski glas vabita VSAKO SOBOTO in VSAKO NEDEUO v Gardaland! Odhod: vsakič ob 02.30 uri izpred hotela Creina v Kranju, s postanki v Medvodah in Ljubljani, po dogovoru pa lahko tudi na drugih postajališčih Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: VIUEM TURIST Kokra 40/a; telefoni 064/ 451-542 ali GSM 041-670-673. SUPER VROČE 00.232.80904 VROČI SEX VŽH 00.232.80912 DIVJI ZGODBE 00.232.80907 Samo za 1 odrasle gjg Mednarodna tarj^"" radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz Iščemo prodajalca/ko, po možnosti študenta/ko s končano srednjo ekonomsko ali trgovsko šolo za prodajo v trgovini na Jesenicah. Inf. vsak dan od 9.00 do 16.00 po tel. 061/12-64-177. Kontaktna oseba Dejan. PRVO ŽREBANJE PIZZ pri PIZZIEXPRESS: - rač. št. 194 Stojanov - rač. št. 133 Frank - rač. št. 156 Fabjan Žrebala vas je miss Slajke - Darja. Informacije: 225 - 307 ^MERKUR MERKUR - trgovina in storitve, d.d., Kranj, Koroška c. 1 STORITVE - Kranj, Gegorčičeva 8 objavlja prosto deovno mesto STROJNIK KOTLA (kurjač visokotlačnih kotlov) Pogoji: - KV izobrazba kovinarske, strojne ali elektro smeri - 2 leti delovnih izkušenj - izpit za kurjača visokotlačnih kotlov - izmensko delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z dvomesečnim poskusim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Merkur -trgovina in storitve, d.d., SKP - Kadrovska služba, Gregorčičeva 8, 4501 Kranj. AVT0SERVIS AMBROŽ LAH0VČE POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER saan VOZILA NA ZALOGI - DOBAVA TAKOJ! UNO 1,0 5V 12.490 DEM PUNTO 55S od 14.890 DEM PUNTO 75 SX od 18.260 DEM PUNTO 85 16V SX 19.990 DEM BRAVO 1,4 12V 22.460 DEM BRAVA 1,4 12V SX 23.260 DEM MAREA 1,6 16V SX 26.990 DEM MAREA 1,8 16V ELX 29.390 DEM MAREA 1,8 16V V/EEKEND 30.490 DEM RABLJENA VOZILA: FIAT UNO 1,0 1.94, TIPO 1,4 1.94, FORD MONDEO RS 1.95 AKCIJA BRAVA 1,6 SX AUTOIVIATIC, klima CZ, ES, SV, avtoradio, sedež nastavljiv po višini, odbijači v barvi karoserije BRAVA 1,4 SX 1.96, 2x AIRBAG, ABS, ESS, SV, ES, CZ, kovinska barva, avtoradio cena: 19.990 DEM AKCIJA prodaja avtomobilov: 064/421-141,servis in trgovina: 064/421-021 TUD1NAŠ.EH1SH3 ODRAŠČAJO. VENDAR NE BODO NIKOLI ODRASLI. Zanje dom, ko bomo starši postali stari in utrujeni. Imate primemoUlE^ilJv okolici Škofje Loke, ki bi jo podarili tem otrokom in njihovim terapevtom? Lažje bi živeli ob misli, da bo nekoč nekdo skrbel zanje. Starši prizadetih otrok Društvo Sožitje, Škofja Loka, p. p. 41, tel.: 064/623 080 Na podlagi prvega in drugega odstavka 18. člena Zakona o javnih naročilih, Uradni listi 24/ 97, objavljamo JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca brez omejitev 1. Ime oziroma naziv in sedež naročnika. Občina Cerklje na Gorenjskem, kont. oseba Zdrav-ko Kastelic, Ul. Franca Barleta 23, 4207 Cerklje, tel.: 064 422-518, faks 064 421-027 2. Predmet javnega naročila: Sanacija plazu pod lokalno cesto Grad - Ambrož pod Krvavcem 3. Orientacijska vrednost naročila: 6.000.000,00 SIT 4. Rok začetka in dokončanja del. predvideni začetek del: oktober 1997, rok za dokončanje: november 1997 5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: najugodnejša cena, rok izvedbe, reference in plačilni pogoji, fiksnost cen, garancijski rok, kakor tudi morebitne druge ugodnosti. Najcenejši ponudnik ni najugodnejši ponudnik. Naročnik bo pri odločitvi o najugodnejšem ponudniku odločal na podlagi vseh navedehih kriterijev in ne samo na podlagi ponujene cene. 6. Ponudbi mora biti priloženo dokazilo o registraciji, reference, roki izvedbe, plačilni pogoji in opcija ponudbe, predlog pogodbe. 7. Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na Občini Cerklje, Ul. Franca Barleta 23, vsak delovni dan v času razpisa. Pri dvigu razpisne dokumentacije je potrebno priložiti potrdilo o vplačani pristojbini za razpisno dokumentacijo v znesku 7.000,00 sit. 8. Kompletne ponudbe pod oznako: "Ponuba za sanacijo plazu - NE ODPIRAJ" pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Cerklje, Ul. Franca Barleta 23, 4207 Cerklje. 