Po štuina plačana v gotovini.
ŠTEV. 152.
LJUBLJANI. ? obota, 9. julija 1927.
Posamezna številka Din 1,-LETO IV.
▼tak dan opoldne, izvzemi! nedelje in praznike.
naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20'—, inozemstvo Din 80"—,
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO: 8IM0N GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif«. Pismenim vprašanjem naj se priloži — za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev.
Zapravljeni glasovi in tisočaki.
Jasno je, da mora volivec v prvi vrsli obirati kandidate in stranke po programu, ki jih zastopajo. Smešno je, če se delavec ogreva za kapitalistično stranko ur ni anak doslednosti, če koketira velekapitalist s socialistično stranko. Program stranke mora biti za volivce v pr-vi vrsti merodajen in zato mora tudi biti volivna 'borba načelna.
Toda volivec mora gledati tudi na to, da svojega glasu ne zameče. Nekateri sanjači vedo povedati lepe stvari, toda kaj pomaga, če bodo vSe te regj ures. ničene Sele ob svetem Nikdar Zato mo-ra volivec tudi gledati na to,' da zaupa svoj glas kandidatu, ki bo tudi mogel za ostiti materielnim potrebam volivca.
ato je idealna za volivca samo ona stranka, ki mu ustreza v idejnem oziru, .ki pa daje obenem garancije, da mu bo mogla pomagati tudi v materielnem.
Iz. tega stališča mora volivec presojati kandidate in stranke in če slovenski volivec to stori, potem ve vsaj eno, za katero stranko in za katere kandidate ne sme oddati glasu. In da je med temi strankami na prvem mestu samo SDS,
o	tem ni dvoma.
V	idejnem oziru je ta stranka absolutno negativna in ne more nuditi vo-^'či^njčesar. Po svojem programu bi • R hiu demokratična stranka, v res-
nn H mnU V	^rotjl! z edi-
no demokratsko stranko Jugoslaviie z
Davidovičevo stranko. Demokrat, ki voli SDS, glasuje torej proti svojemu programu in tako na najbolj briljanten način zavrže svoj glas. Ali pa more to storiti pravi demokrat in vrliu tega še v sedanjem času, ko je treba napeti za čim lepšo zmago demokracije vse sile.
fee manj pa more nuditi SDS volivcu \ ma enalnem oziru. Dogodki jasno do-azujejo, da se vrše septemberske vo-it\e samo zato, ker hočejo pošteni radikali obračunati s pašičevoi. Protektorji SDS pa so bili pašičevci in zato je tudi SDS izven vsake kombinacij. Nista se združila Marinkovič in Vukičevič zato, bi dajala mandate SDS, temveč združila sta se, da vzameta mandate SDS.
Zato pa se pravi metati svoj glas v v°do, kdor glasuje za SDS.
So pa ljudje, ki so iz bogzna kakih vzrokov tako zaslepljeni, da ne bi hoteli zapraviti samo svojih glasov, temveč tudi svoj denar. So to razni bogati industrijci, ki menda mislijo, da jim zna-sjao slovenski delavci denar samo zato, d apolnijo ž njim volilne blagajne SDS. Na vse zadnje nikogar nič ne briga, kaj im“.naredi s svojim denarjem in če ga
m nlr!11kateri gospodje preveč, naj ga mečejo v vodo ali v blagajne SDS, ker je to njih zadeva.
Druga pa je stvar, ce kdo daruje v politično strankarske namene denar, ki ni čisto njegov, temveč ki ga le upravlja. V tem primeru pa imajo tudi oni, katerih je denar, pravico, da vprašajo komu v korist je bil porabljen denar v strankarske namene. V Sloveniji smo že večkrat videli, da je vedno slabo končalo, če so postala gotova denarna podjetja preveč izrazito strankarska in zato bi bil čas, da bi se te žalostne izkušnje že enkrat nehale.
Če pa že ti darežljivi magnati mislijo, da smejo metati denar v vodo, potem pa naj bodo tudi pripravljeni na vse posledice. Naj si ne domišljujejo ti gospodje, da je že pozabljeno, kako so ti gospodje pri vseh volitvah pomagali be-sedolomni SDS. Toda tedaj so imeli ti gospodje vsaj en izgovor za svoje zapravljanje tisočakov, ker je pač bila SDS v vladi. Toda s čim naj $cdaj opravičijo
Brezuspešen sestanek med Ato Stanojevičem in Vukičevičem.
Beograd, 9. julija. Ponovni sestanek, ki se je vršil včeraj med Aco Stanojevičem in Vel jo Vukičevičem, je bil menda zadnji poskus, da pride do sporazuma med radikalnim glavnim odborom in Veljo Vukičevičem.
Aca Stanojevič je imel včeraj poleg sestanka z Veljo Vukičevičem še konferenco z Marko Trifkovičem v hotelu »Pariš«. Na tej konferenci je bil navzoč tudi Ljuba Živkovič. Aca Stanojevič je izrazil na tej konferenci svoje utise, ki jih je dobil v razgovoru z Veljo Vukičevičem. Po njegovem mnenju so izgledi za glavni odbor radikalne stranke zelo slabi.
Razmerje med glavnim odborom radikalne stranke in Veljo Vukičevičem je jasno izraženo v poslednjem vladnem Komunikeju, ki je bil izdan kot odgovor na poziv glavnega odbora, da naj radikalni ministri sodelujejo na seji glavnega odbora radikalne stranke.
V	parlamentarnih krogih se trdi, da so odnošaji med Veljo Vukičevičem in radikalnim glavnim odborom popolnoma razčiščeni ter da bodo v kratkem vsi odnošaji prekinjeni. — Kakor se na dobro informiranih mestih doznava, Velja Vukičevič pričakuje, da bo do pon-deljka še nekaj članov glavnega odbora podalo ostavko na svoja mesta v glavnem odboru radikalne stranke. Govori se, da bo podalo ostavko v odboru pet članov, ki bodo popolnoma solidarni z vlado Velja Vukičeviča. Velja Vukičevič bo na ta način prizadejal strašen udarec pašičevcem, katerim bi tako popolnoma onemogočil vsako op.ozicionalno delovanje proti vladi.
Aca Stanojevič se kaže zelo mirnega in hoče — kakor se trdi v njegovi okolici — nadaljevati borbo proti vladi Ve-lje Vukičeviča.
Jutarnji list" poroča o popolnem sporazumu med Vuki-
čevičem in Korošcem.
Rezultat rumunskih volitev
Bukarešta, 9. julija. Volitve so se izvršile v popolnem redu in miru.
V	Stari Rumuniji je dobila vlada 70 do 80 odstotkov vseh glasov, na Erdelj-skem 30 do 40 odstotkov, v Besarabiji 60 do 70 odstotkov in v Bukovini 55 odstotkov. Na tej osnovi bi dobila vlada od celokupnega števila poslancev, ki znaša 380, okrog 320, narodni zemljorad-niki pa 55. Ostalih 5 mandatov odpade na narodne manjšine.
Vsi listi pišejo o tem, da se bo sestavila, kakor vse kaže, nova vlada, ki bi ji načeloval Bratianu.
ZDRAVSTVENO STANJE KRALJA FERDINANDA SE POSLABŠALO.
Bukarešta, 9. julija. Zdravstveno stanje kralja je zelo resno. Rumunska kraljica je pozvala svojo hčerko, jugosloven-sko kraljico Marijo, da naj takoj pride v Bukarešto. Prihod jugoslovenske kraljice se pričakuje za danes ali jutri.
Zagreb, 9. julija. Današnji »Jutarnji list« objavlja senzacionelen članek o sporazumu med Vukičevičem in dr. Korošcem. Med drugim pravi »Jutarnji list«:
Glaven cilj Velje Vukičeviča je, da si že sedaj zajamči popolno sigurnost po volitvah. Sedaj je že ustvarjen sporazum z dr. Antonom Korošcem, načelnikom Slovenske ljudske stranke. Ta sporazum se nanaša deloma že na medvoliv.no dobo. Po volitvah pa se bo delalo na tem, da se bo ustvarila parlamentarna zajed-nica med SLS in radikali, slično oni, ki se je ustvarila pod imenom demokratska zajednica.
Ta sporazum med Veljo Vukičevičem in dr. Korošcem je že gotov, samo se drži še v največji tajnosti. Velja Vukičevič se hoče sporazumeti s slovensko ljudsko stranko v vseh vprašanjih.
SPORAZUM TUDI Z JMO.
Istotako hoče Velja Vukičevič v teh dneh razčistiti odnošaje z JMO. Dr. Meh-med Spalio in dr. Andrič sta včeraj ponovno konferirala z Veljo Vukičevičem. Ožji krogi Velje Vukičeviča ugotavljajo, da se je na teh konferencah ponovno razpravljalo o vprašanju Bosne in Hercegovine in da je bil dosežen popolen sporazum. V splošnem se smatra, da se vsa sporna vprašanja med bosanskimi radikali in bosanskimi muslimani popolnoma rešena.
Politični krogi polagajo zelo veliko važnost na poslednjo izjavo dr. Andriča, ki jo je ta dal v Sarajevu. Andrič je izjavil, da bo prišlo v najkrajšem času med bosanskimi muslimani in radikali do popolnega sporazuma in da se bo kmalu začelo skupno sodelovanje radikalov in muslimanov v Bosni in Hercegovini.
KRAhJ OhmE V DALMACIJO.
Split, 9. julija. Kakor se doznava, naj
bi prišel še ta mesec naš kralj v Dalmacijo na letovišče. Kralj bo stanoval najbrž v Trstenu, kjer je znamenita starinska vila.
VUKIČEVIČ ODPOTOVAL NA BLED.
Beograd, 9. julija. Velja Vukičevič je bil včeraj popoldne dalje časa v svojem kabinetu in konferiral s celo vrsto poslancev o pripravah za volitve.
Od 7. do 8. je bil predsednik vlade v maršalatu dvora, kjer se je razgovarjal z dvornim maršalom Jankovičem. Po 8. je sprejel dr. Spaha in se razgovarjal z njim o politiki demokratske zajednice v
svoj nastop proti drugim strankam, vladi in ogromni večini slovenskega naroda.
Kakor gospodje hočejo! Ce mislijo, da imajo preveč tisočakov in da so njih industrijska podjetja prebogata, naj le iz-metavajo tisočake. Toda zapomnijo si naj tudi to, da je tudi konec potrpežljivosti vseh neesdeesarskih strank in slovenskega naroda, ki bo obračunal s protektorji in meceni SDS ravno tako, kakor je obračunal s SDS samo.
Mal narod smo Slovenci in tudi ne bogat narod. Zato pa imamo mi najmanj vzroka, da zametavaino glasove in tisočake in zato je v narodnem interesu, da se prične obračun z vsemi, ki to delajo. Kajti politike zapravljenih glasov in tisočakov mora biti konec.
Bosni in Hercegovini in o razmestitvi uradnikov po željah te stranke in o občinskih komisarjih.
Kakor se doznava je predsednik vlade ^elja Vukičevič odpotoval ob 11. na Bled, kjer namerava ostati najbrž do četrtka prihodnjega tedna.
SEJA IZVRSEVALNEGA ODBORA NRS
Beograd, 9. julija. Sinoči je imel sejo izvršilni odbor radikalne stranke. Seja je trajala do 8. in pol. Večjemu delu seje je prisostvoval Aca Stanojevič. Ko se je Aca Stanojevič poslovil, se je nadaljevala seja pod predsedovanjem Marka j Trifkoviča. Odobrena je bila kandidatura ^ nosilca liste v Črni gori dr. Stojadino-V1pa, Cede Kostiča v liški županiji in dr. Milovana Grbe v modruško - reški županiji. Razen tega so bile prečitane razne Pritožbe, ki se bodo poslale vladi. Nekateri člani izvršilnega odbora pa so zahtevali, da naj se te pritožbe pošljejo državnemu svetu.
No se je zvedelo za te odločitve, so jih obsodili vladni politiki kar najostreje. Zlasti se poudarja, da ne more biti pri takih razmerah niti najmanj govora o medsebojnem zbližanju, ker gre pašičevcem v prvi vrsti za to, da kandidirajo ravno tiste osebe, ki so najbolj nepomirljivi protivniki današnje vlade.
KONGRES NARODNIH ŽELEZNIČAR JEV BO SEPTEMBRA. Beograd, 9. julija. 14. in 15. septembra se bo vršil kongres narodnih železničarjev.
NINCIC KANDIDIRA V SPORAZUMU Z VLADO.
Beograd, 9. julija. Sinoči med 8. in pol do 10. je bila v kabinetu predsednika j vlade Velje Vukičeviča konferenca o i vprašanju kandidatur v severnem Bana-i tu. Na tej seji sta bila navzoča tudi se-| danji minister za kmetijstvo dr. Stankovič in bivši minister zunanjih poslov dr. Ninčič. O tej konferenci se ni dalo dobiti pobližjih informacij.
Dr. Ninčič je pozneje izjavil novinarjem, da je vprašanje njegove kandidature rešeno, ni pa še dosežen sporazum glede kandidatur v severnem Banatu.
NEZADOVOLJSTVO BOSANSKIH RA-DICEVCEV.
Sarajevo, 8. 7. Nezadovoljstvo s kandidati, ki jih je postavilo vodstvo HSS se izraža na razne načine. Tako vse kaže, da se bodo v Sarajevu Hrvati sploh abstinirali od volitev. V travniškem okraju je odpor še bolj resen. Tu se namreč snuje nova Hrvatska težačka stranka, ki naj velja kot naslednica bivše Hrvatske težačke stranke za Bosno in Hercegovino. Med snovatelji nove stranke se nahajajo zelo ugledne osebe, ki so se že izkazale v političnem življenju Bosne. Prvi sestanek nove stranke bo 15. t. m.
POMORSKA RAZOROŽITVENA KONFERENCA.
Pariz, 9. julija. O konferenci v Ženevi
o	omejitvi pomorske razorožitve je vedno bolj vse tiho. Domneva se celo, da bi bilo kmalu prišlo do prekinitve konferenc.
Včeraj je izvršilni komite sklenil, da objavi poročila ekspertov. Iz vsega se vidi, da se vse delegacije bore za to, da se nadaljuje delo do končnega sporazuma.
UPOKOJENCI ZAHTEVAJO PODALJŠANJE STANOVANJSKEGA ZAKONA.
Beograd, 9. julija. Zastopniki Udruže-nja penzionistov so posetili ministra socialne politike in mu izročili spomenico, v kateri zahtevajo, da naj se dosedanji stanovanjski zakon podaljša neizpreme-njeno, ker bi ukinitev omejitve višine najemnine zadela penzioniste naravnost katastrofalno.
