100. Stnilta.
i im*, i jmmu. i. ■mm.
nm. uto.
-----------------------------------------                      ____                                                                                    (
.Slovenski Narod* velja v H«M|8al na dom dostavljen:                *           v upravniStvu pfejeman: cdo leto naprej   .   .   .   .   K 24-— 1 cdo !eto naprej   .   ,   .   «   K 22*— pol leta        „        .   •   •   .     .  12*—  1  pol  leta        .        .   .         .         u«— ttttt leta     .       .■*.%•!:.    .   6-- 1 četrt leta     m      .....5-50 jia mesce    m      •   »#'•»   2*— 1 na mesec    m      .  . * •  •   .   1*90
Dopisi naj se frankirejo. Rokopisi se ne viačajo. Cre«ni*tro: KamOoFa tlln *L 5 (y prtOtfju lem,) telatfMi M. 94.
bttcrati veljajo: peteroctopna petit viali ta enkrat po 16 viau za dvakrat po 14 vin., trn trikrat ali  večkrat  po 12 vjn.   Parte in zahvala vrsta 20 vis.
Poslano vrsta 30 vin. Pri veijii inserdjafa po dogovora.
Uptavnifitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, tastrati Lti,
to je administrativne stvari
———■—   »wim itcTilka v*l|a tt wfa«r|—.   —— Na paHMat natočila brez istodobne vpoalaftve naročsiae te at oaiaa.
•Slovenski Narod* TOlJa po poitf: ta Avstro-Ogrsko:                 .                    M Nemčlja: cefo lete skupaj naprej     .   K 25-— 1 ćelo leto naprej        .   .   ♦   K »-* StrUete    2       2    111 ^Šo 1   a Am«tt<> ia vse druge dežele; na mesec   „       „    ...   230 • ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 35.-*
Vpraianje« glede fatseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, IfpiaiiBiiliu (spodaj, đvoriice levo). Kultova ollea ft. 9, telefon ft, M«
HajniSka proslava narod-
nega delavstva. — Shod v
fllestnem domu.
Narodno - socijalno delavstvo v Ljubljani si je izbralo včerajšnji dan, da manifestira za svoje ideje. Do-poldne je bil shod v »Mestnem domu , ki ga je otvoril sklicatelj gosp. J u v a n, kateri je bi! od zboroval-cev izvoljen tuđi za predsednika shoda, docim so bili izvoljeni gosp. Mlakar za podpredsednika in g. Kozine za zapisnikarja. Oosp. J u-van je pozdravil vse navzoče. zla-sti državnega poslanca gosp. Vladi-inirja Ravniharja, deželnega poslanca gosp. prof. Josipa R e i -s n e r j a kot odposlanca kluba naprednih občinskih svetnikov, deželna poslanca gz- Adolfa R i b n i k a r j a i:* Josipa Turka ter odposlanca tržaške N. D. O- gosp. Brandner-i a. Prebral Je tuđi pozdravno brzojavko podružnice Narodno-socijalne zveze v Kočevju, ki je bila z navdu-šenjem sprejeta. Nato je kot prvi govoril gosp. profesor
Reisner,
ki ie prinesel slovenskim delavcem pozdrave kluba naprednih občinskih svetnikov, izražajoč globoke simpatije socijalnemu in stanovsto stro-kovnemu stremljenju, organizaciji narodnega delavstva. Naloga občin-ske politike je, da skrbi tuđi za do-hrobit delavstva. Napredni občinski svetniki vidijo v organizaciji sloven-skega delavstva garancije za napre-dek celega slovenskega naroda. Želi, da se s prireditvami, kakršna je tuđi mainikova proslava, utrde temelji organizacije in ojačijo vrste narodno - socijafnega delavstva.
Drugi  je govoril  odposlanec N. D. O. v Trstu gosp.
Brandner,
ki se je spominjal majniške proslave slovenskega delavstva v Trstu, ki se je vršila v znamenju krvavih spo-padov, dočim se vrše v Ljubljani vse take proslave povsem mirno. — Govornik slika nato dogodke povodom majniške proslave v Trstu in nečuven barbarizem tržaških La-hov. Italiianska druhal je bila nahuj-
skana  od  svojih  voditeljev,  vendar pa se ji ni posrećilo, preprečiti obho-da slovenskih delavcev. Tekla je si-cer kri, toda slovenski delavci so se uhranili laških nasilnežev in  so ob-enem  tuđi  pokazali,  da  jih   Italijani nekaznovani ne smejo napadati. Do-čirn #d se vršile manifestacije prej-šnja leta več ali manj mirno, je prišlo letos do takih spopadov, ker je bila laska kri razburjena in  ker so se vedeli Lahi pod posebno zaščito vlade.  Govornik  je slikal nato razvoj slovenske delavske organizacije v Trstu in potrebo, da se slovensko delavstvo odcepi od internacionalne organizacije, ki pač med drugimi veliki narodi lahko   zastopa    interese delavstva, pri nas pa je samo prive-sek Nemštvu in Italijanstvu ter    za interese naših slovenskih    delavcev na slovenskih tleh ne stori nicesar, niarveč mirno trpi, da domače  de-lavce izpodrivajo tuji delavci z rodne zemlje. Dočim slovenski delavec v Trstu ne krati niti nemškemu niti italijanskemu delavcu njegovih pra-vic, pa se italijanski delavci strahovito razburjajo, dasiravno so organizirani v internacijonali, če slisijo slovenskega  delavca   govoriti    slovensko.  Treba  je,  da   se  jugoslovanski delavci  strnejo v svoji  organizaciji, ki jo bo respektirala vlada in ki se je bodo bali rudi nasprotniki.    Kon-čno je poziva! h krepki organizaciji vsega narodnega delavstva po vseh slovenskih pokrajinah.
Govoril je nato državni posla-nec gosp.
dr. Ravnihar.
Četrt stoletja že praznuje delavstvo dan v maju kot simbol probu-jenja. kot memento človeški družbi, da. se naj zave svojih dolžnosti. Ravno slovenski delavec, sin proletar-skega naroda, ima mnogo povoda, klicati javnosti ta svoj memento. Slovensko gospodarsko življenje je v tesni zvezi s položajem slovenskega delavca. Kamor se ozremo, vidimo, da je položaj delavstva boljši tam, kjer je industrija, pri nas se se ta pičla industrija, ki jo imamo, in ki je žal po većini v tujih rokah. prega-nja iz dežele ter se s tem dc a škoda narodovemu blagostanju. Ravno slovenska dežela, ki je pa ričetrt agrarna, bi morala gleda i tuđi na industrializacijo kmetskei i    sta-
nu, sicer moramo zaostati v vsakem oziru. Mi pa vidimo, da naše delavstvo, ki se rekrutira po veliki večini z dežele, sili v mesta in tujino ravno zato, ker se kmet ne more več pre-življati na rodni grudi. To naše   delavstvo pa izginja v tujini ali pa za-vzema  tuđi  v  domaćih  krajih    naj-slabše mesto, ker strokovno ni   iz-obraženo.Zato je popolnoma narobe, če  se  podpira  izključno le  en  sam stan in se izključujejo vsi drugi stanovi.    Prav je sicer,    če se podpira kmetski stan, toda pri    tem ne gre pozabljati   na   trgovski,  obrtniški   in delavski stan, ki so za obstoj naroda enako potrebni. Pa niti v kmeč-kem stanu ne vidimo, da bi se pod-piralo res kmetijstvo, izvečine velja podpora samo strankarjem. Zato tuđi v kmečkem stanu ni videti    na-predka.  Govornik omenja nato   ne-smiselno deželno   gospodarstvo   na Kranjskem za vladanja S. L. S. in velikansko breme dolgov za neproduktivne namene, ki jih je ta stranka nakopala deželi,    pri čemer    pa imajo klerikalci drzno čelo, ponašati se s svojim idealnim finančnim stanjem.   Omenja  najnovejši  atentat  z deželnimi    dokladami,    ki   je   priti-snil ob steno zlasti    đelavce in vse one sloje, ki žive ob fiksni plači,   pa tuđi kmetovalce, ker so tuđi ti da-nes že konsumenti. KonČno se ozira na nespametno državno politiko, ki se je položila popolnoma   pod pete Italije in Nemčije ter izžema milijarde iz ljudstva za svoje vojaške potrebe. V resni uri kličemo, da naj nas ne varajo, delavec, človek hoče zi-veti danes, ne bo se dal potolažiti s tem, da se mu   bo morda   godilo kdaj pozneje boljše. Končno je govori! še deželni poslanec gosp.
Ribnikar,
ki se je bavil najprej s krivicami, ki jih trpe Slovenci na Koroškem v vsakem oziru vsled germanizatorič-nih stremljenj naše vlade in vsled narodnega izdajstva, ki so je zagre-šili nad Korošci naši klerikalci. Na Krajskem pravijo klerikalci, da smo napredovali za 30 let. Verjetno je, da je za toliko napredoval dr. Šu-steršič, slovenska narodna stvar pa je nazadovala, odkar so se našli klerikalci v švihovskem objemu z Nem-ci. Izmed 140.000 K čistega dobička je dala ^-Kranjska hranilnica-- 120.000
kron za nemške nacijonalne namene, 10.000 K pa so dobile organizacije S. L. S. To govori dovolj. Tako »čudovito smo napredovali Slovenci.« Kaj čuda, če tako vpiiejo voditelji naše najmočnejše stranke, da se dela potem vlada, kakor da bi mislila res, da se nam cedi sam med in mleko. S takimi tiradami samimi že škoduje dr. Schusterschitz sloven-skemu narodu.
Govorom vseh govornikov je sledil  dolgotrajen   aplavz.
Ob sklepu shoda so bile spre-jete nato sledeče
resolucije:
L
Slovensko delavstvo zbrano na javnem shodu 3. majnika 1914 v »Mestnem domu« v Ljubljani prote-stuje kar najodločneiše proti zapostavljanju slovenskih delavcev v državnih službah in podjetjih; ono zahteva, da se v vseh teh podjetjih, kar jih priđe v poštev na slovenski zemlji, pred drugimi daje delo slov. delavstvu.
n.
Slovensko delavstvo zahteva popolno ravnopravnost Slovencev in njihovega jezika v uradi, v soli in v javnem življenju. Zahteva zlasti na-meščenje slovenskih uslužbencev povsod, Kjer stanujejo Slovenci stalno; zahteva za slovenske otroke slovenskih sol, zlasti še strokovnih sol.
III.
Slovensko delavstvo zahteva splošno in enako volilno pravico v vse zakonodajne in javne zastope na podlagi proporcijonalnega volilnega sistema.
rv.
Slovensko delavstvo priznava polno ravnopravnost ženske z mo-škim v javnem življenju.
V.
Slovensko delavstvo nujno po-zivlja vse merodajne činitelje, da čim prej izposlujejo uzakonitev splošne-ga zavarovanja za starost in one-moglost.
VI.
Slovensko delavstvo protestuje proti ogromnemu zvišanju javnih bremen (deželnih doklad) ter ne-opravičeni zadolžitvi dežele in države v nesocijalne svrhe, vsled česar
se podražuje življenje   vseh   stanov in slojev, zlasti pa delavskega stanu.
VII.
Slovenski železničarji zbrani na javnem majniškem shodu, dne 3. maja v »Mestnem domu«. V Ljubljani dvigajo najodločnejši protest proti zapostavljanju slovenskega že-lezničarja na slovenskih domačih tleh in zatevajo, da se tem razme-ram napravi takoj konec, zlasti pa protestirajo proti nastopu občinske-ga sveta v Knittelfeldu, ki je sklenil, da se jugoslovanske železničarje v jezikovno mešanih krajih sploh ne srne nastavljati, protestirajo obenem proti goriškemu postajenačelniku Wieserju in zahtevajo, da se v smislu zahtev resolucije goriškega pro-testnega shoda premestiti iz Gorice. Za Ljubljano pa zahtevajo, da se nemških železničarjev ne nastavlja, ker je Ljubljana popolnoma slovensko mesto, to tem bolj ker princip iz-vajajo Nemci ćelo v jezikovnih mešanih krajih, kar dokazuje navedeni sklep občnega odbora v Knittelfeldu. Pozivljajo železniško upravo, da se naše zahteve vzamejo y poštev, na-prošeni so vsi slovenski in slovanski državni poslanci, da posvetijo obup-nim razmeram jug. železničarja polno pozornost Jugoslovanski železničarji pa pozivljamo, da se pridružijo Z. J. 2., ki je danes edina zaščitnica in hraniteljica jug. železničarjev.
Eolezen našega cesarja.
V soboto zvečer je bil o cesar-jevem zdravstvenem stanju izdan sledeči bulletin: V pojavih katarja se od včeraj ni pokazala nobena izpre-memba. Zaradi slabega vremena se cesar ni sprehajal v mali galeriji.
Včerajšnji bulletin pa se glasi: Cesar je noč prestal boljše, kakor dosedanje noći. Splošno stanje je popolnoma zadovoljivo.
Slabo vreme na cesarjev katar ni dosti vplivalo. Sicer je cesar po-npči nekoliko več kašljal, apetit pa je bil dober. Kašlju v zdravniških kro-gih ne pripisujejo mnogo važnosti ter so zdravniki prepričani, da bo ozdravljenje sicer počasi, vendar pa stalno napredovalo. Cesar je v pe-
LISTEK.
Rolobotponij.
i.
Kaj si res ti, Kolokotronij?
Nisi fantom! Bil si od nekdaj bolj živ in resničen in boij večen od vseh ljudi, ki jih poznam.- V kateri-koli obliKi si se prikazal, in pnkazal si se v tisočerih, vselej si bil eden in tišti. Tvoja minljiva lupina, zunanja posoda tvoje duše je bila vsak hip druga — obraz, ime, suknja, vsakda-nie opravilo; bil si imenitnik in pote-puh, učenjak in prismoda, umetnik in hlapec. Gledal sem nekoč, kako se je ćudežno preminjal slavni Fregoli; stal je pred nami megočen kralj, koi nato pocesten lajnar. Ni te bila ustvarila, Kolokotronij, moja domi-šljija; bil si moj gospodar, v meni si bil, kakor si v vsakem človeku, v tej dolini rojenem, tuđi v tistih in še najbolj v tistih, ki bi te radi zatajili, se te otresajo in te sovražijo. Kamor-koli pridem, mi priđeš naproti, ko-derkoli hodim, hodiš ob moji^ rami; in spoznam te po očeh, če si še tako visok in zal, če si še tako majhen in ubog.
Sijajna je bila tvoja mladost. To se pravi, sijajna in vriskajoča je bila mladost tvoje duše, zakaj sirotno lu-Utfjo iQ teplo življenje   neusmiljeDO.
Ali nikoli se nisi razjokal ob ;cm hu-dem in neprestanern tepežkanju; to-Hko, da si ga občuti! in da ti je bilo nekam zoperno, ker te je motilo v silnih sanjah in ti je žalilo nedolžne oči, kakor da bi od nekod Ieteli umazani pljunki v samo nebesko solnee. Vse, kar si dozive! hudega, se ti je zdelo, kakor nagnusna krivica, ki pljuska od zunaj nate in te ne more osKruniti. Če si bil lačen, te ni bolel toliko glad sam, kakor pa trpki obču-tek, da tišti glad ni bil pravična ka-zen za krivično početje, temveč da te je ranil in udaril, kakor kamen iz-za plota.