9. Odpiranje ponudb bo v prostorih občine Cerklje dne 13. 10. 197 ob 13. uri. Upoštevane bodo ponudbe,' ki bodo prispele do vključno 13. 10.1997 do 12. ure. 10. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 8 dneh od dneva odpiranja ponudb. Naročnik si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od ponudnikov. Naročnik sodelujočim ne priznava nobenega stroška v zvezi z izdelavo ponudbe. Številka: 006-4/97 Datum: 23. 9. 1997 Občina Cerklje na Gorenjskem ŽUPAN FRANC ČEBULJ OD GRADOM Pinerlja POD GRADOM HALO PIHA •S 52 055 Izvrstne pizze, bogata izbira, hitra dostava MALI OGLASI m 223-444 _ APARATI STROJI Likalni valj gospodinjski takoj prodam ugodno, nič rabljen. Q061/3'J' 476___J* KMETOVALCI, rezervne dele # silokombajne SIP Šempeter, origin3' stekla za kabine Zetor, akumulatori« vseh vrst in moči, nudi ugodfl AGROIZBIRA ČIRČE, ©064/32-»-802_^^josi* Ugodno prodam rabljeno PEC za etažno centralno 19 KW. ©861^, TERMOAKUMULACIJSKA dvojno pomivalno korito, elektricn omarico, prodam. ©242-331 Prodam: TRAKTOR Zetor 52 11 I-85' rotacijska kosilnica 135, škropil^ Rauv, obračalnik sena SIP, vrtavkasie brane Cimos, sadilec krompirja avw matski, sortirnik krompirja uv veni postaji Železniki v sklopu Javnega zavoda Cu- ^ Zdravstveni dom Škofja Loka (Gorenjski glas, št. 75, tor • septembra 1997, 33. stran) objavljamo pravilni rok P£ja 8 dni od objave razpisa oz. do zaključno 1.10. ^^.'a0a^e^ Zdravstvenemu domu Škofja Loka in bralcem se zaradi nap oglasu vljudno opravičujemo. __s SHEN QV AIPING WANG LJUBLJANA - KINO ŠIŠKA SOBOTA, 27.9.'97 OB 13h gHEN QI® ZA POGUMNE LJUDI 'klaviature KORG, ROLAND 'kitare FENDER'mikrofoni SHURE [ojačevalci MARSHALL *ozyoćenja in ostala oprema ODLIČNE KLASIČNE ŠPANSKE KITARE CAMPS 1 .0PAŽ in LADIJSKI POD izdelujemo r ^stavljamo, smrekov, suh I. ali II. !!^teta. ©063/451-082 22363 P^Ak2m nove 8 valne AZBESTNE jUJSCE, 100x125 cm, prodam. © ^^56__ 22395 Jki0dam nov FOLC 600 kosov in L, 'Jen štedilnik elek. in kuppers-^£h. ©241-259_22402 ^r°dam lepa, nova vhodna vrata 30 "ceneje. ©310-020 22437 l£[odam rabljeno SALONITKO 2j543*100 in SLEMNIKE. ©245-021 Z[°dam montažne zunanje stene z $£fl vgrajenimi okni. ©633-678 ■^godno prodam 3 delno OKNO > rrriopan z žaluzijami, novo okno tur pan z roletno omarico in roleto ?Br notranja vrata s steklom. ©064/ *J-751 225S2 Prodam naslednje učbenike za Sš: BERILO 1, BERILO 2, SLOVENSKI JEZIK 4, NAŠA DOBA (zgodovina za 4. letnik). © 431-443 22369 Kupim naslednji knjigi: SPOROČANJE 2 - Toporišič in VEKTORJI, POTENCE in KORENI, KVADRATNA FUNKCIJA - Peter Legiša. © 806- 669 22384 Kupim nekaj učbenikov za 1. letnik srednje Ekonomske šole. Đ 403- 689, MoJCa 22387 Instruiram MATEMATIKO za srednje šole. ©33-00-65 22423 Za SŠ prodam: slovenski jezik 2,3, zgodovina 3, Žagar: slovenska slovnica in jezikovna vadnica. ©331-858 22430 Prodam KNJIGE za 1. in 2. letnik Srednje šole. ©50-506 22490 Zelo uspešno in poceni instruiram matematiko in angleščino za OŠ in SŠ. Pridem na dom. ©326-19922527 Prodamo na Jezerskem večji GOSTINSKI OBJEKT, parcela 3900 m2, na Jesenicah MEŠČANSKO HIŠO, parcela 5100 m2, v okolici Kranja turistično gostinski objekt, dokumenti v fazi pridobivanja, parcela 1 ha. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 19728 ODDAMO KRANJ 165 m2 poslovnega prostora za trgovino s skladiščem. K 3 KERN, ©221-353, 222-566, fax 221-785 20303 Prodamo KRANJ starejši gostinski objekt z veliko konferenčno dvorano in pisarnami. K 3 KERN, 221-353, 222-566, in fax 221-785 20304 Oddamo v Šenčurju oddamo 25 m2 TRGOVINE, SKLADIŠČE 60 m2 in PISARNE 70 m2, v Kranju 20 m2 poslovnega prostora, primernega za trgovino, servis v pritličju in 18 m2 v nadstropju. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-758 20427 Kletni prostor 150 m2 z zemljiščem 250 m2 nasproti hotela LEV v Ljubljani primeren za poslovni prostor takoj prodamo. ©061/373-476 20769 PRODAMO KRANJ gostinski lokal za industrijsko pripravo hrane, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nad. poslovne stavbe, KRANJ 60 m2 skladišča in 60 m2 primernih za pisarne, KRANJ CENTER prodamo trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji, 67 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21145 tel.: 064/24 21 21 KRANJ Šuceva 27 S j/ NOVO! SAMSUNG • BREZVRVIČNI TEL, SGH-200 X\t-e CENTRALE,GSM TEL., veV> rvCN* MONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR 'b* %M OKI Prodam še nekaj knjig o medicini psiho-fizične ljubezni. ©451-397 22656 pravi naslov ia Nakup strešnika bramc 1&311-545,312-266 KUPIM afedarn 1.1 m3 suhih hrastovih ©312-283, po 18. uri 22470 So* taif1^ za kozolce, punte, les za ^ffe, prodam. ©688-063 22501 CendarT1 OPEKO NF 500 kosov 20% ^^l^mrežo, cisterno. ©67-037 Pun»°dam gradbeni LES bankine, Hur% ©800-029 22522 Odkupujemo vse stare in umetniške predmete (pohištvo, ure, slike, kovance in razglednice). Vse te predmete tudi restauriramo. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, o 221-037 ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj ©211-248 ali 471-534 18050 ODKUPUJEMO SMREKOVO IN BOROVO HLODOVINO. ©641-412 21486 ODKUPUJEMO hlodovino smreke, bukve, češnje, oreha, javor, jablane, slive, jelše. Najmanjša količina 10 m3. Lahko mešani sortiment. Plačilo smreka 15 dni, listovci do 21 dni. Pri količinah nad 40 m3 plačilo v 10 dneh. ©063/37-388, 063/32-662, 064/85-468 21800 Stružnikova 19 ^4208 ŠEMČUR -šUj^JC 064/411 016 mobitel AVTOALARM električni pomik stekel centralno zaklepanje PRODAMO Lesce poslovni objekt s prostori v pritličju, nadstropju in mansardi, skupne površine 2040 m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 20824 ODDAMO CENTER 80 m2 v atriju primernih gostinsko ali trgovsko dejavnost, Jelenov klanec manjši trgovski lokal, cca 30 m2, 400 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 21146 Manjši lokal cca 10 m2 v Kranju Planina II ali III kupimo. LOCI ing. 225-116 22070 LOKAL - poslovni prostor 15 m2, v starem delu Kranja, prodamo. LOCI ing. 225-116 22072 TAKOJ kupimo tri lokale v Kranju 20-40 m2. LOCI ing. 225-116 22073 V centru Kranja takoj kupimo prostor 10-20 m2, lahko potreben popolne obnovitve. LOCI ing. 225-116 22076 Kranj okolica, ODDAMO poslovne prostore, primerne za trgovino ali delavnico, skupno 130 m2, tel., CK, namembnost urejena, parkirni prostori. Mike & comp, 226-503 22112 Kranj okolica oddamo več prostorov v pritličju in mansardi, 350 m2, 390 m2, višina 2,10 m in 4 m, za skladišče ali delavnico. Mike & Comp, 226-503 22113 PRODAMO v centru KRANJA poslovno hišo primerno za gostinstvo, cena 360.000 DEM, prodamo lokal na Planini, 33 m2 v pritličju, cena z opremo = 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353,222-566,221-785 22135 t>r0rta,PVE plohe rezane po želji, ^^©78-617_22569 ^5Lr o0. Prodam 3 strešna OKNA >^°5xl 12. ©50-235 22573 f^IT^---■- ^Prodam 4 SOBNE VRATA, 22643 rabljene. ©221-639 **OB RAŽEVANJE Kupim TEPKE za žganjekuho. ©731-302 21876 Kupim dve platišči za R 19. ©423- 094 22364 Kupim agregat 3 fazni od 8 KW dalje in VAP - vroča voda. Kenda, 742-535 22420 ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, BORA, MACESNA, BUKVE, JESENA, JAVORA, HRUŠKE, OREHA, LIPE, JELŠE, KOSTANJA, ČEŠNJE, BRESTA. Plačilo 30 dni pp dogovoru, možno takoj. ŽAGA ŠVELC, Sp. Veterno 58-825, 58-094, ŽAGA ŠVELC Kokri-ca 245-453, mobitel 0609/637-100 EdO 22515 Kupim TERVOL izolacijo 3 ali 5 cm trdo in MOPED APN 6 Š. ©681-086 22568 STRIHJ STROJNI IS lit IIII tel.: 064/330 14t ?