SVOBODNA SLOVENIJA LETO (AÑO) XXXIX (33) Štev. (No.) 32 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 14. avgusta 1980 Ob zahtevi po novi kulturni reviji £1 Papa ante las drogas Juan Pablo II se opuso en severos términos al proyecto dé legalización de las marihuanas y otros estupefacientes “erróneamente definidos como drogas suaves”, anunciado por el ministro socialista italiano de Salud Pública, Aldo A-niasi. El Papa sostuvo que este tipo de experimentos en otros países ‘‘no sirvieron para prevenir ni para reeducar” y señaló que lo necesario es reformar a la sociedad moderna cuyas faltas incluyen “la legalización del aborto y el divorcio”, al hablar a los jóvenes de un centro de rehablitación de drogadictos y a expertos de Estados Unidos y naciones europeas en una audiencia especial en su residencia de verano. El Santo Padre recordó que el congreso de médicos católico® que se celebró en Asís en noviembre pasado y otro europeo realizado en Bruselas en mayo, se opusieron contra la legalización de las drogas alucinantes para uso personal. Dr. Tine Debeljak (24) nekaj pogledov z mše perspektive IVA JOSIPA BROZA-TITA Globina sprememb Vsaka družba nosi v sebi kal lastne smrti in razkroja... To misel marksisti radi poudarjajo, kadar se jim zdi primerno, in ni razloga, da bi jim oporekali. Kar pa smemo zahtevati od njih je, da so dosledni in ne izvzemajo svoje lastne, to je socialistične zgradbe, iz tega splošnega pravila. „Samouprava“ je bila poskus rešiti jugoslovansko, po socialistični državi zavrženo gospodarstvo, s pomočjo svobodnejše uprave podjetij. V državni ustroj, ki sloni na dogmatizmu ene same ideologije in na diktaturi ene same politične stranke, se je vtihotapilo tuje telo; kajti „samouprava“, če hoče biti resnično to, kar naj bi bila po imenu, kliče po različnosti m po svobodi na gospodarskem področju. To pa ima za neizbežno posledico, slej ali prej, politični pluralizem —, ki temelji na politični svobodi. Jugoslovanska komunistična stranka si je nadela nalogo doseči — v praksi — zmago nad gornjo teorijo. Posrečiti se ji mora uspešno „samoupravljanje“, brez resnične svobode podjetij. Potrebujejo le navidezno liberalizacijo gospodarstva, iki naj; vodi v prav tako navidezen — pluralizem. Taka posplošena prevara (ali samoprevara, kakor se vzame) pa naj bi bila od ljudstva mirno sprejeta, ker bi bila združena z visokim življenjskim standartom in strahom pred sovjetskim posegom — katerega domači komunisti spretno izrabljajo. Splošno gospodarsko blagostanje v Evropi in mednarodni krediti za katere je jugoslovanska državna klika prodajala svoje pripadništvo, so pomagali zakrivati razpoke v zlaganem položaju jugoslovanskega samoupravnega socializma. Razmere v svetu pa so se pričele spreminjati in tako mora dandanes vsakdo dokazati koliko je vreden v resnici. Neuspešna gospodarstva bodo propadla in življenjska raven posameznika se bo končno ustavila na višini družbene in njegove lastne storilnosti. Slovenska „samoupravljana“ podjetja ne bodo izjema. Ves sistem, ki ga je zgradila komunistična stranka krog njih kliče zato po globoki odločitvi: — ali se spusti „samoupravno“ gospodarstvu v konkurenčni boj za obstanek in samostojno mesto na mednarodnem trgu, v upanju, da sposobnost in iznajdljivost naših ljudi reši, vsaj v Sloveniji, odgovarjajoče blagostanje; — ali pa bo treba s poostrenim političnim pritiskom doseči od prebivalstva, da sprejme mirno — če že ne vdano — padec življenjske ravni v bližino vzhodno-evropskih socializmov. „Navideznosti“ bo moralo biti konec. V prvem primeru se bo slovensko gospodarstvo osvobodilo oklepa socialistične države in zahtevalo samoupravi odgovarjajočih političnih sprememb. V drugem primeru pa bo poskus „samoupravljanja“ ostal med nami to — kar je bila odjuga NEP — v sovjetski zgodovini. Slovenci, kakor večina narodov, ki .sestavljajo Jugoslavijo, ne žele, da bi ' Sovjeti na ta ali oni način vdrli-v njihov življenjski prostor in vsilili „svoj“ socializem, česar na žalost večina ne opaža je, da odločitve za ali proti „poglobitvi socializma“, ne potekajo le v Moskvi — marveč med njimi samimi. Čas za osnovno odločitev — ali žrtvovati gospodarstvo socialistični diktaturi," ali prilagoditi politični sistem zahtevam uspešnosti, to je zahtevam po večji osebni in gospodarski svobodi — poteka v Republiki Sloveniji, ko so sovjetski tanki še daleč. Manj verjetno je, da se ti tanki premaknejo, če jih ne bo nihče ■ klical na pomoč —-za reševanje socializma. A to zahteva jasne opredelitve za resnično samoupravljanje in za resnični pluralizem — v Sloveniji. c Vprašanje je, ali je Zveza komunistov Slovenije zmožna samostojnih političnih odločitev? Če tega ni zmožna — bodo odločitve potekale mimo nje in na političnem zemljevidu Slovenije jo bodo nadomestili, ali delegati moskovske- V Ljubljani je 11. junija t. 1. šest kulturnih delavcev mlajše generacije — imenoma: Niko Grafenauer, Tine Hribar, Andrej Inkret, Svetlana Makarovič, Boris Novak in Dimitrij Rupel — izročilo predsedniku Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Mitji Ribičiču pismeni predlog za ustanovitev nove kulturne revije v Ljubljani. Tega je poleg te šestorice podpisalo še 54 pobudnikov. Ta pobuda vsebuje utemeljitev potrebe po novi reviji na Slovenskem z uvodom, v katerem je poudarjeno, da sedanje revije ne zadostujejo več, da ne ustrezajo resničnim potrebam „mišljenjske jn pesniške produkcije, ki se more in mora izražati ravno preko revij.“ Dokaz tega je nenehno ponavljanje te potrebe, toda vse pobude „poniknejo v puščavskem pesku obljub“. Današnje ramere pa so take, da „blokirajo vrsto naših piscev, da se ne morejo vključevati v kulturno življenje pri nas primerno sebi, svojim zmožnostim in pravicam, kaj šele, da bi imeli možnost spremljati naše kulturno življenje in ga oblikovati po svojih sposobnostih in glede na svoje zamisli.“ Tako so v uvodu naznačili, kaj je namen njih vloge, ki jo nato razlagajo pod tremi vidiki: 1) historijata revijalnega življenja, 2) kratke ocene današnjega kulturnega položaja in 3) koncepta nove revije. UTEMELJEVANJE Od vseh nekdanjih revij danes izhajajo še Sodobnost, ki je revija ožjega kulturnega in reprezentančnega značaja; Dialogi, ki je regionalističnega značaja (Mariborskega?); Znamenja, ki jih bere ’ le „ožji krog katoliško usmerjenih intelektualcev“; 2000, ki neredno izhaja; in vrsta znanstvenih revij. Poleg teh še Problemi. Prav ta revija, iz katere so podpisniki večinoma izšli in razmere ob njej, jih sili, da so napisali to vlogo. Probleme izdaja Zveza socialistične mladine Slovenije in ima „že vrsto let težave tako glede u-rednikovanja kakor izhajanja. Revija je v nevzdržnem položaju tako za izdajatelja, urednika in sodelavce.“ Stalni spor je glede urednika; sotrudnikom ne ustreza, da jim ga izdajatelj „tako vsiljuje, da jim ga vsili“. I Daši govori ta odstavek o Problemih, ne omenja postanka te revije, ki pa nam je še dobro znan od časov nasilnega zatrtja svobodoljubne revije Perspektive, ko SO' oblasti ustavile revijo, urednika Pučnika sodnijsko obsodile in namesto njih ustanovile Probleme. Ta kriza je nastala zato, ker Društvo slovenskih književnikov ni hotelo sprejeti za člana ideologa Perspektiv Tarasa Kermavnerja in je zato s protestom stopila iz društva gotovo najpomembnejša skupina Perspektivcev: 'Primož Kozak, Janko Koš, Peter Božič, Lojze Kovačič, Marjan Rožanc, Dominik- Smolej, Veno Taufer in Danilo Zajc. Za vodstvo Problemov so dali dogmatične komuniste, ki so tako zamenili tolerantne demokratične humaniste. Tega početka, pravim, naša vloga ne omenja, pač pa riše razmerja ob reviji sami: sodelujejo najmlajši pa tudi petdesetletniki, - križajo se kriteriji, pa tudi kvalitete, blokirajo se skupine med seboj; prav mlajši se ne morejo uveljaviti, dasi veljajo Problemi za mladinsko revijo. Poleg tega izdajatelj še meni, da takoinienovani zastopniki srednje vrste (tisti iz Perspektiv!) ne morejo priti že a priori na uredniško mesto. „Zato je nujno, da ti ustvarijo novo revijo, mladi pa naj ostanejo v tej reviji mladih.