Poštnina plačana v gotovini.	Cena	2*50	Din.
OPERA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11935/36
Kraljičin ljubljenec
ali
Poslednji dnevi velikega gospoda Fabiana
Premijera 3. decembra 1935
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO
UREDNIK : M. BRAVNIČAR
SEZONA 1935/36
OPERA
ŠTEVILKA 5
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	3.	decembra	1935
Rudolf Wagner — Regeny Kraljičin ljubljenec
ali
Poslednji dnevi velikega gospoda Fabiania
V	sodobni Nemčiji je doživela umetnost v zadnjih par letih znaten preobrat. Prav kakor v povojni Rusiji, so spoznali tudi v novi Nemčiji, da je umetnost bistven sestavni del narodovega življenja, zato ni vseeno, kakšna pota samovoljno hodi. Ocenili so pravilno pomen umetnosti v življenju naroda, zato so ji dali vso podporo, skrb in nego, a jo podredili, da gre vzporedno s svetovnim oziroma narodno političnim nazorom naroda. V Rusiji in v Nemčiji imajo ministrstva, ki nadzorujejo in vodijo umetnost po začrtani poti. Ni še dolgo tega, ko so v Nemčiji započeli boj proti vsem »izrodkom v glasbi in proti vsem načinom in sredstvom, ki niso zrastii iz korenik nemške bitnosti. Najbolj sta bila prizadeta jazz in atonalne tvorbe. Prvi je zamorski uvoz in nima z bistvom evropske glasbe nič skupnega, druge pa so produkt židovskega internaeionalizma ter so v ostrem nasprotju s sodobnim nemškim hotenjem. Žid je špekulativen brezdomec, v bistvu razdiralen revolucionar, ki ne gradi novega z novim življenjem; ne pozna evolucije, tudi nima korenik v nobeni zemlji. Židovsko pleme pa je rodilo tudi velike umetnike. Ko so v Nemčiji pričeli čistiti, se je marsikateremu teh velikih umetnikov zgodila krivica, kajti premočrtni nazori ne poznajo obzirov. Če si hoče narod ustvariti svoj lastni duševni obraz, ne sme dopuščati, da nosi glavni delež tuja kri. Nemški narod je dal doslej največje glasbene genije. Nas za-
33
nima tudi sodobna nemška duševnost, posebno ko si je naložila nalogo, da se otrese vse tuje navlake in primesi ter se izčisti do količnika lastne krvi in lastne duše. Ta se zrcali najbolj v umetnosti,
Rudolf Wagner-Regeny je tipičen primer sodobnega nemškega hotenja v glasbeni umetnosti. On išče izraz, ki se oplaja pri starih nemških mojstrih. Wagner-Regeny ne zanikuje preteklosti, nasprotno v njej je našel vzor za obliko svojega dela. Dosledna linearna peljava posameznih glasov, pogosta uporaba imitacij in ostinatnih motivov ter skoraj srednjeveško zveneči intervali dokazujejo skladateljev naslon na starejše mojstre. Tudi krepak dramatičen govor je izražen v načinu starih opernih vzorov z recitativom, ki pogosto prehaja v melodramo ali celo v deklamacijo brez spremljevanja. Lirična mesta izraža skladatelj z arioznimi spevi, ki jih uvaja in prekinja s kratkimi ritorneli. V obliki se zelo prbližuje starim mojstrom glasbenega baroka in klasike, ne posema pa jih slepo, temveč jih izpolnjuje z lastno glasbeno vsebino. Handl in Mozart sta mu vzora v skromnosti sredstev ter v jasnosti in pevnosti. V harmoniji ni pristaš atonalnosti; izogiba se prenasičencsti, alteracij in neizrazitih enharmoničnih postopov. Opera ^Kraljičin ljubljenec-je poizkus novega sloga v operni tvorbi. Včasih nastopajo tu pa tam posamezne disonance, ki pa izhajajo izključno iz stroge peljave glasov; z njimi doseže posebne zvočne finese. Wagner^, Regenyjeva inštrumentacija je skoz in skoz stvarna ter brez romantičnih običajev. V prilično majhnem orkestru izkoristi in uveljavi vse inštrumente tako jasno in dobro, da doseže močne učinke in izredno privlačnost. Značaj dela v splošnem je resen, ovit v baladno ozračje, brez romanske erotike in povprečne prikupi j ivosti.