KONGRES ŠUMARJEV V SKOPLJU.
Beograd, 9. julija. Dne 21. in 22. septembra bo v Skopi ju 61. glavna skupščina jugoslovenskega šumarskega udruže-nja. Udeleženci tega kongresa bodo nato napravili izlet v Prištino, Kosovo, Ohrid in Gjevgjelijo.
i.TMnaufa> • r>
In kako je bilo pred dvemi leti?
Ljubljanske občinske volitve so bile razpisane že pred dvemi leti in bi se imele vršiti 18. marca 1. 1925. Za volitve je bilo tudi
Sedaj pa 'je jovanovifevec Vukičevič razpisal volitve, Iki pa se ne vrše več po znanem Žerjavovem volilnem redu, temveč po
že vse gotovo. Končano je bilo reklamacij- j čistem proporcu. Tudi ta sprememba voliv-sko postopanje in vložene so bile tudi že ■ nega reda je bila izvršena proti volji SDS.
]r n m /1.1 rl a I 1 i.-i t rt f I’ /-v n n /-J	rl	ITaI 1 OTU t	1	f O 1/ A H aK 1 T .111 Hi 1 JI Tl 51 1 AC O Vi f* 1 Tl 1 SV Rl
kandidatne liste. Teden dni pred volitvami pa je veliki župan dr. Baltič nakrat volitve preklical in utemeljeval to z nepopolnostjo volivnega imenika. Da je bila ta trditev bosa, j« kasneje ugotovila tudi skupščina. Pravi vzrok preklicanja volitev pa je bil v tem, ker so se vse stranke zjedinile proti SDS in bi ta vsled divnega Žerjavovega volilnega reda pri volitvah sijajno sfrčala.
Zato so bile volitve odložene in zato je morala biti Ljubljana še dve leti dalje brez svojega občinskega sveta. In sicer samo po krivdi SDS.	>
ln tako dobi Ljubljana letos občinski svet in svojega župana in od SDS uveljaui ko-misarijati, gerenti in gereatski trosveti se bodo vendar enkrat nehali in Ljubljana dobi nazaj svojo avtonomijo, ki jo je SDS za tako dolgo dobo zatrla.
Vse to so fakta, znana vsej Ljubljani.
Kljub tej jasni mesnici pa si upa danes esdeesarski tisk pisariti, da so občinske vo-ltive v Ljubljani razpisane po zaslugi SDS!
Ali misli ta tisk v resnici, da so ljubljanski volivci sami »Pepčki«, da si upa servirati svojim bralcem take gorostasnosti?
soglašate ali ne soglašate^?
'Ni časopisja v Jugoslaviji, M bi se tako upiralo proti nasiljem, kakor socialistično in komunistično. 'V obsodbi nasilja je to časopisje celo tako glasno, da bi moral človek misliti, da obstoji to časopisje sploh samo zaradi tega, da dan in noč rohni proti nasi-
Iskren demokrat bi moral biti pravzaprav le vesel nad tem divjim obsojanjem nasilja, če bi bilo to obsojanje tudi iskreno. Ravno o tem pa je treba dvomiti.
Kajti res je, da se po svetu vrše grda nasilja, toda še bolj res, da ni nikjer toliko in tako krutega nasilja ko v sovjetski 'Rusiji, a baš o tem nasilju socialistični in komunistični listi molče. In vendar bi ravno o tem nasilju morali socialistični in komunistični listi pisati največ, ker se jih to nasilje najbolj Uče. iKe.r to nasilje izvršujejo oni, ki so njiim vzor in z gesli katerih že leta dolgo motijo naše delavce.
iZato je treba, da naše socialistično in komunistično časopisje že izpregovori enkrat pošteno besedo in pove, ali se i nasiljem svojih sovjetskih vzorov strinja ali ne. Tu je imolk samo nepoštena fi garij a in zato je treba, da se neha.
Na en strani biti ogorčen, če je 'kdo obsojen pred sodiščem, ko mu je krivda vsaj kolikor toliko dokazana, na drugi strani pa molčati, ko streljajo sovjeti dolkazano nedolžne ljiudi samo zato, ker hočejo sovjetski mogotci s takimi grozodejstvi preplašiti svoje nasprotnike, je nepoštenost, ki je socialistične misli nevredna.
Angleški delavci so to tudi čutili in niso niti najmanje oklevali, ko je prišla vest o barbarski ustrelitvi 20 nedolžnih talcev, da
proti temu barbarizmu najodločneje protestirajo.
Naši tudi-socialisti pa seveda še niso čutili potrebe, da ta grozodejstva jasno in odločno obsodijo, ker menda mislijo, da se pregreše proti socialistični misli, če bi povedali delavcu, kako je v resnici življenje v sovjetskem peklu.
Toda socialistična misel me pozna prikrivanja resnice in pravi socialisti tudi ne poznajo te obzirnosti, da bi molčali, kadar njih tovariši z nezaslišano krutostjo teptajo najbolj osnovne človeške pravice. Pravi socialisti so vedno na braniku humanitete, so vedno iproti nasilju, ne pa samo tedaj, kadar njim tako prija.
Potrebna je enkrat jasna in poštena beseda: ali ste vi, ki pravite, da ste socialisti in komunisti, za sovjetska nasilja ali niste?
iAli odobravate, da se ubijajo talci, ali tega ne odobravate?
Ali ste za sovjetski teror ali niste?
Odgovorite jasno in pošteno, ikakor se socialistom spodobi.
Če pa ne odgovorite in molčite na vse zločine sovjetskih mogotcev, potem je to dokaz, da te zločine odobravate, da bi jih tudi sami izvrševali, če bi jih mogli.
Jasnosti treba in sedaj, ko mislijo naši tudi-socialisti in ne več-komunistl loviti mandate, je še prav posebno potrebno, da volivec ve, komu sme in komu ne sme zaupati.
Ne samo demagogi, temveč tudi špekulanti na nasilje morajo izginiti iz našega javnega življenja in zato cenjeni gospodje voditelji iz socialističnega in komunističnega tabora, priznajte barvo!
Za grobove srbskih voiakov v Avstriii.
Pod tem naslovom sem priobčil v »N. D.« 21. junija dopis, ki kliče po nadaljevanju, kaiti to vprašanje je za dober glas m prestiž naše države v tujini tako velike važnosti da ne smemo molčati, dokler ne narede svoje dolžnosti poklicani faktorji v Beogradu.
Napovedani sestanek v češkem narodnemu dpmu »Pri Pošti« se je res vršil 18. junija; došlo je vsega vkup dvajset oseb obojega spola, ali ni bilo zastopnikov našega poslanstva, kar je bilo v prvi vrsti potrebno. Zato je g. dr. čovič-Plenkovič v pozdravnem nagovoru takoj omenil, da to malo število članov naše kolonije ne more nič veljavnega sklepati in ne voliti kakega odbora, dokler ne čujemo zastopnika države, ki pove, kaj misli država storiti. V neobveznem daljšem razgovoru so razni gospodje razvijali docela one misli in pomisleke, ki sem jih brez ovinkov povedal v svojem dopisu, ki je izšel v »Dnevniku« dva dni pozneje, t. j.: naloga, da bi častno skrbeli grobove 40.000 srbskih junakov in mučenikov, je tako velika m obenem tako nujna in častna zadeva naroda in države, da je naša mala kolonija ne more
prevzeti in izvršiti. Naglašala se je nujnajo-
treba, da je nje stanje j
tfKgj »»j
treba da je treba nekŠ ukreniti, kajti seda-
nip atante ie naravnost sramotno za narod in nje stanje je n dunajgka kolonija naravnost
icau	krogom v Beogradu: naj
se zganejo in operejo sramoto, ki jo vidi tuji svet in ki se čudi naši nemarnosti in nehva-
ležnosti do junakov naše svobode, ki tako
zapuščeni leže daleč od domovine.
Naglašala se je tudi tista razlika med grobovi srbskih in italijanskih vojakov, ki skoro povsod leže kakor tihi sosedje, pa takoj pada v oči, kako častno se briga Italija za svoje sinove in kako sramotno jih je pozabila naša domovina. Posebno nas vse boli zapuščenost srbskih grobov na dunajskem centralnem pokopališču, kjer je razlika toliko bolj goro-stasna, ker se tu za naše grobove tudi Nemci ne brigajo, kajti mestna občina misli: »saj ima država tu svoje poslanstvo, svoj konzulat, svojo pravoslavno cerkveno občino, svojo kolonijo z raznimi društvi, naj se ti brigajo za svoje tu počivajoče junake. Najlej)-ši zgled imajo tik zraven pri grobovih italijanskih vojakov. Kako lepo s& ti opremljeni, vsak grob omejen z rezanim kamenom, srem zelenje ali cvetje, a na sredi g*'0W)aleP ®P£ menik s Pomenljivim na^som GiSramoten skih voiakov pa nudi naravnost sramoten in žalosten pogled.« - Ali je potreba, da kažemovsemu svetu sliko žalostnega siromaštva in kazni vredne — nemarnosti? Kje je krivda, da dela naša država tako sramotno razliko v takem kulturnem centru Evrope, kakor je Dunaj?
Na grobovih zunaj Dunaja skrbe vsaj nemške občine po svojih močeh, da pogled ni tako žalosten kakor na Dunaju. To smo videli ina grobovih v Gradišču in pred dvema
mesecema v mali gornjeavstrijski občini — Mathausen. Tam je bilo taborišče srbskih in italijanskih vojnih ujetnikov. Med nje je prišel tifus in umirali so v masah. Nad osem tisoč je tam srbskih junakov, ki leže poleg Italijanov. Res ima tu vsak grob malo ka-menito ploščico z napisom, je tu tudi lesenih križev, ki bi jih trebalo obnoviti. V- občini je društvo »Črni križi, ki po možnosti oskrbuje groblje, da res ne dela vtisa polne zapuščenosti, ali to društvo ne more vsega narediti, kar bi bilo potrebno in — .dostojno naših junakov.
In tu se zopet takoj opazi sramotna razlika med italijanskim in srbskim grobljem. Na sredi italijanskega groblja je veličasten spomenik iz kararskega niramorja — torej iz kamna ljubljene domovine — na katerem je umetniški izklesana skupina treh junakov, ki umirajo za svobodo svoje domovine. Ta skupina je umetniško delo prve vrste, a napis je zložil sam D’ Annunzio in se glasi: Spinti dalle sorti di guerra su questi campi stranieri accumunati dalla mor te
in nuove frattellanze profonde figli d’ Italia e di Serbia qui nell’ esilio han pace.
Possano i nudi spiliti da un altra libera di mora rivedere ogni giorno le dolci patrie loniane.
Mathausen 4. VI. 1922.
V prostem prevodu se glase ti verzi: Udarjeni od vojne usode v teh tujih zemljah, združeni v smrtnem objemu, v novem globokem bratstvu sinov Italije in Srbije,
Tu v miru počivajo v pregnanstvu.
Naj bi ti goli duhovi z drugega svobodnega bivanja vsak dan zapet zagledali svojo sladko daljno domovino!
Tako ponosni spomenik Italije za svoje in celo za naše vojne žrtve, a na srbskem grob-lju je pritličen neoklesan kamen, ki ga je komaj opaziti; izglajena je čisto mala ploščica za skromen napis srbskim junakom.
Kdor vidi to razliko, ga zgrabi sveta jeza in vsili se mu vprašanje: zakaj tako sramotna razlika? Ali je to potrebno? V čem smo mi za Italijani, da bi naši sinovi ne mogli imeti dostojnejšega spomenika, njihovi grobovi vsaj enako opremljeni kakor italijanski.
Pa še nekaj.
Kadarkoli Italijani prirejajo svoje slavnosti na grobovih, delajo to naravnost pompozno, veličastno. Pridejo z avtomobili in vsi v slavnostni črni opremi, uniforme, cilindri itd. — Nemci so do njih skrajno reservi-rani. — Naše slavnosti pa sprejemajo naravnost sijajno in jih poveličujejo z izredno pazljivostjo. Kako je bilo lani v Gradišču, sem opisal v raznih listih. — Evo, kako je bilo letos prvega maja v Mathausnu.
Kakih 40 naših rojakov z Dunaja je odšlo v tretjem razredu do Mathausna. Cisto nič kakega slavnostnega razpoloženja, skromno
in nekako sramežljivo. V Mathausnu pa jih je pričakovala stotnija vojakov z godbo, generali, zastopniki občine, dežele in države. Ob dohodu je godba svirala tročlensko našo himno in po pozdravu so v avtomobilih spravili došlece na groblje. Po cerkvenem opravilu je govoril najprej poslanik in potem dr. Čovič, ki je omenil, da toliko naših junakov počiva tu v tuji zemlji in njihove grobove obseva tuje solnce. — Avstrijski general pa je jako spretno in ginljivo naglašal, da zemljo, v kateri počivajo srbski junaki, je Bog dal tukajšnjemu ljudstvu v obdelovanje, to pa jo je poklonilo srbskim mučenikom, da bi v njej našli večni mir, a solnce nad nami je ono isto, ki ogreva tudi njihovo ljubljeno domovino, zato naj počivajo tu in ne slutijo, da jim ta zemlja ni rodna zemlja. Mi Avstrijci, je dejal dalje, v minuli vojni nismo imeli tako odličnih, tako vitežkih in tako vrednih nasprotnikov kakor so bili hrabri sinovi srbskega naroda. Junači, počivajte mirno, je zaklical v srbskem jeziku. In na to je zopet za-svirala naša narodna himna. — Pozneje je bilo še pomenljivih govorov in na koncu so spremili naše izletnike na kolodvor.
Sijajen je bil ta sprejem. Nemci so dokazali, kako znajo ceniti naše umrle junake in kako cenijo — nas, kako hočejo biti poslej z nami dobri prijatelji, da bi nekega dne skupaj maščevali kar je maščevanja vredno in
2000 KANDIDATOV.
Ljudje pravijo, da je te dni silna vročina. To sem bral sicer tudi v časopisih toda tem ne verjamem, ker sem sam časnikar. Ce pa tako pravijo tisti ljudje, ki morajo podnevi delati, kar meni še v sanjah na nusel nfc pride, bo to že res.