Krivici, ki si jo sam uživaj za kosilo in za vecerjo, se ni upirala tvoja prešerna mladost. Junak si bil, ki ne vidi svojih ran; in če jih vidi, jih ne občuti, se ne cmeri zaradi njih in se ne ponaša z njimi. Postavljen si bil na svet za vernega vojščaka ve-soljne pravice, božje resnice in večne lepote; nikoli nisi dvomil o tem svojem poslanstvu, tuđi premisi je val nisi o njem; bilo ti je dano od rojstva, kakor čista duša, zvesto srce in vesele oči.
Krivica, ki opljusne in udari tvo-jo posvetno lupino, te ne zadene. Krivica, ki je bila   preplavila   svet,   je
tvoja bolest.
Nasilstvo je nasilstvo, hinavsci-na je hinavščina, nizkotnost je niz-kotnost; zakaj laži ne poznaš, ne prizanesljivosti, ne popustljivosti. Tvoja beseda je:»Vse ali mčUUmcr-
jenost ti je gnusoba, imenuješ jo ti-holazenje. sumiš jo, da škili v stran po zlatem dobičku. Največje hudo na zemlji, izvirek vseh grehov je sebičnost. Preganjaš jo brez nehanja in brez milosti, zasleduješ jo po naj-temnejših kotih, iščeš jo z lučjo po krajih, kjer sam ne veš natanko, če je res tam, ali če je le njena ponizna sestra, bojazljivost. In zgodilo se ti je, da si zalotil razgaljeno grešnico v hiši, na kateri je bilo z bahavimi čr-kami napisano: »Dom idealov«.
Tvoje sovraštvo, o Kolokotronij, je prekipeča ljubezen. Premajhen je kelih tvojega srca, čeprav se širi, da ti razganja prsi. 2e ob kletvi čakaš koprneČ, da bi smel blagosloviti. Vidiš nasilstvo, krivico, hinavščino. sebičnost, vidiš strahove vsepovso-di, vidiš jih še premalo in jih željno iščeš, ker bi jih rad utopil v goreči povodnji svoje Ijubezni. Iščeš greš-nika, še sam bi mu naprtil greh, zato da bi ga toliko topleje pritisnil na svoje srce ter mu brez spovedi in kesanja podelil vesoljno odvezo. In vse, kar je hudega in grđega na svetu, je hudo in grdo le zategadelj, ker ti žali ljubezen, ker ti ovira objem. In vse, kar bi v mogočnem razmahu rad ustvaril, zidar nebogljenu ie edinole oltar, na katerem bi darovat svojo ljubezen noč in dan ...
V tujini si, v mrzli šamoti; misi!, nežne lastavice, lete v domovino* na gorko južno stran. Kam si se bil ah* maknil? Tako zastrte so in žaloste
tvoje oči. Varuj se, Kolokotronij: iz-kušnjavec ti gleda preko rame, hlađen je dih njegovih ust.
»Lastavice popotnice, misli uboge, zmrznile boste na dolgi poti! In Če se vas Bog usmili, da priletite zbegane in trudne na južno stran — saj ni solnca tam, saj ni luči tam! Le v vašem blodnem hrepenenju je soln-ce in je luč! . . . Kam boš postavil svoj sveti oltar, Kolokotronij, kje in komu boš daroval? Nihče ne mara tvojega daru, nihče ne prosi zanj. Pojdi in razlij v pesek svojo ljubezen! Po takem blagu ne vprašajo tam doli, ne vprašajo nikjer več, zakaj svet je star in čemeren. Tvoja mladost je zakasnela, ali pa je pre-zgodnja; je breznov sneg, ali je grudnov cvet. Razlij v pesek svojo ljubezen, razlij svojo mladost! Morda pa še za oboje dobiš nespametne-ga kupca; kajti suknje nimaš in zunaj je mraz!«
Ali dvomiš o svojem poslanstvu, Kolokotronij?
»Gorke suknje nimaš; roke so ti premrle in grapave, napoi zamrzle so ti nosnice in ustnice. Izba ni za-kurjena, ivje se nabira na vlažnih stenah. Kaj bi ne pil skodelice čaja, vročega, dišečega? Pogrel bi te, vzdramil poletne sanje, ki spe. Kaj se nisi še naveličal tega trpljenja, ki še trpljenje ni, temveč le gnus in blato? Vstani in pojdi! Morda srečaš na cesti koga, ki ti ponudi skodelico čaja in kos kruha kl tvojo mladost!«
.*£*•*.
Ah te bole udarci, ki bijo na tvojo posvetno lupino, Kolokotronij?
»Mrači se zunaj; komaj še, da v rumenem žaru cestne svetilke raz-ločiš frfotanje snežink. Tam doli, tam daleč se ob tej uri oblači ona za ples. Pred ogledalom stoji, natika si bele rokavice na gole roke. Njena lica so vroca od plamena, ki je v srcu pri-žgan; ustnice so napol odprte, prikrit in moten je pogled; narahlo se stresajo vitka pleča v slutnji in poze-lenju, bočijo se in trepečejo v objemu ... Kje si, Kolokotronij? Ni te več, utonil si kakor snežinka v lu-ži! ... Belih luči nasilni sijaj, omam-ljiva soparica kipečih teles, pritajeni šum drsajočih korakov in svilenih kril . . . Kje si, Kolokotronij? Stopi pred duri, toda ne prikaži se; skrij se v kot, premražen in siroten, kakor si; morda se te usmili Bog, da ugledaš rob njenega letećega, šumečega krila!«
Čemu si planil? »Stran, izkušnjavec, stran U Po stopnjicah bežiš, na cesto, V noč in sneg in mraz. Kam bežiš, Kolokotronij? Pred kom bežiš? Pred seboj? Pred neznano grozo, ki ti na-skrivaj gloje in kljuje v srcu? Ah, postoj, postoj ob oglu pod svetilko in v sneg poglej — tam je tvoja dolga senca, v belih brazdah trikrat prelomljena« nemirno plapolajoča; raz-jokaj se ob nji,   ali se razsmel,   ne
uideš ji nikoh!
.(DalJ« pribodnjlCI
Stran %
.SLOVENSKI NAROD-, dne 4. naja 1914.
100. Stev.
lek popotdne ferekel želio, da bi se aprehajal po vrtu, njegov telesni zdravnik pa tega ni dopustil, ker vre-me ni bilo stanovitno.
Držana koatralaa komisija za državne dolgoti a § II.
Predsedstvo poslanske zbornice je dobilo v soboto poročilo državne kontrolne komisije za državne dolgo-ive o zakladnih nakaznicah. Kontrolna komisija izvaja, da je po odgodit-vi državnega zbora vodja finančnega ininistrstva baron Engel izrekel željo, da naj se mu da prilika, da ji razjasni stališče vlade glede najetja posojila na podlagi § 14., da potem komisija proti podpiše zakladne na-kaznice. V seji dne 20. marca je nato baron Engel utemeljeval nujno potrebo posojila s tem, da je zavladala v državnih blagajnah potreba po do-polnitvi vsled izdatkov za vojaške priprave leta 1913. vsled pokritja od delegacij dovoljenih zahtev za vojsko in mornarico in vsled izdatkov za izvedbo službene pragmatike, če tud! so se zunanje razmere brez-đvomno pomirile, mora biti državna uprava vendar vedno pripravljena, da lahko vedno izda vsaj toliko de-narja, ka kor je izdala leta 1913. Da-siravno ta čas se ni bila predložena zasilna naredba in se je kontrolna komisija trudila ogibati se vsega, kar bi moglo vlado potrditi v sklepu, nastopiti s § 14., se je vendar odlo-čila brez prejedica razmotrivati to vprašanje zlasti če bi mogla sopod-pisati tako posojilo. Nujnost izpopol-nitve blagajniškega stanja je vedno naraščala, zlasti, ker se bodo stekali višji dohodki sele v drugi polovici 1914 v blagajne. Komisija je smatrala konec aprila za najprimernejši čas za najetje posojila ter je \idela v tem, da parlament ni sklenil toza-devnega zakona, državno zasilno stanje. Dasiravno je nujna potreba obstojala že, ko je bil državni zbor se zbran, se je nujnost pozneje se povečala. Šio je potem za to. ali naj se najame višeče ali konsolidirano posojilo. Dva člana komisije sta bila mnenja, da dolg, ki naj se odplača v 20 letih, ni viseč dolg ter sta bila pripravljena za viseč dolg koncedi-rati samo k večjemu 6 let. Trije čla-tii pa so bili mnenja, da nišo vezani na noben termin. Tako velikansko posojilo pa se res se nikdar ni najelo 5 § 14. Tuđi je vpostevala kontrolna komisija, da so se zvišali državni /dolgovi od leta 1907 za celih 1486 jnilijonov kron kljub temu. da se je izločil železniški dolg 1275 miiijonov kron. Dva člana komisije sta vsled tega zahrevala, da se poiščejo novi viri dohodkov. Končno so se zedinili elani kontrolne komisije na to. da kontrasignirajo posojilo, ki naj se odplača v 15 letih. Pri tem pa komisija izrecno naglaša, da se v . nobe-nem oziru ne čuti upravičene. potrditi vlado v eventualnem najetju posojila s pomočjo § 14.
Bosanska agrarna reforma.
Danes se sestane bosanski sabor, da sklepa o agrarnih reformah. Podpredsednik bosanskega sabora Danilo Dimović se je izrazii o tej na-logi napram nekemu poročevalcu sledeče: Ko sem priče! svojo akcijo, sem zastopal pred vsem mnenje, da mora stopiti pred vsem obligatorični odkup kmetov v ospredje politične diskusije, ker je ta odkup z ozirom na gospodarski razvoj dežele potre-ben in ker obligatorični odkup izvrši ravno ono, kar preprečuje fakultativni odkup, namreč gospodarsko oja-čenje muzlimanskih posestnikov. Tako ima n. pr. v Bosni dobro znani muzlimanski posestnik Riza beg Ka-petanović iz Sarajeva od svojih veli-kanskih posestev samo 6000 K let-liih dohodkov. Sedaj, ko so se kmetje odkupili, pa dobiva iz svojega kapitala letnih 12.000 K obresti. Kot re-elni politik sem moral računati z dej-&tvom, da se bodo proti obiigatorič-pemu odkupu pojavile težkoče. Zato lem se zavzel za najdalekosežnejše olajšave pri odplačevanju, da namreč prevzame dežela izpočetka polovico, in pozneje, če bi to dovolje-valo finančno stanje dežele, ćelo odkupno vsoto. To zahtevo sta spre-jela tuđi deželni šef general Potiorek in skupni finančni minister Bilinski. Pokritje za ta odkup, ki bo znasalo na leto 5 miiijonov. naj bi se dobilo na podlagi dveh zakonov: z davkorn na vozne listke in z obdačenjem ve-letržčev z alkoholičnimi pijačami. Ta zakona sta bila že pred štirimi meseci izdelana ter sta predložena avstrijski in ogrski vladi. Do danes zakona Se ništa bila vrnjena, zlasti, ker imajo baje v Budimpešti nekate-re pomisleke. Upati je, da bosta ta dva zakona v saboru prodrla, vsled česar bi bila dana tuđi  možnost   za
srbsko patrijotično in lojalno    politika              _________
vrtiji i iphT"
Albanski vladi došle brzojavke pravijo, da so vstaški Epirci, ki so imeli s se boj mnogo topov in strojnih puSk, zavzeli Kolonijo. Albansko orožništvo je bilo po većini odSlo (zbežalo) v" Korico, da ojači tamoš-njo albansko posadko. V Koloniji je ostal samo majhen oddelek, ki pa se ni mogel uspešno ustavljati Epir-cem. Baje so vstali po zavzetju me-sta usmrtili več žen in otrok ter me-sto zažgali. Vstaši prodirajo naprej. V Draču se vrše zaradi teh dogod-kov demonstrativni obhodi. Ljudstvo je strahovito ogorčeno nad po-stopanjem Orkov. Pripravlja se veliko protestno zborovanje.
Turski državni dolg.
Turska vlada ]e izročila franeo-ski vladi že tabele, ki kažejo, katere vsote bi odpadle na posamezne balkanske državne od javnega dolga in drugih dolgov Turčije, ne izvzemši visećega dolga Te tabele so se raz-delile tuđi mednarodni finančni komisiji, ki ima urediti finančna balkanska vprašanja. Po teh tabelah bi morale prevzeti posamezne balkanske države sledeče vsote: Grška 14,315.000 turskih funtov (300 miiijonov kron), Bolgarska 4,076.000 funtov (851/* milijona kron), Srbija 4.452.000 funtov (931/* milijona kron), Albanija 1,091.000 funtov (23 miiijonov kron) in Crna gora 151.000 funtov (čez 3 milijone kron). Komisija naj prične s svojimi deli zopet 15. ju-nija. Otomanski delegati imajo pripravljeno tuđi listo zahtev otoman-skih privatnih oseb glede škode, ki so jo trpele te osebe med vojno.
Vojna med Zedinienimi dr-žavami in Mehiho.
Iz Veracruza poročajo, da se vrše v okolici Tampica odločilni boji med konstirucijonalisti in mehikan-skimi zveznimi četami. Kakih 6000 vstašev se je zbralo v neposredni blizini mesta. Napad na mesto je uvedel hud artilerijski boj. Dne 30. aprila so baje konstitucijonalisti pod poveljništvom generala Carranze zasedii mesto. Huertove čete so bile odločno tepene.
Kakor poročajo iz Mehike, so Amerikanci do sedaj izkrcali čete samo v Veracruzu. Ostalo mehikan-sko obal so ameriške vojne ladje samo blokirale. V mestu Mehiki je vse mirno. Zdi se, da se ni bati vstaje v glavnem mestu, dasiravno se mudi 90.000 delavcev brez dela, pa tuđi brez prave?a vodstva in brez orožja v mestu. Mehikanci so provzročili nemire v Texasu in Arizoni. V Vera-cruzu vlada mir. Zveza z glavnim mestom ni pretrgana. Med taborišči v Soledasu in Tejeriji je napra\ Sjena žefeznica, vozove vlečejo mezgi. Vest, da so Mehikanci v Vera ružu zahrbtno usmrtili neko amerik. isko stražo, in da so Amerikanci nato ustrelili 20 sumljivih Mehikance v, se do sedaj še ne potrjuje. Da bi 5 hotel Huerta odpovedati predsec tvu, ni resnično, pač pa se potrjuje vest, da sta vstaški general Zapata in Huerta sklenila definitivno mir. Tri-tisoč dobro oboroženih konjenikov Zapate je dospelo v mesto Mehiko. Iz Mehike poročajo nadalje, da sta podala zunanji minister Rovaš in drugi državni tajnik Ruiz svojo demisijo, ker je menikanski kabinet od-klonil predloe Rovana, da naj posije Mehika komisijo K mirovnim pogaja-njem v Washington. Uradno se tuđi poroča, da je bil ameriški državljan dr. Ryan izpuščen in da je na poti v mesto Mehiko, od koder bo odpoto-val pod varnim spremstvom v Ve-racruz.
