5. številka.
Ljubljana, 1, avgusta.
I. leto, 1873.
Slovenski Tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. Izhaja vsak petek.
List velja za celo leto 2 gld. 40 kr., za pol leta I gld. 20 kr. — Posamezni list velja 5 soldov.
Kaj je novega po Slovenskem.
V nedeljo 27. julija so slovenski kmetje na treh krajih imeli volilne shorle, da
so se posvetovali koga bi naj volili za poslanca v državni zbor.
V Kulti na Dolenjskem je 130 kmetskih mož skupaj prišlo. Prišli so bili možje iz novomeškega, kostanjevškega in krškega okraja. Metličanje in Činomeljci zavoljo velike daljine nijso mogli priti, a pisali so, da hočejo sklepu tega dolenjskega shoda svoje primerno soglasje izreči. Govorili so gg. Viljem Pfeifer, Rozman, Žgur, Ulrib, Vrančič. Enoglasno je bil za kandidata sprejet g. Viljem Pfeifer, posestnik v Krškem.
Drugi shod kmetskih volileev je bil v Komnu na Krasu za kmetske občine goriških okrajev. Sklicali so ga nekateri duhovniki in kmete nagovarjali, naj bi si volili za poslanca nekega moža v Gorici, od katerega je znano, da jo vselej z duhovniki potegne. Kmetje so si tedaj premislili in sklenili, da ne bodo volili tega od duhovnikov priporočenega moža, ampak g. dr. Fjuvričtt, poštenega Slovenca in zagovornika naših narodnih pravic. Ti kmetje so pametno ravnali in pokazali, da dobro vedo, za kaj da zdaj gre.
V Ijaiketn trgu je posvetovalo se 70 slovenskih mož, ki so zopet sklenili dr. Vošnjaka voliti za svojega poslanca.
Domače stvari.
— (Iz Ormuža) se nam piše 28. julija: Mi odločno nasprotujemo Hermanovi kandidaturi, ker se nam nij nadejati, da bi na „pravnemu stališči ke-
Uredništvo in opravništvo lista je v „Narodni tis-
karni11 v Tavčer-jevi hiši „Hotel Europa.“
daj mogli izvršitev naših narodnih zahtevanj doživeti. — Volili bomo pa takega, ki se drži popolnem narodnega programa, katerega se držimo tudi vsi svobodomiselni, v resnici za narod delujoči narodnjaki. — Volili bomo namreč od odličnih slovenskih rodoljubov priporočenega, obče zasluženega gospoda Dr. Ploja, kot našega poslanca v državni zbor, ker on je zvest našemu narodnemu programu in odločni boritelj za napredek ljudstva, za nja omiko in svobodo.
— (Iz Gorice) se nam piše: Utonelega gimnazijalca Goloba so v Soči našli in pokopali smo ga. — Pogreb je bil sijajen. Le ko je sprovod po Travniku šel, molčali so zvonovi jezuitske cerkve. Domislili smo se pesni, da: „brez plačila neče se nikomur zvoniti.“
— Iz Jesenic pri Bledu 27. julija. Kmetiški shod je bil denes pri gospodu županu Schrei-u, kateri se je mnogo trudil, da je bila hiša jako okusno okinčana s slovenskimi zastavami. Gostje, posebno gospod profesor Povše so bili pozdravljeni z pokom in strelom možnarjev. Gospod profesor Povše je govoril jako razumljivo in na občno zadovoljnost o izboljševanji živinoreje, posebne oziraje se na vpeljavo boljših plemen, bodi si govejih, ovčjih ali svinjskih, ter opominjal, da bi si gospodarji oskrbeli dobrih terbiških ovac od bližnjih sosedov. Za govejo pleme priporoča, belansko ali pinč-gavsko pleme Za povzdigo svinjereje sufol-ško angleško pleme. V drugem govoru poudarja važnost snažnosti v mlekarstvu. Ljudstva je bilo malo, komaj 150 osob. Uzrok tega je bila agitacija, katero so prouzročili,
gosp. duhovniki in tukaj naseljeni nemškutarji. Obžalovati je, da se takim koristnim predavanjem, od strani, ki ima ljudstvo omikavati, nasprotuje.