§tal?mSje slo j- ang j. in PREDMETOV, POMOČ PRI Ml DiN RAZUMEVANJU UČNE ^IPRm7aREMAGOVANJE STRAHU, ^ALlTcAkNA PREIZKUSE ZNANJA, §°REM IN NAJCENEJE NA ^°GO,,J^KEM. UGODNI PLAČILNI bEH PdAe čakajte na neus-^OkiKprečite ga in zato ^^Ifj ©52-087_20933 instruiram ang. za OŠ in ><£joje. »310-857 22189 ^KeSiBoUCli instrukc'ie iz mate- . ^v£ rolete, žaluzije, lamelne 1* $1 ©621-443, zvečer Gradbene dejavnosti: delam n° . | omet in fasade, hitro, P°?n —j| kvalitetno. ©451-876, 224-7*1, Ali potrebujete prevoz tovora potnikov, ali se selite, KOMd' g VOZI po najnižji ceni. 0 621-° 22381_~___ VEDEŽUJEM iz kart, kave, P°S slike - preteklost in prihodnjos1' 3,, 2000 SIT. ©53-343________ ELEKTROINSTALACIJE EPNj*J| izvaja vse vrste elektroinsta^. dogovorjenih rokih in po kon nih cenah. ©311-530 SERVIS in POPRAVILA, vseh P^i strojev tudi starejših. ©3J* ^ 325-917 Izvajamo manjša zidarska _ omete, škarpe - betonske, **JM ter polagamo naraven *d ^ ©310-187 STROJNO estrihov Klemene tel.471-813 0609/632-047 u MIŠO s.p. Kra"1' tel.: 064/326-612 mob.: 0609/641-034 NUDI: eM - MONTAŽO IN SERVIS SEJ* rolete, žaluzije, lamelnezav*^ - MONTAŽO TALNIH, STEN* in STROPNIH OBLOG ^ - SUHOMONTAŽNO PREN°Y OKEN In VRAT alll- - BRUŠENJE IN LAKIRAJ VSEH VRST PARKET0V - POLAGANJE ettf0i IJlMINATPAAKPy pve okn{ Zamenjava sXarL\6 oken in novog^0 MBA, s.p. tel.: (064) 86 "g fax: (064) 861;OS*0J mobitel: 0609 643- Načrtovanje in zasaditve vrtov, Sfobov in ostalih zelenih površin, Rovanje. ©310-744 22549 JLAKOVANJE dvorišč in postavl-i^robnikov. ©326-819 22570 '&em tesarsko skupino za postavi-i^ostrešja. ©411-169 22550 Suha izdelava mansarde, pregradne *6ne, spuščeni stropi, talne in 5Ienske obloge. ©422-707 22619 STANOVANJA podamo Kranj 1 ss 44 m2 Planina 1, *na 76000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 v? v 3. nads., na Planini 2, cena '45.000 DEM, 2 ss 57 m2 na ^ebetovi, cena 91000 DEM, Kranj 3 r?t.85'50 m2 Planina, cena 124.000 PM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, ,a* 221-785 19^00 PIA nepremičnine, Podružnica Škofja Loka, ^slovna hiša, Kapucinski tr9 7, tel.:064/623~117, _ 064/622-318 podamo ŠKOFJA LOKA 2,5 ss 68 i,iv pritličju, Frankovo nas., cena ''00 DEM/m2, Jesenice 2 ss 55 m2 J2- nads.. cena 55000 DEM. K 3 ^tRN 221-353, 222-566, fax 221- ^_19702 dodamo v Kranju 2 ss 56 m2 v 2. ^s. Šorlijeva, cena 97000 DEM, 2 }M m2 v pritličju na Planini 1, cena m DEM/m2, na Zlatem polju 2 ss * ^2 v pritljičju, cena 79.000 DEM. ?\? KERN, 221-353, 222-566, fax '-785 19703 AQET1CUA ZA PROMET Z MEPREM1ČM1MAM1 *« Ms£rU???ka uL ft *890 TRŽIČ SO-fiOfl f^/'-i- 0609/646-008 1 ss 8f?mo v Kranju (Koroška cesta) 3 DEM/-" m2 v 1. nads., cena 1200 ladstr • v Kraniu 3 ss 83 m2, v 11. ^nabfena 126000 DEM- 2 ss 67 99?0ri hc!lini 1 v 2- nadstropju, cena Planini EM; 3 ss 85 m2 v 5. nads. na KERm' cena 125.000 DEM. K 3 ?85 *■ 221-353, 222-566, fax 221- "fe----19704 tjT?0 KRANJ 1,5 ss 47 m2 v I. V L nkSena 66000 OEM, 4 ss 92 m2 ?2 na b?ena 150.000 DEM, 3 ss 79 tanini £anini v 6- nads- 3 ss na °EM/rn51a,nsardno 77 m2 po 1300 !>a lin" ^5 ss 66.30 m2 v 4. nads., ?h dol 000 DEM: P|acil° Po obro-I53, 2?o°cnca leta. K 3 KERN, 221-^>^566. ta>: 221-785 19705 f?aSX V KRANJU 3 ss 82.5 m2 v PEMia ' na Janini 3, cena 130.000 1 KranWžno v delih do enega leta, S*&da u oS 80 m2 na Gorenjskega utlvi Pv 3- nads., cena 140.000 SOOO r.*.s. 64 m2, Planina, cena -22-566U^M- K 3 KERN, 221-353, S£°Jg_221-785 19706 ^ ™tr**adov|Jici 2-5 ss 54-50 >adstre?^llč)u bloka. z garažnim D,i S1- cana 90.000 DEM. v bri,|ičiu K^egunJah 2 ss 60 m2 v ajtovijicT cena 55000 DEM, % 2 nLG/adnikova 2 SS 60.60 h ^OVNir, st- cena 97000 DEM. V OTstro'h 9arsonjera 34 m2 v 2. >£*N £\ ~ena 56.000 DEM, K 3 *fe ' 221-353, 222-566, fax 221- to^nr?A^.R0DA^0. NAJE' ffife PfvR^^O: STANOVANJA, S*ĆElcS^0VNE PROSTORE IN ^-On vJX?M NEPREMIČNINE, ^^°609/650-123 21 in 5llS mKi?,KRANJ Planina III, 1 ss, 4?*Nj Si-V" cena P° dogovoru, te'5 m2 Prodam AUDI 80 I. 11789. 49 590___-JM Prodam FORD FIESTO 1.1 jjj£ modre barve, nereg., dobro on m jeno. »78-681__\_ Z 101 GTL, I. 87,lepo ohrani* prodam. »241-224 Srečo AURISINA, d. o. o., prod3:, p LANCIA DEDRA INTEGRA^ I. 92, ALFA 33 1.3, I. 89, B-/! 1.7 I. 86, FORD ESCORT V I. 89, OPEL ASTRA 1.6 GJŽ 88, B2? 2.0 I. 90, BX 1.6. I. 88, I. 93, ALFA SPRINT 1.88 M5 I. 91 -.ncf ZA VSA VOZILA MOZNOJJ KREDITA. 'MOŽNOST Mg" JAVE STARO ZA STA"1 061/123-2563. 