Glede posredovalne akcije je dospela iz mesta Mehike v Washing-ton brzojavka, ki pravi, da je mehi-kanska vlada zapovedala ustavitev sovražnosti za čas, ko se vrše posre-dovalna pogajanja. Zedinjene države poveljništvo zvezanih mehikan-skih čet in poveljništvo vstaških me-hikanskih čet so podpisali pogodbo glede premirja.
Štajersko.
Izvrševabit odbor Naroda« stranke je imel v soboto v maribor-skem »Narodnem domu« sejo, v ka-teri se je med drugim sklenilo, skli-cati v kratkem shod strankarskih zaupnikov. Dan se Še sporazumno z merodajnimi osebami v posamernih okraiih določi.
Zvczj naroda* đntiter. V ne« delio. dae 10. maja govori dr. Brun-
čko v Prokopi pr! Vramkem; Janko Lcšničar pa v Zetalafi pri Ropatcu.
S«4arski dtžtlal odbor je vpe-ljal po vroren službene pragmatike za driatvBo uradništvo časovni avanzm tuđi pri defdnem nradni-štvu n služabniitvu.
Si^rski deteM odbor ie ime-noval živinozdravnska Jožefa Rau-cha v Peidbachu za okrajnega živi-nozdravnika v Marnbergu; živino-zdravnika Valterja Sirka za okrajnega živinozdravnika v Rogaški Slatini in Petra Rihtariča na nado-mestnega živinozdravnika v Ljub-nem.
Iz poilne službe. Trgovsko mi-nistrstvo je imenovalo konceptne praktikante Maksa Pavliča, dr. Fr. JanŽekoviČa in dr. Karla Novaka za poštne koncipiste. — Prestavljen je postni asistent Franc Jecel iz Maribora v Kdflach.
Drugo slavje SOOletnice v Mariboru prirede slovenska narodna društva dne 10. maja ob pol 4. popol-dne v prostorih »Narodnega doma*. Ker je ta dan nedclja, je seveda tuđi tokrat upati na ogromen obisk. Na sporedu slavnosti sta »Knez Vol-kun- in ^Tugorner«, slavnostni govor in živa slika, predstavljajoča vSlovenijo«. Vrhu tega bo še petje in godba. Da si vsakdo pravočasno zasigura svoj sedež, prosimo slavno občinstvo, da se poslužuje predpro-daje, ki jo ima gosp. Vilko Weixl, tr-govec v Mariboru, Glavni trg št. 22. Cene so znižane in veljajo foteljski scdeži 2 K 50 vin., sedeži T. do IV. vrste 2 K, V.—VII. vrste 1 K 50 vin., VIII.—XII. vrste 1 K, galerijski sedeži 80 vin. Stojišča v parterju stane jo 80 vin.. za dijake in vojake 40 v in stojišče na galeriji samo 40 vin. V nedeljo, dne 10. maja v »Narodni dom- v Mariboru!
Krvav 1. mainik v Hrastniku. V rudniški »koloniji^, v takoimenovani ^kasarniv, kjer prebivajo neoženjeni delavci, je prišlo v petek popoldne do grozovitega pretepa. Ne le, da so pohite sipe in pok>m!jena vrata ter oprava celega obširnega poslopja, ampak tuđi ranjenih je večje števi-lo delavcev. Od treh, ki leže v bolni-šnici, se je bati za življenje encga, nevarno z nožem obklan je tuđi 20-letni rudar Lukač, ki sta ga isto popoldne napadla na Dolu dva tova-riša. Več ranjenih je ostala v doma-či oskrbi, osem najhujših pretepačev je bilo odpeljanih v lasko jetnišnico. Ali bi se ne moglo — sicer lepo maj-nikovo slavje — praznovati brez brezmeinega pijančevanja?
Hrastnik. »Slov. delavsko pod-porno društvo v Hrastniku« priredi dne 17. maja t. I. svojo društveno veselico, s srečolovom, plesom ih prosto zabavo. Prosimo sosedna narodna društva, da se na to ozirajo in ne prirejajo ta dan kakih priredi-tev.
Iz Celja. Na tukajšnji višji gimnaziji se dogajajo res čedne stvari. Dijaki pripovedujejo, da so morali spraviti iz šolskih sob od poduka dva profesorja, ker sta bila vsled pi-janosti nezmožna za pcxi'ičevanje. — Nočemo te stvari natančneje pre-iskovati, vprašamo samo deželni šol-ski svet, kako bi se obnašal v takem slučaju proti zavodu, na katerem bi bil ravnatelj Slovenec in ne kakor v Celju strasten nemski naciionalec Klemens Proft? Zasebno življenje profe^orjev nas nič ne briga, a če prihajajo res kateri v razred pijani, kako more to vplivati na mladino? Na celjski višji gimnaziji je že itak kaj čuden dijaški materijal — saj je ta zavod refugium peceatorum iz vseh avstrijskih nemških gimnazij — če ga še dobe povrh v roke taki pe-dagogi, si lahko potem človek vzgoj-ne rezultate predstavlja. Skandal!
Altarske slike v gorniegrajski župni cerkvi. »Naredbcni list^ štajerske namestnije poroča: 2upnijska cerkev v Gornjem gradu ima štiri jako dragocene altarske slike av-strijskega slikana Janeza Martina Schmidta. imenovanega »Kremser Schmidt« (deloval je v drugi polovici 18. stoletja). Eno izmed njih, pred-stavljajočo »Zadnjo večerjo<^, je lani popravil c. kr. restavrator Herman Ritschl na državne stroške, a domači rokodelci so jo tako nestrokovnja-ško postavili zopet na njen prostor, da je dal deželni konservatorni urad to napako popraviti.
Iz Slovenigradca. Slovesna otvo-ritev pašnika za mlado govedo se vrši v nedeljo, dne 17. maja na Gra-ški gori pri Slovenjgradcu.
Skandalozne prometne razmere na lokalni železnld Rogatec - Gro-belao. Iz Rogatca nam piieio: Tekom 14 dni je danes (30. aprila) vlak lokalne železnice Ro^atec - Orobel-no že tretjič obtičal. Ker riba smrdi pri glavi, pripisujemo tuđi mi krivdo na teh dogodkih vodstvu lokalne železnice Rogatec - Orobelno. Z veli-kimi žrtvami občin, okrajev in za-sebnikov se je ta železnica zaradila in bilo bi upravičeno pričakovati, da bi fte vodstvo ta te žrtve vsaj za* hvalilo z vestnim opravljanjem svo-
jih poslov. Specijalno pa priporoča-mo obratnemn vodji, naj se raje m-tenzivneje briga za svoje pokvarje-ne Jokomotive.kot za vsenemške pri-reditve v celjskem »Nemškem domu«. Ker nimamo nobenih garancil za to, da bi se razmere izboljšale, se homo morali obrniti do občin in okrajev s prošnjo, da protestirajo proti nezaslišani nemarnosti na naši železnici in zahtevajo temeljitih osebnih sprememb. Morda bo potem le kaj bolje.
Sv. pun na Ostrem   vrhu.   Qo-
stilno pri posojilnici Je prevzel Jurij Vališer. S tem je prišla ta gostilna v narodne roke. Narodna je rudi go-stilna Jakoba Vališer ja po domaće »pri Felu«, — Dne 30. pr. m. je žandarmerija pri tukajšnjih gostilničar-jih, ki spadajo pod mariborski okraj, kontrolirala naročene časopise. Kaj pomeni to?
Tallja v Ptuju.    Mariborsko   in celjsko dramatično društvo je že zaključilo svojo    oficijelno    gledališko sezono ter je podalo vsako po svoje javnosti svojo bilanco, ki kaže prid-nost in moralične uspehe. V Ptuju še nismo zaključili sezone in ravnokar preteklo nedeljo je šla preko ptujske-ga slovenskega odra najtežja igra od vseh dosedanjih. Vprizorili  smo pet dejansko silno težko po većini v ver-zih pisano Medvedovo žaloigro »Za pravdo in srce«. Mariborsko dramatično društvo, ki razpolaga s trikrat večjim moderno prirejenim,   tehnič-no več ali manje popolnim odrom si te težavne žaloigre ni upalo vprizo-riti in zamerilo nam je    Ptujčanom, da si jo upamo lotiti mi. Odločila je kvaliteta igre, ki je vnela veselje in energijo diletantov v taki meri,    da se je odbor odločil   za  vprizoritev. Vsebino igre tvorijo kmečki upori v drugi polovici  16. stoletja.    Dvignil se je slovenski ratar za staro pravdo po vseh slovenskih pokrajinah, a za sekiro in pištolo je prijel tuđi hrvatski kmet, vsi pod vodstvom juna-škega    Gubca    in    hrabrega     Ilije. Kmetsko orodje je    postalo    orožje, požar uporov   je    združi!    kmečke vrste, da so se podale proti grajšča-kom, ki so nečloveško   izmozgavali svoje podložnike. Zmagovala je prvotno kmečka vojska in upi na lepše čaše so navdajali kmečke vojščake. Pripravljali so se že na to, da bodo vse grajščake iz slovenskih in hrvatskih dežel zgnali v Zagrebu skupaj, kjer jih bodo pod predsedstvom voj-skovodij Oubca in Ilije sodili najbolj trpinčeni kmeti. A usoda vojne sre-če je hotela drugače. Prišla je cesar-ska vojska pod vodstvom Jošta Tur-na in drugih odličnih    plemenitašov ter    je    grozno    razmesarila   vrste kmečkih upornikov. Kmet je bil potem večji revež   nego preje.   Stari Grajan. tip dobrosrčnega, a    odloč-nega in samozavestnega   slovenskega kmeta, ki je z vročim srcem želei sebi in svojim sotrpinom svobode in boljših časov, je doživel prvotno na svoje stare dni višek sreče. gladajoč sam vidne uspehe kmečkih uporov, je potem moral pasti nazaj v brez-danjo in neskončno temo še hujšega suženjstva kot preje. V tej vlogi se zrcalijo najizrazitejše    duševni    boji nevpogljivega   upornega    kmečkega moža, ki   ljubi svojo   borno   kočo, majhni košček svoje grude, sovraži pa v upravičeni jezi z vso svojo živ-Ijensko silo — grad. Skoz ćelo igro se plete rdeča nit Ijubeziii Kinelkega fanta   Andreja   napram    Orajanovi hčerki Katarini, katero .7a mu pre-moti grajščak Erazem, ki :o da ugrabiti očetu Grajanu ter    prenesti   na svoj grad. Katarina je zaoustila svojega kmečkega ženina, vzljubila    je grajščaka Erazma te- je izdala pod vplivom  te  Ijubezni  tajnosti  kmečkih puntariev gra]ščakom. Njen prei-šnji ženin Andrej je zgubil s tem re-vesto, zgubil je vsled poraza kmečkih vojsk svobodo in nado na lepše dni. Izdajalko svojega srca in kmečkega rodu Katarino zaoode in osveti s tem prevarano ljubezen  in  izdajstvo na svojem rodu. Stari   Grajan, ki je bil že davni izgubil vid ter je moral šlep tavati po svetu, ki je poraze kmečke vojske čutil v svoji do-vzetni duši kot brezmeino hud uda-rec, je zgubil končno svojo,   četuJi ženinu in kmečkemu rodu nezvesto hčerko Katarino. Ob njenem mrtvem truplu  klone njegova  silna  duševna moč in mož, ki je    prenesel    toliko gorja samozavestno in ponosno, pla-ka strt in uniČen in iz njegovih sle-pih oči tečejo solze žgočega   trpljenja. S smrtjo Katarine je končana tuđi za Erazma nada, da postane njegova  spremljevalka skoz   življenje. S tem je končan boj za srce s porazom kmečkih vojsk pa boi ra pravdo. Vprizoritev je bila nad vse pri-čakovanje uspela. V podrobno oce-no pa se ne moremo spuščati,   ker list nima    prostora zato.    Relativno malo nas je Slovencev v   Ptuju    in majhen je naš oder. Ce ne bi imeli g. Haladeje, bi razvoj odra bil   težko mogoč, ker so naše   gmotoe   moči
skromne. A pri tej vprizoritvi se je pokazal višek Ijubezni do slovenske igre in do dramatične umetnosti. Vsak igralec je bil pravočasno na mestu ter igral v svoji vlogi pravo živo življenje. Kakor slehernega Ceha ob vprizoritvi »Psohlavcev« (pe-soglavcev), ki predstavljajo boj za staro pravdo hodskih kmetov, pretrese igra v dno duše, tako je bilo tuđi v tem slučaju o vprizoritvi pet-dejanke »Za pravdo in srce«. Bila je najtežja igra, kolikor se jih je vpri-zorila do sedaj in morda se je igrala najboljše izmed vseh, vkljub temu, •da je bilo 35 ljudi na odru. Dvorano smo imeli polno tako, da je tuđi gmotni uspeh povoljen in je pričakovati nekaj doblčka. Kakor v Celju tako pa kličemo tuđi mi: »Dajte nam garderobe, dajte nam večji oder, volja in moč je y nas, da potom dramatičnih vprizoritev izvršimo veliko kulturno in politično delo v Ptuju in več ali manje tuđi v celem okraju«. Drobne novice. S 1. majem je stopil v pokoj pisarniški ravnatelj pri okrajni sodniji Herman Kersche. Služi! je 40 let. Kersche je vnet pri-staš Ornigov in je tuđi član ptujske-ga mestnega sveta. — Iz C e 1 j a. V tukajšnji bolnišnici je umri na stekli-ni vojniški občinski policaj Ferdinand Pecko. Pred več časom mu je prizadjal stekel pes naznatno rano na kazalcu. Pecko jo je malo ovaže-val in ni hotel iti v Pasteurjev zavod na Dunaj. Pred dobrim tednom pa se je pokazala pri njem steklina in mož je v celjski bolnišnici v groznih mu-kah umri. — Iz Celja. Prijeli so dva potepuha, nekega Tavčarja in Bubviča, ki sta izvršila vloma pri -^Stadt Wien« in pri Paholetu na Bregu. Tavčarja so prijeli pri nekem škednju na Bregu, kjer je imel svoje skrivališče. — Iz Žalca. Zaprli so deklo Marijo Kačur, ker je ukradla soprogi zdravnika dr. Bergmanna dragocen zlat prstan z briljanti. — Iz Podsrede. Zgoreli sta v Gra-dišah hisi posestnika Simončiča in čevljarja Klejnška. Zažgal je šestlet-ni Simončičev fant. — Iz K o n 5 i c. Ponesrečil se je bivši trgovec Martin Ogorevc vsled tega. ker se je splašil konj njegovega. voza. Strl si je roko. Nadpoštar Zvižaj, ki se je vozil z njim, je dobil tuđi male po-škodbe. — Iz Celja, Zastrupila se je na Spodnji Hudinji posestnica in kramarica Marija Prosenjak. — I z Vurberga pri Ptuju. Na Her-bersteinovem posestvu ob Dravi sta pokradla dva kmečka fanta 13.000 vrbovih šib za pletenje košev. — V Mariboru se je otvorilo na Tezni novo pokopaiišče.
Roroško.