— (Od sv. Antona v slov. Goricah) se nam piše: Letos je pri nas slaba letina; reži ljudje skor niti za seme ne dobijo; pšenica je tudi slaba. Zdaj imamo tukaj takšno sušo, da se vse opali. Viharji razsajajo pri nas strašno in strela pogosto udarja. V goricah se pri nas pač lepo kaže, pa, Bog pomagaj! do bratve je še daleč.
— (Iz Vurberga) pri Ptuji se nam piše: 22. julija je prodal ubog viničar iz Vurberga v Mariboru na semnji kravo. Ko je domov šel iz Maribora, pridruži se mu „nobel“ gospod, a ko do bližnjega gozda dojdeta, dal je ta gospod neko znamenje, in hitro še prideta dva druga „gospoda“ iz gozda, ter siromaku kmetu vzameta denarje, 67 gld., katere je za kravo dobil.
— (Umor.) Iz slovenje - bistriškega okraja se piše 27. julija: V noči 26. julija je bil gruntni posestnik Simen Bofot iz Gladomorskega pri spodnji Ložnici ubit in obropan. Umoril ga je Andrej Justiuek iz Kostanjevca v sv. benčesliški fari. Žandarmi so zločinca že ujeli in zaprli.
— (Tatvina). Na zgornjem Tinskem v šmarskem okraji so 19. julija t. 1. tatovi Jožefu Verbovšeku 134 gold. iz zaprtega vinskega hrama ukradli.
— (Požar.) 23. t. m. je v Hujah pri Kranji pogorela hiša Petra Pelka.
— (Nesreča pri streljanji.) Pri sv. Jakobu na Savi so oni teden imeli pri cerkvi streljanje z možnarji. Streljavca je nesreča zadela in odneslo mu je dva prsta. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnišnico in zdravniki so mu morali roko pri zapestnem Členku odrezati. Zmirom se pri teh cerkvenih streljanjih nesreče prigode, katere mora Človek celo življenje nositi. Ali se ne bo to brezumno streljanje odpravilo?
— (Iz Konjic) se nam 31. julija te-legrafira: Včeraj večer je strela udarila v hlev župnika Kuneja v Cadramu. Požar je bil velik. Cerkev in poslopje župnikovo sta
bila v veliki nevarnosti. Dve brizglje iz Oplotnice ste ugasile ogenj še le po polnoči.
Volitve v državni zbor.
Trinajsto leto že teče, odkar je naš cesar leta 1860 poklical na Dunaj zaupne možje iz vseh svojih dežel ter jim naznanjal, da odslej ne bode več on sam s svojimi ministri vladal, ampak v sporazumu z zastopniki ali poslanci dežel in narodov postave dajal in davke nalagal.
Poprej je bil naš cesar absolutistični vladar, to je on sam je dajal postave, on sam je odločil, koliko vojakov ima poklicanim biti v vojsko, on sam je davke nalagal in kadar je premalo denarjev bilo v državni kasi, je on sam imel pravico, delati državne dolgove, katerih obresti se morajo plačati iz davkov.
Od leta 1860 sem pa se je stvar spremenila. Cesar je oklical ustavo ali konstitucijo in delil svojo oblast z ljudskimi poslanci.
Po tej ustavi ima vsaka dežela, postavim: Kranjsko, Štajersko, Goriško, Koroško, Češko, Gališko in kolikor je še dežel v našem cesarstvu, svoj deželni zbor. V te deželne zbore smo že večkrat volili, prvič leta 1861, po tem 1867. leta, pa zopet 1870. in 1871. leta.