Brez dvoma je tudi samo vročina nekaterim ljudem tako možgane zmešala, da so se oglasili kot kandidatje za narodno očetovstvo, čeprav njih večina niti toliko pojma nima o državi in o parlamentu in o njegovih nalogah kakor moji čevlji. Kajti, če bi mi v Jugoslaviji imeli 2000, reci in piši: dva tisoč, za parlament sposobnih ljudi, bi pač drugače šlo kakor gre. Zato je moja misel ta, da se večina teh ljudi poteguje za narodno očetovstvo zato, ker bo člani silno razširjene rodbine Kembelj, kar prihaja iz nemškega »Gimpek V starih knjigah se namreč bere, da so nemški Alemani ne vem katerega leta že to rodbino pregnali in rodovina se je nato naselila po deželah današnje Jugoslavije, kjer se je silno razširila. Vsaj iz prijav za narodno očetovstvo bi se dalo sklepati na to. Za začetke kakšnega očetovstva bi se sicer oglasil tudi jaz, ker sem še svež m čil, ampak skrbi in težave in veliko preglavico mi
delajo alimenti. ■ ■	„	.	.
Gospodom narodnim očetom pa se ni tie-ba brigati za alimente. Nasprotno, oni še alimente (prehrano) prejemajo, namesto aa bi plačevali. Dobivajo pa mnogo, mnogo pre več. Mi, ki imamo, potrošimo sicer tudi po 300 dinarjev na noč, da po dnevi lahko spimo, včasih tudi še več, toda kaj potrebuje
takle narodni otac 300 dinarjev na dan? Narodni očetje naj podnevi delajo,^ če nič nimajo, in to je tudi njihova dolžnost. Kdor pa mora podnevi delati, ne rabi 300 dinarjev, ampak kvečjemu kakšne 4 ali 5 kovačev. Ali pa tako naj bi bilo: Za narodne očete naj država preskrbi hrano, stanovanje, nekaj cigar ali cigaret, dovolj sveže vode in uniforme. Več jim ni treba. Za ljudi, ki nič nimajo in morajo delati, magari delo narodnih očetov, je to čisto dovolj. Kaj pravite: Koliko ljudi bi se potem oglasilo za narodno očetovstvo? Jaz mislim, da bi naš parlament ostal prazen in pust, kakor je bil svet, predno je bil ustvarjen. In to je tisto, kar bi bilo edino pravilno. Ogenj in škarje niso za otroke, parlament pa ne za ljudi, ki nimajo toliko moralne moči v sebi, da bi se enkrat za vselej otresli vsiljivosti preslavne porodice Kembelj.
Še eno drugo vprašanje mi je prišlo na misel: Ker je v naših razmerah čisto gotovo, da se bo številu porodice Kembelj posrečilo dokopati se do narodnega očetovstva, se je treba vprašati, kaj bodo ti ljudje tam počeli? Kako bodo zadoščali svojini očetovskim dolžnostim?
Ze kar naprej povem, kako bo. Večinoma bodo molčali! Ali znajo kaj drugega? Edino, kar bodo govorili, bo to, kar bodo govorili med seboj. Eni o ceni prašičev, dr.ugi o uniformi za šolarje, tretji zopet, kako so se fantje tepli nn kakšnem žegnanju ali na kakšni »Krstni slavi«, večinoma bodo pa poslušali na svoje »prvake«. Tako je vedno bilo ’ in tako bo tudi ostalo. Pravijo, da je sploh v vseh parlamentih tako. Zato bi pa -bilo čisto
dovolj, če bi n. pr. v ljubljanski oblastni skupščini, ki je tudi parlament v malem, sedela samo g. prof. Jarc in pa dr. Dinko Puc ali pa dr. Kramer. Dr. Puc naj predlaga, prof. Jarc kot najsposobnejši član večine naj pa dr. Pucove predloge odobri ali pa zavrne. To bi bilo priporočljivo že zaradi »štednje«, ker bi za ta dva gospoda bil zadosti kabinet za pet goldinarjev na mesec, tako je pa treba plačevati celo velikansko dvorano. Čemu to? Vsi drugi bi pa lahko v kakšni navadni gostilni (ali pa če jih žene v gostilno ne puste) pisali svoje govore za tisk doma, čeprav s pomočjo časnikarjev, vsaj morajo ti tudi živeti. Tako bi bilo ustreženo vsem.
Ali pa bi čakali na kakšno točo ali povodenj. Toča in povodenj so za uspešno narodno očetovstvo silno potrebne stvari. Ce se n. pr. izve, da je nekje toča pobita, j vendar lepo, če se pripelje na «lice »e ,ac
potrebno. Dašli so naši jako — jako skromno, da drugače ne rečem, a Avstrijci so jih sprejeli pompozno. Ali je tudi taka razlika potrebna? Ali res ne moremo častneje nastopati, kadar gremo med tujce zastopat — svetlo ime svoje ujedinjene domovine? Ali je beraška skromnost potrebna, ali ne zmoremo častnejše nastopati in zastopati svoje domovine v tujem svetu?
Vse to pa ni naloga naše male kolonije na Dunaju, marveč to je prokleta dolžnost naše države in vsega naroda. Na Dunaju naj bi se ustanovil nekak odbor za častne prireditve na grobljih, ali za vse ostalo mora do-siojno poskrbeti država, kajti njen prestiž je tu v igri. Ako je naša država tako bogata, da cela vrsta državnikov zida na vsakem oglu Beograda palače, naj poskrbi tudi za dostojne grobove onih, ki so žrtve naše svobode in tako lepe sedanjosti in še lepše bodočnosti, ako bomo vredni nasledniki onih, ki danes zapuščeni ležijo v tujih zemljah.
Poslanstvo, konzulat in cerkvena občin1 imajo dovolj ljudi, da bi imeli vse potrebno v evidenci, a država naj da, kar je za častno ohrano grobov potrebno.	A.	G'
Politične vesti.
— SDS v zadregi. SLS in SRS sta že postavile kandidatne liste in tako dokazale, da so za volitve pripravljene. Ni pa 1 ega dokaza 'podala še SDS in njeni vedno kratko sejani volivci še ne vedo, katere kandidate je določilo vodstvo SDS. Da SDS še ni vložila kandidatnih list, ni noben slučaj, temveč jasen dokaz, da je vodstvo 9DS v silni zadregi. To pa predvsem vsled tega) ker 'je kombinacija z naprednim blokom popolnoma padla v vodo, firma SDS .pa tako malo prikupljiva, da noče SDS z njo na dan. Zato poskušajo voditelji SDS skombinirati novo firmo, ki naj bi se za 'izpremembo imenovala Narodna kmečka stranka. Navidezno naj bi tvorili novo stranko stari kmetijci, ki so za napredni blok in proti zvezi z Radiče®-Da bi to novo firmo osnovali, so pripravljen1 voditelji SDS na najbolj dalekosežne koncesije in bi pristali celo na to, da bo nosilec liste na Štajerskem eden teh starih kmetij-cev. V tem oziru so že storil čisto konkretno obljubo in poleg toga ponudili na razpolago »Domovino« in tudi o denarju se je že govorilo. Kakor pa smo poučeni, je bila njih ponudba odbita in Narodno kmečko stranko bo doletela ista usoda, ki je že pokopala napredni blok. Toda voditelj SDS še vedno upajo, da se jim posreči kaka nova kombinacija dn v tem je menda glavni vzrok, da SDS še ni postavila kandidatne liste. Seve~ da pa delajo težave tudi posamezni kandidati, ker je pač količkaj sigurnih mest malo, tem več pa ljudi, ki bi hoteli biti izvaljen1; Ni pa še kandidatno vprašanje rešeno niti med generali samimi in menda je tudi v tem vzrok, da še ni nobena kandidatura imenovana. Na vsak način pa že začetek votivnega boja dokazuje, da bo letos boj Z8 SDS mnogo težavnejši iko ir-ioao. in £ain
je tudi razpoloženje v vrstah SDS zelo slabo.
= »Slovencu« v odgovor. Tudi mi smo še enkrat pogledali v številke »Nar. Dnevnika« in »Slovenca ter našli, da se je naše »zba-danjes pričelo, ker je »Slovenec« pošten predlog, ki je bil stavljen v zvezi z ustanovitvijo Slovenske narodne stranke pregledal, oziroma ga odklonil, ker da so vsi H; beralci enaki. Na to pa nismo mogli molčati in zato smo .odgovorili in vsi naši prijatelji pravijo,, da smo storili prav. Še bolj prav pa smo imeli, ko smo krepko zavrnili vse druge »Slovenčeve« netočnosti, ki so bile za nas vrhu tega mestoma naravnost žaljive. Nikdar nismo mi zagovarjali političnih kupčij in svojim idejam je ostal *N*r-Dnevnik« vedno zvest, vsled česar tpa ne tr' pimo prav nobenih žalitev, »Slovenec« je mislil, da more briskirati skupino okoli »N. D.« in zato nismo mogli in nismo smeli molčati. — Sicer pa moramo še enkrat kon-statirati popolen »Slovenčev« umik — in tega dejstva ne prikrije nobena fraza. »Slovenec« svojih trditev ne more vzdržali, do-čim vzdržujemo mi vse in jih lahko vedno tudi dokažemo. — Kar se pa tiče tretje liste, pa bodi »Slovencu« povedano, da jo bomo objavili, kadar bodo smatrali za potrebno njeni ustvaritelji, ne pa kadar bo to zapovedal »Slovenec«. Toliko zaenkrat, ker je volivna doba še dolga in bo še dovolj prilike povedati, kar treba.
= Francoski parlament sprejel novi brambeni zakon. Po dolgih debatah je sprejel francoski parlament novi brambni zakon. Po novem zakonu traja službena doba le eno leto, mesto dosedanjega poldrugega leta. Toda šele takrat, ko bodo vsi tehnični predpogoji izpolnjeni. Tako se mora število poklicnih vojakov povečati od 70.000 na 106.000. Nova francoska armada bo štela 240.000 mož iz aktivnega razreda, 90.000 iz afriškega protektoratnega ozemlja, 85.000	°'
lonij in 106.000 poklicnih	'
menija in republikanska
40.000 imož, 18.000 mož tujsk ije i n !4°Uametto dosedanjih 702.303 moi
odsluženem letu pa sme vlada brez postnega dekreta o mobilizaciji vpoklicati vojake še tekom treh let. Šele po treh letih pr1' de vojak v rezervo. Izpreminjevalne predloge je vlada vse zavrnila.
po, ce se pi ipciju ---------- .	.	„
ali pa na »kraj nesreče« srečni ®arp magati in pase tam ^ojo radoved^ t.^Pomagat
namreč ne more, kaj^ ^ da ta aU oni
ouc prišel na .lice mesta pokazat svoje usmiljeno srce, potem pa gre gospod otac na svoje težavno delo in reče s povzdignjenim glasom: »Gospoda! Toča je pobila! Vse je pobila in nič ni pustila! Kaj bo, kaj bo? Jejzas, jejzas, pomagajte - pomagajte, jej-
zas, jejzas!« ■
Ali ni to lepo? Kakor da bi bilo v verzih! Takšne so moje pregrešne misli. Jaz vem, da so pregrešne, ampak ne morem pomagati. Zato pa hodim delat zanje pokoro v bar.
—jp—
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH TABORNIKOV
priredi od 12. julija do 1. avgusta svoj letni tabor v lepi dolini Begunjačice pri Begunj_ah na Gorenjskem. Tabor bo stal v romantični dolinici pod gradom Kaninom. Odhod vseh taborečih je v torek 12. t. m. ob 6.55 zjutraj z glavnega kolodvora. V pondeljek 11. t- *j*. ob 5. uri popoldne je zadnji sestanek, na katerega morajo priti vsi popolnoma adjust -rani in z vso prtljago. Obenem je prinesi tabornino. Člani pod 10. letom po 7.50, ost po 10 Din na dati. — Beli Medved.
Noč fašizma v številkah.
Uradni »Ukaznik« fašistovske stranke — ’ >11 Foglio d’Ordink — objavlja v svoji najnovejši številki točne statistične podatke o Članih fašistovske stranke, razdeljene po posameznih krajinah in provincijah. Skupno , število vseh letos 6. junija redno vpisanih -članov z izkaznico stranke znaša 960.590 moških in 70.081 ženskih. Všteti so tu fašiji v italijanskih kolonijah, niso pa všteti oni, ki se nahajajo v inozemstvu. Če vzamemo, da šteje Italija s svojimi kolonijami danes 15 milijonov prebivalcev, bi bilo potemtakem 2.22% italijanskega prebivalstva vpi- , sanega v stranko, ki z neomejeno diktaturo v^a .nar°du in državi.
Število Članov fašistovske stranke se zdi ysekakor majhno. Omeniti pa je treba, da je S*'0 za lansko leto sprejemanje novih . manov zaključeno in da je vodstvo stranke •Malo letos prav posebno strog ukaz, da se , ae »mejo sprejemati več novi člani. Razume to tako, da so si letos mogli obnoviti iz- ; ■kaznico edino le tisti, ki so bili že lani čla- j ***> in je bil absolutno prepovedan sprejem j Pfiglašencev, ki doslej niso pripadali stran- ' “h pa naj so v prejšnjih časih pripadali katerikoli stranki ali pa tudi nobeni. Vodstvo fašistovske stranke se je, seveda po zahtevi samega »Vodje«, Mussolinija, postavilo na stališče, da se mora stranka omejiti na svo-ie »tare, stalne, zanesljive pristaše in ne »me sprejemati v svoj krog ljudi, ki so šele Po dolgih letih »prišli do spoznanja«, oziro-®'a iščejo sedaj iz katerihsibodi .razlogov
■	°Pore in zaščite v stranki, kateri morda ali najbrž v svoji duši in srcu niso bili nikdar naklonjeni, temveč so jih sedaj privedli va-®jo vse drugi nagibi kot pa prepričanje. Tako se je torej sklenilo zaključenje sprejemanja novih članov. iTupatam se seveda dogajajo izjeme. Tako n. pr. lani v Trstu te-nnn)fo5?1.edni komisar za tržaško provinc.ijal-"ik stmnke^ ,edera)cii°- generalni podtaj-povedi sur«;« poslanec Ricci, kljub pre-iii vrinil v I?aaj,a 110'dh članov, sprejemal članstva, ki ga jffema?^0	nOTega
SS kbiVŠih naŽgri^ST^rS
dob i	kr“g0V’ da bis temi novimi člani
so hili em0Cvnad ekstremisti domačina, ki ri>,ioni *- S0 se danes odločno nasprotni načini reniiWu In.usst>lin'ijanski, po veliki ve-t! i ^ ’ domaSinom vsa boljša mesta odjedajoči privandranski komandi. Enako se dogaja tudi drugje v obmejnih pokrajinah, kjer zlasti radi sprejemajo naše po-turice, ker menijo, da jim bodo taki uskoki z velikim uspehom po mogli pri pofašistova-nju in raznarodovanju našega naroda. Znano je, da kako so n. pr. na Krasu na naravnost zvijačen način skušali kar vse ali pa vsaj večino naših kmetskih gospodarjev spra-V1ti v fašistovsko stranko. Vabili so jih na ^sjaaSgf. na katerih se je agitiralo za vstop in naši
pričani .... w IU„,	TOao
nici vsaj kolikor toliko koristi od* «-TeS" Toda kaj se je zgodilo? Nekega lepega1 dne se je <pa izkazalo, da so vsi vpisani v — fa-šistovsko stranko, ne pa \ poljedelski sindikat. Pozneje, ko so ljudje protestirali proti takemu sleparskemu načinu vpisovanja v stranko, so s-e gospodje fašistovski voditelji
3eatrilwint S,°Je teda-i Pomotoma zamenjale tiskovine, toda z druge strani na se io pritiskalo na vpisance nsi L! *	iJ®
>če bodo sprejeti«. T^VSsleSna pnglasmca vendarle veljal ainskei za
b&infank°( !n ,'sind*at: za sindikat za siranko pa pogojno, to se Imrhinf ie vodstvo stranke smatralo za Vi tak nasl Se dotičnik sprejme v stranko. Na tak način so dobffl precej »pristašev« na Krasu, ki SO bili na novo sprejeti v stranko dasiravno je bilo sprejemanje novih članov strogo zabranjeno. Seveda pa so to le Izjeme, drugje, v starih provincijah, se fašistovska ^jništva strogo drže ukaza, da ne spreje-maio novih članov, kar pa velja seveda sa-
Z. Ž. — V Italiji, 7. julija.
mo za moške fašije, dočim je ženskim faši-jem v tem pogledu dovoljena polna svoboda in še tem bolj, ker je med ženstvoni kakor kaže število članic, zelo malo zanimanja za sodelovanje v stranki.
