Poštnina plačana v gotovim.
Leto XV., štev. I95
Upravmštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 8126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11__Telefon St. 24S5.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* ljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Ljubljana, sobota 2$. avgusta 19)4
Cena i- Din
Naročnina snaga mesečno Din 2&—
Za Inozemstvo Din 40._,
______ -
Ljubljana, Knafljeva ulica &. Telefon 3122, 8128, 8124, 8125, 8126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon tt. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. L Telefon st. 65.
Rokopisi ae ne rraCajo. — Oglasi po tarifu.
Po Sirenskem sestanku
Tajnost, s katero se običajno obdajajo Mussolinijeve državniške konference, odpira vedno široko polje najraznovrst-nejšim komentarjem mednarodnega tiska. Pozneje se le prečesto izkaže, da so sloneli ti komentarji bolj na ugibanjih rn kombinacijah, kakor pa na realnih dejstvih. Tudi sestanek avstrijskega kancelarja z ducejem v Firenci v tem pogledu ni izjema.
O sestanku je bil izdan precej obširen komunike, ki pa — kakor je pri takih diplomatskih konceptih navada — ne gTe preko splošnih formulacij in ne izda ničesar novega. Izvzeti bi bilo morda nekako demonstrativno podčrtavanje popolne notranje-politične avtonomije Avstrije, stvari, ki bi morala biti pri samostojni državi sama ob sebi umevna, v astrijskem primeru pa — to ni za nikogar skrivnost — ni tako nesporna, in se morda baš ta točka dotika najvažnejše vsebine sestanka v Firenci
Po 25. juliju je Italija občutno posegla v avstrijsko politiko in njena vojaška demonstracija na Brennerju se ni smatrala samo kot odločna gesta proti enostranski spremembi mednarodnega položaja Avstrije, marveč tudi kot grožnja v pogledu na avstrijsko notranjepolitično borbo. Razumela se je kot akcija za obrambo in podporo po hitler-jevskem puču ogroženega režima in kot svarilo agresivni opoziciji, če bi še poskušala rušiti kurz, ki ga je odobril Rim. Iz fašističnega tiska je bilo lahko razvideti, da smatra Rim nadaljevanje Dollfussovega kurza tudi kot svojo zadevo in da želi politiko rimskih paktov še razširiti in poglobiti v smeri svojega absolutnega vpliva na Dunaju.
Obisk kancelarja Schuschnigga pri duceju se je precej splošno smatral kot potrditev tega naziranja in je veljal kot začetek onega razmerja med Italijo in Avstrijo, ki je z označbo protektorat precej točno označeno. Govorilo se je o vojaški pogodbi, ki bi dala Italiji pravico, z orožjem braniti avstrijsko neodvisnost, pa tudi intervenirati v primeru notranjepolitičnih prevratov. Navajali so se še drugi detajli, ki vsi bi pomenja-li I« večjo vezanost avstrijske zunanje in notranje politike na rimsko mentorstvo. Po pisavi italijanskega časopisja, M .je, kakor znano, vezano na predhodno aprobacijo merodajnih političnih mest, se skoro ne more dvomiti, da je fašistična vlada tak rezultat tudi v resnici pričakovala in morda celo v inozemstvu pripravljala. Vesti, da je italijanska diplomacija v izvestnem delu inozemstva že tipala, ali ba bila sklenitev vojaškega pakta z Avstrijo sprejeta s soglasjem, menda niso izmišljotina. Prav gotovo pa je, da v Rimu niso želeli sodelovanja drugih podunavskih držav — Madžarska je seveda izvzeta *— pri garancijskih akcijah za neodvisnost Avstrije. Najboljši dokaz za to je klevetniška kampanja fašističnega tiska proti Jugoslaviji; našo državo je skušal v zapadni Evropi kompromitirati z ob-dolžitvijo, da je podpirala narodno-socialistični puč. Malo antanto je veljalo odriniti od aktivne podunavske politike, da bi se mogel tem bolj nemoteno izživeti italijanski monopol v srednji Evropi
Po firenšM konferenci pa se je nenadoma list obrnil. O vojaškem paktu ni ničesar vec slišati. Baš nasprotno, priznava se, da v Firenci sploh ni bil podpisan noben pakt, da je bil razgovor obeh državnikov zgolj kcnzultativnega značaja. Avstrijski kancelar je v izjavah novinarjem naglašal, da se je konferenca dotikala v prvi vrsti gospodarskih. vprašanj, ki so seveda s političnimi v tesni zvezi Nekatere karakteristične izjave Starhembergove, ki je pred Schuschriiggom posetil Mussolinija, so se z oficielne strani naknadno ublažile in končno se je v komunikeju skoro demonstrativno poudarila avstrijska notranjepolitična avtonomija.
Seveda iz tega preokreta v službenih enunciacijah ter v pisanju fašističnega in avstrijskega tiska še ne bi bilo treba sklepati, da je bil firenški sestanek res tako nedolžen, kakor ga slikajo sedaj. Bolj pomebno je, da se sedaj po konferenci celo na italijanski strani govori o potrebi da se razširi okvir rimskih paktov tudi na ostale podunavske države, torej tudi na države Male antante, in da se v nasprotju z dozdajnimi italijanskimi tendencami podčrtava evropski značaj avstrijskega vprašanja. Res je, da se italijanski tisk še dela slepega in gluhega napram Mali antanti kot politični enoti in da v ozadju še vedno tli želja, razdvojiti zvezo in obravnavati zadevo z vsako državo posebej. Toda zdi se, da gre le za maskiranje umika, ki je postal neizbežen.
Vzrokov za umik je lahko več. Pred vsem stališče Avstrije same. Izgleda namreč, da je avstr. kancelar obdržal napram italijanskim težnjam po protek-toratu neko hladno rezerviranost in se ni spuščal v nobene nove dalekosežne zaveze. Ugleden francoski list izraža to ugotovitev tako, da Mussolini pri Schuschniggu ni našel take miselne sorodnosti in dispozicije, kakor pri njegovem predniku. Dejstvo je, da se že napoveduje Schuschniiggov poset v Parizu
V PRIMERU VOJNE BI POLJSKA PODPRLA NEMČIJO?
Senzacionalne vesti pariških listov o tajni pogodbi med Berlinom
in Varšavo — Poljaki vesti ne demantirajo
Pariz, 24. avgusta r. V javnosti so izzvale veliko pozornost in neprijetno presenečenje informacije nekaterih pariških listov, da je bila med Poljsko in Nemčijo sklenjena tajna pogodba, po kateri se je baje Poljska obvezala, da bo v primeru vojne, v katero bi se eventualno zapletla Nemčija, ostala ne sam0 nevtralna, marveč ji nudi-Ia tudi opor0 na gospodarskem polju. Današnji »Echo de Pariš« objavlja že podrobnejše informacije, ki potrjujejo te vesti. Po teh informacijah je bila ob priliki nedavnih gospodarskih pogajanj med Poljsko in Nemčijo sklenjena tudi posebna konvencija o medsebojni pomoči z dobavo živil in sirovin. Poljska bo Nemčiji dobavljala in industrijske sirovine, dočim bo Nemčija izvažala v Poljsko industrijske izdelke. Ta dogovor pa vsebuje poleg tega še posebno klavzulo za primer vojne. Dočim je bil prvi del pogodbe, ki predstavlja docela normalno gospodarsko pogodbo, objavljen, je ostala klavzula o medsebojni podpori v primeru vojne tajna in je le po indiskret-nosti prišla sedaj v javnost. S to tajno dodatno pogodbo se je Poljska obvezala, da v primeru vojne, v katero bi se zapletla Nemčija s katerokoli drugo državo, v nobenem primeru ne bo intervenirala na škodo Nemčije. Razen tega se Poljska obvezuje, da bo tudi v primeru vojne dobavljala Nemčiji živila in industrijske sirovine.
»JJcho de Pariš« obširno komentira to pogodbo, o katere eksistenci prav nič ne dvomi, in predvsem ugotavlja, da je ta sporazum v popolnem nasprotju s francosko-poljskim sporazumom iz leta 1921., ki je 'bdi ob priliki nedavnega Barthoujevega po-seta v Varšavi zopet podaljšan. Prav tako pa ta pogodba ni v skladu z obveznostmi, ki jih ima Poljska kot članica Društva narodov.
V francoskih političnih krogih vadijo v tej pogodbi očiten afront proti Franciji. Nemčija si je hotela zavarovati hrbet za primer oboroženega konflikta na jugu ali na zapadu. V francoski javnosti vedno bolj prevladuje vtis, da pripravlja Nemčija važne dogodke v svoji zunanji politiki, da bi na ta način na eni strani odvrnila pozornost nemških množic od notranjih gospodarskih i.n političnih težkoč. Mnogi se bojijo, da se bo ta akcija Nemčije pričela v Posaarju. Vsa aktivnost nemške vlade je usmerjena trenutno na Posaarje in širijo se celo glasovi, da pripravljajo hitlerjevci v Posaarju še pred plebiscitom puč s katerim bi se polastili Posaarja brez glasovanja.
Za naravnost nerazumljivo pa označujejo v pariških krogih politiko Poljske. S sklenitvijo tajne pogodbe z Nemčijo je Poljska stopila direktno v vrsto nasprotnikov Francije m se pridružila oni Nemčiji, ki pred-
Militarizacija Avstrije
Del zasebnih oboroženih formacij naj se spremeni v stalno milico — Nove aretacije
Dunaj, 24. avgjsta. w. V zvezi z namero poenostavljenja obrambnih formacij v Avstriji se je pripravil načrt, da bi se iz teh formacij ustanovila stalna milica kot ojače-nje za avstrijsko ekeekutivo. Ta namera je bila sporočena v London. Pariz in Rim, ker ie za to potreben pristanek kontrolnih dT-žav. Pričakuje ee odločitev v kratkem. Pri tem ne nameravajo popolnoma razpustiti obstoječih obrambnih formacij, kakor so Heimwehr, Šturmscharren, Freiheitsbund itd., ker hočejo v primerj nevarnosti obdržati možnost, da potom teh formacij vpokli-eejo ves narod pod orožje. Po teh načrtih bi torej poleg stalna vojske, policije in orožništva obstojala še pomožna milica in pa dosedanje polvojaške formacija strankarskega značaja.
Duna), 24. avgusta, d. Za vladnega komisarja v avstrijskem Turnerbundu imenovani župan Trauner je objavil, da se bo v bodoče vršila moralna vzgoja telovadeče mladine v patriotskem smislu in v duhu avstrijske neodvisnosti. Započeto uvršča-
nje Turnvereinov v obrambno in športno fronto se bo pospešeno nadaljevalo. Nemški Turnerbund je imel v početku leta v Avstriji 965 društev z nad 87.000 člani. Od 1. januarja dalje so razpustili že 100 društev z 12.000 člani. Po julijskem prevratu so razpustili na Štajerskem in Spodnjem Avstrijskem vsa društva Turnerbunda, dočim je dovoljeno v drugih deželah na dalnje poslovanje 1$ maloštevilnim izjemam.
Dunaj, 24. avgusta. w. Preiskave proti voditeljem Landbunda v zvezi z julijskim pučern nadaljuje policija z vso vnemo. Včeraj je bil dolgo zaslišan bivši poslanec Landbunda Dewatv in končno aretiran. Zaslišan je bil tjdi urednik Kari Pogrz-sbacz, ki je bil prej tajnik parlamentarnega kluba Landbunda in izdajatelj Landbundove korespondence. Ko S© )6 Pogrzebacz včeraj, po zaslišanju vrnil e policije v stanovanje, je bil tako razburjen, da ga je zadela kap ter ja danes dopoldne umrl.
FIrenška bilanca
.. "	v
je Madžare razočarala
Zelo so nezadovoljni z vestmi, da bo treba iskati sporazuma z državami Male antante
Budimpešta, 24. avg. d. Vesti, da sta MussoHnO in dr. Schusobnigig na svojem sestanku,razpravljala o možnosti, da bi se rimski trojni pakit razširili budi na druge države, so izzvale v Budimpešti precejšnjo nervoiznost. Kakor znano, so svoj čas na Madžarskem z zadovoljstvom sprejeli dejstvo, da je pritok k rimskemu paktu mogoč tudi drugim državam, ker so bakra t upati, da se bo pridružita tod i Nemčija, niso pa pričakovali, da bi se mogli sklenjen: do-
in da je kancelar sam že parkrat govoril o potrebi zbližanja z državami Male antante.
Že včeraj smo poročali, da je francoska vlada svetovala avstrijski naj išče sporazuma z državami Male antante in se ne veže preveč enostransko. Ta francoski nasvet, ki je bil očividno dan že pred Schuschniggovim odhodom v Italijo, je drugi in morda še važnejši vzrok za umik, kakršnega predstavlja firen-ška konferenca za italijansko politiko.
Seveda ni še dozorel čas, da bi se moglo govoriti o novi orientaciji Italije glede avstrijske in sploh podunavske politike. Vendar se ponavljajo znamenja, da bo moral Rim računati z realnimi dejstvi, ki so taka, da brez soglasja ali proti volji avstrijskih sosedov v Po-dunavju ne bo zadovoljive rešitve srednjeevropskih problemov in da je torej tudi samoitalijanska solucija avstrijskega vprašanja neizvedljiv načrt. Konferenca v Firenci je pokopala nade na enostranski protektorat Rima in prepričala, da tega tudi Avstrija sama ne želi, ali da ga vsaj ne more brezpogojno akceptirati, ako si neče poslabšati svojega mednarodnega položaja.
Če gledamo na stvar s tega vidika, smemo brez pretiravanja ugotoviti, da je morala fašistična politika po sestanku v Firenci zabeležiti nov neuspeh. Ali bo znala iz njega izvajati prave konse-kvence, je seveda drugo vprašanje.
govori obrniti tudi proti njim. Sedanjo ner-voznost je povzročilo dejstvo, da je blo na sestanku govora o povabilu državam Male antante, naj pristopijo k rimskemu pafctu. Na Madžarskem so dosJej mislili, da bi sodelovanje Italije, Avstrije in Madžarske zadostovalo za obnovo gopodarstva v Srednji Evropi, zaradi česar bi se lahko odrekli sodelovanju Male antante. Sedanje okoliščine pa vzbujajo domnevo o preori-emtaciji Mussolinija, ki jo sprejemajo v madžarskih političnih krogih z zelo deljenimi ouvstvi.
Dočim je »Pester Lloyd« pred pair dnevi pisal, da beleži te vesti z živahnim zanimanjem. da pa bo madžarska zunanja politika ostala za enkrat še na stališču čakanja, piše sedaj vladmo glasilo »Budapesti Hurlap« že o tem, da je možnost pristopa drugih držav podana v temeljnih načelih rimske pogodbe, zaradi česar bi ne smelo vzbuditi začudenja, če 'bi bile tudi druge države, n. pr. države Male antante, povabljene k pristopu. »Pesty Hirlap« se zadovoljuje samo z ugotovitvijo dejstva, cb je Hitler opustil Bismarkovo politiko, ki je vedno stremela po sporazumu z Avstrijo, zaradi česar se morajo iz tega izvajati potrebne poslednce.
Ministri na Blede
Bled, 24. avgusta, p. Davi je prispel na Bled kmetijski minister g. Dragoljub Ko-jič, ki ostane tukaj par dni na oddihu. Z istim vlakom je prispel na Bled tudi pomočnik zunanjega ministra g. Božidar Pu-rič. ki je takoj po svojem prihodu posetil zunanjega ministra g. Jevtiča in mu poročal o resornih zadevah.
Maksimos v Rimu in Parizu
Rim, 24. avgusta. AA. Grški zunanji minister Maksimos je prispel v Rim in kmalu nato odpotoval v' Francijo.
Pariz. 24. a-vgusta A A. Semkaj je prispel grški zunanji minister Maksimos. Nastanil se bo v okolici Pariza, kjer 06tane nekaj dni na oddihu.
starlja tndi za Poljsko največjo nevarnost. Neposredne koristi, ki jih 'bo morda imela Poljska od te pogodbe in ki bi jih mogla spričo sedanjega gospodarskega položaja Nemčije doseči tudi brez tako dalekosež-nih obveznosti, po mnenja francoskih krogov niti z daleč ne morejo odtehtati nevarnosti, v katere se podaja Poljska.
Tudi »Tempe« tadirektno očita Poljski besedolomstvo in spominja na žrtve, ki jih je doprinašala Francija, da je očuvala Poljsko pred nemškim navalom. Sedanja politika Poljske je po mnenju lista ne samo izraz nehvaležnosti, ki v politiki sicer ni nič nenavadnega, marveč dokaz, da Francija ne sme in ne more z gotovostjo računati na poljsko zavezništvo. To je sicer bridka izkušnja za francosko diplomacijo, vendar pa bo imela tudi svojo dobro stran. Francija sedaj ve, pri čem je, na drugi strani pa se bo še tesneje navezala na Mato antanto, ki se je že ponovno pokazala za trajnega in zvestega zaveznika. »Temps« še ne govori o tajni pogodbi, a iz vsega pisanja izhaja, da mislii na njo in veruje t njen obstoj.
Poljaki zavračajo očitke verolomstva
Varšava, 24. avgusta, r. Pcrfjsfci listi ne odgovarjajo na vesti o sklenitvi tajne po-
godbe- z Nemčijo, pač pa ▼ daljSih čfeairih ostro zavračajo francoske očitke veroioro-staa. »Gazeta Warszawszka«, ki velja za glasilo zunanjega ministrstva, dokazuje, da prijateljstvo Poljske z Nemčijo ne more škodovati poljsko-fraocoskemu zavezništvu, ki ima solidno podlago in ki bo ostaio ne-izpremenjeoo. Iz tega pa še ne sledi, piše dalje, da bi se morato poijsko javno mnenje odreči neodvisni presoji poljske zunanje politike in slepo sprejeti vse, kar se sklene v Parizu. Poljska hoče samostojno voditi vojo zunanjo politiko in zato tod! ne more iadati na ta aH drugi :>oKtiičtti sistem, bi ga predlaga morda Francija, če ta sistem ni v skladiu z najvišjimi cilji interesi poljskega naroda.
NemSka gospodarska
ekspanzija
Berfin, 24. avgusta, r. Nemški fltek se mnogo bavi z iziboii&atrjem gospodarskih odnošajev med Nemčijo ki Poljsko. ne registrira pa nit; 7 besedico pariških vestj o tajnem dogovoru za primer vojnih zaplet-ljajev. Pač pa izdaja nemški tisk nadaljuje načrte Nemčije za gospodarsko ekspanzijo proti jugovzhodu in vzhodu. Nemška industrija pripravlja v sporazuma z vlado veliko akcijo, s katero namerava osvojrtl vsa važnejša tržišča na Balkanu in bltž' njem vzhodu. V zadnjem času so zastopniki nemške velemdustsrije skleniti že celo vrsto pogodb z vele-trrgovci v Bolgariji, Grčijo m Turčiji. Vse te pogodlbe so M« sklenjene na osnovi kompenzacije. Nemčija se je obvezala, da bo za izvoz svoj® industrijskih izdelkov kupovala v teh drža* vah sirovine za potrebe nemške industrij«.
Nova pogajanja med Nemčijo In Vatikanom
V Vatikanu pravijo, da ne morejo pristati na nikake koncesije in da ne verujejo v iskrenost Berlina
Pariz, 24. avgusta, g. «Le Matin« poroča iz Rima, da je nemška vlada pripravljena popustiti nasproti Vatikanu in da bo skušala urediti svoj spor s sv. stolico z izvajanjem konkordata. Vatikanski krogi pa so glede novega sporazuma dokaj skeptični. Rimska poročevalec »Matina« zatrjuje, da je imel razgovor z visoko osebnostjo Vatikana, ki je izjavila, da je Vatikan z veliko rezervo sprejel vest o novi ureditvi cerkvenega problema v Nemčiji, ker sega spor med Vatikanom in Nemčijo preko okvira popolnoma pravne zadeve. Vatikan zahteva jamstva, da Nemčija opusti svoje novo pogansko mišljenje, ki izhaja iz na-Todno-socialiističnih naukov, m da zagotovi svobodo udejstvovanju krščanskega duha v Nemčdji. Cerkev ne more dovoliti no-
benih koncesij ter mora v poins meri vztra^ jati na svojih pravicah in na možnosti izvrševanja svojih dolžnosti.
Hitlerjevski kongres ▼ Niirnbergu
Berlin, 24. avgusta. AA. Program narodno - socialističnega kongresa v NArnbergu je ie sestavljen. Otvoritev kongresa bo 4. septembra, ko bo 6prezem predstarvnikov Nemčije in tujega časopisja. Kongres bo končan 10. septembra. Med kongresom bodo velike manifestacije in parade, na katerih bodo sodelovale hitlerjevska milica, politične organizacije m hitlerjevska mladina, ki se je bo zbralo iz vseh krajev Nemčije do 60.000.
Mussolini je spet enkrat
bojevit
Značilen nagovor ob zaključku vojaJkih manevrov — »Vojna je v zraku in lahko izbruhne vsak hip64
Pariz, 24. avgusta. AA. Havas poroča iz Bologne: Danes ob 9. dopoldne so se končale velike vežbe italijanske vojske. Mussolini je čestital četam pred italijanskimi oficirji in inozemskimi vojaškimi odposlanstvi. Glede možnosti vojne v Evropi je dejal: »Vsi v Evropi odklanjajo vojno, toda vojna je v zraku. Lahko izbruhne vsak hip.«
Mussolini je dalje izjavil, da je odhod italijanskih čet na mejo koncem julija preprečil vojno. Italija mora biti pripravljena na vojno. Postati mora vojaški narod in celo militarističen. Politično, gospodarsko m duhovno življenje naroda se mora opirati na vojaške nujnosti, kajti, vojna je kasacijsko sodišče narodov. Kljub dobri volji konferenc in sklepanju pogodb je vojna tekom stoletij še vedno odločilno kova-
Žrtve viharjev v Švici in na Bavarskem
Monakovo, 24. avgusta. AA. Na Chiem-skem jezeru je včeraj divjalo hudo neurje. Prav tedaj se je vračala velika množica v čolnih z ljudske veselice na otoku Herren-insel. Vihar je začel prevračati čolne. Mnogi so so rešili d plavanjem, na bregove. Doslej so ugotovili, da so tri osebe utonile, verjetno pa je, da bo število žrtev mnogo večje.
Monakovo, 24. avgusta, p. Vremenska katastrofa na Chiemskem jezeru je bila mnogo večja, kakor eo prvotno mislili- Število mrtvih se je po zadnjih poročilih zvišalo na 16. Posebno tragično je. da ee je večina nesreč dogodila 50 do 100 m od obale, pri Kraju Stock. Zaradi viharnega vremena ponesrečenci niso mogli preplavati te kratke proge do obale. Tudi reševalni poizkjsi so bili težavni ter eo imeli le malo uspeha. zlasti ker je bila velika tema	.
Bern. 24. avgusta. AA. V neuchatelski pokrajini je včeraj divjal ciklon. Več ljudi je utonilo, ker jih je vihar iznenadil na jezeru.
Justifikatiia z zaprekam!
Kentucky, 24. avgusta AA. Tu so včeraj usmrtili na električnem sfcoiu nekega črnca. Po drugem električnem sunku pa so morali električno napravo popraviti. Zdravniki so Izjavili, da je obsojenec še vedno pri življenju, šele po tretjem sunkn je bil mrtev.
Ia usodo narodov. V svojem francoskem govoru na tuje oficirje je Mussolini izjavil, da se nadeja, da so italijanske čete napravile nanje dober vtis.
Pariz, 24. avgusta. AA. Na anketo »Petit Journal a« o vprašanju »Ali se bližamo vojni?« Je bivši predsednik francoske vlade Caillaux izjavil:
Odločilni činitelj je akcija mož, ki imajo oblast. Če se ti zavedajo svojih dolžnosti, potem morajo državniki, ki naj so vredni tega imena, najprvo odstraniti veliko bojazen, ki v gotovih dobah moti odnošaje med narodi. Briand je rekel, da ne bo vojne, dokler bo na oblasti. Tudi drogi bi bili lahko ravnali podobno. Vendar, kdo jih bo danes poslušal in kdo jim bo verjel?
Sklepi žitne konference
London, 34. avgusta. AA. Sooči je imefla žitna konferenca svojo zadnijo sejo. Prihodnja bo v Budimpešti 20. novembra t L Žitni odbor je sprejel pef izpremiujevatouh predlogov k mednarodnemu žitnemu sporazumu iz lanskega leta. Dostavljeni bodo vsem 21 vladam, ki so podpisale lanski sporazum. Odgovor bodo države podale na seji 30. noventora. Ti predlogi se glase:
1. Lanski sporazum naj se podaljša od 31, julija 1935 do 31. julija 1937. 2. Nadaljujejo nai se prizadevanja, da se žitni pridelek prilagodi povpraševanju m da se bo tako lahko razpolagalo s presežki. 3. Določijo naj se načela, kako naj se posamezni kontingenti izračunajo in od časa do časa popravijo. 4. Razdelitev letnega pridelka v četrtletne periode. 5. Določitev rezervnih kontingentov, da se z njimi olajšajo soo-razumi.
Odbor ceni potrebe uvoznih držav za leto 1934-35 na 600 milijonov mernikov. Ta količina naj se določi na seja v septembra. V leta, k« je potekel 31. julija t k so uvozne države potrebovale 5«) mHdionov mernikov.
Potres v južni Frandp
Marseille, 24. avgusta AA. Včeraj so to čutil! lahne potresne sunke s podtalnim grmenjem.

Napetost v Posaarju
Protihitlerjevska akcija posaarskih nemških katoličanov — Konflikti med sodstvom in upravno oblastjo
Ženeva, 22. avgusta.
Predsednik mednarodne vladne komisi-fe, ki pod nadzorstvom Društva narodov fcpravlja saarsko ozemlje, je že pred .tedni poslal generalnemu tajništvu Društva na-
(odov spomenico o kratičnenm položaju v 'osaarju. Spomenica zaključuje s prošnjo, naj se dovoli ojačenje mednarodne policije za vzdrževanje reda v Posaarju. Čim bolj ke namreč blža plebiscit, tem agresivnejšo obliko zavzema v Posaarju hitlerjevska propaganda, ki jo očividno vodijo iz Berlina. Nemčija bi za vsako ceno hotela doseči viden uspeh vsaj v Posaarju, ker doslej ni imela uspeha ne na vzhodu in ne v Avstriji. Zato je saarsko vprašanje danes najobčutljivejša in najbolestnejša točka nemške nacionallistične politike, del njenega narodega programa in vprašanje prestiža obenem.
Toda Nemci v Posaarju očividno niso vsi teh nazorov. Zlasti ne po dogodkih 30. junija, ki so močno izpremeniii tamošnje javno mnenje, predvsem pa vplivali na ra7 položenje v krščansko-socialnih sindikatih, ki so od nekdaj bili v Posaarju zelo močni. V teh krogih goje po še vedno nepojasnjenih umorih katoliških voditeljev v Nemčiji, Klau.senerja in Probsta, do hitler-jevskega režima naravnost neprijateljska čustva. Ta odpor je dobil vidnega izraza zlasti v ustanovitvi posebnega klerikalnega lista »Neue Saarpost«, ki vodi ostro kampanjo proti hitlerizmu in dela za plebiscit Nemčiji neprijazno razpoloženje. Zdi pa se, da katoličani v Nemčiji, čeprav so tudi sami v ostri opoziciji proti režimu, ne odobravajo stališče posaarskih katoličanov. Nekatere vesti vedo povedati, da se bodo sedaj oboji obrnili na Vatikan, da on razsodi med njimi. Morda bodo imeli prav oni, ki zatrjujejo, da je nemška vlada pripravljena priznati Vatikanu velike koncesije, ako vpliva na posaarske katoličane, da opuste svojo propagando proti Nem-
V takih razmerah postaja seveda položaj mednarodne vladne komisije v Posaarju in njenega predsednika Knoxe vsak dan težjn. Policijska sila, s katero komisija danes razpolaga, ne zadošča več, da se uspešno za trejo nemiri in izgredli množic, ki so pod vedno jačjim vplivom hitlerjev-«ke propagande. Situacija je Se težavnejša z ozirom na dejstvo, da so sedaj še sodne oblasti v Posaarju zaplavale v nacionalno socialistične vode. ker so skoraj vsi sodniki domačini pristaši hitlerjeve struje. Ko je minuli teden policija zapien;.la hitlerjevski »nemški frontii« neke kompromitirajoče spise, jih je preiskovalna sodnik takoj vrnil in Knox je moral osebno poseči vmes, da so dotični spisi še nadalje ostali v ro-kah policije, s čemer je nastal med
saarsko sodno upravo in pa mednarodno politično upravo odkrit spor.
Preiskava, ki jo je istočasno izvedla
mednarodna komisija v uradnih prostorih »nemške fronte« in v uredništvih dveh listov, plačanih in vzdrževanih iz Nemčije, je prinesla na dan presenetljiva odkritja. Pokazalo se je. da obstoja najtesnejše sodelovanje med hitlerjevskimli o-rganizacitemi v Posaarju in pa vodstvom stranke v Nemčiji in da imajo hitlerjevci v Posaarju skrbno in spretno organizirano vohunsko službo.