Za celo cesarstvo pa, razen ogersko-hrvatskih dežel je državni zbor na Dunaji, v katerem pridejo skupaj poslanci vseh dežel. Dozdaj so deželni zbori izmed sebe volili poslance v državni zbor; letos pa je cesar potrdil postavo, po kateri voli ljudstvo naravnost (direktno) poslance v državni zbor na Dunaj.
S to novo napravo en del avstrijskih narodov nij bil zadovoljen, namreč Čehi, Poljaci, mi Slovenci m tudi en del Nemcev ne. Pa večina poslancev je sprejela postavo, cesar jo je potrdil in zdaj je veljavna.
Volitve v državni zbor dunajski se bodo kmalu razpisale; silno imenitne so. Zato pazite, Slovenci! koga da si izberete za poslanca.
O teh volitvah še govorimo. Denes samo rečemo: Izvolite si za poslance svoje
(Dalje v prilogi.)
Priloga k št. V. „Slovenskega Tednika.“
slovenske rojake, poštene in izvedene, pa tudi zgovorne može, ki se bodo potegovali za sjoboščine Slovencev sploh in slovenskih kmetov posebej. Ne izvolite si pa Nemcev ali Nemškutarjev, niti takih mož, katere Vam priporoča tako imenovana „državno pravna" stranka. Ta politična stranka dela proti svobodi in napredku.
Bodimo veseli, da smo svobodni, ne pa da bi se vrnili časi. v katerih sta graščak in duhoven z nami komandirala, mi pa smo morali hlapčevati.
Politični razgled.
Notranje dežele. Ministri so
se vračali na Dunaj in delajo priprave za direktne volitve v državni zbor. Sploh slišimo iz vseh dežel, da imajo volilci v mestih in na kmetih shode in se posvetujo, koga hote voliti za poslanca.
Čehi imajo voliti 36 poslancev. Tam ste dve politični stranki, Staročelii in Mlad o Čehi. Zedinile so se med soboj, da bodo skupno postavili kandidate.
Na južnem Tirolskem žive Italijani, kateri bi se radi odcepili od nemških Tirolcev in bi radi imeli svoj deželni zbor in svojo deželno vlado. Ravno tako, kakor pri nas Slovencih; tudi mi želimo, da bi vsi v eno slovensko deželo zedinjeni bili.
Vnanje države. Ituski general Kaufman je sklenil mir s premaganimi Ki-vani. Poslednji plačajo v sedmih letih dva milijona rubljev vojne odškodnine, in Rusi obderže dva mesta ob reki Arnu Darji, pa vrhovno oblast. Ruska moč se zmirom širi.
Irancozi posedajo zopet pokrajne, katere so imeli do sedaj Nemci v oblasti. Do 5. septembra bodo Francozi že vseh 5.000 milijonov frankov izplačali. Francoska dežela ima res čudovito moč v sebi. V kmetijstvu, trgovini in obrtuiji; je ena prvih na svetu. Tudi republika se še zmirom dobro drži.
Na Španjskem je vojska med raznimi strankami, pa republikanska vlada se
dobro drži. Nekatera južnih mest ob srednjem morji so se spuntale, pa bodo zopet upokorjene. Tisti, ki hočejo spraviti princa Karlosa in sebe do vlade, skušajo med tem v motnem ploviti.
Italijanska vlada je vzela posestva samostanov (kloštrov), ki iznašajo skoraj tretji del vseh laških zemljišč, v svoje gospodarstvo. Menihi dobe denarno odškodovanje. Papež se temu upira; vlada pa se ne da motiti, spoznala je, da so menihi nepotrebni v deželi.
Cirospodarskc stvari.
0 gnoju.
Spisuje Blaže P c mi še k.
