Poitnfnfl ph&nft T goCovhd. Leto XXI., št. 188 Ljubljana, sreda 14» avgusta 1940 Cena 2 Din tfpravmstvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 3126. fnseratm oddelek: Ljubljana, Seien-Durgova uL — TeL 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg tt. t. — Telefon 2455. Podružnlea Celje: K ocenova nttea 2. Telefon St. ISO. Računi pri poŠt. ček. za vodili: Ljubljana St 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina maša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjera ulica Stev. 1, telefon Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Rumunska pogajanja Poskusi mirne revizije meja med neposredno zainteresiranimi državami na evropskem jugovzhodu so naleteli na precejšnje težave, kakor je bilo to tudi pričakovati Že skoraj tri tedne je minilo od solnograških in rimskih sestankov, vendar še vedno ni prišlo do obveznih, službenih pogajanj in je še vse v fazi predhodnega posvetovanja. Dočim. se razgovori med Bukarešto in Sofijo ugodno razvijajo, čeprav tudi počasneje, kakor se je nekaj časa napovedovalo, se zdi, da je prišlo med Bukarešto in Budimpešto do izvestnega zastoja, ki pa gotovo ne bo mogel dolgo trajati. Tudi z radijskim govorom rumunskega ministrskega predsednika Gigur-ta so bili v Sofiji bolj zadovoljni kakor v Budimpešti. Zahteval je namreč ali sporazum brez teritorialne revizije, ali pa izmenjavo prebivalstva v primeru mejne revizije. Poudaril je dalje, da hoče Rumunija pri teh izpremembah rešiti vsaj integralno vse svoje sona-rodnjake na Madžarskem, ki vztrajajo reviziji in niso naklonjeni zamenjavi prebivalstva. V notranjosti Rumunije se nadaljuje borba Železne garde ter erdeljskih nacionalistov, ki oboji, kakor so si tudi drugače nasprotni, ostro odklanjajo vsak odstop ozemlja Madžarski. Ta veliki narodni odpor prihaja bukareški vladi sicer deloma prav v njeni borbi proti madžarskim zahtevam povzroča ji pa na drugi strani velike neprilike in skrbi o njeni notranji in zunanji politiki. Pogajanja med Bukarešto in Sofijo so Ido ponovnih vesteh že dovedla do načelnega sporazuma. Do sestanka obeh komisij sicer še ni prišlo, toda zdi se, da bo ta sestanek le bolj tehničnega značaja. Beograjski rumunski veleposlanik Cadere je v Sofiji v dolgotrajnih razgovorih z bolgarskim kraljem, s predsednikom vlade in zunanjim ministrom baje dosegel že popoln sporazum, tako da gre le še za način njegove izvedbe in za nekatere podrobnosti. Po do sedaj znanih informacijah Bolgariji ne bo povrnjeno vse področje, ki ga je izgubila po drugi balkanski vojni, marveč bo prišlo v korist Rumunije do nekaterih korektur takratne meje. Tako bo proga Bukateršta—Constanza na Črnem morju po teh informacijah ostala v rumunsk iposesti, kakor je bilo to tudi pred 1. 1913, vendar s precej širokim pasom. Poleg tega bo Rumunija baje obdržala tudi mesti Silistrijo in Balčik. Rumuni iz južne Dobrudže bodo zamenjani za Bolgare iz severne. Bolgarija je stavila tudi velike odškodninske zahteve z ozirom na 221etno rumunsko okupacijo, vendar bodo te terjatve verjetno izenačene z odškodnino za rumunske investicije v tem času. V Ruščuku je že zbran ves bolgarski upravni aparat, da prevzame novo pokrajino. Napovedan je tudi skorajšnji sestanek sobranja, iz česar se lahko sklepa, da bo že v krajšem času dosežen dokončni rumunsko-bolgarski sporazum. Bolgarija bo pridobila s tem okrog 200 tisoč sonarodnjakov in močno turško manjšino. Neposredni stiki med Bukarešto in Budimpešto glede revizije meja so bili v zadnjem času dokaj skromni. Bukarešta je baje namenoma zavlačevala ta pogajanja, dokler ni prišlo do sporazuma z Bolgarijo. Rimski rumunski veleposlanik Bossy se je res mudil v Budimpešti v predsedništvu vlade, toda vsa poročila so z začudenjem ugotovila, da je ta obisk pri madžarskem predsedniku vlade in njegovem zunanjem ministru trajal le kratke pol ure, čeprav gre za zadevo, ki je tako silno komplicirana. Kakor zatrjujejo nekatere vesti, je Bossy prevzel le madžarske maksimalne zahteve, dočim od svoje vlade ni bil pooblaščen za nikake protipredloge. Ko je o svojem obisku obvestil rumunsko državno vodstvo, je bila njegova naloga zaključena, in diplomat, v katerega so v Budimpešti stavili toliko upanja, se je zopet vrnil na svoje redno mesto v Rim. Medtem so Madžari po redni diplomatski poti izročili rumunski vladi kratko spomenico, ki vsebuje, kakor pravi poluradni »Pester Lloyd«, predloge za metodo pogajanj, po drugih vesteh pa tudi že konkretne predloge. Rumuni so na spomenico že odgovorili in o vsebini teh dveh diplomatskih aktov se pletejo sedaj razna ugibanja v mednarodnem tisku, gotovega pa doslej ni bilo mogoče zvedeti ničesar. Vsekakor se zdi, da Madžari zahtevajo najmanj linijo Ma-roš—Samoš, ki je bila določena v beograjskem premirju med Madžarsko in zavezniško vojsko maršala Franchet d'Espereya. Toda Rumuni so tedaj izrabili madžarske težave in so prodrli naprej, tem bolj, ker se je čez to črto nahajalo še več njegovih sonarodnjakov. Madžari zahtevajo torej sedaj okroglo polovico Sedmograške. Toda največja je hiba te rečne linije, da sta obe narodnosti ravno v nasprotni strani bolj kompaktno naseljeni. Madžari bi s temdobili dosti Rumunov, svoje ljudi pa bi pustili onkraj meje. V Er-delju so namreč Rumuni napram Madžarom v razmerju 2:1. Zato se ru- Nemška ofenziva se je že začela? Po svetu so marsikje mnenja, da pomenijo srditi zračni napadi zadnjih dni že začetek velike nemške ofenzive proti Angliji - Napadi so se nadaljevali tudi včeraj Curih/13. avg. o. Vsa poročila, ki prihajajo danes iz Londona in iz Berlina, kažejo, da se je z zadnjimi nemškimi letaski-mi napadi pričela velika letalska ofenziva proti Veliki Britaniji. Vsak dan se od jutra do noči razvijajo nad jugovzhodno Anglijo in nad ustjem Temze, kakor tudi nad Kanalom neprestani letalski spopadi ogromnega obsega. Nemci neprestano napadajo v valovih in uporabljajo pri tem po več sto letal. Tudi Angleži napenjajo vse svoje sile in pošiljajo v borbo sto in sto letal, tako da so dnevi, ko se bori do 1000 letal in še čez. Angleško protiletalsko topništvo brez prestanka bruha na tisoče granat v zrak. Prav tako posega angleška vojna mornarica v to gigantsko borbo. Skoraj vse bojne ladje so zapustile svoja oporišča. Ne glede na silno nevarnost nemških strmo-glavskih napadov posegajo aktivno v borbo in obstreljujejo nemške letalske formacije. Anglija je živčno do skrajnosti napeta. Kakor kažejo poročila, je današnji napad največji od vseh dosedanjih. London, 13. avg. j. (U. P.) Po angleških podatkih je sodelovalo v posameznih formacijah nemških letal, ki so včeraj ves dan napadala mesta ter posamezne objekte v Angliji kakor tudi angleške ladijske konvoje, v celoti 500 do 600 nemških bombnih in borbenih letal. Nemške letalske akcije, in so se danes pričele zjutraj zarana nad obalo Kentske grofije, so se opoldne razširile nad vsem Rokavskim prelivom. New York, 13. avg. j. (A. R.) Po vesteh, ki so prispele semkaj danes popoldne, je nemško letalstvo danes zopet že v zgodnjih jutranjih urah obnovilo svoje letalske napade proti Veliki Britaniji. S francoske obale so čez Bokavski preliv začeli dole- tavati močni valovi nemških bombnikov. Opazovati je bilo. mogoče, da so štele posamezne formacije nemških bombnikov po približno 50 letal, čim je ena skupina opravila svoj posel, ji je v presledku nekaj minut že sledila druga enako močna formacija, ki ji je nato sledila tretja, četrta itd. Nemška letala so prodrla nad Anglijo preko trojnega zapornega zidu angleške protiletalske obrambe, ki ga tvorijo angleška lovska letala, protiletalska baterije in nevidne žične mreže protiletalskih zapornih balonov. Ne glede na izgube so prihajali zmerom novi odredi letal preko Rokavske-ga preliva. Nemška borbena letala in lovci, ki so spremljali bombnike, so danes osredotočili ogenj svojih strojnic prvenstveno proti angleškim zapornim balonom pri Doverju, kar kaže, kako veliko oviro predstavlja ta obrambni sistem nemškim letalom pri njihovih poletih proti Londonu. Večje število zapornih balonov je bilo sestreljenih. Angleška lovska letala tipa Spitfire so se še v večjem številu kakor včeraj spustila v obrambo proti nemškim letalom. Berlin, 13. avgusta. AA. (DNB) Britansko časopisje reagira na nemške letalske napade v nedeljo ter poudarja, da se začenja velika bitka za Anglijo. Listi si prizadevajo, da bi vplivali na javno mnenje. Skoro vsi pišejo, da se je začela nemška ofenziva in da se Nemci trudijo, kako bi uničili glavne britanske obrambne postojanke, preden bi se začel glavni napad. »Daily Mail« je mnenja, da bi spopad med letalskimi silami utegnil prinesti odločitev vojne. »Daily Expres»« poudarja, da se bodočnost Angležev odločuje na pragu Anglije. Neprestani nemški roji bojnih in strmoglavskih letal nad južno Anglijo — Po nemškem uradnem vojnem poročilu so Angleži v ponedeljek izgubili 92 letal, Nemci pa 24 Berlin, 13. avg. br. (Štefani) Davi so se nemški množestveni letalski napadi na razne kraje v Angliji ter na ladje v Kanalu intenzivno in po načrtu nadaljevali. Celi roji bojnih in strmoglavskih letal so nenehoma napadali sovražne objekte. Nad Kanalom so se je znova razvijale srdite letalske bitke, ki so se nadaljevale vse dopoldne in ponehavaie ie za kratke presledke, toliko, da so se formacije letal izmenjale. Napadalcem je uspelo odvreči na postojanke protiletalskega topništva in druge objekte cele serije bomb. Angleško protiletalsko topništvo je skušalo za vsako ceno ustaviti nemško letalstvo, toda zaman. Angleži so že zjutraj izgubili večje število svojih lovskih letal. Formacija letal tipa Heinckel je bila davi na velikem izvidniškem poletu. Prodrla je nad Dover in nad Deal. Tam v bližini je napadla dve sovražni patrolni ladji in ju potopila. Eskadra nemških bombnikov je uspešno napadla že v jutranjih urah veliko letališče v bližini Portsmoutha. Na vzletišču je bilo uničenih več angleških letal, zadeti pa so bili tudi hangarji in drugi objekti. Letališče je bilo naravnost zasuto s srednjimi in velikimi bombami. Objekti so pričeli goreti. Berlin, 13. avgusta. AA. (DNB) Nemški bombniki strmoglavci so davi izvedli napad na južno britansko obmorsko pokrajino. Po tem napadu je prišlo na raznih krajih nad Anglijo in nad Rokavskim prelivom do cele vrste letalskih spopadov. Nemškim letalom se je posrečilo prebiti letalsko obrambo v južni angleški primorski pokrajini ter vreči bombe na utrjene objekte. Ni še znano, kateri britanski objekti so bil zadeti. Britanska protiletalska artilerija si je zaman prizadevala, da bi sestrelila nemške bombnike ali da bi jim preprečila nadaljnje napade. Angleži so že dopoldne izgubili večje število letal. popoldanska objava Berlin, 13. avg. s. Nemški radio je objavil danes popoldne naslednje posebno poročilo: munski predlog glasi tako, da se Madžarom prepusti le severni del Sedmograške, kamor naj se preselijo vsi Madžari na Rumunskem, Rumuni pa naj se zberejo v ostalem delu Erdelja. Iz Bukarešte so tudi poslali te dni v Berlin posebnega diplomatskega odposlanca, da bo tolmačil nemškim merodajnim krogom upravičeno stališče Rumunije. Rumunija si največ obeta od neposrednega sporazuma med prizadetimi, dočim se zdi, da si Madžari bolj žele arbitražne razsodbe velesil osi. V Berlinu in Rimu so potrpežljivi, dasi obema strankama stalno svetujejo skorajšnji sporazum. Moskva se vsaj kolikor je mogoče od zunaj opažati, v zadevo ne vtika, čeprav je razumljivo, da tudi ona spremlja njen razvoj z največjo pozornostjo, saj gre za delikatna vprašanja s področja Črnega morja in Karpatov. Ravno to je še en razlog več. da se vsi merodajni činitelji prizadevajo doseči neposreden sporazum med Rumunijo ter Madžarsko in Bolgarijo, tako da ostane revizija interna zadeva prizadetih držav. V letalskih bitkah nad Anglijo je bilo danes do poldneva sestreljenih 38 angleških letal. 15 nadaljnjih angleških letal je bilo uničenih na tleh. Ob 11.45 dopoldne je 12 angleških bombnikov napadlo odprto mesto Aalborg na Danskem. Pri napadu je bilo pet angleških letal sestreljenih od protiletalskega topništva, šest nadaljnjih pa od nemških lovskih letal. Enemu samemu angleškemu letalu je uspelo rešiti se. Skupno število angleških letal, ki so bila danes do poldne uničena, znaša torej 64. Sedem nemških letal z današnjih dopoldanskih operacij pogrešajo. Ponoven napad na Portsmouth Berlin, 13. avgusta. A A. (DNB) Na pristojnem mestu pravijo, da so nocoj nemška bojna letala spet napadla letališče pri Portsmouthu. Več zgradb je bilo porušenih. Izbruhnil je velik požar. Britanska letala niso prispela pravočasno, da bi ovirala napad nemških ponočnih bombnikov. Uradno vojno poročilo o spopadih v ponedeljek Berlin, 13. avgusta, br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes opoldne objavilo nasilednje službeno vojno poroči-lo: V teku 12. avgusta so formacije nemških letal napadle luke in letališke naprave na angleški južni in južnovzhodni obali. Pri tem je bila s številnimi bombami napadena tudi vojna luka Portsmouth. Velika električna centrala v Wostru gori. Bombe so zadele tudi doke in pristaniške naprave ter neko stražno ladjo v Kanalu. V teku teh napadov je prišlo do hudih letalskih spopadov, v katerih je bilo sestreljenih skupno 43 sovražnih letal. Na letališčih v Manstonu, Canterburryu, Hawkin-geu in Lyndneu je uspelo razde jati in deloma zažgati, delavnice in hangarje ter druga poslopja. V Manstonu je bila napadena neka formacija britanskih lovskih letal pri startu. Tri letala tipa Hurrican so bila sestreljena v zraku, štiri so bila uničena na vzletišču. Na drugih krajih je bilo uničenih na tleh nadaljnjih 8 sovražnih letal. Pri Dovru so naša letala sestrelila dva zaporna balona, ki sta zgorela. Nad tem področjem se je razvil velik letalski spopad, v katerem je sovražnik izgubil 30 aparatov. Na morju vzhodno Southenda so naša strmoglavska bojna letala napadla močno zaščiten konvoj. Kljub hudi obrambi protiletalskega topništva in sovražnih lovcev so potopila dve ladji s skupno tonazo 5.500 ton. Na neki nadaljnji ladji je nastal požar. V noči na 13. avgust so bili izvršeni napadi z bombami na ladje pri Svvanseeu m Cardiffu, kakor tudi na postojanke protiletalskega topništva in žarometov pri Ply-moirthu in ob ustju Humbert Polaganje min pred britanske luke se je po načrtu nadaljevalo. Britanska letala so v noči na 13. avgust vdrla nad severno in zapadno Nemčijo ter metala bombe, a pri tem niso povzročila nikake omembe vredne Škode. Protiletalsko topništvo je nad nemškim ozemljem sestrelilo 4 angleška letala Skupne izgube sovražnika so znašale včeraj 92 letali. Od teh je bilo uničenih 12 na tleh, 4 od protiletalskega topništva, ostala pa v letalskih spopadih. 24 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Na Severnem morju je prišlo do spopada med skupino nemških iskalcev min in skupino sovražnih brzih čolnov. Spopad je potekel uspešne za naše ladje. Računati je s tem, da se najmanj 1 sovražni brzi čoln ni utegnil vrniti v svojo luko Naše ladje pa so ostale nepoškodovane in so po načrtu nadaljevale svoje delo. Tudi ribe beže iz vojnega področja Stockholm, 13 avgusta. AA. (Štefani). Ob jugozanadni švedski obali so imeli ribiči v zadnjem času zelo obilen lov. Kaže, da so se pojavile ogromne množine rib ob tej obali zaradi tega. ker ribe beže iz vojnih področij. Na Švedskem še ne pomnijo tako bogatega ribolova, kakršen je bil letos. Dogaja se. da se ribiči vračajo z lova s celimi tonami rib. Zadnji Švicarji zapustili Anglijo Bern, 13. avg. AA. (Štefani). Poslednji švicarski državljani, ki so Prebivali na Angleškem. so se vkrcali na dve ladii. ki iih bosta izkrcali v Bilbau Na Angleškem so ostali le tisti, ki imaio tam kakšne oprav-ke. Družina norveškega prestolonaslednika se preseli v Ameriko Stockholm, 13. avg. AA. (DNB). 2ena norveškega prestolonaslednika princezinja Marta, ki biva s svojimi otroci na Švedskem. je prejela od predsednika Roasevelta poziv, naj odpotuje v Zedinjene države. Princezinja se bo z otroci vkrcala v Pe-čensi v teku nrihodniih dni. Vkrcala se bo na neko ameriško ladjo. Angleška poročila Bitke v višini 5000 in 8000 m — Napadi na letališča London. 13. avg. a (Reuter.) Notranje in letalsko ministrstvo sta obiavili opoldne naslednji komunike: 10 nemških bombnikov in eno lovsko letalo je bilo dopoldne sestreljeno nad južno angleško obalo. Natančna poročila še manjkajo, vendar ie upravičena domneva, da ie pretrpelo nemško letalstvo težke izgube. Tri angleška lovska letala s teh bojev pogrešajo. Letalske bitke so se pričele zjutraj med Sussexom in ustjem Temze, potem pa so se razširile na iugozapad. Nemška letala so vrgla bombe na nekai obmorskih mest v južni Angliji. Napadi so zahtevali nekaj človeških žrtev. Na vojaških objektih ni bila povzročena posebna škoda. Več bomb ie padlo na podeželje v Hampshireu. Napad ie zahteval nekai človeških žrtev, med njimi nekai mrtvih. London. 13. avg. s. (Reuter). Dodatno k popoldanskemu komunikeiu objavlja letalsko ministrstvo nekai podatkov o letalskih bitkah nad Anglijo danes dopoldne. Kmalu po zori so nemška letala pod vzela mno-žestvene napade na letališča in ladie ob južni in južnovzhodni obali. Uro za uro so se dvigale skupine angleških lovskih letal tipa Spitfire in Hurricane ter so se zapletala neumorno v borbe z nemškimi letali. Do poldneva je bilo jasno, da so angleški piloti že tretji dan zaooredoma prizadeli Nemcem velike izgube. Skupina Hurricanov se ie uspešno sro-padla v višini 5000 m nad Sussexom s skupino 50 nemških bombnikov, ki jih je spremljalo 50 lovskih letal tipa Messerschmitt. Drug sličen spopad se je izvršil celo v višini 8000 m. London, 13 avgusta, s. (Reuter). Poročila novinskih agencij o današnjih nemških napadih, ki so bili tekom dopoldneva izvedeni na Anglijo, javljajo naslednje podrobnosti: Prvi napad je bil 'zveden zgodaj zjutraj nad nekim južnevzhodnim mestom. Nemška letala so se pojavila pod zaščito nizkih oblakov ter so napadla balonske zapore, Angleški lovci tipa Spitfire so pregnali 8 nemških Junkersov skozi oblake ter so enega od njih sestrelili. Ulice mesta, nad katerim se je odigrala ta bitka, so polne strojniških krogel. Neko nemško letalo je zasilno pristalo na nekem jezeru. Pilot se ni mogel rešiti. Neka obalna ladja je s protiletalskim topom sestrelila nemško letalo, ki se je zrušilo v morje. Rešilni čoln je odšel z obale, da poišče letalce. Skupno je bilo dopoldne ujetih 8 nemških letalcev, posadki dveh sestreljenih bombnikov, ki sta nosila vsak po 4 letalce, Letališča glavni cilj New York, 13. avg. j. (U. P.) Iz Londona poročajo: Odredi nemških letal str-moglavcev so danes ponovno izvršili silovite bombne napade na raznih točkah angleške obale. V popoldanskih urah še nI bil mogoč jasen pregled, katere cilje so bombardirala nemška letala, vendar pa je bilo mogoče izvedeti, da so bila napadov ▼ prvi vrsti deležna angleška letališča In letalska oporišča v južnem delu Anglije. Doslej je znano, da je bilo silovito bombardirano letališče Eastchurch ob Temzi, kakor tudi letališči pri lukah Protsmouth in Aldershot. Ta letališča so bila skoraj popolnoma razdejana. Tudi ponoči napadi LOndon, 13. avg. j- (Reuter.) Komunike letalskega ministrstva o nemških letalskih akcijah v noči od ponedeljka na torek pravi, da so nemška letala metala bombe ▼ Walesu ter na nekaterih krajih v jugo-zapadni in severovdiodni Angliji. Bombe so padle na naselja, kjer so zahtevale tudi nekaj človeških žrtev. Precej sta bili bombardirani tudi dve mesti v jugovzhodni Angliji ter dve točki na škotskem. Napad na Southampton Lond°n, 13. avg. s. (Reuter) Zvečer sta izdali notranje in letalsko ministrstvo naslednji komunike: V teku silovitih nemških letalskih napadov je bilo danes vrženih več bomb na Southampton. Izbruhnilo je več požarov, ki pa so bili kmalu poga-šeni. Napadi bo zahtevali manjše Število človeških žrtev, vendar je bilo med njimi nekaj smrtnih. Bombe so bile vržene tudi na otok Wight, kakor tudi na okolico Do-vera in Nevvcastlea. človeških žrtev ni bilo. V južnovzhodni Angliji so nemški bombniki napadli več vojaških letališč. Na enem izmed letališč je napad zahteval več žrtev, med njimi tudi nekaj smrtnih. Streli čez Kanal New Y°rk, 13. avg. s. (Reuter.) Ameriški listi poročajo danes kot veliko senzacijo, da so Nemci včeraj s težkim topništvom obstreljevali Anglijo s svojih položajev ob francoski obali Kanala. Ta vest uradno v Londonu še ni potrjena, pa tudi ne demantirana. časopisna poročila javljajo, da je padlo več bomb ali granat na angleško obalo in je povzročilo škodo na več hišah. Zgornji del neke hiše je bil porušen, dve drugi hiši v bližini sta bili težje poškodovani. Povzročenih je bilo tudi nekaj požarov. Neka granata je padla na vrt ob neki hiši. Drobce, ki so bili ob tej priliki najdeni, zdaj proučujejo angleški vojaški strokovnjaki. Policija je drobce zbrala in izročila vojaškim oblastem. Očividci pravijo, da v bližini mest, kjer so eksplodirali omenjeni izstrelki, ni bilo opaženo nobeno letalo. Spopad torpedovk v Kanalu London, 13. avg. s. (Ass. Press.) Angleška admiraliteta javlja nocoi v posebnem komunikeju, da so se danes anglešks motorne torpedovke v Kanalu ponovno spopadle z nemškimi motornimi torpedovka-mi. Angleži v teh bojih niso imel i iz«ub. Neka torpedovka ie bila lažje poškodovana. pa se ie tudi vrnila v svoio luko. Zaloge živil v Angliji London, 13. avg. s. (Reuter) Minister za prehrano lord Woolton je izjavil danes, da razpolaga Anglija sedaj s tolikšnimi zalogami svežega sočivja, da bodo sedaj vojaki v angleški vojski prejemali 5 krat na teden svežo zelenjavo. Zaloge sladkorja zadostujejo za izdelavo domače marmelade. Woolton je dejal, da so nastale težave za dovoz zadostnih količin čaja. Zato je bilo potrebno racioniranje, ki je angleško prebivalstvo posebno težko prizadelo pa ga je vendar močno sprejelo. Končno je Woolton poudaril, da razpolaga mnglija z velikimi rezervami živil, da pa po njih ne sme takoj poseči. Te zalog povečujejo samo varnost države, ne omogočajo pa povečanja okrokov živil. tnterniranci iz Anglije prepeljani v Kanado London, 13. avgusta. AA. (Reuter). Podpredsednik vlade Attlee je v odgovoru na neko vprašanje v spodnjem domu izjavil, da je bilo okoli 10. julija poslanih 9.120 Nemcev in Italijanov, ki so bili dotedaj po koncentracijskih taboriščih, v Kanado in Avstralijo. Pripomnil ie, da se je to zgodilo zaradi splošne nevarnosti, ki bi se utegnila pojaviti v primeru poskusa napada na britansko otočje zaradi velikega števila tujcev iz sovražnih držav, ki so bili zbrani v razmeroma slabih taboriščih. O napadih v ponedeljek London, 13. avg. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja nekai nadalinih podrobnostih o včerajšnjih letalskih bitkah. Po uradni cenitvi je v njih sodelovalo okoli 400 nemških letal. Prvi napad ie bil izveden zgodaj zjutrai in sicer na Kent. Sodelovalo je v njem 10 strmoalavcev Junkers 87 in 12 lovskih letal Messerschmitt 109. 6 nemških lovcev ie bilo v boju z angleškimi lovci sestreljenih. Tri ure pozneje ie 50 Meseerschmittov in 30 Junkersov 87 ponovilo napad na isti cilj. kakor tudi na ladje v bližini. Ob tej priliki je bilo sestreljenih 9 nemških aparatov med njimi 6 bombnikov in 1 lovec, novega tipa Heinkel 113. Id je ob tej priliki prvič bil opažen nad Anglijo. Sledil je napad skupine 50 Messerschmittov in Junkersov zopet na Kent. Zopet ie bilo sestreljenih nekaj nemških letal. Najsflovitejši pa je bil napad na Portsmouth. Sodelovali so nemški bombnilri ti- Nadaljevtmje im Z. strani Pav Junkers. Dormier in Heinkel. kakor tudi lovska letala tiDa Messerschmitt. Pri napadu na Portsmouth je bilo sestreljenih 27 nemških letal. 7 izmed ijh so sestrelili protiletalski tooovi. Zadnji napad dneva, ki je zooet veljal južnovzhodni Angliji je imel zelo velik obseg. Izvedla ga ie popoldne skupina 50 nemških bombnikov, ki jih ie spremljalo 150 lovskih letal. Lovska letala so letela nad in pod bombniki, kakor tudi ob straneh v skupinah po 30 Prišlo je do letalske bitke v višini 8000 m. 17 nemških letal ie bilo sestreljenih. Nove vrste angleškega orožja New York. 13. avgusta br (Ass. Press). Ameriški listi danes obširno poročajo o novih vrstah orožja, ki so se ga Angleži te dni pričeli posluževati proti nemškim letalom. Tako so na ladjah in na kopnem pričeli uporabljati neke vrste raketnih topov. V raketah so zložene ieklene mrežice. Ko rakete v bližini topov eksplodirajo se mreže razprostro Vijaki nekaj nemških letal so se že vanje zapletli n letala so bila tako sestreljena. Drugo nevarno orožje je nov tip brzo-strelnih topov. Top ima več strelnih cevi, tako da oddaja sproti cele salve granat. Granate so manjšega tipa, dolge 2 in pol do 3 cm ter so siiluo občutljive, tako da spričo slehernega jačjega odpora takoj eksplodirajo. Ameriški listi končno poročajo, da so pričeli angleške teritorialne oddelke opremljati z neštetimi zelo lahkimi strojnicami, ki so jih Angliji dobavile Zedinjene države. Angleško poročilo o izgubah v ponedeljek London, 13. avgusta. AA. (Reuter.) Ministrstvo za letalstvo poroča: Končno število včerajšnjih nemških letal znaša 62. Od teh je bilo 25 bombnikov, 22 lovskih letal z enim motorjem, ll lovskih letal z dvema motorjema, ostali pa so bili borbeni bombniki. V nedeljo je bilo sestreljenih 60 nemških letal, od njih 12 bombnikov, 10 borbenih bombnikov, 19 enomo-tcrnih lovskih letal, 18 dvomotornih in eno vocino letalo. Informacijski oddelek letalskega ministrstva pripominja, da so Nemci včeraj izgubili nad 100 letalcev v bo- jih nad Rokavskim prelivom in nad jugovzhodno Anglijo. 12 bombnikov se ni vrnilo. O izgubah na morju London, 13. avgusta. AA. (Reuter.) Britanska admiraliteta je izdala poročilo v zvezi z nemškim poročanjem o britanskih izgubah na morju. To poročilo pravi, da so Nemci po lastnih trditvah v tednu do 5. avgusta potopili za 232.743 ton britanskih trgovskih ladij. Poročilo britanske ad-miralitete pa pravi, da je po skrbni proučitvi vseh podatkov ugotovljeno, da gre za britanskle kakor tudi za nevtralne ladje ter da skupne izgube znašajo 76.224 ton. Med potopljenimi ladjami je 13 britanskih s skupno tonažo 60.057 ton. Razen tega je bilo potopljenih še pet nevtralnih ladij s skupno tonažo 13.768 ton. Izgube na nevtralnih ladjah so bile nekoliko večje ko prej, zato pa so bile britanske izgube v tem tednu manjše ko prej. Dr. Beneš pri kralju Juriju London, 13 avgusta. AA. (Reuter). Danes so bili na kosilu pri kralju Juriju in kraljici Elizabeti v Buokinghamski palači bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš, njegova soproga ter angleški ministrski predsednik Churchilli s soprogo. Danes bo govoril Eden London, 13. avgusta. AA. (Reuter.) Do-znava se, da bo imel vojni minister An-thony Eden v sredo ob 20.15 (po Green-wiehu) po radiu govor, v katerem bo podal pregled sedanjega položaja. Angleži in Nemci o svojih in nasprotnikovih izgubah Berlin, 13. avg. AA. (DNB.) Popoldne se je izvedelo, da ie bilo v današnjih letalskih spopadih zbitih 69 britanskih letal. 13 nemški letal se ni vrnilo domov. London, 13 avgusta, s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo nocoj nasflednji komunike: Poročila o današnjih letalskih bitkah nad Anglijo, ki so dospela do večera, kažejo da je bilo tekom dneva sestreljenih nad Angbjo in Kanalom skupno 57 nemških letal 54 od teh so sestrelila lovska letala. 3 pa protiletalsko topništvo. 9 angleških lovskih letal pogrešajo, vendar sta se dva pilota z njih rešila. i napadi na emcsjo m morsko obalo Prizadete so bile tudi od Nemcev zasedene pokrajine Berlin, 13. avgusta. AA. (DNB) Kakor je bilo že sporočeno, so angleška bojna letala izvedla davi napad na dansko mesto Arnberg. Od 12 letal, ki so se udeležila napada, jih je 11 sestrelila protiletalska artilerija ali pa nemška lovska letala. Kmalu po tem napadu so se angleška letala približala drugič Arnborgu. Drugega napada se je udeležilo 11 letal, od katerih je bilo sestreljenih pet. Tako je bilo od 23 letal, ki so danes skušala izvesti napad na Arnborg, sestreljenih 16. Berlin, 13. avgusta. AA. (DNB) Ponoči ob 2.05 je angleški bombnik vrgel štiri bombe na bolnišnico v Amsterdamu. Ena bomba je porušila streho bolnišnice, dve pa sta padli na dvorišče klinike ter prizadejale škodo na sosednjih zgradbah. Ena bomba je padla v neposredno bližino bolnišnice ter poškodovala stanovanjsko poslopje, ki je potem do temeljev pogorelo. Uradno je bilo ugotovljeno, da je bil na strehi bolnišnice velik rdeči križ, kakor je to predpisano, in je bil z ozirom na to angleški napad namenoma izveden na ustanovo, ki uživa zaščito po ženevski konvenciji. London, 13. avg. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja nocoj: Med objekti, ki so iih napadla angleška letala v noči od ponedeljka na torek, je bila letalska tovarna v Gothi ter vrsta vojaških objektov v severozapadni Nemčiji, severni Franciji in Nizozemski. Napadenih je bilo tudi 17 nemških letališč in oporišče hidr planov na otoku Borkumu. Skupno z letali vojne mornarice so angleški bombniki izvedli napad na nizozemsko vojno luko Helder Tekom današnjega dne so izvedli srednji bombniki vrsto napadov na ozemlja vse od Jiitlanda do Biskajskega zaliva. Med napadenimi objekti so bila letališča v Waalhavenu. Caenu. Cherbourgu in Bre-, stu. 12 angleških letal se ni vrnilo s teh poletov. Italijanska vojska že dva dni v ofenzivi — Borba za prehod čez somalljske hribe Rim, 13. avg. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je opoldne objavilo 65. službeno vojno poročilo, v katerem pravi: Prvi spopad s sovražno vojsko, ki brani britansko Somalijo, se je pričel 11. t. m. ob 13. Naši oddelki so prešli v napad in v teku včerajšnjega dne se je razvila serija silnih spopadov na področju okrog Adadle-ha, ki smo ga zavzeli. Bitka se nadaljuje. Nad tem področjem smo sestrelili eno letalo tipa Blenheim. Našli smo truplo pilota, nekega kapetana. V bitki smo izgubili eno naše letalo. Formacije naših bombnikov so napadle in z bombami zadele bencinske tanke na Malti. Nastali so veliki požari. Kairo, 13. avg. s. (Reuter) Uradni komunike vrhovnega poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu pravi: Prispela so poročila o italijanskem napadu na angleške postojanke ob prelazu Togaganu v angleški Somaliji. Ta napad je bil izveden 11 avgusta, čeprav so posegla v borbo tudi ■ nizko leteča italijanska letala, je angleški vojski uspelo zadržati in odbiti napad a ognjem topov in manjšega strelnega orožja. Italijani so samo na nekem mestu dosegli krajevni uspeh. Angleške čete so takoj prešle v protinapad. Z drugih odsekov fronte ni ničesar poročati. Velik napad na Malto Nekje v Italiji, 13. avgusta. AA. Poseben dopisnik agencije Štefani poroča: Snoči med 20.30 in 0.30 so italijanska letala bom-Italijanska letala so prihajala v vedno no-Italizanska letala so prihajala v vedno novih skupinah. Vse te formacije so izvedle bombardiranje z očitnim uspehom. Najprei so obsule z bombami skladišča in zaloge goriva v Marši Siroeu in Calafragni, nato pa arzenal. Vnel se ie požar, ki ie trajal več kot pol ure. Borba za Indokino Tokio, 13. avg. s. (Ass. Pr.) Po uradnih japonskih informacijah japonsko-franco-ska pogajanja dobro napredujejo in je pričakovati v kratkem sklenitve sporazuma glede francoske Indokine. Cungking, 13. avg. s. (Reuter) Vesti o japonskem pritisku na francosko Tndokino so izzvale tu veliko vznemirjenje. Maršal Čangkajšek je osebno pregledal kitajske čete na meji Indokine. Glede obrambe meje so bila izdana posebna navodila. Baje namerava Kitajska na podlagi novega položaja zahtevati vrnitev dela francoske Indokine, ki ji je bil odvzet pred sto leti. Šanghaj, 13. avgusta. AA. (DNB) Nan-kingška vlada je zahtevala po svojem veleposlaniku, da se ameriške čete umaknejo iz Kitajske. Njihovo bivanje v Šanghaju je prav tako protizakonito, kot bivanje angleških čet v teh krajih. Zahteva nankin-ške vlade je zbudila senzacijo, ker presega dozdaj izražene želje Japoncev, ld so zahtevali samo umik čet vojskujočih se držav. Bangkok, 13. avg. AA. (Reuter) V Bangkoku vlada veliko zanimanje za odnošaje med Japonsko in Indokino. Neki krajevni list izraža mnenje, da bi rtič St. Jacque. pri Saigonu utegnil postati japonsko oporišče ter bi pomenil nevarnost za Singapur. List tudi izraža mnenje, da bi se Japonska mogla približati tudi preko Tailanda (v Siamu) Singapuru, saj je ta točka Singapuru še bližja. Toda list je prepričan, da Japonska ne bo napadlš, nevtralnega Tailanda. Toldo, 13. avg. j. (Domej) Japonski kon-teradmiral Takedo je za 15. avgust sklical v šanghaj konferenco vseh poveljnikov inozemskih garnizij v Šanghaju. Na konferenci bodo vojaški poveljniki obravnavali položaj, ki je nastal po umiku angleških čet iz šanghaja. Japonska bo skušala na tej konferenci doseči, da se bo izročilo nadzorstvo vseh tistih področij, ki jih je izpraznila angleška vojska, japonskim četam. Bolgarija v središču diplomatske akcije Angleške trditve o zastoju v pogajanjih z Rumunijo Bolgarske zahteve napram Grčiji — Prihod poslanika iz Moskve S°fija, 13, avg. AA. (Štefani) Vesti, ki so davi prispele iz Sofije, in ki govore o sestanku bolgarskega poslanika v Bukarešti in romunskega zunanjega ministra, potrjujejo, da razprava o vprašanju od-stopitve južne Dobružde z obeh strani poteka v duhu medsebojnega razumevanja in v prisrčnem razpoloženju. London, 13. avg. s. (Reuter) »Timesov« dopisnik javlja iz Sofije, da je v rumun-sko-bolgarskih pogajanjih nastal zastoj. Bolgari zahtevajo v Dobrudžl vzpostavitev meje iz 1. 1912, na kar pa Rumuni baje nočejo v polni meri pristati. »Timesov« dopisnik je izvedel na merodajnih bolgarskih mestih, da je obvestila bolgarska vlada rumunsko vlado, da ne vidi nobene možnosti za začetek pogajanj z Rumunijo, dokler Rumunija ne pristane na vzpostavitev meje iz 1. 1912. »Times« pripominjajo, da je bolgarsko stališče glede Dobrudže naletelo na dober sprejem v mednarodnem svetu in da prav za to očividno misli bolgarska vlada, da lahko v tej zadevi nastopi bolj odločno. Sofija, 13. avg. p. V zvezi s situacijo na Balkanu so postali tukajšnji politični krogi zelo pozorni na nenadni prihod bolgarskega poslanika Stamenova iz Moskve v Sofijo. Njegovemu prihodu pripisujejo zelo velik pomen. Tako zatrjujejo, da je prišel poročat o razgovorih, ki jih je imel z ruskimi državniki glede na rumunsko-bolgar-ski spor. Ruska vlada, pravijo tukajšnji vladni krogi, se ne more desinteresirati glede balkanskih vprašanj in se smatra za prizadeto tudi v problemu Dobrudže. Stamenov je bil v avdienci pri kralju Borisu, nato pa se je sestal z ministrskim predsednikom prof. Filovom ter zunanjim ministrom dr. Popovom. Poročal je o želji ruske vlade, naj se Rumunija in Bolgarija sporazumeta glede vseh spornih vprašanj. Zanimivo je, da so se danes razširile tu vesti, po katerih pride v kratkem v Sofijo tudi angleški poslanik v Moskvi sir Craf-ford Cripps. Sofija, 13. avg. p. Izvedelo se je. da si turška diplomacija v zadnjem času mnogo prizadeva, da bi posredovala med Sofijo in Atenami glede na znane bolgarske zahteve, da bi Bolgarija dobila izhod na Egej-sko morje. Grki bi sicer radi rešili to spor- | no vprašanje, toda slej ko prej so priprav- ljeni pristati le na svobodno pristanišče, ki naj hi si ga Bolgari uredili v eni ali drugi grški luki ob Egejskem morju. Tudi Turčija ne bi rada videla, da bi se kakorkoli izpremenil status quo v Trakiji. Madžar! čakajo na rumunski odgovor Budimpešta, 13. avgusta, s. (Reuter). Po tukajšnjih informacijah bo rumunski odgovor na madžarsko noto glede začetka pogajanj za ureditev sporov med Madžarsko in Rumunijo izročen nocoj ali jutri. V madžarskih krogih pa ne računajo mnogo z možnostjo, da bi bil rumunski odgovor zadovoljiv. V madžarskih krogih je opažaiti vznemirjenje zarad' zavlačevanja pogajanj med Madžarsko in Rumunijo glede Transilvanije. V nekaterih madžarskih krogih prevladuje mnenje, da bi morala madžarska vojska prevzeti v svoje roke reševanje spora. Bukarešta, 13. avgusta. AA. (DNB). Notranje ministrstvo poroča, da je bilo na Er-deljskem aretiranih pet Madžarov zaradi separatistične propagande, tri osebe pa zaradi širjenja vznemirljivih vesti Pet oseb je billo zaradi raznašanja takih vesti obsojenih na prisilno delo. Bukarešta, 13 avgusta AA. (Štefani). Rumunski listi ob javlja jo poziv, ki ga je rumunska vlada naslovila na prebivalstvo. V njem vlada poudarja potrebo po slogi in solidarnosti vseh Rumunov. Vladno glasilo »Romania« komentira ta poziv ter pravi med drugim, da nobena vlada in noben državnik ne bi mogel spremeniti stvarnost vprašanj, ki so na dnevnem redu in ki so večno aktualna List poudarja, da so to življenjska vprašanja Rumunije Gafencu pri Molotovu Moskva, 13. avg. s. (Tass.) Predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov je sprejel danes novega romunskega poslanika Gafenca in novega grškega poslanika. Huda letalska nesreča v Avstraliji Potniško letalo je treščilo na tla in zgorelo — Med žrtvami so trije avstralski ministri in šef generalnega štaba Sidney, 13. avg. j. (Reuter) Pri Cam-berri je treščilo na tla potniško letalo pri čemer so se ubili avstralski vojni minister Street in letalski minister Fairbairn, kakor tudi podpredsednik vlade Gulett. Med žrtvami letalske nesreče je dalje šef generalnega štaba avstralske armade sir Cyril Baudenell-White. Omberra, 13. avg. AA. (Reuter) V letalski nesreči pri Camberrl je izgubilo življenje skupno 10 ljudi, pri čemer so vračunani tudi člani posauke. Reševalci se niso mogli približati letalu, ker je bilo vse v plamenih. Sredi ostankov letala stoji ožgano drevo. Domnevajo da se je letalo zaletelo v drevo, ko se je skušalo spustiti na letališče. Camberrra, 13. avg. AA. (Reuter) V znak žalosti nad smrtjo članov vlade in načelnika glavnega generalštaba, ki se je ponesrečil z letalom na letališču pri Cam-berri, je avstralski parlament odgodil svoje zasedanje. Uvedena je preiskava, ki naj ugotovi, kdo je nesrečo zakrivil. Predsednik vlade Menzies je sporočil žalostno vest ter poudaril, da je to velika narodna nesreča, ki bo njene posledice mogoče, oceniti šele pozneje. London, 13. avg. s. (Reuter) Obe zbornici parlamenta sta danes popoldne kome-morirali smrt treh avstralskih ministrov in šefa generalnega štaba o priliki letalske katastrofe pri Camberri. v spodnji zbornici je podal komemoracijsko izjavo ministrski predsednik Churchill, ki izvajal: Vsi smo užaloščeni zaradi obžalovanja vredne izgube, ki jo je danes pretrpela Avstralija, z njo pa tudi ves angleški imperij s smrtjo več ministrov in visokih oficirjev, ki so umrli kot vojaki v izvrševanje svoje dolžnosti, S tem smo izgubili sposobne in odločne može, ki so vodili vojne napore Avstralije. Pretrpeli smo udarec, ki ga ni moči prikrivati. Avstralija je izgubila najboljše in najsposobnejše može prav v trenutku, ko bi bilo njihovo delo najbolj dragoceno. Zbornica bo soglašala v izrazih sočustva, ki jih pošiljamo svojcem žrtev kakor tudi ministrskemu predsedniku Menziesu, ki mu je bilo s tem k njegovim že itak težkim bremenom dodano še novo. V tej uri bitke mislimo z isto eno-dušnostjo lahko samo še na nekaj: strni-mo svoje vrste in pojdimo naprej! Najstarejši italijanski senator umrl Rim, 13. avgusta. A A. (Štefani) Najstarejši senator, grof Roberto Biscaretti je umrl. Bil je star 95 let. Italija in Grčija Atene, 13. avg. s. (Ass. Press.) Kolikor je bilo mogoče izvedeti, je bila grški vladi danes izročena italijanska protestna nota zaradi umora Albanca Hodže v Grčiji. Budimpešta, 13. avgusta. AA. (Štefani) Madžarski listi obširno poročajo o političnem umoru na grško-albanski meji. Objavljajo uradno poročilo agencije Štefani ter podrobnosti o omenjenem dogodku. Listi pišejo o vzrokih umora, kakor tudi o posledicah, ki bi jih utegnil imetii. »Pester Lloyd« smatra, da bo ta incident imel resne posledice in da bi mogel vplivati na dosedanje italijansko-grške odnošaje. Rim, 13. avgusta. AA. (DNB) Italijanski pristojni krogi ponovno odločno zanikajo vesti, ki so se razširile iz angleških virov in ki trdijo, da je v severni Albaniji prišlo do nemirov. Verjetno bodo v kratkem poklicani tuji novinarji, da obiščejo Albanijo in se na kraju samem prepričajo, da povsod v Albaniji vladata red in mir. Komisarji v ruski vojski odpravljeni Moskva, 13. avg. s. (Ass. Press). Predsednik Sovjetske zveze Kalinin je snoči podpisal ukaz, s katerim se ukinjajo funkcije političnih komisarjev v ruski vojski in mornarici. NjlhoVe dolžnosti bodo odslej vršili poveljniki odgovarjajočih edi-nle vojske in mornarice. Moskva, 13. avg. AA. (TAS.) »Pravda« komentira v svojem uvodniku odlok predsednika vrhovnega sovjeta sovjetske zveze. s katerim se uvaja enotno poveljstvo v sovjetski vojski in vojni mornarici. Med drugim piše: Ta odlok je dokaz, in to zelo zgovorni dokaz, da bosta vo jska in mornarica morali odigrati zelo važno vlogo v nadaljnjem razvoju oboroženih sil v Sovjetski uniji. Kadri poveljnikov vojske in mornarice so bili v zadnjih letih popolnoma urejeni, za kar se je treba zahvaliti prizadevanjem stranke in vlade. Korist domovine zahteva, da poveljniki v vojski in mornarici uživajo vso avtoriteto. Tako bodo imeli odslej še večji ugled. Vojaške razprave -t v Ameriki VVashington, 13. avgusta. AA. (Reuter). Vojaški odbor reprezentančne zbornice je soglasno sprejel- zakonski predlog, ki daje Rooseveltu pooblastilo, da sme mobilizirati nacionalno gardo in rezerviste za 12-me-sečno vojaško službovanje kjerkoli na zapadni polobli. VVashington, 13. avgusta. AA. (DNB). Pri debati v senatu o zakonu o uvedbi splošne vojaške dolžnosti je povzelo besedo več govornikov in nastopilo proti splošnim vojaškim vežbam. Senator Doris je izjavil, da je za zdaj