Leto VI., štev. 133 Ljubljana, sreda 10. junija V925 Poiinlna pavSaHrana. Cena 2 Din »a l»h«l» oh 4. «Wm1. ea»* Stane mesečno Din »s*—; s« ino-lemstvo Din 40-— neobvesnot Oglati po tarifo. Uredništvo i Onevna redakdja: MikloSičera eesU »ter. 16/L — Telefon »ter 7«-Vočna redakcija i od to. ure naprej r Knaflovl ul, St sA — Teleion At 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravai UpramRtvo: LJubljana, Prešernova ulica »t S4- — Telefon »t. 36. Inaeratnl oddelek 1 Ljubljana, Prelet* nova ulica *t 4. — Telefon »L j«. PodruZnld: Maribor, Barvaraka ulica k.L - Celje, Aleksandrova cesta, Rafali pri postnem ček. zavodu« L|ub» ljana »t 11.841, - Praha člslo ?l.i8a Wien Nr. 105.(41. Ljubljana, 9. junija. Junijsko zasedanje sveta Zveze narodov začenja Z lepim uspehom francoske diplomacije. Svet se je sestal, da razpravlja o 26 vprašanjih, ki so na dnevnem redu in se tičejo finančne obnove Avstrije in Madžarske, vprašanja grško-turških odnošajev, položaja narodnih manjšin v Mali Aziji, problema demilitariziranih con, vojaške kontrole v Pore-niu, cele vrste spornih točk glede Poljske. Gdanska, Gornje Šlezije. priprav za plebiscit v saarski kotlini itd Ce izvzamemo zadevo gospodarske ekspertize v Avstriji, ki ie takorekoč že sklenjena stvar — okoli 20. t. m. odpotujeta na Dunaj preiskovat gospodarski položaj naše severne sosede dva izvedenca Zveze narodov, angleški ekonomist Layton in pariški vseučiliškj profesor Rist — bo dogodek prvega dne konference nedvomno zatemnil vse nadaljne pripetljaje pri ženevskih posvetovanjih. Agence Havas in za njo vse svetovno časopisje poroča, da je prišlo med angleškim in francoskim zunanjim ministrom do popolnega sporazuma v vseh bistvenih točkah, ki se tičejo odgovora na nemško garancijsko ponudbo. »Jutro* je že večkrat razpravljalo o dolgotrajnih pogajanjih med Parizom in Londonom v zadevi zapadno - evropskega varnostnega pakta. Bili so trenutki, ko se je zdefo, da načelne razlike ki so obstoiale med obema kabinetoma v pogledih na statut Evrope po svetovni vojni onemogočijo sporazum med Veliko Britanijo in Francijo. Nemška nacionalistična diplomacija, ki je zasnovala garancijsko ponudbo v upu, da se iz nje razvije jabolko razdora to- in onstran preliva La Manche, je že skoro slavila zmagoslavje. Z njo so se zlohotno veselili vsi prijatelji predvojnih razmer v srednji Evropi, vsi sovražniki zmagovite Antante in nacijonalnih držav. ki so nastale na razvalinah premaganih germanskih sil. To veselje, se zdi. je bilo prezgodnje. Sporazum, kakršen se je po najnovejših informacijah sklenil v Ženevi med Bri-andom in Chamberlainom. je takšen, da podira v prah vse načrte in vse upe sovražnikov. Če se uresniči vest. da Anglija dopušča Franciji, da sme v slučaju napada Nemčije na Poljsko in Češkoslovaško priliiteti na pomoč obema slovanskima republikama skozi demilitarizirano in nevtralizirano porensko ozem-lie. potem je odstranjena glavna skrb jn bojazen, ki so jo imele vzhodne in južne sosede pri garancijskih pogajanjih. Nemški imperijalistl in njihovi poma-gači so razumeli garancijski pakt med Francijo, Belgijo, Anglijo. Italijo in Nem-čiio tako. da se zagotovi nedotakljivost renske črte. nedotakljivost tako za Nemčiio kot za Francijo v vsake® siučaiu Če bi se Nemčija n. pr. zapletla v voino s Poljsko, ne bi smela Francija prekoračiti s svojimi četami renskega pasu Nemčija bi mogla nemoteno obračunati s Poljsko. Ženevski razgovor je razčistil to bistveno vprašanje v takem smislu, da dobi Francija proste roke za izvrševan ie svojih obveznosti kot članica Zveze narodov in zaveznica Poljske in Češkoslovaške. Sedaj ima besedo Nemčija. Dr. Lu-throv kabinet lahko sprejme ali pa odkloni odgovor, ki ga dobi v kratkem na svojo garancijsko ponudbo. Nemška nacionalistična diplomacija mora odkriti svoie karte. Če je hotela s svoio note-zo izzvati spor in razdor med Francijo in Angliio na eni strani, ter Češko in Poljsko na drugi, se je vštela. Antanta stojj trdna. Nemčija pa mora zopet enkrat polagati izpit iz iskrenosti, predmeta. za katerega ne kaže mnogo nadarjenosti. Jugosloveni in Slovani sploh smo interesom na tem, da za dogleden čas nihče ne dira v mirovne pogodbe. Zato bi Briand - Chamberlainov sporazum pozdravili še z večjim veseljem, ako bi garancijski pakt garantiral tudi nemške vzhodne meje na enako jasen in odločen način kakor zapadne. Zal se je to izjalovilo ob pasivnosti Anglije. Poljska bo morala s tem dejstvom računati in stremeti za tem, da si poleg Francije z a sro to vi še drugo oporo. Kljub temu pa pomeni angleško-fran-coski sporazum ogromno pridobitev ne samo za Evropo, ampak za ves svet, ki se ga zato tudi iskreno veseli. Nemiri v Rusiji Bukarešta. 9. junija, a. Preko Odese javljajo iz Rusije, da ie prišlo zadnje dni do hudih bojev med ostanki Vrang-love vojske, katerim se je pridružilo toliko pristašev bivšega režima, da se ie zbrala armada približno 50 tisoč mož, ter med rdečimi četami. Prvi boji so bili ob Berezini. V naslednjih bojih pa so bili Vranglovci vrženi preko Minska. V Bukarešti se poudarja, da te vesti niso docela zanesljive, dodaja se pa. da sovjetski listi sami objavljajo poročila. da ie prišlo v okolici Minska in Grodna do velikih nemirov, ki jih je moglo šele vojaštvo ndušiti Minister Ninčič o naših odnošajih do Bolgarije V odgovoru na interpelacijo dr. Voje Marinkoviča je podal zunanji minister dr. Ninčič v Narodni skupščini temeljit ia vsestransko odobravan ekspoze o naših odnošajih do Bolgarske. da je uporabil vsa sredstva, ki jih Ima kot zunanji minister na razpolago za spoznavanje evropskega javnega mnenja in olicijel- Bolgarska debata v skupščini Beograd, 9. junija. Današnjo dopoldansko skupščinsko sejo sta izpolnila s svojima govoroma zunanji minister dr. Ninčič in posl. dr. Voja Marinkovič. Zanimanje za to sejo je bilo zelo živahno tudi v diplomatskem svetu. Vsi klubi so imeli dopoldne svoje seje in se je tudi vlada sestala v ministrski sobi h kratki seji, ki ji je prisostvoval tudi ministrski predsednik Pašič, dasi je nekoliko bolehen. Sestanek skupščine je bil otvorjen ob pol 11. dopoldne. Po prečitanju zapisnika in izvršenih formalnostih so bile prečitane nekatere interpelacije, na kar se je prešlo na dnevni red ter je dobil besedo zunanji minister dr. Ninčič, ki je dejal, da je posl. dr. Voja Marinkovič naslovil nanj interpelacijo z osmimi vprašanji v zadevi Bolgarske. Poslanec Marinkovič vprašuje, ali mu je znana zahteva bolgarske vlade po povečanju dovoljenega vojaškega kontingenta. Minister je odgovoril, da mu ie to znano. Na drugo vpraanje, ali se je strinjal s to zahtevo, je zunanji minister odgovoril, da se ni strinjal. Na vprašanje, ali je pravočasno obvestil zavezniške sile, zastopane v poslaniškem svetu, o stališču naše vlade, je odgovoril, da je to storil pravočasno, nakar je poda! nekatera podrobna pojasnila. Letos je bolgarska vlada poslala posla-niški konferenci dve zahtevi radi povečanja vojaškega kontingenta. Prvo zahtevo je poslala 7. marca t. 1., ko je zahtevala, naj se ji preko kontingenta, odobrenega po neuillski pogodbi, dovoli še nov kontingent 4000 vojakov. Bolgarska vlada ie utemeljila to zahtevo, da ji je povečani kontingent potreben predvsem za borbo proti komunistični akciji in zato, da bi mogla vzdrževati mir in red v državi. Prepričana, da Bolgarski ni potrebno tako povečanje vojske, da je njena vojaška moč popolnoma zadostna za borbo proti komunistični nevarnosti in za vzdrževanje reda in miru v državi,, se je naša vlada sporazumela z rumunsko vlado, da izroči potom svojega poslaništva v Parizu poslaniški konierenci noto, v kateri se opozarja na ncutemeljc-nost bolgarske zahteve. Zato je zahtevala, da se naj bolgarska zahteva odkloni, ker smatramo, da je za vzdrževanje reda v Bolgarski zadostna policija, katera se more povečati z 17 orožniškimi bataljoni in 8 orožniškimd konjeniškimi polki, ki sedaj ne vrše policijske, ampak vojaško službo. Po-slaniška konferenca je po zaslišanju vojnega komiteja odobrila povečanje bolgarske vojske in sicer ne za 4000 vojakov, ampak za 3000 vojakov pod pogojem, da mora biti novi povečani vojaški kontingent razpuščen najpozneje do 31. maia t. !. Po atentatu na kralja Borisa in po katastrofi v cerkvi sv. Nedelje je bolgarska vlada, računajoč na vtis teh dogodkov v Evropi, stavila takoj 17. aprila zahtevo, naj se ji dovoli novo povečanje vojske za 10.000 mož, kar je utemeljevala z nujno potrebo vzdržavania reda in miru. Mi smo tudi tedaj smatrali, da ima bolgarska vlada v to svrho dovolj moči na razpolago v svoji policiji. Pod vtisom nesreče, ki se je tedaj zgodila v Sofiji, je poslaniška konferenca po zaslišanju vojaškega komiteja zelo hitro, skoro vrat na nos, sklenila, da se Bolgarski dovoljuje novo povečanje za 10.000 vojakov, vendar pa samo začasno in da se najkasneje do 31. maja t. 1. ali pa prej na zahtevo likvidacijske komisije v Sofiji mora razpustiti. Vojni komite je na poslaniški konierenci naglašal, da se strinja s stališčem naše vlade, da ima bolgarska vlada dovolj oborožene sile za vzdrževanje reda v danem trenotku, vendar pa je poslaniška konferenca smatrala, da je bodočnost polna negotovosti in da ie bolje, ne izpostavljati se morebitnim iznenadenjem, ki bi mogla nastopiti, ako bi morala bolgarska vlada iz različnih krajev države odtegniti vojaške čete. Poslaniška konferenca je ta sklep utemeljevala s tem, da jc potrebno, vzdržati mir v Evropi in da je v interesu vseh držav, da se ohranita v Bolgarski mir in red. Po sprejetem sklepu poslaniške konference smo mi v sporazumu z rumunsko in grško vlado vložili pri njej protest, ker se je proti naši zahtevi sprejel ta sklep brez sodelovanja zainteresiranih Jržav. Iz tega je razvidno, da naša država v vprašanju povečanja bolgarskega vojaškega kontingenta nj bila nevtralna, temveč da je nasprotno bila iasna in energična v svojem stališču določb mirovne pogodbe, zlasti pa njenih vojaških določb. Glede koncentracije bolgarskih emigrantov v notranjosti države je izjavil zunanji minister, da se je po dveh neljubih incidentih. ki sta se dogodila v Nišu med dvera emigrantskima taboroma, sporazumel z notranjim ministrom ter določil drug kraj bivališča. ker Niš ni primeren za to svrho. Na peto vprašanje, kaj je storil, da se spoznajo zavezniške sile in evropsko javno mnenje s pravim položajem v Bolgarski in kaj je storil za varstvo pred klevetami, da je naša država kolikor toliko kriva razmer v Bolgarski, je odgovoril zunanji minister, nih evropskih krogov s .pravim položaj sm v Bolgarski, in da je ra.-no tako uporabil vsa sredstva za razpršiiev vseh klevet, ki so se pričele širiti v gotovem trenutku o soudeležbi naših oficijelnih krogov pri atentatu v Sofiji. Ugotovil je. da mu ni bik) to težko storiti, ker ni nikdo od objektivnih činiteljev v Evropi smatral tozadevne vesti za resne, tem manj, ker so jih demanti-rali tudi oficijelni bolgarski predstavniki. Na šesto vprašanje, ali niso zavezniške sile dolžne zahtevati jamstvo, da gre pri povečanju vojaškega kontingenta v resnic! samo za pobijanje komunističnega nasilja je dr. Ninčič izjavil, da so zavezniške sile dolžne to storiti, jn v kolikor je poučen, so ime'; gotovi zastopniki tujih si! v Sofiji navodila svojih vlad, da se povečanje vojaškega kontingenta dovoljuje pod pogojem, da se ne uporablja za borbo proti zakoniti opoziciji, temveč samo proti politlSrm strankam, ki vrše nelegalno politično borbo. Na sedmo vprašanje, ali mu je znano, da naša vlada nima pravice vmešavati se v notranje bolgarske zadeve, ker je to vprašanje zelo delTcatno, ie odgovoril minister: Mi nimamo nobene pravice vmešavati se v bolgarske notranje zadeve, niti smo edini pozvani v Evropi, da govorimo v imenu človečanstva. Mi in vsa Evropa spremljamo z zanimanjem in simpatično boj. ki se vodi ne samo v Bolgarski, temveč v katerikoli drugi državi proti splošnemu neprja-telju naše in vse kulturne družbe boj, ki se vodi proti komunistični akciji. To zanimanje pa je moralna podpora, na katero more bolgarska vlada računati In sicer samo za ta boj. V kolikor bi šla v uporab! drakonskh ukrepov dalje, v kolikor bi se uporabljali ti tudi proti političnim organizacijam, ki vodijo legalno borbo, ne- verjamem, da b! našla vlada v našem in evropskem javnem nmenju odobravanje. Radi tega ne verujem, da bi Bolgarska uporabljala drakonske ukrepe v takem slučaju. Na osmo vprašanje, kaj misli vlada storiti ,ako bolgarska vlada ne misli razpustiti nadštevilnih čet po 1. juniju t. L, je tejavil zunanji minister, da ne misli ničesar storiti, ker je bolgarska vlada obvestila poslaniško konferenco, da se razpuste nadštcvilne čete dne 31. maja. Zatem je dr. Ninčič izjavil, da je bolgarska vlada zahtevala od poslaniške konference, naj se ji podaljša rok preko 31. maja. Naša vlada Je v sporazumu z rumunsko in grško vlado vložila protest pri poslaniški konferenci, češ da ni potrebno podaljšati roka. Konferenca poslanikov je ostala pr! tem roku in odredila potom likvidacijske komisije v Sofiji, da se ima povečani kontingent razpustiti dne 31. maja. Decembra meseca je svet Zveze narodov sklenil, da sc ustanovi posvetovalni odbor za vojaška vprašanja vseh onih držav ki spadajo pod razorožitveno kontrolo. Ob tej priliki je svet Zveze narodov sklenil, da morejo biti čiani kontrole samo one države, ki so zastopane v svetu. Na naše korake sporazumno z rumunsko in češkoslovaško vlado je svet Zveze narodov na svojem zasedanju meseca decembra lansko leto v Rimu, ko je bil kot zunanji min:ster sam prisoten, izpremenil ta svoj sklep in sklenil, da morejo biti izvoljene v posvetovalni odbor tud: direktno zainteresirane države. Sprejel je sklep, da more biti v vojnem ln investicijskem odboru za Bolgarsko zastopana tudi naša država po svoiem zastopniku. Mi smo tega člana določil! in v posvetovalnem odboru