“ To pa jim ne gre v račun. Lahko bi se rešila kriza tudi na ta način, da bi se sotrudniki porazdelili po različnih revijah, toda tako bi bile „različnosti med revijami še manj- ga imperializma, ali pa ljudje, ki resnično verjamejo v svobodoljubno zrelost slovenskega naroda. — žar. še, kar bi vodilo v stagnacijo, anemičnost in v do kraja zavrti položaj. Nova revija bi nedvomno preprečila otrplost, ki grozi z zabetoniranjem slovenskega kulturnega provincionalizma. Problemi niso sicer hoteli biti politično o-predeljeni ne kot pozicija ne kot opozicija ... niso hoteli biti negacija vsega obstoječega... hoteli so biti časopis za mišljenje in pesništvo, hoteli so ustvarjati pluralizem in uvesti nove mere ocenjevanja itd_____ toda ene mi- sli so blokirale druge (zunanje blokade pustimo v miru!), tako da se nobena ne more izraziti do kraja. Tudi zato je potrebna nova revija: Konec je linearnega časovnega razvoja umetnosti, zaporednosti idejno-slogovnih za-snutkov, estetskih programov. Konec je vrednotenja umetniške veljavnosti na temelju idejno-estetske pripadnosti.1' (Zadnje razumem: komunizem ima svoja estetska merila, katolicizem svoja... tega bo konec.) Gre za povrnitev k bistvu umetnosti. Ločiti je treba kulturno ideološke projekte od umetnostnega dela. Posel umetnika je ustvarjati umetniška dela, premisliti umetnost kot umetnost. Pogoj za novi kriterij je svobodno pretakanje kulturno-političnih, idejnih in e-stetskih pogledov; Ponovno reflektira-mo svojo apolitičnost, dasi se ideološkim pritiskom le nismo mogli izogniti, ampak smo bili pogosto celo najbolj izpostavljena tarča političnih in ideoloških podtikanj in diskriminacij. Zavzemamo se „za pluralizem samoupravnih interesov. V spopadu s samoupravnimi in restalinizirajočimi tendencami je v ospredju utemeljevanje samoupravljanja, demokracije in mišljenske diferenciacije.“ V tem stavku vidimo mi pravo vsebinsko bistvo nove revije. V nadaljevanju je govora o spremembi kriterijev, o samokritiki in razgibanosti, dinamičnosti novega kulturnega življenja, ki ga hoče revija vnesti v sedanjo kulturno stagnacijo. Hoče povezave s svetom in poročati o njem... in seveda kritično spremljati „izrazito in samobitno slovensko kulturno delovanje in način umetniške in mišljenjske diferenciacije. Le tako bo zagotovljen pluralizem stališč in dialog ne le med revijami, ampak tudi znotraj revije med njenimi sodelavci samimi.“ PODPISNIKI VLOGE V Delu (Književni listi) z dne 26. junija 1980 niso prikazana imena podpisnikov, razén omenjenih šestih izročiteljev vloge. Toda od druge strani smo dobili 'imena vseh podpisnikov, ki so naslednja: Vladimir Arzenšek, Miha Avanzo, Drago Bajt, Aleš Berger, Janez Bernik, Peter Božič, Andrej Brvar, Milan Dekleva, Jure Detela, Emil Filipič, Kostja Gatnik, Branko Gradišnik, Niko Grafenauer, Jani Golob, Matjaž Hanžek, Spomenka Hribar, Tine Hribar, Andrej Inkret, Drago Jančar, Milan Jesih, Dušan Jovanovič, Milan Kleč, Manica Košir, Taras Kermavner, Lojze Kovačič, Vladimir Kovačič, Kajetan Kovič, Lado Kralj, Lojze Lebič, Borut Lapornik, Pavle Lužan, Svetlana Makarovič, Janez Mušič, Marko Mušič, Boris Á. Novak, Jernej Novak, Tone Peršak, Emil Milan Pintar, Denis Poniž, Marjan Rožanc, Dimitrij Rupel, Veljko Rus,' Maksim Sedej ml„ Marko Slodnjak, Jože Snoj, Ivo Svetina, Zvone Šedlbauer, Rudi Šeligp, Veno Taufer, Bor Turel, Igo Urbančič, Marko Uršič, Saša Vegri, Aleš Vodopivec, Peter Vodopivec, Dane Zajc, Srečo Zajc, Pavle Zidar, Jaša Zlobec in Aleksander Zorn. Kot vidimo iz teh podpisov, je med njimi večina nekdanjih Perspektivcev, ljudi s tolerantnim humanističnim odnosom do soljudi, ki sicer ne taje svojih marksističnih -osnov, so pa v nasprot-' ju z dogmatističnimi ideologi; teže po destalinizaciji in demokraciji, ki se ta hip kaže v Sloveniji v samoupravljanju. (Bo še) Toda po 22. juniju 1941 se je pojavila še nova „proti okupatorska vojska“ na terenu Jugoslavije, ki je vstala na poziv Kominterne in s ciljem zunaj jugoslovanskih državnih in narodnih potreb: za obrambo Sovjetske zveze „domovine socializma“, kakor jd je terjala prisega na 21. temeljnih zahtev za slednjo KP, ki hoče biti član KOMINTERNE. Nastala je iz internacionalnih pobud, česar ne taje njeni stvaritelji (Tito) in kot sem omenil, si nadela patriotsko ime „narodno-osvoboditeljska vojska“, dasi je imela za cilj socialno revolucijo kot del svetovne revolucije, ki naj bi služila za odskok v Srednjo Evropo (kakor se je izrazil Kardelj svoj čas), še, celo pa nedvomljivo jasno dne 27. 5. 1945 sovjetskemu poslaniku Sadčikovu: da „želi Jugoslavija postati. sestavni dej Sovjetske Zveze" (Pisma iGK KPJ i pisma CK SRP, 1948, 41). Obe „protiokupatorski gibanji“ sta se začeli v Srbiji in začetkoma celo nastopali skupno. Toda njuni protiokupatorski nastopi so povzročili nečloveške represalije Nemcev, ki so šle tako daleč, da so postrelili vse dijake višjih razredov gimnazije s profesorji vred v Kragujevcu, potem na stotine' talcev v Kraljevu itd., končno sto Srbov za enega nemškega vojaka! Jeseni 1. 1941 je že prišlo do vidnih ciljev obeh gibanj: za državo ali svetovno revolucijo, za London ali Moskvo. Nemci so s prvo ofenzivo zavrli obe gibanji in ju pognali čez meje Srbije: Tita v Bosno, in Mi-hajloviča v Črno goro, odkoder sta oba hotela priti nazaj. Ob vprašanju prihodnosti Jugoslavije je stopila ta borba pri enih kakor drugih na prvo mesto, dočim je aktualno stanje do okupatorjev stopilo na drugo. V tem domačem sporu za bodočnost — v mešani vojni — so si stale nasproti trde silnice in koncepti: ustaši, četniki, in partizani. Med prvima dvema je divjal nehumani genocidni boj, tretji — Tito — je iz tega trenja jemal korist, da' je pregnancem nudil zaščito. Toda tu sta bila še oba okupatorja. Tq dva sta imela eno samo misel: Borite se med seboj, nas pa pustite pri miru! Sicer bomo uničili — vse. Tako so Nemci kakor Italijani ovirali ustaše, jih ščuvali na Srbe, Srbe na Hrvate in muslimane; te medsebojne borbe med partizani in med četniki izkoriščali okupatorji za svojo mašče- vanje: ko so na pr. vas zapustili eni in drugi po svojem opravljenem delu, so prišli Italijani in požgali in pobili ostale, ki niso bežali v hribe (Zaliv, 1980, 249. Rene Willien: Hudirjev podvig). V medsebojnih stiskah četnikov Mesto Gorki, kjer je konfiniran znani fizik Andrej Saharov, je za tujce prepovedano mesto. Zaradi tega pa Saharov ne more 'uradno dobiti nobenega pisma iz svobodnega sveta. Toda navkljub vsemu je Saharov uspel odgovoriti na določena vprašanja, ki mu jih je zastavil severnoameriški list Washington Post. V enem teh odgovorov Saharov kritično presoja javno mnenje v zahodni Evropi. Takole pravi: V svetu je prišlo do takega položaja, da je nujna večja odgovornost ne samo Združenih držav A- kakor partizanov je prišlo do tega, da so eni in drugi iskali pomoči pri okupatorjih. Tako so partizani poslali k nemškemu generalu svoje najvišje odposlanstvo za sklepanje pogodbe z N e m c i, da jim pomorejo uničiti četnike in napovedujoče se AA, kakor sem že govoril. Lokalni „četniški“ poveljniki v Črni gori pa so se pogodili v Podgorici junija 1942 leta za medsebojno podporo. Tako tudi drugi četniki v Hercegovini in Dalmaciji, bodisi za obrambo proti ustašem, bodisi proti partizanom. Italijani so jim dali ime Milizia anticomunista voluntaria (Kot jih tako imenuje ital. pisec Maurizio Bassi: Due anni fra le bande di Tito, 1950, 137, 139...). O pogodbi in o MAV piše dr. Ž. Topalovič (Pokreti narodnog otpora u Jugoslaviji, str. 49). Na ta podgoriški dogovor je 12. junija 1942 poslal britanski zvezni oficir pri Mihajlovicu kapetan Hudson pismo, v katerem sporoča, da bi se rad sestal s črnogorskimi poveljniki Jevdjevicem in Stanišičem, ker so „se tako uspešno borili .proti komunistom in osvobodili vse kraje od njih... rdd bi jim osebno povedal, da je Velika Britanija odločena, da vam pomaga pri zedinjenju vseh narodnih sil y državi in pri pripravah predhodnih akcij proti okupatorju za tisti dan, ko boste imeli izglede na uspeh... Rad bi osebno videl te poveljnike, da bi mogel sporočiti svoji (angleški) komandi, da sem jih osebno videl, da sem bil na terenu, ki so ga oni očistili komunistov ter da potrdim njihovo nacionalno stališče, kot da delajo po vaših (Mihajlovičevih) nalo-gah‘‘ (Topalovič, ibid. 50). — Citiram to pismo predvsem zatp, da velja lahko tudi za ves slovenski protikomunistični odpor legalnih Vaških straž, ki so jim tudi vsilili naziv Milizia anticomunista voluntaria, in s katerim se lahko pred zavezniki — in pred zgodovino — pokažejo kot narodno zavedni borci v skladu z zavezniško vojaško politiko! In ne izdajavci! Po strašnih represalijah nemške sol-dateske se je Mihajlovič nekako potegnil v manjše protiokupatorske akcije ter se lotil izvedbe poročila šefa britanske misije kapetana Hudsona, da je nemški zapovednik Srbije izdal poziv na ljudstvo, naj zatirajo ta izvor vseh nerednosti... nelegalnih banditov, ki si nadevajo ime kraljeve vojske“ (Topalovič ib. 49). Pripravljanje Mihajloviča „na ta dan“ je bilo tudi v zvezi s pozivom predsedhik jugoslov. vlade v zdomstvu prof. Jovanovi č-a, ki ga citira bivši šef ameriške misije pri