Za naraščaj pa je poskrbljeno na drug način. Fašistovsko vodstvo se je postavilo na stališče, da se mora stranka pomlajati edino le s pomočjo v najstrožjem fašistovskem duhu privzgojenega naraščaja. Torej ne v stranko ljudi, katerih prošlost se ne strinja s fašistovsko mislijo, temveč edino le mladino, ki se že od prvih dni, ko se začne zavedati, vzgaja v naraščaj stranke. Otrok se kot fašistovski »balila« že za časa ljudske šole navaja v fašizem. Ko pride iz ljudske šole, ga prevzame organizacja fašistovskih »avanguardistov«, pripravnikov za fašistovsko milico, pri čemur se ustvarja načelo, da bodi vsak fašist obenem tudi fašistovski miličnik. »Avanguardisti« prehajajo potem, ko dosežejo 18. leto starosti, v fašistovsko^ mi-licijo. Na dan obletnice ustanovitve fašijev se jim na slovesen način izroči puška in se obenem sprejmejo tudi v stranko. Letos se je prvič izvršil ta prehod, ki se bo odslej ponavljal leto za letom, s čimer se bo tako-rekoč na avtomatski način pomlajevala stranka z mladim nepokvarjenim, zanesljivim življem, vzgojenim pod trajnim nadzorstvom stranke za stranko. Tako se potem fašistovski stranki ne bo treba bati, da bi se vrinili vanjo ljudje, ki bi mogli izrabljati svoj položaj v stranki v rovarske svrhe, kakor se je doslej pogostoma dogajalo in se tudi še danes dogaja. Stvar je torej zamišljena zelo pametno in smotreno.
če se pregledujejo številke, ki so izkazane za posamezne (krajine in provincije, zbada v oči predvsem dejstvo, da je gornja Italija dejanski glavna opora fašizma. Največje število članstva namreč izkazuje Lombardija, 133.293 in ji po dolgem presledku sledi Toskana s 108.517. Razmeroma zelo močna sta tudi Piemont z 89.300 n Beneška s 75.500 člani. Med njima.je Kampanja '(Na-polj) s 84.450, dočim pa Lacij z Rimom in njegovimi 700.000 prebivalci in vsemi osrednjimi državnimi in strankanimi uradi šteje komaj 47.650 članov. Južne krajine štejejo, dzvzemši že omenjeno Kampanjo in Ab-bruzzi-Molise, kjer se rokovnjaški značaj prebivalstva zelo dobro sklada s fašizmom in šteje stranka 59.250 članov, vse pod 50.000 članstva in ravno tako tudi iSicilija in Sardinija.
(Zelo pičlo je Število (članstva v Julijski in Trentinski krajini. Vse naše (Primorje šteje komaj 16.217, Trentinska (krajina pa celo .jamo 9.800 članov. Zadrsko provincijo štejejo posebej kot »(Dalmacijo« in ta »Dalmacija« šteje celih 1275 elanov, pri čemur so seveda všteti tudi tisti dalmatinski Italijani fašisti, ki prebivajo na jugoslovanskem ozemlju ter so optirali za Italijo ali pa tudi ne.
Posamezne primorske .pokrajine izkazujejo naslednje številke: reška 1400 moških, 400 žensk, goriška 2741 moških 554 ženskih, istrska (puljska) 0676 moških 1250 ženskih, tržaška 5400 moških, 450 ženskih, zadrska 1275 moških, 285 ženskih članov. Na Tirolskem ima trentinska pokrajina (italijanska) 800 moških, 570 ženskih, bozenska (nemška) ,pa 1800 moških in 200 ženskih članov.
Kakor je videti, se je fašizem najhuje razpasel v Istri, kjer je bil fašistovski pritisk vedno najhujši, dočim pa je število fašistov v tržaški provinciji, v kateri šteje tudi mesto Trst, precej nizko, da ga, če se upošteva število prebivalstva, razmeroma dosega število članstva v gordški provinciji. Članstvo reške provincije je tako malenkostno, da se pač omejuje skoraj izključno le na mesto Reko, ki pa vsekakor tudi ne kaže posebnega zanimanja za stranko. Oči-vidno se je tekom zadnjega »čiščenja« vse-£yVtwt^i«mi»0l0,ortal0' In vendar tisto, kar
900 000 nrimnruk'217 fašistov, strahuje vseh
900.000	primorskega prebivalstva!
Žalostna, le prezalostna resnica I
Za naš tujski promet.
Doživel sem čase prijetnega zadoščenja. Za kar sem pisaril osem let v raznih listih, posebno tudi v »N. D.«, in sem že menil, da sem le glas vpijočega v puščavi, to gre v kIasjg^ to sg je začelo prav lepo razvijati Mislim na naš tujski promet iz severnih dežel, posebno iz nemških, ki morejo dajati koptingent »denarnih« gostov po našiti	in letoviščih, turistov po na-
Wi S .iD izletnikov ob naši rivijeri.
žem rok čakali d n?.vel'jetno indolenco križem rok čakali, da jim pečeni piščanci sami
'i i Y slloko nastavljena usta, da, po raznih krajih smo opažali blazno domišljijo, da naj bodo tujci sploh zadovoljni, ako dobe skromno prenočišče in za drag denar še bolj skromno hrano. Ako so se tujci kakorkoli pritoževali, so jim kar zabrusili v obraz, da naj drugič le dotna ostanejo, takih gostov, takih umazancev sploh ne potrebujejo. Celo j'roti Čehom so kričali po časopisih, da prihajajo v naše kraje »šparat« in da ne dajo zaslužka. Naše železnice in paroplovne družbe se niso čisto nič potrudile, da bi s komfor-tom in cenami vabile tujce preko naše meje. Naši obmejni uradi pa so tako šikanirali potnike, da so se ti začeli kar ogibati potovanju celo preko našega ozemlja. Svoječasno sem |	pisal o tem, kako potniki s severa v Trst in
j	na Adrijo sploh ne marajo potovati preko
Maribora ali Jesenic, marveč se ognejo naših krajev in se vozijo raje po pontebski železnici. Odtod vse tisto moje žigosanje naših rolicijskih in še bolj carinarskih organov, odtod moji osebni nastopi proti škodljivcem v uniformi proti življenjskim potrebam naroda ' m države, da sem imel nemalo sitnosti in tudi škode, odtod po vsem tem umljiv slučaj, da je moj nadebudni sinko takega škodljivca kar sklofutal, da je moral za par dni v
preiskovalni zapor. Škodljivec je iz naših krajev izginil, drugih posledic vsled pameti na merodajnem mestu ni bilo. — Hvala Bogu, da so se razmere na naši meji precej zboljšale. Ako bom kdaj pri volji, opišem mnoge nastope, ki sem jih sam izzval ali sem jim bil nema priča, kako so obmejni organi s svojimi šikanami škodovali ugledu države ’n..so ji naredili brezmejno škodo. Dokazo-„‘hnfa_	kako da so na meji potrebni,
pid H« VIIh’ ? so se nadejali le veliko »žari HoVaž p • ysakega plena so imeli ve-
i Lkem n • un pa je trPel ul?led države, a o kakem tujskem prometu ni moglo biti govora.	s
In moji čitatelji, ki se zanimajo za tujski promet, se gotovo spominjajo, koliko je bilo dopisov o neverjetni indolenci in nemarnosti kar se tiče reklame v tujih deželah. Kazal sem na druge zglede, posebno našo sosedo kako ta zna delati reklamo po severnih mestih, kako ustanavlja svoje prometne biroje, kako imajo vso njihove paroplovne družbe' na najbolj prometnih krajih svoje zastope s krasnimi izložbami dobro organizirane rt-, klante, kako skrbe za reklamna okna po naj. lepših ulicah in trgih itd. — In ko je naš podjetni Goričan Katnik ustanovil na Dunaju svoj pnnietni biro, sem pisaril o njem in njegovi podjetnosti z entuzijazmom, zahteval sem, da ga merodajni krogi podpirajo itd. Z velikimi težavami se je Katnik vzdržal, in danes se kažejo silno dobre posledice njegovega dela. Ta njegov biro se nahaja sedaj v tretjem nadstropju nad našim konzulatom in izborno deluje. Ako so premnogi naši kraji danes prenajmlnjeni, je velik del njegove zasluge. Kulantna postrežba, tudi kar se tiče preskrbe potnih vizumov, je na Dunaju priznana in uvaževana, in premnogo je danes
ljudi iz vseh stanov, ki najraje gredo v naša kopališča in letovišča. Seveda je prišel vmes še drug jako važen moment, ki naše želje naravnost pospešuje — bojkot konkurenčnih krajev, kamor danes Nemci ne marajo hoditi. Ta moment je trebalo izkoristiti in to se je zgodilo v veliki meri — to naj se dosledno izvaja in izkorišča.
Dunajsko časopisje je skoro brez izjeme kar v službi našega tujskega prometa. Najprej so ozmerjali in očrnili konkurenco tako brez pardona, da se danes pošten Nemec kar ne upa v tiste kraje. Potem pa je sledila dolga vrsta dobrohotnih nasvetov, kam naj Nemci hodijo, da bodo zadovoljni, in to za malo denarja. Cele serije člankov o divotah naše rivijere in naših planin so izšle. Dunajski »Tag« je imel več člankov, ki so naštevali cene po vseh naših kopališčih in letoviščih, opisovali krasote in udobnosti, ki jih bodo Nemci tam deležni, navajal je pota, kako najkrajše priti v te naše kraje itd. »Neue Freie .Presse« od 1. t. m. je prinesla obsežnejši članek iz-naslovom: »Das Touristenland der Zukunft« iz peresa našega Maksima Mrzljaka - Dvorskega. Najpoprej navaja zglede, kako poceni se da v naših tudi najbolj konfortablih letoviščih živeti in našteva ugodnosti železniških zvez. Potem pa posebe opisuje »Die siidsla-\vische Sch\veiz — Slcvvenien«, — »Die Siid-slavvische Riviera — Dalmatien« in «Das nn-erforschte Touristenland«, vse v jako simpatičnih barvah. Tudi »Tagblatt« ni zaostajal.
— Zato je treba razmerje do teh listov bolje negovati, nikar za božjo voljo ne šikan s prepovedmi, ki nimajo nikakega smisla, niso prav nič utemeljene in ki nas samo — smešijo v krogih inteligence, na katero računajo naša letovišča in kopališča, ter naša tu-ristika. To je tudi dokaz, da smo na Dunaju slabo zastopani... Zdi se mi, da od tu prihajajo nesmiselni in škodljivi predlogi. Naše organizacije za tujski promet naj imajo take reči pred očmi.
Bati pa se je, da naši kraji niso dovoljno pripravljeni za sprejem tolikih tujcev, kolikor jih že zdaj sili v naša kopališča. Tujske organizacije in država naj se potrudijo, da bo čimprej poskrbljeno za res moderna pr e1 nočišča, povsod restavracije in tudi kavarne »po evropsko«, cene pa umerjene po pameti in po razmerah. Nikar odirati ljudi, da zbežijo in jih potem nikdar več ne bo, pa od-ženejo še tisoče drugih, marveč zmeren in stalen bodi ta dohodek. Tujske organizacije naj bodo vedno na straži in ne dopuste nika-ke zlorabe trenotne ugodne »konjunkture«.
Država pa naj vendar že poskrbi, da se na meji do skrajnosti omejijo vse šikane. Že zdaj velja določba, da tujci, ki gredo v naše kraje vsaj na 14 dni, plačajo za vizum le pet dinarjev. Ali bi ne mogli iti ^ se dalje in sploh vizum odpraviti? Avstrija je napravila že z dvanajstimi državami pogodbe, da vzajemno odpravljajo vizum in zadošča le običajni potni list domovinske države. Zdaj je Anglija na vrsti, a do zime bo tudi Čehoslo-vaška. Zadošča samo zakon, ki ga pri nas itak že imamo o delavcih in nameščencih tujih državljanov. Ta zakon naj se izvršujč, pa naj potem prihaja v našo državo kdor hoče. Kdor kaj slabega namerava pri nas izvršiti, temu vsi vizumi ne zabranijo poti čez mejo. A navadni potni listi so zadostna kontrola v državi reda in pametne demokracije. To pa je naša država čisto lahko, nič se ji ni bati tujcev, ki bi radi prihajali k nam brez sitnosti, ki so v zvezi z vizumi na naših konzulatih v tujini. Ze razglasitev, da za našo državo ni treba vizuma, bi tako prijetno vplivala, da bi mnogi demokratski in svobodomiselno navdahnjeni inteligenti prišli k nam na počitnice, na izlete itd. že zaradi tako moderne naprave, po kateri ljudje že kar hrepenijo.	A. G.
