OBRTNI VESTNIK Strokooni list za pouzdigo In napredek obrtništua Dravske banouine. »OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40*— Polletno Din 20’— posamezna številka . . Din 1'— Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze > bitnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ue vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 30. januarja 1931. Štev. 5. Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v £pub1pann V nedeljo 25. t. m. se je vršil v dvorani Trgovskega doma v Ljub* 'jani redni občni zbor Zveze obrt* nih zadrug v Ljubljani, kateremu Je predsedoval načelnik g. Josip Rebek. Od 57 včlanjenih zadrug je bilo zastopanih 52 po 81 delegatih. Zboru so prisostvovali v zastop* stvu obrtne oblasti viš. svetnik go* spod dr. Rupnik, za Zbornico TOI tajnik g. dr. Pretnar, za Zvezo obrtnih društev Dravske banovine načelnik g. Golčer, za Savez hrvat* ®kih obrtnikov iz Zagreba gospoda Stingl in Ogrinc, za mestno obči* n? ljubljansko 0. Urbas. Zhnrova* nJe je posetil tudi zvezni častni Predsednik g. Franchetti. Po pozdravu g. Rebeka, je zbor na njegov predlog sklenil poslaiti Nj. Vel. kralju vdanostno brzojav* ko ter brzojavne pozdrave mini* stru trgovine in industrije dr. Ju* riju Demetroviču in ministru brez portfelja g. Shveglu. Nato je podal g. Josip Rebek na* čelstveno poročilo, v katerem je med drugim navajal: Sešli smo se, da v stanovski skupnosti položimo pred ta forum zaključke dela, ki ga je vršila naša obrtniška matica v pretekli poslov* ni dobi in da znova začrtama smer* nice za bodoče nje delovanje. Uverjen sem, da se vsi delegatje zavedajo važnosti tega zborovanja, osobito v današnji dobi, ko nam je še bolj potrebno složno in enotno delo tako posameznika kakor ce= lote. V težki borbi gospodarske krize, ki se sedaj povsod razvija, ne velja posameznik nič, samo ve* lika množica se lahko uveljavi. Vsled tega naj bode prva in najsvetejša dolžnost posameznega obrfnU ka, združiti se v organizaciji. Velika volja 6. januarja je iz* ključila vse predsodke in danes stoji obrtniška vrsta trdna in ne* omajana, pripravljena izvesti vse, karkoli je v interesu nje napredka in zaščite, ravnotako tudi verno Pripravljena braniti svojega kralja in domovino. Samozavest obrtnika je prodrla v sleherne kraje naše ožje domo* vine in s ponosom lahko zremo, da so uspehi intenzivnega dela naše matice bili plodonosni. Ta občni zbor pa naj ponovno podžge sile, da si uredimo našo obrtno organi* zacijo do popolnosti. Naše delo še ni končano! Gospodarska kriza je v širokem po* segla tudi med naše kroge in tu je predvsem na mestu, da budno pa* zimo' in z odločnim korakom pri* stopimo na pot lastne samopomoči. Zaman je vse jadikovanje o tež* kih časih, brezposelnosti in pre* obremenitvi, ako bo vsak stal pre* križanih rok in čakal odpomoči. Tu je na mestu odločna volja, da s skupno pomočjo zboljšamo^ naš težki gospodarski položaj. Čim bolj bomo enotni in trdni v našem delu, tem uspešnejše bo. Baš v tekočem letu, bodo' postav* ljene obrtne zadruge pred veliko odgovornost napram svojemu član* stvu. Ne bode zadostovalo samo, da bodo vršile šablonsko uradova* nje; potreba bo, da zadruge pristopijo k intenzivt nejšemu gospodarskemu delu, ki ga povsem upravičeno pričaku* jejo njih člani. Neupravičljivo je, da se v zakrknjeni konservativno* sti še vprašujemo, ali nam je to delo res potrebno? Oglejmo se le nekoliko okrog nas in videli bomo, da so drugod naši stanovski tova* riši veliko bolj prožni in dovzetni k vsakemu napredku. Vedno bolj se čujejo glasovi po ustanavljanju gospodarskih in pridobitnih zadrug. Vsak posloven obrtnik se zave* da, da je kot posameznik v eksi* stenčnem boju mnogo prešibak in si išče odpomoči v širšem gospo* darskem poslovanju. In baš sedaj je najugodnejši čas, da z vso od* ločnostjo pristopimo k temu delu. Sistemizirajmo naše delavnice! Izpopolnimo naše obrate tako, da bomo zadostili vsaki potrebi naših izdelkov. Ni še čas, da podlegajo obrtniški gospodarji pod težo go* spodarske krize. Smotrena volja, nesebična odločnost in samozata* jevanje nas bodo dvignile na bolj* ši položaj. Vsak posameznik bodi apostol naše vzvišene in nesebične ideje. Ponesite z našega zbora za* vest, da nam je potrebno še mno* go trdega dela, pri katerem pa mo* ra sodelovati v odkritosrčni in ne* sebični stanovski samozavesti vsak sleherni naš tovariš. Izobrazujmo mladino! Priporočati bi bilo tudi, da se pri nas upelje način dolžnosti delovne službe naše mladine. Mladina se ne sme učiti samo delati, ampak naj bodo tudi nje dobre lastnosti dolžnost, poslušnost, pridnost in točnost. Polom gospodarstva in s tem tu* di polom obrtništva bo prišel, če se obrtniški mojstri ne bodo za? vedli v poslednji uri. Gospodarska vprašanja so živi jenska vprašanja obrti. Samo tesna skupnost v sta* novski organizaciji nas zamore re* šiti. Naše organizacije se bore za obstoj mojstrske znanosti in s tem za obstoj države. Tudi gospa moj* strica