nemogoča invazija iz tujine v USA in da je ameriško brodovje ln letalstvo ta trenutek dovolj močno, da vsako invazijo prepreči. Demokratski senator Wheeler je izjavil v svojem govoru, da človek, ki je rekel — kakor je to štorih Stimson — da Nemčija lahko hitro izkrca 300.000 mož na tleh Zedinjenih držav, nI sposoben, da bi zavzemal mesto vojnega ministra. Republikanski senator Vandenberg je Izjavil, da bo USA, če uvede splošno vojaško dolžnost, prekršila 150 letno tradicijo prostovoljnega novačenja. Rusija in Berlin, 13. avg. j. (TOP.) Kakor poroča moskovski dopisnik »Frankfurter Zeitung«. v ruskih vladnih krogih ne računajo, da bi se kai skoraj vrnil tjakaj turški poslanik Haidar Aktai. ki ga ie turška vlada odpoklicala v Ankaro na poročanje. Njegov izostanek za daljši čas ie tem boli verjeten, ker se tudi sovjetski poslanik v Ankari Terentjev sedai ne nahaja na svojem službenem mestu. Dopisnik nemškega lista omenja v tej zvezi da ie Haidar Aktai svoječasno turškemu zunanjemu ministru Saradzoglu telegrafično sporočil neke pomisleke, ki jih je navedel poslanik Zedinjenih držav Steihardt glede »vojaške občutljivosti« petrolejskih izvirov V Transkavkaziji. Kakor znano, so ti pomisleki prišli do posebne veljave v zadnji nemški Beli knjigi. ! Prvorojenec kneza Pavla — vojak Beograd, 13. avgusta, p. »Službeni vojni list« objavlja dane« na red bo ministra vojske in mornarice, ki pravi: »Junaki! Njegovo K/s. knez namestnik je izrazil svojo visoko željo, da bi se njegov sin — prvenec Nj. Vis. knez Aleksander na dan svojegs 17. rojstnega dne uvrstil v našo hrabro vojsko Izpolnjujoč to željo odrejam, da se Nj. Vis. knez Aleksander uvrsti v 3. eskadron 7. konjeniškega polka kneza Pavla. S tem izpolnjujem željo Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, da bi se ohranila tradicija doma Karadjordjevičev, da bi tudi njegov prvenec obenem z vami. junaki, v vaših vrstah izpolnil svojo dolžnost do Nj. Vel. kralja, naroda in domovine. Živel dom Karadjordjevičev! Živela hrabra jugoslovenska vojska/« Beograd, 13. avg. p. O priliki rojstnega dne Nj. Vis. kneza Aleksandra je bila danes ob 11. slovesna služba božja v dvorni cerkvi na Dedinju. Prisostvovali so ji člani civilnega in vojnega doma Nj. Vis. kralja. Minister dr. Andres v avdienci Bled, 13. avgusta. AA. Nj. Vis. knez namestnik je blagovolil sprejeti včeraj ob 16. v dvorcu na Brdu ministra za trgovino in industrijo dr. Ivana Andresa. Bolgarsko-jugoslovensko sodelovanje v praksi Sofija, 13. avgusta. AA. Veliki bolgarski list »Dnes« objavlja članek, posvečen velesejmom v Plovdivu, Varni in v Beogradu, ter pravi o njih, da bodo v veliki meri pripomogli h gospodarskemu zbližanju med Bolgarijo in Jugoslavijo. Trgovinski odnošaji so postali živahnejši. Zamenjava blaga med obema državama se je povečala, članek poudarja prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo, kar se vidi tudi iz tega, da bo Jugoslavija redno sodelovala na velesejmu v Varni. To pomeni, da se bodo jugoslovensko-bolgarske trgovinske zveze postavile na podlago medsebojnega sodelovanja ter da jugoslovensko gospodarstvo želi prodreti na bolgarski trg, obratno pa tudi bolgarsko gospodarstvo na jugoslovenski trg. List izraža željo, da bi se takšni gospodarski stiki nadaljevali tudi v prihodnjih letih in da ne bi imeli začasnega značaja. Zatem Člankar govori o beograjskem velesejmu in ugotavlja, da stoji nad plovdivskim in varnavskim. Na koncu članka stoji, da dobra trgovina rodi tudi dobro politiko. Z ljubljanske glasbene akademije Beograd, 13. avg. p. R.azpisan je bil natečaj za dve mesti profesorjev Glasbene akademije v Ljubljani, in sicer za violino in solopetje. Prošnje, opremljene z dokumenti o kvalifikaciji v smislu § 16 uredbe o umetniških šolah, je treba predložiti rek-toratu Glasbene akademije do 15. t. m. Profesorja, ki bosta sprejeta v službo, bosta razporejena v pol. skupini 4/1. Iz dsržavne službe Beograd, 13 avgusta p V carinamiški službi so bili premeščeni Spiro Bjelanovič z Rakeka v Beograd. S;avomir Jurkovič iz Gornje Radgone v Ljubljano, Albert Kocbek iz Virovitice v Maribor V železniški službi sta bila upokojena glavna telegrafistka Ida Ros in oficial Miha Brečko, oba pri že'ezniški direkciji v Ljubljani. Hudo nedrje v Zagrebu Zagreb, 13. avg. p. V pretekli ncči je v Zagrebu divjal silen vihar. Nad mestom se je utrgal oblak in strele so nenehoma udarjale v razne objekte. Tako ie strela udarila tudi v pošto na železniški postaji. Nastal je požar, ki ie uničil vso telefonsko aparaturo. Gasilci so naglo intervenirali in požar pogasili, škoda pa je vendarle precejšnja. Zločin zaradi ljubezni Sisak, 13. avg. p. Do tragičnega incidenta je prišlo danes v kopališču Topuskem. 21-letna maturantka Nada Rukavina je z revolverjem ustrelila 22-letnega študenta Josipa Markulina - Ivančiča. Ko je fant še obiskoval gimnazijo, je 4 leta živel pri Rukavinovih. Fant in dekle sta se zaljubila in Markulin je Nadi baje obetal tudi zakon. Po dovršeni gimnaziji je odšel v Zagreb in pozabil na dekle. Nada si je po izvršenem zločinu skušala pognati kroglo v glavo, krogla pa je obtičala v revolver-ski cevL Za svoje dejanje se je pripravila in je zapustila tudi poslovilno pisma Vrnitev iz Francije Maribor, 13. avgusta Veliko pozornost je davi zbudil ▼ Mariboru voz z dvema izredno velikima kolesoma, v katerega sta bi4a vprežena dva konja, priklopi j en pa mu je bil še drug, sii-čen voz. Voza sta krenila po Aleksandrovi in Meljski cesti k Plinarski uiici, od tu pa do mestne klavnice na Poreškem nabrežju. Tu se je zbralo veliko število radovednežev, ki so si ogledovali čudno vozilo. Kmalu se je izvedelo, da se na tem voot vrača iz Francije v domovino naš rojak 37-letni Bogdan Petričič, doma pri Plitviških jezerih v Liki, ki je preživel 7 let kot prevoznik v mestu Chaumontu v Franciji. Ko so Nemci zasedb mesto, se je Petričič odločil, da se .vrne v domovino. Na dva voza je natovoril vse svoje premoženje m dne 17. julija se je podal na daljno pcxt skozi Nemčijo. Danes ob 8.30 je prispel na državno mejo pn Št. llju. Odtod nadaliju-je pot proti Liki, kjer ima čedno domačijo. S seboj je pripeljal tudi svojo 33-letno ženo Milico in 11-letnepa sinčka Maneta. Spotoma so morali skoraj vse prodati, da so se (lahko preživel l.Prispeii so v domovino le z nekaj obleke m dvema konjema. Petričič je ob prihodu v Jugoslavijo mnogo pripovedoval o trpljenju, ki ga je moral prestati. Proti večeru je nadaljeval pot proti Zagrebu. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Hladnejše, po večini oblačno. Prehodni nalivi, ponekod verjetne tudi nevihte. Naši kraji in ljudje Hrvoj Jurca V spomin tovarišu, letalskemu podporočniku Profesor je izvlekel svinčnik in začel zapisovati vse, ki se nameravajo vpisati v novo ustanovljeno družino »Kola trezvene mladeži«. Vstajali smo in s tihi m »da« so se naša imena uvrščala v red »abstinentov« na zmečkanem papirju, prav tako kakor smo bili razmeščeni po klopeh Saj se je morda nudila prilika, da se bo tu in tam komu spregledal kak nepravilen glagol ah pa kaka neizvršena preparacija. »Študent živi od prevare, zakaj ne bi torej varal!« Pa je prišla vrsta na Hrvoja Jurco. Kakor gora se je dvignil tam iz zadnje klopi — uh, kako nerodne so bile tiste stare realške klopi! — se ujel z dvema prstoma za luknjo, v kateri bi moral prav za prav tičati črnilnik, in ko se je tako nekako uravnotežil je njegov vedno odkriti pogled zaplaval preko naših glav naprej tja do katedra: »Veste, gospod profesor, ni moja navada da bi popival, vendar pa se sem pa tja kakšen kozarček prav- lepo prileže. faj-fa tobaka takole v skalah je pa tudi prijeten tovariš. Ne bom piistopil.« Oči vsega 6 b so se obrnile v Hrvoja, nato pa so se zapičile v zelene razrezane klopi Povem, da je bilo takrat mnoge izmed nas sram in čutili smo se majhne, neznansko majhne pred Hrvojem, čeprav je šlo za majhno stvar — prav za prav za nič — kakršnih je toliko v dijaškem živ-l jen ju. A tak je pač bil naš Hrvoj Jurca in tega dogodka sem se spominjal vedno, kadar sem zapadel v slične prilike, ko je treba reči svoje mišljenje, pa naj bo kar hoče, vedno, kadar se je v pogovoru zaslišalo njegovo ime Tako tudi oni dan, ko sem izvedel, da so se mu izneverila krila in je brez slovesa odšel za vedno. Pravijo, da se svetle duše zgodaj poslavljajo. Tudi Hrvoj je bil taka svetla duša in neizprosna usoda ni mogla preskočiti tega pravila. Mnogo izmed tovarišev ga niso razumeli. Bil je značaj za sebe, izoblikovala ga je pri-roda, kremenile skale, duša njegova pa je bila odraz višav in daljav, neizmernosti svetovnega prostora nad njim, zato se mu niso mogli približati oni s svetlega parketa in iz smrdljivih beznic. Ljubil je gore. Ni bilo počitnic, da ga ne bi na lepem zmanjkalo iz Maribora, nakar se je šele po dolgih tednih javil. Zanj je bila nedelja izgubljena, če se ni popoldne povzpel vsaj do Poštele in tam sedeč na štoru s svojimi očmi vpijal daljavo. Vedno ga je nekaj vleklo k- išku. kakor da se je hotel dvigniti iznad tega ozkogrudnega sveta in kakor da se je vedrina višav upila vanj, je bil vedno veder in vesel. Često se je v odmorih v onem metežu in kričanju začula pesem. Mlada prvahinja r Maribor, 13. avgusta Prej neznana zdaj pa v Mariboru zelo popularna Silva Mihorkova, stara komaj 15 let, je postala dvojna slovenska prvakinja in je s tem priskrbela na plavalnem prvenstvu v Mariboru za največjo senzacijo. Proti vsakemu pričakovanju je v splošno začudenje v sijajnem stilu in z zelo dobrimi časi dokazala, da zanjo na prvenstvu ni bilo konkurence. Po izjavah trenerjev SK Ilirije, MPK in g. sodnikov obeta biti na prihodnjih državnih prvenstvih »strah in tre pet« ostalih. On in Čelo sta objeta preko ramen prepevala. Vedno isto, tisto o pušeljcu, s katerim bo slovo jemal... ZačudiI sem se, ko sem izvedel, da se je Hrvoj odločil za vojaški poklic On svobodnjak, ki je vedno sanial o tehniki! Razlagal mi je, kako pojde med planince in da bo tudi tako zadovoljen v svojih gorah, ker je pač uvidel, da bi zahteval preveliko žrtev od staršev, če bi r Zveze bojevnikov. šnjo brzino trčili in sta hudo poškodovani, gest oseb pa je občutno ranjenih. * Največje skladišče živeža bo v Mo-starju. Te dni bodo v Mostarju začeli graditi silos, v katerem bo prostora za 500 vagonov žita in drugih ljudskih in živalskih živil. Mostar je glavno mesto Hercegovine in gospodarsko središče prostranega pasivnega področja. Istočasno bodo pričeli giaditi tudi veliko moderno hladilnico za sadje ia zelenjavo. » Letina v Slavoniji ni obilna. Pšenica je v veliki meri trpela od rje. Kakovost je slaba. Hektolitrska težina je izpod 70, ponekod celo izpod 65. Pšenica daje letos od orala le 4 do 5 stote, medtem ko je prejšnja leta dajala po 8 do 12 stotov. Prejšnja leta so mlini dajali 65 do 67 kg moke in 20 kg otrobov, letos pa dajejo komaj 60 kg moke. Tudi ječmen je zaradi obilnega deževja slabo plenjal. Turščico je od Jase-novca do Broda uničila voda. Sadja v Slavoniji ni. Obrodilo je le nekaj jabolk tn sliv. Tudi konoplja okoli Vinkovcev je slaba. Kakor vse kaže, se bo samo zelenjava dobro obnesla. * Nenavadne zveze v subotiški družini. Te dni sta bili v Subotici dve nadvse zanimivi poroki. Ekonom Milan Alčin se je poročil s Katico, vdovo Dobičevo. Takoj nato pa je bila poroka njegova sina Bregadina D AH ATI VSE H SVETOVH i H ZNAM K I POCENI V DROGERIJI KJiNCJI^lf. * žrtvi avtomobilsKe nesreče na Plješe-vici sta bila mlad zakonski par. Hrvatski časopisi prinašajo podrobnosti o strahoviti avtomobilski nesreči na Plješevici. Ko je komisija z zdravnikom pregledovala žrtvi, so našli dokumente, po katerih se je dalo ugotoviti, da sta bila ponesrečena Pezdirc in Cererjeva že dve leti poročena in sta verjetno bila na poti domov v Jastrebar-sko, kjer ju je pričakoval enoletni sinček Julij. Vračala sta se s poslovnega potova- 11® KOLOM JSKIH VgO — odlično par furniranih — toči P ARFUMERIJ A »VENLS«, Tyrševa c. 9 * Poroka. y stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani sta se v soboto ob 18. uri po-ročila g. dr. Albin S e d e j, sreski živino- ; zdravnik v Črnomlju, in gdč. Tatjana j Vrankovičeva, hčerka črnomeljskega lekarnarja in zaslužnega sokolskega staroste g. Mr. špire Vrankoviča. Priči sta bila kr. notar iz Krka g. Rajčic in šef ljubljanske postaje g. Sede j, poročne obrede pa je opravil ženinov bratranec g. Se-dej. Mladima poročencema naše iskrene čestitke. Zavese Tapetno blago MA NU FAKTURA S0UVA LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 * Zamenjava starih kovancev. Vse prebivalstvo opozarjamo, da z dneaa 16. avgusta stari kovanci ph 0.50 in 2 din izgube veljavo kot zakonito plačilno sredstvo. Tudi srebrni stari denar po 10 din se vzame iz prometa in sicer 31. avgusta. Po tem roku se more ta denar kakor tudi vsi ostali že iz prometa vzeti kovanci zamenjati še v naknadnem roku od šestih mesecev pri blagajni Narodne banke ah državnih finančnih ustanovah (davčnih upravah) od dne, ko so prenehali biti zakonito plačilno sredstvo. * Romanje bojevnikov lz svetovne vojne na Brezje. Zveza bojevnikov v Ljubljani vabi na romanje bojevnikov, ki bo v nedeljo 18. t. m. na Brezjah. Ob 10. dopoldne bo na prostem služba bežja, pri kateri bo govoril vojni dobrovoljec dr. Stanko Pri lenivosti črevesa, kataru v črevih. , obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Ogl. reg S. br. 30474/35 nja iz Slovenije, ne da bi najmanj slutila, da bo to njuna poslednja vožnja. Komisija je iskala tudi šofersko legitimacijo, ki je pa ni našla. Morda se je Pezdirc šele učil voziti. Strokovnjaki trdijo, da se je nesreča pripetila zaradi defekta na gumi, kar potrjuje dejstvo, da je bilo prednje desno kolo prazno. Trupli ponesrečencev sta bili prepeljani v Cvetkovič, kjer so ju pokopali v družinski grobnici ženinih sorodnikov čunčičevih. Na turah, pri kolesarjenju, na motorju — Gregoričev »Borosan« Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova. * Poglavje o vitešHu. Zadnji čas je časopisje polno poročil o avtomobilskih in drugih nesrečah. Kakor da to zahteva zloglasni »zakon serije«, so se zgodile prometne nesreče v najrazličnejših oblikah, deloma po krivdi vozačev, deloma po krivdi pešcev. Navedli smo dva primera, ko se avtomobilista po nesreči nista pobrigala za ponesrečenca, marveč sta brezobzirno odbrzela dalje in prepustila vsak svojo žrtev usodi. Srednjo pot je ubral neki avtomobilist, ki je blizu konjeniške šole na periferiji Zemuna povozil vodjo zemunske Borze dela, Ivana StarčeviCa. Vozač je v luksuznem avtomobilu odbil Starčeviča, da je s kolesom vred padel kakih 10 m daleč. Starčevič je dobil hude poškodbe, a avtomobilist ga je takoj naložil v svoj avto in ga odpeljal v zemunsko bolnico. Preden sta tja prispela, je avtomobilist rekel Star-čeviču: »Jaz sem inženjer iz Beograda, namenjen sem v Novi Sad. Zelo obžalujem nesrečo. Zaenkrat ne morem izdati svojega imena, ker bi me policija zadržala, jaz pa moram čimprej priti v Novi Sad. Jutri, ko se po opravku vrnem, se bom sam prijavil policiji.« Nato je avtomobilist oddal Starčeviča v bolnico in se odpeljal. Policija je kljub precejšnji verjetnosti, da se bo avtomobilisit viteško izkazal in se sam javil, začela takoj poizvedovati za njim. Vlacet kis za vlaganje sočivja priznano dober liter Din 4.- prodaja drogerija Kane, Ljubljana, Židovska ul. * Avtomobilske nesreče brez konca in kraja, če bo šlo tako napiej, se bodo kmalu morale graditi nove bolnišnice samo za ž:tve avtomobilskih nesreč. V ponedeljek pozno zvečer se je piipetiia huda avtomobilska nesreča sredi Karlovea, na široki ulici, kjer bi se mirno lahko srečalo šest avtomobilov. Tu sta se pozno zvečer srečala avto magistra Kovdla in avto podjetnika Jakovca, ki je vozil nepravilno po levi strani ceste. Obe vozili sta s precej- z Mirjano Dobič, hčerko vdove Dobičeve. Tako imata mlada dva v svojih starših tasta in taščo ter svaka in svakinjo. Mladi Alčin je svojemu očetu sin in zet, dočim je Mirjana svoji materi hči in snaha, če bosta mlada dva imela otroke, bo Brega-din svojim otrokom oče in stric, njegova žena pa mati in teta. * Meteorji so deževali v Splitu. Nad Kozjakom so Spličani in Kastelanci v soboto zvečer opazovali nenavaden nebesni pojav. Na severni strani neba je bil lepo viden velik meteor, ki je naglo padal, potem pa se razpršil v številne drobce, ki so kakor ognjen dež šinili proti zemlji. Prizor je bil izredno lep. ZA VLAGANJE SOČIVJA BREZ KUHANJA, ZANESLJIVO KONZERVIRA VLOŽENE KUMAR C E, GOBE.FIŽOL I.T.D. židovska ul C LJUBLJANA MARIBOR * 3VIr)'\/v je sedel na stolu in čakal na, komisijo. Krvav zločin zaradi malenkostnega vzroka se je pripetil v vasi Brckov-ljanih. Tomo Prugovecki je bil nedavno naprosil vaškega sodarja Bedekoviča, naj mu naredi sod, in mu je v ta namen prinesel potrebne deske. V soboto zvečer sta se oba kmeta znašla v gostilni Vodopija. Tu je Prugovecki napadel Bedekoviča, ker mu še ni napravil soda. V prepiru je potegnil nož in ga zasadil Bedekoviču v srce. Prugovecki je pobegnil, Bedekovič pa je vso noč mrtev sedel na svojem stolu in čakal, da je prišla komisija in ga pregledala, * Smrt ga je prehitela, da ni izvršil samomora. v ponedeljek zjutraj je v Sarajevu umrl nagle smrti bivši ruski ataman Jakov Kaleri, ki je imel raka v grlu in je trpel hude bolečine. Gospodinja ga je našla mrtvega na tleh, v rokah pa je imel velik vojaški revolver. Sodijo, da se je Kaleri hotel ustreliti, ali še preden je to utegnil, je umrl naravne smrti. * S kolesom povožen. Sredi Guštanja na odcepu ceste, ki drži proti Kotljam. je neka mladenka domala do smrti povozila upokojenega tesarskega mojstra Kavča. Vračal se je z njive proti domu in na klancu pred mostom se ie z veliko brzino zaletela od zadaj deklica in ga podrla naprej. Kave je korakal po cesti brezbrižno, držeč roke na hrbtu. Sunek ga ie vrgel naprej, padel je na glavo in obležal nezavesten z razbitim nosom in počeno lobanjo. Nemudno je bil prepeljan v slovenj-graško bolnišnico. Šele po treh dneh ie prišel k zavesti. Da se ie Kave izlizal. je pripisati samo njegovi močni konstituciji. Tudi mladenka, ki se ie vozila z izposojenim kolesom, je dobila lahke poškodbe. <= Maturanti mariborskega učiteljišča 1909. Po lanskem dogovoru vabimo na sestanek v Ljutomeru in sicer v soboto 24. ali nedeljo 25. t. m. Oglasite se takoj na moj naslov. O podrobnostih obvestim vsa- tem posebno delikaten, ker je zunanja propaganda tudi vprašanje sredstev in zvez. Značilen primer smotrnega propagandnega in informativnega dela nam kaže Bolgarija. 2e pet let izdaja svoj poloficiel-ni organ, v francoščini tiskani tednik »L.a Parole Bulgare«, ki je doslej nedvomno mnogo storil za informacijo inozemstva o bolgarskem gospodarskem in političnem življenju. Današnje spremembe v Evropi so napotile bolgarsko vlado, da je začela izdajati informativne tednike tudi v nemškem in italijanskem jeziku. Take izhaja že nekaj tednov v Sofiji »Bulgarische Wochenschau«, pravkar je izšla prva številka sofijskega italijanskega tednika »Vita B u 1 g a r a«. List izhaja na štirih straneh velikega formata. Kakor kaže prva številka, bo prinašal razen političnih tudi gospodarske in kulturne vesti, dalje prevode bolgarskih pesnikov in pisateljev in ilustrativno gradivo. V prvi številki vzbuja našo pozornost članek »Bolgarska Dobrudža«, ki izvaja, da imajo Bolgari poleg vseh narodnostnih, gospodarskih in zgodovinskih razlogov prav posebno še čustvene pravice do Dobrudže. To utemeljevanje je tako značilno, da navajamo iz članka nekoliko vrstic: »Lahko rečemo kar si že bodi v korist bolgarske teze o vrnitvi južne Dobrudže; lahko navajamo statistične podatke, lahko opozarjamo na vse mogoče gospodarske, etične, zgodovinske in druge razloge, ki nedvomno govore v prid Bolgarije, vendar ni nič bolj prepričevalno, kakor če damo besedo poeziji in ljudskemu čustvovanju, kateremu se morda izmika važnost problema z njegovimi gospodarskimi in socialnimi činitelji, ki pa ne prezre potrebe, da je posest Dobrudže važna zato, da ima narod mirno svojo nacionalno vest. In zato, da zadosti spominu na svoje prednike, spoštovanju tradicije, ljubezni do edinstva in ponosu s svojo neodvisnostjo.