MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNEK Uredništvo in upravo, Maribor, Aleksandrova eesta St. »3 t TaMon 2440 In 2469 tehaja m«g nedelja In praznikov vsak dan ob 16. uri i Volja mesečno prejeman * upravi ali po poM 10 Oln, doatavljen na dom 12 Din t Oplaši po ceniku t Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutro- v Llubllanl > PoStnl čekovni račun St 11.400 99 JUTRA 99 Reševanje podonavskega problema PRED SESTANKOM KON FERENCE V STRESI. 0 usodi srednje Evrope, o problemu ^spodarske sanacije srednjeevropskih držav, bi se bilo moralo razpravljati že tta separacijski konferenci v Lozani, a členjeno je bilo samo to, da se bo ustanovil poseben komite, ki naj pozneje pred ,(jži načrt za obnovo Podonavja. Pod to °unovo se razume v prvi vrsti obnovi-,ev cirkulacije kapitala z odstranitvijo Sedanjih deviznih odredb; mimo tega bi JJ^ral vsebovati načrt tudi predloge g'.e-t'e obnovitve medsebojne trgovine in trpine z ostalo Evropo, odstranitve tež-°č, ki duše agrarne države zaradi pad-^ cen žita in ustvaritve novih tržišč za ®°liedelske produkte. To so temelji srednjeevropskega gozdarskega problema, in če bi se rešila ^ Vprašanja, bi se čutilo takoj izboljša-)6 Položaja, in to ne le v državah sred-jje Evrope, ampak tudi v vsem evrop-,,etu ekonomskem in finančnem sistemu. J temelju tega sklepa lozanskega protein se sestane v ponedeljek S. t. m. v •fesi v Italiji nova konferenca, kateri bo i^dsedoval bivši francoski minister ,eorges Bonnet, zastopanih pa bo tj. w » . ^r2av. V okviru te konference in na plugi lozanskih sklepov se bo prav za nadaljevala razprava o podonav-kem problemu, katerega je pred letom k. Postavi! na dne.vnl red bivši francoski ^istrski predsednik Tardieu, in je. na Jenski konferenci doživel prvi velik j^speh zaradi ostrega nasprotstva ]. "Kije in Italije. Francija je tedaj predala zvezo petih podonavskih d v.av, jj.ri)ženo s carinskimi preferencami,. Ita-j1 in Nemčija pa sta se upirali zato, ker •z načrta bila izključena Bolgarija in v3 ker se ni upoštevalo dejstvo, da izlilo podonavske države največ v Ita-^ Ul v Nemčijo. Carinske preference, H Jlh ie predlagala Francija, so po njunih ^ zapostavljale Italijo in Nemčijo bile škodljive za njuno trgovino. {JLito so se očitali Tardieu tudi politi-j., Pameni, češ, da hoče priključiti mali ptl še Avstrijo in Madžarsko, s^kšni predlogi se bodo obravnavali kj v Stresi, se točno še ne ve. Mogotcu ^3 je problem od londonskega sekir«] ve'es'i do danes že bolj do- ti^’1 in bodo državniki stavili v Stresi d5 * konkretne predloge. Govori se pa, glavni predlog stavila zopet Francija. Podlaga bo Tardieujev načrt, spremenjen deloma po željah Herriotove vlade. V prvem Tardieujevem načrtu so bile skoraj docela izključene direktive nezainteresiranih držav, med tem se je pa že v lozanskem sklepu povdarilo, da »se pravice tretjih držav na vsak način ohranijo.« Tardieujev načrt je, kakor že omenjeno, Bolgarijo docela izločal, na konferenco v Stresi je pa sedaj uradno povabljena. S tem je bila storjena očita koncesija Italiji in Nemčiji. Po tezi, katero je zastopal Tardieu v memorandu od 16. maja 1. 1931. in ki jo je sprejel z malimi korekturami tudi Hrriot, izgleda, da bi se v glavnem morale avtorizirati Avstrija, Jugoslavija, Madžarska, Romunija in Češkoslovaška, da uvedejo v medsebojnem prometu preferenčne carine in prevozne tarife. Ta sistem bi se nanašal na omenjenih pet držav, dočim bi morale ostale evropske države, ki uvažajo v srednjo Evropo, pristati brez vsake odškodnine na preferenčne tarife v korist srednjeevropskih držav. Dasi pa se bo pričela konferenca v Stresi šele čez nekaj dni, se bije v evrop skem tisku že več Časa oster boj, ki ga povzroča francoska teza. Italija in Nemčija nameravata nastopiti z zahtevo, da bi se sklenili sporazumi posameznih velesil, ki izvažajo iz Podunavja, s posameznimi državami Podunavja. Obe pravita namreč, da se taki sporazumi ne dajo generalizirati. Tako je tedaj že sedaj gotovo, da bo položaj v Stresi zelo oster in napet, zlasti še, ker očita Italija Franciji politične namene, a jih v resnici zasleduje sama. Fašistični tisk napada prav posebno še jugoslovanski memorandum, poslan predsedstvu, češ, da je le podpiranje francoskih teženj, dogovorjeno že vnaprej. Med tem pa vsebina našega me-moranda še ni bila objavljena in je zato čudno, kako jo more fašistični tisk poznati? Izgleda, da le sumi in jo napada kar pavšalno že vnaprej. Italija je sploh prot! vsaki taki rešitvi podonavskega problema, ki bi j! onemogočil ribariti v kalnem. In če bo ostala konferenca v Stresi brez pozitivnega uspeha, bosta krivi le Italija in njena pomočnica Nemčija. Toda potem bo mogla Italija poleg svojih porazov v Ženevi in Lozani zabeležit! še _ Streso! Papen za saarsko ozemlje Unica državnega kance larja zasedanju zveze saar- ••i’ SKlfi ZDRUŽENJ. Za UrbROCKEN, 2. septembra. Žem^edanje Zveze saarskih zdru-i bo septembra v Koblenzu, državul kaucelar von Papen 'vije*10 poslanico’ te Pa kila ob-ltr0g.aa že sedaj in je Izzvala v vseh °z|r ” bosebno veliko zanimanje z sken, na načelno stališče o saar-%lja prob,ejI«u. Državni kancelar iz-^3rslfV Poslanici, da je sam iz ^Jvaž podro^a ‘o da smatra za jev „^»0 nalogo svoje vlade vrnj->e Sa^ske«a področja Nemčiji. Ker "est v ozemlje vzbudilo pozor-Waj!