Foftdoft plačana ▼ {otovisL Leto m, štev. 98 Ljubljana, četrtek 28. aprila 1932 Cena 2 Din Upravništvo: L .Oljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. lnseraml oddelek: LJubljana, Selen-bureova oL 3 — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cest* št. 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: kocenova ulica it 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78.180, VVien št 105 241 Naročnina znaša mesečno 23 — Um, za fnozem«tT 40 — Du Uredništvo: Ljubljana Knafljeva uUca 5- Telefon št 3122. 3123 3124 3125 to 3126. Maribor Aleksandroma cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celte Kncenivs ul S Telet £t 100. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po »a r* tu Nepričakovane ovire v ženevi Tardieu zbolel, Stimson se vrne v Ameriko, Mac- donald v London Pariz, 27. aprila, g. Ministrski predsednik Tardieu je obolel na katarju sapnika ter mora ostati v postelji. Zato je po 1'auhi Boncourju sporočil v Ženevi zbranim državnikom, da mu je nemogoče udeležiti se blližn jih političnih razgovorov. Ženeva, 27. aprila, s. Vest, da francoski ministrski predsednik Tardieu ne bo prišel v Ženevo, je napravila v ženevskih krogih 7«lo neugoden vtis. Računali so s tem, da »e bodo "v petek nadaljevali razgovori o nekaterih važnih točkah, zlasti o razoroži tvenem problemu in da bo mogoče doječi gotovo zbližan je. Program razgovorov je v večjem obsegu, kakor kaže, postal k izostankom Tardieuja brezpredmeten. Ameriški državni tajnik Stimson, ki je hotel odgoditi 6voj odhod, bo sedaj že v petek zapustil p;vropo in se vrnil v W a-sbington. Danes je izjavil novinarjem, da je od svoje prisotnosti v Evropi pričakoval večjih uspehov, ker mu je Norman Daves pred nekaj tedni podal precej optimistično sliko o razmerah. Po tem opisu je mogel pričakovati, da so Evropci zreli za sporazum v velikih finančnih vprašanjih in da je zlasti Farocija pripravljena pristati na kompromis v razo roži tvenem vprašanju, Mac-d ona Id namerava že nocoj ali jutri vrniti se v London, Zaradi odpovedi Tardieuja je opustil tudi Grandi svoje potovanje v Ženevo. Nemški državni kancelar dr. Briining bo odpotoval v Nemčijo, kakor jc bi'o že prej določeno. Ženeva, 27. aprila s. Odsek za r.rako- P lovstvo se je danes sestal prvič. Nemška zastopnik je predlag.l, M se s stališča, ki ga je označili glavni odbor, prouči celokupno vojaško letalstvo in naj se izdelajo tozadevni predlogi. Letalska orožja so po sodbi vseh vojaških krogov silno pridobila Nemški: predlog je bil izročen pododseku. Na seji pododseka. ki je sledila javnemu zasedanju, je predsednik ugotovil, da je Ml predložen le en konkreten predlog, namreč nemški. Pozval je delegacije, naj predložijo svoja mnenja do prihodnje seje. V mornariškem odboru je fojavil ameriški. delegat, da se pojem napadalnega orožij a ne more uporab iti za brodo-vje sploh Cilj vojne na morju je obvladanje morja in oškodovanje nasprotnikove trgovine, M pa po njegovem mnenju naperjen proti narodni obrambi in proti civilnemu prebivalstvu Proti odpravi podmornic so se j a vili zastopniki Poljske, Litve in Finske, zastopnik Japonske pa je zahteval odpravo matičnih ladiiij za letala. Zastopnik Sovjetske unije je naglašal, da so ravno _Ii-n.ioske ladje najmočnejše napadalno oro*]e lin da odprava posameznih ladajsikih kategorij še nikakor ne zadošča, temveč mora biti zvezana z omej/itvijo tonaze. Končno je predlagal nizozemski delegat., naij se tudi m.ine kot stalna ograža.nia civilne paroplovbe stavijo med orožja, ki naj se odpravijo. Možnost razširjenja laussanske konference Amerika za sklicanje splošne mednarodne gospodarske in finančne konference *enev», 27. aprila d. V vili ameriškega državnega tajnika Stimsona se je vršil včeraj ob prisotnosti ameriškega finančnega politika Dawesa razgovor med Macdonal-dom in dr. Br.ningom. Kakor izjavljajo, je bil predmet razgovora v glavnem razširjenje Jausannske konference v splošno gospodarsko in finančno konferenco, če bi se evropske države ne mogle sporazumeti. Skorajšnje odločitve so potrebne že zaradi tega, da se odpošljejo povabila za konferenco in točno določi, katere vlade naj se povabijo. Berlin, 27. aprila d. Angleški poslaniki v Berlinu, Parizu. Rimu, Tokiu in Bruslju so izročili tamošnjim vladam note, v katerih se oficielno vprašuje, ali so sporazumne s sklicanjem roparacijske konference za 16. junij v Lausanni. Nemčija je pripravljena pristati na ta predlog. Po poteku ženevskih pogajanj se more pričakovati z gotovostjo, da se bodo tudi druge države izrekle za omenjeni rok reparacijske konference. K razpravam bi bile pritegnjene nato še Portugalska. Grčija. Poljska. Rumunija, Češkoslovaška in Jugoslavija. Angliji je bil poverjen mandat, da skliče konferenco in razpošlje vabila. Sestanek dr. Briininga z Benešem Žerteva, 27. aprila d. V razgovoru državnega ka.neela.rja s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, ki se je vršil po konferenci z Macdonaldoim in Stiimsonom, je dr. Beneš zavzel napram dr. Rrunifngu isto stališče, Id ga. je že prejšnji dan označil v zasebnem razgovoru, namreč, da nikakor noče prisojati Nemčiji kakih žntev za češkoslovaško, da pa. je gospodarska in finančna restavracij podunavskih držav brez pritegnitve Češkoslovaške nemogoča Govorila sta tudi o raznih posredovalnih predlogih, k! naj bi premostili razliko med Tardneaijevira. načrtom in nemškimi zahtervami, vendar pa možnost soglasja doslej še ni bila dosežena Dr. Briining je sprejel izjave dr. Beneša na znanje ter je izjaviti, da jih bo predložil v proučitev strokovnjakom. Madžarska in Tanfleujev načrt Budimpešta. 27. aprila. A A. Trgovinski minister je imel v Szolnoku govor, v kaie-rem se je dotaknil tudi podunavskega vprašanja. Med drugim je rekel, da Madžarska' ne more pristati na nobeno kombinacijo, ki bi ogražala obstoj njene domače industrije ter ne bi zagotovila zadostnega izvoza prebitkov agrarnih pridelkov. Letna proizvodnja madžarske industrije dP™-noma poljedelska država ne bi mogla kriti potreb svojega prebivalstva, čigar gostota dosega ponekod 93 prebivalcev na kvadratni kilometer. Nobena solucija ne more obroditi uspeha, če se prej ne izpolnijo politični pogoji. . _ . . . .. 0 istem vprašanju se je se jasneje izrazil cr Gustav Ciratz, bivši madžarski zunanji minister in eden izmed madžarskih delegatov na innsbruški konferenci. Antagoni-zem je izvajal (Tovornik, ki je postavil nasproti dve glavni skupini delegatov, med katerima je ena zastooala idejo enostranskih preferenčnih carin, druga pa zvezo podunavskih držav, je delno premagan. Madžarski delegati pa se ne morejo pomiriti z mislijo, da bi se sedanje stanje nadaljevalo Nemcem, ki se neprestano boje, da jim češkoslovaška in avstrijska konkurenca ne izpodrine njihovih industrijskih izdelkov v podunavskih tržišč, so Madžari odgovorili, da jim sedanja kriza trrozi ponolno-ma zadrgniti odlok industrijskih izdelkov v podunavske države, ker postajajo le-te od rine do dne manj sposobne za nakupe iz inozemstva, ker jim manjka kapitala tn deviz. Sklenitev miru med Japonci in Kitajci Po večtedenskih pogajanjih je končno dosežen sporazum - Japonske čete se bodo umaknile - Naraščajoča napetost med Japonsko in Rusijo Šanghaj, 27. aprila, d. Prizadevanja za končno ustavitev sovražnosti med Japonci in Kitajci so znatno napredovala m doseženo je že soglasje v vseh glavnih vprašanjih. Dopoldne se je sestal odbor da do-loči besedilo sporazuma. V tem odboru je za kitajski zunanji urad Samuel Cang, za japonsko poslaništvo Okacaki m za angleško poslanik Frik Teichmann. Sporazum temelji na točkah, ki so bile obravnavane že pri prejšnjih pogajanjih. Gre za popolno ustavitev sovražnosti, za obveznost Kitajcev, da ne bodo prodirali da je ter za obveznost Japoncev, da se umaknejo do črte, na kateri so buli pred pohodom 23. januarja. Končno se ima imenovati skupen odibor. ki naj bi nadziral umik cet. V dodatnih določbah bo odrejeno, da se japonske čete zaradi njihovega velikega števila nastanijo začasno v mestnem okraju Cape ju in sosednih krajih- V vzpraznje-nern ozemlju bi izvrševali strazno službo K Hari>in, 27. aprila, d. Japonske oblasti trdijo da so zasledile novo zaroto proti mandžurski vladi ter zagotavljajo da je zarota v zvezi z operacijami sovjetskih cet ob mandžurski meji in da je v pokretu udeleženih 300 kitajskih teroristov, k, juh je podpiralo 3000 ruskih agentov. Japonske vojaške oblasti so aretirale 42 moških in S i enak. skoro same ruske .državljane. SKLICANJE NEMŠKEGA PARLAMENTA Narodni socialisti zahtevajo razpust Reichstaga — Predpogajanja za sestavo nove pruske vlade ki so bili uslužibeni pri vzhodno-kita jski železnici. Obdolženi so, da so pripravljali atentate na progi vzhodno-kitaiske želez-n ice Moskva, 27. aprila, d. Vodja strokovne internacijonale l-ozus-na podjetja poberejo od potnikov zavarovalne premije prt prodaji voznih listkov. Vozni listki se bodo izdajali v predpisani obliki in bodo obenem nadomestovali zavarovalne listine (police) podjetja, pri katerem se je treba zavarovati obvezno 'n v zmislu tega pravilnika. Avtobusna pod- jetja morajo izpolniti vse obveze, ki jbn bodo predpisane pri izvrševanju obveznega zavarovanja. ' Osebe, ki jim bo pripadla na podlagi zavarovanja kakršnakoli pravica do odškodnine nanram zavarovalnemu podjetju, bodo mogle priti do svojih pravic neposredno pri' zavarovalnem podjetju i ako. kakor bo predpisano za izvrševanje obveznega zavarovanja. Čl 3 Obvezmo zavarovanje bo izvedeno na enak način za vso kraljevino. V to svrho bo minister za trgovino in industrijo na podlagi določbe § 82., odst. 1. obrje-<*a zakona sklenil za vso državo pogodbo o zavarovanju z zavarovalnim podjetjem v naši državi. Pogodba bo sklenjena na podlagi pogojev, ki se bodo predhodno dolo- C'č1 4 Za obvezno zavarovanje po pogodbi. ki bo sklenjena z zavarovali! m pod-Tetjem. bo izdal minister za trgovino m industrijo posebna navodila pristojnim splošnim upravnim oblastvom. Čl 5 Prestopki proti temu pravilniku se bodo kaznovali po obrtnem zakonu, v kolikor se storjena dejanja ne bodo kaznovala po kazenskem zakonu. Čl 6 Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih Novinah«. Nove angleške carine London, 27. aprila, č. Opoldne so stopile v veljavo nove odredbe o carinskih tarifah. Kljub temu je uspelo nekaterim ladjam, da so raztovorile svoje blago, na katerega so se nanašale nove tarife. Carinska uprava je dobila 600 novih uradnikov, vendar pa vse kaže. da jih še ne bo dovolj. Spričo tega bodo premestili iz drugih uradov večje število uradnikov v carinsko službo. Pomnožiti bodo morali tudi carinske ladje za stražo ob obali. Spodnja zbornica jena svoji včerajšnji seji sprejela zakonski načrt kljub protestom delavske stranke. Zvišale so se tudi carine na čaj. Delavska stranka je bila mnenja, da je čaj eno izmed važnih živH. ne pa luiksuz. Volitve v Franciji Pariz, 27. aprila, d. Prijava kandidatnih list za nedeljske parlamentarne volitve !e bila včeraj zaključena. Za 615 mandatov se bo borilo 3617 kandidatov dočim iih je bilo pri volitvah 1. 1928. 3735. V Par.z-i kandidira po 10 aH še več kaididatov v .stem volilnem okraju, dočim se na d^zci potegujejo povprečno samo trije kandvcati za en mandat. Desničarske stranke znatno izrabi ia jo uspeh narodnih socialistov v Prusiji. V nekem rariškem volilnem okraju so bili včeraj nabiti novi pozivi vold- lika, da spravijo v sklad svoje besede s trdimi dejstvi. Udeležba narodnih socialccv na vladi v Prusiii kakor tudi v državi pa je seveda tnogoča le skupno z drugimi strankami, ki nudijo jamstvo za to, da se načela ustave ne bodo kršila. Belgijski dnevnik »Neptun« objavlja razgovor svojega sotrudnika v Kolnu s poslancem centruma Joosom. Na vprašanje, ali je zveza med centrumom in skrajno desnico mogoča, je Joos odgovoril, da ccntrum nikoli ne bo privolil v kakšne eksperimente. Ako Hitlerjeva stranka išče podpore centruma, ne sme graditi v oblake in mora opustiti svoj revolucionarni karakter. Prepoved vojaško organiziranih formacij Berlin. 28. aprila, g. Državni notranji minister Groner je včeraj poročal državnemu predsedniku Hndenburgu o proučitvi gradiva, ki mu je bilo predloženo v zadevi »Reichsbannerja« ter je pri tem ugotovil, da ni prišlo do nobenih kršitev zakona, zaradi česar se »Reichsbantier« ne more prepovedati. Bržkone bo državna vlada splošno naročila vsem brambnim in sličnim organizacijam. kakor so »Reichsbanner. Stalil-helrn. razne domovinske zveze, mlado-nemški red itd., naj vojaško organizirane formacije takoj razpuste, v kolikor se to že ni zgodilo. Sprejem državnega notranjega ministra dr. Gr5nerja pri predsedniku Hindenburgu je trajal tri ure. Kakor zatrjujejo merodaj-ni krogi, namerava Groner združiti vse obstoječe brambne zveze v veliko športno-organizacijo, še prei pa bo izdana splošna prepoved vojaško organiziranih formacij, in sicer z zasilno naredbo. Vloga državnega tajnika dr. Meissneria pri akciji za raz-, pust Reichsbanneria se označuje kot ze-i lo dvomljiva. Pričakuje se celo njegov odstop, in sicer po povratku državnega kan-celarja dr. Briininga iz Ženeve, kj sc pričakuje za soboto. Likvidacija dvolastniških posestev na bolgarski meji Beograd, 27. aprila p. Osrednja ju gos, o-v-ensko-bolgarska mešana komisija, ki se je sestala dne 11. t. ni. v Beogradu, je danes dokončala, svetle delo s sklenitvi'j o dopolnilne konvencije, s Katero so urejena vsa vprašanja., nanašajoča se na likvidacijo dvolastniških posestev. Vsi skleni komisije so bilil sprejeti soglasno. Naloga osrednje komisije je bila med drug'm tudt reševanje vseh sporov, ki so se poja>vili pri praktičnem lizvajanju likvidacije. A si spori, ki so j.ih predložile posamezne komisije, so bili rešeni v medsebojnem sporazumu. Drevi bo priredila naša delegacija na čast bolgarski -banket, člani bolgarske deiegacije bodo jutri odpotovali f Sofiio. cern, naj volijo v obrambi proti nemškemu nacijonalizmu desničarskega kandidata Pariz, 27. aprila, č. V nedeljo bodo v Franciji volili 615 novih poslancev. L. 1928 jih je bilo 612. Letos so ustanovili tri nova volilna okrožja. Francija šteje 42 milijonov prebivalcev, med njimi dva milijona tujcev. Izmed 40 milijonov Francozov je le tretjina volilcev, ker ženske nimajo volil, pravice. Pri zadnjih volitvah ie bilo 11-3 milijona volilcev. glasovalo pa jih ie 9.5 miliiona. Pri prvih volitvah je potrebna absolutna večina, pri ožjih pa relativna. Borzni