Dandenes vsi napredujoči uarodi nadaljuj o v omiki in tudi mi Slovenci nečemo zaostajati v svojo sramoto in škodo. Torej vsakako treba, da se tudi kmet v sedanjem stoletji znanstveno nekoliko uči, česar nekdaj nij tre-balo. V ta namen hočem pisati poučne članke za naše slovenske gospodarje ter jih v „Slo-venskem Tedniku" priobčiti.} — Perva reč kmetovanju je gnoj, naj začenjam torej ž njim. Velika škoda je, da premnogi že od nekdaj le z mračnim očesom poznajo gnojno moč, njegovo jako različnost ter vrednost. Tudi treba znati gospodarju, kateri gnoj je za močarno, ilovično, za suho apneno, kremenasto, peščeno, lapornato, itd. [zemljo. Vrh tega še treba znati, katere rastline imajo rade, na primer konjski, goveji, bravški gnoj, katerim bolje tekne stari, katerim novi gnoj. Umen kmetovalec mora torej znati, kako se ujemajo med soboj: razna zemlja, različen gnoj in mnogotere rastline. Novejše čase so že pred nami učenjaki izvedeli, iz česa je rastlina in kako je sestavljena iz raznih delov, kateri imajo različna opravila. Toda s prostim očesom rastline nij bilo mogoče tako spoznati, ampak še le po tem, ko so iznašli povečalnik, to je ono steklo (glaž), katero vsako stvar na videz na več stokrat povečuje, po kakošnih cevkah teče mozgovimi po rastlini. Vrh tega pove čalnika nas uče tudi znanosti, v katerem gnoji je naj več
te ali one tvarine, katero zahteva ta ali ona rastlina. Rastlina ima prav prav blizu koncev korenin luknjičasto žrelo, S katerim pije moz-govino iz zemlje, da se vzdiguje kvišku po cevicali, iz česar se po tem dela les, koža, listi, cvetje in sad. Mozgovina se pa v zemlji tako dela, da se različna tvarina z vodo (vlažnostjo) razmaka, in še le po tem morejo te redilne snovi po luknjicah v rastlino. Ako je v zemlji dosti tiste tvarine, katere zahteva rastlina te ali one sorte, gotovo more prav dobro rasti. Ne mogla pa bi životariti rastlina, ako bi ne imela v zemlji onih tvarin, iz katerih je rastlina. Ko rastline uže izpijo iz zemlje redilne reči, treba tej rastlini zemljo zabeliti — z gnojem, ta bode dajal rastlini dosti krvi (mozge), ako smo ga na njivo v pravej meri in tacega navozili, kolikor in kakoršnega zahteva pšenica, korenje, rež in druge rastline.
(Konec prihodnjič.)
Kisla repa.
Ako se pride kakih 6 tednov po trgatvi v vipavsko dolino, najde se tam — pa tudi po celi Italiji — neka posebno dobro okusna kisla repa, kateri „tropniška repa“ pravijo. Na Dolenjskem, in menimo da tudi na Štajerskem nij navada, tako repo napravljati, za tega del hočemo povedati, kako da jo Vipavci napravljajo.
Vzame se kad, katere dno se kakih 6 prstov na debelo z dobrimi povretimi ali ne za žganje skuhanimi tropinami potrosi. Na te tropine pride prva vrsta repe. Repa mora biti cela, — samo zelje se ji odreže, repa pa ne, — ter dobro omita, srednje velikosti, ne predebela in dobra. Take repe natlači se drugo do druge toliko, da so tropine zakrite. Druga lega repe vrh prve ne sme priti, ampak na to pride druga lega tropin, potem zopet repa, in tako naprej do vrha, da se kad napolni.
Napolnena kad zakrije se z deskami, katere se s 3 kameni obtežijo, kakor navadna repa ; konečno se še vode nalije.
Tako opravljena repa okisa se v kakih štirih tednih, potem se za vsakdanjo rabo jemati priČue. Olupljena, /ribana, ter sku-
hana, je taka repa desetkrat boljša od navadne ; zategadelj Dolenjci in Štajerci, posnemajte Vipavce!	R.	D.