*
Rudolf Wagner-Regeny je začel delati na tej operi 1. 1931., že davno prej pa se je ukvarjal z mislijo napisati večje operno delo. Takrat je želel zložiti scensko delo s petimi osebami, ki bi vsaka predstavljala poseben izrazit značaj. Caspar Neher je pravilno zapopadel skladateljevo namero in napisal socialno pobarvan libreto »Kraljičin ljubljenec« po Victorju Hugoju in Buchnerju. Pesnitev visoke literarne vrednosti izpopolnjena z znanjem odrsko tehničnih zahtev je popolnoma zadovoljila skladatelja.
»Kraljičin ljubljenec«, je bil prvikrat uprizorjen v draždan-ski državni operi letos 20. februarja, pod taktirko dr. K. Bohma in v režiji J. Gielena, insceniral pa je opero sam libretist Caspar Neher.	M.	Bravničar.
*
34
Vsebina opere
Dejanje za to operno delo je povzel libretist Caspar Neher po Biichnerjevi predelavi Victor Hugo-jeve drame . Marija Tudor«. Že je eno Biichnerjevo odersko delo služilo sodobnemu komponistu Albanu Bergu kot podlaga za značilen operni poizkus: »Vojiček«. Ta je našemu občinstvo gotovo še v spominu po njega uprizoritvi v drami. Kleni in v svoji enostavnosti frapantni Biichnerjev slog je zamikal že v drugo muzika, ter ga inspiriral za ustvaritev pomembnega dela.
Prizorišče nas prenese na Angleško v čas strahovlade dinastije Tudorjev. Marija Krvava (na prestolu 1553—1558), kakor jo imenuje zgdovina, je nadaljevala brezvestno in grozno delo svojega očeta Henrika VIII. in neposrednega predhodnika na prestolu Edvarda VI.
V	teh nemirnih časih se je pojavil na angleškem dvoru Italijan Fabiano Fabiani- ter je s svojo zunanjostjo in svojim nastopom očaral lahkomiselno kraljico. Kmalu je postal njen ljubljenec ter bil povzdignjen v grofa Clanbrassilskega. V svoji predrznosti pa je stremel kar po angleški kroni. To pa ga le ni oviralo, da bi se ne zabaval na svoj način tudi v meščanskem Londonu. Nevolja in upor v ljudstvu rase od cine do dne. Tolmači tega razpoloženja so mestni očetje, ki se pritožujejo ministru Renardu, močnemu Fabianijevemu nasprotniku: »V smehu kraljica živi jok pregrenak ljudstvo duši. Ta stvor pije srebro nam, žre naše zlato... Svojo sekiro brusi rabelj vsako jutro, ker je topa že pod večer!«
Renard išče dokazov: pot ga pelje v pristanišče. Tam se preprosti delavec Gil poslavlja od svoje varovanke in neveste Jane. V skrbeh je; zdi se mu, da se je v dekletu poslednji čas marsikaj spremenilo. Vendar odhaja, ker je dobil nočno delo; če bi pa pretila nevarnost, naj ga le pokiiče: slišal jo bo, pa naj bo kjersiže!
Jane se čuti krivo. Vseeno pa željno pričakuje poseta onega drugega, ki mu je darovala srce.
Delavci gredo od dela. Iz pogovora čujemo, da se pripravlja velika zarota proti Fabianiju. Če ga kdo pozna? Med njimi je starec Erazem; on ga pozna! Toda ljudje se ga boje v sami besedi. Odhite. Erazem čaka. Osveta ga je priklenila na ta prostor; saj mu Fabiani še iz prejšnjih časov dolguje marsikaj. In res, lahkoživa pesmica napove drznega Napolitanca. Sem gre, da bi s podoknico zbudil Jane iz sladkega spanja. Toda starec ga pri tem moti. On zahteva obračun: Kje je njegova hči, njegova družina. Fabiani se skuša otresti sitnega zalezovalca. Ker ne gre z lepa, se posluži bodala. Truplo bi rad spravil v reko; zato gre, da si poišče pomoči. Medtem se vrača Gil. Zadovoljno ugiba, kaj lahko kupi Jane z zaslužkom. Umirajoči
86
starec ga prikliče na pomoč. Prepozno je. Samo ubijalca lahko še pove. Budni Renard obljublja osvetc. Fabiani se vrne sam. Gil mu stoji nasproti ter ga obtoži umora. Italijan se ne zdrzne: ravnotako bi bil morilec lahko tudi Gil. Razlika je samo v posledicah: on je plemenit gospod, ki bi plačal za to dejanje k večjemu štiri cente globe, medtem ko bi Gila kot navadnega meščana — obesili. Zato je bolj modro če mu pomaga odnesti truplo in s tem zabriše sled.
