lete VI-, Stev. 269
Ljubljana, četrtek 19, novembra 1925
Poštnina paviallrana.
Cena 2 Din
gp bfctl« >fc	W
Stane mesečno Din »J —; sa mo israatvo Din 40-— neobresna,
Oglasi po tarihs.
Uredniitvo 1
Dnevna redakcija: Mikio*ifeva cesta
itev. 16/I. — Telefon itev ;a. Sočno redakcijat od 19. ure naprej ▼ Knaflorl ul. »t 5/L — Teielon St. |4.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko
Upravntttvoi LJubljana, Pretentava ulica it — Telefon U. j6.
Inseratni oddelek 1 LJubljana, Preier. nova ulica it. 4. — Teielon it. 498
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem tek.zavoda« Llub-Uana it 11 843 ■ Praha čisto }l.ito, Wien, Nr. 105141.
Ljubljana. 18. novembra. Volitve na Češkoslovaškem so fudi našim klerikalcem dobrodošle, da obrne .Slovenec« nanie posebno veliko paž-nio svouh čitalcev. cia mak) pozabijo žalostno stanje, v katero ie padla politika dr Korošca. Ako bodo pristaši SLS nasedli škofovemu listu, ie to nijhova stvar, mi pa smatram« za svojo dolžnost. da pojasnimo izid državnozbor-sk h volitev na Češkoslovaškem tako, kakor odgovarja istini.
Predvsem treba ugotoviti, aa je »Slo-venčevo« podčrtavanje »velikega napredka katoliške demokratične misli* i ozirom na izid volitev na Češkoslovaškem silno pretirano, če že ne naravnost neresnično. Dejstvo je namreč, da so češki klerikalci dobili pri sedanjih volitvah za 10.000 glasov manj kakor leta 1920. Takrat so jih dobili 699.728. ; nedeljo pa 689.970. Le če popolnoma identificira »Slovenec« tudi g. Hiinko s klerikalci, ie mogoče govoriti o porastu jrikalnih glasov, kajti Hlinkova stranka je dobila L 1920. 242.045 glasov, letos pa 474.017. »Slovenec* pa dobro vč, ds. je Hlinka prodvsem separatist ki opira svojo strankarsko moč ne na kr-eansko idejo, ampak na ideio sovraštva um države. Njegova opora so predvsem Madžari madžaroni, židje ter drugi protkiržavni elementi raznih konfesij. Pa pustimo »Slovencu« veselje nad elikjm napredkom te katoliške demo-. atične mish in vzemimo, da je vse tati, kakor piše list našega škofa. Ker je io pri volitvah oddanih skupaj 6 mili-nov 600.000 glasov, a jih klerikalci od . ! niso dobili niti 15 %, znači io za erikalno »demokracijo« na Ceškoslo-ašketn, da stoji na silno slabih nogah. • » zadniem ljudskem štetju se je na Ce-oslovaškem priglasilo k rimsko - ka-,-iiški izpovedi nad 76 % prebivalstva, ri volilvah pa niso dobile stranke, ki progiaša »Slovenec« kot edine re-iz.ntante »krščanske demokracije« 1 šes.ine vseh oddanih glasov. Ako se rei postavlja vprašanje tako. kakor ie storii »Slovenec«, potem bi si katolika cerkev lahko izračunala, kdaj bo »svobodomiselstvu« češkoslovaške vpublike oepoinoma izginila. Razume re. da ie »Stovenčevo« identificiranje ;,!er!kalizma s katolicizmom in s krščan-vem nelepa in za stvar samo kvarna ; opasna zloraba verstva v politične svrhe.
Me sriede na tipične češkoslovaške no-: r:ie razmere In ni brezvestnost kle-nicalne volilne agitacije, ki Je menda po eh državah in 00 celem svetu ista in ona — »Slovenec« čisto dobro piše. »kjer se operira z demagoštw>rn. splava na vrh tisti, ki ima huiša gesla« —■ je pa treba tudi na Češkoslovaškem :;otoviti ori neklerikalnih strankah isto .rdinalno pogreško. kakor jo opazuje-mo pri neklerikalnih strankah pri nas. ' izceplienost naprednih ljudi je tudi na Češkoslovaškem omogočila obstoi io ;eJo napredek klerikalcev. Edina stran-1. ki se Je pred volitvami zavedala • ■nasnosti klerikalizma in ki se je tudi •roti njemu brezobzirno borila, ie bila stranka čeških narodnih socijaiistov. Vse druge napredne stranke so podce-jvaie rovarenie klerikalizma m zato .: zanje sedai tudi nastopilo razočarale. Zlasti velia to ža stranko narodnih iemokratov tir. Kramara. ki je neprestano zavzemala napram kierikalizma :_r tudi napram Vatikanu skrajno lojalno in pooustljivo stališče. Ta pomočnik vatikanske Politike na Češkoslovaškem ie mora! sedaj še dočakati, da ga jc ist liublianskega škofa menda v znak hvaležnosti, še okrcal in opsoval.
»Slovenec« se zaman prizadeva kovati iz poraza dr. Kramafeve stranke poli-ričen kapital v borbi proti slovenskim demokratom: kaiti tudi on je moral 1 našem listu že ouetovano Citati, da ima slovenska demokracija s češkimi demokrati tako malo sorodnosti, kakor io ima n. Dr. malo slovenska ljudska stran-~:r? z lindsko stranko v Nemčiji. Ako bi češki demokrati ne smatrali, da je boi oroti klerikalizmti nesmiseln in ako bi š!i prot! klerika1;zmu strnieni v boi z drugimi naprednimi strnnVami. bi tudi '•Slovencu« sedsi prihranili veselo poskakovanje. Kakor na Češkoslovaškem m rodni sociialisti. smo v Jugoslaviji. z'asti pa v Sloveniji, bili demokrati tisti. ki so neprestano opozarjali na klerikalno onasnnst ter na nujnost skupne napredne fronte. Kakor na Češkoslovaškem. nribaia na žalrvst tudi ori nas ora-vo s^znanie š~ls no volitvah. Vidi se pa. dn so sedanie volitve vnlivale v tem oog'edu zelo ugodno in ni dvoma, da bo bolišpimj srvnzn-.niu s'edilo v naprednih vrstah tudi boliše delo.
»Siovenec« ie orenaglo trinrrrfiral radi izida volitev in dozdevnega nanredka klerikalne misli na Češkoslovaškem. Husova domovina ie vedno znala braniti svoio svobodo in jo bo znala tudi pr^ff klerika'izrr»om
Avdijenca zagrebškega župana
Beograd, 18. novembra, p. Kralj je sprejel danes v avdijenci zagrebškega župan« Hein» z! , ki mu je obrazložil težkoče zagrebške« ga prebivalstva, posebno radi poplava.
Zaprisega ministra Stjepana Radiča
Novi prosvetni minister je včeraj položil prisego in nastopil svoje mesto, — Nova laza sporezumaške politike.
Beograd, 18. novembra, p. Kralj je danes zjutraj podpisal ukaz, s katerim
imenuje Stjepana Radiča za ministra j prosvete.
Ob 11. dopoldne .ie novi minister v ( spremstvu ministra za agrarno reformo Pavla Radiča prišel v predsedstvo vlade, oblečen v žaket in s cilindrom na glavi. Obenem so se začeli zbirati tudi ostali ministri k se.ii ministrskega sveta. Nekoliko po 11. uri se ie Pašič poda! na dvor, niemu pa .ie kmalu sledil tudi Stje-pan Radič v spremstvu Pavla Radiča. Ob 12. je Stjepana Radiča v dvoru po običajnem ceremoniialu zaprisege' beograjski katoliški župnik VVagner. Takoj nato so se Pašič in oba Radiča skupno vrnili v predsedništvo vlade, kjer so jih čakali ostali ministri. S seie ministrskega s\>eta se je Stjepan Radič podai v hotel Pariz, kjer so ga pričakovali no- '
vinarji. Ob 4. popoidne je prevzel posle v svojem resortu.
Beograd, IS. novembra, p. V političnem zatišju in brez trenia se je izvršil vstop Stiepana Rad;ča v vlado; s tem je zaključena prva faza razvoja. Vi se je začela z ustvaritvijo sporazuma med radikali in radičevci. Vladni krogi izjavljajo. da vstop Radiča v vlado potrjuje popolno sofflasie in pripravljenost za sodelovanje med obema strankama, da je torej sedanja situacija definitivno utrjen?.. S tem da odpadejo tudi vse kombinacije, ki so imele namen vzbuditi dvom v stabilnost današnjega režima. Sedaj bi imela nastooiti druga faza, t. j. izvršitev parlamentarnega progra^n ki si ga je postavila sedanja vlada. Ta faza pa bo težja in v tej fazi se bo pro-izkusila čvrstost, sposobnost in volja za delo obeh strank.
Važno posvetovanje na dvoru
Posvetovanje komiteta narodne obrane pod predsedstvom kralja. — Seja ministrskega sveta. — Radič za oderavo bere. — Kombinac;fe o državnih oodt?jnikih.
Beograd, 18. novembra, p. Danes zvečer j gorij dnevničarjev te zvartičmikev promet-{e bilo pred sejo ministrskega sveta p;pol- i nega ministrstva.
rtoma nepričakovano na dvoru pod predsedstvom kralja posebno posvetovanje k^-mfteta narodne obrambe. Prisotni so bili ministri Pašič, Ninčič. gensrai Trifunovič. Makslmovič. Stojadinovlč ln RadojevW dalje načelnik glavnega generalnega Štaba Peš!č in tajnik komitete general Kalalat0-vlč. O vzrok'h In o poteku konference se niso mosrle dfvnaii nlkake pfK~riVnocti.
Konferenca je trplala od 5. do 6. Po seji se je kr3t) v spremstvu adlutanta sprehajal po beogTalskih ulicah; ob p.-vTstku v dvor se je zbralo mnogoštevilno občinstvo, ki je kralju prirecii'a ovacfjc.
Med tem se je vršila v predsedništva vlade seja m:nistrsVeea sveta, ki je trajrrla od po! 7. do 0. Po izjavi ministrov se Je ns te] seii razen polftifnili vpraS-nni razpravljalo htdi o proračunskih dvannjstfnab. v katerih so se že Isv-rSfle nekatere kore-Vrure. Na zabte-vo prormetnesa rrrfnhstrs !?ndr*iev"'ča se ie sprejela v dvanajstlne odredba, po kater! se r^idka polciaj nekaterih kale-
Minister Stjepan Radič je sproti vprašanje, da se ukine »lukno« (bera) katoliškim duhovnikom, ker taki srednjeveški običaji niso v skladu z modernimi prtacip: življenja. Sklenilo se ]e, d2 se Radič &poraz-itme 2 ministrom za vere Trifunovičem.
Nato s« is vrSila razprava o novi poziciji HSS, ki )e nastala z vstopom St)e>pana Radiča v vlado. Na včerajšnji konferenci v ministrstvu za šume ta rudnike se Je med radičevci hi druelmi prvaki Radlčeve stranke ter notranjim nrinstrom Maksimovičem v sdavnem dosegel sporazum, da di>bi HSS v ministrstvu za notranie stvari novesa pndtnjnika, ki naj bf bil dr. Ivan Pernar. Sedanji p'<dtajraik v ministrstvu prosvete Pa-sarič naj bi pnd.il ostavko, na njegovo mesto pa prše! radikal, po vsej pri'fki Jovan Aleksič, ravnatefj ^mnasije v Kumanovu. Raze« tefra b( ime! vstt.pltl v mhr!strst\'9 prosvete Stiepan Jankrvlc knt poenoinik mtalstra. Jankovič Je prosvetni delavec fe B-^s-ne Sn prvak t«žačke stranke.
Dvanajstlne ne prinašajo nikakih olajšav
Stranka g. Puclja ni storila ničesar za omiljenje davčnega vijaka v Sloveniji. — Obremenitve uradništva odobrene tudi v ministrskem svetu.
kov te delavcev, ki so prej plaCevall donose v bratovske skladnlce In druge fonde v
zlatih kronah, sedaj pa dobivajo poknfoitae, od katerih ne morejo niti iiveti n:tl umreti Beograd, 18. novembra, p VaS dopi.nik jc danes opozori! Stiepana Radiča na odredbe novega dvanajstinskega zakona, s katerimi se ie poslabša! položaj uradništva. Radič je odgovoril, da se bodo te točke zakona neki iiko izpremeni'e Vaš dopki>fk se j? potem naknadno gi.-dc. teh izprvmerrb informira! na merodainem mestu In dozna' da so te odredbe finančnega zakona p-ošle ministrski svet brez vsakih izpremexib.
SDS IN DVANAJSTJNE Beograd. 10. novembra, p. Poslanski klub SDS je dopoldne Imel kratko konferenco na kateri Je rarpravl'a! o svojem zadržanju v debati o proračunskih cvaraistliah. !ci vsebujejo težke odredbe o uradnlštvu in posebno o njihovem upokojevanju.
Beograd. 18. novembra, p. Finančni zakon o dvanajstinah v celoti še ni znan Javnosti, ker ga vlada skriva. Ono pa, kar ]e dosedaj o njem rr.anega, mora razočarati vse, posebno pa Slovence. V dvanajstinah davčna bremena nikakor niso omiljena. Doznava se, aa sta cbe vladni stranki odklonili vsak razgovor o zmanjšanju d rektnih j davkov v Sloveniji tako dolg", dokler ne bo sprejet zakon o izenačenju davkov. Radičevci v tej stvari niso pri finančnem ministrstvu ničesar ukrenili. Tako postopanje rad/kalov rn radičevcev postavlja v težko situacijo zlasti g. Puclja.
Poslabšanje uradniškega zakona potom dvanajstim je v uradniških krogih izzvalo veliko vznemirjenje. Reforma socijafoe zakonodaje v dvanajstinah deloma ukinja davek na premog \z Slovenije, vendar pa ne v korist industrijalcev, temveč v koTtet državne blagajne, te v breme st3rih rentni-
Vatikan izigrava našega poslanika in vlado
Poslanik Smodiaka pride relerivat v Beograd. — Nekoretno postopanje Vatikana. — Beograjski nuncij bo odpoklican?
Beoirad, 18. novembra, p. Naš poslanik pri Vatikanu dr. Josip Smodiaka Je zapros'1 beograjsko vlado, naj ga pokliče » Beograd, da jI poda reierat o zadevi zavoda sv. Jeronima. Vlada le sprejela zahtevo dr. Smod-
šo vlado. Kratko rečeno, Vatikan ie začel Ignorirati našega poslanika ter stopil v stik. 1 našim zunanitm ministrstvom potom beograjske nuncifature. Radi takega ravnanj. Vatikana napram našemu poslaniku dr.
dlake In ma hrzoiavno sporoila, nai prispe Smodlakl le ta Izvalal posledice te sapros..
referlrat. Prihod dr. Smodlake se pričakuje za Jutri.
V tej zadevi objavlja današnja »Politika« nastopno avtentično Informacijo: Konflikt z Vatikanom se vedno boli komplicira. Ne samo, da Vatikan doslej ni pokazal niti najmanj dobre volje za reševanie spora na pri jateljski način, marveč s svojim nadalinim CK-stopan.iem kaže namero, da ostane dosleden 'tališču, katerega ie zavzel oni dan. ko ie msgr. Bergongir.i izvršil vpad v za vid sv. Jeronima. Namesto rednega diplomatskega občen a potom našega poslanika ar Smodlake je Vatikan takoi po vpadu v zavod sv. Jeronima izbral drugo pot za občenje z na-
vlado, nai ga Pozove referlrat.
Verjetno je. da se dr. Smodiaka ne bo v:-nil v Rim, preden se ne reši spor z Vatikanom. V zvezi s prihodom dr. Smodiake se govori, da bo odpoklican tod! papež?\ nmcll » Beogradu msgr. Pelegrlnettl. To tem prej, ker postala nlegovo radaln!e bi-vanie v Beogradu nemogoče zaradi .ijegove ga zadrževanja vobče in v zadevi zavoda sv Jeronima še prav posebei.
Beograd. 18. novembra, p. V našem sporu z Vatikanom radi zavoda sv. Jerontma tekom današnjega dne nI nastopil noben nov moment, ker se pričakule prihod posl. dr. Smodlake, ki bo o zadevi obširno poročal.
Radičev prosvetni program
Kako si g. Radič predstavlja depolitizacijo šole. — Slovenci smo najmanj nadarjen!. — Polemika z nacijonalisti. — Centralistična linija prosvetne politike.
Beograd, iS. scvembra. P. Po seji ministr skega sveta eb 12.30 Jc Stjepan Radič v dvorani r.oteia Pariz spreel novinarje, da v glavnih potezah obrazloži svojo prosvetno politiko. ?amu predavanju so prisostvovali tudi drugi beograjski meščani. Prisotni so bili ttfdi nekateri radičevski poslanci.
Začetkom svojega govora je Radič omenil. da ie taiel včeraj sestanek s Pašičem, Siskičem in Uzunovičem. katerim ie v kratkih besedah razložil načela, po katerih se misli ravnati kot prosvetni minister ln katera so Imenovani rfin. odobrili. Predvsem Je mnenja, da je treba prosvero depolitizirati. To se pravi. odstr?.nltl je treba prosveto od aktualne strankarske politike te našemu narodu vdahniti veliko n-aciionalno politiko, ki :e ustvarila to državo. Dalje je g. Radič omenjal, da mu ie ministrski predsednik obrazložil razloge, vsled katerih ie prišlo do delne krize. Komur so znan! ti vzroki, mora reči, da so vsa pripovedovanja v no-vinah o tem deplaslrana. Pašič je z Vukl* čevičesi soglaša; v tem. d2 je treba uvesti obrtne te strokovne šole, toda način, kakor je delai Vukičevič, Je bil preoster ln ie pri Vuklčevičevi ostavk! šlo samo za neko konkretno vprašanje, ki je dovedlo do demisfje.
Radič je nadaljeval: »Moja prva briga bo, da šolska mladina ne sme biti v nobenih organizacijah. Omladina je bodoča hrbtenica naroda, pa ns samo hrbtenica te interes, temveč tudi cvet naroda. Mora se povda-riti, da naš izraz »prosveta« pomeni mnogo več kakor izraz, ki ga za Isti po em porabljajo Angleži, Italijani in Francozi.
Slovani so najbolj nadarjen narod med vsemi drugimi narodi. Najbolj nadarjeni oj inž. Slovanov so Srbi, a so lahkomiselni Hrvati so manj nadarjeni, pa so bolj urejeni, Slovenci pa so najmanj nadarjeni, a so najbolj solidni ako niso — klerikalci. Slovenci so zelo sposobni za vse finančne in tehnične posle. Bolgari so še mani nadarjeni, toda o Bolgarih sedal nočemo govoriti. Srbi. Hrvati te Slovenci tvorijo s stališča prosvete to llko dovršenost, da mora priti do tega da napravijo državo, kateri ne bo para nikjer na svetu.»
Edinstvena centralistična Itef:a v prosvetni politiki — Je nadaljeval g. Radič ne bo škodovala niti narodu niti državi. Kot minister prosvete bom določil strokovn ake, ki bodp insplcirali s higljenskega in tehničnega stališča stanje v vseh šolah. Za Sole so potrebna tudi kopališča te razne druge hlgiien-ske te tehnične ureditve. Ne bom mno^o sedel v svojem kabinetu, temveč šs! po državi. Profesorjem in učiteljem Je treba dati nekoliko Inicijatfve. Te ie v splošnem pra-vec mo« šolske noHtike. Veliko skrb bom
posvetil tudi analfabetizmu; vsakdo se mora naučiti pisati te brati«.
»Potrebne so nam šole. Iz katerih bodo izšli kvalificirani delavci po angleškem sistemu, ne pa po nemškem te francoskem sistemu. Zato Je potrebna širša mestna samouprava ter Je potrebno »rediti tudi selske občine na široki samoupravi. Ministrstvo bo šotam daio inlci ativo in pomoč, samouprave Pa moralo Izvršit! glavne posle. Važno ie vprašanje srednjih šol. treba ;e storiti potrsb ro. da Iz vseh šol izide solidna mladtea. Bld v Orjunl, Srnao aH Hanao ni ekvivalentno onemu, kar nil zahtevamo. Tretje vprašanje pa je vprašanje vseučilišč. Tu se moraio Izvesti temeljite reforme. Treba je organizirati seminarje tn dijaki morao poseča ti predavanja. Dliaki morajo v sodne dvorane da vidijo kako se sodi. Potrebjiemo profesorje, k! bodo imeli svetovni glas aii ki bode vsaj blizu terrvu. Učltel« ne smeio na politična zborovanja, dijaki pa ne smejo hiti v organizaciiah. ki hočejo nadomeščati državo. Na tak način se dijak! samo odga-ajo za protidržavne elemente In potem ne priznavajo, da obstoji njihova močna drživa Omladina ne sme reč preganjati radičevcev, frankovcev itd. Cilj šole mora br.i šolanje ln delo«.
»Jugoslovenskega naroda, kako- to hoče Orjuna. nI. Obstoji samo edinstvo, toda ju-gcsloverske Weie v narodu ni. Mi smo med seboj Hrvati, Srbi te Slovenci, te sicor vsak od nas eden od teh. ne pa vse tro.ie naenkrat. Trgovci in delavci ne poznaio jugoslo-venstva. To deiaio samo nacijonalistične organizacije in to e popolnoma negativno delo. Mladina ni za to tu da se meša v politiko. V ministrstvu prosvete hočem da mi pomagaio ne samo radikali in radičevci nego ves narod, stari, mladi, moški in ženske v to ministrstvo hočem vnesti dušo našega naroda.«
Koncem svojega govora Je Radič izjavi!, da se ne bo pečal z dekreti ter z osebnimi vprašanji temveč bo takoj začel z delom.
Carina na tekstilno robo
Beograd, IS. novembra, p. Tarifna sekcija finančnega odbora je dopoldne rarpravljala o tekstilni industriji: o predivu, voli^ svili itd. Za volno, ki je doslej bila prosta carine, se ie določila carina 8 zlatih dinarjev za vsakih 100 kg. Za čiplce se uvaja carina 2000 zlatih D:n za 100 kg, da sc s tem zaščiti na» ša vrlo dobra kvaliteta in velika količina do mače industrijske proizvodnje. Za manjše količine se uvaja sorazmerna carina. Za su« rovo svilo in njene predelke ae carina po» več« za 20 odst
Dramatična otvoritev italijanskega parlamenta
Zbornični predsednik primerja Mussolinija s Kristusom. - Mussolini računa z milijoni oborožencev. — Orlandova ostavka je sprejeta. — Pravosodni minister zahteva izročitev poslanca dr.
Wil!ana.
Rim, 18. novembra, k. Zbornica se je otvorila ob 15. pod predsedstvom zbornič« nega podpredsednika Paoluccija. Kmalu na« to jc vstopil v zbornico ministrski predsed« nik Mussolini Vsi ministri in poslanci so vstati in mu priredili burne ovacije. Zbore nični predsednik je nagovoril Mussolinija, takole: «Med tem, ko je italijanski narod dne 4. novem, proslavlja! sedmo obletnico zmage, je pripravljal mož, ki je bil nekdaj član te zbornice, atentat na vašo osebo. Ako ne bi bila policija pravočasno odkrila name; ravanepa atentata, bi bili vi kakor Kristus pribit na križu, in sicer na balkonu palače Chigi. Bog, ki čuva nad Italijo, je ohrani! tudi vas, da še dalje delujete v procvit lta» !ije!»
Mussolini je v svojem odgovoru naglašal uspihe zadnjega časa in izjavil, da vsled groženj inozemstva še ni pade! noben režim. Povdarjal je, da bi Italija imela milijone oborožencev na razpolago, če bi bila v ne« varnosti. Zbornica je Mussoliniju navduše* no pritrjevala.
Predsednik je prečital 7bomici pismo po» s!anca Di Rodino, ki podaja ostavko na me, sto zborničnega podpredsednika. Ostavka
je bila sprejeta. Nadalje je prečita! pismo
poslanca Orlanda. ki odlaga poslanakl man« dat. Tudi Orlandovo ostavko Je zbornica odobrila. Izvolitev dveh zbornični podpred sodnikov je bila preložena na poznejši čas Nsda!ie je naznanil predsednik, da pravo, sodni minister zahteva med drugim izročitev več poslancev, med njimi tudi dr. Vilfana radi prestopka po čl. 1. in 3. zakona o javni varnosti.
Ministrski predsednik Mussolini je ob na. peti pozornosti zbornice, z ozirom na akci* je vlade v zadnjih mesecih, med drugim izjavil: Prvi boj smo bili za liro. Prinese! je velikanske uspehe. Drugi boj smo bili za žito. kar je povzročilo po vsej državi navdušenje. Končno le bila dosežena glede vprašanja dolgov zelo zadovoljiva rešitev. Celokupne in temeljite zasluge za to. |e pri. pisati fašistovskemu režimu. (Rurno odobra« vanie.1 Trgovska pogodba z Nemčijo, ki zelo zadeva narodno gospodarske interese, ie bHa končno po llmesečnih podajanjih za. ključena. Ravno tako je vlada na polju no. tranie politike dosegla pomembne uspehe. Končno je Mus«o!'ni izrazil svojim sodelavcem prisrčno zahvalo.
Locarnske pogodbe v snodnii zbornici
Včeraj se je otvorila v angleškem oarlamentu debata o Locar-rsu. — Dodatni predlogi delavske stranke in liberalcev k Cham-
berlainovemu tire^lo^u za rat5fikac"!o pogodb. — Angleški socijalisti bojkotirajo Mussolinija.
London, 18. novembra, s. Na današnji seji spodnje zbornice je bila otvorjena debata o locarnskih p:godbab. Navzoči so bili vsi poslanci. Diplomatske 1 že so b:le pol ne. Nemški poslan'k dr. Stanner radi bolezni c: moge' prisostvovati debat'. Na njegovem mestu je bil poslaniški svetnik Du-pour-Perome.
Zunanji minister Ciiamberlara je takoj predloži! nastopni skle>p o locarnskih pogodbah:
Spodnja zbornica odobrava ratiffkac'jo pogodbe o medsebojnih garancijah, ki Je bila dne 16. oktebra t 1. parafirana v Lecar-nu skupno z zaključnim protokolom, ki ji ]e bil te dni priklopljen. Delavska stranka bo stavila dodatni predlog, v katerem bo iz-JavMa, da bo spodnja zbornica locarnsko pogrxfi)o ratificirala, ker zadovoljuje glede skorajšnjega vstopa Nemčije v Zvezo narodov ta izboljšanja mednarodnih odnoSaJev. Delavska stranka pa Je rrmenia, da bo mrv goče locarnsko pogodbo udejstvitl samo tedaj, če bo rešeno tudi razoročitveno vprašanje. Rad! tega zelo obžaluje, da locarnska pogodba ne vsebuje nikakih določb o razorožitvi. Pogotfca naj bi poUeg tega ;meta tudi vrata za vstop Rus'}« v Zvezo na-
rodov. Liberalni dodatni predlog b'> nagla-šal, da soodnia zbornica čestita zunanjemu ministru k nlegovim lepim uspehom v Locarnu, vendar izraža svoje objalovanje nad teim, da se je razpravljalo o pogodbi, ne da bi se istočasno dobila privolitev domini) on ov.