° Evrope In vsega sveta, so raz«iere sedaj tako jasno, 5 m reflektorsko osvetljene, v^eki.I110810^® V6č vzdrževati laži o Z%h ^Mvalstva in o njegovih s man kilo torej vsako 2®fetlcfiv> b* se ohranila pet-19 Od v 0acepltev saarskega ozeni-enicije. kakor to diktira ver- sajska pogodba. Želja prebivalstva ni mogoče na noben način vee ponarediti. Svojo poslanico zakljužtije von Papen z besedami,, da bo saarski problem kaj kmalu rešen tako, kakor to želi vsa Nemčija. Včerajšnji Hitlerjev govor BERLIN, 2. septembra. V svojem včerajšnjem govoru v berlinskem Sport-palastu jo izjavil Hitler, da so se vsi Pa-penovl poizkusi, da bi obrnil kolo zgodovine, temeljito ponesrečili. Nemški narod misli sedaj drugače, ko pred 13 leti. Podoben le divjemu žrebcu, ki ga bo jahal samo tisti, ki ga bo ukrotil. Ce mu kdo očita, da ima za seboj le 37% volilcev in mu jih 15 % še manjka, je to nasprotno vsem demokratskim načelom. Državna hramba je lahko prepričana, da bodo narodni socialisti vse storili zanjo, če dobe oblast v svoje roke. Pogajanja za koalicijo so v najboljšem toku. Zahteve nemške note DESET TOČK ZA ENAKOPRAVNO OBOROŽEVANJE. — DELO GE* NERALA SCHLEICHERJA. — OD MEV V PARIZU. PARIZ, 2. septembra. Nemška vlada je po večtedenskem napovedovanju izročila v Parizu in Londonu svoje zahteve glede reforme nemške državne hrambe in zahteva v 10 točkah naslednje: 1. Spremembo sistema re-krutacije in znižanje službene dobe pri državni hrambi od 12 na 6 let. 2. Ustanovitev vmesnega sistema med poklicno brambo, splošno službeno dolžnostjo in milico. 3. Zvišanje števila stalne vojske na 300.000 mož. 4. Zopetno uvedbo težke artilerije. 5. Ustanovitev zbora polkov s tanki. 6. Ustanovitev popolnega vojaškega letalstva. 7. Ustanovitev vojaških letalskih šol. 8. Izpopolnitev vojne mornarice z novimi velikimi bojnimi ladjami, podmornicami in matičnimi ladjami za letala. 9. Zgraditev trdnjav na vseh državnih mejah in 10. Zgraditev 35 tovarn za izdelovanje orožja. General Schloicher je vodil osebno že nekaj mesecev v nemškem in tujem tisku z interviewi hudo in ostro borbo za oborožitev Nemčije v popolni enakopravnosti z ostalimi državami ter grozil z abstinenco Nemčije v delu na razorožitveni konferenci in celo z izstopom iz Društva narodov. Močno oporo je imel general Schlei-cher v vseh nemških političnih strankah, ki deloma zahtevajo večjo, deloma manjšo oborožitev Nemčije. Francoski tisk ostro obsoja energič ni nastop Nemčije v času, ko ima skrajno neurejene notranje-političn-e, finančne in gospodarske razmere ter potrebuje nujno pomoč vsega sveta. Razorožitvena konferenca se z zahtevami Nemčije sploh ne bo mogla baviti, ker je bila sklicana za zmanjšanje In omejitev oboroževanja in ne zato, da bi se oboroževanje v katerikoli državi še povečalo. Nasprotno pa nemški merodajni krogi odločno demantirajo demaršo državne vlade v Parizu. Pravijo, da je nemška vlada le izrazila svoje mišljenje o možnosti ponovnih razgovorov o enakosti v oboroževanju. Če ostale države ne bi izvedle popolne razorožitve, bi se tudi Nemčiji morala dovoliti, z ozirom na njeno varnost, enakopravna oborožitev. Škandalozna afera v Gradcu KLINIKA ZA STERILIZIRAN JE MOŠKIH. ODKRITJA GRAŠKE POLICIJE. GRADEC, 2. septembra. Policija je odkrila senzacionalno afero, v katero je zapletenih večje število oseb. V neki zasebni hiši je namreč že dalje časa poslovala »zasebna klinika«, v kateri so bili operirani številni moški iz vse Avstrije, ki so hoteli postati neplodni. Operater »profesor« je svoje paciente ob asistenci štirih medieincev In neke bolniške sestre enostavno kastriral, namesto da bi jih steriliziral. Za operacijo je moral vsak operiranec plačati 80 šilingov. Glavni krivec je pravočasno pobegnil čez mejo. Na kliniko, ki je bila na Griesplatza, je bil z zadnjem času naravnost ogromen naval. Žrtve so »zdravniki« vodili v operacijsko sobo le tako, da so jim zavezali oči, da pacient ni mogel videti ne lokala, ne »zdravnikov«. Angleži o Stresi LONDON, 2. septembra. V svojih komentarjih rezultatov varšavske konference agrarnih držav naglaša angleški tisk, da je ta konferenca ugladila pot podonavski konferenci, ki se bo sestala 5. t, m. v Stresi in izraža upanje, da bo konferenca, na kateri bo gospodarskim in finančnim strokovnjakom brez fatalnega vmešavanja diplomacije omogočeno nemoteno in uspešno delo, pripravila gladko pot tudi svetovni gospodarski konferenci v Londonu. Predsednik konference v Stresi, Georges Bonnet, ki se je mudil te dni v Londonu, kjer ie podrobno cbvestil angleško vlado o programu, je včeraj odpotoval v Pariz. Na konferenci v Stres! bo zastopalo angleško vlado 5 gospodarskih in finančnih strokovnjakov pod Vodstvom angleškega strokovnjaka v Pragi. Fašisti na laponskem TOKIO, 2. septembra. Po poročilih lista »Jijl« ustanavlja skupina bivših vplivnih častnikov novo japonsko fašistično stranko. Na čelu nove organizacije stoji general Kunišige Tanaka, bivši japonski vojaški ataše v Washingtonu In Londonu ter član japonske delegacije na washlng-tonskl konferenci I. 1921. in 1922. Nova stranka sicer ne zahteva ukinitve parlamentarizma, vendar pa je zelo sovražno razpoložena napram vsem političnim Strankam. Glavna zahteva nove stranke ie izboljšanje kmetskega položaja. Internacija španskih monarhistov MADRID, 2. septembra. Španska vlada je sklenila, da bo vse udeležence zadnjega monarhističnega puča, kolikor niso igrali vodilnih vlog, internirala za nedoločen čas. Okrog 180 monarhistov, med njimi mnogo pripadnikov španske aristokracije, je bilo včeraj odvedenih v internacijo v razne prisilne tabore. EKSPLOZIJA V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 2. septembra. Sinoči so eksplodirale velike municijske zaloge M trdnjavi Chitila pri Bukarešti. Eksplozija je bila tako silna, da je nastala v glavnem mestu panika. Mnogo hiš blizu Chi-tile se je porušilo, daleč naokrog pa so popokale šipe. Število žrtev še ni znano. Eksplozija je nastala bržčas radi velike vročine in po požaru. Škodo cenijo na 100 milijonov lejev. NEURJE NAD SREMOM. SREMSKA MITROVIČA, 