Tudi delo plebiscitne komisije, ki je bila imenovana 1. avgusta, se je izkazalo za zelo težavno. Pod njenim nadzorstvom so bih sedaj postavljeni štiričlanski odbori za pripravo plebiscita. V te odbore so prasli, kakor se je sedaj izkazalo, izključno le člani »nemške fronte« in niti en pristas levice ali bivšega centruma. To je naredilo seveda na plebiscitno komisijo nad vse neugoden vttis, saj je komisija odgovorna, da se bo plebiscit izvedel v redu in nepristransko, brez vsakega tujega vpliva m
pritiska.	^^
S Papenovtm odhodom m nemškega poslanika na Dunaj se je izpraznilo mesto posaarskega komisarja Nemčije. Za njegovega naslednika je bil imenovan Burckel. vodja hitlerjevskih udarnikov ob Renu m znan kot eden najbolj ekstremnrh hitlerjevskih fanatikov. Zlasti katoličane je njegovo imenovanje razburilo, saj spada Biirckel med najbolj vnete proroke nove nemške poganske vere. Zelo verjetno je zato, da tudi Vatikan ne bo zastavil pn posaarskih katoličanih svoje ©esede v korist hitlerjevske Nemčije.
Vsekakor pa je treba priznati, da je položaj, v kakršnem se nahaja mednarodna vladna komisija v Posaarju, vse prej ko rožnat Nič čudnega tudi ni da vzbuja po-saarsk.i problem tudi v krogih Društva narodov, zlasti njegovega generalnega tajništva, precejšnjo nervoznost ir velike
skrbi	.
Pariz 24. avgusta. AA. «Le Journal«■ poroča da bo Hitler skušal vzpostaviti edinstvo nemškega naroda pri posaar-skem vprašanju. Avstrija mu je zaenkrat zdrknila iz rok zaradi čuječnosti in odločnega stališča Mussolini ja in velesil. J*o-saarsko vprašanje je zelo pripravno, da z njim Hitler obrne pozornost od notranjih težkoč v zunanjost List pravi, da bo velika manifestacija v Koblencu prihodnjo nedeljo začetek te nove akcije Ta manifestacija bo izredno nasilna in ne izključuje nasilnega udara. Prijavljenih je na ta shod okrog 100 posebnih vlakov! Na shodu bo govoril tudi Hitler.
[azorožltev še nI umrla
Henderson, predsednik razorožitvene konference, še ni obupal, marveč še vedno veruje v uspeh
London, 24. avgusta, č. Predsednik razorožitvene konference Henderson je v listu »Ntws Chronicle« objavil članek, v katerem takoj v početku ugotavlja, da raz-orožitvena konferenca še ni mrtva. V nekaterih evropskih političnih krogih sicer že prevladuje to mnenje, vendar ni točno. Res ;e. da je položaj razorožitvene akcije zelo resen, nikakor pa ne gre, da bi se zaradi tega opustilo vsakršno upanje. Zlasti bi za-ključitev vzhodnega pakta olajšala položaj v katerem se je v zadnjem času znašla raz-orožitvena konferenca. Odbori, ki sedai delajo v Ženevi, so v poslednjih dveh mesecih izdelali zelo dobre predloge o diplomatskih, gospodarskih in finančnih jamstvih za
ohranitev miru. Sestavljeni so bili resni konkretni načrti za uspešno kontrolo nad proizvodnjo in trgovino z orožjem. V kratkem se bo sestala komisija za omejitev letalskega oboroževanja, ki bo razpravljala o tem problemu in nedvomno našla izvedljiv način za vzpostavo mednarodne kontrole nad civilnim in vojaškim letalstvom. Organizem razorožitvene konference še vedno deluje. Prav to in razplet diplomatskih akerj v Evropi utrjujeta v Henderso-nu prepričanje, da bo pod vplivom ugodnejših razmer vendar mogoče sestaviti raz-orožitveno konvencijo in predložiti v potrditev vsem sodelujočim vladam.
luski protest v Toklju
Sovjetska vlada zahteva takojšnjo izpustitev v Mandžu riji aretiranih sovjetskih železniških uradnikov
Moskva, 24. avgusta, d. Zaradi novih aretacij ruskih uradnikov n* vzhodni kitajski železnici je ruski generalni konzul v Harbinu v imenu sovjetske vlade ostro protestiral pri mandžurskem zunanjem ministru. Zahteval je izpustitev 8S ruskih državljanov, ki so zaprti v mandžursk'h iečah. Svojo zahtevo je utemeljil s trditvijo, da so bile vse aretacije izvršene brez vzroka. Razen tega se ruski generalni konzul pritožuje zaradi brutalnega postopania z ruskimi ujetniki v mandžurskih ječah.
Prav tako je ruski poslanik v Tokiiu izročil japonskemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri protestira ruska vlada proti aretaciji ruskih državljanov, uradnikov vzhodno kitajske železnice, in zavrača obtožbe proti uradnim ustanovam in zastopnikom Rusije v Mandžuriji. Nota pristav-lia, da dokazujejo ti incidenti gotove agresivne namene nekaterih uradnih krogov, za katere so odgovorne mandzurske oblasti in japonska %lada.
Moskva, 24. avgusta, d. Po oficielnem poročilu iz Habarovska so ruski jetniki izpostavljeni groznemu trpinčenju. Trpinčijo jih predvsem mandžurski policisti na nečloveške in izredno Tafinirane načine, da b' izsilili iz njih priznanja za zločine, ki jih nikdar niso storili. Ta priznanja ruskih uradnikov naj bi okrepila stališče mandžur-ske vlade.
V sovjetskih krogih so poslednje vesti izzvale mnogo vznemirjen ia. Urez dvoma stremi mandžursko-japonska politika za tem. da bi s svojimi ukrepi proti ruskim železniškim uradnikom ustvarila položaj, v katerem bi bila ruska uprava dejansko ukinjena. Na ta način'bi bila brez prodaje ruskega deleža pn železn;ci in brez pravne izmenjave lastnine dejansko vzpostavljena japonska kontrola nad železnico, ki deloma že sedaj obstoja, ker bi morali dobiti ruski oskrbovalni vlaki, ki vozijo po vzhodni kitajski železnici, za vsako posamezno vožnjo dovoljenje mandžurskih policijskih oblasti. S tem bi bil popolnoma odstranjen vpliv Rusije.
London, 24. avgusta, č. Ruska protestna nota v Tokiju je bila v angleških uradnih Krogih sprejeta s precejšnjo rezervo. Naglašajo. da ta ruski dinlomatski korak za angleško politiko ni velikega pomena. Nasprotno kažejo neslužbeni krogi tem več ~ -«-1-" —rusko diplomatsko akcijo, ki
ji pripisujejo poseben pomen za razvoj političnih razmer na Daljnem vzhodu. Pri tem naglašajo, da so še vedno prekinjena pogajanja za odkup vzhodne kitajske železnice.
Angleško-japonski pakt o nenapadanju
London, 24. avgusta, č. Debata o tajnem sporazumu med Anglijo in Japonsko v^angleškem tisku še vedno ni ponehala. »Mor-ning post« je objavila danes nove informacije o tej stvari, ki pa so vso zadevo postavile v povsem drugačno luč. List pravi, da bo v najboljšem primeru prišlo le do sklenitve nenapadalnega pakta med obema državama. O takem paktu že živahno razpravljajo londonski in tokijski uradni krogi. Japonska vlada je podvjela tozadevno iniciativo tudi že v \Vashingtonu, kjer pa niso pokazali nikakega zanimanja za tako ureditev vprašanja o Daljnem vzhodu.
Japonsko oboroževanje na morju
Tokio, 24. avgusta, č. Včeraj sta vodstvi obeh glavnih japonskih političnih strank, ki štejeta med svojimi pristaši večino japonskih rezervnih pomorskih častnikov, razpravljali o washingtonski pomorski razorožitveni pogodbi. Soglasno je bil sprejet sklep, da mora vlada to pogodbo odpovedati in zavzeti odločno stališče glede enakosti v oboroževanju na morju.
Vlada je med tem odobrila subvencijo 24 milijonov jenov v korist japonske trgovske mornarice. Trgovska mornarica naj bi prejela to podporo za dobo 5 let. Pomorske družbe se bodo morale obvezati, da bodo zgradile nove ladje na tak način, da se bodo v primeru potrebe lahko brez večje časovne izgube preuredile v pomožne voine ladje.
Konferenca baltiških držav
Riga, 24. avgusta, r. Prihodnjo sredo se bo sestala v Rigi konferenca zastopnikov Letonske. Estonske in Litve. Na konferenci bodo razpravljali o predlogih Litve glede tesnejših stikov med omenjenimi trebi državami. Šlo bo za varnost in mir v vzhodni Evrop;
Konferenca delegatov JNS v Aleksincu
Alekslnac, 24. avgusta r. Dopoldne je prispela v Aleksinac na sresko konferenco večja skupina senatorjev, narodnih poslancev in članov glavnega odbora JNS. V spremstvu večjega števila uglednih meščanov so si senatorji in narodni poslanci najprej ogledal! najvažnejše javne ustanove. Nato pa odšli na konferenco v kavarno »Central«.
Konferenci je predsedoval naroda! poslanec Arandjelovič. Med prisotnimi so bili tudi senatorji Ilidžanovič, Jovanovič in Cvetkovič ter narodni poslanci Miletič, živančevič, Sokič, Stepanovič in Jovanovič banovinski tajnik JNS Hadži itd.
Konferenca se je pričela z burnimi manifestacijami prvemu in največjemu Jugo-slovenu, Nj. Vel. kralju Aleksandru. Nato so odposlali pozdravno brzojavko predsed-sedniku ministrskega sveta in šefu stranke Nikoli Uzunoviču.
Namestnik generalnega tajnika stranke narodni poslanec Mihajlo živančevič, je podal izčrpno poročilo o političnem položaju, o organizacijskem delu stranke ter o političnem delu vlade in parlamenta. Njegov govor so izpopolnili senator Ilidžanovič ter narodna poslanca Stepanovič in Sokič.
Sledili so referati predsednikov sreskih in občinskih organizacij o organizacijskem delu in o gospodarskih potrebah teh krajev.
Konferenca se je končala ob 13. z novimi ovacijami kralju ter z vzklikanjem narodnemu edinstvu in JNS.
Jutri imajo delegati glavnega odbora konferenco v Kruševcu za ži&ki, kopaoni-ški, župski, trsteniški, temniški in risanski srez.
Nove norme za obdavčenje svobodnih poklicev
Beograd, 24. avgusta AA. Finančni minister je izdal izpremembe in dopolnitve pravilnika k zakonu o neposrednih davkih. Po teh iizpremembah se izpremeni zadnji odstavek točke 7 pravilnika k čl. 89 zakona o neposrednih davkih, ki govori o obdavčenju odvetnikov, zdravnikov, veterinarjev, inženjerjev itd.
Po dosedanjem pravilniku so ti davčni obvezanci, kadar so delali gotovim osebam usluge proti vnaprej dogovorjeni odškodnini. plačali od te odškodnine uslužbenski davek. Po novem pravilniku se bo obdavč'l vsak dohodek po davčni obliki, kamor spada. N. pr. odvetniki, zdravniki, veterinarji, inženjerji, zasebni učitelji in temu podobno, ki opravljajo poleg svojega rednega poklica ali prakse, za katero so se izšolali, še posle državnih, samoupravnih ali privatnih ustanov proti vnaprej pogojeni stalni mesečni ali letni odškodnini in če te usluge niso v nobeni zvezi z njihovim rednim poklicem, se morajo obdavčiti tako-le:
Odvetniki za svojo odvetniško pisarno, zdravniki, veterinarji, inženjerji za svojo privatno prakso s pridobnino, za vse posle iz službenega razmerja pa z uslužbenskim davkom.
Odvetniki, zdravniki, veterinarji, inženjerji in njim podobni, ako poleg svojega rednega* stalnega in samostojnega pokll-ca opravljajo proti vnaprej pogojeni odškodnini tudi posle državnih, samoupravnih ali privatnih ustanov aii oseh, in če so te usluge v neposredni zvezi z njihovim glavnim poklicem, plačajo pridobnino. V teh primerih ni »službenega razmerja«.
Odvetniki, zdravniki, veterinarji, inženjerji in njim podobni, ako so v stalnem službenem razmerju privatnih ustanov, aa-vodov ali oseb in upravljajo proti mesečni ali letni plači posle, ki spadajo izključno v njihovo stroko, in delajo tudi drugim usluge, ki imajo značaj samostojnega poklica, plačajo uslužbenski davek. Tako se bo ravnalo le tedaj, če dotična oseba dela samo pri enem podjetju. Istočasno opravljanje tega poklica, čeprav pod istimi pogoji, pri raznih podjetjih, ima že značaj obrtne samostojnosti, in ker je že itak to delo podvrženo pridobnini, je treba to delo pri istočasni namestitvi pri dveh ali več podjetjih obdavčiti s pridobnino.
,	H-
Za napredek domače obrti v Južni Srbiji
Beograd, 23. avgusta.
Po iniciativi Društva Južnosrbijancev v Beogradu je bila nedavno ustanovljena Vardarska zadruga za napredek domače obrti. Ta zadruga ima namen pomagati prr-bivalstvu južnih krajev na ta način, da bi njegova močno razvita domač obrt našla v prvi vrsti odjemalce, v drugi vrsti pa, da bi se modernizirala in čimbolj prilagodila zahtevam kupcev. Južna Srbija predstavlja bogato zaklanico narodnih umetniških motivov, s katerimi se ponaša ne samo naša upodabljajoča umetnost, temveč tudi znanost. Domača obrt v južno-srbskih krajih ima veliko uhietniško vrednost, njene izvrševalke pa so večinoma ženske. Vezenine južno-srbskih žena so znane ne samo po vsej državi, temveč tudi daleč po svetu, poleg vezenin pa proizvaja južno-srbska domača obrt še marsikaj drugega. V Prizrenu in na Kosovem se izdelujejo zelo lepi filigramski predmeti. V Prizrenu izdelujejo tudi slovito svilno platno, v zadnjem času pa se je močno razvila tudi produkcija tkanin iz umetne svile. Okolice Leskovca in Vranja izdeluje blago iz konoplje in lana, Kruševo in Pelagonija pa slovita zaradi svojih preprog, spletenih iz dolge volne in okrašenih s pestrimi motivi. Sploh ima vsak kraj na jugu svoje znamenitosti na področju domače obrti.
Vse to lepo in originalno blago pa je v glavnem mrtvo, ker ni komercializlrano. Sijajne vezenine so še vedno pretežno predmeti muzejskega in znanstvenega zanimanja in strasti raznih zbirateljev. Vsi poizkusi praktičnega izkoriščanja doslej niso imeli pravega uspeha, ker se niso vršili sistematično
Vardarska zadruga hoče preprečiti tudi strašno izkoriščanje spretnih pletilk v raznih delaonicah. Domača obrt naj ostane res domača in velika organizacija bo skrbela za to, da bodo dobile pletilke po najnižjih cenah na razpolago material, na drugi strani pa bo organizirano sprejemanje izdelkov po stalnih cneah. V to svrho bo zadruga sama ustanovila nrodajalnice izdelkov dmoače obrti v raznih krajih na jugu in tudi v drugih pokrajinah. Vse domačije, ki bodo oa zaoruge in njenih pro-dajalnic prevzemale material, bodo tudi polnopravne članice zadruge. V odboru zadruge bodo tudi strokovnjaki, ki bodo domačim obrtnicam dajali vse potrebne smernice pri izvrševanju raznih predmetov.
Za izciscenje športa
Odločna izjava ministra dr. Andjelinoviča o nezdravih razmerah v nekaterih športnih panogah
Beograd, 24 avgusta, p. Davi ee je vrnil v Beograd minister za telesno vzgojo g. dr. Grga Andjelinovič. V razgovoru z novinarji je podal daljšo izjavo, v kateri se je dotaknil prilik v našem športu. Opozarjajoč na važno vlogo, ki jo igra šport pri drugih narodih, je g. minister zelo ostro obsodil, da se pri nas šport tu in tam zlorablja v cilje, ki nimajo e športom nobene zveze. Zlasti pri nogometu se pri nas dogaja, da se zlorablja za koristi posameznikov, posameznih kljbov in posameznih klik. Temu početju hoče energično napraviti konec. Šport mora zlasti pri nas služiti samo interesom naroda in države. Nogomet se ne sme prepustiti posameznim osebam in posameznim klubom, marveč mora postati sredstvo za moralno in telesno povzdigo našega naroda. Soort mora prevzeti del onih velikih vzgojnih nalog, ki jih vrši Sokolstvo. Nogomet ima vrh tega to prednost, da navdušujte široke kroge. Na žalo6t pe pri nas s sedanjim stanjem nogometa ne moremo biti zadovoljni. Vsi nastopi v inozemstvu prinašajo samo neuspehe. Mnogo je krika in vika, pozitivnih rezultatov pa nobenih. Pomanjkanje discipline se čuti na vsej črti in naš šport se odlikuje le z raznimi ne6portniini spori-Medsebojne borbe posameznih klik vzbujajo splošno nezadovoljstvo in šport vedno bolj odtujujejo širokim plastem naroda. Temu bo sedaj napravljen energičen konec.
G. minister ie končno izjavil, da ima popolno zaupanje v novo upravo JNS, ki bo
izvedla potrebno reorganizacijo ter upoštevajoč pri tem interese vsega športa, ne pa interese lokalnih klik in posameznih klu- ' bov.
Pred otvoritvijo balkanskih j
iger v Zagrebu
Zagreb, 24. avgusta, č. Vodstvo J1LAS je odredilo, da prevzame mesto kapetana ju-goslovenske reprezentance prof. Dragutin : Ambrosy, ki je najstarejši član reprezentance. V imenu vseh naših lahkoatletov bo i podal olimpijsko prisego dr. Narančič. Pra- . por reprezentance pa je bil izročen Milanu Stepišniku.
Trener turških atletov znani nemški rekorder v desetoboju g. Abraham je izjavil novinarjem, da je turška reprezentanca prišla v Zagreb kompletna in da računa z uspehom. Vodja Bolgarov g. Kačev pa je obžaloval, da ni mogel pripeljati v Zagreb znanega bolgarskega sprinterja Hristova. ki mora te dni odpotovati v Ameriko. Kliub temu pa računa, da se bodo Bolgari v Zagrebu dobro odrezali. Dojčev skače s palico 3.95 m, Panajotov je dosegel pri skoku , v višino ISO cm, Gančev meče disk po 43 in 44 m. Turki in Bolgari so se pripeljali v skupnem vagonu.
V nedeljo dopoldne bo v mestni posvetovalnici svečana otvoritev kongresa orga- ' nizacije »Comite interbalcanique«, najvišje- , ga športnega foruma balkanskih iger.
avtobusnega prometa
Na 310 progah prevozijo avtobusi dnevno 75.000 km
in vežejo 1759 krajev
Avtobusni podjetniki so na zborovanjih svoje organizacije ne samo v dravski, temveč tudi že v vseh drugih banovinah mnogokrat poudarjali, da avtobusi nikakor ne delajo konku%ice železniškemu prgn. ^ j, temveč da iz mnogih krajev železnici celo dovažajo potnike in da v nekaterih pokrajinah tvorijo sploh edine prometne zveze med posameznimi kraji.
Upravičenost teh trditev kaže sedaj naj jasnejše statistika, ki jo je izdelalo pro metno ministrstvo sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo. Oddelek za turizem pri ministrstvu za trgovino je v vseh banovinah s pomočjo Zveze avtobusnih podjetij zbral vse potrebne podatke. Statistika izkazuje v Jugoslaviji 310 avtobusnih prog. Skupna kilometraža teh 310 prog znaša 11.630 km. Celokupna kilometraža železniških prog .normalnih in ozko tirnih, pa znaša 9344 km in je tako kilometraža avtobusov večja za 2286 km. Na tej obsežni mreži prevozijo avtobusi dnevno 75.200 km in porabijo zato okrog 22.650 kg bencina. Vsa avtobusna podjetja imajo 950 avtobusov s preko 17.000 sedeži.
Avtobusni promet je najbolj razvit v dravski banovini, najmanj pa v moravski V dravski banovini je 67 prog, v moravski pa samo 8. Avtobusi vežejo na dan 1759, železnice pa 1400 krajev. Avtobusi obiščejo torej na dan 1200 krajev, ki nimajo železniškega prometa in iz vseh teh krajev dovažajo baš avtobusi potnike na oddalje-
ne železniške postaje. Od 11.630 km, kolikor znaša vsa avtobusna mreža, vozijo avtobusi samo okrog 2000 km vzporedno z železniškimi progami, ostalih 96000 km pa prevozijo skozi pokrajine, kjer se sploh ne sliši žvižg lokomotiv. Iz teh podatkov so pač najboljše razvidne koristi, ki jih ima od avtobusnih zvez naše narodno gospodarstvo, naš turizem in pri tem tudi naše železnice.
Naš avtobusni promet je itn d svoje zlate čase 1. 1930. V tem letu je dobila država od avtobusnega prometa 70 milijonov na račun raznih davkov, taks in drugih dajatev. V naslednjih letih pa se avtobusni promet ni dvigal, temveč propadal. V zadnjih treh letih je bil ustavljen promet na nekaterih progah, na drugih pa zmanjšan. Za- I radi tega je imela država lani od avtobas- i nega prometa tudi samo okrog 40 milijo- ; nov dohodkov.
Važno pa je tudi to, da se vzdržujejo '
vse avtobusne proge z domačim kapitalom. Po zadnjem proračunu je vloženo v avtobusna podjetja okrog 150 milijonov. Že za- i radi teh velikih investicij je treba posvetiti avtobusnemu prometu največjo pozornost. V direktni službi avtobusnih pod- , jetij je okrog 5000 ljudi od delavcev in šo- i ferjev pa do uradnikov in voditeljev posameznih podjetij. Z rodbinami vred lahko računamo, da živ>i pri avtobusnih podjetjih okrog 25.000 oseb.
Beograjska bolnišnica se razširja
Botniinica dobiva prostore za 700 bolniških postelj brez zidave novih poslopij.
Beograd, v avgustu.
Ko te je zadnji čas čitalo v ljubljanskih listih, da se namerava ljubljanska bolnišnica razširiti s preureditvijo nekdanje šempetrske vojašnice v bolnišnico, bo za bralce »Jutra«, ki gotovo radi primerjajo razmere v tretji z razmerami v prvi prestolnici, gotovo zanimivo, če izvedo, kako si je pomagala beograjska bolnišnica iz strahovite zadrege, ki jo ji povzroča nezadostnost prostorov za bolnike.
»Jutro« je že večkrat poročalo, kakšne naravnost nevzdržne razmere vladajo v tem pogledu v beograjski državni bolnišnici, ki mora zaradi pomanjkanja prostorov zavračati eelo najtežje bolnike, tako da niso redki primeri, da zavrnjeni bolniki umirajo celo na ulici. In vse to dejanski brez potrebe, ker bi imela bolnišnica dovolj prostora, če bi se ves prostor uporabljal zanjo, ne pa za druge zavode in druge namene.
Z beograjsko državno bolnišnico so namreč združene vseučiliške klinike. Bolnišnica bi morala imeti prostora za kakih 3000 postelj, ima jih pa samo 1350, od katerih pa jih zavzemajo klinike 700. Dočim leži n. pr. v bolnišničnem opazovalnem oddelku 78 bolnikov na 43 posteljah, dočim n. pr. v porodnišnici leži v sobah, ki merijo komaj 30 m*, po 18 porodnic, je ena sama kirurgična klinika nameščena v palači, ki je stala 12 milijonov in bi bilo v njej prostora za Štiri klinike. In poleg tega ima vseučiliška klinika na razpolago poslopja, ki stoje prazna, ko se na drugi strani odvzemajo bolnišnici ogromni prostori za stanovanja profesorjev medicinske fakultete in njihovih docentov, zaposlenih na klinikah. Dočim vsepovsod drugod po svetu zavzemajo klinike le manjši del bolniških postelj, navadno 10 do 20, največ p« do 40, so v Beogradu n. pr. v prvem notranjem oddelku zavzele vseh 100, v drugem pa 96, t v prvem kirurgič-nem kar 180.
Ker je pomanjkanje prostora rsstlo od dne do dne, so se naposled pristojne vrhovne oblasti vendarle odločile za korenito rešitev tega vprašanja in sicer z ločitvijo klinik od bolnišnice. Prvi ukrep v tem pogledu je bil poziv profesorjem in docentom, da se do 1. novembra t 1. izselijo iz svojih sedanjih stanovanj v bolnišniških poslopjih. Tako pridobi bolnišnica za nič manj ko 700 postelj prostora, kar ni čudno, ko sta n. pr. dva profesorja imela stanovanji s po 12 sobami, tretji celo nadstropje, drugi pa po 6 ali 7 sob. Dr. Miloš Popovič, upravnik dveh klinik, je imel
obsežno stanovanje v bolnišnici, dasi ima v mestu veliko hišo, ki vso daje v najem. Tako se torej do 1. novembra izseli 12 profesorjev in docentov, ki so s svojimi stanovanji odvzemali bolnišnici prostora za 700 bolnikov, a v primeru potrebe tudi do 1000. Ko se pa izselijo tudi še klinike same, dobi bolnišnica prostora še za nadaljnjih 700 bolniških postelj. Tako se doseže število 3000 postelj, ki je neobhodno potrebo za zadovoljitev najnujnejših potreb. To pa še tembolj, ko je vendar državna bolnišnica namenjena zlasti in predvsem bolnikom iz tistih slojev prebivalstva, ki ne zmorejo sredstev, da bi se zdravili na klinikah za ogromne honorarje kliniškim zdravnikom, kateri se vseka-ko smatrajo daleč vzvišeni nad »navadne bolnišniške zdravnike«, kakor so jih blagovolili imenovati v neki svoji spomenici, predloženi minstrstvu, dasi ti onavadni bolnišniški zdravniki« z največjo vnemo in svojim najboljšim znanjem vrše svojo dolžnost in so med njimi številni možje, ki v ničemer ne zaostajajo za onimi, »kli-niškimi«, kateri so pač tudi vsi izšli iz —-»navadnih bolniških«. S popolno ločitvijo klinik od državne bolnišnice se tako samo po sebi reši tudi to stvari sami gotovo ne ravno najugodnejše in zato vse obsodbe vredno trenje med zdravništvom. Beograjska državna bolnišnica pa se tako znatno razširja brez dozidav in brez milijonskih izdatkov.	■
Aretacije komunistov v Sofiji
Sofija, 24. avgusta. AA. Ravnateljstvo sofijske policije je končalo preiskavo o tajni komunistični tiskarni, ki so jo odkrili 30. julija v Sofiji v hiši invalida Ivana Dimo-va. Policija je aretirala 19 komunističnih voditeljev. Včeraj jih je izročila z zaplenjenim materialom vred sodnim oblastem. Sodili jih bodo po zakonu o zaščiti države.
h državne sliržbe
Beograd, 24. avgusta, p. Upokojen je višji davčni kontrolor Anton Adamič v Ljubljani. Za asistenta splošne državne bolnice v Ljubljani ie'imenovan uradniški priprav nik dr. Vladimir Kaizelj.
Vremenska napoved
Novesadeka vremenska napoved za soboto: Padec temperature in porast Oblačnosti na severni polovici države, možne krajše nevihte, v južnih kraiih vedro.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Spremenljivo vreme, Je negotovo in deževno.
Državna razredna loterija
Žrebanje tt. atvgnste 1984. Dtn 10.000 St. 33.057.
Dtn 1.000 St. 5.854, 5.894, 10.865, 10.876, 15.710, 15.717, 15.747, 15.775, 15.790, 17.419, 24.845, 33.023, 33.059, 46.108, 51.572, 51.594, 62.023, 62.086, 89.874.
Zadružna hranilnica r.z.zo.z^ Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Naši kraji in ljudfe
9500 km okrog Evrope
Pred veliko mednarodno letalsko tekmo, ki bo imela svojo postajo tndi v Zagrebu
Ljubljana, 24. avgusta Pri letošnji mednarodni letalski tekmi »let okrog Evrope« bo tekmovalo okrog 50 najboljših evropskih letalcev, da bi v najkrajšem času obleteli vso Evropo in del Afrike. Poleg časti čakajo zmagovalce tudi velike nagrade. Prvak bo dobil preko 100.000 francoskih frankov, njegov najnevarnejši ickmec, ki bo dosegel druge mesto, 44.000 frankov, tretji 21-500 frankov, •četrti 10.500 frankov, nagrajenih pa bo še 15 letalcev. Tekmovalcem so zelo važne tudi častne nagrade. L. 1932. je pri letu okrog Evrope zmagala Poljska s svojim slavnim pilotom Zvvirkom, ki je pozneje postal smrtna žrtev svojega poklica. Po pravilih te mednarodne letalske prireditve organizira naslednjo tekmo država, ki je poprej zmagala s svojimi predstavniki. Letošnjo tekmo organizira torej poljsko letalstvo in so tudi častne nagrade razpisane na Poljskem. Prvo nagrado razpisuje predsednik poljske republike, drugo maršal Pilsud-ski, potem pa sledijo nagrade poljskega ministra zunanjih zadev, zveze poljskih mest, varšavskega Aerokluba, združenja poljske aeronavtične industrije, predsednika ministrskega sveta, predsednika poljskega Aerokluba, odbora poljske lige za zračno obrambo in zveze propagandnih uradov v Poznanju. Doslej so pri letu okrog Evrope L 1928.
zmagali Francozi, 1. 1929. in 1930. Nemci, 1. 1932. pa, kakor že rečeno, Poljaki.
Letos tekmujejo letalci iz Nemčije, Francije, Italije, Češkoslovaške, Poljske, Belgije, Avstrije in člani našega Aerokluba. Predsednik organizacijskega odbora je inž. Rawski šef aeronavtičnega oddelka poljskega vojnega ministrstva in podpredsednik poljskega Aerokluba. Športni komisiji načeljuje odbornik poljskega Aerokluba Kwicinsky, ki vodi tudi vse tekme.