041/676-94= eN GOLF 1.6 bencin 87, registriran. ( leto, nekaramboliran, izredno oro^ jen, prvi lastnik, prodam. «3 . I. 91. % J 114, P° 1 J Prodam R 5 SAGA rdeče barve. »451- 22614_ ___" Prodam GOLF diesel S pakjj^ rdeče barve, možna rn|^43g karambolirano vozilo. »33^- 22621_ AUDI 80 1.6 I. 88, kot nov, "0, prodam. »57-980 WKJP Zelo ugodno prodam R 4 ^ I fiihiknv/ I 19/Q1 C»fi21-450 V kubikov, I. 12/91. »621 GOLF diesel, 1.83, prodam, »j 068_"__m0t0A Prodam Z 101 GTL 55. t 85- ^ 091 SERVIS J AVTOMOBIlSm IZPUŠNIH (0 ŽABMCA, SE BITfltf. TEL.: 064/3U-90- ZAPOSLITVE^ Če iščete redno zaposlitvi I radi dinamično delo, poW"» 20." 622, 041/669-785 od 17- °u j 19831_——"^b^ ZA PRODAJO DODATNOJ j KEGA IZOBRAŽEVALNE« 1 GRAMA NUDIMO Vzpljja PROVIZIJE. TEDENSKA^ 0 TER REDNA ZAPOSLI^ t TER REDNA ZAPO 064, 041/637-492 Zaposlim nekvalificiraneg „^ za delo v LAKIRNICI. A* hovče 40 oP Simpatična STUDI NTKAgjjj strežbi v Kranju. 064/226-503 522604 SLOVENSKA KNJIGA VPISUJE V TEORETIČNI IN PRAKTIČNI TEČAJ KOMERCIALNEGA ZASTOPNIKA MJERENU. PO USPEŠNEM ZAKLJUČKU MOŽNA TUDI REDNA ALI HONORARNA ZAPOSLITEV. PISNE PRIJAVE POŠLJITE NA: SLOVENSKA KNJIGA, LITIJSKA 38, LJUBUA-^ZALOŽNIŠTVO_ 21168 ODKUPOVALCA hlodovine zaposlijo redno ali pogodbeno. ©063/32-£2, 063/37-388 V okolici Kranja zaposlimo NATAKARICO. Delo v popoldanskem času. GSM 0417674-177 22535 Iščemo delavko ali delavca za delo v planinski koči - zimska sezona. ©0609/626-641 22546 Honorarno zaposlim dekle v KAVA BARU v Škofji Loki. ©634-133 22550 DAiAY'!ski tr9°vini zaposlimo "AJALKO. ©312-019 PRO- STRO DAMA zaposli dekle za ggžbo. ©0609/632-545, 331-206 ,'^emo dekle za strežbo v gostinjs-l^jokalu. tt 241-038 22253 .Sprejmemo vsa zidarska dela. stTk10 svoi oder- Popravljamo tudi 'r9ne. Delamo kvalitetno in poceni. "'325-594 22294 ?a čiščenje jjrx ",ov;enje poslov, prostorov v Ra£m,.območiu Sk- Loke, Krope in IvfcT* iščemo večje število de-PRihM. nJene Donudbe na Šifra: .^AlNPOŠTENA. '^em kakršno koli delo na domu. ^412_22362 ^Poslimo NATAKARICO. © 685- Hon, -■ .orarno zaposlimo DELAVCA H»Wnljevalec na kamionu). © 411- 22378 Honorarno zaposlimo dekleta za ff» v strežbi (kavarna). © 422-341 ^26-936 _22380 ———i ^stilna v okolici Tržiča išče dekle ali ŽIVALI (T* za samostojno delo v strežbi. as|ov v oglasnem oddelku. 22434 5r PENZION KANU, d.o.o. Valburga 7 1216 SMLEDNIK objavlja prosto delovno mesto: - KUHAR Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Od kandidata pričakujemo ustrezno izobrazbo, zagotovljen prevoz. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh na naš naslov, s pripisom "za razpis". na ro?1 PriPravništvo trgovske stroke Opciji Žiri - Škofja Loka. © 695- 22456 IjjT^ taci.vITI?«arnitekta za moderno adap-gSjOhlSe. ©633-317_22471 tSl^?' dinamično delo. Pridružite iMna ' l2P|ac'la so tedenska. Možna 16 fp„ZaPoslitev. ©57-211 od 14 do • ure _____ Iščemo PRODAJALCA SVEČ na terenu. Zaslužek soliden. Tel.: 712-332 takoj. ©061/15-91-642 Do R}° delovno razmerje sprejme-te J™ KLJUČAVNIČARJA ali fanta V^^fgev. Starost do 25 let. Šifra: i l6&limo DEKLE s končano srednji, kom« • iz°brazbo za pisarniška in 6n6' rcia|na dela. Pogoj znanje vsaj , najJ*. tuJega jezika in osnov raču-* ANnl^3- Pisne ponudbe na naslov: y ^A C D.O.O., Zalog 104, Cerklje. &r«z dela in želite dober OD. ' " na ©226-314 po 20. uri anju0'"10 zastopniško delo pri zbir-Vssl.naročil po terenu za artikel za "° gospodinjstvo. ©311-101 JARKICE pred nesnostjo in peteline ugodno prodam. Hraše 5, Smlednik, 061/627-029 22001 Prodam TELIČKO sim. cca 180 kg. Velesovo 50, Cerklje 22351 Prodam en teden staro TELIČKO sim. ©741-624 22365 5 tednov staro TELIČKO SIMEN-TALKO, prodam. © 56-001 22385 ROTVVEILER mladiče z rodovnikom, tetovirane in cepljene, prodam. © 632-332 22392 KOKOŠI RJAVE pred nesnostjo, PIŠČANCE bele za dopitanje in KRMILA prodajamo vsak delovnik 8-17. ure, sobota 8-13. ure. PERUT-NINARSTVO MOSTE 99 prhKomen-dl, ©061/841-471_224o0 Prodam TELICO brejo 8 mesecev. Nova vas 11, Radovljica 22412 RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka ©685-546 22418 Kupim JUNČKA od 150-200 kg ali več. ©725-321 22427 Kupim 10 dni starega teleta simen-talca. ©738-876 22432 Prodam KOZO za zakol ali nadaljno rejo. ©58-796 22433 BIKA sim. 150 - 400 kg kupim. ©736-230 22445 Prodam TELIČKO simentalko staro 3 tedne. Zg. Bitnje 18, Žabnica 22447 Prodam TELETA težke od 180-200 kg. ©738-876 22460 Kupim teleta sim., starega 10 dni. ©681-103 22466 Prodam črnega BIKCA starega 10 dni. ©721-671 22472 BIKCA simentalca 4 tedne in KRAVO simentalko po teletu prodam. ©641- 114 22482 Prodam TELIČKO sim. težko 100 kg. ©422-689 22491 Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice, težke cca 2 kg, cena 250 SIT kom. Drinovec-Kajža, Strahinj 38, NaklO 22494 Prodam en teden staro TELIČKO sim. ©802-095 22497 Kupim BIKCA sim. starega en teden. ©491-462 22502 Prodam ČRNO BELO TELIČKO, staro 10 dni. ©681-615 22521 Prodam BIKCA simentalca, težkega 100 kg. Sr. vas 121, Šenčur 22531 Prodam 2 BIKCA sim. stara 14 dni in eno leto staro telico za rejo ali zakol. Vogjanska 31, Voglje, ©491-423 Kupim KRAVO sim. 3 mesece brejo. ©57-700 22538 Kupim BIKCE simentalce 1-4 tedne. ©431-312 22540 Prodam BIKCA sim. težkega 240 kg. Šenturška gora 3, Cerklje 22547 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko in krmilni KROMPIR. ©401-321 22554 Prodam teden stare črnobele BIKCE. Jezerska c. 92 A, Kranj 22555 Prodam BIKCA sim. starega 5 tednov, težkega od 110 do 120 kg. ©78-425 22620 Prodam plemenskega OVNA JSR pasme in dva komata. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 22625 Prodam ZAJCE nemški lisec. Gasilska 7, Šenčur, ©411-387 22633 ZLATE PRINAŠALCE z rodovnikom, prodam. ©431-013 22644 AKRIS d .0.0. KO PREVOZI, NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA IZVEDBA Nova,vas 17, 4240 Radovljica, Tel: 064/733-365 NONSTOP ZAHVALA Ob izgubi našega očeta, starega očeta, pradeda, tasta in strica JANEZA KAJZERJA Bidetovega očka iz Šutne s°ČUste 's^r.eno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nje Va^ z nam*' nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in sveče ter ga pospremili na veČlef°Vl ZadnJ' Pot*- Hvala g. župniku iz Žabnice za lepo opravljen pogrebni obred in lne obiske na domu. Zahvala tudi dr. Novak -Medičevi in sestri Mimici iz ZD Šk. Loka ter pogrebnemu zavodu Jerič. Vsem še enkrat iskrena hvala. ^ VSI NJEGOVI V SPOMIN Odšla si v daljavo večnosti s solzami v očeh gledam za teboj v daljavo večnosti a ti se ne vrneš iz daljave večnosti. Danes, 26. septembra, mineva drugo žalostno leto, odkar nas je zapustila skrbna žena, mama, stara mama in prababica IVANKA SUŠNIK Jezerska c. 43, Kranj Vsem, ki prinašate sveče in cvetje, najlepša hvala. VSI NJENI V SPOMIN Nič ni tako dragoceno kot tisti del tebe, ki je v drugih, in tisti del drugih, ki je v tebi. Tam zgoraj, visoko gori, je vseeno. V nedeljo, 28. septembra, bo minilo eno leto, odkar te ni več med nami AGATA PODOBNIK Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem preranem grobu, ji prižigate svečke ali poklonite cvetje. Hvala za vse lepe misli in molitve. Vsi njeni: mami Tilka, brat Tone in sestra Jana z družino ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila draga FRANČIŠKA DREŠAR Mohorjeva Francka iz Hotemaž Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku in Blažu za opravljen pogrebni obred. Zahvala pevcem iz Predoselj in Francki Šenk za zapete pesmi ter podjetju Navček. VSI NJENI Hotemaže, september 1997 V SPOMIN SIN ZAKAJ si moral tako mlad umreti, mar zato, ker ljubil si življenje dom otroke ti pustila ni živeti! Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš kajne sedaj te nič več ne boli. Imel težko si življenje več ne čaka te trpljenje. Danes mineva tri leta od usodnega trenutka, ko se je končalo tvoje mlado življenje. Kruta roka je posegla po tvojem življenju in v trenutku je bilo vsega konec. Ostal boš v mojem srcu za vedno. EDVARD LOKAR 1960 - 1994 VSI TVOJI: otroci, starša in sestra z družino Žiri, 23. septembra 1997 OSMRTNICA Gospod ti vse veš... (Jn 21,17) Verujemo in upamo, da je po štiriinštiridesetih letih zemeljskega potovanja našel mir v Gospodu MIHA KOKALJ - Pejakov b0nionašega Mihe bo danes, 26. septembra, v Poljanah nad Škofjo Loko. Ob 16. uri ga