zastopa našo državo eden naših divizijskih generalov, ki nas tudi zastopa v vseh vojašk:h vprašanjih Bolgarske. Zunanji minister je ob koncu svojega go vora poudarjal, da naša država z veliko pozornostjo vodi našo zunanjo politiko in da se jc vedno trudila varovati interese naše države. Govor zunanjega ministra jc bil sprejet z živahnim odobravanjem. Klerikalno-socijalistična vlada v Belgiji Bruselj, 9. junija, a. Designirani ministr« ski predsednik Poullet je sestavil nastopno ministrsko listo: Ministrski predsednik in minister za narodno gospodarstvo Poullet, podpredsednik in minister za zunanje za d o ve Vandervclde (socialist), minister za fi« nance ravnatelj narodne banke Janssen. mi. nister za poljedelstvo De Lidekcrke (kato. lik), pravosodni minister Tschoffen (katolik) minister za znanost in umetnost Huysmana (socialist), minister za notranje zadeve La Boulle (stalni poslanec mesta Llege), mini« ster za industrijo in delo \Vauters (socia« list), prometni minister Anscle (socialist), vojno ministrstvo še ni zasedeno. Poullet upa, da ga bo sprejel general Kestens. Tudi za ministrstvo 70. kolonije upa Prr.jllet, da ga bo prevzel dosedanji minister Carton. Patriotičen govor dr. Voje Marinkoviča. — Po zaključni besedi dr. Ninčiča je bila zvečer vladi izglasovana zaupnica. kar je predsednik Trifkovič ob 12.30 zaključil dopoldanski sestanek. PoDoldanski sestanek je pričel ob 5. Beograd, 9. junija, p. Za ministrom dr. Ninčtfem je povzel besedo dr. Voja MarinkovK, kj je izvajal: Mednarodni položaj naše države je tak, da moramo brižno paziti, da v pretres naše zunanje politike ne vnesemo notranjepolitičnih zadev. Nekateri smatrajo. da je zunanji položai naše države danes lažji, kakor je bil pred svetovno vojno. To je zmota. Naša država se sicer res nahaja v mnogo boljšem položaju, ker je dandanes neprimerno jačja in zato vse več pomeni v evropski in mednarodni politiki. Stvarno pa je naš položaj ipak težji in bnli odgovoren, kakor leta 1914.. kar bi se zdelo paradoksno. ako ne uvažujemo činjenice. da je naša zunanja politika pred svetovno vojno zavisela od dveh velikih faktorjev: Rusije in Avstrije. Danes tega ni. Ako naša država ne bo dovolj čvrsta za samozaščito, ne more računati na mednarodni interes, ki bi io mogel za- Govorili so klerikalec Vesenjak. Ljuba Mihajlovič (davidovičevic). radikal Jo-van Čirkovič. zemlioradnik Moskovlje-vič, za njimi pa dobi besedo radikal dr. Vasa Jovanovič. čigar govor je vzbudil v zbornici veliko pozornost. Govornik naglasa, da je smer naše zunanje politike jasno začrtana. Shraniti treba stanie. ki ga določajo mirovne pogodbe. Vsa politika Male antante se na-slnnia na zaščito mirovnih pogodb. Dr. Jovanovič govori obširneje o komunistični onasnosti. Središče te akcije za Srednio Evropo je Dunaj, za Balkan Da Bolgarska. Govornik se nato bavi s historijatom razvoja dogodkov na Bolgarskem in s koraki naše vlade in predlaga končno prost prehod na dnevni red. Za niim dobi besedo še enkrat zunanji minister dr. Ninčič. ki zavrača tr- dostno ščititi. Mi smo edini v Evropi z j ditev dr. Marinkoviča, da je vlada iz-nesigurnimi granicami. ki niso prirodno j oremenila svojo zunanjo politiko do Bol-obeležene. in se moramo boriti s sed- earske. Interpelant pravi, da izgleda, mero sosedi. Smo v sličnem položaju. 1 kakor bi naša vlada sodelovala z Bolgarsko pri ustvaritvi protiboljševiške fronte. Govornik je že tolikokrat de-mantiral časopisne vesti o osnovaniu ta-. kc fronte kjer nai bi naša država sode-| lovala. Dematiral je tudi trditve iz Moskve, da je Chamberlain deloval za > ustvaritev take fronte in se je o tem pogajal v Rimu. Minister naglaša stališče vlade glede akcije tretje interna-cijonale. ki je znano Narodni skupščini Organizacije te internaciionale nikakor niso miroljubne in konstruktivne. Ved- kakor Prusija v 17. stoletju in se moramo boriti proti možnosti kakršnekoli koalicije, naperjeno zoper nas. Ker je torej naš položaj tako težaven, moramo tretiranje zunanjepolitičnih problemov opravlta> vso svojo resnostjo in vsem patrijotizmom, pustivši ob strani vse drugo. Naj bo na krmilu katerakoli vlada, mi moramo želeti samo to. da vodi dob no zunanjo politiko. Ako se to ne bi godilo, imamo vedno povod, da z njo obračunamo. Položaj naše države diktira stalno linijo v zunanji politiki: ohra- i no izbirajo ono mesto, kjer je šibkejši nštev stanja, ki ga zajamčujejo irirovne pogodbe. Ta potreba stalnega pravca v zunanji politiki se ma'okje občuti tako kot pri nas. osobito kadar je beseda o odnošajih med nami in Bolgarijo. V Bolgariji ie jasno opažati dve nasprotni struji. Prva zahteva rašitev mirovne pogodbe, draga se želi spokojiti s sedaniim stanjem in deluje za napredek države v mejah mirovnih zaključkov. Mi moramo podpirati one. ki hočejo graditi bodočnost Bolgarije v obsegu mirovnih pogodb. Nam nasprotni elementi sicer dandanes ne morejo proti nam nastopiti odkrito kot sovražniki, ker bi to bil za Bolgarijo direkten samomor, toda oni prežijo na primeren trenutek, kakor so ti isti elementi pre-žali od julija 1914 do septembra 1915. Zato moramo mi dobro paziti, da se ne zgodi vnovič, kar sc je zgodilo leta 1915.! Dr. Marinkoviieva izvajanja so bila kvitirana z burnim odobravanjem, na- odpor. da bi ondi skušale prodreti in od tam zanesti v svet splošno revolucijo. Dr. Ninčič naglaša. da se naša zunanja politika napram Bolgarski nI iz-premenila. in pri tem bo tudi ostalo. Na Bolgarskem imajo glavno besedo makedonske organizacije, ki povzročajo toliko gorja našemu narodu in ki vedno pripravljajo vpade v našo kralievino» Vsaka vlada in vsak režim na Bolgarskem. ki trpi take razmere, ovira razvoj one politike, o kateri govori doktor Marinkovič in s katero mi vsi soglašamo. Dr. Ninčič zaključuje svoj govor oŠ 9.20 zvečer. Zbornica preide na glasovanje in sprejme z večino glasov predlog dr. Jovanovič a za redni prehod o* dnevni red. Prihodnja seja jutri dopoldne. Dnevni red: nadajjovanie poročila odbora o zakonskem načrtu glede kmetijskih kre ditov in poročilo anketnega odbora 0 spornih mandatih radičevcev. Delovni program Narodne skupčšine Zadeva radičevskih anketiranih mandatov bo vrnjena verifika-cijskemu odboru. — Nove dvanajstine. — Odhod Pašiča na do« oust. Beograd. 9. junija, o. Glavna politična pozornost je veljala danes veliki skupščinski debati o Bolgariji. V parlamentu so se za časa razprave sestali ministri pod Pašidevim predsedstvom ter so razpravljali o nadaliniem delovnem programu Narodne skupščine. Jutri se bo končala debata o kmetijskih kreditih ter bo zakon izglasan. Verjetno bo s tem izpolnjena še cela seja skupščine. V četrtek radi Telovega skupščina ne zboruje. V petek pride na dnevni red razprava o poročilu anketnega odbora, postavljenega za preiskavo o osnore-nih radičevskih mandatih. Debata bo trajala najbrž nekaj dni. Kakor izgleda dosedaj. bo večina parlamenta sklenila, da se cela zadeva ponovno izroči veri-fikaciiskemu odboru in da bo končna rešitev tega vprašanja postala aktualna proti koncu tega meseca. Medtem bo parlament razpravljal o zakonskih projektih. ki bi bili v odborih že gotovL Računa se. da bi prišel na vrsto predvsem tiskovni in pozneje invalidski zakon. Pred počitnicami bo Narodna skupščina odobrila še nove dvanaistine za avgust, september, oktober in november ter event. razpravljala tudi o ob-tožitvenem predlogu opozicijskega bloka proti ministru Lukiniču. Za danes je bil napovedan povratek kralievske dvoiice. Kralj pa ni prispel ter se vrne najbrž šele čez par dni. Sedaj ie gotovo, da odide Pašič prihodnji mesec na daljši oddih in se to splošno smatra kot dokaz, da v politični situaciji ni pričakovati nobenih važnejših dogodkov. Vsebina angleško-francoskega sporazuma Francoski odgovor na nemško garancijsko ponudbo. — V mirovne pogodbe ne sme nihče dirati. — Nespremenljive so tudi vzhodne nemške meje. Pariz. 9. junija, s. Glavne smernice francoskega odgovora Nemčiji se bodo določile najbrž še danes. Francija bo oficijelno sprejela nemško ponudbo garancijskega pakta, stavila pa k njej svoje spreminjevalne zahteve. Predvsem bo francoski odgovor izrecno ugotovil, da garancijski pakt na noben način ne bo nadomeščal nobenega paragrafa mirovne pogodbe, temveč da bo le okrepil in izpopolnil mirovne pogodbe. Vsako sovražno stališče. VI ga bi Nemčija zavzela napram eni signatarnih držav, se bo smatralo kot casus belil ter povzročilo potrebne odredbe. Francija si pridržuje v garancijskem paktu pravico v vsakem trenutku z vojaškimi silami prekoračiti Ren. ako bi Nemčija napadla Poljsko aH Češkoslovaško. Anglija si varuje popolno svobodo glede svojega postopanja v slučaju sovražnosti ob vzhodnih mejah Nemčije. No- beno razsodišče ne more razpravljati o mejah, ki so določene v mirovnih pogodbah. Končno bo Briand Nemčijo še enkrat pozval, naj prijavi svoj vstop v Zvezo narodov. Francoski odgovor bo poslan NemČiil še ta teden. Pogajanja za garancijski pakt moreio pričeti takoi. vendar oa bo pakt stopil v veljavo šele tedaj, ko bo Nemčija postala član Zveze narodov. Aventinska opozicija in kraljev jubilej Rim, 9. junija, a. Aventinska opozicija Je zaprosila kraljevega adjutanta generala Cit» tadinija, da bi posredoval, da bi bila spreje« ta v avdijcnci pri kralju. Dosedaj na to vprašanje še ni odgovora. Znano je, da ae aventinska opozicija dosedaj še ni udeležila nobene prireditve v proslavo 25. oblctnic« kraljevega vladanja. = « J!UTR O« li Moralni in politični krah sporazumašev Nedeljski govor drja Korošca je do golega razkril klerikalno- radicevsko-davidovičevsko sleparijo. kompaniji s klerikalci, spahovci in da- Zagreb, 9. junija. Nocojšnja »Riječ« v zvezi z nedeljskim obupnim govorom dr. Korošca razpravlja o moraličnem in političnem kra-hu bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije ter piše: Zanimivo ie, kako se «veliko historično delo sporazuma*, kakor so tvorci opozicijskega bloka nazvali svojo akcijo. stopnjema samo od sebe razkrin-kuje in razgoličuje kot prosti humbug. Vsi vemo. da je »Blok narodnega sporazuma« ustanovljen predvsem radi radičevcev. Govorilo se je. da je treba pomiriti in soasiti Hrvate iz centralističnih krempljev Pašiča in Pribičevica. Kakšni so nogoii tega sporazuma nismo nikdar izvedeli. Čuli smo le splošne fraze in zaman smo se trudili, da iztisnemo iz blokašev kakšno resnico o konkretnih formah sporazuma. Le to so nam s častno besedo zatrjevali, da je sporazum gotova stvar in da zadovolja-va vse Hrvate. Sedaj vemo naenkrat, da radičevci iščejo povsem drugačen sporazum nego ie oni. na katerega misli 2. Davido-vič. Davidoviču je bilo glavno, da se iz sporazumevanja predvsem eliminirajo Pašič in nekateri uglednejši radikali, a Pavlu, odnosno Stjepanu Radiču ie v novi situaciji glavno in prav za prav edino važno, da se napravi sporazum baš s Pašičem in temi uglednimi radikali To je zares prvovrstna senzacija! Blok je formiran, da spasi radičevce od radikalov, a glej. akcija spasovania se nekoliko zastavi in radičevci hitijo naravnost v naročje radikalov! Partizanski konzorcij, ki se imenuje »Blok narodnega sporazuma« ie strašno hud in se čuti izigranega: gros akcijonarjev se je izneveril. Radičevci so našli novo vrsto sporazuma, ker so izračunali večjo rentabiliteto v družbi RR nego v vidovičevci. Ta sporazum je seveda povsem strankarski in partizanski. _ Dr. Korošec ima pravo, da se jezi. On ie smatral da bodo radičevci vztrajali v stanju »hrvatskega naroda«, da bi sporazumaški slepariji mogel biti še nadalie obešen plašč narodnega sporazuma. a radičevci so pokazali, da jim je tako zvani narodni sporazum samo sredstvo, a strankarski sporazum z radikali cilj. ki bi jim. ako bi ga dosegli, omogočil učvrstiti zopet svoje pokole-bane pozicije. Ostati v opoziciji ie za radičevce brezupno. Kaj preostaja sedaj razjarjenemu gospodu Korošcu in njegovim zaveznikom? Komu bo sedaj opozicijski blok vsilil svoj projekt sporazuma, ko ga radičevci. odnosno kakor oni pravijo, Hrvati, nočejo? Kupčija s sporazumom je skrahirala. ker radičevci menijo, da je Pašič boljši kupec nego Davidovič m Korošec. Tako daleč je torej privozila preva-rantska in humbuška politika s sporazumom. Izkazala se je kot falzifikat onega nepotvorjenega sporazuma, ki je izključno mogoč v unltarističnem okviru in katerega mo mi že sprovedli. Radičevcem je slobodno, da se pridružijo, toda ne bo jim dovoljeno, da na tej unitaristični osnovi karkoli menjajo. «Sporazumaštvo» je postalo popolna zmešnjava in se bo končalo s krahom in razpadom opozicijskega b'oka ter popolno kapitulacijo radičevščine. Opozicijski blok ie sedai radičevcem postavil nekak ultimatum do srede. Morda bodo skrpali še kakšen kompromis, ker so razgovori z radikali zastali. Z razpadom »Bloka narodnega sporazuma« bo izginila iz našega političnega življenja velika strankarska sleparija. reč klerikalci napadli tudi v »Slov. Gospodarju«. ki je med priprostim ljudstvom ob meji bolj razširjen. Danes pa je bil storjen konec vsemu zavlačevanju in izgovarjanju Dr. Ko-roščeva »Naša Straža« in «Slov. O9-spodar« sta bila obsojena na 900 Dm globe in plačilo vseh stroškov (3 odvetnike). razsodbo Pa morata oba lista objaviti na lastne stroške na istem mestu, kjer sta objavila napade. V koliko bo ta obsodba vplivala na pisavo mariborskih klerikalnih listov, ne moremo vedeti, ker smo že davno izgubili vero v njihovo resnicoljubnost in poštenost, vsekakor pa smo prepričani o upravičenosti pregovora, da »božji mlini meljejo počasi, a gotovo.« Kaj zahtevajo zavezniki od Nemčije? (Vsebina zavezniške razorozltvene note.) Pariz. 