Proga tekme ima 27 postajališč in eno od njih je tudi na zagrebškem aerodromu na Borongaju. Na vseh pristajališčih bodo nameščene posebne komisije. Šef jugoslovenske komisije v Zagrebu bo naš odlični pilot in strokovnjak major Ferdo Gradišnik. Začetek tekme bo 28. t. m., konec pa 16. septembra. V Varšavi bodo v dneh pred tekmo natančno pregledani vsi aparati, priglašeni k tekmi. Start bo izvršen od 5. do 8. zjutraj dne 28. t. m. Računa se, da bodo letala obletela po določeni progi Evropo in del Afrike v sedmih dneh in da se bodo tekmovalci do 14. septembra že vrnili v Varšavo. Proga je dolga nekaj preko 9500 km in odpade tako na dan okrog 1400 km. Nemški Aeroklub bo poslal na tekmo 15, francoski 8, Italijanski 6, češkoslovaški 4, poljski pa 13 tekmovalcev.
Kulturni tečaj ZKD v Mariboru
**	**	S«? ■-Ss W "S*;
X % m* 1
h * šL * .t r^ 7 ■
' piliti: v tr • * fišk
m y ,	m
m* % * * M if&l f ¥
. v
vi«


ZKD v Mariboru je priredila zelo uspel ^»lošno-kulturni tečaj. Od vseh strani naše severne meje so poslala društva 54 udeležencev, da dobe nove pobude za nacionalno delo, zlasti pa za organiziranje in vodstvo podeželskih knjižnic in za prirejanje drarnatskih predstav. Otvoritvi tečaja je prisostvoval tudi tajnik ljubljanske ZKD, g. dr. Mihelak. Tečaj je vodil predsednik ZKD g. Janko Pire. Posebno pažnjo je vzbudil niz temeljito obdelanih predavanj, ki so jih obavili priznani strokovnjaki. Zahvalo za svojo požrtvovalnost zaslužijo osobito gg. sodnik dr. Fran Juhart, konci-piiint dr. Vrčon, postajenačelnik Avgust
Lukačič, davčni uradnik Leopold Haller železniški uradnik in .prosvetar mariborske sokolske župe Lintner, učitelja Ledinek s Tezna in Škilan rz Studencev ter strokovni učitelj Ivan Robnik, ki je razkazal tečai-nikom tudi svoj zložljivi oder. Tečajniki so si ogledali tudi poslovanje in ustroi Ljudske knjižnice, vse tehnične naprave Narodnega gledališča pa tudi mariborski muzej in nekatere industrijske obrate. ZKD v Mariboru, ki deluje ramo ob rami s svojo posestrimo v Ljubljani, je izvršila zopet uvaževanja vredno delo in ji je tr--ba na uspehu le čestitatil
Očeta osmih otrok je ubilo
Nesreča se je primerila pri papirnici v Goričanah
Ljubljana, 24. avgusta V skromnem stanovanju v Preski je bridko zajokalo osem otročičev, ki so danes »ostali sirote. Njihovega dobrega očeta Franceta Kozamernika je dopoldne zadela tal :o huda nesreča, da je kmalu po prevozu T ljubljansko bolnišnico podlegel.
France Kozamernik, star 41 let, je bil zaposlen v papirnici v Goričanah pri Medvodah. Danes okrog 10. ure je -peljal po tračnicah vagonček, naložen z žveplom. Tračnice leže poševno in med vožnjo ni-xdol so Kozamerniku odpovedale zavore. Po kratkem diru se je vagonček bliskovito prevrnil in pokopal Kozamernika pod se-
boj. Pri tem pa je bila najhujša nesreča ta, da je rob vagončka udaril in pritisnil la lobanja in so iz razppkline pogledali možgani...
Čim so opazili nesrečo, so iz tovarne ne-mudno pozvali ljubljanski reševalni avto. Jadrno je pridrvel avto po ponesrečenca in ga je enako hitro odpeljal v bolnišnico, še živega. Toda rešitve ni bilo več. France Kozamernik se ni več zavedel in je pol ure po prevozu v bolnišnico izdihnil. Tragična novica je vzbudila v Goričanah in Medvodah globoko sočutje, še posebno pa je žalostno v Preski, kjer ne morejo potolažiti obupane žene in osmih otročičkov.
obisk, na katerega je bilo poslopje preračunano. Zavod dela v higiensko in profi-laktično povsem, nemogočih razmerah. Če javnost in javna uprava dopuščata skrajno brezbrižnost v pogledu zdravstvenega skrbstva, tam, kjer gre za zdravje vsega naroda, je kaj lahko umevno, da v takšnem neodgovornem vzdušju tudi posameznik popusti v svoji funkciji. Zato tudi pri tej priliki z vsem poudarkom zahtevamo, da se je treba brez odlašanja lotiti problema, od katerega rešitve zavisi vse: razširitve obče državne bolnice. Prej, kakor vse kaže, ne bo konec vznemirljivih senzacij s kirurškega oddelka.
V	čast generalu Maistru
Ljubljana, 24. avgusta
V	dvorani Delavske zbornioe se je vršila sinoči komemoracija za pokojnim našim nacionalnim herojem in pesnikom generalom Rudolfom Maistrom-Vojanovim. ki je legel pred štirimi tedni v grob. Komemo-racijo je priredilo društvo Tabor, čigar častni član je bil veliki pokojnik. V dvorani se jc zbrala res številna množica in ijt žalna svečanost potekla ganljivo veličastno. Udeležili so se je poleg svojcev tudi predstavniki vseh nacionalnih in kulturnih društev.
Predsednik Tabora Saša Strekelj je otvo-rivši svečanost naglasil, da spoštuje društvo pokojnika kot svojega idejnega vzornika. Pevski zbor je nato zapel globoko občuteno »Oče naš«. Obris življenja generala Maistra, nacionalnega delavca, heroja in pesnika je nato podal v temeljito pripravljenem govoru prof. dr. Dolar iz Maribora. Akademik Figar je nato recitiral tri Maistrove pesmi, iz katerih kar kipi ogenj ljubezni do naroda in domovine. Zbor je nato zapel učinkovito »Ah, ne mislimo« — nakar je predsednik Štrekelj zaključil žalno slovesnost.
Začetek šolskega leta
Ljubljana, 24. avgusta Na narodnih Šolah v dravski banovini se prične letos šolsko leto z vpisovanjem dece dne 1. septembra, v ponedeljek 3. septembra naj bo šolska maša, v torek 4. septembra se prične redni pouk.
Rojstni dan Nj. Visočanstva prestolonaslednika Petra dne 6. septembra se praznuje z zahvalno službo božjo ter je ta dan pouka prost.
Dve uri po zaposlitvi je izgubil nogo
Kresnice, 24. avgusta Pri Birollovih apnenicah se je primerila huda nezgoda, pri kateri je 251etni delavec Pire Franc iz Kresnic prišel ob nogo. Delavci so na stranskem industrijskem tiru polnili vagone z apnom in so naložene priklopih k drugim vagonom. Dočim so se nekateri delavci razvrstili za vagonom, je Pire z železnim drogom stal spredaj. Na polzkih tleh mu je spodrsnilo in je padel tako, da je imel glavo med tračnicami, nogi pa čez tir. Njegovi-tovariši tega niso opazili, pač pa se jim je zdelo čudno, da vagona naenkrat niso mogli premakniti. Delavec Vurnik je stopil pogledat, pa je zapazil pod kolesi vagona Pirca v mlaki krvi. Vagon mu je popolnoma zmečkai levo nogo, desno pa precej poškodoval. Nesrečo je vsekakor pripisati nenavadni okol-nosti. Tragično pri tem je pač, da je bil Pire delj časa brez posla in je dobil name-ščenje šele včeraj ob 14. Komaj je bil dve uri v službi, že ga je doletela usodna nesreča.
Takoj so telefonirali v Ljubljano po reševalni avto, ki je prispel v Kresnice že čez eno uro. V bolnici so Pircu nogo amputirali Tragična nezgoda je med delavci vzbudila splošno sočutje.
' effla t zrak. V dveS dneh (kakor se Je pozneje ugotovilo) jo balonček priplul v Slovenske gorice in sicer na polje znanega bv.
{;ovca Vinka Zorka pri Sv. Benediktu. Ba-onček je morda ležal na njivi že nekaj ur, preden je bil opažen. Ugledal ga je trgovčev delavec, ki je z vilami šel oprezno nadenj, da zamori neznano pošast. K sreči je gospodar preprečil, da balončka ni uničil.
V balončku je že manjkalo nekoliko plina (ne vemo ali je bil polnjen s helijem), sicer bi bil plul še dalje. Ker je bil naslov še dobro ohranjen, so balonček skrbno odposlali Metki Osterjevi v Horrem, kjer so potem dnevniki z zadoščenjem beležili, da je balonček preletel 800 km dolgo pot preko visokih Alp v dveh dnevih in da je prišel v poštene slovenske roke. Za uslugo je trgovec prejel iz Horrema lep album s celotnim pregledom reke Rena, s pritoki, bližnjimi mesti in kraju V času, ko vse govori o uspelem poletu prof. Cosynsa, bo prav gotovo zanimal tuai ta mali »strato-sferni« polet.
Iz Beograda v Zemun s - tramvajem
Beograd, 29. avgusta.
Uprava beograjskega občinskega tramvaja se že pripravljza za tramvajsko zvezo z Zemunom, ki se otvori še letošnje jeseni obenem z otvoritvijo novega savskega mostu, ki bo nosil ime kralja Aleksandra.
Na levi strani Save — tramvajski promet do Zemuna bo v obratu beograjske občinske tramvajske uprave — sta oba tramvajska tira že položena vse od zemun-ske železniške postaje pa do moštu in se sedaj polagata tira po mostu. Na beograjski strani, kjre se mora šele napraviti dohod k mostu s porušitvijo nekaj hiš, med njimi tudi dela državne tiskarne, pa se tramvajska tira od mosta sem položita seveda šele potem, ko bo svet izravnan in bo izdelano cestišče. Tako se preuredi zlasti del Brankove ulice, dočim pa je po ostalem delu te ulice, ki ostane neizpremenjen, že položen dvojni tramvajski tir, ki vodi mimo trga na Zelenem vencu po Prizrenski do Terazij pred »Moskvo«, kjer se sedaj ob vodometu postavljata kretnici, ki bosta vezali zemunsko prog so progami, ki vodijo po obeh straneh Terazij. Gledaje od mosta proti Terazijam, se desni zemunski tir zveže s terazijskim prav pred »Moskvo«, levi pa bo vodil pod vodometom

poveča delovanj« organizma In ut>la-2uje bolečine Boll&t Krvni obtok doseiete x Aspirin tabletami, tem neškodljivim sredstvom proti pr«v Hlajenju, revmatizmu tn zobobolu.
vsaka tableta Ima vtisnjen 8ayer-jev
aspirin
V. «. tjogef«. k. d, Zagreb. Ogla* (c reg. pod S. Br. 12.314 od 25- VL m*.
čez Terazije do onostranskega, s katerim se zveže pred »Tukovim«. Za hiter in neoviran razvoj prometa z Zemunom, ki brez dvoma ne bo majhen, je zelo neugodno, da so Terazije preozke in je nemogoča pentlja okoli terazijskih nasadov in vodometa Tako bo moral zemunski tramvajski voz na Terazijah prehajati na progo št. 6, ki vodi s Terazij mimo »Šiška« na Aleksandrovo, kjer se pred novim parlamentom že nahaja kretnica, po kateri bo prehajal na drugi šestični tir in se po njem vračal na Terazije in odtod na drugi tir zemunske proge. Ker pred novim parlamentom ni pentlje, ki bi odpravljala premikanje, bo na zemunski progi mogoč pač le promet brez priklopnih voz, ker bi premikanje na šestični progi le vse preveč oviralo promet na tej najprometnejši beograjski progi. Zveza z Zemunom bo potemtakem »enovozna«, samo »prvoklasna«, brez specifično beograjske »II. klase« vse dotlej, dokler se ne zgradi krožna proga okoli novega parlamenta z Aleksandrove po Takov-ski in Kosovski zopet na Aleksandrovo.
Letošnje jeseni pa torej za 2 ali 230 Dm s Terazij do Zemuna!
Zakon o minimalnih mezdah
Delavska zbornica je izgotovila osnutek zakona in
pravilnika
Spet sepsa na kirurgiji
Smrtnih žrtev doslej ni — Ponoven memento
Ljubljana, 24. avgusta Po mestu so se te dni raznesle vesti, da se je na kirurškem oddelku obče državne bolnice spet pojavila sepsa. Poizvedeli smo, kaj je na tej stvari, in smo v resnici do-jznali, da so pri zadnji preiskavi vseh aparatov in matferiala, ki se uporablja v zdravstvene svrhe na kirurgiji, našli v Fiziološki raztopini, s katero izpirajo rane, bacile Pvocyaneus. Vest o tem odkritju je v naših zdravniških krogih vzbudila toliko večjo vznemirjenost, ker so se te večne afere s sepso oprijele naše kirurgije že kakor neka neizbežna usoda. Tragičnih žrtev Pyocya-neus za zdaj, kakor čujemo, sicer ni zahte-
val, vendar pa je že samo njega pojav zadosti velika nevarnost in zadosti glasen memento, da je za ureditev razmer na naši kirurgiji treba ukreniti nekaj več. kakor je bilo ukrenjeno doslej.
Bacil se je v raztopini zalegel iz preprostega razloga, ker je niso sterilizirali. To pogresko je lahko najostreje pograjati, a kakor kaze, so takšni na pogled malenkostni lapsusi, ki pa utegnejo roditi velike posledice, postali že nekakšno znamenje sistema, v katerega je naš kirurški oddelek obsojen. Kakor smo zadnjič pisali, ima i ljubljanska kirurgija dandanes šestkrat večjo frekvenco, kakor je spočetka znašal
Še en balon -v Slovenskih goricah
Sv. Benedikt, 24. avgusta Tvrdka Wasel v Horremu blizu Kelmora j na v Nemčiji je nedavno praznovala 501etnico. Ob proslavi zlatega jubileja je razdelila med otroke mnogo balončkov z napisom »50 Jahre Wasel«. Neko dekletce, mala Metka Osterjeva v Harremu, je na svoj balonček privezala naslov in ga spu-
Živčno bolnim In otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« grenčica dobro prebavo, jasno glavo in mirno spa-nje.v Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jo-sefove« vode pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtoplejše priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KULTURNI PREGLED
Študija o Ksaverju Mešku
lietos v oktobru bo šestdesetletnica ki je kajpak opremljena s številnimi
opombami in z bibliografijo. Študija ima znanstven namen in je najbrž namenjena za avtorjevo doktorsko tezo.
Prof. Oven je zgradil svojo studijo na kronološki hrbtenici. Pisatelj Meško raste iz človeka Meška. Ko prebereš knjigo, se najprej čudiš, da časovna razdobja Meškovega dela nimajo prave pro-porcije. Od samega začetka je avtor sila podroben, do malega izčrpen. Lepo nam oriše Meškov domači kraj, označi okolje in vzdušje njegove zgodnje mladosti, deških let in šolanja na gimnaziji Med opombami najdemo celo poskus genealogije in iz besedila izvemo, da Meški potekajo iz Poljske ter da so bili na Poljskem »tudi knezi in kralji, in sicer od devetega do štirinajstega stoletja, ter imeli vsaj preko Madžarske svoje sorodstvene zveze tudi z našim jugom«. Opis Meškovih dijaških let je tako podroben, da se pri čitanju spominjamo našega največjega spisa iz dijaškega življenja, dr. Debevca »Vzorov in bojev«. Tudi začetkom pisateljevanja, življenja v bogoslovju in prvim letom v duhovniškem poklicu je avtor posvetil
Ljubljana, 24. avgusta Na zadnji seji centralnega tajništva delavskih zbornic, ki se je pred nekaj tedni vršila v Sarajevu, je bilo sklenjeno, da je treba glede projektov o minimalnih mezdah započeti v vsej javnosti široko zasnovano diskusijo, da se izenačijo obstoječe razlike v gledanju na ta problem. S tem v zvezi je Delavska zbornica v Ljubljani že izdelaja načrte pravilnika in zakona o zavarovanju minimalnih zaslužkov in pobijanju nelojalne konkurence s pomočjo delavskih mezd. Načrt zakona določa kontroliranje in reguliranje mezde za vse pomožno osobje, na katero se nanaša zakon o obrtih z dne 5. novembra 1931, in za pomožno osobje, zaposleno v poljedelstvu in gozdarstvu, v kolikor ne živi v hišni skupnosti z delodajalcem. V ta namen naj se po čl. 1. ustanovijo na sedežih delavskih zbornic posebni mezdni inšpektorati, pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja pa višji mezdni inšpektorat. Kakor določa čl. 2., naj vsak inšpektorat sestoji fz treh za dobg treh let imenovanih stalnih članov. Poleg njih naj prisostvujeta vsaki razpravi o reguliranju mezd tudi po dva zastopnika zainteresiranih strank, ki imata pri vseh razpravah posvetovalen glas. Predsednike mezdnih inšpektoratov imenuje minister socialne politike na predlog bana iz vrst sodnikov delavskega zavarovanja na sedežu inšpektorata ali upravnih uradnikov inšpekcije dela. Enega prisednika imenuje minister na predlog Zbornice za TOI ali ločenih delodajalskih zbornic, drugega pa na predlog Delavske zbornice. Predsednika višjega mezdnega inšpektorata imenuj« minister sam, oba prisednika pa po predlogih centrale industrijskih korporacij in centralnega tajništva delavskih zbornic.
Čl. 4. določa: V področje mezdnih inšpektoratov spada predvsem preiskovanje višine mezd, sistemiziranje zaposlitvenih kategorij ter določanje stanu in kraju primernih stroškov za življenje po posameznih kategorijah; potem reguliranje mezde v primerih, kjer so mezde nasproti življe-skemu minjmu očitno pod normalno višino; reguliranje mezd v primeru, kjer je treba od inšpektorata določene minimalne mezde spremeniti, ker so se medtem izpre-menile osnove, na katerih so se minimalne mezde določile. O takem predlogu se sme obravnavati le, če so se stroški za življenje po določitvi minimalnih mezd dokazano povečali ali znižali vsaj za 15 odst. Smer-nioe, po katerih je treba določiti kategorije in minimalne mezde, daje mezdnim inšpektoratom minister po zaslišanju višjega
mezdnega inšpektorata. Člen 6.: Mezdni inšpektorati regulirajo mezdo na predlog delodajalca, delodajalskega združenja, ali de-lojemalske strokovne organizacije, registrirane pri Delavski zbornici. Predlog za določitev mezd za posamezno podjetje se lahko stavi samo za obrate, ki imajo zaposlenih nad 20 delavcev in nameščencev. ČL 8* določa: Če je bil stavljen predlog za določitev ali spremembo minimalnih mezd, mora sklicati mezdni inšpektorat najkasneje v 14 dneh mezdno razpravo, na kateri naj se skuša doseči sporazum v cilju, da se regulirajo sporne mezde s kolektivno pogodbo. Čl. 9.: Če do takega sporazuma ni prišlo, mora izreči mezdni inšpektorat po proučitvi podatkov, ki jih predložita obe stranki v sporni zadevi razsodbo, v kateri določi za posamezne kategorije mezde, ki ustrezajo minimalnim mezdam. Taka razsodba ima, ko postane pravomočna, pravno veljavnost kolektivne pogodbe. Tako določene minimalne mezde se morajo spremeniti le, če zahteva spremembo zainteresirano podjetje ali zainteresirana deloje-malska organizacija na podlagi spremenjenih razmer, kakor jih določa čl. 4., odstavek c. Čl. 11.: Proti razsodbi mezdnega inšpektorata se lahko pritožita obe stranki, preko mezdnega inšpektorata na višji mezdni inšpektorat. Ta priziv nima odložilna moči. Če višji mezdni inšpektorat pritožbo razveljavi, mora določiti nove minimalne mezde. Čl. 13. določa, da krijejo stroške za poslovanje mezdnih inšpektoratov po eno tretjino vsaka oblast in ustanova, ki predlagajo imenovanje stalnih članov inšpektorata.
Osnutek pravilnika loči naslednje zaposlitvene kategorije delavcev: 1. nekvalificirani, 2. nekvalificirani sezonski, 3. priučeni in izučeni, 4. priučeni in izučeni sezonski delavci. Čl. 3. določa mezde po tehle smernicah: Nekvalificirani nesezonski delavci v starosti 14 do 17 let imajo zavarovano mezdo 10 do 15 Din, tako moški kakor ženske, potem pa rasejo v starostnih dobah do 20, 24, 30 let in dalje v naslednjih relacijah: za moške 15 do 26 Din, 26 do 33 Din, 33 do 40 Din, za ženske pa 15 do 20, 22 do 25 Din, 25 do 27 D"in. Mezde nekvalificiranih delavcev v sezonskih obratih se odmerjajo s 150 odst. teh iznosov mezde priučenih in izučenih delavcev z izjemo skupine od 14. do 17. leta s 175 odst. Učenci v starosti od 14. do 17. leta prejemajo v povprečju treh učnih let mezdo 10 Din. Določbe tega pravilnika so samo smernice, od katerih se mezdni inšpektorati lahko oddaljijo, če imajo tehtne razloge.
v oktobru bo šestdesetletnica našega pisatelja Ksaverja Meška. Tiskovna založba v Mariboru je izdala za življenjski jubilej slavnega rojaka Slovenskih goric lično opremljeno, 160 strani obsegajočo studijo prof. Antona Ovna z naslovom: »Ksaver Meško. Njegov razvoj v življenju in literarnem ude jstvovan ju.«
Monografije o živečih pisateljih so pri nas izreden pojav. O Otonu Zupančiču sta jih napisala tujca (A Cronia, L. Tesniere). Ksaver Meško je dobil za svoj jubilej tako podrobno biografsko studijo, kakor je nimamo o nobenem živečem slovenskem pisatelju ali znanstveniku. Avtor je položil v svoje delo mnogo truda; zbral in obdelal je obsežen življenjepisni material, proučil Me-škove spise od največjih do najmanjših, prehodil velik del krajev, ki so prizorišče Meškovih spisov ali kjer je Meško dalje časa živel. Skušal je podati dokončno sodbo o njegovih spisih in o njegovem mestu v naši literaturi, ker je menda prepričan, da je Meškovo delo v glavnem zaključeno. Tako je nastala ta že nekaj časa napovedovana razprava,
toliko podrobne in natančne pozornosti, da je za prvo polovico današnje Meško-ve starosti porabil nič manj kot 123 strani izmed 130, kar jih obsega študija (brez opomb in drugih dodatkov). Tako se je bil moral pri spisih, ki so izšli po romanu »Na Poljani«, omejiti na s&mo naštevanje in najtežjo dobo Meškovega življenja odpraviti samo s kratkim opisom. Že to kaže, da ni pravih proporcij ne v živi jen jepisnem gradivu in ne v analizi posameznih spisov. Res je, kar pravi avtor na str. 124., da je »bil naš Meško tridesetleten pred tridesetimi leti — dograjen«. Vzlic temu se nam zdi, da bi moralo biti tudi poznejše Meškovo delo upoštevano v nekem sorazmerju z njegovimi mladostnimi spisi. Pri pisatelju ni glavna samo njegova rast, njegovo dozorevanje, važna je tudi zrelost; pomembno je, koliko časa in kako se drži na višku, ki ga je v neki razvojni fazi dosegel ter ali in kako upada njegova moč. Ksaver Meško ie prav v poznejših letih pokazal nekatere nove odtenke in se poizkusil v nekaterih novih formah (n. pr. Legende o sv. Frančišku in dra-matski spisi). Spričo podrobnosti, kakor jo kaže avtor v obravnavanju prvih tridesetih let njegovega življenja, je preveč občutna vrzel, ki nastane pozneje, in občutek nesorazmernosti nikakor ni v prid knjigi, ki naj poda zaključeno
sliko neke osebnosti in življenjskega dela (kolikor je sploh mogoča pri živi osebi).
Ne da bi se spuščal v kritiko spisa, ki bo gotovo našel kompetentnejše ocenjevalce, naj samo mimogrede omenim še neko nesorazmernost, ki me je motila pri čitanju Ovnove študije. Avtorjeva analitična vnema ni uravnovešena z njegovim sintetičnim mirom. Sinteza zahteva ostrejših in jasnejših opredelitev nego jih je avtor podal na straneh 116—123, ki naj bi bile rezultat vsega avtorjevega kritičnega proučevanja, njegova najvišja beseda o Mešku — pisatelju. S tem, da avtor oriše pisateljevo razvojno smer (od renesanse do klasicizma, od burnosti celjskega življenja do svečenikove tihote, od rezkega naturalizma do nežne ljubezni), ne podaja polne sinteze. Zdi se, da si avtor ni bil povsem na jasnem, v čem naj bi bila Meškova umetniška veljava, kaj je njegova faculte maitrise, v čem je Meško najbolj svojski in edinstven? Zato je prav temeljne poteze njegove individualnosti naznačil bolj medlo: ali zato, ker niso tako močne, ali pa zaradi tega, ker jim ni prodrl do dna?! O Ksa-verju Mešku kot pisatelju se danes slišijo dokaj različna mnenja Upali smo, da bo prof. Oven v svoji študiji razbi-stril vprašanje valeurja Meškovih spi-
sov, toda avtor te monografije je bil prav glede vrednotenja celotnega Meškovega dela nekoliko vzdržen in se je s tem večjo vnemo posvetil biografiji in analizi Meškovih spisov do romana »Na Poljani«. Nekoliko žejni zapuščamo vrt lepih besed, ki v njem sicer obilno šume vodometi navdušenja in hvale. (»On je mogoč samo pri nas in samo v naših razmerah s svojo veliko dušo nepreglednih zakladov. Ne toliko slovanski kot slovenski človek in umetnik je b vsem svojim jedrom in bistvom...«) Zakaj? O tem izvemo manj nego pričakujemo.
Vendar te opazke nočejo biti nič drugega nego obrobne beležke enega izmed čitateljev Meškove monografije. Želeti bi bilo, da bi literarne revije posvetile zadostno pozornost tej študiji, ki je že po svojem značaju (študija o živečem pisatelju) pri nas tak pojav, da je treba o njem izpregovoriti obširneje in kritično. Ne gre samo za zaslužno delo, M ga je opravil A. Oven. Gre zlasti za vprašanje, kaj pomeni delo Ksaverja Meška za našo literaturo.
*
Ob tej priliki nekoliko opazk o biografski maniji, ki se začenja pojavljati pri nas. Ne da bi imeli preveč življenjepisov naših vodilnih mož; nasprotno, premalo jih imamo. Toda ne von, kak-
Danea velefilm iz dob« carske Rusije
RUMENA KNJI2ICA
V glavni vlogi Elissa Lmffl To delo nam pokaže vse grozote in okrutnost, ■ katero Je delovala policija
carske Rusije.
ELITNI KINO MATICA. Telefon 21-24. — Predstave danes ob 4, 7.15 in 9.15 nri.
Domače vesti
♦	Stoletnica zagrebškega gledališča. Letos 4. oktobra bo minilo 100 let, odkar je bilo v Zagrebu zgrajeno prvo gledališko
poslopje. Gledališče je bilo v hiši, kjer je danes mestna posvetovalnica, na trgu Ste-pana Radiča, bivšem Markovem trgu. Poslopje je zgradil nekdanji zagrebški trgovec Stankovič z denarjem, ki ga je zadel na loteriji. Pet let po otvoritvi so bile v starem zagrebškem gledališču prve hrvatske predstave. Pod upravo bana Hederva-rya je bilo zgrajeno novo gledališče na sedanjem trgu kralja Aleksandra Tedaj so Zagrebčani odločno protestirali, ker je bilo gledališče zgrajeno na kraju, ki je bil tedaj še prava periferija in skoraj en kilometer oddaljen od tedanjega mestnega središča. Vodstvo zagrebškega gledališča doslej še ni sklepalo, če se bodo vršile kake proslave stoletnice.
Kuriva 33 %, jeze 100 %
To prištedi LUTZ-PEČ, Šiška.
♦	50 letnica srbskih železnic. Prva železniška proga v Srbiji je bila zgrajena od Beograda do Niša v dolžini 244 km. Javnemu prometu so jo izročili 3. septembra 1&S4. Že nekaj tednov poprej so vsi beograjski listi prinašali dolge članke o važnosti železniških zvez. Tako n. pr. je pisal »Beograjski dnevnik«, da nastopa nova doba — železniško stoletje. Od Beograda do Niša so potovali poprej 4 in še več dni, sedaj pa bo ta pot skrajšana na 8 do 10 ur Niš se bo mogel z Beogradom »rukovati« v enem dnevu. List je poleg tega naglasil, da stopa Srbija s tem tudi v novo dobo svojega gospodarskega življenja. Drugi listi so s»e bavili tudi s primerjavami ter poudarjali, da bo prišlo v Srbiji, ,ko bodo gotove projektirane proge, na vsakega prebivalca po 30 cm železniškega tira. Na vsakega francoskega prebivalca pride 60 cm, na vsakega prebivalca v Avstroogrski pa samo 35 cm Na beograjski železniški postaji so se meseca avgusta pred 50 'eti vršiie mnoge slavnosti. že 11 dni prej, kakor je '»ila proga izrečena javnemu prometu, so odposlali iz Beograda prvi vlak po novi progi. Te vožnje so se udeležili najvišji dostojanstveniki in povabljeni gosti. Ko je bila proga Beograd-Niš izročena prometu, pa so dovrševali dela na progah Smederevo-Veli-ika Pla.na, Niš-Ristovac, Lapovo-Kraguje-vac Ln Niš-Caribrod. V štirih letih so obratovale že vse te proge.