Titu, Charles (Nad. na 2. str.) merike, ampak tudi vseh zahodnih držav. Dogaja se, da evropske države ne' nudijo ZDA nikake podpore v borbi proti totalitarizmu, češ da so samostojne do te države ali pa ne podpirajo ZDA iz različnih lastnih političnih in gospodarskih razlogov. Navkljub izjavam o hotenju obrambe popuščanja napetosti pa iz teh izjav pro-seva v resnici le protiameriška spletka, ki more biti v začetku ugodna za določeno državo, na dolgo roko pa bo hudo škodljiva za tisto državo in tudi za ves svet. Saharov In protiamerlkanizem VLADA “VLADA” A PARTIJA ODLOČA IN DOLOČA MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI Tako nekako mimogrede je 23. junija na seji -Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v zaključni -besedi predsednik Franc Popit rekel, „da nekateri komunisti v družbenopolitičnem sistemu niso izvršili svojih nalog“, da je treba na vseh področjih aktivnosti več reda in da 'se ne sme več -dogajati, da se eno govori, drugo pa -dela. Prav na koncu je razložil mnenje predsedstva CK ZKS o nekaterih spremembah in dopolnitvah v republiškem svetu. Celotno -besedilo njegovega govora v „Delu“ ni bilo objavljeno, toda dne- 12. julija- je na prvi strani natisnjena obrobljena kratka notica „Dr. Anton Vratuša je odstopil“. Tam piše, da je Vratuša pred tremi zbori slovenske skupščine odstopil in da so -zbori ostavko sprejeli. V začetku julija je partija poslala vsem občinskimi organizacijam SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva) ime- novega izbranca .za predsednika Izvršnega sveta (vlade),, dosedanjega notranjega ministra Janeza Zemljariča. Od povsod so seveda dobili potrdilo. Tako je bil nato' soglasno imenovan za novega mandatarja predlaganec partije in skupščina ga je „uradno“ izvolila 15. julija, ta. pa je takoj predložil svoje kandidate za novi Izvršni svet. Pri izbiri se je ravnal „po zakonu o državni upravi in IS“, toda ker je zmanjšal število članov, je sam izjavil, da bo treba zakon spremeniti. , Namesto pet podpredsednikov, so sedaj samo trije, namesto 21 članov IS jih je samo 18. V novem IS je sedem novih imen, o--stali so bili že v Vratušovem IS, Skupščina SRS je 16. julija soglasno „izvolila““ člane IS. Ti so: Jože Florjančič, podpredsednik, 45 let, Otočec, e-konomist, član partije od 1958; Vlado Klemenčič, podpredsednik, 41, Oštrelje 'v Bosni, ekonomist in politolog, član ZK od 1959; Dušan Šinigoj, podpredsednik, ekonomist, član ZK od 1957; Boris čižmek, 61, Žahlja vas, meščanska Šola, oznovec, up. -general milice, resor za borce in vojaške invalide, partijec od 1939; Tomaž Ertl, notranje Zadeve, 48, diplomat visoke politične šole, član ZK od 1949; Andrej Grahor, 47, Ljubljana, pravnik, član ZK od 1957, resor za promet in zveze; Jernej Jan, 45, let, Ljubljana, pravnik, član ZK od 1962, resor za mednarodno sodelovanje; Tatjana Kosovel, 47, Maribor, 47, ekonomistka, članica ZK od NEKAJ POGLEDOV... (Nad. 'S 1. str.) Tay!or (Naša reč 1965, br. 165/6): „Pozivam vas, da ne povzročajte vstaj v Jugoslaviji proti sovražnim okupatorskim silam, ker boste sami sebi povzročali težke izgube in represalije, a vaša borba ne bo zaveznikom v nobeno korist. .. Kadar bo prišel pravi trenutek za oboroženo vstajo. .. vas bomo poklicali mi.‘‘ l n • « «* *. m u a n a v It »ft' WM M*H * * a 10 * * « » ta « fl o w m * » m * * a tt m m « * * «• *. i 1959, resor za zdravje in socialno varnost; Martin Košir, 54, Goriče, nižja kmetijska in srednja ekonomska šola, član ZK od 1944, resor za ljudsko o-brambo; Ivo Marenko, 38, Železniki, diplomant biotehniške fakultete, član ZK od 1963, resor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Pacek, 46, Veliko Mraševo, pravnik, član ZK od 1951, resor za pravosodje, upravo in proračun; Majda Poljanšek, 42, Domžale, profesorica, članica ZK od 1957, resor za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo; Milivoj Samar, 41, Ljubljana, e-konomist, član ZK od 195.8, resor za družbeno planiranje; Marjan Simič, 49, Dobrava pri Kostanjevici, ekonomist, član ZK od 1950, resor za delo; An-. ton Slapernik, 37, Bosanska Krupa, e-konomist, član ZK od 1957, resor za finance; Borut šnuderl, 40, Ljubljana, pravnik, član ZK od 1959, resor za tržišče in gospodarstvo; dr. Lojze Ude, 44, Št. Lenart, pravnik, sodnik, član ZK od 1964, resor za zakonodajo; Tone Vahen, 39, Brestanica, časnikar, član ZK od 1957, resor za informacije; Marko Vraničar, 40, Škofja Loka, inž. strojništva, član ZK od 1957, resor za e-nergetiko, industrijo in gradbeništvo; dr. Iztok Winkler, 41, Nova vas, doktor ekonomike in diplomant biotehniške fakultete, član ZK od 1959, . resor za kulturo in znanost; Marija Zupan-čič-Vičar, 48, inž. gradbeništva, članica ZK od 1949, resor za varstvo okolja in urejanja prostora. PAPEŽ JANEZ PAVEL II. je o-stro napadel načrt italijanskega ministra za zdravje, ki predlaga, da bi uradno dovolili uživanje marihuane in drugih „lažjih mamil“, kot način boja proti uporabi heroine, ki dela hude preglavice italijanski družbi. Papež je izjavil, da podobni ukrepi v drugih državah „niso služili ne za preprečitev ne za prevzgojo uživalcev mamil.“ ITALIJANSKA VLADA je obtožila neofašiste za atentat na železniški postaji v Bologni, ki je terjal 76 smrtnih žrtev. V enajstih letih odkar se je v Italiji obnovil terorizem, je bilo doslej 247 smrtnih žrtev. Od teh jih 116 pripisujejo neofašizmu,. 85 marksističnim teroristom, 34 pa tujim teroristom-, ‘ZDA so temeljito spremenile svojo obrambno strategijo. Doslej je vladal princip, da v primeru atomske vojne ameriške rakete poletijo najprej proti velikim ruškim mestom kot so Moskva, Leningrad, Kiev itd. Sedaj pa je predsednik Carter odločil, naj se skuša v prvi vrsti razdejati vojaška oporišča in zaklonišča sovjetskih Veljakov. HOMEINI, iranski verski in politični vodja je ostro napadel Sovjetsko zvezo. Kot prej ZDA,. je Sedaj imenoval ZSSR kot „veliko "satansko silo“, ki kljub -svoji moči ne more ukrotiti Afganistana. Homeini sam pa ima probleme z upornimi levičarskimi študenti. Sedaj je napovedal, da bo novi ministrski predsednik iz vrst „trdih““ muslimanov. CARTER - DEMOKRATSKI KANDIDAT Novo poglavje ameriškega volilnega procesa je bilo zaključeno pretekli ponedeljek, ko se je v zadnjih Večernih urah tega prvega dne zasedanja izvedla volitev, ki naj bi odločila, ali bo konvencija demokratske stranke „odprta“ ali „zaprta“. To dvoje pojmov je imelo bistveno važnost za vse nadaljnje delovanje. 'Še pred zloglasnim škandalom -Billy-gatta se je senator Kennedy, ki je bil poražen od Carterja ria primarnih volitvah, zanašal, da bo določeno število volilnih mož zapustilo predsednika in se odložilo zanj. Po aferi Carterjevega brata pa je sploh resno upal, da se bo konvencija množično Izrekla zanj. Kennedy je celo prišel do sporazuma s predsednikom v smislu, da kdorkoli od njiju naj bi dosegel demokratsko nominacijo, bo prejel tudi podporo poraženega. Konvencija Demokratske stranke je začela zasedati v ponedeljek. Seveda je bila prva velika zadeva, o »kateri se je morala odločiti, ali bodo delegati svo-■ bodho glasovali za kateregakoli delegata („ndp/la^ konvencija),, ali pa bodo morali oddati glas ža tistega kandidata, za katerega -so prejeli mandat voliičev. Za predsedniško nominacijo je potrebnih 1666 glasov, Carter si je na primarnih volitvah zagotovil 1985 delegatov. Torej je bil ves Ke-nnedyjev napor in up položen na dosego „odprte“ konvencije. Tisti ponedeljek, po dolgih debatah in v poznih urah, se je konvencija odločila, naj se delegati držijo starega principa in volijo kandidata za katerega so prejeli mandat. Kennedy v takem položaju sploh ni hotel več nadaljevati boja. Enostavno je sporočil, da umakne svojo kandidaturo. Poklical je telefonsko Carterja in mu čestital k važni: in močni zmagi. Tako. je demokratska stranka dobila kandidata »precej prej, kot so predvidevali, saj je bila volitev določena šele za sredo. Sedaj so v ameriški politiki vržene karte. Le dve možnosti ostaneta še na mizi: Carter za demokrate in Reagan za republikance. Očividno ima Carter kljub vsej smoli še Vedno prižgano- svojo srečno zvezdo. Vendar po raznih anketah ga Reagan visoko nad-kriljuje v priljubljenosti Volicev. A tu- . di v tem še ni izrečena zadnja beseda. Do novembra, ko bodo predsedniške »volitve, manjka precej časa. »Šele tedaj bo jasno vidno, Mo bo za novo dobo vodil hajvečjo velesilo zahodnega - sveta: Specialist za ponesrečene poteze Carter, ali bivši filmski zvezdnik Reagan. Bog 'se nas usmili. Zadnjo nedeljo je bila svečano o-tvorjena poljedelska, živinorejska in industrijska razstava, ki vsako leto zbere' najbolj uspešne eksponente argentinskega polja. Tu si lahko ogledamo domače in tuje poljedeljske stroje, delijo se nagrade mogočnim bikom, zaraščenim kravam, pa ovcam, prašičem, perutnini in vsakovrstni divjadi, kar jih ta oibširna dežela premore. 