Pospremili v cerkev k sv. maši, nato pa do groba, kjer bo ob svoji mami prah njegovega telesa, čakal vstajenja in poveličanja. Oče Milenko, brat Peter z družino, teta Jožka in strica Bora in Janez Poljane nad Škofjo Loko, 22. septembra 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in botra NAČETA KRČA iz Predoselj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter bivšim sodelavcem ISKRA-ERO za izrečena sožalja, Eodarjeno cvetje in sveče. Zahvalo smo dolžni osebju oddelka 200 olnišnice Golnik za nego in lajšanje bolečin. Hvala tudi sodelavcem Predilnice IBI, gasilcem PGD Predoslje in sosednjih društev, članom KUD Predoslje in g. Bitencu za besede slovesa. Posebna zahvala g. župniku Janezu Kokalju za opravljen obred in resnično lepo predstavitev življenja in dela pokojnika, pevcem Kranjskega kvinteta in podjetju Navček, d.o.o. VSI NJEGOVI ZADNJE NOVICE OD PETKA DO TORKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte... Mil bomo pisali Stran namenjena dežurnemu novinarju se tokrat skriva v prvem delu časopisa, točneje na deseti strani. Zaradi prostorske stiske, je tokratna stran le polovična, na njej pa pišemo o tem, da so v Preddvoru že priključili prve naročnike na kabelski televizijski sistem, o odprtju mosta v Mošnjah ter o vaških igrah v Vodicah. In kaj boste lahko brali v prihodnji številki - kar dvakrat so nas poklicali iz Tržiča - vrtci pripravljajo športno sobotno dopoldne, taborniki z Križev pa bodo na Šiji počastili tridesetletnico delovanja. Poleg tega nas je klical neki naš bralec, ker naj bi denar za cesto zbran s samoprispevki ne šel v za to določen namen. Seveda telefon dežurnega novinarja ostaja še naprej namenjen vsem vašim predlogom. Ob koncu tedna svoje predloge sporočajte na mobilni telefon, saj bodo v nasprotnem primeru vaša sporočila do pravih ušes prišla šele v ponedeljek dopoldne. Takrat pa bi utegnilo biti že tudi prepozno. Že v prihodnji številki bo naši in vaši rubriki ponovno namenjena cela stran, s kolegi pa se bomo potrudili, da boste tudi zares imeli precej zanimivega branja. G.G "Mamo bom pa doma pustil!" V prireditveni dvorani Gorenjskega sejma bosta naslednji mesec dva mega dogodka: v nedeljo, 12. oktobra, ob 14. uri, bo vsegorenjsko praznično srečanje ob petdesetletnici rednega izhajanja Gorenjskega glasa; 17. oktobra pa bo Avsenikov večer. Napoved praznovanja z Gorenjskim glasom ste lahko prebrali že nekajkrat in doslej smo vpisali že več kot tisoč rezervacij sedežev v dvorani, telefoni pa neprenehoma zvonijo. Objavljena sta bila tudi že dva kupona za brezplačno pijačo - no, in ker smo na Gorenjskem, bo očitno prav omejeno Število kuponov povzročilo, da bo kdo manjkal. Poklical nas je /ime bomo zamolčali, da ne bo zaradi Glasove fešte kakšne nove razveze!/ družinski poglavar in rezerviral mizo. "A tisti kuponi za klobaso in pir bojo pa res samo štirje?" je preveril gospod "Ja, če je tko, bom pa mamo doma pustu!" KERAMIKE M aIUmex i nt. KRANJ-/TATO POLJE 3k H'-061* 226 013 223 (*s0 Plin v občini Bled Bled, 25. septembra - V Festivalni dvorani na Bledu bo jutri in v nedeljo predstavljen projekt uvajanja zemeljskega plina v občini. Strokovnjaki Komunale in IBE bodo razlagali posebnosti in prednosti plina pred drugimi energenti ter hkrati odgovarjali na vprašanja. Jutri, 26. septembra, bo predstavitev med 10. in 18. uro, v nedlejo pa med 9. in 17. uro. Strokovne razlage pa bodo oba dneva ob 11. in 15. uri. Pred jutrišnjo in nedeljsko predstavitvijo projekta v Festivalni dvorani na Bledu v današnjem Gorenjskem glasu objavljamo od 23. do 28. strani posebno prilogo pod naslovom Plin v občini Bled, ki jo bodo dobila vsa gospodinjstva v občini v Bled. V njej objavljamo tudi prijavnico za priglasitev plinovodnega priključka, ki jo interesenti izpolnjeno pošljejo na Komunalo Radovljica. • A. Ž. STRAN 23 - 28 Gorenjska borzno posredniška družba, d d. Koroška 33, Kranj, tel: 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" SPticapfygeIimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel •LOVBNaKI OMMAm nmt • mm http "w\w» mobitel v ZfcftATi MoRA*\ Sooo (WPtSOV-!!!!'