♦	Velika skupščina CMD se bo vršila 16. septembra na Vrhniki. Vse one podružnice, ki še niso naznanile svojih delegatov, naj to nemudoma store, da se jim pošljejo aglasnice
♦	Izpremembe v železniški službi. Upokojeni so zvaničniki I. kategorije: Gril Andrej v Ljubljani gor. kol.; Strohmeier Franc na Teznem, Levičar Avgust v Ljubljani glav. kol., Jerina Janez v Ljubljani glav. kol., Fritz Alojzij v Trbovljah, Kopitar Franc v Ljubljani glav. kol., Jakhel Adolf v Mariboru glav. kol., Ograjenšek Rudolf v Ljubljani glav. kol., štrakl Josip v Mariboru glav. kol.; zvaničniki II. kategorije: Zrimšek Kari v kurilnici Ljubljana glav kol. Brus Alojzij .pri signalni delavnici Ljubljana; Pezdir Anton pri pro-govni sekciji Ljubljana glav. proga, Zafred Ivan v Novem mestu, Bertoncelj Jožef pri progovni sekciji Jesenice, Poljšak Anton pri progovni sekciji Ljubljana, glavna proga, Grlj Jožef v Ljubljani gor. kol. Premeščeni so: uradnik V'IH. položajne skupine inž. Sajovic Marjan od strojnega od delen ja gen. direkcije v kurilnico Ljubljana gor. kol., zvaničniki I. kategorije: Majnarič Josip iz tovariše o. Zorkovac v tovarišče Ma-hično, postaja Ozalj, Mazi Edvard iz strojne stanice Pragersko v kurilnico Ljubljana gor. kol., Čuda Ivan iz Zaloga v tovarišče Mahično postaja Ozalj; zvaničniki II. kategorije: Ar h Anton iz Soteske na Jesenice; Gruden Ivan iz Soteske na Jesenice, Piletič Franc iz Gradca v Novo mesto, Hostnikar Mihael iz Fale v Maribor glav. kolodvor, žoher Avgust iz Novega mesta v tovarišče Sotesko, postaja Boh. Bela, Hr-vatin Edvard iz Mahičnega v Polzelo-Bra-slovce, Grobelnik Jakob iz Gor. Doliča v Velenje, Jesenko Janez iz korilnice Ljubljano gor. kol. v strojno stanioo Rakek, Kaplan Jožef iz Mahičnega v Gradec v Beli Krajini in Pohl Ernest iz kurilnice Ljubljana gor. kol. v kurilnico Ljubljana glavni kolodvor.
* šolska mladina ima za obisk letošnjega jesenskega velesejma od 1. do 10. sept znižano vstopnino po Din 3.— za učenko oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljetva. Dan obiska poljuben. Posebno opozarjamo šolska vodstva
na velike razstave: glasbeno, umetnostno, »Slovenska pokrajina«, higiensko, izseljensko. ribareko. razstavo malih živali ter razstavo koz in ovac, domačih pasem, 3.—10-? mednarodno razstavo psov 1.—2- IX.; arhitektonsko in Weekend razstavo, hranilni-ško razstavo itd., ki bodo nudile nazoren pouk ter med šolskim letom mladini pri učenju mnogo koristile
♦	V jamo Gradišnico je možen vstop le še to nedeljo, nakar se bo dvigalo demontiralo Zanimanje za tega podzemnega velikana je zelo veliko, kar dokazuje že to, da je bilo ob priliki, prireditve dne 15. t. m. kljub slabemu vremenu toliko obiskovalcev. da ni bilo mogoče ustreči želji in jih vse spustiti z dvigalom v Gradišnico. Slič-no je bilo tudi naslednjo nedeljo 19 t m Da se pa ustreže želji vseh, so se oriredi-telji odločili, da vršijo spuščanje v Gradišnico še jutri od 9 dalje, na kar opozarjajo občinstvo, predvsem pa športnike, žrelo Gradišnlče je oddaljeno od železniške postaje Logatec kakih 40 minut
♦	Cena permanentne legitimacije za <>b!s.k jesenskega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. septembra je za Izvenljubljanske obiskovalce znižana na 20 Din. Ta leeitl macija daje pravico na večkraten poljube^ vstop na velesejem in na znižano voznino na parobrodih. Legitimacije prodajajo potniški uradi, uenarni zavodi, županstva itd Za polovično voznino na železnicah si mora vsakdo nabaviti posebno železniško izkaznico, ki jo je izdala železniška uprava sama. Dobi se na vsaki postajni blagaini za 5 Din. Ko potnik kupuje vozno karto, kupi tudi to železniško izkaznico. Na velesejmu dobi potem potrdilo o obisku, nakar mu vozna karta velja za brezplačen povratek do 10. septembra zaključno
♦	Bukev s hrastovo skorjo. Kustos sarajevskega muzeja Karol Maly je našel v gozdu pri mali železniški postaji Stambul-čič nenavadno drevo, ki ima bukovo listje in hrastovo skorjo. Drevo je staro okrog 50 do 60 let in predstavlja posebno zelo redko drevesno vrsto. Iz botanične literature je znano, da je nekaj takih dreves v Nemčiji, eno prav staro so pred leti našli v Italiji, drugo pa pri nas v okolici Patra-
♦	»živalca« na razstavi ljubljanskega velesejma. Razstave, ki jih prireja agikio društvo »Živalca« na ljubljanskih velesejmih, so postale že običajne ln si skoraj ne moremo misliti velesejma brez te razstave. Na letošnji jesenski velesejmskl razstavi bo društvo »živalca« razstavilo poleg večjega števila koz, ovac, domačih kuncev in ptic tudi perutnino, predvsem: kokoši različnih pasem, race, gosi, golobe, fazane, pave itd. Tu bomo imeli priliko videti našo domačo rjavo štajersko kokoš, ki je bila že na spomladanski razstavi zelo častno zastopana Posamezni rejci si bodo lahko nabavili čistokrvne petelinčke za osvežitev krvi ali pa letošnje jarkice. Poleg štajerske kokoši bodo razstavljene tudi leghornske. ki so znane kot najboljše jajčarice, (znesejo 200 tn še več jajc na leto) rodejlandske, plimetake, črne or-pingtonake in druge. Izmed vodne perutnine bodo na razstavi zastopane razne pasme rac ln gosi. že na spomladanski razstavi so posebno ugajale težke emden-ske gosi, ki jih je ra zeta vila uprava ljubljanske mestne vrtnarije. Vse razstavljene živali bodo strogo ocenjene, s one t najboljšo oceno tudi nagrajene. — Vsi rejci perutnine oglejte si razstavo perutnine društva »živalca«, kjer si lahko tndi nabavite čistokrvne plemenske tivall.
♦	Zaradi rudniških rovov se podirajo hiše. Ko Je minister za gozdove in rudnike g. dr. Ulmanski nedavno potoval skozi Zenico, se je, kakor je »Jutro« Se poročalo, pri njem zglasilo odposlanstvo okoliških kmetov, ki so prosili za. varstvo, ker se zaradi podzemnih rudniških rovov rušijo njihova poslopja in vdirajo njihove nj»ve Največja taka škoda se dogaja okrog vasi Podbrežja, 5 km daleč od Zenice. Blizu Podbrežja je bila ustanovljena še med okupacijo od nemških priseljencev lepa naselbina, ki je splošno zinana pod imenom Rusi. Prebivalci te naselbine so si uredili lepa gospodarstva, ki so slovela zlasti zaradi bogatih sadonosnikov. Odkar pa so se pod Podbrežje in pod naselbino razširili rudniški rovi, je ves kraj zapisan propasti. Najprej so se posušili vsi vrelci, njive ln travnike pa so razdejali veliki prepadi. V zadnjem času so se začele rušiti tudi najmočnejše zgrajene hiše. Naseljenci podpirajo svoje domove s tramovi, a Je večina hiš že v takem stanju, da Je bivanje T njih zelo nevarno. Okrog 60 družin ne mo-
šen smisel imajo take podrobnosti, kakor jih včasi grmadijo v svojih študijah nekateri mladi adepti literarne vede. Uvod dr. Trdinove v Izbrane spise Aleksandrova in prof. Ovna študija o Me-šku sta v tem pogledu nemara še nekoliko pretirana. Ali je za Meška in njegov pisateljski razvoj značilno, da mu je v gimnaziji matematika delala težave? Saj je že zdavnaj znano, da pesniški karakterji ne kažejo matematične nadarjenosti. Ali je uspeh ali neuspeh v intelektualni kasarni, ki se imenuje srednja šola. sploh pomemben za razvoj pisatelja? Zdi se, da so danes v Evropi najboljši ali vsaj med najboljšimi pisatelji, ki sploh niso prestopili praga gimnazije (Knut Hamsun, Maksim Gorkij, tudi Shaw in Thomas Mann sta brez mature). Formalna prediaobrazba je večidel neznatnega pomena za kvaliteto leposlovnih umetnin.
V Franciji se že opaža reakcija zoper pretirano iskanje biografskih podrobnosti, zlasti pri živečih osebnostih. Ca-mille Manclair je v svoji nedavno izišli študiji o Baudelaireu ostro napadel tiste, ki skušajo z življenjepisnimi drobci pojasniti pesniški razvoj nesmrtnega avtorja »Les fleurs du mal«. Eden najboljših sodobnih kritikov in esejistov Andre Snares je na zahtevo po curricu-
lum vitae odvrnil... mais je ne veux pas un mot sur ma personne, ni 1* &ge, ni la naissance, ni la vie, bref rien de cela a lui- puisqu' on les publie, mais 1' homme non«. Podobno je s tako zvanim vplivoslovjem. (Glej o tem članek A. Hallerja v julijskem zvezku »Nove Evrope«.)	—o.
Korespondenca A. M. Slomška
Pravkar je izšel v Mariboru nov, samostojen zvezek Arhiva za zgodovino in narodopisje, ki sicer izhaja kot priloga Časopisu za zgodovino in narodopisje. 58 strani obsegajoča knjiga prinaša dodatek Slomškovih oisem. Urednik Slomškove korespondence dr. Fran Kovačič pojasnuje v uvodu, kako ie nastal ta dodatek. Že 1. 1932. je bila do-tiekana prva knjiga Arhiva s Slomškovo ko-r«pondeneo. a nje konec je izšel kot priloga CZN šele letoe. Že takrat je urednik izrazil slutnjo. da ee morda Se dobe kakšna doslei neznana Slomškova pisma. To se j«1 re» zgodilo in lišna knližiea. ki je izšla te dni. prinaša zopet lepo vrsto pisem in tako bistveno iznonolnjuie in morda zakliučuv doslei objavljeno korespondenco la^antin-*kega vladlke Ni na seveda nemogoče da ne bi našli še kakšnega neznanega pisma
Bibliotekar ljubljanske fctndiieke knjižnice dr. Avgust Pirjevec je odkril Slomškova
re več Streti aa rvojl zemlji ta v svojih domovih ter bo treba vse naseliti nekje drugje.
♦	Hudournik Je odnesel 7 mlinov. V ba-
njaluški okolici je divjala spet strašna nevihta, med katero so napravili največ škode hudourniki. Potok, ki teče skozi vas Ja-vortno, se je izpremenil v mogočno reko ter porušil in odnesel 7 -močno zgrajenih mlinov. Bila je velika sreča, da tedaj v mlinih ni bilo nobenega človeka. Na planinah je vihar porušil tudi več pastirskih zavetišč im staj za živino, v hudournikih pa je utonilo tudi nekaj drobnice. Okolica Kotor-Varoši je bila hudo oškodovana od nevihte že tretjič v dobi dveh mesecev.
Najtežje je najti vzrok in pričetek bolezni,
kar pa je pri vsaki bolezni najvažnejše, ker takoj v začetku je še vsaka ozdravljiva. Cesto se dogaja, da človek pride k zdravniku takoj, čim začuti, da nekaj ni v redu. Zdravnik pa že ugotovi, da je bolezen zastarala, ne da bi bolnik prej kaj vedel ali čutil. Bolezni so potuhnjene! Zaradi tega je najbolje paziti na zdravje in preprečiti bolezen že tedaj, ko se še ne pojavi. To je edino mogoče z rednim pitjem glasovi te Radenske. Ce se neugodno počutite ali če zdravnik ne more ugotoviti takoj, kaj Vam je, začnite takoj redno piti Radensko slatino! Obširno brošuro o Radenskih vodah dobite zastonj, le sporočite željo na naslov: Zdravilišče Slatina Radenci.
♦	Vodstvo Niške banke pred sodiščem.
Pred okrožnim sodiščem v Nišu se je pričela razprava proti 12 članom vodstvi nekdanje Niške banke, ki je prišla že lota 1928. v konkurz Glavni obtoženec je bivši predsednik banke niški trgovec Mladen Popovič, z njim pa sedijo na obtožni kloDi člani upravnega in nadzornega odbora. Vseh obtožencev je bilo 13, pa je eden od njih med tem že umri. Vsa dvanajstorica odgovarja solidarno za 16 primerov sleparij in tudi zaradi bankrotstva. Razprave s0 bile že nekajkrat razpisane, a se niso mogle vršiti, ker se je glavni obtoženec Popovič vedno umaknil pozivu na razpravo. Razprava bo trajala več dni in vlada za njo v Nišu im okolici velikansko zanimanje. Polom bivše Niške banke je oškodoval več sto varčnih vlagateljev, ki so banki zaupali svoje prihranke zaradi tega ker je dajala večje obresti, kakor vsi ostali denarni zavodi v Nišu. Med dolgotrajno preiskavo so se zagovarjali vsi obtoženi člani upravnega in nadzornega odbora, da so bili v odiboru samo po imenu, ker je vso banko vodil Mladen Popovič sam.
♦	»Goapod šef« vlomilcev. Zagrebška policija je zajela nedavno dobro organizirano vlomilsko tolpo, ki je plenila okoliške vile. To tolpo je vodil nevarni vlomilec Ni-kola M.imkovec-Zajc, ki je uvedel v svojo tolpo strogo disciplino. Podrejeni tatovi so mu spoštljivo dejali »gospod šef«. Tolpa ima na vesti okrog 40 vlomov in našli so tudi vozove, s katerimi so prevažali svoj plen. Na policiji imajo velike kupe ukradenih predmetov, mnoge vlome in tatvine pa bo treba še preiskati, ker priznavajo »gospod šef« in njegovi pajdaši pač samo to. kar se ne da tajiti.
♦	Nepošteni lesni trgovci. Po Bosni in Hercegovini 60 bili nekdaj lepi orehovi nasadi, ki pa 80 sedaj hudo opustošeni, ker so kmetje lesnim trgovcem prodajali ore-hovlno, ne meneč se pri tem za obstoj nasadov. Oblastva so že pred meseci izdala odredbo, da se sme orehov in a prodajati samo pod kontrolo organov gozdarske uprave. Ta odredba je bila izdana v varstvo nasadov in tudi zaradi tega, da bi bili kmetje rešeni brezvestnega izkoriščanja tujih lesnih trgovcev. Ti trgovci so za orehova debla kmetom dajali malenkostne vsote ter prodajali potem orehovino * ogromnimi dobički. Gospodarsko glasilo »Privred-nlk« je Objavilo te dni drastičen primer izkoriščanja. Poročevalec je opazoval transport velikanskega orehovega debla, posekanega fcn prodanega nekje v okolici Han-Pijeska. Trgovec je revnemu in nevednemu lastniku plačal za deblo 500 Din. prodal pa ga je nekemu tovarnarju v Budimpešti za 50.000 Din.
♦	Tatovi, ki si s plenom uredili trgovske lokale, so se znašli sedaj pred sodiščem v Smederevu. Obtožencev je 18 in je med njimi tudi bivši predsednik občine Lukovice, Nikola Simonovič. Več članov tolpe je dolga leta uživalo ugled poštenih ljudi. Področje tatinske organizacije je bila skozi nekaj let širša okolica in zločinci so naplenili toliko blaga, da so z njimi uredili razne trgovske poslovalnice. Ko so tolpo razkrinkali, so odkrili tudi veliko skladišče raznovrstnega plena.
'(NI k
V soboto ob 8., v nedeljo ob 6.38 in v ponedeljek repriza najlepšega filma
HREPENENJE
Marta Egert in Willi Forst
pisma Pokluknrfj in Jos. Ula>gi, dr. Fran Kovačič, ki ima levji del zaslug za izdajo te korespondence, pa je zopet iztaknil številna pisma, ki doslej še niso bila objavljena. Med njimi so pisma, ki jih je Slomšek pisal raznim cerkvenim dostojanstvenikom.
Zgodovinsko društvo v Mariboru ei je z izdajo Slomškove korespondence, ki je sedaj v glavnem kompletna pred nami. naložilo znatno materialno breme, saj vemo. da so take knjige namenjene le ozkemu krogu. Storilo pa >e tem večjo uslugo domači znanosti. Slomškova korespondenca ni samo pomemben donesek h gradivu o Slomšku, marveč takisto nudi zanimiv material za zgodovino njeeove dobe, zlasti v zvezi z narodnim preporodom na Slovenskem Štajerskem.	—
Nova slovanska revija v Pragi. Pravkar smo prejeli iz Prage prospekt nove revije, ki ee bo imenovala »Slovanska Revue«. Izhajala bo kot mesečnik v obsegu 50—70 strani. Materialno podlago ji je ustvarilo zasebno mecenstvo, ki ie zares redko in dragoceno v našem Javnem življenja, kakor poudarja uredništvo v proglasu. ^ Nova revi-'a bo vsestransko zasledovala življenje slovanskih narodov in združevala znanstvene smotre s oopulamimi. Priobčevala bo pr« vode izbranih pesniških spisov, proze m dram. prinašala izvirn«* članke in atudiie o duhovnih noiavih slovanstva zasledovalo književne, gledališke, umetnostne, glasbene
Danes senzacionalni velefilm
Njegova senca
FIlm napete vsebine in globoke zamisli.
ZVOČNI KINO DVOR.
Predstave danes ob 4., 7. in 9. Cene 4.50 in 6.50.
•	Neškodljivo sredstvo za odstranjevanje dlačic. Vse nepotrebne in neprijetne dlačice pod pazduho, na licu in nogah odstranjuje z lahkoto krema »Dulmin«, ki je bela in mehka ter brez vonja. Ko ee z njo namažete, odstrani že v 3 do 5 minutah brez bolečin neprijetno dlako.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Minister za socialno politiko In narodno zdravje g. dr. Fran Novak si je včeraj ogledal glavne ljubljanske zdravstvene in socialne ustanove, zlasti splošno bolnišnico, higienski zavod in prostore OUZD. Zbral je pri tem od šefov obiskanih ustanov in njihovih sotrudnikov vse potrebne informacije. Posebno so mu upravnik in zdravniki bolnišnice predočili nevzdržnost položaja, ki je vanj zašla bolnišnica zaradi Pomanjkanja prostorov. G. minister je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh za odpravo ali vsaj omiljenje teh nedostatkov.
u— Artiljerijski oficirji bivše ruske armade. ki stalno žive v Ljubljani, se vabijo, da se najkasneje do srede 29. t. m. zgla-se s svojimi listinami v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1, soba štev. 1.
u— Abiturientl II. dri. realne gimnazije
na Poljanah iz 1. 1909 praznujejo 25 letnico mature dne 4. septembra v Ljubljani. Kdor se še ni priglasil, naj stori to takoj na naslov: I. žerjav, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7.
u— Stanovanja za ljubljanski velesejem in za udeležence festivala slovanskih plesov se nujno potrebujejo. Naslove sprejema mestno odpravništvo (Mestni trg 27-111) soba št. 50 ali pa ravnateljstvo velesejma. Od 31. avgusta do 10. septembra 1934. posluje stanovanjski urad na glavnem kolodvoru v sobi zraven pomožne zunanje železniške blagajne pri trafiki ob Masaryko-vi cesti. Pisarna stanovanjskega urada bo imela telefonsko štev. 27-20.
tfAVA DELAkOVA
ŠOLA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO 1
-JL.VPIS DNEVNO OD H>-l4»
Znižana voznina na tramvaju. Uprava Splošne maloželezniškc družbe je dovolila znižano voznino po cestni železnici udeležencem Ljubljanskega velesejma za čas od 30. avgusta do 12. septembra na podlagi permanentne sejmske legitimacije ali pa na podlagi rumene železniške izkaznice, ki pa mora biti potrjena od uprave velesejma o obisku prireditve. Direktna vožnje 1 Din. Postopne vožnje 1.50 Din. Ljubljana-št. Vid ali obratno brez ozira na prestop 2 Din.
u— Polhanje preloženo. SK Polž Je nameraval prirediti drevi pri Sv. Duhu nad Višnjo goro lov na polhe. Prireditev Je pa zaradi neugodnega vremena preložena na drugo polovico septembra, ko bodo polhi že lepo rejeni.
Zobozdravnik specialist
Dr. JOŽE RANT
zopet redno ordinira LJubljana, Nebotičnik, telefon 33-93
Drva so ga pokopala. Na glavnem kolodvoru je včeraj popoldne postal žrtev nesreče 211etni sluga v kolodvorski restavraciji Martin Grabeč. Okrog 14. je skladal drva pa se je eden izmed skladov podrl nanj in ga pokopal pod seboj. Grabca so izkopali izpod drv nezavestnega. V bolnišnici so kasneje ugotovili, da Je dobil hude notranje poškodbe.
u— Prijazen gost V gostilni v Tavčarjevi ulici št. 4. se je v četrtek dopoldne oglasil eleganten starejši gospod. Ko je iz-pil svojo merioo, je natakarica baš položila na pult pred gospodinjo petdesetdinarski kovanec, da bi ga le-ta izmenjala v drobiž. Odhitela je v drugo sobo, elegantni gospod pa je pristopil k pultu in se polastil izmenjanega denarja ln samozavestno odšel. Ko sta se presenečena gospodinja in natakarica zavedli, sta ga zaman iskali na ulici — Izginil je, kakor bi se vdrl v zemljo. Neki gostje v lokalu elegantnega gosta poznajo in za to opeharjena natakarica upa, da se bo oglasil in povrnil denar, in da ji ne bo treba prijaviti stvar na policiji.
in filmske novosti pri vseh slovanskih narodih itd. Obeta tudi stalni pregled 6lo>van-sk:h časopisov in bibliografijo literarne tvorbe slovanskih narodov in tujih narodov o Slovanih. Med drugim bo imela v vsaki številki obsežno narodnogospodarsko rubriko. V redakcijskem odboru so tudi dr. Oton Berkopec, dr. Jelena Holečkova, Vladimir Sis. prof. dr. Bohumil Vydra in dragi. Seznam sotrudnikov je zelo obsežen in navaja številne odlične slaviste slovanskih in neslovenskih narodov. Sodelovanje so obljubili nekateri ugledni publicisti, ki se bavijo s slovanskimi vprašanji. Izmed Slovencev navaja sepnaim eotrudnike: prof. dr. Matija Murko. B. Borko, L. Golobič, dr. Vlad. Murko, prof. dr. Fran Ilešič, prof. dr. M. Dolenc, prof. Fran Baš. prof. Janko Glaser, dr. Vaclav Burian. dr. Franc Štele. prof. dr. Vojeslav Mole »Slovanskš Revue« v tem obsegu in s takim programom je pojav, ki ga lahko že sedai toplo pozdravimo! Želimo samo. da bi se nova revija trdno zako-reninila in postala osrednji organ slovanske misli. Prva številka izide že v septembru. Interesente opozarjamo, da sta uredništvo in uprava v Pragi. PFikopy 14. »U Cernš Rjže«. Kot izdajatelji« je navedena A Ko-št'41ova.
Iz glasbenega sveta. Zagrebški »MjziJšar« se v najnovejši številki bavi z vprašanjem tako zvanih »š l a c a r i e v« List ugotavlja, da sp »šlnger« v smislu 1 1920—1930 počasi izgubita in da na niegovo mesto »topsio resnejše skladbe. Zopet so počasi briše eden
■— Aretirana pohajača. Včeraj dopoMn* je ustavil stražnik v mesta dTa mlada pohajača, ki sta se nrn izdela močno sumljiva. Bila sta to dva muslimana, oba doma iz cazinskega sreza. Pri njih so našli več predmetov sumljivega izvora, med drugim tudi srebrno dozo z monogramom M. B. Dozo, pravita, sta našla pred nekaj dnevi v Slški, kar pa seve ni verjetno. Najbrže izvira iz kake tatvine. Lastnik naj se javi na kriminalnem oddelku na policijski upravi.
u— Jutri vsi v šišk0 na komarjevol
Na sokolskem telovadišču se bo vršila velika narodna veselica s pestrim sporedom.
u— Vsakdo, ki potuje v Ljubljano, ee predhodno zanima, kje bi najudotmejše stanoval in bil izvrstno in poceni prehranjen. Vedite, da v hotelu Slon.
Iz Celja
e— feprememfoe na oeJf-ki gimnaziS-Z drž. realne gimnazije v Celju so premeščeni: g. prof. Anton Gorup na drž. klasično gimnazijo v Ljubljani, g-a. siipL Bože nk a Hruševa-Juričevičeva na drž. žensko realno gimnazijo v Splitu, ga. supL dr. Ema Dembiceva na drž. realno gimnazijo v Murski Soboti, g. arupletat Branko Rudolf pa na drž. realno gimnazijo v Novem mestu. Ga. strpu, Nada čeraničeva je premeščena z drž. realne gimnazije v Glini na drž. realno gimnazijo v Celju. Profesor verouka g. dr. Franc Jaklič v Celju, dodeljen EL drž. realni gimnaziji v Ljubijani, je premeščen na drž. realno gimnazijo v Kranju.
e— Celjski studio ne bo uprtooril »Slehernika«. Kakor znano, je nameraval Celjski studio uprizoriti v soboto 25. in nedeljo 26. t. ni- Hofmaamsthalovega »Slehernika« pred župno cerkvijo v Celju. Ker pa Je oblast umaknila dovoljenje za uprizoritev in je bilo končno dovoljenje izdano šele v sredo, nI bilo več mogoče do sobote zaključiti vseh predpriprav za dostojno uprizoritev in je Celjski studio zato odpovedal vse predstave. Pač pa bo Naro<tao gledališče iz Ljubljane uprizorilo »Slehernika« v soboto 1. septembra ob 19.30 ter v nedeljo 2. septembra ob 16. ln 19.30 pred Marijino cerkvijo v Celju.
e— ustanovitev otroškega vt*oa. Mestna občina ustanavlja dva, otroška vrtoa, prvega v poslopju mestne narodne flote, drugega na Mariborski oestl — Prijave otrok se bodo sprejemale še v soboto, dne 1. septembra dopoldne v pisarni upravitelja mestne deške narodne šoje. Sprejeti bodo dečki in deklice nad 4, letam starosti Vsa leta po prevratu v Oefl ju ni bilo otroškega vrtca, zato iskreno pozdravljamo korak mestne občine, ki je sklenila otvori-ti v Celju otroški vrtec in s tem te?vrš£a zelo koristno vzgojno delo.
e— Kronika nesreč. V četrtek je šei 28-letni tesar Vinko Natek s FrankOlovega v gozd streljat veverice. V gozdu pa se je spodtaknil in padel. Pri padcu se je sprožila puška in naboj ga je zadel v levi bok. V sredo Je padel 26 letni natakar Alojz Točaj iz Celja z motornega koflesa in si zlomil levo ključnico. Ponesrečenca se zdravita v bolnišnici
e— Kino Union. Danes Ob 16J5 in 20i30 zvočni velefilm ^Cesarjev adfjntant« in zvočni tednik.
b Maribora
a— Joža Lah 65 letnik. Jutri bo slavil
priljubljeni pevovodja mariborskega pevskega društva »Jadran« g. Joža Lah svoj 65. rojstni dan, ki ga bo praznoval še inla-deniško čil in svež. Ko je po prevratu moral bežati iz Trsta, kjer se je uspešno udejstvoval na glasbenem in pevskem poljn, je izbral Maribor za svojo novo domovino. Tudi tu je im^l kmalu zbran zbor pevcev, ki slovi po vsej mariborski okolici in ga pozna tudi vsa Slovenija, številnim čestitkam k rojstnemu dnevn ee pridružujemo ter mu želimo še mnogo srečnih let.
a— III. Mariborski teden. V »oboto 25-t. m. likvidira pisarna Mariborskega tedna na razstavišču v Razlago vi ulieL Od ponedeljka 27. t. m. se dobe vee informacije pri »Putniku«, Aleksandrova cesta 35. telefon 21-22.
a— Repriza »Desetega brata« v Rugab. Vsem tistim, ki niso mogli preteklo nedeljo prisostvovati premieri, sporočamo, da se bo igra ponovila jutrišnjo nedeljo ob 16. Iz Maribora je najbolj prikladna zveza z izletniškim vlakom ob 14.40 z glavnega kolodvora. Dovoljena je polovična voznina.
a— Pogrešan potnik. Mariborski zastopnik Maggijevih izdelkov Franoe Lašnik že dalj časa pogreša araažerja ki potnika Marka Potočnika, ki je 14. t. m. nezcano kam izginil. Potočnik je star 30 let, srednje velike, šibke postave in čedno oblečen. Kdor bi o njem kaj vedel, naj to nemndao sporoči predstojništvu mestie policije v Mariboru.
a— Požar. V četrtek dopoldne je nastal ogenj v Ruperčah v cerkveni viničariji in jo je vpepelil do tal. Na kraj požara je sicer takoj prihitela šmarješka gasile ka frs-ta, ki pa je mogla preprečiti le, da se ogenj ni razširil na sosedne lesene stavbe. Viničarijo je zažga! neki domačin iz maščevanja do sosede, ker je upal, da bo ogenj uničil tudi njeno hišo. Požigalca so orožai-ki aretirali
izmed značilnih simptomov povojne razpo-loženoeti. Ljubitelji resne glasbe 60 ee prvotno hali, da si bo širše občinstvo kvarilo Se nadalje okus z importirano glasbo primitivnih narodov. Danes 6e kaže, da je občinstvo sito take glasbe m da se zopet vrača k resnejšim koncertnim skladbam trajoe vrednosti. Umljivo pa je, da je nekai iz te debe vendarle ostalo. Založniki standardnih »šlagerSkih« skladb so dali boljše skladbe predelati in lih približati resnejšemu okusa današnjega občinstva. Skoraj vse eo aranžirane s saksofonom, ki bo, kakor kaže. veljal še nadalje, medtem ko se bo izgubil maiisikak po vojni vpeljani instrument. Znak časa: »Slagerji« se opuščajo ali pa predelujejo v resnejše skladbe! — Isti list poroča, da Je bila naša rojakinja Erika Druzovič v Zagrebu povabljena k sodelovanja pri nekem zvočnem film'J. ki ga nameravajo pripraviti v Bosni in na Plitviških jezerih. Igrala bo glavno vlogo skupaj z Gustavom Frohlichom. — Dunajska Ljudska ipera (Volksoper) ie bila dana v triletni ■_x<up. Ansambel ie že najet. Med drugin sta bila angažirana Jugoslovana Josip R i -j a vec in Piier Pijerovič. — Višja glasbena Šola v Varšavi bo priredila marca leta 1935. v počast stoletnice Wieniawskega mednarodno tekmo violinistov, ki so mlajši od trideset let. — Nova opera 0. Respighi* »La Fiama« zaznamuje ogromen U6peh v Rimu- Kritika naglaša. da ee je Respighi popolnoma vrnil k stari italijanski metodiki, ki je dostopna najširšim slojem.