'Razstava je važna, ker predstavlja neke brste barometer domače poljs»ke dejavnosti. In ta je važna, ker je Argentina tradicionalna poljedelska in živinorejska dežela. Neštetokrat so bile »domače gospodarske krize prebredene prav s pomočjo in zlaslombo poljedelstva in živinoreje. Znan je tukajšnji izraz, da se vsaka kriza reši „z nekaj dobrimi letinami“. A sedanji položaj -ni tako enostaven. Sploh je ideja gospodarske ekipe zadnja leta, da bi nekoliko spremenila ta tradicionalni položaj. Večkrat smo že v teh vrsticah omenili, da je namen gospodarske ekipe obnoviti industrijski sistem na tak način, da bi država imela močno industrijo, čeprav manjšo v obsegu kot doslej. Ne vemo, ali »bo vlada v tem uspela ali ne. Upajmo da. Vendar ena izmed cen tega u-krepa je začasna umetna protivrednost dolarja, ki pa že dalj časa težko udarja zlasti poljedelce in. živinorejce. Zaradi te umetne protivrednosti dolarja »so argentinski pridelki eni najdražjih na svetovnem trgu, in tako vidimo, da že nekaj časa izvoz pridelkov nenehno pada in težko ogroža ta sektor, ki doma nima dovolj razsežnega »tržišča, zunaj ga pa ne more ohraniti ali dobiti novih tržišč zaradi problema cen. Tako je država zašla v splošno krizo. Medtem ko se industrijski sektor še ni ojačil, kot je bilo predvideno, se je kmetijsko področje le/nekoliko preveč oslabilo; seveda po mnenju indu-strijalcev in veleposestnikov. Vlada meni, da ni izgubila vajeti položaja in da je ta kriza do neke mere potrebna. In tako vztraja na svojem načrtu kljub kritikam, napadom, in zahtevam ter prošnjam posameznih področij argentinske gospodarske dejavnosti. Težko j'e prerokovati kam »se bo razvoj obrnil v bodoče. Gotovo pa je, da če se izjalovijo načrti sedanje vlade, ostane kaj malo upanja, da bi se v bližnji bodočnosti stvar uredila. Najtežje pa bi bile socialne posledice. Kajti, priznajmo, morebitni populistični ukrepi bodočih vlad, bi vso stvar le še poslabšali. Ne gre tu za umetna povišanja plač, ki bi sprožila nov inflacijski skok. Na katerem temelju naj sloni domače gospodarstvo, zlasti socialno blagostanje, če je produktivni sistem praktično uničen? Državno gospodarstvo, in zlasti zunanje-trgovska. bilanca bi si res kmalu opomogli ako »bi vlada hitro in »ibo-čno devalvirala peso napram dolarja. A to bi okoristilo maloštevilne veleposestnike, kaj malo in prepočasi bi to poma- galo delavskim vrstam, katere bi medtem stiskala brezposelnost ter inflacija. Tako je treba zaenkrat zaupati, da se vladni ekonomisti niso zmotili in pa vztrajati na začrtani poti. Vsaj kar se inflacije tiče, izgleda, da je zaznati postopno izboljšanje. Meseca julija je draginja poskočila za 4,6 odstotkov, kar predstavlja v prvih »sedmih mesecih letošnjega leta 48,3 odstotno inflacijo in v zadnjih dvanajstih mesecih 102,6 odstotno inflacijo. Tako je sedaj skoraj gotovo, da bo letos, po mnogih letih,, inflacija padla pod sto odstotno raven. Vprašanje je,v kako bo na inflacijski razvoj vplival' nov sistem davkov, ki jih je napovedalo gospodarsko ministrstvo. Sploh novi gospodarski ukrepi doživljajo kritiko raznih skupin. Celo v sami vladi je prišlo do nesporazumov. Tako npr. glede podjetniškega prispevka v pokojninski sklad. Da »bi znižal stroške proizvodnje, je gospodarski minister napovedal ukinitev podjetniškega prispevka v pokojninski sklad. Ta prispevek »bi nadomestili iz državnih fondov, kamor bi prišlo več denarja vsled novega davčnega sistema. A minister za socialno skrbstvo, pod katerega oblast spadajo pokojninski fondi, se je izrekel proti spremembi dosedanjega sistema. Predvideva namreč, da bo zaradi te spremembe pokojninski'sistem »zašel v finančne težave. Predstavniki enega in drugega ministrstva so se sestali, da bi našli rešitev problemu, a doslej niso mogli najti skupne točke. Na socialnem področju se zadnje dni posveča mnogo pozornosti tudi na novi zakon socialnega skrbstva, ki ga bo uzakonil predsednik v prihodnjih dneh. Znane »so že glavne točke, ki smo jih tudi svojčas že o»brazložili. Sindikatom bo enostavno prepovedano opravljati posle socialnega skrbstva. To delo bo prišlo v resor novih ustanov, katere bodo prejemale dotok socialnih prispevkov. Te ustanove bodo vodili sveti, ki jih bodo sestavljali »trije zastopniki delavcev, trije zastopniki delodajalcev in en predstavnik vlade. Njih delo bo nadziralo vodstvo Narodnega inštituta za socialno skrbstvo. Te ustanove bodo morale posvetiti 80 odstotkov vseh dohodkov v zdravstveno varnost. Medtem pa bo sindikatom ostala skrb za turistično udejstvovanje članov, za kar bodo morali sindikati uporabljati svoje fonde in ne bodo prejemali prispevkov socialnega sklada. Vpisovanje v eno ali drugo teh socialnih ustanov bo svobodno, a vsak delavec ali uradnik bo moral biti vpisan v katero izmed njih. Končno omenimo še, »da bo predsednik države, general Videla, v torek 19. t. m. potoval v Brazil. Tako bo krnil »pozornost predsedniku Figeiredu, ki se je pred časom mudil v Buenos Aire- su. In bo »še »bolj utrdil sedanje prijateljske odnose do sosednje države, kajti po znanem tukajšnjem izreku, nas „vse druži, nič nas ne loči“. Nič, razen nogometa. B O M n: a W K« « S» t ail« » H B BIH E H UH B H 0 n® HK B BB HS IS 3 □ a B B e E E ra WO E 0 n! Q a BH8 ca B C B H B B * Slfi ■ B BB HB HHB ast a B aa B B a * H ■ H S ra ß a * IB IS «M» a n iriiaiaingiiD saBBaBBBaBBB«aaBBBBaBaBaaaBBaaaaBaaBBeaaaBBBaaBBaaaBaBBaBaBBBaBBBBBBaaBBaBBB Marijine pesmi v “Gallusavi” interpretaciji Že meseca julija smo se nadejali slišati ga. Gallusov koncert seveda. Slovenske Marijine pesmi v njegovem podajanju, v trikratni izvedbi. Tako je bilo rečeno. »Potlej smo »zvedeli, da je datum in kraj koncerta preložen; iz tehničnih in tehtnih razlogov. Končno 'šibo 2. avgusta lahko poiskali v Lomas dej »Mirador cerkev Naše Gospe iz Fatime. Naključje je naneslo, da je prav to cerkev, kot nekaj drugih, zamislil in vodil »gradnjo naš rojak arh. Marjan Eiletz. V nepravilnem osmerokotnik v »sebi zaključen prostor; svečano*, enakomerno razsvetljen. Precejšnja prostornost je zajela v objem prečnega nosilnega pasu, v primerni višini odmaknjenega od zidovja. Kot edino okrasje stranskega ostenja ponazarja s tega pasa »štirinajst podolgovatih plošč Kri-stovo rešno trpljenje. Vzdušje cerkve se zdi primernejše za množično pristnost vernikov kot za osamljen kontem-plativni dvogovor z Najvišjim. Oltarna miza je že odnešena. Apsida prirejena za zborovo namestitev. Šele pogled na čelno steno apside opozori, da nismo v koncertni dvorani. Okbložena z robniki odpadkov svojskega škriljevca iz Mar del Plate, se stena vsebinsko dozdevno poglablja v kamnite »grobove izpred dvatisočih let. V sredini »Križani na čezmernem, »čez vso steno razpetem križu. Kot da tako razsežje križa po- udarja prestane .muke nebogljenega trupla na njem. Tudi to delo je delo našega rojaka umetnika Ivana Bukovica. V tako vzdušje, v somerje svetnega z duhovbim je tedaj „Gallus“ prinesel našo Marijino pesem. V koncert je vpeljal zborov dirigent dr. Julij Sa-velli. Slovensko in — zaradi navzočih domačinov — je tudi argentinsko razložil dvojni nagib za program tega večera. Letos slavi Argentina Marijino leto in Slovenci se kot od davna zvesti in vdani Marijini otroci radi pridružujemo marijanskim počastitvam. Zaradi značaja pesmi je cerkev pač najprimernejša pozornica zanje. Tudi pesem je molitev. Skupaj s pevci naj poslušav-ci obsujemo božjo Mater, našo zaščitni -co, s češčenjem, prošnjami in zahvalami, kot bodo »sproti pripovedovale pe-Hfmi o srčnih izlivih našega naroda Njej v dobrem in zlem. Kot prvi je nastopil zbor Gallusovih Mladenk — trideset deklet v srednješolski, starostni dobi. Vodi ga gospa Anka Savelli-Gaserjeva. Že nekaj let je ta zbor zanesljiv porok za dotok mladih ženskih glasov v osrednji z»bor, kar je zadnje čase precej opazno in razveseljivo. V mladinskem zboru članice prihajajo in odhajajo. Zato zahteva delo z njim več truda in spretnosti. Voditeljica dokaže z vsakim nastopom, da je takim težavam kos. Njen zbor je vedno dobro pripravljen, homogen. Vselej zveni .ubrano. Nekoliko požlahtenja v sopranskih glasovih, delna okrepitev kontraaltov in skrbnejša izgovarjava bi zboru vsekakor bila v prid. Za njim se je predstavil Gallusov mešani zbor s petinštiridesetimi pe»v-kami in pevci. Daši z nekoliko šibko zasedbo v tenorjih (le kje so naši tenoristi!), je zbor »zvenel res kot