6. junija. Časopisje prinaša dolge izvlečke iz besedila razorožitvene note. ki jo je v četrtek izročil angleški veleposlanik v Berlinu lord d'Abernon, spremljan od zavezniških predstavnikov, nemškemu državnemu kanclerju dr. Luthru. Po kratkem uvodu ugotavlja nota: »Zavezniške vlade smatrajo za potrebno naglasiti splošno vprašanie. da bi vsi pogreški Nemčije (napiam določbam o razorožitvi), če se takoi ne popravijo, omogočili naknadno nemški vladi uzpostavitev armade, urejene po načelu oboroženega naroda, v iorinal-nem nasprotju z mirovno pogodbo, ki "določa, da mora biti nemšKa vojska izključno namenjena za vzdrževanje reda na teritoriju in kot obmejna policija.« Nota poudarja, da so zavezniške vlade pripravljene dati poveže za izpraznitev prve zasedbene cone. kakor hitro bo Nemčija popravila prestopke proti določbam o razorožitvi. Teoaj oe bo umaknila tudi zavezniška nadzorstvena komisija in pozval se bo Svet Zveze narodov, da on prevzame vojaško nadzorstvo nad Nemčijo. Važno pri tem je da nota izrecno poudarja, da ko n-ska cona ne bo izpraznjena orej. dokler Nemčija popolnoma ne izvede celokupnega programa razorožitve. Kaj mora storiti Nemčija za razorožitev? Nota navaja v štirih prilogah vse nemške prestopke proti razorožitvi in postavlja tozadevne zahteve. Mi se bomo omeiili na korake, naperjene proti tajni armadi, ki io je organiziral voini minister Gessler in general von Seekt. Najvažnejši med njimi se tičejo priprave kadrov policije in državne brambe. obnove starega generalnega štaba in vrhovne komande ter materijalne priprave (tovarne in skladišča orožja). Državna policija. Dosedanii njeni efektivi znašajo 180 tisoč mož mesto 150.000, ki jih je dovolila boulogneška nota. Vrhu tega obstoje še posebne pomožne policijske čete (Hilfspolizei, Netzpolizei itd.), »Schutz-polizei« ima čisto vojaški značaj. Ona je organizirana v enotah, nastanjena v vojašnicah in ima svoje lastne generalne štabe. Izvežbana in oborožena je kot redna armada. Nieno osobje ie najeto za 12 let kot vojaki «Reichswehra», namesto da se angažira kot uradništvo za celo življenje. Postoii tudi popolen sistem brezžičnega brzojava. čigar osobje prinada policiji. . Nota zahteva, da se morajo efektivi policije znižati na 150.000 mož in da se ji mora dati značaj pokrajinskega in občinskega organizma. Popolnoma se mora odpraviti novačenje in vežbanje po vojaškem vzorcu. Nota navaja natančen seznam orožja, ki ga sme imeti po-liciia Medzavezniška vojaška nadzorstvena komisija bo določila kraje, v katerih bo dovoljena državna policija m večia mesta, kier bo smel biti del državne policije nasanjen v vojašmcan. Organizacija nemške armade. Vrhovna komanda bi morala pripra-dati vojnemu ministru, ki bi mu pomagala vojna uprava (Heeresleitung). V resnici pa ima šef vojne uprave moč generalisima. ki naravnost zapoveduje komandantom armadnih zborov. Ta kršitev se mora odpraviti. »Heeresleitung« je organizirana tako nekako kot generalni štab pred voino. Ona se bavi z izvežbanjem kadrov, vštevši dopolnilne Jcadre; z vojaškim izurjenjem mladine, s pripravo armade na vojno, s pripravo mobilizacije. »Heeresleitung« se mora izpremeniti tako. da izgubi značaj generalnega štaba. Odpraviti se morajo pisarne, ki so namenjene vojaški izobrazbi mladine v zvezi s patrijotičnimi organizacijami, nadzorstvu orožja in materijala. strupenih plinov in železnic v svrho mobili-Odpraviti se morajo štiriletni Politične beležke -f Skupščina SDS v Sisku. Iz Siska poročajo, da se vrše tamkaj velike priprave za nedeljsko skupščino bDb. na kateri bo govoril prosvetni minister Sv. Pribičevič. Skupščine se namerava udeležiti zlasti mnogo seljakov iz okolice Siska in obeta postati velika manifestacija samost. demokratske stranke. + Krščanski socljalci so imeli v nedelio v «Unionu» svoj prvi »kongre^s«, katerega se je glasom »Slovenca« udeležilo 600 delavcev in delavk Zglasil se je ceh tudi načelnik SLS dr. Korošec. ker se mu očividno 600 krščanskih sociialcev ne zdi nič preveč opasnih v stranki. »Kongres* je v stilu osmerih blagrov spreiel osmero kratkih resolucij. ki priporočajo med dn ni delu posebnih komisij. Naša delegacija je dospela v Washington baš pred kongre som in sc je že prvi dan pričela udeleževati razprav, ki so bile na dnevnem redu. Kot delegatinje naše države so se udeležile kon Ticfiskem bloku vlada takšno obešenja- mezniki pa so dosegli: V srednjem oddelku Milena Atanackovič. gdč. Alojzija ISS S«ff ga niti mi nismo pričako- • • ------ m-*« «« - 1 5- ■ • 8 - ------ —- «• %a+ Imenitne skrivnosti o »zagrebški radikali«« razodeva dr. Koroščev mariborski organ, pišoč ,da radikalov v Zagrebu ne nodoirau samo oficijelne ra-dikalske frakcije s svojimi man, pomembnimi glasili, marveč tudi »nekaki 1. mesto br. Mačus Franjo z 83.25 točkami ali 92.5 odst., 2. mesto br. Berte Naglič z 82.75 točkami ali 91.8 odst. in 3. mesto br Ivo Čelhar z SOJ točkami ali 89.4 odst. od 90 dosegljivih točk: v nižjem oddelku 1. mesto br. Fr. Ukmar s 63.75 točkami ali 95.4 odst., 2. mesto Fr. Derenčin s 59.75 toč kami ali 85.4 odst. in 3. mesto br. St. Ma« Koroščev organ Prišteva: 'Jutarnji list« »Večer« in »Obzor«. Vsak od teh listov — pravi dr. Koroščev organ — brenka za radikale na čisto Posebne strune: med oficiialnimi in neoficijalm-mi radikali v Zagrebu je vse ureteno tako. da se zveza Pašič - Pnbičev^ nikakor ne sme pokvariti in da se z Kadi-čem lahko uganlajo vsi mogoči rrnne-živega. Ker so se oogovorn, u.cu.™ , vri... In vendar dr Koroščev maribor-skrival za poslansko imuniteto. Zgodilo ski organ nenrestanoPMnkate »aooro se "e že, da so si morali prizadeti sami | voljce za radikale«, dočim.lma^biove^ poiskati zadoščenje, ker ga niso mogli Eovš za radikale«, h katerim dr. rovt s 57.25 točkami ali 82 odst. od 70 do. nriSteva: »Jutarnu seeljivih točk: od članic je dosegla 1. me. radi tega dobiti pred sodiščem. Ko sta morala ta dva lista zamemati odgovorna urednika in ko je bilo onemogočeno zlorablianie poslanske imunitete, je bilo proti »Naši Straži« skoro čez noč vloženih okrog 30 tožb. Danes se .ie moral pred sodnikrmi zagovarjati odgovorni urednik «Naše Stra že« januš Goleč, radi obrekovam. ki iih je objavilo dr. Koroščevo glasilo v času volilnega boia proti gosp. Robniku, nadučitelju pri Sv. Juriju ob Pesni ci, nadalje radi napadov na vodjo kolodvorske pošte v Mariboru gosp Jakobu Novaku in na poštnega inšpektorja dr. Frana Japžekoviča v Ljubljani. Žadniima dvema je »Naša Straža« očitala naravnost zlorabo uradne oblasti in zanemarianje službene dolžnosti iz strankarskih ozirov. Dr. Janžekoviča je opsovala kot diktatorja, ki preganja poštne uradnike kar na veliko itd. Ko je bila »Naša Straža« poklicana pred sodišče na odgovor, je njen odgovorni urednik seveda zlezel pod klop. Izjavil je, da žaljivih člankov niti čital ni ter ni niti poskusil doprinesti dokaza resnice. Inkriminiran} članki so izšli meseca ianuarja in februarja v »Straži«, iz nje pa so prešli tudi v ljubljanskega »Slovenca«. Pri prvi razpravi je skušal odgovorni urednik dr. Koroščevega lista zavleči obsodbo z zahtevo, naj sodišče počaka na zaključitev preiskave v vseh 30 tožbah proti »Naši Straži« in »Slov. Gospodarili«. NadtičiteUa Robnika so nam- reč« z niimi skupno izvestitelisko službo! Bože moi. kako se klerikalci ve-doma dajo vleči za nos! + Objava Stj. Radlčevega nedostojnega moledovanja za ahollciio proccsa in za kraljevo milost je spravila zaprtega grešnika v nemilo zadrego m »Ju-tarnji list« prinaša od »posebnega iz-vestitelja« posebno informacijo, ki objavo Sti. Radičevega Pisma prodaša za intrigo in navaja: »Pa četudi (!) ie St. Radič iz zapora pisal pismo Ni. vel. kraliu. utegnejo vsebino vedeti samo oni merodaini činitelji. ki v tem slučaju pridejo tu v poštev«. Na notorično ra-dičevsko brbljavost je »naročiti informator« (ki ga zagrebška javna tajnost istoveti s samim Sti. Radičem) pozabil. Interesantno je. da naročiti informator zmeria za intrigante tudi »bratsko liste »Hrvata«, davidovičevsko »Pravdo« in klerikalne organe, dolžeč lih. da vsi skupno nastopajo z intrigami proti aranžmanu med radikali in radičevci. Edino »Jutarnii list« — tako izzveneva »naročita informacija« — ima najbolj avtentične bulletine. ker venomer niha radičevcem na srce in goni eno samo pesem, da bi bila kravja kupčija radidevcev z radikali »narodna in državna potreba,. Stipi Radiču so takšne »informacije« sicer največja uteha v zaporu. toda radikali in ogromna večina lav-nosti so očividno drugačnega mnenia. — V ostalem je veselo primerjati, kako se slavni opozicijski tisk medseboj tituliru in ocenjuje. Res so nobel bratje ti ra-dičevcL klerikalci in druci blokaii nai- segljivih ——. — —— . - M »to Jožica Golčarjeva s 76.5 točkami _ ali 95.6 odst.. 2. mesto Stana Nabergojeva 75.5 točkami ali 94.5 odst. in 3. mesto Mihca Stravs s 72 točkami ali 90 odst. od 80 do« •cgljivih točk. Tekma-n so sledile glavne skušnje za po« poldanski javni nastop. Točno ob 15. Je krenila iz Narodnega doma več sto glav broječa povorka skozi glavne mariborske ulice na telovadišče v Ljudskem vrtu. Nastopi posameznih oddelkov, ki so začeli toč no ob 16. in so se vrstili brez prekmjenja drug za drugim, so pokazali uspeh sistema« tičnega dela v telovadnicah in priprav za zlete. Sledili so si oddelki v tem.le redu: moška deca s praporci. ženska deca z mali« mi obročki, moški naraščaj s prostimi va« jami. ženski naraščaj s palicami, moško in žensko članstvo, slednja oddelka z letos predpisanimi prostimi vajami. Proizvajanje teh vaj je brez dvoma pokazalo se rnalen. kostne hibe in nedostatke. v obče pa je bilo zadovoljivo. Nastop je zaključila sočasno orodna telovadba vseh oddelkov, od najmž« jih. ki so pokazali nekoliko telovadnih iger. do najvišjih na raznih orodjih kakor 1rtidi v različnih panogah lahke atletike Obc.n« stva se je nabralo dovolj lepo število. S telovadišča so člani kakor tudi nara« ščaj in deca spremili zopet v povorki svo. je prapore na/aj v Narodni dom. kjer jin e brat starosta vzpodbudil k nadalinjemu vztrajnemu delu. spominjajoč se ravnokar preminulega br. St. Gaberška in stavljajoc ga za vzele d. V neumornem delu bomo naj. lepše počastili njegov spomin. Z zavestjo, da smo v pretekli sezoni iz« vršili v telovadnicah svojo dolžnost, smo m. K< se razšli. Sokol v Črnomlju. Prihodnji mesec začne Sokolsko društvo v Črnomlju nadaljevati zidanje svojega doma. Teme! i so že gotovi Letos se namerava spraviti dom pod streho in v zimskem času vsaj deloma predati svojemu namena Javna telovadba Sokol skega društva v Črnomlju se bo vršila dne 12. julija, na kar že sedaj opozarjamo vsa bližnja bratska društva. Priprave Stebi iz Ljubljane, ga. Adela Milflnovič, ga Aspazija Ačemovič, ga. Milica Krstič in ga Zofija Lazarevič. Naša delcgacija jc delo vala v sledečih komisijah: v sekciji za pre gled obstoječih zakonov za osnovno zaščito žen in otrok, v komisiji za narodno higije no, za emigracijo, za delo. za prosveto, za proučevanje pogojev za izboljšanje javne morale in v komisiji za žensko volilno pra vico. Kongres je zboroval vsak dan od 9. do 12.30 pred poldne, od 2. do 5. popoldne in od 8. do 11. zvečer. Delo kongresa poteka normalno in so bile vse resolucije izglasovane v sporazumu, ker so bile predhodno dobro proučene v poedi« nih odborih. Najzanimivejša diskusija se jc vodila pri resoluciji, ki naglaša, da morajo žene vsega sveta z vsemi silami delati na to. da sc ohrani svetovni mir. za kar je treba primerno razorožitve narodov in zagaran« tiranje teritorijalne integritete malih naro« dov. Ob tej priliki so se pojavili glasovi, da naj se o razorožtvi in garanciji sigurnosti malih narodov ne razpravlja, ker je to čisto politično vprašanje, ki je pri vseh vla> dah v akutni fazi proučevanja. Nastala je živahna debata in naša delcgacija je sta'a na stališču, da je prvenstvena dolžnost žen« skih savezov vseh držav, da delujejo za ohranitev obstoječega svetovnega miru in za sigurnost malih narodov. Ta izjava jugo. slovenskih delegatinj jc napravila mogočen vtis. Za resolucijo predloženo od strani od« bora je glasovalo 247 delegatinj, a pro« le 90. Uradni jezik kongresa je bil angleški, francoski in nemški. Predlog, da hi bil uradni jezik tudi en slovanski jezik, ni našel pr* trebnega razumevanja. Prigovarjali so. da je slovanskih jezikov več in bi se bilo težko odločiti za ta ali oni jezik. V novi centralni odbor je bila izvoljena za eno izmed treh tajnic tudi naša rojaki« nja ga. Ana Hristič, kar je za našo državo gotovo lep uspeh. S to izvolitvijo jc bila storjena izjema od pravila, da osebe, ki ni< so zastopane na kongresu ne morejo biti izvoljene v upravni odbor. Toda z ozirom na veliko aktivnost naših delegatinj in ugle« den položaj naže države, je bila gospa Ana Hristič izvoljena z veliko večino glasov. Kongres je zaključil svoje delo dne 15. maj« nika. Po kongresu jo večina delegatinj odpo. tovala v razna ameriška mesta, da sc upo. zna z raznimi tamožnjimi državnimi in so« cialnimi institucijami. Smrt prote Majstoroviča V Karlovcu na Hrvatskem je umrl orota Mojsije Majstorovič, eden izmed najstarejših duhovnikov karlovaškega vladičanstva. Majstorovič je bil rojen 17. septembra 1842. v Doljani. Bil je zelo nežne rasti in nihče si ni mislil, da bo živel tako dolgo. Ko je študiral bogoslovje v Plaški, n: nihče pričakoval, da bo iz bogoslovca kdaj svečenik. Majstorovič pa je končal bogoslovje in je bil leta 1S63. posvečen v mašnika ter je služil Bogu in narodu celih 62 let. Do leta 1890. je vršil Majstorovič svečeniško službo v Zrmaniji. Pozneje ie odšel v Gračac, kjer je ostal do polovice leta 1920. Opravljal je aktivno svečeniško službo celih 58 let, ter je bil med tem časom dvakrat voljen za delegata v srbski narodni cerkveni zbor, ki ie zasedel v Sremskili Karlovcih. Po balkanski vojni leta 1913. je odpotoval Majstorovič v 71. letu svojega življenja na Kosovo, v Južno Srbijo, kjer si .ie ogledal osvobojene kraje. Služil je tedai liturgiio v Dušanovi cerkvi svetega Spasa v Skoplju. kjer je molil za našega Petra I. Pet let po tem dogodku je srečno dočakal razpad Avstrije in ujedinjenje Srbov. Hrvatov in Slovencev. Bil je tega dejanja iskreno vesel, zato mu bodi ohranjen med nami časten spomin! 