Na rama vprašanja je odgovoril Chamberlain, da Locarno ne znač! konca dela te pnnvrienia, temveč le začetek. N-dalje je cdeovorll na vprašanje, zakaj zunanji urad n! b'' zastopan pri sprejemu na ruskem poslaništvu te pri odr>otovan!u Pakovskega. da ni rb:č?J. da zunanji mlnKter zastopa vlado pri odhodu poOan^ov aH odpravnikov poslov aH narodnih svečanosti zunanjih misij.
London, 18. novembra, s. Ce pride Mns-
soltei v London, kar Je skoraj gotovo, bi se mu lahVo zgodflo, da ne bo Imel na razpolago vlaka. V krog:h ddavskih organfzacil vlada vsled pritiskanja Italijanskega delavstva te npozidlonateega čsrsoplsja živahno gibanje, da se Mirssoflni za časa njegovega bivanja na Angleškem popolnoma bojko+lra. Zveza strojevodg je baje že sklenila, da bo odklonf2 Trrevoz vlaka, v katerem bi s« vort MussoliBL
Naši privilegiji v zavodu sv, Jeronima
Bistvo spora za zavod sv. Jeronima ie v tem, da Vatikan noče naši državi priznati onih ugodnosti glede tega zavoda. ki jih ie imela poprei Avstro-Ogr-ska. dasi je Italija pristala na to, da preidejo vse avstrijske pravice na našo kraljevino.
Beograjska »Politika« priobčuje v posebnem članku primere, iz katerih je razvidno, kakšne so bile te pravice, ki jih ie imela Avstrija glede zavoda sv. Jeronima.
1.)	Ko je I. 1782. vojvoda Sforza Ce-sarin odstopil polovico svojih patronat-skih pravic bratovščini sv. Jeronima. je podeljena tej pogodbi izvršilna moč po odobrenju avstrijskega ministra.
2.)	Leta 1802. so se gostinjcu in kap-tolu sv. Jeronima vrnila dobra, ki jih ie vzela republikanska vlada, po intervenciji avstrijskega ministra markiza Gi-slieri.
3.)	Ko se pričetkom tega stoletja vsled znanih zmed ni mogel otvoriti zavod za hrvatske duhovnike, kakor je to želel Leon XIII., se je sklenilo v sporazumu z avstrijsko vlado, da se iz zavodo-vih dohodkov namestijo naši dijaki v tujih kolegijih.
4.)	Ko se je odpravila papeževa svetna vlada, se ie zavod sv. Jeronima stalno nahajal pod posebno zaščito avstro-ogrske monarhije.
5.)	Vsako leto je uprava zavoda predložila avstrijskemu poslaništvu račune zavoda.
6.)	Državno tajništvo Vatikana je delovalo sporazumno z avstrijsko vlado v vprašanju preureditve zavoda.
7.)	Zavod sv. Jeronima .ie imel dobiti ime »hrvatski«, toda temu se ie protivilo avstrijsko poslaništvo in doseglo, da se ie iemnova! »Hieronvmianum«.
8.)	Vsled nasprotovanja avstrijskega poslanika se našim škofom ni dovolilo, da bi sodelovali v imenovanju rektorja za zavod sv. Jeronima.
9.)	Radi nasprotovanja avstrijskega poslaništva je moral papež uvrstiti v breve odredbo, po kateri ni treba, da bi bil rektor zavoda naše narodnosti.
10.)	Vsaki seji upravnega sveta zavoda sv. Jeronima je prisostvoval odposlanec avstrijskega poslaništva.
11.)	Ničesar se ni odrejalo niti pričenjalo glede zavoda sv. Jeronima brez pristanka avstrijskega poslanika.
12.)	Leta 1901. so odstranili Italijane, ki so se polastili zavoda, vsled protesta avstrijskega poslaništva.
13.)	Ko so imenovane Italijane vrgli iz zavoda, je npravo vzel v svoie roke grof Koronini Gromberg. delegat avstrijskega poslaništva, in jo vodil brez presledka pet let (1901.—1906.).
14.)	Ko ie odpotoval iz Rima grof Korenini Gromberg. je prevzel za njim opravo zavoda monsignor Luccidi, toda le kot provizomi voditelj namesto svetlika avstrijskega poslaništva.
15.)	Vsi starešine zavoda so bili imenovani sporazumno z avstrijsko vlado.
Kakor je razvidno iz navedenega, sestavljenega na temelju dokumentiranih podatkov kardinala Vanutellija, kardinala Luccidlja in patra Ivančlča, je imela Avstrija prvo besedo v zavodu sv. Jeronima. Vatikan ji ie priznal vse navedene privilegije in ni nikdar ničesar pričel proti njim. Nastopil pa je proti našim pravom._
Intervencije dr. Pivka v Beogradu
Za minimalne železniške tarife za na-bavljalne zadruge. — Za gradnjo obmejnih barak za finančno kontrolo. — Nočne pristojbine na poštnem urada v Zidanem mostu.
Narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko je vložil dne 12. t. m. na ministra sao-bračaja radi minimalne železniške tarife za nabavijalne zadruge sledeči upit:
Zadruge se bore že leta za pravico, katero imajo po čl. 79 uredbe o nabav-ljalnih zadrugah državnih uslužbencev, za tako zvane minimalne železniške tarife. Zdi pa se, da še do danes niso mogle uspeti z vsemi svojimi prošnjami pri ministrstvu saobračaja. Cujem. da se je 5. t. m. zopet obrnila nabavljal-na zadruga državnih uslužbencev v Mariboru na g. ministra saobračaja s posebno vlogo, naj dovoli vsaj za prevoz kuriva, moke in sladkorja izjemno najnižje prevozne tarife. Vprašam gospoda ministra, ali je pripravljen dovoliti za nabavijalne zadruge minimalne železniške tarife, kakor jih določa člen 79. uredbe o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev.
Na finančnega ministra je bil vložen sledeči upit radi kredita za gradbo obmejnih barak za finančne kontrole:
Za gradbo obmejnih barak za finančno kontrolo je bila postavljena v sedanje dvanajstine posebna postavka, kredit pa še do danes ni otvorjen. Naši obmejni stražarji žive na mnogih mestih v tako slabih stanovanjskih razmerah, ua je za našo državo naravnost sramotno. Naše obmejno ljudstvo vidi, kako ima sosedna republika Avstrija ob me-;ah v iste svrhe lepe nove zgradbe, na nekaterih mestih skoro palače. Na Rakeku je nujno potrebna kasarna. Tozadevni predlog in načrti so bili že po-
Luciano Albertini
edini konkurent Harry Piela potuje
Na repatki
Elitni Kino Matica.
novno poslani ministrstvu s podrobnim proračunom, a še do danes ni nobenega odziva. Isto je na Holmcu pri Prevaljah, kjer našo obmejno stražo mečejo iz sta. novanja. Vprašam g. ministra, ali je pripravljen otvoriti kredit za zgradbo obmejnih barak za finančne kontrole in
pri tem upoštevati navedene kraje. *
Radi zvišanja nočnih pristojbin na poštnem uradu v Zidanem mostu je stavil dr. Pivko na g. ministra za pošte in telegrafe sledeči upit:
Pri uradih kolodvorskih pošt Maribor. Ljubljana in Jesenice so zvišane nočne pristojbine in so prejeli organi, ki izvršujejo peronsko ponočno službo, za zimski čas kožuhe. V Zidanem mostu, kjer imajo istotako strogo nočno službo (kakor posredovanje tuzemske in inozemske pošte, telefon in telegraf) pa niso uradniki prejeli ničesar. Zvanič-niki dobivajo tu po 2 Din. uradniki po 3 Din za celo nočno službo in opravljanje odgovornih dolžnosti. Poštni urad v Zidanem mostu ima od nekdaj zelo mnogo dela in osobito ponoči. Prosim g. ministra, da pregleda upravičenost teh informacij in odredi, da se tudi organom v poštnem uradu Zidani most zvišajo nočne pristojbine in podelijo iste ugodnosti, katere imajo organi v zgoraj navedenih uradih.
Odmev volitev v češkoslovaškem tisku
«Narodni «Os ."obozeni« (legijonarsko glasilo) piše o moralnem uspehu narodne stranke dela in pravi, da ni na češkoslovaškem nobenega večjega kra<a. kjer bi nova stranka ne bila dobila glasov. ki so po številu presenetili vso politično javnost. Narodna stranka dela sicer ni prodrla s svojimi kandidati, toda ta formalni neuspeh gre na račun dejstva, da je stranka mlada in da javnost še ni dobro poučena o njenem programu.
»Tribuna« ugotavlja napredek obrtnikov na račun narodne demokracije, o narodni stranki dela pa piše: Drugi vzrok neuspeha narodnodemokratske je narodna stranka dela, ki sicer ni prišla na svoj račun, vendar je pa dobila nad 100.000 glasov. To je najb-Iiši dokaz, da je bila naša javnost že skrbno nezadovoljna s sedanjim režimom. Razdelitev praške župe na dva volilna okraja, ki jo je uzakonila dosedanja koalicija tik pred volitvami, je bila naperjena v prvi vrsti proti narodni stranki dela. Uspeh ni izostal.
Socijalno - demokratično «Pravo Li-du» se tolaži, da so se utrdile samo nekatere stranke v koaliciji in da je Praga vsaj socijalistična, če že ne more biti socijalno-demokratična. Opozarja, da so pridobili nemški socijalni demokrati v Pragi 4600 glasov in da je napredovala čsl. socijalna demokracija v primeri z volitvami I. 1923. za 8000 glasov. t.,ko, da je zdaj vodilna delavska stranka. O uspehih čsl. socijalistov prav: omenjeni list, da je bila ta stranka ves čas v zatišju, dočim so se morali socijalni demo_ krati neprestano borili s komunisti.
«česke Slovo«, organi čls. socijalistov piše v pondeljkovi številki: Presenetil je nas razmeroma velik uspeh, takozva. ne narodne stranke dela, osobito v mestih, kjer je dobila mnogo glasov na račun narodne demokracije. V večerni izdaji pa priznava, da je vzela narodna stranka dela mnogo glasov čsl. socija-listom.
»Rude Pravo« poziva delavstvo, naj vztraja pri delu za enotno fronto češkega proletarijata. Uspeh komunistične stranke pripisuje Malypetrovemu policijskemu režimu, ponarejanju dokumentov, izmišljenim atentatom itd. O vstopu komunistov v vlado seveda ne more biti govora.
»Narodni Listy» dolže ministrskega predsednika Švehlo, da je uveljavil svoj stari načrt in podpiral obrtnike, da se ustanove v državi stanovske stranke. Dolže tudi socijalne demokrate, da so s svojo zahtevo glede novih volitev škodovali sebi in vladni koaliciji.
Šramkov klerikalni tisk se hvali, da so klerikalci v Pragi napredovali za 100 odst. in da plapola črna zastava zmagovito nad vso Moravsko.
Obrtniška «Reforma« piše o kolosal-nem napredku stranke, ki je narasla v nekaterih krajih od 1. 1920. za 300 odst.. Obeta tudi, da obrtniška banka ne bo vodila v parlamentu samo stanovske politike, marveč da bo podpirala tudi ostale sloje.
Prevrat v Pekingu
Iz Pekinga prihajajo vznemirljive vesti, ki pa so hkrati nekoliko zmedene, tako da si še ni mogoče napraviti končne sodbe. Podoba je. da se dogodki razvijajo z veliko naglico.
Najprej je došlo poročilo, da se je pred Pekingom vnela huda bitka med Fengu - hsiangom in Čarng - tso - li-nom, v boju da je zmagal slednji in da je Peking pred padcem. Toda še preden se je to poročilo potrdilo, je dospela druga vest, da so bile Čang - tso - li-nove čete tepene ter da je zmagovalec Feiyc. To poročilo se dopolnjuje še z na vedbami. da se je Vupejfu, bivši tekmec Čang - tso - lina. pridružil Fengu, dasi ga je bil ta pred letom dni tako nenadno izdal in mu izneveril čete. Vrh tega se naglaša. da so se Čang - tso - linovc čete bratile z nasprotnimi...
Toda to še ni vse. Predsednik kitajske republike, stari maršal Tuan - tsi-juej Je podal demisijo. Faktično pa je postal ujetnik generala Feng - ju - hsi-anga, ki je nad Pekingom proglasil voj no stanje. Kot vzrok demisije kitajskega prezidenta se navaja, da je Tuan -
s/znz
Mamica in otročiček, vsa <*ista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z iestečinii zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob.
^^^iustih vsakogar
tsi - juej prijatelj mandžurskega gospodarja Čang - tso - lina, da je njegov odstop — deio Fengovo, ki hoče kratkomalo1 porabiti priliko ter obračunati z mandžursko vojsko.
stop — delo Fengovo, ki hoče kratkomalo porabiti priliko ter obračunati z mandžursko vojsko.
Hkrati s predsednikom so demisijoni-rali tudi nekateri drugi člani kabineta, mnogi odlični državni funkcijonarji, pristaši Čano-tso-lina pa so zbežali iz Pekinga. da se izognejo neprijetnostim vojnega stanja.
Tako se je sedaj poostril notranji konflikt na Kitajskem. V nasprotju s nreranimi vestmi se kitajska carinska konferenca še ni razšla, marveč zboruje še vedno v Pekingu. Pogoji za njen uspeh so se seveda temeljito spremenili in to na slabše. Sai se je naglašalo. da je predpogoj uspešnega zaključka njenih posvetovanj — vztrajni mir v Kitajski in solidna avtoriteta centralnih oblasti v vseh delili države. In že prihaja vest. sicer še ne potrjena, da je predsednik carinske konference, admiral Tsai - tsine - kan. podal demisijo.
Seveda je inozemstvo postalo že zelo pozorno na najnovejše poslabšanje notranjih odnošajev v Kini. Japonska že namerava poslati svoje ladjevje v varstvo lastnih interesov. V Londonu smatrajo, da je delo carinske konference vsekakor onemogočeno.
Iz navedenega je razvidno pred vsem eno in to je, da je Feng - ju - hsiang, znan pod imenom «Krščanski general«, glavni inicijator najnovejših zapletlja-jev in da očividno dela po dobro premišljenem načrtu, kako zdrobiti moč svojega mandžurskega nasprotnika. To da s temi prvimi uspehi pa vendarle zmage še nima v rokah, zakaj slične borbe se vodijo na Kitajskem običajno zelo dolgotrajno.
Socijalna demokracija v
Te dni je bil na Dunaju strankin zbor avstrijskih soci.ialnih demokratov. Poleg poroči! o razvoju in propagandi stranke se je razpravljalo na zborovanju zlasti o dveh točkah, ki sta za bodočnost avstrijske socijalne demokracije življenskega pomena. Prva točka obsega vprašanje razširienia strankinega programa na agrarno polie. druga pa ie našla svoj izraz v resoluciji, ki je sankcionirala strankin «zakon o inkompati-biliteti«.
Bodoči agrarni program avstrijske socijalne demokracije odgovarja popolnoma duhu, ki je zavladal v stranki iz časov Viktoria Adleria. duhu in metodam. ki so privedle sociialno demokracijo do položa'a druge najmočnejše stranke v Avstriji. Reservoar. iz koiega so do sedai potom običajne agitacije :n propagande orihaiale množice, je nrec^t izčrpan. Industrijski oroletarijat. ki lahko pritegne k sebi še ta ali oni poklicni sloj. se ie že davno v polnem obsegu odločil za sociialno demokracijo. Z industrijskim proletariiatom pa so prišli v sociialno demokracijo tudi oni ljudski razredi, ki so v gospodarskem, političnem in sociiobškem oziru sorodni mestnemu nroletarijatu.
Socijalna demokracija v Avstriji si dosedai ni mogla pridobiti simpatije med »kmečkim proletariiatom*. deloma zato. ker se 'e premalo ali skoraj nič zanimala za mcijahie interese »kmečkega proletariiata«. deloma pa zato. ker ie bil »kmečki proletarijat« dosedai skoraj popolnoma nod vplivom nesociialnih političnih strank, ki so ga izrabile ob volitvah za svoie namene. »Kmečki pro-
letarijat«, pod katerim je treba razumeti hlapce, dekle in male kmete, je od sedaj naprej bistven del socijalnodemo-kratskega programa v Avstriji
Strankinega zbora se je udeležilo tudi par kmečkih delavcev, ki so živahno opisali socijalno in politično brezpravnost kmečkega proletariiata. V mnogih krajih morajo delati dekle od 2. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Živeti morajo življenje, ki iih popolnoma onesposobi za izvrševanje materinskega poklica.
Iz statistike, ki ie bila pedana na zboru, je razvidno, da šteje »kmečki proletarijat« v Avstriji 1.276.000 ljudi, od katerih je 39 %, torei okrog Pol milijona, označenih kot delavcev, dninarjev in učencev. K temu po! milijonu ie treba ' prišteti še one »samostojne« kmete, ki posedujejo 2.5 orala zemlje, od katere ne morejo živeti ter so v skorai vseh primerih popolnoma odvisni od veleposestnikov.
Socijalna demokracija hoče torej premostiti sociialno nasprotstvo med deželo in mestom Razširjenje svojega programa na deželo utemeljuje s potrebo splošnega izboljšanja socijalnega položaja kmečkih delavcev, kar je tudi v interesu države same.
Druga točka, t. .i. zakon o inkompati-biliteti ima namen, da se v stranki strogo loči politika od trgovskega poslova-nia in zarade. Dosedanji očitki v tem oziru so v bistvu neutemeljeni, ker je šlo le za slučaje posameznih orgamza-cii. ki niso pravilno pojmovale načina ustanavljanj raznih gospodarskih podjetij.
4- Čudna politika radičevskih poslancev. Med drugim' glasovi nezadovoli-cev. Med drugiim glasovi nezadovoljstva radičevskih poslancev navaia včerajšnji Radičev "Dom« tudi fo-le: »Pritožbe seliaškega ljudstva iz Bosne in Hercegovine bi lahko napolnile več številk »Doma«. Te Pritožbe za Bosno so prines!' naši seliaški poslanci, vsi sami rojeni Bosanci, ki v vseli krajih poznajo vse ljudske potrebe in težave do najmanjših podrobnosti.« Prav nič drugače kakor z rojenimi Bosanci ni z našimi rojenimi sovenskimi radičevci. Teden za tednom že prebirajo potrpežljivi bral ci obeh Pucljevih glasil licemerska Saniranja, — v Beogradu pa gosp. Pucelj molči in ostaja filozof.
+ Oba Radiča in dalmatinski radikali. «Država», glasilo dalmatinskih radikalov. objavlja apel na glavni odbor NRS in na radikalske poslance iz Dalmacije. naj izvajajo posledice, ker jih jc Stjepan Radič tako ljuto nanadel v zadnjem «Domu«. Dokler se io vprašanje ne reši. pravi »Država«, je dalmatinskim radikalom nemogoče vršiti svojo strankarsko dolžnost sodelovanja z radičevci. Zanimivo pa je, da ista »Država® v posebnem dopisu iz Beograda navaja, da ie minister za agrarno reformo Pavle Padič izjavil svoje zadovoljstvo nad delovanjem splitskega velikega župana Peroviča in obsodil izpade svojega strica Stiepana Radiča, ki je doslei Peroviča neprestano proglaša! za batinaša in nasilnika. Najzanimivejše ie končno to. da v včerajšnjem Domu tudi Stjepan Radič nič več ne napada velikega župana Peroviča.
4- Vatikan se javlja. Kakor sporoča depeša, prinaša vatikanski službeni »Osservatore Romano« daljši članek o zavodu sv. Jeronima. Naravno zagovarja papežev nastop in se seveda tudi sklicuje na breve »Slavorum gentem«. Končno odkrito povdarja. da je pravica izključno na strani Vatikana in da jugo-slovenska vlada nima ničesar revindi-cirati. Posebej pa kritizira našega poslanika, ker je zahteval intervencijo italijanske vlade. Po mnenju vatikanskega organa nima italijanska vlada nikake ingerence v tem vprašanju, ki je povsem interna stvar Vatikana. Tako torej! Zda; bo konflikt kmalu na čistem. Hvalevredno ie, da se je Vatikan vendar enkrat iasno izjavil in stopil v ofenzivo proti naši državi. Avstriji je uslužno priznaval vse privilegije glede sv. Jeronima. nam iih gazi in hoče z zavoda sv. Jeronima strgati naš grb in našo zastavo. Ali bo zdai cosp. Ninčič vstal iz postelje? Če ne bo »ozdravel« on, se bo pa liudstvu samemu začelo daniti, da nas laški Vatikan mrzi z vso svoio za-vratno zlobo.
+ Italija in prostozidarji. Včerajšnja »Politika« objavlja članek, ki razmotri-va ulogo prostozidarstva v Italiji in pravi med drugim, da kliie ravno v sedanjih Mussolinijevih zmagah nad prostozidarskimi ložami nevarnost njegovega nairesneišega in definitivnega poraza. Ta poraz more imet! za Italijo in njeno politiko hniše posledice, kakor pa si ie mogoče misliti danes. Pomisliti je tr^ba. da so bili v Angliji vsi dosedanji kralji veliki mojstri prostozidarstva in vsi prestolonasledniki člani prostozidarskih lož. V Ameriki, kjer je prostozidarstvo neprekosljiva sila. je vsak predsednik, ako ni bi! slučaino prostozidar, stopil v prostozidarske vrste, ko ie zavzel predsedniško mesto. Italiia živi danes od an-j gleškega premoga in ameriškega kre-I dita. Ravno v tem dejstvu pa leži ne-j varnost težkih posledic. ki lahko zade
i nejo sedanje predstavnike Italije. Zdi ________
Se pozabite, da
; Velikanski zmaj
ki bruha živi ogenj, živi ir > edi»
no v velejilmu
,,Nibe!ungi"
SkuSali so ga tmitiratl tudi v drugih i	filmih, kar žalibog ni uspela
se. da ie ta nevarnost že pomolila s\, jo pest proti Italiji. S koliko silo bo pa\ la na glavo Mussolinija in sedanji rež:m v Italiji, bo pokazala bodočnost v krat-kem.
Iz Zveze kulturnih društev:
V četrtek, dne 19. t. m.:
predava v Tržiču na meščanski šoli ob j\ prof. Pavel Kalan «0 razvoju južnega So, kola«.
V	soboto, dne 21. t. m.:
predava v Škofji Loki ob 20. prof. Pavel
Kalan »O razvoju južnega Sokola«.
V	Novem mestu na gimnaziji ob 16. prof. Čadež »O radiu«.
Na Jezici na tamkajšnji šoli Drž. higijen« ski zavod »O prvi pomoči pri nezgodah telovadnici«.
V	Krškem prof. Majcen ob 20. o temi »Naša država in njen: sosedi«.
V	Ljubljani pri društvu »Preporod- ob 17.30 ravnatelj M. Ambrožič »O telovadbi in športu«.
V	nedeljo, dne 22. t. m.
V	Ljubljani pri Klubu naprednih učitelji, ščnikov Drž. higijenski zavod ob 9. dopo!= dne «0 nikotinizrnu«.
V	Bevškem pri Zagorju ob Savi ob 9.30 dopoldne dr. Joža Bohinjec »O socijalnem zavarovanju«.
V	Kranjski gori cb 15. prof. dr. Čadež »O radiju in radio«telefoniji«.
V	Grosupljem ob 15. g. živinozdravnik Šlajnsh »O živinoreji«.
V	Rovtah nad Logatcem ob 13. g. živino« zdravnik Joso Čeh »O živinoreji in prv pomoči živini v sili«
V	Lescah ob 20. g. Janko Blagajne <0 radiju«.
V	Stražišču pri Kranju ob 10. dopoldne j prof. Rado Pavlič »O posmrtnem življenju pri starih narodih«.
V	Lokah pri Zagorju ob 15. prof. Dolžan o temi «Kako je nastal svet«.
V	Novem mestu ob 14. Drž. higijenski zavod o temi »Kako ostanem zdrav?«
V	Kostanjevici ob 11. dopoldne Drž. hi< giienski zavod »O jetiki«.
Iz Trbovelj
t— Zadružna elektrarna v Hrastniku st pod predsedstvom Avgusta Dolinška in taj« nika Miloša Roša prav zadovoljivo razvija. Tok oddaja dosedaj Bmici, Praprotmi in Hrastniku, misli pa ga oddajati tudi dolski zadružni elektrarni, ki je pričela v zadnjem času pod predsedstvom Antona Gnusa si« stematično delovati. Hrastniška zadružna elektrarna je zboljšala pred kratkim cest« no razsvetljavo pri hiši g. Kobaleja in nad staro restavracijo, kjer sta bila dva temna ovinka. Izboljšanje je dovolila občina, ki in« štalira cestno razsvetljavo in plačuje zadru« gi tok. Skrbi dela tej mladi zadrugi dolg v znesku 125.000 Din, ki ga dolguje občini in ga je naredila takoj v začetku pred tremi leti. Odplačuje ga letno po 25.0CK) Din. Pr« vi obrok je bil črtan po gerentu Fortiču in deloma po Kokalju, drugi pa bi tudi imel biti črtan. Pretekli mesec je bilo oddanih okoli 3000 kilovatov.
t— Trboveljska občina je zaprosila pri velikem županstvu za intervencijo pri fi« nančni delegaciji v Ljubljani, ker je dobila dosedaj prispevkov samo za 5 mesece-.. Krajni šolski svet je bil radi tega v veliki zadregi, ker ni mogel zadostiti raznim svo« jim obveznostim radi pomanjkanja denarja v občinski blagajni. Kakor je znano, je bila resna nevarnost, da ostane trboveljska Šola brez razsvetljave, ker ni mogel poravnati krajni šolski svet dolga trboveljski Zadruž« ni elektrarni. Končno si je pomagal s poso« jilom. občina pa medtem časom še vedno ni prišla do denarja. Skrajni čas je že, da pri« de v tem oziru do reda.
t— Pripravljalni odbor prosvetnega dru> Stva «Svobodni oder« je pred kratkim pre« jel pravila, ki pa so bila potrjena že 28. ma« ja 1925.
Ellen Richter
Bruno Kastner
igrata glavni vlogi v znamenitem pustolovnem romanu
Polet okoli sveta
Pride v „Kino Dvor".
»opisi
LITIJA. Preteklo nedeljo dne 15. novembra se je vršil v Litiji v prostorih okrožnega tajništva SDS jako le<po uspel sestanek vseh delegatov krajevnih organizacij, ki spadajo v okrožno tajništvo litijsko. Kot delegat oblastne organizacije se je udeleiil g. dr. Bohinjec, ki je podal reierat o sedanjem političnem položaju, obenem pa ie poročal podrobno o strankinem kongresu, ki se vrš: dne 6. decembra v Beogradu. Zbor je izvolil 2 delegata, nakar je g. okrožni tajnik zaključil lepo zborovanje.
ŠKOFJA LOKA. Tukajšnja podružnica Jugoslovenske Matice je s sodelovanjem vseh tukajšnjih kulturnih društev brez razlike strank priredila dne 12. t m. slavnostno akademijo prilikom petletnice rapallske pogodbe. Akademija se je vršila v prostorih Sokolskega doma in je kar najsijajneie uspela. Podružnica Jugoslovenske Matice se pri tej priliki zahvaljuje sokolskcmu društvu in Katoliškemu iz bra.".ev,;lnemu društvu za prepustitev dvoran prilik«,m prosi..-ve koroškega p;eb;scita in rapallske pogodbe. njih pevskim zborom in orkestru, g«, govornikom in deklamatorjem ter spl«h vsem, ki so na ta ali eni način pomagali, da se je spomin teh žalostnih petletnic proslavil na tako veličasten način.