zbor. Spet smo lahko bili priče, koliko lahko doprinese k uspehu pevskih nastopov dobra, akustična dvorana. Napevi so polnili prostor z vsemi interpretacijski-mi in zvočnimi podrobnostmi, kar v manj povoljnih okolnostih v dobršni »meri vsrkajo zvočno neodbojne stfene. Nedvomno je bil to eden izmed razlogov, da je moral zbor spremeniti kraj koncerta. Obenem je z dovolj veliko cerkvijo lahko omejil število nastopov sa-»nio na enega. Poleg obeh zborov so se uveljavili »solisti: sopranistka ga. Katica Lipušček-Peretti, baritonist g. Jože Malovrh in bas-bariton g. Vinko Klemenčič kot gost. Sopranistka postaja pravo odkritje in prijetno presenečenje s svojim dobrim nastavkom in zavidljivim obsegom. S primerno šolo in pa vztrajnostjo bo s»voje pevske »vrline lahko izpopolnila s še jasnejšo vokalizacijo, z nekaterimi interpretacij skimi odtenki in tehniko in nemara s topleje obarvanimi višinskimi legami. Zbor bo imel v njej vsekakor trden oporni steber. Gospej Katici želimo poslušavei „Gallusa“ mnogo uspeha v njenih prizadevanjih. G Jožeta Malovrha že dolga leta poznamo kot solidnega baritonista meh-kožametne barve. Tudi na tem koncertu je potrdil svojo nadarjenost za rahločutno muziciranje. Ambient mu je pri tem nekoliko pomagal. Mestoma ne-»koliko šibek je bil v duetu s sopranom. Kot gost je sodeloval g. Vinko Klemenčič, znani pevovodja iz San Martina. V Tomčevi kantati je s, svojim obsežnim, lepo obarvanim in močnim glasom izvedel dva zelo zahtevna solistična dela za bas-bariton. škoda le, da je vreme tistih dni tudi njemu pustilo posledice. Vendar jih je junaško premagal. V kvartetu kantate sta poleg ge. Katice Lipušček-Peretti in g. Jožeta Malovrha dopolnilno, sodelovala še gdč. Katica Lipušček (alt) in g. Ivan Rode (tenor). O zboru samem le še skromno dobrohotno opombo: Poleg že omenjene šibke zasedbe tenorja bi si poslušavei želeli tudi kak izrazit basovski „profundo“. In parkrat so soprani morda nekoliko preveč izstopili, čeprav so na splošno enoviti in lepo obarvani. Ves koncert je na orglah mojstrsko, z vso potrebno, njej lastno obzirnostjo spremljala ga. Anka Savelli-Gaserjeva. Oba zbora, Mladenke in mešanega je dirigiral dr. Julij Savelli. Marsikdo nas se mnogokdaj vpraša: Kaj, če ne imeli dr. Savellija ? Če bi ga „Gallus“ ne imel ? Bi „»Gallus“ še pel ? Zbor nekako istovetimo z dr. Savellijem. In njega »pogosto z „Gallusom“. Koliko težav in neprijetnosti je v teku treh desetletij potrpežljivo prenesel, preboli!, »celo spregledal! Koliko prizadevanj vložil, da je z»bor vzgojil do reprezentativne višine, s katero se vsi ponašamo. Oglejmo si še program: Zakladnica skladb, ki so jih zlasti naši slovenski avtorji posvečali Materi božji, je neizčrpna. In to tako po številu kot po obsegu in lepoti. Težko je reči, katera skladba je lepša, katera se je bolj vtisriila v ljudsko dušo. Koliko umetnih pesmi danes že povsod pojemo kot ljudske (npr. Marija, skoz življenje!) Zato. morda res ni lahko izbirati program za koncert Marijinih pesmi, če naj bo omejen na poldrugo uro trajanja. Vendar menimo, da se je dirigentu posrečilo izbrati iz biserov pesmi bajlepše, najprisrčnejŠe, najvda-nejše. »Pravtako tudi v besedilih najsodobnejše glede na problematiko naših dni. Preseneča, da smo kar 'v polovici izvajanih skladb zasledili kot avtorja A-lojzija Mava. A ob poslušanju izvedb, ob vtisu, ki so nam ga zapustile, smo sestavljavca programa razumeli. Mav je komponiral z du»šo, z ljubeznijo. Mav vzbudi s pesmijo pevcu, in poslušalcu razpoloženje, kakršno jimla petje in poslušanje resnično spremeni v molitev. Mladenke so zapele uvodoma nje- s» gglow^yiSj^ OBLETNICA HLADNIKOVEGA DOMA V SLOVENSKI VASI UMRLI SO od 10. do 17. julija 1980: LJUBLJANA — Angelca Likar r. Weiss; Adolf Gregorinčič, up.; Anton Horvat, up.; prof. Viktor Hrvatin; Milena Šparovec r. Peternel; Jože Novak, 54; Julijan Strnad, 51; Frančiška Zabukovec r. Močnik; Nikolaja Zupan r. Pogačnik; Jože Košenina, up.; Andrej Lah, mag. ur.; Franc Kolar, politkomisar Gubčeve brigade, sedaj predsednik „Ljubljanske kulturne skupnosti“; Frančiška Benulič, 90; Ivanka Lavrič, 70; Franc Erjavec; Josipina Kosmač; Minka Inkret r. Kovič; Angelca Bevc r. Černe, up.; Jože 'Lavš, up.; Josipina Perme, up. učit.; Frančiška škof r. Jerala, 78; Dušan Medič. '/ RAZNI KRAJI — Ivanka Markovič, Glagovica; Anton Jombač, up., Piran; Janko Rebolj, Črnuče; Lola Roš r. Va-stič; Ivanka Kosec r. Orel, Mengeš; Jože PPa§, up. pleskar, Zagorje; MaL či Lapajne r. Kos, up., Idrija; Ivan Rijavec, pevovodja, 75, Idrija; "Mile^ na Rautar r. Žargi, Kamnik; Valerija Žlindra, up. učit., 86, Kostanjevica na Krki; Jože Dolenc, 64, Kaplja; Elizabeta Hliš r. Prfesečnik, .69, Šoštanj; Ma- rija Ameršek r. Železen, Sevnica; Franc Škrjanc, 79, Dobrunje; Terezija Šeti-na r. Jamnik, Gorjančeva mama, Brod pri Šentvidu; dr. Alojzij Osterc, stolni kanonik, Maribor, pokopan v Kokori-čah pri Križevcih; Herman Kralj, sodnik, Velenje; Ciril Hiti, Cerknica; Sabina Štamberger r. Lukačič, kmetica, Središče ob Dravi; Jože Stropnik, up., Kočevje; Anton Lobnik, Razvanje; Karel Druškovič, 79, Ljubno ob Savinji; Vida Korošak, prof., prva predsednica Pomurskega slavističnega društva, Murska Sobota; Ciril Santa, Vevče; Gabrijel Makuc, Jurka vas; Lucijan Čibej, gradb. inž., Kamnik; Franc Zupet, Šentjanž; ‘Antonija Marcijan r. Jemec, 87, Dob pri Domžalah; Tončka Štrukelj r. Grandovec, Laporje; Marija Malovašič, Jeramova, Podjelovo brdo; Ana Cvar r. Berce, Ukanc-Bohinj; Janez Kušar, 74, up. vrtnar, Bled; Dušan Dostal, Ptuj; Neda Kozina r. Andrijanič, Novo mesto; Avgust špitaler, Hrastnik; Albina Weber, 70, 'Celje; Rozalija Jurjevčič r. Žnidaršič, 79, Markovec; Vinko 'Weithauser, up., Tržič; France Bojc, 70, Dolenja vas; Anica Pestdtnik r. Strnad, Nožiče. SLOVENCI v ARGENTINI Osebne n&vice: Rojstvo: V družini dr. Karla Ferre-ro in ge. prof. Marjane roj. Homovc iz Cinco Saltos se je rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Ana. Čestitamo! Nov slovenski diplomant: Na bue-nosaireški državni univerzi je diplomiral za elektromehaničnega inženirja Andrej Grohar, čestitamo! ZLATA POROKA AŠIČEVIH V soboto 26. julija so Ašičevi iz Vi-lla Loma Hermosa praznovali lepo slovesnost: ga. Lojzka in g. Ivan sta v družbi sina dr. Vitala in hčerke lic. Vere por. Bajuk, zeta inž. agr. Marka, o-smih vnukov, družinskih prijateljev ter polhograjskih sovaščanov obhajala 50-letnico svoje poroke. Od najbližjih je bila odsotna le hčerka Renata por. Kozina, ki živi v Kanadi in ju je na ta račun obiskala letošnje poletje. Oba slavljenca, sorodniki in gostje so se zbrali najprej k. zahvalni sv. maši v Slomškovem domu, ki jo je daroval ramoški dušni pastir g. Jože Škerbec, nato pa k slavnostni, večerji prav tam. Domačnost dvorane, ki je bila takšni slovesnosti primerno urejena, je veliko pripomogla, da so udeleženci lahko prisostvovali verskemu o-bredu v intimnem, zbranem razpoloženju. Med sv. mašo je g. škerbec čestital zlatoporočencema in razvijal globoke misli v zvezi z njunim jubilejem. 50 let skupnega zakonskega življenja, medsebojne pomoči in zvestobe je vesel dogodek zlasti v današnjem času nestalnosti, naveličanosti in sebičnosti. Po maši so se gostje preselili v gostinsko sobo 'k pogrnjenim mizam na večerjo, ki. se je v prijetni družabnosti zavlekla daleč čez polnoč. Ob dobri večerji je znancem iz raznih naselij .Velikega Buenos Airesa in daljne Men-doze lepo tekla beseda, pa tudi pesem. Ko je prišel čas za napitnico, se. je dvignil prof. Božidar Bajuk in na zanimiv način lepo spregovoril malo za šalo, malo zares in končal s povabilom vsem prisotnim, da skupaj napijejo jubilantoma. G. Ivan se je nato v imenu obeh zahvalil vsem za voščila in za navzočnost. Lep večer je bil. Ga. Lojza in g. Ivan sta ga zaslužila. Saj delita vse, lepo in žalostno, z nami, s slovensko skupnostjo mislita in živita. Oba sta že zmlada imela smisel za javno delo. Ga. Lojza, rojena na gradu Tumu na Gorenjskem, kjer je živela tudi prva slovenska pesnica Josipina Turno-grajska (poročena z znanim Lovrom Tomanom, pisateljem in poslancem na Dunaju, je bila prava teta mami ge. Ašičeve. Še danes opozarja nanjo pred gradom spomenik iz leta 1830, s slovenskim napisom), si je izbrala poklic u-čiteljiee, ki ga je najprej vršila v Koprivnici pri Rajhenburgu, nato pa v Polhovem Gradcu. V Koprivnici, rojstnem kraju g. Ivana, kjer sta se spoznala, je tudi organizirala otroški pevski zbor. Prav tako je v Polhovem Gradcu nekaj let vodila cerkveni pevski zbor Svoje orglarske sposobnosti pa je gospa pokazala tudi tu v Argentini včasih pri svetih urah v Floridi, včasih na ženskih duhovnih vajah. Zmeraj je rada priskočila na pomoč, koder je videla, da je potrebna. Zelo ceni slovenski tisk. Koliko let se je tedensko vozila daleč v Slovensko hišo po časopise za svoj okraj. Prav tako se je ves čas udejstvovala in se še pri Zvezi žena. Vselej ji je hudo za .vsako prireditev, če se je zaradi katerega koli vzro-' ka ne more udeležiti. Nikdar ne zamudi prilike, da ne bi obiskala svojih prijateljev po širnem Buenos Airesu ali pa jim izkazala pozornosti v svojem gostoljubnem in prijaznem domu „na eurukj“. G. Ivan je študiral na vrtnarski in sadjarski šoli v Mariboru in diplomiral kot ekonom. S petindvajsetimi leti je bil že župan v Gorici na Štajerskem, kjer je vodil Ljudsko posojilnico. Prav tako je bil župan v Polhovem Gradcu v času med drugo svetovno vojno, Kot begunec leta 1945 je v Lienzu na Tirolskem . organiziral preskrbo zelenjave za taborišče in vodil vrtnarstvo. V Argentini je ves- čas odbornik Vincencijev« konference, član KA, bil ustanovni član SLOGE, bil njen predsednik skozi . 