Jane je nemirna:	Hotela	bi	videti dragega, da mu pove,
kako ga ima rada, toda tudi kako zvesto jo ljubi Gil. Splašita jo dva moža. Gil se huduje. Fabiani mu da denarja ter se napoti proti hiši. Tam biva njegova draga. Gil mu zastavi pot. Janino pismo mu razjasni vse. Z grožnjo se mogotec oddalji, v onemogli jezi prisega Gil osveto. Toda kdo naj mu pomore? Renard se oglasi: Jaz!
Fabiani je nejevoljen: Vsak ga že kliče na odgovor, manjka še Adam, da bi ga povprašal po Evi! Vsem je menda že speljal žene! Toda, kaj mu Madon je pustih mar, kaj skrinj brez zlata! On zahteva izpolnitev obljube, ki mu jo je dala njegova Marija na zeleni trati! »Čas hiti in vsak dan smo starejši in vsak dan bolj slabotni! In nevarnost preti, da ga odrinejo nazaj med ljudstvo, iz katerega je prišel. Zato bo posegel po kroni in si odel škrlatni plašč: postati hoče angleški kralj!
Kraljica ga je željno pričakovala. Zanj se je okrasila, koprneča je sanjarila, kje je. Vidi ga nemirnega, bledega. Umiri naj se v njenem objemu. Fabiani jo spominja na njen obet. Vse mu rada da, le zapustiti je ne sme. Dana obljuba ju veže, le eno naj za nju ne velja: Čas, ki neizprosno v dalj beži. Iz sanj ju zbudijo vojaški zvoki. Nastop dnevne straže. Dan ju loči; in vladarski poklic. Minister Renard poroča o nočnem dogodku v pristanišču. Razburjena kraljica zahteva dokazov in grozi: »Ti boš ob glavo, če to ni res! On bo ob glavo, če to res je!« Kakor prej ljubezen, tako sedaj maščevanje ne pozna mej: »Če je resnica, ne bom mirovala prej, da bo ta mož razpadel v prah! In ta prah razgnan po vseh vetrovih, v viharjih bo vpil: Bil sem Fabiani nekoč, usmilite se me!« Osramočena in izdana odloča: »Ni usmiljenja s teboj!« Renard pripelje priči. Kraljica pridrži Gila. On je pripravljen na vse. Le skrbijo naj za Jane, ko ga ne bo več. In kraljica izpelje ž njim navidezen napad na lastno življenje. Pred zbranim dvorom izvede preiskavo; ugotovi se, da je Fabiani morilec. Mehko in očetovsko očita Gil Jane njen prestopek, skesano se ona opravičuje, saj sama ne ve, kam je zašla! Presrčno si ta dva preprosta človeka zagotavljata zvestobo: Filemon in Baucis naj jima bosta vzor, njuna želja je, da bi zraščena kot eno drevo rodila obilen sad.
3$
I
Kraljico oblijejo solze: »Preden gremo v Oxford slavit vstajenje, naj ta mlada glava, ki davi je bila najdražje od vsega, kar sem na svetu imela — pade!« Dvorjaniki pa puste kraljico samo, kajti: »Solze orosijo vsak obraz človeški, kot znak najvišje sreče ali zadnje boli; s solzami bodi človek vedno sam!« V nečuveni boli izbruhne kraljica: »Krona tako si lahka, da te drže še vedno trudne moje roke? A težka, da omagujem pod teboj!«
Sodniki so zbrani. Renard prosi v imenu kraljice usmiljenja za Fabianija. Sodniki so neizprosni. Zahtevajo, da se prebere spis, po katerem bo usrrrčen. Renard bere listino: »Fabiano Fabiani, grof Clanbrassilski bo nocoj okrog devete ure, ves s črnim pajčolanom odet, ob svitu bakelj z Londonskega stolpa po Claringški ulici na stari trg odveden in tam pred zbranim narodom obglavljen. Izstrele naj se trije streli: prvi, ko stopi na morišče, drugi, ko legel bo na tnalo in tretji, ko pade glava.« Vsi podpišejo sodbo. Ista kazen zadene tudi Gila.