škandal v Newyorku Nevvork, 27. aprila, č. Pred preiskovalnim odborom senata je senator La Guardian objavil obtožbo proti vodilnim sen-zalskim podjetjem nove borze. Sen zal, so podkupovali borzne dopisnike večjih listov in borzne pubi ciste. da bi poročali po-voljmo o nekaterih akcijah m papirjin tako da bi prebivalstvo segalo po teh delnicah. S pomočjo takega oostonania so na borzi prodali na tisoče Kreugerjevih akcij. Senator La Guardia je predložil celo vrsto dokumentov, da bi utemeljil svoio obtožbo. Newvorški borzi oč ta. da je zakrivila siromaštvo širših slojev in oškodovala državo. Stanje rek Beograd, 27. aprila AA. Dunav je začel v mejah naše države upadati. Do Novega Sada je nazadoval za 9 cm. od ustja Tise, kjer je 23. aprila dosegel maksimalno višino, pa upada za povprečno 9 cm. Pri Pan-čevu je Dunav 38 crn pod maksimalnim vodostajem, v Smederevu za 46 cm. Dunav ima pa povsod še visok vodostaj, pri katerem so potrebni nasipi. Drava v glavnem upada pri nizkem in srednjem vodostaju. Tisa, ki je dosegla kulminaeijo 16. aprila, na vsej dolžini upada. Sava v gornjem toku neznatno rase. od Mitrovice do šabca pa v glavnem stagnira pri maksimalnem vodostaju. Pr; ustju upada. Površina poplavljenega zemljišča ob spodnji Savi se je zaradi pritoka novih vodnih mag iz Bosne nekoliko rar^irila. Zaradi izredno dolgotrajnega in visokega vodostaja Tise, Save in Dunava so se nasipi pod Beogradom pričeli ruši4,i, tako da je voda vdrla preko nasipov in je tod položaj še vedno resen. Pri Savi je treba prihodnje dni zaradi poplav v Bosni pričakovati porast njenega vodostaja. Dunav pa bo nazadoval. Izvoz našega vina Beograd, 27. aprila AA. Ennloška postaja v Bukovu pn, Negotinu je poslala oddelku za rastlinsko proizvodnjo poročilo o izvozu vina za mesec marec, po katerem se je iiz dunavske ba.nov.ine izvozilo v Italijo 1,564.601, na češkoslovaško 87.,004, v Avstrijo 80.229, v Nemčijo 47.436, na Poljsko 12.528 iin v Grčijo 5297 litrov vina. Skupno se je iz dunavske banovine izvodilo 1,797.095 litrov vina. Iz moravska banovine se je izvozilo v Avstrijo 107.933 litrov vina. Skupno se je izvozilo s področja enološke postaje v Bukovu meseca marca 1,905.028 litrov vina. Prvi zračni taksi v Zagrebu Zagreb, 27. aprila n. Danes je prispel y Zagreb prvi aerotaksi. Z njim se je pripeljal z Dunaja neki bogat Anglež, ki je ob prihodu plačal prevoznino, nakar se je letalo vrnilo. Anglež pa je z brzim vlakom nadaljeval svojo pot v Dalmacijo. Samomor zaradi strahu pred bedo Dunaj, 27. aprila č. Sestra bivše lastnice hotela Anne Zacher se je zastrupila s plinom iz strahu pred bedo. Rumunski konkordat Carinski sporazum z Italijo Izprememba carinskih tarif — Upoštevanje obofe-stranskih interesov — Italijanski komentar o sporazumu Koristna akcija naših gospodinj Zveza gospodinj je organizirala komisijo za preizku-Sevanje gospodinjskih potrebščin Trst, 27. aprila ž. O dodatnem sporazumu k jugoslovensko-italijanski trgovinski pogodbi in pogodbi o pomorski plovbi iz 1. 1924, ki je bil v ponedeljek podpisan v Rimu, ;e objavil »II Popek) di Trieste« včeraj komentar, v katerem pravi med drugim: S sporazumom se je spremenil tarifni del pogodbe. tako da bodo bolje zavarovani italijanski zootehnični interesi. Pri pogajanjih so delegati obeh držav pokazali globoko razumevanje vitalnih interesov obeh strank in so zadostili željam italijanskih poljedelskih in zlasti živinorejskih slojev. Trgovinska bilanca med Jugoslavijo in Italijo je pasivna za slednjo. Italija uvaža velike količine lesa iz sosedne zemlje. Kar se tiče živine, svežega mesa in mesnih izdelkov, je imela Jugoslavija velike koristi od Italije, ki ji je s pogodbo iz 1. 1924 priznala za to blago zelo nizke carinske tarife, ki so bile pozneje po načelu o največjih ugodnostih razširjene tudi na druge države. Italijanski živinorejci so imeli spričo tega veliko škodo. Velika konkurenca inozemskega blaga je onemogočila sploh vse fašistične ukrepe v korist domačega blaga. Ze 1. novsmbra lanskega leta se je prvič izrazila potreba za izpremembo carinskih tarif. Končno je bilo sporazumno med obema vladama sklenjeno, Položaj pruske vlade v luči številk Nemška demokracija je po skoro dvomesečnem volilnem boju doživela hud poraz, tem težji, ker je v Prusiji padla koalicijska trdnjava, ki je trinajst let kljubovala silovitim napadom sfanatizirane desničarske reakcije. Na Pruskem je nedvomno prišlo do močnega sunka na desno. Socialna demokracija je izgubila skoro tretjino svojih mandatov v pruskem deželnem zboru, hit-Jerjanstvo pa je pregazilo vse manjše desničarske skupine. 5Ioč posameznih strank je sedaj ugotovljena in ^ tem nastopa važna doba za sestav, vladne večine iz razbitin, ostalih po odločilni bitki. Po čisto matematičnem računu bi ne bilo nikakih težav za novo vladno večino, ki ^o zanjo zadostovalo to pot 1° 21 poslancev. Pri mehaničnem sestavljanju so mogoče štiri računske kombinacije in v v: h štirih prihaja do izraza magična številka 162. Toliko mandatov je namreč obdržala poražena weimarska koalicija, natanko isto število poslanskih mest pa so si priborili narodni socialisti. Prva kombinacija, ki jamči za krepko veČino, bi bila Hitler s centrumom (162 + 67= 229). šibka večina na videz, toda tudi prejšnja vlada je imela celo samo 10 glasov vc e v zbornici. Morda irna ta kombinacija De največ izgleda na uspeh, kajti kljub notunjemu idejnemu nasprotstvu med r.jenima sestavnima deloma, so ta nasprot-čtva baš v tej sestavi najmanjša. Po dosedanjih -esteh je Hitler že stopil v stike s centrumom, da se pogodi ž njim o pogojih in programu možnega sodelovanja. Jasno je, da je centrumu malo po godu kombinacija s kričavimi hitlerjevci, ki bi njegove poslance pri vsaki priliki ne samo prevpili, ampak so tudi po številu skoro trikrat tako močni kakor centrumovcL Bila bi to prava societas leonina. Drugi račun kaže sliko: Hitler ln komunisti (162+57=219) Tudi ta sestava Di dala zaželjeno večino, uspešno delo pa je nedvomno izključeno, ker se ta dva ekstre-ma kljub znani rečenici nikjer ne stikata. Najiiiati. v nasilnosti svoje taktike, ki si je sicer po zunanjostih močno slična, ima pa popoh" -na sprotne cilje. Koalicijo rdeče zvezde 'n križa s prelomljenimi konci baje podpira Moskva, ki dobro ve, da bi bil v nji že s prvega začetka zarodek nemirov, iz katerih bi komunizem lahko izvlekel Kako korist. Če druge ne, vsaj to, da bi država ne prišla do potrebnega miru in reda, ki je komunističnemu pokretu opasnejši nego vse drugo. Tretja možnost, edina, ki izključuje Hitlerjevo sodelovanje, v kateri pa so kot '.d-ločujoč činitelj zopet komunisti, bi bila: stranke weimarske koalicije in komunisti (162+57=219). Obe možni kombinaciji s komunisti dajeta torej isto večino 7 poslancev. A1-- bi bilo pomirjenje med komunisti in socialno demokracijo mogoče na osnovi pametnega in zmernega programa, bi bila to brez dvoma edino možna kombinacija, Ki bi izključila Hitlerja iz vlade. Vendar je pri današnjem stanju stvari izključeno, da bi se dala ravno najmočnejša stranka zbornice potisniti v opozicijo, zlasti še s pomočjo komunistov, ki so nezanesljiv n razdiralen živelj, kjerkoli je kaj odvisno od njih. Narodni socialisti dado s socialno demokracijo (162 + 93=255) še najkrepkejšo vladno večino izmed vseh doslej naštetih kombinacij. Vendar socialna demokracija nikakor ne more zagrešiti nelojalnosti na-1 dosedanji koaliciji, da bi se pridružila hitierjevcem ter potisnila svoje dosedanje zave: e v opozicijo. V ostalem bi bila v taki sestavi v enakem položaju, kakor centrum: Hitlerjevci bi obe preglasovali tudi Številčno, ako bi katera od teh dveh strank šla lo' no v zvezo z narodnimi sociaiis .i. S to ugotovitvijo pa se sama ob sebi kaže nova možnost, ki bi imela značaj koncentracije treh najmočnejših strank deželnega zbora, namreč vveimarsKe koalicije s hitlerjevci (162+162=324). ±iitlerja ni mogoče izključiti od vlade, vsaka posamezna stranka pa bi ž njim v zvezi morala imeti podrejen položaj. Socialna demokracija in centrum sta desetletnem sožitju pokazala mnogo strpnosti in uvidevnosti, zadnje volitve so stranki še bolj zbližali, tako da v pogajanj za sestavo vlade lahko nastopata =koro kot homogena skupina. ' N-ed-nost možnosti bi bila v tem, da oi obe koalirani skupini imeli enako število mandatov, zavoljo česar bi se z vso natančnos:jo lahko razdelili portfelji, številka 324 ra preds* vlja trdno dvetretjinnsko večino. Ni dvoma, da bi bila taka »entracija, ki b« lahko obsegala tudi vse manjše stranke in izključevala edino komuniste, najugodnejša za PrusJjo in da bi mnogo poma- 1 da se prično pogajanja za spremembo pogodbe iz leta 1924 in določeno, da morajo biti pogajanja zaključena najkasneje do konca maja 1. 1932. V pravkar sklenjenem sporazumu so upoštevani tudi interesi italijanske industrije in izvoz italijanskih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo. Italiji v prilog so iz-premeniene carinske postavke za govedo. perutnino, sveže meso, mast, slanino in jajca. Jugoslaviji v prilog pa so izpremenjene nekatere postavke za industrijske izdelke, vendar te izpremembe v splošnem ne bodo škodile italijanskemu izvozu. Sporazum se nanaša tndi na devizno tržišče. Jugosiovenske devizne omejitve so vplivale tudi na blagovni promet, vendar je pričakovati, da bo tudi ta problem v kratkem rešen ugodno, kakor se je zgodilo to že med Italijo in Češkoslovaško. Vse kaže, da bo sporazum stopil v veljavo pred 31. majem, tarife pa, ko bo [talija oproščena svojih obveznosti glede klavzule o največjih ugodnostih napram drugim državam. Sporazum bo v veljavi leto dni. Ce ga nobena izmed pogodbenih strak v roku šest mesecev pred potekom ne po odpovedala, bo avtomatično veljal dalje za novo leto dni. gala k političnemu pomlrjenju v vsej Nemčiji. Vendar pa ni verjetno, da bi prišlo ao nje. Vsekakor pa bo treba še dolgih posvetovanj in pogajanj, preden bo pruska politika izšla iz zagate, v katero jo je vrgel izid volitev. Novi kliring z Avstrijo Z Dunaja poročajo, da je v zveznem uradnem listu že objavljen nov klirinški dogovor med Avstrijo in Jugoslavijo za poravnavo obveznosti iz blagovnega prometa. Ta dogovor je takoj stopil v veljavo namesto dosedanjega klirinškega dogovora, ki je po odpovedi od strani Jugoslavije prenehal veljati 20. t. m. Po novem dogovoru ostane kliring v principu nadalje v veljavi, vendar 60 omogočene trdi privatne kompenzacijske kupčije izven klirinškega postopanja, ki jih je pa treba prijaviti novčaničnim bankam obeh držav. V poučenih dunajskih krogih pričakujejo, da bo sedaj kliring bolje funkcijoniral. zlasti ker se obojestranska vplačila v zadnjem času ugodneje izravnavajo. Italijanska vojna mornarica Na sobotni seji je razpravljala poslanska zbornica o italijanskem mornariškem proračunu. Kmalu po otvoritvi seje je ministrski predsednik Mussolini ugotovil, da ie posojilo, ki je bilo pred kratkim najeto, imelo značaj pravcatega plebiscita. Našteli so 263.402 prebivalca v Italjii, 246 na Dodeka-neškem otočju in 293 v kolonijah, ki so prevzeli državne obveznice. Nad 125.000 ljudi je posodilo državi po 100 do 3000 lir in le 114 zasebnikov in podjetij je bilo, ki so prevzeli obveznice v zneskih nad 1 milijon lir. Razprave o proračun« vojne mornarice sta se udeležila le poslanec Borghese in poročevalec Medici Del Vascello. Nato je minister Sirianni podal daljši ekspoze o ma-teriialnem položaju italijanskega vojnega brodovja, o manevrih, o novih gradnjah in o proračunu samem. Izvajal je, da se italijanske vojne sile na morju stalno izpopolnjujejo. tako da bodo v kratki dobi postale organska celota, na katero se bo lahko oslonila politika Iatlije. Kadri mornarjev so se pomnožili. Vzgoja italijanskih pomorščakov je našla v fašistični ideologiji smoter. Velike vojne vaje, ki so se vršile lani v Tirenskem morju in v Liguriji, so pokazale efektivne rezultate tega napredka. Meseca avgusta se bodo pod vodstvom vrhovnega štaba italijanske mornarice vršili veliki manevri v obliki borbe med dvema brodovj-e-ma. Pri manevrih bo sodelovalo 100 vojnih ladij, okrog 30 podmornic in 23 letalskih eskadril. Italijanske vojne ladje so se izpopolnile zlasti v pogledu hitrosti. Tako je križarka »Coleoni« križarila neprestano 25 ur s povprečno hitrostjo 35.5 milje na uro. Ladja je bila obtežena s 6700 tonami. V poslednjem letu se je zgradila cela vrsta novih velikih križark. Križarke, ki obsegajo 10.000 ton, so dvojnega tipa. Križar-ko »Zara« so že priključili k prvi pomorski eskadri. V kratkem bosta dograjeni križarki »Fiumne« in »Gorizia«. Še letos bodo splavili križarko »Bolzano«. Med tem sta v gradnji križarki »Cadorna« in »Diaz«. V vrste italijanskega vojnega brodovja se polagoma uvajajo torpedolovci in podmornice lahkega tipa. Na programu za dobo 1931-32 sta še dve veliki križarki po 6700 ton in dve torpedovki po 625 ton. Vse te nove gradnje služijo v prvi vrsti za nadomestitev starih brodov, ki so že dosegli mejo starosti in jih bo treba spričo tega staviti v rezervo ali razdreti Proračun za vojno ministrstvo obsega enako vsoto kakor lani, in sicer 1575 milijonov lir. Komisija za pomorske vojne eksperimente in izume deluje z veliko vnemo. Zanimivo je. da so si v tej komisiji dali zgraditi celo veliko brodovje v miniaturi, s katerim preizkušajo vse mogoče vojne akcije in tehnične izpopolnitve. Ob zaključku je minister Sirianni izjavil, da vojno ministrstvo ni pripravilo nikakega programa za gradnjo vojnih ladij v prihodnjem razdobju petih let. ker je tako tikazal Mussolini. da ne bi izgledalo, kakor da Italija ne zaupa prizadevanju velesil za pomorsko razorožite*. Pred veiiko vojno je bila Rumunija narodnostno in cerkveno domala popolnoma enotna država, ako Izvzamemo v narodnostnem pogledu Dobrudžo, kjer je bil rumunski živelj v manjšini napra.m bolgarskemu in turškemu prebivalstvu, in v verskem pogledu neznatne katoliške drobce v Mol davi jI. z razširjenjem države, o kakršnem ni mogel sanjati niiti najgcrreč-nojši rumunski idealist, pa je Rumunija izgubila značaj versko in narodnostno enotne države. Po ljudskem štetju iz 1. 1925., Izvedenem nedvomno v korist vladajoče narodnosti, Je v Rumuniji dobra četrtina prebivalstva drugih narodnosti. Bolgarska narodnostna manjšina se je znatno povečala s priklo-pitvijo Besarabije; še bolj pa se je povečalo s to zasedbo število Rusov in Ukrajincev, kajti Rumuniji je pripadla tudi! cela Bukovi,na. V Banatu je pod rumunsko vlado prišlo tudi precej Ju gos lov eno v, v Erdelju pa znatne naselbine Nemcev in Madžarov. Ako je s temi pridobitvami ru-munska narodnost padla na 75%, je verska enota zadoblla še večji udarec, kajti pravoslavnih je danes v Rumuniji okoli 66%. Poleg močnega židovskega in prote-stantovskega prirastka je važna zlasti okoliščina, da biva sedaj v Rumuniji okoli 2,600.000 katolikov grškeea Jn rimskega obreda. Umijatov je 1,400.000, rimskih katolikov pa 1,200.000; prvi imajo enega nadškofa in št;;ri škofe, slednji pa enega nadškofa in sedem škofov. Zaradi te katoliške verske manjšine je Vatikan sklenil 1. 1027 z rumu.nsko vlado konkordat, ki u.reia pravno stanje katoličanov v novi državni zajedniei. Rumnnska zbornira je sklenjeno pogodbo odobrila, kasneje pa so se v javnosti začuli gdaso-vil, da so se rumunsM državniki prenaglili in da besedila niso dovolj proučili, preden so nanj pristali i.n ga predložili v odobritev državnemu zboru. Ti glasovi so se končno zgostili v čisto konkreten zakonski predlog, s katerim zahteva 40 runmnskih poslancev raznih političnih skupin, naj da parlament vladi pooblastilo za odpoved konkordat a. Predlog je izzval veliko pozornost v javnosti, da si v tekočem zaseda.nju bržkone ne bo mogel priti v razpravo. Razlog za ta nastop Stimidesetorice poslancev pa ne tiči morda v kaki sovražnosti med pravoslavno in katoliško cerkvijo, marveč so predlog izzvali čisto državno politični motivi. Konkordat, sklenjen 1. 1327., urejuje odnose katoliške cerkve v sta.ri kraljevin!, Bukovimi in Erdelju, niti z besedico pa se ne dotakne Besarabije. Ta pomanjkljivost je postala tem cbčutnejša, ker je papež po late.ranstoi pogodba z Italijo postal mednarodnopravno važen činitelj kot suvereni vladar nad Vatikanskim mestom. Konkordat je zaito dobil širši politični pomen in njegova pomanjkljivost glede Besarabije je postala očitna. Naključje je naneslo, da tudi pravoslavna cerkev ne priznava ju-risdiikcije romunskega patrijarha za ozemlje med Bratom ln Dnjestrom i.n da moskovski metropoiit še vedno zahteva zase upravo nad pravoslavnimi občinami tega ozemlja. Razen tega so se v odnošajih med Ru-mu.niio in Vatikanom pokazale še druge težkoče, ki so posredno takisto v zvezi z lateransko pogodbo. Slednja strogo omejuje odnošaje med italijanskim ln vatikanskim duhovništvom iz njihove državljanske pripadnosti, konkordat z Rumuniio pa seveda ne vsebuje te podrobne razlike, s tem se baje pospešuje iredenti stične težnje madžarskega svečeništva v Erdelju. Za duhovnike ru.munsked.ržavljane bi bilo treba z novim konkordatom urediti! odnošaje do države na isti način, kakor je to storjeno z lateransko pogodbo za sveče-ništvo italijanske državne pripadnosti. Kakor poročajo rumunski listi, je bilo ugotovljenih že nekoliko primerov, ko je madžarsko navdahnjena unijatska ln katoliška duhovščina izrabljala zaščito, ki jo ji daje konkordat, v namene, sovražne romunski narodnosti. Lateranska pogodba j« duhovnike, ki so italijanski; državljani, spravila v večjo odvisnost od države, nego je biLo to pred pogodbo. Tudi besedilo prisege unijatsklh ln kar tollšklh škofov glede obljube zvestobe državi ima nekatere nedostatke. Cerkveni dostojanstveniki prisegajo v Italiji zvestobo Italijanski državi in italijanskemu kralju, v besedilu za romunske škofe pa baje sploh ni govora o ruumunski državi. »Iz vseh teh razlogov zahtevajo rumunski poslanci sedaj revizijo konkordata ln utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da bo pač Vatikan priznal rumunski državi enake pravice, kakor jih je v lateranssi pogodbi priznal italijanski. Na meji aretiran defravdant Rakek, 27. aprila. Nedavni večer se je ustavil pred gostilno g. Ziherla v Planini avtomobil. Iz voza je stopil eleganten mlad gospod in vprašal v hrvaščini, ali bi lahko dobil prenočišče. Sedel je še kratek čas v gostilni, popil s šoferjem nekaj vina. nato je plačal voznino za avto iz Ljubljane do Planine • in šel spat. Tuji gosp cd je zbudil sum m naslednje jutro zarana. ko je neznani gost mirno srebal kavo, se mu je približal orožnik, ki ga je na vljuden način poprosil za legitimacijo. Gost je vidno prebledel, nato ie pa potegnil iz žepa orožni list. edini dokument, bi ga je imel pri sebi, glaseč se na ime Nikole Mandida, pogodbenega poštarja iz Posušja, srez Ljubuški v- Bosni. Dejal je, da je prišel sem obiskat nekega svojega sorodnika, ki ga šele mora poiskati nekje pri Logatcu. Orožnik je o tujcu obvestil komisarja obmejne policije na Rakeku, ki je po telefonu velel, naj Mandiča pripeljejo na Rakek. Dve uri nato je Mandič stal kot skesan grešnik pred komisarjem g. Zaklano-vičem. Zmeden z nagi mi vprašanji se je hitro zapletel v protislovja. V njegovi listnici so našli med usnjem pet tisočakov, čeprav je Mandič prej zatrjeval, da ima s seboj samo nekaj sto dinarjev Pri ponovnem strožjem pregledu so našli skrbno in vešče všiti v njegovih spodnjih hlačah dve denarni p smi in večjo vsoto argentinskih pesov in belgijskih frankov Skušal je pač pobegniti z ukradenim denarjem v Italiio, kjer bi nastopal kot političen begunec. Pri zasliševanju je defravdacijo priznal, a med tem je tudi že prišel brzojaven odgovor od sreskega poglavarstva v Posušju, da je Mandič pri tamošnji pošti poneveril 60.000 dinarjev. Na poti je potrošil okoli 2000 dinarjev Obmejna policija je odpremila Mandiča pod stražo v Split, kjer se bo preiskava nadaljevala. Ljubljana, 27. aprila. Zanimivo p« tudi koristno in potrebno akcijo je uvedlo delavno Splošno žensko društvo preko svojega nedavno ustanovljenega odseka: Zveza gospodinj. Ta po-kret vodi v prvi vrsti načelo, da smotre-na praksa nadkriljuje vsako, še tako dobro teorijo. Delovni program Zveze gospodinj vsebuje namreč tudi namen, navajali gospodinje k preudarnemu nakunova-nju vseh gospodinjskih potrebščin To koristi gotovo v največji mer: na eni strani gospodinjam, na drugi strani pa naši gospodarski skupnosti. Do te važne točke v programu Zveze gosnodimj je privedla zavest, da je gospodinji pri nakupovanju blaga neobhodno potrebna strokomjaška presoja. Gospodinja, ki zna pravilno oceniti blago glede kakovosti in cene, ne koristi samo sebi, temveč tudi splošnosti in posebei še na^i domači proizvodnji, kateri v veliki meri škodujejo manj vredni tuji izdelki s takšno reklamo, ki špekulira v prvi vrsti s pomanjkljivostjo strokovnega zranja in s splošno površnostjo kupcev. Da se naše gospodinje praktično usposobijo za strokovnjaško in v vsakem ipo- Litija, 27. aprila. France Kuhof, iztirjevalec litijske davčne uprave, je imel včeraj službene opravke v Veliki vasi in .Tevnici. Proti domu se je vračal peš. Ko je imel graščino na Po-ganiku nad železniškim predorom že za seboj, je ob cesti proti 5t. Jut ju utrujen posedel, da se nekoliko odpočije. Na lepem se mu je pridružil neznan, prav nič sumlj v mladenič in je takoj navezal s Kubotom prijazen pogovor. Ko je opazil na davčnem iztirjevalcu službeno torbo, je takoj povprašal, kako kaj ljudje plačujejo davke in koliko je ta dan zarubil. Ku-bot je dejal, da je slaba, nakar sta skupno nadaljevala pot proti Litiji. Na ovinku je tujec nenadoma potegnil samokres in ustrelil. Kubot. ki je samokres pravočasno opazil, se je kot star izkušen vojščak in orožnik vrgel na tla in so preko njega švignili še trije streli. Ker je bil napadalcev samokres s tem ooividno izpraznjen in se je napadalec hotel vreči na svojo žrtev, se je Kubot mahoma dvignil in udaril m sil n'k,a s palico tako silovito, da se je zlomila. Napadalec se je opote-J kel. Kubot pa se ie pognal v beg. nakar je tudi tujec izginil v smeri proti Poga-niku. Kubot je tekel do bližnje vasi, kjer je Ljutomersko občinsko gospodarstvo Ker je bil stari občinski. odbor pri treh sejah nesklepčen, se je moral novi odbor na zadnji seji baviti s proračunom za tekoče leto. Pred razpravo je podžupan g. Dijak izjavil, da odlaga mesto predsednika kmetijskega odbora, kar je odbor vzel na znanje. O proračunu je poročal odbornik g. Poljanec. Proračun ubožnega sklada predvideva 18.975 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Mestna občina mora prispevati zanj 11.712 Din. V načrtu občinskega proračuna, ki ga je izdelalo prejšnje županstvo, so se črtale nekatere postavke, tako da se je proračun znižal za 67.000 Din. Efektivno znižanje pa znaša zaradi izločitve električnega podjetja samo 25.000 Din. Gelotni izdatki so predvideni v znesku 447.623 Din. Dohodki se sestavljajo takole: gospodarstvo 155.623 Din, glavnioe 1420 Din, pristojbine 12.550 Din, javne naprave 16.300 Din, razni dohodki 2S.200 Din ^izredni 250 Din. Primanjkljaja je 233.347 Din in se bo kril kakor lani s 40 odstotno doklado na vse državne davke Jci je preračunana na 98.887 Din. Trošarina na vino znaša 1 Din od litra, kar naj bi dalo 80.000 Din, trošarina na vinski mošt 50 par od litra (3800 Din), na pivo 130 Din (24.000 Din), na sadjevec 25 par (2000 Din), na špirit in spirituozne prjače 20 Din od hektolitrske stopnje (10.560 Din). Glede pobiranja trošarine se namerava občina pavšalno pogoditi z interesenti. Doklade na meso so ostale stare ki so preračunane na polovico lanskega donosa, to je 7000 Din. Druge občinske doklade, tako na avtomobile, potem pasji davek, davek na prenočišča, so ostale neizpremenjene z donosom 6909 Dim. Tako bi bil proračun uravnovešen s prebitkom 50 Din. Občinski odbor ga je sprejel soglasno. Nato je odbor »nižai najemnikom v novih hišah stanarino primerno za njihove zmanjšane dohodke ter sklenil, da se električno podjetje čisto loči od občanske uprave. Elektrarno proda občina za znesek 100.000 Din. Prodaja se bo objavila v časopisih. Prav tako namerava občina prodati svo#i nova stanovanjski hiši št. 202 in st 203. Nadalje je odbor odobril prevozno tarifo za avtotaksi dr. Kolarja v Beltincih. Odbor je tudi pristopil k županski zveri. Pri razpravi o združitvi občin je odbor sklenil, naj ostane mesto samo zase. Ker jo dr. Salberger odkloni« mesto namestnika r davčnem odboru, se je izvolil namestu njega g. Verbnig. Zaostanki za električni tok iz leta 1926. 4n 1927. v znesku 3789 Din se odpišejo. V bodoče bo treba račune za električni tok plačati do 25. vsakega meseca, sicer se 26. dotiono stanovanje, odi rosno obrat odklopi. Nov priklop stane 25 Din. Ta določba stopi 1. maja v veljavo. Dolžnikom iz leta 1931. se dovolijo primerni obroki. Na to je odbor odobril bilanco električnega podjetja, ki izkazuje 338.!V)9 Din dohodkov. 334.334 izdatkov in 4474 Din čistega dobička. Občina se bo potegovala z drug:mii občinami za znižanje cene električnemu toku. Glede nakupa hiše za sre-sko načelstvo j« odbor sklenil, da se sedaj v hudi gosoodarski krizi ne more za to odločiti in da odlaga zadevo na boljše čase. Velik vlom ▼ Zagreba JEagreb, 27. aprila n V pretekli noči so neznani vlomilci podrli del zidu velike firme Royal v Frankopanovi ulici in odnesli iz skladišča veliko količino svile. Podjetje doalej de ni mogle oceniti Škode. gledu popolnoma neodvisno presojo vsega, kar se jim ponuja v nakup, bo prirejala Zveza gospodinj javne tekme in preizkušnje v presojanju m ocenjevanju vsakovrstnega blaga, potrebnega v gospodinjstvu. Preizkušeno dobro in pristno domače blago se bo potem označilo s posebno zaščitno znamko Zveze gospodinj. Zveza gospod'nj bo začela -tako s pre-izkuševanjem mila in je povabila k udeležbi 100 gospodinj in vse gospodinjske šole dravske banovine, ki jih je nad 50. To in tudi druge preizkušnje bo nadzorovala posebna komisija, katero bodo poleg zastopnic Zveze gospodinj tvorili še zastopniki banske uprave. Državnega higijenskega zavoda. Zbornice za TOI. Zveze trgovskih gremijev, velesej-mske uprave, načelstev gospodinjskih šol, ljubljanske mestne občine in novimstva. Danes popoldne je bil prvi sestanek voditeljic te hvalevredne akcije tn nekaterih zastopnikov prej navedenih ustanov in kor-poracij. Prva preizkušnja bo izvedena v najkrajšem času, potem pa ji bodo sledile druge v splošno korist našega gospodarstva. o napadu obvestil prebivalce. Slučajno se je tam mudil mdusferijec Boris Samsa, ki je Kubota s svojim motornim kolesom oo-peljal do orožinišike postaje v Litiji. Vašča-ni pa so se podali na zasledovanje ki dognali po poizvedbah, da je tujec bežal preko železniškega mosta v smeri proti Gornjemu Logu, kjer je sled izginila. Davi so ugotovili, da ie napadalec sinoči na begu ukradel kolo pri cestarju Kresalu in zdirjal na njem v »meri proti Ljubljani. Na begu pa je imel defekt ki so danes našli kolo zavrženo ob cesti v bližini Hotiča. Litijski orožniki »o tnrodU n&JvestaejSo TMrzvedovanje m bo napadalec menda kmalu v rokah pravice. Fant je star okrog 24 let, srednje velik, na pogled prav prikupnega obraza, temno oblečen. Ktfbotu je pravil, da je doma iz okolice Logatca. Dandanes, ko s« po deželi klatijo mnogi potepuhi, tudi napadi na davčne izterjevalce in si ione organe niso redki Tak5-jo zločinsko podjetje, pa je novsem brer-miselno, ker davčni i rti rje valeč nikoli no nosi denarja s sesboj, saj mora vsaki efcse-kuci j i prisostvovati zastopnik občinske uprave, ki prevzame denar v varstvo. Vsekakor bi kazalo, da dobe javni organi, ki imajo opravka na deželi, orožje. Nesreča v rudniku Hrastnik, 27. aprGa. F>avi j« podsrfo v jaimi rudarja Franca Ovčaka. Ovčak je podsekal jamski les ia so se kar naenkrat vsuli nanj s stropa težki kosi premoga. Se v pravem času so prihiteli na pomoč tovariši, ki so delali v istem rovu, ter odkopali ponesrečenca izpod velike množine nasutega premoga Hudo poškodovanega tovariša so smravili iz jame in takoj odnesli k rudniškemu zdravniku g. dr. Arnšku, ki je ugotovil, da ima ponesrečenec zlomljeno desno nogo m desno roko ter razne notranje poškodbe. Odredil je prevoz ponesrečenca v ljubljansko bolnišnico, kar se je zglodilo že i ojx>1 danskim vlakom. Ponesrečeni rudar je »tar komaj 25 let in se je šele pred kratkim poročil ter 3 velikim veseljem spet nastopil delo in tako ušel preteči redukciji in brezposeln os ti Stanuje v Cečah im je zaradi svoje prd nosti, ushižnosti in treznosti zelo priljubljen pri tovariših, ki vsi iskreno obžalujejo njegovo nesrečo. Obletnica smrti vo?vtxte Stepanoviča Beograd, 27. aprila p. V čačku se Je vršila dane3 na tretjo obletnico smrti vojvode Stepe Stepanoviča na njegovem grobu spominska svečanost. Udeležili so se je poleg sorodnikov številni bivši bojevniki, ki so se borili pod vojvodo S te pa novi čem, predstavniki državnih oblasti, zastopniki raznih narodnih društev in mnogobrojnJ domačini. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačnost bo še narasla. Nastopilo 1» slabše vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Precej močna depresija se je razširila preko severne Evrope in se združila z manjšo depresijo, ki je pred dnevi prevladovala v južni Evropi in sedaj prodrla do Crneil iz prostorov tvrdke Ebenspanger. ki Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah pritisku v glavi namišljeni bolezni je pametno, da iz-pijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi »Franz Josefova« voda se radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« jgrenčioa se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. je soseda Kohlerjeve, takoj telefon i&n o obveščen o strelih na gospo Delaoordovo ter je nemudoma poslal tja nekaj stražnikov, sam pa je odhitel s potrebnim spremstvom na Gosposvetsko cesto, kjer so našli ranjenega Breceljnik a in oskrbeli takojšnji prevoz na kirurgidnd oddelek splošne bolnice. Gospa Delacordova ima, kakor pravi sama, pet ali šest ran. in sicer na roki, v trebuhu in na ramenu. Breceljniku ipa točita krogli v bližini srca in je njegovo stanje bilo v teku noči in dneva še bolj kritično. Zdaj leži na oddelku VII., kajti zdravniki smatrajo, da je potrebno opazovanje glede njegovega duševnega stanja. V Breceljnikovi delavnici so našli policijski organi brovning kalibra 6/35 mm, v katerem sta bila še dva naboja, dočim je bilo sedem izstreljenih. V delavnici so našli tudi listek, na katerem je napisal Breceljnik pred svoj:m dejanjem par besed namenjenih ženi in hčerki Slavici; zvene, kakor slovo od življenja. Povsem izven dvoma je, da Je tevršfl močno deprimirami Alojzij Breceljnik dejanje v razburjenosti zaradi poslovnih zadev. Baje je Breceljnk svoj čas računal s tem, da bo prevzel Kohlerjevo delavnico in trgovino, kar se pa pozneje ni zgodilo zaradi n ©sporazumi j en j. Mržnja do gospe Roze Delacordove se je zatorej v razmerah zadnjega časa, ki so kolikor toliko prizadele tudi njegovo delavnico, toliko ojačila, da je v nastopu silovite razburjenosti segel po orožju. JnbOej in slovo narodnega duhovnika Sv. Lenart — Oslusevci, 27. aprila. Po 301etaem službovanju v naši fari se je v nedeljo poslovil od nas naš splošno priljubljeni gospod župnik Peter Zadra-vec, ki je iz zdravstvenih orirov na lastno prošnjo odšel v zasluženi pokoj na svoje posestvo pri Ormožu. Hvaležni in vedno zvesti farani so mu priredili lepo odhod-nico. Nad 60 kolesarjev in več vozov Je spremljalo priljubljenega duhovnika na njegovo novo domovanje in ponovno so mu izrazili zahvalo za njegovo delo na cerkvenem, šolskem, gospodarskem in narodnem polju. Hkratu z njegovo poslovit vi j o se je proslavil jubilej 301etnega župnikovanja. Odbor občine cvetkovske je po svojem blagajniku ob odhodu izročil primerno darilo, da se tudi vidno izkaže hvaležnost sivolasemu župniku za ves trud in ljubezen, j ki jo je vedno izkazoval vsem brez raz- I like. Poslavljajoči je bil na srvoji vožnji od Osluševcev do Ormoža vsepovsod deležen iskrenih ovacij in presrčnega slovesa, ravno tako pa tudi ljubeznivega sprejema na svojem posestvu. Od srca želimo g. župniku, da svoj pokoj uživa v miru. pa še tu in tam pogleda k svojim nekdanjim faranom. — J. L. Velik žalni sprevod Ljubljano, 27. aprila. PopoJdme se Je zbrala pred mrtvašnico »pJošne bolnice ogromna množica ljudstva. Prišli so tudi ljudje z dežele in iz mestne okolice. Na mrtvaškem odru je ležal nesrečni g. Ivan Mihelčič, obdan ves od vencev naklonjenih odi prijateljev, sorodnikov in mnogih organizacij. Po blagoslovitvi krste so pristopili k vhodu mrtvašnice pevci društva »Krakovo-Trnovo«, Obrtniškega društva in »Zvona«, ki so zapeli ganljivo žalostinko »Človek glej«. Razvil se je velik žalni sprevod po Za-želni vladi v Sarajevu, nakar je prišel v I jogk[i ^^ krenil nato na Jegličevo cesto službo v Ljubljano. Na vseh položajih je ^ naiprej j>roti železniškemu podvozu. Za bil mož na svojem mestu, vselej skrbno ža^im praporom so korakali pevci, nosl-vnet za prospeh in varnost hranilnice, urad- j ^ vencev. Sokol II s praporom, številni člani v kroju in oivilu. Zopet so sledili nosnici vencev, poklonjenih od mestne občine ljubljanske, od Jugoslovenskega obrtniškega društva, od hrvatskih obrtnikov, Zanatiske banke. Olepševalnega društva za Rožno dolino in drugih. Dolga je bila vrsta obrtnikov in predstavnikov raznih kor-poracij. Zbornico za TOI so zastopali go- cBrezhibna ji o It sveža kai -p&pček niškemu naraščaju pa je bil vsikdar ljubezniv učitelj in tovariš. Zapušča soprogo JosipLno, s katero je vzorno vzgojil četvero čvrstih otrok. Sin Lojze, doktor vsega zdravilstva, je ugleden in tudi na dvoru uvaževan zobozdravnik v Beogradu, zdravnica pa je tudi hčerka Mira, dočim je ga. Ida poročena z industrijcem g. Seunigom pod Šmarno goro, ga. Dana pa z g. Jeru-cem, uradnikom Mestne hranilnice. Pogreto bo v petek ob pol 16. s Cankarjevega nabrežja 1. — Zaslužnemu pokojniku časten spomin, ugledni družini naše iskreno sožalje!_ Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! ako-rabiš dnevno- ELI DA CREME de chague heure spod Engelbert Franchetfei. dr. Pretnar m dr. Koče, mestno občino župan dr. Dinko Puc z vsemi občinskimi svetniki. V sprevodu pa so bili tudi zelo številni predstavniki magistrata in mnogih uradov. Na Šmartinski cesti pri podvozu so zapeli združeni pevci še žalostinko »Blagor mu«, nakar je krenil sprevod v prekrasnem sončnem popoldnevu naprej proti Sv. Križ«, kjer se je toplo poslovil od pokojnika prijatelj in obrtniški tovariš gospod Lowo Pičman. Potem pa so zagrmele na krsto sveže grude domače zemlje. _ Grenčlca Hunvadi Jano« je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo, Priprave za veliko glasbeno razstavo V Okviru festivala bo nazorno prikazana zgodovina naše glasbe nlfurni pregled Zagrebško gledališče se za-vzema za slovensko drama• tiko! 11 razgovora r ravnateljem zagrebške drame gosp. Bachom. Zagreb, 26. aprila. Slučaj zagrebškega in ljubljanskega gledališča postaja čedalje zanimivejši.^ Ne bo tedaj odveč, če mu posvetim nekoliko be- predvsem moram dvakrat podčrtati, da je zagrebško gledališče vedno posvečalo največjo pozornost slovenski umetnosti in gledališču Ne smem pozabiti, da je uprizorilo mnoco dobrih slovenskih dramatskih del. zlasti pa, da je v svojem ansamblu zbiralo najboljše slovenske umetnike (n. pr. Borštnik Borštnikova, Irma Polak. Hinko Nučic, Vika Podgorska. Marij Šimenc, Josip Rija-ver. Josip Križaj in dr.). Zagrebško gledališče ie doslej uprizorilo izmed Cankarjevih ^dram: .Jakoba Hudo«, »Hlapce« »Lepo Vido* ki io je naštudirala m izvedla d ra-matska lola, nadalje »Pohujšanje v dolin, šentflorjanski« z lastnim ansamblom v slovenskem jezi ku. potem flapcaJerneiain tr° Pr(taVS v^lovenščim) zSSSE uSTe tud Io da je zagrebško gledališče S pred slovensko prem,]ero uprizorilo Kraigherjev komad »Školjka«. Zagrebško gledališče ima se umetnikov v svojem ansamblu Dne 15 maja 1918 je priredilo slavnostno predstavo v sUnin a^ {rieljnega kamna Narodnega d,vadla v Pra .r, a v korist ustanovitve telovenSKega na rodnega eledališfa v Ljubljani. Vse to se je zSilo pod prvim ravnateljevanjem d,rektorja Josipa Bacha-kakor ^ me ki jih ■ " " ajkom mestu, v razgovoru z dram danes največ slovenskih Te informacije, ——• . naikom- želi a Ciril Debevec. sem dobil na najKom fenrs^« rp . «»S iAS šču. Direktor Bach mi je izjavil, da ne bo odgovarjal na članke drugače kot tako. da bo" uprizarjal slovenska dramatska dela. Dejstvo je, da prof. Žimbrek prevaja Cankarjev komad »Za narodov blagor« in da bo gosp. Kreft režiral ta komad. Po moji avtentični informaciji gre pri tem za to-le: Zagrebško gledališče išče mladega in agil-nega režiserja, ki gleda z modernim očesom na dramatske komade. Zaradi tega namerava angažirati omenjenega ljubljanskega režiserja. Dasi je le-ta, kakor je sam izjavil, trenutno prezaposlen in čeprav prof. Zimbrek še vedno ni dovršil prevoda — vsaj dramski ravnatelj nima o tem nikake-ga poročila _ zagrebško gledališče vendarle upa, da bo lahko še v tej sezoni uprizorilo >Za narodov blagor«. Časa je dovolj, a najtrdnejše volje takisto. Gosp. direktor Bach me je pooblastil, da sporočim slovenskim dramatikom še to-le: Vrata zagrebškega gledališča eo vedno odprta za vsako dobro in reprezentativno slovensko delo. Treba je to delo samo priporočiti in poslati upravi bodisi kot knjigo ali pa r rokopisu. Žiga Hirschler. Milana Begoviča „Brez tre-t)ega" v mariborskem gledališču V proslavo 25letnice Begovidevega književnega delovanja je uprizorilo mariborsko gledališče njegovo psihološko dramo >Brez tretjega«. Uprizoritev je bila izredno slavnostna, predstavi je prisostvoval avtor, režijo pa je vodil kot gost gosD. B. Stu-pica. Pred začetkom je spregovoril uvodno besedo gosp. prof. Zimbrek. ki je z bibliografsko natančnostjo osvetlil slavljenčevo književno ustvarjanje in ga razdelil v tri epohe. Delo samo nima posebne literarne vrednosti, Begovič je že napisal boljše stvari — toda teatrsko je tako spretno skompo-nirano, da mu ne seže vsa naša vesoljna dramatika do kolen in da spretnemu avtor- Občinstvo je nestrpno čakalo začetka. Obetala se je senzacijonalna režija in razen tega je bila poverjena glavna uloga gostu — gospe Savi Sever - Šerbanovi. Cim se je zastor dvignil, nisem opazil na odru ne igralca ne avtorjevega dela, ves prostor je polnila neizprosna volja režiserja - ideologa, ki je hotel pokazati in doka-lzati. kaj zna in kako zna. To je bila podoba režije, ki se odpoveduje tlaki tako avtorju kot igralcu in se samodrško vzpenja nad interpreta, nad avtorja in njegovo besedo Vse, kar je bilo na odru in kar se je na odru godilo, so bile vtelešene besede režiserjeve veroizpovedi, veroizpovedi mladega umetniško čutečega človeka. Scena in trovor, kretnja in mimika, vse je izpovedovalo: borbo iluzionizmu kjerkoli in kadarkoli. MaMr ni iluzionizem, to naivno posnemanje resničnosti, oni nesrečni pankrt, ki sta ga zaplodila v uri slabosti realizem ,n naturalizem? Mar ni iluzionizem že leta in leta ubijal duha, mar ne preti dandanašnji, da bo ugonobil celo teater? O misel, vredna beneškega cekina, tako jasna in enostavna, da bi jo g. režiser na moč zavidal, če bi se mi ne zdela samo za spoznanje bistroumna miselna prevara. In vendar mu moram pri obglavljanju starih malikov ploskati; načelo je brez dvoma pravilno, da ni tako ideološko neizprosno Zato v ropotarnico z rekviziti lažnega reaiizma: proč z gorostasnimi razglednicami na žakljevini. ki naj predstavljajo božjo natoro, stran s klavrnimi škatljami, k, jih nam ponuja stara režija kot palače in dvorce, proč z vso zaprašeno romantiko, zlasti pa' z onim plesnivim hlebcem sira, ki velja z blagohotnim pristankom občinstva sedaj za solnce, sedai za luno. Bravo! To čiščenie mu ni kaj novega, toda režiser ga je opravil temeljito in z okusom. Prostor je om«: jil z enostavnimi liki. ki so bil, po barvi in obliki hkrati rekvizit in simbol. Toda pri tem ni obstal, tu ie prav za prav komaj pričel Tudi avtorjeva beseda se je morala pokoriti njegovi volji. zato. da ji da v govoru in kretnjah pravega izraza, da se duh oblikuje v idejo, ki naj oznanja vsepovsod njegovo pričuječnost In 5e ima tekst preveč realistične krvi, mu jo je treba puščati, da se kot očiščen katahumen pripravi na obha- V soboto 14. maja ob 1L dopoldne bo otvorjena v veliki dvorani ljubljanske Narodne galerije razstava, katere namen je pokazati razvoj naše glasbe. Razstavo pripravlja poseben odsek Glasbene Matice, kateremu stoji na čelu odlični glasbeni zgodovinar prof. dr. Josip Mantuani. Razstava bo imela dva glavna oddelka: ljudsko glasbo in umetno glasbo v zgodovinskem razvoju. Oddelek ljudske glasbe Je posvečen v prvi vrsti naši narodni pesmi, njenim zbirateljem in zapisovalcem, razstavljene bodo prve zabeležke, dalje narodne pesmi v har-monizaciji in pa zbirke narodnih pesmi, ki so izšle v tisku. Poleg tega tudi vsa narodna glasbila ki so v rabi med preprostim ljudstvom, pa tudi ponarodela umetna glasbila. Kolikor bo mogoče, bo prikazana narodna glasba tudi v sliki: ples. svatbe, procesije itd. Glavni zbiralci naše narodne pesmi bodo zastopani tudi po portretih. Sploh so portreti važen del te zgodovinske razstave. Po naročilu odbora Gl. Matice je naslikal prof. Šantel okrog 150 slovenskih glasbenikov različnih dob in ti portreti bodo pri posameznih oddelkih in skupinah vsi razstavljeni. Drugi del razstave je umetna glasba v zgodovinskem razvoju. Prazgodovina omenja Vaško Situlo, iz stare dobe je priob-čenih dvoje sporočil iz 5. stoletja, srednji ve kje zabeležen od Ermenrika do dobe Va-gantov. Vsi ti zgodovinski podatki so napisani na velikih stenskih tabelah in opremljeni, kolikor je mogoče, tudi s portreti. Nova doba se začenja nekako od leta 1450. dalje. Tu opozarjamo predvsem na dobo reformacije in protireformacije, zastopani ugladil trdot prevoda, kar mu je bila dolžnost in zasluga, storil je celo več, kot mu je nalagala dolžnost, črtal je vse realistične odstavke, kar pa je ostalo, je ubral v ritem, ki spominja c-ankarskega. Tako fe pripravil že čisto spiritualnega spokorjenca, v katerem je avtor komaj spoznal kri svoje krvi, na režijo, ki se je sedaj šele pričela. Obračunal je z iluzijonističnim igranjem. Stara režija je ponazarjala čustva z govorom in mimiko, posnemajoč in stopnjujoč vsakdanjo človeško govorico, primerno sodobnemu okusu. V nasprotju ž niim in v spoznanju. da realnega, t. j. realističnega govora na odru prav za prav ni, ker^ne bi umetniško učinkoval, je zavrgla novejša režija vso iluzijonistično govorico. Glediški govor naj potencirano odraža čustveno vsebino neke besedne zveze, ponazarjajoč tako idejo nekega govornega odstavka. Gosp. Stupica pozna prav za prav samo dve legi v svojem skandiranem govoru: pritajeno," ki naj iz nje govori vsa duševna preproščina in zatajevana bol, in visoko legiie M teifi Sto&rm m* K**1 Svetniško izpovedjo, Novo v tej režiji je tudi to, da se za Izražanje čustva rabijo tudi telesni gibi. kretnje in hoja. V ta namen, da dobi beseoa tudi telesno, prostorno podobo, je razdelil režiser v razne višine, raz katere sta govorila iaralca v raznih čustvenih vzponih in upad-kih S takimi in podobnimi pripomočki se skušal že mrki režiser Tairov poživiti ma-torni teater Pri Tairovu ni govorila samo pesnika beseda, ki ie bila tudi njemu quan-tite neKrižu na gori« in drugod. Oprema je epa. Kn^a ie izšla v pesnikovi samozaložb, m ®e naroča pri avtorju. Ljubljana. Slomškova VU. Stari« 20 Din. K tej novi pesnisk, knjig, se bomo še vrnili, za sedaj fi beležimo samo kot kronisti« Tlti&s (fyarnayt asistentka (hojJkouzJb?-^ slovite čudotvornice za nego štirih desetletij ženske lepote, prispe danes za štiri dni v Ljubljano in bo sprejemala v demonstracijskih prostorih DHOGERIJE GREGORIČ, LJUBLJANA, Prešernova ulica S"L (vhod skozi vežo), dne 29. aprila t«- 2. in 3. maja vselej od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, le soboto 30. t. m. pa od 10. do 13. in 14. do 16. ure. Posvetovanje brezobvezno in brezplačno, vstop proat.' 5063 I * Novinarska fakulteta v Pragi. Po vzoru glasovite pariške »Ecole libre des s-ciencsr poLitiques et economiques« se v Pragi letos osnuje podoben znanstveni institut. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo je za svobodno šolo političnih znanosti v Pragi že izdelalo za ta zavod obširen statut, po katerem se fakulteta osnuje s 1. oktobrom 1932. Študij bo trajal dve leti. Predavanja se bodo vršila v češkoslovaškem jeziku, a posamezna predavanja in seminarji se bodo lahko vršili tudi v nemškem ali kakem drugem jeziku. Za člane profesorskega zbora bodo imenovani profesorji in docenti visokih šol. strokovnjaki, praktični politiki in novinarji. * Zaključek šole za rezervne oficirje. V Sarajevu je bil preteklo nedeljo dovršen kadrovski rok za dijake, ki so letos služili v sarajevski šoli za rezervne pehotne in artiljerijske oficirje. Tisočpetsto dijakov-redovov je napredovalo v čin rezervnih dijakov-podnarednikov, a 1. majem pa bodo napredovali v čin rezervnih narednikov. V soboto se je vršil poslovilni obed, katerega se je med drugimi udeležil tudi predsednik izpraševalne komisije za rezervne oficirje podpolkovnik Milorad Maksimo-vič. V nedeljo popoldne so dijaki-podna-redniki odpotovali domov. Na kolodvor jih je spremila vojaška godba. * Izpremembe v državni službi. Naslednji podnadzorniki agentov 2. razreda 10. položajne so pomaknjeni v 1. razred 10. položajne skupine: Jos*p Grobin pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru, Josip Hauptman in Pavel Horvat pri upravi policije v Ljubljani. Arhivski uradnik La-voslav Lipuš pri predstojništvu mestne policije v Mariboru je iz 9. položajne skupine pomaknjen v 8. skupino, arhivski urad nik Franc Fendre pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah je po potrebi službe premeščen k sreskemu načelstvu v Gornjem gradu. * Izpremembe v banovinski službi. Z od lokom banske uprave dravske banovine sta imenovana: magister farmacje Viktor Stranek za bolničnega lekarnarja pri splošni bolnici v Mariboru, France Smrke pa za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Brežicah, kjer bo vršil posle tajnika sreskega cestnega odbora. Banovinski sluržitelj Ivan Vodu-šek pri_ sreskem načelstvu v Mariboru je premeščen k državni gozdarski šoli v Mariboru. * Službeni list dravske banovine objaivlja t 33, letošnji številki: Zakon o zaščiti kmetov; zakon o poobastifcvl za nemudno uporabo mednarodnih pogodb ln sporazumov, zakon o pomorskih trgovinskih akademijah, zason o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini, uredtbo o drapindskiib dokladah provizijoniranih poštnih služiteljev, njih vdov in sirot; iz-prernembo v dopolnitvah pravilnika o cenzuri fiiilmov; pojasnilo o prepovedi izvoza orehovih debel; odlok o Izdajanju potrdil inozemskim delavcem; razglas o izpremembi tarife za uporabo občinskega mostu čez Savo in Krko pri Brežicah ter objave Danske u.prave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. * Novi grobovi. Umrla je gospa Ela Grom o v a, učitelijica t Babnem poLju. Pok o j,n i co bodo prepeljali iz 'Ljubljane v Novo mesto, kjer se bo vršil pogreb dan^s ob 16. — Na Vodovodni cestij 28. v Ljub- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani 6te*-tlke za označbo kraja pomenijo: I. Ca* opazovanja. 2 »tanje barometra S. »mer ln brzina vetra S oblačnost 1—10 *. temperatura 4. relativna vlaga ▼ %, 7. vrst.a oadavta, 8 padavine ▼ mm — Temperatura: prve Številke pomenijo na! ritto. dm^e najnisi© f^mveraturo. 27. aprila LJubljana 7, 761.4, 6.8. 34, NE1, 0.6, —; Ljubljana 14, 759.2. 17.2, 36, NW2, 0.7, _, —; Maribor 7, 760.6, 6.0, 80, mimo, jasmo, Zagreb 7, 761.3, 8.0, 80, SE2, 0.7, —; Beograd 7, 761.6, 12.0, 60, mirno, jasno, —; Sarajevo 7, 762.7, 7.0, 70, mimo, jasno, —, _; »konice 7, 763.3, 7.0, 80, mimo, jasno, —; Kumbor 7, 761.2, II.0, 90, mimo, 0.7, _, _; Split 7, 761.4, 12.0, 90, mimo, 0.5, —, _; Rab 7, 762.4, 9.0. 60. ESE2, 0.2, —, —. Temperatura: Ljubljana 17.2, 6.0; Maribor 14.4, 40; Zagreb 17.0, 7.0; Beograd 13.0, 6.0: Sarajevo 11.0, 3.0; Skoplje 66.0, 3.0; Kumbor —, 10.0; Split 18.0, 0.0; Rab _, 9.0. Sonce vzhaja oh 4.58, zahaja oh 18.59. Lana vzhaja ob 1.54, zahaja ob 10.12. ljanl je umrla gosipa Albina Bervarje-va, soproga železniškega uradnika in posestnika. Pogreb bo jutri ob 16. _ V Mariboru je umrl v čestiti starosti 83 let g. Frane K o n cd 1 j a, zasebnik. Pokopali ga bodo jutri na Pobrežju. — Kot žrtev materinstva so pokopali v Novem mestu gospo Rozalijo Murnovo. Velika udeležba pogrebnikov je pokazala, Kako čislana in priljubljena je bila pokojnica med meščanstvom, katero je njena smrt globoko pretresla. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! ♦ Truplo korvetnega poročnika Stajiča najdeno. Po vesteh iz Dubrovnika so predvčerajšnjim v blažini otoka Lapada našli truplo korvetnega poročnika Branka Stajica, ki g" je dne 1. aprila, ko je fotografiral razburkano morsko valovje, odnesel ogromen val. Truplo je našel deček Mate Ša-rič, ki je pasel krave. Truplo, ki je že razpadalo, so prenesli v vojaško bolnico, odkoder bo prepeljano v Beograd, kjer biva pokojnikov oče general Stajic ♦ Umor trafikanta Gajška še nI pojasnjen. Preiskava glede umora Jurija Gajška v Rogaški Slatini se je močno zavilekla in oblastva že niso povsem na jasnem, kdo bi bii! storilec. Sodijo pa, da se bo v kratkem zadeva vendarle pojasnila. Orožniki so namreč zdaj naši) na kraju umora zlat medaljon srčaste oblike, v katerem sta na notranji strani sliki dveh žensk. Medaljon je tamkaj izgubil najbrž morilec, ki ga bodo varnostma oblastva tako lažje izsledila. ] Pri boleznih krvi in kože, kakor tudi pri po oprišču in sojedcih skaženi polti vzemite Saxlehnerjevo naravno grenčieo HUNYADI JANOS. Poživlja cirkulacijo krvi, odvaja škodljive snovi pospeši presnovo, čisti kri in ureja scolico. Normal-nav doza: pol kozarca izpijte zjutraj na tešče. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! ♦ Namesto divjega petelina je prinesel domov živega modrasa. Te dni zjutraj seje vračal v Guštan.j po brezuspešnem zalezovanju divjega petelina s šteharnikovega vrha uradnik pri gozdni upravi g. štangl. Na nekem prisojnem obronku se je solnčil vol i k modras. Namesto da bi ga ustreli!], ga je poizkusil ujeti na ta način, da je v bližino postavil termalko, v kateri pa je bilo še par kapljic mleka Vonj je privabil kačo k ste&lenid, v katero je zlezla ter «e tako ujela živa. Krasni eksemplar modrasa in čudni način vlovljenja je g. štan-gliu v zadoščenje za muhastega petelina m-ed zbiakami lovski.,h trofej. ♦ Tihotapska pota. Po prevratu se je nastanil v Zavodnjil nad Šoštanjem Ignac Japl, doma z Vrhmllke. Sprva se je (preživljal s prevažanjem lesa iz okoliških gozdov na skladišča lesnih trgovcev v Šoštanju, kmalu pa se je lotil tihotapstva iz Avstrije. že večkrat so ga prijeli, a kazni ga nn so d spametovale. Lani Je bil obsojen na 50.000 Don globe Ln na leto dni zapora, že pred obsodbo se je skril i.n dalje tihotapil. Ko so šošta/njski orožnika na patrulji v ponedeljek 25. t. m. v Z a vodna i zvedeli, da se bo vrnil s svojega izleta v Avstrijo, so mu šli v s meni potoka Pečovni-ce nasproti. Zalotili so sa v temnem ln močvirnatem dobu, ko je težko otovorjen nesel saharin, toba.k, vžigalne kamne >in dru so robo. Sodilo mu bo okrožno sodišče v Celju. ♦ Aretacija nevarnega požigalca. OroS-reištvo na Pragerskem je aretiralo požigalca, ki je bil sferah vse okolice. Aretira-nec je 22 letni hlapec Albin Trgslec, kj je malo omejen in je bil nazadnje uslužben pri posestniku Antonu Vrečku v občini Bukovcu pri Zg. Folsavti. Okrog Polskave^e bilo od novega leta sem že preko 20 zelo sumljivih požarov in je prebivalstvo v strahu pred neznanimi požigalci organiziralo nočne straže. Pri teh stražah ^e večkrat sodeloval tudi Albin Trgloc. V noči od ponedeljka na torek, ko je bi.l spet na straži je začel malo pred polnočlo ecoreti čebelnjak njegovega gospodarja. Trtice je gospodarju sam javil, da čebelnjak go.r; orožniki, ki so nekaj časa že skrivaj pazili nanj, so videlii, da ga je sam zažgal in so ga seveda takoj aretirali. TrgJec je ž" priznal sedem požigov v občini Bukovcu pni Zg. Polskavi in trd požige v občini T/O-ki pri Fra.mu, odkoder je doma. S tem je ponovno dokazana pozgalska manija duševno bolnih ljudi in seveda tudi potreba posebne kontrole nad takimi nevarnimi tipi ♦ Z nožem nad •pefega. Iz Pol jčan nam poročajo: V Zabljaku se je pripetil razen tepeža. ki smo o njem kratko poročali, še drug obžalovanja vreden primer brezvest-nosti. 19-letn.i Ivan Simončič, 31-letni Andrej Simončič in 22-letni Ivan Dovnik. vsi iz Zabija ka, so se v soboto zvečer po opravljenem delu v vinogradu zbrali v hiši posestnika Jagra in tamkaj do ranega jutra popivali V sosednji 6obi pa je spal France Stupan, katerega omenjeni trije niso marali. V vinjenosti so se hoteli znesti nad .tjim. Ker so bila vrata zaklenjena, je vdrl Simončič Andrej v sobo s sekiro, ki jo je vzel iz Jagrove kolannice in jo je pozneje vrgel v vodnjak. V sobi so navalili na spečega Stupana. Prvi mu je Ivan Simončič zadal z nožem dve hudi rani v hrbet rn v stegno do kosti, nato pa ga je, ko je Stupan hotel pobegniti, še Dovnik dteg- SZZ&džza odvajanj* Odobrena M MmisVrjtv« toriioln« oolitlk« h »orod~»go tdrvvflg S. itn. 2-9 od 19 B. 193Z nil v stegno, dočim je Andrej Simončič za-stražil vrata. Plačilo za tako junaštvo bo dalo sodišče. ♦ Močno kajenje povzroča na zobeh ru meno, rjavo in črno prevlako in je zaradi tega kadilcem oeobhod.no potrebna redna dnevna nega zob z Odolovo pasto, ki čisti zobovje pni tem pa ne poškoduje zobne sklenine. S svojo obilico koloidnih sestavin odstranjuje Odol vsako nesnago in tudi neprijeten vonj, ki je posledilca kajenja in ostankov od raznih jedi. Odolova pasta temeljito osnaži zobovje ter daje prijeten in čist duh. ♦ >HipeDAJ-DAM«; ko bodo predpriprave končane, servirali poleg običajnega sladoleda tudi coupes, bombe, sousfleč, sor-bete,navadne in amerikanske pijače, ter izvrševali po naročilu razne Parfaits in druge sladoledne specijalitete za domače in slavnostne prilike. 5042 Radi svetovne krize znižane cene. Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE Ozdravi sigurno revmatizem, tšias, ženske bolezni itd. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Hrana, kopel m stanovanje v kopališkem domu. Din 50 dnevno. Postaja: Straža-Toplice. Zahtevajte brezplačno prospekte. 186 «£agelnova SEMENA so na|bol|ša! pomaga zares: očisti lase od prhljaja, Trl!ysln zaustavlja izpadanje las, Trilysin S"" °r>too" por"st Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfum erijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica Din 75, mala steklenica Din 42. — Brošuro o preparatu vam poSlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mo-šinskoga 5. h— III. Interna vaja gojencev državnega konservatorija bo danes ob 6. pop. v dvorani Filharmonične družbe. Nastopijo gojenci solopevskega oddelka ravnatelja Hu-bada in prof. Foenra.nspergove, klavirskega oddelka proL Janka Ravnika- violinskega oddelka prof. Jana šlaisa ln instrumentalnega oddelka g. Slavka Korošca Začetek točno ob 6. Ravnateljstvo vabi starše uri znance gojencev ter prijatelje konservatorija, da posetijo to produkcijo. Vstop prost proti programu, ki velja 2 Din ter se dobi pol ure pred pričetkom v veži poslopja Filharmonične družbe. u— Velikonočni obredi v pravoslavni kapeli sv. Nikolaja. Srbski pravoslavni pa-rohijalni urad sporoča svojim vernikom spored veliKonočmih cerkvenih obredov: Na velik.! četrtek 28. t. m. se začne sv. H-turgija (sv. maša) ob 13. url; večerna molitev (bdenije) z branjem dvanajstih evangelijev (o trpljenju Jezusa) ob 18. uri Na velika petek 29. t. m. ob 10. dopoldne se bodo služili »carski', časovi« ob 16. url pa se začne velika večerna molitev z položitvijo pia stanice. Na veliko soboto 30. t. m. ob 5. zjutraj se bo vršila jutranja molitev s statijami (jok Matere božje), ob 13. urt sv. liturgija obenem z večerno moMtvijo. Na praznik vstajenje (voskrese-nje Jezusa) v nedeljo 1. maja velikonočna jutranja mol trte v s procesijo( litijo) ob 4. uri zjutraj, sv. liturgija ob 10. uri dopoldne. Za one, kil žele na velikonočno sv. li-turgnjo sprejeti sv. obhajilo se bo vršila spoved pred sv. liturgijo. Na velikonočni pomedeljeK se začne jutranja molitev ob 6. uri zjuaraj, sv. liturgija ob 10. uru dopoldne, večerna molitev pa ob 17. uri. Na velikonočni torek se bo sv. liturgija vršila v saniatoriju na Golniku. u_ Srbska pravoslavna cerkvena občina opozarja svoje člane (člani &o val pra^c/-slavni verniki, ki so nastanjeni v T,jub.ja-ni najmanj šest tednov), da si ogledajo volilni seznam za volitve cerkveno-občiu skega sveta. Seznam bo javno razgrnjea v pisarni parohijalnega urada (vojašnica vojvode Mišica). Vsa K parohljan ima pravico napraviti svoje pripombe zoper volilni imenik ali zoper posameznega volil ca v njem. Vse pripombe (reklamacije) je treba še danes pismeno oddati začasni komisiji- Člani, bi do danes ne plačajo cerk-veno-občinske doklade (pnirez) za preteklo leto aH ki dolgujejo za prejšnja leta, ne bodo imeli volilne pravice in se bodo črtali iz volilnega seznama. Vsa potrebna pojasnila se dobe v pisarni; parohijalnega urada. u— Plesni večer Katje Delakove. Javili smo že, da priredi plesna umetica Katja Delakova v ponedeljek ob 20. plesni večer v ljubljanski operi. O plesalki, ki nastopi v Ljubljani tokrat prvič s samostojnim večerom, je napisal dunajski komponist Albert Neufeld naslednjo zanimivo izjavo: Kathe Polak (Katja Delakova) je ena onih redkih umetnic, katerih program ni sestavljen le iz par odličnih plesov, ki bi blesteli iz vrste povprečnega sporeda Plesalka je umetnica, vsak njen ples je umetnina zase, naisi bo to Beethovnova »Žalna koračnica« ali pa Musorgskega poskočni »Gopak«. — Spored plesnega večera je pester in nad vse zanimiv. Na klavirju spremlja plesalko kon»ervatorist Marijan Lipovšek. Za t* večer veljajo znižane operne cene. Vstopnice 6e že dobe pri gledališki blagajni v operi. u— Si>ored akademije Pomladka Rdečega križa državne klasične gimnazije: O. Žu-pančič: >Naša beseda«. Recitira Vi. Len-ček. 2) Sattner: >Nazaj v planinski rajo Ocvirk: >'Lgra Ikoloj, izvaja mešani zbor pod vodstvom prof. E. Adamiča. O. Župančič: »Razgovore recitira Miltja Goreč in Zlatica Hribarjeva. Bach: »Air«. »Tartini« Varijacioe na Corelliifev tema Igra na violino Prevoršek Uroš, pri klavirju: Lipovšek Marijan. Ca/nič: »Stara ljubezen«, Dev: »Flosarska«. Poje oktet. J. Ca.nkar: »Kralj Matjaž« (Recitacija). Adamič: >Za plotom«, Marolt: »Vigred približa se«. Poije oktet. M. SknbLnšek: >Rože« (drama! prl-zorček). Izvajajo Mdtja Goreč, Zlatica Hribar i-n Vagaia. St Mofkranjac: »Kosovske pesmi (Rukovet II). Mešani zbor pod vodstvom prof. E. Adamiča Akademija bo v unionski dvorani jutri ob 20. ter obisk toplo priporoča.mo. Vstopnice od 20 Din navzdol so v prediprodajtl v Matični knjigami. u— O sodobni arhitekturi t>o predaval na družabnem večeru Trgovskega društva »Merkurja« v Ljubljani drevd ob pol 2L ▼ restavraciji »Zvezdi« orhutekt g. Josip Costaperaria. Predavatelj Je odličen strokovnjak in njegovo predavanje o ta.ko aktualnem predmetu vzbuoa veliko pozornost v naAi javnosti. Vstop Je brezplačen, gostje dobro došli. u— Zbirke Narodnega muzeja bodo od 1. maja dalje odprte za splošni, brezplačni iposet vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne Vhod z Blen"weisove ceste. Obiskovalcem je pri vratarju na razpolago nov! muzejski, obilno ilustrirani »Vodnik« (185 str ar nn, cena 15 Din). u_ Sokolsko društvo Ljubljana IV naznanja svojemu članstvu, da je preminil brat Anton R o š, sodni uradnik v pokoju. Pozivamo članstvo, da se udeleži pogreba v petek 29. t. m. ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti Za Gradom št 1. Obleka civilna z znakom. u— Gospejno druStvo krščanske ljubezni sv. Vinc. Pavel bo Imelo ob 50 letnici svojega obstoja redni občni zibor v ponedeljek. 2. maja ob pol deseti uri dopoldne v društvenih prostorih na Poljanski cesti št. 16. Odbor vljudno vabi vse člane, dobrotnike in prijatelje. u— JAD Triglav. KI. članski sestanek bo danes ob 20. v Kaalrni 1. nadstr. Razgovor in debata o aktualnih društvenih problemih Otvoritev avtobusne proge Celfe-Vitanje-Konjice in retour. 1. maja 1932 bo začela občina Vitanje s prevažanjem oseb z avtobusom na progi CELJE—VITANJE—KONJICE in sicer odpelje avtobus iz Celja ob 7.50 in dospe v Vitanje ob 8.50, iz Vitanja ob 9. na Konjice, kjer dospe ob 9.40. Iz Konjic odpelje potem ob 13. uri ta dospe v Vitanje ob 13.40. Nato odpelje iz Vitanja ob 16.30 ta pripelje v Celje ob 17.30, kjer ostane čez noč. Z otvoritvijo omenjene proge imajo ugodno avtozvezo izletniki in ljubitelji romantičnega ta kllmatično prav zdravega Pohorja. 5061 IMA DOBER OKUS »N HITRO OZDRAVI UR ESI VAL u— JAK, sekcija Ljubljana, sklicuje izredno sejo za petek 29 t m. ob 20. v društvenem lokalu. Pozivamo vse člane upravnega odbora, da se seje gotovo in točno udeleže. u— Zveza ruskih oficirjev Je izročila naši upravi 100 Din kot prispevek zi kruh«. Opozarjamo, da je vstopnina izredno nizka, tako da bo omogočen obisk tudi najrevnejšim slojem. u— Delavsko pro®vetno in podporno društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo redni članski sestanek. G. prof. dr. Miheiak bo nadaljeval svoje predavanje o gosjxxiarski krizi in bo orisal brezposelnost v Jugoslaviji. K sestanku in predavanju vabimo vs« naše delavce in prijatelje! u— Društvo ljubiteljev ptlčarjev v LJubljani vabi člane in ostale Interesente d a pomladno vzrejno tekmo pf.čarjev, ki bo v nedeljo 1. maja v lovišču Mostah 5n pri Devici Mariji v Polju. Zbirališče to ocena psov bo ob 7. zjutraij na dvorišča MikKče-vega hotela, kjer se bo razglasii izid tekme in se bodo raadelUa darila u— Motoklub »Ljubljana« poz4r» Sast-stvo, da se sngurno udeleži občnega rfcora, bi bo v (pete>k 29. t m. ob 20. v kftsbeteHi prostorih Miikličevega hotela u— Resnica o ponarejenih stotaJdh. 041 at/rani policijske uprave kakor po- družnice Narodne banke srno c«pro6enj u ugotovitev, da se je v Ljubljani našel ea sam jx>.narejen stotak, M pa Je te »ek* obrabljen in gotovo Izvira še fcz ciste poca-rejalske afere na Hrvatskem, zaradi kat»> re go bLM krivci že obsojeni Doeled hranjen od bogve soga Je pač prišel zdaj * obtok in v last ljubila arnske podružnice Narodne banke. O kakih novih ponare)ewife, stotakih ni govora u— Priporočilo Izletnikom. finjim popoldne Je nenadoma prhigeio ear»» ti r šišenskem gozdu nad Voctačkovo e«*-sto. Vnela se Je soiha stelja v patrceM Vlo» cenea Goriška in Jakoba Pehacij-a. Po«*-sili so ogenj bližndt stanovaScj fa sasHcara ni bilo treba stopit! v akcijo. Ka&o j* ogenj nastal, nt ugotovljeno, sodijo pa, «5« bo takih gozdnih požarov adaj ca pomlad wn poleti še več, kajti neprevidnih k«j41>-cev, ki se sprehajajo r gozdu te o&roS odmetavajo cigaretne ogorke v mah. nikoli ne zmanjka Priporočamo teletolkom ia pifcnlkarjem vso potrebno previdnost * gorečimi cigaretami in ogorki. u— V posesti tujega perila. Na P»« tra cesti Je srečal stražnik 21 ketaega Mirka Kariža, bivšega čevljarskega pomočnika 'brez stalnega bivališča, b; Je n<«U pod pazduho večji zavoj. Ker je stražnik Kariža 4e poznal kot prijatelja tuja lastnine, ga je seveda ustavil to ga pobaral, !ka} nos! v zavoju. KanB pa m« ni mogel dati povoljmega odgovora, zaradi česar ga Je stražnik odvedel na policijsko upravo, kjer so našiil v zavodu več komadov opranega perila. Mirko Je skušal lagat!, -prosti miselnosti ne ve nič drugega, kakor cla denar poskrije. Mnogi francoski rentniki so lani ob koncu leta pri najnižjih kurzih takorekoč za vsako ceno prodali svoje papirje, samo da dobe gotovino in jo poskri-jejo. Ko ni bilo pričakovanih velikih stvari in ko so posamezniki spoznali škodo, ki trpijo zaradi izgubljenih obresti, so zop-H vah, in sicer zaradi tega. ker je skoro popoln zastoj industrijskega izvoza povzročil propast številnih industrijskih podjetij, zlasti onih. ki so bila v večji meri navezana na izvoz. Polom industrijskih podjetij pa so potegnili s seboj v vrtinec tudi denarne zavode. Ker pri nas nimamo pomembnejše izvozne industrije in ker ruša domača industrija, navezana na domači zaščiteni konzum. zaradi krize ne trpi v toliki meri, kakor ona industrija, ki je navezana na izvoz, je povsem napačno pričakovanje. da mora po nekaki analogiji priti do enakih polomov tudi pri nas. _ Naši denarni zavodi so tudi sedaj v krizi ohranili zdrave osnove. Izgub niso imeli, če izvzamemo vsakoletne normalne odpise dubijoz, zato ne morejo biti pasivni. Pokazali pa so tudi veliko likvidnost s tem, da so izolačali milijonske vsote hranilnih vlog. Samo Prva hrvatska štedionica je izplačala vlog 800 milijonov. Za svojo previdnost pri nalaganju sredstev so morale naše banke še pred dobrim letom marsikaj preslišati, ko so se culi povprek očitki o nezaposlenih milijardah, ki so ležale pri bankah. Če takrat banke ne bi vztrajale pri svoji likviditetni politiki, bi bil danes položaj zares težaven. Pravega nezaupanja proti denarnim zavodom dejansko tudi ni opažati in do dviganja hranilnih vlog je prišlo bolj iz zbeganosti, kakor iz nezaupanja. Videč, da se kreditne razmere v Evropi naglo poostru-jejo niso vlagatelji v svoji nervoznosti. nerazsodnosti in zbeganosti vedeli, kaj Di počeli, in sledeč bolj preprostemu instinktu, so pričeli dvigati vloge. Če si vprašal, vlagatelja, zakaj je dvignil vloge, ti ni vedel" navesti nobenega pravega razloga. To nenadno dviganje je šele dovedlo dename zavode v neugoden položaj, pozneje, ipa so se težave prenesle na vse gospodarstvo. Da nezaupanje ni bilo povod dviganju, nam potrjuje tudi okolnost,_ da vlagatelji niso mnogo preudarjali. ali je zavod, kjer imajo naložen denar, dober ali slab, dvigali so kar povprek, tako pn pirpilarno varnih zavodih, kakor tudi pri ostalih. Od zopetne pritegnitve tesauriranega denar ia v gospodarski obtok je v znatni meri odvisno tudi ozdravljenje naših gospodarskih razmer. Zato moramo skuša H, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi privede-mo zopet v 'gospodarsko življenje ogromne vsote poskritega denarja. V splošnem narodnem in gospodarskem interesu ne zahtevamo nikakih žrtev od onih, ki skrivajo gotovino. Zahtevamo le, da ravnajo po Varuite svojo stekleninc J in porcelan, y j k v 4 _ 3' ts/sf u pora bij ajte VIM Z malo Vima na mokri krpi boste očistili hitro, blesteče svetlo in okusno čisto steklo in porcelan. Vim je popolni prašek, kateri nesnage ne ostrga, temveč jo razkroji in je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiži in kuhinji. VlM čistW£f. o Četrtek. 28. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.80: Salonski kvintet — 18.30: Etičnost in socijalnost — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. _ 20: Poglavje iz vzgoje-slovja. _ 20.30: Klavirski koncert gdč.' Po-ženelove. — 21.30: Koncert ge. Zlate Gjun-cjenac - Gavellove. — 22: Fantje na vasi. — 22.30: Čas. poročila. Petek. 29. aprila. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Grad Ozalj nad Kulpo. _ 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Vulkani. _ 20: Sokolska ura. — 20.30: Prenos iz Beograda, t- 22.30: Čas, poročila. BEOGRAD 15: Prenos iz cerkve. — 20: Dramatična legenda. — 21.20: Poročila. —-ZAGREB 12.W: Plošče. _ 17: Komorna glasba. — 20.30: Zborovski koncert. — 21.30: Orkester. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.20: Pevski koncert. _ 20: Igra. — 21.30: Dvorakove skladbe. — 22.20: Plošče. — BRNO 19.20: Pesmi. — 20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Lahka glasba — 20.15: Simfoničen koncert — 2° 50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 12.40: Plošče. — 16.55: Popoldanski koncert — 17.35: Orkester. — 19.20: Pf^smi. — 20.15: Spevoigra. _ 21.50: Predvajanje glasbenih snetkov na papirju. — "2.20: Lahka godba. _ BERLIN 20.15: Spevoigra. — Plesna glasba. — KONIGSBERG 16.30: Orkester. — 19: Pevska ura. — 20.25: Opera. — Literaren program. — MOHL-ACKER 17: Popoldanski koncert. _ 19.30: Zabaven program. — 20: Koncert različnih orkestrov. — 23.15: Berlinska glasba. — Pomlad pospešuje v zažčito važe z zimskimi oblačili omehku-žene kože skrbno nego z VEA' Nivea-krema pronikne zaradi tega, ker vsebuje Eucerit, globoko v kožo, hrani in krepi tkivo in pospešuje delovanje staniCja. Povzroča torej oni poživljajoči impulz, po katerem pridobi koža zopet svojo naravno gladkost in napetost in s tem zopet dragocen, nežen, mladostno svež izgled. Nivea-krema: Din 5 — 22. JugosL P. Beiersdorf & Co. d. z o. z. Maribor. 64 i Uiimiromii««"!!!,^1 1 urnim i tun»«"">\; 1 »»srnini imiiii i'1'' I '»umumiim \mmminrn >tt>j timmMffl " k„l llIttMlUlM V, Bil««««" GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. f>trtek. 28.: Kar hočete. C. Petek, 29.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 čstrtek. 28.: Večni mornar. E. Petek. 29.: Vijolica z Montmartra. D. Gostuje g. Dubajid D. Ljubljanska opera. Gosp. Dubajič, karak t^rni komik zagrebškega Narodnega gledališča, gostuje v Ljubljani drugič v letošnji sezoni, in sicer jutri v opereti >Vijolica z Montmartra« v velezabavni ulogi Pisralli-nija. s katero je žel v Zagrebu velike uspehe. Niegovo prvo gostovanje je bilo v opert-ti »Viktorija in njen huzar«. kjer je nastopil 7. velikim uspehom. — Dvorakova opera >Rucalka< se bo pela v »oboto po preteku osmih let Opero študirata gg. Niko Štritof in Bratko Kreft. Naslovno ulogo poj« ga. Zlata GjtinTurandot< bo v nedeljo 1. maja t isto zasedbo kot pn premi jeri To bo še edina izvenpredstava poleg abonma predstav, ki jih namerava uprava odigrati letos Opozarjamo še enkrat, da bodo "za vse te predstave brez izjeme veljale povišane operne cene. flENTJAKOBSK! GLEDALIŠKI 0DE1L Začetek ob 20.15 Pobota. 30.: Ljubezen sedemnajstletnega. Nedelja. 1. maja: Ljubezen sedemnajstle*- Mariborsko gledališč® Začetek ob 20 Četrtek. 28.: Brez tretjega. B. Zadnjič. Petek. 29.: Zaprto. Sobota, 90.: Casanova. G Zadnjič. pričeli kupovati papirje. Toda medtem so se tečaji že precej dvignili in marsikateri francoski zbeganec je potem v februarju, ko sb je pojavila na francoskem efektnem tržišču velika hosa, znova kupil papirje, ki jih je prej prodal, seveda po znatno višjem tečaju. Marsikdo je moral te papirje kupiti nazaj za 30 do 40 »/o dražje in je pri tem naravno utrpel po svoji lastni krivdi precejšnjo izgubo. Mislil je, da s tesauriranjein rešuje svoje imetje, dejansko pa je zaradi svojega nesmiselnega početja izgubil znaten del Tega imetja. Borzni špekulanti, ki so pri februarski hosi na pariški borzi zaslužili velike vsote, so se tem bojazljivcem seveda smejali v pest. Kakor drugod, tako je tudi pri nas početje ljudi, ki tesauriraio denar, nesmiselno in nelogično. Naša vlada je že ponovno tu odločno izjavila da bo držala dinar za vsako eno. Kritje našega denarja je vrh tega boljše, kakor v katerikoli srednjeevropski državi. Kdor je tedaj navzlic navedenim dejstvom zaradi fgovoric o pričokovanem razvrednotenjem denarja dvignil svojo hranilno vlogo ter sedaj dobljeno gotovino hrani doma. ta ravna gotovo brez glave, ker mora vendar vedeti, da ie v primeru inflacije in razvrednotenja denarja pač vseeno, če ima denar doma ali pa v denarnem zavodu. le z razliko, da v prvem primeru odpadejo obresti. Enako nesmiselno ravna oni, ki je na podlagi govoric o neugodnem stanju tega ali onega denarnega zavoda dvignil svojo hranilno vlogo in ni smatral za potrebno, da bi denar znova kje naložil, temveč ga drži doma v skrinji ali blagajni. Samo dviganje vlog ne bi še bilo za naše denarstvo iin gospodarstvo taiko škodljivo. če ljudje potem denarja ne bi spravljali doma. Za vse gospodarstvo uSodepol-no je predvsem tesauriranje denarja, ki nikomur ne prinaša koristi. Z zadržanjem gotovine v skrinjah in blagajnah se odtegujejo prometu denarna sredstva; pomanjkanje teh denarnih sredstev v prometu pa občutno poostruje težkoče v gospodarskem življenju. Če bi oni, ki so dvignili vloge, dobljeno gotovino naložili na kakršenkoli način (tudi v efektih, drž. papirjih, nepremičninah) tedaj ne bi bilo danes pri nas nikake denarne stiske, kajti denar, ki je o dtegnjen le denarnim zavodom ne pa prometu, najde končno na ta ali oni način zopet pot nazaj k denarnim zavodom. Ker pa tesauriranje denarja ne prinaša nikakih koristi in tudi nikogar ne more obvarovati pred izgubo v zvezi z govoricami o razvrednotenju denarja zato je to tesauriranje gotovine pravi zločin nad vsem gospodarstvom in ga je treba še bolj obsoditi, kakor samo dviganje vlog. Da pa je tudi vsako nezaupanj« proti našim denarnim zavodom docela neupravičeno na>m pove naslednjn preudarek. Do večjih bančnih polomov in sanacij j« v zadnji dobi prišlo le v industrijskih drža- zdravi pameti in da opuste nadaljnje tesauriranje, ki jim ne more prav nič koristiti, državi in narodnemu gospodarstvi pa lahko povrzoči nepopravljivo škodo. Zato napravite z denarjem kar hočete, samo ne držite ga doma. 5. Borze 27. aprila. Na ljubljanski borzi so se po včerajšnji sp'ošn.i oslabitvi tečaji deviz zopet deloma okrepili. Višje so danes notiral^ devize New York, London, Berlin in Bru-sclj. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje nekoliko popustila in je prvikrat zdrknila pod 200. Promet pa mi bil velik in je prišlo le do zaključkov za kaso po 195 in za maj po 197. Od dolarskih papirjev je za malenkos. popustilo le 7 odst. Blairovo posojilo, ki je bilo prvotno zaključeno po 47.50, pozneje pa zopet po 48.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2288.57 — 2299.93, Berlin 1H40.57 - 1351.37, Bruselj 791.20— 795.14, Curih 1097 35 _ 1102.85. London 06.01 — 20761. Ne^Vork Ček 5625.25 -5653.51, Pariz 222.59 - 2-23.71, Praga 167.22 — 168.08. Trst 200.05 — 292.45. Zagreb. Amsterdam 2288.57 - 2299.93, Berlin 1340.57 _ 1351.37, Bruselj 791.20 do 795.14, London 206.01 — 207.61, Milan 290.05 _ 292.45, Ne\vvork kabel 5647.25 do 5675 51 Newy0rk ček 5625.25 — 56.S3.51, Pariz 222 59 _ 223.71. Praga 167.22—168.08. Curih 1097.35 - 1102 85. Curih. Beograd 9. Pariz 20.285. London 18 82. Ne\v>'ork 514.62. Bruselj 72.15. Milan 26 475. Madrid 40.25, Amsterdam 208.60. Berlin 122 375. Stockholm 93.75. Oslo 94.75, Kobenhavn 103.25, Sofija 3.73, Praga 15.24, Varšava 57 — 65. Bukarešta 3.07. Efekti. ZagTeb. Državne vrednote: Vojna Skoda 194 — 197, za maj 193 — 195, za junij 200 bi 7®/o investicijsko 52 — 56, 4*/« agrarne 25 _ 27 6% begluške 34 — 35, 7% Blair 47.50 _ 48. 80/n Blair 54 bi., 7Drž. blp. banka 53 — 54. . Beograd. Vojna škoda 200 bi., 7»/» investicijsko 55 zaklj.. 4"/n agrarne 26 bi., 6®/« begluške 35, 34.50 zaklj.. 7°/o Blair 47 zaklj.. 7°/® Drž hipotek, banka 52.50 zaklj., Narodna banka 4600. 4580 zaklj., Priv. agrarna banka 2:10, 226 zaklj. Dunaj. Bankverein 11, Eskomptegesell. 102, Staateisenbahngesell. 12.60. Trboveljska 19.75, Alpine - Montan 1010. Blagovna tržišča KITO + Chicago, 27. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 57.25, za julij 60.25, za september 62.625, za december 66; koruza: za maj 31.875, za Julij 3.5.125, za september 37.625; rž: za maj 40.625, za julij 43.50, zs september 45.75. + Winnipeg. 27. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 62.375, za julij 64.50, za oktober 67. + Ljubljanska borza (27. t m.) Tendenca za žito prijaznejša. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, po mlev-ski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 kg po 182.50 — 185, okolica Sombor, 79 kg po 187.50 - 190; potiska, 80 kg težka po 192.50 — 195; moka: baška 2O«, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 325 — 330. banatska po 33o do 340- koruza (slov. postaja, plačilo v 30 dneh): baška pri mlevski voznim po 14o do 147.50, po navadni voznini po 150 do 152.50. v _ t + Novosadska blagovna borza (27. t m.) Tendenca prijaznejša. Promet 56 vagodov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79 kg 133 _ 135; baška. okolica Sombor. 78 kg 132 _ 134; srednjebaška in gornjebaška, 7Q k<* 133 — 135; baška potiska, 79 kg 134 — 136; baška, ladja Tisa, 79 kg 134 do 136; gomjebanatska, 79 kg 131 — 133; banatska, pariteta Vršac, 78 kg 129 - 131 — Oves: baški, sremski in slavonski Ido do 140. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 140 _ 145; pomladni. 67/68 kg 155 — 160-_ Koruza: baška. sremska in banatska 06 — 98- baška. okolica Sombor 97 — 99, baška bela 109 - Ul; sremska. okolica Sid 08 _ 100 Moka: baška, banatska >0g< in »0?g< 240-245: >2« 215 - 225; »5< 195 do 205: »6« 180 - 185; >J<: laO - 155;. >»< 92.50 — 97.50. Fižol: baški, sremski <-6o do 245 + Budimpeštansfea terminska borza (27. t m.) Tendenca čvrsta, za pšenico rmma. Promet srednji, ršenica: za maj^ 12.74 do 12.75, za junij 13.12 - 13.13; ris im ma] 14 95 _ 14.97; koruza: za maj 14.9o do 14.97, za julij 15.95 — 16. čana, ki bo 5. maja &e pričel s treningom. Trener bo na razipolago vsem članom. -— Na igrišču s« bodo v nedeljo sprejemalo prijave članov. Oni, ki so sc že prijavili m vplačali prvi obrok člana- e, lahko že v soboto in nedeljo igrajo. Športno občinstvo se k turnirju vabi! — Danes v četrtek ob 6.15 zvečer v »Emoni« važna seja &ek-ci jskega odbora. Udeležba doJžnost! "SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes od 17. naprej trening, drevi ob 20.30 v kavarni »Evropa« seia načelstva, katere naj se sigurno udeleže tudi Banko. Finec, Tn-ta. Babic. Jutri ob 20. bo v klubski sobi kavarne »Evrope« sestanek članstva eekovie, na katerem predava trener g. Ulaga o temi »Pot do športnih uspehov«. Vabljeni tud4 člani ostalih sekcij. TSK Slovan. Drevi ofe 20. uri v lov*ki sobi pri Sokolu članski sestanek, obvezen za vse člane. Naproša se gosp. Paznik, da se istega udeleži. Ključec naj prinese blok za postavo moštva. Pomladanske tekme v odbojki za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol se bodo vrnile 4. maja. Prijave, v katerih naj se nasede moštvo (6 igralcev z eno rezervo) naj so poSljejo do 29. t m. na naslov: gosp. prof. Trošt, II. drž. realna gimnazija. Prijavnine ni. Moštvo, ki zmaga trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih, si pribori lep pokal. Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. Čas in igrišče se bo pravočasno razglasilo. SOKOL Spori Otvoritev teniške Sezone na Iliriji. V nedeljo 1. maja se bo vršila otvoritev teniške sezone z internim klubskim turnirjem, na katerem bodo nastopile prve moc. Ilirije. Turnir prične ob 9 uri zjutraj na klubskih teniških igriščih ob Gosposvetski cesti Turnir priredi Ilirija v prvi vrsti zaradi tega, da vzbudi zanimanje z a to panogo športa v širši javnosti, kakor tudi da se vsi člani sekcije medsebojno u poznajo- Ilirija si je zasigurala tudi trenerja. Dunai- Prvomajniški izlet celjskega Sokola. Sokol v Celju priredi v nedeljo 1. maja za člastvo in naklonjeno občinstvo velik izlet na Boč. Iz Celja se odpeljemo z vlakom zjutraj ob 7.42 do Poljčan. Zbirališče izletnikov bo do pol 8. ure pred postajnim poslopjem, kjer bosta vodja ekskurzije br. Poljšak za člane in načeln.ica sestra grudnova za članice pobirala članske legitimacije in denar. Udeležniki naj skrbijo da bodo najkasneje do pol 8. ure na koodvo-ru Vožnja bo za člane (ice), ki se izkaze-jo z društveno legitimacijo, iz katere je razvidno, da so vse obveznosti napram društvu poravnane, polovična. Opozarjamo pa še posebej, da član (-ioa), ki se ne bi mo; oel(-a) izkazati z legitimacijo, ne more biti deležen(-a) polovične vožnje. Povratek iz Poljčan z večernim vlakom, ki prihaja ▼ Celje ob 19.17. Pridite! — Mainiški izleti naraščaja in dece bodo v teku maja v bližnjo celjsko okolico. Br« posebnega »bvestJ!* Vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem naznanjava ^ no vest da nam je po kratki mučni bolezni v 83. letu starosti umrl nas dobri in skrbni oče, stari oče, brat in stric, gospod Koncili a ZASEBNIK Poereb nepozabnega pokojnika se bo vrSflv petek 29. t. m. na me«tnem pokopališču v Pobrežju. Maša zadulruca oo brana TsSSo 30. t m ob 8. zjutraj v frančiškanski cerkvi. Žužemberk-Podlehnik-Ljutomer-Maribor, 28. aprila 1932. Žalujoči ostali Sorodniki prosijo, da bi se namesto vencev na grob pokojniku daroval denar dobrodelnim druStvom. Iz življenja in sveta Največji dogodek ▼ angleškem nogometa Kakor smo že poročali, so v soboto 23. t. m. slavili v Angliji sv. Jurja in obenem obletnico Shakespearejevega rojstva. Statford on Avon, rojstni kraj velikega pesnika, je bil ta dan prizorišče velikih svečanosti. V navzočnosti zastopnikov 70 narodov je bilo otvorjeno novo Shakespearejevo gledališče. Svečanosti se je udeležil tudi angleški prestolonaslednik. V novem gledališču so igrali prvi del Shakespearejeve drame »Henrik IV.« Napačna evropska dieta Dr. I. C. Drummond, profesor za biokemijo na univerzi v Londonu, je imel predavanje, v katerem je poudaril, da je pomanjkanje vitamina B v dieti srednje in zapadno evropskega prebivalstva krivo večine želodčnih bolezni in motenj v prebavilih. Docela napačno je naziranje, da je v hram teh ljudi dovolj vitamina B. če podvržemo kemični analizi tipično hrano mestnega prebivalstva v srednji in zapad-ni Evropi, pridemo do sklepa, da je ta hrana siromašna na vseh vitaminih, najbolj pa na vitaminu B. Prof. Drummond je pri tej priliki tudi omenil, kako težavno je izolirati vitamine. Japonski učenjak Odake je n. pr. ugotovil, da bi se moralo predelati 50 ton oluščenega riža, če bi hoteli dobiti iz njega poldrug gram kristalizirane snovi vitamina B. Svetovni rekord Čeha Dude V Wembley stadionu pri Londonu se je vršila v navzočnosti 100.000 gledalcev, med njimi tudi angleške kraljeve dvojice, odločilna tekma za pokal Anglije. Zmaga 2:1 moštva »Nevvcastle United« nad moštvom »Arsenal« pomeni nepričakovano presenečenje. — Levo: Angleška kraljica predaja kapitanu zmagoslavnega moštva pokal. Desno: Napet prizor iz odločilne igre za -English Cupc. Arzenik v vinu 16 let po nedolžnem v ječi Zanimivosti iz angleške carinske prakse Angleška finančna oblast je nedavno dala zanimivo pa jasni lo, če se imajo opice smatrati za četveronoge živali ali ne. če-tve.ronožci so namreč v Angliji prosti carine pri uvozu v državo. V Harvvichu so namreč finančni organi nekemu importer-ju zabranili uvoz opic. Mož ni hotel plačati carine in se je skliceval na to. da spadajo opice pod določbo o četveronožcih. Višja instanca finančne oblasti pa je izrekla salomonsko razsodbo, da opice vobče nimajo štirih nog, ampak štiri roke. Im-porter je moral nato seveda plačati carino. Sličen spor se je pojavil tudi zaradi vrečarjev (kengurujev). Oblast bo najbrž izjavila, da to niso četveronožci, ampak dvonožci, nakar bo treba plačati zanje carino. Ko so nedavno pripeljali v London truplo romanopisca Edgarja VVallacea, so carinski organi zadržali krsto v pristanišču. Ne zato da se ne bi mogel vršiti pogreb oh pravem času, marveč zato. da so stehtali cvetje na krsti. Položili so ga na uraJ-no tehtnico, ga oeariniii po teži, dobili zahtevano odškodnino, nato pa so pustili sorodnike z mrličem naprej. Zakaj so vdove tako zdrave? Znani dunajski dušeslovec dr. VVittels je nekoč zelo nazorno opisa) ono gotovo vrsto bolnih žen, ki jim očiv;dno vse življenje poteka v geslu, da je treba trpeti in skrbeti, da tudi ostali trpijo. S srčnimi bolečinami, neprespanostjo in mnogovrstnimi drugačnimi pritožbami o zdravju mučijo sebe in svojega sočutnega moža. ki se sramuje svojega zdravja, hodi nagubanega če'a od jutra do večera in mesec za mesecem prinaša svoj zaslužek v h,šo. Vse dotlej, dokler se lepega dneva ne vleže v posteljo in umre... žena, ki je sprva nekoliko ogorčena, da jo je ta zdravi človek v smrti prehitel, se nenavadno hitro sprijazni z novimi razmerami. Tedaj se zgodi čudo: kar čez noč izginejo vse njene bolečine in pritožbe, in sicer tako temeljito, da niso redki primeri, v katerih žena preživi po moževi smrti še 20 ali 30 let tot zdrava 'n vesela vdova. Ker je dr. Wittels dušeslovec, razlaga ta čudni pojav s tkzv. ljubeznijo sovraštva. ki je tem bo!j nepojasnjena, ker se je človek redno sploh ne zaveda. Morda pa je stvar prav drugačna? Končno je treba misliti tudi na okolnost da med bolniki ni samo pravih pacientov in simulan-tov: znanost pozna — po klasičnem opi-Bu pesnika — tudi še tkzv. namišljene bol- Vkrcanje japonskih čet v šanghajskem pristanišču za povratek na Japonsko. Del japonskega vojaštva je ostal seveda v šanghaju, prav tako japonska okupacijska armada v Mandžuriji. nike. žal, vseh žen ni mogoče uvrstiti med slednje in velika večina je res bolnih... Vsak drugi stavek, ki ga izgovore takšne žene — in tudi moški, ki jih je na pretek — se začenja s približno takim uvodom: Veste, meni je tako čudno... Vsa zdravila učinkujejo pri teh bolnikih prav obratno — kakor pripovedujejo sami — in najbolj imenitno se jim zdi. če se ponašajo s tem. da cela armada zdravnikov ni našla pravega vzroka njihove bolezni. Vsak dan je posvečen zdravju; hrana, obleka. stanovanje in vse, kar jih obdaja, ni nikoli dovolj higienično. Tudi delo, družabni stiki, da celo vprašanje, katera gledališka predstava bi bila manj razburljiva, so pogoji, brez katerih tem bolnikom ni dobro. Zakaj je vse to? Kako naj bo razumljivo, da tako mnogim ženam ugaja takšno stanje, ki mora biti v bistvu vendarle zelo neprijetno? Zakaj je neki privlačno, če človek lahko vsak čas potrdi, da je bolan? Nekaj pojasnila o tem se da dobiti iz dejstva, da v življenju ni druge situacije, ki bi dajala človeku več pravice kot bolezen, da zahteva zase vso pozornost. Razen tega nudi bolezen še drugo ugodnost, in sicer popolno neodgovornost. »Večno bolna« zakonska žena ima čudovito sredstvo, da lahko vselej in povsod gospodari z možem in vsestransko izrablja svoje ralilo zdravje, Ce ss mož upre, ji je treba samo še bolj naostriti orožje; bolezen se pač avtomatično poslabša in mož mora v kot! V takšnih primerih je ne podpirajo samo prislovično samoljubje trpečega človeka, temveč tudi metode trpečih ljudi. Res je namreč mnogo takšnih žen, ki tira-nizirajo svojo okolico samo takrat, kadar so zdrave; ko pa obole. postanejo pohlevne in potrpežljive ter niti ne omenijo, kako težko prenašajo bolezen. Nekateri sodijo, da so takšni tipi v zdravju zato tako neznosni, ker čutijo, da ne bi zmogli nobene težje naloge; če obole, nimajo nobenega dela. so na varnem in žive potem v zavesti, da jim ni treba odgovarjati za nobeno dejanje. Za šibke in zelo bojazljive narave je torej bolezen samo pristanišče, v katero se zatečejo pred burnim viharjem vsakdanjega življenja. To pristanišče pa je varno le tedaj, če ima svojega čuvaja. Dokler ima žena moža, ki si zaradi vsakega najmanjšega