Tretji letnik ..Mladine".
S svojo 9. do 10. dvojno številko je zaključila revija »Mladina« svoj tretji letnik. Mladi sotrudniki okrog te revije si pravzaprav nismo na jasnem, ali izhaja »Mladina« že tri leta, ali pa šele dve. Zakaj šele v jeseni 1. 1925, ko sta prevzela uredništvo mladine pokojni Srečko Kosovel in njegov tovariš Ci-
»Mladini, kaj »V IfrnkT
eno, da se ta prah »Mladine« ni prijemal
Vsaj v drugem in tretjem letniku ne.
Mirno in s ponosom se sme »Mladina« sedaj ozreti nazaj na svojo dvoletno pot. Skromen začetek je bil, mnogo naivne vere je bilo ziaven, toda prvi sotrudniki — večinoma študenti slavistike na ljubljanski univerzi
— so imeli tudi mnogo trdne volje, da pričeto delo nadaljujejo. »Mladina« zato ni danes samo revija, »Mladina« je danes v slovenski javnosti pojm, je pokret na skoro vseh poljih slovenskega življenja, pokret nove generacije, ki vodi vztrajno borbo proti vsem nezdravim pojavom pri nas ter borbo za nove vrednote in idejo v etičnem, kulturnem, političnem, gospodarskem, socialnem in umetniškem oziru.
»Mladina« kot glasilo mlade slovenske inteligence pomeni odločno afirmacijo Slovenstva. »Mislili smo samo na dvoje : na okrepitev Slovenstva, na priznanje slovenskega naroda v naši državi in svetu, na njegovo pravo osvobojenje in na očiščenje v raznih naših kulturnih ustanovah in javnem življenju. Sedaj stopamo v novo fazo, k pozitivnemu ustvarjanju po določenem programu, ki je zrastel iz nas samih.« (Sklepne besede ob tretjem letniku »Mladine«),
Mnogo je bilo kritike v »Mladini«,, toda kritika je sama na sebi negativna in če »Mladina« razvijala, neodvisna od tujih vplivov, pozitivnega ustvarjanja, je treba naglasiti, da je v to fazo stopila še predno je izrekla svojo prvo kritiko nezdravega javnega življenja.
V	zadnjih treh zvezkih je »Mladina« — vsaj tako trdim jaz — dobila svojo končno obliko. »Mladina« je sedaj dozorela in stopa « svoj Četrti letnik v vsej svoji polni moški
sili. Bojkot gotovega dela javnosti onega, ki je bil najbolj prizadet, je »Mladini« le koristil. Brez vseh dobrih »naukov« se je »Mladina« razvijala, neodvisna od tujih vplvov, neodvisna tako po obliki, kakor tudi po miselnosti. Zrelost »Mladine« se opaža povsod, v njenem beletrističnem delu, v člankih in v zapiskih.
Še vedno se opaža upliv močne osebnosti pokojnega Šrežka Kosovela. Iz njegove zapuščine je objavljenih v tretjem letniku več člankov, v katerih je nakazal več problemov, katerih aktualnost je stopila v kulminacijo šele po njegovi smrti in ki so jih obdelali drugi številni sotrudniki »Mladine« v pravem soglasju s Kosovelori), prvim in idejnim osnoval eljem tega pokreta. V tretjem letniku so čitatelji mogoče pogrešali temeljitih Debevčevih člankov o gledališkem problemu, ki so bili tako pogosti v drugem letniku. Vzrok je iskati v tem, da je Ciril Debevec prešel od kritike na polje praktičnega gledališkega udejstvovanja. O njegovem interviewu z novim gledališkim upravnikom sem zavzel načelno stališče že v zadnjem poročilu o »Mladini« na tem mestu. Da sem govoril tedaj o soglasju z vsem pokretom, potrjuje tudi izjava uredništva »Mladine« na platnicah 9.— 10. številke.
Z gledališkim problemom so se poleg Debevca bavili še Košak (O popularizaciji umetnosti), Kreft (Ruski teater) in Delak (Rein-hardtovi disidenti v Ljubljani).
Z ostalimi umetniškimi problemi so se ba-viii poleg pok. Kosovela še Gspan, Košak, Kreft, Mrzel, (ki je napisal mestoma netočno in nepravilno toda doživljeno poročilo o Kosovelovih pesmih), Premru, Onič, Rehar, Ocvirk in Cerkvenik.
Glavno torišče je tvoril pri »Mladini« seveda nacionalni in zlasti slovenski problem. Opozarjam pri tem na krasne Mrzelove članke o teh vprašanjih. Vinko Košak ima v tretjem letniku več člankov, kjer zavzema v vprašanju Slovenstva odločno pozitivno načelno stališče. Njegova izvajanja so v popolnem soglasju z vsem pokretom. Ne povsem tako izvajanja Udeta o klerikalizmu. V detajle slovenskega problema je šel Franjo Aleš vendar pa sem mnenja, da njegovim, sicer pravilnim izvajanjem manjka jasne konciz-nosti in stroge doslednosti, ki je tu neob-hodno potrebna. O slovenskih gospodarskih problemih je pisal tudi Janko Traven. Martelancev članek »Pansit Istrati« načenja v »Mladini« balkanski problem, ki je tudi v gotovi zvezi s slovenskim problemom.
O	vjirašanju mladine, njenih organizacij in njene miselnosti pišeta v tretjem letniku Fr. Zvvitter in moja malenkost. Glede svojega članka v zadnji številki »Mladine« bi želel,, da se o tem problemu, ki sem ga načel, oglasi v prihodnje leto še kdo drug in da se razvije stvarna diskusija, ki bi bila v reviji mnogo bolj plodna kot kaka govorniška debata.
Zanimiva so tudi Grahorjeva, Popovičeva in druga izvajanja o vprašanju sodobne vzgoje.
Razen enega ali dveh, se ni noben sotrud-nik specializiral le na en sam problem. Mislim, da je tako prav, ker »Mladina« ni torišče za znanstvene razprave, temveč ima namen služiti svobodni besedi in kritiki. Zato je povsem razumljivo, da piše skoro vsak so-trudnik »Mladine« o mnogih različnih problemih hkrati.
Ni ga bilo skoro kulturnega ali kakega drugega važnejšega dogodka, ki ga »Mladina« ne bi komentirala in zavzela svoje stališče k njemu. Kot izvrsten komentator umetniških dogodkov se je izkazal zlasti Gspan.
Omeniti moram ob tej priliki ponovno re-levažno, — zlasti za nove generacije vele-važno — razpravo univ. prof. dr. Vebra »Sokrat«. Velik vzgojni pomen se tej razpravi ne da odrekati.
Nesigurna so bila v začetku pota »Mladine« v leposlovnem oziru, kar sem na tem mestu ze večkrat grajal. Zadnja številka ima pa dovršeno beletristično prilogo. Poleg stalnih sotrudnikov »Mladine« Košaka, Kosovela, Ocvirka, Gspana, Premruja in Oniča, sodeluje z dvema močnima pesmima tudi Tone Seliškar. Leposlovni del »Mladine« je postal v zadnji številki tudi res »Mladine« vreden. Svetujem pa uredniku »Mladine« da ob prihodnji priliki naprosi pesnika Mirana Jarca raje za kako pesem, mesto za prozo.
Dokaj nepopolno je to poročilo. Upam pa, da bo iz njega neinformirana javnost, ki »Mladine« ne čita v toliki meri, kot bi ta zaslužila, spoznala, da ima opraviti z močnim pokretom, ki je trdno odločen, da se kar v najkrajšem času polasti vodstva našega kulturnega življenja, o čemur je trdno prepričan, da se mu bo to posrečilo, kar nazadnje tudi ne bo tako težko, vzpričo duševne arte-rijoskleroze, na kateri boleha večina naših starejših javnih delavcev.
Vsak pošten Slovenec je z nami, mladimi delavci za ozdravljenje našega javnega življenja. Naša borba stremi za tem, da Slovenci vztrajamo kot narod in da korakamo v kulturnem, miselnem in umetniškem pogledu v isti vrsti vfporedno z Evropo.
C. Kočevar.
OH, TA »SLOVENSKI NAROD«!
Popoldansko mladinsko glasilo piše o razpisu ljubljanskih občinskih volitev, ko da bi Vukičevič razpisal te volitve samo zato, ker so tako želeli poslanci SDS.
Kakopak! Predsednik vlade pri n-as res nima drugega posla, ko da izvršuje želje opozicije. — in seveda prav posebno želje
—	izolirane SDS.
Oh, ta »Slovenski Narod •!
»OPIS.
Iz Idrije. Italijani so bili poverili vodstvo rudnika g. Jaroslavu Šotoli, ki je bil v službi rudnika 36 let, a nikdar preveč naklonjen delavstvu. Dasi je bil pri Italijanih priljubljen, so ga sedaj nenadoma službeno prestavili v Milan. Idrijsko delavstvo se bo oddahnilo.
Dnevne •vesti.
PREIZKUŠNJA ZA SLOVENSKI PATRIO- ;
TIZEM STRANK.
Rezervni sklad Kranjske hranilnice v znesku 2,860.000 Din bo v smislu pravil in sklepov občnega zbora razdeljen v humanitarne, karitativne in kulturne namene, kakor to določijo poedine politične stranke, ki so bile zastopane v upravnem svetu.
Brez vsega je jasno, da danes ni odličnejše slovenske kulturne institucije, ki bi iako zelo potrebovala denar, ko Slovenska akademija znanosti in umetnosti v zvezi z Narodno galerijo. Zato po našem mnenju mora res slovenska stranka določiti svoj del v prvi vrsti v ta namen.
Zato bo določitev, kako se naj .porabi rezervni sklad Kranjske hranilnice najlepša preizkušnja za slovenstvo naših strank.
Upamo, da bodo vse stranke to preizkušnjo sijajno prestale.
— Francosko odlikovanje kralja Petra.
Francija je ustanovila posebno odlikovanje za one, ki so pobegnili iz ujetništva. Pravico do teh odlikovanj imajo tudi udeleženci vojne iz leta 1870-71. Vojne se je udeležil, kot znano tudi Peter Karagjorgjevič, ki je vstopil po izgonu iz domovine v iraneosko armado. Bil je ujet, posrečilo pa se mu je, da se je rešil in vrnil v francosko vojsko. Zato je izročil te dni general Gourend v imenu francoske vlade jugoslovanskemu poslaniku v Parizu Spalajkoviču medaljo za bivšega fran-ooskega oficirja Petra Karagjorgjeviča, poznejšega kralja Petra, da jo izroči Petrovemu sinu, kralju Aleksandru.
— Profesorski kongres. Jutri se otvori na Cetinju letošnji profesorski kongres. Prijavljenih je okoli 300 udeležencev.
— Predsedniki učiteljskih disciplinarnih 1 sodišč. Glavni prosvetni svet je pretresal te ' dni novo uredbo o učiteljskih disciplinarnih j sodiščih. Prosvetni svet je sklenil, da bo ‘ predlagal prosvetnemu ministru da naj se člen uredbe, ki določa, da veliki župani ne morejo biti predsedniki, niti sodniki učiteljskih disciplinarnih sodišč izpremeni.
— Predavanje zgodovine na osnovnih šolah. Po novem učnem načrtu za osnovne šole se bo v prihodnje poučevala na vseh osnovnih šolah zgodovina naše države. Učni načrt je že predložen ministru v odobrenje.
— Novi pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev. Minister za socialno politiko je izdal sledečo krožnico: Novi pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev še ni bil izdan, ker v ipoštev prihajajoče zbornice in strokovne organizacije, ki imajo v smislu zakona podati o njem svoje mnenje, tega Se niso storile. Dokler ne stopi novi pravilnik v veljavo, ostane v veljavi pravilnik od 24. novembra 1925, tako glede podaljšanja rokov kot glede novih dovoljenj za zaposlovanje inozemskih delavcev.
— Stališče ljubljanskega obrtništva napram stanovanjskemu zakonu. Kakor znano se bo ukinil s 1. novembram t. 1. stanovanjski zakon, ki je vsa povojna leta v dokajšnji meri oviral razvoj obrti in povzročal v obrtniških vrstah občutno pomanjkanje dela. Z ozirom na to, da je stanovanjski zakon za obrtništvo skrajno škodljiv, se je Obrtniško društvo v Ljubljani na svoji odborovi seji z dne 21. junija t. 1. soglasno izreklo za takojšnjo ukinitev stanovanjskega zakona. — Ker se je v javnosti od vplivne obrtniške oseibe zaneslo povsem nasprotno mišljenje, smatra društvo za potrebno, da s to izjavo izreče svoje stališče. — Obrtniško društvo v Ljubljani. Josip Rebek, predsednik; Ivan Košak, tajnik.
— Delegat ministrstva financ dr. Rupnik
bo dalj časa iz urada odsoten, ker je odšel na poletni dopust. To obvestilo veljaj da ne bo zamude In zamere — zlasti še onim, ki se v uradnih stvareh nanj obračajo s pismi, naslovljenimi zgolj na njegovo ime.
— Uniforme za po&tne uslužbence. Ministrstvo pošte in brzojava je odobrilo večji kredit za nabavo novih zimskih uniform za poštne uslužbence. Nabavi se okoli ..000 garnitur.
— Planineem! Osrednji odbor SPD v Ljubljani sporoča vsem planincem, da so koče v vseh planinah Slovenije otvorjene. Pota popravljena, markacije obnovljene, koče dobro oskrbovane, tako da se lahko napoti v planine vsak turist brez hrane. Nadalje dobi vsak planinec, ki je že dve leti član SPD 3-kratno polovično vožnjo za vse ture. Speca'jelno za Gorenjske ture vozijo ob sobotah in nedeljah in na dan pred prazniki in na praznike posebni turistovski vlaki, za katere se plača samo polovična cena. Ker prihajajo letos zlasti v Julijske Alpe in na Karavanke inozemski alpinisti, priporočamo vsem našim članom, da se drže točno hišnega reda po naših kočah. Le disciplina in točen red v vsem bo enajboljše naše priporočilo tujim gostom za naše kraje.	*
— Kulturen čin francoskega parlamenta. Iz Pariza poročajo: Herriotov zakon o ustanovitvi narodne blagajne za umetnost, znanost in književnost je bil te dni predložen parlamentu v besedilu. Namen blagajne je, financijelno podpiranje umetnikov in znanstvenikov potom nagrad itd. Blagajna bo pospeševala tudi cenene ljudske izdaje knjig ter subvencionirala knjižnice in gledališča.