2. septembra. Včerajšnjo noč je divjalo nad vsem Sremom silno neurje. Nad pobočji Fruške gore se je vsipala debela toča, ki je povzročila v vinogradih ogromno škodo, Vsi potoki so katastrofalno narasli in preplavili vse nižje ležeče kraje. Nastala Škoda še ni precenjena. V Sremski Mitroviči je Vihar poškodoval večje število hišnih streh. Seja mariborskega mestnega občinskega sveta PRAVOSLAVNA CERKEV BO STALA NA JUGOSLOVANSKEM TRGU. SOKOL MATICA BO POVEČAL SVOJE LETNO TELOVADIŠČE. - RAZŠIRJENJE MESTNEGA VODOVODA. — OBRAČUN ZA KOPALIŠČE NA MARIBORSKEM OTOKU. — MESTNA BLAGAJNA JE V ŠKRIPCIH. — PRED NAJETJEM 4 IN POL MILIJO NSKEGA POSOJILA. Po daljšem odmoru je imel sinoči mariborski občinski svet svojo letošnjo četrto redno sejo. Nakopičilo se je več važnih vprašanj in za sejo je bilo precejšnje zanimanje, zlasti za vprašanje, kje bo stala pravoslavna cerkev. Med poslušalci so bili tudi zastopniki pravoslavne občine, mestni poveljnik general Hadžič, polkovnik Putnikovič, vojaški svečenik prota Trbojevič in drugi. Po ugotovitvi sklepčnosti je župan g. dr. Lipold ex praesidio poročal, da je mestna občina ob priliki »Mariborskega tedna« odkrila spominsko ploščo vojnim žrtvam in krila stroške odkritja iz fonda za nepredvidene izdatke. Nadalje je po ročal, da je bila zavrnjena prošnja občinskega sveta, naj bi se Maribor uvrstil v prvi draginjski razred, ugodno pa rešen načrt za tlakovanje nekaterih mestnih cest in ulic ter načrt za zgradbo carinarnice. Vprašanje gradnje stanovanjskih hiš za carinike je v teku in je pričakovati ugodne rešitve. Dal je na glasovanje predlog, naj bi se nedeljski pouk obrtne nadaljevalne šole uredil kako drugače, da bo v skladu s šolskim zakonom. O tem predlogu bo razpravljal še mestni šolski svet. Po predsedstvenem poročilu so sledili referati posameznih odsekov. Za prvi ‘odsek je poročal občinski svetnik g. dr. Strmšek. Pritožba posestnika Ferdinan da Kočevarja, ki je samovoljno in brez dovoljenja postavil leseno lopo ob Koroščevi ulici, je bila zavrnjena in jo mora odstraniti. Priziv Leopolda Kranjca, ki noče popraviti cevi in jarka, ki ruši obre žje Drave in priziv Line Robičeve radi parcelacije, je odsek sklenil odstopiti banski upravi in je občinski svet odsekov predlog tudi sprejel. Ko se je otvorila javna kuhinja v Mariboru, ki je namenjena širšim slojem, je votiraia mestna občina kot svojo glavnico znesek 50.000 Din, katerega je sklenila odplačevati v petih zaporednih obrokih. Ker se je pri takratnem sklepu prezrla neka formalnost, je predlagal podžupan g. Golouh naknadno odobritev tega izdatka. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Kje bo stala pravoslavna cerkev? Kolonija lesenih liišlc v magdalenskem predmestju. Sokol matica dobi nogometno igrišče ISSK Maribora. Imenovanje gradbenega odbora. O teh .važnih zadevah je poročal za tretji odsek občinski svetnik g. Tum-P e j, ki je najprej javil občinskemu svetu predlog o imenovanju gradbenega odbora, v katerega so predlagani: za prvega člana tehnični strokovnjak načelnik gradbenega urada inž. g. Albin Černe, za namestnika inž. g. Jože Baran, za drugega člana zdravstveni strokovnjak g. dr. Ludvik Novak, za namestnika g. dr. Alfonz Waukmuller, za tretjega člana inž. g. Jelenc, za namestnika pa g. Rudolf Tumpej. Nadalje je poročal, da je občinski svet že leta 1930 večkrat razpravljal, kje bi bil najprimernejši prostor za pravoslavno cerkev, ki jo namerava zgraditi pravoslavna cerkvena občina. Poleg razprav so bile še razne ankete, ki so se bavile s tem vprašanjem in so se jih udeležili tudi naši znani strokovnjaki, kakor kustos dr. Stele, inž. arhitekt Plečnik in drugi. Odsek je osvojil in upošteval njihovo mnenje ter predlagal, da je najprimernejši prostor za pravoslavno cerkev na Jugoslovanskem trgu, kjer bi stala v sredini in bi s svojimi mogočnimi kupolami dala temu kraju novo lice. Ker so bila mnenja navzočih občinskih svetnikov deljena, je dal župan odsekov predlog na glasovanje. Proti je glasovalo samo pet mestnih očetov. Občinski svet je nadalje v principu o-dobril zaključek ankete, ki jo je sklicalo županstvo, da se prepusti Sokolu matici sedanje nogometno igrišče športnega k uba Maribora, in se za športna igrišča odstopi drug primeren prostor. Predlog je bil soglasno sprejet, detajlno pa bo o tem razpravljal občinski svet na prihodnji seji. Ker je za zgradbo lesenih hišic v Mariboru že precej interesentov, je občinski svet odobril predlog, da se smejo graditi lesene hišice v magdalenskem predmest ju v posameznih ulicah: kakor v Betnav-ski, Beograjski, Meteljkovi itd. Hišice se iako zidajo tudi v teh ulicah vmes med zidanimi. Biti pa morajo zgrajene iz ma-teriala, ki je varen pred ognjem in mora biti med hišicami posajeno drevje. Razširjenje mestnega vodovoda. Najetje novega 4 In pol milijonskega posojila za kritje prekoračenih investicijskih kreditov in za nove investicije. Obračun kopališča na Mariborskem otoku. — Premestitev banovinskega dečjega doma. Za četrti odsek je poročal občinski svetnik g. Saboty. Pereče je postalo vpra Šanje povečanja mestnega vodovoda, ki ne zadostuje več potrebam, kar je občutilo prebivalstvo zlasti v zadnjih tednih, ko je grozila mestu nevarnost, da bo brez vode. Gradbeni odsek predlaga, naj bi se priključile mestnemu vodovodu pomožne črpalke v Bohovi, za škropljenje cest pa naj bi se postavilo posebne črpalke, ki bi črpale vodo iz Drave. To bi bila le provizorična rešitev in so stroški preračunjeni na okroglo pol milijona Din Občinski svet je odsekov predlog sprejel, odobril pa je tudi predlog o najetju 4 in pol milijonskega posojila. To posojilo bi se porabilo: 2 milijona za kritje prekoračenih investicijskih kreditev, 