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. V petek je bila v šolskem poslopju prisega vojaških obvezancev loške občine. Prisego je izvršil domači župnik, ki ie v lepem govoru bodril navzoče k Ijutezni do domovine in kralja. Po priseg; je g. major iz Celja lepo poučil Taprisežence ter končal svoj govor z vzklikom kralju in vsej kraljevski rodbini, čemur so se navdušeno odzvali tudi vsi navzoči.
Akademiki!
V soboto boste dali naši univerz! reprezentanco. Uresničila se bo ideja, ki jo že dve leti sem propagirajo napredna društva. Program vam je znan. Porodil se je iz stanovskih naših potreb. Daii smo mu obliko, dajmo mu še življenja!
Napredna društva hočejo izvesti svoje načrte do kraia. V poroštvo so nam osebe, ki so jih zbrala na skupni listi.
Tovariši, tovarišice! Na dovolite, da pridejo v odbor tovariši, ki načeloma odklanjajo odbore in organizacije! Ne dopustite jim. da bi vas zastopali, saj se s pojmom reprezentance poznajo šele od včeraj, danes p3 si laste že vse zasluge.
Tovariš! neorganiziranci! Dokažite, da je protektorat, ki so ga proglasili nad vami «Levi», plod nuine domišljavosti. Vi hočete reprezentanco, ki naj no močna in učinkovita. Vi zahtevate ugodno rešitev perečih stanovskih vprašanj akademske omladine. Položite zato njihovo rešitev v roke pokret-nikom reprezentance, ker njim je naj-bližia in najdražja!
G!asujte za listo, katere program vsebtiie ena sama beseda njene označbe! Glasuite za listo .Delovne omladine«! Olasuite za sledeče tovariše:
Viktor Maček. Ciril Golonh. Matiia Pritnus. Ljubo Jtirkovlč. Boris Kuharic. Vekoslav Iskra, Milan Čulafič, Odon Planinšek, Dolfe Schauer, Liubo Pavasovič.
Delovna omladlna.
Stric in nečak ministra
K volilnemu gibanju na ljubljanski univerzi
Dosedanji dve listi sta se pomnožili še za tretjo, listo katoliških akademikov. Včeraj ob devetih je bil zaključen rok z* vlaganje. Z živahnim zanimanjem oblegajo »kademi« ki oglasni steber pripravljalnega odbora za volitve. Da ne manjka zbadljivih opazk in d hovitih domislic na račun kand'datov in tekmujočih skupin, je umevno. Pozornost vzbuja pred vsem »efektni® naslov Neod. visne sindikalne liste in že zunanja nekon« sckventnost. ker skušajo po eni »trani ble. šteti pred drugmi listami s fisto slovenski, mi označbami študija kandidatov, po drugi strani pa ranijo lepo donečo sindikalnost. Vič manj zanimiv ni njihov proglas, sti. sn^en iz pohodne želje po neorgan;zirancih. Snlošne volilne prognoze so za enkrat na. • loniene listi v C. T. združenih akademskih društev Jadran, Triglav, Slov. Jug. A. K. Orjuna. Njihova lista ie prva: v njeni označbi »Lista delovne omlarTnc* pa je vsebova« na celotna zamisel njihovega programi.
Brez takih ciljev »e niti njim. niti komu drugemu ne bo posrečilo udejsfviti vsaj ne. kai delavnega programa, ki f»k« prvi od« bor Sveta slušateljev ljubljanske univerze. To na tembolj, ker v včeralšnji Številki ne kratko orisani program naše reprezentance ne oblega še vsega Omladina pripravlja, da resno stopi pred svet. Zato bo naša re. pr?zentanca kot izredni član stopila v Con« ferlcration Internationale des Etmlinnts, v mednarodno študentovsko organizacijo. S tem ho pr'si!ila jugoslovensko nacijonalno študentovsko zvezo. Ha čim preje zasode določeno ji mesto rednega člana. Tako bo« m o t'di v oaši om>ad<ni dobili zastopnika v svetu, ki ima do sedai mar«ikie čudne noime o nas. Skozi okno. ki si ea bo omla« d:na prebila na fa način v svet, ho znala oh nrimernem času vsakomur v brk pove« dati svojo besedo kadarkoli in kjerkoli. Nje
vod; niVnVn politika. temveč zgolj iskre, rost, odločnost in ljubezen do naroda, ki sc mu skuša oddolžiti in na ta način kori« ■rtiti.
;---' — -i;-tu ii || m ipj i| ji t—;r-i| I i. (j ir~>r-r
Poslano!
mnogoštevilna vprašanja iz mesta in dežele kdaj Be začne predvajanje velefil« Tta eNIBELUNGI* tem potom sporočamo, <ia je film že v Ljubljani in se bo predvajal še ta mesec Dv^urne predstave se bodo vršile vsaki dan ob: 3., 5., 7., 9. Pomnoženi orkester r>o svira! pri vseh predstavah. — Cene nc bodo zvišane.
Elitni Kino Matica,
Pavie Kdtiič.
oba Radiča, stric Stiepan in nečak Pav. !e. kar je izredno redek in po mnenju mnogih državoslovcev tudi inkopatibi-len primer.
Naša slika ministra Stjepana Radiča je posneta po fotografiji iz lanskega leta. ko k g. Radič nosil še brado. Ko je bi! letos izpuščen iz zapora, si jo je pustil odstriči in je sedai obrit.
Nevarnost poplave se ni popolnoma minula
Sava konstantno pada. Slovenija in pokrajina okoli Zagreba sta že popolnoma izven vsake nevarnosti, čeprav ima Sava pri Zagrebu še vedno 2 m nad rairmalo. Težavneiši pa pnstaia srda) noložai za pokraiine ob dolniem toku Save, Drave in Tise. ki so po nainovei-ših poročilih šele pričele naraščati. Donava ie narasla nri VuVovaru za 4fl. nri Pa!anki za .70 cm. Močno ie narnsth tudi Kolpa. ki ie dosegla v torek pri Sisku 2 m nad normalo. Predmestje ie že popolnoma pod vodo in so morali prebivalci zapustit? svoia stanovania. Neki starček se ie 'z žalost, ker ie mora! zapustiti svojo hišo, ofT?sii. Mnoge tvor-n;ce so morale ustaviti vsako delo Voda ie nrodr!a v tvornici tnnina in petroleja V zagrebškem okraju ie bilo. kolikor ie bilo mogoče dnsedai ugotoviti nad 700 hiš v vodi. Naiboli so trpek vasi Trnie. Vrbika. Krtiga in Pruda Večina hiš pa ie sedai že rešenih povodnii in suha ie tudi ?e glavna cesta.
Sijepan Radič
Včeraj je nastopil svoje mesto kot minister prosvete g. Stjepan Radič. V nasprotju s prvotmmi vestmi so ostaii v vladi še trdi vsi radičevski mihistri, tako da ima HSS — vsaj za enkrat — v kabmetu 5 zastopnikov. Me:! n'"mi sta
Največja opasnost preti sedaj od Donave. kj narašča z veliko naglico. Po poročilih hidrotebničnega zavoda v Novem Sadu je dosegla v zadnjih dneh že 3.5 m nad normnlo. Tako naglo naraščanje že leta in leta ni bilo zabeleženo in obstoja nevarnost, da se Donava razlije in poplavi vse predele v n:žini. Tudi vode v Rosni še vedrco naraščalo, posebno Vrbas in Drina. Mesto Travnik ie bilo v torek ro-ro!noma pod vodo. Voda ie tekla skoro to vse'1 ulicah mesta in iih strahovito on"sfoši!a. Odnesla le tudi šest mostov. Popovo polic pri Mostaru, katero poplavijo vsako leto podzemske reke, se ie izpremenilo v veliko jezero. Na mnogih kraiih' je voda vdrla v h:še in preplavila polja. V veliki nevarnosti ie tudi Zetska dolinn. ker raste Skadrsko jezero, a Drin nima odtoka.
Pri Metkoviču se je peljal neki sve-čenik z dvema otrokoma na snlavu preko Neretve. Snlav so zagrabili valovi in ga prevrnili. En otrok se je reši!, dočim je duhovnik z drugim otrokom našel smrt v valovih.
Razburljivi nrizori radi nasiks deložacije
Ljubljana, 38. novembra.
Danes med 13. in 14. uro so se nudili občinstvu na Starem trsru pred hišo številka 21 razburljivi prizori. Najemnici lokala v Muhleisnovi hiši. modistki Minki Horvatovi. ie bila za danes napovedana deložacija. Horvatova je vložila proti sklepu sodišča sicer rekurz. kljub temu pa se ie danes ob 13. uri pojavil ori niej sodni eksekutivni or^n z dvema postreščkoma rn je napovedal izvršitev sodbe prisilnim potom.
Horvatova ie dobila nenadoma živčni napad. Vsa razburjena je pograbila pripravljeno sekiro ter sodnega organa in postreščka s silo odpodila. Nato se je v loka! zaklenila in čakala za šinami v vratih, kaj se bo zgodilo. Vsled intervencije stražnikov se je Horvatova še močneje razburila. Cim se ie stražnik približal vratom, je treščila s sekiro v debele šipe vrat in iih razbila na drobne kose. Finako ie razbila tudi šine omar v lokalu. Na trgu se je nabralo v trenutku več ljudi, ki so daiali glasno duška ogorčenju radi postopanja napram naiemnici lokala, ki je v hiši že nad štirinajst let. Predno so mogli stražniki razdraženo, krčevito se b.a-nečo Horvatovo razorožiti, je potekla ce!a ura. Šele v trenutku, ko se je zopet približala vratom s sekiro, jo je I mogel stražnik trenutno zagrabiti za I roko in ii med vikom in krikom izviti 1 sekiro. Štirje stražniki so nato vdrli v lokal in skoro pobesnelo Horvatovo zvezali.
Občinstvo zunaj je bilo polno simpatij za deložiranko in so nekateri celo jokali. Horvatovo so namreč vsi nozna-!i kot izredno pošteno in pridno žensko. Pred hišo se je nato ustavil rešilni voz. v katerega so položili obupano revico in io po preiskavi policijskega zdravnika dr. Avramoviča na po'ici!ski direkciji odpeljali v bolnico.
Zlorabe z ameriškimi čeki na Cetinju
Na Cetinju so pred kratkim odkrili veliko afero, ki se tiče zlorabe ameriških čekov. Bivši predsednik cetiniske občine je svoi čas izdal neki osebi legitimacijo. ki se ie glasila na drugo ime. Ta oseba ie z izstavljenim izkazilotn dvigala čeke na pošti, šele ko se ie nabralo čekov za 5fWI dolarjev, so prišle malverzacije na dan in ie biia uvedena preiskava.
Poslani denar ie bfl zapustil neki jugoslovanski izselienik. ki ie umr! v Ame riki. Denar ie bi! naslovljen na nesreči*) mater in brate ter sestre, mesto katerih na so ga dv':ga!i drugi nepoklican' Imdie. Slične poneverbe so se že dolgo vršile na Cetinju. V zadnjih letih sc ie ponovno doeaialo. da so prišli ob denar mnngi Amerikanci. ki so pošiliali svoie prihranke v domovino, da bi pomagali svoicem. Večkrat so čeki izginili v žepe poštnih uslužbencev. Red na Ce-
tinjn je v tem pogledu napravil šele podpredsednik okrožnega sodišča, ki ie odredi! stroew preiskavo in brezobzirno kazen za krivce.
V zaporu se nahaja radi malverzacii ducat ljudi; med njimi ie tudi bivši pred sednik občine v Ulcinju Peter Kralievič ter bivši upravitelj peš'no - telegrafskega urada istotam. Savo Strugar. Razprava proti obtožencem se bo vršila v Baru pred okrožnim sodiščem.
Gustav Veckšek
\ovl trboveljski gerent.
Poročali smo že, Ja je b-i g. (ii :av Vodušek pretekli teden imenovan za ee-renta v Trbovljah, tej za Ljubliano in Mariborom največji občini v Sloveniji. Novi gerent je bil svojčas skozi dolga leta župan trboveljske občine in si je na tem mestu priboril splošno priznanje. Tudi sicer je bil delaven na najrazličnejših poljih javnega udejstvovania. Njegova glavna naloga kot gerent bo. da pripravi vse potrebno za čim prejšnjo izvedbo občianskih volitev, da nri-dejo tako Trbovlje po dolgoletni pav-zi zopet do normalnega, zakonitega zastopstva.
Žrtev skrivnostnega dogodka v Bukoviei
Čez dve leti dokazana nedolžnost obsojenca. — Zanimiva razprava pred ljubiianskim deželnim sod'ščem.
Naša Johanca nima z zgodovinsko «čudcx delko» druge skupnosti, kakor krstno ime in kraj dejanja, t. j. župnijo Vodice. Toda Ivanka Gobančeva, danes Ježeva, je bila tam za Šmarno goro nekakšna «lepa Hele« ra», zaradi katere so se tepli vodiški fant« je. Ker pa je vedela, da «obračati na dva oči, to dobro ni, to zdravo ni», zato jc vo. dila za nos obenem kar tri, morda tudi več, a o tem zgodovina molči. Zaradi tega jc bi! priden čevljar Lojze Seršen skoraj ob živ« lienje, a njen bratranec Polde Podgoršek je dobil 8 mesecev ječe. Toda Polde ni hotel kazni sprejeti, ker se je čutil nedolžnega. Vloži! jc ničnostno pritožbo na Stol sedmo* rice v Zagreb. V Zagrebu sicer niso ugo« dili ničnosti, vendar sc je nabralo proti ob« sodbi toliko pomislekov, da se ie dovolila obnova, ki se ie vršila včeraj pred senatom deželnega sodišča v Ljubljani ter je trajala ves dan. K razpravi je prišla za priče skoro vsa vas Bukovica. in še nekateri iz bližnjih naselbin.
Dogodek se je vršil že pred dvema leto« ma (2S. novembra 10231 nakratko tako: Ta« krat 21 letni Leopold Podgoršek iz Bukovi, ce je imel že dalje časa ljuhavno razmerje s svojo sestrično Ivanko Gobane v trdnem prepričanju, da edini kraljuje v Ivankinem srčku, toda njej ie ugajal tudi simpatični mladenič Alojzij Seršen. Umevno, da je bil Podgoršek zaradi trga jezen na S ršena in Ivanka ter nien brat sta celo trdila, da je Podgoršek grozil z maščevanjem. Zvečer 28. novembra ]023. fe prišla Ivanka v druž. bi A'oiziia Seršena in Hermana Anžiča v gostilno Ant. Krainea v B-ikovici, kamor je prišel tudi Podgoršek, ki pa je sedel k dru« gi mizi. Proti 23. uri ie Ivanka v družbi svo« jih dveh spremljevalcev zapustila gostilno ter odš'a ž njima na svoj dom, ki je pri« Hižno 300 m oddaljen od imenovane go« stilne. Komaj pa so bili nekaj minut doma — Ivanka se ie med tem preoblekla — je nekdo pogledal skozi okno v sobo. takoj
Danes največji filmski umetnik
Konrad Veidt
v svo:em naivečiem in edinem iilmu 25/26.
„Grof Kostja"
Tragedija v 7 zeio napetih dejanjih. Vseh 7
deianj drži gleda ce v veliki napetosti. Preskibte si pravočasno vstopnice! Sodeluje
godba, ki ig'a nanovo došle skladbe. Brez poviška cen. Predvaja od dases dalje.
Kino «LJUBLJANSKI DVOR».
releton 730
nato pa potrkal na vežna vrata. Ker so bili vsi prepričani, da se je vrnil domov Ivan« kin brat Janez, je šel Seršen odpirat. Komaj pa je pomoli! glavo skozi vrata, je dobil po glavi tako silen udarec, da se je nezave« sten zgrudil. Anžič, ki je slišal padec, je skočil preko na tleh ležečega Seršena na prosto ter videl, da beži kakih 6 korakov pred njim Podgoršek, ki ga je z vso goto. vostjo spoznal. Na podlagi vseh indicij, po. sebno pa zadnje priče, je bil Leopold Pod« goršek dne 16. aprila 1924. pri tuk. deželnem sodišču obsojen zaradi zavratnega napada in težke telesne poškodbe (Seršen je dobil pretres možganov) obsojen na 8 mesecev hude ječe in stroške. Stol sedmorice je obso jenčevo ničnost ovrgel poglavitno vsled An« žičevega pričevanja, da je z vso gotovostjo spozna! v bežečem napadalcu Podgorška in ker so se njegovi čevlji popolnoma krili s sledovi v snegu.
Pri obnovljeni razpravi včeraj so bile vse priče razdeljene v dva tabora, prišlo pa je tudi nekaj novih. Čimdalje se je odmikal sum z obsojenca, gostil pa se je nad glavo Antona Ježa, katerega je Ivanka pred do« hrim mesecem poročila. Zvedelo se je, da je isto poletje (1922) Ivanka romala v družbi Al. Seršena in A. Ježa k Mariji Pomagaj na Brezje, kar je uprizorila tako spretno, da drug za drugega nista vedela, kateremu da. je prednost. Polde Podgoršek, k) je mislil, da je njen edini ljubimec, pa sploh ni bil povabljen k romanju. Osumljeni Leopold Podgoršek in niegova mati sta drugi dan po napad-j takoj pokaza'a orož. naredniku La« vrenčiču čevlje, ki jih je osumljenec usod« ni večer nosil in ti čevlji so se res popol« noma ujemali s sledjo v snegu, dočim so bi= Ii Ježovi čevlji precej večji. Naknadno pa se je zvedelo, da je Jež pokaza! napačne čevlje in so dobili pri njem čevlje, ki so bili popolnoma enaki Podgorškovim, torej bi se tudi podali v sledove, ko bi med tem sneg ne izkopnel. O tistem Anžiču, ki je ponoči na 6 korakov z vso gotovostjo spo« znal Podgorška kot napadalca, se je med tem dognalo, da je kratkoviden, vsled česar je bil od vojakov superarbitriran. Priča Rahne potrdi, da je Podgoršek po odhodu omenjene družbe šel le za par minut iz go« stilne, v katerem času bi niti z avtomobilom ne mogel priti do Gubančeve hiše in nazaj, dočirt sta Jež in neki Triun dalje čas« iz« ostala. Tudi je Podgoršek ve« čaa mirno sedel s klobukom n« glavi, ni bil prav nifl moker, dasi je zunaj deževalo, » Anžič tr« di, da ga je videl bežati gologlavegt. PaS pa |e sumljivo, da je Je£ z nekim zamenjal klobuk in suknjič. Tudi poškodovani Seršen sedai sumniči le Ježa (kar pa je lahko po« sledica. ker je Ivanko dobil Jež za ženo, ne tw on.) Kako se je vs» vas zagrizla ▼ to nravdo. dokazuje dejstvo, da se niti to« rodniki niso hoteli odpovedati pričevanju. Ant. Jež ni dobil prisege, ker je po naino« večjih irpovedhah kolikor toliko osumljen.
Po temeljitem razčiščenju je bil Leopold Podgoršek popolnoma oproščen, drž. pravd« nik (Lavrenčak) si je pridrial pravico, da dvigne zaradi predmetnega zločina obtožbo proti A. Ježu, proti dvema pričama pa ob« tožbo zarndi krive prisege. Razprava je kon« čala ob 5. uri popoldne. Senatu je predse, doval viš. sodni svetnik dr. Kaiser, zago. varjal dr. Marušič.
Se danes in jutri Največja in najbolj priljubljena ameriška
kino umetnica
GSoria Swanson
pridobila si je zopet nebroj novih simpatij v svojem zadnjem velikem filmu
„Historija njene Ijubavi"
Usoda lepe deklice. — Ganljivi prizori. — ■ Tragedija iz aristokratskih krogov. — Čust. vapolna vsebina.
j Predstave vsak dan pop. ob 3., K 5„ 6., Vi 8. in 9. uri, v nedeljah tudi ot po! 11. dopoldne.
Kino «Ideal»
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Llublianska drama
Četrtek, 19.: »Zimska pravljica*. F. Petek. 20.: Zaprto. Sobota. 21.: «Zape!ilvka». D. Nedelja, 22.: ob 15.: «Krpan mla}51». Po« poldanska predstava«. !zv. Ob 20.: ePe« gica mojega srca». Izv. Pondeljek, 23.: «Za narodov blagor*. B.
Ljubljanska opera
Četrtek, 9.: «r 7ratek», »Favaovt noč»,
*Svatova!ec». E, Petek 20 : Zaprto. (Generalk«), Sobot2, 21.: «Orfej v podzemlju*. !rv. Nedelja. 22.: Zaprto. (Gostovanje v Celju).
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 19.: .Zakleti grad». A. Petek. 20.: Zaprto.
Sobota, 21.: »Gorenjski slavček*. D. Ku.
Sprememba dramskega repertoarja v Ljubliani. Vsled (reneraine vale za Orfeja, nri katerem sodelu'ejo tudi trije dan! drame In kl *« vt» v petek, dne 20. t m. )e rotrefettt sprememba dramskega repertoarja
ln sicer v toliko, da imajo abonenti reda F svojo totedensko dramsko predstavo že danes v četrtek, dne 19. t. m. in sicer Zimsko pravljico. V petek sta obe gledališči zaprti. Uprava prosi abonente reda F da vzamejo tO na znanje.
Gostovanje ge. Zdenke Zikove v Osije-ku. Bivša primadona ljubljanske opere ga. Zikova gostuje v soboto dne 2!. t. m. v Osijeku. Pela bo naslovno vlogo Dvorakove »Rusalke«.
Prihodnje novitete v ljubljanski operi. Naš opera: ansambel pripravlja sledeča dela: Izključno le za nedeljske in druge iz-vea predstave torej ne za abonente se pripravlja Ofienbachova klas čna opereta «Or-fej v podzemlju., katero režtra g. Josip Povhe, dirigira pa g. dr Danilo Švara. Operni ravnatelj g. Mirko Polič pripravlja uprizoritev Baranovičevega baleta .Licitar-sko srce«, ki je doseglo na zagrebškem gledališču r.ajvečj: uspeh ter v eni sezoni preko 30 predstav. Sploh je to Baranovičevo delo vsaj v glasbenem oziru eno najboljših jugoslovenskih del. Kapelnik g. Balatka ima že skoro docela izgotovljeno Poersterjevo opero »Eva», ki bo pravkar Imela na Na-rodem <fcvadl« v Pragi svojo 50 predsta-
va Pripravljata se pa tudi WoH Ferrarije-va opera »Zvedave renske* in pa Wagner-Jey »Leteči Ho!andec».
Tzprememba v vodstvu zagrebškega gle dallšča. Kakor poročajo zagrebški listi, odide dT. lulii Benešič dosedanji intendant Nar. gledališča v Zagrebu za deli časa na Polivko, kjer bo ime! posebno kulturno rrisiki. Na niegovo mesto pride baie bivši veliki žu-nan d'. Treščec-Baraniski. ki ie že pred vojno vodil gledališče v Zagrebu.
Mednarodni kongres odersitlh pisateljev v Parizu. Na spomlad 1. 1926. se bo vršil v Parizu mednarodni kongres oderskih pisatePev. Na kongresu se bo razpravljalo o sodelovanju sodobne dramatske produkcije vseh narodov, o težnjah dramatike ter o njenem nivfihi.
Komorni kvartet «Zika» si je v zadnjih treh letih pridobil brez dvoma srednje-evropejski sloves. Komorni kvartet je priredil po vsej srednji Pvropi brez števila koncertov ter z n?iveči'm uspehom sodeloval na raznih mednarodnih glasbenih prireditvah. med drug-m meseca septembra tudi v Benetkah. Kvartetu je blo priznano odlično mesto od vseh merrdajnih umet nfških kapacitet In sklnditeljev, ki so svoia dela b-roč !i Zikovemu kvartetu za pro-Izvedbo. Zikov kvarte* Je spIoJtio znan kot eden r.ajboNšJh interpretov klasične hi moderne komorne siaf.be. Povsod, kjerkoli ?ri
redijo Zikovci svo- koncert, pomeni ta koncert za me?to prvovrsten sdasbeni dogodek. To tudi pri nas v LJubljani. Kakor že Javijeno, se vrši koncert Zkovega kvarteta v pondeljek, dne 23. novembra ob 20. uri zvečer v dvorani «Uniona». Predprodaja vstonnic v Matični knjigarni.
Korcc-t kvarteta Zika v Celiti. Spored koncerta kvarteta Z'ka, ki se bo vršil v sob -to dne 21. t. m. v mect*:em gied-l šču, vsebuje skladbe Malipiera, Mozarta :n Smetane. Malipiero bo zastopan s svojimi «Stor nelli e b?!!ate->, Mozart s kvartetom Es-dur is Smetana z II. koncertom. To so prvovrstna dela imenovanih moj sirov. Prodaja vstoonic kaže, da Je zanimanje občinstva za ZVkovce zopet izredno veliko.
Kvartet Zika v Zawebu ln Beogradu. V četrtek dne i9. novembra bodo koncertirall Zikove! v Beogradu z nastopnim sporedom: Ravel: Kvartet v F-duru: Stravinski: Tri skladbe; Milipiero.-Stornelli in baleti; Dvorak: Kvartet op. 105. — V Zagrebu se bo vršila produkcija v petek, dne 20. t. m. Izvajal se bo nov godalni kvartet sk'adate!ja Liiotke. Malipierov in Schulhoffov program ter godalni kvartet I.eoša Janačka (inspiri-ran po Leva Tolstega »Kreutzerievl sonati«) Schulhoffov in Janačkov kvartet sta se Izvajala prvič na letošnjih mednarodnih svečanostih Udruženja komorne- glasbe v Benet kai.
.(anačkova »Sarka« v Brnu. Skladatelj Leoš Janaček je v svojih mladih letih napisal opero v tre'i	^šarka« na besedilo Julija Zeverja. Opera se je te dni prvič ;'va!n!.< v P-rn. tmela le uspeh. Glavni vlogi sta pela gdč. Hana Plrkova in g. Olšov-sky.
Orgelski koncert 10 letnega orglarja v Zagreb«. V torek se ie vršil v zagrebški katedrali sv. Marka cerkveni končen pri katerem ie orglal 10 letni Čedomil Dugan sin prof. Dušana. Na programu so bile kompozicije Guilmanta, Rheinbergeria, Bormeta, Kolba in Bacha. Na koncertu je sodeloval znani baritorrist pater Kamllo Kolb.
Novi zvezek »Umjetnostl«. V Zagrebu je izšel nov zvezek »Umjetnostl«, glasilo kolegija jugoslov. grafikov. Mllenko D. Gru-rič poroča v njem o mednarodni razstavi na Reki Cugoslovenska, italijanska in madžarska reakciia). Ant. Carlo de Schlemmer objavlja prispevek »Profill di Artlstl«. g. Vu-kelič spis dr. Iso Kr^niavi. Artur KhIIjt piše o .losu Bužanu. Mario de Hajnal pa o Madžarih. Revija ima tudi več reprodukcij slikarjev ir kiparjev Rudolfa Valdeca, Oae-tana Boccliettija, M D. Hotka. Vettora Ze-netta Zilla. Gvule Benczurja. Carla Ostrogo-vicha. Josa Bužana, Vlncenca Irolliia. dria Kršnjavega Marila de Harnala In Milenka G'ur;ča- Zvezek stane 35 Din, s ooštntao 2 Dta več in se naroča v Zarrebn.