— Poljski parlament odklonil mere proti tisku. Iz Varšave poročajo: Odbor sejma je odklonil vladni predlog glede preganjanja tiska radi širjenja neresničnih vesti. V utemeljevanju je rečeno, da je vladni predlog slab prevod reakcijonarne avstrijske nared-be iz 1. 1852.
— Kongres mednarodne šumske lige. Prihodnje leto se vrši v Beogradu kongres mednarodne šumske lige Silva Mediteranea, ki ima svoj sedež v Parizu. Cilj organizacije je pospeševanje pogozdavanja goličav v deželah ob Sredozemskem morju. V organizaciji lige zavzema naša država eno od najvažnejših
mest, zato se izda pred kongresom večja publikacija o pogozdovanju v naših krajih. V to svrho so angažirani najboljši strokovnjaki. Publikacija se izda v francoskem jeziku. Ge-neralna direkcija šum je odobrila za izdajo publikacije kredit 100.000 Din.
— Polet San Francisco—Avstralija. Iz Londona poročajo: Dva avstralska letalca se pripravljata za polet iz San Francisca preko Honolulu v Avstralijo. Poleteti nameravata z letalom istega tipa kot ga je uporabil Lindbergh.
— Katastrofalna toča v hrvatskeni Primorju. V hrvatskeni Primorju je {»bila te dni toča skoraj ves letošnji pridelek. Zlasti so poškodovani vinogradi. Hrvatski listi pišejo, da grozi prebivalstvu lakota. Oblasti so obljubile pomoč.
— Velika vročina v Zagrebu. V Zagrebu vlada te dni silna vročina. Predvčerajšnjim sta se na Jelačičevem trgu vsled vročine dva pasahta onesvestila.
— 59° vročine v Atenah. V Atenah je vladala te dni nenavadna vročina. Predvčerajšnjim je kazal toplomer 59° C.
— V Dalmaciji se obeta dobra vinska letina. Iz Splita poročajo: V Dalmaciji se obeta precej dobra vinska letina. Zaloge starega vina so že prav majhne. Računa se, da je na otoku Visu, Hvaru in v Dalmaciji samo še kakih 3000 lil vina. Cene vina v severni Dalmaciji se gibljejo od 6 do 8 Din, brez ozira na alkoholno stopinjo.
— Žrtve kopanja. V Gjevgjeliji sita utonila te dni tekom enega popoldneva dva šolska učenoa, tretjega je rešil neki vojak. Ponesrečenec se je zavedel šele čez pet ur. .Nesreče so .povzročile v mestu veliko razburjenje. Na konjih, kolesih in v avtomobilih so hiteli ljudje na kraj nesreče. Videli pa niso nič drugega kot peneče se valove Var-darja. Vzrok nesreč je dejstvo, da v Gjevgjeliji nimajo nobenega kopališča in se kopljejo otroci, kjerkoli hočejo.
— 70.000 dinarjev je izginilo na doslej nepojasnjen način iz blagajne 'subotiške železniške direkcije. Sumi se, da jih je ukradel neki odpuščeni železničar.
— Krojač v vlogi detektiva. Krojaček Štefan Juras iz Karlovca je originalen nepridiprav. Nedavno je napravil v Zagrebu na svojo roko racijo na nemoralna dekleta. Kako je pri tem postopal, kaže sledeči slučaj: V Palmotičevi ulici je ustavil Pavio Privec. Predstavil se je kol detektiv ter jo pozval, da naj gre ž njim na Šalato v svrho zdravniške preiskave. Zaman je deklica jokala in zatrjevala, da je poštena. Juras je bil neizprosen in deklica je morala iti ž njim. Čim bolj pa sta se bližala šalati, tem bolj je postajal krojaček prijazen in nežen. Končno jo jel dekleta nadlegovati z ljubezenskimi ponudbami. Ker pri tem ni imel sreBe, je obljubil dekletu, da jo izpusti, če mu da napitnino. Rade volje mu je izročila dekle ves denar, kar ga je imela pri sebi — 12 dinarjev. »Detektiv« se je s tem zadovoljil in dekleta izpustil. Te dni pa je imel smolo. Prilomastil je, pijan kot čep, v zakladno bolnico ter jel nadlegovati bolnike. Ko ga je bolniško osobje pozvalo, da naj se odstrani, se je razkoračil ter jel kričati: »Jaz sem detektiv, evo moje legitimacije. Jaz sem upravičen, da pridem sem!« Da bi še bolj imponiral, je potegnil revolver — otroško igračo. V pozi Sherlock Holmesa je naperil orožje proti usmiljenim sestram, ki so zbežale s silnim vikom in krikom iz sobe. Par minut nato pa so se pojavili na licu mesta policijski organi, ki so napravili prepotenci strašnega detektiva konec ter ga odvedli v zapor.	_
— Pobegnila z neplačanimi zlatimi zobmi. Neka gospodična je bila ie dalje časa
slena v Karlovcu kot zobotehniška^močni .... Nosila se ie elegantno ter se šopirita po promenadah z mladimi kavalirji. Da bi bila lepša in modernejša, si je dala nedavno svoje gnilo zobovje popraviti ter si vstaviti zlate zobe, in sicer prav po amerikanski, tako da je imela skoraj vsa usta zlata. Odkor je imela tako dragocene zobe, se je neprestano smejala ter vabila tako don Huane na zlate poljube. Te dni pa so jo na promenadi nenadoma pogrešili. Izginila je brez slovesa in brez sledu. Ko so jeli kavalirji po njej izpraševati, so izvedeli, da je pobegnila, da pa je »pozabila« predtem plačati 7000 Din za zlate zobe. Domneva se, da je pobegnila v Rumunijo. Policija je izdala za njo tiralico.
— Strašna nevihta nad Parizom. Te dni je divjala nad Parizom nevihta, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V palačo parlamenta je udarila strela, tako da je bil .predsednik primoran prekiniti .sejo. Strela je udarila tudi v zgradbo zunanjega ministrstva. Ko se je polegel vihar, je jelo liti kot iz škafa. Vse brzojavne in telefonske zveze so bile prekinjene.
— Železniška katastrofa v Nemčiji. Na progi Hasserode—Ottofe,lsen v Harzu je prišlo te dni do velike železniške nesreče. Vsled silnih nalivov je narastla reka, ki križa progo, ter prestopila bregove in izpodjedla železniški nasip v dolžini 20 metrov. Poškodba od zgoraj ni bila vidna. Ko je pasiral mesto neki osebni vlak, se je proga udrla. Stroj in dva voza sta padla v globočino. Štirje železniški uslužbenci, ki so se nahajali na stroju, so padli v vodo, ki jih je odnesla. Voz, ki je bil nabito poln potnikov, se je prevrnil na sprednji konec. Potniki so padli drug na drugega. Razbili so okna ter so se skušali rešiti. Večini se je tudi posrečilo; dve dami, ki sta skočili na napačni strani skozi okna sta padli v vodo ter utonili. Vsega skupaj je bilo 14 oseb težko poškodovanih.
— železniška katastrofa v Argentiniji. V bližini Buenos Airesa sta trčila te dni neki osebni in neki posebni vlak, v katerem so se vozili chilenski kadetje na argentinsko narodno slavnost. Pri karambolu je bilo 30 oseb ubitih, okoli 100 pa ranjenih. Na kraj nesreče je bil poslan sanitetni vlak.
— Letalska nesreča. Kot poroča »Newyork Harald«, je padlo pri Seattleu neko letalo iz
] višine ^CO čevljev na zemljo. Vsi štirje pasa-j žirji, ki so se nahajali na aparatu so se j ubili.
j — Umor v železniškem kupeju. Na pari-! škem sevrnem kolodvoru so našli te dni v ; II. razredu Grenobleskega vlaka krvave sle-! dove in dele človeških možgan. Preiskava je j ugotovila, da gre za umor približno 65 let j starega moža. Umorjenčevo truplo so našli I na progi v bližini Macona. Poleg trpla je ležalo kladivo s katerim je bil umor izvršen. Po dejanju je skočil morilec najbrže iz vlaka.
— Aretacija izseljencev v Genovi. V Genovi je bilo te dni aretiranih na nekem francoskem parniku, ki je imel odpluti v severno Ameriko 10 pasažirjev, ki so se hoteli izseliti brez potrebnega dovoljenja. Razven potnikov sta bila aretirana dva lastnika izseljeniških agentur, ki sta preskrbela ljudem potvorjene potne liste in več mož posadke, ki so skrili ljudi v prostoru za premog.
— Antisemistični dijaški izgredi v Bukarešti. Ob priliki rigorozov je prišlo te dni na juridični fakulteti v Bukarešti do težkih izgredov. Rumunski nacionalistični dijaki so
i preprečili židovskim tovarišem dostop v dvo-j rano, v kateri so se vršili rigorozi, ter so jih i hudo pretepli. Židovski dijaki so prosili za j nove termine. Dekan je sklenil, da izroči i zadevo akademičnemu senatu.
|	— Proces zoper Zanibonijeve soobdolžer.-
j ce. Te dni se je vršil pred izrednim sodiščem
■	v Rimu proces zoper bančnega ravnatelja | Hektorja Zanuttini-a iz Cividale-a v Furlani;
| ji, ki sta ga obdolžila Zanibonijev privatni j tajnik in policijski konfident Anaglia v pro-i cesu zoper Zanibonija, da je imel z Zanibo-nijem tajen sestanek, na katerem je bil napravljen načrt za atentat zoper Mussolinija. Zanuttiniju očitajo razven tega, da je Zanibonija k atentatu prigovarjal ter žrtvoval za komplot 10 tisoč lir. Zanuttini je tajil, več prič pa je navedbe obtožnice potrdilo. Policijsko poročilo pravi, da se je udejstvoval Zanuttini v Cividale-u kot socijalist. Zanuttini je bil obsojen na 8 let in 2 meseca težke ječe.
— Interesantna aretacija v Rimu. Rimska policija je aretirala te dmi lopova, ki je izvrševal atentate na dragocene slike. Že dalje časa so se množili slučaji, da so bile v rimskih cerkvah 'poškodovane od neznanega storilca dragocene slike in tuintam tudi drugi predmeti. Končno so lopova zasačili in flagranti. Izjavil je, da je izvrševal atentate, ker sovraži iz dna duše vsako religijo. Priznal je, da je nameraval pognati v zrak cerkev Scala Santa. Atentator je komunist
— Stavka zionistični učitelji v Jeruzalemu. Zionistični učitelji v Jeruzalemu so stopili v stavko. Vzrok je, da že več mesecev niso prejeli plače.
Prašek za pecivo
vanltni sladkor!
—Stavka konfekcijskih delavcev na Dunaju. Predvčerajšnjim so jeli na Dunaju stavkati delavci moške konfekcije. Pridružiti se jim utegnejo tudi delavci in delavko
ženske konfekcije.
— Zverinski oče. Delavec KaSleta v Varšavi se je sprl te dni s svojo zeno. Končno je navalil nanjo s sekiro. V prepir se je umešala sedemletna hčerka zakoncev, tako da se je materi posrečilo zbežati. Nato je razklal zverinski oče svoji hčerki s sekiro glavo. Ko ga je eskortirala policija v zapor, ga je le s težavo ubranila, da ga razjarjena množica ni kamenjala.
— Ali sme zdravnik pacijenta klofutati? Gottingau se je vršila te dni zanimiva razprava o temi:	ali sme zdravnik pacijenta klofutati. Neki osemletni deček se je imel podvreči operaciji v ustih. Branil se je s pestmi, nohti in nogami, tako da. zdravnik operacije ni mogel izvršiti. Drugi dan je pripeljala mati paglavca zopet k zdravniku. Dejala je, da naj napravi zdravnik z dečkom, kar hoče, samo da izvrši operacijo. Zdravnik je paglavca pošteno oklofutal, nakar je pariral. Pozneje si je ženska premislila ter ovadila zdravnika sodišču. Zdravnik je bil tako na prvi kot na drugi instanci oproščen. Sedaj pride stvar pred tretjo instanco .
— Italijanski kapitalisti proti epidemiji samomorov. Samomor londonskega finančnika White-a, o katerem smo poročali, je dal italijanskim multimilijonarjem povod, da so naprosili papeža, da naj izda proti epidemiji samomorov primeren manifest.
— Ludvik \Vindischgratz težko obolel. Iz iBudLmipešte poročajo: Stanje princa Ludvik Windischgriitza, ki je bil, kot znano ,na podlagi zdravniškega izpričevala oddan v sanatorij se je zadnje dni zelo poslabšalo. Win-dischgratz se bo moral podvreči koncem prihodnjega tedna operaciji.
— Kralj Fuad v Guildhallu. Te dni je bil
kralj Fuad gost londonske mestne uprave^ ^
je priredila njemu »a_ e“Jl J rU 1000 slavnosten lunch. KralIF“ J P?ti njeg0vo funtov za mestne	kapljice	vina,
dasfsoStpUi ostali udeleženci najfinejše znamkePil je samo Selterjevo vodo. Iz obzirnosti do visokega gosta ni navedla mestna uprava na menu-u nobenega vina, niti puncha, niti šampanjca. Pred sedeži kralja in njegovega spremstva so stali kozarci za vodo, obrnjeni
^—Nenavadna tosba. Kmet Pavle S. iz Velikega Torka je vložil te dni pri sodišču v Velikem Bečkereku nenavadno tožbo. Pavle je čudak. V mladih letih se je poročil z mladim dekletom. 20 let sta živela navidezno v najlepši logi. Nenadoma je padlo Pavletu v
glavo, da mora imeti potomca. Dejal je, svoji ženi: Otrok nimava, kriva si ti. Nato sta se brez vsakega prepira razporočila. Čez leto dni je poročil kot petdesetletnik lepo, mlado dekle. Toda tudi sedaj se ni hotela štorklja oglasiti. Lepega dne je dejal Pavle svoji ženki: »Dam ti leto dni časa. Če tekom tega časa ne dobim potomca, potem, draga moja, te enostavno zapodim od hiše.« Ženska si je vedela hitro pomagati. Zaupala je stvar 19-letnemu krepkemu kmetskemu fantu S.-u in ta jo je rešil iz zadrege. Predno je minulo leto dni, je bil Pavle srečen oče. Toda prevara je prišla kmalu na dan. Mlada žena je obljubila fantu za slučaj, da postane mati 1000 Din ter je svojo obljubo tudi izpolnila. Po naključju je prišla stvar Pavletu na ušesa. Sicer je bil starikavi dečko v prvem hipu precej hud; kmalu pil se je glede le?" timnega očetovstva pomiril in priznal je otto-ka za svojega. Toda 1000 Din ni mogel pozabiti. Misel na 1000 Din ga je hudo grizla.