20 let in še vedno njen odbornik. S samoosvojitvijo njunih treh otrok sta svojo ljubezen in skrb razširila še na dvanajst vnukov. s katerimi se dopisujeta, izmenjavata obiske in kadar je potrebno, spremljata v njih prvih korakih. Jubilantoma daj Bog še veliko srečnih let v zdravju in zadovoljstvu! Čestitkam se pridružuje tudi Svo-■ hodna Slovenija. govo preprosto, nežno-prisrčno skladbo Lučke gorijo. Mešani zbor pa je izvajal njegove: Kako si nam draga, Dajte mi zlatih strun, Varuj nas ter Zdrava Marija. Zadnja je bila napisana 1. 1942 za zbor in orkester (ali orgle). Na koncertu v Argentini je morda doživela svojo krstno izvedbo — med nami nedvomno —, kajti zelo malo je verjetno, da bi bila v domovini sploh kdaj izvajana. Odlikuje jo značilno večerno razpoloženje, ki mu daje svojsko posebnost, barvitost in mir — zvo-nenje ob mraku v naših domačih vaseh. Skupaj z zborom' Mladenk sta mešani in moški zbor zelo prepričljivo izvedla še drugi dve Mavovi skladbi: Kdo je ta ? in Večerni zvon. Ostali del programa so sestavljale še: v izvedbi Mladenk Gruberjeva Pojoč se oglasimo, Hladnikova Zvonček, čuj, večerni ter neznanega avtorja v Mavovi priredbi Lepa si, Marija. Mešani zbor je interpretiral še Pre-mrlovo Mati dobrega sveta, Sattnerje-vo S cvetlicami te venčamo, Niedristo-vo Tebi ta pozdrav doni ter Ave Marija iz Foersterjeve opere Gorenjski slavček. Zadnja točka programa je bila mogočna Tomčeva kantata Marija, Kraljica Slovencev. Na besedilo M. Elizabete je nastala v letih največje stiske našega naroda. V njej nas pesnica in V nedeljo 27. julija so Slovenci iz vsega . Buenos Airesa, skupno z vaščani praznovali 27. obletnico obstoja našega društva. Dopoldanski program se je začel s slovesno sveto mašo, ki jo je daroval ar. Alojzij Starc v cerkvi Marije Kra-Pc®' -?ri Pridigi se je maševalec zahvalil Bogu za'opravljeno delo, 'zahvalil prvi skupini slovenskih mož, ki je skupno z msgr. Janezom Hladnikom pričela z delom za ohranjevanje in utrjevanje slovenske misli, besede in človeka v tem predelu Velikega Buenos Ai-re,1®' trosil J® B°ga, da bi današnji vaščani m člani društva ostali zvesti Bogu in slovenskemu narodu. Najbolj goreče pa je pozival mladino naj _ stopa v Društvo in se vklju-cuje v njihovo delo, vse vaščane pa, naj se bolj povežejo s Slovenci iz drugih krajev v eno samo družino, v prid spo-polnjevanju slovenskega življenja. Po opravljeni službi božji, se je več-, ja skupina podala v Hladnikov dom, kjer je v veselem razgovoru dočakala kosilo. Popoldanski program je pričel ob 16. uri na športnih prostorih Hladnikovega doma, kjer sta predsednik Društva Slovenska vas, g. Ignacij Glinšek in tajnica, ga. Marija Gorše, ob zvokih in petju argentinske in slovenske himne dvignila argentinsko in slovensko zastavo. Nato so se navzoči pomaknili v dvorano, kjer se je razvil kulturni program, ki je bil posvečen slovenski pesmi. Po uvodnih besedah so vsi zapeli himno Slovenija v svetu. Zatem je predsednik Društva pozdravil zastopnike drugih , slovenskih Domov iz Velikega Buenos Airesa in še posebej 60-letnika g." Janeza Petka CM, ki že blizu 25 let razvija plodovito življenje v vasi. V pozdravnem govoru je predsednik izrazil željo, naj bi bilo to praznovanje en način s katerim bi Slovenec ohranjeval kulturo in lastnosti slovenskega človeka. Geslu letošnjega Slovenskega dne Slovenec sem, Slovenec čem ostati, je dodal geslo popoldanskega kulturnega programa: Slovenska pesem naj živi! Sledila je akademija. Program, ki si ga je zamislil g. Stane Mehle, sta povezovala v lepi slovenščini Dani Iglič in Henko Kunc. 'Prvi del je bil posvečen dvema velikima možema slovenske pesmi in be-. sede, katerih 180-letniei rojstva praznujemo to leto. V počastitev pesnika Franceta Prešerna je dekliški zbor „Zarja“ zapel dve Prešernovi: Zdravica in U-kazi, obe v priredbi Stanka Premrla. Med obema pesmima je Toni Kokalj recitiral pesem Vrbi. Tako petju skupine, katero vodi ga. Zdenka Janova kakor gladkemu recitiranju, so navzoči pritrdili z glasnim ploskanjem. V priznanje škofu Antonu Martinu Slomšku so ‘ otroci slovenske šole podali lep šopek pesmi in recitacij. Otroški zbor je zapel tri Slomškove pe- .srni: Eno rož’co ljubim, v priredbi L, Kramolca, Matija Tomca Najboljše Vince za otroke ter Protmanovo Lahko noč. Med petjem sp otroci gladko in lepo podali Slomškove misli o slovenskem jeziku in petju ter deklamacijo Tri rožice. Veselje je bilo poslušati ta kratek del, ki je bil dobro pripravljen in izvrstno izpeljan. To je sad požrtvovalnega dela ge. 'Zdenke Jan in slovenskih učiteljic. Tako so smatrali tudi navzoči, ki so z veseljem odobravali nastopu. Drugi .del je bil posvečen folklornem’, plesu in 'glasbi. Za uvod nastopu folklorne skupine, ki jo vodi Bogo Rozina, je napovedovalec primerjal življenje s plesom. Skupina je predstavila' venček plesov in lepih koreografij, ki so bile vsem v veselje. Nato je stopil na oder slavnostni govornik Lojze Rezelj Danes Slovenci v Lanusu praznujete obletnico ustanovitve društva Slovenska vas. Naprošen sem bil, naj bi ob tej priliki spregovoril predvsem rojakom iz Slovenske vasi in vsem, ki ste se udeležili današnjega slavja. Ne bo to slavnostni govor, kot je to navada, pač pa bom povedal nekaj misli vsem v premislek in spodbudo pri opravljanju velikega in požrtvovalnega dela za slovenstvo v svetu. Mons. Janez Hladnik, ustanovitelj Slovenske vasi je tako opisal začetek: „V Evropi imamo več kot deset tisoč brezdomcev. Potruditi se moram., da dosežem, da bi mogli najti v Argentini zatočišče. Dne 31. decembra 1945 sem podpisal kupno pogodbo, za več parcel v Lanusu, da bi imel tako vsaj nekaj možnosti, kam poslati, ljudi, če mi uspe da, pridejo v Argentino. Ko sem dobil prva direktna poročila, sem se zavedel, da stopa predme realnost. V letu 1948 je prihajala ladja za ladjo. Po malem se je začelo odpirati delo, toda stanovanj ni bilo mogoče dobiti. Prvi, ki se je odločil postaviti si lastni dom v Lanusu je bil Jože Mehle. Istočasno je začela rasti tudi Urbančevina. Medtem smo dobili prvi obisk našega ljubljenega škofa dr. Gregorija Rožmana. Sredi novembra smo ga povabili, naj ponese svoj blagoslov tudi v bodočo Slovensko vas. Bog daj, da bi našli tu srečo in mirno življenje rojaki, da bi v božjem miru dočakali povratek domov ali srečen odhod v večno domovino, taka je bila molitev prevzvišenega in naša.