Domače vesti
*	Iz diplomatske službe. Dosedanji naš ge
neralni konzul v Trstu e. Dušan S t e p a n o-v I č je imenovan za sekcijskega šefa v oddelku za izvrševanje mednarodnih pogodb v ministrstvu za vnanje zadeve.
*	Izpretnembe v državni službi. Dr. Avgust Pavietič, inšpektor v ministrstvu za tr govino in Industrijo, je iz 5. skupine pomaknjen v 4. skupino I. kategorije, Dragotin Go-lia, statističar v ministrstvu za socijalno po litiko pa iz 2. skupine v 1. skupino n. kategorije. — V poštni službi so premeščeni: poštni tajnik J. Janežič od poštnega ravnateljstva k poštnemu uradu Ljubljana 1, poštni uradnik Janko Tavzes od poštnega ravnateljstva k poštnemu uradu Ljubljana 1, Višji poštni kontrolor v pokoju Ivan Napot-nik ie reakttviran ter imenovan za tajnika pri poštnem ravnateljstvu v Skoplni. — Šumski upravitelj v Kranjski gori inženjer Cvetko Božič Je v istem svojstvu premeščen v Bohinjsko Bistrico. — Ivan Jarc, pristav pomožnih uradov oddelka B stola sedmo-rice v Zagrebu, je trajno upokojen.
*	Iz vojne akademije. Vojni minister je imenoval Miodraga Davidovimi za komandanta šolskega eskadrona v vojni akademiji in maiorja Zivorada Rajiča za starejšino oddelka v nižji šoli vojne akademije.
*	Spremembe v potniškem prometu na progi Ljubljana-Karlovac. Glede na to, da fzostaneta od 1. decembra dalje na progi Zagreb-Sušak brzoviaka št. 302 in 303 odhod iz Zagreba 3.30, prihod na Sušak 9.01 in odhod iz Sušaka 18.37, prihod v Zagreb 0.40 — nimata nočna potniška vlada na dolenjski progi več zveze s Sušakom. Vsled tega izostane od 1. decembra dalje tudi na progi Novomesto-Karlovac 4.05, na progi Ljublja-r.a-Novomesto potniški vlak št. 1013 — odhod iz Ljubljane 10.10, prihod v Novomesto 13.04 — ter od 2. decembra dalje na progi Kariovac-Ljubliana potniški vlak št 1010, odhod iz Karlovca ob 0.17, prihod v Ljubljano ob 5.10.
*	Smrtna kosa. V Tustanju pri Moravčah je umrl po vsej moravški dolini znani in priljubljeni posestnik in graščak, g. Anton P i r-nat. Pogreb bo v petek, dne 20. t. m. ob 8. zjutraj. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Sprejemi v železniško službo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani nas obvešča da sprejem novincev (vštevši tudi ženske moči) v železniško službo do nadaljnega ni mogoč, ker so vsa mesta zasedena. Nadaljno vlaganje prošenj za sprejem v službo je torej brezpredmetno, ker se Istih ne bo jemalo niti v obzir, niti v evidenco.
*	Amnestija za politične zločine. Kakor javljajo iz Beograda, se pripravlja nova amnestija in sicer za politične zločine. Te amnestije bodo deležni vsi oni, ki niso storili ka-znjivo delanje iz koristoljubna. Amnestija se razglasi povodom rojstnega dneva kralja Aleksandra.
*	Revizija poslovanja zobnih zdravnikov. Ker se v zadnjem času vedno bolj množi Število zobozdravnikov, ki nimajo pravice na prakso, je vsled Intervencije Udruženja zobnih zdravnikov minister za narodno zdravje sestavil komisijo, ki naj prouči poslovanje vseh zobnih zdravnikov in nasve-tuje ukrepe, ki jih Je treba storiti proti zo-bozdravnikom-tujcem, ki poslujejo brez dovoljenja kompetentnih oblasti.
*	Kreditni zavod za emigrante. Znani narodnogospodarski publicist g. Lj. Kosier je predložil predsedništvu ministrskega sveta in drugim kompetentnim faktorjem spomenico z načrtom zakona v vprašanju ustanovitve kreditnega zavoda za našo emigracijo. Po mišjenju g. Kosieria naj bi se ustanovil privilegiran kreditni zavod z delniško glavnico 10,000.000 dinarjev v zlatu, čegar sedež naj bi bil v Zagrebu, podružnica pa naj bi je otvorila v Ljubljani, Beogradu, Splitu Sarajevu, v Novem Sadu in Skoplju.
*	Razdelitev plemenskih mrjaščkov v ma riborski oblasti. Veliki župan mariborske ob'asti je oddal v tem letu precejšn:e število dobrih p!cm. mrjaščkov po znižani ceni samo zanesljivim rejcem, ki so iih odbrali in priporočali sreski ekonomi ali veterinarji. Mriaščki so vzgojeni v najboljših domačih rejskih središčih in se v splošnem jako dobro obnesejo, če pridejo v zanesljive roke. Prejemnik take živali se mora zavezati, da plača vse stroške dopošil;atve, da vodi spu-ščalni zapisnik in da bo rabil mrjasca od starosti 10 mesecev do dveh let proti zmerni odškodnini za splošno plemenie. Sremski ekonomi oz. veterinarji imajo nalog, da vodi jo stalni nadzor nad temi živalmi, da nadaljujejo započeto delo in dajejo novim interesentom vsa potrebna pojasnila.
*	Veledušno darilo Iz Amerike. Profesor univerze v Newyorku naš rojak dr. Milan vupin je daroval društvu »Kneginja Zorka« v Beogradu znesek 50.000 dinarjev v dobrodelne namene.
*	Obtožba slikarja Krlžaniča zaradi raz-žaljenja papeža. Zagrebške »Novosti« poročajo iz Beograda, da je nuncij Pelegrinetti zahteval, naj se v smislu tiskovnega zakona pregan:a zaradi razžaljenja tujega suverena slikar Peter Križanič, ker je karikiral papeža Pija XI. ker ga ie naslikal, kako ruši hrvatske cerkve. Državni pravdnik bo Križaniča obtožil zaradi razžaljenja papeža. To je prvi proces te vrste, ki vzbuja že danes v Beogradu veliko zanimanje
*	Efektna loterija Narodno kulturnega dru štva v Mali Nedelji. Pozivamo vse, kl še niso vrnili oziroma plačali srečk efektne loterije, da Isto takoj store.
*	Novo načelstvo Zveze zavarovalnih dražb v Jugoslaviji. Dne 14. t. m. se je vršila v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke v Ljubljani seja plenoma Saveza osi-guravajučih društava v Jugoslaviji. Na seji ie bilo Izvoljeno novo načelstvo, ki je obenem eksekntiva. Izvoljeni so bili: predsednik JuraJ Pankovič, gen. ravnatelj »Rossia Fonciere« v Beogradu; prvi podpredsednik Mihovi! NIkollč, gen. ravnatelj »Croatije« v Zagrebu; drugi podpredsednik Josip Pehani, g<*n. ravnatelj »Vzajemne zavarovalnice« v
Ljubljani. Kot prisedniki fungirajo zastopniki sledečih zavarovalnic in sicer za Beograd: Jugoslavija, Sava in Srbija; za Zagreb Jadranska zavarovalna družba; za Novi Sad: Herceg-Bosna in za Sarajevo: Nada. 2167 * Vabim p. n. trgovce, da si ogledajo novo veliko zalogo modnega pisemskega papirja v mapah in kasetah od priproste do najfinejše vrste po brezkonkurenčni ceni. Priporočamo tudi bogato izbero božičnih in novoletnih razglednic. — I. Bonač, Ljubljana Šelenburgova ulica.	2071
Miklavževo za!
(damski oddelek) je napolnjena s posebno
lepimi volnenimi telovniki,
ki jih bodo naše dame br> zdvomno najbolj
vesele, dalje z nogavicami, rokavicam! itd Za Miklavža najugodnejši nakup pri 11
Fran LoMč, Pred škoSijo IS.
+ Neprilike na dalmatinskih železnicah.
Iz Splita poročajo, da stoji na postajali dalmatinskih prog na stotine naloženih vagonov, ki čakajo cele tedne, predno dospejo na določeni kraj. Zaradi nizke tarife je blagovni promet silno narastel, postaje pa so premajhne za sprejem tolikega števila vagonov in za manipulacijo s tem blagom. Železnica tudi nima zadostnega števila spremljevalnega osob;a. Železniška direkcija ie zahtevala potrebni kredit za nameščenje potrebnega osobja.
*	Jesenski pozdravi. Iz Sevnice nam je poslala gospodična Mija Verbičeva kot »ie-senski pozdrav« duhteč šopek zakasnelih vrolic, rožnatega sleza, jegiičev in drugih cvetk tamkajšnje flore. Iz Trebnjega pa smo prejeli od gospodične Vilmice Bukovičeve nežen šopek trobentic z domačega vrta kot »pozdrav vsem, ki urejujete »Jutro«. — Hvala.
+ Če čutiš, da si se prehladil, izpij čašo čaja, iz čajnih mešanic znamke »Buddha«.
*	Društvo medicincev v Ljubljani. Na 12. rednem občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Kac Rudolf, podpredsednik Rakovec Slavko, tajnik I. Krištof Boris tajnik II, Pokora Mirko, blagajnik I. Bene-dik Janko, blagajnik II. Brezigar Danilo, gospodar Smerdu Franjo, knjižničar Kac Leo, revizorji: Jereb, Ore!. Černe. Društveno raz sodišče: Magajna, Oblak. Lukman.
*	Motorna kolesa in biciklji po Din 10___
Dne 20. decembra se bo vršilo žrebanje kolesarske loterije Jugoslovenske Matice. Dobitki obsegajo dve motorni kolesi in 25 navadnih moških in ženskih koles znamke »Tour de France« iz svetovno znane francoske tvornice «Peugeot». Srečke a 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po vssh ljubljanskih trafikah, v Tiskovni zadrugi, Matični knjigarni in v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-II. Rojaki! Kupujte srečke, ker s tem podpirate delovanje Jugoslovenske Matice
Samo še nekaj dni
in Ljubljana bo zopet imela svojo novo senzacijo, o kateri se že sedaj povsod govori, a to je velefilm o mo* derni kulturi telesa
Moč in lepota
Elitni Kino Matica.
*	Bela divja koza. Kakor poročajo iz Splita, je lovec Ivan Desnič opazi! te dni na Kieku belo divjo kozo. Imela ie Izredno veliko rogovje; stara je bila pet do šest let. Lovci bi radi to planinsko redkost živo ujeli in pripravljajo v to svrho velik lov.
*	Močni viharji v daljavi in potresi. Kakor nam javlja observatorij pod Triglavom, so dne 16. t. m. beležili ves dan seizmografi, kakor običajno v tem letnem času, prav moč no vnemirjenje zemlje. Okoli 13.46 se je opa zovalo močne dolge valove, oznanjajoče maksim daljnega potresa.
*	Voda odnesla kmeta in njegove konje. V okolici Dartrvarja v Slavoniji so tamkajšnje vode vsled trajnega deževja silno narasle. Ko se je v. torek tamkajšnji posestnik Ljudevit Rismund z vozom vračal iz Daru-varia v Zdence, je zabredel v globoko vodo, ki ie preplavila celo okolico. Rismund Ln njegovi konji so utonili v vodi. ki je bila globoka skoraj dva metra.
*	Hotel v smrt, ker mu je žena rodila peto deklico. V okolici Kragujevca si ie prošli pondeljek seljak Milovan Popovič pogna! kroglo v prsa. Na srečo je bil !c lahko ranjen. Pri zaslišanju na policiji je Popovič iz'avi'1, da si je hote! končati življenje, ker mu je žena onega dne rodila že peto deklico, a on ie težko pričakoval prvega sinčka.
*	Smrtna nesreča. Železniški čuvaj pri savskem mostu v Zemunu Milovan Jovanovič je bil predvčerajšnjim smrtno povožen. Vlak ga ja grozno razmesari!. Mož je ostal na mestu mrtev.
*	Velika poneverba v Vinkovcih. V skladišču državnih monopolov v Vinkovcih so prišli te dni na sled veliki poneverbi. Gre za približno 250.000 dinarjev. Dosedanji upra vitelj skladišča je suspendiran ter uprava skladišča poverjena uradniku Novaku. Dva uslužbenca skladišča sta pobegnila. Za njima je bila izdana tiralica.
so najboljše In najcenejše kajti t-pežnost enega para nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
„ključ"
]e ista kot tipežnost štirih drugih parov. 93-» !
Krnile i lignit! se!
I Otvorite svetu Vaš dom! I
mm mi1"—'"•'"•■■i iiiiir»^———n—i i i—r»ii—in
Koncerte, opere, operete, drame predvajane po svetovnih umetnikih vseh evropskih kulturnih središč morete krasno poslušati dnevno doma z dvocevnim
radio aparatom Jugarefiex.
Cena kompletnemu aparatu z montažo in vsem samo Din 4 000'—
Ogled in predvajanje pri
J. SS0BEC, palača Ljubljanske Kreditne banke
Na željo Vas ^bišče strokovnjak na domu	Ves ividio materijali
edini Konradi VcJffii fšlm
LšanirS » ,,Kino Bsai"".
S J » « « •
h *.)?? ^an*
u— Ljubljanskim novlnarjcsa, Danes popoldne ob 3. uri skupisa seja odbora b prireditvenega odbora. K seji vabim tudi vse ostale člane, ki so pripravljeni pomagati pri prvodecemberski prireditvi. Predsednik.
u— Tovariši jsdranaši! Poziv- se vse tovariš'ce in tovariše, da se udeleže brezpogojno XII. red. občnega zbora, ki se vrši danes, dne 19. novembra v dvorani napr. dijaškega doma, Toniajiova ul. Vsled čredne važnosti občnega zbora je udeležba strogo obvezna. Proti tovarišem, ki se občnega zbora ne udeleže, se bo postopalo po društvenem poslovniku. Starejšinc uljudno vabljeni. — Odbor.	2165
u— Triglavani! Danes, dne 19. novembra ob 20. uri v društvenem lokalu v Narodnem domu detoatni večer o referatu tov. predsednika na občnem zboru. Udeležba za članstvo obvezna. Starejšine vabljeni. 2161 u— Seja «EdirrOsti» se vrši v petek, dne 20. novembra ob S. uri zvečer v društveni sobi v Narodnem domu (desno, bivši prostori Jug. Sokol. Saveza). Prosim polno-štervilne udeležbe. — Predsednik.
u— Kolizejski oder v Ljubljani je preteklo nedeljo otvoril svojo igralno sezono z dramo «Kajn» v režiji g. Drenovca. Salon restavracije pri «Levu» je bil nab"'to poln narodnega občinstva. Pred pričetkom predstave se je predsednik polit društva za kolizejski okraj g. ravnatelj Jug z vznesenimi besedami spomnil nesrečne rapallske pogodbe in naših neodiešenih bratov, ki trpe pod fašistovskim nasiljem v našem Primorju. Njegov spominski govor je napravil na vse globok vtis. Takoj po govoru se je dvignil zastor, nakar so diletanti kolizejskega odra prav lepo in posrečeno uprizorili dramo «Kajn». Vsi igralci so se potrudil-' in so bili kos svojim vlogam. Seveda so bile ponekod še hibe, ki pa se bodo z resnim trudem in delom lahko odpravile. Scenerija v vseh 3 dejanjih je bila prav lepa in posrečena, le odmori so bili predolgi, kar precej neugodno vpliva na gledalce. Po predstavi se je vršila animirana zabava z zelo pestrim sporedom in plesom. Kupleti gg. Valenčiču in Trtoka so vzbudili pri gledalcih salve smeha in oduševlj enega odobravanja. Omeniti moramo, da je ves večer neumorno sviral priznani tamburaški zbor «Krim», ki je žel vseobčo pohvalo.
u— Československa Obec v Ljubljani Sobotni schuzka ve Zvezde o osmč hod!ne večerni. Tak loterie neodvolatelne tuto so-botu. — Sučastnete se všichni! Agitujte mezi členy!	2166
u— I. mest. otroški vrtec se je preselil v prostore I. deške os. šole na Ledini. Pouk se prične v petek dne 20. novembra. V vednost staršem, katerih otroci so obiskovali ta zavod.
u— V nedeljo, dne 22. novembra vsi v Sokolski dom na Viču, kjer priredi mestna Orjuna Vič - G!ince svoj elitni družabni večer; na dnevnem redu so koncert, baletne točke, šaljivi prizori, ples, šaljiva pošta in presta zabava. Začetek ob 20. uri. Pridite vsi, ki si želite neprisiljeno in veselo zabavo. Vstopnina 5 Din za osebo.
u— Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani ima danes, dne 19. novembra ob 16. uri redno odborovo sejo.	2163
u— Položaj žene v zadrugi po srbskem državljanskem zakoniku je predme: predavanja. ki bo v soboto, dne 21. novembra cb 6. uri popoldne v balkonski dvorani ljubljanske univerze. Predava gdč. Milica Vajič, advokatska pripravnica iz Beograda. Predavanje v srbskem jeziku. Brez vstopmne. — Ženski pokret.	2162
'i— Hišni posestniki, ki bi ne mogli naenkrat plačat' vseh zapadlih davkov in žele to poravnati v obrokih, naj se nemudoma zglase v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani od 3. dn 6. ure n->-poldne.
u— O krščanstvu in perečih verskih vprašanjih bo razpravljal v soboto, dne 21. nm-embra ob 8. uri zvečer v gostiln! Češ-novaT akademik g. J. Mihelak. Kult.-dru-žabni odsek šentjakobskega naprednega
Senzacija za senzacijo se vrste v najt novejšem filmu predrznega
Ladano A).ber£m?a
r imenitnem filmu
Človek na repatici
Elitni Kino Matica
JI Vi
iaši letošn :ije
Jos. Ropa, Ljuoliana
v ceni, kvaliteti m izdelavi so naši letošnj: szdeikl namovejše konfekcije
društva vabi člane in prijatelje, da se zanimivega predavanja poinoštevilno udeieiže. Po predavanju prosta zabava. Vstopnine ni!
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sieacči slučaji: 1 tatvina, 1 sum tatvine, i goljuf ja, 1 poškodba tuje lasuiiae, 2 prestopka kaijenja nočnega miru, 3 prestopki cestnega policijskega reda, 4 prestopki prekoračenja policijskega roda, 3 prestopki zglaševakiih pred pisov. Aretacij je bilo izvršenih 5 in sicer: 1 radi tatvine, 1 radi nespodobnega vedenja, ! radi pijanosti ta 2 radi razgrajanja.
u— Velika žepna tatvina. Francetu Mi-klavčiču iz Puštala pri Skorji Loki je nepoznan predrzen žepar ukradel dne 14. novem bra na gorenjskem kolodvoru iz žepa črno usnjato listnico z nad 3000 Din gotovine ter raznimi dokumenti. Kljub takojšnji prijavi tatvine storilca še u:so eruirali.
u— Zlikovstvo. V eni zadnjih nočeh je nepoznan zlikovec razbi s kosom premoga 1500 Din vredno šipo v vratih operacijske sobe v Leonišču. Storilec je metal kose premoga najbrže s Stare poti ter je napravil svoje dejanje bržkone iz čudne «na-gajivosti».
Do sedaj največji uspeh v Zagrebu
je dosegel največji ,tUfa" film
Polet okoli sveta
Pride v „Kino Dvor".
Iz Maribora
a— Pogreba Drago Čeha, železniškega
uradnika in rezervnega častnika se je udeležila včeraj poleg številnih rezervnih oficirjev in zastopnikov oficirskega zbora ter železničarjev tudi vojaška m železničarska godba.
a— Ljudska univerza. V petek zvečer bo predaval prof. Tepiy o razvoju slovenske proze, in sicer o dobi Franceta Levstika. V pondeljek pa bo nadaljeval prof. Druzovlč s svojim predavanjem o slovenski moderni umetni pesmi, pri katerem bo tudi pel opemi pevec g. Burja in ga. Druzovič.
a— V »Ljudski knjižnici« .,. Med letošnjim toplim poletjem so Jo precej zapuščali in zanemarjali, tudi stari znanci in dobre, sicer zveste prijateljice. Omare so se tedaj šfbfle pod težo, duševni velikani končno sploh niso našli več prostora v domači hiši. Morali so do jeseni počivati visoko pod zaprašenim stropom, na tleh tn še pod široko mizo so jih moTali nagrmaditi. Resno je motril to letno spanje z visokega slovenskega oddelka dr. Turaerjev kip Aškerca. Niti jesen s svojimi daljšimi večeri jih ni privabila. Po vinogradih, v parku, ob vrbah, po Kalvariji in nmiearh gozdovih so raje sanjarili. Čemu bi iskali poezije v knjigah, ko pa je notranjost sama prekipevala bogata. da bi rada še drugim dajala? Sedaj pa, ko ni več jesenske pesmi nad vinogradi, ko so ceste blatne, veoe gole in še samo breze poigravajo z zadnjimi rumenimi listi, sedaj šele je oživelo tudi v Ljudski knjižnici. Ob četrtkih in sobotah prijazno vabijo v večer-m luči nesmrtni tiskani spomini globokih duš umetnikov, ki so mislili in čutili za nas in za bodočnost V nedeljo dopoldne pa je tisto uro zasijalo celo solnce, ko so se gnetli pred štirimi linam, prijazne knjižnice Mariborčani, lačni in žejni dušne hrane. Nič več jih ni po tleh zapuščenih in tudi po predafh so že vrzeli. Drobne poezije in debeli romani zopet krožijo po mestu in na deželi, dramijo ono lepše m boljše, ki je morda nezavestno spalo nekaj mesecev v globinah notranjosti. Misli hite zopet v daljavo, v nedoslednost, kjer sanjajo očiščene duše. V trenutkih pozrbljenja iščejo čustva utehe pod zvezdami, daleč proč od sveta, nc pr ljudeh, ki so majhni in vsakdanji. Prav čedna armadica teh boljših se jc že zbrala krog Ljudske knjižnice. V nedeljo so vpisali 1545. čitateljko. 30 tisoč prebivalcev pa baje šteje sedaj Maribor. Manjka jih torej 5.0 mnogo. Zima s svojim neodoiji-vim hrepenenjem v dolgih tiVh večerih jih bo privabila.
Iz Celja
c— Občni "bor Kluba esperantistov se bo vršil dne 24. novembra v zadnji sobi v Celjskem domu. Začetek ob osmih zvečer. Dnevni red obič.ijen.
e— Sestanek članov organizacije SDS v Celju - okolic; bo danes dne 19. novembra pri Neradti v Gaberju.
e— Poziv Ce!j?kega pevskega društva. Celjsko pevsko društvo poziva vse. ki so si svojčas izposodi!; note. katere so last društva, da jih netrmd"»m:' vrnejo arhivarju g. Bradaču. Društvo vabi zopet vse pevke in pevce-člane, da redno obiskujejo vaje in vabi tudi ljubitelje 'epe pesm;. da prijavijo svoj pristop. Tako mora nastati močen zbor, k! bo p-rres Celja Pedr>? pevske vaje so v pondeljek ra ženski, v sredo za moški in v netek za mešani zbor. Začenjajo pa se vsa-
kokrat točno ob osmih zvečer v mali dvo-rani Narodnega doma.
Iz Primorja
*	Promocija. Na vseučilišču v Padovi ;t bil promoviran g. jože Bevk iz Cerknega za doktorja filozofije. Promoviranec je član profesorskega zbora na tolminskem učite* Ijišču.
*	Smrtna kosa. V Trebčah pri Trstu ie umrla po dolgi in mučni bolezni v 81. letu starosti ga Marija vdova Kralj. — V čez« soči je preminula v cvetu svojih let 181erna gdčna Lidija Berginčeva. — V Vedrljanu na Goriškem so dne 12. t. tn. pokopali go. Ano Zorzutovo, ki je postala žrtev družinske nesreče. Pred pol letom je bila Zorzu« tova družina še živa in zdrava; potem ;e prišla bolezen v hišo ter kosila po vrsti. Bili so štirje pogrebi zaporedoma in za šti. rimi dragimi srci je sedaj odšla še mati. N. v m. p.
*	Drzna tatvina v Trstu. V nedeljo po« poldne ie ležala zasebnica Evgenija Trec« chia doma v postelji. Biia jc nekaj bolna in se je zdravila, da bi ji bolečine odlegle. Proii večeru je nastal v stanovanju ropot; kmalu nato so pristopili k bolnici trije mo« ški. Pritisnili so ji na obraz robec, namočen v ostro tekočino. Omamljena je ženska za« spala. Ko se je prebudila po zaslugi zdrav« nika, je orvozorila domače na dogodek, ti so preiskali omare in ugotovili, da so tatovi odnesli 3500 lir, 2700 Din in 10 angleških šterlingov. Okradli pa niso same Trecchie, temveč še neko drugo njeno sostanovalko. O storilcih ni nobenega sledu.
*	Samomr ali nesreča? V noči od sobote na nedeljo so našli ljudje postajenačelnika v Hudajužni Benata Pittacca mrtvega v Bači. Kako je pokojnik zabredel v valove in utonil, se ne da dognati. Pittacco zapušča ženo in šestero mladoletnih otrok, med ka« terimi je najstarejšemu komaj petnajst let.
*	Vojaški nabori v Istri. Te dni so se kon« čali vojaški nabori razreda 1906., ki so se pričeli 5. t. m. Kak je približno uspeh nabo* rov v istriskih občinah, o tem nam pričajo nastopni sporočeni podatki: v občini Tinjan je bilo od 66 došlih mladeničev potrjenih 43, 8 je bilo poslanih na dodatno pregle« dovanje v vojaško bolnico v Puli, ostali pri« dejo na nov nabor prihodnje leto. V Zminju je bilo potrjenih 49 od 83, v Boljunu potr« jenih 22 od 53, v Pazinu potrjenih 149 od 222. Povsodi je bilo mnogo nabornikov po« slanih na pregledovanje še v vojaško bol« nioo. Za jugoslovenske nabornike velja vo« jaška odredba, da se jih spravi pod orožje kolikor le mogoče.
*	Tatvina v Barkovljah. V Barkovljah pri Trstu so tatovi, okradli trgovino z jestvi« nami Marije Sivon. Odnesli so za 3 tisoč lir plena, jestvin in likerjev.
*	Posledice jesenskega deževja v idrijski okolici. V idrijski okolici so nastale radi zadnjih deževij razne škode. Na več mestih 90 se udrli usadi, med katerimi je najopas« nejši oni na državni cesti !drija«Sv. Lucija med Mlako in Maruškovcetn. Na tem delu ceste morajo blago prekladati, ker ni mo« goče dalje z avtomobili. Ce zapade sneg. kar v tem času ni izključeno, bo Idrija po« polnoma odrezana od sveta.
Vse Izpu&čaje ne licu,
lišaje, mozolje, zajedavce, krvave podplutbe,
solnčne in rodeče pege Itd. zajamčeno odstranjuje pariška emulzija .Visa-gine Adelina Pattl', edino perfektno in neškodljivo, od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo za umivanje polti, ki onemosjočuje gubanje kože ter daje obrazu mladeniški izraz in svežost Vsak dan prihajajo številna rri-znalna pisma. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah za ceno Din 30'— za stekleničko. Glavno skladišče za Jugoslavijo: Zagreb, Gajeva ulica 8.	6074-*
Poslano
S člankom »Javno pojasnilo in vprašanje® priobčenem v 240. številki «Jutra» z dne 16. oktobra 1925. sem objavil nekako politično kritiko o medstrankarskem sosvetu ZSKL in NRS v Mariboru ter sem se v istem med drugim tudi dotaknil osebe dr Ravnika, predsednika narodno - radikalne stranke v Mariboru na način, ki bi se lahko v javnosti tolmačil kot žaljiv.
Jaz sem to storil v prvi hitrici vsled napačnih informacij in radi tega obžalujem in tem potom to popravljam, zlasti pa še, ko sem naknadno zvede'. da je baš dr. Ravnik kot odvetnrk nudil za časa volitev preganjanim in zaprtim pristašem slovenske republikanske stranke brezplačno pravno pomoč.	E. Stoklas.
Št. Andraž v Halozah. 14. nm-embra 1925.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam kakorkoli stali ob stra«
ni, ko nam je kruta smrt ugrabila našega ljubljenega
Joška Novaka
izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo vsem, ki so dragemu pokojniku lajšali strz-"no trpljenje v njegovi bolezni, posebno g. med. univ. dr. Ivanišcviču iz Kostanjevice in gdčni pošta« rici v Št. Jerneju. Enako hvalo vsem ostalim ki so mu soč-jtro prihiteli na pomoč. Iskre« na hvala tudi onim, ki so mu na zadnji poti izkazali poslednjo čast. posebno Sokolu v Št. Jernej-j, ki je v bratski vernosti prevzel tužne pogrebne dolžnosti, godbi Obrtniške« ga društva iz Novega mesta, usmiljenim bratom 'z Kandiie, stanovskim tovarišem pokojnega, vsem darovalcem vencev in cvet ja, kakor sploh vsem, ki iim je bil pokojnik drag. — Prav posebej zahval jeni pa tudi vsi oni, ki j:h je ganila nenadna osirotclost nc« dol"-iib otročičev. da so tako liubeznjivo in izdair.i priskočili na pomoč. Bog plati! Sc enkrat hvala!
Št. JernejsBorovljc=Ljubljana. 19. XI. 1925 ŽALUJOČI OSTALI.
Gospodarstvo
Delo Mednarodne trgovinske zbornice
Proti carinskim ni drugim omejitvam trgovine.
Pred kratkim je imel upravni svet Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu svojo sejo pod novim predsednikom Angležem dr. Walterjem Leafom. Na tej seji je padla odločitev glede upostavitve različnih odborov za obravnavanje posameznih vprašanj. Za pro bleme evropske gospodarske obmr. e, katerim posveča zbornica posebno paž-njo, so se ustanovili trije odbori: prvi za vprašanja prenašanja dobrim, drugi za načrte mednarodnega sodelovanja, a tretji proti oviram v mednarodni trgovini.
Obširna debata se je vršila k predlogu Švedske, Norveške in Danske, naj zbornica zavzame stališče proti temu, da bi Zedinjene države iz carinskih razlogov izsledovale produkcijske stroške v državah, ki izvažajo v Ameriko. Postopanje Zedinjenih držav sega v produkcijsko poslovno tajnost, čeprav se to prikriva z zatrjevanjem, aa gre samo za nadzorovanje deklariranih cen uvoženega blaga, ker se večina ameriških carin plačuje po odstotkih deklarirane cene. To zadevo bo obravnaval novoustanovljeni odbor za obravnavanje trgovinskih ovir.
Na isti seji je predsednik Leaf referi-rai o gospodarsk. položaju posameznih držav ter se zlasti pohvalno izrazil o Češkoslovaški, ki da .ie po svoji konsolidaciji otok v Srednji Evrom. Dalje se ie pretresalo vprašanje konvencije, s katero bi se države obvezale, da bodo odpravile vse omejitve uvoza in izvoza. Na predlog Češkosl. se je sprejela tudi resolucija, v kateri se zahteva, naj se z omenjeno konvencijo odpravijo tudi vse ostale ovire mednarodne trgovine, zlasti visoke carinske tarife. ki morejo povzročati večje zapreke trgovini kakor režim uvoznih, odnosno izvoznih dovoljenj.
Perutninska razstava v Mariboru
Maribor, 16. novembra.
Razstava je bila otvorjena v soboto 14. t. m. dopoldne. Predsednik Društva za rejo in varstvo živali g. Franc Pirnat ie pozdravil zastopnike raznih oblastev, nakar je kmet. svetnik inž. Zidanšek v kratkih besedah orisal pomen te prireditve: vzbuditi veselje do reje te domače kokoši, ki je pokazala izredne vrline pred raznimi tujimi pasmami V štajersko — zagorski kokoši imamo tip dobromesne in dobronesne kokoši, ki je dovoljno odporna proti raznim bo. leznim. V razstavljenem materijalu je videti lepa izenačenost, uspeh rejskega dela. Zahvaljuje se društvu in predsedniku g. Pirnatu na smotrenem dosedanjem delovanju, zagotavljajoč mu vsestransko podporo s strani mariborske oblasti. Po trikratnem «živio> vladarju Aleksandru I. je prevzel vodstvo in raz. kazovanje razstave g. Pirnat.
Razstavili so perutninarji iz Maribora in okolice. Zastopane so vse tri vrste štajerskih kokoši: rjava, grahasta in beia. Ne glede na barvo perja so njihovi skupni znaki: bela ušesa, noge rožnato-mesnate barve (ne rumene) in štiri krempeljci (ne pet).
.Med razstavljalci rjave pasme smo našli poznana imena, kakor M. Pukl, M. Rat, E. Novak, Marg. Kuhn in Stein-bacher iz Razvanja, Tvikl in Rojko iz Maribora, dr. Ravnik iz Rošpoha, Ban iz Pesjega. Gospod Mešiček je razstavil d kokoši sulmotalskega plemena, ki je nekoliko težje in zaradi tega za meso prav dobro. Grahasto pasmo so razstavili: oskrbništvo Racerdvor, šolske sestre v Kamnici in oskrbništvo Betnava. Bela pasma je bila zastopana samo po 1 petelinu in treh kokoših, ki jih je razstavi! g. Potrč.
Razstavljeni so tudi trije modeli za-klopnih gnezd in praktičen model kokošjega hleva. G. Tvikl je razstavil tabelo nesnosti svojih kokoši za celo leto, iz katere povzamemo, da znaša pri njem povprečna nesnost pri navadnem krmljenju 156 jajc na leto, so pa vmes tudi kokoši z 230 jajci na leto.
Celoten utis razstave je prav povo-!ien. Osobito starejši reici so dosegli lepo zenačenost materi.iala. Društvo za varstvo in rejo živali je naročilo iz Nemčije dvoje različnih in praktičnih razstavnih gaib, v katerih se živali prav dobro prezentirajo.
Omeniti moramo, da je nakupila nakupna komisija velikega župana v Kar-lovcu vse živali, ki so bile na prodaj na razstavi (okoli 50 komadov) in da nadaljuje nakupovanje pri najboljših rejcih po vaseh, ker namerava nakupiti v rej-ske svrhe kakih 400 komadov.
\z vsega je razvidno, da smo na pravi poti. če posvečamo perutninstvu večjo pozornost. Ze sedaj, ko je bila briga za to panogo majhna, so bila jajca kot izvozni predmet iz naše države po vrednosti na četrtem mestu.
Po celi mariborski oblasti se je začelo živahno gibanje v tej smeri. V vsakem srezu se skušajo z dodelitvijo čistokrvnih petelinov in tudi kokoši ustanoviti reiske postaje, ki bodo za naprej lahko zalagale kmetovalce z jajci za valjenje in s plemensko perutnino.
Gornja razstava nam je nudila lep pregled razvoja kokoš.iereje v Mariboru in okolici. Obisk razstave je bil povo-Ijen. Predsednik društva za varstvo in
rejo živali, nadživinozdravnik g. Franc Pirnat je imel s prireditvijo razstave veliko brige in skrbi, zvesto in skrbno mu je pomagala njegova gospa. Naj bosta prepričana, da njun trud ni bil zastonj. Število prijateljev štajersko-za-gorske kokoši se je s tem znatno povečalo!
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (18. t. ni.) Pšenica: baška, 3 vagoni 235; baška, 1 vagon 240. Ječmen: sremski, 1 vagon 165. Turščica: banatska, 2 vagona 150; baška, nova, 2 vagona 92.50; 12.5 vagona 110; baška, ladja Tisa, 5 vagonov 130; srem ska, sušena, 2 vagona 140; 5 vagonov 117.50; sremska, sušena, 8 vagonov 140.50. Moka: baška «0», 2 vagona 395; «0ss-», 3 vagoni 425; «5», 2 vagona 300. Tendenca nedoločna.
Zagrebški tedenski sejem (18. novembra.) Dogon je bil zaradi poplav in nadaljnjega slabega vremena precej slab. Ta slabi dogon pa ni imel močnejšega vpliva na cene, ker je tudi povpraševanje bilo zmerno. Neznatno so se okrepile samo cene junicam in domačim mesnim svinjam. Notirajo za kg žive teže: voli I. 10 — 11.50, II. 8.50 do 9, III. 7 — 7.50, bosanski II. 8 — 8.50, III. 6 — 7, krave I. S — 9, II. 6 — 7.50, III. 4.50 — 5.50, bosanske II. 5.50 — 6, III. 3.50 do 4, junice I. 7.50 — 8.50, II. 5.50 — 6.50, junci I. 11 — 12, II. 9 — 10, teleta 12 — 13 (zaklana 15 — 16.50), svinje, domače mesne 13 — 14, pitane 15 — 16 (zaklane IS do 19), prasci do 1 leta 10 — 12 Din. Krma: navadna detelja in lucerna 125 — 150, seno 87.50 — 125, II. 70 — 75, otava 100 — 125, slama 100 Din za 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (17. novembra.) Dogon 13.062 komadov. Od teh je bilo iz Dogon 13.063 komadov. Od teh je bilo iz Jugoslavije 1234. Debele svinje so se pocenile za 10 grošev pri kg, dočim so se cene mesnim svinjam obdržale na nivoju prejšnjega tedna. Notirale so za kg žive teže: debele svinje 2.25 — 2.35, srednjetežke 2.10 do 2.25, kinetske 2 — 2.25, stare 1.90 do 2.05, mesne 1.80 — 2.30 (2.35) šilinga.
Dunajska borza za kmetijske produkte (17. novembra.) Ameriška tržišča so oslabela in so tečaji popustili povprečno za 2 centa v ceni. Tudi na Dunaju se je prijaznejše razpoloženje zopet umaknilo tihi in mirni tendenci Kupčija prav majhna. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagov-noprometni davek brez carine na debelo: pšenica: domača 36 — 37, madžarska potiska 39.50 — 41.50; ječmen: domači 33 — 39, slovaški 39 — 43; turščica: 28 — 29; oves: domači 27.50 — 29.50.
= Imetnikom poljskih vrednostni ii papirjev. Generalni konzulat poljske republike v Zagrebu naznanja, da so v smislu nared-be finančnega ministrstva lastniki spodaj navedenih vrednostnih papir j ev dolžni predložiti iste najkesneje do 1. decembra t 1. generalnemu konzulatu v svrho registriranja: 1.) 4 % obligacije železnice Karla Ludvika iz 1. 1890. in 1902., 2.) 4 % obligacije železnice Albrehta iz 1. 1890. in 1893., 3.) 5 % obligacije železnice Albrehta iz L 1872. in 1877., 4.) obligacije, izdane v imenu bivše kraljevine Galicije 1. 1893., 1904., 1905., 1907. in 1913., 5.) 4 in pol % obligacije gališkega deželnega posojila iz 1. 1914., 6.) obligacije, katere so izdala posamezna poljska mesta, in to: Warsza\va, Lodz, Lwow, Kra-kovv, Wilno, Poznan, Gniezno, Torun, Bydigoszcz, Grudziadz, Katovvice kakor tudi Zemaljski komunalni savez po-znanjske province. Istočasno s predložitvijo imenovanih obligacij morajo lastniki pred ložiti tudi domovinski list in potrdilo, da so bHi 21. maja 1924. državljani kraljevine SHS in v posesti imenovanih obligacij, kakor tudi potrdilo, da so tudi na dan registra cije državljani kraljevine SHS in lastniki obligacij. Pri tem naznanja generalni konzulat, da zastavna pisma banke kraljevine Galicije in Lodomerije, kakor tudi hipotekar-ni zastavni listi, delniške hipotekarne banke v Lwowu in železniške obligacije Gali-ške deželne banke n-e spadajo sedaj pod registracijo.
= Zaključek praške konference o predvojnih dolgovih. Iz Prage poročajo: V pondeijek in torek so se še vršila pogajanja med posameznimi nasledstvenimi državami in zastopniki reparacijske komisije o ureditvi tako imenovanih mešanih prioritet; to so oni fundirani dolgovi, ki ne pridejo v poštev pri Caisse commune in ki zadevajo železnice, ki se nahajajo na ozemlju dveh ali več nasledstvenih držav. Pogajanja o načinu honoriranja teh obligacij so dovedla do načelnega sporazuma. O podrobnostih izvedbe honoriranja teh titrov se bodo posamezne v poštev prihajajoče države ločeno pogajale. Med Češkoslovaško in Avstrijo so se v tej zadevi že vršila iniormativ-na posvetovanja. Udeležniki konference so Prago že zapusti!
= Postaje na dalmatinski progi prenatr-pane. Na postajah dalmatinske proge se nahaja po časopisnih vesteh na stotine nato-vorjenih vagonov, ki čakajo tedne in tedne na nadaljnjo odpremo. Krivda temu je največ v tem, ker je na to progo zaradi nizke tarife navalil velik blagovni promet, a postaje so premajhne za sprejem tolikega števila vagonov in za manipulacijo tega blaga. Razen tega železnica nima zadostnega števila osobja.
= Oddaja borovih in smrekovih sadik v Celju. Prihodnjo pomlad se bodo oddajale smrekove in borove sadike iz dTŽavne gozdne drevesnice v Celju po približno 100 Dir. tisoč komadov. Zadevna naročila je nasloviti najkasneje do 10. februarja 1926. na pristojno županstvo ali pa direktno na srezke-ga šumarskega nadzornika v Celju. Pri naročilu sadik ie natančno navesti: 1.) naslov, kraj in hišno številko naročnika. 2.) število in vrsto sadik. 3.) parcelno številko in ob-
seg nameravanega pogozdovanja in 4.) ali bodo naročene sadike osebno v Celju prevzete ali nai se pošljejo po železnici; v tem primeru je natančno navesti zadnjo železniško postajo. Sadike, ki bodo osebno v dre vesnici prevzete, se morajo obenem tudi pla čati, dočim se pošiljajo sadike le po povzetju Omeniti je, da se imajo gornjemu povabilu v prvi vrsti odzvati tisti posestniki, ki imaio pogozdovalne naloge. Na naročilo po poteku tega roka se ne bo oziralo.
= Za izvoznike živine v Bavarsko. Za uvoz in prevoz živine za klanje iz Jugoslavije, Rumunije, Češkoslovaške in Madžarske v Bavarsko obstoji pri famošnjih oblast vili odredba, da se vsa spričevala o izvoru morajo opremiti s potrdiom, iz katerega je razvidne, da so se odpremljene živali nahajale najmanj rri mesece v hlevih do-tičnih izvoznih držav.
= Nova češkoslovaška tarifna pogajanja z Jugoslavijo. Iz Prage poročajo: Železniško ministrstvo namerava pristopiti v najkrajšem času k pogajanjem o direktni železniški tarifi za blagovni premet med Češkoslovaško i-n Jugoslavijo.
= Baško hmeijsko tržišče. Iz Petrovca poročajo: V trgovini s hmebem je nastopilo v zadnjem času živahnejše razpoloženje. Za letošnji hmelj se plača 90 do 120 Din 1 kg. Kakor se ceni, je v Bački še 15 odstotkov neprodanega hmelja, ki se nahaja pri pro-ducentih. Za lanske zaloge sedaj ni zanimanja, vendar se obeta, da se bodo tudi te mogle prodati.
= Premestitev šibeniške podružnice Srpske banke v Split. Zagrebška Srpska banka je sklenila premestiti svojo 1. 1921. ustanovljeno šibeniško podružnico v Split. Preselitev bo končana najkesneje do dne 15. decembra t. I. •
= Jugoslovenski upravni svetnik Južne železnice. Iz Rima poročajo: Upravni svet Južne železnice je kooptiral za Jugoslavijo prof. Saviča in za Češkoslovaško dr. Lan-kaša. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. F ali.
—	Prodaja. Direkcija državnih železnic v Liubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede prodaje raznih odpadkov (gumijevi, platneni, sukneni, bombaževi). Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.
= Močno nazadovanje cen srebru. Tekom
zadnjega tedna je zabeležiti na londonskem tržišču nazadovanje cene srebru za več kakor 10 odst, kar je v zvezi s padcem tečaja v Ameriki.
—	Ustanovitev Mednarodne železniške banke. Nedavno se je vršila v Rotterdamu konstituirajoča skupščina Mednarodne železniške banke. Zavod je ustanovljen z delniško glavnico 5,125.000 holandskih goldinarjev. Namen podjet;a je finansiranje prometnih družb, interesno sodelovanje v obstoječih železniških družbah z nakupovanjem železniških obligacij. Pri zavodu sta udeležena večinoma holandski in nemški kapital. Razen tega je angažirana pri zavodu tudi mad žarska Splošna kreditna banka.
17. novembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 76—0. Vojna škoda 313—313 (313), zastavni Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantilna 100—104, Pra-štediona O—960, Kreditni zavod 175—185, Strojne 120—0, Vevče 120—125, Stavbna družba 100—110, Šešir 146—150. — Blago: les: bukova drva, zdrava, suha, lanska seč nja, nad 10% okroglic, fco naklad, postaja 6 vagonov 21—21 (21); bukovi plohi obrobljeni, na živ rob očeljeni. I., III., od 27—80 mm, fco vagon Postojna tranz. 0—900; hrastovi frizi. 4—8, 30—50, monte, ico vagon meja O—1280; poljski pridelki: pšenica: baška 76, fco naklad, post. 0—240; turščica: stara, par. Novi Sad 0—160, stara, par. Ljubljana 0—195, umetno sušena, par. Novi Sad 0—144, umetno sušena, fco vag. slav. postaja 0—145, nova, času primerno suha, kval. gar. fco vag. Novi Sad 0—110; otrob: debeli, juta vreče, par Novi Sad 0— 145, drobni, juta-vreče, fco Ljubljana 0— 142, drobni, juta-vreče, par nakladalna postaja 0—115; oves rešetani, bački, fco nakl. post. 0—165, rešetani, slavon., fco nakl. post. 170; ajda domača, par. Ljubljana 0—270; proso domače, fco vag. Prekmurje 0—215; krompir beli, fco vagon prekmurska postaja 0—65; fižol: beli banat., v egal. vrečah, b-n, par. Postojna 0—275. rjavi banat., v egal. vrečah, b-n, par. Postojna 0—260; laneno se me: b-n, fco vag. Ljubljana 52-0—0, b-n, fco vag. Čakovec 0—500: leča slarikornica, b-n, fco vag. Ljubljana 400—0; seno: sladko, stisnjeno, fco vag. štajerska postaja 0—75, polsladko, stisnjeno, fco vag. štajerska post. 0—60.
ZAGREB. Bančni in industrijski prometi skoro brez prometa. Vojna škoda, promptna se je trgovala na včerajšnji višini 313. Za ultimo t. m. se je zaključila po 312.5 Zanimanje zanjo je bilo majhno. Nekaj večji je bil promet v investicijskem po 75.50 in 76. Na deviznem tržišču ni bilo nikakih spre rnernb. Blaga dovol'. Slabo povpraševanje. Skupni devizni promet je znašal 6 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam 2285—2295, Dunaj 790.5—800.5, Berlin 1338.25—134S.25. Italiia izplačilo 225.55— 227.95, London izplačilo 272.64—274.64, New 5'ork ček 56.15—56.75, Praga 166.5—168.5, Švica 1085—1093: valute: dolar 55.45— 56.05: efekti: bančni: Eskomptna 121— 123, Poljodjelska 20—22. Kreditna Zagreb 133—138, Hipo 65—66, Jugo 109—110, Ljubljanska kreditna 210—0, Obrtna 80—85, Pra-štediona 945—955, Slavenska 49—50, Srpska 144—146, Narodna 4200—0: industrijski: Eks ploatacija 43—47. Dubrovačka. zaključek 560, Gutniann 375—380, Slaveks 150—155, Slavonija 42—43, Trbovlje 0— 340, Union
400—410, Vevče 120—125, državni: investicijsko 75—76.5, agrarne 47—47.5, Vojna škoda, promptna 311—312. 5 za nov. 311
—313, za december 314—316.
BEOGRAD. Devize: Atene 72—76, Dunai 795—795.75, Berlin 1344—1346. Bruselj 256.25—257.25, Budimpešta 0.0792—0.0793, Bukarešta 0—36.15, Italija 226.1—226.5. London 273.75—273.8, Newyork 56.41—56.43 Pariz 227.5—227.7, Praga 167.4— 167.9, Švica 1088.5—1089.
CURIH. Beograd 9.20, Berlin 123.50. New york 518.60, London 25.14, Pariz 20.82, Milan 20.70, Praga 15.375, Budimpešta 0.007270 Bukarešta 2.40, Sofija 3.75, Varšava 78, Dunaj 73.25.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 6S.20, Zivnostenska 280, Lloyd 1060, Dalmazia cement 659, Split cement 483, Krka 358. Devize: Beograd 44.20 — 44.50, Dunaj 348 — 35S, Praga 74 — 74.50, London 121.20 — 121.40, Curih 4SI — 485, Newyork 24.95 -r 25.05. Valute: dinarji 43.50 do 44.25, 20 zlatih frankov 94 — 98.
DUNAJ. Beograd 12.55 — 12.59, Berlin 168.70 — 169.20, Budimpešta 99.26 — 99.56, Bukarešta 3.2575 — 3.2775. London 34.25 do 34.45, Milan 28.27 — 2S.39, Newyork 708.55 — 711.05. Pariz 28.42 — 28.58, Praga 20.9925 — 21.0725, Varšava 104.90 do 105.40, Curih 136.62 — 137.12 Sofija 5.14 do 5.18; dinarji 12.49 — 12.55.
PRAGA. Beograd 59.96. Curih 651.75, London 163.60. Milan 134.50. Dunaj 477.655.
LONDON. (Opoldne) Beograd 274, Italija 121.31, Dunai 34.38, Švica 25.14.
NEWYORK. (Zaključno 17. t. m.) Beograd 1.77 in pol. London 4-84 in enajst šestnajstink Italiia 4.25, Dunaj 14. Švica 19.28.
Sokol
Inozemske telovadce organizacije na Vin, vsesokolskem zletu v Pragi
Predsedstvo ČOS. je sklenilo, da ofici« jelno povabi na VIII. vscsokolski zlet v Pragi 1. 1926. vse v Evropski mednarodni te« lova^ni zvezi včlanjene telovadne organiza« cije in sicer: Belgijsko telovadno zvezo v Bruslju, Unijo francoskih gimnastov v Bor« deauxu, Unijo luksemburških gimnastov v Luksemburgu, Dansko telovadno zvezo v Kodanju, Amatersko telovadno zvezo v Londonu, Narodno italijansko telovadno zvezo v Milanu, Nizozemsko telovadno zve« zo v La Hayeju, Norveško telovadno zvezo v Sarpsborgu, Rumunsko telovadno zvezo v Bukareštu, Švedsko telovadno zvezo v Oslu, Švicarsko telovadno društvo v Laussani in Amatersko atletično unijo v Združenih dr« žavah ameriških v Newyorku. Sokolskih organizacij ČOS. ni vabila, ker je samo ob sebi umevno, da jih ni treba oficijelno va« biti, ker je to slovanski sokolski zlet in je sodelovanje na zletu obvezno. Slovansko Sokolstvo bodo zastopali ČOS. v Pragi, Ru« ski sokolski savez v emigraciji v Pragi, Polj ski sokolski savez v Varšavi, Lužiško«srb« ski sokolski savez v Budvšinu, Ukrajinski Sokoli in Jugoslovenski sokolski savez v Ljubljani. Ali bodo na zlet povabljeni tudi bolgarski Junaki še ni znano. Številno bodo zastopani na zletu tudi češki, slovaški in poljski Sokoli iz Amerike. Kakor se vidi, obeta biti VIII. vsesokolski zlet ena največ« jih telovadnih prireditev, kar se jih je do« sedaj sploh vršilo. Nekatere zveze so svojo udeležbo na zletu ČOS. že prijavile.
Bratom Sokola I. Sokol v št. Jerneju •pri Novem mestu nas naproša, da nastopamo društvo pri pogrebu umrlega častnega člana šentjernejskega Sokola brata Brudar-ja. Vabimo vas, da se odzovete vabilu in spremite pokojnega brata Brudarja na zadnji poti v civilni obleki s sokolskitn znakom. Pogreb se vrši danes ob 15. uri popoldne iz Florijanske ulice 15. Zbirališče članstva ob pol 15. pred hiš«. Odbor Sokola I.
širša seja starešinstva JSS se vrši v pon deljek. dne 23. novembra ob 8. uri zvečer. Seje se udeležijo vsi člani starešinstva, tudi vnanji. Na seji se bo razpravljalo o stali« šču starešinstva, ki naj ga zavzame, ker po« samezne župe in društva ne izpolnjujejo svojih dolžnosti napram savezu. Na zadnji cdborovi seji je starešinstvo JSS napoveda« lo demisijo, ako se razmere v tem pogledu ne izboljšajo. Člani starešinstva, ki se te se« je ne morejo udeležiti, morajo podati pis« meno mnenje o tej točki dnevnega reda.
Zlet belgijskih gimnastov (svobodomi« selnih) sc bo vršil v mestu Liege v dneh od 14. do 17. avgusta 1926. na katerega je po« vabljena oficijelr.a Češka Obec Sokolska. Predsedstvo ČOS. je sklenilo, da se udeleži poleg zastopnikov ČOS., zleta tudi vrsta 8 članov, ki bo nastopila pri javni telovadbi.
Jugoslovenski Sokolski Savez je vložil po svojem zastopniku tožbo proti odgovor« nemu uredniku lista «Čujmo» v Zagrebu, zaradi obrekovanja in žaljenja časti jugo« slovenskih Sokolov, povodom proslave 1000 letnice hrvatskega kraljestva 7. in 8. septem bra t. 1. v Zagrebu.
Sokolsko društvo v Središču ob Dravi. Br. Srečko Krajnc, veletrgovec v Št. Lenartu v Slov. goricah je podaril našemu društvu 500 Din, za kar mu tem potom izrekamo prisrčno zahvalo. Zdravo. Odbor.
Grof Kostja
velik irancoski film, v glavni v!o Konrad Vcidt!
Danes v „H;na Dvor' Telefon 730.
Spori
Kriza v nogometnem savezv
Rimska tekma in demisija saveznega k a pet tana g. Zinaje.