igra danes v življenju dru* gačno vlogo kot nekdaj. Ona ni možu samo njegova žena, temveč tudi svetovalka, pomočnica in skupna vzgojiteljica našega obrt* nega naraščaja. Ne borimo se sa* mo mi za naš vsakdanji kruh, am* pak ramo ob rami tudi naša žena. Obrtni zakon Mnogo zaposlitve smo imeli v vprašanju novega obrtnega zako* na, o katerem osnutku smo se ba* vili že na lanskem zborovanju. Pričakovali smo uveljavljenje tega zakona že v preteklem letu, a pri* šlo je le do konference strokovnja* kov in gospodarskih zbornic, kjer se je predlagalo k osnutku nekoli* ; ko sprememb. Z obžalovanjem mo* I ram poudariti, da v nekaterih jako i važnih vprašanjih nismo našli pra* ! vega umevanja na strani naših I bratskih hrvatskih in srbskih tova: j rišev. Mi, ki smo doprinesli k no* vernu obrtnemu zakonu že preob* čutne žrtve, stojimo slejkoprej na stališču, da bodi novi obrtni zakon modern in čim popolnejši. Vidimo, da naši tovariši, ki so živeli pod drugim zakonodajstvom, žal nima* jo zadostne uvidevnosti, da bi zna* li ceniti naše utemeljene predloge. V znanih brodskih konvencijah k obrtnemu zakonu so po naši zahte* vi bile stavljene zahteve, ki so nam zagotavljale vsaj delen uspeh v na* ših težnjah. Jasno in odkritosrčno je bilo tedaj naše stališče. V teku raiz|prav pa smo ugotovili, da so merodajni krogi naših bratskih or* ganizacij popustili na skupnih na* ših sklepih in se usmerili na pot, ki ne bo koristila obrtnemu na* predku. Za obligatornost zadrug in zadruž* nih zvez in za skupne zbornice. Kot skupen uspeh lahko zazna* mujemo v brodskih sklepih zahte* vo po obveznosti članstva v stro* kovnih zadrugah ali udruženjih, in obveznosti včlanjenja zadrug v zvezah za posamezne banovine. Da pa rešijo ločene zbornice, katere bi bile take kot so pri nas naše zveze, žrtvovali so te dogovore in prešli kratkomalo preko obveznosti zvez. Mi pa trdimo, da ne vidimo nobet nega stanovskega napredka v ločenih zbornicah; tega si pridobimo le v obveznosti zvez. Zbornice naj bodo pa skupne kot predstavnice celokupnega gospodarstva pos& meznih pokrajin. Zavarovanje obrtnikov Ravno tako pogrešamo odločne* ga nastopa bratskih organizacij v vprašanju obveznega bolniškega, starostnega in nezgodnega zavaro* vanja obrtnikov. Ker že predvide* va osnutek novega obrtnega zako* na gotova socijalna določila za de* lojemalca, smatrama za povsem upravičeno zahtevo, da se v novi zakon vstavi določilo, katero nam zagotovi uvedbo obveznega bolni* škega, starostnega in nezgodnega zavarovanja obrtnikov na temelju avtonomije. Skrbstvo za obrtni naraščaj Da se kvalitativno dvigne popol* nost naše obrti, je posvečala Zveza veliko pažnjo obrtnemu napredku in njega pospeševanju. Osobito se je z očetovsko ljubeznijo posvetila vzgoji našega obrtnega naraščaja. Kakor ste gotovo sami ugotovili, stavi redno na dnevni red naših obe. zborov tudi to vprašanje. To pa zato, ker uvideva, da le strokov* no in kulturno naobražen vajenec lahko postane sposoben rokodelski pomočnik in dober mojster. Oklenimo se torej z vsem zaupa* njem in ljubeznijo naših organiza* cij in delujmo razsodno na to, da si zgradimo temelj našega bodoče* ga gospodarstva na trdni podlagi. V tem delu naj bode veren po* močnik naš edini stanovski list »Obrtni Vestnik«. Iz njega naj di* ha resnično življenje in v njem naj utripa žila pravega obrtnika. Iskreno želim, da bi zaključki občnega zbora naše obrtniške ma* tiče bili plodonosni in da jih čujejo vsi, ki jim je usojeno, da odločajo o naših težnjah. Vi pa dragi tova* riši, ki sodelujete v vrstah naših organizacij, vztrajajte in ne okle* vajte! Poročilo načelnika je bilo spre* jeto z velikim odobravanjem. Sledil je pozdrav zastopnika Zbornice TOI tajnika g. dr. Josipa Pretnarja, ki je ugotovil, kako lep napredek zaznamuje v zadnjih dveh desetletjih naša obrtniška or* ganizacija zadrug in zveze zadrug, ki so koristno in uspešno sodelo* vale z zbornico ter našle v njej vedno krepko oporo. Omenjal je nekatere važnejše akcije, osobito zbornične napore, da izbojuje obrt* ništvu moderen in napreden obrt* ni zakon. Imenom saveza hrvatskih obrtni* ka sta pozdravila zbor gg. Stingl in Ogrinc. Zvezin tajnik ,g.' Kramaršič je podal obširno tajniško poročilo, ki v naravnost vzorni obliki kaže ob* sežno in uspešno delo zveze za in* terese obrtnega stanu ter nudi lep pregled položaja celote in poedinih strok. Radi aktualnosti priobčimo to poročilo v prihodnjih številkah. Iz statističnih podatkov posnema* mo, da je v okolišu zveze 91 obrt* nih zadrug, od teh 11 omejenih na občino sedeža, 49 na sodni okraj, 4 na več sodnih okrajev, 8 na po* edini srez, 9 na bivšo ljubljansko oblast in 11 na banovino. Strokov* nih zadrug je od teh 60, t. j. dve tretjini. Zvezino delovanje je bilo v \prošIem letu jako obsežno na vseh poljih, tako v pogledu obrtne zakonodaje, gospodarskega povzdi* ga, glede davčnih in socijalnopoli* tičnih vprašanj, strokovne izpopol* nitve naraščaja, za zaščito lojalne* ga