800.000 za avtobusno podjetje, 200.000 za pogrebni zavod, milijon za mestno plinarno in pol milijona za mestni vodovod. V principu je bila odobrena premestitev banovinskega dečjega doma in razširjenje mestne o-skrbnišnice; z izvedbo pa se bo bavil u-pravni odbor. Upravni odbor bo končno rešil tudi pritožbe radi davščine na nezazidane parcele, ker jih je banska uprava zavrnila. Bavil se bo dalje s prepisom šolskih poslopij v last šolskih občin, na dalje z oddajo predprostorov kina »Apo-!o« Narodnemu gledališču in razdelil pred videno podporo, za katero so prosila razna društva. Računske sklepe za leto 1930 in bilance mestne plinarne ter mestnega avtobusnega podjetja za lansko leto pa bo odsek še ponovno pregledal. Obračun za kopališče na Mariborskem otoku ni kompleten, ker izkazuje nad pol milijona primanjkljaja, zato se vrne gradbenemu uradu v ponovno obdelavo. V principu je bila odobrena prošnja zadruge gostilničarjev in kavarna rjev, naj bi se pobirala trošarina samo od soda, ki je na pipi. Občinski svet je ugodno rešil prošnjo Zveze kulturnih društev za oprostitev občinskega veseličnega davka pri predvajanju kulturnih filmov. Prav tako pa so oproščena tega davka tudi Prosvetna zveza in »Svoboda«. V cenzurni odbor so bili imenovani ravn. Janko Gla-ser, nadsvetnik Barle in šolski upravitelj Lukman. Predlagano preureditev Metelkove ulice je občinski svet odklonil, ker bi znašali stroški 200.000 Din. Odklonil je tudi prošnjo Ljudskega odra, šolskih sester in društva za zidanje nove magdalenske cerkve za odpis prirastkarine. Do proračuna je odložil ponudbo Sokolske matice glede naročitve dopisnic z reklamnimi slikami Maribora. Muzejskemu društvu je dovolil podporo v znesku 1000 Din. Prošnji zadruge gostilničarjev in kavar-narjev za spregled takse za policijsko uro in za koncerte v dneh »Mariborskega tedna« je ugodil v toliko, da se odpiše polovica. Pri reševanju prošnje, privatne Legatove šole za odpis gostaščine pa se je razvila živahna debata, ker so bili nekateri proti predlogu odseka, da se prošnji ugodi. Ker pa uživa Legatova šola še tudi druge ugodnosti, se je prošnji ugodilo in se zniža gostaščina za dobo treli let na polovični znesek. Prošnji Narodnega gledališča, naj bi se obveza mestne občine pri Mestni hranilnici za letno subvencijo gledališču zvišala od 70 na 85 tisoč, je občinski svet pripravljen ugoditi, toda obenem zahteva znižanje direktne subvencije za 15.000 Din. Zdrav stvenemu domu je odobrena podpora v znesku 8000 Din za mlečno šolsko kuhinjo, kakor tudi strelski ekipi v znesku 1000 Din. Za peti odsek je referiral občinski svetnik g. M u r k o. Dovolila za gostilne so dobili: Antonija Achtigova, Mate Grubišič, Jakob Kapitanovič, Josipina Loren-čakova, Tomo Majer, Franc Marinič, Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic, Marija Preacova, Marija Ram-šakova, Ana Rozmanova in Marija Žo-harjeva. Odklonjena pa je bila prošnja lekarnarja Vlaidoviča za trgovanje z zdravili in za proizvajanje strupov ter prošnja Franca Lamutha za starinarno. Tajna seja. V tajni seji je občinski svet ugodno rešil nekatere prošnje magistratnih nameščencev za napredovanje. Napredovali so: Ivan Maurič, Janko Jakše in Anton Kolar. Sprejet je bil tudi predlog reorganizacijskega odseka za statut »Mariborska mestna podjetja«. Po odobrenih sklepih mestnega občinskega sveta se U* stanovi v okviru mestne občinske uprave samostojna upravna organizacija i® gospodarska enota z nazivom »Mariborska mestna podjetja«. Namen te nove ustanove je upravljanje občinskih zavodov in obratov z vidikov komunalne politike, toda po načinu in načelih svobodne zasebno-gospodarske tehnike. NAŠIM NAROČNIKOM! Četrtkovi številki »Večernika« smo priložili položnice. Cenjene naročnike vljudno prosimo, da nam naročnino čim prej nakažejo. Z rednim nakazilom olajšajo naročniki upravi mnogo dela, sami pa si zasigurajo redno dostavo lista. Uprava »Večernika«. UREDNIŠTVO »VEČERNIKA« in mariborsko uredništvo »Jutra« je sedaj v Gosposki ulici 11, prvo nadstropje, telefon št. 2440. Uprava je do preselitve še na Aleksandrovi cesti 13, telefon št. 2455. Premestitev ravnateljev. Naša včerajšnja vest, da je ravnatelj mariborske realne gimnazije g. dr. Heric premeščen za ravnatelja v Celje, ravnatelj celjske realne gimnazije g. prof. Mravljak pa za ravnatelja v Maribor, ni resnična. Nastala je le radi neke pomote v tekstu dekretov in jo s tem popravljamo. Oba ravnatelja ostaneta na mestih, kjer sta bila prvotno imenovana. Upokojeni so v mariborski moški kaznilnici: podnarednika Fran Vižintin in Vincenc Podgornik, deseter France Štebih ter pazniki-zvaničniki: France Vetrih, Anton Fabič, Andrej Požar, Fran Gorup in Štefan Colja. Smrtna kosa. V zadnjem času so umrli v Mariboru: Rozalija Meškova, mestna uboga, stara 80 let; Valentin Bajer, delavec, 56 let; Anica Zeletingerjeva, hčerka delavca, 5 let; Jakob Robnik, delavec; Jakob Pivec, dninar; Alojzija Lobničar-jeva, služkinja in posestnik Ivan Ploč. N. p. v m.! t Marija Grgičeva. V Studencih je umrla komaj 21 let stara dijakinja Marija Grgičeva, zelo agilna Sokolica. Nakopala si je zavratno bolezen, pustiti je morala študij in sedaj je ugasnilo njeno mlado življenje. Kot vaditeljica dece in podna-čelnica studenškega Sokola si je pridobila za društvo veliko zaslug, ki ne bodo tako hitro pozabljene. Pogreb bo jutri 3. t. m. ob 17. uri iz Ciril-Metodove ulice. Bodi ji lahka domača zemlja! Prizadetim naše iskreno sožalje! Vpisovanje v dnevno zavetišče »Mestnega mladinskega doma« bo 5., 6. in 7. t. m. pri upravi zavoda v Koroščevi ulici. Potrebne tiskovine za prošnje se dobe pri upraviteljstvu ali pri mestnem so-cialno-političnem uradu na Rotovškem