Kdor enkrat purii	ne išče
vporab/ja anCfcfc | ^J^ boljeja
GOSPODARSTVO
Kam bomo z obilnim pridelkom vina
Kakor javljajo vesti iz raznih vinogradniških okolišev v naši državi, bomo leto6 iiueli velik pridelek vina. Lani so ga v naši državi pridelali, kakor pravi statistika. 2-35 milijona hektolitrov. Od vsega letnega pridelka odpade navadno kakšna tretjina na p-1 morsko banovino, ki je najbolj vinogradniška pokrajina v državi.
Spričo obetajoče se dobre nove letine in Še velikih nerazprodanih zalog v p r i m o r-s k i banovini, ki se cenijo na okroglo 500 vagonov, so primorski vinogradniki v velikih ekrbeh in iščejo vzroke zastoja v vinski trgovini. Predvojna tržišča so njim kakor drugim vinogradnikom v državi zaprta, trošarina je visoka, tarife za prevoz so velike, domača raba zaradi splošne hude stiske pada. Primorski vinogradniki pa navajajo kot veliko zlo. ki zelo škoduje zdra vomu razvoju kupčije, tudi napraivljanje tako zvanega malega vina s pomočjo sladkorja in drugih sredstev. Obenem odločno zahtevajo, da se dosledno izvede zakon, ki zahteva iztrebljenje samorodnic. Baje ie v Dalmaciji še četrtina vseh vinogradov za sajena s samorodnimi trtami. Akcijski odbor, ki vodi brigo za organiziranje primorske vinogradniške zveze, namerarva predložiti na pristojnem mesta spomenico z ukrepi ki bi omogočili živahnejšo vinsko kupčijo. Razen tega bo septembra v Splitu veli« zbor primorskih vinogradnikov.
V Banatu se prav tako obeta obilna letma poleg še znatnejših starih zalog. Iz S r e m a poročajo, da bo v mitrovišk.im sre-zu pri-delek mestoma za polovico večji od lanskega. Stare zaloge so še velike. Cene so dobrim vinom 3—3.50 Din liter, a za novo vino se obetajo po 1-50—3 Din liter. Tudi ▼ Sremu ee pritožujejo zaradi samorodnega vira, ki kvari kupčijo dobrim vinom. Podobna poročila o novi letini prihajajo iz ostalih okolišev. Le v dravski banovini ee ne hvalijo, da bo obilna letina, zlasti zaradi tega ne, ker je v mnogih vinogradniških krajih uničila trte toča.
Kakor zdaj kaže, bo povsod pri nas kako, ost vina zelo dobra in torej v tem pogledu lahko upamo na prilično uspešno konkurenco na tujih tržiščih. Z izvozom našega vina imamo sploh stalne križe in težave, kakor nam to kaže naša zunanjetrgovinska statistika. Tako smo v zadnjih letih izvozili vina (prve številke pomenijo vagone, v oklepajih pa vrednost v mili ionih Din) v leti 3928. 500 (31.6); v L 1929. 522 (24.7); v l. 1930. 1240 (48.4); v 1- 1931. 1707 (51.8^; v ie-tet 1932. 932 (17.3); v 1. 1933. 301 (5-8); v prvi polovici L 1934. 67 (1.6). Visoke izvozne številke v prejšnjih letih, kakor jih navaja statistiki«., eo bile posledica izvozne premije. Ko je bila ta odpravljena, je izvoz spet 6ikio nazadoval Glavne nakupovalke eo bile: v L 19(31. Italija, Avstrija, Češko--sJovaška in Francija; v i. 1932. Italija, Avstrija, Češkoslovaška in Nemčija, a lani Avstrija, Italija. Češkoslovaška in Nemčija. Manjše količine našega vina eo uvozile lani še Švica, Hoiandska, Poljska in več drugih držav. Zanim*w j«, da kupuje Italija, ki je sama velika pridelovalka vina, pri nas večje količine vina — seveda ne zase, temveč jih predelana pošilja drugam po visokih cenah. Tudi Francozi kupujejo včasih naša vina za rezanje, dasi imajo sami velik vinski pridelek.	'
Glede na možnosti izvoza novega vina v Češkoslovaško in Francijo prinaša »Glasnik zavoda za pospeševanje trgovine 6 tujino« daljši članek. V njem navaja med drugim, da je uvoz vina v Češkoslovaško od 1. 1928. stalno močno nazadoval. Medtem, ko je leta 1928. uvozila še 235.000 hI vma, ga je lani komaj 78.985 hI. Naš izvoz vina v Češkoslovaško ee je večal do 1. 1931., ko je znašal 439 vagonov, to je 30% celotnega češkoslovaškega vinskega uvoza. Takrat smo bili na prvem mestu, a 1. 1932. je italijanska konkurenca potisnila Jugoslavijo na drugo mesto s 26.3 9/» po količini in 18-6 %> po vrednosti. Uvoz iz Italije se je v tem letu povečal po količini za 16 %t. Tako je bila Italija na pnvem mestu z 28.7 °/o po količini in e 26.1 °/o po vrednosti, dasi je v 1. 1931. bila na tretjem mestu. Tudi uvoz iz Grčije, Španije in drugih držav se je zmanjšal v 1. 1932. L 1933. je padel uvoz vina iz Jugoslavije za 72 ®/o nasproti 1. 1932., medtem ko se ie celotni uvoz zmanjšal samo za 23 Vo. Jugosžlavija je prišla na četrto mesto z 9.4 °/o po količini in 7.0% po vrednosti. Glavne uvozne države eo bile Italija, Madžarska, Španija, Jugoslavija, Francija in Grčija.
Nade na uvoz v Češkoslovaško v večjem obsegu ko doslej, piše isti list, bi bile samo v primeri, če bi bilo blago sposobnejše za konkurenco z drugimi vini, zlasti z italijanskimi in španskimi. Konkurenca drugih držav ima prednost v tipiziranju vina. Potrebno je dalje, da se sami naši izvozniki pobrigajo za izvoz. V drugih državah obstoje stare trgovinske tvrdke, zelo dobro znane na trgu, ki imajo tradicionalne zveze s češkoslovaškimi 'ivoznimi tvrdkami. Dalje je treba upoštevati, da se vino smatra v širših ljudskih plasteh še za luksuz. Na češkoslovaškem vinskem trgu pa je v glavnem od naših vin znano le dalmatinsko vino.
Bilo bi vsekakor umestno, piše list,, če bi se odprla v Pragi vinska klet z našimi vini, in opozarja, da je z upostavljenjem direktne prevozne tarife iz Splita omogočena neposredna trgovina. Na žalost pa naši izvozniki še vedno dajejo- prednost trgovini preko Trsta.
Potrebno bi bilo tudi v Jugoslaviji pripravljati deeertna vina, ki se v Češkoslovaški dobro prodajajo. Zato pa Italija poceni kupuje naša vina, jih predeluje in prodata Cehoslovakom.
Glede možnosti uvoza naših vin v Francijo. pravi list, da so minimalne. Odvisno je zlasti od letine v Alžirju, ki pa bo dobra. Samo v primeru, če bi dobili od francoske vlade dovoljenje za izvoz vina za rezanje, kakor ga je dobila Grčija, bi obstajalo upanje na izvoz malo večjih količin vina v Francijo.
Nedvomno bodo težave z izvozom naših vin stalno hude. Morali bi imeti vedno prvovrstna, a pri tem cenena vina in le tistih trtnih vrel, ki pri nas res dobro uspevajo. Razume se tudi, da je organizacija naša trgovine z vinom splošno pomanjkljiva. Stalna huda ovira izvoza vin sta poleg dejstva, da je vino za ljudi še kolikor toliko luksuz, tudi naraščajoče neprijazno razpoloženje nasproti alkoholnim pijačam avtarkijska gospodarska politika, ki ma po svetu vedno večji razmah.
ljev iz vseh stanov je hranilnicam omogočilo te kredite, ki so se pretvorili po večini v nove hiše. Kakšno bd bilo zunanje lice naših vasi, trgov in mest, če ne bi bilo teh posojil in prihrankov naših varčnih vlagateljev, ki so te stavbe omogočili!
= Prodaji. Direkcija gozdov v Ljubljani bo prodajala na prvi pismeni licitaciji 11. septembra, v primeru neuspele prve licitacije pa 2. oktobra večjo množino mehkega okroglega lesa, izdelanega v režiji v področju gozdne uprave v Kranjski gori, in 17. septembra na prvi pismeni licitaciji, odnosno 8. oktobra na drugi pismeni licitaciji večjo množino mehkega okroglega lesa .izdelanega v režiji v področju gozdne uprave na Bledu. — Direkcija gozdov brodske imovne občine v Vinkovcih bo prodajala na licitaciji 24. septembra večjo množino hrastovih in jesenovih trupcev.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave črne železne pločevine, do septembra glede dobave 2000 kg čistega bencina, do 5. septembra glede dobave kož-natega kovčega, enega revolverja (Brow-ning) z naboji in 4500 razne 6trešne opeke. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani 6prejema do 29. t m. ponudbe glede dobave 120 kg klobučevine v ploščah (debeline 15 mm in širine 75 cm), do 4 septembra glede dobave žičnikov, železne pločevine, zatikačev, raznih železnih vijakov in okroglega in ploščatega železa. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 30 t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg masti za jamske vozičke in do 13. septembra gle-de dobave 150 žarnic za jamske akumulatorske svetilke. Direkcija državnega rudnika v Senjskem rudniku sprejema do 3. septembra ponudbe glede dobave 30.000 k? pertlandskega cementa in do 10. septembra glede dobave 30.000 kg portlandskega cementa, 400 kg jekla, 2 priprav za rezanje ovojev na ceveh, 35 parnih ventilov iz litega železa. Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 6. septembra ponudbe glede dobave 10.000 kg portlandskega cementa in 1700 kg navadnih klincev. Minerska komanda v Kumboru sprejema do 12. septembra ponudbe za dobavo raznega električnega materiala, rezervnih delov za avtomobile in avtomobilske gume. Komanda pomorskega letalstva v Divuljah sprejema do 17. septembra ponudbe glede dobave listov za žage, univerzalnih vijakov, žičnih kvačic za spojitev jermenov za pogon strojev. kože za šivanje jermenov, morske trave »Afrik«, azbesta, zidarske in kiparske sadre, bele barve na oljni za radioator>e. kita, jutastega platna za vreče in sukanca. Dne 13. 6eptembra bo v skladišču 1. oddelka vojnotehnienega zavoda v Sarajevu tretja ofertna licitacija za nabavo 500 m* desk za čolne. Dne 15. septembra bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu v novem poslopji prometnega ministrstva prva javna ofertna licitacija za dobavo 433 lokomotivskih ten-derskih in vagonekih osi. Dne 20. septembra bo v tehničnem oddelku komande mornarice v Zemunu druga pismena licitacija za dobaivo raznih električnih žarnic- Predmetni oglasi so v Zbornici za TOl v Ljubljani na vpogled.
76.96. Kobenhaven 68.40, Varšava 12.72, Atene 2.92, Carigrad 2 4750. Bukarešta 3.06 Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12.60, London 26.94, Milan 46.17, Newyork
530.16, Pariz 35.56, Praga 21.73, Curih 175.62, 100 S v zlata 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 342 — 343, 7•/• investicijsko 71.50 den., 8% Blair 66.50 do 67.50, 7% Blair 56.50 _ 58.25, 7% posojilo Drž hipotekarne banke 68 den., 4% agrarne 40 — 41, 9% begluške 61 — 6&
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda /a kašo 343 — 346. za september 342 do 346. za oktober in november 342 den., za december 345 — 348. 7% investicijsko 71.50 den-, 4% agrarne 40 — 41, 7% Blair 56.50 do 58.50, 8% Blair 65.50 — 67, 6% begluške
61	— 62; delnice: Narodna banka 4000 den., Priv. agrarna banka 215 — 219. Gutmann 25 bi., Šečerana Osijek 120 bi., Šečerana Bečkerek 750 bi., Trbovlje 71 — 8o, Impez 50 den.. Osiješke livarne 145 bi.
Beograd. Vojna škoda 344.50 — 345 50 (344, 343), 7% investicijsko 72 den., 4»'o agrarne 39-50 _ 40.50 (39.50), 6% begluške
62	— 62.50 (62). za december 62-75 — 63.25 (63 62.50). 8% Blair 66 - 67.50, 7% Blair 57.75 _ 59. Narodna banka (4080), Priv. agrarna banka 216.50 — 218.50 (217).
Dunaj. Državne železnice 13.50, Alpine-Montan. 9.05.
in pa zavze-
Fodjetja, ki niso vodila rednih knjig, plačajo davek po začetnih bilancah
Na vprašanje, ali je pri podjetjih, ki eo po določbah ČL 7. zakona o izpremembah ki dopolnilih zakona o neposrednih davkih dolžina voditi knjige, pregled knjig, obvezen tudi za vknjižbe pred 20. februarjem letos ali samo za vknjižbe po 20. februarju, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo, v katerem pravi med drugim:
Po predpisih čl. 7. zakona in čl. 5. pravilnika od 18. februarja L 1934., je postalo vodstvo knjig pri prometnih podjetjih obvezno z dnem uveljavljenja tega zakona. Na podlagi istih zakonskih predpisov, torej z isto časovno veljavnostjo, se določa davčna osnova pri teh podietjih po bilancah, sestavljenih na osnovi knjig, ki jih morajo ta podjetja in obrati voditi. Zaradi tega je treba tudi predpis za davčno leto 1934. izvršiti na podlagi bilanc in vknjižb, izvršenih v teh knjigah po uveljavljenju tega zakona. Ker pa tvori podlago pridobnine za leto 1934. uspeh poslovnega leta 1933., morajo podjetja in obrati začeti voditi knjige z začetno bilanco, ki obsega celotno imovino podjetja na dan otvorjenja knjig. Ker ee tako 6tvarjanie knjig izvrši neposredno po poteku poslovnega leta 1933-, daje začetna bilanca 1. 1934. jasno sliko o poslovnem uspehu in imovinskem stanju 1933. poslovnega! leta.
Začetna bilanca pa je lahko sestavljena na dva načina: ali na podlagi redno vodenih knjig, ali pa s popisom aktiv in pasiv podjetja na dan otvorjenja knjig. Zato morajo podjetja, ki so dozdai vodila redne trgovinske knjige, izročiti davčnim oblastvom na razpolago zaradi pregleda vse te knjige list i ne, korespondenco itd., kakor tudi vse druge podatke, kolikor se iz njih lahko izvrši analiza sestave začetnih bilanc. Podjetja, ki doslej niso vodila rednih knjig, morajo sestaviti začetne bilance na podlagi popisa (inventure) vseh svojih aktiv in pasiv. Treba je Dopisati vse nepremičnine in premičnine, zaloge sirovin in materiala, kakor tudi vBe dolžnike in upnike. Za po' Pis zalog vseh vrst in za popis dolžnikov in upnikov se pcsluži podjet;e. ki doslej ni vodilo rednih knjig, pomožnih blagajniških knjig, računov prodanega in nabavljenega blaga in sličnega.
Prra kakor druga podjetja morajo predložiti že za leto 1934 začetne bilance in z njimi vred tudi vse tisto, kar je potrebna, da se ugotovi, kako eo te bilance sestavljene. Ker eo^ malone vsa podjetja, ki so po zakonu dolžna voditi redno knjigovodstvo, že sestavila začetne bilance in jih vpisala v svoje knjige, bodo davčna oblastva vse te obveznike takoi pozvala, naj predlože začetne bilance od 1. januaria ali 20. februarja L 1934. z vsemi prilogami.
S hmelj skih tržišč
V U s t e k u (CSR) se po poročilu tamoš-nje Hmeljarske zveze kupčija le počasi razvija. Posamezne manjše partije so se do 22. t. m. prodale po 1550 do 1600 Kč za 50 kilogramov (60 do 62 Din za kg). — V Roudnicah (ČSR) se obiranje hitro nadaljuje. Prve ponudbe cen se gibljejo med 1500 do 1675 Kč za 50 kg (5« do 65 Din za kilogram). Kupčija se do 22. t. m. še ni sklenila nobena. — V S r e m u in Vojvodini se prične glavno obiranje prihodnji teden. — V Savinjski dolini se vrši glavno obiranje od 15. t m. dalje in »bo najbrže pri hodni teden končano. Ker pridelek v nasadih, poškodovanih od toče, najbrž ne bo dobro dozorel, celotni pridelek morda ne bo dosegel niti 7000 metrskih stotov. Kakovost je različna. Nasadi na bolj odprtih legah in na lažji zemlji dajejo prvovrstno blago, ki lma tudi dobro barvo. Kupčija se še ni razvila. Nekateri kupci hočejo uveljaviti nižje cene, po katerih pa hmeljarji blaga spričo majhne letine ne oddajajo.
Gospodarske vesti
— Belgija namerava znižati diskont. Po vesti iz Bruslja bo Belgijska narodna banka znižala diskont od 3 na 2.50%. Zadnje znižanje se je izvršilo 24. aprila letos. Iz zadnjega tedenskega izkaza Belgijske narodne banke je razvidno, da se je zlata podloga povečala za 20 milijonov (ia New Yorka in Londona) na 13.198 milijonov frankov. Kritje v zlatu znaša zdaj 68.89%.
= Razdelitev izvoznih kvot za pšenico po svetu. Mednarodni komite za razdelite^ izvoznih viškov pšenice je za novo kampanjo, ki se konča 1. avgusta 1. 1935., predložil naslednjo razdelitev (v milijonih buš-lov): Kanada 250, Argentina 140, Avstralija 120, RuRsija 20, Zedinjene države 15, Bolgarija 14, Madžarska 12 in Jugoslavija 4. Za Rumunijo ni predložena kvota, ker je bila žetev slaba.
= Močno znižanje carine na rž v Avstriji. V naslednjih dneh se bo carina na rž, kakor poročajo z Dunaja, znižala od 10 na 4 zlate krone. Znižanje bo vezano na določeno množino.
= Prihranki so glavni vir napredka celotnega našega gospodarstva, jesenski Ve-lesejem v Ljubljani oo poleg drugega gradiva imel na razstavi Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani tudi več zemljevidov Slovenije, ki bodo pokazali, kako so razdeljena posojila naših večjih hranilnic po vsej banovini, tako da o njih s polno pravico velja, da hranilnice koristijo vsem stanovom. Ni kraja v naši banovini, ki ne bi bil deležen cenenih posojil naših domačih hranilnic, in prav tako velja tudi o njihovih dolžnikih da so med niimi zastopani kmetovalec, uradnik, delavec, trgovec in obrtnik. Desettisoči so deležni cenenih posojil naših hranilnic in 165.000 vlagate-
Borze
24. avgnsta.	*
Na ljubljanski devizni borzi so oslabeli Berlin, Amsterdam, Bruselj in London. Malo se rje okrepila Praga. Drugo neizprem cenjeno.
V privatnem kirrmgi eo avstrijski šilingi malo popustili v Ljubljani na 7.98—8-08, v Zagrebu so se malce popravili na 7.86 do
7.96;
prav tako v Beogradu na 7.86 — 7.95. Grški boni so notirali v Zagrebu 28.65 do 29.35 (zaključek 29), a v Beogradu eo ee ponujali po 29 brez povpraševanja. Angleški funti so v zagrebškem privatnem kliringu malo popustili na 227.20 — 228.80 (zaključek 228). v Beogradu pa so notirali 227.70 — 228.80. Španske pe&ete so ee v zagrebškem privatnem kliringu ponujale po 605 brez povpraševanja.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda po včerajšnjem oslabljjenju dan<« spet više notirala. Za kašo se je zaključila po 341 (v Beogradu 344 in 343), zb december pa po 343 in 344 Drugih zaključkov ni bilo.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2300.96 — 2312.32.
lin 1325.14 — 1335.94, Bruselj 7&6.91 — 800.85, Curih 1108.35 — 1113.85, London 169.75 — 171.35, Newyork 3316.61 — 3344.87 Pariz 223 96 — 225.08, Praga 140.90 do 141.76. Trst 290-90 - 293.30 (premija 28.5 odstotka). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 7.98 — 8.08.
Zagreb. Amsterdam 2300.96 _ 2312.32 Berlin 1325.14 _ 1335.94, Bruselj 796.91 do 800.85, London 169.75—171.35, Milan 290.90 do 293.30, Newyork kabel 3338.61 —3366-87, ček 3316.61 - 3344.87, Pariz 223.96—225.08 Praga 140.90 — 141.76.
Curih. Pariz 20.2075, London 15.31, New-vork 301.75, Bruselj 71-9250, Milan 26.29, Madrid 41.90, Amsterdam 207.60, Berlin 119.70, Dunaj 56.90, Stockholm 78.95, Oslo
Še en razgovor v kavarni
Na, zdaj pa imava, Jur moj dragi! Si bral? O tistem najinem pogovoru, ki ga je »Jutro« teko nesramno dobesedno natisnilo pod črto v četrtek zarana, — tedaj o tistem najinem skromnem pomenku zavoljo obeh Kozincev pravi »Slovenec«, da je napol duhovit in napol neslan.
—	Cisto logično. Na vsakega polovico. Kar sem jaz povedal, je bilb duhovito, in kar si ti vmes zrinil, je bilo za »Slovenca« neslano.	- **
—	Kuš! Le tako je: oba sva midva duhovita, ampak »Slovencu« šVa jih še vse premalo zasolrla, čeprav nisva sol tega naroda.
—	Torej?
—	Kaj se mene tiče! In sploh, kaj se to nas tiče. Mi itak vemo. da »Slovenec* nikoli m soljen. Zato j« tudi malo verjetno, da bi oba belgijska stratosfera z njim kaj bolj brihtna postala.
—	Aha,
iz tistih dveh izvodov, ki jih Je zastopnik uredništva »Slovenca« obema izročil, kakor se zdaj na prsi bije! Saj res. kako je pa bilo s tistim poklanjanjem?
—	Enostavno. Bil sem poleg. Dame so stratosferoma poklanjale nageljčke in srčke, seveda samo take iz lecta ali iz lesa. b potem je še zastopnik »Slovenca« prišel s svojo srčno zadevo in }e pritisnil mlaišemu stratosferu dva zavoja svoiega lista v roke
—	Pa
ste res tako strmela ko st« videla čudež da sta tudi v »Slovencu« fotografirana?
—	Ni hik. Jaka. icč. .Ampak .Baoirzme-
Blagovna tržišča
9(1111
+ Chicago (24. t. m. Začetni tečaji: pšenica: za september 103.50. za december 104.25, za maj 106.50; turščica: za december 77.75, za maj 81-25.
+ Winnipeg (24. t m.) Začetni tečaji: pšenica: za avgust 85.125, za oktober 86.375. za december 89.625.
+ Ljubljanska bona (24. t. m.) Tendenca za žito neizpiemenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg Po 155 — 157.50; baška, 80 kg po 157.50 do 160; koruza (po navadni tarifi): popolnoma sjha s kakovostno garancijo za avgust 147.50 — 150; moka: baška, ,0« po 250—255, banatska >0« po 255 _ 260.
+ Novosadska blagovna borza (31 i. m.)
Tendenca mirna. Promet je bil srednji, baška, gornjebeška in gornjebanatska 104 do 106: baška okolica Sombor 102 — 106: baška, ladja Tisa in Bege; 115 — 117.50; slavonska 104 — 106; sremska 102 — 104; baška in banatska, ladja Dunav 112.50 do 115 (vse nova. 79 kg, 2 V®). Ovesj baški, eremski in slavonski 62.50 — 65; bana tek i 60 — 62.50; baški, ladja 68—70. Rš: baška 80 — 82.50. Ječmen: baški m eremski novi, 65/66 kg 86 — 97.50; baški jari, 67/68 kg 105 — 10750. Turščica; baška 85 — 87; baška okolica Sombor 88 — 88; banatska 83 do 85; sremska. pariteta Indjija 85 — 8 baška, ladja Šid 92 — 93; baška, ladja Tisa in Dunav 93 — 94. Moka: baška m banatska >0g« in »Ogg« 180 — 200; »2« 160—180; >5« 140 — 160; ,6« 120 — 140; »7« 105 do 110; >8« 105 _ 107.50: sremska in slavonska >0g« in «0gg< 180 — 190; >2« 160—170; >5« 140 — 160; >6« 120 — 140; >7« 105 do 110; >8« 105 — 107.50, Fišol: baški m srern beli brez vreč, 2*/® 1«)—122.50 Otrobi: baški in eremski, t nitastih vrečah 75—77.50; ba-natski, v jutastih Vrečah 72.50 — 75; baški ladja 81 — 83.
+ Somborska blagovna borsa (24. t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet 96.5 vagona. Pšenica: baška okol. Sombor, sremska 100 — 104; gornjebaška 108 — 107;
slavonska 101 — 105; banatska 105 _ 109;
baška in banatska potiska 112.50 — 115. — Oves: baški novi. 63/64 kg 92.50 — 95; ba-Oves: baški ih eremski 62.50 — 65. Rž: baška 80 — 82.50. Ječmen: baški novi, 63/64 kg 92.50 _ 95; baški pomladni, 67/68 kg 100 - 105; baranj»ki 110 _ 115. Turščica: baška rn sremska prompL in za avg. 85—87; baška lad. kanal 94—96. Moka: baška, >0g< in >0gg« 18o — 200; »2« 160 do 180; »5« 140 — 160; >6« 120 — 140; >7« 1)06 — 110; »8« 105 — 107.50. Otrobi:
baški, pšenični, promptni 74 _ 76. Fišol:
baški 117-50 — 122.50.
+ Bndimpeštanska tolminska borza (24. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica: za oktober 16.21 — 16.22, za marc 17.22 — 17.23. Turščica: za september 10.85 do 10.87, za mai 10.84 — 10.86.
ŽIVINA.
+ Zagrebški tedenski sejem (22. t. m.) je bil zelo slab. Cene: kravam za klobasar-je 2.25 Din za kg žive teže; zaklanim teletom 7—8 ip zaklanim svinjam 10-75 Din za kg. Cene krmi: detelja in otava 40—45, seno 30—35 D iti za 100 kg.
+ Mariborski svinjski sejem (24. t. m.) Pripeljali so 233 pratvev. Kupčija je bila slaba Prodanih je bilo 88 repov. Cene: prasci, 5 do 6 tednov stari, po 60 — 80 Din, 7 do 9 tednov, po 100 — 125 Din, 3 do 4 meseoe, po 180 — 250 Din, 5 do 7 mesecev, po STO — 350 Din, 8 do 10 mesecev, po 400 do 480, 1 leto stari, po 550 — 600 Din; kilogram žive teže 6—6.50 Din, mrtve teže 8.50 do 9.50 Din.
Za izlet: dobra oprema In
6 o
Mož, ki je prodajal kelihe
Ljubljana, 34. avgusta
V	župni cerkvi pri Sv. Gregoriju nad Velikimi Laščami je bil izvršen 30. julija letos skrajno drzen vlom. Neznanec se je splazil v cerkev, odprl tabernakelj ter se polastil dveh obhajilnih kelihov. Obenem je vlomil v dva cerkvena nabiralnika, a je v njih našel le 3 novce po 25 par. Keliha sta bila srebrna in pozlačena in sta predstavljala vrednost nekaj nad 6000 Din. Orožniška postaja je tedaj o vlomu takoj poročala ljubljanski policiji in drugim varnostnim oblastvom, vendar je trajalo precej časa, da so izsledili cerkvenega roparja.
V	sredo je srečal stražnik pred neko ljubljansko gostilno v mestu sumljivega moža srednjih let, ki je nosil s seboj manjši zavoj. Ustavil ga je, nato pa povabil na stražnico, kjer so zavoj razvili in našli notri na nemalo presenečenje dva keliha s pokrovoma vred. Aretiranec je preplašen priznal, da se piše Anton Pirnat, star 37 let, bivši rudar, doma iz Lipovca pri Kočevju. Pri zaslišanju je priznal, da je izvršil vlom v cerkvi pri Sv. Gregorju in je tudi povedal. kako je to napravil.