obratovanja pred šušmarstvom itd. Blagajniško poročilo je podal go* spod Karol Vidmar, ki je poudaril, da so danes finance povsem sani* rane. Finančna situacija je ugodna. Redni dohodki zveze so lani znašali 90.340 Din, od tega dohodki od zvezne doklade 65.200 Din; skupni dohodki pa 173.850 Din. Prebitek se je ob koncu I. 1930. povečal na 24.660 Din. Proračun za prihodnje leto pa znaša 88.920 Din. Predlagal je, da se za kritje izdatkov pobira enaka zvezna doklada kakor lani, to je 15 Din od vsakega člana za* druge. Pri volitvah je bilo po krajši de* bati izvoljenih 16 odbornikov in sicer po listi, kakor jo je sestavil poseben na občnem zboru izvoljen kandidacijski odbor. Pri tem je bi* lo ustreženo želji podeželskih dele; gatov, da dobe .polovico, t. j. osem mest v odboru predstavniki izven Ljubljane. V odbor so bili soglas; no izvoljeni gg. Bizjak (Krško), Dolinšek (Hrastnik), Gogala (Je; senice), Lenarčič (Ribnica), Malo; vič (Novo mesto), Petkovšek (Lo; gatec), Jan (Bled), Rebolj (Kranj); iz Ljubljane pa gg. Bricelj, Krapež Milko, Mihelčič, Otorepec, Perdan, Pristov, Rebek in Vidmar. Za na; mestnike so bili izvoljeni gg.: Bre; skvar, Iglič, inž. Willmann, Rado; van, Dorčec, Lojk, Šifrer in Udovič. Predsednik g. Rebek je nato po; dal obširen in zanimiv referat o novem načrtu zakona o socialnem zavarovanju, g. Milko Krapež pa je v lepo in dalekovidno zasnovanem poročilu obdelal vprašanje vajenske vzgoje, gg. Fran Iglič in MiheU čič pa o Obrtnem Vestniku. Poro; čila priobčimo radi njihove važno; sti v celoti na drugem mestu. Iz poročila o Obrtnem Vestniku je razvidno, da ima Vestnik okrog 3000 naročnikov, da zaznamuje v prošlem letu velik uspeh, ker je po; stal tednik, ne da bi se naročnina letno 40 Din povišala in da je na; raslo število naročnikov tekom le; ta za 1100. Izdatki za list so se krili z dohodki. Izrazila se je zahteva naj Zbornica TOI ne izdaja svoje; ga posebnega lista, temveč zanj namenjeni denar da za izpopolni; tev Obrtnega Vestnika, ker bo to dosti koristnejše. Sledil je še referat g. predsedni; ka Rebeka o gospodarskem podvigu obrtništva, na kar se je razvila daljša debata o nevarnosti, ki preti čevljarski obrti zaradi nameravane ustanovitve Bat’ove tvornice v Ju; goslaviji in zaradi nelojalne konku; renče Bat’ovih popravljalnic za čevlje. Debata je bila mestoma prav burna in je pokazala, kako težko se morajo boriti naši čevljar; ski obrtniki proti Batovi konku; renči in kako obupen in katastro; falen bi postal njihov položaj, če bi Bat’a dejansko zgradil tvornico v naši državi. V tem vprašanju je podal zbornični tajnik dr. Pretnar zanimiva pojasnila, nakar je bila soglasno sprejeta obširna resolu* cija. Pred zaključkom zborovanja je zapel še nekaj lepih pesmi hrvatrski obrtniški pevski zbor^ »Jug«, ki je dospel z delegatoma S. H. O. Po zborovanju se je vršilo v »Zvezdi« skupno kosilo, ki je ude; ležence zborovanja in goste iz Hr; vatske ob lepem petju »Juga« in izbranih napitnicah in govorih združilo v prijeten tovariški sesta; nek. Načrt zakona o socijalnem zavarovanju (Poročilo predsednika g. Josipa Rebeka na občnem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani dne 25. 1. 1931.) Revizija socijalncga zakonodavstva, zlasti zakona o zavarovanju delavcev, ni za nas novo vprašanje. Z njim se je pečala naša zveza v toku zadnjih let že ponovno. Ponovno so tudi naše zadruge zahtevale, da se revidira ta zakon, ki nalaga naši mladi, še v razvoju se nahajajoči obrtnosti bremena, ki v opasni meri slabijo konkurenčno zmožnost naših izdelkov, ne da bi nudil' zavarovanim delavcem prispevkom primerne podpore in dajatve. Z zakonom o zavarovanju delavcev, ki je stopil v veljavo 1. julija 1922, se je delavsko zavarovanje pri nas unifi-ciralo. Vse na ozemlju naše kraljevine dotlej obstoječe socijalno-zavarovalne ustanove so se v zmislu tega zakona ukinile. Delavsko zavarovanje v državi se je združilo v enem samem organu: Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je postal edini nosilec vseh vrst zavarovanja v državi, dočim so se ustanovili kot njegovi izvršilni po posameznih pokrajinah okrožni uradi, z minimalnim samostojnim delokrogom. Organizacija zavarovanja, zgrajena na najstrožji centralistični bazi, je zahtevala za izvedbo zavarovanja obširen aparat. Posta- TSeeaJi in predavanja* Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza, obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v torek, dne 3. februarja ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg X. vajensko predavanje. — Predava g. dr. Krajec o temi: »Prva pomoč pri nezgodah«. Vstopnina je prosta. — Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. Vajenska kinopredstava v Ljubljani Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v nedeljo 1. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v Ljubljanskem dvoru poučno kinopredstavo za obrtne va= jence s filmom: »Leteče brodovje«. Za vajence, ki obiskujejo redno vajen; ska predavanja, je vstopnina prosta. Vajensko predavanje v Ribnici in V el. Laščah. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek (na praznik) dne 2. februarja t. 1. dvoje predavanj za obrtniške vajence, in sicer dopoldne ob 10. uri v Ribnici, popoldne ob 3. uri pa v Vel. Laščah. Oboje predavanj se vrši v osnovnih šolah. — Predava g. Leopold Puhar, uradnik Higijenske--ga zavoda v Ljubljani o temi: »Alko; hol in srčna kultura«. K predavanju so vabljeni tudi obrtniški mojstri in starši vajencev. — Vstopnina je pro; sta. Tečaj za damsko friziranje v Ljubljani Zavod za pospeševanje obrti Zbor; nice TOI v Ljubljani opozarja briv; sko;frizerske obrtnike in pomočnike, da priredi v Ljubljani trimesečni te; čaj za damsko friziranje. Tečaj se prične v ponedeljek, dne 16. februar; ja t. 1. ter se bo vršil po trikrat na teden od 20. do 22. ure zvečer v pro; štorih meščanske šole v Ljubljani VII (Spod. Šiška). Poučevalo se bo prak; tično delo, razen tega pa predavalo tudi o brivsko;frizerski higijeni. Prija; viti sc je pismeno neposredno na Za; vod PO Zbornice TOI v Ljubljani do najkasneje 10. februarja 1931. Pristoj; bina za obisk tečaja znaša 200 Din. Ker je prostora samo za največ 24 mest, se mojstri in pomočniki brivsko; frizerske stroke, ki bi se radi udeležili tečaja, opazarjajo, da pravočasno vpo; šljejo svojo prijavo. Tečaj za opekarnarje v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbor; nice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi v' Ljubljani dvote; denski tečaj za samostojne opekar; narje, opekarnarske poslovodje in de; lovodje. Tečaj se prične v ponedeljek la je vsled tega birokratična, počasna in neokorna, ter draga. Tudi niso mogli priti pri taki centralistični organizaciji interesi posameznih pokrajin do prave veljave. Te hibe pri organizaciji zavarovanja so izzvale že koj ob uveljavljenju zakona, zlasti v pokrajinah, kjer je ta zakon nadomestil prejšnjo, stvarnim prilikam dokaj primernejšo organizacijo zavarovanja, glasne pritožbe, ki so se stalno ponavljale. Skoro soglasno se je iz vseh vrst delodajalcev, zlasti iz vrst našega obrtništva, cula zahteva po temeljiti reviziji zakona, ki naj bi reformiral socijalno zavarovanje po načelih popolne stvarne in teritorijalne avtonomije okrožnih uradov. Zahteva po stvarni in teritorijalni avtonomiji pokrajinskih zavarovalnic je postala že kmalu po uveljavljenju zakona soglasen postulat, ki smo ga slišali vse do zadnjega časa na vseh naših zborih in sestankih. Vprašanje revizije je prišlo sedaj, vsaj tako se zdi, v zadnji in odločilni štadij. Izdelal se je načrt za nov zakon o socijalnem zavarovanju, ki je bil pred kratkim poslan našim organizacijam v izjavo. Načrt je izdelala posebna komisija, v kateri ni bilo niti predstavnikov delodajalcev, niti delavcev. Zato se naravno tudi ni čuditi, da se niso vpoštevali predlogi, ki so jih stavili najbolj zainteresirani faktorji. V glavnem se načrt za nov zakon oslanja na prejšnji zakon, in če so se izvršile katere izpremembe, se 23. februarja t. I. ter se konča v soboto, 7. marca 1931. Predavalo se bo sa; mo v popoldanskih in večernih urah, skupno 60 do 70 ur in sicer: zbornič; ni podpredsednik g. Ivan Ogrin o zgradbah, referent banske uprave za strojegradbo g. inž. Štolfa, o strojni opremi in mehanizaciji opekarne, rav; natelj Združenih opekarn g. Karo, o praktičnem obratovanju v opekarni, strokovni profesor tehniške srednje šole za keramiko g. Beran, o tehno= logiji surovin in kuriva in profesor tehniške srednje šole g. Klinc, o knjU govodstvu. Pristojbina za samostojne podjetnike znaša 200 Din, za ostale 100 Din. O podrobnejšem bodo dobili obvestilo prijavljenci pismenim po; tom. Prijave je poslati pismeno Zavo; du PO Zbornice TOI v Ljubljani rtaj-kasneje do 15. februarja. Ker se sprej; me samo omejeno število udeležencev, je v interesu prijavljencev, da pošlje; jo prijavo čimprej, ker imajo pred; nost pred kasnejšimi. ptah&e v §qtadbi in obratovanju Vitinih kanati$aeij. Sedaj hočemo končati z napravami za odvod nečistoče iz stranišč in izpre-govoriti nekaj besed o odvodnih ceveh, po katerih se odtaka pretežno ali izključno izplakovalnica iz kuhinj. Za te bi morala biti prav tako kakor za fekalije, predpisana zadostna količina čiste splakovalne vode. Samo na ta način se more preprečiti vsedanje nečistoče in maščobe v odvodih. Tudi te cevi morajo biti iz higijenskih razlogov proste vsake vsedline. Tu bi morala biti avtomatična izplakovalna naprava, kakor jo imamo v pisoarjih. Razen tega bi bilo potrebno, da se uporabljajo odtočne cevi z večjim premerom. Če so te odvodne naprave v stanovanjskih hišah rade večkrat zamašene, tedaj je zamašitev v odtočnicah večjih kuhinj stalen pojav. Tudi v teh primerih bi naprava avtomatičnega izplakovanja z’ večjimi množinami vode, napravljena za lovilcem maščobe, zelo odpomogla. Potrebno pa je predvsem, da se vzida zadostno velik lovilec maščobe, ki bi moral biti konstruiran od slučaja