.' PREDSEDNIKA REPU8UKE ZAVZEMAL SE BOM • ZA. 2WI2AN3E CEM PIVA VINA IN DRUGIH ACKOHOIMM PUAf. • ZA NEOMEJENO KA36f>«e v VSEH PtoSToRiH. • V5AKEMI/ OPoKoDENCU PP-lfftO« NA OAW M^lo pivo (JASToW3,SEVEDA), • *A Pravico Do iPtAVft, ee Že N6 08lJoBL3Af\ ob 6,0 6. KučflN DOBl RtSNeSfi SOGOVORNIKA. -J. ^oKo^-K' ZA SPOŠTOVANO IN PRIJAZNO SLOVENIJO. Državljanke in državljani Republike Slovenije, predsedniške volitve so razpisane in začenja se postopek za vlaganje kandidatur. Ker bo Milan Kučan nastopil le, če bo njegova kandidatura podprta z vašo voljo in s tem nestrankarska, bo treba zbrati pet tisoč podpisov. Če zaupate njegovim premišljenim in modrim odločitvam. Če verjamete v politiko povezovanja interesov, dopuščanja različnosti in neomajne odločnosti v pravih trenutkih. Če vam je pri srcu njegov posluh za ljudi in želite ob bok tujim državnikom postaviti človeka, ki govori za dobro ime Slovenije. Prosimo vas, da s svojim podpisom na obrazec P-1 omogočite drugo kandidaturo Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije. Na sedežu upravne enote, kamor sodi vaše stalno prebivališče, pred pristojno osebo, ki vodi evidenco o volilni pravici, podpišete obrazec P-1. S seboj morate vzeti osebno izkaznico. Prosimo vas, da podpisan obrazec vložite v ovojnico in pošljete na naslov: Milan Kučan, p. p. 1997 1001 Ljubljana Naj obvelja torej vaša volja. Če nas bo pet tisoč, bo Milan Kučan nastopil na predsedniških volitvah in se, tudi zaradi podpisa vsakega od vas, s svojimi izkušnjami in poštenjem boril za zmago. Upravna enota naslov telefon št. uradne ure Škofja Loka Mestni Irg 10 064/624-160 pon 7.30-15, tor 7.30-15, src 7.30-17, čet -, pet 7.30-13 Kranj Slovenski trg 1 064/37-30 pon 7.30-14, tor 7.30-14, sre 7.30-16, čet 7.30-14, pet 7.30-12 Radovljica Gorenjska c. 18 064/714-222 pon 7.30-15, tor 7.30-15, sre 7.30-17, čet 7.30-15, pet 7.30-13 Jesenice Cesta M. Tita 78 064/81-040 pon 7.30-14.30, sre 7.30-17, pet 7.30-12.30 Tržič Trg svobode 18 064/53-051 pon 7-15, tor 7-15, sre 7-17, čet 7-14, pet 7-14 Kamnik Glavni trg 24 061/818-100 pon 8-12 in 13-15, vsak drugi torek v mesecu 8-11, sre 8-12 in 13-17, pet 8-12 _jg Odprti telefon: 061 168 54 45 od 10. do 12. ure; internet: http://kucan-volitve97.hermes.si Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Visoko nad oblaki Kranj - Visoko nad oblaki so nekoč prepevali Slakovi fantje. No, vsaj tako so me poučili, sem namreč premlad, da bi odraščal z glasbo Avsenikov in Lojzeta Slaka. V stilu višav pa je minila tudi tokratna Kamera presenečenja. Osrednji akterji so bili tokrat Slapovi, ki so za nas in vas, gledalce Gorenjske televizije, odpeli tudi Visoko nad oblaki. Pa čeprav tedaj še niso vedeli, da jih balon tja tudi v resnici ponesel. O višinah pa se je govorilo skozi vso Kamero presenečenja. Tako je bil govor o visokih letih in preletih slovenskih ansamblov, seveda pa tudi o neizogibnih padcih. A Slapovi se kar držijo, povsem nenačrtovano so leta 92 zasijali na slovenskem narodnoza-bavnem glasbenem nebu, sedaj pa se bolj ali manj uspešno držijo na njem. najtežje, pravijo, se je potrjevati. Spregovorili so tudi o svojih dogodivščinah. Tako je zanimiva tista, ko so se ob štirih zjutraj s kombijem vračali s koncerta. Pa jim je naenkrat obstal na mestu. Razlog: brez bencina. Kje boš sedaj našel bencin ob štirih dni zjutraj? A so se znašli, kot se glasbeniki ve znajo. Danes ob 20.20 na programu Gorenj«* televizije TELE-TV Kranj si zopet lan* ogledate presenečenje z balonom. In kuof |, že izkusil let z njim, dobro ve, da je p° nem letu vedno na vrsti tudi balonarski krsJ barona. Tudi s tokratno Kamero smo don dva nova balonarska barona. • S. Šubic y A Najprijaznejši poštni delavec? - pomagajte nam ga poiskati - glasovnico po\&č\te v Gorenjskem glas" - nagrade za sodelujoče - več o akciji preberite na strani... Vaša Pošta =?ADiO 31.3 Fil STBREO NOCOJ OB 19.30 URI - VASOVANJE S P0D0KNICARJEM FRANCEM PEST0TNIK0M G