Grozna najdba. V gozdu, kake pol ure od Žetaravesi našli so te dni kosti človeškega okostja, kakor kosti nog, rok, lobanjo ter tuđi mnogo koscev obleke, to je suknje, hlač, dalje Čevlje in žepni robec. Vse te stvari so bile več ali manj raztrese-ne, tako da se ne da dognati natan-ko. kje je prvotno truplo ležalo. Do-mneva se. da so kosti in obleka last posestnika Benedikta Križa, ki ga pogrešajo že od septembra Ianskega leta. Takrat je Križa kar naenkrat zmanjkalo in se ni moglo dognati, kam je izginil. Orožništvo je uvedlo strogo preiskavo, ker ni izključeno, da se je izvršit kak zločin.
Požar in poskušen roparskt umor. Iz Kotzinga v pliberškem okraju je 30. aprila ob pol 10, zvečer izbruhnil na gospodarskem poslopju posestnika Ortnerja požar, ki je uni-čil hlev in del hiše. Z veliko težavo so resili živino, le dve teleti sta zgoreli. Pri gašenju so pomagale požarne brambe iz vseh okoliških občin. Škoda presega zavarovalnino 8000 kron. Ogenj je bil najbrže podtak-njen. — Ob istem času, ko je pri Ortnerju izbruhnil požar, je skušal neznani ropar vlomiti v hišo Pongr-la, kjer je našel 70letno gospodinjo samo doma. Ta je pričela vpiti, zlo-činec se je zbal, hotel jo je zadaviti, a je bil še pravočasno prepoden. Pri-hodnji dan so pripeljali iz Šentvida policijskega psa, ki je sicer našei neko sled, a zločinca nišo mogli naj-ti. Govori se, da sta požar in posku-šeni roparski umor medsebojno v ozki zvezi, da je oboje napravila ena in ista oseba.
probne novice. Med tn 1 i n -skekamne je prišel te dni v Pliberku 17letni hlapec Pšeničnik, ki je šel v spodnji del mlina mlinarja Schlebniga, ki ima v svojem obratu vpeljano električno gonilno moc. Ko je Pšeničnik šel mimo transmisije, prijel ga je jermen za predpasnik, ga potegnil med mlinske kamne, ki so mu zmečkali levo nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — VSta-rem dvoru je ustrelil vsled ne-prev iiiega ravnan ja s puško neki tamošnji posestnik 71etno Pavlino ObmaniL Dekletce je bilo na mestu mrtva .

100 iter.
•SLOVENSKI NAROD*, dnt 4. maj« 1914.
Stran &
Primorsko.
Krvavi prvi tnajnik v Trstu ta »Pfccolo«. Kakar smo že v soboto poročali, bil je 1. majnik za Trst do-kaj krvav. Slovenci, ki nišo hoteli drugega, nego dostojno proslaviti svoj delavski praznik, bili so od la-ških pobalinov in pretepačev več-krat in na raznih rnestih napadeni ter so, kar je samoobsebi umevno, te napade odbijali. Sedaj pa je vsled teh laških pobalinstev prišel v škripce tržasKi ^>Piccolo«, ki ne ve, kaj bi rekel in kaj bi storil, da zvali krivdo na Slovence. Seveda je njegova sveta dolžnost, da ščiti in zagovarja »nedolžne laske meščane«, na drugi strani pa priznava, da so ti »nedolž-ni Iaški meščani« dejansko se lotili Slovencev. Tako pravi, da so Iaški meščani junaki, ki so z neodklonlji-vo silo odbijali slovensko »invazijo«, dalje pravi, da so Slovenci insultira-li in izzivali mirne Lane, v eni sapi pa priznava dejstvo, da so se Iaški razgrajači pri Chiozzi vrgli na slovensko godbo, da so pri Kavarni Stella polare izvršili najhujsi napad na Slovence in da je postala situacija tamkaj sila. resna, ker so Lahi metali na cesto miže in stole. Dalje priznava »Piccolov<, da so pri vhodu na Veliki trg napadli Iaški tolovaji Slovence z nozi in s pestmi, dalje pa pravi zavito, da se je »zdelo«, kakor da se je na popoldanski sprevod k Sv. Jakobu metalo z baiustrade pre-dora kamenje na sprevod; priznava, da je kamenje letelo na Slovence ter da je na nadaljnem potu padalo kamenje iz vrta Pontini in da je tamkaj postala situacija tako kritična, da so redarji bili primorani potegniti sablje proti — -nedolžnim laškim me-ščanom«. Tako in na tak način bije Piccolo - sam sebe po zobeh, priznava. da so Lahi bili napadalci, a vendar so Slovenci po njegovem rnnenju vsega krivi. Iz napadov La-hov pa je vendar čisto jasno razvidno, da so Iaški junaki bili docela dobro pripravljeni na te napade, da so vnaprej pripravljali in organizirali napadalne tolovajske tolpe, da pa so bil Slovenci pač primorani braniti se proti nesramnim in ćelo nevarnim dejanskim napadom nahinskane in sfanatizirane italifarske ćrubn!\ Pač čudno je mnenje -»Piccola^, če pravi, da so napađilci »nedolžn* Iaški me-ščani« insultirani od Siovencev.
Angleska eskadra v Trstu. Da-nes popoldne okoii štirih dospe v Trst prvi oddeleK angleške eskadre. Angleska kolonija v Trstu bo priredila dve »garden party<t in sicer eno dne 6. t. m., drugo 16. t. m. TržaŠko poveljništvo vojne mornarice priredi eno >garden party>, »roufc in tri ofi-cijalne obede. Na cesarjev ukaz bo trikrat po 40 angleških častnikov povabljenih na ogled žrebčarne v Li-pici.Vršila se bo tuđi nogometna tek-ma med moštvom angleških in av-strijskih vojnih ladij. Vršil se bo tuđi v tržaski okolici takozvani indijski šport »Gimkhama -, a še ni določeno, v katerem kroju.
Drobne novice. 2epna tatvina pri vhodu v bolnišnico. Ko so pred-včerajšnjem pripeljali v tržaško mest-no bolnišnico po Pecarju ranjenega Morterra. gnetla se je pred vhodom v bolnišnico velika množica rado-vednežev. To priliko je porabil 241et-ni mesar Josip Farfoglia ter ukradel gospe Mariji Knausovi iz žepa mos-njiček. v katerem je bilo nad 30 K denarja. Gospa je uzmovičevo po-četje še pravocasno opazila ter dala tatu aretirati. — Dva žepna tatova aretirana v gledališču Eden. V gle-dališču Eden v Trstu so aretirali v soboto zvečer dva žepna tatova, 56Ietn. slikarja Petra Červića, ki Je potegnil nekemu gospodu iz žepa listnico s 121 kronami; prijeli so ga takoj ter izročili sodišču; drugi žep-m tat, ki so ga zalotili pri njegovem č!nuje23Ietniporr.orski sobar Dimitrij Konstantino, ki je hotel uKrasti nekemu gospodu denarnico s 330 K denarja. Na policijskem komisarijatu so našli pri njem še 2 grška bankov-ca po 25 drahem, 50 franjeov v zlatu, en zlat turski denar in 23 K 61 v. ImeI je pri sebi tuđi majhen žepni nožič, s katerim je rezal žepe svojim žrtvam. Tuđi njega so izročili sodišču. — Poskušen samomor. Iz neznanih vzrokov se je hotela pred-včerajšniem ob 3. zjutraj 241etna ši-vilja Marija Chersin v Škednju za-strupfti. Izpila je večjo množino hi-permanganove raztopline. Zdravnik rešilne postaje ji je izpral želodec, naakr je ostala v domači oskrbi.
Dnevne vesti.
+ Ogromne milijone zahteva vojna uprava zopet za armado. Tekom enega leta je država navalila prebivalstvu že toliko novih davkov, denarnih in krvnih, da komaj še di-ba, a zdaj zahteva zopet nove vcU-
kanske milijone. »Slovenci« imamo v delegaciji dva zastopnfca, dr. Šuster-siča in dr. Korošca, ki se oba hva-lita, da sta branitelja ljudskih koristi No, radovedni srna kako bosta branila ljudske koristi Ce smemo so« diti po »Slovencu«, sta pripravljena, izdati vse ljudske koristi, samo če bi vojna uprava še bolj kakor doslej, pospeševala klerikalno propagando med vofaki.
-+ Sukljetovi članki. Deželni po-slanec inženir Milan pl. Šuklje je obelodanil v »TagespoštU nekaj člankov o kranjskih električnih pro-jektih. Storil je to zlasti z ozirom na vnebovpijoco krivico, ki jo je vlada storila ljubljanski občini s tem, da je vodno silo na Ljubljanici pripoznala deželnemu odboru. Klerikalcem so seveda Šukljetovi članki jako nepri-jetni, saj spozna iz njih širši svet, saj spoznajo iz njih vladni krogi in strokovnjaki, ka) se godi na Kranj-skem in kako se v tej nesretni deže-li deia z najvažnejšimi narodno - gospodarskim! stvarm). Clanki deželnega poslanca inženirja pl. Šukljeta so jako koristno in zaslužno delo in kakar čujemo, so tuđi v merodajnih krogih vzbudili veliko pozornost. Klerikalce to boli, a ker ne morejo ničesar storiti, pa se hinavsko spod-tikajo ob tem, da je Šuklje priobčil svoje članke v nemŠki »Tagesposti«. Kako so ti naši klerikalčki občutlji-vi, kadar gre za stvar, ki njim ni všeč. Če je hotel Šuklje merodajne kroge podučiti o kranjskih električnih projektih. Je moral to storiti v kakeni razširjenem in uglednem nemškem listu, ker bi drugod ne imeli njegovi članki uspeha. Spodtikati pa se klerikalci pač ne smejo ob tem. saj je vendar znano, kako dol-go let in kako radi se klerikalci po-služuiejo nemških listov, da bi po-speševali svoje namene. Šuklje je spisal stvarne članke, klerikalci pa pišejo v nemške liste intrigantske in denuncijantske članke. Ali ni dr. Su-steršič svoj čas v nemških listih člankaril proti dr. Ferjančiču, da bi ga vrgel kot podpredsednika poslan-ske zbornice in ćelo v ta namen pro-glasil Celje za ^fremdes Gebietor? Ali ni v nemških listih na vse načine grdi! dr. Tavcarja in Hribarja? In kaj so kranjski klerikalci že vse pisali v »Reichspošti« in v ^Deutsche^ Volksblatt« proti napredni stranki, kake vesti so potom nemških kore-spondenc že razširiH po svetu. Zdaj pa hočejo ti Ijudje kaj očitati Sukije-tu. ki se je pod svojimi stvarnimi članki podpisa! s polnini Imenom, če-sar seveda klerikalci ne stote, ker nikoli ne zastopajo poštene stvari. Šukljetovi članki so spisani iz \-neme za javno korist in poslani v nemški list zato, da spoznajo razmere tišti, ki imajo odlocilno besedo in zato gre Šukljetu vse priznanje. ^Slovenče-vo« pihanje je le dokaz, kako dobro Je Šuklje resi! svojo nalogo.
— Notranjska državnozborska volitev in »Domoljub«. Klerikalci se res ne smejo pritoževati, če jih ljudstvo imenuje Stranko ljudskih sle-parjev. Nobenega boja ne morejo voditi pošteno in spodobno; če jim gre kje trda, ko] začno lagati in obreko-vati. Tuđi proti neodvisnemu kandidatu za državnozborske volitve gospodu Josipu Lavrenčiču so začeli tak boj in sicer v tistem grđem listu »Domoljubu--, ki ga pošter človek res le s pravim preirurovanjem vzame v roke. ^Domoljub laže, da gospodarstvo v Postojni r v redu. To je grda In nesramna laž Če bi klerikalci le en trenotek sami verje-li. da v Postojni ni kaj v redu, kdaj bi bili že ukrenili revizijo. Če klerikalni župani tuđi goljufajo, takrat se dež. odbor seveda ne gane, to pri-čajo Jesenice, ali če se pri nekleri-kalnih županstvih le kaka malenkost zasluti, so jim koj za petami. Klerikalci si pač#ne znajo drugače pomagati proti postojnskemu županu, kakor z lažmi in lopovščinami. a Notranjci poznajo postojnskega župana in vedo, da so klerikalci laž-njivci vseh lažnjivcev.
+ Podraženje stanovanj. Prve-ga majnika je ljubljansko prebival-stvo v svojih žepih občutilo, V'aj po-meni zvisanje deželnih doklad. Hišni posestniki so bili primorani povišati najemščino. Nekateri posamezni hišni posestniki spioh nišo povišali na-Jemščin, nego bodo doklade iz svojega plačevali, ker pač uvidevajo, da je klerikalna politika ustvarila tako splošno draginjo, da jo Ijudje že ko-ma1 zmagujejo. Mnogo hišnih pose-stnikov je zvišalo draginjo res le za toliko, kakor znašajo nove doklade, marsikateri pa je porabil to priliko in je z ozirom na obstoieče pomanjkanje stanovanj najemščino prav iz-datno zvišal. To je tišti »blagoslov*, ki ga je klerikalna stranka prinesla Ljubljani. Pa ne samo stanovanja, tuđi vse potrebščine in vsa živila so se podražila, pri vsaki stvari ćutimo, kako škodo nam povzroča pogubna klerikalna politika.
+ Kterfkalcl prfzmmr^l Sobot-ni »Stovcoec« te koočno spregovoril
o klerikalni akc«, da se ljubljanske ljudske šoie zopet polagoma utra-kvizirajo. Klerikalno glasilo nič ne taji akcije, nasprotno, še brani jo in zagovarja jo, ćeš, da razni prebival-ski sloji žele, da bi se otroci čim naj-več priučili nemščine, »ker je znanje nemščine in kakovost tega znanja Zdi slovenski srednji in inteligentni stan velikega pomena«. Nihče ne za-nika, da bi ne bilo žanje tujih jezi-kov koristno, vsak pošten narodnjak pa mora biti nasproten temu, da bi se mladino že v najnežnejši mladosti mučilo z učenjem tujega je-zika,ko še svojega rodnega materne-ga jezika ne obvlada popolnoma. To je tuđi proti načelom prvih pedagogov vseh narodov. S tem pa ni rečeno, da bi se mladina sploh ne smela učiti tujih jezikov. Nasprotno, potrebno je, da se jih uči, toda ne na škodo materinsčlne! Najprvo se naj popolnoma nauči svojega rodnega jezika, potem se se le naj loti učenja drugega jezika. To je edino pravo in pedagoško načelo. To načelo se je dosedaj Še kolikor toliko uvaževaio tuđi na ljubljanskih ljudskih šolah in sicer, kolikor smo informirani, s prav dobrim uspehom, zakaj klerikalna trditev, da bi »neznanje nemščine bilo krivo, da pošiljajo učence iz prvega razreda srednjih šol tru-moma nazaj v ljudsko solo, je popolnoma neutemeljena. Dejstvo je nam-reč, da je med temi učenci, ki jih pos-Ijejo nazaj v ljudsko solo, jedva 20% takih, ki se jim je to zgodilo radi neznanja nemščine. Ne ^neznanje nem-s'ine;-, marvec slaba nadarjenost ali pa lenoba je kriva slabemu na-predku teh učencev. To je notorično ziiano vsem šolnikom, zato je narav-iiost impertinentno, ako hočejo sedaj klerikalci, na čelu iima Maier in Je-klič, upravičiti akcijo za delno po-nemčenje naših šol, z lažjo, da slovenski učenci v I. razredu srednjih sol ne morejo uspevati radi — »neznanja nemškega jezika«. Ako kaj takšnega govore lajiki ali neizobra-ženi Ijudje, jim tega ni zarneriti, ako šolniki, kakoršna sta Jeglič in Majer, ali inteligenti, kakršni bi morali biti uredniki »Slovenca«, je to navadno varanje in sleparjenje javnosti. Klerikalci pravijo, da ni res, da bi se za-vzemali za utrakvizicijo naših ljudskih šol. Ali ni res, da poje okrajni šolski nadzornik Maier hvalo in slavo utrakvlstičnLn šolam v svoji vio-gi na deželni šolski svet, v kateri predlaga, naj se prične s poukom nemščine že s I. razredom in naj se v drugih razredih uvede nemščina kot učnl jezik? Citirali smo že dotični pasus iz njegove vloge, ali ga naj še enkrat ponatisnemo? Kar se tiče .sole na »Mladiki«, v kateri se priče-nja pouk nemščine že v I. razredu in na katero se sedaj klerikalci izgo-varfajo, povemo samo to, da je ta šola zasnovana kot vadnlca in da je kot taka dobila pravico javnosti samo pod pogojem, da se v njej po-učuje nemščina že v I. razredu. Na ta zavod se torej klerikalna gospoda naj nikar ne sklicuje, ker je eno gotovo, da bi bili taki pogoji, kakor pri »Mladik'<r. nemo^oci, ako bi bili za kaj klerikalni Člani deželnega šol-ske^a sveta. Geveda, ako se klerikalni pristaši zavzemajo za ponem-cenjc naših šol, ako to akcijo odobrava in zagovarja ćelo klerikalna stranka, kakor to kaže sobotni ?>Slo-\enec«, potem se ni čuditi, ako tuđi klerikalni člani deželnega šolskega sveta nišo na višku svojih narodnih dolžnosti!