700 km novih železniških prog Prometni minister A". Radojevič je pred par dnevi podal zastopnikom beograjskega tiska zanimiv ekspozč, iz katerega je razviden lep napredek našega železniškega prometa. Glavna ovira našega prometa ln našega izvoza na morje preko Bosne tiči v Ivanj planini. Preko Ivanj planine vozi železnica na zobe. Tranzit je radi terenskih prilik skrčen na minimum. Šest do osem vagonov na tej progi je največ, kar sme vleči lokmotlva s seboj. Radi tega postaja predor pod planino Ivanj eno najvažnejših prometnih vprašanj naše države. Predor se mora vsekakor izvrtatj in tu stojimo pred sledečo odločitvijo: predor mora biti čim krajši in mora iti'nižje, kakor sedanja proga, čeprav bo nekoliko daljši od vseh dosedanjih predorov na tej planini skupaj. Strokovnjaki sodijo, da bi utegnila znašati dolžina novega predora vsaj 5 km. Sedaj se vrše v svrho graditve novega predora topografski izvidi. Zelo nujno je vprašanje trasiranja proge Beograd - Obrenovac. Na ta način dobi prestolica ozkotirno zvezo preko Užic. Vardišta in Sarajeva z Jadranskim morjem. Tudi rešitev tega vprašanja ni lahka, ker leži na ozemlju kraj Duboko z zelo opasnim terenom, ki se kruši. Strokovnjaki se sedaj bavijo tudi s tem vprašanjem. Dr> meseca julija 1926 bo zgrajena proga Štip - Kočane. ki je posebno važna radi bližine bolgarske meje. Dolžina te proge znaša 72 km. stroški pa so preračunjeni na 45 milijonov dinarjev. So pa še druga važna vprašanja, ki ovirajo normalni razvoi našega prometa. Na Drogi Sušak - Ljubljana - Zagreb-Beograd. ter na progi Beograd-Skoplje-Gjevgjelija je treba izmeniati tračnice. Dosedaj so se vršila ta dela samo med Beogradom in Brodom. Ko bodo tračnice izmenjane na vseh progah, bo tudi brzina vlakov znatno povečana. Vlaki, ki vozijo sedai 40 do 45 km na uro, bodo pozneje lahko vozili 50 do 60 km. Naša država ne skrbi samo za železniški promet. temveč tudi za ^romet na morju. Za zgraditev splitske luke je predvidenih in odobrenih že 10 milijonov dinariev. za šibeniškn luko ie na razpolago 8.200.000 Din. Popravile se bodo tudi železniške zveze, tako da bo promet čvrstejši in živahnejši. Ko bo vse to končano, se bo začelo s pristaniškimi deli v Cavtatu, Ulčinju in v Ze-leniki. Pomorska društva so dobila državno podporo, da povečajo število svojih ladij ter popravijo parobrode. ki so zanemarjeni. Ce pogledamo na to izjavo našega prometnega ministra, vidimo, da se me-rodajni faktorji res trudijo, da bi uredili naš promet čil bolj mogoče. Ze samo dejstvo, da se je v naši državi tekom zadnjih petih let podaljšala železniška mreža za 766 km, priča, da so ti uspehi veliki in da bodo še večji čim bo na razpolago potreben denar, s katerim se bo popravilo še ono. kar čaka ugodnejše finančne priložnosti. Inozemski zdravniki : v Dalmaciji O binkoštih je došla v Dubrovnik skupina inozemskih zdravnikov, poslana od mednarodne lige narodov, ki ie prepotovala Bosno in Hercegovino. Bili so dr. Abel. dr. Fresenius, dr. Denkine in dr. Holomeusz. ki jih ie spremljal delegat ministrstva za narodno zdravje dr. Stevo Ivanič. V Gružu so jih sorejeli zastopniki oblastev in zdravniške organizacije. Komisija je nato odšla na Lokrum. kjer si je ogledala otroško okrevališče na tem otoku, pozneje pa ostale zdravstvene naprave v Dubrovniku. Posetila je tudi morsko kopališče Kupari pri Dubrovniku. kjer so ji priredili svečan sprejem. Po zakuski je odšla v Cavtat. kjer je nosetila sanatorij «Tiha». last dr. Novakoviča in si ogledala tudi druge znamenitosti v tem mestu. Pred odhodom iz Dubrovnika jim .ie zdravniško društvo priredilo banket v hotelu Odaka. na katerem jim .ie nazdravil primarij mestne bolnice doktor Mate Katič. Preteklo sredo so inozemski zdravniki odpotovali v Split in si ogledali tamošnie zdravstvene ustanove. Gostje so bili očarani nad lepotami dalmatinskega Primorja in nad starimi spomeniki naše kulture. Mogli so se prepričati, da na kulturnem polju ne zaostajamo za drugimi narodi. Velik srbski dijaški dobrotnik Pred dnevi so otvorili v Beogradu oporoko pokojnega srbskega rodoljuba in odvetnika Vlr.dimirja Lackoviča in ugotovili, da zapušča vse premoženje v vrednosti okoli deset miliionov dinarjev za podpiranje siromašnih dijakov. Pokojni odvetnik Vladimir Lackovič je že leta 1911. osnoval fond za podpiranje siromašnih dijakov z vlogo 2J.'0 dinarjev v zlatu ori Upravi fondov, in sicer povodom smrti svojega sina-edin-ca. V oporoki določa, da pripade vso njesrovo nepremično imetje na Teraziji. v Kralja Milana ulici št. 4 in v Srem-ski ulici št. 5 omenjenemu fondu, ki ^e ima uporabljati za preskrbo siromašnih dijakov nižjih razredov beograjskih gimnazij in realke o božiču in veliki noči z obleko. Čisti dohodek nepremičnega imetja uživa do svoje smrti pokojnikova soproga, ki ji je zapustil tudi svoje premično imetje. Za izvršilce oporoke je določil svoje prijatelje vse-učiliška profesorja Bogdana Ponoviča in Slobodana Jovanoviča ter advokata dr. Drag. Protiča. Ob tei priliki nam ie omeniti, da so med Srbi zelo pogosti slučaji, ko rodoljubi zapučajo velika imetja za narodne in človekoljubne svrhe. in bi bilo prav. ako bi Slovencem v tem pogledu služili v zgledno posnemanje. ELITNI 3IKO MatSoa Telefon 124. Predstave ob: 3., 5., 7., 9. uri. Umetniški orkester pri vseh predstavah. Zemeljski raj — Adam in Eva — Prvi greh — Vesoljni potop Sodoma in Gomora — Mojzes in njegovi čudeži 10 boiflh zapoved) so elavni momenti erandijoznega filma ki se od včeraj 9. junija predvaja s kolosalnim uspehom Mariborski občinski svet Maribor. 9. junija. Nocoj se je vršila ob polnoštevilni udelež bi občinskih svetnikov deveta redna seja mariborskega občinskega sveta. Seja je' bila v pretežni večini posvečena nujnim tekočim zadevam ter se je mestoma vršila zelo živahna debata. Takoj po odobren ju zapisn:kov zadnjih sej je prečital župa« več aktualnih predlogov demokratskih občinskih svetnikov, med drugimi predlog dem. obč. sv. Weixla, naj se z vsemi sredstvi omeji krošniarenje in beračenje po mestu. Ker občina še nima obrtnega referenta, bo intervenirala pri pristojnem obrtnem oblastvu. Predlog dem. obč. sv. dr. Strmška, na] se zviša milostna podpora, ki jo uživajo 104 ose be, od sedanjih 30 na 200 Din, je bil brez debate soglasno sprejet Predlog socijalistov glede zvišanja davščine proste najemnine od sedanjih 900 Din letno na 1200 Din je bi! izročen odseku. Na demagoško interpelacijo soc. Ošlaka, češ da neki uradnik Mestne hranilnice oprav Ha med uradnimi urami tajniške posle Orjune, župan ni mogel odgovoriti, ker spada stvaT v pristojnost hranilničnega upravnega sveta. Na drugo interpelacijo socijalistov glede ureditve kopalnega časa v mestnem dravskem kopal:šču, ki jc svoječasno izzvrr-la precej ogorčenja, je župan pojasnil, da je dotična uredba spremenjena v toliko, da je doba od 9. do 11. dopoldne določena samo za ženske, ostali čas pa kot prej'« ra oba spola. Jako umestno je predlagal scc. Bahun, naj se v smishi svoječasne pogodbe stopi v stik s Falsko elektrarno glede znižanja cen električnemu toku, ker je dinar poraste!. Na interpelacijo kier. obč. sv. Pivca glede zgradbe nove Magdalcnske cerkve, v kateri navala tnterpelant, da nameravana zgradba ne odgovarja duhu časa ln umetniški višini ter da Je pripravljalni odbor razmetaval nabran: denar, prezira! domače umetnike m zgraul>o poveril cdo nem škemu inozemskemu podjetju, poroča župan da se nahaja načrt pred mestnim svetem, ki bo prihodnje dni o tem sklepal po obstoječih predpisih. V odbor za postavitev spomenika padlim vojakom ln ureditev vaških grobov je bil določen kier. obč. sv. Sta bei. Stavbena zadruga Mojmir s« zahvaljuje za prepustitev kaz:nske dvorane za stavbeno razstavo, ki je dobro uspela vkljub temu, dt so Jo baje skušali izvestni elementi onemogočiti. Nadalje poroča župan, da Je prošnja mest ne občine, naj bi se pri odmeri davka na račun instalacije električne razsvetljave plačane pristojbine ne smatrale za najemnino, od finančne delegacije na podlagi zakona iz leta 1820. odklonjena. Sprejet Je bil predlog, naj se podvzameio koraki, da pride zadeva pred Narodno skupščino. Soc. obč. sv. Bahun. ki v «Volksstimme» pridno zabavlja nad mestnim električnim podjetjem hudo zamerja »Marburger Zeitung», da je p.ed par dnevi kritizirala stalno se ponavljajoče prekinjenje električnega toka ter zahteva od župana, naj vzame nastavljence električnega podjetja, ki Jih on sam napada, v zaščito. Župan Je zadevo pojasnil in izjavil, da mestnega električnega podjetja ne zadene nobena krivda. Nato je bilo izvedeno po referatu župana sistemiziranje mest pri mestnem magistratu. nakar so poročali še referenti posamezni odsekov. Razmerje med mestno občino In Olepševalnim društvom se ureja na podlagi stare pogodbe, po kateri prepušča občina društvu nasade in inventar v upravo. Društvo mora predložiti natančen fnventar, nakar se mu bo izplačala v proračun predvidena subvencija 120.000 Din. Dem. obč. sv. dr. Kac Je poročal o regulaciji in kanalizaciji nekaterih ulic. Kanalizacija severnega dela mesta bo izvršena, čth se naide potrebno kritje. Jako obširna in živahna debata se ie razvila o vlopl Narodnega gledališča, ki prosi za prevzetje garancije za posojilo pri Mestni hranilnic! v znesku 200.000 Din in sicer na račun subvencije za leto 1926. O zadevi so govorili zastopniki vseh strank, ki so deloma graiali razmere pri gledališču, deloma pa zagovarjali napadene. Jako stvarno poroč:lo o položaju Je podal ebč. svet. dr. Strmšek, ki Je natančno pojasnil finančni položaj gledališča ter najlasH, da Je gledališče radi krivično nizke državne subvencije v izredno teTki kriz!. Ako občina odkloni to prošnjo, obstoja nevarnost, da gleda-!'šče v prfhodnii sezoni e-zffi boginji Taliji. Izmed dor-.čih pisatel^.v sta Mla v se-ziji l. 14.-25 zastopana Finžgar in Cankar (Razvalina življenja, Pohujšanje v dolini SentflorljanskL) Izmed srbsk h Trčič (Gol-gota) in ruskih P. Sjevernij (Spavaj moja deklica). Burka »Kakršen gospod, tak sluga« je že znana stvar, »Charlejsva teti« pa je prevedena iz ancleš' "■n,fin ie po večini ustrezal okusu občinstva. — Sezona je pričela dne 23. novembra 1924. z nagovorom, soio-spevi in kupletl, nato pa je bila burka »Kakršen gospod, tak sluga«. Čez mesec dni (28. XII.) je bila premilera Tučičeve »Golgote«, ki sc je ponovila 4. januarja. Za igro je vladalo veliko zanimanje, tako da je bila dvorana tudi pri ponavljanju razprodana. Tri tedne nato Je doživelo Cankarjevo »Pohujšanje« prvo vpri-zoritev, na svečnico pa so dramo ponovili. Na pustno nedeljo so igrali angleško burko »Charleyeva teta«. Sledila je Finž-garjeva ljudska drama »Razvalina življenja«, katere premijera je bila koncem marca. Prvo nedeljo v aprilu pa Je bila vpri-zoriena kratka, a zanimiva ruska drama v 4 slikah. P. SJevernega: »Spavaj moja deklica«, ki je splošno zelo ugajala. Za sklep sezije se je vršil 26. maja za-bavno-literami večer pod naslovom »Tisoč In ena noč«. Spored Je bil razdeljen v tri dele: literarnega, zabavnega in v revijo (moderna enodejanska poza). Bodi na tem mestu izrečena zahvala g. L Kramolcu. ki je iz prijaznosti ln požrtvovalnosti do dela prevzel pevske točke tega večera ter v splošno zadovoljstvo vodil obsežni pevski zbor. Istotako zahvala požrtvovalnim pevcem. Zahvala gre tudi gg. godbenikom, ki so pripomogli v obilni meri do lepega uspeha večera. Nimamo v splošnem namena pisat! kritike o sezoni. Čestitamo mladim, znova se probujajočim društvom k res požrtvovalnemu delu, ki bo gotovo rodilo lepe sado- mdovlti pes vol č Jak Rin—Tin—Tin od danes 10. t m. dalje ptvič v Ljubljani » grandiioznem filmu; »Zmagovalec smrti" Senzacijonalna drama v 5. dejanjih iz krajev večnega snega in leda. Velika pasja dirka na snežnih poljanah. Predstave: ob delavnikih ob t, H 6„ H 8. in 9. — Ob nedeljah ob 'A 11, 3, H 5, 6, k l,< 8. in 9. uri. LJU8UANSKI DVOR i n o Telefon 730. ve, da se bo ljudstvo vedno bolj odvračalo od klerikalnega mračnjaštva. Vzgajajrao ljudstvo! Zdravo! . Samomori Ljub';ana, 9. junija. Kljub prelestnemu čaru pomladi, prehajajoči v poletje, kliub solnčni vročini in razkošnemu zelenju ter cvetju vse-naokrog se zdi da plava nad Ljubljano neka temna zlečesta senca. Smrt pobira svoje žrtve neizprosno in brez par-dona. Ako ne nagne kose sama, jo prikličejo samovoljno. Danes v dopoldanskih urah je razburil Ljubljano zopet tragičen slučaj smrti podjetnega, delavnega mladeniča 26-letnega Viktorja Chrobatha, stanu joče-ga na Aleksandrovi cesti. Pri nesrečnem mladeniču so njegovi znanci že dalje časa opazovali znake duševne depresije. V pondeljek popoldne in na večer je pisal svojim staršem pismo, v katerem jim toži. da se počuti živčno popolnoma razdrapanega in da se boji nesreče. ker ne ričuna več s samim seboj. Danes ob 9. zjutraj je tož'1 svoji po-strežkinji, da js slabo spal in da se čuti močno utrujenega. Ostal je nato še nadalje v sobi. Ko Pa je okrog 10. stopila postrežnica ponovno v njegovo soba, ga je našla obešenega na obešalniku za obleko. Bil ie že mrtev in je bila vsaka pomoč izključena. Na lice mesta sta prišla pozneje okrog 11. policijski zdravnik dr. Avramovič in policijski dežurni uradnik dr. Fakin. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kronika Pa beleži še drugo tragedijo, ki je tudi končala s samomorom. Zena železniškega uslužbenca Josipina Cerar iz Most je odšla dne 5. t. m. od doma. Mož je prijavil slučaj policiji, v nedeljo popoldne pa so jo potegnili mrtvo te Save pri Lazah. Prepeljali so jo v mrtvašnico v Lazah. kamor je bil poklican v pondeliek po orožnikih njen nesrečni mož. ki je v mrliču spoznal svojo žena Vesti iz Prekmar ja Gostovanje ljubljanske drame v M. Sot botl se prične 16. t. m. Natančnejši podatkf so razvidni iz tozadevnih lepakov. Razstava slik t' M. Soboti. Ob priliki žup» nega zleta mariborske Sokolske župe dno 13. in 14. t. m. priredijo dediči pokojnega slikarja Alojza Ebcrla razstavo njegovih slik na Aleksandrovi cesti št. 68. Razstav« bo obsegala številne oljnate slike, akvarele in risbe. Vstopnina 5 Din za osebo, za učen« ce pod nadzorstvom učiteljev pa je vstop prost. Ljubitelji umetnosti lahko slike tumenje» nih gospodov še ga. Marija Vera in Lipah. Šola nikakor nima namena vzgajati igralski proletarijat, zato izdaja spričevala sposob« nosti le resnično nadarjenim ter vsestran« sko usposobljenim gojencem. Sinoči je prof. Šest uprizoril z letošnjimi gojenci in absolventi Shakespearovo kome« dijo *Na sv. Tri kralje ali kar hočete». Pred stava je tekla gladko in temperamentno, da je bila že ob 22. gotova. V splošnem govoa re gojenci iz treme večinoma prehitro in zato včasih nerazumljivo. Kretnje pa so jim zvečine že dokaj uglajene, geste umerjene in mimika zadovoljiva. Izmed dam je po* kazala poleg gdč. Maše Slavčeve (Marija) zlasti gdč. Obereimerjeva z Violo, da je mnogo obetajoč talent: ima temperamenta, čustva, jasno, sonorno govorico, naravno, gladko vedenje in prav ugodno zunanjost. Kot absolventka bi bila našemu ansamblu brez dvoma dobrodošla. Gdč. O., je pose« čala splošni tečaj in je obenem prav dobra moč šentjakobskega odra. Zato ima že do« kaj odrske rutine. Primerne so ii uloge lah« kotnega in veselega značaja. Med moškimi sta mi ugajala g. Žagar kot norec, g. Erman kot Fabijan. g. Klemenčič kot Malvolio. g. Bučar kot vitez Andrej in g. Hafner kot ka« petan Antonio. Tudi g. Kovič kot pater je bil dober. Zlasti gg. Žagar in Erman prihaja« ta kot naraščaj resno v poštev. Večinoma so gospodje posnemali svoje prednike igral« ce v istih ulogah, čemur se bo treba odva« diti in ustvarjati izvirno. Zakaj tudi igralska kreacija je duševna lastnina. Ako pa prido« bi naš dramski ansambl vsako leto le 3 — 4 dobre novince domačine, smo lahko zvrho« ma zadovoljni. Dramatična šola zasluži torej polno uva» ževanje in priznanje. Zato moram upravi« čeno obžalovati neverjetno brezbrižnost in apatičnost naše publike. Gledališče je bilo malone prazno. V Beogradu in Zagrebu je ob priredbah igralskega naraščaja gledali« šče vselej razprodano. Mi pa — ej, kajpa« da! — mi smo pač Iblančanje ... Fr. G. Odhod basista Zatfaeya Iz Ljubljane. Nedavno je član naše opere basist g. Za-they gostorva! v Poznanju na Poljskem, in sicer v Hoffmaimovih pripovedkah. Gosp. Zathey Je imeJ krasen uspeh, kar dokazujejo tudi poznanjske kritike, od katerih objavljamo nastopni: »Predstava »Hoffman-novih pripovedk* v torek ie imela vse znake skrbne priprave. O g. Zatheyu, pevcu opere v Ljubljani, se moramo izraziti z velikim priznanjem. Poleg zelo lepega glasovnega materijala razpolaga z veliko rutino in glasbeno kulturo*. (Gazeta powszechna). — »Sledil je lep večer »Hoffmannovih pripovedk«. Vse demonske vloge v prologu in v treh deianjih je izvajal v veliko zadovoljstvo g. Zathey, basist ljubljanske opere. Zathey je prvovrsten pevec. Ima čudovit, globok ln močan glas, segajoč v globini do basa profunda. Petje, oprto na izborno dihanje, mu teče brez napora, plove po dvorani ter se milo vliva v ušesa poslušalcev. Zatheyev dobro izšolani glas Je povsod ena ko gibčen vsem nalogam kos. Razločna dikcija in lepo muzikalno fraziranje dopolnjujeta izborno celoto. Kreacija v »Pripovedkah« postavlja z. Zatheya v vrsto najboljših basistov*. (Goniec Wie!kopolskl.) — a Zathey, ki Je od prevrata naprej bil član. ljubljanske opere, Je pred dnevi podpisal pogodbo s poznanjsk:m gledališčem. Vsemu ljubljanskemu občinstvu bo brezdvomno zelo žal za tega priljubljenega pevca, ki Je vse svoje moči po prevratu posvetil napred ku našega gledaMšča. Njegov odhod pomeni za našo opero težko izgubo. Polagoma bo tz LJubljane res odšlo vse... 45-letnica gledališke« delovanja H. J. Fedyczkowskega. M mg Verni basist slovenske opere v Ljubljani, g. Marce1. Jakcb Fedyczkowsk! Je praznoval v nedeljo v Teatru Velikem v Lvov-j 45-letnico svoiega gledališkega deloven Rajni p:of. Fr. Gerbič ga je I. 1892 anjažiral za L.ub! popoldne se je ponesrečil na cesti pod Smlednikom kaplan I. Govekar, ki službuje v Krškem. Vozil je s kolesom proti Smledniku, na nekem klancu pa se je zaletel v njega tricikel, ga vrgel ob tla in sicer tako močno, da si je zlomil desno nogo. Ponesrečenca so morali vsled težke poškodbe prepeljati še tekom dneva v ljubljansko Splošno bolnico. * Agnosclrana utopljenka. Kakor smo včeraj poročali so prošlo nedeljo pri Lazah potegnili iz vode truplo neznane utopljenke. V utopljenki so pozneje spoznali Josipino Cerar, ženo železniškega uslužbenca, kl je piošll petek odšla z doma ter se nI več vt-nlla. Kaj je nesrečno ženo gnalo v smrt, ni znano. Vražji deček Monty Banks pride v Ljubljano._ Iz Ljubljane u— Sokol LJubljana II. opozarja, da se vrši letošnja tombola sredi Junija. Dobitki bodo zelo številni in lepi. tako da bodo igralci čim najbolj zadovoljni. Tablice so že v prodaji po 2 Din. Predprodajalci naj se zgiase pri br. Milku Krapežu, Jurčičev trg. Več še objavimo. 1219 u— Slovensko zdravniško društvo ima tedenski seminar v petek dne 12. Junija točno ob 6. uri v mestnem zavetišču za ubožce in onemogle, Japljeva ulica. O socijalno-po-liWčn;h In higijenskih napravah mesta Ljubljane govori in razkaže zavetišče mestni fizik g. dr. M. Rus. 1221 u— Klub trgovskih akademikov v LJubljani naznanja vsemu svojemu p. n. članstvu, da se vrši v nedeljo dne 21. junija ob 9. uri dopoldne v salonu pri «Mraku% Rimska cesta, IV. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Navzočnost rednega članstva dolžnost. — Odbor. 1220 u— Organizacija državnih štipendistov ljubljansko univerze. Preteklo soboto je odbor sklenil predlagati občnemu zboru prostovoljen razid organizacije, ker se je uve-rll, da je likvidacija organizacije v interesu državnih štipendistov na ljubljanski univerzi. u— Predavanje o radlopojavlh. Danes predava v prostorih J. n. a. d. «Jadrana» fTomanova ulica 3l g. prof. inž. Osana o radVipajavih. Predavanje se vrši z eksperi-neni. Vabljeni so starešine in prijatelji društva; udeležba za člane obvezna. — Odbor. u— Bele platnene damske čevlje, šivane za 100 Din. enake za deklice 50 Din — prodaja snmo «VniKA», Krekov trg 10. I. 1230 u_ nrevl ob sedmih pri Tičku na gričku na prašičke, pečene na ražnju. u— Policijske prljpve. Od pondeljka na torek so bili priiavljeiri policiji sledeč! slučaji: 3 tatvine, 1 poskušen samomor, 2 samomora. 1 poneverba, 1 pobeg od doma. 1 sum talne prostitucije, 1 prestopek neplačanega vž:tka, 9 prestopkov cestnega policijskega reda. t prestopek prekoračenja poli cijske ure In 1 prestopek obrtnega reda. Aretacija se je izvršila 1 in sicer radi tatvine. u— Umrli v Ljubl.-snl. Včeraj so bili pri-iavljenl sledeči smrtn! slučaj': M. Veronika Tav£?r. uršulinka. 53 let — Marija Robida, žena nmirovljenega policilskegi nadkomi-sarja. 82 let. — Terezija MiheJlf, bivša kuharica. birnlka. 56 let. — T^mo Žargai. irni'-rovljeni ravnatelj zemljiške knjige. 75 let. — Josip Kervina, sin tovarn, delavke, 4 mesece. 14. VI, Nogomet 14. VI. !. kolo za prvenstvo države v Ljubljani tekmujeta Ilirija : Bačka prvaka ljublanskega in subotlškega nogometne;;* podsaveza Igrišče Ilirije ob 17-«. ob vsakem vremenu. Predprodaia vstopnic: J. Goreč. Podrobnosti v listih u— Nehvaležen ljubimec, čevljar Jos:p Kralj, doma nekje nad Tržičem, se je pred časom seznani! z neko Elizabeto M. v Rožni dolini in pri njej tudi dobil stanovanje. Dne 1. junija pa ga je nenadoma zmanjkalo. Predno je odšel, pa si je možakar vzel pošteno popotnico. Okradel je svojo gospodinjo, obenem pa si prilastil pod neko pretvezo še obleko In srebrno uro prejšnjega stanovalca čevljarja Josipa Kristana iz Ko-vorja, kar je vse imel spravljeno v "iesovi sobi. Kralja zasledujejo orožniki ze dalje časa radi več drugih prestopkov. u— Tatovi koles zopet na delu. Tatvine kole« so zadnje čase skoro na dnevnem redu. Tatovi koles S3 večinoma taki indivldu-ji. ki so bili na pomlad Izpuščeni iz zaporov in so se pričeli sedaj zopet prav pridno udejstvovati v svotiem poklicu. \ pondeljek med 9. in. 12. uro je zopet nepoznani uzmovič odpeljal 2500 Din vredno kolo trgovskemu sotrudniku Alojziju Piršu in sicer iz veže hiše št. 1 v Ciglarjevl ulici v Zg. Sl5kl Tatu ie policija že na sledu. Modna trgovina F. S KI. Rozman Židovska ulica 4 vse modne potrebščine. Za dame in gospode v veliki izberi nogavice v vseh barvah. Iz Maribora a— Srebrno poroko praznuje danes, dne 10. Junija v Mariboru splošno priljubljeni g Viktor Konečnik, strojevodja drž. železnice. G V. Konečnik je znan kot narodnjak še iz predprevratne dobe, ko ie vsled svojega narodnjaštva trpel s svojo družino precejšnjo preganjanje in zapostavljanje. Za časa prevrata je služil prostovoljno kot narednik pri 45. pešpolku ter sodeloval pri razorožitvi tkzv. »nemške zelene garde» v Mariboru. Udejstvoval se je tudi pri drugih prilikah, ko je šlo za osvobojenje Maribora. Tako je na pr. kljub pretnjam naš:h tedanjih nasprotnikov kot narodni strojevodja vozil v vojaški suknji takrat v prvih mesecih osvoboditve, ko so nemški železničarji štrajkal! za nemški Maribor. Vrlemu narodnjaku in njegovi družici česftamo ob tej priliki ter jima želimo še toliko srečnih in zadovoljnih let, da bi zamogla obhajati tudi zlato poroko. a— V valovih Drave. Včeraj je gnala 16-letna železničarska hčerka Marija Troben-tar iz Pobrežke ceste koze na pašo pri železniškem mostu ob Dravi. Čez nekaj časa so se vrn:!e koze same domov brez pasMrl-ce, ki je še dosle! niso našli. Bržčas je padla v Dravo, ker je bolehala na padavici. Enako se je zgodilo lansko leto z deklo bivšega župana Schmiedererja, ki je pri paš! padla v potok B:str!co. a— Promenada! koncert se bo vršil na Telovo od po! 11. do 12. ure v Maedalen-skem predmestju pri tamošnjem parku. i— Nalezljive bolezni v Mariboru. V času od 1. do 7. junija beleži mariborski mestni fizikat 16 novih obolenj, 2 smrtna slučaja in 2 ozdravljenja na škrlatinki, 1 ozdravljenje in 1 obolenje na ošp:cah ter 1 ozdravljenje davice. Iz Cel ja e— Himen. V Beogradu se je poročil po-ručn'k 39. pr>., celiski rojak Ludvik Pogačar z vdovo pok. Voj. St. Pavloviča, bivšega polkovnika. e— Celjsko učiteljsko društvo obvešča članstvo, da se vrši prihodnje zborovanje šele v začetku novega šolskega leta. Poverjenik' prosi šolske upravitelje, ki še dospdaj niso pobrali na svojih" šolah članarine Šolske Matice, naj to nemudoma store in pobrano članarino odpošljejo po prejetih položnicah vsaj do dne 5. julija 1925. e— CelJ^o kočo pod Tovotom, ki je po-zimi pogorela, bo celjska občina popolnoma obnovila in bodo tozadevna dela kmalu končana. Iz Trbovelj t— Na dnevnem kopu je zasulo 201ctnegfc delavca Franca Covnika, ki je zadobil hudo poškodbo na levi nogi. t— Nogo rf /e zvinfta pri padcu z drevesa lOletna hčerka Karla Flebusa, prcddelavca na dnevnem kopu. t— Izlet trboveljskega rZvona» na Ostcnk je zelo dobro uspel, tako v moralnem kakor tudi v materialnem oziru. t— Dobitki pri tomboli, ki se bo vršili prihodnji mesec, so razstavljeni v lokalu rudniške restavracije in vzbujajo splošno pozornost. t— V Tratnlkovl gostilni je prišlo zaradi izzivanja do splošnega pretepa, pri čemer je bilo pobitih veliko kozarcev in več na< vzočih tudi pošteno obdelanih, tako da ie morala intervenirati policija. Ker so bili udeleženi pri pretepu tudi intelektualci, jc dogodek tem bolj obžalovati, zlasti šc, ker ga prav pridno kolportirajo. Iz Primorja • Slovenski župani na sla\-nostih v Rim a. Slavnosti povodom 251ctnice vladanja Vik= torja Emanuela IIL v Rimu so se udeležili tudi nekateri slovenski župani iz Julijske Krajine. Vendar niso bili zastopani sloven« ski župani kot enotna skupina. Iz idrijske, ga okraja so n. pr. odpotovali v Rim vsi ob. činski predstavniki, druge občine pa so sc udeležili slavja posamič. • Izginil je pred tremi tedni neznano kam 16Ictni Kristijan Cvetnič iz občine Šmihel pri Postojni. Fant jc srednje rasti, črnih oči, črnih las in mirnega temperamenta ter je nekoliko izurjen v čevljarstvu. Kdor bi kaj vedel o njem, naj piše na občino Šmihel pri Postojni. • Nedeljska nerodna veselica v Komna. V nedeljo 7. junija se je vršila v Komnu na spodnjem Kras-i velika narodna vesclica, katere sc jc udeležilo nad 4000 ljudi ii ko; menskega in sežanskega okraja. Prišlo jc tu. di mnogo Tržačanov, Gorioanov in Vipava cev. Misel prireditve na prostem jc bila na. ravnost srečno zasnovana. Prireditev se jc vršila mirno in v popolnem redu. Nastopilo jc nad 10 društev s pevskimi točkami. Gmot ni in moralni uspeh prireditve je krasen. Komen je pokazal spodnjemu Krasu pot, po kateri je treba hoditi, da se narodno življc* nje zopet obudi, kakor zahtevajo pogoji naše cksistence. • Usodne poslcdice plesa. Na binkoštnft nedeljo se jc vršil pri Petcrnelu v Masorah blizu Cerknega ples. Ob 3. zjutraj so sc za* čeli plesalci razhajati — v splošnem pretepu. Padalo jc po glavah, kakor bi kdo kostanj klatil. Konec boja na plesišču jc bil ta. da je obležal z razbito glavo na tleh 2«letni Ferdinand Kenda, katerega so morali pozne« je oddati v smrtnonevamem stanju v gori« ško bolnico. Kenda ima razbito lobanjo i" pretresene možgane. • S kolesom v prepad je strmoglavil 30. letni Peter Soklič iz Gorenje vasi na Gori. škem. Soklič je vozil proti Kanalu. Na ne« kem strmem klancu mu jc odpovedala za« vora pri kolesu, nakar je nesrečnik z vso silo strmoglavil v globouno, ter se težko poškodoval na obrazu, čelu in glavi Vročinski val v Ameriki Ponovno se je že pisalo o nepričakovani vročini, ki se letos pojavlja v Ameriki. Število človeških žrtev ie spričo vročine naravnost ogromno. Zlo, ki ga prinaša s seboj visoka temperatura, je zelo