Renardu vest ne da miru. Poleg krivca ubija tudi človeka, ki se je nesebično žrtvoval, zato da si ljudstvo oddahne od more onega drugega! Zakaj ga ni sam? ... Zakon zahteva obe življenji, pravičnost le eno! Poplačaj enega, uniči drugega! Kaj naj da?... Če kdaj se oglasi v tvoji duši skrivni glas, poslušaj ga in sledi mu! — Iz premišljevanja ga zbudi kraljičin ostri smeh. Pila bi!... Torej je sklenjen njegov pogin? Ljudstvu se hoče žrtve? Kaj je ona manj kot navadna služkinja? Ona želi mu posaditi na glavo krono! Zato: »tu je denar, stori, da zbeži Fabiani v Gilovi obleki...«
Renard je stanoviten.
Dvome dame sprejmejo medse Jane, za katero bo skrbela kraljica. Rada bi še enkrat videla Gila; kes jo je prevzel. Družice jo tolažijo, odstopajo, »da jih čuvstvo ne premaga,« saj »ni njihova volja, ki so ji podložne; žrtvovale so vsako hotenje, Bog jim bo zato dal večno življenje.« Zato naj vztraja tudi Jane in naj spolni Njegovo voljo! Jane pa je vztrajna: »Bog, naj Tvoja volja bo ista kot moja, da Gil, ki ga jaz ljubim, bo otetk
In Renard prinese rešitev: Pri tretjem strelu naj ga odveže. Jane da duška svojemu veselju in svoji sreči.
V	ječi	se Gil	obrača do Boga: »Kamorkoli	zre oko,	umira
zemlja in	ž njo njen rod! Prerok pa je zapisal,	da zasije	kmalu
dan vstajenja; na njivi mrtvih bo završalo in mogočna prebujenih vstane vojska! Ječali ste dolga leta v trnjevih ledinah, v robstvu! Potili se boste znojno poletje v vinogradih svobode in prosti ostanete do poznih rodov. Krstili boste deco z vodo življenja! Čujte, molite! 0 Bog, daj, zlomi šibo priganjačev in daj da pride	k nam	Tvoje kraljestvo pravičnosti!	Amen!«
Drugače pri	Fabianiju. Renard mu izroči	obsodbo.	On pa
napiše svojo oporoko, žvižgajoč odide na morišče. In kraljica bere njegov pozdrav: »Slovo za vselej vzemi, pa zdrava bodi
87
mi! Kar v izbo se zakleni in skrinjo v njej odpri. Tam našla boš vse lepo v redu, vse te reči preštej; molčim, to je najina tajna..oporoko pred vsem preglej.« In v mračnem sprevodu nadaljuje Fabiani: »da, to je moje prokletstvo, naj pade na tvojo glavo in kri, ki vre pobarvaj tvoj zid in odejo pod katero ležiš. Rdeč bodi dan in rdeča noč, povsod naj preganja te kri. Pri vsem, kar je, in karkoli storiš in če kričiš: Fabiani! Zaškriplje pod in zastokal bo zid, na skrinji poči pokrov.« Onemogla se upre kraljica: »Prokleti kraj! Ti Golgota ljubezni, pošast, ki hraniš se z lastno krvjo!« Trije streli javijo, da je Fabiani končal.
Po vzoru klasične opere zaključuje delo apoteoza. Ob svečanih zvokih orkestra predavajo pevci sentence: »Sreča v življenju ni brez bolesti«. »Hrabro nagni čašo, ki polni jo trpljenje, in vžival boš vso srečo, ki nudi jo življenje. Kdor bol pozna, pozna i pravo srečo!«	M.	Polič.
R. Wag-ner — Regeny o sebi
Rodil sem se 28. avgusta 1.1903. v Regenyu na Sedmogra-škem. Da se moj priimek razlikuje od Richarda Wagnerja, sem mu pridejal še ime svojega, rojstnega kraja.
Moj oče je trgovec. Oče in mati sta vesele nravi z velikim smislom za humor. Na obiskih v domu stare matere me je že kot otroka vedno zanimala ura z godbo. Kadar sem doma prisostvoval pouku, ko so se tetke učile goslanja, sem vedno postal vznemirjen; posebno visoki glasovi so me tako razburjali da sem kar kričal. Leta 1913. mi je oče kupil klavir; začela se je doba učenja. Največji vtis so napravile name Bachove in Mozartove skladbe. Ko je naš organist odšel na vojno, so poverili meni organistovo mesto v cerkvi. Preludiranje na orglah so bili moji prvi poizkusi v glasbeni improvizaciji. V ta čas spadajo moji prvi skladateljski poizkusi — kratke plesne oblike. Leta 1919. je nastala do takrat moja največja skladba za zbor, soli, godala in orgle. Pri njeni prvi izvedbi mi je napravila največje veselje mala učenka s šopkom cvetic.