+ Nemške bojne organizacije. Naše obrambno delo je v primeri z nemškimi bojnimi organizacijami na-ravnost minimalno. Imamo sicer Družbo sv. Cirila in Metoda in Bra-r.ibor, klerikalci imajo svojo »Slovensko Stražo«, toda vse te organizacije se niti iz daleka ne dado pri-merjati na široko zasnovanim nem-škim bojnim družbam, ki imajo edino ta cilj, da čim največ Slovanov, oziroma Slovencev raznarode in jih poženo z rodne njihove grude. Le poglejmo statistiko nemških bojnih organizacij! »Schulverein«, ki ima namen germanizirati čehe in Slovence, šteje 122000 članov z 892 po-družnicami in izkazuje okroglo pol-drugi milijon letnih dohodkov. Društvo >Siidmark«, katerega edini smoter je iztisniti Slovence z njihove rodne zemlje, ima nad 50.000 Članov in bogato banko »Siidm&rkische Bank«, ki financira vsa proti Slovencem naperjena podjetja »Siid-marke«. »Bund der Deutschen in Bohmen«, organizacija, naperjena rključno proti Cehom, izkazuje * 5.000 članov. Društvo »Nordmark«, \i deluje tako proti Čehom kakor 'oljakom v Šleziji, ima 20.000 čla-ov, »Bund der Deutschen in Mfth-en<c 44.000, »B6hmerwaldbund«, aperjeno izključno proti proti Če-lom, pa 36.000 članov. To je ogromna nemsTca armada, ki ima v rokah najuspe&ieiše orožje — denar. In mi Slovani? Čehi so v narodno-obrambnem oziru le najbdj organizirani, za njhni prihajajo Poljaki, na
venci, ki smo sicer tuđi že pričeli z narodno obrambnim delom, vendar pa mu po5večamo veliko premalo pozornosti, razumevanja in zanimanja. Najuspešnejše vrši svojo nalogo E)ružba sv. Cirila in Metoda. Ta si je na narodnem obrambnem polju pridobila že nevenljivih zaslug, to pa ji je bilo mogoče samo, ker je našla v slovenski javnosti dokaj razumevanja in podpore. Toda zdi se, da po-stajajo podpore za to velevažno na-šo obrambno organizacijo vedno redkejše, kar si ne moremo tolmači-ti drugače, kakor da je zavladala y naši javnosti nevarna demoralizacija in dekadenca, ki nas lahko spravi na rob narodnega propada, ako se nam ne posreči pravočasno to nakano, če treba, z nožem izrezati iz našega narodnega organizma. Ta na-narodna demoralizacija se javlja tuđi v tem, da ne more na primer naše y prvi vrsti proti pogubnem de-lovanju »Sudmarke<' zasnovano društvo »Branibor« najti med našim občinstvom prav nobenega zanimanja in razumevanja. Tuđi pri kleri-kalcih ni na tem polju nič bolje. Njihova »Slovenska Straža« životari in ne more doslej pokazati še nobenih pozitivnih uspehov na narodnem obrambnem polju. In če primerjamo te naše naravnost skromne podvige z velikansko nemško bojno organizacijo, mora nas navdajati skrb in strah za bodočnost. Zato kličemo ob dvanajsti uri: Slovenec, zaspanec, zdrami se in loti se z vso požrtvo-valnostjo in energijo narodno-obrambnega dela, sicer bo slovenski narod v doglednem času samo še — podlaga tujčevi peti.
+ »Bela   muha med Slovenci«.
Milanski časopis »Corriere della domenica« je v zadnji številki priobčil sliko kranjskega duhovnika, ki ga ob enem proglasa za »belo muho« med Slovenci. Rečeni list pravi, da mu je pisalo 300 italijanskih delav-cev, ki delajo v Sorici, kako dober in prijazen je z njimi župnik don Luigi Dejak in kako jim s sveti in de-janji moralično in materijalno poma-ga. List se nekam čudi, da je kaj ta-kega mogoče pri narodnem nasprot-stvu, ki loči Italijane in Slovence, a ko bi razmere bolje poznal, bi vedel, da smo Slovenci sicer zapleteni v hud boj z Italijani, a da o kakem narodnem sovraštvu na Kranjskem do Italijanov ni govora. Sicer je pa le-po, da so se italijanski delavci župniku g. Dejaku izkazali hvaležne.
—  Umri je včeraj  v Gorici   po dolgem bolehanju advokat g. dr. Anton Dermota v starosti 38 let Pokojnik je bil rodom iz Zeleznikov in znan    kot    ustanovitelj    in    urednik »Naših Zapiskov«    in referent »Slo-vanskega    Pfehleda«    za slovenske stvari. Pripadal je soc. demokratični stranki,   a   jo   je poskušal prepojiti z narodnim duhom. Umri je za jetiko, alj lahko se reče, da je bil žrtev svojega prepričanja. Dr. Dermota je bil namreč iz zelo premožne klerikalne hiše in starši bi ga bili za časa njegovih studij prav lahko izdatno pod-pirali. Toda ker je bil svobodomisel-nega prepričanja, ker ni šel v leme-nat,   ampak v Prago na vseučilišče, so ga starši pustili brez vsake podpore v Pragi stradati. To strašno stradanje je v prvi vrsti vzrok, da je po-stal bolan in si tuđi ni več mogel popraviti zdravja, ko je prišel v boljše razmere. Bodi mu blag spomin!
—  Umri   je   na Poljanski   cesti posestnik Ivan Kregar. Bil je vedno vnet in zvest pristaš narodno-na-predne   stranke in kremenit  značaj. N. p. v m.!
—  Pogreb   umrlega   g. Medena je bil v soboto popoldne. Udeležilo se ga je jako mnogo občinstva. Pevsko društvo »Slavec« je pokojnika spremilo z zastavo na zadnji poti.
—  Poroka. Porocil se je danes v Kralj. Vinohradih na Češkem g. Ev-gen T u j e č, uradnik zavarovalnice »Dunav« v Ljubljani   z gdč. Boženo Konakovo. Iskreno čestitamo!
—  Poročil se je gospod Ernest Eypper z gospodično Ivanko Ko-š a k o v o.
— Pometanje in škropljenje ljubljanskih čest in ulic.     V današnjem «Dnevu« se je čuti! neki »opazova-lec« poklicanega, kritizirati način in Čas škropljenja    ljubljanskih    trgov, čest in ulic. Tuđi o pometanju ulic ie vedel napisati par čenč, ki prav glasno   govore o kakovosti   dotičnega »opazovalca«.     Da bo njegova duša pomirjena in da se bo morda v pri-hodnje potrudil dvigniti telo svojega rofstva malo bolj zgoda] s slame, mu povemo, da se pometajo ljubljanske ulice od 4. zjutraj napre], seveda pa ne vse ulice ob enem.    Takrat, ko gredo otroci v Solo, pa se nikjer ne pometa več. Skropiti se začno ulice ob 5. zjutraj ter se zopet škrope od 1. popoldne. Škropi pa se najprej v notranjiti delih mesta in v najbolj ob-Ijadenih ulicah in cestah, potem pri-dejo na vrsto ostale ulice. Vse ulice, rudi   najbolj   oddaljene, pa so po-ikropUene ic B^kaamie do   9, do*
poldne. S svojo modrostjo, da bi se naj škropile ceste v mestu od 9. do 10. ure dopoldne, bi bil g. »očividec« bolje ostal doma, ker morda ne ve, da je takrat največ prometa v no-tranjosti mesta in bi to pomenilo le popolnoma nepotrebno nadlegovanje ljudi. Tuđi bi dotični »opazovalec« lahko opazil, da se po vsakem škropljenju ceste pomedo, in kjer je treba, tuđi postrgajo. Priporočali bi mu tuđi, da naj svoje dobre nauke prihrani za druga mesta, kjer bi se v tem oziru lahko še kaj naučili od Ljubljane, namesto da bi svojo ne-vednost tako očito stresal, kakor je to storil danes. Prosto mu pa je, če si hoče svoje nadzarniške zmožnosti vsak dan izpopolnjevati ob 5. zjutraj na magistratu.
— Glas iz občinstva. Prebival-stvo Frančevega nabrežja trpi silno vsled prahu, ki se tamkaj nabira, to pa vsled tega, ker vozijo ravno po tem nabrežju iz Ljubljanice mnogo sipine. Ob suhem vremenu se dvigajo ćeli oblaki prahu ter onemogočujejo Ijudem dihanje in prebivanje v sta-novanjih. Naproša se mestna občina ljubljanska, da tuđi po tem nabrežju da šKrofiti z vodo, da se s tem zatre nepotrebni in škodljivi prah. — Več prebivalcev Frančevega nabrežja.
Zastrupljenje z octovo esenco. 28. aprila je dobil v roke 2 in polletni Leopold, sin posestnika Ivana An-žurja v Rojah pri Veliki Loki slabo zamaseno steklenico octove esence. Popil je nekaj te esence. Dan na to je umri v groznih bolečinah.
Tuberkuloza pri goveđi. Resnici na ljubo popravimo na podlagi za-nesljivih poizvedb našo tozadevno notico z dne 1. maja t. L, da se je potom sodnijske obravnave izkazala vest, katero je trosil dacar Leskovec o tuberkulozi Barletovega plemen-skega bika, za neresnično. Leskovec je bil obsojen zaradi tega na 30 K globe in pravdne stroške. Zato pa tuđi ne dvomimo, da velja še sedaj plemenska živina iz graščine na Križu za izborno in hlev kot obče pri-znano uzoren.
Izkoriščevalca svojih občin. De-želna vlada je zopet obvestila podre-jene ji oblasti, da po raznih deželah pohajkujeta ter pri županstvih pod raznimi pretvezami jemljeta podpore na račun njunih občin Ivan Urban, roj. 1885 v Brzozi stadnicki, okraj Lancut, po pokliču krojač ter Rupert Kaindl, roj. 1874 v Aigenu, okraj Sol-nograd, po pokliču zidar. Zadnji je še pred 4 leti doma popustil nepre-skrbljeno družino svoji usodi in šel vagabundirat po svetu. Torej, župan-stva pozor!
Govoreča slika, to je največja, najnovejša epohalna iznajdba slovi-tega amerikanca Tomaža Edisona. Predvajala se bode od 16. do 21. majnika v kinematografu »Ideal«.
Srčne komedije se imenuje karakterna slika, katero igrata mojstr-sko gdč. Leopoldina Konstantin in g. Rutalffv z nemškega gledališca v Be-rolinu, in ker obdeluje tuđi dejanje krasen konflikt je igra jako zanimiva. Slika igra s človeškimi srči in z vsem po vrvenju krvi povzročenih člove-ških Ijubezenskih slabosti. To krasno dramo predvaja kinematograf »Ideal- od jutri torka naprej. Danes zadnji dan senzacijske drame »Kata-strofa« in veseloigre »Nje visokost«.
»Atlantis« to velikansko filmsko delo, katero se od sobote naprej v Bachmaierjevem Grand - Elektro-Bioskopu z najlepšim uspehom predvaja, ponavlja se le še danes in jutri. V sredo nov krasen spored.
Mestno kopališče v Koleziji z restavracijo je prevzel posestnik in gostilničar g. Tomo Korbar. Več v oglasu.
Narodno obramba.
C.  M.   podružnica   na Viču   je
imela preteklo nedeljo pri Slavku Novaku na Glincah šesti letni občni zbor. Udeležba je bila, kakor vsako leto, naravnost sijajna ter so v tem oziru zavedni Vičani lahko zgled ljubljanskim in drugim okoliškim po-družnicam. Da je C. M. podružnica na Viču med vsemi društvi ljubljenka zavednega občinstva, se imamo zahvaliti mnogo narodno zavednemu in značajnemu županu g. Fr. Oblaku, ki vkljub grdim spletkam neustraše-no vztraja na čelu podružnice od njene ustanovitve. Čast in hvala mu! Duša viške podružnice pa je bil od začetka tuđi g. pravnik Pekle, ki ima največ zaslug za ustanovitev in do-sedanji lepi prospeh. Spletkarji in klevetniki so torej obrnili svoje stru-pene pusice proti tema dvema rodo-Ijuboma, a so odletele nazaj v obre-kovalce. Na občnem zboru so med splošnim pritrjevanjem govorili gg. župnfK Berce, Beg, Erjavec, Knez, Kopitar inSturm. — Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor : župan Fr. Oblak za predsed-nika, Andr. K n e z za podpredsednika;   Ante B e g za tajnika;   Slavko
Stran ۥ
.aLOVBMK) NAROD-, dne 4. nuja 1914.
100. Stev:
Nova za nam.; Tu Boffelkr ut
blagajnika, Ferdo Sturm nam. Odborniki in nam. so: S k e r IJ Mat., Erjavec Jože, Končan Tv., O b I a k I?, in M a y e r Karei. Preglednika računov: Retrovčič Fr. in M i h e I č i č Iv.
Društvena naznanlli.
v III. slovenski vsesokolski ztet v Ljubljani L 1914. Seja finančnega od-seka vrši se jutri v torek ob 6. zve-eer v zvezni sobi v Narodnem domu. Radi nujnosti dnevnega reda, udele-žite se bratie polnoštevilno in točno.