Pirnat, ki je stanoval zadnji čas v Hote-drščici, je pred mesecem odšel od tam m se klatil po deželi. Na svojem potu je prišel tudi do Sv. Gregorja, kjer je zjutraj v mraku čakal na cerkvenem vrtu na cerkovnika. Ko je ta odšel v cerkev zvonit dan. je Pirnat za njegovim hrbtom neopaženo smuknil v cerkev in se skril ter počakal, da je cerkovnik spet odšel. Nato se je vtihotapil v zakristijo, kjer je našel ključe m odprl tabernakelj pri velikem oltarju. Stresel je hostije na kupček, nato pa pobral oba keliha v veri, da sta zlata.
Ali to mu še ni bilo dovolj, marveč je vlomil tudi v dva nabiralnika, kjer pa ni našel nikakega plena. Ko je odšel iz cerkva, se je napotil proti Turjaku in tam nekie v hosti skril in zakopal oba keliha. Nadaljeval je pot proti Grosuplju, kjer je beračil, nato pa v neki vasi blizu Šmarja ukradel suknjič, v katerem je našel tudi srebrno žepno uro. Odšel je nato proti Ljubljani, kjer je oboje zastavil za 150 Din. Ko je porabil ta denar, je odhitel nazaj na Turjak, odkopal keliha in se spet vrnil v Ljubljano, kjer je nameraval oba keliha prodati kakemu zlatarju. Pa se mu namen ni posrečil. Pravi čas ga je zagrabila roka pravice. Anton Pirnat ie bil že večkrat kaznovan in se je baš 26. junija vrnil iz devetmesečnega zapora spet na svobodo. Policija ga je danes izročila sodišču.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, Z. temperatura, 4. relativna vlaga, v%, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačtnost 1—10, 7. pa-davine
v mm. 8. vrsta padavin Temperatura: prve številk« pomenijo najvišje, druge najnižje stanje.
24. avgusta Ljubljana 7, 760.1, 18.0, 86, NE1, JL, —. —S Ljubljana 18, 760.2, 24.2, 74, NW2, 10, —, — Maribor 7, 758.7, 19.0, 80, 0, 4, —, —r Zagreb 7. 760.4, 20.0, 80, SSW2, 0, — —; Beograd 7, 759.7, 24.0, 60, S&E1, 5, —, —; Sarajevo 7, 762.4, 14.0, 90, 0, 0, —-, —; Skoplje 7. 761.3, 22.0, 60, 0, 0, —, —; Split 7, 760.66, 22.0, 70, NI, 0, 0; Knmfoor 7, 760.6, 28.0, 80, NE1, 1, —, —; Rab 7, 760.8, 81.0, 80, SEJ2, 6, —, —.
Temperatura: Ljubljana 25.6, 17.0; Maribor 2i6.2, 16.0; Zagreb 28.0, 18.0; Beograd 32.0, 20.0; Sarajevo 30.0, 14.0; Skoplje 34.0, 16.0; Split 30.0, 20.0; Kumbor —, 20.0; Rab —, 20.0.
Vremensko stanje 24. t m.: Visok pritisk se še vedno drži nad zapadno Evropo in Rusijo, ciklon prodira iz Skandinavije. Oblačno in deževno v oblasti Alp, Nemčije in okoli Baltskega morja. Temperatura je izven zapadne Evrope povsod narasla. — V Jugoslaviji je bilo vedro v južnem, deloma oblačno v severnozapadnem delu. Temperatura brez spremembe. Minimum Plevlje 11, maksimum Senta 35 stopinj C.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
rom prav pride, magari da j« poslikan, še posebno na rajža.
—	Kako pa, da jima je tudi »Jutro« prišlo v roke in še lepo fotografirano ie to bilo?
—	Kakor s« pač taka reč dela drugod po svetu. Tisto jutro, ko se »Slovencu« še sanjalo ni, da sta Cosyns in van der Elst v Ljubljani, sta »Jutro« že dobila v hotel dostavljeno za prvi pozdrav. In tako potem vsako jutro. Saj sta se v ostalem sama priporočila zanj in za slike, ki jih je »Jutro« prvo objavilo.
—	Tedaj praviš, da ne kaže takole lista vsiljevati gostom, kadar ao tako rekoč s eno nogo že na 'domačem pragu.
—	Ne. To dela samo »Slovenec« tn ie po tem še hud, če ni fotografirani Pa kaj bi o tem izgubljala besede! O brezbož-ništvu še reciv« katero. Saj si videl da je zdaj »Slovenec« je na naju divji ker sva po slovensko povedala, kar je Cosyns po francosko povedal beograjskemu novinarju!
—	Za počt'! Jaz imam zanj predlog: Nai tisto izreže in še hitro pošlje na razstavo »Pro deo«, da mu prej ne uide iz naših milih krajev.
—	Oho. pa ono obsodbo tudi! Ono poročilo o dveh duhovnih gospodih, ki so jih zašili zaradi gonje proti naprednemu tiskul Naj vid«* in spozna ves svet. kakšne muče-nike imamo pri nas Da sta ooe sodbi le nogo'"; h; kazalo nekako retuSiratl...
—	Ampak čuj, predrag: moj Jur, kakšen t? je tisti netrmn? šport z gonjo proti na-
jrednemu tisku? S prižnioe in ob birmah,
ob krstih m na furovžrih, pri svatbah in kolinah!?
—	Viš ga! Šport belih in črnih ovčic, oziroma ovčic in koštrunov, kakor ie zapovedano deliti jih na zemlji
—	fa imajo gospodje kaj profita od tega?
—	Nič. To je tisto strašno čudo. 5e izgubo! Neverjetna izjema. Saj ga še pojev-niki nimajo, čeprav so takisto nanj udarjeni!
—! Ampak meni, Jur, vseeno ni jasno, zakaj tisto vsajanje vsepovsod tam na onem koncu Ljubljanice? Ali zato, ker se nič več ne puntajo ne Iroi, ne Basku ne Katalonci? Ali zato, ker gnije krompir in se bliža jesensko deževje?
—	Bo, bo, tako nekako. "
—	Najbrž bo »Slovenec« spet prinesel kakšno »kratko ugotovitev«?
—	Ali pa bo vsaj do polovice priznal, da sva duhovita?
—	Ne, vnovič bo dokazal, da sva brez-verska in zatorej nič boljša -od Cosynsa in Van der Elsta.
—	Pri mojf veri. zdaj se mi pa že suče. Zakaj je pa potem »Slovenčev« zastopnik vendarle tiščal svoj list obema stratosferoma v roke in je zdaj še ponosen na to in hud na »Jutro«, ki ni nikdar trdilo nasprotnega?
—	Končajva! T5 si tepčekt
—	Nikar polovičarstva! Reci. da sem osel!
—	GratuKrem! Če bi bil »Slovenec« tako odkritosrčen kakor	bi njemu. Bog živil
IVIisli so električna sila
Novi znanstveni dokazi po eksperimentalni preizkušnji
Midi so sik ▼ pravem pomenu besede, in sicer električna sila. To spoznanje m novo. Spomnimo se samo n» znani fakirski poskus. Poskusni osebi položimo na čelo kos leda in ji sugeriramo, da je to kos ža-rečega železa. Ta misel zadostuje, da povzroči na čelu vse učinke resničnega žare-čega železa, pravo opeklino. Ali je mogoč boljši dokaz za fizično silo misli?
Toda ta fizična sik je, kakor rečeno, električna. To je pokazal z novimi poskusi prof. Jacobsen iz Chicaga. Poskusna oseba je ležala mirno z zaprtimi očmi. Jacobsen ji je položil elektrodo na poljubno mesto desne roke. Elektrodi je priključil galvanometer. Poskusna oseba je nato dobila nalog, naj si samo misli, da to roko upogiba. Že sama ta predstava, torej brez dejanja samega, je zadostovala, da se je
kazalo galvanometra premaknilo. Premaknilo pa se ni, če si je poskusna oseba predstavljala, da upogiba drugo roko ali premika kakšen drug ud, ki ni bil v neposredni zvezi z elektrodo. Pač pa je igla v galva-nometru tem močneje zanihala, če se je z elektrodo zvezani ud zganil še za takšno malenkost Jacobsen je torej podal lep dokaz, da so misli v resnici električna sila.
življenje se daljša
Od osemdesetih let minulega stoletja je umrljivost
otrok padla za polovico
Izboljšanje gospodarskih prilik rn napredek medicine sta v zadnjih sto letih prav odločno podaljšala povprečno življenjsko trajanje. To je razvidno n. pr. iz naslednje angleške statistike:
Za starostno dobo od rojstva do petega leta ni bilo od 1. 1841. do sedemdesetih let opaziti nobenega izboljšanja, peto in šesto desetletje prejšnjega veka sta pokarala celo poslabšanje. Izrazito izboljšanje je opaziti šele v osemdesetih letih in od tedaj je umrljivost otrok padla za polovico. Življenjska doba od 5. do 30. leta je najbolje občutila izboljšanje higienskih prilik. V skupini 15 do 20 let je v letih 1841. do 1850. na 10.000 ljudi umrlo n. pr. Se 77 ljudi, v naslednjih desetletjih pa je *o povprečje stalno padalo: 70, 64, 54, 44, 37 in v prvem desetletju našega veka celo komaj še 30 (od tega časa pa je umr-
ljivost gotovo še nazadovala). Pri teh letnikih je padla umrljivost v 70 letih torej skoraj na tretjino. Za starostno dobo 30 do 50 let do osemdesetih let prejšnjega veka skoraj ni nobenih sprememb. Za starost 35 do 45 let je bila umrljivost v istih desetletjih n. pr.: 129, 123, 127, 127, 115, 105, 83 (1901. — 1910), torej izboljšanj® za okroglo 50 odst Za starostno dobo 50 do 70 let je bila umrljivost v letih 1870. — 1900. celo večja nego v letih 1841. — 1850.; šele v zadnjih dveh desetletjih je opaziti izboljšanje za 15 odst.
Dvajseto stoletje pa je izboljšalo položaj celo za najstarejše ljudi. Od 10.000 oseb v dobi 75 do 85 let je umrlo v štiridesetih letih prejšnjega stoletja letno povprečno 1415 oseb, v našem drugem desetletju pa 1320 oseb, torej znalša izboljšanje za 7 odst
1000 m globoko v morju
Prof. Beebe o žarečem globokomorskem vragu
V poročilu o zadnji ekspediciji ameriških učenjakov Beeba in Bartona v morske g-lobine, ko sta dosegla 830 m, smo navedli Beebovo izjavo, da bo poskusil čim prej s svojo jekleno kroglo prodreti v glo-'bmo 1000 m. To namero sta pogumna raz-fekovalca sedaj s polnim uspehom tudi izvedla.
Najvažnejši rezultat te ekspedicije je ■ponovna potrditev Beebove teorije, da ži-;vijo tudi v teh globinah velika in celo velikanska bitja, med tem ko je staro nazi-ranje velelo, da takšna bitja niso mogoča te zaradi presitaega vodnega pritiska. O .srečanju s takšnim velikanom poroča prof. Beebe:
»Pogrezala, sva se počasi. Okrog naju je vladala popolna tema, ki je samo takrat malo popustila, kadar so mimo okna pri-
plavale svetlikajoče se ribe. Z žepno tilko sva baš pogledala na globinomer, ki je kazal že preko 900 m, ko sva zaslišala od zunaj strašno šumenje. To šumenje je naraščalo in istočasno se je začela najina krogla nevarno gugatL To so bale prave grozotne sekunde za naju v temni kabini, ki sva nalašč izključila žaromete. Tedaj je Barton kot prvi pogledal globotoamor-skega kolosa, ki je priplaval tesno mimo okna. Bil je preblizu, da bi si mogla napraviti pravo sliko o tem velikanu ta o njegovih oblikah.. Okno je nama dovolilo videti ga samo v delih. A vsekako sva ugotovila, da je fca »globokomorski vra<e< izžareval čudno svetlobo. Mogoče pa je, da se ni svetil sam, temveč da je izvirala svetloba od fosforescirajočih bitij, ki »o živela v simbiozi na njegovem ogromnem trupu.«
Debussyjeva vdova umrla
V starosti 72 let je umrla te dni ga. De-imssy jeva, vdova po slovitem francoskem Skladatelju. Debussy je bil nje drugi mož, in ko se je poročila s njim, še davno ni spadal med priznane duhove. Bila mn je zvesta tovarišica v njegovih bojih in mu je vlivala neprestano tisto samozavest in vero vase, s katero je končno prodrl in si zaslužil ime enega največjih jev glasbene umetnosti.
reformator-
»Najhitrejša ženska na svetu44
Iz Varšave poročajo, da Je vodja Japon-nke ženske skupine, ki je sodelovala v Poznanju na poljsko-japonskem letalskem mitinga, povabil »najhitrejšo žensko na svetu«, poljsko rekordno letalko Walasde-Wieawimo, na turnejo na Japonsko. LetaJ-fcs ee odzove tem« vabilu t oktobru.
Hrib je izginil
de pred nekoliko dnevi je bil na otoka Sumatri 800 m visok hrib po imenu Sfbaa-tang. Ta hrib je sedaj popolnoma izginil Domačini pripovedujejo, da so opazBi steber dima, ki se je nenadno dvignil iz vrha Sibantanga. Potem je sledilo dolgotrajno podzemeljsko bobnenje in hrfb m je začel polagoma pogrezati ob rahlih potresnih sunkih.
Zračna zveza New York — Moskva
Pred kratkim smo poročali, da namerava ameriški letalec George Hutchinson uvesti redno zračno tovorno zvezo med New Torkom preko Londona z Moskvo. Sedaj je sporočil, da so moskovske oblasti njegov načrt že sprejele in čaka samo še na pristanek washingtonske vlade in na dovoljenje angleških oblasti za vmesne postaje v Novem FundJandu, na Irskem in na Angleškem.
Otvoritev te zračne proge bo S. septembra, vozni red pa predvideva odlet iz New Torka ob 8. zj., pristanek v Harbour Gra-oeu ob 13.30, odlet ob 13.50, pristanek ▼ Galwayu ob 24., odlet ob 0.24, pristanek v Londonu ob 2.35, odlet ob 3.30, pristanek v Moskvi ob 12. Stroški za prvi polet bodo znašali prilično 5 dol. za unčo, pozneje pa se bodo dali zmanjšati na 75 centov za unčo.
Barthou v Švici
Francoski vnanji minister Barthon na počitnicah v Švici
čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
Belo
peklo na „Gori strahu"
Poročilo nemške himalajske odprave: devet mrtvih, trije hribolazd in šest nosačev
Nemška ekspedicija na Nanga Perbat, »Goro strahu«, v Himaiaji, je poslala te dni daljše poročilo o katastrofi, zaradi katere se je ekspedicija izjalovila in ki je zahtevak devet človeških življenj. Poročilo prav®:
Do 6. julija se je napad na Nanga Par-bat vršil po načrtu. Zaradi naporov pa je že prejšnje dni velik del dardžilinskih nosačev postal nesposoben ta napredovanje
Zaklad na Kokosovem otoku
Ladja »Queen of Scotsc, ki bo Ufc^i«. zakladov
Xe Londona je odpitd 600 ton obsegajoči parn£k Jiteine d' Ecosse« z 20 možmi posadke in nekoliko učenjakov ter strokovnjakov, da poišče na Kokosovem otoku velike zaklade, ki so jih pred stoletji tam zakopati morski razbojniki.
Eden izmed organizatorjev te ekspedicije, dr. Jolly, je izjavil, da znaša vred-teh zakladov po dokumentih, ki jih
Bfemjgn Office	u
milijonov funtov, skoraj gotovo pa dvakrat toliko. Vodja ekspedicije, mi. Arthur Mac Farlan, je prebil na Kokosovem otoku že 10 mesecev ta upa, da bo ekspedicija z uspehom dovršila svoje delo v devetih mesecih.
Novodobni iskalci zakladov imajo na razpolago najmodernejše električne iskalne tastrumeate ta druge stroj^ kL J«aJ>o-<k> defo nlajjal^
m se je vrnil v nižja taborišča. Zato so se Aschenbrenner, Merkl, Schneider, Wel-zenbach in Wieland spustili samo z enajstimi nosači v višja taborišča.
Omenjenega dne sta prodrla Aschenbrenner in Schneider do višine 7900 m, oddaljena sta bila samo še štiri ure od vrha. Čakala sta tu, kjer bi morali po načrtu postaviti 8. taborišče. Nosači pa niso mogli tako daleč, tako da so postavili taborišče v višini 7600 m. Sem sta se vrnila Aschenbrenner in Schneider. Vreme je bilo dotlej razmeroma dobro, vrhnja skupina je bila daleč nad oblaki, le ob popoldnevih se je greben zavijal v meglo. Vsi so mislili, da ibodo drugega dne dosegli vrh. Toda prišlo je drugače.
V	noči je nastal strahovit vihar. Čeprav so šotore najtesneje zaprli, je nametlo snega za centimetre debelo na odeje. Veter je polomil šotorne droge. Zjutraj je bila gosta megla, snežilo je in vahar je bil tolikšen, da na prostem ni bilo mogoče dihati In da si niso mogli niti v šotoru ničesar skuhati. Druga noč je bik še hujša in je prešk brez spanja. Spoznali so, da se je treba vrhu odpovedati, šlo je samo še za to, da si rešijo življenje.
V	jutro 8. jul. so sklenili umik. Aschenbrenner m Schneider sta odšla s tremi no-sača naprej, da bi pripravljala v visokem snegu pot Merkl, Welzenbach in Wie-knd so slediti z osmimi nosači, od katerih je eden kmalu po ostavitvi taborišča umrl. To je vso skupino zadržalo, da ni mogla priti pravočasno do 7. taborišča in je mo-rak postaviti vmesno taborišče, kjer je spet umrl eden izmed nosačev. Vihar se ni polegel noč so prebili brez šotorov, kar je imelo za posledico težke ozebline. Naslednjega dne je umrl Wieland med sestopom. Merkl m \Vedzenbach sta dosegla 7. taborišče (7100 m), kjer je stal šotor, štirje nosači so odšli naprej, a eden izmed teh je t>o poti umrl. V 7. taborišču je umrl tudi Welzenbach.
13. julija je skušal Merkl z dvema no-sačema doseči 6. taborišče. Že več dni so bili brez vsake hrane, a 6. taborišča niso našli. Vihar ga je bil odpihal ali sneg za-kril. Zato so skušali dobiti zavetje v snežni jami, ki so si jo sami izkopali. Eden izmed nosačev se je drugi dan z zmrznjenimi udi prebil do 4. taborišča, drugi je ostal z Merklom, da je z njim umrl. Tako je padal mož za možem, a vse. kar so storiti preostali, da bi rešili tovariše, je bžk>
Angleški udarec Italiji
Hud sunek italijanskim aspiracijam na Malti
Guverner Malte je izdal te dni proglas, s katerim postavlja malteščino 1. oktobra kot uradni jezik na sodiščih name-stu italijanščine. Upravni jezik ostane angleščina, v kateri se bodo sestavljali tudi zakoni, a oblasti bodo skrbele za takojšnje uradne prevode teh zakonov v malteščino.
S tem odlokom je malteščina po 50 letnem boju dosegla uradno priznano mesto na otoku. Guverner pojasnjuje ta sklep s tem, da so vladale doslej v sodni praksi velike zmešnjave, ker večina strank ni mo-
gla slediti italijanskim razpravam. Komaj 15 odst. Maltezov razume italijanščino, angleščina je ljudem na vsak način bolj domača nego ta jezik.
V krogih opozicije, ki je Itali£ naklonjena, vlada veliko razburjenje. Pričakovati je namreč, da bodo oblasti nadomestile italijanščino z malteščino tudi v drugih upravnih strokah. Tudi fašistične kroge t Italiji je sklep malteške vrhovne oblast! zelo razburil, a pravega duška si to razburjenje ne upa dati.
Z manevrov italijanske vojske
Doee se razgovarja z vojaškimi atašeji Francije, Nemčije bi Svtee
V deželi levov
BritSka Vzhodna Afrika: paradiž velike zverjadi
Rritske Vzhodna Afrika je še danes pravi raj za lovca na veliko zverjad. Lev je naravnost karakteristični znak te dežele. Ž« takoj pri izkrcanju v Mombasi dobiš pri izmenjavi denarja bankovce m srebrn jake, ki nosijo podobo leva. Za Mom-baso pa se dviga gorovje Simba — simba pomeni v jeziku domačinov leva. Ob progi, ki vodi iz Mombase v deželo Ugando, je postaja z imenom Simba. Ce imaš srečo — ali smolo, kakor pač vzameš — se tu lahko nenadejano srečaš z živim levom.
Vožnja po omenjeni železniški progi je zelo udobna Ker se vzpne železnica proti notranjosti precej visoko, je ponoči zelo hkdno, toda železniška uprava oskrbi potnika s potrebno toplo posteljnino v plombirani vreči. Kratko pred polnočjo dospe vkk do mosta pri Tsavu. Tsavo je imel pri gradnji te železnice pred kakšnimi 35 leti važno vlogo. Levi so med delavstvom tako pustošili, da so morali gradnjo za nekaj časa ustaviti. Domačini so jih smatrali za hudiče v živalski podobi, še danes je vsem v spominu grozoten dogodek, ki se je primeril ob tej priliki.
Trije inženjerji, dva Angleža m neki Italijan, so spali v zaprtem spalnem voz-u, v sosednem oddelku je bilo služabništvo. Italijan je spal na tleh, Angleža v obeh ležiščih nad njim. Ponoči, še danes ne vedo povedati, kako se je moglo to zgoditi, je vlomil ogromen lev skozi zaprta vrata v kupe Z zadnjimi nogamfi je stopil na Ita-
fijana, se postaval pokonci in zagrabi s sprednjimi tacami v sredi ležečega Angže-ža. Drugi Anglež nad njim se je od ropota in krikov zbudil in je ostal od strahu nekaj časa kakor okamenel. Do orožja ni mogel, ker je bil lev vmes. Končno se je tofiko zbral, da je skočil s svoje postelje preko zverine iz kupeja in do vrat oddelka, v katerem so bili služabniki. Ti so se bili zbudili in v svoji grozi vrata za.bari.kadfrraii, tako da je s težavo prišel noter. Med tem je lev s svojo žrtvijo z mogočnim skokom šinil skozi ckno, ki se je raztreščilo, in izginil v noč. Italijan je ušel z živčnim šokom, toda njegovi lasje so v tisti noči osiveli.
Še danes mrgoli v deželi levov, ki so se
umaknili le mak) stran od proge in najboij prometnih cest A še vedno se avtomobili-sti dovolj pogosto srečujejo z njimi.
Sicer pa zverine človeku v splošnem niso nevarne. Če jih naravnost ne napade, se rajši umaknejo. Nevarni so samo »rr»~ neaterji«, stari samci, ki niso dovolj hitri, da bi Lahko loviffi divjačino, m se specializirajo zato — kakor v primeru pri Tsavu — na počasnejšega človeka, posebno na neoborožene domačine. Vendar pa se niti domačini ne boje najbolj leva med vsemi zverinami. Večji strah imajo pred nosorogom, divjim bivolom in slonom. Sele na četrtem mestu sta lev in leopard. (Sličnifi avantur najdeš dovolj tudi v knjigi Teodorja Roosevelta: Afriška potovanja.)
Kužne bolezni v Evropi
Po poročilu zdravstvenega odseka Društva narodov niso v avgustu v Evropi zabeležili niti enega primera kolere. Pač pe so na Azorih ugotovili nekoliko primerov kuge, kar je imelo za posledico primerne zdravstvene ukrepe.
Koze so bile precej redke, razen v Por-tugalu, kjer je bilo 110, in v Španiji, kjer je bilo 34 primerov lažje vrste.
Na Poljskem so zabeležili 103 primere pegastega legarja (9 smrtnih), na Romunskem 41 (6), v Jugoslaviji 40 (6), na Bolgarskem 8 (1), na Irskem 18.
Karel May še živi
Naj rečejo moralisti in literarni kritiki kar hočejo, Karla Maya in njegovih znamenitih avanturističnih spisov vendarle še niso mogli ubiti. Njegovo telo je že davno mrtvo, njegov duh pa še živi. To je dokazala slavnost, ki so jo priredili te dni v Hohenstein-Ernstthalu, pisateljevem rojstnem kraju, pod geslom »V čarobnem svetu Karla Maya«.
2e na predvečer je bil v mestu živžav na slavnostnem prostoru, v slavnostnih šotorih in sploh po mestecu. Drugi dan zjutraj pa so prihajali neprestano tisoči in tisoči Mayevih častilcev od blizu in tudi od zelo daleč z avtobusi in vlaki. Nad slavnostnim prostorom je gospodovala slavnostna dvorana, ki so jo zgradili v podobi džamije, med gostinjskimi lokali je zbujal posebno zanimanje bar iz Divjega zapada, dalje si videl tam pristno indijansko vas z grozotnimi mučilnimi pripravami in mnogo Indijancev, Turkov, Arabcev. Kurdov in drugih »eksotov«. Vse to je bilo seveda domačega rodu, a Mayeva žena. ki še živi, je dala za slavnost na razpolago mnogo stvari, ki so prav pristno eksotične in ki jih je nabral nje mož na svojih potovanjih. Pisateljeva vdova ima za cel muzej takšnih stvari, a poleg tega je v mestu še poseben muzej Karla Maya. ki je bil ta dan deležen seveda ogromnega obiska. Ni čudno, da se je posebno mladina zanimala zanj, za razstavllena orientalska bodala, turške sablje, orožje iz vseh delov sveta. Mayeve izvirne rokopise in pred vsem njegovo znamenito s srebrom okovano puško in puško sistema Henry. V nekem kotu je stala Vinetujeva podoba in tudi 90 letni, slepi poglavar Red Loud je bil s svojo vnukinjo in njeno hčerjo upodobljen, v naravni
Polet v smrt
IZ Anchoragea na Aljaski poročajo, da je znani ameriški letalec Frank Dorbrandt odietel tam z majhno zalogo kuriva, da poišče smrt na Oceanu.
Mirno se je poslovil od svojih prijateljev in šele tedaj, ko je že sedel v letalu, jim je razodel svoj namen. Kaj ga je do-vec&o do tega sklepa, ni znano. Doslej so ga zaman iskali in je skoraj gotovo, da je svoj namen dosegel.
Dorbrandt je bil eden najboljših poznavalcev letalskih prilik v Arktidi in je ope-tovano •vodil rešilne ekspedicije za izgubljenimi letalci, tako tudi za glavnim pilotom Wilkinsove ekspedicije Fieldom, ki j« moral prisilno pristati v Arktidi.
ANEKDOTA
Po Richelieujevi smrti je prišel Trote« ville, eden izmed največjih pokojnikovih nasprotnikov, nazaj v Pariz.
>Richelieu je v paradižu,« je dejal mu visokemu uradniku, ki ga je sprejeL
x5e je res v paradižu,« mu je segel w besedo uradnik, »je gotovo, da ga je izgubil hudič na poti v pekel.«
VSAK DAN ENA
ŠPORT
Vest! z balkanijade
Rezultati dosedanjih Rnihan«^ iger — Ugodnosti in vstopnice za balkani jado
Kakor znano, so se prvič vršite balkanske igre L 1929. Te prve igre so bile le poskusne, ne pa službene. Rezultati do danes pa so bili naslednji:
Atene 1929: 1. Grčija 100 točk, 2. Rumunija 41, 3. Jugoslavija 35, 4. BoOgari-
ja 16.
Atene 1930: 1. Grčija 148, 2. Jugoslavija 72, 3. Rumunija 50, 4. Bolgarija 36, fi. Turčija 22.
Atene 1931: 1. Grčija 135, 2. Jugoslavija ž®, 3. Rumunija 50, 4. Bolgarija 26, 5. Turčija 19.
Atene 1932: 1. Grčija 145. 2. Jugoslavija 73, 3. Rumunija 68, 4. Bolgarija 20, 5. Turčija 15.
Atene 1933: 1. Grčija 163, 2. Jugostavi-ja 110, 3. Rumunija 61, 4. Turčija 59, 5. Bolgarija 53, 6. Albanija 7.
Kako pa bo letos?
Predsednik JLAS g. Veljko Ugrinič je umaknil svojo demisijo, M jo je vložil pred dvema mesecema. Upravni odbor J LAS te ostavke ni sprejel. Vodstvo Balkanskih Iger je z zadovoljstvom sprejelo to vest.
Organizacijski odbor V. balkanskih iger, Xi se bodo vršile na stadionu v Zagrebu 26 .avgusta ter 1. in 2. septembra, javlja, da so prometno ministrstvo, Jadranska piovidba in Dubrovniška plovidba odobrili za 50% znižano voznino. Udeležniki BaJ-kanskOi iger naj na odhodni postaji kupijo celo vozovnico in formul ar za znižano voznino. S potrdilom organizacijskega odbora, da se je lastnik udeležil Bal-teanskSh. iger, bo veljala že kupljena karta za brezplačni povrateK.
Vstopnice za Bakanske igre so naslednje: vzhodna tribuna 7 Din dnevno, 15 Din za tri dni, zapadno stojišče 10 Din dnevno, 20 Din za tri dni, zapadna tribuna 25 Din dnevno, 60 Din za tri dni, južna tribuna, vhod I in H, ter severna tribuna, vhod V in VI, 20 Din dnevno, 40 Din za trt dni, sedež v loži 50 Din dnevno, 120 Ein ^a tri dni, loža s šestimi sedeži 250 Edn dnevno, 600 Din za tri dni
JLAS je sklenil, da bo učencem srednjih in sličnih šoi dovolil posebni popust na vstopnicah na Balkanske igre, in sicer se-
deži na južni tribuni 20 Din za tri dni.