do slučaja od strokovnjaka v skladu in prilagoden na enourni največji odtok. Potreba bi ga bilo opremiti z železolitimi hladilniki. Za primer navajamo odtek neke restavracijske kuhinje, kjer je promet dokaj zmeren. Kljub vzidavi dveh že-lezolitih lovilcev maščobe je odvod komaj še spuščal vodo. Tu je bila krivda gotovo na inštalaterju. Če prevzame tako delo, se mora pač domnevati, da je v stvari strokovnjak. Svetovati bi bilo zato inštalaterjem, da pri napravi odvodnih vodov v restavracijah in ho-teiih postopajo previdno, napeljave obilno dimenzionirajo, napravijo avtomatično izplakovanje in jako pazijo pri konstrukciji maščobnega lovilca, da bo res odgovarjal potrebi odvoda. (Nadaljevanje sledi.) pri tem ni oziralo na predloge, ki so jih stavile naše stanovske organizacije. Dovolite mi, da v naslednjem v kolikor mi ozko odmerjeni okvir tega poročila sploh dopušča, navedem nekaj izprememb, ki interesirajo naše obrtništvo in glede katerih bo treba, da zavzamemo svoje stališče. Določila glede obveznosti zavarovanja so dobesedno posneta iz starega zakona, razširil se je samo krog oseb, ki so izvzete od obveznosti zavarovanja. Tako so te obveznosti oproščeni zakonski drug, zaposlen v obrtu drugega zakonskega druga, roditelji in praroditelji zaposleni v obrti svojih otrok odnosno vnukov, otroci in vnu-čad do izpolnjenega 16. leta starosti, zaposleni v obrtu staršev odnosno preroditeljev (deda ali babice). Pri teh izjemah pa predvideva načrt tudi novost, da so obveznosti zavarovanja oproščene osebe, kojih dnevni zaslužek presega 240.— Din. Kakor se nam zdi umestna prva izjema, tako se nam zdi nerazumljivo, zakaj se hoče osebe z večjimi dohodki oprostiti obveznosti zavarovanja. Po tem določilu bi bili od zavarovanja izvzeti n. pr. visoko-plačani ravnatelji velikih podjetij in v večji meri inozemski kvalificirani mojstri in dobro plačani strokovnjaki, ki služijo le mimogrede v naši državi. Mislim, da ni v nobenem oziru utemeljeno, da se take ljudi, ki morejo brez velikih žrtev prispevati k socijalnem zavarovanju, oprosti tega socijalnega Haj je novega ? Borza: Tuje valute so stale v prošlem tednu v dinarjih in sicer: Berlin (nemška marka) |13.46, Budimpešta (madžarski pengo) 9.89, Curih (švicarski frank) 10.96, Dunaj (avstrijski šiling). 7.96, London (angleški funt) 274.06, Newyork (dolar) 56.54, Pariz (francoski frank) 2.22, Praga (čeho-slovaška krona) 1.67, Trst (italijanska lira) 2.96. Nj. Vel. kralj in kraljica sta v nedeljo posetila Zagreb, kjer sta bila sprejeta z velikanskim navdušenjem mase naroda ter obiskala v teku naslednjih dni razne kulturne in dobrodelne zavode. Banski svet dravske banovine je zasedal ves prošli teden ter obravnaval banovinski proračun. Trgovinska pogajanja naše države s Češkoslovaško so v polnem teku in utegnejo trajati še dalj časa, ker bodo zaključki zelo važni tudi za razmerje obeh pogodbenic do drugih držav. Proti Bat’i se pripravlja v Dravski banovini velika akcija, ne samo čevljarskih organizacij, temveč tudi od strani naših najuglednejših gospodarskih predstavnikov, ker bi njegovo udejstvovanje -pomenilo propast tiso-čev našega čevljarskega obrtništva z rodbinami in delavstvom vred. . Traso jadranske železniške proge med Beogradom in Kotorom, ki bo ogromnega gospodarskega pomena za našo državo, obravnava sedaj posebna komisija v ministrstvu, ki ima nalogo, da dovede stvar do končne odločitve med raznimi varijantamd. Gandija, znamenitega voditelja indijskih nacijonalistov in upornikov proti angleški vladi v Indiji so izpustili iz zapora ter ima sedaj velike skupščine, na katerih pa ga že napadajo, češ da je preveč, popustljiv napram Angležem. 100 milijonov zlatih frankov I j. okrog ene milijarde dinarjev, bi morala plačati Italija naši državi iz obveznosti za prevzeto progo južne železnice, kakor šele sedaj ugotavlja sloviti jurist dr. Mogan v zagrebških »Novostih«. 30-letni jubilej poklicnega dela praznuje znani in občespoštovani voditelj štajerskega obrtništva, g. Jakob Zadravec, posestnik mlina v Središču. Sistem skupnih zbornic za trgovino, obrt in industrijo so osvojili v najnovejši zakonodaji v Čehoslovaški, ki je gotovo nam lahko za vzor tudi v'tem pogledu, osobito pa se pristaši ločenih zbornic sklicujejo na moderna načela. Odločno je zavrnil kampanjo proti naši državi, ki jo vodijo v zadnjem času nekateri nemški časopisi, ter je ožigosal tako postopanje sam predsednik vlade general Zivkovič v svoji izjavi zastopnikom Wolfovega urada. Akcija za zgradbo »Obrtniškega doma« v Ljubljani je prišla že v resen štadij in upati je, da bo dovedla kmalu tudi do konkretnih uspehov, kar bo velikega pomena za razvoj obrtništva v Ljubljani, pa tudi za celo banovino. davka. S takimi izjemami absolutno ne moremo soglašati. Glede prijavne dolžnosti določa načrt, da mora vsak, kdor zaposluje pri svojem podjetju več kot 20 oseb (do-sedaj 5 oseb) zavezanih zavarovanju, prijaviti svoj obrat okrožnemu uradu v 8 