trgu. Vpisovanje v otroški vrtec. Starši, ki so zamudili prva dva dni v tem mesecu, ki sta bila določena za vpisovanje, lahko vpišejo svoje malčke v otroški vrtec tudi med letom. Velika planinska slavnost na Pohorju. Naši planinci se pripravljajo, da prihodnjo nedeljo čim bolj dostojno proslavijo jubilej 25 letnega obstoja Ruške koče. Ker bo, kakor je verjetno, tudi vreme zelo ugodno, obeta postati ta jubilejna slavnost veliko in pestro planinsko rajanje, ki bo privabilo veliko število planincev in ogromno ostalega občinstva. Spored slavnosti z raznimi atrakcijami jamči za to, da bo vsak udeleženec prišel na svoj račun. Planinci in ljubitelji narave, pose-tite polnoštevilno jubilejno prireditev Ruške koče, ki zasluži, da se je to pot vsi spomnimo! Zahvala. Sokol Maribor I se tem potom zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je otvoritev letnega telovadišča uspela tako sijajno v moralnem in gmotnem oziru. Vsem: najlepša hvala in sokolski »Zdravo!« Razvitje gasilske zastave. V nedeljo dne 4. t. m. bodo vrli studenški gasilci slovesno razvili svoj prapor. Prapor studenških gasilcev bo prvi v mariborski župi. Ob 5. uri zjutraj bo budnica, ob 14. uri prihod gasilcev, nato govor, razdelitev odlikovanj, obhod, blagoslovitev in nato veselica. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za žen. bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavami. »Franz J0* šefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah- Izletniški vlak Ljubljana — Beograd- Radi nezadostnega števila prijavljenih izletnikov za Beograd, ne bo vozil 2. sep tembra t. 1. posebni izletniški vlak Ljubljana — Beograd. Iz društva jugoslovanskih akademikov-Odborova seja bo jutri v soboto ob 17.3* v društveni sobi. Prosim: vsi in*točno — Tajnik. Zanimiv svetovni potnik, egiptovski letalski stotnik Mahmud Omar Abaza h Kahire, ki potuje že od 1. 1918. po vsem svetu, je prispel včeraj iz ČeškoslovašW preko Avstrije v našo državo in se ustavil za dva dni v Mariboru. Mahmud 0-mar Abaza, ki je deloma z letalom, d? loma pa peš ali z železnico prepotov3* že Afriko, Azijo, Avstralijo, Ameriko ifl skoraj vso Evropo, bo odpotoval iz M3' ribora preko Beograda, Soluna in Grčii® nazaj v. svojo domovino. Potuje za veliko nagrado 130.000 dolarjev. V svojih albumih je zbral podpi^b neštetih vodilnih osebnosti vsega sveta. Žrtev težkih razmer. V Sesteržah P(j Majšpergu se je predvčerajšnjim obesil posestnik France Korošec. Težke ra? mere so ga pripravile do obupa, da poiskal vrv in se rešil vseh življenjskih nadlog. Njegov korak je vzbudil v. Sesteržah splošno sočutje. Batič se je vrnil. Starček Batič, o k> terem smo včeraj poročali, da je izgini* se je zopet vrnil domov. »Nikdar več me ne bodete videli«, napisala mlada Lizika Z. s Pobrežja, k5 je preteklo sredo zapustila dom in od^ v svet. Njeni starši so vedeli za vse ®®![ he svoje hčerke in so takoj, ko so naš11 listek, vprašali pri Kurnikovih na Pf brežju, če je Janko doma. Zvedeli so, ^ je tudi on odšel. Takoj jim je blo jasi^' da sta pobegnila oba in so v skrbeh, ^ nista skočila v Dravo. Z drevesa je padel na Teznem ll-letm Ivanček, sin delavke Antonije Fraso^f’ in se hudo potolkel na glavi. Obležal i9 nezavesten pod drevesom in so ga h’0' rali prepeljati v bolnišnico. Avto povozil kravo. Pred tukajš®1!! bolnišnico je včeraj popoldne zav®U mestni avtobus v kravo nekega posest®*' ka s Teznega. Sunek je bil tako silen, ^ si je krava pri padcu zlomila dve tioP in so jo morali prepeljati v mestno kl®v' nico, kjer so jo zaklali. Narodno železničarsko glasbeno dri1' štvo »Drava« priredi v nedeljo 4. seP' tembra t. 1. po dolgih letih svojo vrt®? veselico v gostilni Mraz (preje StutfP1' v Studencih z začetkom ob 15. uri brej vstopnine. Ker je »Drava« širom n®51, obmejnih krajev znana kot nacional®0' propagadno društvo, ki od prevrata d®' lie ni manjkalo menda na nobeni nalni ali dobrodelni prireditvi, se Pr kuje od vse mariborske in okoliške s‘ venske javnosti, da bo poklonila te®1 njenemu nastopu svojo pozornost *er dala z mnogoštevilnim posetotn ono r® ralno podporo, ki jo društvo potrebuje tudi zasluži. Nastopalo bo celokuP društvo z godbo, pevskim zborom . tamburaši. Za dobro kapljico in jedačo zmernih cenah jc poskrbljeno, tako da. občinstvu ni treba bati odiranja. Pie* v in prijatelji lepega petja pa bodo Prj-obilni meri na svoj račun. Za top ® mrzla jedila skrbi gostilničar. velild Danes petek ribje specialitete v in Park restavraciji. V IVI a r I b' o r u, dne 2. TX. Krvav pretep v Lušečki vasi Eden v bolnišnici, dva v sodnih zaporih. MariboFsKI "»V E č E RNT Ki^itra «a—i—naiiiMiHiMun^inCT V nedeljo je nastal v Lušečki vasi pri Poljčanah med fanti prepir, ki je kaj žalostno končal. Krvava bitka se je odigrala pred gostilno Šener proti 23. uri. Povod za njo sta dala 261etni posestniški sin Štefan Potisk iz Lubične ter 191etni Adolf Flis, delavec iz Spodnjih Poljčan, ki sta z zoglasnim »Auf biks« pozivala tamošnje fante, mizarska pomočnika brata Jožeta in Franca Korošca in druge na korajžo. Ti so prihiteli na ponovne izivajoče klice iz gostilne, nakar je Jože Korošec zgrabil Potiska in ga začel obdelavati. Na Pomoč mu je še prišel brat Franc, Potisku pa Adolf Flis, in naenkrat so se vsi valjali na stopnicah pred gostilno. Na tleh ležeč je vzel (tako zatrjuje Korošec) Potisk iz žepa nož in dregnil z ujim Jožeta Korošca dvakrat v trebuh, Franca pa do kosti v levo laket. Ko sta si potem znotraj izpirala rane, je Potisk razbijal na vrata in razgrajal tam do 2. ponoči, Adolf Flis pa se je spoprijel z vinjenim Ivanom Vrhovškom iz Cadramske vasi ter ga vrgel po stopnicah, da je dobil močne poškodbe na gla-vi. Nevarno ranjeni Jože