Svečana otvoritev Balkanskih iger se bo vršila po temle razporedu:
V nedeljo 26. avgusta ob 15. bodo delegati JLAS najprvo sprejeli odposlanca Nj. Vel. kralja. Takoj nato bo šla povorka vseh sodelujočih narodov po abecednem redu po štadionu, le Jugoslavija bo šla zadnja.
Pred reprezentanco vsakega naroda bodo nosila tablico z napisom, nato bodo sledili zastavonoše, delegati, kapetani in na kraju same reprezentance. Povorka bo obšla ves stadion nato pa se bo razvrstila druga poleg druge pred kraljevsko tribuno. Odtod bo predsednik JLAS g. Veljko Ugrinlč naprosil zastopnika Nj. Vel. kralja, naj otvon Balkanske igre.
Po otvoritvi bodo kapetani posameznih moštev odnesli zastave na poseben drog, ki bo postavljen na južnem notranjem delu stadiona. Godba bo zasvirala himne vseh šest sodelujočih balkanskih držav.
Nato bo kapetan jugoslovenske reprezentance dr. Veljko Narančič položil olimpijsko prisego. Nato pojdejo kapetani s svojimi moštvi na svoje prostore in se bodo začela tekmovanja.
Igre se bodo končale na svečan način drugo nedeljo z razdelitvijo nagrad in * govori.
Vodstvo Balkanskih iger je prejelo včeraj več nagrad za zmagovalce in zmagovalna moštva. Enega je daroval podban dr, Stevan Hadžl vsak po enega pa Jugoslovenski olimpijski odbor in Savez športnih savezov.
Včeraj ob 16.40 sta prispeli v Zagreb istočasno bolgarska tn tnrška reprezentanca.
Bolgarskih atletov je 19, spremljevalcev 17, skupno 36 oseb. Turki so pripeljali 21 atletov. Vodja Bolgarov je g. Kačov, vodja turških atletov pa Tevfik-bej.
Obe je pozdravil predsednik JLAS g. Veljko Ugrinič. V imenu Bolgarov mu je odgovoril g. Kačov. S postaje sta obe re prezentanci krenili v hotel »EspJanade«, kjer so zanje rezervirane sobe.
in IL, Pod gornik, Vahen IL, Kovačič, Sovine L in II., Zorna do, MArtič, Mičo, Korošec, Gomizeij. Krstni list prinesite seboj. Naslednji igralci naj bodo v nedeljo točno ob 13.30 na kolodvoru: Starec, Hasl, Bertoncelj L in II., Zemljak, Slamič, Boncelj, Slamberger, Pupo, Makovec, Jež, Zemljič. Omenjeni igralci naj dvignejo opremo pri hišniku v nedeljo dopoldne.
Otvoritvena tekma nogometnega odseka STK Moste. V nedeljo ob 10. dopoldne odigra nogometni odsek STK Moste svojo prvo otvoritveno tekmo na zelenem polju, kjer bo pomeril moči z Mladino. Tekma se bo odigrala pod pokroviteljstvom g. dr. Osolnika na igrišču Mladike v Salezijanskem domu na Kodeljevem. Nogometni odsek STK Moste je od svoje ustanovitve dalje marljivo treniral na svojem prostoru m bo tako zelo zanimiva. Zato vabi vse moščanske športnike in ostale prijatelje športa, da v čim večjem številu posetijo to prireditev.
SK Grafika. V nedeljo igra prvo moštvo s Primožem. Postava m Cas odigranja tekme bosta objavljena v nedeljo. Vsi aktivni igralci se pozivajo, da se udeležujejo treningov vsako sredo od 17. dalje.
TSK Slovan. V nedeljo ob 6. dopoldne na igrišču Jadrana, Koleri ja, naj se javijo: Franetič, Marchiotti, Kobal, Pol-šak, Uhan, Jovanovič, Galle, Thuma, Jan-kovič, Ključee. Sinkule, Kolarič m Stoja-novič. Opremo, bele drese in rdeče hlačke preskrbi gospodar.
SK Mars. Junaorsko moštvo v postavi: Magister, Ban III, Tomšič, Orobež, Hu-mar,- Miloš, Povhe, Perko, Zigon, Brgoč, Gojkovič. Janež, Vrhovec in Janežič mora biti jutri najkasneje do 10. na igrišču Primorja. Igra se z Istro. Ob 16.45 pa naj bodo na Rakovniku: Zavrl I., Trček I. Ban, Humar, Doliner, Lili, Vrhovec, Župančič, Vrhovec II., S trna d, Jenko, Sodnik, Gene. Igra se v modrih dresih.
Kolesarska dirka pri Celju. Klub slov. kolesarjev v Geljubo priredil jutri dirko za klubovo prvenstvo na progi Celje — Teharje — Arclih — Celje. Progo bo treba prevoziti štirikrat Start bo ob 13. pred gostilno Svetel v Gaberju, cilj bo istotam okrog 15.30.
SK Celje : SK Olimp. Ker SK Svoboda v Mariboru jutri ne more nastopiti v Celju, bo igral ob 15. na Glaziji SK Celje prijateljsko tekmo s SK Olimpom.
Celovški nogometaši v Ljubljani
V nedeljo ob 17. na Stadiona.
Kakor smo včeraj poročali, igra v nedeljo Ilirija mednarodno tekmo s celovško Avstrijo. Nasprotnik goji lepo kombinati j-6ko igro m razpodaga. s fizično močno razvitimi igralci, ki so navajeni ostre igre, ki je neobhodno potrebna pri tekmah, kot jih morata igrati naša ligaša v državnem prvenstvu. Gotovo se bodo .gostje potrudili pokazati t Ljubljani, da znajo koristno m lepo igrati tudi na tujem terenu, ne samo na domačem, kakor naša moštva.
Cena vstopnicam je 6, 8 in 10 Din. Upamo, da bo občinstvo v čim večjem številu pose ti lo prireditev, ker so postale medne: rodne tekme v Ljubljani v zadnjem času prava redkost
Službene objave LNP
(Seja p. o. 22. avgusta 1934.)
Navzoči Kuret Novak, šetina, Skuhala, Zupane, Perovič, Juvan, Šalamon, Bergant. Terpda.
Objavlja se žreb tekmovanja za gorenjski pokal: 1. kolo Enakost : Gorenjec, retur Gorenjec : Enakost (zmagovalec »a«); Korotan : Svoboda, retur Svoboda : Korotan (zmagovalec »b«); Radovljica : Bratstvo, retur Bratstvo : Radovljica (zmagovalec »c«). — 2. kolo a : c, retur c : a (zmagovalec »A«); b : Sora, retur Sora : b < zmagovadec »B«). — 3. koio A : B, retur 3 : A.
V	objavljenih terminih ta parih ljubljanskega drugega razreda so izostali termini Sloge: 1. termin Sloga : Grafika. 2. Sloga : Reka, 3. Slovan : Sloga, 4 JadTan : Sloga, 5. Svoboda : Sloga, 7. Korotan : Sloga, 8. Mars : Sloga, 9. Slavija : Sloga, 11. Sloga : Mladika.
Spored za nedeljo 26. avgusta, pokalne tekme: na Jesenicah, igrišče Enakosti, ob 17. Enakost : Gorenjec, službujoči Šinkovec; v Kranju ob 17. Korotan : Svoboda, službujoči Kern; v Radovljici ob 17. Radovljica : Bratstvo, službujoči Krištor.
Odobrita se poskusni tekmi v Ljubljani, igrišče Reke ob 17. Istra : Re<a; v Hrastniku ,igrišče Hrastnika ob 15. Triglav ; Delavec.
Zabeležijo se prijateljske tekme 26. avgusta: Atletiki : Primorje, Hrastnik : Šoštanj, brzoturnir Rudarja s sodelovanjem Dobrne, Retja, Hrastnika; naknadno sc zabeležijo tekme Primorje : reprezentanca II., Bratstvo : Reka, Atletiki : Rapid, vse 19. avgusta.
V	koiikor se klubi sporazumejo za predčasno igranje jesenskih prvenstvenih tekem, jih lahko odigrajo, sporazum naj pravočasno javijo podsavezu.
Vlogi Rapida od 17. avgusta m Zagorja od 20. avgusta za mednarodne tekme se odpošljeta mzfvn preko JN5.
Citajo se: za Istro, Ježica, Bogomil Bol-tavzer, Ivan Štembal, Drago Zupet, Franc Baggia, Drago Kitek, Marijan Radič, Metod Gorišek, Jože Kosi, Miran Marn, Josip De-žan, Josip Pečnik, Milan Kosi, za Radovljico Milko Dobravec, Vinko Glažar. Branko Prinčič, Kosta Popovič, Srečko Skrt, Pavel Pinh, Vlado, Torkar, Jožef Hamer-ca, Martin Vrečko, Stane Kompare, Janez Pezdič, Jože Ješe, Valetin Gabrijelčič, Ludvik Kolmanič, Viktor Mokorel, za So-ro Stevo Kovačevič, Janez Škrlj, Albin Cerkvenik, Karlo Volbang, Rudoll Finž-gar, Jovo MiJenkovič, Silvo Marguč, Drago Frankovič, Igič Novak, Valentin Pire, Anton Pire, Ivan Hafner, Jožef Pokom, Franc Škrlj, Franc Krmelj, Franc Bernik, Pavle Perko. — Verifikacija teh igralcev bo sledila, ko bodo klubi sprejeti v članstvo JNS.
Verifikacije igralcev: s pravico takojšnjega nastopa za Delavca. Hrastnik. Jo ško Ramšak, Jože Cešnovar Benjamin Kožar, Franc Potrata. Anton Kranjc, Jernej Velšt Edi Kremžar; za Muro Franjo taci; s pravico nastopa l. septembra 1934 za Reko Ciril Jamnik; za Svobodo—Mrb Franc Rahle, za Soštani Stane Cainko; s pravico nastopa 27 septembra in 27. decembra za Rudarja, Hrastnik, Jože Žveplan, Ivan Smrt, Viljem Ramšak; s pravico nastopa 1.
septembra, 22. novembra 1934 in 22. februarja 1935 za Svobodo-M.ro Joško Bo-sina, za Slovana Anton Por. Citata se za Ko-rotan-Kr. Mihael Riesz, za GSK Emil Krnoul s tem, da bo sledila verifikacija po končanem postopku po § 7 »uputstva«.
Vzame se na znanje preklic Jožeta Go-gale, Vilibalda Laha, Pavla Kvedra, Viljema Hortnerja, Ernesta Aljančiča, Iva Kosa, Frana Zormana, ki preklicujejo verifikacijo za Slogo—Lj. s tem, da ostanejo se nadalje člani Ilirije.
Dovoli se nastop Josipu Marhahu, Aliji Skopljaku, Josipu Novoselu za moštvo Drave v nedeljo 26. avgusta. Antonu Grča se dovoli nastop v nedeljo 26. avgusta za moštvo Sloge—Zg. Dovoli se Francu Kobetu nastopanje kot gost za Atletike. . .
Suspendirajo se, dokler ne poravnajo obveznosti do prejšnjih klubov: Ivan Kosi, Viljem Ramšak, Jože Žveplan, Ivan Smit, vsi Rudar; Franc Zorman, Ilirija. — Novak, L r., tajnik IL
Iz OZDS. (Službeno.) V včerajšnji službeni objavi je tiskarski škrat spačil nekatera imena izato popravljamo: v Škofji Loki ob 17. Sora : Svoboda Galič, v Hrastniku ob 15. Triglav : Delavec poizkusna Marin. Tajnik M. Pevalek s. r.
V nekaj vrstah. V četrtek je naša vojaška nogometna reprezentanca odigrala v Bukarešti svojo drugo tekmo, in sicer z rumunsko reprezentanco. Rumuni so smatrali, da bo ta tekma samo koristen trening, pa so ee preverili. Čeprav so Rumuni stavili v svoj vojaški tim nerojake, so naši vojaki športniki zmagali s 4 : 3. V naši vojaški reprezentanci je igral tudi Pri-morjaš Janežič, in sicer na desnem krilu. Zmaga naših vojakov je bila tako prepričevalna, da je rumunsko občinstvo naše vojake po tekmi neslo na ramenih z igrišča. — 1. in 2. septembra se bo v Dubrovniku vršilo meddržavno plavalno tekmovanje med Avstrijo in Jugoslavijo. Zadnje tekmovanje med obema državama je bilo v Millstattu, kjer je zmagala Jugoslavija. Avstrijski savez je že postavil svojo reprezentanco, ki je ta-le: 200 m prano Zober-nigg (KSV), Holzl (Oe. V. S.). 100 m hrbtno Hans Seitz (GAK), Kellner (TWV). 100 m prosto Oton Keltscher (Ewask), H. Seitz (GAK). 400 m prosto Pader (Ewask), Zobernigg (KSV). 3 krat 100 m mešano Zobernigg, Seitz, Keltscher (Hoizl, Kellner, Svoboda). 4 krat 200 m prosto Keltscher, Pader, Seefranz, Zobernigg (Seitz). Skoki Steiner (Ewask), Karf (GAK). Wa-terpolo: Wenninger, Seitz, K. Riedl, O. Mflller, Lergetporer, Schonfels (vsi Ewask), Haslinger (Oe. V. S.) — Nogometno moštvo Jugoslov. akademskega društva v Kočevju je porazilo moštvo velocipedskega bataljona s 4 : 3. Tekmi je prisostvovalo okli 100 gledalcev, kar je za Kočevje gotovo lepo število.
Poverjeništvo JLAS Maribor. {Službeno.) Za skupen trening kot pripravo za nastop mariborske reprezentance proti reprezentanci Bolgarske odrejam te-le atlete: od Maratona: Vidic, Kleut, Seidler, Urat-nik, Struel, Žerk, Kangler, Kokol, Lašič, Rudi. Od ISSK Maribor: Kibarič. Od SK Rapid: Miihleiscn, Monderer, Musnik, Hof-fer, Visnovič, Jeglič I. in II., Heller, Ver-zel. Od SK Železničar: Venutti, Stropnik, Požar, Prusch, Muraus, Žižek, Herič, Go-vedič, Podpečan. Starman, "Perme, Čelhar, Gala II, Eferl, Verzel. Prvi trening bo v soboto 25. t m. ob 17.30 na igrišču SK Železničar (Tržaška cesta). Treninge vodijo gg. dr. Jettmar, Kramberger, Perin in Sta-rašina. Nadaljnja navodila prejmejo atleti na treningu. Mariborski športniki se opozarjajo na posebne avtokar-vožnje »Put-nika« na Balkanske igre v Zagreb 26. t m. in 1. in 2. septembra. Prijave je čimpreje nasloviti na »Putnika«.
Juniorski pokal. (Službeno.) V službenih objavah z dne 24. t m. se je vrinila napaka pri razpredelbi parov za prvo kolo. Pravilno se mora glasiti: igrišče Primorja ob 11. Mars : Istri I, in igrišče Mladike od 9. Mladika : Jadran. Mesto zadržanega g. Pfunderja sodi tekmo Svoboda : Panoniia ob 8. na Primoriu g. Koračin.
ASK Primorje. (Nogometna sekcija.) Zaradi pokalne tekme naj bodo v nedeljo ob 9. na našem igrišču: Pavlica, Jerma® I.
V osja Pire:
Po mednarodnem šahovskem turnirju v Mariboru
Mojstrski turnir, ki je bil te dni zaključen in ki ga je tako vzorno organiziral Mariborski šahovski klub, je -uspel pač v vseh ozirih. Zunanji udeleženci so odhajali z njega z najlepšimi vtisi, zanimanje publike je bilo veliko, domači in inozemski listi pa so dnevno prinašali obširna poročila o turnirju.
Pa tudi partije na turnirju so bile na lepi višini in bodo gotovo našle pot v vse šahovske rubrike na svetu. Pripomoglo je k temu gotovo tudi dejstvo,_ da ni bilo dovoljeno dati partije pred 30. potezo remis. Igre so bile zato pač nekoliko bolj borbene, in tudi število remijev, ki na mednarodnih turnirjih v zadnjih časih vedno bolj narašča, ni bilo previsoko (14 med 36 partijami). Prednjači v tem oziru Steiner, ki je samo eno partijo remrziral.
Partija Pire : Spielmann, ki jo spodaj s turnirja prinašamo, je zanimiva po svoja enostavnosti. Pri gledalcih je vzbujala dolgo vtis, da mora končati neodločeno, ker so pozicije izgledale tako izenačene, Tudi Spielmann je mislrl, da ne vscouje pozicija nobenih nevarnosti in je podlegel presenetljivemu napadu. Ob večji pozornosti bi se bil morda lahko rešil.
Sprejeti damski gambit. Beli: Pire	Črni: Spielmann
(3. kolo mariborskega turnirja, dne 7. avg.)
1.	d2—d4,	Sg6—f6
2.	Sgl—f3,	d7—d5,
3.	o2—c4,	d5 t c4,
Zadnje čase vedno bolj priljubljena vari janta, ker vodi baje do lahkega izenačenja za črnega. Forsirata jo zlasti Flohr in Aljehin.	... -	'">
4.	©2—e3,	c7—c5,
5.	Lfl : c4,	e7—e6,
6.	0—0,	Sb8—c6,
7.	Ddl—e2,	a7—a6,
8.	a2—«3
Doslej sta oba nasprotnika igrala po že znanih vzorih, tu pa prinaša beli dobro pripravljeno teoretsko novost. Mesto običajnega 8. Tdl ima poteza v tekstu prednost, da obvaruje lovca c4 zamenjave in pripravlja pozneje potezo b4.
8	.............b7—b5,
9.	Lc4—a2,	Lc8—b7,
Bolje bi bilo pač c5—c4, toda potem bi
mogel bedi brez skrbi igrati na prodor v oentru, ker b5 črni pritisk na točko d4 popustil.
10.	d4 : cS,	Lf8 :e5,
11.	b2—b4,	Lc5—b6, Naravneje izgleda Lc7
12.	Lcl—b2,	0—0,
13.	Tfl—dl,	Dd8—e7,
14.-	Sbl—d2,	Tf8—dS.
15.	Tal—cl,	Td8—d7,
16.	La2—bi,	Ta8—d8
Sedaj nastala pozicija je skoro simetrična, samo, da stoji beli skakač na d2, črni pa na 06. Ta majhna razlika pa je važna, ker skakač na c6_ zapira lovcu b7 diagonalo, pa tudd težje pride do važnega polja c4 kakor boli skakač do c5. Ze naslednja poteza pokaže važnost te razlike.
17.	Sd2—b3,	Td7 : dl-f-,
18.	Tel : dl,	TdS : di-f,
19.	De2 : dl
Te zamejave so bile za črnega potrebne, ker bi sicer prišel beli skakač takoj na cS in zamenjal enega črnega lovca.
19..........efr—e5.
Tudi sedaj, nastala pozicija Se ni brez nevarnosti. . Zadnja poteza, navidez slabitev, skuša pariTati potezo Dc2, z grožnjami Sc5 in Lf6 : ter Dh7 : .
20.	t>di—o2,	g7—g6,
Tudi tO je potrebno, ker bi.siper prišed bedi skakač na f5.
21.	Dc2—c3,	Do7—d6.
To pa je napaka, ki -rodi do hitre katastrofe. Croi bi bil moral igrati takoj Sd7, da brani kmeta e5. Potem bi bfl s precizno obrambo morda dosegel remis. Z napravl jeno potezo pa izgubi važen tempo, kS se zelo hitro maščuje.
22.	Lbl—c2
Beli mora najprej braniti šah na <£L
22.	......	Sf6—d7,
23.	Sb3—d2!
Odločilno, ker groza Se4. Sedaj se vidi slabost 21. poteze črnega. Ce bd dama še stala na e7, bi napad belega ne imel toliko moči. .--r. ..•■ . . .
23.	....	f7—S6,
Nekoliko bol je je bflo Je Sf6.
24.	Sd2—e4,	Dd6—e7,
25.	Dc3—d3,
Grozi 28. Dd7 :, Dd7 % 29. SftM-
25.	.....	Kg8—g7,
26.	Se5—d6
Sfabosti d6 črni radi različnih groženj ni mogel pravočasno kriti.
26	.............Lb7—afi,
27.	Sf3—h4!
Grozi ne samo Sf5-|-1, ampak tudi Sg6 i
27................Kg7—18,
28.	Lc2—b3,	Sc6—a7
Grozilo ni samo Sg6:, ampak tudi Dd5.
Na Sd8 bi bHo sledilo 29. Sc8 in Dd6-f, kar bi dobilo figuro na b6. Črni ni imel več obrambe.
29.	Sh4 : g6-f-!, h7 : g6, 30. Dd3 : g6 črni »e vda.
Trojnega mata, na g8, f7 ali e8, na mogoče kriti.
Sokol
Plavalne tekme celjske župe v Rimskih Toplicah
V nedeljo dopoldne je priredila celjska sokolska župa plavalne tekme v bazenu na prostem v Rimskih toplicah. Navzočnih je bilo nad 40 tekmovalcev, lepo število, če pomislimo, v kako majhni meri se goji plavalni šport v celjski sokolski župi, kjer plavači nimajo kje trenirati. A kljub vsem zaprekam, ki jih bo treba z energično akcijo odstraniti, so znatno napredovali i v plavanju i v skokih predvsem moški oddelki, zlasti moški naraščaj, dočim so ženski oddelki nazadovaK.
Trbovlje imajo najboljše zastopnike v skokih, saj imajo saveznega prvaka br. Galo, odlični pa so tudi v prostem plavanju in ostalih panogah. Celje ima dobre zastopnike v prsnem in hrbtnem plavanju, v skokih pa so naraščajniki celo odnesli župno prvenstvo. Pri Trboveljčanih je vzrok lepega uspeha ir. napredka bazen, ki so ga zgradili in v katerem imajo priliko trenirati. Trboveljčani bodo v celjski župi korakali spredaj, ker imajo idealnih ljudi, ki vedo ceniti veliki pomen plavalnega športa in podpirajo stremljenja pla-vačev. Žalostno je, da Celje še vedno nima plavalnega bazena, kjer naj. bi se vzgajali plavači, med katerimi je še> sedaj lepo število prav dobrih. A še ti izgubljajo voljo do treninga in to upravičeno. Kopališče »Diana« za treninge ni posebno priporočljivo, ker je voda tam po večini umazana in često širi neprijeten in nezdrav vonj. Tudi Voglajha ni za treninge. O tem je bilo že dovolj časopisne debate. Vedno bolj stopa v ospredje vprašanje bazena, a samo med plavači. dočim pristojni činitelji o tem popolnoma molčijo. Trbovlje, Kamnik, Škofja Loka, Gor-nj' grad. Št. Pavel pri Preboldu. Rimske toplice in Se drugi manjši kraj! imajo svoje bazene, Celje pa je še vedno brez bazena Celje mora v najkrajšem času dojiti svoj bazen, kajti le v tem primeru bo mogoče držati sedanje lepo število dobrih plavačev v stalnem treningu in jim omo-eočlt' napredek in uspehe
Rezultati plavalnih tekem zs prvenstvo celiske sokolske župe so naslednji:
Clanl: 100 m prosto: 1, Gojmir Gala (Trbovlje) 1.22; 2. Barle Jožef (Store)
1.23.6; 3. Marjan Grilc (Trbovlje); 4. Stanko Pertot (Celje). Izven konkurence nara-ščajnika Mirko- Mimik 1.20.1 in Jože Bru-mec 1.25.2.. 100 m prsno: L Jožef Barle (Štore) 1.35.2; 2. Arnold Bidovec (Trbovlje) 1.40,2 66,66 m hrbtno: 1. Gvido Rozin (Trbovlje) 1-4.3. Izven konkurence Branko Mikuletič (Celje) 1.4.
Članice: 66.66 m prsno: 1. Majda Jerin (Celje) 1.23.1; 2. Anica Čebela (Celje) 1.25.1.
Moški naraščaj: 66.66 m prosto: 1. Mirko Mimik (Celje) 48.7; 2. Milutinovič Bogdan (Celje) in Miloš Rozin (Trbovlje) 49.3; 3. Jože Brumec (Celje); 4. Bogdan šteh (Trbovlje). 66.66 m prsno: 1. Savo To-ry (Trbovlje) 1.3; 2. Pavel Božič 1.7.4; 3. Stanko Božič JSogdan Milutinovič (vsi Celje). 33.33 m hrbtno: 1. Franjo Vidic (Celje) 28.4; 2. Gabrijel Kuhar (Trbovlje) 29.7; 3. Saša Ferlež; 4. Pavel Božič (oba Celje). -
Ženski naraščaj: 33.33 m prosto: 1. Iva Vranjek (Celje) 27, izven konk. 3333 m prsno: 1. Hentftna Kolbezen (Trbovlje) 30. 33.33 m hrbtno:' 1. Hermiha Kolbezen (Trbovlje) 32A
SKOKI — Člani: L Gojmir Gala (Trbovlje) 46.61 točk; 2. Franc Piki (Trbovlje) 38.33 točk.
Moški naraščaj: L Saša Ferlež (Celje) 35.24 točk; 2. Ivan Bela j (Celje) 34.60 točk; 3. Herman Kolbezen (Trbovlje). Jelko Kuhar, ki je bil doslej prvak v župi, je bil zelo nerazppldžen in dosegel 4 mesto s 32.13 točkami. "• .	:
Člani, mešana štafeta 3X3333 m: 1. Trbovlje 1.12; 2. Celje 1.17.2. Prosta štafeta: 3x66.66 m: L: Celje 2.36.6; 2. Trbovlje 2.45. Izven konkurence je na isti progi startal celjski. iUrašckj in prišel na cilj pred člansko postavo iz Trbovelj s časom ca 2.30.
Moški naraščaj: mešana štafeta 3X3333 m: 1. Trbovlje 1.19.4; 2. Celje 1.19.5. Prosta štafeta 3X 33.33 m: 1. Celje 1.77; 2. Tr-eovlje 1.12.2.
Uspehi so "žnifiio boljši nego pri zadnjih plavalnih tekmsh in. kot rečeno, najlepši napredek se je pokazal pri moškem naraščaju. Tekme so potekle hitro in v vzornem redu. za kar gre zahvala tehničnemu vodstvu. Tekmovalci in sodniki so *voje naloge	o rešili Celjski «upl
čestitamo k uspehu fn z vešeljeni ugotav-Ijsmo ponoviro.-ida * je ena najmarljivejših v Savezu.
Sokolsko društvo Medija—Izlake priredi nepreklicno svoj letni Javni nastop v nedeljo 26. t m ob 15. v parku kopališča v Toplicah. Sodeluje rudmSka godba iz Zagorja.
Mirensko sokolsko okrožje. Načehri-
štvo naproša vse br. edinice okrožja, da pošljejo mesečne tehnične in pro<sv. iz-veštaje okrožju za julij in avgaist do 10. septembra. Enako opozarja, da priredi, sokolsko društvo Trebnje svoj nastop na praznik 8. septembra, katerega se udeležite polnoštevilno, da ne boste pozabila tako kot za nastop v št. Lovrencu. Zdravo!
Sokolska- župa Novo mesto tudi tabori. Na praznik 15. t m. se je odpravila skupina 30 dece in 5 članstva s prvim vlakom iz Novega mesta v Belo Krajino in se u taborila v Logu pri Starem trgu ob tihi in prijazni Krki. PaT šotorov m napisna tabla so znaki sokolskega taboren ja, ki je v župi prvo, zato tudi še bolj skromno. Vodi župni načelnik br. Ludvik Papež. V taboru je vse. v najlepšem redu m mladina uživa v soncu in vodi zdravje. Od časa do časa prirejajo tudi izlete v okolico, v ostalem pa telovadijo, tekmujejo ln se igrajo. Lepo je na našem taboren ju — pojdite jih obiskati, saj ostanejo do 29. t m.
šolstvo
Vpisovanje v prve letnike vseh oddelkov Državne tehniške srednje šoie v Ljubljani, to je arh tektonsko-gradbenega ali strojnega ali elektrotehniškega odseka tehniške srednje šole, gradbene, strojne, elektrotehniške, mizarske in strugafske delo vodske. šole, kiparske ici rezbarske, ke-ramiške, graverske in zlatarske in žentske obrtne šoie oo v soboto, dne 1. in ponedeljek, dne 3. septembra dopoldne. Vpisovanje v višje letnike bo v petek, dne 7. septembra dopoldne.
Na ljubljanski manjšinski osnovni BaK (z nemškim učnim jezikom ter poukom v 6iovenščini in srbohrvaščini) bo naknadno vpisovanje učencev m učenk dne 1. septembra od 11. do 12. ure. — Cojcov« cesta 5t- 5, I. nadstropje, desno.
Na drž. real. gimnaziji t Kofovja as bodo vpisovali učenci L razreda v sobote, dne 1. septembra od 8. ure dalje. Vpisovanje od II. do IV. razreda bo v ponedeljek dne 3. septembra, za učence od V. do VIIL razreda pa v. torek, dne 4. septembra. Vpisovanje ee bo vršilo oeebno. Prinesti je potrebne dok imente, zlasti potrdilo od davčne uprave za odmero šolnine. Otvoritvena služI« božja bo v nedeljo 9. eeptemba ob 8. uri. V ponedeljek 10. septembra pa se bo začel redni pouk. Podrobna pojasnila ep nabita^ na uradni deski.