Toča
Letos je toča na mnogih krajih sula. Na Dolenjskem je 19. julija okolo Trebnjega do Novega mesta, Sv. Petra in sv. Jerneja pobila njive in vinograde. Ljudje zdaj gibljejo, kdo je kriv tej nesreči. V neki dolenjski fari dolže farmani svojega fajmoštra, da je on točo naredil. Dobil je lani premalo berne in se ta čas izustil, da bode zato letos toča kaznovala ljudi. Kmetje; nikar ne bodite tako lahkoverni! Toča je naravna prikazen, ki zadene včasi kak kraj, a da bi jo kak človek mogel narediti, so prazne kvante.
Oblaki so vodeni soparji; če se kateri oblak prav visoko vzdigne, pride v hladni zrak. Kajti tem višje od zemlje, tem hladnejši je zrak. Voda vsled mraza zmrzuje v oblakih in se strdi v manjša ali večja zrna, ki se kot toča vsipljejo na zemljo in v časi dosti škode napravijo.
Zato je tudi prav bedasto, če so neki duhovniki na Dolenjskem pridigovali, da je toča prišla zavoljo grešnih ljudi, kot štra-fenga božja. Sram naj bode take gospode, da bogu milosti in ljubezni spodtikajo naše Človeške strasti, jezo in maščevanje. S takimi pridigami se vera moti in podkopuje ter se šivi prazno verstvo.
0 žitni letini.
Kolikor se da soditi o žitni letini, je po celi Evropi slabejša od lanske. V Nemčiji je rež v zrnu in slami dala slabi pridelek; na Angleškem se tudi ne hvali žitna letina; v severni Ameriki in Kaliforniji pa je dobra. Tudi iz južne Rusije se poroča, da žita lepo kažejo in da se bo letos še več ko lani žita izvozilo.
— (Iz savinske doline) se nam piše 25. julija: Strneno žetev smo srečno dokončali, da nam huda nevihta nij škodovala. Včeraj je pri Braslovčah nekaj toča
potolkla, a vendar ne toliko, kakor se je pripovedovalo. Strela pa je na mnoga drevesa in v dve hiši udarila, v eno pri sv. Petru, v drugo v Gotovljab, in eno žensko ubila. Koruzo je po širokem do škode nagnilo. Ječmena smo obilo naželi in se nad-jamo izdatne namlatve. Reži smo srednje naželi, in nam malo zrnja obeta. Pšenice je mnogo, a ker je bila do malega polegla, bode se slabo namlatilo. — Strn smo boljšo pričakovali, kakor dočakali. Gotovo je bolj slaba, nego dobra letina. Jarina sicer dobro kaže, da bi bog dal, da bi se boljši skazala, kakor se je strneno.
— (Goveja kuga) na Hrvatskem razsaja še v 16 krajih in 9 okrajih. V zadnjih osmih dnevih je 160 živinčet zbolelo. 100 jih je crknilo, 12 je bilo ubitih.
Razne stvari.
* (Kolera.) Na Dunaji vsak dan 20 do 30 ljudi na koleri zboli; zdaj jih je 90 na tej bolezni bolnih, ako smemo dunajskim listom verjeti, ki pa zarad razstave bi radi zatajili, da je kolera na Dunaji. V Galiciji je kolera že celo leto razsajala. Od 29. maja 1872 do 1. julija t. 1. je za vsem 51.577 ljudi na koleri zbolelo, od katerih je 19.003 umrlo, 32.171 pa se ozdravilo. Tudi v Benetkah hudo razsaja.
* (Vesela gostija.) V Brnu je neki delavec imel gostijo v krčmi. Svatje so jedli in pili in dobre volje bili. Pride do pla-čanja, a ženin je bil brez denarja. Krčmar kratko malo pošlje ženina domu po delavno obleko njegovo in nevestino, neveste pa ta čas ne pusti iz hiše. Ženin se vrne; in zdaj morata ženin in nevesta obleči svojo delavno obleko, praznično pa pustiti krčmarju za plačo
cehea.