Korošec je bil prepeljan drugi dan po odredbi zdravnika v bolnišnico, ostala dva pa se zdravita v domači oskrbi. Flis in Potisk sta bila odpeljana k pristojnemu sodišču. Pii zaslišanju sta ves dogodek priznala, le vbodljajev v trebuh nočeta biti kriva ne eden ne drugi. di društvo v soboto 10. septembra še žalni sestanek. Predvidoma bo v stolnici tudi tiha maša za vse padle žrtve. To so le glavni obrisi »Žalnega tedna«, ki pa vendar omogočuje vsakomur, da spozna njegov pomen. Dokazati hočemo s tem, da so nam padle žrtve svete in da verujemo v lepšo bodočnost. Skrivnostni čari Oceanije, Pravljičnega sveta med Azijo, Avstralijo in Ameriko, so bili že od nekdaj tajno hrepenenje milijonov človeških duš. Kdo še ni sanjal o rajskih otokih Tongi, Fid-žih, Havajih in posebno o Tahitiju? — Tam, kjer je večna pomlad, kjer šume ob bregovih neskončnega Tihega oceana vitke kokosove palme, kjer letajo pisani metulji in žive brezskrbni ljudje, je čudežni svet domišljije, vase zamaknjene in globoke ko dno oceana. Toda predaleč je tja, da bi mogli oditi iz naših tesnih razmer, iz vsakdanjih skrbi in težav! Ni pa predaleč za polet naših misli, če nam jih povede roman odličnega pisatelja, kakršen je bil pokojni Francoz PIERRE LOTI, ki je napisal svojo nesmrtno »LOTIJEVO ŽENITEV«. Pr.evedena je bila doslej že skoraj na Vse jezike, le mi je še nismo imeli. Toda dobili jo bomo sedaj v »VEČERNIKU«. Pričela bo izhajati v kratkem v Rekarjevem prevodu. Roman Pierre Loti: »LOTI JEV A ŽENITEV«, ki se dogaja ob koncu prejšnjega stoletja na otoku TAHITIJU v Oceaniji, ni nobena izmišljena zgodba, temveč zgodovinska resnica, doživljaj pisatelja samega. In kakor je romantičen £ar Oceanije, tako je romantičen tudi naš novi roman »LOTIJEVA ŽENITEV«. Naročite si zato »VEČERNIK«, naročite si ga že zaradi romana »LOTIJEVA ŽENITEV« in priporočajte ga vsem svojim znancem, saj stane na mesec SAMO JO Din. „Žalni teden" Pod okriljem društva »Nanos« bo v Mariboru od 4. do 7. septembra »Žalni kden«, ki bo posvečen vsem žrtvam, ki Padle v neosvobojeni Primorski. V 'e>P tednu bodo misli slehernega Primor-Ca> Pa tudi slehernega pravega Jugoslo-Vana, obrnjene tja, kjer še ječe v robstvu j6aJ bratje. Obrnjeni bomo v mislih k ki so se mladi, prepojeni s silovitim Uv$tvom svobode, žrtvovali na oltar do-^vine. V tem tednu bomo pri naših . af'h, ki so se vsesali v svojo zemljo in 1°. z drhtečimi in žuljnimi rokami obde-uicjo že stoletja. Občutili bomo v duhu Vse silno gorje, herojsko zatajevanje neuhojenega dela našega naroda. A ^hnnili se bomo tudi naše zemlje, svete •etI>lje, ki moče trpi, da jo tlačijo tujci * se zaveda, da to niso oni, ki molče in z vdanostjo pretvarjajo njeno lice .v plodno ravan. »Nanos« je v ta namen že prosil merodajne činitelje, da mu pri tej plemeniti zamisli pomagajo. Nekateri časopisi in društva so že stavili radevoljno na razpolago svoje reklamne omarice, v katerih bo »Nanos« izvesil primerne stike. Želeti bi bilo, da bi tudi naši trgovci-Primorci primerno priredili svoje izložbe, saj nam v Mariboru ne manjka na-rodnozavednih trgovcev. Društvo je po' vabilo, med Primorci dobro znanega istrskega župnika g. Jakoba Sokliča, ki se je vabilu z veseljem odzval in bo predaval 9. septembra v Narodnem domu o »Žrtvah in bojih za Jugoslavijo, od ko mitskih akcij do danes«. G. župnik je ostal gotovo vsem, ki so se udetežili njegovega predavanja o škofu Dobrili, v nepozabnem spominu. Poleg tega prire- Sokolstvo Iz Sokoia Maribor I. Družabni večer. Sokol Maribor I. priredi jutri v soboto, dne 3. t. m. v telovadnici inž. podčastniške šole (v kadetnici) družabni večer. Na sporedu so: deklamacije, recitacija in 4. akt Cankarjeve drame »H 1 a p ci«. Po sporedu prosta zabava. Začetek ob 20. uri. — Pridite! Telovadba za starejše člane. Sokol Maribor I je uvedel v razpored telovadnih ur tudi telovadni čas za starejše člane. Telovadba bo pod vodstvom br. načelnika Cilenška vsak ponedeljek od 18.30 do 19.30 ure v kadetnici. Pričetek v ponedeljek 12. sept. — Sokol I vabi vse starejše člane, da se telovadbe udeleže v čim večjem številu! Izlet k Sv. Duhu. Na praznik 8. sept. priredi Sokol I celodnevni izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Sokolsko društvo Studenci pri Mariboru poziva članstvo in naraščaj, da se udeleži pogreba umrle sestre Marije Grgičeve v soboto 3. t. m. ob 17. uri. Zbirališče ob 16.30 v Sokolskem domu. Udeležba v kroju ali v civilu z znakom strogo obvezna! Strelske svečanosti v Ljubljani in mariborska sokolska župa. Mariborska sokolska župa sporoča vsem svojim edini-cam: V nedeljo 4. t. m. bodo ,vs Ljubljani velike strelske svečanosti in bo pri tej priliki slovesno razvit prapor zveze strelskih družin, katerega je poklonil strelcem kralj in ga bo tudi sam razvil. Teh svečanosti se bo udeležilo tudi Sokolstvo. Zato vabi mariborska župa svoje edinice in članstvo naj se po možnosti udeleže teh svečanosti. Udeležencem je dovoljena četrtinska vožnja in lahko dobe zadevne legitimacije jutri v soboto med 9 in 11. uro v župni pisarni v Narodnem domu. Takih legitimacij ima župa 50. — Zbirališče članstva bo v nedeljo dopoldne ob pol 9. uri na dvorišču Narodnega doma v Ljubljani. — Uprava MSŽ. a v „Li®Hia v pr od 3. do 12. septembra 1932 Kulturna in gospodarska razstava. Kmetijstvo (razstava mleka, sira, medu, zelenjave, jajc, vina). Perutnina, kunci, goveja živina (3. in 4. IX), konji 11. IX), psi (8. IX). Alpinska razstava, tujski promet. Razstava slovenske knjige, umetnosti, fotografij. Razstava »Domače ognjišče«. Industrijski in obrtni oddelek. Revija narodnih noš 4. IX. Tekmovanje harmonikarjev 11. IX. 50% popust na železnicah. Legitimacije po Din 30.