158 Ant. Zavađil: Albun čeških ž«n. Album čeških žen. Zofija Podlipska. Od pričetka svoje zgodovine do sedaj imel je čežki narod obilno junakinj, ki so se z umom in sercem potegovale za njegovo slavo. In da je češki narod po dvesto letni duševni pobitosti tako sijajno vstal iz groba pozabljivosti, doéim so se njegovi sovražniki že veselili njegove smrti — toda ! — to, trdim smelo, da je v prvi vrsti zasluga čeških A«t. Zavađil.-Albun čeških>«eo. 150 žen;'čeških mater. Češke žene so to bile, ki so navduševale in jačile svoje može v težavnem opravilu narodnega prebujenja, po svojih najboljših ¦ močeh pa so tudi same pomagale zidati svetišče nai-odne omike. Po vsem resnične so besede slovitega biskupa • djakovskega : „Narodu, kateri ima 'tiavdusene žene, zagotovljena je zmaga, slava, bodočnost." = '•.' K slavnim rodoljubkinjam ' in • boriteljicam češkifii, Boženi Nčmčovi) El. Krasnohorski, in Kar. Svetli, se častno druži Zofija Podlipska ; žalibog, da nam jo je neusmiljena smrt iztrgala v trcnotku, ko snio najmanj pri- čakovali; (Umrla je 17. grudna 1'897). " ¦ ''K večnemu počitku jo je spremil veš narod' z mnogimi solzami, z Hfe^ópiSno žalostjo. Rekel siem, da jo je h grobu spremljal narod, da je za njo žalovalo vse ljudstvo. Da — narod jo' je pokopal, ker pri njenem >t)ogrebu s temi nebrojnimi'trumami češkega ljudstva, od .priprostega de- lavca do slovitega velikaša, čutil je ves narod, solzilo se je vse češko Ij-udstvo, da je odišla' ta, katera mu je v Omanlljivi obliki odpirala pot k pouku in zabavi, po svojem zlatem srcu pa oblažila toliko zapuščenih '•Vet^^ posušila toliko solza. ' '•^ Življenje Zofije Podlipske je^ obsijano se zarjo poezije. Iz veličastnega 'trožvezdjat domoljubnosti, ljubezni do književnosti ih človekoljubja osuo- Viin je bil iiealizem njenega življenja. Zofija Podlipska je bila rojena'v Pragi 1, 1833. iz. meščanskih ^'¦¦Yoditeljev. Starejša nje'na sestra- je sloveča K-aroliua Svetla. Odgojena v nemških in francoskih zavodih, je kmalu otresla raz sebe tujinsko, ne- naravno krinko. Ljubezen do domovine in naroda se je obudila zgodaj v 'njeni nežni, rahločutni mladostni'duši. S svojo starejšo sestro si je urno prisvojila ' narodno zavednost.-Domoljubje, pristno in požrtvovalno je po- stalo od tega časa podlaga vsega zasebnega in javnega delovanja Zofiji- 'negii. Po pravici smemo reči, da sta obe sestri izvestno pripomogli k prebujenju in utrjenju narodne samozavesti, med ' društvi gospej ne-le v 'Pragi, ampak v vsej kraljevini po 1. 1860. Olii sta bili, rekel bi, glavno osredje domoljubnega življenja čeških dam. ¦ • ' Ljubezen do naroda, do njegove slavne zgodovine, do njegovih pravic in krasnega jezika, združena z globoko in vsestransko izobraže- nostjo jezikovno in lepoznansko, kar si je prisvojila po neizmernem za- sebne«! trudu, kakor tudi spodbuda soproga dr. Jos. Podlipskega, sta jo napeljali na literarno polje. Svoje življenje je izpolnila se spominavrednimi spisi. Njeno delovanje je bilo blagoslov za češko .-slovstvo. S polno roko je razmetavala bisere svojega duha. Pisateljevati je začela po 1. 1860., in razni'časniki iz iste dobe nam pričajo o njeni neutrudljivi marljivosti. Pisala je namreč veliko. Odi. 1872. je uredovala' ,,Žensko biblioteko", za katero je na- pisala prvi obširnejši roman „Osuä a nadaili" (Osöda in nadarjenost), in IßO Danica: Uesen migljaj učiteljicam. dve vrsti „Izgledov iz izgojiteljskega lOkrožja". Oba spisa ozaačujet^ dvojno smer, v kateri se je gibalo njeno slovstveno delovanje: roman in pedfi- gogiéni spisi. V olxjjni smeri kaže se nam Podüpskä natanka oparovalka resničnega življenja, dasi včasi vzleti njen duh tudi v čarobne kraje srednjeveške romantičnosti, Njen literaren program je nacrtan v živem p.opisovanju dobrega, v oživljanju nravstvenih in plemenitih nagonov. Kjer pa dobro in pi-avica ne. dospe v njenih romanih do zmago, ostaja vsaj v tihi resignaciji.. Da dobro ip pravica zmaga, k temu težijo,brez izjeme vsi njeni pedagogični spisi, katere je treba smatrati za jedj-o njenega de- lovanja. Za otroke nima drug narod tako izbornih spisov, . v tem se strinjajo vsi češki strokovnjaki.: Češka mladina je imela v njej najiskre- nejšo svetovalko in najvdanejšo prijateljico. ; , In ako pregledujemo dolgo vrsto njenih literalnih spisov, (čez. 100), v katerih se skriva toliko krasnih, vzvišenih misli, ne lioté vprašamo : Ali.je res možno, da zato širno, tako različno duševno delovanje je imela dovolj časa in moči — žena ! Bila je pa slednjič vzor človekoljubja. Preživela je vse stopinje ženske ljubezni, kakor hči, sestra, soproga, mati, kakor vrla hči naroda in, sosestra trpečega ljudstva. V njej je bilo srce dobro, plemenito in blago. Vse velike misli na svetu izhajajo iz srca, zato je bila Zofija bumanistinja v pravem pomenu besede. To je pokazala jasno v materinski svoji skrbi za društvo „Ochrana opuštčnvch a zanedbanych divek" (Varstvo za zapuščene in zanemarjene deve).. Tam je vrhunec njenega človekoljubja, kajti to društvo je bilo punčica njenega očesa. Angelja so jo imenovale iz blata propalosti rešene deve — zares, zavidanja vreden priimek. Zato se ne čudimo, da so se iz srca solzile ob njenem pogrebu, saj so v Podlipski izgubile svojo mater. Smrt Zofije Podlipske je bila tiha in zares poetična, kakor vse njeno življenje. Bil je to miren, popolnoma naraven prehod iz znanega v neznano in zamena minljivega z neminljivim, životnoga trenotka z večnostjo. Iz vsega srca privoščimo slavni Čehinji to srečno dokončanje pozemeljskega potovanja. Hvaležnost in ljubezen češkega naroda jo je spremljala odtod. Ant. Zavadil..