Med gimnazijskim študijem (1917—1920) sem zložil mnogo pesmic, ki sem jih s spremijevanjem lutnje prepeval pod oknom najlepšega dekleta. Šola mi je bila nekaj postranskega; najljubše delo mi je bilo komponiranje. Posrečilo se mi je pregovoriti očeta, da mi je dovolil posvetiti se izključno glasbi. Jeseni 1. 1920. sem začel študirati klavir v Lipskem pri profesorju Teichmullerju. Nikiševi koncerti v Gewandhausu so me »
navdušili za orkester. Odšel sem v Berlin (od 1921. — 1923.), kjer ,sem 'nadaljevlal svoje študije na visoki '.šoli za glasbo (Hochschule fiir Musik): pri Krasseltu dirigiranje, pri Kochu pa kontrapunkt.L. 1924. sem bil nameščen kot korepetitor v »Veliki ljudski operi« (Grosse Volksoper). Handlova in Mozartova dela so napravila name najgloblji vtis. Poizkusil sem z dvodejansko opero po neki sedmograški povesti. L. 1925. sem postal dirigent orkestra pri neki družbi za zvočni film, a to mesto sem kmalu izgubil. Začel sem poučevati, a učenci slabo plačujejo. Preostalo mi ni drugega, kakor igrati v kavami. Plesni mojster Laban mi je 1. 1927. ponudil, da bi se z njegovo skupino udeležil turneje po Nemčiji, Švici in Holandiji. Iskal sem nameščenja kot kapelnik v raznih gledališčih. Pisal sem enodejanke in imel z njimi uspehe. Vse te opere so bile izvajane, prav to je veliko pripomoglo k mojim izkustvom v operni skladbi.
V	Essenu sem spoznal 1. 1929. Caspara Nehera, z njim sem začel 1. 1931. delati na »Kraljičinem ljubljencu . Neherov libreto je ustrezal mojim zahtevam, zato sem se odločil, da ga vglasbim.
S tem zaključujem prvi poizkus napisati nekaj kratkega iz svojega življenja.
Razno
Vaclav Talich, ki je bil po smrti Otokarja Ostrčila imenovan za novega upravnika praškega Narodnega divadla je svoje novo mesto nastopil 24. oktobra 1.1. Pri tej priliki so se mu predstavili člani umetniškega in administrativnega vodstva ter dirigenti, solisti in zastopniki opernega orkestra in zbora. Talich jih je nagovoril tako-le: »Ko me je minister prosvete vprašal, če bi sprejel funkcijo opernega šefa sem se z odgovorom obotavljal. Če bi odločal samo dirigent Vaclav Talich, bi ta posel najbrže odklonil; tu pa je bil postavljen češki umetnik pred vprašanje ali je v dobro zavodu, ki je prepreden z romantizmom naroda in je že tolikokrat zmagal na umetniškem, kakor tudi na narodnem polju, da stopi iz izhojene steze ter ubere drugo težko, še neizhojeno pot. Izjavil sem, da sem pripravljen prispevati, kolikor je v mojih močeh. Predobro se zavedam naloge, ki me čaka. Prosim vas. da bi se srečali na moralnem temelju, na katerem bomo mogli nadaljevati pot, ki jo predstavljajo tri glavna imena v operi Narodnega divadla. Ta imena
so: Smetana, Kovarovič in Ostrčil. Ljudje izginjajo, smisel Narodnega gledališča ostaja. Poizkusimo nadaljevati v tradiciji tega gledališča.«
*
Slovaško Narodno gledališče v Bratislavi je nedavno uprizorilo z velikim uspehom, pod taktirko Karla Nedbala opero »Lady Macbeth«, ki jo je zložil mladi ruski skladatelj Šostakovič. To je bila prva uprizoritev te opere na evropskem odru. šoštakovičeva »Lady Macbeth« je tudi na letošnjem sporedu našega gledališča.
*
Znani sodobni nemški skladatelj Paul Hindemith, za. katerega se je v Nemčiji negavno bila huda časopisna bitka, je zapustil Nemčijo in se naselil v Turčiji, kjer deluje kot dirigent.
*
Gledališki festival na Dunaju. Za 1.1936. je najavljen glasbeni in gledališki festival na Dunaju. Istočasno se bo vršil tudi mednarodni kongres gledaliških režiserjev.