— se dobe pri denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah .dravske banovine in biljetarnah »Putnika«. — Prenočišča preskrbljena. 2746 ligah, v kolikor nogometna zveza ne bi razveljavila tekmo Viktorije:Maribor v. Mariboru. ASK Primorje je v Mariboru znan gost. Moštvo je že mnogokrat zmagalo nad našim prvakom in tudi mnogokrat podleglo. Moštvo »Primorja« goji sličen nogomet kot »Maribor« in se odlikuje zlasti s svojo borbenostjo. V nedeljo bosta torej trčila skupaj dva nasprotnika, ki sta po znanju enakovredna. »Primorje« bo skušalo na vsak način neuspehe v državnem prvenstvenem tekmovanju popraviti in je sigurno, da bo nedeljska tekma nudila interesantno borbo. Tekma bo ob vsakem vremenu v Ljud skem vrtu, in sicer s pričetkom ob 16.30. V predtekmi se srečata SK Mura iz Murske Sobote in rezerva ISSK Maribora. Glavno tekmo bo sodil g. Podubsky iz Zagreba, ki je znan izza tekme Viktorija: Maribor v Mariboru! Spori ASK Primorje:ISSK Maribor V nedeljo 4. t. m. bo v Mariboru zopet zanimiva tekma; srečata se »Primorje« iz Ljubljane in ISSK Maribor. Tekma bo obenem zadnja prvenstvena tekma po Teniški dvomatch ISSK Maribor : SK Ilirija bo jutri in v nedeljo v Ljubljani. Juniorske tekme za pokal SK Ilirije, Ponovna tekma ISSK Maribor I:SK Železničar I. se bo odigrala na praznik 8. t. m. dopoldne na igrišču ISSK Maribora. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, služb. Nedeljske tekme sodijo: prijateljsko tekmo SK Olimp (Celje) :SK Svoboda g. Nemec; prijateljsko tekmo SK Mura (Murska Sobota) :ISSK Maribor g. B i z ja k; Stranska sodnika pri prvenstveni tekmi Primorje:ISSK Maribor bosta gg. Vesna.vier in Bergant. teominialte se CHD ^ Ham: „Hands up!" (Roke kvišku!) jMajaronček je dejal sam pri sebi, da •• V teh besedah mnogo resnice. Iz srca x Ml vesel, ko je slišal domačo besedo, Jfudi tako in se je v tako oddaljeni (d11 nameril na rojake. Pri tisti priči g rad stopil k njim in se z njimi poraz-Jv°ril. A mahoma se je premislil, pri- % fa*b bval in skušal iz njihovih besedi gj Jrati, kaj jih je nagnilo do prijetnih J°v tako priljubljene besede. re5malu ie dognal, da so trije čvrsti ko- bo zakuro ne tak’ vel’ki krejs, de bo drauska elektrika oslejpnila; pali pa bo pržigao t&ke rakete, de bojo ludi na Večernici od večirje gr poskakali no hilali gledat Ruško no pohrskiga Are-ha. Todi možari bojo tak’ pokali no grmeli, de se bo Jožefou turn v Studencah pr Marbori pokanci postavo, gospoudi Zloudeji na Radauni pa fajfa vrni ’z ust padla. — Te bo todi vefko gostovajnarou gr pbsk&kalo od večirje no odrajžaio k nitma grsa na Pohrje. = Ko-pa-te, sevejde bo use na nagah. Pa zavolo zakonske zvestoube, pa todi zavolo zakonske pokorš’ine no puca’ja pantoflou jih bo narveč prsopihalo še le u nedelo jutro. Kiri bo pa u nedelo dama ostao, bo mogo kisle murke žmikat’. — Škoda, de se ta nouva autocesta u takih strašnih bolečinah vun ’z .Rajke zvija, de nikol’ ne bo vidla naji dvejh na pohrskem grebejni. No vel’ka, sila je vel’ka škoda,. de je uspejača na Pekre obvisela u luftiJ — Ne smeiŠ pozabit’, de je todi cesta pohrskiga Tijeka obtečela u Čandrovem grabni. £a< kaz’n, ko ie cesto tak’ strmo no visako vun ,’gpeleo, de so prišle bouhe u Mrauli’jl bajti u smrtno nevarnost, bo mogo use gostovajnare, ko 'majo kurje očejse ha nagah, u Šajtrgi krez Štrmico zvozit! — Z eroplanoni pa todi Či keka. Sej si ne upa druga prnesE, ko k^ko'Vedlo šalato al’ kake prazne hlače za kopa’je. Že vidim, de bojo mogli usi gostovajnari k nagam hodit’ po testih stezicah, ko so nekdaj bile. Ka pa bo te, če bo glih testi aejn dež? = Boug ga daj že nes! Potrejbni smo ga tak’, ko zdrdve pameti u toti krizi. U deži je narbolši natekniti koš na glavo, de kaple člaveka ne ubijejo. Pa Jezernik tak’ pr&vi, de bo u nedelo sounce s’jalo, Či dr’goČl k&r, pa vrhka megle. — Nocoj ponoči se mi je u spa’ji pr-kazao tiskarski škrdt no mi povedeo, de je usč vogle pokriu z vabilami na najino ohcet. ReŽao se je no zapeo: »Juhč, juhe, h6 hč hč, vesejlo je tn&jo sreč!« = Čuj, ka je napisao na kuhi’jo »Pod lejpo hojko«: »če ti u želodci m^ček spi, koj kislo župo si naroči! Če kruh po krofi rodo gre, jej pr&to, kruh pa u mast namoči! A če srjaka jejš na zos, podnej boš skakao no ponoči«. Na krčmi sn pa toto brao: »Kiri je ledik no fraj, pije le nouviga naj! Vlejčeš pa zakonski vouz, stariga vlivaj pod nous! Žena ti godila bo, ti boš pa plesao kol6«. — A ha, zaj pa vejm! Toti škrat je todi mdji oskrbnici napisao vrhka vr&t: »Čujte gostovajnar’i! Micka sn Vaša, sn b’la no še bpm, vabim veseila Vas u lubl’eni dom. Pratica svin’ska se u rajngli pipika žmahna pa u žmauci cvrči. bo vso, lunica v ao pa og iiaata = Zaj pa še mija prosima gospouda Večernika, naj zapiše u najinem imeni: »Le vkup, le vkup, uboga gmajna’, sej danes nisi še ta rajna! Le gr postavi se na nage, pa se ne boj nobene srage no brž na pohrske višave, ko dom so Tvaje sreče prave!« »Moskitožerec«. »Ljubljana v jeseni" Olajšave udeležencem jesenskega Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. septembra t. L v pomorskem prometu. »Jadranska plovidba d. d. Sušak« je dovolila udeležencem jesenskega Ljubljanskega velesejma vozno olajšavo na ta način, da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno enega razreda nižje. Iste ugodnosti je priznala tudi »Dubrovačka plovidba d. d.