Kakor smo žc včeraj poročali, jc savezni kapetan g. Zinaja koncem pondeljkove seje upravnega odbora JNS podal ostavko. Na tej konfcrcnci jc predsednik JNS. poročal o turnej: naše reprezentance po Ita':ji ter zlasti omenjal vzroke, vsled katerih je pri« šlo do nesrečne tekme v Rimu. Kakor po« roča «Morgen». je dr. Lipovščak dal nastop« ne informacije:
1. Tekma v Rimu je bila perfektuirana z czirom na nujno prošnjo našega poslaništva v Rimu. 2. Poročila italijanskih listov gle« de nastopa naše reprezentance v Padovi in Napolju so b;ia zelo ugodna. Nikakor ni bilo pričakovali, da bo izid v Rimu tako reugoden. 3. Južnoitalijanski podsavez je imel pri tekmi v Napolju radi slabega vre« mena precejšen primanjkljaj ter jc vsled tega naprosil vodstvo turneje, naj bi naša reprezentanca odigrala še eno tekmo, da bi sc na ta način pokril deficit. 4. Naši igrači so izjavili, da sc fizično počutijo popolno« ma dobro ter so prosili, da bi mogli ostati še dva ali tri dni v Italiji, da si ogledajo znamenitosti Napol j a in Rima.
Savezni kapetan Zinaja jc izjavil, da je principijelno proti tej tretji tekmi, da pa je na zahtevo vodstva JNS sestavil moštvo za rimsko tekmo. Ker je bil Vrbančič bolan, ga ni mogel postaviti v moštvo. Na njegovo mesto je postavil Pctkoviča, ki je svojčas v svojem klubu igral v obrambi. Da bi se Mihelčiču dala prilika, da izboljša slab utis, ki ga je napravil v Pragi, mu je poveril nalogo, da brani svetišče naše reprezentan« ce. Prva dva gola, ki so ju zabili Rimljani, sta vplivala nanj tako deprimirajoče. da je prosil kapetana moštva Petkoviča, naj ga izmenja. Petkovič pa ga je le skušal pomi« riti, ni pa o tej prošnji obvestil saveznega kapetana.
O vzrokih poraza se je na seji športnim urednikom sporočilo nastopno: Rimsko mo« štvo je bilo v vsakem oziru slabše kot na« še. Rimljani igrajo izraziti kick and rush« igro brez vsake kombinacije in brez tehnič« nih fines. Naše moštvo je v prvi polovici igralo odlično. Premoč Jugoslovenov je bi« la časovno naravnost velikanska, vendar pa napadalna vrsta ni izrabila mnogoštevilnih ugodnih šans. Naši igrači so se zabavali s tehničnimi finesami. Ta premoč je imela za posledico, da se jc krilska vrsta nahajala vedno tik za napadalno vrsto ter je prepo« stila obrambo branilcema in vratarju.
Ko so naši vodili s 3 : 0, so Italijani po« stavili v svoje moštvo štiri nove igrače: vr«« tarja, zunanja krilca in levo krilo. Druga dva gola za Italijane sta padla iz očitnih off side pozicij. Vsled tega neupravičenega uspeha Italijanov je prišla naša obramb« precej iz ravnotežja. Kljub temu je nasa krilska vrsta ostala na nasprotnikovi po» lovici igrišč ter se ni brigala za obrambo. Od daleč je gledala, kako jc moral Mihel« čič pustiti v gol sedem žog. (To napako krilske vrste smo omenili že v kritiki na« šega poročevalca o tekmi v Padovi. Op. ur.)
Končno se je na seji še povdarjalo, da je naše moštvo nastopilo v dresu brez držav« nega grba, da je torej imela tekma zaseben značaj in se morala smatrati kot tekma ka« kršnegakoli jugoslovenskega moštva, ne pa državnega.
Zanimivo je, kaj piše «Sport=Tagblatt» o tekmi. Ugledni dunajski list pravi, da so Jugosloveni predvedli odlično igro in da bi do časa, ko so vodili s 3 : O, zaslužili dvojen seore. Italijansko moštvo ni bilo v nobenem oziru enakovreden gostom. V prvi polovici so Jugosloveni stalno oblegali italijanska vrata. Da niso mogli zabiti več kot en gol, je v prvi vrsti zasluga italijanskega srednje« ga krilca Fcrrarija. Šele ko se je italijanska postava izmenjala in ko jc Bernardini za« bil prvi gol za Rim, se je slika spremenila. Vsak napad Italijanov je sedaj končal z uspehom. Jugoslavija je dobila v 17 minu« tah v svojo mrežo šest žog. Pripomniti pa je treba, da je bilo nekaj golov zabitih iz očitnih off side pozicij.
V istem zmislu piše »rPragcr Pressc».
Iz poročil na seji upravnega odbora JNS in nevtralnih kritik je torej razvidno, da se sicer visoki poraz v Rimu ne sme vzeti preveč tragično. Brezdvomno so naši doka« zali, da gojimo lep sistematičen nogomet, v katerem smo že zelo napredovali.
SK. Ilirije nogometna sekcija. Danes, v četrtek in v petek ob 15. trening I. moštva in rezerve. Potrebna polnoštevilna udeležba. — Načelnik.
SK. Ilirija. Danes ob 6. zvečer važna se« ja za načelnike vseh sekcij. — Tajnik.
Hazensko prvenstvo ZHP. Tekmova« nje za hazensko prvenstvo ZHP. za leto 1925 ie končalo z nastopnim rezultatom: 1. ASK (20 točk), 2. Concordia (14), 3. Ves« na (12), 4. Hašk (10), 5. Zagrcbački hazena SK. (2). 6. Viktorija (2).
Vremensko poročilo
Ljubljana, 18 novembra 1925.	Ljubljana. .306 m iiad morjem
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavin? ! mm
Liubliana . . .	7.	770-7	5-5	sev. vzh	obl.	3-2
Ljubljana . . .	14.	771-8	6-2	■	•	
Ljubljana . . .	21.	773-4	5-0		•	
Zagreb ....	7.	771-2	5-0	vzhod	*	7-0
Beograd . . .	7.	768-4	7-0	zap.	več. obl.	30
Dunaj ....	7.					
Praga ....	7.	775-7	0-0	sev. vzh.	obl.	
Inomost ...	7.					
Solnce vzhaja ob 6*55 zahaja ob 16"33, luna vzhala ob 4-25 zahaja ob 16"0. Barometer višji, temperatura nižja.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Najbrže nespremenjeno.
Konec pariške razstave
Pariz, 17. novembra.
Cest iini! Rekli smo si poslednji *zbGgom». Pariška razstava dekorativnih umetnosti je zaključena.
Dolge mesece, celega pol leta so vr-vele silne množice na Trgu Invalidov, na obeh bregovih Seine, pred Veliko palačo. Bilo je veselja in zabave čez mero. Zdaj je vsega tega konec. Ra'-stavljalci polnijo kovčege, pripravljajo zaboje, odvažajo razstavljene predmete: delavci so že zasadili sekire v deske in tramove. Paviljoni se rušijo, pestrost ugaša. Fanfare so utihnile, gomila se je razšla, bakliade so nehale. Resignirano je deklamiral poet pad spravljenimi trofejami svojo -ozdravno pesem.
Čudna otožnost se polašča gledalca, ko vidi padati te ponosne stavbe, ki so razkazovale milijonom <"~ctov dekorativno bogastvo sveta. Kajti milijoni so šli skozi te prostore in vsi so odnesli z razstave, če ne drugega, vsaj vtis. da je Pariz mogočen in velik in da ima važen gias v svetovnem kulturnem koncerta.
Zdaj se bodo polagoma izpraznile prometne žile vzdolž Seine. Fakirji se bodo vrnili v lndiio, Kita:ci na Kitaisko, Tibetanci v Tibet, vsakdo bo zopet skušal zavzeti mesto, ki ga je imel pred pariško razstavo. Preproge iz Smirne se bodo napotile proti Vzhodu, trgovci iz Fgipta poidejo domov. Tudi predmeti. ki so bili razstavljeni v paviljonu države SHS pojdejo nazai. odkoder so prišli. Parižani in Dariški gosti so kupili malo: naše cene so bile previsoke. Prsten lonček ie stal n. pr. nad sto dinarjev, meter tkiva na ie še! v tisoče. Tako so ljudje bežali od jueosloven-skega paviliona. katerega so zapuščaj v domnevi, da ie država Srbov, Hrvatov in Slovencev silno draga ze~,"r Deloma 'e to morda res. a pretirane cene v Parizu so naš trg izključile še od tiste konkurenčne možnosti, s katero smo plaho računali ob otvoritvi razstave.
Strašna železniška nesreča
Pri Dvinsku na ozemliu bivšega ruskega carstva se ie pripetila v četrtek opoldne strašna železniška nesreča. Direktni vlak. ki je vozil iz Varšave v Rigo. se je zaletel v osebni vlak, ki ie prihajal iz Kovna.
Sunek ie bil tako močan, da so skoro vsi vozovi skočili iz tira. Štirje va?oni potniškega vlaka so bili popolnoma razbiti. Tudi vsi ostali vozovi Obeh vlakov so bili več ali manj poškodovani. Pri nesreči ie bilo več ljudi ubitih, mno 20 pa ranjenih. Mnterijalna škoda je zelo velika. Podrobnost? manikaio.
Latiška brzoiavna agentura nravi, da pri nesreči nI bilo človeških žrtev, dočim pišejo listi, da ie bilo kakih 10 mrtvih In okrog 100 ranienih. Doslej se še ne da ugotoviti, kaj je pravzaprav na stvari. Jasno je. da skuša vlada kolikor mogoče prikriti nesrečo, ki je baje nastala vsled napačno postavljene kretnice.	_
Polet iz Londona v Kapstadt
Znani angleški letalec Alan Cobham. o čigar drznem načrtu zračne poti od severa proti Jugu fe «Jutro* že poročalo. ie poletel v pondeljek s crovdonske-ga aerodroma blizu Londona v Kao-stadt. Chobbamova zračna pot vodi n3d Franciio, Italiio in Orško do Kaira m dalje preko Sudana. Ugande. Tangani-ke in Rhodeziie v Južno Afriko. Vremenske razmere pri poletu niso bile po-vol.ine. Aerodrom ie pokrivala gosta megla. V Limpnu se ie moral Cobham spustiti, ker ie bilo letalo preobloženo s petrolejem toda kmalu se ie zr>net dvignil in nadaljeval svojo pot. Pred poletom ie Cobham izjavil: Uprava državne aeroliniie me ie naprosila, nai ji do-šljem iz Kapstadta izčrpno poročilo o poletu iz praktičnega vidika moderne aviiatike. kakor tudi glede na razvoj dobrih trgovskih zračnih zvez. V Afriki so namreč trgovska središča oddaljena od železnic, odnosno glavnih cest no več sto mili in blago ie v sedaniih raz-
merah na noti cele tedne, dočim bi se dalo prepeljati do zraku v par urah.
Kakor vse kaže, bo polet hitreiši kakor brzoiavlianie. Zračna Dot med Har-tumom v Sudanu in Kisumom v Kenj prehiti pošto, ki gre v vzhodno Afriko, naimani za teden dni. Do Indije se leti večinoma v morski višini, dočim se bo treba v Afriki dvigati in spuščati na aerodromih v višini 4—6000 čevljev nad moriem, kar pomeni v tamošnjih trooič.iih razmerah toliko, kakor v višini 10.000 čevljev v Angliji. Zato je vzel Cobham Siddereyiev motor «Jaguar*. da bi moge4 leteti tudi v redkejšem ozračju.
Grof Aleksander Skrzynski
Po zadnjih vesteh sestavlja novo poljsko vlado dosedanji zunanji minister grof Skrzynski, eden najpopularnejših državnikov nove Poljske Kot zunanji minister si ie znal s svojim nastopom priboriti velik ugled v inozemstvu, s svojimi uspehi oa si ie ukrepil pozicijo v domovini. Ako se bo kot ministrski predsednik obnese! tako, kakor se je kot zunanii minister, bo za Poljsko njegova vlada vsekakor velike koristi in dalekosežnega pomena.
Sleparski bratranec belgijskega kralja
Sodišče v Baslu v Švici se je te dni bavilo z belgijskim pustolovcem, ki se ie izdajal za vojvodo in bratranca belgijskega kralja. Sodra razprava je bila zelo zanimiva, ker so prišla na dan pustolovstva, ki so tudi za današnje dni, ko nam ravno ne manjka senzacij, nekaj nenavadnega. Dvorana je bila polna občinstva, sai je šlo za ^bratranca suverena in poglavarja ene evropskih držav*.
Obtoženec, ki se pravilno piše Štefan Otto, ie bil ob koncu vojne belgijski častnik. Kasneje je služil v Wranglovi armadi in potem stopil v tujsko legijo. Bori! se ie na strani Francozov proti Abd e! Krimu. Bil je ujet in se je nekaj časa neprostovoljno nahajal pri Rifan-cili. Čez nekaj časa se je pustolovcu posrečilo uiti iz jetništva. Prišel je v Pa-lermo na Siciliji, potem pa v Curih, kjer so ga končno prijeli in izročili sodišču v Baslu.
Štefan Otto je vedno nosil uniformo belgijskega častnika in si je kot tak povsod priboril dostop. Da ni bil malenkosten pustolovec, se vidi že iz tega. da ie nastopal koi vojvoda in se izdajal za člana vladarske hiše. Tako je nekoč prišel k ameriškemu generalu Allenu in mu izročil visok belgijski red v imenu «svojega bratranca in kra!ja». Ko je prišla sleparija na dan, ni preostalo belgijskemu kralju nič drugega, kot da ie moral generalu zavezniške vojske res podeliti pravi red. Oni, ki mu ga je bil pripel na prsa njegov «bratranec», seveda ni bil pristen.
Pustolovec ima na svoji vesti celo vr sto ne ravno malenkostnih sleparij, ki so mu omogočile, da je živel primerno stanu, ki si ga je bil sam izbral. Njegovo geslo ie bilo: «.!az nisem kriv, če že pri rojstvu nisem bil aristokrat. Zato dvigam svoje starše po smrti sam v plemiški stan». Ni ga večjega mesta v Evropi, ki ga ne bi b;! Otto »osrečila
s svojimi pustolovščinami. Največ ie zagrešil v Baslu, kjer so ga sedal zašili za pet mesecev ječe. nakar ga bodo pognali preko meje. kjer že čakajo redarji z odprtimi rokami, da mu pred poroto izprašajo sodniki vest.
Tntankamenova mumija
V	petek so dvignili iz sarkofaga. v katerem je spal faraon Ttitan^amen nad 3000 let, nieeovo mumiio. Truplo egipčanskega kralia je bilo vse pokrito z zlatom, srce in p!iuča pa z zlaFmi zvezdicami. Pnleg mumije je ležalo veliko zlato bodaio, pri nogah pa dva meča.
V	sarkofagu ie našla komisiia znanstvenikov. ki je pred par dnevi zopet otvorila kraliev grob. zelo tnnn^n amuletov in nakita iz z'?tn in emaila. Vse te stvari so kra«no izdelane in imaio veliko vrednost. Čudno ie. da v krsti ni bilo niti koščka nanirusa. nač na lep. pozlačen kip faraona. Notranja kr^ta je iz čistega zlata in nosp;ana z ok^-^o izde'animi relief?. Krsta Ima veliko umetniško vrednost in ie nedvo^r -> naiveč.ii arheološki predmet iz čistega zlata.
Kakor noroča;n iz Luksorfa. so arheologi nrefckaN Tufanknmeriovo m"mjio in ugotovili, da ie bi' faraon l-sVh .SO let star. ko ie umrl. Na plavi ie le^la krasna krona, ki na i? še n?«o popolnoma razvili iz ovoia. Vse ka*e. da "re za dvo;nn krono oKeh dežel. Severnega in Južnesra F<rinta. V e^tolnciii ie to prvi slučai. da se ie Tta?'"> Vr^na st^re eeinčanske monarbbV. Do«'«*! so io znanstveniki no7na'i le iz s1;k iz hieroglifov. M-fvj kralj ima roke prekrižale na nrsih.
Učen'? k i oreiskmeio gr^h^o še na-dalie in imajo, da bodo n?.š'i še zanimive stvari ;z sta^e e^čanske dobe.
V Velikem Varadinu na Seamogra-škem se je pred par dnevi pripetila nesreča, ki je imela za posledico smrt 23!etne kneginje Ohikove. potomke ru-munske olememtaške mdb:ne.
Mlada da.ma ie bila žena kneza Jurija Ohike. ki je bil svoj čas krilni pobočnik rurmmskega kral'a. Kneginja ie v ko-nralnici svo<e nalače snažila z bencinom rokavice Nesreča je hotela, da ie prišla kneginia z rokavicami prehl'zu sveče. Bencin se ie vnel in knegnia ie b:la takoi v ogniu. Ohikova je bežala v druge sobe i i klicala nd pomoč. V svojem strahu oa se ie knegin'a prijela za glavo, vsled česar so se tak>oi vnel; lasje. Knez ie imel prisotnost duha in ie vrgel na ženo oreprocro. Posrečilo se mu je, da ie kmalu udušil ogenj.
Hitro so bili poklicani zdravniki, ki so ugotovili, da ie dobila kneginja hude opekline. Vsi so mislili, da bo okreva'a. Naenkrat pa se ie vsled strahu pojavila pri mladi dami srčna hiba. ki ii je v pondeljek podlegla.
X Nova železnica v Avstriji. V nedeljo je bila v navzočnosti oblastev svečano otvorjena nova železnica iz Friedberga v Pinkafeld, ki je prva nova železnica v Av» stri ji in hkrati nova zveza z Gradiščansko. Nova železniška proga je stala okroglo 65 milijonov šilingov (približno 52 milijonov dinarjev).
X Strašne posledice viharja. V Mangalur v Indiji je dospelo pred par dnevi 60 mor« narjev, ki so se rešili z ladij, ki jih je zalo* ti! pretekli teden na višini Malabarja str as hovit ciklon in so večinoma ponesrečili. Mornarji so povedali, da se je potopilo tu» di okrog 60 ribiških čolnov, pri čemer so posadke večinoma utonile.
X Strašna rodbinska drama. V Kcsmar« ku na S'ovaškem je prišel v soboto zvečer nekdaj bogati kmet Pavel Rohacs vinjen domov. Zopet je prišlo z družino do prepis ra, ki je bi! že več let na dnevnem redu, ker je hišni gospodar samo popival in zaprav. 1 jal denar. Kmet je zopet preti! svojcem s sekiro in hotel ž njo udariti ženo. Prihitel pa je njen brat, ki ga je zadel udarec v tilnik, tako da je bil mož na mestu mrtev. Vmes je posegla stara mati, ki je hotela pomiriti sina, pa je sekira zadela tudi njo. Potem je Rohacs ubil še svojo ženo in 13* letnega fanta. Nato jc šel in se obesil.
EBMUlMMf. .HU.hB,-
S.. m o os fianesi
Senzacija dnpva! Kazprodane predstave! Razkošni ve!a{:."m
Lde P&stta
Sest dejanj in ruskega dvors — Zanimiva povest trojice ga-dnih častnikov, ki so zna! čuvati svojo čas:, a niso znali čuvati rast nedolžne devojke — V vlogi Sonie Smirnove dražestna in splošno prilik bi ena
Lya tis Pattš
V vlog! ruskega čara: Ericii Ka ser-TItz; v ving .Ifofa Borisa Hans A, Schletiovv (nepozabn Hipen iz Nil-elungov) — Krasna vseb na — Kolosalna re?i a — Izvrstna i<_ra — Opoz.ir amo Vas r.a izvanredne scene Kot- Raznosa ier.o-t gardnih častnikov — Razkošna poroka kot kazen zn greh — Ruski c.ir in njegovo kavalir-tvo napram zapeHani dovoiki — Pro gonstvo v sirirskih pol ansh — Kra-en konec Predstave t^čno ob: 4.. pol S., ro! 8. in 9. Csne nesuišane. Izven progama: fiaj-novejšš Pathe JouiMnl. Pitskibite si ira.očasno vstopnice! — Od j-.itr; 19. novemb. mpre; ?!?!?! Opozarjamo Vas že seda' na naš jutršnii oglasi
Elitni Kfao Mafije* Telefon 124.
tfod 1 >i k-no v Liuo jan?.
Pokojninsko zavarovanje in bratovske skladbice
Nedavno se je vrš'l v Trbovljah članski sestanek Društva rudniških nameščencev, na katerem je referiraJ dr. Obersne! z Jesenic kot član odbora za revizijo zakona o pokojninskem zavarovanju ter o razmerju do bratovskih skladnic Iz njegovega reierata posnemamo sledeče:
Pokojninsko zavarovanje sloni na osnutku iz leta 1P06., ki je bil uzakonjen L 1909. v b'vš, Avstrij.. Prva sprememba zakona se jc izvršila 1. 1914. V dobi svetovne vojne se ni ničesar spremenilo, čeprav je bilo to potrebno. Prvi čin v tem pogledu se je izvršil 1. 1919. z naredbo naše viade. Druga naredba, ki je dobila pozneje obliko zakona, datira iz I. 1921. L. 1922. je bil izdan statut ljubljanskega pokojninskega zavoda, 1. 1924. pa prav inik. To bi bile glavne uredbe rn zakoni, ki urejujejo naše pokojninsko zavarovanje
Uredba 1. 1921. je odpravila prejšnje razrede ter uvedla tO razredov, kasneje pa celo 14 razredov. Naredba iz leta 1923. je reducirala razrede zopet na 10. Pred izid;>m pravilnika 1. 6. 1924. je veljalo po statutu 4-odst. cbrestovanje, katero se je s pravilnikom povišalo na 6 odst., kar služi sedaj kot baza!
Pojem besede «devalvacija» bi se da! nazorno predočiti s sledeč m primerom: ker so v dunajski zavod bile vplačane ziate krone, bi po pravici morali dobiti tudi zlato vrednost, to je za zlato krono približno 11 Din v paprju, kar b: znašalo okoli 44,000.000 Din. Ker pa dobimo ie nominalno vrednost znaša ta vsota Ie okoli 400.000 Din. Da je to zavarovancem f-n zavodu v škodo, je jasno vsakomur. Nam moreta koristiti ie dva faktorja, to je višje cbrestovanje in zvijanje prispevkov. Nadejati se je, da bo osnutek novega statuta z novim letom že nza-konj en.
Izmed ostalih vprašanj, ki nas zanmajo, je vprašanje kroga zavarovancev. Veliko opreznosti bo potrebna, če pride do tega, da se od Slovenije in DalmacMe razširi za- j konito zavarovanje na vso dr?avo. V to svrho bo treba pripraviti teren in preiti k temu le postopoma.
Zelo važno je tudi vprašanje razmerja do bratovskih skladnic, ki so že zelo stare ustanove. Ker je njihov ustroj zastarel že med vojno, posebno pa po vojni, so prišle bratovske skladnice v tako strahovit, po reformi kričeč položaj da je poisegei vmes bivši minister za šume in rudnike dr. Žerjav. Ne moremo siccr vsoga odobravati pri tem pravilniku, vendar je žc to njegova zelo ve! ka zasluga, da je vzbudil zanimanje za stvar.
Pravilnik se bo mora! pripraviti, moralo pa se bo žal tudi marsikaj črtati, kar sedaj obljublja. Neki zavarovalni tehnik je izračunal, da bi se moralo od 5-odst zavarovanja preiti na 3K-"dst., če naj b! se obdT-žala 30-letna amortizacija.
Za nameščence je priporočljVo, da se naslonijo v Prvi vrsti na pokojninski 7avnd, potem šele na bratovske sklndnice. Ves raz voj zavarovanja je še naibolj jasen na temelju številk, ki omogočajo primerjanje
sedanjosti s preteklostjo in dokazujejo, da se razmere pri pokojninskem zavodu polagoma siccr, toda sigurno boljšajo.
Zanimivemu reieratu g. dr. Obersneia so sled M zborovalci z veliko pozornostjo in so mu bili hvaležni, čeprav jim ie pred -čil položaj brez olepšave in brez neutemeljenega optimizma.
Vzajemnost med nosilci zavarovanja
Zakon o zavarovanju deiavcev je predvideval popolnoma enotno zavarovanje vseli delavcev brez ozira na njih stroko, katero zavarovanje naj bi izvaja! en sam nosilec zavarovanja. Zato zakon nima nlkakih re-ciprocite*nfh določil za varstvo pridoblienih pravic pri prehodu od enega nosilca zavarovanja k diugemu. Pri današnjem stanju stvari pa je zavarovanje naših de' avcev izvaiano po treh različnih, popolnoma samostojnih nosilcih zavarovanja: Orat ivske skladnice za rudarje, humanitarni fondi pri železniških direkci-ah za prometno osobie. osrednji nrad za zavarovanje delavcev za ostaio industrijsko in obrtniško delavstvo. Med temi nosilci zavarovanja ni reciproci-tete. To pravno stanje ie v veliko škodi delavstva, ker isto pri prestopu Iz er>ega zaposlenja k drugemu izgubi vse pridobljene pravice, izvirajoče iz dalj časa trajajočega članstva. Taki slučall danes pri vlada loči brezposelnosti, ko delavci iščeio dc.d vsepovsod, niso neredki. Važnejši in obsežnejši slučaj pa se ie prlnetil z delavci, kl so bili zapos'eni pri gradnji prekmurske železnice. Za časa gradnje so bili ti delavci zavarovan! pri splošnem nosilcu zavarovan a, ko pa iih, je železnica prevzela v svoio upravo, so postali člani žel. humanitarnega fonda. S tem pa so izgubili vse pri splošnem nosilcu zavarovanja pridobljene pravice i' uprave biim. fonda prejšnrega članstva ne tpoStevaio. To očividno krlvko in nesociil-tio ureditev zavarovania ie treba ukinit! i-ustvariti popolno vzajemnost med vsemi obratuiočimi nosilci zavarovanja. SDS je v tem smislu intervenirala prj upravi hum. fonda pri ljubljanski železniški direkciji, k! naj stopi v stik z ostalimi nosilci zavarovanja in dogovori vsestransko reciproclteto v izvajanju zavarovanja ter svojim sedanjim članom prizna pridobljene pravice.
Sfinga
Arabska pravljica.
Končno ie bi! dogotovljen kip; skie-sana iz ene same skale ie stala sfinga ter zrla s svojimi mrtvimi očmi skrivnostno daleč v puščavo. Oinjen ie stal pred nio nien stvaritelj Iz oči mu ie siial umetniški ponos: čutil ie. da ie ustvaril umetnino, ki bo sto in stoletia kliubovala viharjem puščave. Nič ie ne bo moglo uničiti. Pozni ro>dovi jo bodo hodili občudovat in se divili duhu. ki ie zamislil in ustvaril tako velikansko delo.
Dolgo ie umetnik ogledoval, kako ie ležala Pred nihn z levjim truplom in resnim ženskim obrazom. Naslonil ie glavo na mrzel kamen ter saniaw za-šenetal: «0 sfinga, sfinra! Da! sem ti lepoto in nesmrtnost, zakai ti ne morem dati še življenja. Kako bi bil srečen, da bi našel le eno besedo, ki bi te oživela ?»
Solnce ie stalo že visoko in pot v Memfido ie bila dolga. Mladi umetnik se ie vlegel v senco svoiega kipa. čakajoč hladnega večera, in zaspal. V snu sc mu ie prikazala boginia Sehta ter tnu ;e$>a: «Tvoia želia se naj Izpolni! Ena sama človeška beseda naj napravi, česar tvoia umetnosti trt «noaia!»