*
Nemčija proti jazzu. Vodja nemškega državnega radia Ha-damovski je na seji upravnega sveta v Monakovem prepovedal izvajanje zamorskega jazza v radiu. Hadamovski je rekel, da je po dveletni borbi, v kateri se je iznebil kulturnih boljševi-kov (atonalnih skladateljev) sedaj čas, da se odkriža tudi razkrajajočega življa v nemški zabavni in plesni glasbi. Poseben izpitni odbor za nemško plesno glasbo, bo odslej odločal s polno močjo, katere skladbe se lahko izvajajo v državnem radiu in katere se ne smejo.
*
Prihodnji operni spored. Prihodnje dni se uvrsti v spored našega gledališča nova opereta skladatelja Griina in pisatelja brata Golza >Kjer ljubezen cvete«. V giavnih vlogah sodelujejo Peček, Drenovec, Zupan, Sancin, Gabrijelčičeva, Smerko-Ijeva, Španova. Režijo ima B. Kreft, inscenacijo inž. Stupica. Opereta je pisana za majhen jazzov orkester.
Te dni se ponovi v operi balet skladatelja Oskarja Nedbala »Od bajke do bajke«, ki je bil že lansko sezono na sporedu naše opere, vendar brez zadnje bajke. Tokrat pride na oder v celoti.
*
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
40
C I KO PI1A
KOLINSKA
CIKORIJA
je naš
pravi
domači
izdelek
Kje kupim najboljše in najcenejše moške in deške obleke domačega izdelka?
Pri tvrdki
OLUP JOSIP, Ljubljana
STARI TRG 2
Velika zaloga sukna, kamgarnov iz priznanih tuzemskih in inozemskih tovarn. Obleke se izvršujejo tudi po naročilu in konkurenčnih cenah. Velika zaloga moškega perila iz lastne tovarne Triglav
TELEFON 35-61	Smučarsko opremo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
//C\\	po najnižjih cenah in v kvalitetnem
	blagu Vas postreže
// TpADC MARK \\	KOLB & PREDALIČ
	* Kongresni trg 4
	
Kraljičin ljubljenec
S
Poslednji dnevi velik^a gospoda Fabiana
Opera v treh dejanjih (petih slikah) od R udolfa Wagner-Regeny8- 6 >■» napisal po Biichnerju Caspar Neher. Prevedel M. P Dirigent: M. Polič	Scen0^	^
Kraljica Marija Tudor ^	• • • 0.01 jdekop
Fabiano Fabiani, pustP1^’ 'i je po
milosti kraljice dosegi	to oblast	J. Gostič
Jane, sirota, nevesta in kr ^Gilova Zv. Župevc — Št. Fratnikova Gil, delavec	R.	Primožič
Simon Renard, minister	' • .	.	J. Betetto k.	g.
Erazem, starec iz Neap^	' .	.	.	r>_	Zupan
Zbor mestnih starešin, dvorska gospodi	’ ^raža. Godi se 1553.	leta v Londonu
Daljši odmor po druge"1' m (III. sliki)
I f. t
Ojafevalno napravo je dobavila tvrdka P*1 j '1 o. i. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7
Blagajna se odpre ob pol 20.
ob 20.
Parter: Sedeži 1. vrste
II. - Ul. vrste IV.-VI. „ Vil.-IX. . X.
. XI.
Lota Lože v parterja
. I. red» 1 - 5 . .
6-9
Din 40*-„	36'-
32'-28-24--24 — 120'-120 — 140--
Dodatni ložni «e^eI'
Balkon:
VSTOPNICE la dobivalo w predprodaji pri gladallfk! #j
Pradplsana taksa za p«**
Sj,'/ •	20-
22-
Režiser: C. Debevec
Konec po 22.
aalerija I Sedeži	1. vratc	...	Din	12 —
„	U.,	...	„	10-
.> III*  ...............,10 —
n	IV. „	...	„	8 —
n	V. „	...	„	8’ —
Stojišče................... 2•—
Dijaško stojišče . .	, 5'—
^»ernem gledallltu od 10. do pol 1. In od 3. do 8. ura *• wra4uaana v conah
O
Predno si nabavite radio aparat si oglejte
zalogo
PHILIPS
RADIO
aparatov, pri zastopstvu Ljubljana, Aleksandrova 6
TELEFON ŠTEV. 34-70
Ugodni plačilni pogoji Predvajanje brezobvezno in brezplačno
Prodaja na obroke
PHILIPS
•2«
NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA