Uredništvo is appHnišfto:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja T pondeijek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti Wik dan od 11.—12. ure dopokL
Telefon št. US.
Št. 119.
V
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
— — -------------------
Maribor, dne 17. oktobra 1910.
Baročnim Usta:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno ................... I	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Štajerski deželni zbor«
Na 'šolskem in gospodarskem polju hočejo imeti poslanci V. L, S. povoljnih garancij, da se jim ne bo treba bati vsak trenutek nemškonacionalne nasilnosti. . Nemške stranke so pri skupnih pogajanjih dne
27.	in 28. septembra v Gradcu kratkom alo odklonile vsako garancijo. Sedaj je posegla, vlada vmes. Predložila je strankam posredovalni predlog, ki bi naj o-mogočij delozmožnost štajerskega deželnega zbora. Pribiti j,e treba takoj v začetku, da se je nanašal ta predlog samo na šolsko vprašanje, in da je vlada izrecno odklonila kompliciranje pogajanj 'z gospodarskimi vprašanji. 'Že vsled tega je bilo malo upanja na povoljen rezultat novih pogajanj.
Slovensko stališče je v šolskem oziru, da se deli deželni šojlski svet. Vlada je skraja hotela, da se deželnošolski svet pomnoži za oba deželna odbornika iz kmečkih skupin (Robič in Hagenhofer) in za dva delegate graškega mesta in ljudskofšolskega učiteljstva. Nemci bi torej dobili 3 nove ude, Slovenci samo 1. V nacionalnem oziru bi torej bil deželni šolski svet še nevarnejši nego je današnji? Zaupnika Slovenskega kluba, dr, Korošec in Robič, sta vsled tega označila predlog kot popolnoma nesprejemljiv. Cesarski namestnik se je vsled tega odločil Še v zadnjem trenutku staviti nov predlog,, < da naj namreč Še jeden deželnošolski nadzornik dobi v deželnem šolskem svetu sedež in glas.
Dne 14. t. m. so bili na željo cesarskega namestnika vsi deželnozborski klubi sklicani na posvetovanja, Slovenski klub je zboroval v 'Mariboru. Komaj je začel sejo, dobil je iz Gradca obvestilo, da cesarski namestnik vsled razpoloženja v nemških klubih umakne zadnji predlog ter prosi, da pride njegov prvi predlog v diskusijo. Toda s tem umaknenjem je cesarski namestnik samo povečal blamažo svojega posredovalnega talenta. Kajti razven krščanskih soci-alcev drugi nemški klubi niso hoteli sprejete tudi prvotnega vladinega predloga,
Ko je Slovenski klub dobil to obvestilo, odpadel ja zanj razlog za nadaljno posvetovanje. Sklenilo se je še samo, sklicati za dne 80. t. m. shod zaupnikov, da se jim predloži postopanje Slovenskega kluba v presojo^
PO.DLI8TKM.
Izdelovalci dijamante v«
(Iz aiiglefikega. — Prevet J. M ,
(Dalje .j
Gledal sem kristal in opazil, da je imel obliko' pravilnega oktoedra s krivimi ploskvami, ki so lastne najdražji vseh rudnin. Vzel sem svoj žepni nož in ga skušal obraziti — toda zaman.
Sklonil sem se naprej proti plinovi svetilki in ga poskušal na steklu svoje ure in naredil sem z največjo lahkoto belo črto čezenj.
Gledal sem osebo, s katero sem govoril, z naraščajočo radovednostjo.
„Stvar je v resnici zelo podobna dijamantu. Na vsak način pa je potem velikan med dijamanti. Kje ste ga dobili?“
(„Vsaj vam povem,, da sem ga naredil“, je rekel, „Dajte mi ga nazaj!“
Vtaknil ga je urno v vrečo nazaj in zapel svoj
jopič.
„Prodam vam ga za sto funtov Šterlingov“, je naenkrat vneto vprašal.
S tem se je povrnila moja sumnja. Stvar je le utegnila biti samo kos one skoro enako trde tvarine, korunda, ki je v obliki slučajno podobna dijamantu. Ali pa, ako je bil v resnici dijamant, kako je prišel do njega * in zakaj ga je ponujal za sito funtov šterlingov?	i !'
Pogledala sva si drug drugemu v oči. Zdel se mi je razvnet, toda pošten.
V tem trenutku sem verjel, da je bil v resnici dijamant, ki ga je skušal prodati.
Toda jaz sem reven človek in svofa sto funtov Šterlingov bi naredila precej občutna vrzel v mojem premoženju, in vrhu tega, noben pameten človek ne bi kupil dijamanta pri plinovi luči od razcapanega človeka samo na njegovo osebno zatrdilo.
Svojo veliko nestrpnost so pokazali Nemci ravno s tem, da niso hoteli sprejeti niti prvega posredovalnega predloga, ki bi celo njih večino v nacionalnih zadevali povečal za Hagenhofer jev gjlas, ter obenem dokazali, kako opravičena je slovenska obstrukcija, Predloga pa niso hoteli sprejeti, ker nočejo nobenega neodvisnega Slovenca v deželni zbor. Rajši imajo nedelavnost deželnega zbora, nego enega sa-mostalnega Slovenca v deželnem šolskem svetu’ To je vendar višek nestrpnosti, vrhunec narodnega sovraštva. !