«, »Brodarska A. D. Boka« je pa dovolila 50% popust na vseh svojih parnikih. Našim kadlleem. Monopolska uprava je sklenila izdati za jesenski Ljubljanski velesejem posebno vrsto »Vardar« in »Drina« cigaret, ki se bodo prodajale poleg vseh naših specialitet v sejemski trafiki za obiskovalce velesejma. Omenjene »Vardar« in »Drina« .cigarete se bodo prodajale v škatljieah po 20 kom. po ceni, ki velja za navadne »Vardar«, oziroma »Drina« cigarete, na sejmišču. Razpored razstav na jesenskem Ljubljanskem velesejmu; Paviljon E: Pohištvo, stanovanjska oprema, muzikalije, sodi. Mala obrt. Paviljon F: Pohištvo. Kovinski izdelki. Keramični in tapetniški izdelki. Preproge. Peči. Paviljon G:. Kmetijska razstava: Mlekarstvo, sirarstvo, čebelarstvo, med, ze-lenjadarstvo, vinarstvo, jajca. Razstava »Živalca«. Paviljon H: Pletenine, kožuhovina, kozmetika, farmaceutični in kirurgični izdelki. Radio. Bižuterija, jedilni pribori. Blago. Perilo, Paviljon J: Alpinska razstava. Tujsko-prometna razstava. Športni predmeti. Vozovi. Radio., Stavbni materijah Paviljon K: Razstava »Domače ognjišče«. Paviljon M: .Umetnostna razstava. Hla dilne naprave. Paviljon N: Razstava fotoamaterjev Jugoslavije. Radio. , Paviljon Zbornice za TOI: Razstava obrti. Svetovna razstava v čikagu Kakor smo že poročali, bo leta 1933 svetovna razstava v čikagu (Severna Amerika), ki bo prav gotovo tudi v tem času težke krize privabila ogromno število interesentov in posetnikov. V svrho udeležbe posameznih strok jugoslovanskega gospodarstva na tej razstavi, se je osnoval poseben odbor, ki Je doslej dovršil priprave v tem smislu, da je navezal stike tako z našimi pristojnimi resori, kakor tudi z ameriškim poslanstvom in posameznimi odseki ameriškega poslanstva. Glede na okolnost, da Ministrstvo trgovine in industrije ne more prevzeti organizacije naše udeležbe na tej razstavi, ampak bo to naloga imenovanega odbora, v katerem je tudi zastopnik Centrale industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije v Beogradu, je nebbhodno potrebno, da se pred končno rešitvijo vprašanje o načinu udeležbe ugotovi, ali so posamezne stroke naše gospodarske produkcije pripravljene poslati na razstavo svoje izdelke in v te svrhe tudi prevzeti gotove finančne žrtve. Zbornica z TOI v Ljubljani prosi zato vse tvrdke, ki se zanimajo za razstavo, da ji sporočijo, ali in pod katerimi pogoji bi se hotele udeležiti razstave. Čudna kavarna. V Berlinu, v Hardenbergerstrasse, ie bila neka stara vila z velikim parkom preurejena v kavarno, v katero prihajajo gostje po kosilu na uro ali dve — dremanja. Pijače so v kavarni le za malenkost dražje kakor v drugih kavarnah. Ko gost predrema svoji dve uri, ga natakar zbudi, da odide v pisarno. Tako bi lahko imenovali sijajni novi izum mlade izumiteljice Germaine Gour-doaove iz Marseilla, ki je z njim stopila v ospredje borbe proti moskitom na prav zanimiv, originalen način. Izrabljajoč veliko privlačno silo, ki jo ima svetloba na te žuželke, je skonstruirala poseben aparat, obstoječ iz močne električne obloc-nice in izpopolnjen z napravo, ki sliči sesalcu prahu, kakor ga uporabljamo za čiščenje stanovanj. Z lučjo privabljene moskite vsesa aparat z močnim zrakom v dolgo in široko cev, kjer se zalete v električno napeto Žičnato mrežo in pog'* nejo. Pri poskusih se je v kratkem Času v neki taki cevi nabral 6 funtov težek kup tega mrčesa, in je bilo v njem P° mnenju žužkoslovcev približno 3,400.000 moskitov. Nadaljne poskuse v širšem obsegu bo napravila Gourdonova v Camar-gui, s komarji izredno okuženi delti reke Rhone. Abesinija dobi vseučilišče. Abesinska vlada je sklenila ustanoviti v glavnem mestu države Addis Abebi prvo abesinsko vseučilišče. Tak sklep je veliko lažje skleniti, kakor pa izvršiti, ker razpoložljiva sredstva niti približne ne zadoščajo za kritje stavbnih in vzdrževalnih stroškov. V ta namen pa je odpotoval profesor Work, ameriški sosve-tovalec pri abesinski vladi v pedagoških vprašanjih, v severnoameriške Združene države, v upanju, da bo mogel izprositi potrebna sredstva za prvo abesinsko vseučilišče pri ameriških dobrodel-| nih ustanovah. Abesinska vlada se je s svoje strani izjavila pripravljeno sprejeti onega, ki bo preskrbel potrebna sredstva za zgradbo in ureditev prve abesinske univerze, v vodstvo in upravo novega vseučilišča. Pesnik; »Obetajo se mi lepši časi. Ponesli: včeraj me je bil poklica! na telofon neki znamenit založnik.* »In kaj je dejal?« »O&rostite. napačna »vezal« Iščem ali zamenjam stanovanje sobo in kuhinjo. Naslov v upravi »Večernika«. 2859 2—3 dijake, iz boljše rodbine, le do IV. razreda srednje, šole. sprejmem v dobro domačo oskrbo. Klavir in kopalnica v hiši, Naslov v upravi »Večernika«. 2832 Lepo opremljeno sobo oddam takoj v najem. Tattenbachova ulica 20 I, desno. 2828 .jezikovno nenadarjene ljudi naučim igraje nemščine, francoščine, italijanščine a!i knjigovodstva. Hiter uspeh neizbežen. Naslov v upravi. 2855 »Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18. Izposojamo gramofone in plošče po Din L— »Šla-ger«, Slovenska 18. 2501 Rabim prvorvrstnega prekajevaiskega pomočnika (selherja) za večje podjetje. Biti mora samostojna moč. Ponudbe na naslov: mesarija, Ljubljana, Domobranska cesta 7. 2856 Šolske torbe in nahrbtniki v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13. 2736 Sprejmem l ali dve gospodični v lepo zračno, solnčno sobo. Na razpolago kuhinja in pralnica. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Drugi dom«. 2852 Dijakinje sprejmem. Gregorčičeva ulica 18. Dijakinjo sprejme v popolno oskrbo učiteljska družina. Na razpolago Kompletna mehka spalnica, hrastovo pobarvana, zelo poceni na prodaj. Miklošičeva ul. 6, mizarstvo. Učiteljska družina v bližini šol sprejme dva dijaka na stanovanje ih hrano. Kopalnica na razpolago. Našlotf Modne za dame in gospode ter .... šiviljske .potrebščine v modni trgovini ANTON PAŠ SLOVENSKA ULICA STARSI! TU DA DOBITE VSE ŠOLSKE KNJI' POTREBŠČINE NAJBCHJfc ZADRUGI, MARIBOR CESTA 13________________ Mariborska tiskarna d. d., predstavnik