Umetnik se je zbudil in premišljal, katera beseda nai ima toliko moči, da bi oživela mrtvi kamen. Stopil je pred sfingo in zaklical:
«Nesmrtnost!»
A mogočna sfinga se ni genila. Zagonetno ie zrla daleč v peščene daliave. Na ustih ie imela skrivnosten smehliai.
Žalosten ie odšel umetnik, solnce je z zadnjimi žarki polmbilo g;gantski umo tvor. nato pa ie sfingo ob.iela skrivnostna tišina afriške noči.
Stoletia so minula.
Umetnikovo ime se je sčasoma pozabilo. le niegove skrivnostne sanje so pomnili napodi. Nihče pa ni vedel besede. ki bi dala sfingi žfvlienje. kakor je obetala boginia.
Nekoč ie ©riše! v puščavo mogočen knez. Z neštevilnimi ujetniki in bogastvom se je vračal z bojnega polia. Zmagoslavne bitke so ga naredile za najmogočnejšega in naibogatejšega kneza vse zemlie. Njegov migljaj je bil ukaz vsej državi — knez je bil vsemogočen.
Pred sfingo se je ustavil. Ukazal je Prinesti vsa svoja bogastva ored nio in ujetniki so morali stati v polkrogu okoli kipa, za njim pa neigovi vojščaki.
Ponosno ie stopi! pred sfingo. Z de-
snico ie pokazal na svoia bogastva, .ia 1 vjetnike in mnogoštevilne vojščake. ki jim ie bil bog. S samozavestnim glasom je kriknil:
»Slava!»
Toda kip se ni zgani! in mrtve oči sfinge so zagonetno zrle daleč v brezkončno morie.
In zopet so minula stoletia.
Nekega dne se ie prb'iža! od senčne obali Tigrisa iep mladenič Ooste kodre mu ie krasi! venec cvetk. Peva! ie krasno pesem, hodil od dežele do dežele opevaioč le ljubezen in živeč !e !iu-cezni. Srečen smehliai na ustnicah se Je ozrl na lep resen obraz sfinge. «Kako ie mogoče, da še nihče ni dognal ča-i-obne besede, ki nai oživi mogočno sfingo?« Vzpel se ie k glavi sfinge ter skrivnostno zašepeta! sladko besedo:
•Ljubezen!*
Toda tudi ta beseda ni oživela kipa in mrtve oči sfinge so zagonetno zrle daleč v peščeno Saharo.
«
Zopet so minula mnoga, mnoga leta. i
Skozi puščavo ie potovala karavana, i arabske družine, ki so bežale pred so- ( vražnikom. Pred sfingo so obstale, da .-se oclpočijeio. Naenkrat se je stemnilo j nebo. solnce ie bilo zagrnjeno s paičo- v
lanom in lahna sapa ie pričela dvigati pesek.
Med karavano ie nastalo silno razburjenje in od ust do ust se ie razlegal strašen krik: «Samum. samuml® Karavana se ie pognala v beg. V senci sfinge pa ie spalo mlado dekletce. V strahu in obupu so begunci pohabili na niega. Tedai ie nastal strašen vihar in solnce ie zakril ob!ak peska.
Otnok se ie zbudil in pogledal preplašen okoli sebe
Sam. čisto sam v tej neskončni puščavi. Pesek se .ie pričel dvigat! visoko, visoko. Tresoč se od strahu, se ie otrok vzpel k sfingi, kakor bi hotel naiti zavetišče na njenih prsih. Pretresujoč krik se ie izvil z bledih ustnic:
«Mati!»
In glei! Mogočen krp se je stresel, toplo živlienie ga ie napolnilo in rese i obraz sfinge se ie skloni! liubeče. globoko na zapuščenega otroka, da ga ščiti.
ie najlepša in naieleganm?jša kinoigralka — Nien partner v zadoj h filmih je znani ljubljenec vseh kino obiskov*'-<>v:
OSaf Fjord
Nedeljski počitek za vso državo. Savez privatnih namještenika Jugoslavije v Zagrebu je vod.-! v zadnjih letih krepko borbo za uvedbo nedeljskega počitka. Končno je izdal ministeT za socljalno politiko dne 31. oktobra t. L rešenje, ki se glas': «Na podlagi prava, danega mi z odredbami § 13. zakona o zaščiti delavcev ter v cilju enakomernega reguliranja vprašanja o zapiranju trgovin ob nedeljah v vseh krajih naše države odobravam: Da veliki župani v vseh mestih na svojih ter torijih pp zaslišanju pristojnih delodajalskih in delavskih zbornic urede v-prašanje o zapiranju trgovin ob nedeljah, osianjajoči se na načelo, da se imajo zapirati v vseh mestih na njihovi) teritorijih ob nedeljah vse trgovine v smislu § 12., odstavka 1. zakona o zaščit deiavcev. Izvzeto od tega načela sme bki samo podjetje, ki se bavi s tovarjenjem n iz-tovarjenjem brodov, parnikov La ladij v Pe-morsitih in rečnih lukah v smislu § 14., • nista vk a 1. zakona o zaščiti delavcev kakor tudi podjetja v smislu § 14., odstavka 2. tega zakoma poleg naštetih primerov v § 15. omenjenega zakona, ali če pada na ta dan letn- sejem v doričnem kraju. Prej omenjena izjema se sme Izvesti z obvezo za delodajalce iz § 14. zadnji odstavek in § 15. zadnji odstavek zakona o zaščiti delavcev kakor tudi brez pravice prestopka § 16. tega zakona. Pozivam velike župane, da v predtijem smislu postopajo in o Izvedenem obveste oddelek za zaščito delavcev poverjenega nvi ministrstva«. Centralna uprava Se veza privatnih namještenika Jugoslavij. v Zagrebu pridvzema po svojih krajevnih organizacijah nadaljne akcije, da se Izvede to rešenje. V Bo>sni m Hercegovtn' je to vprašanje že rešeno navziic odporu muslimanov in Židov. Veliki župan sremske oblasti je odredil na podlagi gornje rešitve, d:, se ima uvesti v sremski oblast nedeljski počitek s 1. decembrom t. !.; v Zagrebu, kjer se pričenja v zadnjem času ukinjati nedeljski počitek, pripravlja Savez privatnih namieštenika Jugoslavije obsežne mere da ie v Zagrebu in zagrebški oblast-' uvede popolni nedeljski počitek. Tako se bo rešilo še eno vprašanje, kl nas je postavljalo v kategorijo onih držav, kjer se ne Izvaja socfjalno zaščitno zakonodajstve. — Savez priv, satnještecika.
Polkovnik Finzi in „ataman"
Pivko
ti
Prišlo je leto 1918., leto revanže in zma» Je. Medtem sem bil imenovan za načelnika poizvedovalnega urada pri 6. medzaveznif ški armadi, ki je operirala v gorovju.
Pivko, moja desna roka pri delovanju med plemeni, ki je bilo v Carzanu in pred Kobaridom velikanske važnosti, je delal vztrajno, z razumom in s sposobnostjo. Pri 6. armadi so se — še predno so bile pre« magane diplomatske težave, ko vrhovna italijanska poveljstva še niso vedela in ko je bilo to še neznano italijanski vladi in zaveznikom — ustanovili pod mojo osebno odgovornostjo prvi bataljoni neodrešencev — najprej češki, potem rumunski in jugo» slovenski — ki naj bi postali pozneje stra« šna žela v sovražnikovem mesu, da bi se čimprej izvršil razkrojevalni proces različ* nih narodnosti. Barve njihovih našivov so bile barve njihovih neodrešenih ozemelj, uniforme so italijanske, njihovi poveljniki moji carzanski dobrovoljci, duša pa je bil Pivko.
Prišlo je do ofenzive v juniju 1918., kateri je sledil avstrijski poraz. Vsi moji sodelav« ci, vse moje in Pivkcve čete so bile pohva« ljene.
V	koliko se strinjajo te Finzijeve trditve z dr. Pivkovimi spisi, more presoditi vsak sam. Ko izide imenovana knjiga, bo dr. Piv« ko brezdvomno ugotovil, kaj je resnica in kaj se ne strinja z dejstvi. V svojih izjavah je Finzi namenoma podčrtaval vojaški po« men carzanske akcije in njenih posledic, ni pa seveda omenil niti z besedico bistvenega nagiba dr. Pivkovega delovanja. Tega ni za* molčal samo zato, da se pokaže fašistovski javnosti kot vojni heroj in kot eden prvih vojaških delavcev za italijansko zmago, tem več skoraj gotovo samo zato, ker kot «Vele« italijan» ne more priznati slovenskih pravic do slovenskega ozemlja, ki »o tvorile bist« veno točko Pivkovega revolucijonarnega programa, o katerem je Finzi sicer dobro poučen, saj je pazlivo prebral dr. Pivkove spise!
Ne bo odveč še nekaj besed o Finziju, o njegovem povojnem delovanju in o njego« vem političnem prepričanju.
V	nadaljnem razgovoru z urednikom tr« žaške «Sere» je Finzi očrta! tudi svoje de« lovanje po vojni v Trstu, kjer je takoj po nalogu generala Badoglie prevzel važni mi« siji: propagando na v9em bivšem avstrij« skem ozemlju in vojaško«politično v notra« n j osti. Izjavil je, da se Je upiral zahtevam tržaških oficirjev po gotovih maščevalnih dejanjih, ker ni hotel povzročiti vtisa, da ci prišla v nove kraje velika Italija, ampak uboga mizerna država! Nadalje j® pri pove« doval o svojem delu za italijanstvo Reke ln za njeno »odrešitev«. Ko je Glolitti za po ve« dai, da morajo italijanske čete zasesti D' Annunzijevo Reka je bival v Opatiji, odkoder je takoj odpotoval, da ne bi slišal streljanje topov proti svojim najdražjim bratom. Omenil je tudi svoje prizadevanje,
da bi se preprečil podpis rapailske pogodbe, s katero na bi se Italija prostovoljno in de« finitivno odrekla »italijanski« Dalmaciji in bi obenem odobrilo «ono poslovanjevalno politiko, ki jo je Avstrija na čudovit način organizirala, da uniči italijanstvo Dalmaci« je»! Dodal je: «Ni me vodilo sovraštvo do Jugoslovenov. Pivko me je za vedno spri« jaznil s tem narodom. Vodilo me je italijan« sko mišljenje in nič drugega!®
Iz teh izvajanj je razvidno, da Finzi ni mogel in ni hotel umeti bistva dr. Pivkove akcije na fronti, ki mu je bilo gotovo v eni ali drugi obliki znano. Njegova izvajanja pa dokazujejo obenem, da je kljub intim* nemu sodelovanju z «atamanom» Pivkom in kljub sprijaznenju z našim narodom podpi* ra! v odločilnem času oficijelno in neofici« jelno politiko italijanskega pohlepa po naši zemlji.
Naključje — da rabim nefašistovski izraz za fašistovska premišljena dejanja — je ho* telo, da so tržaški fašisti istočasno opusto* šiii Finzijev dom in našo «-Ed:nost». To «na* klučje® je bilo povod, da sta se oglasila k javni besedi dva moža, ki sta med vojno so« delovala za uničenje Avstrije in za svobodo zasužnjenih narodov. Eden sc je oglasil v Beogradu, drugi pa v našem needrešenem — toda zanj <'odrešenem» — Trstu. In oba sta obsodila isto nasilje, isto brezpravnost in isto politiko!
©vini
nmetne pesmi
Maribor, 17. novembra.
Snoči je profesor Hinko Druzovič nada* ljeval v Ljudski univerzi v Mariboru s pre* davanjem o zgodovini slovenske umetne pesmi. Dočim so v starejši dobi gojili našo umetno pesem tisti krogi, ki so bili v naj* ožjem stiku s širšimi plastmi naroda, to je duhovniki, učitelji in zdravniki, so v novej* ši dobi od ustanovitve Glasbene Matice v Ljubljani leta 1873. do začetka izhajanj «Novih akordov« dr. Gojmira Kreka nasto* pili kot skladatelji možje, ki so bili kot glas beniki tudi strokovno izvežbani. Zraven Da* vorina Jenka in Frana Gerbiča se morata omenjati Anton Nedved in A. Foerster, ki sta oba delovala v Ljubljani. Tam je novo* ustanovljena Glasbena Matica koncentrira* la vse naše glasbeno delovanje. Spočetka je sicer izdajala samo skladbe, pozneje pa je gojila tudi zberovo petje in otvorila glas* beno šolo.
Ta doba umetne pesmi pade časovno sku* paj s Stritarjevo klasično dobo slovenske li* terature. Kakor je Stritar vplival s svojim vzgledom na značaj in zlasti na formo pes* ništva, +ako sta Nedved in FoersteT učila pravilne pesniške oblike in stavka. Cela kompozicija je sedaj v zvezi z vsebino pes* mi in se ne deli več na kitice kakor pri pesmih starejše pripravljalne dobe in pri narodnih pesmih. Zasluga Nedveda in Foe* sterja je klasična vzgoja skladateljskega naraščaja.
Nedved* Foerster jeva klasična doba pome* ni velik muzikalični napredek. Glasbena
Matica in Cecilijansko društvo v Ljubljani ter Slovensko pevsko društvo v Ptuju so s številnimi koncerti zanesli pevsko kulturo v razne kraje, ker so na njih proizvajali številne skladbe vseh sodobnih skladate« ljev.
Tudi stremljenja po slovenski narodni operi spadajo v to dobo. Po prvem poskusu Miroslava Vilharja v »Jamski Ivanki® leta 1850. je leta 1869. kranjski deželni odbor razpisal 1200 gl. nagrad za slovensko opero. Nagrado je dobil samo Foerster za «Go» renjskega slavčka», ki je pri dvakratni upri* zoritvi dosegel lep uspeh. Pozneje je prišel v predelani obliki ponovno na oder v Ljub« Ijani in letos v Mariboru. V operi sta se po* skusila tudi Viktor Parma in dr. Benjamin Ipavic.
Gospa M. Druzoviecva ter operna pevca P. Burja in A. Živko so nato zapeli najzna« čilnejše pesmi klasične dobe, in sicer šest dr. Benjamina Ipavca, po dve H. Volariča, K. Hoffmeistr2, F. Gerbiča, J. Prohazka, J. Paveiča, E. Adamiča in Oskarja Deva in po eno A. Lebana, A. Hajdriha, A. Nedvc* da, D. Jenka, V. Parma, A. Foersterja, F. S. Vilharja in H. Sattnerja.
Prihodnji pondeljek konča prof. Druzo* vič svoja zanimiva predavanja s sodelova* njem istih pevcev. Predaval bo o moderni solo*pesmi.
,gorenjski slavček" v Mariboru
Maribor. 17. novembra.
V soboto dne 14. novembra je otvori!o gledališče letošnjo sezono s Foersterjevo opero Gorenjski slavčeks. Gledališče je popolnoma prenovljeno ter napravlja s svojo elegantno barvno harmonijo — belo in zlato — nad vse čeden, velemesten vtis.
Foersierjev «Gerenjskl slav ček» je ljubko, domače delo, ki boleha le na nedrama-tičnem, nehvaležnem libretu. Tud; glasbena karakterizacija oseb ni vseskozi posrečena, dasi vsebuje partitura mestoma fine, kabinetne domisleke (Nmonina romanca) ter pristno domače slovenske zborove partije rGorenici ljudje smo veseli»). Instrumen-tac:ja je v celoti dobra, mestoma celo izvrstna. Vpletene narodne pesmi (dirugo :n tretje dejanje) dajo delti lep, domač okvir.
Uprizoritev ie bila vseskozi dostojna. Nova altistka gdč. Zameičeva, ki je pela vlogo Majde, je nastopila prvič na odru. Kljub umevni tremi nam je njen nastop ugaja!. Pevka razpolaga s toplim, simpatičnem altom, vokalizacija je jasna, glasovna barva v vseh legah lepo izenačena. Že pri prvi reprizi je premagala začetno plahost ter nam bo s svojim mehkim, baržimastim glasom podarila brez dvoma še marsikateri glasbeni užitek. G. Burja (Franjo) ima prijeten mlad glas, izrazito !irskega značaja. Mlademu pevcu manjka le še zmagovi-tejša zvočnost glasu ter večja prostost v igri. Niegova mladost nam je porok, da bo dosegel še oboje v kar največji meri ter postal krepka pevska in igralska osebnost.
Bil je živahno pozdravljen. Ga. Križeva (Minka) ima kot naslednica ge. Mitrovlčeve težko stališče. Njen glas ima zdravo jedro, moti le vokalizacija (a in e) ter prebravu-rozni način petja. Tudi v igri je bila prej češka holka, kakor slovensko dekle. Vendar pa smo že v nedeljo zapazili, zlasti v igri, razveseljiv napredek. G. Govorov (Chan sonette) ni docela izčrpal svoje vloge, zlasti ne v prvem dejanju. V petju zadovoljiv ni pokazal v igri one francoske afektirane, morbidne elegance, ki tvori živ kontrast s preprostjostjo dekliškega zbora. V g. B r a-tužu (Rajdelj) je pridobila uprava izvrstnega spevokomika, kateri je občinstvo imenitno zabava!. Njegov pisar je bil pevsko in igralsko do podrobnosti izdelan ter žel zlasti pri mladini buren uspeh. Posrečena maska in primerna igra g. Oksanskega (Štrukelj) sta dala čeden okvir, v katerem se je uveljavil njegov simpatični glas, zlasti sonorna, zdrava nižina. Lcvro s- U r v a-leka je bil izveden v petju in igri s simpatično rutino, g. Kovič (krčmar) pa ima zdrav materijal in čeden nastop ter utegne postati še dober bas - bufio.
Gdč. Lubejeva (Nincn) je bila v igri ljubka in kapricijozna, v romanc' tudi glasovno prijetna ter se je uveljavila kot plesalka.
Zbor, dasi maloštevilen, ima lep mate-rijal, sveže mlade glasove. Čeden je bil nastop moškega zbora, ki je najboljši, dCK čim mešani zbor še ni glasovno popolnoma uglajen. Ženski zbor pa potrebuje malo več ritmične sigurnosti in discipline.
Režija g. Bratu ž a je bila dobra in primerna. Želeli bi le v drugem dejanju oder-ske spremembe ter malo več mesečine koncem dejanja.
Opero je vodil požrtvovalni g. Herzog. Dasi je tu pa tam še manjkala zadnja re-tuša (prehodi v uvodu) ker mladi dirigent sedaj še ne razpolaga z eno sugestivno silo, k; karakterizira starega rutinerja, smo prepričani, da mu bo njegova pridnost ter njegovo resno hotenje in stremljenje podarilo v kratkem tudi lo. Orkester je bi! dober, le pri trobilih bi bilo želeti malo več diskretnosti.
Splošni vtis je bil dober, pevci živahno pozdravljeni.	Dr. I. V.
„George Dandin"
(K uprizoritvi v cebskeai gledališču.)
Celje, 17. novembra.
Moliere je ugladil pota moderni višji veseloigri, s tem da je položil temelje nravstveni in karakterni komediji. Ni sicer mojster v zgraditvi dejanja, ki ga tudi ne zavozlava in razvozlava vedno logično in sreč no, toda komika njegovih oderskih figur in domislekov je živa in zdrava. To ravno dvi ga Molierea med največje svetovne ko.-ne-diografe. V Georgeu Dandinu ali »Prevaranem soprogu« je krepko očrta! in ožigosal preko svojega stanu stremečega napihnjenega kmeta- bogataša, ki je poročil plemki-nk> in si s tem nakopal hudo zakonsko pokoro. Obenem pa tudi prav uspešno ironizi-
ra moralo takratne aristokracije. Igra ;e stara nad 250 let in vpliva seveda starinsko. V dobri zasedbi pa doživlja Moliereova oderska dela po večini še vedno znatne uspehe.
Nedeljsko p opoldansko uprizoritev »Prevaranega soproga« je režira! g. Pfeifer. S to igro ni ime! baš sreče, ker bi jo je očividno zamislil kot karikaturo. Ako bi jo bil zrežira! umerjeno in brez pretiranih zunanjih efektov, bi bi! stvar tudi z oderskega stališča bolje pogodil. Mimogrede omenjeno, je bila tudi izgovorjava francoskih imen večinoma-nepravilna, kar ie uplivalo mučno.
Gcorge Dandin g. Korena ie tipičen primer, kako se komičnih vlog nc sme igrati. G. Koren, ki nui ie sicer treba priznati oder ski talent, ic svojega Dar.dina karikiral in igral na zunanji efekt. Svoie vloge tudi v toliko ni pravilno pojmoval, da je vse premalo podčrtaval Dandir.ova bahavost in omejenost. Neokusno pa je, če se igralec toliko spozabi, da v taki vlogi z odra nagovarja publiko. To spada v cirkus, ne pa v resno gledališče. Sicer pa ie igral g. Koren s precejšnjo rutino.
Angeliko jc podala ga. Vorbach-Sadarjc-va rafinirano in lokavo. Dobro je pogodila Angelikino zvijačnost in zahrbtnost. Nien ko stuni ie bil okusen. Postavila .ie prav pohval no figuro
. Pere je znan zlasti po svojih karakter-nih vlogah- Njegov Sotenville ie bil posrečen tip starega plemiča, ki vidi v formalnostih in očuvaniu moralnosti na zunaj komični smoter življenja. G. Pere je bil dober v mimiki, kretnjah in maski. Njegova partnerica gdč. Jurmanova (Gospa de Sotenville) e je potrudila po vojih najboljših močeh, a bila je le premalo aristokratska in formalna
Novinec na celjskem odru je g. Š e g u 1 a. Ljubimca Clifandra je igral nekam boječe, brezbarvno in prisiljeno. V svoji vlogi se očividno ni počutil dobro. Služkinja Claudl-ne gdč. Dancievc je bila pregosposka. Kot služkinja bi se pač morala vidno razlikovati cd svoje gospodinje. Hvalevreden je bil g. Velušček kot »prebrisani« sluga Lubiu. Poleg ge. Vorbach-Sadarjeve in g. Perca je bil naibolja figura v igri. Vloga hlapca Co-Iina (g. Horvat) .ie neznatna in ie v temi tretjega dejanja skoraj nevidna.
Na celjskem odru se še vedno ne pnzi dovolj na pravilno izgovorjavo. Cesto se čujejo napake kakor misel, bil itd. »Brez da bi« je pa Ie prehudo. Scencrija ie biia deloma nova in okusna. Svitanje ob koncu zad njega dejanja ni bilo dobro izvedeno.
Predstava se je pričela ob 4. popoldne in je končala malo pred šesto. Gledališče .ie bilo dobro obiskano. Način igranja na odru je na del občinstva tako vplival, da se ga ie polotilo uprav neugnano razpoloženje. Take nediscipliniranosti med publiko že dolgo ni bilo opaziti. V gledališče se pač ne sme iti z istimi občutki kakor recimo v cirkus!
Z umetniškega in estetskega stališča pred stava ni uspela. Na tak način se publiki ne sme nuditi zabave v resnem knlternem hramu. To samo škoduje stvari sami.
Mali oglasi, Id ila2ijo * posredovalne tn socialna namen« občinstva, vsaka beseda 50 par. N a J m a n J11 znesek Din B*—s
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din i*—. Najmanjši znesek Din I0*-%
Vnlkanizlra
»se vTste ; s o i j > parna -uikanlzacija P škafar »
Ljubljani. Rimska cesta 11.
270
Vrtnar
ki razumi: ua sadnem in
z«lenjadnem vrtu dobi 6tal-r, o mesto na posestvu <Im-pole.'», pošta Sevnica. — Prošnje, opremljene e spričevali dosedanjih mest je '' iti nj Oskrbništvo Im-rnlca, rnšta Sevnica. Do. lc.-iii.ko '	28800
Provizijski potnik
modne stroko, ki je dobro ' neljan na Štajerskem se Ponudbo pod .Agilen zastopnik* na npr. .Jutra*.
28673
Dva kravarja
v»?ča v motrenju in ki bi or.ritvljala 20 glav goveje :vi;ie se sprejmeta v graščin: v Savinjski dolini. — t''-: "a po dogovoru. Nastop s :. januarjem IP26. — Po-: uilbo La upravo .Jutra* P"'! .Stulna služba.. 2S591
Strugar. pomočnik
(lerol) se sprejme r tovarno oa deželi ta akordno delo. — Ponudb« na poštni predal 152, LJubljana.
80300
Postrežnica
za jutranje tn večerne ure se Išče. — Vpraša se pri
dr. Volavšku na Sv. Petra cesti 8.	30282
Sprejmeta se takoj
v stalno službo v pisarnah
podjetja: gospodična in go-po-1. ki imata vsaj 25.000 Pio i .—itnla. — Ob dobri :i prideta kmalu ' j voditelj.-ki mesti v port-" in. Ponudbe pod .Lepa t" Infnost 14706» na upravo c.Tutra*.	28S75
'•'■•nciia «Planeta»
V Beogradu. Terazlje št. 6
pr. -Vrhi najhitrejše službe noskemu in ž°n?kerau osob-ju vseh strok, izdaja staranja. lokale, delavnice.
prejema zastopstva, komi
-	kupuje in prodaja ne-i.rrn.ii^nine. daje vsakovrst-n- informacije in hitro re-
-	i.ii' posle pri administra-tivnih, vojaških in konzularnih oblastih	27716
Knjigovodja
vt rz:r."\n v knjigovodstvu i'> 'ustr. podjetij se i š 5 e. Pouudbe z navedbo dose-.,n*"ga delovanja na upr. >Jutra» pod »Industrija*.
302S7
2 čevljar, pomočnika
dobra za galanterijsko delo 11 S e Erman. Valvasorjev trg L Nastop takoj. 3029«
Mllnarsk! pomočnik
vešS v valjčnem in kmet-skem mlinu, trezen, pošten in marljiv, samski, se sprejme. Ponudbe na naslov: Hrabroslav Mastnak, valjčni mlin, St. Jurij ob južni železnici.	30255
?3šse5o)
Gospodična
išče službo k otrokom. — Poučuje citre in opravlja tudi druga dela. Ponudbe: Gostilna «Pod lipo*, Ljubljana, Borštnikov trg št. 3.
2SS44
Skupina ruskih delavcev
do 30 mož išče dela za daljšo dobo. Pojasnila daje T. Vasiljev, Ljutomer.
30228
Pisarniško službo
kakršnokoli išče vpokojeni uradnik davčne stroke. — Naslov pove uprava cJutra* 30275
Prodajalka
izvrstna moč. zmožna vseh pisarniških del v slovenskem in nemškem jeziku, Bče službo. Cenj. dopise pod .Premožna 14784» na upravo .Jutra*. 30269
Skladiščnik
trgovsko - induBtrifeki, oženjen Zeli premeniti elnžbo s 1. januarjem. Gre tndi event. ra vratarja k industrijskem podjetju v Ljubljani. Ponudbe na upravo «Jutra* pod značko «Skla-diSCnik 1886».	30272
Absolventinja
drž. dvorazredne trg. gole, zmožna vsph pisarniških poslov i5če primernega mesta. Cenjene ponndbe pod cDobra moč 14733» na unr. cJutra*.	30201
Pek
srednje 6tarosti bi vstopil brezplačno v službo v Ljubljani. kjer bi imel vso oskrbo v hiši. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko (Ljubljana 14734». 30202
Gospodična
išče mesta blaprajničarke v špecerijski ali nianufaktur-ni trjrovini. Najraje izven Ljubljane. — Ponudbe pod cVftstna 14756» na npravo «Jutra».	30252
Mesto gospodinje
ali kuharice išče starejša coppodična, zmožna samostojne dobre kuhe, vseh hišnih del, šivanja in vezenja. Gre tudi iz Ljubljane k samostojnemu gospodu, vdovcu (l*hko z otroci), orožnikom aH financar-jem. Dopise na upravuištvo «Jutra» pod «Stedljfva io samostojna*.	S0285
Absolventinja
meščanske šole s končnim izpitom in znanjem strojepisja išče primerne službe kot začetnica. — Pod šifro cZsčetnica 14771». 30262
Vpokojen orožniški narednik
želi primernega mesta. — Ponuabe na upravo «Jutra»
pod značko «Zanesljiv 350» 30241
©ssgjasa
KOKS — ČEBIN
Wolfova im. Telefon: 5«.