veliko. Ljudje umirajo zadeti od solnčarice in kapi. V najlepši senci je podnevi 37 do 38 stopinj Celzija. Kopališča so nabito polna, vsak si želi samo ode. Šole in uradi kakor tudi trgovine so zaprte. Tudi druge ustanove poslujejo samo toliko kolikor so primorane. V državi New York je prišlo do težke železniške katastrofe radi velike vročine. Železniški pragi so se pod vplivom vročine uvili kakor roč popotne palice jn deformirali ™rogo. Tračnice so se razlezle in vlak. ki je privozil po njih. e skočil s tira. V mestu Hamilton (Ohio) e radi vročinskega vala zblaznel neki človek in je v navalu blaznosti pograbil revolver ter iznalil kroglo proti svoji materi potem proti svojemu bratu, bratovi ženi in petim otrokom. V Minne-soti se ie dvignil vrtinec, ki ie usmrtil pet oseb. 37 ljudi pa težko poškodoval. Telegrafsko in telefonsko omrežje je pokvarjeno, nastala škoda znaša 2 in pol milijona dolarjev. V VVashingtonu je vlada podelila tisočerim uradnikom dopust radi neznosne ročine. Prebivalstva se je lotil velik strah pred pomanjkanjem vode, kajti meteorološke postaje javljajo, da bo vročina trajala še daije. Strokovnjaki ugotavljajo, da ni bilo fako velike vročine, kakor se pojavlja letos v New Yorku, že celih trideset let. Ljudje se vale v ogromnih množicah k morju, da se okopajo. V Pennsylvaniji se je vlila po veliki vročini ploha, ki je trajala dve uri. ter znižala tekom tega časa temperaturo za celih 15 stopinj. Kakor poročajo vre-menoslovci, prihaja vročinski val od jermudskih otokov. Istočasno Pa se bliža hladni val iz Aljaške. Ta val je že dosegel državi Colorado in Montano. V dolini Montano ter na kanadskem izemliu pa ie zapadel sneg. Po nekih oročilih je vročinski val iz Amerike že rišel do Londona vendar ne javljajo iz Anglije doslej še ničesar o tem. življenja in Kdaj bi se utegnil vrniti Amundsen? Upanje, da se Amundsen vrne s se-ernega tečaja po zračni poti. je defi-litivno splavalo po vodi. Poročila s Spitzbergov pravijo, da ga tovariši na amošnjih ladjah sploh ne pričakujejo eč nazaj z letalom, ker so sedaj trdno uvedeni, da se mu je na poti nekaj pri-jetilo. Amundsenu ne preostaja v slu-iaju da je živ, nič drugega, nego po-ratek pes in morda tudi prezimovanje v deželi večnega ledu in snega. Splošno se smatra, da so se Amund-enu pokvarili stroji na letalih in da se e moral spustiti na tla. Ker je bilo s em poleta konec, so se morali člani \mundsenove ekspedicije poslužiti peš-ioie ter nastopiti potovanje s sanmi. Strokovnjaki menijo, da bo Amund-en nemara skušal doseči rt Kolumbijo. Če mu bo mogoče na opasnem te-enu, katerega ima pred sabo, prekoračiti dnevno 20 km pota, bi utegnil dojeti na cili že tekom petih tednov. Raz-skovalec Pearv trdi. da ie napravil to ot tia in nazai v 53 dnevih. Toda baš a hitrost je vzbudila v poznavalcih azmer okoli severnega tečaia močne Ivome. Začeli so se oglašati izkušeni nožie. ki so dokazovali, da Pearv sploh ii bil na severnem tečaju, kakor tudi »e znani Cook. Če se torej Amundse-ovim tovarišem posreči doseči vsaj eko gotovo točko, bodo izven nevarnosti, da bi morali umreti od lakote nedpotoma. Hrana, katero so vzeli s eboi. zadostuje popolnoma za poldru-:i mesec. Na rtu Kolumbija pa ie ostavil 1920. kapitan Gotfried Hansen veliko alogo živil in municiie. Enako skla-išče takih potrebščin se nahaja tudi ri rtu Conger in verjetno je. da se ga bodo raziskovalci poslužili, če ga dosežejo. Če bodo nadaljevali pot v smeri proti zapadni obali Grenlandije, ni izključeno, da dobimo vesti o usodi Amundsena že letos v jeseni. V vseh slučajih pa je treba imeti mnogo potrpljenja. Potovanje v pokrajinah severnega tečaja je zelo težavno, posebno radi tega. ker ni nikoli mogoče izračunati.^ v kolikem času se lahko pride na cilj. Severni potnik se ne more nikoli držati ene sami smeri, ker mora računati z ozemljem, katerega ima pred sabo. Nihče ne ve, kakšen ie na severnem tečaju led in kje se lahko zabrede v odprto vodo z neznanim tokom. Amund-senova ekspedicija je bila na vse te možnosti pripravljena, toda vzela ie na pot le primitivne pripomočke. Za prevoz čez morie je naložila na letalo tri platnene čolne z jadri, ki se ne morejo upirati niti najmanjšemu pritisku leda. Ekspedicija ima še to težavo, da bo morala, kadar se pokaže potreba, vleči sani sama naprej, ker nima nobenega psa. ki bi lahko oskrboval ta posel. Najsi bo torej usoda Amundsena ali njegovih tovarišev kakršnakoli, sigurno ie samo to. da bo trebalo dolgo čakati na verodostojno poročilo o ekspediciji na severni tečaj. Šele če ne bomo imeli celo leto glasu od nikoder in od nikogar, bo upravičena domneva, da je Amundsen s tovariši ponesrečil in da se r.e vrne več med ljudi. Prijet ponarejevalec političnih listin Nemška policija je prišla na sled pre-vejanemu in izredno spretnemu ponarejevalcu političnih dokumentov. Mož se piše Sergjej Drušelovski in njegova specijaliteta so bile listine proti boljše-vikom. Znano je. da se je pri zadnjih angleških državnozborskih volitvah pojavilo pismo šefa komunistične internacijonale Zinovjeva. To pismo je imelo na izid angleških volitev velikanski vpliv. V verodostojnost te listine so pametni ljudje sicer takoi dvomili, a nerazsodna masa mu je verjela in posledice te vere so se pokazale v konkretni obliki: konservativna stranka ie dosegla absolutno večino v spodnji zbornici. Do tega uspeha je pripomogel konservativni stranki Drušelovski. ki je dokument tako spretno ponaredil, da ie dosegel namen tistih, ki so pismo naročili. Drušelovski ima svoje prste vmes tudi pri železniški nesreči v Poljskem koridorju. To nesrečo je opisal kot komunističen atentat in ljudje so mu zopet nasedli. Končno pa je dne 18. maja prišel policiji v roke. S tem je niegova zločinska karijera brezdvomno zapečatena. Sergjej Drušelovski je tipičen ruski emigrant. Doma ie te Mohilova. Njegov Oče je bil policijski uradnik, on sam pa trdi. da ie bil letalski oficir v ruski armadi. Težko je reči v koliko je to laž ali resnica. Stoji pa. da je bil po vojni v službi polkovnika Bratkowskega v Varšavi, ki je bil šef poljske špijonaže. S tem poklicem se ie pečal Drušelovski do leta 1920. Potem je odpotoval v Gdansk in od tam se je preselil v Berlin. Odprl ie pisarno za ponarejanie političnih listin in je pridno delal. Kakšne listine ie ponaredil in koliko laži je na ta način raztrosil po svetu, ni mogoče ugotoviti in naibrže tudi ne bo nikoli mogoče povedati. Interesantno je. da se Drušelovski ni sramoval ponuiati svojih uslug soviet-skemu zastopništvu v Berlinu. Ta korak pa je postal naravnost usoden za njegovo bodočnost. Ruski poslanik je namreč ovadil zločinca policiji, nakar je redarstvo Drušelovskega zaprlo. Preiskava, ki se je vršila na stanovanju ponarejevalca listin, ie Drušelovskega zelo obremenila. Našel se ie zapisnik z natančnim seznamom naročnikov tajnih dokumentov in vsot. katere ie Drušelovski prejemal za svoje delo. Drušelovski pa ie prodajal ponarejene dokumente Angležem. Francozom, '•ate Mam: Soseda i. Prelep nedeljski dan je. Ljudje niso amo nedeljsko svečano razpoloženi, emveč tudi praznično veselo oblečeni. Razmeroma malo je videti temnih Mek. večina, zlasti mladina, je pokala pri tem nad vse lepem vremenu so svoio ljubezen do svetlih barv. V farnem zvoniku je že davno zadnji-rat odzvonilo k deseti maši in le za-ozneli so hiteli še mimo, da preveč ne amude. Gospodar Kokalj je kadil pipo in zlož- 0 hodil po sobi gori in doli. Opravil je vojo versko dolžnost že zjutraj, zdaj b deseti pa je poslal mlade v cerkev, stal je za čuvaja sam doma — žena je ila zaposlena v kuhinji s kosilom. Kokalj je bil mož petdesetih let in že ?bro osivel, toda trden ko dren. Pri-ična ie bila njegova hišica, nizka — to-a tako lično je udomačil v njej svoje foiaštvo in mato trgovino, da mali dom 1 delal nobene sramote precej promet-i cesti, ki je vodili mimo do cerkve 1 še dalje na postajo. Okoli, ob straneh za hišo. ie zasadil mai vrtiček, v ka-erem sta se kljub tesnobi kaj lepo iz-ažali korist in okusnost: salata in rože, :Po golene. so zelenele in cvetele izza Kraje. Toda truda in dela in skrbi je |lo stisnjenega v to lepoto toliko, da bi la lahko še enkrat tako visloka. & bi mu bilo šlo vse po sreči. Pa mu je šla trda. Kot mlad rokodelec je prišel v ta kraj. Dokler je bil gostač v tuji hiši. so ga večinoma imeli radi. Ze v nekaj letih se je oženil, toda ne v tem kraju: ženo je pripeljal prav iz svoje ožje domačije tam na Primorskem in s tem si ie med Gorjanci za vse čase pritisnil pečat tujca na čelo. In ko je bila naprodaj bajta pri cerkvi s svojo pedjo zelnika — in jo je on kupil — se je kmečkim sosedom kar nos zavihal: da bi se ta tujec tu udomačil? In pa kako je mogel bajto kupiti? Odkod denar? Niso videli trdni možakarji, da je vbadal šivanko vse noči in z ženo vred stradal, da si zgradi dom; kajti to je bil njegov namen. Kupil je polpo-drto bajto, jo popravil in od takrat je delal na svojem, da plača dolgove. Nameraval je za hišo prikupiti še nekaj sveta. Pa se mu je sosed Hrastar nasmejal: «Niti pedi!« Pa je imel Hrastar polja tam eno dolgo in široko njivo in bi se mu par sež-njev še malo ne poznalo. Sosed Munik prav tako. Tiščala sta ga vsak z ene strani in če bi jima zemljo Odtehtal z zlatom — morda bi se udala. morda. In tako ie Kokalj sicer lepo napredoval v svoji hišici, otvoril še trgovino — toda razširiti domačije ni mogel niti za pol pedi nikamor. In jfi zato DSSl v tistih mejah dozdaj. sveta Nemcem in drugim narodom za razmeroma visoke cene. Pri zadnjem atentatu v Sofiji je Drušelovski sodeloval s ponarejenimi listinami. On je bil tisti, ki je dokazoval, da je atentat v cerkvi sv. Nedelie delo ruskih komunističnih izzivačev. Tudi tej slepariji je svet verjel. Zadnjo lumpariio Drušelovskega pred stavba ;y>nare'en dokument o ameriških komunistih. Slepar si je izmislil tajna navodila iz Moskve, katera je ponujal ameriškemu poslaništvu v Berlinu za ceno 150 dolarjev. Pri tem se je skliceval na priporočilo nekega diplomata, kateremu je že Prei ponovno preskrbel podobne dokumente. Drušelovski je imel izvrstne zveze z ruskimi caristi ter ie srloh deloval zelo na široki podlagi. Služil je tudi raznim vojaškim kontrolnim komisijam, sodeloval ie pri sestavljanju razorožitvenih not itd. Kopal je iamo drugim tako dolgo. da je končno sam padel vanjo. Porotne Ljubljana, 9. junija. Goljuf in slepar velikega sloga Dezerter. — Družinski oče z dvema nevestama. — Josip Starman pl. Pod-grajski. — Veleposestnik in milijonar. Pred porotnim sodiščem stoji 301etni Jo« sip Majer, doma iz Voloske pri Opatiji, uradnik, družinski oče in dosedaj nekazno« van pustolovec, ki je tekom petih let živel dokaj udobno življenje «na kredo®, ogolju« fal in oslcparil lepo vrsto več ali manj rev« nih zasebnikov in družin ter slednjič po po« nesrečenem begu izpred ljubljanske jetniš« niče in neuspelem poskusu podkupljenja jetniškega paznika odsedel za varnim zidov jem ljubljanskih preiskovalnih zaporov 14« mesečni pripor. Njegova pustolovska kari« jera se je začela 1. 1920. v Ljubljani, ko je služil pri vojakih kot podnarednik. Tedaj je lepega avgustovega dne najel avto ter se peljal s svojo ženo in znancem v Novo vas pri Ccrknici na sokolsko veselico in na« to nazaj v Ljubljano, šofer (Ciril Križman) je zahteval za to vožnjo (104 km) 3600 K (900 Din); Majer pa mu jih je izplačal 800 (200). češ da ostanek poravna vojaška ko« manda. Drugi dan je prišel šofer po osta« nek; Majer pa sc ga je iznebil na ta način, da je napisal uradno potrdilo na izplačilo 3640 K (910 Din) ter ga signiral z uradnim pečatom (potvorba uradne listine!). Vendar pa tega ostanka ni nikdar izplačal; izgovar« jal se je, da se je peljal obiskat bolnega otroka ter da je spotoma ves denar zapra« vil. Kmalu nato je dezertiral v Italijo ter se v Gorici peča! s posredovanjem pri lesni kupčiji. Vsled raznih človekoljubnih mani« pulacij pa jc bil aretiran in oddan v zapore, odkoder je pobegnil aprila 1922 v Ljublja« no nazaj. Tu se jo oglasil pri trafikantinji Mariji OjstrSkovi ter sc js predstavil kot zelo bogat lesni trgovec iz Gorice. Kmalu sc je udomačil in po ne« kem kosilu se je nenadoma povrnil, češ da je izgubil listnico z denarjem in da naj mu Ojstrškova posodi 200 Din do «jutri» Dru« gi dan se je seveda brez povračila vrnil in zaprosil znova za 200 K (50 Din); mesto povrnitve obeh posojil pa ji je tekom pri« hodnjih dni pokazal dve menici, glaseči se na 990.000 K in 52.620 K. To drugo ji je obenem tudi podaril ter jo pri tej priliki prosil za posojilo 1000 K na račun podar« jene menice. Nato je prišel spet po manjša posojila; njegov inventar je med tem obo« gatel na srebrni uri z verižico, ki mu jo je dela Ojstrškova Ko pa je ona hotela vnov« čiti menico, ji jo je pred bančnim vhodom izvabil ln izginil z njo. Zvečer pa se je vr« nil in na Ojstrškovine očitke jo je zavrnil s surovostmi. Medtem je obiskal svojega prejšnega znanca Ivana Praznika, se vpeljal kot lesni trgovec ter mu kazal obe menici, pri tej pri« liki mu je ponudil stalno službo na svojih posestvih z mesečno plačo 1200 lir in pro« stim stanovanjem. Tudi iz te svoje žrtve in njegove žene je tekom nadaljnih dveh dni izvabil preko 200 Din; 3. maja 1922. pa je bil aretiran radi dezerterstva in je do 16. Toda zelo udobno je bilo pri Kokalje-vih. Iz male veže se je videlo skozi ena vrata v veliko glavno sobo. skozi ena naravnost v kuhinjo in skozi ena v trgovino: vsa vrata steklena. In kar je delalo dom Kokaljev še boli prikupen, to ie bila ona natančna in skrbna čistost in snaga, ki jo pa njegovi sosedje niso prav posebno dobro poznali. Ob delavnikih je bila glavna soba delavnica. Dva vajenca sta vdevala niti in se učila prvih krojaških del in dva stroja sta brnela pod urnimi rokami pomočnikov. Mojster Kokalj pa jc meril, ure-zaval in spreiemal naročila. Zvečer so vajenci in pomočniki odšli, šivanje je šlo v kot in na obešalnike, šivalni stroji k steni, sobo ie gospodinia čisto pomedla in nad mizo je zažarela večerna luč. Po večerji ie marsikateri sosed prišel h Kokalievim povasovat, ob praznikih iu nedeljah Pa ie zlasti dopoldne nastala tu kar cela zbornica. Praktični Kokalj je namreč prodajal tudi dnevne časopise in to in ono vprašanje se je izprožilo Pri tej priliki. Možje s hribov so kaj radi pomodrovali o svetu in o življenju. Tak je bil dom Kokaljev. V cerkvi je zvonilo povzdigovanje. Ura je bila pol enajstih. V pomladnem in poletnem času menda čas hitreje poteka nego pozimi. Vsaj gospodarju Kokalju se je tako zdelo. «Kar naenkrat bodo Od maše!s si ie X Velika poplava po Avstraliji. Tc dni je bil« po Avstraliji velikanska poplava, ki je podrla mnogo hiš v mestu \Vagga«\Vag« ga. Nad 2000 ljudi je brez strehe. Reka Murrumbidgec je narasla za nad dva metra in poplavila vso okolico. Sedem oseb je uto« nilo. K skopuškemu verižniku pride njegov mladostni prijatelj, obubožani uradnik. »Prijatelj, pomozi mi! Vsa moja sredstva so izčrpana, beda trka na moje duri.s čE. pa to ti je lahko; naj trka. nikar ji ne odpri.