Napredno politično in gospodarsko društvo za Poljanski okraj ima danes zvečer ob pol 8. odborovo sejo. Odborniki naj se seje polnoštevil-no udeleže.
Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Go-spodje društveniki se vnovie opozar-jajo na letošnji redni občni zbor, ki se vrši v torek, 5. t. m. ob pol 6. po-poklne v bibliotečni dvorani c. kr. dež. vlade.
Kranjski avtomobilni klub priredi na praznik vnebovhoda dne 21. majnika t. I. prvi letošnji klubovi izlet v Bohinj in Bled. Odhod iz Ljubljane ob 8. zjutraj, zbirališče v Kranju (Zvezda). skupni obed hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, po-poldanski premor na Bledu parkho-tel Mallner.
Telovadno društvo Sokol Vič naznanja. da je ustanovil ženski telo-vadni odsek ter je tekoči teden pri-čel z redno telovadbo članic kakor tuđi gojenk in se cenj. gospice k pri-stopu navljudneje vabijo. Priglase članic in gojenk sprejema tel. društvo Sokol Vic. kakor tuđi ženski telo-vadni odsek. Na zdar!
Razne stvari.
*  Roparski napad. Iz Milana po-fočajo: Y Ženovi sta 1. t. m. dva ro-parja napadla dve slugi banke »Cre-dito itaJiano«. ju vrgia na tla ter jima ukradla  za   150.000  lir    bankovcev. Slugi    sta    streljala    na napadalca. Menega roparja so prijeli. drugi je po-begnil.
*  V obljubljeno dežefo — Afbani-jo. Z Dunaja so bkleniii 12letni uče-nee meščaske sole    Gustav   Bayer, Mletni učenec Rudolf Hofmaver    in lSletni delavec Fran Bištan odpoto-vati v Albanijo.     V torek zjutraj so na skrivoma zapustili Dunaj. Bayer je pred odpotovanjem    vzel    očetu N00   kron.      Prijeli    pa so jih že v Miirzzuschlagu ter jih poslali   nazaj roditeljem
*  Novo sredstvo proti tuberkulozi. Na poslednjem zasedanju fran-coske akademije je referiral    profesor Letulle o svojih poskusih s Spah-Hngerievim  sredstvom proti    tuber-kuhozi. Spahlinger ie namreč izumil protituberkulozni serum, ki se skupaj s kvasečo se posebno tekočino inji-cira pacientom pod kožo. Injekcije se daiejo bolnikom vsak dan in že čez teden se bolezen zboljša.     Poskuse prof. LetuIIeja so    potrdili    profesor Edmoiid Lardv iz Ženeve,    dr. Co-beck in dr. \Vjflims iz Londona.
*    Blaznik pomor i I ćelo rodbino. Iz Curiha poročaio: V Leissingu ob Tunskem jezeru se je v pstek odigrala groznu rodbinska drama. Kmeto-valec Poerter je nepričakovano za-grabil sekiro ter umoril svojo   ženo. Nato je ubif svojega 6letnega sina in svojo 2letno hčerko, na kar si je pre-rezal vrat. Vendar pa njegova rana ni    smrtonevarna.      Poerter je pred enim mesecetn kupil svoje posestvo. Ker se mu je pa zdelo. da ga je predrago plačal. je zblaznel.
*  Učitelj napade! ravnatelja.     Tz Monakovega porocajo:   1. maja ponoći    se je v Ellemvangu    odigrala grozna    tragedija.      20letni    učitelj Kirchmeier ^e je sprl s svojim 601et-nim  nadučiteljem Kinzierjem  zaradi zadev v soli. Kirchmeier se je vsled tega tako razburil. da je potegnil revolver ter veekrat ustrelil proti nad-ućiteiju.      Noben    strel pa ni zadel. Kinzler je pobegnil ter se    poskusil skriti v svojem stanovanju.      Kirchmeier, ki je bil kar divji. mu je sledil, potegnil nož ter ga šestnajstkrat za-bodel.    Kinzlerja so težko ranjenega prenesli v bolnico. Storilec se je sam ovadil sodišču.
*  Napad na stnodnišnico. Prete-kli teden ponoći so se približali dve-ma smodnišnicaina blizu Rudolfove-ga pri Češk. Budjejovicah štirje mož-je, ki jih je pa vojaška straža zagle-daJa ter telefonično avizirala straž-nico. Na neznane može so   streljali. Takoj so poklicali deset orožnikov iz okolice, toda neznanci so ušli Kakor se govori, so narneravali    neznanci razstreliti  smodnisnici.  Zdaj  so pomnožili straže ter jim dali puške, na-basane s šibrami.     Razentega imajo tuđi pse.
*  Knez Filip Hohtalofce zbiazatl. Iz Monakovega poročajo: Knez Hoh-^niohe-VVdJdenbuiR - Schiilinssfiirst
!e na naglom* obolel na težki žtvčnl bolezoi in so ga morali dati v san*-tori] sa umobolne. Knez Filip je naj-starejii sin umrlega nemlkega kan-celarja in ie 62 let star. Se le pred par tneseci se je poročil z monakov-sko igralko lindrovo. V prvem zakonu je imel za ženo princezin)o Ipsi-lati, ki je po 131etnem zakonu leta 1912. umrla. Druga soproga knezova je hči dunajskega obrtnika. * Govori se, da ji je dal bavarski kralj naslov pl. Podčbradske.
Telefonska ii knojatu poroiila.
Bolezen našega cesarja.
Dunaj, 4. maja. Vcerajšnji bulle-tini o cesarjevem zdravstvenem stanju pravijo, da je kataralično stanje enako, kakor prejšnje dni in da se je cesar eno uro sprehajal po mali galeriji.
Dunaj, 4. maja. Današnji jutranji bulletin pravi: Noćni mir cesarja je bil v drugi polovici noči kaljen, kljub temu je bilo splošno razpo*ože-nje zadovoljno. Včeraj je cesar spre-jel državnike iz svoje najbližje okolice.
Borza.
Dunaj, 4. maja. Z ozirom na vesti o poostritvi spora med Mehiko in Zedinjenimi državami, je danes kupČija na borzi zaostajala.
Seja načelnikov strank.
Dunaj, 4. maja. V današnji seji načelnikov strank stavili so pristaši kršćansko socijalne stranke predlog, da se zopet prične s pripravami za spravo med Čehi in Nemci na Češkem. Med temi spravnimi poskusi naj nastopi pretnirje, ki naj pripusti kratko zase-danje državneg:a zbora, da se s tem resi proračunski provizorij in da se podaljša provizorični poslovnik.
Praga, 4. maja. Cehi so se zedi-nili, da bodo zahtevali razpis novih volitev na Češkem za deželni zbor. Če se ugodi njihovim zahtevam, so pripravljeni ustaviti obstrukcijo v parlamentu.
Dunaj, 4. maja. V današnji po-poldanski konferenci načelnikov strank bo stavljen kompromisni predlog, da naj Čehi ustavijo obstrukcijo. vlada pa naj razpiše nove volitve v Češki deželni zbor. Če sprejmejo leti ta predlog, bi se sklical državni zbor za 9. juni. Ker poteče s 15. majem pro-viiorični poslovnik in ker se nahaja pri prezidiju 33 nujnih predlogov, bi bilo treba, da se ti najprej prekličejo potem naj se podaljša poslovniški provizorij ter naj se prične nato razprava o reformi hišnorazrednega in hišnona-jemninskega davka ter o italijanski fakulteti. Vlada bi tuđi predložila redni proračun za leto 1914/15. V romunskih krogih se zatrjuje, da Sttirgkh baje ni pripravljen dopustiti zasedanja dr-žavnega zbora, dokler ni politična situacija popolnoma razjasnena.
Nemiki Nationalverband.
Dunaj,  4. maja.   Dne 5. maja se vrši   posvetovanje  članov Nationalver-banda v socijalnozavarovalnem odseku s člani odseka dvanajstorice bivše češkr nemške zveze,  pri čemer bo poslane: Kroy  poročal  o ureditvi  jezikovneg vprašanja. Storili bodo taktične sklej". o enotnem postopanju.
Napadi na Čehe.
Dunaj, 4. maja. V X. dunajske okraju so vprizorili Nemci    demonstracije proti Čehom.      Prišlo je do spopadov. Posredovati je morala policija.
Deielnozborske volitve na Tirolskem.
Inomost, 4. maja. Izmed 96 man-datov novega deželnega zbora je od-danih sedaj 87 mandatov, ki so razde-ljeni sledeče: 9 nemških liberalcev, 31 krščanskih socijalcev, 13 konserva-tivcev, 1 nemški socijalni demokrat, 11 italijanskih klerikalcev. Treba je 8 ožjih volitev.
Katalinić in Šegvić na povratku.
Zader, 4. maja. Včeraj popoldne so se peljali Katalinić. Šegvić in drugi Dalmatinci, ki so bili priče v ce-lovškem procesu, v Split. V pristani-šču jih je pozdravil poslanec Ivčević in hrvatsko občinstvo iim je prireja-lo velike ovacije. »Narodni List«, ki je zahteval, da naj se od pokliče viad-ni kom i sa r Silvas, je bil konfisciran.
Kossutn.
Budimpešta, 4. maja. Zdravniki smatrajo, da bo nastopila pri Kossu-thu še tekom današnjega dneva agonija.
Potovanje ogrsklh polrt kov.
Budimpeita, 4. maja. Grof An-drassv >e ujavil baje nekemu ruskemu porocevalcu, da ogrski narod nima nobenega sovraitva proti Rusiji, vtn* dar lestanek ogrskih in ruskih politi-kov ne bo imel značaja demonstracije proti trozvezi. Gibanje proti trozvest na Ogrskem je samo izraz nezadovqli-nosti s politiko »intstrskega pnimđ nika Tiszt.
Rliputt dume.
ttrtUm, 4. maja. Bmt je predla* gal nokanji mtnister Makukov raspust ruske đume. Sazonov in Bark sta bila proti temu, tuđi Goremvldn ie bil proti razpustu, izjavil pa je, da bi smatral odklonitev proračuna s strani dume za zadosten vzrok za razpusU
Poskusna mobilizacija v Rusiji.
Petrograd, 4. maja. Izšel je car-jev ukaz, ki odrejuje poskusno mobilizacijo v dveh vojaSkih okrajih in vpoklicanje rezerv v dveh drugih okrajih gubernije Jekaterinoslav.
\oina med Zedinjenimi državami in Mehiko.
London, 4. maja. »Times« poro-čajo iz Veracruza: Vedno bolj raču-najo tu z revolto za generala Blan-queta. Huertovo edino upanje, da se izogne, da ga ne preženejo ali usmrte, je, da prične general Blanquet nemu-doma z bojem proti Amerikancem. Blanquet je baje pripravljen žrtvovati Huerto ter skleniti s konstituci-jonalisti mir.
London* 4. maja. Vladne čete so se izrekle za generala Blanqueta. Huertovo stališče je omajano. Blan-quet se pogaja z vstaši.
London, 4. maja. Veracruzu grozi lakota. Bikoborbe so prepoveda-ne. V Mehiki so baje na cesti ustre-1 i li neko Nemko, z imenom Klaro Beckmayer, ki so jo imeli za Ameri-čanko.
London, 4. maja. Iz Veracruza porocajo, da so Mehikanci prekršili premirje. Devet milj od Veracruza so napadli amerikanske pozicije. Vnel se je krvav boj. Po privatnih poročilih je padlo 200 Mehikancev in 50 Amerikancev. Oficijozno se zatrjuje, da gre samo za neznatno prasko. Ameriško Časopisje je silno raz-burjeno ter zahteva, da Zedinjene države takoj obnove najenergičnejše korake ter smatrajo premirje za končane.
London, 4. maja. Iz Washingto-na porocajo, da imajo iz Mehike za-nesljive vesti o komplotu proti Huerti, pri katerem je udeleženih mnogo Huertovih dosedanjih najbolj-ših pristašev. Komplot meri na to, da se Huerta nasiloma odstrani in posije v Evropo. Z druge strani porocajo, da hoče Huerta sam pobegniti v Evropo.
Dogodki na Balkanu«
Albanija.
Dunaj, 4. maja. Albanska vlada je naročila v Skodovi tovarni 4 hav-bice in eno gorsko baterijo.
Belgrad, 4. maja. Srbske obmejne oblasti porocajo, da je opažati v se-•verni Albaniji zopet močno gibanje med Albanci, ki pripravljajo nov vpad. Najbrže gre za čete Ise Boljetinca.
Dunaj, 4. maja. Iz Drača nam paročajo, da je albanska vlada zbrala pred Korico 10.000 Albancev, ki pro-dirajo proti Koloniji. Južnoalbansko vprašanje bo v kratkem rešeno v smislu albanskih zahtev. „Albanska korespon-denca* poroča o krvavih bojih za-hodno od Arg^yrokastrona. Albanci so baje zavzeli pozicije do Progonatija. Ista korespondenca pravi, da je prišlo v soteski Kačanik v Srbiji do krvavega boja med Albanci in Srbi.
Crna gora.
Cetinje, 4. maja. Skupščina je po končani specialni debati sprejela budget, ki izkazuje okroglo 3,160.000 kron deficita.
Zopet obrekovanje.
Belgrad, 4. maja. Nekaten ino-zemski listi prinašajo vest, da je pod-polkovnik Dragutin Kostić nagovoril prvi iz Prilepa v Valjevo odhajajoči novinski kontingent siedeče: Zadela vas je sedaj čast, da se smete boje« vati za kralja in za domovino. Vojaki! Če vas bo v kratkem poklical kralj, da zavarujete Bosno in Hercegovino, izkažite se kot junaki, vredni kralje-viča Marka!
Belgrad, 4. maja. Tiskovni urad konstatira oficielno, da vest, ki jo je prijavila „Vossische Zeitung* in ka-tero so posneii po njej drugi listi, da bi bil podpolkovnik Kostić nagovoril rekmte s tem, da je rekel, da jih je kralj Peter pozval zato pod zastavo, da zasedajo Bosno in Hercegovino, ni resnična in kratkomalo izmišljena.
Bolgarskl sabor. Sofija, 4. maja. Bolgarski sabor je prtiel v soboto z debato o carigradski mirovni pogodbi, nato sledi debata o bukareškem miru. Oba pred-loga bosta brez teikoč sprejeta*
Turčlta ta Orika. Caiicrad. 4 maja. Turska vlada
je izročila zastopnikom velesil oštro noto glede grških grovovitosti na-pram Turkom v Makedoniju Cei, da Grki sistematično preganjajo in zatiralo turiki element TurčUa vzlic ponovnim intervencijam ne more doseći, da bi se držala Orika mirovne ĐOKodbe.
Veslane.*)
Pravda brez prlč!
Sele 29. aprila je prišel Lampe k sapi. Ta dan je »Slovenec« objavil že pred dolgim časom obljubljene razloge deželnega sodišča in graškega nadsodišča, s ka te rimi sta te dve so-diŠči mojo pravdo zoper deželo Kranjsko razsodila deželi v prid. Razume se, da sem se zoper to Faz-sodbo pritožil na najvišje sodišče na Dunaju in zahteval v prvi vrsti revizijo te razsodbe, posebno pa zasliša-nje prič in sicer:
1.  zaradi nepravilnega    pravne-ga naziranja;
2.   zaradi poman}kljivosti  prav-nega postopanja.