481/IU
Prostovoljna javna dražba
raznega pohištva se vrši dne 21. v skladišču špedicije R. Ranzinger od 9. ure naprej. — Kupci prijazno vabljeni.	30209
Fotograiični aparat
10 X 15 z dvojnim anastig-matom, dobro ohranjen se proda za 2500 Din. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko «Idealkamera».
30100
Zlata verižica
moška, se proda, za 600 D. Naslov pove uprava .Jutra* 30238
Krojaški stroj
dobro ohranjen, naprodaj. Naslov pove uprava .Jutra* 30257
Znamke
Prodam lepo urejeno zbirko in več tisoo znamk za izmenjavo. Naslov v upravi cJutra*.	30258
Bakrena peč
kopalna, dobro ohranjena, clnkasu banja in lončene peči naprodaj. Naslov pove uprava »Jutrs*.	S02S7
Želod, storže, žir in
jezice
najbolje »Fructus», iubljana. Krekov trg 10.
plač: Ljub
Hrastove deske
popolnoma suhe 27 mm kupi A. Kane, Mengeš. 28374
Divan
dobro ohranjen se kupi. — Ponudbe na upravo cJutra* pod šifro cMočne vzmeti*.
27340
Registrirna blagajna
so kupi. Ponudbe pod šifro cBIagaina* na upr cJutra*
28615
Trgovina
z mešanim blagom so odda v najem, event. se proda trgovska oprava. Ponudbe
pod značko .Dolenjsko* na upravo .Jutra-.	30243
Nagrado
plačam za odstop lokala. Ponudbe na upravo cJutra* nod šifro ^Prometna lega*.
M0214
Pritlično hišico
pred 12 leti zidano, z 2 sobama in vrtom na deželi na Gorenjskem prodam za 15.000 Din. Ponudbe pod ^Gorenjsko* na upravništvo cJutra*.	30274
Hiša
prostim stanovanjem se proda v Stožicab. Na-slov v
upravi cJutra*.
30246
Večji dijak
se sprejme v popolno oskrbo Naslov pove uprava cJutra* 28628
Velika soba
prostorna se odda v palači Ljubljanske kreditne banke v IV. nadstr. ob Aleksandrovi cesti, primerna pisarno. Dvigalo na razpolago. Pojasnila daje upra-viteljstvo.	28887
Stanovanje
obstoječe iz 5 sob, kuhinje, kopalnice, vodov., elektr. in pritiklin v vis. pritličju novo vile blizu Celovške ceste 6e s 1. februarjem odda mirni in solidni stranki. — Istotam se odda več kletnih prostorov pripravnih za kako lahko obrt. — Naslov pove uprava cJutra* 30212
Opremljeno sobo
v visokem pritličju išče skoraj ves dan odsoten potnik. Ponudbe pod značko .Miren stanovalec* na upr. cJutra--.	:V) 299
Hijacinte
harlemske čebulice priporoča Sever & Komp., Ljubljana.	' 28699
Železen štedilnik
v najboljšem stanju je poceni naprodaj v trafiki B 1 a J, Dunajska cesta 12.
S0340
Več vrst kopit
za čevljarsko tovarno prodam. Izredno ugoden na^up Pr. Rnmpreth, usnjama v Krškem.	30203
Pisalna miza
nova, črna, zibelka, več elektr. svetilk ter drugih predmetov ugodno naprodaj v Slomškovi ulici 14, parter, desno.	30291
Poceni se proda:
dvovratna politirana omara, starinska ura in krasna oljnata Madonina ilika. — Povprašati ba Sv. Petra c. St. srn, levo.	30276
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Čerr.e, juvelir
Ljubliani. Wolfova nlica 3 493
Hlode — Krle
vsake vrste: smreko, jelko, hrast itd. ter gozdne parcele za sekanje kupuje parna žaga Fr. Martine na Škofljici.	28797
Univerzalni
Shaping stroj
dobro ohranjen se takoj kupi. — Ponudbe na Elektrarno v Rušah. 28533
Generator
220/880—50 per. od S do 6 KW za vrtilni tok t izti-kalno ploščo, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na poštni predal 129, Ljubljana I.	80277
Srebrne krone
kupuje po najvišji etni Jos. šelovm-Cuden, Ljubljana, Mestni trg itev. 13.
30284
Nova hiša
v Ljubljani z lenim vrtom se ugodno proda. Naslov v upravi .Jutra*.	504
Mesečno sobo
i posebnim vhodom in električno razsvetljavo i š c e s j 1. decembrom carin, uradnik. Ponndbe pod .Soliden 14737» ra upravo cJutra*.
:10-;94
Majhen prostor
za delavnico se takoj odda v sredini mesta proti odstopnim 1000 Din. Naslov v upr. .Jutra*.	30216
«Plavčev mlin«
pri St. Rupertu, Dolenjsko mlin. žaga na turbino, stope, elektrika, hiša z vsemi gospodarskimi poslopji, vse nanovo urejeno, prlje. travniki, gozd, vsega okreg 19 oralov, arondirauo. proda Frančiška Perše, št. Ruport na Dolenjskem.	30267
Poslovni lokal
obstoječ iz 2 sob na Miklošičevi cesti v Ljubljani se takoj odda v rajem. — Ponudbe na upravo c Jutra* pod šifro ci. nadstropje«.
00302
Stavbno parcelo
kupim. Pouudbe na upravo cJutra* pod cljnbljana ali periferij"a».	30279
Stranka brez otrok
iSče v sredini mesta soln-ono stanovanje 3—4 sob in pritiklin z elektr. razsvetljavo. Upravičen sem tudi na zaščitena stanovanja. — Plačam do 2000 Din ali tudi več, event. dam posojilo Tonudbe ra upravo .Jntra* pod .Lepo stanovanje*.
30297
Mirna gospodična
iščo separirano, prazno ali opremljeno sobo v mestu. Ponudbe na upravo cJutra* pod cMirna*.	30289
Gospodična
išče sobo pri dobri družini, event. s hrano. Ponudbe na upravo .Jutra* pod-značko cTakoj 14803».	30295
Sostanovalec
se sprejme takoj ali 1. decembra pri boljši družini v vso oskrbo. Naslov pove uprava cJutTa*.	30290
Lepa soba
se z vso oskrbo takoj odda sa Gosposvetski cesti 12/1.
30285
Majhna soba
prazna, v visokem pritličju ali tudi na dvorišču se išče. Ponudbe pod značko cMirna stranka 14679» na upravo cJutra*.	28S51
* U
Družabnik (ca)
s kapitalom 60—100.000 Din sc sprejme v dobro idočo trgovino. Ponudbe na npr. cJutra* pod šifro cKapiial 14739».	30213
Stanovanje
se odstopi onemu, ki odku-pi še skoraj novo pohištvo. Cena nizka. Naslov pov< uprava cJutra*.
Gospod
išče stanovanje in gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe pod cStanovaie 14791» na upravo cJutra*. 30283
Na stanovanje
in hrano se sprejme gospod na Starem trgu u pri hišnici.	30250
Mesečna soba
s posebnim vhodom se odda dvema gospodoma, najraje uradnikoma. Nasjov v upravi .Jutra*. "30266
Opremljeno sobico
snažno, išCe miren in soliden gospod. Plača do Din 300. Cenjene ponudbe na upravo cJutra* pod značko cTrgovski sotrndnik* 302G8
Modistinje!
Iščem družabnico s koncesijo, ovent. bi se udeležila s primernim kapitalom v že obstoječem damskem salonu v ali izven Ljubljane. — Ponudbe na upravo cJutra* pod cModistinja*. 28627
Kdo bi posodil
proti dobrim obrestim 950 Din mladi dami. Ponudbe na upr. cJutra* pod šifro cMerv*.	30273
Boljša ločenka
stara 30 let, z lastno eksistenco, želi idealnega zakona z dobro 6ituiranim gospodom. Dopise na upr. cJutra* pod značko cStrto srce*.	80261
CU^shtt
Staro violino
prodam. Naslov pove upr. ! cJutra*.	---
Klavir
se poučuje natančno is poceni. Naslov v upr. cJutra* 30280
Jazbečarka
2 leti stara — črnorumeno paljena. čistokrvna, brezhibno zunanjosti, izvežban* za lov, pridno iiie, dobro goni, gre v jamo. Cena 300 Din. — Ivan Prijatelj, lovec, Ponikve, p. Dobre-polje.	28833
Doberman
rjav, 8 mesecev star, se proda ca 600 Din. Naslov v upravi »Jutra*. 30259

°Sakradioiis»
Takoj dvigni pismo, poste restante .Hajnalka* tam, odkoder si telegrafiral!
30217
Harmonika
gramatična, se proda za upravi 302S6
500 Din. Naslov cJutra*
Poštni predal išč-.-m
in plačam za prepustitev primerno odškodnino. — Naslov pove uprava cJu:,a>
28^10
Izvrsten klavir
se odda takoj v najom za-nesljvi osebi, proti mesečni odškodnini 150 Din. Kje, povo uprava cJutra*. 30210
Brezovica
pri Borovnici
Prosim obljubljeni naslov pod 205 na upravo cJutra*.
Vinko
Ne sprejmemo.
Soba z 2 posteljama
se odda. Naslov v upravi cJutra*.	30270
Stanovanje
za učenca drugega razreda meščanske lole s hrano in dobrim nadzorstvom se išče v Ljubljani. Ponndbe pod .Dijak* na upr. cJutra*.
30292
1. decembra
sem deložiran
vsled čc-sar iščem prazno sobo in plavam poi leta naprej. Ponudbe na upravo cJutra* pod <1. december*.
80293
Sobo
lepo opremljeno, parketira-no, z elektriko ter posebnim vhodom iz stopnišča i S č e gospod za takoj. — Ponudbe na unravo .Jutra* pod .Soba 14777., 30271
Sostanovalec
z zajtrkom se sprejme s 1. decembrom. Naslov v upr. cJutra*.	30239
Opremljena soba
ee odda gospodu. Kje, pove uprava cJutra*.	30256
Opremljeno sobico
v bližin] tehnike išče akademik. Ponudbe na upravo cJutra* pod značko .Soliden 14760».	30249
V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
pod naslednjimi šiframi: Crnooka, Cvet ljubezni. Dober uspeh 13551, D"užabni-ea 100, Dobro ohranjeno, Fortuna. Gostilna 14182, Jean de la Fonteaun, Drago Jenko, Kodrolaska. Lepa pesem, Lepa hiša 3823. Lepa bodočnost 14703, Lokal £500, Lep lokal, Melita, Maj v jeseni. Malo rabljen 30 HP. Marljiv 14305. Nosilnost 500 kg, Nepokvarjen stroj. Okolica, Osam-Ijena 100, 1'aglavka 36989, Potrpljenje v znanju, Polona. Prometno, Pegica srca 1908, Primorka, Podjetnik, Pult. Radiča. Sabina, Manda, Roži. Reflektant, Rožica in vrtnica, Soba 6, Sydy, Skupna pomoč v življenju, Solidni, Samostojna gospodinja, Simpatična. Srce 7a zvestobo. Šport. T SC, Trgovina 14360. Tončka, Turbina, Zvest, Zvestoba. Zdravnik, življenje.
Gospod
srednjih let, zelo dobro podkovan, modernih nazorov, se želi seznaniti z gospodično boljše izobrazbe, prijetne zunanjosti ter enakih nazorov do 30 let staro Dopise, če mogoče e sliko, ki se takoj vrne, pod šifro .Svobodni dom* na unravo cJutra*.	'30265
%£!5B1M
Psica
volčje pasme z dvema mladičema so ugodno proda. Pojasnila daje I. Pogačnik, Ljubljana, Hradeckega vas št. 84.	30278
Pes volčje pasme
mlad, Ee jo zatekel v pivovarno «Cnion*. — Dobi se istotam pri g. Dežmanu.
30247
Na domačo hrano
se sprejmejo tri osobe. — Naslov pove unrava cJu'r,i»
302SI
Poscstnica stojnice ca Miklavževem trgu sprejme v komisijo
za Miklavža
idoče predmete. — Ponudbe na upr. cJutra* pod šifro <A. D. 5*.	30235
Opreme za neveste
store, zastore, jedilne in spalne garniture, namizna in posteljna pregrinjala ter vse vrste vezenin veže j roino najceneje M Zor Ježek, Ljubljana, Stritarjeva ulica 7. Prevzame vse kombinacije iz motivov. — Predtiskasje. Največja iz-bera načrtov.	469
■■■■■■■■■■■■■•■■■■•■a
Radio
aparate in resfavue dele ima v zalogi Franc Bar. Ljubljana, Cankariero nabrežje 5.	492
Gospodična
srednjih let, izobražena ln
simpatične zunanjosti želi 'domt-ovati z resnim, finim, starejšim gospodom. Dopise na upr. cJutra* pod šifro cSimpatija 14769*. 30260
Pogubo vsaki družini
prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite in jih pobijate, izveste iz knjige:
DR. J0SFP TIČAR:
BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM
Cena s poštnino vred D 19-50
Naročila na knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Gustave le Rouge:
Misterii M
44
(Roman)
To je bil večni predmet pogovorov med očetom in hčerko, toda miss Ellen jih je končavala z zvonkim smehom. Sicer pa bi bil morda John Terry v veliki zadregi, če bi ga Ellen slušala in si izbrala enega brezštevilnih kandidatov, ki so se zanimali dan za dnem za lepo gospodično — in še lepšo doto.
Ellen je bila majhna, imela je dolge zlate lase, od narave skod« rane. in svetlo*modre oči kot lanov cvet. Njena polt je bila idealno bela, njen 6tneh n njena veselost naravnost očarujoča. Vedla se je fineje in uljudneje kot marsikatere dame, ki so bile bolj izziva« joče ali ošabne. Izredna milina in bojazljiva dobrodušnost je iz« ha jala iz njene male osebnosti.
Prijateljski pogovor med očetom in hčerko je prekinil lakaj v rezedni livreji, obšiti z zletom, belih nogavicah in kratkih hlačah. Spoštljivo se je priklonil pred Johnom Terrvierr. in mu pomolH pismo na pozlačenem krožniku.
Ellen je dala pismo očetu, med tem ko se je služabnik spet globoko priklonil in neslišno odšel.
lohn Terry je prerezal pismo in čital:
Scotsh Cotnmercial Bank, Threadneedle Street, 30, C. London
Gospod!
V zelo važnf zadevi imamo govoriti z Vami. Zelo Vas bo zanimala. Pismeno Vam ne moremo razložiti.
Bodite, prosim, tako prijazni in pridite v naš urad danes popoldne okoli druge ure.
Za direktorje: S. Boulting.
—	To me pa res jezi, je vzkliknil bankir. Prisiljen sem oditi po kosilu v mesto,
—	Kaj je s tem pismom? je nezaupno vprašala miss Ellen.
—	Ničesar ne vem. Toda po imenu banke, ki je veliko in so* lidno podjetje, sklepam, da me bo eden mojih dolžnikov prosil, naj počakam.
—	Če bi moral radi tega ie večkrat hoditi v mesto, rajši odnehaj in pusti, naj ti plač« pozneje.
Stari bankir se je pretkano nasmehljal.
—	Ti bi na poseben način vodila finančne zadeve, je dejal. Saj veš, da svojih dolžnikov itak preveč ne pritiskam. Pomiri se, takoj sprejmem pogoje, ki mi jih stavijo in nato se vrnem.
—	Rajši bi videla, če ostaneš. Težko mi je pri srcu, kot da mi grozi kaka nesreča...
John Terry je pomiril svojo hčerko, rekoč, da je malo razva« jena. Poljubil jo je pri odhodu in nekaj minut pozneje je že oddrdral v svojem avtu v mesto.
Veliki in suhi lakaj, ki mu je bilo ime Rakham, je z ironično zadovoljnostjo gledal, kako odhaja bankir. Ko je bil sam, se je nasmehnil, a nenadoma se je stresel. Nista še bili pretekli dve minuti od Terryjevega odhoda in že se je ustavil drug eleganten avto pred hišo, kot da bi oni, ki so bili v njem, samo čakali na ugodni trenutek, da se bankir odpelje.
Dva moža sta stopila z voza, na katerem se je nahajal težak zaboj, za njima pa je izstopila mlada, črno oblečena dama — Misterija, ki je prišla prejšnji večer v London na krovu «Morske lastovke* — in kot zadnji — Indijec Nathan Mahel.
Mirno je še! Rakham odpret vrata in spusti! vso tolko v hišo. Bandit, preoblečen v lakaja, se ie pred Misterijo ravno tako spošt* ljivo priklonil, kot nekaj trenutkov poprej pred bankirjem.
—	Ali si od točke do točke ubogal ukazom, ki sem ti jih brzo* javila? je vprašala Misterija.
—	Da; moj prednik, ki ga je eden avtomobilov Mvgalov podrl na tla, leži v bolnišnici za tri mesece. Javil sem se takoj v službo in na podlagi svojih spričeval sem bil sprejet. Osem dni sem tu in zadovoljni so z menoj.
—	Dobro. Vedi nas k blagajni. Imamo samo tri četrt ure časa. Moramo hiteti. Kje je služinčad?
—	Njih se nimamo bati. Sobarica je odšla, šofer je z gospodom, kuhar in njegov pomočnik ne prideta nikoli iz kuhinje, ki je v kleti na zadnji strani hiše, ostali sluge so pa v hievu ali v parku.
—	Dobro! je rekla Misterija s poveljujočim glasom. Ti ostaneš tu in paziš, med tem ko se mi spravimo na delo.
Roparji so odšli v Terrvjevo delavnico. Najprej so potegnili debele baržunaste zastore dol, potem sta Nathan in njegova dva pomogača postavila poleg blagajne aparat sa taijenje z acetilenoni in vse potrebne pripomočke. Delali so naglo in spretno, kar je
kazalo, da imajo ie vajo. Beli jeziki plamena so lizali v krožni črti jeklena vrata blagajne. Jeklo se je začelo v silni vročini polagoma mehčati
Misterija je stala poleg in vsak trenutek pogledovala na uro.
—	2urite se, je dejala, sicer bo John Terrv prej nazaj, predno boste opravili!
—	Ni mogoče hitreje delati, se je jezil Nathan, ki mu je že pot stal na čelu. Nikoli še nisem videl tako trdega jekla; menda je zlitina s kronom in vanadijem, ki se sploh ne da staliti...
Nathan ni mogel končati svojega stavka. Tudi Misterija je obmolknila od začudenja. Miss Ellen je bila vstopila v beli musli« nasti obieki v sobo in gledala skupino roparjev brez razumevanja s pogledom, ki je kazal obenem strah in začudenost. Bila je taka zmedena od nepričakovane slike, ki se je nudila njenim očem, da ni mislila niti na beg, niti na klicanje na pomoč.
Misterija je takoj spoznala, da se je treba okoristiti s to neod« ločenostjo. Kot tierinja se je vrgla na miss Ellen, jo zagrabila za grlo in ji porinla stisnjen robec v usta, predno je mogla kričati. Roparjem niti ni bilo treba io zvezati, kajti preplašeno dekle se je onesvestilo.
—	To je popolnoma spremnilo naš načrt, jc dejala Misterija z odločnostjo, ki jo je imela v takih trenutkih. Čemu bi se mučili, da predremo ta vrata! Sedaj imamo mnogo varnejši pripomoček, da pridemo do demanta. Odvedimo dekle in hitimo na ladjo. V dveh urah mora «Morska !astovka» biti izven Londona...
Roparji so pustil svoj acetilenski aparat na licu mesta in odnesli miss Ellen v svoj avto. Misterija je odhajala zadnja: še pred odhodom pa je vzela na Ferrvjevi pisalni mizi list papirja, napi« sala nanj nekaj besed, ga pustila na robu mize. tako da je bil dobro viden in hitela za ostalimi v avto, ki je kot strela oddirkal v smeri proti pristanišču.
Pol ure pozneje so zaprli miss Ellen, ki še ni bila prišla k zavesti, v prazno kabino na «Morski lastovki*, katere moštvo je ladjo mrzlično naglo pripravljalo za odhod.
Na poveljnikovem mostu je Misterija dobila kapetans Bazila; stari mornar jc bil n-aravnost divji.
—	Moram vam povedati, je dejal nejevoljno Misteriji, da se vaši odsotnosti nekaj dogodilo. Nekdo je bil skrit v notraifiosti ladje. Sai veste, da včasih reveži to napravijo, de jim ni trebi plačati vožnje.
Misterija ie namršila obrvi.
Tisoč že cxdg*avljenlhS
Zantevaite takoj knj go o raoji novi Umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more poleg vsakega načina življenia pomagati, da se bolezen h tro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, telesna teža se poveča, ter po vseobfem poapnenju skrajša bolezen. Resm možje zdravn ike vede potrjuie o prednost te moje metode in )• radi priporočalo. Čim preie pričnete z mofim načinom prehranjevanja, tem boljše.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v vsem razposlal samo
10 000 Izvodov zasloni
vsled tega pišite takoj, da boste tudi V! sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito !;nr?o. Pišite na naslov: AUGUST M&RZKE, Berlin,
VVilmeisdort. Bruci:-.alerstrssse Nr. 5.
a m. 870.
■
se išče u takojšen nastop.
Prednost itnajo oni, ki so že delovali v tovarni za usnje in so zmožni samostojnega montiranja stroiev. Pismene ponudbe poslati na ,,Pn?u zenuKku ivamins koža" u
st
Slavnemu občinstvi! in cenjenim odjemalcem naznanjam, da se;n irgov^no s kožuhov no in krznarsko delavnico preseli! iz Križevniške ulice štev. 7
(preio tegojiea Samca.)
Priporočani bogato izbiro kožuhovinc, prevzamem popravila in obnove, barvanje in strojenje krzna.	6989a Uliudno se priporoča t. nadaljni obisk P. Sere« ko, krznar. Konkurenčne csnel
feels in duMede ge sssriio, os^stjo s
nudi Vam po izredno zmernih cenah valezaloga pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trave tvrdks
PETEK KORAL (K8AMJ)
seiraiia 1J1 JI HM
Zanesljivim plačnikom tudi na obroke.
Zemunu.
6976a
BassaasaaBaKBMaus
si zavarujte s patentirano
ANTIVA3UC ©baezo
Cena: 150- Din. Naročila: BI S »ril, Stritarjeva ulica	457-;
polnomastnega in pasierazanegs za dnevno dobavo kuphna. Pismene ponudbe z navedbo najnižje cene in oddajne postaje na mlekarno Rlchter, Zagreb, Starževlče« trg 11.
lcaanxH?lt3R«BlRiaT«»BBfKBl8filia?uasv):
M\ P* ijlitas Ali
cene vsemu blagu dok er traja za'oga zasitite sniSa^©, — Lena izbira kobukov, čcpic, srajc, spodni'h hlač, dr. Jageria merila, dam-skih reformnih hlač, ovratnikov, kravat, nogavic, svilenih bluz in šalov, trikotaže, tine parf.imerlie in drugega blaga.
Stranfca* iti ka«S »a »reko 50 Din šsSsg^, dubi pggag sniiane c«f?e Se w btagu 1O°/0 rabata.
B, ežšssvd Ss gfomp., Maribor, Gosposka u!<ca 26. 469a
TIskarna in ntografični ucnet zavod 3. glasnika nasl. v Ljubljani javlja žalostno vest, da je preminul njen nad 50 let službujoči, marljivi in vestni sotrudnik, gospod
/
SvitosSav Breskvar
fiskarniški vodja v pok.
dne 17. t. m. ob !3. uri.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 19. t. m. ob 15. uri izpred cerkve Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križ«.
Vrlemu sodelavcu bodi ohranjen časten spomin. V Ljubljani, dne 18. novembra 1925.
nedosegljiva (jlede t raj nosiš in jakosti zarenja !
IOIOIOIOIC
Božične okraske
jaslice pastirčke, prtlčke k jaslicam, avečice, držala za svečice, bengalične vžigalice, čudežne sveče, barvan, krtoan ln sv len rapir, božične ln novoletne razglednice, cvetlično perje, cvetje ter žico za cvetlice pri poroča najceneje veletrgovina 6997
Osvald Oobeic
Liubljana Sv. Jaaoba trg 9
Velika izbiral
PostreJbs točna I jioioioaoi
nasrroti hotela .Union*
Bil Siji
kupuje
po ajvišjih cenah
tm mu
Židovska ulic? eBBBBBBiSSBBBBB

Cement,!
gips.
H. PETRIC,
LJubljana,
Gocpoavetska e. K j tinta MS.
(UGOrgc^GJ
«Jutrov» roman
LUCIFER
fcat»r«j?» «fcocin»ko» Caprta v«*hina pr«jtlrt«f>% • faa-ta«ti£ai» c*pl<«!)aft <*1 car črtka	kcn.-a fci priti*-
ftajo aa*rtal0fl*x&c PHstfJja « intf»r**mBtniai raernotr--Tuj»>a v**!i blf prri*pse G»-nja t tat) «3*»dt ras-oftitranj«- »o kim^tt-muri*« ;n to prt prm*«nf»#enj*> tako <i<* no *it«trtji Ofifrpno pnfc*. kovali v*akc nadaljevanja romana. '«AeI »a dobiva pr< opravi cJatra* * Ljohl)ftB<
Vsi ki so Ka čitaii in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Soli zabavati Vas ne nore nobena knjitea!
V»cxea «tme BroSirana pa
53 Dia iS Din

in modni ševijot za moške in ženske obleke In drugo manufakturno b'ago v velik, izbiri po zanesljivo nizki ceni priporoča občno
zaana tvrdka
R. Miklauc „|»r§ Škofu" Ljubljana
prodajamo po iasini ceni,
da seznanimo vsakogar z kvaliteto in ni?ko ceno.
Fr an Sarsnsž« & 3ie., L nbl]anar
Erjavčeva cesta šiev. 2.
Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto.
as«**. .-„.. 1»!<2 -!-4«3£B%ftwacBaB*aaaaaaBiNM«kamBS&sa(
IVAN ZAROTNIK »VS™
MESTNI TESARSKI AlOJSTER
Telefon tt 379
Parna Zaga
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe. Ostrešja za palače, a še. vile. tovarne, cerkve m zvonike; iiropl, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, veiaade. lesene og aje ili Gitdba leseoila mostov, Jtiov is mlinov.
Tovarna furnir?-*.
Ol
L-u^lfeilem nmsM vžU
priporočamo — CERHEU L,
MATERIJA i ENA
(Atomi in molekule - ioni in elektroni — Žarkovna energija)
Cena Din 60-—, po pošti V50 vež Naročila r.a
KNJIGARNO TžSKOJHE ZADRUGE -J LJUBLJANI