« Slavnemu* boksarju je v kavarni nekega večera izginil površnik. Čez par dni se vrne v isto kavarno z novim ogrtačem in da bi mu znova ne izginil, pritrdi nani listič z napisom: »Površnik je last gospoda, ki ima pest težko 80 kilogramov.« Ko se boksar odpravlja iz kavarne, opazi ves besen, da mu je novi površnik izginil. Na njegovem mestu pa vidi posetnico s temi besedami: »Površnik je vzel gospod, ki jo briše z 80 km na uro.» razprave septembra 1923. služil pri vojakih. Takoj po vojaškem roku je vstopil v lesno trgovino Skrbeč & Bartol kot poskusi skladiščnik na postaji Rakek. Tu je po :nem mesecu službovanja izvabil od Josipa Hladnika 900 Din, češ da jih rabi za neko kupčijo tvrdke, in ko ga jc ta terjal, mu je poslal ponarejeno brzojavko, s katero mu Škrbec javlja, da jc denar žc odposla' Hladnik je po telefoničnem pogo« voru s Škrbtcm seveda takoj spoznal, da je telegram potvorjen in je srečno ujel Ma= jerja na kolodvoru, baš ko je hotel v Itali« jo. Tu mu je prestrašen slepir izročil vso svojo gotovino v znesku 200 Din in 50 Ur ter se odpeljal neznano kam. Tekom tega svojega službovanja je ogoljufal še razne druge osehe za približno 2300 Din v gotovi« ni in predmetih ter slednjih srečno dospel v Št Peter na Krasu. Tu se je njemu znani kolodvorski prodajalki knjig, Gizeli Primec predstavil kot njen »tari prijatelj Josip Starman, s katerim se že 10 let nista videla. Sprva mu ni hotela verjeti, ker pa je vedel pove« dati toliko točnih podrobnosti iz Starma« novega prejšnjega življenja, sta mu slednjič zaupali popolnoma i ona 1 njena mati. Po» stal je popolnoma domač in se z Gizelo zaročil. Pravil ji je, da ima njegov oče hišo v Ljub« Ijani, posestva v Istri in drugod, da je bo« lan in d« je v testamentu že mislil nanj kot na glavnega dediča. Ko se je tako dobro uvedel, je čez nekaj mesecev poprosil svo» jo zaročenko za posojilo 500 lir, da se pe« lje v Trst dvignit denar za razpečani les. Vrnil sc je brez denarja, češ da je bila vsa ogromna vsota naložena v jugoslovenskem novcu, ki ga pa ni hotel prevzeti, ker so bile valutne razmere preslabe. Po tem uspe« Iem poizkusu si je stalno izposojeval od zaročenke denar do skupnega zneska 5000 lir (po takratnem kurzu 19.000 Din). Da je dobil tudi zlat zaročni prstan in pa povrhu še zlato uro kot za birmo, je skoro samo po sebi umevno. Začetkom I. 1924. pa je za* prosil svojo Gizelo za 2000 lir, ki jih je ba« je rabil i* poplačilo are za nakup hotela: ker toliko denarja v tekočem ni bilo v hiši, se je silno razžalostil. češ da je sramota ako on, večkraten milijonar po očetu, nc more izplačati teko malenkostne vsote. Zagrozil je, da sc usmrti, ako do prihodnjega dne ne dobi cele vsote. Materi zaročenke sc jc smilil v dno duše, ko ga je videla tako obu« panega in potrtega in sprosila jc od so se« de posojilo 2000 lir, ki mu jih jc nato lz« ročila obenem z nekaterimi kosi blaga in perila. Kmalu nato sc je Majer odpeljal v Jugoslavijo. Na pot mu jc izročila Gizela Primčeva pi« smo na njenega brata, železniškega uradni« ka v Račjem pri Mariboru. Takoj začetkom vožnje pa je bil aretiran, ker je bil osum« ljen vuovčenia ponarejenega 100 lirskega bankovca. Po prestanem zaporu se je ogla« sil na Planini pri Rakeku pri gostilničarju Francctu Vidrihu, se predstavil kot mislil. Mislil je sicer ljudi, toda predvsem je mislil na svoje: imel je štiri. Najstarejši je že oženjen in je v Ljubljani in ta je danes prišel z ženo pogledat domov. Njegove očetovske misli so bile deloma zadovoljne, toda misliti ni imel le na enega, temveč Šc na tri. Lahko ie na primer njegovemu sosedu Korenu: on nima nobenega — posestvo pa tako, da bi jih lahko imel dvakrat toliko ko baitar. Pa jih pač nima — in moral bo dati vse tujim rokam! V veži zaropoČejo koraki. Počasnili korakov in z rokami v žepu se je pri-ziba! sosed Koren v vas. Med Kokalie-vo hišo iu med Korenovim vrtom je šla cesta. Cesta je dobra meja in zato so si taki sosedie. ki se gledajo čez cesto, nekoliko boljši nego drugi. Vrt Korenov je imel par starih sliv in jablan, proti ce-sti je bil ograjen z nizko škarpo. Prav nasproti Kokaljevj hiši onstran tia vrtu je stal kozolec. Koren jc bil tudi že precej siv in sta imela pri lepem pomladnem solncu s Kokaljem isto misel: mi stari se staramo bolj in bolj. pa naj bo pomlad ali zima. Mladim sije solnce in tudi zima jim ne škoduje. Dobra soseda sta si bila drugače Kokalj in Koren: toda spominov ni obujal rad ne Kokalj. ker ni hotel, in ne Koren, ker so mu bili neprijetni. Pa kdo bi na stara leta pogreva! vsako reč! Nekoč pred leti si namreč nikakor nista bila dobra soseda. Ne sije solnce namreč vsak dan takn lepa Josip Starman, pl. Podgrajski odvetnik in veleposestnik v Gorici, ter ga naprosil, da ga popelje do Ljubljane. Ker jc imel Vidrih sam namen oditi tja obi« skat svoje hčere. šolajo v Ljubljani in ki so stanovale pri rodbini Leopoldine Markič, ga jc radcvolje vzel sabo. Med potjo sta sc tako sprijaznila, da ga jc Vi« drih v Ljubijani takoj uvedel pri družini Markičevi in njih sorodnikov, kjer sc jc po« v sod kmulu čutil domačega. Začel sc jc za« nimati za domačo hčer Pavlo, ji razkril lju« bežen ter jo prosil za roko. Stariši so mu hčer radi zaupali, saj je bil uveden pri njih kot veleposestnik, plemenitaš, z vilo na Ble« du in graščino v Mokronogu. Kot vnet že* nin je vedno silil k poroki in mu jc bilo vsako odlašanje odveč. StariJi pa so sc ven« dar hoteli malce informirati o njegovi pre« tsklosti. Da bi jim to onemogočil, jc dal na lastno pest inserat v «Slovcnski Narod«: Dr. Josip Starman pl. Podgrajski odvetnik v Gorici gdč. PmAtca Markičeva zaročena. Ta inserat jc dosegel zaželjen uspeh in mogoče bi šla stvar v tej smeri dalje (po« roka bi se ime!a zdsj kmalu vršiti), da ga ni težila neizpolnjena misija, ki jo je prevzel kot zaročenec Gi/cle Primčeve. Peljal se je torej 10. februarja 1924. v Račje ter tam izročil zaupno pismo. Obenem pa sc jc na« lagal Glzclincmu bratu, da je bilo njegovi sestri ukradenih 9000 lir, ki iih jc bila iz« kupila za knjige, ter da mora to vsoto vr« niti do 13. februarja, sicer bo aretirana. Primcu sc jc njegova lastna sestra seveda zasmilila, in ker ua podlagi pisma in izja« ve Majerja(ki sc jc predstavil kot zaročenco Gizele Primčeve) ni imel vzroka, da bi dvo« mil o verodostojnosti ganljive povesti, je izročil Majcrju 1000 Din za prvo pomoč ubogi sestri. Majer sc jc s tem denarjem vrnil v Ljubljano k Markičevim ter kot nc« strpen ženin vedno bolj priganjal k ženkvi. Da bi svojo reputacijo utrdil, jc vso druži« no povabil na svoje posestvo v Gorici Nabavili so si torej vsi potne listine, ko pa je prišel čas odhoda, jc prejel Majer na« enkrat brzojavko, v kateri mu javlja njego« va sestra Zora, da je oče umrl in da naj se nemudoma pripelje k pogrebu. To brzojav« ko si je sam odposlal in je bil nad njo ta« ko očitno ginjen ter potrt, da si ga. Marki« čeva ni mogla kaj. da mu ne bi dala črno obleke za pogreb ter 1000 Din na žalostno pot. Med njegovo odsotnostjo pa je obiskal Markičeve brat Gizele Primčeve in — sle« par je bil vsaj in puneto nuptiali razkrin« kan. Ko sc je vrnil s pogrebščine. je moral črno obleko sleči ter se brez tola žilnega slovesa odpraviti. Vrnil se je na Planino pri Rakeku k go* stilni čar ju Vidrihu ter pri njem zastonj prenočil in preživel cn dan; nato se je po« dal k tastu v Cerknico, kjer je s premete« no zvijačo premotil žel. uradnika Antona Jerino, da mu jo posodil 100 Din. Od tu se je odpravil k bratrancu v Rimske Topli« ce, tu še ogoljufa! razne osebe in bH dna 8. marca 1924. aretiran. Ko so ga pripeljali v spremstvu orožni* kov pred ljubljansko jetnišmeo, sc je na« enkrat iztrgal ter hotel ubežati še v zad« njem trenutku, kar pa se mu ni posrečilo. Nato je v zaporu pisal pazniku Hugonu Ko* zlevčarju listek, v katerem mu obljublja 100.000 K nagrade, ako mu pomaga pobegniti iz zaporov. Paz« nik pa je listek oddal predstojniku in Ma« jerjev načrt jc šel po vodi. Današnja razprava je trajala do pol 4. po« poldne in jc v bistvu potrdila vse navedeno inkriminacije. Obtožcncc sam. slok sivolas scc (30 let!) se jc zagovarjal in izgovarjal na vse mogoče načine .trdi! jc med drugim tudi, da je dobil od Primčeve še v ječo pis« ma, v katerih izjavlja, da so jo karabmerji prisilili, da sc je prvotno izrekla zoper nje« ga, sedaj pa prcklicujc vse. Na poziv, d.t naj ta pisma vendar pokaže, jc rekel, da zaenkrat tega nc more. Po zaslišanju številnih prič sc je obravna* va končala; porotniki so glavna vprašanja obtoženccve krivde potrdili, in je bil Josip Majer obsojen na 20 mescccv težke ječe, poostrene vsak mesec. V zapor pa sc mu vstcjc dosedanji 17 mesečni pripor, tako da bo 5. septembra spet prost. Senat: predsednik podpredsednik dež. so« dišča Rckar, votanta svet. Mohorič in sod« nik Juvanc. Drž. pravdnik dr. Lavrcnčak. - TT----T----BM------T----iT—rr-nrT II. Težavno je bilo posebno tisto zimo. ko je sneg vas popolnoma zapadel. V januarju, kmalu po svetih Treh kraljih, ie začelo snežiti. Takoi je bilo videti, da ga ne bo tako kmalu konec. Na strehah se je dobro videlo, kako sc debelijo bele plasti, in že drugi dan v iutro so bila vsa pota trdo zapadena in neuporabna: niti za gaz nc, kaj šele za vožnjo. Ni kazalo drugega, ticgo pustiti vse in spraviti sneg vsa? nekoliko s pota. Kajti pustiti na strehi tako ogromno težo. bi pomenilo, vsako uro biti v nevarnosti, da se bajta sesede. Zato jc bilo treba najprej grmade snega spraviti s streh na tla in šele potem s potov kamorkoli proč. Takrat so Iezii ljudje z največjo nevarnostjo vrh hiš na slemena in tam rezali plasti po sredi. Včasih ie bilo treba ves sneg sproti zmetati doli: po navadi oa se ie vendar plast sama utrgala in bučno zgrmela na tla. Gorje mu, kdor se nc bi previdno ogiba! nevarne bližine: pokopalo bi ga iti zadušilo. Ogromne mase so se kopičile pred hišami in po nekod so bile tako visoke, da so bile vštric s strehami, posebno pri nizkih hišah. Kokaljevi so spustili sneg pravtako na cesto. In zdai je bilo treba kup, ki je sega! še nekoliko više nego streha, čim-oreie spraviti proč: kajti pot do cerkve in do postaje jc bilo treba odpreti. Vse je Slo na dek>: mojster z ženo in dru- gJWM>» st S33 a Sreda 10. NI. 1925 = Gospodarstvo Obrtniški kongres v Novem Sada Za pravoslavne binkošti, preteklo nedeljo in pondeljek. se je vršil v Novem Sadu kongres vseh obrtnikov iz Jugo-slaviie Udeležilo se ga je okoli 150 de-Sov vseh organizacij iz kraUevine ter predstavniki drugih gospodarskih organizacij. kakor tudi trgovinskega mžistrstva. Zvezo slovenskih obrtnih Tfldrnz ie zastopal njen predsednik go-spod^^ngelbert Franchetti iz Ljublja-S°Na dnevnem redp so bik zelo važna vprašanja predvsem obrtniški krediti obrtno zakonodajstvo m druge zadeve. ki še do danes niso rešene Knneresa ie predsedoval predsednik pokSK zveze obrtniških društev ?Voja Jankovič, ki je imel otvoritveni e"ovor in pozdravil vse navzoče in žele. kongresu popoln uspeh. Drugi govor-nUri so pozdravili zborovanje v imenu svoiih organizacij. V imenu slovenskih obrtnikov je pozdravi kongres g. rran-chett' ki je priporočal stvarao delo v lastnem interesu, brez vsake strankarske primesi, kj ie stvari le na kvar Obrtniki morajo nastopati složno ako hočejo imeti popoln uspeh. Iz nadaMnih govorov se vidi stremljenje po osamosvojitvi obrtnika izpod nadvarstva poetičnih strank, od katerih se ie: mnogo pričakovalo, pa malo dobilo. Obrtniško gibanje mora biti predvsem gospodarsko. ker le tako se bo zboljšalo gmotno stanje obrtnikov. Plemenskih razlik ne sme delati, sicer se bo to kruto masce- VPoročila poedinih funkcionarjev so bila sprejeta, nakar se je vršila obšir-na in stvarna debata glede zakonskih načrtov o obrtniških kreditih m o <;brt-nikih. Sprejeta je bila tudi resolucna. v kateri se kongres zavzema za čimprejšnjo osnovanje Obrtniške banke. Zahteva se tudi. da daie Narodna banka večje in stalne kredite obrtnikom, tudi preko 15.000 dinarjev in ne samo 5000 kakor doslej. V novi zakon o obrtnikih je treba vnesti posebno določbo o obrtnem zadružništvu. Zastopnik slovenskih obrtnikov gospod Franchetti .ie potem predlagal resolucijo glede stanovanj, ki je bila tudi spreieta. V tej resoluciji se zahteva, naj vlada izpremeni novi stanovanjski zakon v tem smislu, da se izreče stalnost tudi obrtnikom in da se določno pravične maksimalne najemnine za obane poslovne prostore, in sicer za ves cas, dokler traja stanovanjski zakon, t. j. ao 1. novembra 1926. Sprejetih je bilo še več manjših predlogov, nakar so podpisali udeleženci kongresa spomenico na kralja, v kateri ga prosijo, nai podpira stremljenja jugoslovenskih obrtnikov, ker bo država ie tedaj močna in zdrava, ako bo imela zadovoljen in trden obrtniški stan. spomenica ima preko tisoč podpisov raznih obrtniških organizacij. ' Tržna poročila Novcčadska blagovna borza (9. juniia.) Pšenica: madžarska. 