dneh; brez ozira na število oseb pa mora prijaviti svoj obrat vsak, kdor dela s stroji na motorni pogon ali kdor dela z eksplozivi in strupenimi materijali. Prijave se vrše po predpisanem formularju. Dovoljena je tudi prijava z dopisnico, toda na dopisnici se mora navesti vse podatke, ki jih vsebuje predpisani formular. Ravno-tako je dovoljena tudi ustna prijava, vendar mora pri ustni prijavi gospodar lastnoročno podpisati formular, ki mu ga izpolni funkcijonar zavarovanja. Vidimo torej, da ne predvideva načrt, razen da se je število merodajno za obveznost prijave obrata zvišalo od 5 na 20, nobenih olajšav. Stroga določila sedanjega zakona glede posledic opuščene ali nepravilne prijave st) se olajšala. Po novem načrtu bo moral poslodavac, ki ne prijavi svojih delavcev v zakonitem roku povrniti stroške za denarne podpore in lečenje obolenj, ki so nastala pred prijavo ali v 8 dneh po prijavi, največ za 10 tednov, oni pa, ki je napačno prijavil, mora plačati to razliko za največ 26 tednov. Pri zakasnelih odjavah je plačati prispevke najdalje za 3 mesece nazaj od prestanka delavnega razmerja. (Nadaljevanje prih.) Štev. 5. ££ak£jučki nedeCj&kega oGttn, $Gorov, v ^tjuttCjanu Delegati obrtniških zadrug bivše ljubljanske oblasti, zbrani na obč* nem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani dne 25. januarja 1931 pooblaščajo in poživljajo zvezo, da sestavi in odpošlje eventuelno s primerno deputacijo posamezne in jasno obrazložene spomenice na merodajna mesta, t. j. dotienim mi* nistrstvom oziroma banski upravi, v prepisu pa tudi Zbornici za tr* Sovino, obrt in industrijo v Ljub' liani. Iz lastnih izkušenj zveze, ka* kor iz mnogobrojnih predlogov obrtnih zadrug, ki so jih poslale na zvezin občni zbor konstatiramo, da so upravičene zahteve našega obrt* ništva, ki jih navajamo, neobhod* no potrebne in da bi bil brez upo* stevanja teh zahtev ogrožen obstoj in eksistenca obrtnega gospodarja in njegovega naraščaja, ki se na* haJa že itak na robu propada, j k Potrebno je izdatno omiljenje davčnih bremen, osobito malemu °brtniku. Uvrsti naj se rokodelce v III. davčno skupino, določi eksi* stenčni minimum za pobiranje do* Holniilncga davka, ali pa odmerja davek pavšalnim potom ter s tem ^prosti vlaganja davčnih prijav. Davek na poslovni promet naj se 2a obrtnika ukine ali pa uvede kombinirani davek. 2. Znižati je carinske in trosa* finske postavke glede surovin za °brtniške izdelke, kar bi omogoča* J° tudi obrtniku vsaj skromno kan* kurenco. . 3. Prepovedati je oddajo javnih jn zasebnih del inozemskim tvrd* kam in podjetnikom, ker je v tu* zemstvu dovolj kvalificiranih obrt* pikov, ki jiim dela primanjkuje in še več brezposelnih delavcev. 4. Izdajo naj se najstrožje odred* be proti pobijanju šušmarstva, ki se od dne do dne bolj razširja in izpodjeda upravičenemu obrtniku zadnji košček kruha. Za ta presto* pek naj se določijo najstrožje kaz* ni in so tudi za dotičnega, ki daje šušmarju delo. Za nekatere posa* mezne stroke naj se izdajo poseb* na določila, tako n. pr. klanje živi* ne po deželi od strani neupraviče* nih kmetov, peka in prodaja kruha od neupravičencev privatnim stran* kam, gojitev iin prodaja umetnih cvetlic po osebah, ki nimajo vrt* narske obrti itd. 5. Zaščititi je treba oblačilne stro* ke, predvsem čevljarske in kroja* ške, preprečiti zidanje Bat’inih tovarn v Jugoslaviji in prepovedati prekomeren uvoz 'izdelanih čev* ljev, konfekcije in drugih izdelkov iz inozemstva in zvišanje carine na te predmete. Omejiti je treba pra* vico za prodajo čevljev in konfek* cije od strani trgovcev, ki nimajo za to obrtnega znanja. Posebno pa prepovedati vzdrževanje obrtnih delavnic po takih trgovcih. 6. Omeji naj se izdajanje obrt* nih listov v krajih, kjer je posa* mezna obrtna stroka prenatrpana in kjer zadošča število obrtnikov Za krajevne potrebe. 7. Omeji naj se prekomerno šte* vilo vajencev bodisi v tovarnah ali zasebnih zavodih, kakor tudi pri obrtniških mojstrih samih. Poseb* no umestno bi bilo v tovarniških obratih in zavodih sploh prepove* dati vzgajanje vajencev, saj je to tudi eden glavnih vzrokov propa* danju obrti. 8. Pospešuje naj se ustanavlja* nje obrtniških produktivnih, na* bavnih in kreditnih zadrug. 9. Urediti je dajanje kreditov obrtnikom tako, da ne bo kompli* ciranih formalnosti in visokih stro* škov in taks proti primernim in ne* pretiranim obrestim. 