Iti dejal je: »Te lepe denarce mora poba na vsak način vrniti.« Ker pa S. tega ni hotel storiti zlepa, je vložil Pavle sedaj zoper njega tožbo.
— Posledice poplave Mississippija. Od
1,400.000	ha poplavljene zemlje je poplavljenih trenutno še 520.000 ha. Na sedaj še poplavljenem ozemlju ne bo mogoče letos nir česar več pridelati. Večinoma gre za nasade bombaža.
— »Liga vitezov copate«. Kot poročajo i*
Tsientsina, so ustanovili zakonski možje piP” vince Hupeh »ligo zatiranih zakonskih mož.< Namen organizacije je, da se zakonski možj« vzajemno ščitijo zoper vedno naraščajoče tiranstvo »boljših polovic«. Izdelali so za svojo zvezo program, čigar besede so izposojene deloma iz komunističnih proklamacij.
— Na Dunaju smejo nositi ženske moške obleke. Dunajska policija je izdala te dni zanimiv odlok. Pred kratkim je vložilo namreč več Dunajčank na dunajski magistrat kot deželno vlado prošnje, da bi se jim dovolilo nositi stalno moške obleke. Individuelul vzroki, ki so te ženske napotili do te nevsakdanje prošnje, za splošnost nimajo interesa, pač pa je zanimivo stališče, ki so ga zavzele v tem oziru oblasti, ker gre za prin-cipijelno odločitev. Policija je namreč prošnjo zavrnila z utemeljitvijo, da ženskam ne prepoveduje nobena zakonska določba nošnje moških oblek, vsled česar tudi ne more izdati policija nobenega uradnega dovoljenja za stvar, ki ni prepovedana. Naredbe o oblekah (tKleiderordnungen) kot so obstojale v
srednjem veku in pozneje, dandanes ne obstojajo več. Dandanes n,i nobene zakonske določbe, ki bi ženskam v splošnem prepovedovala nositi moško obleko. S tem je ugotovljeno, da sme vsaka Dunajčanka nositi moško obleko, ne da bi se ji bilo bati, da jo prime policaj. Vendar gre pa pri tem za pogoj, ki je zelo elastičen. Ta pogoj je, da ženska v moški obleki ne moti javnega reda in no žali javne nravnosti. V tem slučaju namreč bo imela opraviti o -policijo. 3Rux»-
sodba o tem, kdaj je ta dejanski stan podan, pa spada v kompetenco policije. Poli- . cija ženskam, ki nastopajo v moški obleki iz posebnih vzrokov, kot n. pr. v svrho športa ali pa v svrho lažjega izvrševanja službe, gotovo ne bo delala neprilik, pač pa ženskam, ki bodo nosile moške obleke v javnih lokalih in promenadah in vzbujale s tem pri gositih in pasantih nejevoljo, ali pa ogrožale javno nravnost. Stvar je torej odvisna od individualnega slučaja.
Ljubljana.
— Vladni komisar mesta Ljubljane sprejema stranke v poletnih mesecih ob četrtkih od 10.—1. ure. Prošnje za službe in za vanja se naj vlagajo le pismeno pri predsed* stvenem tajništvu oziroma pri tozadevnih referatih.
1— Prošnja na ljubljanske posestnike. Ob Linhartovi ulici se je zgradilo osem vil, še v .letošnjem letu se pričakuje nadaljna dograditev treh do štirih vil. V sredini okoliša navedenih vil se nahaja eno velika jama, posledica pred več leti izkopanega peska. Zasipanje te jame ni nikomur mogoče, vsled česar se cenjeni hišni posestniki naprošajo, da bi svoj odvozni materijal bodisi kakršnekoli vrste, dirigirali k zasipanju te jame. Prošnja je utemeljena iz zdravstvenega in olepševalnega ozira predmestja; v jami ima ležišče različna golazen, kače in nevarne muhe..
— Vsem trgovcem in trgovskim nastav-ljencem v ljubljanski oblasti. Vse stanovske organizacije imajo že svojo »Samopomoč«, ki izplačuje v slučaju smrti ostalim izdatne podpore, le trgovski stan je brez te preko-ristne institucije. Na inicijativo ljubljanskega gremija trgovcev se je ustanovilo sedaj »lr-govsko dobrodelno društvo »Pomoč«, ki bo pričelo svoje delovanje takoj, ko se zglasi zadostno število članov. Čim več članov se »o
priglasilo, tim izdatnejše bodo ^odpore^. p -
zarjamo na to prepotrebno d«
govske usluzbencemPnJargovcev v L|utLn<
'■ E ostalih gremijih ljubljanske ob-; last? Vse potrebne informacije daje GremiJ trffovoev v Ljubljani, kjer se dobe tudi potrebne tiskovine.
1— Opozorilo! Po Miklošičevi in Dalmatinovi ulici postaja promet čimdalje živahnejši. Avtomobili, motorji, kolesarji in kočijaži drve po lepi cesti sredi mesta kot nori in čudno je, da se na križišču obeh imenovanih ulic še ni pripetila kaka težka nesreča. Stražnikov tam tudi ni, da bi regulirali promet. Opozarjamo merodajne činitelje na ta nedostatek še pravočasno. Po mestu bi pač morali voziti počasneje.
1_ Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v novembru 1926 zastavljenih predmetov v četrtek 14. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici.
— Najsolidnejše in najcenejše ste postreženi z raznim manufaktnrnim in galanterijskim blagom pri FRANC-U PA\LIN-Gradišče št. 3.
Gospodarstvo.
UREDBA 0 VOLILNEM REDU ZA LJUBLJANSKO ZBORNICO ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO.
Na podlagi 51 267. fin. zak. za leto 1927-28 je izdal minister trgovine in industrije uredbo o reorganizaciji in volilnem redu za Ljubljansko zbornico za trgovino, obrt in industrijo.
Glavna določila uredbe so sledeča: Zbornica obstoji iz 48 rednih članov ter se deli na 3 odseke: na trgovskega, obrtnega in industrijskega. Zbornični člani se volijo na podlagi enakega, nepsrednega in tajnega glasovanja za dobo 5 let na podlagi čistega proporca z obveznimi kandidatnimi listami. Aktivna volilna pravica temelji na poklicu, ki ga oseba izvršuje kot samostojen trgovec ali industrijalec, kot delniški član trg. družil8' ko! član upravnega odbora delniakdli gospodarskih zadrug in hranilnic, P^^odja družb z o. z., ravnatelj trgovskih, ohfa1industrijskih podjetij, ki so po-pojasceau polnoveljavno podpisovati za .pod-sami ali kolektivno ali kot upravniki .vPWatiih- podružnic .omenjenih podjetij, ki ifflajo pravico do polnoveljavnega zastopanja
Podjetja.
S temi odredbami se bo znatno razširil irog volilcev V nasprotju s sedanjimi pred-PJ&i se zagotavlja volivna pravica osebam,
1	ifflajo po svojem položaju za gospodarstvo ^dominanten položaj, pa so bile vsled do-eaanjeva volilnega reda izključene. Volitve
7,dl volivni odbor v Ljubljani. Predsednik V0J;vuega odbora mora biti sodnik državnega ali apelacijskega sodišča v Ljubljani. V v°Jivi odbor se imenujejo zastopniki iz vrst ‘fgovcev, obrtnikov in industrijalcev, zastopnik oblastnega odbora. Razentega bodo v ta odbor imenovani zastopniki vseh list, ki se 'Odobrijo. Volivni odbor mora razgrniti volivni imenik skozi 14 dni v pisarni zbornice |n istočasno v vsaki občini prepis volivcev ^Pravetk se lahko zahteva pri
njen. V to°svrh«U’ dokleT ie imenik razgr: uradni nnnr,Jn ,se lahko zahtevajo potrebni takse P P Vkl’ “e da bi bilo treba plačati
vontve^niTk«3	voljo	volivcev	se vrše
čeneo Hnhi aJl Pismeno. Volivni upravi-kuvprlr •, P° P°^ti volivno glasovnico in sovalno/* ' fffasovanie in pa odpošiljatev gla-linn; f Plsma volivnemu odboru. Dostav-vpaJtanif ™i°Va	,matsriala	volivcem	in
<sp	,	ie prosto poštnine. Voli
se lahko samo ena od potrjenih list. Liste se vlagajo za vsak odsek v odrejenem času pri volivnem odboru. Liste se označujejo po nosilcih, za katerega se označi prvi kandidat po vrsti. Lista ima 48 kandidatov. 16 za vsak odsek. Razporeditev je sledeča: a) V trgovski odsek 6 iz vrst volivcev, ki plačajo manj kot 25 Din letnega davka od dohodkov, 5 iz vrst volivcev ki plačajo 25 do 300 Din, o iz vrst volivcev, ki plačajo “00 Diin ali več;
TjfcJuifflirflirtai odsek 6 iz vrst volivcev, ki hodkp uS£» JlMlkor , P in davka na do-
c) V industrijski odsek 6 iz vrst volilcev ki plačajo do 500 Din, g [z vrst, ki plačajo’ 500 do 8000 Din, 5 iz vrst, ki plačajo 8000 in več dohodkov.
Ce ima kdo volivno .pravico, pa ne plačuje davka na dohodke, bo za njegovo kandidaturo merodajen davek, ki ga plačuje pod-
*+£.ai&m9samans-	-ismst	rres*«£►:•>
.-.,a.^rvy	■
jetje. Smisel teh odredb je, da se zbornici omogoči zastopanje vseh gospodarskih interesov. Za navedeno razdelitev je ‘bil merodajen rezultat volive iz septembra 1926.
Uredba vsebuje tudi detajle o vlaganju in potrditvi kandidatnih list.
Rezultat glasovanja se ugotovi na ta način, da se deti število glasov, ki ga je dobila vsaka kandidatna lista z eno, dve, tri itd., končno pa s šestnajstimi. Iz dobljenih rezultatov se izbere 16 .najvišjih. Vsaki lisii pripade toliko članskih mest, kolikor je bilo tem potom ugotovljenih naj večjih rezultatov.
Nove volitve se vrše meseca oktobra t. 1. Zbornica se konstituira 15 dni po objavi volilnih rezultatov.
LJUBLJANSKI VELESEJEM.
Včerajšnji dan.
Kupčije na velesejmu se lepo razvijajo in j tudi obisk s strani ljubljanskega prebivalstva < se je včeraj nekoliko dvignil. Izmed več od- j ličnih gostov, ki so včeraj obikali velesejem, naj omenimo dunajskega dopisnika »Agence iUtvas« g. Elina Rubina ter nemškega konzula v Zagrebu g. Seilerja. Velesejem je obiskalo včeraj več stotnij vojakov tukajšnje garnizije. Vojakom je uprava velesejma znatno znižala vstopnino v stremljenju, da bodo ti priprosti ljudje po odsluženem vojaškem roku zanesli glas o ljubljanskem velesejmu v najširše socialne plasti v južnih krajih države. Vsega ostalega občinstva je obiskalo včeraj velesejem približno 6000 oseb. Z izjemo luksuznih predmetov beležijo znatne kupčijske zaključke skoro vse stroke, zlasti pa strojna, živilska, oblačilska in čevljarska industrija.
Občinstvo opozarjamo na to, da se prične razprodaja razstavljenih vzorcev že v nedeljo, ter se nadaljuje v pondeljek, na zadnji dan velesejma.
Danes, v soboto od 5. do 7. priredi sokolska godba na sejmišču promenadni koncert.
Jutri, v nedeljo se vrši promenadni koncert sokolske godbe od 11. do 12. dopoldne, popoldne pa od 5. do 7. ure.
Gospodarski stiki med Mehiko in Jugoslavijo
Včeraj ob 10. dopoldne je predaval v prostorih Zbornice TOI trgovinski ataše pri mehiškem poslaništvu v Rimu g. Salvador Prie-to o možnostih, da se gospodarski stiki med Mehiko in Jugoslavijo ojačijo.
Predavatelja je pozdravil zbornični tajnik g. dr. Pless, nakar je predavatelj pričel takoj s kratkim pregledom vseh trgovinskih stikov med obenta državama. Ti stiki do 1. 1922 sploh niso obstojali in šele 1. 1923 je bila naša država izvozila iz Mehike 23.164 kg industrijskih rastlin v vrednosti 431.279, kar ne tvori niti enega odstotka vse naše zunanje trgovine V Mehiko pa nismo še 1. 1923 ničesar uvozili.
Živahnejši stiki so se pričeli v gospodarskem oziru med obema državama šele 1. 1924, ko smo izvozili iz Mehike 5762 kg industrijskih rastlin (morske trave, pletilne slame itd.) ter za 379.170 Din asfalta. Uvozili pa smo v Mehiko 720.000 dalmatinskega cementa v vrednosti 342.000 Din.
Nato je predavatelj očrtal gospodarski položaj Mehike. Mehika je bogata na prirodnih zakladih ter pomenja za gotove predmete hvaležen trg ter važen vir za mnoge kovine in industrije. Mehika je agrarno močno razvita država, vendar pa je tam še dovolj zemlje in bi mogli dobiti naši ljudje tam tudi dober zaslužek. Tudi mehiška industrija je do-
bro razvita zlasti tekstilna, kemična in živilska. Mehika ima mnogo bakrenih, svinčenih, j cinkovih, kositrovih, srebrnih in celo zlatih rudnikov, najbolj važno pa je njeno bogastvo na nafti. Med poljskimi pridelki so važni riž, trsni sladkor, južno sadje, paradižniki itd.
Da se razvijejo med našo državo in Mehiko potrebni odnošaji, bi bilo predvsem potreba osnovati redno trgovinsko razmerje med obema državama na podlagi posebne trgovinske pogodbe in urediti denarni ter blagovni promet. Na ta način bi se posrečilo odstraniti vse trgovinske posredovalce med obema državama. Predavatelj je nato razdelil med svoje, žal, le maloštevilne poslušalce brošure, ki vsebujejo o Mehiki razne podatke o njenem gospodarskem in kulturnem stanju.
Prireditev je nato s primernimi besedami zaključil zbornični tajnik dr. Pless, ki se je predavatelju zahvalili za zanimivo informativno predavanje.
BORZE
8.	julija.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.82 denar, Berlin 13.48—13.51 (zaklj. 13.495), Budimpešta 9.93 blago, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9975 — 8.0275 (8.0125), London 275.9 do 276.7 (276.3), Newyork 56.7 — 56.9 (56.8), Pariz 223.25 denar, Praga 168.2—169 (168.6), Trst 308.25 — 310.25 (309.25); češkoslovaške krone 165.6 — 166.4 (166).