Lampe, ker Ie temu pripisujem v fantastičnem slogu pisani Članek, je izrek graškega nadsodišča, ki se glasi: »Der Beweis flir solehe in den Bereich der Gedanken fallende Vor-gange, ist gar nicht zu erbringen«. prav posebno informiral, ker ga je porabil za naslov članka. Pavšlarje-va pravda proti kranjski deželi ali v kraljestvo misli spadajoči dogodki^< pred sodiščem. Takoj pri naslovu je njegova fantazija naredila visok polet. Iz besede »Bereich« (obseg ob-seg, obsežje, okoliš, področje) je na-pravil kar ćelo kraljestvo. Za vse de-želane bi bilo res bolj koristno, Če bi bil nekdanji kaplan Lampe vedno ostaj v kraljestvu misli in se bolj intenzivno pečal s kraljestvom, kl ni tega sveta«; kakor pa da je stopil na realna tla in se vtikal v narodno gospodarstvo, katerega prav nič ne razume. Odkar je on zagospodaril v deželnem odboru, mu ni napravil drugega ko zmede, pravde in škodo. Saj tuđi od te pravde, ki jo je sedaj dežela Kranjska dobila v dveh in-Štancah, ne bo imela dežela prav nobenega dobička. Brez ozira na to, da ta pravda ne dela časti ne deželi in ne deželnemu odboru, ker je sedaj tuđi pred sodiščem dognano, da vsak zanikmi cigan bolj pravilno kupčuje kakor pa deželni odbor kranjski. Če bi deželni odbor kranjski imel samo trohico razuma za kupčijo, bi do te, za njega umazane pravde ne prišlo, in deželne elektrarne bi se gradile na Savi, ne pa na Završnici.
Kaj je pa na tem, če pravdo dobite? Save zaradi tega še ne bodete imeli: prepričali ste se pa že tuđi la-hko, da mi je po sili tuđi deželni odbor kraniskj ne sine vzeti, morali jo bodete od mene kupiti in plaćati, ker brez mojih projektov ie vsa vaša ^visokopotezna akcija« za deželne elektrarne otročja neumnost in^ se vaši deželni elektrarni na Završnici smeja vsak pameten človek.
Pri tej priliki je vzel na piko tuđi liberalno časopisje, »ker je dalo na razpolago predala Pavšlarju in vsa-kemu kdor je hotel skodovati Kranjski deželi.« Kaj takega si upa zapisati list tište stranke, ki je v šestih letih zapravila več milijonov deželnega denarja, vzela vseučiliški fond in mene hotela oropati za Savo, ki ni mogla na Dunaju izposlovati posoji-la, tako da je bila primorana vzdig-niti davke. Z mirno vestjo Iahko tr-dim, če bi se bil držal dež. odbor mojih nasvetov, bi bile Štirikrat cenejše deželne elektrarne, kakor pa bo ta na »Završnici« na Savi že dve leti v obratu in dežela bi imela tam vir do-hodkov in ne bilo bi ji treba sedaj stiskati deželane in jim nakladati nove davke, ter preganjati industrijo iz dežele. Vsak razumen človek mora uvideti, da se le takrat privabi industrijo v deželo, če se jo kolikor mogoče varuje pred velikimi davki in se ji kar možno ceno moč preskrbi. Vi pa delate ravno nasprotno. Uspe-hi, ki se nam s tem obetajo, prekaša-jo že sedaj vse egiptovske nadloge. Nazadne so pa felitna podjetja in prazne blagajne tuđi uspehi. Omeni še priče in pravi, »da bi bilo pričanje pl. Šukljeta zame usodepolno.« Toraj sama naklonjenost do mene Vas je dovedla do tega, da ne greste pričati. Lena hvala! ker imate do mene toliko ozira. Šest let niste drugega delali, ko studirali in se na vso moč trudili, da bi spravili mene v konflikt s kazenskim zakonom. »Glavno posojilnico« ste pognali zaradi tega v konkurz, ker ste mislili« da ga bom potem primoran tuđi jaz napovodati. In izborni jurist Pegan, se je že ves vesel telegrafično vpra-šal v Kranju, koliko se zoper mene protestira menic. Sam pa je za prav-do Marije Burger, poslal takoj ekse-kutorja k meni, da je iztirjal stroške. In tišti Ijudje, ki so me z nogami in rokami tiščali v konkurz in kovali zoper mene vsakovrstne obtožnice, — nikar ne mislite, da jaz ne vem, kaj se vrši med itirimi stenami v deželnem dvorcu — tišti Ijudje so postali naenkrat tako obzirljivi do mene, da ie. pričati ne gredo.
Jas pa ravno to vedno zahtevam, da se aaafišilo miče*   Da) sem
* Bi fMtilaa .lege apla« }m mnišlitt*
oAflOVOBa  !•   »<*i*fc*     fcrtMfcnp   AmigtMm.   »>kftn
i^^v^^^r v ^^v ^vi^   v^f . ^■■■■^■^^v     av^^vvs^^^a.    w*"r>pw   •■p^v**«
Vam že dvakrat priliko hude obtoz-be, ki ste jih pod varstvom poslani-ske imunitete izrekli zoper mene pri jesenskem zasedanju dež. zbora, do^ kazati pri sodišču. Da, 21. januarja 1914 sem Vas pri deželnem sodišču čakal cei dan in v trdo noč, da bi prišli pričat zoper mene, pa Vas ni bilo. Nič se ne bojte, le pogumno stopite pred sodnike, Jaz sem že prise-gel, sedaj pa prisezite še Vi — če si upate.
Tomo Pavšler.
Gospodarstvo.
—  2rebanje.   Glavni   dpbitek v znesku 30.000 lir srečk italijanskega rdečega križa   je zadela srečka ser. 3145, št. 48.
—  Zrebanie. oOodstotne državne srećke   iz   I. 1860.   Pri premijskeni žrebanju,   ki se je vršilo 1. maja,   je zadela    glavni    dobitek    v    znesku 600.000 kron srečka    ser. 13.490,   št. 4,    drugi    dobitek 100.000 kron ser. 8040, št. 7, tretji dobitek 50.000 kron ser. 16.808.    št. 1.    Po    20.000 kron ser. 1658. št. 15 in ser. 15.379, št. 11. Po 10.000 kron   ser. 67 št. 8. ser. 84 št. 8,   ser. 641 št. 7,   ser. 989   št. 9, ser. 2257 št. 15,  ser. 3680 št. 20, ser. 5439 št. 14, ser. 7997 št. 15, ser. 8040 št. 19,   ser. 15.895 št. 13, ser. 18.628 št. 20 in ser. 19.571 št. 8.
Darila.
Dijaškerau podpornemu društva »Domovina« je izročil g. Fran Ma-selj, c in kr. stotnik v p. v Ljubljani, znesek po 100 K kot ustanovnino, za kar mu izreka odbor navedenega društva naitoplejšo zahvalo.
Zahvala.
Kmetska   posojilnica   ljubljanske   okolice v Ljubljani je podarila za učila revnim šoiarjem zadnja 3 leta  vsako   leto 30 kron Uglednemu zavodu se   iskreno  zahvaljujeta
ftolsko vodstvo v Brezin pri Dobrovl: Helena Franke, šolska voditeljica.
Krajni šolski sveti Joief Gregorln, pred se cinik.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
SoČatJe človeka, ki trpi na glavo« bolu, zobobolu, revmatičnih ali nevral-gičnih bolečinah, ne stori zdravega. Ako hočete pomagati, dajte tistemu Fellerjevega bolečine tolažečega »Elsa iluida«, ki tuđi pri kašlju, hripavosti in vratnih bolečinah dobro služi. 12 steklenic posije za 5 K franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 238 (Hrvaško) kjer se tuđi Iahko naroče odvajalne »Elsakroglice«. 6 škatljic za 4 krone franko.
Metcorolosično porodio. Vilil* oa4 atorjetn 306*2                Srednji zrstnl tlak 736 mn čts jstanjei A«, j               j ¥ »:2SE S-S! Vetrovi! Neb0 vaD^a    v mm    £ B 2.   2.pop.' 739-9 j    119 z. m.jvsh.j oblaCno „    9. zv. ■ 744 0        8 9    sr. jvzh.   del. jasno 3.   7.2j. 1 74/*4      55    si. jvzh. j    jasno „ 12. pop.! 745 3 !    13*0 ■ sr. jvzh.   brezoblač „ I 9. xv. ! 745-6 !     8-2    si. szah          „ 4.[7. zj. I 745-4 j     28 !  si. vzh          „ Srednia temperatura   sobote   10*5°,   norm 12-3» nedelje 0-9°,    norm.      12-4".  Padavina v 24 urah   0-0 mrn in 0-0  mm.
Izjava.
Ker si gotove osebe, katere imajo dosti časa in denarja, delajo kratek čas s tem, da daj ej o v moj prid v Dan ali kak drug časopis notice, kakor n. prM da želita 2 gospici korespondirati z gospodi, postao ležeče Rakek* javljam tem potom, da oisem bila in ne bom v nobeni zvezi s podobnimi noti čami.
Joslpbia Poat, Rakek.
I unuiiit&o ili s konjičkom
Bergmanna & Ko., Dećin na Labi
je vedno bol] priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-Ijivosti za racionalno gojenje polti in
I topote.   Na  tlsoče  priznalnih   pišem.
f Mnogo odlikovani. Pozor pri nakupu. Pazite Izrecno na označilo »s kon-jičkom« in na poino firmo! Po 80 h v lekarnah, drogerljah in parfumeri-iah itd. IstoUko je Bergmannova liiijska krema »Manera« (70 h lonček) čudovita za obranitev nežnih dam-•   »kih rok. ■ •             954
100. Stev.
SLOVENSKI NAROD-, dne 4. auja 1914.
Stran 5.
Borzna porodila.
&taM'aaaka
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni   kurzi   dun.  borze 4.   maja     1914
H.l.lk..l  W.rJ..            *—'     *** 4° o majeva renta.....      82 45      82*65 4-2° "o srebrna renta   ....     8620J   86 40 V o avstr. kronska renta . .     S2-.N5;   8275 4°o ogr kronska renta    .  .     8140!    8160 4co kranjsko dez". posojilo •      —'—      89*— 4<»,o k. 0. češke dcž. banke .     8775     8875 prečke iz 1. 1860 V* ....    432*— j 442 — „ „ 1864......670-—! 680 — „      tiske........290-   300-— 1    1     zcmeljske  1. izdaje .    277-—   287-— Z             „          11.      ,.      .    244--' 2-4*-n       ogrske hipotečne .   .    22675    23675 f      dun. komunalne   •   . i! 46o'— ; 475— „      avstr. kreditne .  .  . \. 477 —; 487*— "     ljubljanske.....i   58-50     62 50 *      avstr. rdeč. križa ..!!   51-50      55 50 o*r          ,         „      .  . ii    2925      33 25 "      bazilika   . ......   25-50 i    29-50 „     turSke.......jl 22075   22375 Delnice.                   11              1 Ljubljanske kreditne banke . |j 402 — | 405*— Avstr. kreditnega zavoda    .u 61150; 61250 Dunajske bančne družbe    . , 513 50 | 514*50 Južne železnice......ji    99 40 i 10^40 Državne železnice.....i 700 75    701 75 AIrine-Montan.......j S17-25 i 81825 Ce*ke sladkorne družbe .  ." 303— j 30480 Zivnostenske banke  ....    269*— \ 27C-— Valute.                  (j             1 CeVinf.......V .  .      11-36      11-41 Marke..........'   117*45    11770 Franki    . .........'    95551    95 75 Ure...........■;    9515      95*35 Putlji     ..........:; 252*— ! 252*75 Žitne cene v Budimpe&ti« Dne 4. maja 1914. Termin. Pšenica za maj 1914 ...   za 50 kg 1330 Pšenica ?a oktober 1914    .   za 50 kg 11*29 Rž za   okt. 1914    ....   za 50 kg 10*08 Koruza za mai 1914  .   .   .   za fiO kg   7 39 Koruza za julij  1914      .   .    za 50 kg    7 49
■1           ••■        dobe pravne osebe in
llflrnilli 1vrdi:p takol In di-Mliillilln slire*no" Pnložltl ie
J           plaćalo se ie osebam
vseh stanov že nad 600000 K. Prošnje pismeno pod: „Hitra pomoć S. & C", Kranf, poštno ležeče.       1723
Proda se skoro novo
KOLDi
Poizve   se   v    upravništru   »Slov. N'aroda«.                                                 1735
Odđa se z avgustora
^onovonls
obstoieče   iz 2   sob, kuhinje   in   čum-
nate v Trnovskl nllei it 23.   1736
I 500 kroa I
Vam  plaćam,  ako  moj uničevalec korenin 1 feihni Ma VaSih kurjih očes, bradavic, ■9 otišcancev ne odstraal * 3 dneh I W^^ bre* boleCio, Ona  lontka z f a-;/TM •frak«.                                 628
Ifili zradH damnje
z 2 sobama, kuhinjo   in   pripadki,  M
•Ma takol alt za aipii
Vozarski pot Sw. 4, Ijibljua.
1734
Dobro ohraaiea kratak
klavir
so mu proda.          1732
na Radeckaga oeati  It. 2 II.
Sprejme se
Divdajii bula.
Kje,    pove     upravništvo    »Slov. Naroda«.                                              1723
Zeieirci-asistenta
sprejme                 1725
Ing.   D.   Guštinčič, Trst, Via Nouva 32.
Znanje italijanščine prednost
Sprofme so
učenec
krepke narave. vsaj s 4 razredi dobro uspelega Šolskega pouka.      1727
Podlogar aY Petelin, ii      Sv. Peter na Krasu.      u
IiČem zanesljivega,   spretnega   in   vo-jaŠčine prostega
pomoćnika
z vstopom dne 1. avgusta t. I. V hmeljski kupčiii izvežbani imajo prednost. FraSC Oset, trgovina z mešanim blagom    ter   z   deželnimi   pridelki   na
Vranskom.                                  1730
I                   Potrtega   srca   naznanjamo   vsem  sorodnikom,   prijateljem  in
f     znancem žalostno vest, da je  raž  iskreno   ljubljeni sin oziroma brat, i     gospod
Dr Anton Dermoto
advokat w Gorici,
danes #b 4*/2 uri popoldne po doVi in mučni bolezni, v 38. letu svoje starosti mirno za večno zaspal.
'                     Pogreb bo v torek 5. maja ob 23.4 uri popoldne iz niše žalosti
ulica tren kraljev št. 8.
V Gorici, dne 3. maja 1914.
Franćiška Itormota, mati, Jakob, MU-tael Dermota, brata, Kanal da
|                                                  Dermota, sestra.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelicm in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma brat, svak in stric, gospod
IVAN KREGAR
biini aoaoataik in trgoyoo
danes v nedeljo 3. maja ob 5. uri zjutraj po naučni bolezni, previđen s sv   zakramenti za umirajoče v 44.  letu, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rainkega bode v torek, dne o. maja ob 3. uri DODOldne iz biše žalosti Polianska cesta št 71 na pokopalisče k st. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv   Petra.