10. Posebno pažnjo je posvetiti obrtnonadaljevalnemu šolstvu in ustanovitvi obrtnonadaljevalne šo* le v vsakem kraju, kjer je sedež kake obrtne zadruge. Pri določitvi učnih ur naj v vsakem kraju vpo* števa šolsko vodstvo želje in pred* loge dotične obrtne zadruge. OBRTNI Vlil. redni občni xbor Strokovne zadruge koncesijo-niranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 1. februarja 1931 ob lO. uri dopoldne v sejni dvorani na mestnem načelstvu v LJUBLIANI z običajnim dnevnim redom. Člani se vljudno vabijo, da se občnega zbora zanesljvo udeleže. ODBOR. Težkoče iz urarsko-zlatarske stroke (Konec) Žigosanje (punciranje) belega zla* ta: Ako se uvaža iz inozemstva, ali se izdeluje doma kak nakit ali pred* met iz belega zlata, se mora prilo* žiti še en gram iste kovine. Tukajš* nji urad te stvari pošilja po pošti v Celje, tam se analizirajo in ugo* tovi čistota, nato pa vrnejo zopet nazaj na ljubljanski puncevalni urad, ki šele potem izvrši žigosa* nje. Predpis pravi, da se ima lahko pri puncevalnem uradu deponirano tudi lastno iglo za belo zlato (14 in 18 karatno) v točno določeni obliki in teži, kar pa je zvezano z znatni* mi stroški. Z belim zlatom bi se moralo postopati ravno tako, ka* kor z drugim, rumenim, rdečim ali zelenkastim zlatom, srebrom itd. Način ugotovitve čistote je vendar isti. Inozemski predmeti iz belega zlata so vendar tudi točno žigosa* ni in označeni s čistoto. Tudi trgo* vec (zlatar in urar) je na tem inte* resiran, da ima pravilno po resnič* ni čistoti žigosano blago. Ali se ne dajo odpraviti ovire in dolgotrajne procedure, ki povzročajo državi nepotrebne stroške, ki jih predpi* sana taksa ne more kriti? Da se vsemu temu odpomore, se usoja zadruga staviti tele predloge: 1. da se merosodni urad v Ljub* Ijani pooblasti neposredno spreje* mati pristojbine za žigosanje dra* gih kovin. 2. da se nabavi vsem punceval* nim uradom po ena 14 in 18 karat* na igla za belo zlato, s katero naj se preizkuša tu* in inozemsko bla* go iz belega zlata pri uradu v Ljub* Ijani in ne v Celju. 3. da se pri pošiljkah ne postopa preveč rigorozno in da zasliši do* tični uradnik kakega strokovnajaka zadruge, preden ukrene s pošiljko kaj posebnega. 4. da se pri ocarinjenju in punci* ranju z dragimi predmeti ravna obzirno in prepreči vsaka, tudi naj* manjša poškodba, ker ta povzroča našim trgovcem in obrtnikom ob* čutno škodo. 5. da se pri ocarinjenju blaga, ki je namenjeno trgovcem z zlatnino in srebrnino, upoštevajo one carin* ske postavke, ki veljajo za isto bla* go za trgovce z galanterijo, porce* lanom in steklom, železninarje itd. 6. da se vodstvo merosodnega urada in carinskega urada obrača v izjemnih slučajih in primerih za strokovna mnenja na zaprisežene cenilce in strokovnjake Zadruge urarjev in zlatarjev v Ljubljani. 7. da se trgovcu dovoli, da sme pošiljati take predmete nazaj v ino* zemsko tovarno v svrho popravila ali zamenjave in sicer brez dolgo* trajnega kompliciranega postopa* n j a. Zabeležba v zapisniku (»Zoll * Vormerkverfahren«) je za manjše predmete predraga in prekomplici* rana in bi se morala izvesti hitro, enostavno in brez znatnih stroškov. So na primer tudi malenkostna po* pravila, katera se pa v Jugoslaviji ne morejo napraviti in je trgovec ali obrtnik primoran, da pošlje dra* gocene predmete v inozemstvo. Ta* ko blago se ne more smatrati za VESTNIK izvozno blago, ker se vendar do* tični tovarni vrača! 8. da se izvrši žigosanje in ocari* njen je čim hitreje, da se tako pre* preči škoda interesentov vsled za* mudnega postopanja. Končno si usojamo pripomniti, da se v drugih mestih in krajih, n. pr. v Zagrebu in drugod, ne pošto* pa tako strogo in rigorozno kakor v Ljubljani in prosimo, da nam gre* sta tukajšnji merosodni urad in ca* rinarnica z vso uvidevnostjo in na* klonjenostjo na roko. Zadruga si usoja visoko Zborni* co za TOI vljudno prositi, da za* stavi vse svoje sile za odpravo teh nedostatkov, ki v resnici škodujejo in ogrožajo prizadete urarske in zlatarske trgovce in obrtnike, ter v ta namen posreduje pri merodajnih centralnih oblasfvih.« Ignac Poljanšek, Brežice: Vptašanje krušnih cen. Že dolgo časa traja borba za določitev cen kruhu, ki se je zadnje čase počela stopnjevati do neznosnosti. Cene se sedaj kratkomalo diktirajo, ne da bi se vprašalo, ali je to sploh izvedljivo za pekarskega mojstra. Dobro se pekovski obrtniki zavedamo kritične dobe, v katero so zabredli vsi sloji in ogromnih žrtev, ki jih ti vsi brez izjeme doprinašajo. Zavedamo se tudi, da je kruh eno najvažnejših hranil, ki mora biti posobno v sedanjih težkih časih po čim nižjih cenah. Vsaka stvar ima pa tudi svoje meje, pod katere ni mogoče, kot vsakdo drugi zahtevamo tudi mi, da se nam privošči za naše delo in trud vsaj košček kruha. Čudno je, da se javnost, ki toži proti pretiranim cenam kruhu in celo mnogi merodajni činitelji vse premalo potrudijo dobili globlji vpogled v pekovsko stroko in stvarno obravnavati to težko vprašanje. Lažje bi bilo potem' reševati vprašanje upravičenosti ali neupravičenosti krušnih cen. Dopisnikom raznih alarmantnih, tendencijoznih in nestvarnih člankov po raznih dnevnikih bi priporočal, naj bi pregledali naše pekarne in potem poročali, kaj so videli. Mojstra čez 50 let starega ne bodo našli; našli bodo najčešče samo vdovo, po veliki večini v bedi živečo. Do tri četrtine mojstrov je bolehuil in zgaranih in to vse naj-brže radi prevelikega blagostanja. Pomočnikov in vajencev niti ni omeniti; videti jih je treba, in govoriti z njimi. Ne omenja zastonj slavni ruski