4 in pol vag., 460; turščica, baška za junij, 15 vag. 197.50, za julij 5 vag. 205, sremska, 17 vag. 197.50 do 200. za julij Mitrovica, 5 vag. 210, ba-natska, Donava, 30 va«. 205. Tendenca nespremenjena. c Živinski sejem v Maribora. Dogon Konjev. 14 bikov, 104 voli, 308 krav, 12 telet, skupaj 510 komadov. Povprečne cene so bile- debeli voli kg Žive teže 8.25 do 9, pol-debeli voli 7.50 — 8, plemenski voli 4.50 do 6.75, biki za klanje 5.50 — 7.50, krave debele 6 50 — 7.50, plemenske krave 5 — 6.25, krave za klobase 3.50 — 4.50, molzne in breje krave 5—7, mlada živina 6.50 — 8, teleta 10 — 1175 Din. Prodanih je bilo 299 komadov, od lega 115 v inozemstvo. Mesne cene: govedina 12 - 20, teletina 15 do 22.50, svinjina 15 — 30. Sejem Je bil žrva- hen. , ,. Dunajska borza za kmetijske proihikte '(8. junija.) Dasi so se ameriški tečaji koncem preteklega tedna nekoliko učvrstili, je bila kupčija vendarle neznatna. Promet se ie gibal le v najpotrebnejših mejah", pri čemer so kazale cene stabilno tendenco. Kotirajo vključno blagovno - prometni davek brez carine za 100 kg v š;!ingih: pšenica, domača 51.50 — 52.50, madžarska s Potiš. ja 54.50 — 55.50, Rosafe 53.50 — 54; ii: 4650 _ 47.50; ječmen: 30 — 31; oves: romunski 43 — 44. Dunajski živinski sejem (8. junija.) Dogon 3255 komadov klavne živine, 662 komadov iz luzemstva, 1258 iz Madžarske, 273 iz Ce-9cos>ovaške, 231 iz Jugoslavije in 866 Iz Rumunije. Cena je pri volovih padla za približno 10, slabše vrste za 5 gTOšev za kg. Noti raj o voli 130 — 180, biki 130 — 165, krave 120 — 160 grošev. = Stanie Narodne banke 4ne 3L maja t 1 : Aktiva: Metalna podloga 45S.022.810 Din 19 par, posojila Din 1.192,169.219.08, dolg države Din 2.966,355.034. Pasiva: Vplačana glavnica Din 27,911.600. novčanice v tečaju Din 5.770,829.200, razne obveznosti Din 517,371.110.15, nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde Din 74,034.414. = Dohodki glavnih carinarnic v drugi dekadi maja t. 1. so znašali vsega skupaj 64,235.085 dinarjev. Največ dohodkov je irrela carinarnica Beograd - Sava, namreč Din 11.044.940. Potem pride Zagreb - kolodvor Sava 8.931.318, Beograd - kolodvor 7,144.973. Ljubljana 4,189.724, Maribor 3,282.874, Subotica 2,869.787, Sarajevo 607 694 Novi Sad 2.278.536, Veliki Bečke-rek 1,947.945. Skoplje 1,863.704, Zagreb-pošta 1.748.027, Smederevo 1,289.023, Sušak 1,238.298, Osijek 1.185.640, Pančevo 1,135.82S, Sombor 1,131.989 in Velika Kikin-da 1,047.738. Ostale carinarnice so pobrale zneske pod milijonom dinarjev. Tako znašajo dohodki carinarnice na Jesenicah 691.948 in na Rakeku 498.858 dinarjev. Skupni dohodki od 1. aprila do 20. maja t. 1. so znašali Din 286,210.394 napram Din 235,517.426 v istem razdobju lanskega leta. = Licencovanje bikov plemenjakov. Ljubljanski živinorejci se opozarjajo, da je pregled ovalna komisija za mesto Ljubljano spoznala sposobnim za plemenitev tujih krav in telic bike sledečih posestnikov: Franca Vir ant a na Ilovici 22. Jakoba Vidmarja na Ižanski cesti 42. Josipa GTdadolnika na Ižanski cesti 46 in Antona K o r i t n i k a ob Cesti v mestni log štev. 31. Licencovani biki omenjenih štirih posestnikov imajo v levem rogu vžgano črko »Lc. Spuščanje nelicencovanih bikov na tuje krave in telice je po zakonu strogo prepovedano in se bo proti vsem onim, ki bi to ne vpoštevali, kar najstrožje postopalo. = Princip in teorija bančnega knjigovodstva. (Nova učna knjiga.) Te dni je izšla nova učna knjiga prof. F. Siča pod gore-njim naslovom. Založila .ie knjigo knjigarna Ig. Kleinmavr & Ferd. Bamberg. Knjiga je namenjena v prvi vrsti slušateljem trgovske akademije in dijakom trgovske šole; po svoji vsebini pa je zelo prikladna za bančne uradnike, zlasti mlajše, t. j. one, ki se pripravljajo za bančni izpit, a jim speaijaho delo ne nudi splošnega pregleda. Knjiga obravnava metodično vse bančne posle v njihovih pricipih s posebnim povdarkom na organizacije modernih bank. Bilanci, fuzijt bilanc in fuzijam delniških driržb so posvečena posebna poglavja. Dobro bo služila tudi trgovcem in tvrdkam. ki imaio posla z bančnimi zavodi in samoukom. Knjiga je po svoiih razlagah sicer kratka, « vendar jedrnata. Založba Ig. K!einmayr & Fcrd. Bamberg si je prizadejala, da nastavi zmerno ceno. 34 Din je glede na kompliciran stavek in vrednost knjige jako nizka cena. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 6. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave pisarniških potrebščin in 19.732 kg pocinkane pločevine. Dne 8. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 50.000 kg raznih krp za čiščenje in 500 kg platnenih krp za izdelovanje kleja. Dne 9. julija t. 1. pri Direkciji državnih 'železnic v Subotici glede dobave raznih krtač in sirkovih metelj, raznega železnega materijala; dne 10. julija t. I. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 40.000 kg bele kovine za lokomotive in 15.000 kg mehkega svinca: pri Direkciji državnih železnic v Subotici pa glede dobave 40.860 kg železne pločevine. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. = Angleški kapital v Albaniji. Albanska vlada je dala neki angleški skupini koncesijo za kopanje živega srebra v okolici Ska-dra in Krume. = Žrebanje obligacij 2% loterijskega posojila. Dne 14. julija t. 1. se bo vršilo v generalni direkciji državnih dolgov v Beogra- du žrebanje obligacij 2% loterijskega posojila iz leta 1888. Finančni minister je že odobril potrebni kredit za to žrebanje. = Češkoslovaški državni proračtin za leto 1926. Vsi osrednji uradi Češkoslovaške republike so sedai zaključili svoje delo pri sestavi državnega proračuna za leto 1926. Strokovnjaki trde. da davčna reforma ne bo niti najmanj vplivala na celokupnost budžetnlh postavk, ker se bodo poedine pozicije znižale postopoma tekom prihodnjih treh let. Sele za leto 1929. se moTe pričakovati, da stopijo popolnoma znižane m stabilizirane davčne postavke v veljavo. Celotni efekt davčne reforme bo pri popolni izvedbi znašal približno 400 milijonov češkoslovaških kron. = Obtok novčanlc v češkoslovaški je narasel v zadnjem tednu maja za 515 m lijo-nov na 7434 milijonov Kč. Bor^e Praga 21.02 — 31.10, Varšava 136.10 pravi župan pomirjevalno, «sai vidiš, da mora biti pot prosta!« «Pa ne pustim na svoj vrt odmetavati!« zavpije Koren. «In če ima iti stvar do glavarja ali Pa v Ljubljano ne pu-sthnls Spoznal je župan, da na ta način mogočnega kmeta ne užene. «Boš videl, kaj bodo žandarji rekli! Pot mora biti odkopana, pa naj se zmeče sneg kamor je.» In ie župan poslal po žandane. Zao- dar ie prišel in odločil, da se pot mora odpreti in da se sneg odmetava lahko na Korenov vrt. Koren se je tiho izmu- 22J Zupan si je mislil: «Mrha bahaška, kakor da bi on ne smel malo odienjati. če je še tako potrebno, da drug drugemu pomagamo!« — Od takrat je poteklo mnoeo let. Koren in Kokali" sta že siva. osiveli so že tudi ti spomini. Sneg se leto za letom odmetava s ceste tudi na njegov vrt, kakor na vse druge vrtove, in on ne reče ne besede več. Dobra soseda sta si s Kokaljem. Saj ie pa Kokali tudi časti vreden človek. Kdor si iz nič tako dobro opomore, kakor si je on. ta ni kar tako. čeprav je bajtar. ^ V cerkvi je zadnjikrat pozvonilo. Ljudje so začel«, vrati iz cerkve. Bele svilene rute in iope so se živo svetile v močnem solncu. Tudi mlaiša družina Kokaljeva ie bila kmalu doma. In prijazno so si podali roke tudi Koren in Kokaljevi mlajši. Še starih dveh sivih golobov se .ie pri-iela živa beseda, ko sta videla na drugih tolike pomladne mladosti in razigranosti! Kolesarske dirke «Save» Kolesarsko in motociklistično društvo «Sava» v Ljubljani je priredilo v nedeljo svojo prvo dirko, združeno z ljudsko ve« selico. Dopoldne ob 10. je bilo pri pohodu po inestu okoli 300 kolesarjev. Popoldne se je vršila glavna dirka iz Za« tične do Ljubljane za prvenstvo društva na 33 km: prvi je prišel na cilj Slamič Herman v 55:19. Sledili so Fantini Ror-.an 56:15, Na« gode Franc 56:26, Slamič Milko 57:52. Streh« sack Vinko 1:00:4. Hcrford Ivan 1:1:30. Kor bar Ivan 1:2:30. Bradač Anton 1:2:31. La. kovič Franc 1:10:30 in Vcrčon Joško 1:20:00. Dsmr.ka dirka (5 km): 1. Batjel Fani 9:50, ■> Kržin Albina 10:2, 3. Slamič Dragica 11:30 4. Razpotnik Cilka 12:25, 5. Cebular Alojzi« ja 18:30. , Invatidska dirka (5 km): I. skupina: pod« kolenska proteza 1. Rozman Ivan 8:17, 2 Preša Franc 9:20, 3. Veretik Ivan 10:30. 4. Smcrckar Anton 10:35: IL skupina nadko« lerska proteza 1. Ko-žclj Josip 9:53, 2. Goj-znikar Josin 11:45, 3. Kolar Viktor 12:10. D trka z lahkimi kolesi (5 km): 1. Slamič Herman 7:49. 2. Naeodc Franc 7:51. 3. Turk Alojz 7:53. Startalo jc 57 dirkačev. Te podatke nam pošilja odbor «Savc». Prireditev je zunanje vsekakor lepo uspela in je imela zato tudi velik propagandni po« men. ki ga ni podcenjevati. V koliko pa so doseženi časi športno realni, ne moremo kontrolira«. Na vsak način se nam zde ma« lo neverjetni ker bi bili ž njimi postavljeni . 12722 Natreščenle I »Kstrokah v Sloveniji. in drugje, dobite [ ttiikrajlna času. ako se pismeno na naslov: -"n-Nnmiestbeni Odsjek ■ 'la-Stan, Zagreb, niča 11 ' 12618 Prodajalka f'etn.1 mannfakturistinja. spreim«1 One, ki razu-konfekcijsko stroko, nrednost. — Ponndbe pod značko «500». 13212 Krasni lokali za maeufaktnrno in damsko konfekcijo, v sredin! mesta, s« dajo v najem. Več se Izve v trgovini H. Kenda, LJubljana, Mestni trg Dobroldoča gostilna se vzame v najem ali na račun. Vpraša se v upravi »Jutra« v Mariboru. 12966 Dobro gostilno oddam onemu, ki odkupi inventar. Ponndbe na upr. »Jtfra« pod »GostUna «225» 12971 2000 Din provizije dam onemu, U mi pr'-krbi dobro idočo gostilno ali vt-notot v najem. NmIov pove uprava »Jutra«. 13287 Zamenjam Prijetno manjle stanovanje v centru se zamenja z večjim od 4 do 6 sob. In sicer v okrožja Aleksandrove ali Bleiweisov* ceste. Kralja Petra trga ali Kongresnega trga. Kventiialro v kaki vili bližje sreditču me.tii. — Ponudb« na npr. »Jutra« po! »Zamenjava »tanovanja 15-25». 11774 Manjše stanovanje se išče ali zamenja Teč je za manjše v sredi mesta. Naslov pove uprava »Jatra« 12968 Na stanovanje in hrano se sprejme boljši gospod na Dolenjski cesti It. 101. 132Sf Soba velika, zračna, elegantno opremljena, s posebnim Tho-dom. na periferiji mesta, se odda takoj dvema gospodoma aU zakoncema brez otrok. — Naaiov v upravi »Jutra«. 13296 Mesečna soba elegantna, z električno razsvetljavo, »e takoj odda v najem eolidnemn gospoda. Naslov pove aprava »Jutra« 13270 Trgovec samec, i S č e za L julij čedno sobo v sredini mesta, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, event. ako mogoče « vso oskrbo, pri solidno družini. — Ponudbe pod »Soliden 6534« ca upravo »Jutra« do 15. t. m. 13285 Na stanovanje se sprejme gospod kot sostanovalec. — Naslov pove uprava »Jutra«. 13241 Lepo stanovanje na periferiji, so odda onemu, ki plača za eno lato naprej. Ponndbe na upravo »Jutra« pod »Stev. 50». 13308 Sostanovalec se sprejme na hrano ln stanovanje v sredini mesta. Cena zmerna. Naslov pove uprava »Jutra«. 13289 Elegantno sobo s električno razsvetljavo — eventuelno hrano, iščem. — Ponudbe na npravo »Jutra« pod »Soba 90». 13260 Stanovanje obstoječe iz kuhinje in o sob. v bližini realke, zamenjam z manjSim 2—3 sob. Ponudbo na upravo »Jntra« pod šifro »Zamenjam 4/H«. 13261 Opremljeno sobo z zajtrkom, oddam za 300 Din mesečno. Naslov pove uprava »Jutra«. 13206 Kot sostanovalko z vso oskrbo, »e sprejme gospodično k fini rodbini v krasnem kraju mestne periferiie — 10 minut od polt*. Ni slov pove uprava »Jutra«. 13245 Zamenjava stanovanja! Majhna soba in kuhinja. 4 minute od Tabora, šolnino stanovanje, zelo nizka najemnina. pripravno aa vdovo. ae zamenja f večjim — lahko tndi samo večjo sobo ln kuhinjo. Ponudbe na upravo »Juti.« pod mačko IUT 2 Inteligent. gospoda želita znanja z istotakima gospodičnama. — Dopise na upravo «.Tutra» v Mariboru pod »Orjuna* in Tenorist«. 12967 Kapital z ošabno soudeležbo nudim zdravemu podjetju. — Ponndbe pod »Strokovnjak« na opravo »Jutra«. 127J9 Z 20.000 Diu pristopim kot sodelojoč družabnik h kakemu dobro idočemu podjetju. Ponudbe j« poslati najkecr.eje v telru 3 dni, na upravo »Jntra« pod mačko »Zmcicn 6M7> 500.000 Din se iSče za osem tednov pod izredno ugodnimi pogoji. — Punudbe na upravo »Jutra« pod »Kapital«. 13250-r ClCLSfKl Lep klavir zelo dobro ohranjen, maha-goni. Izborrn glaa, ae zelo ugodno proda. Ponudbo na upraro «Jutra* pod znaftko cKlarir 6567». 13218 Klavir dobro ohranjen, se radi selitve proda ca Igu Et. 86. 12825 Prim citre se prodajo za 850 dinarjev. Naslov pove uprava »Jutra« 13282 Mladi psi volčje pnsme. 8—12 tednov stari, od najbolje odlikovanega psa in psice. čistega plemena, ima vedno po 500 Din na razpolago pasjeroja v Zdenčevi pri Zagrebu. Pes se odprem! za to c«no od postaj« dalje. Kjer volčji pes varuje, tam ni nobene tatvine al! vloma! Ponudbe na vzgoje-valca psov »R i b o g r a d», Zdenčina pri Zagrebu. 12060 Bele koze če mogoče zanske pasme, prav dobre mlekarice. ku^-i upraviteljstro drž. zdravilišča v Dobrni pri Celju. 13325 «YAK», vnovčevalnica patentov in izumov, družba z o. z. T Ljubljani, Selen-burgova ulica St. 7 (palača Jadrsnske-Podunav^ke banke, II. nadstr. »oba ft. 33 kupuje in prodaja patente in izume ter posreduj« retentiranje. 13029 j« najboli^a žitna kava. 256 Abadie cigaretni papir zopc* stalno na zalogi. — A. Lampret, Krekov trg 10 166 Pst! Elektrotehnične tvorni«* ŠKODGVIH s ZAVODOV v Pižfii Zastopstvo ia Jugoslavijo: U?ibtjana, Seienburgova u*. & 7. hiša 3adrantke banke. Dobavljalo: najselldnelSe in najcenejie etektro-motorje, turbogeneralorle ln vie ostal« električne stroje, G r a i