Predragega rajnkega priporočamo v pobožno molltevm Dlag spomm.
LJUBLJANA, dne 3. maja 1914.                                            1724
Ana Sregar, soproga. — rraa6ttka Srogar,  sestra. — fraat la Anton Eomaa, svaka. — Ampala K#amaa, svakioja.
L slov. pogrebni zavod Jos. TurL      ;'&&&
___________________-----------^—
JLtXJBLvJW4A KOMENBKEGA UUCA A ti f đEF-2DR*>« F-RMARJ D^FR-DERGANC
]aja za taljenje
po 30 h od čistokrvnih langshank, lepo kovinsko se sveteče, izvrstno noseče kokoSi, od j treba stih italijanskth dobro nosecih kokoši, od belih wyandotk, orjaških, dobro nosečih;
od crnih  minork, prav  dobro   noseiih po 40 h,
od modrih andaluzijk (neso velika jajca), od belih lenghornk (rad« nosijo), od »Plvmonth Roks« orjaSkih, dobro noseČih, od zlatih wyandotk, srebrnih wyandotk, rdečih Rbode Island, belih orpingtonk, zla-torumenih orpingtonk, lepo barvastih orjaških od modrosivih perlic po 50 h razpošilja
■asopust in Svoboda
peratniostvo   na  debelo  Melnik,  Češko.
V hiši Onalito  it. 7 se  odda  m
v II. nadstropju s 4 sobami, kopalno sobo in pritiklinami ter z uporabo vrta ali brez iste; dalje tako| ali pono|O
velika soba
brez oprave in hlOV a ivpO eveot. aklaalUo.                                      1668
Pojasnila pri hišnici.
iO'J^^           sidro-          ^«^>
Qf^ Syrup. Sarsaparillae^^
¥        ^<<tllo fcrvi,  St€VT«me> K 3.60 m 7.50.     1
f Sidro-Liniment. %$ZT\
Nađomestilo za sidro-Pain-Expeller
i       atftćint ol«ji«joce mazilo r» prehlajesjCj V         rouiiitttizem, trganje po udih, itd.        i
^^^    Stcklenic«   K - SO, f .40. 2,-.  ^^
Sidro - žvepleno - mazilo.
^eloeUjSujode pri lišaju.solnem teku.it L LoačeU Kl.-
i        Dobi M skoro v vs»ki apoteki mh p*       t L                            direktno v                           A
^L   Dr. Richter-jevi apoteki ,.pri zla tem   A ■■V                levu"t Praga I,                jđf
*jJ^^^   EHzaltethstrasse 5.      awi
Postreaa letu!        ta »lita!
Prva največja doauiča la ota^ortaaa trrdkal
ZalmMj c. kr. nafc nju mnurici, iminmf itl
Qfi. F. MhU
V     V    Ljubljana    JI
Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Svici Friposmaao mm^h^šm
Sficanke im Sihatftann trn Bnn m ttl
IIafbof/atcfte matof/a brllastaA fai armpik prataaOT, mhmmmwt verlilc, aap#atela itd. lUaUsao oraAla. — Enual BaaiBYU U
arwrra na» n»
ii   HajnovajšI eanlk brazplačno.   s
I SLAĐIH slami caji ]
Dr. pl. Tmk6czyia Sladni  čaj je pn-izvir vseh sladnih izdelkov in da krt, mč, zirtfje. Za rtojeiCkc je Sladin kot redilno sredstvo vara* «Cr«k.   Za vsa- I keca MMk«, za slabokrvne, nervorne,  I slabotne, rekonvalescente  kot zajtik, I južina zauživan, je Sladin izvlr zlrafja. Da odraslim   bolnim  kakor zdravim I okusen, redi Ini zcraTttat zajtrk. Poraba I Sladina friliraai ▼ maailajstva 50° o na I denarju, 2/» na mleku, polovico na slad- I korju. Vse te UrisU potrjajejo vsak-danja upctM naročita. '/4 kc^za 60 vin se dobi tuđi pri trgovcih.   Po posti 5 1 zavojev 4 kroae franko.            I
Olsrac zalstfc ss v Itkarsak Tnkiay-    I BHHH-     _^^_^__^^^^   ^_    BBHBBBBH   4b     SBBBaMB^     I
MMaj. taaajL ? Uml taja? MMK. f ■MJB'L Bik   1
^^^^^^M      _    I ^^^^^^J        ^^^^^^     ^^^^^^^^     ^^^.     ^^^^^^      ^^^    ^T^^^IA       I
UtaUlt*-aito»aj  |ji ok itajl *# amTLr ihi m  I
!■■        ■ zlatorumeo, trčao, zajam-
I llllll   Ceoo &*L  v   dežicah  8
I b^HbT^B a> aTav al
laHallll^Vt   kg TSebine, razpo-
1 |||yII iTalrtirtii IHnka
jl                           MaMca.
|              S*Tm vpeH au        »šše
mlzorsko oM
s posestvom in vso opravo se radi družin-skih razmer zelo ugodno tak«| proda, Deta je za leto dni vnaprej, tako da je izključeno vsaka izguba. Denarja je treba Ie 5—6000 K. Naslov    ove upravništvo »Sloven. Naroda«.
Gostilna
s sobami za tujce na jako ugodnem prostoru ob železnici na Spodojem Stajcrskem, || dl f BalOBU
Ponudbe    pod    „ttoatllaa/171111
na upravu. »Slov. Naroda«.            1711
Mlraa »franka lite
mi stnnai
obstoječe iz dveh sob, kabinetom ali tremi   malimi    sobami    s   pritiklinami
u     za avgustov termin.      ::
Ponudbo   z  navedbo   cene   na   FfUC
■o^ovar, Postotna. Proda ao lopo vpoljana
aMU itit
z vso opravo. Sedaj pr^de najboljša sezija in ao proda zaradi preoblože-nja prav ugodno. Ako se vse plača, je nekoliko ceneje sicer je pa plaćati polovico za drugo se počaka. — Več pove uprav. „Slov. Naroda".           1721
ftenoviniie
z 2 ali tremi sobami        2691 :   se odda sa  avgust.   •
v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta 216.
Stonovanlo
z 3 in  4 sobami  80   Oddajo  za av«
gustov termin.                                  1667
VeČ    pove    kamnosek    Vodalkv
EolodTOrska vUoa 32, Livkllau.
Prostorno sobo
v pritličju v jako prometni ulici v sredini mesta, prikladna za pišamo ali agenturo, se Odda takoj ali z avgustov im terminom.                            1687 NatanČneje se poizve pri upravn. »Slov. Naroda«.
Zlata jama za iznrjene peke.
V mestu s 35 000 prebivalci se zavoljo družinskih   razmer    takol   Odda   ena
najstarejših in prvih         1633
peka rij.
VpraŠa se  pod   šifro   99Zlata JaflUI1*«
Ljubljana! požtno leteće.
liii
4 sobe s postranskimi prostori, Ljubljana, Stari trg štev. 30, se poče ni takoj odda.                     ies5
Poizvedbe pri hišnici.
1           t                                                                                        **         a\
DRUŽBA  „Pi  WERNIG"  BOROVLJE,   KOROSKO. 1
LOVSKE PUŠKE* STRELJIVO. POPRAVILA. REVOL-VERJI. ITD. ITD. :i    CEMIK 1914.   11 [
Podjetje za izdelovanje                   1574
nntne Me opeke
in drugih cementom, opremljeno z vsem i potrebnim] stroji 80 pod ZOlO Vgod" alad poao|l   laf*   takoj  odda v najent  ali  pa  proda.    ""^S
Delavnica z zalogo se nahaja v najbližji okolici Ljubljane tik ob glavni cesti. Podjetje je prav dobro vpeljano in nudi strokovnjakom lepe dohodke. Istotam se da v najem prostoren hlev za 8 glav živine. Naslov pove upravništvoj »Slovenslcega  Naroda«.                                                                                      -    ;
aW*    Modni salon
Svane £chffler> So. &>etra cesta S0
priporoča  veliko   izbero  izgotovljenih  dunajskih
damskih in dehlišhih sfamnikoo
praznih oblik in nakita.
I          Naznanilo.
'           Prijazno naznaojam slav. občinstru, da sem aroTSOl 8 1« ataJOBI
BKtDo kiiale 'u rejlanadii KolezUa
ter bodem tuđi tam izvrŠeval svojo gostilniško obrt. Cenjenim gostom |  in obiskovalcem kopališča se bofle postreglo z dobrim pristnim TlaOBI,
vsak dan svežim pi*VOBi kakor   tuđi kavo. čajem,  mlekom   in drugimi I mrslimi jedili. Kopališče je  vsak dan  odpkto od  pol 9. ure zjutraj do
9. ure zvecer in sicer ob delavnikih dbpoldne samo za dame.
Ceae kopeli to:  Kopel   12 v, kabina  za   1  osebo 30 v, rjuba 12 ▼, j
brisača 8 v, plavalke   12 ▼, pešcena  kopel  12 v. 2a dame je sa ras*
polago tadi kopatea obleka. I —  Poleg kopaliiča je lep seacaat park Hribarjev gaj.      ■           1
I          Za mnogobrojea obiik se najvlj-adutje ptiporete 17»   ,    t   -sa-,                               Ital iMbaffb 2<»tilnicar: !____________________________________________'
k^B^aBBBaaBBBBajBBaaBBk _«a^pMjrt^pHjMpjba_jpj^^ ^^_____^_j_^__^_^_^^ ^p^p^HHjBk   ^_j|^HjaB^B^BBB^p^p^p^p^p^p^p^p^pjBHBBaBBBBHB> ^aBBBBBBBB. ^■^BJp^BBJBIBJBBiaaBBBk ^a^BBBaBBJBBBBBBBBBaBk ^B^BJB^BaBB^BJB^^-l
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD* dne 4. maja 1914.
100 štev.
"* ""_______       """f1 h ■*•» «*".■*• U*, prti« i. #. pri                       Zahtnajte »zorcr!
i Lat^i ik ■ h n i   ***•   ^^i ^^i ^^i ^mM ^h^v ir "at
Modni salon
_ Stuchlv-JKaschke
3ŽIDOVSZA      TJLIC^.   #^ Priporoča   ceni    dsmam    tu    in    m    riežel'   vgali TTSt   •""^fc
■ajfiaejie ia najmoaern*]*«                  ^^^
damske in otroške slamnike kakor tndi športne čepiće
po znano niskih cenah.
Zalni klobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno izvrsuejo.         208        C«ne brei konkurenctt
Novo!                               Novo!
Zaloga pohištva Javor'
Ljubljana, Rimska cesta 16
priporoča   slav.   občirtstvu   svoje   izdelke   tor   isvriltov
vi eh mizarskUi del kakor opravo hotelov, prođa|alea,
Izloib, vsa itavbna dola Ltd.               15d0
Domaće podjetje z mehaničnimi delavnlcaniL
Najnižje cene!                   Točna postrežba!
Razglas.
Podpi?ano županstvo objavija tem potom                                       1698
9a se odda prezidava, kakor poprava občinskih vojašnic v KobariSu, dražbcnim potom.
Nacrti in vsa druga pojasnila so na ogled v občinski pisarni de 15a ma|a 11^ med dopoldanskimi uradnimi urami.
Delo je cenjeno na 40.000 K.
Pismene ponudbe je vložiti  do 15. ma|l t. 1. s 5°0 varščino na županstvo Kobarid.
Županstvo trga Kobarid
dne 30. aprila 1914.
Milclavec
župan.
Titiooison stroj (najnov. model)
umnim
je najpopolnejši in najboljši. 10 letno  funkcijsko jamstvo.
Ugodno plačevanje v obrck h. _                          Stari stroji dtuj?ih sictcmov se
vzamejo v plačilo.   Brezobvezno razkazovanip  ho5l»W zasttlj il Mri,
THE REX CO., LJUBLJANA,
Selenburgova   ulica   št. 7.     —     Telefon  lt.  38.
Zastopstvo pisalnih strojev „UNDERWOOD" in „CORONA".
K av a r n a^*<i*
^^-^TloriJaBak« ulica St 6.
■A  IZBIRO pošilja tuđi na  deželo: Krasne
d i il 7 rkriia' kosfu9n«>
Hl   II f F    nočtie haiie, || |   || f  |      Per lo in »sako IILULL   modno blago.
Ze!o solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, stari trg 9. Lattna hisa.
Neprekosljiva v
otroškihoblekcah
u in krstni opravi. ::
KCVCLES     ^
iC^^^^ai^^^^^^l^aaaaa—K^a^^^
zcsplošno priljubljeni ker so nedosešm u teku in trpešnesti.
j}lagovclite si )ih i ogledati ali$ahte~ xj| vajte ccmJc.          Jjm
V
Karei Camermk & Ko.
Specijalna irgovina $ koiesi, av-icmobilu moiorji in posam. deti Jrfehamčria dc'avnica in garava
Ljubljana
Đunajska  cesta  št- 9—12
Krasno stanovanje!
V hotela Bellevue pri L|nbljani je z avgustom, eveotuelno z majem t. 1. Oddatl kraSBO StanOtanJe v 1 nadstropju obstoječe iz 3 sob z dvema balkonoma. iz kopalne sobe ter sobe za služkinje in drugih potrebnih pritiklin.
Na željo se uredi večje stanovanje iz dveh enakih in je tuđi na razpolago hlev za konje ter šupa za vozove oziroma avto-vozove.
Pojasnila daje iastnik Alojzi] Za|e€9 veletrgovec z vinom v Spodnji Sliki  Št   1S^_______________________                                         1669
!            PETROVE KAPLJICE
Prei.;kušen in izvrsten lek proti a katnim in kroničnim bolez-nim ielodca, črev, jeter, Iedic in vraniće« Petrove kapljice
; so se.^tavljene iz zeliščnih sokov, ki blagotvorno delujejo na pre-bavila Vsakemu pomagajo proti slabi prebavi, bolečinam, kronič-nemu kataru želodca in Črev. Umirujejo živce in krepe ves organizem, Petrove   kapljice   so zakonito zavarovane in se  razpoŠiljajo na
vse strani sveta. Steklenica stane 50 vin.f 12 stekl. 5 K, 24 stekl. 10 K. Dobiva se v lekarni pri S¥, Petru
FR. ŠULLER, Zagreb, Vlaška ulica št. 91
fcakor tuđi v vseh drugih lekarnah.                1659
.   jelo"11    . ',(*p. k^^    . s   a- r   . rtW>isc —^^^     fflKL
Jadranska banka iilijalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
s  Zlvabna sveza % Amerlko.  s                       DelflMfca glavnica K 8.000.000.                      MakaiDa v AaMriko !■ akredlflvL
Enpnje in prodaja vredaostne paptrf« (rente, sastavna pisma, ialalco, urdtikm ltd.) — Valute in devize. — Proause == k vsem trekanleam. ==
SpMftM vloge m hraolUM kflilce ttr mm Uf la UtoM ratu.   ^
Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga.
Mmđal iavek plata feaaka iz svo|6§a.
Eskemptfrai atealce, devize in fakture. — Savarevaale vreda, paplrlev proti kanal lzgabL — Revizija irefeanja aretti feresplateo. — Beaikoars-kredltL = lena« aareeftia. — Iakaao. =