* (Natumi čudež.) V TrenČini je kobila vrgla žrebe, ki ima samo eno oko in sicer v sredi čela. Žival je živela in je bila zdrava. Ali babjeverski gospodar je mislil, bog ve kak hudič tiči v tem žrebetu in ga je ubil.
* (K a m n e n i dež.) V pultuskem okraji na Ruskem je v vasi lutobroški 11. julija padal kamneni dež skozi več minut. Kamen-čeki se bili debeli, kakor črešnjevi koščeki, rujavi, precej trdi in če se razbijo, so premogu podobni. Poslali so se v Petrograd, da se preiskujo.
* (Pred pariško sodnijo) je te dni stal pred sodbo mlad človek, ki je bil očeta in mater ubil. Nobenega kesanja nij kazal. Predno so ga na smrt obsodili, vpraša ga sodnik: „Ali imaš še kaj za svoje opravičenje ali zagovarjanje povedati ?“ Lopov odgovori : „Jaz upam, gospod sodnik, da boste imeli usmiljenje z menoj siroto, ker nemam več ne očeta ne mater.
* (Bolezen ko z 6) se nahaja se zmi-rom v Vižmarjih, Mednem, v Medvodah, v Preski itd. po okolici ljubljanski. Isto se nam poroča iz okolice Kranjskega mesta.
* (Vina se pridela na Kranjskem) povprek 393,413 veder, v vrednosti od 1 milj. in 902.120 gld. Vino raste v Vipavi na 4391 oralov zemlje, v krškem okraji na 5495, v novomeškem na 4263, v metliškem na 3608, v radeškem na 1619, — skupaj na 19,376 oralih (johib) zemlje. Tako je c. kr. vlada preračunila.
Tržna poročila.
Iz Pešte 27. julija. Vreme je zmirom prav ugodno; sredi tedna je tudi deževalo, kar je za krompir, turšico in senožeti silno potrebno bilo. Žetev še nij končana, delavci so dragi in se teško dobodo. Druga leta so tudi vojaki na odpusta pri žetvi in mlačvi pomagali, letos pa nij slišati. Pšenica in rež se že mlatita, a slabo nasujeta tako da mla-tiči nijso zadovoljni z 10. vaganom, temuč dosti4 več izmlatka zahtevajo. Nove pšenice se je 15.000 centov prodalo po 6 gl. 20 kr. do 6 gld. 40 kr. V ječmenu in reži pa nij bilo kupčije. Rež je po 4 gold. 20 kr., oves po 1 gold. 60 kr.; seme od repice po 9 gld. 50 kr. do 10 gld. za 150 funtov. — Mlini še zmirom ne delajo, čakajo na letošnje žito; za to je skoro vsa moka, zlasti črna, prodana in v ceni poskočila. — Ovčje volne se jo ta teden dosti privozilo, cena se je pa za 3 do 4 gld. ponižala. — Svinjska mast se barantuje v terminu meseca avgusta po 27do 28 gld. za cent; Špeh po 30 do 31 gld. — Lipno cvetje je po 40 do 50 gld cent. — Od nove strdi se je kaj malega spečalo po 20 do 21 gld., a pričakuje se letos dosti strdi in za to kupci še Čakajo; vosek je po 87 do 95 gl. cent.
Iz Dunaja 27. julija. Žitna kupčija je prav živahna in se žitne cene močno povišajo. Pšenice se malo privaža; poskočila je v ceni za 30 do 40 kr.; cene so različne ; teška ogerska pšenica (po 86 funtov) prodala se je po 7 gld. 60 kr. do 7 gld. 70
kr., lelika po 6 gld. 80 kr. do 7 gld. čolni cent. Rež je slaba,	a prodaje	se	po 5	gld.
70 kr. do 5 gld 90	kr. vagan.	Ječmen je
dosti nasul, zrnje pa je drobno ; cena mu je po 3 gld. 30 kr. Režena moka se je za 70 kr. podražila.