Zagreb. Dunaj 7.996 — 8.026, Berlin 13.485 do 13.515, Italija 308.17 — 310.17, London 275.9 — 276.7, Ne\vyork 56.7 — 56.9, Pariz 222 — 224, Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5 do 1096.5.
Curih. Beograd 9.14, Berlin 123.10, London 25.2275, Ne\vyork 519.56, Pariz 20.3425, Milan 28.275, Praga 15.40, Bukarešta 3.23, Dunaj 73.10.
Efekti.
Ljubljana. Investicijsko 83.5 — 0, Vojna škoda 342 — 0, Celjska 195 — 197, Merkan-tilna 98 — 98 (98), Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160—170, Vevče 138—0, Stavbna 55 — 65, Šešir 104 — 0.
Šport
Za Suzano Lenglenovo. Znani manager Cochran, ki je še nedavno priredil boksmatch za svetovno prvenstvo v srednji teži med Amerikancem Mikey Walkerjem in Angležem Milliganom, je ponudil 16-letni teniški igralki Betty Nuthall 20.000 funtov (ca 5 in pol milijona dinarjev) če postane profesionalka. Kakor znano, je Betty v damskem prvenstvu v Wimbledanu premagala gdč. Aus-sem in Mrs. Mallory. Betty oz. njena mati, ki se je pogajala s Cochranom, je izpočetka odklonila, potem si je pa izgovorila nekaj časa za premislek. Sedaj se je pa vendar odločila, da sprejme Cochranovo ponudbo. Betty postane torej poklicna igralka in je po pogodbi zavezana za 2 leti, namreč od 30.'septembra 1927 do 30. septembra 1929. Za Francozinjo Suzano Lenglenovo in Amerikanko Mary Bro\vne je tretja profesijonalka. Heleni VVillsovi je ponudil Cochran celo 80.000 funtov (22. mil. Din), pa je odklonila. Začasno...
Slavna teniška igralka Suzana Lenglenova je pred kratkim prvič nastopila v l2>ndonu kot profesijonalka pred 2000 gledalci. V prvem matchu je premagala nemško prvakinjo g. Doro Koring 6 : 3, 6 : 0, pri čemur so imeli gledalci utis, da igra Lenglenova zelo
malomarno, ker jo je stalno nadkriljevala.
—	Sportsko veliko zanimivejšo igro je nudil match med češkim profesionalcem Karlom Koželuhom in južnoamerikanskim prvakom Kinseyem. Zmagal je Ceh 7 : 5, 7 : 5.
V	tekmi za teniška prvenstva v Wimble-douu je največ uspehov dosegla Amerika. Zgubila je sicer prvenstvo moških, ker je podlegel Tilden napram Francozu Cochetu, .pridobila pa je prvenstvo v moškem douiblu (Tilden- Hunter), damskem singlu {Helen Wills), v damskem doublu (Wills-Ryan) in v mešanem doublu (mis Ryan in Hunter); torej kar štiri prvenstva.
Dirka skozi Francijo. 13. etapa kolesarske dirke »Tour de France« od Perpiguana do Marseilla je s 330 km dolžine najdaljša etapa in je vodila konkurente iz Pirenejskega gorovja zopet v ravnino. Zmagovalec na tej progi je bil Belgijec Maurice Devvaele v času 14 ur, 22 min., 37 sekund, povprečno 24.894 km na uro. Drugi je bil Belgijec Ver-haegen, tretji Luksemburžan Frantz in šele na 4. mestu se je plasiral Leducq kot prvi Francoz. Frantz je s 108 ur. 4 min. in 3 sek prvi v dosedanji skupni klasifikaciji, 42 vozačev se še vdeležuje dirke.
Finski tekač Kinnunen velja že dalj časa za najnevarnejšega tekmeca Nurmija. Pred kratkim se je poskusil pri neki lahkoatlitski prireditvi tudi v srednjih progah in sicer s senzacijonelnim uspehom: v teku na 800 m namreč je zbgljšal od Nurmija 1. 1923 postavljeni rekord od 1 : 56 tri desetine na
1	: 56 in eno desetino. Dan kasneje je pretekel 1500 m v 3 : 58 in tri desetine, kateri čas ni v letošnji seziji dosegel še noben atlet. Tudi ostali uspehi te prireditve so bili izborni, kajti Jarvinen je vrgel kroglo 15.15 m daleč, Lampu pa je dosegel v metu kopja 63.06 m.
»•U84I
Svetla
glava
DrOETKER-
JEVIM
backinom
najboljie recepte poiilja n« ieljs breipUfee in poitaine proste DS. OBTKBB, d. ■ e. MARIBOR.
Marcel Prčvost:
GU
Don- Juanke.
Jeanne je odvrnila s tresočimi se ustnicami:
— Bili ste danes dopoldan pri nas?
— Da, okoli enajste ure.
— Zakaj?
Berta se je nekoliko obotavljala in Jeanne je to *akoj opazila.
— Hotela sem vprašati, kako je z vašim soprogom.
— Ne, Berta, je odgovorila Jeanne divje. Hoteli ste vsak način, da vas spustijo v stanovanje, seveda ne
da govorite z menoj, kaj ne? Prokleto malo vas zanima, kako se meni godi! ... Alberta ste hoteli videti. Potem ko ste ga pognali od sebe, ste čez nekaj mesecev prišli na misel, da bi ga spet ulovili v svoje mreže! Ali pa ste imeli perverzno željo dognati, v koliko ste ga uničili?
Jeanne je dejala to le s težavo in je morala sedaj napraviti odmor. Berta jo je zelo pozorno poslušala in se sama čudila svojemu miru. Kako daleč je prišla v enem dnevu, da se je za vse to tako malo zanimala!
— Berta, je nadaljevala Jeanne, prepovedujem vam ... ne, prosim vas ... pustite mojega moža pri miru. Bil je hudo bolan in je še sedaj. Zdravniki pravijo, da bo lahko ozdravil, a le, če bo čisto sam. Jaz sama se bom morala za več tednov ločiti od njega. Samo če vas vidi, se mu gotovo strašni živčni napadi ponovijo. Pustite ga vendar pri miru!
Padla je v naslonjač in začela obupno ihteti.
Berta si je mislila: »Ta Jeanne me dela nervozno. Rada bi, da čimpreje zapusti to sobo.«
In s precej nestrpnim glasom je odgovorila:
— Lahko ste čisto pomirjeni, Jeanne. Vašega moža nočem videli in tudi na uljudnostni obisk me ne bo it vam, ker tako želite.
Jeanne ni mogla dvomiti o iskrenosti teh mirno izrečenih besed. Toda ravno ta brezbrižnost jo je razkačila. Zdelo se ji je nekaj poniževalnega, da Berta zapušča njenega Alberta s tako brezbrižnostjo. Ker je hotela raniti svojo tekmico, ji je dejala:
— Dobro, računam na to. Sicer ste pa vi itak sedaj
preskrbljeni.
Dvignila se je in hotela po tej žalitvi oditi, toda Berta jo je prijela za roko, rekoč:
— Jeanne, hoteli ste me raniti! Kaj vam to koristi? Toda kot vse poštene, nedotakljive ženske gojite tudi vi sovraštvo napram ... drugim. Jaz sem pač taka, kakoršna sem ... toda hudobna nisem napram nikomur, tudi napram vam ne v tem trenotku, in'dokazala vam bom to.
Jeanne je vsa začudena zajecljala:
— Ne razumem vas.
~ Vem, da ne razumete bolezni svojega soproga. Albert me nikakor ne ljubi in tudi ne trpi radi moje odsotnosti. On je samo ljubosumen! Misli, da sem se udala Jeanu, med tem ko se njemu nisem hotela udati.
I	o ga je spravilo ob um. Hočem vam pa povedati sredstvo, da ga ozdravite. Povejte mu najprej, da nikoli nisem uslišala Jeana, potem pa, da Jeana nikoli več ne
bom videla. To je resnica! Občutiti morate, da ne lažem! Povejte to svojemu soprogu!
Jeanne je bila tako ginjena, da je prijela Berto za obe roke in jih tako stisnila, da Berta ni vedela, ali je to hvaležnost ali jeza. Počasi se ji je izmaknila, rekoč:
— Samo eno željo imam: mir hočem imeti... od vseh ljudi. Nikomur ne pripadam, nikoli nisem nikomur pripadala in vedno hočem ostati sama. Vse drugo se mi gabi... Sedaj pa lahko greste.
Pri vratih je še dodala:
— Z Bogom, Jeanne! Verujte mi, da vas zavidam.
Trenotek sta si še gledale v oči, ko bi bile hotele
iskati v njih odsev svojega nekdanjega prijateljstva. Toda prelom je bil premočan... Jeanne je enostavno dejala:
— Z Bogom, Berta!
II.
»Dragi moj Laurent, počakala sem, da zaspi vsa hiša in potem sem vam začela pisati. Draga mi je hiša, ker sem jo pomagala graditi, ker je to hiša Ka-mile Engelmann in ker sem spoznala Vas v njej. Da, Laurent, iz daljave si upam Vam pisati, kar si Vam nisem upala povedati. Vse je.prišlo drugače. Priznali ste mi, da ljubite mlado dekle in da jo boste poročili. Priznanje moje ljubezni torej nima nikakega smisla več. Cisto vse eno Vam mora biti, če vas ljubi Vaša ravnateljica enako strastno in neumno, kot more ljubiti le midinetka prvega moškega, ki ji dvori.
(Dalje.)
za popravilo vseh sistemov pisalnih, računskih, razmnoževalnih, kopirnih strojev ter blag®jen. Popravila se izvršujejo najvestneje !n*po konkurenčni ceni.
TISKARNA MERKUR
■ TDfi • mn n n *•	n	IM vsak knavaMh. •brMi, industrijska« In mM
A W • I KM.' inu« V« K#«	>nW», enim, tafcnta. vafaJUt tanak«. hhMu IM. * LASTNA M
LJUBLJANA
OMOORiliiVA 33
I IiimU*! startnih, industrijski!« In	tlskastn.	*	Tiska	lassptsa,	knjln^
»sMUb taoak«. nn« sinica Ud. * LASTNA KKJttOVUMICJL * TIUtfON. iT. 2*1*
S Iran C.
Otroške malice, kratke noga«
i*narmošfce°PSine ^laŽx’ f»©'-nogavice zaVemke maSJf’ kravate, žepne robce, ovratnike, manšetne gumbe, dežnike, palice, nahrbtnike, dišeče milo kupite najceneje pri
Josip Petelinc-u
LjubiJcinS, teS> vodi blizu Prešernovega
Na veliko!
pomenika. Na malol
TA ®f@PALl#i$
/EZVJ§
J^?Je PrKkSlca>h orgfsaoizocSjsjkili pripomočkov rc.ž trgovske, mdustrijske, obrtne Ira druge olbraite
oci. S, do is. 'tire;
I Velg^i,,ro» E. 95. 97, 99. -m
A/lNlfOVrf Krorr
Najboljša v materialu in v konstrukciji so:
Josip Pefielinca
šivairn stroji in kolesa
Gritzner, Adler, in Phonix.
Najleple opreme, pouk v vezenju brezplačen.
Nizke cene tudi na obročna plačila.
i-iialtalesaMJa ®b wotSi b!ixu Prečer-novega spcmsnika.
Dr. Tone Jan
ne ordinira do
1. avgusta t.l.
Carimko posredniiki in Spedicijtki bureau
i » QROM^
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkam: „GROM“.	Telelon 3434.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse ir to stroko spadajoče posle najhitreje In pod kulantnimi pogoji.
Zastopniki druibe spalnih vos S. O. E. za ekspresne poilljke.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
naifinejSi in najokusnejši
namizni kis iz vinskega kisa. Kahtevajte ponudbo. Telefon Stev. 2389.
Tehnično in higijeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. nadstr.
I
MALI OGLASI-
Za vsako besedo se plat» 60 par. Za debelo pa Din 1.—,
Prodajalka
dobra mod v mešanem blagu, ieli premeiiiti mesto. Cenj. dopise na upravo tega lista peni šitre »Zanesljiva«.
Premog - čebi®
Wollova l/II. - Tel*!. 6*
Gospodična
išče posojilo do 8000 Din za dobo enega leta, katerega bi odplačevala rne-aefino 250 I>in z obrestinl-
PpoT^r£^yi^
»UIIstein’s
Weltgeschichte«
(elegantno vezano) za Din 1000 naprodaj. Naslov v upravi.
.....——n.*.«.	..
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
lilnlti iM h Si lil IIT-Skmi itzerre ui ii ll.UUir-
Centrala:
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice :
•rekle«, CeU«, Črnomelj. Kranj, Maribor, Met-kerrlC, Mo-vt Sad, Ptuj, Sara|evo, Split, Gorica, Trat. AQBNCQA: Logatec.
Ineiaini naslsi: Banka im«.
MII.: HI3, 582, 503 ii 91
Se priporoča so vse bančne posle.
iiSimURH!
ZAHVALA.
Za mnogostransko izkazano nam sožalje povodom prerane smrti našega nepozabnega
IVANA. BIROLLO
izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami.
Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, obema govornikoma g. Zupančiču kot zastopniku »Sokola« Škofjaloka in dolgoletnemu prijatelju g. Tomazinu, Glasbenemu društvu iz Zagorja za ginljive žalostinke, nadalje g. srezkemu poglavarju vladnemu svetniku Podboju, čč. duhovščini, uradništvu in poduradništvu TPD, uradnikom in uslužbencem drž. železnice. Sokolskima društvoma Zagorje in Litija, Prostovoljnemu gasilnemu društvu Zagorje, zastopnikom Podružnice Slov. plan. društva Litija ter vsem nameščencem in delavstvu domačega podjetja, kakor tudi rudniški godbi in vsem številnim prijatelj,. ljem iz Zagorja in drugih krajev za mnogoštevilno čaščeče spremstvo.
Vsem še enkrat naša prisrčna zahvala.
Zagorje, 9. julija 1927.
Rodbina Blrolla.
Najboljša so še vedno
PUCH-kolesa!
Solidne cene! Plailjivo na obroke!
IGN. VOK
LJUBLJANA-NOVOMESTO
W E C K
iaše in aparati za ukuhovanje so najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška .	.	zaloga:	„
Krekov trg 10 prijtvrdki Pruktus, Ljubljana.
- - Širite - -»Narodni Dnevnik"!
Udajalelj: Aleksander Zeleinikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Sever. V«i t Ljubljani.