pisatelj Maksim Gorkij, da je pekovska ena najnehvaležnejših in mučeniških obrti. (Pisatelj je bil namreč sam dalje časa zaposlen v pekovski delavnici.) Ali je kruh res predrag? na to vprašanje ne bi hotel odgovoriti. Priporočal bi samo, naj bi merodajni činitelji izvedli čim preje in čim natančnejšo poizkusno peko in razprodajo in to v vseh srezih, v velikih in malih obratih, v mestih in vaseh pod najstrožjo in temeljito kontrolo, pa tudi stvarno in nepristransko. Marsikaj bi postalo jasno, kar danes ni in prenehali bi neupravičeni očitki, da peki pretiravajo s cenami. Ce pa se ne bo postopalo previdno in uvidevno, bo gotovo uničenih več kot tri četrtine obratov, osobito manjših in srednjih z lastniki in njihovimi rodbinami. Krušnih cen pa kljub temu ne bodo mogli bistveno znižati. Tak način zdravljenja draginjske in gospodarske krize, pa smatram, da bi zgrešil cilj. VII. veliki obrtniški ge vrši v AoGoio 7» fefouatja v pxosto%ifi Ha$ine Vstopnina Din lO* - Stran 3. Smrt uglednega gorenjskega obrtnika V nedeljo popoldne spremilo je obrtništvo iz Jesenic-Javomika in zastopniki zadruge iz Lesc in Bleda na zadnji poti svojega neumornega odborni-ka-zaupnika in pregledovalca računov tako zadruge krojačev in krojačic kakor obrtnega društva na Jesenicah, tovariša Franca Baloha, krojaškega mojstra iz Mojstrane. Nad 80 tovarišev s tremi obrtniškimi venci ter praporom Obrtnega društva na Jesenicah je vzelo slovo od moža, ki ga bo gorenjsko obrtništvo težko pogrešalo. Velika udeležba od strani ostalega, občinstva, pevskega društva >Sava« iz Jesenic, ki mu je zapelo ganljive ža-lostinke kakor tudi velikega števila drugih Jeseničanov neobrtnikov in udeležba požarne brambe v Dovjem in Mojstrani s praporom je pokazalo, kako so vsi cenili pokojnika. To tudi po pravici, ker je bil mož skromnosti, ki je živel vedno pošteno, bil vesel in razpoložen vedno in povsod ter s tem pridobil toliko simpatij in bil kot takšen v toliko raznih zastopih. Svojo družino je vzgojil ravno tako strogo kakor je bil žilav sam. Zapušča ženo in tri sinove, ki so vsi izučeni obrta, dalje 3 hečrke. Bila mu je to-raj usoda naklonjena, da bi se bil mogel na svoja stara odpočiti sredi svoje drage družine. Možu, vzornemu obrtniku naš najlepši spomin! 3laxtte, Pozor urarski mojstri! Urarski vajenec z dežele, ki se uči že nad dve leti te obrti, išče novega učnega mojstra, ker bo dosedanji učni gospodar svoj obrt opustil. Pojasnila daje Zadruga urarjev, zlatarjev, opti* kov, graverjev in pasarjev v Ljubljani. Anketa o krizi lesne industrije se bo vršila koncem januarja ali začetkom februarja v ministrstvu za šume in rudnike ter bo skušala najti sredstva, ki bi omilila sedanji težki položaj te stroke. Pol tisoča vajencev je prostovoljno posetilo zadnje predavanje Zveze obrtnih zadrug v ljubljanskem Mestnem domu o nevarnostih pri delu in zdravniški pomoči, kar dokazuje povsem uspeh lepega vzgojnega dela imenovane organizacije. (Dobave* Prodaja lesa. Direkcija šuma brod* ske imovne opčine v Vinkovcih spre* jema do 16. februarja t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Prodaja lesa in drv se bo vršila po* tom licitacije, dne 16. februarja t. L, pri Direkciji šum v Ljubljani. Ponud* be je vložiti do 16. februarja t. 1. (Oglas in pogoji so na vpogled v pi* sami Zbornice za TOI v Ljubljani.) Oddaja zakupa buffeta na postaji Brežice se bo vršila potom licitacije dne 16. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.) Nabava pisarniške opreme za okraj* na sodišča. Na ozemlju bivše kralje* vinc Srbije se je ustanovila cela vrsta okrajnih sodišč, ki se bodo s pohišt* vom (pisalnimi mizami, stoli, polica* mi, omarami itd.) na novo opremila. Za dobavo te opreme je razpisana pri ministrstvu pravde ofertalna licitacija, ki se vrši dne 10. februarja 1931. V; celoti gre za dobavo pohištva v pri* bližni vrednosti 2 in pol milijonov di* narjev. Pogoji za to licitacijo se dobe v ekonomatu ministrstva pravde. 3EB0EEEEEBEBEB pudotiivajte našemu Ci&tu vedno nove natoenike ! EEEEEEEEEEEEEE Stran 4. OBRTNI VESTNIK Štev. 5. >' KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju) Brzojavni naslov: KRLDIT LJUBLJANA — Teleton številka 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806 Obrestovan;e vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd. itd. S S s* © £ 0» s s o •M Sk 0» s* ’? A S X PILARNA TURPIJAPNA IVAN FIGAR LJUBLJANA Gosposvetska c. - Vošnjakova ul. 3» (v bližini restavracije „Novi svet“) Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust. Plačam enostransko tovornino. clervv UNDERW00D PISALNI STROJI pre£o Gt,CGC»CCC v vabi zofo • f i • v • • najboljši in • • x • # nat cenej si: Lndv. Baraga Ljubljana Šelenbnrgova ulica 6 Telefon 29-80 (f&erner & tPfleide Ter d. d. (Dunaj XVI., Odcafcergasse 35. Zastopstvo: Rudolf Oroszj' Ljubljana, Tavčarjeva ulica £. OZafio pteAojajo nalt edjetnaieii Ljubljana, dne 15. novembra 1930. ISvreiGa dVerner Ur (Pfleiderer ef. d.