Teržna cena v Ljubljani 30 julija t. 1. Pšenica G gl.'80	kr.; — rež 4	gl. 30	kr.; —
ječmen 2 gld. 90 kr.;	—	oves 2 gl.	— kr.;	— ajda
3 gl. 80 kr.; — proso 3 gl. 40 kr.; — koruza 3 gl, 70 kr.; — krompir 2 gl. — kr.; — fižol 5 gl. — kr
— masla funt — gl. 50 kr.; — mast — gl. 38 kr.
— Špeh frišen — gl. 32 kr.; — spah povojen — gl 42 kr.; — jajce po 2	kr.;	— mleka	bokal	10 kr.;
govedine funt 26 kr.;	—	teletine funt 30	kr.; —
svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent — gl. 80 kr; — slamo cent — gl.	90 kr.; — drva	trda 6	gld.
80 kr.; — mehka 5 gld.	20 kr.
Loterij ne srečke :
Na Dunaji, 20. julija: 62. 73. 35. 11. 52. V Gradci, „	„	74. 52. 49. 79. 44.
Ažijo srebra na Dunaji 30. julija. 108‘87l/2.
Listnica opravništva. G. M. St. in J. B.
v Tupaličah na Gorenjskem; M. K. v Vrenski gorici; Šč. V. v Prezidu; F. C. v mali Pristavi; A. S. v Moravcih; J. Z. v Osivnici; Fr. O. v Blagovici; J. N.
v vel. Laščah; A. B. v Zavlah; A. K. v Kamniku; K. J. v Planini; J. J—g. v Mariboru; A. R. v Š. pri Velenji; K. R. v Gracarjevem Turnu; N. Č. v Solkanu; F. M. v Javorjah: Prve štiri številke so vse razprodane. Vaša naročnina tedaj velja do konca januarja 1874. — J. F. v Proseku. Vaša naročnina velja od 1. avgusta do konca oktobra. — G. S. pri Svetinjah. Vsi listi se redno odpošiljajo. Reklamacije so poštnine proste. — M. K. v Planini. Hvala za Vaše prizadevanje. Odšle bodo vsi redno dobivali.
Listnica uredništva. G. tir. B. J. v Gradci: Občina Sv. Jur se Vani zahvaluje za 5 naročenih listov „S1. Tednika". — R. D. v V. Lepa hvala. Prosimo večkrat kaj. — B. P. v Ljut. Prejeli. — F. T. pri sv. Benediktu. Se bode zgodilo od prihodnjega lista naprej.
Vabilo na naročbo.
S 1. avgustom začne novo naro-čenje_na
J)
ti
List velja za 5 mesecev, od 1. avgusta do konca leta samo eil goldinar. Naročnina naj se pošilja po poštnih nakaznicah.
Zdaj ko se čas žetve približuje
šteje si podpisano vodstvo v čast
p. n. gospode grmitiie posestnike
na
zavarovanje poljskih in senožetskih pridelkov proti ognju
posebno opomniti.
C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica, katera si je po večletni občnokoristni delavnosti splošno in popolno zaupanje pridobila, nadjja se tudi zarad
zavarovanja pridelkov
prav obilnih naročil, temveč ker se je njena delavnost na premakljive stvari, le vsled dotičnih želja deležnikov upeljala,
ker se premije le zlo niško racunijo
in ker so pripomočki in vestno gospodarstvo društva porok, da se bodo prevzete dolžnosti zavarovalcem nasproti, natančno spolnovale.
Zavarovalne ponudbe sprejemajo se v pisarnici vodstva v Gradci, pri glavnem zastopništvu v Ljubljani in pri okrajnih zastopništvih, koder se tudi opravilna razjasnila z največo radovoljnostjo podelijo.
Gradec, l. julija 1873.
Vodstvo c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren Ivan Semen.
Tisk „ Narodne tiskarne “ v Ljubljani.