“ Do ustanovitve društva je prišlo v začetku leta 1953. Začasni odbor se je tedaj imenoval „gradbeni odbor“. Na čelu mu je stal sedaj že pokojni Jože Mehle. Na prvem občnem zboru je društvo dobilo svoje sedanje ime „Slovenska vas“. Za predsednika je bil izvoljen Jernej Kalan, katerega izvolitev se je ponovila tudi leta 1955. V dobo teh dveh let spada najhujše javno garanje vaščanov, saj so tedaj vse sobote in proste dni gradili stavbo, ki je postala njih kulturno središče. Pod predsedstvom Janeza Lužovca je v mesecu januarju leta 1957 prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil društveni dom. Kasneje se je Dom preselil na kraj, kjer danes praznujemo 28 letnico ustanovitve in ki nosi častno ime ustanovitelja msgr. Janeza Hladnika. Tudi naselje je rastlo in tako danes ponosno rojaki iz Slovenske vasi gledajo na prvo slovensko cerkev zgrajeno v Argentini, na lepe domove, na Baragovo misijonišče, na dom sv. Vincencija. Slovenska srca ne prenesejo življenja brez petja in rož. In sem našel domove, ki že od daleč nosijo napis brez črk: tu žive Slovenci. In že ob prvih vrtnih vratih je začetek koščka slovenskega raja: pokošena trava, gredice. Kar prijetno ti zaigra pri srcu. In v ozadju hiše v brajdo speljana trta, košček lepo zarasle trave, grmiči in rože. Prav gotovo tu žive veseli, dobri ljudje, čeprav tudi nje tare skrb za vsakdanji kruh. Kos domovine v tujini pomeni tisto okolje, kjer se bo srečno in zadovoljno počutil ne le obiskovalec, ampak ki naj bo predvsem v ponos ,n srečo naši slovenski mladini. Ko gledam nazaj na opravljeno delo smo vsi ponosni in veseli. Veliko je bilo Poljska v hudih gospodarskih škripcih skladatelj vodita po naših peterih najpomembnejših božjih poteh: na Brezje — s spominom na dni, ko je podoba Brezjanke bila kot begunka v Ljubljani —, Višarje, Ptujsko goro in Gospo sveto, pri kateri se spev zlije v mogočno prošnjo: Ti pa naših src, zedinjene Slovenije, bodi Mati in Kraljica. Ob tem koncu se občinstvo ni moglo zdržati odobravanja, čeprav je dirigent pred koncertom prosil, naj se — upoštevajoč prostor — zdrže ploskanja. Dolgotrajen in navdušen aplavz je vsem, ki so nam pripravili ta lepi večer dokazal, da smo ga bili veseli, zelo zadovoljni in hvaležni. Pa. še eno, tudi dobrohotno pripombo: Nad trideset let trdimo in se zavedamo', da je „Gallus“ naš predstavniški zbor, ki nas je vselej dostojno predstavljal, kjerkoli je nastopal. Nad trideset let spremlja vse naše pomembnejše osrednje in krajevne, svetne in cerkvene prireditve. Koncert je bil prirejen kot javni izraz slovenske vključitve v proslavo argentinskega Marijanskega leta. Spričo tega smo — kljub lepo zasedeni cerkvi — upravičeno pogrešali mnoge predstavnike ustanov. Ob njegovem novem uspehu „Gallusu“ iskreno čestitamo in mu želimo ko-ražno pot še naprej — kljub občasnim spodtikam. dkp V prevodu prinašamo intervju revije Der Spiegel z dne 4. t. m. s poljskim kritikom režima Jackom Kuro-nom. Njegovo temeljito poznanje poljskih razmer , in stvarna presoja položaja dopolnjujeta skope podatke tukajšnjega časopisja o sedanjih stavkah na Poljskem. Korun je bil tearadi svoje uničujoče kritične disertacije „Monopolni socializem“ moskovske inačice aretiran leta 1964. Kmalu po izpustitvi na svobodo je na pomlad 1968 bil eden vodij študentovskega upora in znova obsojen na triletno ječo. Izhaja iz delavske družine, star 45 let, bivši funkcionar poljske mladinske zveze in docent na Varšavski univerzi za družbene vede. Leta 1976 je s sedemnajstimi kolegi ustanovil organizacijo KOR (Komite za družbeno samoobrambo), ki se je tedaj zavzela za stavkujoče v Ursusu in Radomu. Danes šteje organizacija na tisoče sodelavcev po vsej državi in je režimu nevarna opozicija. Spiegel: Gospod Kuron, več kot 20 poljskih državnih obratov je v pretečenih tednih stavkalo. Za kaj gre pri teh nezakonitih stavkah? Kuron: Prvič je število 20 krepko' podcenjeno. Po podatkih KOR-a (Komite za družbeno samoobrambo) so bile doslej stavke v 68 podjetjih in tern.’ ni videti konca. In drugič bi morali pravzaprav najprej vprašati: Zakaj tako pozno? (Po poročilih listov pa je 11. t. m. naval stavk zajel že nad 150 podjetij — op. ur.) storjenega. Predolga bi bila lista imen tistih, ki so vse to delo opravili, a ne moremo mimo imena, ki nam je vsem tako drago. Nato je govornik napravil bežen pregled v našo zgodovino in pomembno vlogo slovenskega duhovnika v njej. Posebej je pokazal na delo duhovnikov v Slovenski vasi, predvsem pok. msgr, Janeza Hladnika in lazaristov. V nadaljevanju je naslovil besedo mladini m med drugim dejal: „Vi, mladi, pa vedite sledeče: Smo Slovenci ne glede na drugi ali tretji rod. Vaši starši so od doma prinesli tudi poslanstvo, katerega morate vi izpolniti, ker drugih ni, da bi namesto vas opravili delo, ki vam je naloženo. Prav gotovo je to žrtev za 7as>v a vedite, da brez žrtev ni uspehov m če ne verjamete, samo poglejte na Slovensko vas in boste lahko ugotovili s kakšnimi žrtvami je bilo združeno de-lo vaših staršev. Tudi oni bi raje uživali življenje v ugodnosti, pa so se dobro zavedali poslanstva in ga izpolnili v polni meri. Ideja za katero moramo vsi, prav vsi veliko delati in žrtvovati nam mora biti jasna: Vsemu našemu rodu je leto 1945 ukazalo obrat v novo smer.. . Bog obrne! Samo^ kdor veruje, da so na svetu ideali, ki so realni in torej dosegljivi, pa čeprav se nam morda zdijo visoki’ samo kdor je pripravljen zanje se tudi žrtvovati, samo tak človek lahko zaživi polno življenje. Samo tak človek more pipomoči, da bo jutri svet vsaj malo boljši, kakor pa ga je našel, ko je v zibelki zajokal. Samo tak bo slovenstvu v oporo, samo tak tudi v korist „novi domovini“, ki potrebuje močnih in zvestih ljudi, dobrih državljanov, če v preteklosti res ni vse bilo idealno izpeljano — skušajmo narediti bolje v prihodnje. Mladi in stari! Kako danes, ko celo neverne množice po svetu čutijo, da jim preko nauka Petrovega naslednika prihaja edma možna rešitev, danes, ko veje se ^posebno močan in osvežujoč veter krščanstva preko človeštva, danes ko na drugi strani še pred kratkim strastni oznanjevalci smrti narodov govorijo o nujnosti osebe, družine, naroda — kako danes biti črnogled? Dragi rojaki, „slovenska trda tlaka“ je res vedno bila in bo trda tlaka. Toda se vedno je rodila novo življenje In ga bo tudi zdaj. Res pa je, da to sveto tlako prenesejo samo taki, ki so v sebi močni, pripravljeni, da jim ob tem delu nikdar ne bo^ dano slišati aplavza. Za zaključek popoldanskega programa so elani pevskega zbora, ob spremljavi orkestra, zapeli, pod vodstvom g Ivana Meleta, Borisa Franka To je ti-sti kraj', Franz Schubertovo Pesem pastiric, Avsenikovi Le spomin, deklica in S pesmijo našo. Te. vesele melodije so pripravile vzdušje za družabni del. Med programom, in v povezavo nastopov, je g. Ciril Jan recitiral odlom-ke Novakove Zgodbe pesmi. J. B. OBVESTILA Spiegel: Zakaj tedaj tako pozno ?■ Kuron: Življenjska raven že dolgo pada. To priznava celo vlada. Poleg tega primanjkuje blaga in dobrin; in stvari, ki se včasih začasno dobe, so vedno dražje. Spiegel: Po temu sodeč, je vzrok stavkam stalna preskrbovavna kriza z osnovnimi živili? Kuron: Ne samo to. Na področju zdravstva, oskrbovanja z zdravili, da, na vseh življenjskih področjih je zaradi napredujočega nenačrtovanja in nesposobnosti nastala taka polomija, da ima povprečni Poljak svoje razmere za nevzdržne. Spiegel: In vlada, država ne more ničesar ukreniti proti temu? Kuron: Ne bi tu o tem razpravljal, če predstavlja to državno vodstvo sploh kako avtoriteto. Dejansko gre zdaj za to, da enostavno nihče več ne verjame v sposobnost državnega vodstva za opravljanje svojih nalog. Vodstvo je povsem odpovedalo. Kot opozicija smo dolga leta opozarjali, da se ne more od prebivalstva zahtevati po eni strani žrtve in jih po drugi imeti za mladoletnike. Spiegel: Vendar je šlo pri stavkah za določene zahteve in zelo določen vzrok: npr. povišanje cen mesenini. Kuron: Podražitev ne predstavlja strukturno izboljšanje vprašanja cen, temveč čisto preprosto tatvino. Isto se dogaja pri pregledovanju proizvajalnih norm na področju izdelovanja strojev. NEDELJA, 17. avgusta: Slovensko romanje v Lourdes ob 15.30 uri. PONEDELJEK, 18. avgusta: Sestanek Lige žena-maO v San Martinu ob 18.30. Govorila bo ga. Mira Eckerjeva. NEDELJA, 24. avgusta: V San Martinu žegnanje in sprejem novih članov v članstvo Slovenskega doma; Ob 11.30 sv. maša, ob 13 sprejem in skupno kosilo. V Slovenskem domu v Berazateguiju ob 16. uri občni zbor. V Slomškovemu domu mladinski dan. (Nad. na 4. str.) V vsej industriji se časi za proizvajalna dela krajšajo •— na škodo prizadetih delavcev. SpTgcI: In ti ukrepi so sprožili stavke ? ' Kuron: Oba dejavnika sta učinkovala kot signal. Spiegel: Pozornost zbuja jasna različnost teh delavskih uporov z onimi iz leta 1970 in 1976. Namesto da bi šli na cesto in zanetili ljudsko jezo, se potegujejo zdaj delavci za pogajanja z vodstvom podjetja ali partije. Kdo je pri tem režiser? Kuron: Ne more se tajiti štiriletnega delovanja dobro organizirane opozicije. Vedno smo trdili in pisali, da se je za svoje pravice treba boriti v podjetju, ne pa na cesti. Velik vpliv ima (ilegalni) časopis Robotnik (Delavec), zelo razširjen v delavskih krogih. Spiegel: Menite s tem, da sledi poljski delavec napotkom opozicije? Kuron: Gotovo ne samo tem. Delavci so si nabrali skušenj iz prejšnjih delavskih bojev. Leta 1956 in 1970 so potekali zelo burno in krvavo in zahtevali mnogo človeških življenj. Spiegel: Vlada in partija sta se tudi topot odpovedali dokazovanju vaše moči. Sta tudi oni brali Robotnika? ituron: Že v začetku julija, ko je izbruhnil val stavk, je KOR pozival delavce ' naj ne izzivajo državnih organov. Delavci so se tega držali, a še vedno obstaja možnost, da bodo s silo udušili stavke. (Nad. na 4. str.) V San Martinu bo v nedeljo, 24. avgusta žegnanje ob 32-letnici sv. maše za Slovence, in sprejem novih elanov v članstvo Slov. doma v San Martinu. Spored: Ob 11,30 sv. maša v cerkvi zavoda Presv. Srca. Ob 13 v dvorani Slov. doma sprejem novih članov in SKUPNO KOSILO za vse člane in prijatelje Doma. Nakaznice za kosilo bodo na razpolago pri odbornikih in v Domu ( na telefon: 755-1266 ). OBVESTILA (Nad. s 3. str.) SOBOTA, 30. avgusta: V Slovenski hiši nadaljevanje Filozofskega ciklusa predavanj dr. Milana Komarja. Pričetek ob 16. uri v mali dvorani. Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. V Našem domu v San Justu ob 20. uri družabni večer v priredbi Slovenskega Planinskega društva. V Hladnikovem domu v Slovenski vasi od 18. ure naprej TISKOVNA RAZSTAVA združena s knjižnim sejmom. ■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■O1! 6 B ■ Slovensko planinsko društvo v Argentini ■ ■ i prireja v NAŠEM DOMU v SAN JUSTO 30. avgusta ob 21 ■ \ POMLADANSKI PLANINSKI PLES m , ■ Topla večerja, bogat srečolov, dobra postrežba. ; Sodeluje orkester “PLANIKA” 13. dan Zveze slovenskih mater in žena 6. SEPTEMBRA V SLOVENSKI HIŠI ob 19 sv. maša za vse matere in žene ob 20 v veliki dvorani: • govor gospe Valentine Finkove ® recitacija Kunčičevi pesmi „Slovenski materi“ (izvajajo otroci Prešernove šole) in @ DOLENJSKA VEČERJA Vsi lepo vabljeni! —Vstopnice pri odbornicah. Zavetišče dr. Gregorija Rožmana 31. AVGUSTA OB 11 TAMOM prisrčno vabi vse rojake naročnike in prijatelje k slovesnemu odkritju spominskih plošč v oddelkih „Gen. Rupnik.“ in „Upravnik dr. Hacin“. To bo, ob deseti obletnici Zavetišča. KREDITNA ZADRUGA SLOGA Z.O. Z. KDAJ STE ZADNJIČ OBISKATI SVOJO ZADRUGO? Ali veste, da je vsakdo, ki je kdaj vložil v zadrugo — pa čeprav pred mnogimi leti :— še vedno njen član in da se je vsa ta leta glavnici avtomatsko pripi-soval odgovarjajoči dobiček? , ' Ali veste, da imate kot član zadruge velike in še posebne ugodnosti? Pridite, poglejte svoj račun, pomenimo se za bodoče! DRUŠTVENI OGLASNIK Seja Medorganizacijskega sveta bo v petek, 22. avgusta, ob 20. uri v Slovenski hiši. Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo od 8 do 8.30 ure na radio Antártida. __L POIZVEDBA Prosimo nax'ocnike in bralce, ki so morda poznali gospo ANTONIJO DRUŽINA, ki je živela pred leti v Buenos Airesu na ulici Moreno 2827, da sporočijo naši upravi, če imenovana še živi in kje. Uprava Svobodne Slovenije ZAVETIŠČE DR. GREGORIJA ROŽMANA } ! m V NEDELJO, 31. AVGUSTA 1980 ■ ■ 10. obletnica blagoslovitve temeljnega kamna • 5. obletnica blagoslovitve in otvoritve ■ ■ ■ ■ ob 11.30 uri sveta maša • m m Odkritje spominskih plošč Generalu LEONU RUPNIKU in dr. LOVRU HACINU ■ (Cenjene goste se prosi, da prineso jedilni pribor) Prosimo, poravnajte naročnino! IIIHIIIIMIfMlllOIRtlllltlflVIlVMCIVIISniVIVIVVO ■ ■ ■ SFZ SDOŠ a a Slomškov dom a te vabita na a > a MLADINSKI DAN 2, a 24. AVGUSTA 1980 \ Prof. dr. JUAN JESUS BLASNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo MARCELO T. DE ALVEAR 1241, PRITL. CAPITAL FEDERAL T. E. 393-3536 ■ Ordinira v torek, četrtek in soboto 3 l od 17 do 20. Zahtevati določitev » ■ n ! ure na privatni telefon 666-4366. ; Organización Eslovena T. E. 651-5885 INMOBILIARIA HIPOLITO YRIGOYEN 2946 - S. JUSTO ! i V SLOGI JE MOC! @ « © m O. E. vam predlaga naslednje uvodne ¡nepremičninske naložbe: • 4 Ha, 2000 m od Rute 3, na Km 41,5. Cena: $ 85.0000.000.—. ® 1 Ha z manjšo hišo, 2000 m od Rute 3, Km 41. Cena: $ 26.000.000.—. ® 5 Ha na Ruti 3, Km 72. Cena: $ 50.000.000/—. • 13 Ha, 800 m od Rute 3, Km 72,5 z dvema hišama in s 150 kv. metri velikim pokritim skladiščem. Cena: $ 160.000.000. ® Industrijska frakcija, 7.500 kv. metrov, na Avda. Santa Ca-talina (v bližini Mercado Central). Cena: $ 200.000.000.—. @ Frakcija 8.114 kv. metrov, 86 m od Rute 3, Km 39. Cena: $ 150.000.000.—., Vaš telefonski klic ali obisk nas počasti. ESL0VENIA LIBRE Editor y director: Miloš Stare REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.419.886 Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1980: za Argentino $ 88.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 93.000.—; ZDA in Kanada z avionsko pošto 40 USA dol.; obmejne države Argentine 35 USA dol.; Avstralija 60 USA dol.; Evropa 43 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa z navadno pošto 35 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101, BUENOS AIRES, T. E. 33-7213 * * * KREDITNA ZADRUGA ’•SLOGA" z. o. z. BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T.E. 658-6574 654-6438 URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE PODRUŽNICA: SLOVENSKI DOM - SAN MARTIN CORDOBA 129 ■ T.E. 755-1266 TOREK IN ČETRTEK OD 18. DO 20. URE Czestochowi prodaja živil močno re-glamentirana. Tako nastaja na drugem koncu dežele zelo napet položaj. Spiegel: Uspešna pogajanja s podjetji so skoro v vseh primerih vodili svobodno izvoljeni stavkovni odbori iii so njih sestavo dnevno menjali. Mar ni partija s tem priznala te nezakonite odbore kot dejanske delavske zastopnike ? Kuron: Da, morala je to storiti. Kjer so se ustanavljali taki odbori, partija nikakor ni mogla mimo njih. S časom bo seveda poskušala zopet odstraniti take zaupnike, tako kot bo , partija vselej skušala ■zabraniti vsako organizacijo, katere ne more kontrolirati. Spiegel: Mislite, da bo partija kasneje te odbore prepovedala ? Kuron: To se lažje opravi z metodami korupcije, -diskriminacije, s prikritimi grožnjami in podobnimi sredstvi. Pripovedujem o tem, ker dobro vem, kaj se je zgodilo z delavsko komisijo v Stetinu, ustanovljeno po stavki 1970. En član komisije je bil obtožen dozdevnega posilstva, drugemu so s tem pretili. Tretjega so umorili z dozdevnim samomorom. Druge so odpustili pod ničevimi pretvezami. Nekdo je prosil za stanovanje in ga dobil v nekem čisto drugem kraju. Spiegel: To se je zgodilo že pod 'Gierekovim vodstvom partije. Ali mi- slite, da bo take postopke KGB ponovil? Kuron: Danes bo bistveno težje. Vlada bo morala delati z žametnimi rokavicami. Ne dvomim pa, da bodo vendarle poskusili. Spiegel: Uradno obstajajo tudi na Poljskem sindikati, o katerih vsakdo ve, da so komaj kaj več kot prenosno jermenje partijske volje, V nekaterih stavkujočih podjetjih so bili odkrito na strani tovarniškega vodstva. Ali ne bo avtoriteta teh sindikatov spodkopana zaradi dopuščanja (nezakonitih) delavskih odborov ? Kuron: Ker je partija že do kraja kompromitirana, gotovo ne more biti avtoriteta sindikatov še bolj spodkopana. Ravno danes sem dobil poročilo o sestanku v železničarki delavnici v Ostrow~W,ielkopolski. Tam so delavci zastopnike .sindikata enostavno izžvižgali. Spiegel: Po stavki v Lublinu je predzadnji teden Politbiro svaril pred „zbujanjem zaskrbljenosti naših prijateljev“. Mišljena je bil seveda Sovjetska zveza. Vidite, tudi vi nevarnost za vsekakor možen poseg Velikega brata? Kuron: To je bilo zadnje možno utemeljevanje. Upam pa, da ni naša vlada povsem na glavo padla. Spiegel: Se' ne bojite, da bi prišlo do intervencije kot v Pragi? Kuron: Mislim, da bi sovjeti vkorakali le v primeru, če bi šlo za nasilno odstavitev vladajočih sil. Spiegel: Kako bi reagiralo ljudstvo na tak poseg? Kuron: Upam, da je poljsko ljudstvo ljudstvo zmožno tako organizirati se, da sovjeti ne bodo podvzeli takega ko- raka. To se zgodi lahko samo v trenutku , kakega izbruha. In tedaj ne bi prišlo do nove Prage, temveč do stanja kot v Afganistanu, -če smem uporabiti primerjavo, bi moglo priti do driige Budimpešte ,1956. A na vse načine bomo skušali to preprečiti. Sp'egel: Kako se bo torej nadaljevalo na Poljskem? Kuron: Odločilno je to, da se stavkovno gibanje ne more ustaviti; nadaljevalo se bo včasih v večjih, drugič v manjših izmerah. Jeseni bo gotovo večje. Spiegel: Kako bi se moglo to preprečiti ? Kuron: Edini izhod vidim v takojšnji možnosti svobodnih delavskih združenj. Spiegel: A to bi kaj malo spremenilo na gospodarski krizi. Kuron: V trenutku, kp bi nastali demokratsko voljeni sindikati, bi se položaj spremenil. Na Poljskem smo vsi delavci ene tovarne. Če bi delavci sami odločili, bi bilo ljudstvo pripravljeno prevzeti potrebne žrtve in odpovedi. Spiegel: Ali vam bodo sledili delavci, ki zahtevajo 20% ■ povišic, čeprav vedo, da država nima denarja? Kuron: Sedanje protestno gibanje je važno zato, ker je začetek nove delavske usmerjenosti. To je edina rešitev za našo dežejo. Pot v demokracijo in obenem v premaganje krize. Samo v svobodnih volitvah organizirana družba lahko sprejme zadovoljiv program. Spiegel: Boste zmogli? Kuron: če bi imeli eno do treh let časa, sem prepričan, da bi zmogli.