Meščanska šola v Brežicah. Vpisovanje učencev (učenk) v vse razrede bo 1. 2. a
3.	septembra od 8. do 12. v ravnateljevi pisarni. V prvi razred se sprejemajo nčeiH ei in učenke, ki so dovršili 4 razrede osnov* ne šole z dobrim uspehom ter niso še dopolnili 14. leta. Učenci naj se zglase v spremstvu staršev ala njih namestnikov ter prineso s seboj krstni list, domovinska list m zadnje šolsko izpričevalo. Ponavljala! izpiti se prično v petek 31. t rn. ob 8, po redu, ki bo objavljen na šolski deski. V per tek 7. septembra ob 8. bo otvorttvefia
ba božja, v ponedeljek 10. septembra pa reden pouk.
Meščanska šola v Mežici. — Vpisovanje 1. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. me. Po možnosti se prijavite že v soboto
1.	septembra. Popravni izpiti 3. septembra. Meščanska šola v Vojniku. Popravni izpiti 31. t m in 1. septembra, vpisovanje učencev(nk) od I. do IV. razreda bo L.
2.	in 3. septembra, učiteljska konferenca
4.	septembra, redni pouk z otvoritveno šolsko mašo pa 10. septerrfbra. Pričetek vsakokrat ob 8. uri. Podrobnejše naznanilo v izložbenem oknu g. Pušnika in v šolski veži
Na 2. dri. dekliški meščanski šoB v Maribora bo vpisovanje v vse razrede L, 2. in 3. septembra, vsak dan od 8. do 12. ure. Pri vpisovanju predloži vsaka učenka zadnje izpričevalo, krstni Hst, izpolnjeno m s kolkom za 5 Din kolkovano prijavo ter potrdilo o višini davkov. Potrdilo mora biti kolkovano s kolkom za 20 Din, prepis s kolkom za 10 Din. Na podlagi davčnega potrdita se plačuje šolnina.
Vpisovanje na I. drž. dekliški meščanski šoli v Mariboru bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ki od 15. do 17. ure, 2. septembra pa samo dopoldne. Popravni izpiti bodo 30..in 31. t m. od 8. ure dalje. Podroben razpored bo objavljen na razglasni deski.
Popravni izpiti na drž. realni gimnazij! kraljeviča Andreja v Ptuju se bodo vr&ifi takole: 28. t. m. za I. razred, 23. t m. za H. in V. razred, 30. t. m. za EX razred, ti. t. m. popoldne za VI. in VIT. razred. — Pismeni višji tečajni izpit bo 30. t. m. dopoldne, istega dne popoldne bo nižji tečajni iizpit Ustni višji tečajni izpit bo 31. t. m. dopoldne. Natančnejši razpored Je na črni deski v veži.
Meščanska šola v Ptuju. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2., 3. in 4. septembra od 8. ure predpoldne in od 14. dalje. Sprejemni pogoji so isti kakor druga leta. Šolska meša bo 10., redni pouk pa 11. septembra. Vsa druga navodila za vpis na oglasni deski v šolskem hodniku in pri opravfftelj-stvu.
Meščanska šola v Ormožu. Popravni izpiti bodo 31. t m. ob 8. uri. Vpisovanje (davčno potrdilo, zadnje šolsko izpričevalo in prijava, nova učenci tudi rojstni Kst) bo 1., 2. in 3. septembra dopoldne. Otvoritvena služba božja bo 6. septembra. Vse drugo na črni deski v šolski veži.
Nevesta z ogromno doto
Ameriški listi objavljajo doflge stolpce podatkov o pripravah asa ženJLtev Johna Jakoba Astorja, potomca slovite ameriške miltjonarske obitelji.
»Cbicago Daily Tribune« poroča, da bo imela nevesta lz rodbine Freneh nad dvat milijona, dolarjev dote. Med drugim obsega njena dota: sloviti demant kraljice Ev genije, vreden 16 milijonov Din, neki rubin in demantno zapestnico v skupni vrednosti 4 milijonov dolarjev, več palač in hiš v Nevvportu, ki predstavljajo vrednost nad 20 milijonov Din itd. ' '
Za varstvo dragocenosti 'je angažirala Frenciiova rodbina cel roj detektivov; ki so noč in daa budno na straži, da ne izgine kak predmet. Se več skrbi kakor detektivi ,ki straži jo dragocenosti, pa, Ima nevestin oče. ki ga neprestano oblegajo reporterjl ln ga sprašujejo tisoč podrobnosti. ki še bolj opozarjajo bandtte in parje na reči, ld se dado ukrasti,
L. Wolfi:
82
Garragan
Roman
Nikoiina ga je gledala in težko dihala. Val sovraštva do Glorije Je udarjal vanj iz tega pogleda.
Spet in spet je Garragan v neodločnosti vpraševal: >Kaj naj etorim?«
>Ali res ne veste, Jožef Garragan?«
>Ne vem, Nikoiina.«
>Ali ljubite mene, ali ljubite Glorijo?«
Vzdignil je oči do nje, ki je tako mlada in vzravnana stala pred njim, in rekel, pripravljen plačati vsako ceno, da si osvoji to dekle, ki je njegova kri vpila po njej: >Vas ljubim, Nikoiina. Sami veste.«
>Tedaj se peljite v Pariz, Garragan. Zdaj se morate peljati v
Pariz.«
»Kaj naj storim v Parizu?«
»Stopite pred svojo ženo in terjajte ločitev! Nikar ne prosite! Terjajte! Uspeh je tem bolj gotov, če boste sami v Parizu in če jo zasačite. Verjemite mi, Jožef Garragan.«
Nikoiina je upala, da bo Garragan našel Glorijo v družbi grofa Heniksteina in vse uganil. Potem mu ne bi moglo nič ubraniti, da ne bi izsilil ločitve od prešuštne žene.
»In če Glorija vendar ne privoli?« je boječe, skoraj malodušno
vprašal Garragan.	_
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Uin 2.— davna za vsaK oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki Iščejo shižb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsaK oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din i.— za besedo. Din 2.— davka as vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
»Tedaj — — tedaj« — Nikoiina je skoraj jokala od živčne besneti _ »tedaj se vrnite, Jožef Garragan, in mi kratko in jasno
povejte: »Ljuba Nikoiina, zelo mi je žal, a moja žena ne dovili, da bi bil jaz tvoj in ti moja.«
Tedaj je Garraganova kri vzplapolala in mahoma zagorela. Ves svet okoli njega je bil rdeč od zarje ognja, ki ga je Nikoiina užigala v njem.
>Da! Prav imate, Nikoiina. Popeljem se v Pariz. Pri tej priči! ge to uro!« je kriknil kakor iz uma »In če se ta ženska predrzne in mi poizkusi delati sitnosti, tedaj se je Bog usmili!«
Z obrazom, spačenim od besnosti je poskočil, pobral iz predala pisalne mize denar, papirje in kar mu je še prišlo pod roko, poklical Ewedinga, naročil avtomobil, planil v spalnico in z drhtečimi rokami zmetal najpotrebnejše v ročno torbo.
Nikoiina, ki sta jo grabila strah in kes, je zaman izkušala gasiti požar, ki ga je bila zanetila; Garragana ni bilo več moči ustaviti v njegovem diru.
»Ljubim te,« je zašepetala pri slovesu, mu ovila roke okoli vratu in ga poljubila na usta.
Razbrzdani Garragan ni ničesar slišal, niti ni več čutil sladkosti Nikolininih ust. Njegova misel in njegovo sovraštvo sta bila že pri Gloriji v Meudonu. 37
V Liegu je stal vlak dve uri.
Garragan je izstopil, krenil po dolgi Postajni ulici, prišel v notranje mesto, se ognil vrveža ljudi in obstal na samotnem trgu, sredi katerega se je dvigala cerkev, siva od starosti. Stopil je v somračno cerkev in sedel na klop. Pred stranskim oltarjem je klečala stara ženica in tiho ihtela. Garragan je poslušal to ihtenje, ki
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. Ce zantevate oc Oglasnega oddelka »Jutra« nSM « _
odgovor, priložite IJIH 3* v znamkah.
mu je razganjalo prsi, dvignil oči k temni sliki, k! je predstavljal« polaganje v grob, in zaduhal veli vonj po kadilu; prečudno čuvstvo ga je obšlo, kakor da bi se počasi in brez bolečin pogrezal v oblačne globine. Najboljše iz V6eka, kar je danega človeku, je smrt, je zamaknjen pomislil in zaprl oči. Cez nekaj časa je začul izprva tiho, potem pa čedalje močnejše bučanje orgel, nato se je oglasil zbor, droben zvonček je zapel, vse je spet utihnilo, in truden, dobroten glas je govoril, dokler niso vnovič zabučale orgle. Garragan je odprl oči. Globok molk je ležal nad somračnim prostorom, le starka pred oltarjem je še tiho ihtela.
Garragan je vzdihnil in zapustil cerkev. Prišel je na most, obstal, se «agledal v tekočo vodo in se nejasno spomnil drugih mostov, ki je bil že stal na njih. Nato se je ob bregu vrnil na postaj
Ko se je okoli enajstih zvečer pripeljal v Pariz, se je začudil, kako hitro je minila pot; odpeljal se je v majhen hotel na Operni aveniji, kjer je bil že nekajkrat stanoval. Šel je v sobo, ki so mu jo bili določili, izložil svojo potno torbo, se umil in koprneče vrgel oči na vabljivo, široko posteljo. A v tem so ga napadle take težke misli, da se je pozabil sleči in obsedel na zofi, vse dokler ni jutrnje solnce posijalo v sobo.
Blag jesenski dopoldan je bil, in nebo se je širilo v brezmadežni sinjini, ko se je Garragan v Meudonu urno vzpenjal po strmi cesti, ki je vodila k vili »Marechale«. Njegova razburjenost se med dolgo vožnjo ni bila unesla in je postala tem večja, čim bolj se je bližala možnost prepira. Ničesar ni Garragan tolikanj mrzil kakor pričkanje in nemir.
Težak občutek neozdravljive bolezni ga Je obšel, ko je stopa skozi vrata na dvorišče vile »Marechale«.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ln vprašanfa, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Službe išče
fcJeeeaa dO para aaveg !i Dta, za iiiro all da-jfknje naslova 3um. Najmanjši znesek 12 Din
Železninar
frtvejši, d»>.br« izurjeJi, išče prienemo siii-žbo kot poslo-Točja, det-ajiiist aiii efcla-difioraii, oiir. slione soroda« stroke. Govori oem-t3c-o, hrvaški^ gl-orensk-o in ira-iženeiko. — On.jem« po-iwp.d<be prosi pod značko »£iee<nb!uxhe 100« na og-l. o-Melek »Jutra«.. 21503-2
m.000 Din posodim
eo«idoi-emnj podjetju, ako me Kuposli kot rkiadlščnilka, k-kaea.nta. slugo «'l'i kaT-kilii. — Jfiviiti na očesni oddieleik »Jutra« pod š:fro »Pro f esi on ist«.	31635-2
Absolventinja
meščanske šole
imeet-o v tng-.ivrani aJi kot frizerka. — Zaželjena vsa oskrba. Pomiiibe na o<r'flS. o«Melek »Jutra« pod »IJbog-ljrva in pošten««.
21609-2
Učiteljska
abiturijentlnia
t manjem sk»v., srbohrv. rn nemškega jez-ika, piaini-p-imjft, išč-e mesto T-zgojii-telji-ee. Prevzame tm-di to-sr.rnkcije. P«imiidbe na po-d.mžmoo »Jutra« v Mariboru pod značiko »113«.
31061-2
1 Dtn. davek 2 Din fcs Slfro all dajanje na Blova 5 Dtn. Nalmantša znesek n Din.
Pri mesarju
in prekajevalcu
na deželi iščem mesto va-^emca aa M let starega, močnega., poštenega, pridnima to zdravega fanta, ki ima veselje do ofartii. Na-stmip! lahko takoi. Trat/nitk 1iw.ii, trgovec, Domiafl e.
21565-44
Službo dobi
Bisseda 1 Din davek 2 Oln Bti Slfro all dajanje na Slova 5 Din. Najmanjš' znesek 11 ntn
Deklico
•bi vsa hišna dela, ki sna n »koliko kuha-ti, sprejmem Naalov pove oglasni oddelki »Jiu.tr««.	31->43-1
Natakarico
žsKjme zunanjosti, vešoo dobrega serviranja in drugih restavracijskih poslov v prvovrstni nid.niSki restavraciji, i dobrimi dohodki. sprejmem takoj. — Kasiov v oglasnem odiieliku »Jutru«.	21528-1
Kontorfet
zmoi&n tadi nemškega jezika. dobi mesto v veletrgovini ne štajerskem. — Pocudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kootorietx.	31507-1
Tapet pomočnike in vajenca
sprejme J. Cerne, Tvrfceva cesta 28.	214024
Gospodično
imtevigenitmo. pnidmo, _ pošteno in poguma«^ ki bi se hotela posvetiti potniškemu poklicu, sprejmemo Ponudibe z zmamiko za odgovor poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zastopnica«.	31587-1
Ptetllno podjetje
zagrebško, išče za strojno pletenje rokavic spretno ter i&kušen® moč. — Pomidibe na naslov: Brača HirsoMer, Zagreb, Ga jeva ulica 3.	21530-1
Izkušeno pestunjo
iščem k 8 mesecev staremu otroku, katera bi tudi pomagia;la v gospodinjstvu in ki razume nemščino. — Jfastoip takoj.. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kranj«.
31603-1
Služkinjo
za hišna iti vrt™ dela,
ter dekle
k3 Trta kuhati in Srmti sprejmem. Nemščine smož-ne imaio prednost. Janševa u'Hca 15. 2164M
Modistinjo
piwyvTftno sprejmeim takoj. Po*ind'be na 0-g'flsmfi oddelek »Jutra« pod šifro »1000«,	31648-1
SSCBfiflrari
Beseda 1 Din. davek 2 Dtn «a šifro all dajanje na =tlova 5 Dtn. Najmanja rnesek 17 Dltt
Motorno kolo
»Peugeot« 350 ccm, d«-bro ohranjeno, štiri, taktno — eSekitrična raizsvetijeva to sirena, za 5000 Dm proda Horvat Andrej T Kočevju 21400-10
/j' r* ■
L
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din.
Gospodinje, gostilne in obrtniki
ne zamudite ugodne prilike. Radi izpraznitve zaloge prodaja ia skladišča Stanko F1 or jančič, želesnd-na, Resljeva cesta 3 (pri Zmajskem moetiu) po najnižjih eetiah. Vhod v skladišče skozi dvorišč«.
190-6
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
Zdaj je brod hitro šinil naprej; potniki t*> bili rešeni! Toli nagla je bila vožnja, da čolna ni bilo moči ustaviti in se je na oni strani zaletel v breg, kar je povzročilo tak neznanski sunek, da so vsi, kolikor jih je bilo na njem, vznak počepali v vodo. Na srečo ob bregu ni bila globoka, in kmalu so se vsi rešili.
Opremo za
trgovino
s papirjem in knjigarno,
eboro novo, r«4i razprodaje poceni oddam. Ogledati v Mariboru, Slomškov trg 6.	21584-6
Hladilni avtomat
za meisarije, goetiilne itd.., ki ee lahko ogleda v obratu, poceni prodani. Dopise na ogtaeni oddelek »Jmbra« pod šifro »Hlad-avtomat«.	31594-6
Opravo za špecerijsko trgovino
iproda.m. — Ogledati pri t. Dolmičar & Kichter, Ljubljana, Zronareka ulica.
21628-6
Pumparice
modroe h'ače. na jboliši nabuip
A. PRESKER LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 14.	133-6
Od 550 Din
a aip t e j dobite modeme globoke
otroške vozičke
v tovarni otroških vozičlkcv
Kucler & Co.
CelovSka cesta Štev. _28 — poleg pivovantie »Dniion«.
31665-6
Kupim
Seseda 1 Din davek 2 Din za Slfro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Plačam takoj!
Kupujem staro pohištvo, omare, postelje, žiimnice, zofe, fotelj«, pis. mize, slike, mre, parcelam in vse druge starine! Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29 Ljubljana. Dopisnica zadostuje, da pridean na dom!
316^3-7
r/
cieseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hiša
z gospodarskim poslopjem v mestu na Dolenjskem — pripravna zlasti z« peka-rijo, pa tudi za druge obrti, ker ni konkurenc v bližini, naprodaj. Naslov ve g. Jančigaj. Zgornja ieka.	31656-20
po" Sie
Manjša trg. hiša
na Jesenicah ugodno naprodaj. Naslov pore gosp. Jančigaj. Zg. Sišika.
31566-20
Hišo
z upeljano trgovino
na zelo prometni cesti na periferiji Ljubljane ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21554-30
Dvostanovanj. hišo
pod ceno prodam. Deloma prevzem hipoteke, ostalo gotovina. ŠiSka, Černetova št. 33.	31588-20
S 100.000 Din
g*>toviine in z nekaj dolga kupim novo komfortno bieo aili vilo, dtvo- do tri-stanoivanjeiko. — Samo podrobne jše ponudbe na ogl. oddeleik »Jutra« pod šifro »Da ni predal-eč«.
21453-20
Kapital
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro all dajanje na
slova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn
500.000 Dhi posojila
v gotovimi, iščem proti vkajržbi n« prvo mesto nepremičnine več milijonske vrednosti. Vrnitev kakor Iradi obresti po dogovoru. Cenj. ponudbe na podiružnico »Jutrq« v Ma-rSbioru pod »Ren tabiiiiteta« 21582-16
Iščem družabnika
za izkoriščanje zelo do-bičkamoeniih i«najdfb. Ode-ležba od 10.000 Dim vitje, H ee zavaruje. Rabljive tudi hraniJine kinjižioe. — Ponudbe aa oglasni oddeleik »Jutra« pod značk« »Renta 100 %«. 21666-16
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov prodajamo in kuipujomo najugodnejše. Pišite takoj na Bančoo kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za odgovor 3 Din v znamkah.	21il4il-16
Hranilne knjižice
akcije, vrednostne papirje
k-uipuje, prodaja, lom bar dira St. Pra^niik, Zagreb, Varšavska 6, telefon 28-33 20988-16
7000 Din posojila
potrebujem takoj. Vrnitev v 10 mesecih; obresti 10% kot garancija stalna služba in poštenost. Ponudibe e pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljivo«.	21626-16
Knjižico
Ljubljanske kreditne banke, Mestne hranilnice in Kmetske posojilnice — a4i dobroime-tje Ljublj. kreditne banke, v znesku 80.000 Din kupi industrij, podjetje pod zelo ugodnimi pogoji. Pon-ndibe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobiček«.	31M4-46
Hranilno knjižico
Kmetske posojilmiice, z v&o-go do 60.000 Din, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »60.000«.	31650-16
Vložne knjižice
Celjske posojilnice d. d., kupim.. Pon ud.be na podrti,žmico »Jutra.« v Celju pod značko »Razflične vsote«.	21652-16
Pohištvo
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek li Din.
Jedilnice
moderne — iz kavkaškega oreha, na hranilne knjižice za popolno vredinost ugodno kupite, dokler traja zaloga. Na zahtevo pošljemo sliko na ogled. Erman & Arhar, tovarna pohištva — St. Vid nad Ljubljano.
31631-12
Lokali
rieseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro all dajanje oa slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Špecerij. trgovino
•radi selitve ugodnvo prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31693-J9
Meščansko
ostajališče
(botefl) z gostilno, popolnoma urejono, osemnajst potniških sob. iovrstna pozicija zagrebškega tnga, kompleten inventar potniških sob, gostilne, pivnice in krasnega letnega vrta prodamo obenem e solidno masivno zgrajeno hišo zaradi starosti lastnika za 575.000 Din. — Poe»'ovnica Pareilekovid, Zagreb, Ilica šrt. 144, prizemno levo.
31606-19
Trg. lokal
v katerem je že bila mešana trgovima in trafika, se odda z opravo in stanovanjem v Mostah — Pokopališka 33. Vpraša tii pri hišniku.	31648-10
Beseda 1 Dtn. davek 2 Din ?a Slfro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjš' znesek ji Din.
Pekarno
dobro idočo, na promet™ točki, pod ugodnimi pogoji vzame takoj v najem dober, agilen in prvovrsten pek. Naslov pri podružnici »Jutra« v Oelju. 21G56-17
Dijašk e sobe
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro all dajanje na siova S Din NaimanjS' znesek 17 Din.
Sobico z vso oskrbo
iščem za eedmošolca. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sam v sobi«.
21591-23
1 ali 2 dijaka
sprejme boljša družina v eemtru mesta. Strogo nad-zorsitvo in dobra hrana. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21691-22
Stanovanje
beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro all dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Štirisob. stanovanje
suho, zračno in »ofnčno, v L nadstropju odda Maurer, Napoleonov trg 7/U.
31S63-31
Stanovanja
Beseda 1 Din. da*ek 2 Din za Slfro al) (lajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek >'< Din
Sobo in kuhinjo
iščem g 1. septembrom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 22«.
21579-21/a
Dvosob. stanovanje
parketirano, s kopalnico in poselsko sobo, v bližina Mirja ali Šiške išče mirna stranka. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »700 Din«.	21600-21/a
MiJTTTfl
> seseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjš) znesek 17 Din.
Dve sobi
v mansardi, eno praizno in eno novoopreimiljeno takoj oddam. Ptniivoz-Sredlea 13 31556-23
Opremljeno sobo
s epa.rira.no im snažno, oddam solidni osebi. Žiber-tova nlica 33 (pri gorenjskem kolodvoru). 31574-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, evenrt. tuai prazno oddam v vili. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21546-33
Ne v treh dneh,
mpak v 3 tednih Vam
„Kamila" krema prerodi kožo.
»Kamila« krema zanesljivo odpravi li-šaje, izpuščaje, vnetja, kraste, žulje itd. Naravna moč kamilic v »Kamila« kremi kožo poživi, jo čudovito osveži, utrdi in izgladi. Pri britju odpade uporaba alkohola, galuna itd. Ta sredstva kožo sušijo in dražijo. »Kamila« krema sama jo
temeljito desinficira, napravi jo voljno in odporno. ŠKATLICA 10.— DIN.	DOBI SE POVSOD!
Razpošilja lekarna Mr. Jože Oblak, St. Vid nad Ljubljano. Glavna zaloga za Ljubljano Fotoparfumerija Venus pred pošto
Vinogradniki, pozor!
Proda se po zelo ugodni ceni
RAZNA VINSKA POSODA
od 50 do 3300 litrov. — Vprašati med uradnimi urami v Posojilnici, Slovenski trg št. 5, Ptuj.	6762
Pozor!
Senzacija.
Naznanilo otvoritve.
Podpisana vljudno naznanjam, da sem otvorila v starem in splošno znanem lokalu bivše gostilne »PUA« na Sv. Petra cesti 55 v popolnoma preurejenih prostorih
gostilno „Pri Mengšanki"
Točila bom prvovrstna vina splošno znanih vinogradnikov. Na razpolago gorka in mrzla jedila. Pri otvoritvi danes v soboto zvečer sodelujeta dva mlajša bratca, odlikovana harmonikarja iz Mengša.
Za obilen obisk se toplo priporoča	6796
Rozi Gregorc, gostilničarka
Kabinet
s separatnim vbodom t stopnišča, v centru mesta takoj oddam. Ogledati v Knafljevi ulici štev. 13/11.
31065-23
Na stanovanje
z vso oskrbo
poceni sprejmem mladega gospoda ali gospodično na Sv. Petra nasipu št. 39.
31627-23
Opremljeno sobo
t električno lučjo, parketom to separatnim vhodom, blizu sredine mesta ugodno oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21615-23
Opremljene sobe
e posebnim vhodom, oddamo v viK na Večina poti štev. 9 — Podrožmik.
31*615^28
Čedno sobico
opremljeno — s posebnim vhodom, nasproti tobačne tovarne oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31636-33
Sobe išče
Beeeds 90 para. davek
i Din za Slfro all da-lanje naslova 3Dtn. Najmanjši znesek 13 Dtn
Opremljeno sobo
z vso oskrbo, išče gospod Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točnost«.
21633-33/a
Sobo z vso oskrbo
išče gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutro« pod šifro »Mirne«.
31632-28/a
Beseda * Din. davek ^ Din >.a šifro all dnifintf na slova S Din. Najmanjši znesek 20 Dtn.
Ženitve in poroke
»Rezor«, zavod za sklepanje sakemov, Zagreb — pošta 3.	31607-26
Dopisi
Beseda 2 Din. davek 2 Din za Slfro all dajanje naslova 9 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Mislim na te
in te vedmo še l.jutrim. — CeJje-Hed.	2151&-34
Informacije
Beaeda 1 Uin. davek J Din. ^a Slfro all dajanje na slova i Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Izjava
Podpisani Josip Mo ko M— posestnik to gostilničar ▼ Gotmi vasi pri Novem mestu, e tem izjavljam, da nisem plačnik za nobene dolgove, ki bi jSh kdorkoli deiai v moje ime ie za moj račun. Gotma me pri Novem mestu, 22. avg. 1934. Josip Matko st., 1. r.
21606-31
Izjavljam
da so vse klevete, ki m se zneeie proti gdč. Pepa Roramom to njeuemn prijatelju povsem neresnično to brez vsake podlage. — Bršljito, 22. aivgusta 190«. Gartner Mara, L r.
21604-31
Razno
Beseda 1 Din davek 2 Din. za Slfro all dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Telefon 2059
_	Premog
jT Karbopafcete drva In kote nudi
POGAČNIK
Bohoričeva nlica 5.
VILO na BLEDU
prodam ali zamenjam za hišo v mestu.
Vila je v idealni legi, dvonadstropna,
moderno urejena. Ponudbe na oglasni
oddelek »Jutra« pod >Ugodna prilika«.
6793
Dovršeno z eksperimenti,
ki so Vas dovedli k meni. Zahtevajte
,011a4 Tropic
RODITELJEM!
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, priporočamo »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-Iitrskih steklenicah. Steklenica Din 35.
Reg. S. br. 4787-32.
Gostilničarji, pozor!
Najfinejša dalmatinska, predvsem
VIŠKA VINA
dobite v novi veletrgovini
BRAČA PERIŠ
v Ljubljani, Celovška cesta 43
Cene pri takojšnjem plačilu najnižje. Pridite in pokusite!
6674
Iz življenja na
Z Jesenic
Na enoletni gospodinjski šoti na Jesenicah bo vpisovanje ▼ sofcorto L *ep*em» bra od 10. do 12. dopoddne v osnovni 5oR-V ponodel jek i sesp+emfera bo šolska nr>-9«, r torek 4. septembra pa začetek rednega pouka.
ROGATEC. Za jutri 26. t m. dopoldne napovedano gospodarsko-pofitično konferenco v Rogatca preložim zaradi velikega jutrišnjega cerkvenega praznika ▼ Rogatca na nedeljo 2. septembra ob istem časa in v istem prostora. Prosim vse vabljene, da to vzamejo na znanje. Vek os lav Spind-ler, nar. poslanec.
Radie
Sobota. 25. av£o*ta.
LJUBLJANA 12.15: Plošoe. _ tZ.4Sr, Poročila. — 13- Čaa, pdošSe. — 19: Koroška ura. — 19.30: Zunanjepolitični pregj-ed (dr. Jug). — 20: Operne arije poje Tone Petrom &Č, vmes poje mladinske peemi Nuša Kristanova. — 21: Radio - orkester. — 22: Čas, poročila, harmonika na ploščah.
Nedelja, 26. avgusta.
LJUBLJANA 8.15: Poročita. — 830: Gimnastika (Pusti šeik). — 9: Reprodrocirane orgelske skladbe. — 9.30: Vensko predavanje (dr. Rent). — 10: Prenoe iz stoteioe.
—	11: Badio - orkester. — 12: Čas, plošče.
—	16: Obiranje in spravijpnje sadja (Hu-mek). — 16.30: Šraimel kvartet >S*»rtfk, vmes plošče. — 20: Pevski oktet >Danica< z Viča. — 20.45: Radio - orkester. — 22: Čas, poročila, valfikova ura-
BEOGRAD 17: Plošče. — 17.30: PloSfe. — 20: Orkestralen in pevski koncert — 21.30*. Slušna igra. — 22: Plošče. — 22.45: Lahka in plesna muzika. — ZAGREB 12: Plošče.
—	20.45: Tamtniraški sbo* >Merkur<~ — 22.15: Pks. _ PRAGA 19J06: Plošče. — 19.25: Prenos lz Brna. — 22.20: Plošče. — KINO 19.30: Opera >Seviljaki brin*?** i* gledališča. — 22.30: Orkester. — VARŠAVA 20.12: Orkestralen in pevski koncert — 22.30: Plošče. _ 23.05: Ples. — DUNAJ 11.20: Simfoničen koncert — 12.30: Lahka 2-lasba. — 15.35: Beethovnova glasbe. — 17.05: Koncert solistov. — 18: Klasični skladatelji. — 19.25: Klavirski koncert — 20= Pester program. — 22.45: Orgle. — 23.30: Orkester. — BERLIN 20: Peemi m plesi. — KONIGSBERG 20: Prenos iz Berlina. — MCrHLACKER 20: Program iz Berlina. — 23: Lahka in plesna srlasba. — 24: No&ii koncert — BUDIMPEŠTA 17: Orkester. — 20: Veseloigra. — 22.2S: Ples. — 23.15: Cv ganska kapela. — RIM 17: Orkestralen in pevski koncert — 20.45: Operni večer.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
a d N
O
•m g
K U B A N Y-JEV MATE ČAJ
hrani ter krepča živce m mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca ta ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—^ ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resi jeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH!
In čim opazite na otroku tudi najmanjše nerazpoloženje in potrtost zaradi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličico praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja.
»Magna« prašek se dobiva v lekarnah.
Zavojček Din 4.—.
Reg. S. br. 4788-32
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za lnseratnl del je odgovoren Alojz Novak, Val z LJubljani