« V današnji Evropi, kjer ne opažamo, da bi se odnosi med narodi urejali vprav na čustveni podlagi, bi pač našli še marsikje take DCurudže in narode s podobnimi čustvenimi odnosi do njih, vendar pa ti odnosi žal ne prihajajo v poštev pri reševanju spornih vprašanj med narodi. Vsekako tednik »Vita Bulgara«, ki je namenjen predvsem italijanski politični in kulturni javnosti, zasluži pozornost kot primer smotrne propagande in informacije, kakor jo nalaga današnji čas narodom in državam, če hočejo vzdržati v medsebojni tekmi interesov, ekspanzij in drugih dinamičnih sil, ki vrtinčijo današnjo dobo. Pribina in slovenska Panonija. »Lidove Noviny« (Brno) so priobčile prejšnji teden tole književno beležko: Slovaški knez Pribina s sedežem v Nitri, pozneje knez Pa-nonije (v kraju okrog Blatnega jezera), je dal zgraditi v Blatni cerkev Device Marije, ki jo je leta 850. posvetil solnograjski nadškof Linprammus. Po starem latinskem viru iz leta 871. se je udeležilo posvetitve petnajst nadškofovih spremljevalcev, medtem ko je bilo v spremstvu Pribinovega sina Koclja širinajst velmož, katerih imena se navajajo: Hezil, Unzat, Hotemir, Vite-mir... Ta zapisek imen v devetem stoletju je nedvomno nepopoln, ko skuša z latinskimi črkami podati zvok nelatinskih imen. Vprašanje je, kakšna so ta imena, šafafik, ki je prvi skušal dognati njih izvor, je bil prepričan, da so moravska in slovaška. V nedavno izišlem dvoletniku bratislavskega filološkega zbornika Lin-guistica slovaca se bavi s tem vprašanjem profesor Jan Stanislav. S podrobno raz- člembo ugotavlja, da je enajst imen za-padnoslovanskih, tri ali dve imeni pa so južnoslovanska. Teh enajst ali dvanajst imen bi lahko pripsdalo kateremu koli za. padnoslovanskemu jeziku, vendar jih je mogoče z veliko verjetnostjo smatrati za slovaška, in sicer tako, da je Pribina, ko se je preselil iz Slovaške v jugoslov. (slovensko) Panonijo, vzel s seboj nekaj slovaških velmož, ki so se pozn?je udelcf.ili posvetitve omenjene cerkve. To bi karala tudi nekatera krajevna panonska imena. Tako jezikoslovje nemalo r.rispeva k stvarnemu poznanju starih dob... — K tej vesti češkega lista priporr.rimo, da se pri nas bavi s temi vprašr.r?ii univ. prof. dr. Grivec, avtor knjige o knezu Koclju, ki pa se ne strinja z vsemi dognanji profesorja bratislavske univerze Jana S^antelava in meni, da je bila udeležba slovenskih Panoncev večja. Gle;laTi5Ua se/ona v Zngrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, se bosta ondotni gledališči odprli občinstvu 1. septembra. Takoj v septembru bodo tri premiere, in sicer Milana Begoviča »Hrvatski Dioge-neš«, Borova drama »Brezno« in Respighi-jeva opera »Plamen«. Listi pristavljajo, da se začenjajo priprave za novo sezono v znamenju ugodnih materialnih vidikov. Zagrebškemu Narodnemu gledaU^ču je zagotovljen ves zahtevani kredit, ki ni bil v ničemer zmanjšan, tako da bo gledališka uprava v novi sezoni brez večjih materialnih skrbi ki so prej dolga leta motile njeno delovanje. Smrt tenorista Aleksandra Bonrla. V Viserbi (Italija) ja umrl eden največjih tenoristov Alessandro Bonci, ki si je pridobil kot eden najizrazitejših predstavi-teljev italijanskega"belcanta svetovni sloves. Umrl je v starosti 70 let. i j Vest zdravnika dr. Kildareja KINO SLOGA, teL 27-SO Lew Avres, Lionel Barrymore, Lynne Carver v gl. vi. — Filmska drama globoke vsebine posvečena največjim humanistom na zemlji! — Danes ob 16., 19. m 21. un. 1 DANES ZADNJIKRAT MICKEY ROONEV «no Union, Pustolovščine Mucka Finna tet. M-f , . . . ,. . Predstave ob 16., 19. in 21. uri. — Blagajna odprta od 15. ure dalje! kega prijavljenca posebej. — Jan Baukart * Maturanti goriškega učiteljišča leta 1915! Naša 251etnica mature je tu. Ali se ne bi v ta namen kje sestali, da preštejemo naše vrste in obudimo stare spomine? Tov. Lavrenčič je mnenja, da bi se sestanek vršil v Celju, ki je nekako središče. Prosim, naj se še kdo oglasi s kakšnim predlogom! Lazar Tone, šolski upravitelj v Razvanju pri Mariboru. — ljudska babjevernost ščiti morilca. Povesti o rokovnjačih še niso popolnoma zamrle med našim ljudstvom. Od časa do časa se rokovnjači pojavljajo po vaseh in za pjimi gredo najbolj fantastične vesti. Ljudje, ki so še polni vraž, jim pripisujejo skrivnostne moči in jih ščitijo pred oblastjo. Tako se v okolici Križevcev že štirinajst dni skriva rokovnjač Dragutin Szabo, morilec karlovškega stražnika. Policija in orožništvo ga že celih štirinajst dni zaman iščeta po gozdovih okoli Križevcev. Szabo je — tako pravijo ljudje — izkopal iz groba levico nekega mrliča in ta roka ga varno vodi po poteh, kjer ni orožnikov in policije. Dokler bo imel pri sebi mrtvo roko, ga ne bodo ujeli... In vraževerni ljudje s strahom pripovedujejo, da so tu ah tam videli ali srečali velikega rokovnjača Szaba. Križevska policija pa bo morala dobiti pomoč, če bo hotela ujeti nevarnega morilca, ki ga ščiti ljudska babjevernost. * 50.000 dinarjev so našli med starim železom. Kakor smo poročali, je pred dnevi znani lopov Gjuro šajnovič ukradel iz trgovine starega železa trgovcu Josipu Klobučaru iz Delnic torbo s 75.000 dinarji gotovine. Zdaj so Klobučarjevo torbo našli med starim železom in v njej je bilo še 50 tisoč dinarjev, šajnoviča še išče policija. * Nevihta je razsajala po zagrebškem živalskem vrtu. V nedeljo je nad Zagrebom divjala huda ura. Strela je močno razsajala, zlasti po zoološkem vrtu je spravila prebivalce v precejšen strah. Hudo so bile preplašene zebre in velblodi, kjer je strela prelomila velik hrast. Velblodi so prestrašeni begali po svojih prostorih; ko pa se je vreme zjasnilo in so si opomogli od strahu, so z velikim tekom obirali listje z zlomljenega hrasta. * Sreča je 0poteč3. Bridko resničnost tega pregovora je občutil tudi bivši milijonar Petar Radakovič iz Banjaluke. V nedeljo zvečer so ga našli mrtvega na klopi v mestnem parku Banjaluke. Zadela ga je kap. V zadnjem času je bil velik revež, pa se je zatekal v park. kjer je najbrže pogosto premišljeval, kako minljivo je vse na tem svetu. * Prijeli so pravega morile3 Stjepana CvitkOviča. Orožniki v Brodu so imeli v nedeljo zvečer dober lov. 2e dolgo so zasledovali razbojnika in morilca, ki je pred tedni v vasi Vrbovcu napadel in ranil bogato trgovko Ivko Cvitkovičevo, in ubil njenega sina Stjepana. Po umoru so prijeli več oseb, dočim so pravi storilci ostali neznani. Potem so v Slavonski Požegi prijeli Stjepana Vukeliča, ki je priznal, da je z Vukovičem izvršil razbojniški napad na trgovko Cvitkovičevo. V nedeljo je Vu-ltovič obiskal v Brodskem Brdu svojega znanca in tu so ga orožniki, ki so bih o tem obveščeni, ujeli in ga izročili okrožnemu sodišču v Derventi. * Še o zagonetnem zločinu na Ilidži. Policija v Sarajevu vestno nadaljuje preiskavo o zagonetni smrti bogate ameriške vdove Marije-Meri Jankovičeve. Te dni so napravili preiskavo na domu moža osumljene Lenke Tijaničeve v Podgorici in našli vse polno dragocenosti in obleke, ki jih je Lenka pošiljala svojemu možu. V zvezi s tem so aretirali tudi Lenkinega moža in njene tri sestre, pri katerih je bila prav tako spravljena velika zaloga blaga, ki je pripadalo pokojni Jankovički. Sodijo, da bo skrivnosten zločin na Ilidži kmalu pojasnjen. * Zastrupljen je s pokvarjenimi klobasami. V Mokrinu blizu Velike Kikinde se je 28 ljudi zastrupilo s pokvarjenimi klobasami, ki jih je prodajal brezvestni mesar Gjura Gjukanovič. Najprej je kupil pokvarjene klobase Stojan Belošev. Te so potem jedli doma njegovi otroci. Kmalu je vsem postalo slabo in oče jih je peljal k zdravniku, ki je ugotovil zastrupljanje z mesom. Stojan je povedal zdravniku, kje je kupil klobase in takoj nato je občinski sluga razbobnal po vsej vasi, naj pridejo na zdravniški pregled vsi, ki so kupili meso pri Gjukanoviču. Med ljudmi je nastala prava panika in kmalu je oblegalo zdravniško ordinacijo okoli 60 ljudi. Istočasno pa je množica ljuoi navalila na brezvestnega mesarja in ga hotela kamenjati, še istega dne je 28 ljudi moralo zaradi težjega zastrupi jen ja v bolnišnico. Iz LffsMjane u— Večer humorja in pesmi bodo uživali Ljubljančani jutri zvečer, na praznik Velikega šmarna v Zvezdi. Znano je. da vsa Jugoslavija nima podobnega vrta, kakršnega ima restavracija Zvezda. Ob vseh lepih veCeiih je vrt dobro zaseden in plesa željni pridejo na svoj račun. Prav posebna senzacija za Ljubljano pa bo ju-tršnji večer humorja in pesmi, saj nam pride v goste ga. žanka Stokičeva, slavna gledališka prvakinja in ljubljenka Beogra a, ki bo poskrbela s svojimi novimi šlagerji za pravcate eksplozije smeha. Z njo nastopita Vlasta Antonovič, znan kot komik pod imenom Serjoža ter popularni pevec šansonov in šlagerjev g. Boško Nikolič. Ljubliančani se bodo seveda rade volje odzvali povabilu prikupnih treh beograjskih nasmejanih umetnikov in jim bo večer humorja in pesmi gotovo ostal vedno v spominu. u— Naval v »pl°6no bolnico je te dni spet občutno narasel. Sicer so pa tovrstnih rekordov v naši bolnici že vajeni, samo to je žal hudo pri vsem skupaj, da so te velike številke združene s še večjo stisko prostorov in bolniških postelj. Samo v ponedeljek so sprejeli v bolnico dopoldne 85 in popoldne 76 bolnikov, skupaj torej preko 160 bolnikov. Tudi včerajšnji dan ni bil dosti boljši. Do poznega popoldneva je bilo vpisanih že preko 80 bolnikov. Skupno število letos sprejetih bolnikov Je že prekoračilo številko 22.570. Velik odstotek bolnikov prihaja iz oddaljenih krajev po- ZVOCNI KINO SOKOLSKI DOM V SIŽKL telefon 41-79 Film, ld prikazuje življenje v pomorski akademiji v Brestu Na morski gladini V glavni vlogi: J. P. Aumont Predstave: danes ob pol 9. uri; in jutri ob 5., 7. in 9. uri. Prihodnji spored (v soboto 17. V lil.): Stella Ballas (MAJKA ILI BLUDNICA) deželja in je zmerom občutneje pomanjkanje bolnišnic na deželi. Seveda se s tem še niti malo ne zmanjša nujna potreba čim nujnejšega razširjenja stare ali zgraditev nove. prostorne in moderne bolnišnice. u — Nevihta se je sprostila v noči od ponedeljka na torek nad Ljubljano in je segla daleč naokrog po deželi. Pred nevihto je močno pobliskavalo in radijske motnje so bile prav občutne. Okrog polnoči je začelo treskati in je nekaj časa lilo kakor iz škafa. Na litijski merilnici dežja so ugotovili, da je bilo 240 enot padavin, kar je prav velika množina dežja. Po nevihti se je ozračje močno ohladilo in zjutraj smo se začeli zavedati, da je jesen pred vrati. Letošnji bujni gozdovi in nasadi so pričeli polagoma rumeneti in sonce naglo izgublja tisto moč, s katero nam je pretekli teden skušalo nadomestiti, kar je opustilo v letošnjem poletju. Dr. MIRA FINK NE ORDINIRA DO 4. SEPTEMBRA u— Reprezentativen dom si je v primeroma kratkem času zgradilo marljivo Sokolsko društvo H v Trnovem (švabičeva ulica). V letošnjem poletju se je članstvo z izredno vnemo in žilavostjo vrglo na delo še preostalih potrebnih del, ki spadajo k dokončni ureditvi letnega telovadišča. Tod ni razlike med prostovoljnimi delavci; od najvišjega funkcionarja do zadnjega člana vsakdo opravlja odkazani mu posel. Pod strokovnim vodstvom se mlajše članstvo marljivo udejstvuje brez godrnjanja in priganjanja pri vseh težaških delih. Med drugim pravkar polagajo v veliko dvorano parkete pod strokovnim vodstvom člana-Sokola, nekatere slike pa izvršuje priznani umetnik-slikar. še je treba tega ali onega. Petični nacionalni krogi v trnovskem okraju naj bi segli v žep in darovali temu Sokolskemu domu svoj obolus, ki bo dobrodošel plemenitemu stremljenju. u — II. trnovski sejem priredi Sokol Ljubljana II. na letnem telovadišču v Trnovem 18. t. m. Nagradno streljanje s puškami od 8. zjutraj do 11. zvečer. Glavna prireditev bo od 15. ure dalje. Na sporedu bodo streljanje s puškami, variete, kmečka muzika s plesom, avtomat in drugo. Poskrbljeno bo za dobro pijačo in pristno trnovsko jedačo. Uprava vabi k obilni udeležbi! (—) u— Društvo inženjerjev v Ljubljani vabi svoje člane k skupnemu ogledu zanimivih razširitvenih del pri električni centrali (lupinasta konstrukcija sistema Zeiss-Dy-vvidag) ter popoinema preurejene cementarne Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah. Ogled bo v petek 16. t. m. popoldne. Potujemo z vlakom ob 13.30 in se vrnemo v Ljubljano ob 21.57. Člani SPD z urejeno legitimacijo lahko potujejo za polovično ceno na podlagi objave, ki jo bo imelo vodstvo ekskurzije, morajo oa biti pol ure pred odhodom vlaka pred glavnim kolodvorom. u— Ogled cvetja v Navju in Tivoliju bo v nedeljo, 18. avgusta. Zbirališče ob 8. uri dopoldne pri cerkvi sv. Krištofa, Tyrševa cesta. K ogledu vabi člane in goste vrtnarski odsek podružnice SVD Ljubljana, u— Cestne zadeve. Včeraj so pričeli na Cesti 29. oktobra (Rimski) prekopavati cestišče pri Gorupovih hišah navzgor. S posebnim strojem bodo cesto dovoljno utrdili, ker je sedanja silno razdrapana. — Dokončana so cestna dela na Erjavčevi ulici in na Hribarjevem nabrežju ob Ljubljanici. — Izvršena je tudi modernizacija Gajeve ulice z valjanim asfaltom, kakršen je v Ilirski ulici. u— Putnikovi izleti v avgustu: Novo mesto, Plitvice, Split, Jezersko. Zahtevajte programe! (—) u— Aretacija dveh mladih vlomilcev. V noči na 8. t. m. ie bilo vlomljeno v Majc-novo kavarno na Tvrševi cesti. Vlomilec ie odnesel za nekai stotakov drobiža, zalogo cigaret in srebrno uro. V svojo pogubo pa si je storilec na kraiu zločina privoščil kozarec likerja iz steklenice na pultu in na tei steklenici ie policijski daktilo-skop odkril prstne odtise. Seveda so iih takoi posneli in iz registrature kriminalne razvidnice ugotovili, da izviraio od roke poznanega vlomilca Štefana Šekule. Detektivi so si ogledali še njegovo sliko v kriminalnem albumu ter ga pričeli zasledovati. V resnici so vlomilca v nonedel^ek zvečer izsledili v Dalmatinovi ulici. Prijeli so ga in ga privedli na policiio: zastonj jim ie med potjo poizkušal uiti. Po zaslišanju pa se ie na dvorišču naenkrat iztrgal stražniku iz rok ter izginil v smeri proti Rožniku. Medtem ko ie policija vnovič zasledovala pobeglega vlomilca, so pa še istega večera prijeli njegovega pajdaša, komaj 18 let starega nekdanjega natakar-skega vajenca v Majcnovi kavarn1' Josipa K. Tega so namreč najprej osumili, da ie vlomil v kavarno. V resnici sta vlomila oba s Šekulo ter nato skupno tx> raznih zabaviščih zapravila nakradeni denar. Pobeglega Šekulo še iščejo in se prav gotovo ne bo mogel izmuzniti čez mejo ljubljanskega policijskega okoliša. Šekula ie komaj 19 let star in doma iz okolice Osije-ka Da se že delj časa zadržuje v naših krajih ter je bil že večkrat kaznovan zaradi manjših tatvin in vlomov. n— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal danes od 20. do petka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Ulica 29. oktobra štev. 7/1. telefon štev. 41-52. u— Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 25. avgusta 1940 ob 8. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. u— Zahvala, ob svoji 701etnici sem prejel nešteto iskrenih ustmenih in pismenih čestitk, od svojih prijateljev, znancev in znank iz vseh krajev, zakar se jim po tej poti najprisrčneje zahvaljujem. — Udani France Rus. (—) u— Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da se bo na praznik 15. t. m. prodajalo meso vseh vrst, zaradi tega pa bo v soboto 17. t. m. brezmesni dan. (—) Iz Celja e— Zamude avtobusov na progi Maribor — Celje. Mariborski avtobusi začenjajo s svojimi zamudami konkurirati železnici. Red je lepa stvar, ne bi škodila avtobusnemu podjetju, potujoče občinstvo pa se tudi ne bi pritoževalo. Začetnih zamud že pri odhodu iz Maribora ne bi bilo treba med vožnjo proti Celju brezuspešno zmanjševati z divjim dirkanjem proti Konjicam in Celju. Treba je tudi vedeti, da je državna cesta odprta vsemu prometu in tudi takim, ki hodijo v vročini in prahu peš po »beli cesarski cesti«. Zato upravičeno terjamo, da se tudi to veliko avtobusno podjetje drži voznega reda, kakor ima odobrenega. Na tem voznem redu je tudi določen čas odhoda iz Maribora. e— Z redom sv. S^ve V. stopnje je bil odlikovan tajnik sreskega načelstva g. Fran Kocjan iz Celja. V službi vestnemu in ljubeznivemu uradniku k odlikovanju iskreno čestitamo. e— Darilo. Gospod dr. Alojz Goričan, odvetnik v Celju je izročil Sokolskemu društvo Celje matica iz neke kazenske zadeve 100 din. Lepa hvala! e— Popravni izpiti rn vpisovanja na celjski gimnaziji. Popravni izpiti za redne učence in privatiste bodo 28. in 29. avgusta, popravni nižji tečajni izpiti in pismeni višji tečajni izpiti 30. avgusta in ustni tečajni izpiti 31. avgusta, vsakokrat od 8. dalje. Sprejemni izpiti bodo 27. avgusta. Podrobnejši razpored izpitov bo objavljen na deski v veži. Vpisovanje ob pričetku novega šolskega leta 1940;41 bo vsakokrat od 8. do 11. po sledečem redu: 2. septembra za 1. razred, 3. septembra za 2. do 8 razred in 4. septembra za učence z drugih zavodov. K vpisovanju mora prinesti vsak učenec in vsaka učenka zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o predpisanem davku, učenci z drugih zavodov pa tudi še krstni list. e— Sok°lsko društvu Celje matica vabi brate in sestre, ki so svoječasno prinesli legitimacije v pregled in jih še niso dvignili, da pridejo po nje ob sredah po 19 uri v društveno pisarno v mestni osnovni šoli. Uprava ne more legitimacij dostaviti poedincem, zato naj se prizadeti potrudijo sami ponje. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel na praznik 15. t. m. g. dr. Drago Mušič, Cankarjeva cesta 7. e— Pobalinstvo ali poskus tatvine. V ponedeljek se je pripeljal neki trgovec in industrijec iz Laškega k večerni filmski predstavi s svojim avtom v Celje. Avtomobil je pustil v Vodnikovi ulici. Ko s^ J® po predstavi vrnil in se hotel odpeljal Sp&l domov, je na svoje začudenje opazil, da avtomobila ni več na mestu. Takoj je prijavil zadevo policiji, ki je pričela poizve- Glavsaa kolektura drž. razr. loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK, LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14, javlja izid žrebanja z dne 13. avgusta 1940, V. razreda 40. kola: DIN DIN DIN DIN DIN DIN 80.000. 60.000, 50.000, 24.000.-20.000, 16.000, DIN 12.000,— št. 38519 59266 64986 86928 št. 6165 76120 št. 5065 98955 št. 29014 37846 54037 št. 13645 18357 št. 12734 40764 49157 58101 63660 69443 70700 79119 št. 13146 25021 PO DIN 10.000,— 611 15748 20026 29093 47622 62892 71114 78044 79139 82421 PO DIN 8.000.— 3897 6032 6306 7293 7938 17476 19756 23526 27947 53537 56997 57257 60787 68755 73560 PO DIN 6.000,— 2073 4291 4509 6960 8931 13078 26505 35160 36205 38786 38798 41693 46236 49716 52766 53866 57781 63891 64696 65029 68383 83634 89365 PO DIN 5.000.— 3751 6336 17784 33187 33827 45392 48294 48737 54428 57213 67958 72510 78576 80210 87331 90773 93310 93392 93572 93591 98374 PO DIN 4.000.— 87 901 2170 2765 7918 8324 11319 11853 17715 27333 31039 33257 33716 34053 36566 36337 37213 39219 49007 51699 55393 59604 59711 60055 61308 63511 68294 75375 75442 78611 81785 87042 88836 88868 89809 89798 93450 94701 95771 97050 98777 Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—. Ker so bili dobitki javljeni telefonično eventuelna pomota ni izključena. Prihodnje žrebanje bo jutri 14. t. m. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče« bodo dobili še pismeno obvestilo, nakar lahko denar takoj dvignejo. Srečke so Vam še na razpolago dovati za izginulim vozilom. Proti jutru so res našli avtomobil popolnoma razbit v Strossmayerjevi ulici. Policija poizveduje za neznanimi junaki, ki so si hoteli privoščiti drago šalo, oziroma, ako ni hotel kdo resnično odpeljati in si prisvojiti avto. Lastnik bo imel s popravilom precejšnje stroške. e— Karam bol, ki bi imel lahko težje posledice. Na Mariborski cesti med železniškim prelazom in VVestnovo vilo se je včeraj okrog poldne pripetila nesreča. Tisti čas je vozil iz mesta voz s konjsko vprego opekarne Unger & Ulmann iz Celja, za vozom je privozil avto mehanika Ožeka, proti mestu pa je vozil pravilno na desni strani na kolesu 451etni Vid Čepin iz Spodnje Hudinje. Avtomobilist je hotel po sredini ceste prehiteti voznika. Ker pa je na tem delu cesta ozka, je zadel istočasno v voz in biciklista. katerega je prevrnil na tla. da je dobil razne poškodbe po glavi in raznih delih telesa, tako da so ga morali prepeljati v bolnico, čeprav ze krivda na nesreči menda na strani avtomobilista, bi pripomnili, da je ta del Mariborske ceste, na kateri se dnevno razvija velik promet skrajno potreben razširitve in popravila. Cesta ima samo na eni strani hodnik za pešce, ki pa je tako ozek, da se morajo ti umikati na cesto. Glede popravila Mariborske ceste je bilo že precej govora in skrajni čas bi bil, da bi se to vprašanje tudi končno rešilo in bi se cesta pričela popravljati. e— Na dve In pol leta robije je bil obsojen 561etni Štefan Kračun lz Črešnjic pri Konjicah, ker je junija letošnjega leta blizu vinske kleti udaril Antona Stebleta iz Črešnjic tako močno po glavi, da je ta zaradi poškodb kmalu umrl. Kračun se je danes zagovarjal, da je Stebleta udaril zato, ker je mislil, da bo napadel njegovega brata. Poroke. Poročila sta se kapetan I. stopnje Dragomir Božovič iz Murske Sobote in gdč. Ljudmila M a r o ho v a, učiteljica v Križevcih. Nadalje sta se poročila Ernest Gaber, zasebni uradnik, in Frančiška K o d r o v a, zasebna uradnica iz Maribora. Novoporočencem želimo obilo sreče! a— StaiOkatoliškj župni urad se preseli s 16. avgustom z Glavnega trga 23 v Maistrovo ulico 9. Na Marijin praznik 15. t. m. odpade običajna služba božja zaradi cerkvene slavnosti v Ljubljani. Prihodnja služba božja bo v nedeljo 18. t. m. ob 9. kakor navadno. a— Obrtna nadaljevalna š°la zadnjič opozarja na vpisovanje za novo šolsko leto, ki bo te dni ob dopoldnevih na mestnem poglavarstvu. Doslej se je vpisalo šele par vajencev in vajenk. Proti neopravičenim zamudnikom bo postopala šola po zadevnih uradnih predpisov. a— Na državnem učiteljišču bodo popravni diplomski izpiti dne 26. in 27. avgusta, popravni razredni izpiti pa 2. septembra. a— Na cesti zaboden. Ko se je 29 letni posestniški sin Anton Stelcer iz Zgornje Kaple proti večeru vračal domov, so ga na cesti napadli neznanci ter ga z noži tako nevarno ranili v prsa, da je Stelcer obležal v mlaki krvi. Gotovo bi izkrvaVel, ako ga ne bi slučajno našli nezavestnega na cesti. Žrtev napada so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Za skrivnostnimi napadalci pa poizvedujejo orožniki. a— Tihotapske zadeve. Pri Sv. Petru niže Maribora so finančni organi ustavili nekega sumljivega moškega, ki je nosil precej težak nahrbtnik. Izkazalo se je, da je bil sum upravičen, kajti v nahrbtniku je bilo 25 kg saharina, ki so ga zaplenili. Možaka, nekega Franca F., ki je znan tihotapec, pa so zaprli. Kazen bo precej občutna. a — Usodni padci. Z zidarskega odra je padel in si zlomil levico 56 letni zidar Ivan Breznik iz Rač. Na Aleksandrovi cesti je padel s kolesa 29 letni delavec Martin Doki, ki je obležal s hudimi poškodbami na glavi. 46 letni strojevodja Srečko Mustek je padel z lokomotive in si zlomil levo nogo. Z lestve je padel in si zlomil levo ključnico 69 letni dninar Andrej Požun iz Košakov. Vsi poškodovanci se zdravijo v bolnišnici. a— Voz cementa za sleparja. K tvrdki D. Rakusch na Aleksandrovi cesti je prišel neki moški ter izročil nabavnico stavbne tvrdke U. Nassimbeni za 25 vreč cementa, ki jih je donositelj nabavnice z vozom odpeljal. Naknadno so ugotovili, da tvrdka U. Nassimbeni ni ničesar naročila in da so nasedli spretnemu goljufu, za katerim poizveduje sedaj policija. a— Vlamljajo in kradejo. V stanovanje posestnice Marije Ekartove v Jadranski ulici se je splazil zlikovec, ki je odnesel za 2500 din plena. Tudi v stanovanje za-sebnice Lije Gabričeve v Aljaževi ulici se je vtihotapil vlomilec in odnesel za 1000 din plena. »Putnikovemu« podravnatelju Aleksandru Pfeiferju so ukradli z osebnega avtomobila 800 din vreden žaromet. Iz stanovanja Hedvike Križnikove na Po-brežki cesti 15 je izginila zlata zapestnica, vredna 2000 din. Tovarniški delavki Mariji Savčevi od Sv. Miklavža je izginilo izpred poslopja OUZD 1400 din vredno kolo znamke »Panter«. Podpore svojcem vojnih obveznikov na praznik Kakor nam sporoča kr. banska uprava (referat za kontrolo cen,) se uveljavlja z današnjim dnem naslednja odredba glede brezmesnih dni v dravski banovini: V cilju pravilnega izvajanja uredbe o štednji z živili je izdal ban dravske banovine navodilo sreskim in mestnim načel-stvom, po katerem smejo v krajih, kjer pade na brezmesni dan sejem ali cerkvenj praznik, odrediti, da se preloži brezmesni dan na naslednji dan v tednu. Istotako je g. ban odredil, da, se brezmesni dan, Id pade na četrtek 15. avgusta, to je na praznik Velikega šmarna preloži v vsej dravski banovini na soboto 17. avgusta. Kakor kaže primer preložitve brezmesnega dne s praznika Velikega šmarna na prihodnjo soboto, bodo v bodoče urejeni brezmesni dnevi, ki padejo na praznik ali na sejmski dan. če torej pade cerkveni praznik na katerega izmed brezmesnih dni, se na praznik lahko prodaja in uživa meso, zato pa je potem sobota brezmesni dan. V krajih, kjer zaradi sejma na brezmesni dan prodajajo meso, mora potem slediti v soboto ali v ponedeljek ali torek ki padejo i sejsttski dan brezmesni dan kot nadomestilo za izostali brezmesni dan. O tem odloča sresko načel-stvo, oziroma upravna oblast prve stopnje. Z gornjo spremembo je odstranjena pomanjkljivost v določbah uredbe o štednji z živili. Klanje teličk v sili Nadalje je g. ban s pooblastilom ministra za trgovino in industrijo izdal naslednje tolmačenje o klanju teličk: Upravna oblastva prve stopnje imajo smatrati, da je podan dejanski stan zakola v sili tudi v primeru, kjer za pravilno vzrejo teličke ni zadosti krme ali prostora v hlevu in kjer se temu nedostatku brez težke škode za lastnika teličke ne da odpomoči s prodajo starejše živine ali s prodajo teličke drugemu rejcu. Ako potrdi pristojno občinsko poglavarstvo, da ima lastnik teličke samo eno kravo in da teličke ne more prodati drugemu rejcu, morajo izdati obča upravna oblastva prve stopnje dovoljenje za zakol teličke brez nadaljnjega raziskovanja dejanskega stanja. Potrdila in dovoljenja v smislu tega navodila, se izdajajo brezplačno. Naša rudarska produkcija v prvem polletju Prejšnji teden smo navedli najvažnejše podatke o naši rudarski produkciji v juniju in o premogovni produkciji v prvem letošnjem polletju. Sedaj so nam na razpolago številke o celotni rudarski produkciji za prvo polletje. Kakor smo že omenili, se je produkcija premoga letos naglo dvignila in je v prvem polletju dosegla 3.51 milijona ton nasproti 2.86, 2.67, 2.28 in 2,02 milijona ton v prvem polletju prejšnjih štirih let. Ostala naša rudarska produkcija pa kaže za prvo letošnje polletje naslednjo sliko v primeri s prvim polletjem lanskega leta (vse v tonah): I. polletje 1939 1940 razlika bakrena ruda 515.770 439.890 —75.880 svinč.-cinkova 436.070 425.840 —10.230 železna ruda 329.190 280.300 —48.890 boksit 168.240 109.280 —58.960 pirit 73.860 57.890 —15.950 kromova 18.470 27.650 + 9.180 zlatonosna 20.090 11.850 — 8.240 antimonova 8.890 11.670 + 2.780 manganova 2.940 3.250 + 310 Pri produkciji najvažnejših kovinskih rud opažamo torej letos občutno nazadovanje, kar velja zlasti za bakreno rudo. V tej zvezi je omeniti uredbo o prisilni upravi rudniških in topilniških podjetij, po kateri rudarsko-topilniška podjetja ne smejo ustaviti obratovanja brez posebnega dovoljenja in minister lahko postavi prisilno upravo, da se prepreči ustavitev obratovanja ali oviranje dela. Produkcija bakrene rude je bila letos v prvem polletju za skoro 15% manjša nego lani, produkcija svin-čeno-cinkove rude za 2 in pol %, produkcija železne rude pa za 15%. Najobčutnej-še je nazadovanje produkcije boksita (35%), ki je v zvezi z izvoznimi težkoča-mi zaradi ustavitve pomorskega prometa. Povečanje beležimo samo pri kromovi, an-timonovi in manganovi rudi. V ostalem zaznamuje naša rudarska statistika občutno povečanje pridobivanja zemeljskega plina, ki se je dvignilo od 1.14 na 1.71 milijona kubičnih metrov, torej za 50%, medtem ko je produkcija nafte nekoliko nazadovala, in sicer od lanskih 572 na 532 ton. Statistika topilniške produkcije pa nam nudi naslednjo sliko (v tonah): I. polletje 1939 1940 razlika železo 33.228 38.071 + 4.843 baker 23.080 25.887 +2.807 elektrol. baker 5.728 6.498 + 770 svinec 4.006 12.123 +8.117 cink 2.541 3.055 + 514 antimon 672 797 + 127 Najobčutnejše povečanje je zabeleženo pri produkciji svinca, kar je v zvezi z obratovanjem nove topilnice svinca, ki jo je zgradila družba Trepča Mineš. V ostalem je omeniti, da se je znatno povečala tudi produkcija srebra, in sicer od lanskih 181 na 2214 kg, produkcija zlata pa se je povečala od lanskih 267 na 656 kg, pri čemer ni upoštevano zlato, ki se pridobiva iz borskega surovega bakra. Nova viredltev p2a£itaega £M*&£Heta Z NiZ0Z£2QSk0 Kakor sme že poročali, je prišlo pri nedavnem izrednem zasedanju jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora v Berlinu do sporazuma glede ureditve plačilnega prometa med našo državo in Nizozemsko. Ta sporazum, ki se prične izvajati s 15. avgustom t. vsebuje različne predpise glede starih in novih obveznosti. Stare obveznosti Pod starimi obveznostmi je razumeti vse obveznosti iz poslov, sklenjenih pred 15. avgustom 1940 (merodajen je dan sklenitve pogodbe, če pj> te ni. dan. ko je bila faktura izdana) Jugoslovenski uvozniki b'aga iz Nizozemske bodo pieko pooblaščenih zavodov poravnali sveje stare obveznosti z vplačilom dinarjev na dinarski račun ho-landskega klirinškega zavoda v Haagu pri Narodni banki v Beog-adu. Pri tem se bodo holandskj gold naiji preračunali v dinarje po stalnem tcčaiu 29.19 din za 1 goldinar. Fakture ki se glasijo na druge valute, se pretvorijo v dinane po srednjem borznem tečaju v Beogradu na dan pred vplačilom Jugoslovenski izv<^ zniki blaga v I Nizozems>ko bodo prejemali plačilo svojih i terjatev preko Narodne banke, ki ji bo ho- | landski klirinški zavod odobraval zneske, ; položene od strani nizo cmokih uvoznikov J /ugoslovenskega blaga. Narodna banka bo i zneske, vplačane pri holandskem klirinškem J Tiskovni referent mestnega poglavarstva v Ljubljani nam je poslal pojasnila, po katerih posnemamo: Zaradi podpor, ki jih država daje družinam, ki so njih hranilci pri vojakih, je bilo precej nerazpoloženja, ker so morale družine večkrat dolgo čakati na denar. Ponovno je bilo že rečeno, da so podpore svojcem vojnih obveznikov stvar države, ne pa občine. Občina jc pri veh podporah samo posredovalka ter ji to posredovanje dela prav mnogo opravkov, saj je v odseku za podpore na mestnem zaščitnem uradu neposredno zaposlenih 11 oseb, ki se z vsemi močmi prizadevajo, kako bi kar najbolj pomagali tistim, ki imajo pravico do podpore. Podpore podeljuje poseben odbor, ki se imenuje »Odbor za podpore pri okr. sodišču v Ljubljani« in mu predseduje sodnik okrajnega sodišča, člana pa sta en uradnik davčne uprave in en član mestnega sveta. Denarna sredstva daje država s posredovanjem ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ki pošilja primerne vsote Poštni hranilnici, ta pa po odredbah gori imenovanega odbora nakazuje denar strankam. Mestna občina torej denarja ne dobi v roke in zato tudi na more zavlačevati izplačil. Da občine niso krive zavlačevanj, se je pokazalo tudi na seji zveze mest v Mariboru 3. t. m, ko so zastopniki slovenskih avtonomnih mest soglasno sprejeli resolucijo, naj bi pristojna ministrstva redno brez zavlačevanja nakazovala za podpore potrebne vsote Poštni hranilnici. Takoj pri tej ugotovitvi pa moramo tudi pripomniti, da zadnje čase Poštna hranilnica lahko izplačuje podpore brez zamud. Ker so ljubljanski dnevniki že večkrat pisali o teh podporah, zlasti pa o velikem delu, ki ga je država s temi podporami naložila mestnim občinam, pač ni treba več obširno razpravljati o tem vprašanju. Od 25 oktobra 1939, ko je začel odbor za podpore poslovati, pa do 1. avgusta t. L je bilo izplačanih v LJubljani 772.817 din podpor. Odbor je imel 44 sej ter je obravnaval 1.917 prošenj. Od teh je bilo ugodno rešenih 1.542, negativno pa 371 prošenj. Tri prošnje so bile umaknjene, ena je bila pa zaradi nepristojnosti poslana odboru za podpore za ljubljansko okolico. Na okrožno sodišče je bilo poslanih 60 pritožb ter je bilo 25 rešenih ugodno. zavodu v goldinarjih, izplačevala prav tako po tečaju 29.19 din za goldinar, in sicer po kronološkem redu Preračunan je dinarjev in drugih valut \ holandske goldinarje o priliki vplačila v Haagu se bo vršilo po zadnjem uradnem srednjem tečaju dotič-ne valute v Amsterdamu. Na isti način se bodo vršila ostala plačila v zvezi z blagovnim prometom. Nove obveznosti Pod novimi obveznostmi je razumeti obveznosti iz blagovnega prometa iz poslov, sklenjenih po 14 avgustu 1940. Jugoslovenski uvozniki nizozemskega blaga bodo poravnali svoje nove obveznosti z vplačilom dinarjev Narodni banki preko pooblaščenih denarnih zavodov. Zr. sprejete dinarske zneske bo Narodna banka izdajala naloge za izpilačilo nizozemskim upnikom v rajhs-markah preko specialnega računa »D« v markah (Reichsmark-sonderkonto »D«), ki se vodi pri nemški obračunski blagajni v Berlinu. Obračunska blagajna v Berlinu bo sprejete naloge izvršila v okviru nemško holandskega plačilnega sporazuma. Obveznosti, ki se glasijo na holandske goldinarje, se bodo najprej pretvorile v marke po srednjem tečaju izplačila Amsterdam v Berlinu, ki znaša sedaj 132.70 marke za 100 holandskih goldinarjev; tako dobljeni znesek v markah se bc nato preračunal zopet v dinarje po tečaju 17.82 din za marko. Obveznosti, ki se glasijo na druge valute (razen na dinarje, marke in goldinarje) se bodo prav tako preračunale v marke po srednjem berlinskem tečaju dotične valute, dobljeni znesek v markah pa se bo preračunal v dinarje po tečaju 1782 din za marko. Jugoslovenski izvozniki blaga v Nizozemsko bodo prejemali plačilo svojih terjatev na ta način, da bo nemška obračunska blagajna v Berlinu za zneske, ki jih bo prejela preko nemško-hodandskega plačilnega sporazuma odobravala Narodni banki marke v specialnem računu »D« v rajhs-markah, Narodna banka pa bo izplačala odobrene zneske mark iugoslovenskim upnikom v dinarjih po kronološkem vrstnem redu, računajoč eno marko za 17.82 dm. Glede pretvarjanja holandskih goldinarjev in drugih valut v marke velja isti postopek, kakor za preracunanje terjatev jugoslovenskih uvoznikov. Vi»a prejšnja navodila, ki se tičejo plačitlnega prometa z inozemstom, se razveljavijo. Stanje Narodne banke Medtem ko se je ob koncu julija obtok bankovcev povečal za 176 milijonov zaznamuje najnovejši izkaz Narodne banke od 8. t. m. zmanjšanje obtoka za 57.5 na 12.121.7 milijona din (lani 7375.3). Obveznosti na pokaz so istočasno narasle za 153 na 2093.9 milijona din (lani 1694.5). Med obveznostmi na pokaz so narasle privatne žirovne jialožbe za 55.8 na 1270.8 (lani 857.3). Zla ta podlaga se je v prvi četrtini avgusta povečala za 15.9 na 2301.6 milijona stabilizacijskih din (lani 1922.2) v stvarni vrednosti 3682.6 milijona din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so se zmanjšale za 33.0 na 479.6 milijona din (lani 518.1). Menična in lombardna posojila so se ponovno precej zmanjšala, in sicer za 82.0 na 1773.0 milijona din (lani 1842.8). Eskont bonov za narodno obrambo pa se je povečal za 136 na 4227 milijonov din. Glede na stvarno vre nost zlate podlage je znašalo 8. t. m. kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.90°/» na-sproti 25.89% v prejšnjem tednu. Gospodarske vesti =| V septembru bo n°v sestanek fag®-siovcnsko-ncmškega stalnega gospodarskega odbora, v septembru se bo sestal v Beogradu jugoslovensko-nemški trgovinski odbor. V direkciji za zunanjo trgovino je že zbrano potrebno gradivo za to jesensko zasedanie, ki Ima mnogo večji pomen, kakor pomladna zasedanja, ker se v septembru glede na našo letino na novo določijo naši izvozni kontingenti za prihodnje go-spodaisko leto. Dotlej bodo rezultati naše letošnje letine že definitivno znani in bomo lahko ugotovili, kakšni bodo naši presežki za izvoz. = Prisad in razdelitev koruze. Z banske uprave so nam sporočili: Kr. banska uprava sporoča vsem interesentom za koruzo, naj se ne obračajo — kljub vsem drugačnim informacijam — na Prizad. ki ne prodaja koruze interesentom. Vso koruzo, ki jo bo Prizad eventualno kupil ali uvozil, bo Prizad dal na razpolago državnim oblastvom, torej za Slovenijo kr. ban-ski upravi. Ker Prizad doslej ni mogel nakupiti domače koruze, je tudi ni mogel odstopiti kr. banski upravi. V primeru, da bo Prizad uvozil koruzo iz inozemstva in jo dal na razpolago banski upravi, bo banska uprava takoj obvestila vse prizadete. = Tudi v Zedinjenih državah bodo izdelovali umetni gumL Po vesteh iz New Yorka se štiri velike tvrdke (»Standard Ooil of Ne wJersey«, »Du Pont de Ne-muors«, »Dow Chemical Co« in »Goodrich Co«) bavijo poizkusno z izdelovanjem umetnega gumija. Sedaj poročajo, da je tvrdka Philipps Petroleum Co skupaj s tvrdko Goodrich ustanovila posebno družbo, ki se bo bavila v velikem obsegu z izdelovanjem umetnega gumija iz tako zvanega butadina( iz ogljikovega vodika). Nova družba Hidrocarbon Chemical & Rubber Co bo v Akronu zgradila veliko tvornico z letno kapaciteto 2000 ton umetnega gumija. V tej zvezi smatrajo v strokovnih krogih, da bi Amerika potrebovala le leto dni za gradnjo tvornic umetnega gumija, ki bi lahko krile vso potrebo Zedinjenih držav. Zanimiva je tudi vest, da bodo Zedinjene države ne glede na gradnjo tvornic za umetni gumi, ustvarile v okviru narodno obrambnih ukrepov rezervo naravnega gumija, ki bo ustrezala enoletni potrošnji. — Občni zbor Zveze trgovskih združenj. Kakor smo že poročali, bo na praznik, v četrtek 15. t. m. ob 8. zjutraj v dvorani Sokolskega doma v Novem mestu 20. redna letna skupščina Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino. Danes zvečer pa bo ob 17. uri prav tam predkonferenca delegatov, na kateri bodo razpravljali o predlogih združenj. = Cene za novi češki hmelj. Urad za cene v češkomoravskem protektoratu je za letošnji hmelj določil okvirne cene: za hmelj iz žateškega okoliša, kolikor pripada protektoratu, je določena cena 1400 do 2000 kron za 50 kg (42 do 60 din za kg) in za hmelj iz roudniškega okoliša 1200 do 1800 kron za 50 kg (36 do 50 din za kg). V določenem okviru je kupcem in prodajalcem dovoljeno upoštevati kakovost blaga, ki ga ni dovoljeno prekoračiti niti navzgor niti navzdol. — Prijava pitanih svinj. Direkcija za zunanjo trgovino je pozvala vse proizvajalce in one, ki se bavijo s pitanjem svinj, da ji do 15. avgusta prijavijo (na naslov Beograd, poštni predal 818), koliko imajo pitanih svinj preko 160 kg žive teže. V prijavi morajo navesti: 1. kakšne so cene svinjam v njihovem kraju, in sicer pita-nim svinjam ter nepitanim svinjam, 2. ime in priimek lastnika svinj; 3. stanovanje (občina srez); 4. kraj, kjer se gojijo svinje (občina, srez); 5. Ali je lastnik svinj organiziran proizvajalec odn. rejec, ki pita svinje, ali zadružnik; 6. v kateri organizaciji proizvajalcev je organiziran; 7. koliko ima pitanih svinj; 8. od kdaj ima svinje v reji; 9. koliko ima še nepitanih svinj, ki jih namerava pitati zaradi prodaje; 10. kdaj je pričel pitati svinje in kdaj bodo primerne za prodajo. Prijaviti je le vagonske količine. Proizvajalci in oni, ki se bavijo s pitanjem svinj, pa nimajo svinj za cel vagon, se lahko združijo in predlo-že skupno prijavo svojih svinj v direkciji za zunanjo trgovino. Kmetijske in živinorejske zadruge lahko izvrše prijavo za svoje zadružnike. Morajo pa točno navesti imena ln naslove svojih zadružnikov, katerih svinje prijavljajo, Gornji podatki so potrebni direkciji za zunanjo trgovino, da lahko ugotovi, s kakšnimi količinami pitanih svinj bomo v posameznih mesci?- razpolagali. Borze 13. avgusta Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki neizpremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Beogradu trgovali po 43, bolgarski klirinški čeki pa so se nudili po 92. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo pri stalni tendenci povpraševanje po 442 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 444 — 446). Do zaključka pa je prišlo v delnicah Šečerane Osijek po 200. OEV1ZL Ljubljana. Oficielni tečaji: London 175.48 — 178.68. New YoTk 4425 — 4485. Curih 1009.84 — 1019.84. Tečaj! na svobodnem trgu: London 217.02 — 220.22, New York 5480 — 5520. Curih 1247.90 — 1257.90. Curih. Beograd 10. Pariz 9.25. London 17.65, New York 4.39. M'lan 22.15. Madrid 40. Madrid 175.50._ EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Voina 5koda 442 den., 4% agrarne 49.50 den.. 4°/o severne agrarne 50.50 den.. 6°/o begluške 77.50 bL, 6% dalm. agrarne 69 — 70.50. 6% šumske 70.50 bL. 73/o stabiliz. 94 den.. 7% invest. 96 den.. 7% Selitrman 100 den., 7% Blair 92.50 den.. 8°/o Blair 97 den.; delnice: Narodna barka 7800 — 7900. PAB 195 bi.. Trboveljska 1290 300. Gutman 45 den.. Scčerana Osijek 190 — 200 (200). Osiječka ljevaonica 165 den.. Isis 32 den.. Jadranska 380 den. Beograd. Voina škoda 444 — 446. 4°/'o agrarne — (51.75). 4°/o severne agrar~e 50 den.. 6% begluške 75.25 — 75.75 (75.50\ 6% dalm. agrarne 69 — 69.25 (68.75 — 69), 6n'o šumske 63.50 — 69. 7°/o invest. 98—99, 7% Blair 94 den.. Narodna banka 7800 bL, Blagovna tržišča ŽITO '+ Chicago, 13. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 731875. za dec. 75.125. za maj 76: koruza: za sept. 60.75. za dec. 56. za maj 57.50. + Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca nespremenjena. PSenUsa: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Koruza; baška 182; baška bela 192; Rž: baška 230 — 232.50- banatska 227 — 230. Moka: baška in banatska 417.50 — 422.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 440 — 450. A N E K D O T A Neki znameniti kirurg pariškega vseučilišča se je bil dokopal do svojega položaja iz najtesnejših razmer. O njem so govorili, da je bil prvotno brivec. Neki njegov študent, ošaben mladenič iz odlične hiše, je pri neki operaciji uporabljal nezadostno brušen nož. Ko ga je profesor zavoljo tega pograjal, je mladi mož predrzno odgovoril: »Ne razumem se na brušenje nožev. Nisem bil nikoli brivec!« »Gotovo niste bili, kajti drugače bi to tudi ostali«, je odgovoril profesor. UGHEL Z«VACOi i0d Don Juan ROMAN. Njene lepe oči so bile zaprte; to je bilo Loray-danu kar v olajšanje. Obraz ji je bil ostal miren, črte se niso bile spačile; očitno je bila smrt trenutna. Usta so bila resna, toda nič strogega ni bilo v njih izrazu. Niti lasje niso bili prišli v nered. Loraydan se je odvrnil od mrtve. Nekaj časa je hodil po orožni dvorani, ne da bi ga k temu priganjala lastna volja. Ogibal se je pogledati na zbirko orožja, pod katero je na tleh ležalo tisto. Potem je krenil na dvorišče ter se nehote ozrl v nebo. Brez namena je šel do hišnih vrat in jih odprl. Naslednji trenutek je bil v Vrvarski ulici ter jel počasi stopati proti Turquandovi hiši. Prišel je do predora v živi meji in dolgo stal pred njim. Videti je bilo, kakor da premišljuje. V resnici ni premišljeval. Toda v njegovih možganih se je moralo goditi nekaj čudnega, kajti mahoma je zamrmral: »Ne, ni mi treba hoditi po Beranžerko... saj je v dvorcu...« Nato se je vrnil in našel vrata dvorca odprta, kakor jih je bil pustil, ko je odhajal. Vstopil je, toda z neskončno opreznostjo, takisto, kakor da bi mogel vsak nepreviden gib ali glas pogubiti njegovo življenje. Po prstih, nezaupljivo gledaje okrog sebe, je smuknil skozi vrata, ne da bi jih zaprl za seboj, potem pa skokoma planil na sredo dvorišča in zaklical Brisarda. Zvok lastnega glasu ga je nemara zbudil iz strašnih sanj... Dihal je naglo, sunkoma ... »Ali sem zaprl vrata?« je rekel na glas. »Važno je, da so vrata krepko zaprta ... zaklenjena ...« A tudi to je v trenutku pozabil. Cez minuto je spet stal pred truplom in zrl nanj. Oči so se mu nabuhnile in stopile iz jam. Ob robu trepalnic je čutil bolestno skelenje. Togotno si jih je pomel, rekoč: »Oh! Kaj pa je mojim očem? ...« To jim je bilo, da je vse njegovo bitje koprnelo po solzah, on pa ni mogel zajokati. Nejasno je čutil, da bi dal kup zlata, ko bi se mu trepalnice omočile. Toda solz ni bilo in jih ni bilo. Brez bolečine! Brez groze! Kajti v njem ni bilo Brez bolečin! Brez groze! Kajti v njem ni bilo več prostora ne za grozo ne za bol. Vsa duša mu je bila bol in groza... Sklonil se je, kakor da se je hoče dotakniti, in se res dotaknil pokojničine roke; takoj nato je od-skočil in strahotno zastokal. Umaknil se je v nasprotni konec dvorane; tam si je z rokami zakril oči, da ne bi videl tistega, kar je ležalo ob zidu. Nato je pomislil, da bi mu nemara odleglo, če bi utrnil sveče, zakaj skelenje v trepalnicah in pritisk v sencih gotovo prihajata od luči. Naglo je stopil k svečam, da bi jih upihnil. Pa jih ni upih-nil, kajti ustrašil se je nenadne misli: »Kako naj pridem odtod, če bo tema?« Čez čas je dodal: »Beranžerkine oči so zaprte, ona me ne more videti... Vendarle je bolje, da se ji ne približam. Najpametneje bo, da vobče odidem.« Hkratu pa se je vrnil k truplu. Sklonil se je ter ga pogledal. Zdelo se mu je. da ga vodi radovednost. Za nič si ni hotel priznati resnice. Resnica je bila. da je neznosno koprnel po tem, da bi odšel in ne bi ničesar več videl. Ko se je tako sklanjal nad mrtvo — sam ne vedoč, koliko časa že — je mahoma začul izza hrbta hrup in glasove. Ozrl se je in zagledal kralja. Tisti mah se je Loraydanu zazdelo, kakor bi se nenadoma pretrgal zastor okrog njegove glave. Opametoval se je iz zlovestnih sanj, v katerih je taval že dve uri, in se vrnil v resničnost Šele zdaj se je do dobrega zavedel svojega gorja. S strahotno, nedoumno hitrico domišljije ]e spoznal, kaj bi bilo njegovo življenje, da je iskreno privolil v združitev svoje usode z usodo ljubljenega dekleta. Beranžerka je bila njegov angel. Bog sam jo je bil poslal, da bi ga prijela za roko ter ga povedla k odrešenju in sreči. Tega angela je bil ubil! Nekaj trenutkov je omahoval v tistem stanju duha, ko se zdi človeku samomor edini možni beg pred bolečino. Kraljeva navzočnost, ki mu je vrnila zavest gorja, ga je tudi rešila samomorilne izkušnjave. Kajti Loraydan je v tem kratkem trenutju znova začel računati. Videl je, da spremljajo njegovo veličanstvo štirje plemiči. Bili so gospodje: d'Esse, de Sansac, de Ronche-rolles in de Saint-Andre. Videl je, kako so se z izrazom prepadenega sočutja, naj je bilo že iskreno ali hinavsko, vsi štirje odkrili pred veličanstvom smrti. Kralj se je spustil na koleno, položil Beranžerki roko na prsi, nato pa vstal, rekoč: »Mrtva je!« Njegov glas je bil presunjen, in bled je bil kakor zlepa ne. Dobršno minuto je molče strmel na pokojnično ljubko lepoto, ki ji smrt še ni bila utegnila vtisniti svojega odurnega pečata. Potem se je obrnil k Loraydanu. »Grof,« je rekel, »čakam, da mi pojasnite, kaj se godi?« Loraydan je dobro poznal Franca I. Vedel je, da kralja časih pograbi divja jeza, v kateri razbija pohištvo in vse, kar mu pride pod roko. Toda še nikoli ga ni bil videl s tem zlovestnim obrazom, tem čudnim nasmehom v kotičkih ust in tem po-drhtevanjem rok, ki ni obetalo dobrega; še nikoli ni bil čutil v njegovem glasu te okrutne brezbrižnosti, ki je mogla pomeniti samo mir pred viharjem. Loraydan je videl, da je izgubljen. Nobena laž ga ni mogla rešiti. Mrtva je preočitno dokazovala, ka je se je bilo zgodilo. Njenega pričevanja ni bilo moči postaviti na laž. V svojem molku je kričala in ga obtoževala. Loraydan ni niti za trenutek pomislil na to, da bi tajil. Pripravil se je na boj. Kakor bi trenil, je spet postal to, kar je bil. Njegova bol je izginila. Pozabil je Beranžerko. Varno zaklonišče Italijanska vojska v Libiji prebiva v udobnih šotorih, ki so izvrstno zaščiteni proti puščavskemu pesku Mesec avgust v vojni zgodovini V Nemčiji, na Angleškem in tudi drugod po svetu sodijo, da bo ta mesec odločilen mesec za spopad med obema glavnima nasprotnikoma v sedanji vojni, Nemčijo in Veliko Britanijo. Če pogledamo nekoliko v zgodovino, se tudi lahko prepričamo, da je bil mesec avgust že od nekdaj najbolj prikladen za velike in važne vojne podvige. Na dan 2. avgusta 1. 216 pr. Kr. je bila odločena bitka pri Kanah, ki velja še danes za eno najslavnejših bitk zgodovine. Dne 9. avgusta 1. 48. pr. Kr. je rimski vojskovodja Julij Cezar zmagal pri Farzalu ja utemeljil svojo moč. Dne 8. avgusta 378, se je bila velika bitka med Zapadnimi Goti in Vzhodnimi Rimljani pri Odrinu. Na dan 24. avgusta 410 je kralj Zapadiiih Gotov Alarih zavzel Rim. Dne 10. avgusta 955. je dobil bitko pri Augsburgu s sodelovanjem vseh nemških plemen cesar Oton I. Dne 23. avgusta 1.1268. je podlegel Kon-radin, zadnji Hohenstaufovec, pri Taglia-cozzu vojski Karla Anžovskega. Dne 26. avgusta 1278. je izgubil bitko Otokar češki proti Rudolfu Habsburškemu. Serija bitk v avgustu se nadaljuje skozi Polovična prohibidja v Franciji Francoska vlada skuša preprečiti padanje porodov in morale z drakoničnimi ukrepi. Tako n. pr. razmišljajo vladni krogi o tem, da bi bilo treba prepovedati uživanje pijač z visokim odstotkom alkohola. Brez omejitev bo dovoljeno samo pitje vina in piva. Ostale žgane pijače z izjemo sadjevca ne smejo imeti nad 15 odstotkov alkohola. Absint, pernod in drugi alkoholni izdelki bodo prepovedani. Restavracije bodo smele nuditi gostom samo od časa do časa kakšen konjak ali cordial, toda šele po končanem obedu. Chamberlain je bil operiran Bivši angleški min. predsednik Neville Chamberlain je bil nedavno operiran na črevesih in se nahaja zdaj v stanju rekon-valescenta. Svoje mesto v vladi bo lahko prevzel šele čez tri tedne. stoletja. Dne 21. avgusta 1485. je končal Henrik VII., dotedanji grof Richmondski pri Bosworthu niz dolgih vojn med »belo in rdečo Rožo«. Dne 29. avgusta 1526. je padel zadnji madžarski kralj Ludovik IL v bitki proti turškemu sultanu Sulejmanu H. Nizozemski grof Egmont je izvojeval dne 10. avgusta 1557. pri St. Quentinu svojo največjo bitko proti vojski francoskega kralja Henrika H. Dne 13. avgusta 1716. je princ Evgen porazil Francoze, malo prej, dne 5. avgusta, pa Turke. Za Napoleona Bonaparta je bil mesec avgust vse prej nego mesec sreče. V avgustu 1798. je bila uničena Napoleonova mornarica pri Abukiru. V dnevih od 26. do 30. avgusta 1813 je doživel Napoleon hude vojaške poraze pri Katzbachu, Kulmu in Nol-lendorfu. Dne 31. avgusta 1813 so se borili z uspehom proti Francozom tudi Španci pri Ridassou. V vojni 1.1870/71 je bila nemška zmaga nad Francijo odločena ravno meseca avgusta. Svetovna vojna se je začela z zavzetjem belgijske trdnjave Lič-ga dne 6. avgusta 1914. In sedanje velike bitke med Anglijo in Nemčijo so se začele tudi v avgustu. Vse kaže, da se bodo ta mesec zgodile še velike važne stvari. Fešr olejsfca industrija v Turčiji Turška vlada je v zadnjem času uredila vprašanje nakupa potrebnih strojev za vrtanje novih petrolejskih vrelcev. Stroji bodo nabavljeni v Ameriki. Novi petrolejski izvirki leže v jugovzhodni Anatoliji, kjer postavljajo v bližini Bešira in Djabekira že tretji petrolejski stolp. Strokovnjaki sodijo, da bodo novi petrolejski vrelci v Turčiji vsai enakovredni onim. ki jih zdaj izkorišča italijanska petrolejska industrija v Albaniji. Računajo, da bodo v vsem lahko postavili 300 vrtalnih stolpov. Magna Charta je v Kanadi Slovita Mr.^na Charta. edina pisana listina o angleški ustavi, se nahaja zdaj na kanadskem ozemlju. Ob istem času kakor Magna Charta so prispele v Kanado še druge posebnosti, med njimi tudi sloviti akropolski steber, ki je bil doslej kras in ponos Britskega muzeja v Londonu, Magna Charta datira iz 1. 1215. VSAK DAN ENA Skupina nemških strmoglavcev, ki imajo glavno vlogo pri napadih na Anglijo Nemški strmoglave! Idejni oče teh letal je general Udet Nemški strmoglavci, prosluli »Stukas« (Sturzkampfflugzeuge), se niso obnesli šele v spopadih nad Kanalom ter v velikih bitkah v Belgiji in Franciji, temveč so se svetu predstavili že med boji na Norveškem s svojimi akcijami proti britskemu brodovju. Ta bombna letala so se razvila po mnogih skrbnih konstrukcijskih delih, ki so imela uspeh šele po letih. 2e v začetkih nove nemške oborožitve je sloviti nemški letalec, general Udet, kot šef tehničnega urada v nemškem ministrstvu za zračno plovbo, poveril letalske konstrukterje z nalogo, naj izdelajo uporaben tip strmoglavca. Med raznimi podjetji, ki so se lotila te naloge, so bile tudi Junkersove delavnice, kjer je prevzel konstrukcijska dela inž. Herman Pohlmann. Inž. Pohlmann je hotel doseči to, da bi moglo letalo z bremenom 400 kg bomb napadati neznatne cilje. Treba je pomisliti, da so tedanja enomotorna okretna letala zmogla komaj 200 kg bomb. Po prvih pri- Obala jugovzhodne Anglije sestoji lz apnenčastih skladov. Tej pokrajini velja zdaj večina nemških letalskih napadov Smrt najstarejše hčere Cosime Wagner V Bayreuthu je umrla najstarejša hči Wagnerjeve soproge Cosime, Daniela Tho-de. Pokojnica je bila hči Cosime iz prvega zakona z nemškim dirigentom Hansom von Biilovom. Krstni boter jI je bil Franz Liszt. Omožila se je z nemškim umetnostnim zgodovinarjem Henryjem Thodejem, pozneje pa se je od njega ločila. Bila je častna meščanka občine Bayreuth. Prepovedan trojanski konj Državni namestnik v Stockholmu je prepovedal uprizarjanje revije »Trojanski konj«, ki obravnava na duhovit način udej-stvovanje »pete kolone«. Tendenca revije je vendar bila tako očitna, da se je čutila oblast primorano, prepovedati javno izvajanje predstave, ki je o nji govorila vsa švedska prestolnica. Preostanek DN v Ženevi pravah so se lotili praktične izdelave novega letalskega tipa. Tehnično je šlo v prvi vrsti za posebno dobre letalske sposobnosti v strmem letu in za največjo trdnost v tvorivu. Prvi pogoj je bilo težko uresničiti, kajti čim večja bi bila brzina v padu, tem večja bi morala biti tudi oddaljenost od tal, kjer bi se naj letalo ustavilo v strmem letu in okrenilo svojo smer. Po drugi strani pa bi moral biti padni let čim hitrejši, da bi se zmanjšala učinkovitost talne obrambe. Po mnogih tisočih ur konstrukcijskega dela so končno zgradili prvi poskusni aparat. Po poskusnih poletih so morali marsikaj bistveno izboljšati. Izdelovali so vedno nove poskusne modele, dokler niso zgradili takšnega, ki je ustrezal vsem zahtevam. Potem so začeli z izdelavo tega tipa v seriji. V španski državljanski vojni so imeli Nemci prvo priliko, da preizkusijo tip »Ju 87« v borbah. Izkazalo se je, da ni bilo treba nadaljnjih bistvenih izboljšav. »Kaj pa delaš tam zgoraj, ti predrznež? »Po svojega zmaja sem šel!« »Ta visi vendar že tri tedne tam!« »Da — ampak takrat jabolka še niso bila zrela!« (Puck) Če se ne veš, zdaj izveš: da obstoji angleški protektorat nad Brit-sko Somalijo formalno šele od 1.1889. toda Zeilo in Berbero so Imeli Angleži že od 1.1840. dalje; da je francoska vlada odredila štetje beguncev, ki so zapustili svoje domove zaradi vojne; da sta angleški grofiji Cornwall ln Som-merset popolnoma zaprti za tujce; da je znani francoski letalec Maurice Arnoux, ki se je odlikoval v svetovni vojni, nedavno padel na bojišču; da bo turška zunanja trgovina po vsem videzu podržavljena; da so v Franciji osnovali enotno »Nacionalno legijo bojevnikov«; da je bolgarski kmetijski minister izdal odredbo, ki pravi, da so vsa gnojila narodno premoženje; da bodo Imeli letos na Grškem slab pridelek oliv; da so zaradi pomanjkanja tekočih pogonskih sredstev na Nizozemskem zopet začeli uporabljati mline na veter. Šef gen. štaba italijanskega zrakoplovstva Beg prebivalstva Medtem ko je bila velikanska bitka v zraku nad Portlandom še v teku, piše poročevalec nekega danskega lista, so se pripravljali tisoči in tisoči prebivalcev ob južnem nabrežju Anglije na odhod v notranjost dežele. V nasprotju z določbami Oblastev, je prebivalstvo zapuščalo domove že kar v začetku alarma. Ljudje so bili tako pod vtisom napada, da niso mogli oeta ti na mestu. V noči od nedelje na ponedeljek se je začela valiti reka beguncev iz bivališč v notranjost dežele. Nemški strmoglavci so si ukrčili polet skozi angleško obrambo navzlic velikemu ' Grozno uničenje številu sovražnih lovskih letal, ki so jih sprejela, da bi jih zavrnila. Očividci potrjujejo, da je škoda, ki jo je povzročilo bombardiranje Portlanda ogromna. S peklenskim truščem so padale bombe na zemljo in sesipale poslopja in zidovje v razvaline. Nabrežje v pristanišču je popolnoma uničeno, mnoge luške naprave so postale nerabne. Goreči tanki so nudili veličastno grozno sliko razdejanja. Močan veter, ki je pihal, je onemogočal gašenje. Mesto se je naposled ovilo v oblak črnega dima, v katerem so se dušila živa bitja. general Prlcolo po nekem poleta tNSERIRAJTE V „JUTRU"! Sejalci smrti Havasova agencija poroča, da so uradniki Društva narodov, ki se jim je v Gre-noblu primerila avtobusna nesreča, odpotovali naprej v Lizbono, od tam pa krenejo dalje v Ameriko. V ženevi je ostalo samo osem uradnikov finančnega in gospodarskega oddelka DN ter kakšnih dvajset uradnikov mednarodnega urada za delo. Somalska četrt v Zeili, ki je zdaj v oblasti italijanske vojske Zračna bitka nad Portlandom Učiteljska skupščina za zetsko banovino Beograd, 12. avgusta Za ponedeljsko številko »Jutra smo poročali, da je učiteljstvo dunavske banovine zaključilo svojo skupščino 10. t. m. v Novem Sadu in izvolilo novo sekcijsko upravo in nove člane glavnega odbora JUU, ki stoje na liniji glavne uprave. Včeraj se je pa sestalo v Kosovski Mitrovici učiteljstvo zetske banovine in je imelo letno redno skupščino. Na skupščini je bilo zastopanih 27 sreskih društev JUU. Točno ob 9. uri je v svečani dvorani »Šole kraljice Marije« v Kosovski Mitrovici otvoril skupščino predsednik sekcije g. Filip špadijer, ki je pozdravil zastopnika bana, načelnika prosvetnega oddelka in ostale goste. Skupščini je predlagal, da se pošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministru prosvete g. dr. Korošcu, biv. min. prosvete g. Božidaru Maksimovi-ču, banu zetske banovine g. Krstiču in predsedniku Jug. učit. udruženja g- Ivanu Dimniku, kar je skupščina z odobravanjem sprejela. Predsednik je pozval skupščino, da počasti spomin zaslužnega državnika in pro svetnega delavca, bivšega ministra prosite g. Ljubomira Davidoviča, ki mu dol-gujeta prosveta in učiteljstvo mnogo zahvale, z dveminutnim molkom. Skupščina se je predsednikovemu pozivu odzvala z veliko pieteto. Predsednik špadijer je nato v daljšem govoru obrazložil težkoče, s.katerimi se morajo boriti prosvetni delavci zetske banovine, in objasnil program in idejne smernice sekcijske in glavne uprave JUU. Nato je skupščino pozdravil v imenu bana zetske banovine, načelnik prosvetnega oddelka g. Novak Boškovič, ki je govoril o stanju, v katerem se nahajata učiteljstvo in narodno šolstvo v državi ln posebej v zetski banovini. G, Vukomir Popovič, učitelj, je imel referat o značaju narodne šole, o stanju, v katerem se nahaja in njenem vzdržavanju. Debata je trajala celo uro. Pri razpravi o letnem poročilu je skupščina obsodila poskuse rovarjenja proti JUU in glavni upravi zaradi njenega popolnoma pravilnega stališča pri skupni akciji državnega uradništva. Delegati so odobrili stališče, ki ga je zavzel glavni odbor v pogledu forsiranja sodelovanja s »Savezom hrvatskih učiteljskih društev«, za kar je potrebna dobra volja z obeh strani in dokončna rešitev preurejenja ostalih delov države. Razprava o poročilu je trajala dve uri, nakar so bila vsa poročila soglasno sprejeta. Izvozne skrbi Južne Amerike Na vseameriški konferenci v Havani je bila sprejeta tudi resolucija o ustanovitvi vsameriškega izvoznega kartela. Vendar to vprašanje ni bilo dovolj obdelano, zato havanski sklep ne določa nič natančnejšega in se za sedaj namera še ne da uresničiti. Uradi za zunanjo trgovino v Wa-shingtonu sedaj pridno in naglo razpravljajo o panameriškem medsebojnem izvozu. Nič manj pozornosti ne posveča tej zadevi ameriška javnost, ki želi, naj 'se zviša kapital državne uvozne in izvozne banke, da bi se s tem omogočil nakup raznih pridelkov v Južni Ameriki. To je tem nujnejše, ker se države latinske Amerike pripravljajo, da bi dober del svojih kmetijskih pridelkov porabile kot kurivo za železniški in pomorski promet, S tem hočejo onemogočiti padec cen, na drugi strani pa bi seveda s tem onemogočili preskrbo Evrope in drugih pokrajin, ki so navezane na živila iz Južne Amerike. Dočim se čujejo v Evropi svarilni glasovi o bodočem pomanjkanju živil, se je argentinska vlada odločila porabiti 6 milijonov ton koruze za kurivo ter bi se za izvoz rezerviralo samo 1 milijon ton. Tako bi vzdržala cene koruzi na dosedanji višini, obenem pa bi prihranila 26 milijonov dolarjev na devizah, ki jih mora plačati za uvoženi premog in druga goriva. S tem početjem bi argentinska vlada imela do-voljno količino daleko cenejšega goriva, z odkupom koruze bi pomagala pridelovalcem, obenem pa bi še cene držala na isti višini. Argentinski gospodarski strokovnjaki zagotavljajo, da je tako postopanje edini način, da se odvrne preteča katastrofa od argentinskega kmetijstva, s splošno človeškega stališča pa je tako postopanje ne le negospodarsko, temveč tudi izrazito nečloveško. Druga bolna točka argentinskega kmetijstva je bombaž. Tudi tu so se nabrale ogromne zaloge, tudi kupci bi bili, toda oKutno primanjkuje ladij, ki bi odpeljale b mbaž iz Argentine na kraje pereče potrebe. Od februarja mesca so cene temu blagu padle za 30% in vlada je morala že z izdatnimi posojili priskočiti na pomoč pridelovalcem bombaža. Vendar pa se argentinska vlada nadeja, da bodo Zedinjene države v kratkem začele kupovati in odvažati bombaž, ker ga bodo rabile za zvišano oboroževanje, naj že pride do ustanovitve omenjenega panameriškega kartela ali ne. Dočim je Argentina kot pretežno kmetijska država v nemalih zadregah, kam s svojimi zalogami, je Brazilija v tem pogledu veliko na boljšem. Res da tudi nji groze velike neprodane količine kave in bombaža, toda to izgubo brazilsko gospodarstvo prav lahko nadomesti z izvozom tekstilne in keramične industrije in z izvozom konserv, kajti Brazilija je o pravem času ukrenila vse potrebno, da je prešla od izključnega izvoza surovega mesa na izvoz predelanega. V svetovni vojni in zadnjih dvajset let je Brazilija znatno razvila svojo industrijsko delavnost, tako da je njeno gospodarstvo bolj uravnoteženo kakor gospodarstvo katerekoli druge južnoameriške države. Tudi njen izvoz kož, voska in raznih olj se je znatno povečal. Kot kupci prihajajo v sedanjih razmerah v poštev predvsem Anglija, Zedinjene države in Japonska. Vendar Japonci ne morejo izrabiti sedanjih prilik, ker nimajo dovolj ladij za prevoz. Izvoz v Anglijo je precej živahen, vendar pa so ameriške Zedinjene države danes najvažnejši činitelj v brazilskem in sploh južnoameriškem gospodarstvu tako glede uvoza kakor glede izvoza. Za sedaj lahko vlade raznih držav s podporami in raznimi zasilnimi ukrepi še vzdržujejo neko navidezno ravnotežje, v bodočnosti pa to seveda ne bo moglo iti tako gladko in brez večjih izgub. Za daljši čas lahko južnoameriškim državam pomaga samo ameriški izvoz ali pa svobodna trgovina. Slednja pot je v današnjih časih skoro izključena, tako da je Južna Amerika v glavnem odvisna od Zedinjenih držav, kar se bo verjetno pokazalo tudi v nadaljnjih političnih dogodkih. BeSsrasse tn Hrvatska Zagrebški »Obzor« razpravlja o uvodniku o napovedanih reformah in izraža mnenje, da bedo vse te zadeve le polagoma in postopoma reševale. Med drugim piše: »To je tudi najbolj primeren način za previdno in pametno reševanje perečih vprašanj. Fcvsem naravno je, da bo temelj za vse te akcije sporazum od 26. avgusta lanskega leta. Pojavljajo se vprašanja, ali se bodo nanašale napovedane reforme samo na gospodarska, socialna in kulturna vprašanja, ali pa tudi na politična. Gotovi hrvatski in slovenski politični krogi mislijo, da se ni mogoče ogniti tudi političnm vprašanjem. V tem arimeru bi morali nadaljevati preurejevanje države in izvesti dokončno razmejitev med hrvatsko in srbsko upravno edinico. S tem pa bi postalo aktualno najtežje vprašanje ureditve odnošajev med Srbi in Hrvati. Ob priliki uvajanja napovedanih reform se bo ravnala banovina Hrvatska po svojih posebnih prilikah in potrebah. Gotovo je, da bo v načelu sprejela večino teh reform, vendar pa je želeti, da bi pri tem sodeloval hrvatski sabor. Ker pa z volitvami v sabor še ni računati vsaj dogleden čas, bodo v prvi vrsti uvedene reforme, ki jih bo mogoče uzakoniti na Hrvatskem tudi brez sodelovanja sabora.« Za združitev radikalov »Delo«, ki ga izdajajo pristaši ministra pravde dr. Markoviča, posveča napovedanim reformam krajši članek, v katerem pravi, da je »v Jugoslaviji potrebno izvesti pred kakršno koli reformo ali organiziranjem kakih novih političnih institucij združitev vseh radikalov. V nujnem interesu države je, da se takoj in brez odlaganja prične akcija za zedinjenje vseh radikalov ne glede na skupine, katerim sedaj trenutno pripadajo.« V drugem članku zavrača »Delo« očitek, da zahteva združitev vseh Srbov v radikalni stranki, ter pravi: »Zbiranje vseh Srbov v eni sami stranki bi ne odgovarjalo smislu in značaju jugoslovenske države. Ako bi hoteli organizirati pri nas res samo eno stranko, potem bi morala raztezati ta stranka svoje delovanje preko cele države in ne samo na posamezne dele države. Tak poskus pa je obsojen že naprej na neuspeh spričo stvarnega razpoloženja med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ustvaritev enotne stranke za celo državo je pri nas in naših razmerah samo pesem bodočnosti. Potrebno pa je, da se Srbi čim bolj oklenejo tiste stranke, ki je bila doslej najbolj viden predstavnik vsega srbstva. Ta stranka pa je Narodno radikalna stranka, ki je bila vedno priznana kot predstavnica upravičenih srbskih teženj. Pri tem pa je znala izvajati svoj program tudi v jugoslovanskem duhu.« _ — _ - _ mSERlEAJTE V „JUTRU"! Mnenje slovenskega Jugorasa »Slovenski delavec«, glasilo slovenskega dela Jugorasa, objavlja uvodnik »Reforme iz lastne moči«. V njem razmišlja, zakaj napovedanih reform Še vedno ni. Krive so za to razne okolnosti, predvsem pa ta, da so bile »politične stranke nenadoma postavljene pred nova vprašanja, s katerimi se do sedaj še niso pečale. Gospodarski krogi, ki so imeli do sedaj tudi vso politiko v zakupu (1), so se s politiki vred čutili nekako presenečene in neprijetno dirnjene. Delavske strokovne organizacije pa se ne morejo znebiti bojazni, da bi isti krogi, ki so do sedaj vodili družbo, odločevali tudi pri napovedanih re- formah. Iz časopisnih člankov, razprav ln zafrkacij smo z lahkoto razbrali, da nikjer ni pravega pojmovanja tistega novega reda, ki so ga odločilni faktorji hoteli napovedovati. Zdi še celo, da ti sami niso prav dobro vedeli, kaj prav za prav hočejo. Gotovo je samo, da se odločilni faktorji zavedajo, da bo treba sedanjemu nevzdržnemu položaju vendar za vsako ceno napraviti konec. Naše odkrito mnenje je, da bi bilo prezgodaj in za delavstvo zelo škodljivo, če bi nova ureditev prišla v takih razmerah, kakor smo jih prej opisali..« Izmenjava blaga med Rusijo in 'Nemčijo Glasilo ruskega odseka nemškega gospodarskega zavoda »Die Ostwirtschaft« (Vzhodno gospodarstvo), katerega zadnja številka je v veliki meri posvečena rusko-nemškim gospodarskim stikom, priobčuje za uvodnik članek majorja Tschunkeja, glavnega tajnika omenjenega zavoda. Pisec pravi uvodoma, da se gospodarski pogodbi iz L 1939 in 1940 izvajata v velikem obsegu in na zadovoljstvo obeh podpisnikov. V glavnem gre za izmenjavo nemških strojev za ruske surovine. Nemčija dobavlja Rusiji železne izdelke, razne stroje, izdelke elektrotehnične industrije in fine mehanike, optične priprave, kemične izdelke ter potrebščine za gradnjo ladij. V teh strokah je Rusija dala velika naročila, ki so bila v pretežnem delu tudi že izvršena. Nemčija pa prejema iz Rusije kot protivrednost žito, krmila, sočivje, bombaž, lan, les, petrolej, razne rude, kože in druge surovine. Major Tschunke pravi dalje, da se transporti vrše nemoteno po morju in po kopnem; na prekladafnih postajah ob meji vrvi promet, ki je brezhibno organiziran. Nemčija je poskrbela, da njeni dobavitelji strogo drže dogovorjene dobavne roke, dočim Rusija s svoje strani gleda na to, da dobavlja pravočasno surovine v domenjeni količini in kakovosti. Francozi o belgijskem kralju Kapitulacija belgijskega kralja je bila prvi porazni udarec za zavezniško vojsko v Flandriji, ki je bila res kmalu nato razbita in povečini zajeta, kolikor se je ni rešilo čez Rokavski preliv Francozi so takrat zelo ostro napadali kralja Leopolda ter mu očitali, da je izdajalec belgijskih in zavezniških interesov. Celo belgijski begunci, ki so prišli v Francijo, so morali trpeti pod to težko obtožbo. Sedaj pa poročajo francoski listi iz Vi-chyja, da se opaža v francoskem javnem mnenju velika izprememba glede presojanja zadržanja belgijskega kralja. Njegovo odločitev označujejo sicer še vedno za po-greško, vendar ne več za izdajo. Tudi »Temps« dokazuje v svojem uvodniku, da bi bilo nepravično govoriti o izdaji, in pravi, da bo šele zgodovina lahko sodila o dejanjih belgijskega kralja Usoda francoskega premoženja v Ameriki Zdi se, da bo ameriška vlada v kratkem priznala vlado maršala Petaina. S tem pa bo nastala možnost, da francoska vlada zahteva ukinitev zapore nad francoskim dobroimetjem v Ameriki, ki ere v milijarde. Ker pa hoče ameriška vlada preprečiti. da bi se to francosko premoženje ne uporabilo za namene, s katerimi se ona ne strinja, ie našel finančni min:ster Mor-genthau izhod na ta način, da bo zadržal ta ogromna sredstva kot zastavo za francoske voine dolgove še iz svetovne voine. ki znašajo 4.2 milijarde dolarjev. Na ta način bo moffoče zapleniti vsa francoska do-broimetja v Zedinjenih državah. Socialni davek za PoSfske Nemški službeni list objavlja uredbo, po kateri so Poljaki v zasedenih pokrajinah obvezni plačevati posebno doklado za so-cial. izravnavo« kot dodatek k dohodnini. Novi davek znaša 15%, vseh dohodkov ob-vezanca. Finančn: minister je z uredbo pooblaščen. da v sporazumu z notranjim ministrom za delo razširi novi davek tudi na pripadnike drugih narodnostnih skupin v zasedenih pokrajinah na vzhodu. Uredba je stopila v veljavo s 1. avgustom. Tudi teniška sezona na višku Ttsmlr m pfvenstv© Bleda Prvenstvo Bleda je med posamezniki osvojil Branovič (Beograd) — Zaključnim igram sta prisostvovala tudi Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vis. kneginja Olga Za letošnji teniški turnir za prvenstvo Bleda je vladalo med gosti veliko zanimanje in je igram prisostvovalo vedno veliko število gledalcev. Posebne časti so bili deležni prireditelji tudi s tem, da so v ponedeljek prisostvovali finalnim igram Nj. Vel. kralj Peter n., Nj. Vis. kneginja Olga s kneževičema in spremstvom. Kralj in kneginja sta se pripeljala ob 17. na igrišče, kjer ju je pozdravil predsednik Srbske teniške zveze g. Grujič, ki jima je nato predstavil igralce in vodjo turnirja. Visoki gostje so z zanimanjem sledili finalu v doublu in med tem večkrat s ploskanjem dali priznanja lepi igrL Blejski turnir je bil letos najmočnejši i številčno i kvalitetno. Prišli so vsi najboljši igralci Srbije in Slovenije, med katerimi so se posebno častno odrezali slednji, ki so osvojili dve prvi mesti, in sicer v kategoriji gospodov B in pri juniorjih. Kakor sta pri seniorjih prevladovala Brano-vič in Smerdu za Beograd, tako so bili pri juniorjih na vrhu Slovenci z Luckmanom, Milavcem in Perlesom. Daleč nad vsemi sta bila seveda Branovič in Smerdu. Kolikor je Smerdu igral lepše in taktično boljše, toliko je Branovič igral previdnejše, toda to je bil tenis, ki bo še dolgo ostal v spominu vsem gledalcem. O igralcih v splošnem Smerdu je ogromno napredoval. Na mreži in v volleyu je mojster. Imel je mateh v rokah, vodil je 4:3 in 40:15, pa sta se dva njegova neprevidna izleta na mrežo končala neuspešno, kar je izrabil Branovič in zmagal. Igrala sta dve uri in pol, tako da je bilo na koncu že mračno, kar je bilo bolj v prid Branoviču. Ce bi se bil Smerdu bolj držal base linije, bi bil sigurno zmagal, ker je imel ves čas igro v rokah. Branovič je zaigral eno svojih najboljših partij in po igri je bil tako navdušen, da je vrgel raket v zrak, stisnil partnerju roko, storil nekaj korakov, nato pa se onesvestil. Izmed slovenskih igralcev je bil najbolj uspešen Albaneže, ki je v kategoriji B vse svoje nasprotnike premagal v dveh setih in zasluženo zasedel prvo mesto. Verjetno bo kmalu med najboljšimi našimi igralci, ker je izredno siguren, v dolgih žogah ne-nadkriljiv, v splošnem pa Izredno vzdržljiv in borben. Popraviti bo moral svoj forehand volley in se naučiti še igre na mreži, pa bo igralec velikega formata. Zelo dobro sta zastopala slovenski tenis tudi ostala dva Mariborčana Korenčan in Tončič. Juniorski prvak Luckman je doživel na Bledu svoj največji uspeh. Poleg zmage nad bivšim igralcem v Davisovem pokalu in prvakom Srbije Radovanovičem je premagal tudi zelo dobrega Mariborčana Ska-pina. Luckmana odlikujeta predvsem njegovega borbenost in vzdržljivost. Ugodno je presenetil tudi Milavec. Ni sicer ofenziven igralec, temveč igra na točke, previd- . no in premišljeno. Izredno zanimiv je bil | baš finale med njim in Luckmanom. Ogromen napredek je pokazal Perles. To je bil njegov prvi večji turnir, v katerem je premagal dobrega Mariborčana Jagodica, potem Iveziča in se sestal nato v polfinalu z Luckmanom, kateremu je moral prepustiti zmago. Omembe vredna je njegova igra z Milavcem v doublu, kjer sta premagala dva prav dobra Beograjčana. Ostali Ljubljančani Šivic, dr. Smerdu in Banko so igrali dobro, toda ne toliko, kolikor se je računalo. Pri damah je zmagala simpatična gospa Seka Jovanovič nad favorizirano Mitičevo gladko v dveh setih. V doublu sta zmagala Smerdu in Bog-danovič po lepi in napeti borbi v 4 setih. Zmagovalca nista igrala tako dobro kakor običajno in se je posebno pri Bogda-noviču videlo, da je nekoliko preigran. Smerdu je bil odličen v volleyu in smasku. Podrobni rezultati A. škapin—Dukič 1:6 6:2 6:3, Kansky E.—Bojovič 0:6 1:6, dr. Smerdu—Kovač 6:4 6:1, Bogdanovič—Milavec 6:4 6:2, Blanke—Jankovič 6:0 6:1, Kumanudi—Urbane 6:1 6:1, Banko—Balint 6:1 4:6 6:1, Branovič—Gogala 6:4 6:2, Snfterdu—Jago-dič 6:2 6:0, Tončič—Perles 6:3 8:0, Kocijančič—Kansky A. 6:1 6:3, Luckman—Ra-dovič 6:3 6:3, Gogala—Urbane 6:1 6:1, Korenčan—Banko 6:3 6:3, Jagodič—šivic 6:0 6:1, Vaupl—Balint 6:2 6:3, Tončič— Jankovič 6:1 6:4, Luckman—Slana 6:3 6:2, Pire—šivic 0:6 1:6, Markovič—Gogala 0:6 7:5 6:0, Albaneže—Vampi 6:2 6:2, Tončič— dr. Smerdu 6:3 6:4, Luckman—Skapin 2:6 6:2 7:5, šivic—Barbis 6:2 6:2, Markovič— Perles 6:1 6:4, Dukič—Korenčan 2:6 6:4 6:1, Albaneže—Tončič 6:3 6:2, Markovič— Dukič 6:1 6:4, šivic—Albaneže 3:6 5:7. — Finale: Albaneže—Markovič 6:1 6:3. Double: Dr. Smerdu-Albaneže—Vampl-Slana 6:1 5:7 6:3, Milavec-Perles—Marko-vič-Kocijančič 2:6 6:3 6:1, Smerdu-Bog-danovič—Tončič-Korenčan 6:1 6:1, Bojo-vič-šivic—Lukič-Radovič 6:2 4:6 6:3, Luckman-Berta—dr. Smerdu-Albaneže 1:0 6:3, Radovanovič-Branovič—Milavec-Perles 7:5 6:1 6:0, Smerdu-Bogdanovič—Bo-ovič-šivic 6:3 6:4, Branovič-Radovanovič— Luckman-Berta 6:4 6:2, Finale: Smerdu-Bogdanovič—Radovanovič-Branovič 5:7 7:5 7:5 6:2. Dame: Hercog—Novak 6:3 4:6 6:3, Mi-tič—šulmon 6:1 6:1, Parin—Hercog 6:3 6:0. Jovanovič—Muhleisen 6:0 6:1, Mitič— Parin 6:0 2:6 6:0, Jovanovič—Sernec-Maire 1:6 6:2 6:1. — Finale: Jovanovič—Mitič 6:8 6:2. Juniorji: Luckman—šivic 6:2 6:0, JO kič—Fabiani 6:1 6:4, Kansky A.—Ivezič 7:5 6:2, Perles—Jagodič 6:3 4:6 6:3, Urbane—Juvanc 6:0 2:0 6:1, Kozbovšek— Slana 6:4 3:0 6:8, Kansky E.—Kozbovšek 6:0 7:5, Balint—Bagataj 6:3 5:7 6:1, Milavec—Milenkovič 6:1 6:0, Luckman—Jo-kič 6:1 6:1, Perles—Kansky, A. 6:2 6:1, Razbovšek—Urbane 6:2 6:3, Milavec—Balint 7:5 6:1. — Finale: Luckman—Milavec 6:1 5:7 8:0. Mixed double: Mitič-Bogdanovič—Prels-Luckman 6:1 6:1, Parin-šivlc—Lukman-Dukič 6:3 6:1, Jovanovič-Radovanovič— Mtthleisen-dr. Smerdu 6:1 6:0. Mitič-Bogdanovič—Parin-šivic 6:0 6:3, Jovanovič-Radovanovič—Sernec-Smerdu 13:11 W. O. — Finale: Jovanovič-Radovanovič—Mltič-Bogdanovič 4:6 4:6. H kraju ne moremo mimo ugotovitve, da naš Bled za ta teniški turnir ni storil najpotrebnejšega, in sicer ni pripravil igrišča. Ker občina ni hotela popraviti prostorov, je to uredil Beograjski teniški klub na svoje stroške. Mislimo, da bi moral Bled kot naše najbolj obiskano letovišče skrbeti tudi za primerne športne prostore, če hoče, da bo tudi s športnimi prireditvami dvignil sloves svojega kraja Beograd: Ljubljana 4:2 Ljubljana, 13. avgusta Na teniških prostorih Ilirije pod Cekino-vim gradom je bil danes popoldne odigran medmestni teniški dvoboj med Beogradom in Ljubljano, na katerem so nastopili za obe mesti po štirje najvidnejši predstavniki v tej panogi. Beograd se je moral pri tem srečanju odreči Branoviču, ki je bolan ostal na Bledu, Ljubljana pa je lahko nastopila ojačena z Borisom Smerdujem. kar pa vse ni zadostovalo in je Beograd v tem dvoboju sigurno zmagal. Za srečanje je bilo med športnim občinstvom precej zanimanja Podrobni rezultati dvoboja so bili naslednji: V singlih: Berta (B) : dr. Smerdu (L) 6:2, 6:3, Smerdu (L) : Radovanovič (B) 6:0, 6:1, Banko (L) : Dukič (B) 7:9, 6:4, Bogdanovič (B) : šivic (L) 8:6, 6:0. V doublih: Berta — Dukič (B) : Banko — dr. Smerdu (L) 6:4, 6:1. Radovanovič — Bogdanovič : Smerdu — šivic 6:3. 6:1. Končni izidi: Beograd : Ljubljana 4:2. Nekaj tehničnih podrobnosti o turnirju bomo objavili v jutrišnji številki. Op. ur. Jutri — motorne dirke na Gorjance Velika motociklistična prireditev na I>olenjskem Kakor smo že ponovno opozorili, bo jutri popoldne v tem tednu motociklističnih prireditev na sporedu druga prireditev te vrste, in sicer II. motociklistične dirke na Gorjance. Cesta je v odličnem stanju, prijav je več kakor bi kdo pričakoval in vse je pripravljeno za veliko borbo na jekle ih konjih. Začetek dirk bo točno ob 14., dirkalna proga pa bo zaprta za vsa vozila in občinstvo od 13. dalje. Obiskovalci tekem se ponovno opozarjajo, da se za izlet v Novo mesto lahko po-služijo prvega osebnega vlaka z nedeljskimi povratnimi vozovnicami. Za drugi vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.55, bo veljala enaka ugodnost le za one izletnike, ki se bodo priključili Putnikovi skupini. Prijavite se torej pravočasno v biljetarnici »Putnika«, Tyrševa cesta 11. Dirke bodo ob vsakem vremenu. V nedeljo na motorjih — pri Podutiku Iz dneva v dan narašča zanimanje za nedeljske hitrostne motorne dirke Moto Hermesa na podutiški krožni progi. Ne samo dirkači, temveč tudi občinstvo z zanimanjem pričakuje nedeljske borbe, število prijav je dnevno večje. Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da je tokrat prijavljeno izredno število dirkačev izven Ljubljane. Od malih »brencljev« do najmočnejših strojev in specialk — vse komaj čaka, da v nedeljo dokaže svoje zmožnosti. Dirkači se prav dobro zavedajo, da bo nedeljska borba težka in bo za dosego zmage potreben skrajni napor ter brezhibno delovanje motorja. Z največjo ljubosumnostjo prikriva vsak tekmovalec lastne sposobnosti in zmožnosti stroja. Razen lepih plaket in praktičnih daril je pripravil Hermes sa zmagovalce posameznih kategorij izredno okusne ln dragocene pokale, ia»ed teterih se še posebne odlikujejo pokali za zmagovalce najtežjih kategorij in za najboljšega vozača dneva. Plavalci Ilirije na turneji Sinoči so odpotovali na Iigaški tekmi z Jadranom in Jugom v Split in Dubrovnik V posebnem vagonu, ki ga je iz prijaznosti dala na razpolago ljubljanska železniška direkcija, so s sinočnjim brzim vlakom odpotovali v Split ligaši naše Ilirije na srečanji z Jadranom v Splitu in Jugom v Dubrovniku. Pod vodstvom načelnika plavalne sekcije g. Krama-ršiča in trenerja Kostnerja je odpotovalo 20 plavalk in plavalcev, ki se pomerijo z Jadranom v petek, 16., z Jugom pa v nedeljo 18. t. m. Obe tekmi bosta najtežja naloga za naše ligaše — saj je treba v njih nabrati čim večje število točk, ki so za zmago v letošnjem ligaškem prvenstvu Iliriji več- ko potrebne. Z obeh tekem bomo prinesli podrobna poročila našega posebnega poročevalca. Nogometaši tudi ne bodo počivali Zagrebški Uskok v Ljubljani Jutri na praznik bo Ljubljana imela zanimivega in dozdaj neznanega gosta, in sicer enajstorico Uskoka iz Zagreba. Moštvo ima doma dobro konkurenco in bo zato tudi naši enajstorici lahko zadosti močan nasprotnik za dober trening. Ta mu je tem bolj potreben, ker bo Ljubljana prihodnjo nedeljo odigrala na zagrebških tleh prijateljsko tekmo s Haškom. Na tekmo se bomo še povrnili. Pokalni turnir ljubljanske Sla vije Pred pričetkom prvenstva se je Slavija odločila prirediti juniorski pokalni turnir pod pokroviteljstvom častnega klubovega predsednika g. Aleksandra Friedricha na igrišču SK Mladike na Kodeljevem. Turnir bo jutri na praznik dopoldne in popoldne. Dopdldne nastopijo: ob 9: Slavija—Mars, ob 10: Jadran—Mladika, popoldne pa še: ob 15: Slavija H.—Grafika jun., ob 16: premaganca in ob 17: zmagovalca. Zmagovalec turnirja prejme lep pokal, darilo predsednika kluba g. Kojiča. Vstopnina bo minimalna 2, 3, 4 din, celodnevna 6 din. Športniki, obiščite ta turnir! Zagrebška Sparta v Trbovljah Jutri na praznik bo imel trboveljski Amater v gostih prav dobro moštvo Spar-te iz Zagreba. Gostje so znani po svoji hitri igri, s katero se že večkrat zadovoljili športno publiko. Amater, ki je ta termin izrabil za dober trening za svoje moštvo, bo postavil na teren kompletno enajstorico, ki se bo v jesenskem prvenstvu borila za točke. Tekma se začne ob 16.30 s predtekmo. Pred kolesarskim državnim prvenstvom Jugoslovenska kolesarska zveza bo v nedeljo 18. t m. na progi od Ljubljane do Zagreba izvedla dirko vozačev A kategorije za naslov državnega prvaka. Start bo ob pol 7. pri mitnici na Dolenjski cesti. Čeprav letos v tej dirki ne bodo sodelovali srbski kolesarji, bo udeležba kljub temu še precej velika. Kakor računajo, bodo Hrvati poslali na start najmanj 15 dirkačev, naših pa bo največ 8. Med temi bosta seveda Peternelj in Podmilščak, na katerih bo ležalo glavno breme na odločitvi. V borbi za ponosni naslov jim bodo stali ob strani še Gregorič in Golob ter Grabnar. Razen hude konkurence se bodo morali nedeljski vozači vsaj v prvi polovici proge tja do Novega mesta boriti tudi -z zelo slabo cesto. V zvezi s to prireditvijo sklicuje SKZ za petek ob 19. v kavarno Vospernik na Sta- rem trgu sestanek vseh dirkačev (juniorjev in glavnih), na katerem se bo razpravljalo o taktiki med vožnjo in redu na progi. Na sestanek se pozivajo tudi vsi funkcionarji. — Predsedstvo. SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek vseh članov in odbornikov. Vsi igralci naj prinesejo opremo na sestanek, kjer dobijo drugo. Važno zaradi turnirja. Juniorji H. vsi sigurno. Poravnajte obveznosti do kluba. Načelnik. SK Grafika. Juniorji naj bodo jutri na praznik ob 14.30 na igrišču Mladike. Kdor ima opremo doma, naj jo prinese s seboj. Tajnik. SK Celje (nogometna sekcija). Jutri zaradi praznika ne bo treninga. Zaradi tega pa bo v petek ob istem času. Po treningu obvezen sestanek vseh igralcev in sekcij-skega odbora. Vsi igralci naj se sestanka gotovo udeleže. Načelnik. MALI OGLASI GENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din. Ključavničarji in mizarji B daljšo prakso, dobijo takoj zaposlitev v večjem industrijskem podjetju. V ponudbi Je navesti dosedanja službena mesta. Šifra »Ključavničarji in mizarji« na ogl. odd. Jutrai954 i Dva šoferja za takojšen nastop, enega za tovorni Diesel, enega za tovorni avto na plinski pogon, za prevoz lesa sprejmem ua-koj Biti mora popolnoma vešč. trezen in zanesljiv. Pismene ponud be s prepisi spričeval in zahtevkov poslati na M'klavžina, Braslovče. 22323-1 Brivskega pomočnika resnega, skromnega, hitrega delavca sprejmem. Nastop drugi petek. »Rapid«, Maribor, Melj-ska 1._22441-1 Plačilno natakarico sposobno sprejme gostilna »Slon-, Dermastj a Ivanka, Maribor, Aleksandrova 18. 22439-1 Frizerko sprejmem v stalno službo. Varlec Božidar, frizer, Brežice. 22418-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din, za šifro aH adjanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din Otroški voziček lep, malo rabljen, naprodaj. Streliška ul. 26 22138 6 Učiteljico za srbohrvaščino iščem. Ponudbe z navedbo cene pod »Ekavščina« na ogl. odd. Jutra. 22408-1 Inteligentnega elektrotehnik mizar, pleskar ali risar, prijetne zunanjosti 20— 30 let star, dobi takoj stalno službo. Ponudbe s sliko pod »Spreten 426 . 22426-1 Mlado gospodično simpatično, zmožno kavcije. iščem za buffet (slaščice). Točne podatke s sliko pod »Služba takoj 427« 22427-1 Samostojno gospodinjo ki je vešča vseh hišnih del. išče učiteljska družina mož in žena v službi ter 2 otroka). Nastop službe takoj. Plača po dogcdovru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V bližini Ljubljane 429«. 22429 1 Strojnik izprašan, napreden, se išče za takoj k parnemu stroju 100 HP z znanjem pri elektromotorjih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoletna izpričevala«. 22090-2 Pošteno dekle išče službo pri boljši družini proti manjši plači, kjer bi se lahko naučila kuhanja. Nastop 1. septembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22444-2 Trgovski poslovodja mešane stroke, star 28 let, odločen in delaven, z lOletnimi izkustvi in najboljšimi priporočili, strokovnjak v reklami in aranžiranju, vešč samostojnega vodstva trgovine, išče primerno službo. Cenj. ponudbe na podr. Jutra Celje pod šifro »Sistematik«. 22443-2 Za gospodinjo grem k starejšemu gospodu na deželo aH v mesto. Stara sem 35 let, poštena, čista, pridna in mirna ter vajena vsakega dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sem z dežele samska«. 22416-2 Radio Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupim radio boljše znamke. Ponudbe: Kimovec, Sv. Petra cesta 11. 22382-9 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kmečka oprava nova: velika miza, klop, 4 stoli naprodaj. Pripravna tudi za pisarno ali gostilno. Resljeva c. 4a pritličje desno. 22447-6 Prvovrstno seno prodam. Kraje Marija, Grahovo št. 33. Notranjsko. 22409-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor! Ugodna prilika! Prvovrstna damska ln moška kolesa razprodaja po znižanih cenah Podobnik Franc, trgovina, Rudnik 123. L1ub-Ijana. 22405-11 Žensko kolo znamke Jugo, dva meseca rabljeno, ugodno prodam. Vsak dan po 18. url. Koseskega 20. 22417-11 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Drva bukova, gabrova ln dru gih vrst zdrava, suha. samo v večjih partijah, postavljena na nakla dalno post j o v vagon ali v kolodvorsko skladišče, kupujemo po solidnih cenah na licu mesta Ponudbe na »Dubravka«. trgovino z gradbenim materialom in drvmi. Zagreb, niča br. 11. 21834-15 50 mMt@£ertr du&Aa&eb SI LAHKO BREZOevEZHO 061EMJI ODI IGN.VOK LJUBLJANA. TAVČARJEVA 7 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupuje! Prodaja! Hranilne knjižice Dank ln hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor. 188-16 Knjižico Kmečke posojilnice ljub Ijanske kupim za 50 do 60 tisoč din proti takojšnjemu plačilu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22381-16 Vojno škodo invest. posojilo, 3°/o obveznice in vse druge državne vredn. papirje kupujemo in prodajamo Tudi posamezne komade. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 22435-16 Pohištvi Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rjavo spalnico za eno osebo in nekaj drugega pohištva prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22415-12 R A D I 0 t Sreda, 14. avgusta Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Waldteuflovi valčki (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Harmonika solo (g. Ivo Podobnikar). — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: Kaj pravita znanost in tehnika (prof. M. Adle-šeč). — 18.45: Glasbene slike (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Kulturna misija mesta Skopija. — 19.40: Objave. — 20.10: Podporni sklad za onemoglost, starost in smrt (g. M. Pirih). — 20.30: Pevski zbor »Cankar«. — 21.15: Godalni kvartet s kitaro. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za boljšo voljo. Beograd 19.40: Ljudski koncert. — 20: Mozartova opera »Figarova svatba (plošče). — Zagreb 17.45: Mali orkester. — 20: Plošče po željah. — 22: Vesela muzika. — Sofija 19.30: Koncert solistov. — 20: Lahka godba. — 20.55: Simfonični koncert. — 22.10: Klavirske skladbe. — 23: Bolgarska glasba. — Praga 19.15: Zvočna igra. — 20.30: Skladbe za klavir in orkester. — 21.30: Schumannova m. simfonija. — 23: Češka glasba. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21: Drobne melodije. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 19.15: Komorne skladbe. — 20.30: Koncertni večer. — 23.15: Ples. Dijaški doni v Kočevju 3-sobno stanovanje z vsem komfortom v sredini mesta išče dobra mirna stranka 3 članov. Ponudbe na poštni predal 150 »Koven«. 22432-21a Obrt bguMjeno Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rjav športni jopič vreden le kot spomin, sem izgubila od jeseniškega kolodvora proti Sv. Križu. Pošten najditelj dobi nagrado. Javiti na ogl. odd. Jutra. 22424-28 Mala modra papiga je ušla 12. t. m. Sliši na ime »Maksi«. Oddati proti nagradi: Fugnerje-va 10-1 1. blizu Tabora. 22421-28 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje 4 sob s pritiklinami ilčem za 1. september ali oktober, po možnosti v centru ali na Miriu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka L«. 22365-21a Stanovanje 4 sob s pritiklinami za 1. september ali oktober, po možnosti v centru ali na Mirju, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »P«. 22364-21a Dvosob. stanovanje v novi hiši. najraje na Mirju, išče mirna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna 409«. 22410-21 a rodaio se zelo ugodno Uradnica hitra strojepiska se išče za delo 3 mesecev ev. tudi za stalno. Ponudbe z navedbo plače in prepisi spričeval na Li. I.. naštni predal 150 »Koven«. 22431-1 Dva kleparska pomočnika za stavbna dela sprejme takoj žužek, Bled. 22434-1 Frizerko dobro moč. sprejme takoj »Salon Perko«, Stari trg pri Rakeku. 22436-1 INSERIRAJ V „ JUTRU"! tovorni avto Opel Blitz 3 tonski Mod. 35 — cena din 22.000.—; 2 DKW Maister-Cabro limousine; 1 »TATRA« limousina 2 cyl. Vsi 4 avtomobili so v najboljšem stanju. — Na ogled pri OPEL zastopstvu ŠOLMAN, CELJE, Mariborska 5, tel. 241. HBHHHBKBMaS5HaHHRH molim odjemalcem, gostilničarjem in restavraterjem. Ker imam še velike zaloge starega vina za dobivanje BERMETA, bom mogel za sezijo 1940/41 postreči svoje cenjene odjemalce še po starih nepovišanih cenah 13 din liter, originalno BERMET-VINO z Fruške gore. — Ker ne vem če bom mogel osebno obiskati vse svoje prijatelje, jih tem potom prosim, da mi pravočasno sporočijo svoje potrebe. fTJjTlWiIiTL Beseda 1 Din, dflfvek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo v novi vili oddam. Pod-roži-lk, vila »Mayerc. Vprašati: gostilna čad. 22448-23 Avto, moto Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motorna kolesa rabljena, tudi karambo-lirana 150—200 ccm kupi Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. 22401-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Parcele v St. Vidu poleg Škofijskega zavoda, nadalje ob državni cesti in v Vižmarjah na prodaj. Poizvedbe: Viž-marje 78 (nasproti Mizarske zadruge). 22000-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSl znesek 17 Din. Posebni oddelek steznikov in moderčkov _ izdelava po meri — ;X) priznanem specialnem kroju — modna trgovina — DEMA, Masa-rykova 14 (Grafika). 21926-30 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Grafološka pisarna Globočnik Feliks, grafo-log, Ljubljana, Pražako-va 11, se vljudno priporoča cenj. občinstvu. 22413-31 Damo v belem kostumu, od katere sem dne 6. t. m. v veži zastavljalnice kupil briljantni prstan, nujno prosim za cenj. naslov. Kranjc Anton. Vič 173. 22437-31 Od Vas je oJvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno Kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolika.nlca Več VARILCEV za avtogensko varjenje IŠČEMO. Nastop takoj. — Ponudbe na Propagando a. d., Beograd, poštni predal 409 pod »1331«. LASTNI PROIZVOD BERMET VINA Sremski Karlovci — Fruška gora. cH najvažnejše.. ? Treba Je vzeti s seboJ • .. AMERIŠKO GUMASTO _ SPECIALITETO ^ITAJ O-icej) NAJLEPŠE CT Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga: din 15.- Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin Črna vojna Thompson: Majerjeva: Rudarska balada Ravljen: Klabund: Ravljen: ZALOŽBA .CESTA LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 V 3 dneh zajamčeno z novim epohalnim sredstvom. Pošilja po povzetju din 60.— gospodarska zadruga: AKCIONAL — Beograd, Kosovska ulica št. 8 — poštni predal 571. Razstavljen na Beograjskem pomladnem velesejmu je dosegel ogromen uspeh. Iščemo zastopnike. KUPUJEM rabljene vreče iz Jute Plačam najvišje cene. LEDEKO, Sombor, Zlatna Greda, broj 9. AŽBA ©v In drv Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1., PRODA NA JAVNIH DRAŽBAH 17. in 18. septembra 1940 iz območja svojih gozdov: 1. Plešič na Pohorju v režiji izdelanih ca 1.900 plm mehkih hlodov in ca 400 prm bukovih drv. 2. Rogla na Pohorju v režiji izdelanih ca 1.700 plm mehkih hlodov. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi, pri šumski upravi v črni in revirnem gozdarju v Sv. Lovrencu na Pohorju in na Hudem vrhu. Na naš članek, objavljen 8. t. m., smo prejeli iz Kočevja daljši dopis, ki med drugim pravi: V dnevnem časopisju se o našem društvu (Dijaški dom v Kočevju) od časa do časa pojavljajo sestavki, ki pa imajo vsi otipljivo tendenco, ki sigurno ne stremi za tem, da bi se dvignil ugled našega društva. Ne tem senzacije željnim dopisnikom, ampak slovenski javnosti naj bo radi jas-I nosti povedano sledeče: 1. Ko je bilo, menda radi neizvrševanja statutarnih nalog društvo »Studentenheim* v Kočevju razpuščeno, je po svoji dolžnosti v smislu njegovih statutov morala prevzeti njegovo imovino mestna občina kočevska, kar se je zgodilo s sklepom javne občinske seje dne 16. 11. 1921. 2. Zaeno s to imovino je Mestna občina kočevska prevzela tudi statutarno dolžnost, da izroči to imovino v last in posest onemu društvu v Kočevju, ki bo zasledovalo iste humanitarne cilje, kakor jih je zasledovalo razpuščeno društvo. 3. Mestna občina kočevska je ugotovila, da te pogoje izpolnjuje 1. 1919 ustanovljeno humanitarno društvo »Dijaški dom« v Kočevju s predsednikom sodnim starešinom Josipom Hutterjem na čelu. Zato je občina s sklepom javne občinske seje z dne 12. 3. 1922 skladno s svojo obvezo izročila to imovino društvu »Dijaški dom«, ki jo, pomnoženo in zmodernizirano, poseduje še danes. 4. Proti tem sklepom občinskega odbora se ni nihče pritožil. 5. Ta imovina se je sestojala poleg nekaj njiv, travnikov in gozdnih parcel, kakor običajna mestna kočevska posestva, tudi iz enonadstropne hiše ter gospodarskega poslopja. Oboje se je nahajalo v zelo slabem stanju, da je bilo za društvene svrhe nerabno. Društvo je moralo izvesti velika popravila in je ob tej priliki dvignilo hišo še za eno nadstropje. S tem pa se je zadolžilo za 500.000 din pri Mestni hranilnici kočevski. 6. Ker vsled omejenosti prostorov aktivnost obratovanja ni bila zagotovljena, je društvo leta 1926 dokupilo sosedno Ve- nuševo hišo, jo preadaptiralo in prenovilo v svoje svrhe, napravilo tudi kopalnice itd., svet okrog hiše zdreniralo in skana-liziralo ter povezalo oba objekta v eno enoto, kakor obstoja to danes v okras celega mesta. S temi investicijami pa se je društvo zadolžilo skoro do zneska dinarjev 1,200.000 do L 1926. Z letom 1926 so se večje investicije prenehale in društvo je začelo z odplačevanjem anuitet, kar je do-seglo z donosom iz harmoničnega sodelovanja ekonomije in gospodinjstva. Na ta način je društvo do jeseni 1. 1935 zmanjšalo gornji dolg na 400-000 din. Tega leta pa je bila nenadoma reducirana višja državna realna gimnazija v Kočevju ter okrnjena na štiri razrede, vsled česar je društvo izgubilo večino gojencev, tako da ni moglo več obratovati aktivno, oziroma odplačevati letnih anuitet. Dolg se je s tem zopet zvišal na 500.000 din. Iz tega sledi, da se društvu pač ne more očitati slabega gospodarstva. Ako to trdi domačin iz Kočevja. govori vedoma neresnico. 7. Mestna hranilnica kočevska je dvema pravdnima nasprotnikoma v pokritje njunih pravdnih stroškov odstopila del gornje svoje terjatve do društva »Dijaški dom« in sicer do zneska 250.000 din. Ker društvo »Dijaški dom« ne premore naenkrat toliko gotovine, sta upnika predlagala dražbo društvenih nepremičnin. 8. Društvo »Dijaški dom« nima nič proti temu, da se na javni sodni dražbi od prod a toliko za obratovanje društva pogrešijivih nepremičnin, da se pokrijeta ta dva upnika Mestne hranilnice, oziroma da se z izkupičkom plača še ostanek društvenih investicij iz 1- 1922 do 1926. V ta namen je društvo sporazumno z upnikoma in sodiščem tudi določilo vrstni red. po katerem naj se nepremičnine odprodajo. Razume se, da se bo dražba prekinila, čim bo z izkupičkom ostanek gornjih investicij pokrit, zato je društveno delovanje v prihajajočem šolskem letu osi gu rano s tem, da bodo društvu ohranjeni vsi potrebni obratovalni obje««. Aktivni «an društva »Dijaški dom« Tretje kolo nacionalnega turnirja v Celjn Celje, 13. avgusta. Sinoči sc. igrali tretje kolo. Naiorei sta končala Marek in Jerman; igrala sta En-glundov gambit; Marek je v otvoritvi dobil kmeta, pri tem na ie prezrl večni šah: partija se ie oo 14 potezah končala remis. Medan in Drašič sta igrala francosko partijo. Drašič ie v srednii igri osvojil kmeta, katereea ie po izmeniavi figur oripelial na drugo linijo. Medan ie partijo predal. Grašer ie proti Mišuri igral Collejev sistem; v začetku je stal Grašer dobro, nadaljeval pa ie slabo; bil je prisiljen dati stolpa, da prepreči mat. Po izmenjavi figur je Mišura s stolpom več partijo dobiL Mlinar in Majstorovič sta igrala špansko otvoritev. V težki pozicijski igri ie Mlinar dal kmeta, dobil ga ie pa vsled neodločne igre Majstoroviča nazaj. Partija se je po 36 potezah pred prekinitvijo končala remis. Ostale partije so bile prekinjene; nadaljevale so se danes dopoldne. Samo partija Gottlieb—Subarič se bo nadaljevala v prihodnjih dneh. ker Subarič igra že danes prekinjeno partijo iz prvega kola z Marekom. Savič ie proti Zuku igral Reti-jev sistem Po zamenjavi figur ie Savič v končnici dobil kmeta; Partiia bi bila kljub temu remis. toda Zuk je kuvertiral slabo potezo. Savič je partijo v nekaj potezah dobil. Gottlieb in Subarič sta igrala francosko partijo. Po zamenjavi figur ie nastala končnica v nejasnem položaju. P?>v-lovič ie proti Šorliju igral kraljev gambit. Šorli je osvojil v srednji igri kmeta; nar-tija ie bila prekinjena: Pavlovič prekinjene partije ni nadaljeval ter je bil v zgubljeni poziciji kontumaciran. Šmigovc in Berner sta igrala meransko varianto dam-skega gambita. Šmigovc si ie zgradil močno središče, v srednji igri pa ie izgubil kmeta: partija ie ponovno prekinjena v dobljeni poziciji za Berneria. V prekinjeni partiji ie Subarič proti Mareku s tremi kmeti več zmagal. Šiška in Popovič sta igrala damski gambit. Šiška ie napadal na damskem. Popovič pa na kraljevem krilu. Partija je prekinjena v remiiski poziciji. Stanje po 3 kolu: Šorli. Mišura. Jerman 2%, Berner 2 (1). Šmigovc. Gottlieb. Subarič V/t (1). Šiška. Popovič 1 (IV Mlinar Savič 1. Zuk. Pavlovič. Marek Medan Vi, Grašer 0. V 4 kolu igrajo: Drašič — Majstorovič. Šorli — Mlinar. Popovič — Pavlovič, Zuk — Šiška. Šubarič — Savič. Berner — Gottlieb. Jerman — Šmigovc. Mišura — Marek. Medan — Grašer. Iz živllefa na deželi Iz Kranja r— Otroci naših izseljencev iz VVestfa-lije so obiskali Kranj. Deca naših vvestfal-skih izseljencev, ki seeaj letuje na zabre-ški planini in na Bokalcah, je v soboto obiskala gorenjsko metropolo in napravila ob tej priliki več izletov v bližnjo in daljno okolico. Na kolodvoru so otroke sprejeli kranjski dijaki in predstavniki občine. Po pozdravih in izročitvi gorenjskega šopka učiteljici ge. Ažmanovi so se otroci podali v mesto, kjer so si najprej ogledali pri »Putniku« veliki relief Kranja, nakar so se po krajšem počitku in malici, katero jim je pripravil profesor dr. žontar na svojem vrtu, podali na Prešernov in Jenkov grob. Po spominskem nagovoru dijaka Mazija so pevci zapeli dve pesmi, akademik šti-glic pa je recitiral uvod iz »Krsta pri Savici«. Vsi ganjeni so otroci prejeli nato miniaturno izdajo Prešernovih poezij s posvetilom kranjskih dijakov. Otroci so nato položili na pesnikov grob šopek z državno trobojnico. Naslednji dan so se poklonili pred spomenikom kralja Petra Osvoboditelja. kjer so položili venec in zapeli državno himno. V teku dopoldneva so nato napravili izlet na šmarjetno goro, popoldan pa so se odpeljali z avtobusom v Cerklje, Velesovo, Preddvor in na Golnik, kjer so si ogledali zdravilišče. Zvečer so se ponovno vrnili v Kranj, naslednje dopoldne, v ponedeljek, pa so si v kinodvo-rani femartinskega doma ogledali domače kulturne filme in sicer Novo mesto z okolico, Dolino gradov, Belo Krajino ter oba dela filma v naravnih barvah »Slovenija«, ki jih je bil izdelal naš ameriški rojak dr. Kostič. Otroci so bili nad lepotami slovenskih kr-.jev, ki so jih videli v filmu vsi navdušeni in so samo želeli, da bi to videli tudi njihovi očetje in mamice. Radostni in polni nepozabnih vtisov so se s popoldanskim vlakom vrnili dečki na zabreško planino, deklice pa na Bokalce. r— Kino Narodni dom bo predvajal danes ob 21. in jutri ob 17., 19. in 21. filmsko reportažo zadnjih vojnih dogodkov, posneto po vojakih P. K. odredov v naj-opasnejših položajih: »Od Narvika do Pariza«. (—•) Preskrba Nemčije in Italije z bencinom »New York Times« pišejo, da je oskrba Nemčije in Italije s petrolejem zasigurana. Nemčija proizvaja velike količine sintetičnega bencina iz premoga, prejema zdaj pa tudi znatno večje količine bencina iz Rumunije, Ki je spravila vso petro-lejsko produkcijo pod državno nadzorstvo. V normalnih razmerah je Rumunija proizvajala dnevno 100.000 sodov petroleja. V zadnjem času pa so z novimi vrtalnimi deli povečali to količino. Prav tako prejema precejšnje količine bencina iz Rumunije Italija, ki pridobiva petrolej tudi na albanskem ozemlju v bližini Elbasana, Berata, Dumrea in Botosa. Tajno orožje Nemcev v Rokavskem prelivu Po informacijah iz merodajnih krogov britske admiralitete, razpolaga ta urad z vsemi potrebnimi podatki o tajni nemške vojne mornarice v Rokavskem prelivu. Tipi ladjic, ki se jih Nemci nameravajo po-služiti za napad na angleško obalo, so bili praktično preizkušeni že v Skageraku in na Norveškem, pa tudi o priliki izpraznitve Dunkerquea. Nemške ladjice so dolge 90 do 130 čevljev ter imajo 50 do 90 ton. Vozijo z brzino 30 do 40 vozlov na uro, razpolagajo s poldrugopalčnimi avtomatskimi topovi ter imajo tudi cevi za izme-tavanje torpedov. Posadka takšna ladjice znaša 90 mož. čoln te vrste lahko absol-vira vožnjo, ki znaša največ do 600 milj. Beg z milijoni Ameriška lista »Times« in »Herald« opisujeta beg bivšega francoskega min. predsednika Paula Reynauda iz Francije. Po njunih informacijah je odpotoval Reynaud z dvema avtomobiloma. V prvem je sedel sam, in ta se je prevrnil v obcestni jarek. Pri padcu se je Reynaud ranil na obrazu. V drugem avtomobilu sta sedela dva Reynaudova tajnika z ogromno prtljago. Med drugim je bil tam kovček, ki so ga morali na španski meji odpreti zaradi pregleda. V tem kovčku je bilo za dvajset milijonov frankov denarja, več zlatih palic, draguljev in kopica tajnih listin, med njimi baje tudi načrti za razdejanje rumunskih petrolejskih vrelcev. Francosko zlato v Ameriki Del francoskega zlatega zaklada je bil svojčas prepeljan v Ameriko, in sicer se je to zgodilo še pred nemško okupacijo Francije. Misija prevoza dela zlatega zaklada je bila poverjena ameriškemu poslaniku pri pariški vladi Bullittu. Prvotno je bil ta zaklad, predstavljajoč vrednost 300 milijonov dolarjev, deponiran v Casablan-ci. Tam ga je Bullitt velel vkrcati na kri-žarko »Vincennes«, ki je odplula čez ocean v spremstvu dveh ameriških rušilcev. Viljemov vnuk interniran Pruski princ Friderik, vnuk bivšega nemškega cesarja Viljema, je bil v novejšem času interniran v angleškem taborišču za civiliste v Huytonu pri Liverpoolu. Ob začetku nemško-angleške vojne se je princ nahajal na Angleškem in se ni mogel vrniti v domovino. Ker je dal častno besedo, da se ne bo vmešaval v vojne zadeve, so ga pustili na svobodi. Medtem pa so nastopili dogodki, ki so zahtevali poostren nadzor nad tujci v Angliji. Princ, je moral oditi v taborišče, kjer zdaj deti usodo z nekim nemškim profesorjem fizike. Urejuje Davorio Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ▼ Ljubljani.