bolezenskega znaka puli redke lase, jo obžaluje, se žrtvuje in ... plačuje, je slednjič v vlogi bolnika prav prijetno, če si mož dovoli prednost — prvo. ki si jo je sploh dovolil —, da na lepem zapusti solzno dolino, tedaj seveda »najlepša« bolezen ni več privlačna. Zakaj neki, si misli vdova in gre nato zdrava po svetu. Običajno ostane zdrava do konca. Ker ne pije, ne kadi, ne igra. ne prenaša naporov in je za vse hladna kot led, lahko sv.eža in čila dočaka svojo stoletnico ... Francoske oblasti preiskujejo skrivnostno zastrupitveno afero, ki spada med naj-s kri vnos tnejša poglavja francoske kriminalne kronike. Stvar predstavlja že po svojem velikanskem obsegu nekaj izrednega. Zastrupljenje izvira od arzenika, ki je bil primešan 1500 hI vina. Ladijski častniki in moštvo, ki so pili to vino, so vsi zboleli na posledicah zastrupljenja. Začelo se je s tem, da se je v Le Hav-reu pred dnevi javilo zdravniku na ladji »Kolumbusu« dvajset mornarjev. Vsi so kazali svojevrstne izpuščaje na koži. Zdravnik je preiskal bolnike od prvega do zadnjega in ni mogel na noben način ugotoviti izvora bolezni. Ko je na enak način zbolelo štirideset mornarjev z neke druge ladje in so se isti simptomi pokazali še pri nadaljnjih petdesetih mornarjih ;Kolum-ba«, so postale luške oblasti na stvar pozorne ter so poverile pristaniškega zdravnika dr. Vincenta z natančnejšo preiskavo. Medtem ko je dr. Vincent vodil preiskavo, se je stanje vseh mornarjev poslabša'o. Toda niti sedaj ni bilo mogoče diagnosti-cirati bolezni. Metode, katere so zdravniki uporabili pri bolnikih, so se izkazale za brezuspešne. Slednjič je postal dr. Vincent pozoren na dejstvo, da kažejo kurjači in strojniki najtežje simptome zagonetne bolezni. Ta izsledek je omogočil priti izvoru bolezni do dna. Dr. Vincent je dognal, da so dobili I kurjači in strojniki večjo množino vina kakor ostali mornarji. To je na ladjah običaj, ker imajo strojniki in kurjači najtežje delo. Zdravnik je preiskal vino in kemična analiza je pokazala strahotno dejstvo, da je vinu primešan arzenik, in sicer v takšni meri, da lahko postane usoden za življenje tistih, ki ga pijejo. Na liter vina je prišlo 7 do 11 miligramov arzenika. Dr. Vincent je prišel do sklepa, da je zagonetna bolezen častnikov in mornarjev zastrupljenje z arzenikom. Tej ugotovitvi se je zahvaliti, da so mogli v bolnici rešiti večji del mornarjev, ki so pili vino z anzeniko-vim pridatkom. Kriminalne oblasti so nato uvedle obširno preiskavo, da bi dognale, kdo je primešal vinu arzenik. Vinski trgovci, ki so jih zaslišali, so izjavili, da v vinu, ki so ga bili dobavili za ladijske častnike in moštvo, ni bilo nobene strupene primesi. Kupili so ga takšnega, kakor so ga prodali naprej, in sicer jim ga je dobavil neki Španec. Dobavitelj je takisto izjavil, da je nedolžen na stvari, ker ie bilo vino po prodaji preiskano in deklarirano za dobro. Mogoči sta sedaj, kakor pravijo, dve razlagi. Prvič, da so vinogradniki, da bi mit, čili škodljivce grozdja, škropili grozdje a arzenikovo raztopino in je ta arzenik pozneje pri stiskan.fu prešel v vino. Izključeno pa ni, da je kdo pozneje primešal vimi arzenik. kar se zdi v tem primeru še najverjetnejše. Kalifornijski guverner Rolph je ponovno odklonil osvoboditev obeh »političnih atentatorjev« Toma Mooneva in Billingsa, ki že 16 let po nedolžnim trpita v ječi. Ta odklonitev je /c -ctrta, odkar obitoji ta primer, ki ga strokovnjaki po vsem svetu malone soglasno proglašajo za navaden ju-stični zločin. Bilo ie 22. juliia 1916, v času ko so ameriški vojni dobičkarji napenjali vse strune, da povedejo v lastno korist Ameriko v svetovno klanje, m so skušali vplivati na javnost v tem muislu s prirejaniem vsakovrstnih naconahstičnih parad. Takšna parada se je vršila tega dne v San Franciscu. Sredi med r jo je počila bombo, ki je 10 gledalcev usmrtila in 40 ranila. Preiskovalni sodnik Fickcrt je dal aretirati Billingsa, ker so privatni detektivi, v službi podjetnikov, »našli« pri njem neke naboje istega kalibra, kakršne so našli na kraju atentata. Delavskega voditelja in nasprotnika vojne Toma Mooneva so aretirali samo zato, ker je Billingso-v prijatcii. Že pri razpravi ,«c je pokazalo, da tičijo 73 tema aretacijam« nečedni nameni brez vsake dejanske upravičenosti. Zagovorniki so predložili med drugim dve fotografiji, ki sta jasno dokazovali, da sta bila obtoženca ob času atentata celo miljo daleč z Moonevevo ženo na strehi neke hiše Toda Fickert je privede' pred porotnike neko prostitutko in nekega kokainomana in brezposelnega natakarja, ki sta prisegla, da sta videla obtoženca v kritičnem času na me-sfu atentata. Na razpravi proti Moonevu je Fickert pnvedel še tretjo pričo, ki je izpovedala, da ju je videl pol ure prej istotam. Na podlagi takšnih »indicij«- so Billingsa obsodili na dosmrtno ječo, Mooneva na *mrt. Izvršitev .smrtne kazni je preprečil sam državni predsednik \Vil+! do 30 let dobi na-mpž?pnje. C-eni. ponudbe na 0£r'aent oddelek Jutra r>ed šifro »Tndustrija«. 15461-1 Parna pekarna T! jem B!Tiak v LJubljani «r»TP''mo vajenca s hrano fin stanovanjem v Vsi. 15545-1 Frizersko vajenko * ]vrmp*w> Jnlsko pred-Tzo.bra.7b0 sprejme takoj T ran IVri1^. frizpr. Lj ubrana, Dalmatinova ul. 13 15537-1 Šiviljo za takoj išče modni salon Mice Kovačič, Mestni trg št. SO/V. 15678-1 Fanta zdravpgs in poštenega, ta dela na posestvu na deželi sprejmem proti celotni oskrbi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno«. 15677-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; za iajenje naslova ali Ta šifro pa 3 Din. (2) Manufakturist s predvojno &olo, trezen ln agilen, išče službo za ta koj. — Cenj. ponudbe na >glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Manufakturist«. 15616-2 Slaščičar, pomočnik z dobrim spričevalom, išče službo. A. Kajba, Šoštanj. 15624-2 Kot hišnica postrPtnioa ali kaj slišnega išče zaposlenje pridna in snažna žen=ka. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15613-2 Gospodična išče službo prodajalke v delikatesni ali špecerijski trgovini, ozir. kaj »ličnega Nastopi takoj ali po dogovoru. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Izvožbana moč«. 15691-2 Avto,rnotp Vsaka beseda 1 Din La dajanje naslova ah za šifro pa 5 Din. (10) i Boljša postrežnica vajena pospravljanja boljših sob. išče dopoldansko ali popoldan-sko zaposlenje Prevzela bi tudi pospravljanje pisarn. Nastop s 1. majem ali 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15647-2 Natakar 28 let star. odslužen -rojak, v kavarni in restavraciji debro verziran, želi stalno mesto kot jutranji plačilni aii dona?alec. — Cpnj. dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod >Vešča moč«. 15694-2 Vrtnarja sr^oso-bnpga samostojne voditi trgovsko vrtnarstvo, sprp-mrm. Ponudbe s spričeval je poslati na Zadm-eo vrtnarjpv v Ljubljani. Služkinjo pridno in snažno sprejmpm takoj k 4 ospbam. Naslov t cvglasnpm oddelku Ju'ra 156S5-1 Učenko in pomočnico začetnico »prejme modni atelje M. šare. Rutarjeva ulica št. 4a/I (nri VrtačiV 15602-1 Organizatorja proda ie garancije ali kavcije zmožnega iščemo za Maribor in Olje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pnd šifro »Čevlji na obrokp«. 15585-1 Šiviljsko pomočnico sprejmem takoj. Poizve se v trafiki na Marijinem trgu 15667-1 Delavca prevažanje p o h i S t. v a spre me mizarstvo »Sava« v Ko'odvor>l!ova »Ji za šifro pa 3 Din. (T) Raket dobro ohranjen ia dobre znamke kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po-d šifro »Tenis«. 15660-7 Vsaka beseda 1 Dmi: ia dajanj« naslova ali ra šifro pa 5 Din. (16) Družabnika iž?am ia zelo dobičkanro*-tvo podjetje, kateri si z malim kapitalom pod ugodnimi pogoji pridobi dobre dohodke. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Br« rizika«. 15668-16 Družabnika sprejme v tovarno pletilne stroke domača industrija volnpne in svilene robe. z vspmi stroji! iti vso opremo Kapital zasiguran. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Industrija Gorenjsko«. 15563-16 Za več kot polovico ceneje! — skladiščna odprodaja — Vsled likvidacije firme prodajamo od dan«* aluminijasto posodo, servise, kav ne garniture, zajemalke, džezve itd. itd. pod polovično ceno, samo v gotovini. Samo sedaj je prilika. »Nova Jugnmera!ija« v likvidaciji — Ljubljana VII, Zibertova 27. dvorišče 15434-6 Brezhibno hladilnico zamenjam za dober avt«- Ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod šifro »Zame njava«. 14990-6 Čevlji na obroke »Tempo«, Gledališka al. 4 (nasproti gledališča). 114 6 Mizarji Najcenejše ln najboljše suholepljene vezane plošče (Sperrplatten) dobite v skladišču tovarne »UKOD«. Sušak-Ljub-ljana, Dunajska c. 31, dvorišče. Pošilja se na deželo v vsaki množini. Zahtevajte cenik. 129-6 Stavbno parcelo 800 m3 veliko prodam na Jezici. 100 m od glavne ceste, v lepi lesri. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 15630-20 Večje podjetje z mlinom in žaero na stalni vodi 160 IIP. ugodno prodam. — Po:a-sni1a daje rp.alitetna pisarna Grašek. Ljubljana, Kolodvorska 24 15WO-20 H ^JK l!t T- > '■ um v* ik» beseda l Din; 1 n dajanj« aH I »a Šifro pa 5 Dio. (17) 1 Mesnico z inventarjem, na prometnem kraju sredi Ljubljane dam takoj v najemi. Dopise pod šifro »Mesnica« na oglasni oddelek »Jutra«. 15049-17 Hladilno omaro poceni proda mlekarna Pred škofijo štev. 17. 15601-6 Materijal od izkopa na Vrtači prodam. Pojasnila daje poli.r stavbenika Se-liella na licu mesta. 15687-6 Oglejte si izložbe in cene slamnikov v modnem salonu Stuchlv-Maške. Ljubljana, židovska ulica. Cene brez konkurence. Popravila se sprejemajo. 15699-6 j Ka b»seda 1 Din; ta dajanje naslova ali ta 3;fro na 5 Din. (35) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — ju veli r Ljubljana, Wolfova ulica 3 77 Oblatila Mlad slaščičar (konditor) išče stalno na mešče-nje v finem obratu— bodisi slaščičarni aii restavraciji. Nastopi lahko takoj. C-Pnj. ponudbe prosi na naslov: Kari Koren, Zasrreb. Ilica 30 (Sa listo-vima L. Vorauer Rabus). 15619-2 Kot ključavničarski vajenec :ščem mesto s hrano Iti s*a novanjem v hiši. Naslov v o«:'asnpm oddelku »Jutra«. 1S279 Mizarska i.n druga podjetja, ki bi hotela sprejeti, četudi le v začasno službo solidnega mlajšega. kvalificiranega ielavca pri mizarskih strojih. in omogočiti pridnemu delavcu ter skrbnemu očetu skromno prpživljanje Iružine. prosimo, da pošljejo ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kruha otrokom«. 15425-2 Plačilna natakarica zmožna kavcije, išče službo v boljši gostilni. Grp tudi v se7r.n0! F.eventuelno vzame dnbro idočo gostilno na račun. Ponndbe pod šifro »Kavci'a« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 1"4!V5 2 E-dgar Rice Burroughs« Tarzan, krali 207 Ko je Tarzan prebral pismo, je dolgo premišljeval. Nove in čudne reči, ki je pripovedovalo o njih, so bile zanj težko razumljive. Nato je zapisal pod Janin podpis: »Jaz sem Tarzan, kralj opic.« Zjutraj je našla Jana svoje pismo prav na tistem mestu, s katerega je bilo izginilo. Vsaka beseda 1 Din; sa dajanj« naslova sli ia Šifro pa 6 Dia. (IS) Trgovino z mešanim blagom, s kompletnim inventarjem oddam s 1. majem na prometnem kraju. Kje, pove Somrak, Sp. Šilka, Jernejeva 2/1. 15611-19 Buffet že a-ma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15672-23 Sostanovalca event. t vso oskrbo spre.j-mpm v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddplek »Jutra«. 15670-23 Sobo s hrano poceni oddam 2 ospbama. Naslov v oglasnem oddolkn »Jutra«. 15669-23 Zračno sobo z 2 ali 1 posteljo oddam v bližini kavarne Evropa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15671-23 Čisto sobico s posebnim vbodom, evnnt. tndi z zajtrkom in kosilom takoj oddam stalni g-osoo-dični ali gosipodu v Hrenovi ulici 12/1. 15683-23 Samsko stanovanje s kopalnico oddam ln »olnčno balkonsko »obo v vili ob Tivoliju — Rutarjeva ul. 4a/l. 15696-1 Lepo sobo oddam fini osebi t 1. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15696-23 Sobe išče Vsaka beseda SB par: m dajanje naslova ali n šifro 3 Dia. (ž3-a) Uradnica 1 1. majem akr««ntM> sobo * pranjem perila in zajtrkom. — Ponudbe na naslov: »Tempo«, poštni predal 115. 15566-23/a Boljši gospod išče v mestu za nekaj dni sobo s strogo separiranim vhodom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plača dobro«. 15659-23/a Opremljeno sobo s po«iehnim vhodom — v Rožni d-olini išče mirna gospodična. Ponudbe pod šifro »Primo-rka« na oglas, oddelek »Jutra«. 15663-3:/a Glasbila Vsaka beseda 1 Dia: m dajanje nabora ali aa šifro p« 5 Dfe. (36) Nov črn pianino 1 »branim jt)«in; za da.'a.n j* naslova ali za šifro pa S Din. (27) Ptice pevke divjake kupi Matko Maretič. Ljubljana, Gosposvetska cesta 5 15651-27 VsaKa besela 1 Dm. ta -laianje naslova a.l: za šifro n» 5 Din. (29' Mlekarske stroje kompletne, kapaciteta 4O0 1 na uro, na parni pogon proda Mlekarska zadruga Naklo. Ogledajo naj se na licu mpsta v obratu. Ona po dogovoru. 15644-29 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aJa za šifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva nflca it. S Velika izbira v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo. „Pri škofu" Ljubljana Telet št. M 29511 Tvrdka Iv. Scliunsi Dolenjska cesta, nudi lepa suha drva in prvovrsten premog- j Trafiio kodrasife na najnovejšem Hen-ielnovem aparatu model 1932 po primernih cenah. Mirko Zaletel, trizer. Vogal HimsKs ces»te 24. 47:« m A" Zobje m tri nifanse bolj N« morete »e zagovarjati, da fenole zab« umazane, brezbarvne aii pokvarjene. Mikrobi v ustih so vzrok tega stanja. 7,nanost n, kako »e zamorejo ugonobiti tj mikrobi— z uporabo Kolvnosa s sobo šč-etko — 1 cm Kolvnosa d* suhi Sčetki. — Antiseptična in po-kipela pena K o 1 j n & s ugonoM opasne mikrobe jn odpravi zoper-ne rumenkaste madeže. V treh dneh bodo Vaši zobje bo$j buli — ta tri irijanse. Poskusit« Kol vrt«« od dan e«. \ntiseptaina KREKA % A. KOP, F Dobiva se pri zastopniku za Dravsko banovino: Aloplj Plasiinšefe LJUBLJANA, W©!fova ul. 6 HOTEL VELEBIT t Zagrebu v neposredni bližini glavnega kolodvora, Petrinjska ulica 79, ODDA v najem čiste, opremljene sobe. Cene zelo zmerne, po 25 do 30 Din za postelj. Za red in čistost jamči lastnik hiše in hotela. Za mnogobrojen poset se priporoča Martin Vrkljan. — Telef. 54r—72. 4858 Edina slovenska tedenska revija »2ivl|en]e in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. družba z o. z. pleskarstvo, slikarstvo in črkosiikarstvo ROžNA IM)I