In pred takim narodnim sovraštvom naj Slovenci klonejo glavo? Da, liberalni in slogašld listi se že klanjajo in nastopajo proti obstrukciji, češ, naj se u-damo! Kdor ima le količkaj narodnega ponosa, bo sedaj lahko model, kako globoko je padla liberalna in slogaška politika. Nasprotniki nas lahko zmerjajo, blatijo, tepejo, morijo, mi pa bi naj voljno vse prepuščali in še poljubovali bič, ki nas tepe.
Hvala Bogu, da zastopstvo naših interesov ni sedaj niti v slogašikih niti liberalnih rokah, bilo bi sicer po naši narodni stvari. Hvala Bogu tudi, da se ni posrečilo našega ljudstva dobiti v ta dva tabora, ampak da je šlo pod zastavo V. L. S., ki možato in krepko brani slovensko ljudstvo in njegove pravice.
Nedelja za nedeljo.
Nedelja za nedeljo priča, kako je naše delo v Ijudsko-izobraževalnem smislu resno, klako ne poznamo nobenega odmora, kadar še trudimo za pravice in dobrobit našega ljudstva. Nedelja za nedeljo dokazuje, da mi nismo samo prazni in bahavi frazerji kakor naši liberalci, ki vsake toliko časa, kadar rabijo glasove, zaženejo nekoliko krika, a se potem potqpe v smrtno tišino, ampak mi smo trezni in dosledni de-lavci. To vidi ljudstvo, zato se zbira v vedno mnogo-brojnejšem številu pod našim praporom.
Vransko.
Zborovanje S. K. Z. -na Vranskem v nedeljo dne 16. t. m. po prvem opravilu se je vršilo v prostornem salonu pri Brinovcu (Gorogjrancu).
Predsedoval je g. Hanžič, poročale sta T e r-g 1 a v in dr. Benkovič. (Navzočih je bilo 150 kmečkih volilcev in tržanov, ki so navdušeno odobra-
vali obe poročili, ter izrekli poslancem S. K. Z. brez ugovora neomejeno zaupanje.
To je bil prvi oficielni javni shod S. K. Z. na Vranskem. Začetek je lep; prepričani smo, da bo tudi v bodoče, slavila naša misel še velikokrat svoje zmage na Vranskem.
Zreče.
Zopet smo imeli čast, da sta naš kraj obiskala zastopnika v postavodajalnih zbornicah.
Zborovalce je pozdravil gospod Lamut, potem pa je gospod Lorger predlagal gospoda Lamuta za predsednika, gospoda Potnika pa za zapisnikarja.
Prvi je dobil besedo gospod deželni poslanec Novak. Orisal je razmere v dež. zbornici v Gradcu. Da deželni zbor ne more delati, tega je kriva nestrpna nemlškonacionalna večina, ki Slovencem ne dovoli, da bi se mogli razvijati v Šolskem in gospodarskem oziru.
Drž. poslanec gospod P i š e k je že lahko govoril o boljšem položaju. Sicer tudi v državnem zboru ne gre vse tako gladko, kakor si želijo naši zastopniki, pa z vstrajnostjo so vsaj tuintam kaj zabranili, kar bi njihovim volilcem bilo na škodo. Posebno usodni dan r na primer je bil tisti, ko se je vsprejel takozvani pooblastilni zakon. ‘A da se isti z ozirom na kmeta nekoliko vblaži, izposlovali so naši zastopniki za devet let podporo za živinorejo. V prvi vrsti pride tukaj v poštev vdenarčenje živine.
Podrobnosti o skupnem prodajanju živine je ob. ravnava! gospod Pišek, predgovornikov sin in poslovodja Zadruge za vnovčenje živine, ki se je za slovenski del dežele ustanovila v Mariboru, Število priglašenih članov-zadružnikov v pogledu za ovokrajne razmere zadostuje za danes.
Zbrani volilci se nato v resoluciji zahvaljujejo svojima zastopnikoma za njun trud v državnem, oz. v deželnem zboru, odobravajo ' dosedanje r ravnanje svojih izvoljencev, občudujejo možatost in vstrajnost poslancev Slovenskega kluba v državnem zboru na Dunaju in Slovenskega kluba v deželnem zboru v Gradcu, in vsem skupaj izrekajo zahvalo ter popolno zaupanje, isto še pa posebej poslancema gospodu Pi-Šeku in Novaku. Volilci prosijo, naj gospodje vstra-jajo eventuelno tudi v obstrukciji tako doßgo, dokler svojim volilcem ne izposlujejo jednakih pravic, kakor-šne vživajo drugi državljani. Oni hočejo, (naj naši
Vse eno pa je ta dijamant vzbujal upanje na mnogo tisoeev funtov šterlingov.
Dalje, ako bi ga kupil, bi tak kämen ne mogel obstojati, ne da bi ga omenjali v vsaki knjigi o draguljih, in vnovič so mi prišle na misel povesti o tihotapstvu in kraji med Kafri v kapski koloniji. Zato sem dejal vprašanje nakupa na stran.
„Kako ste ga dobili?“ sem rekel.
„Naredil sem ga!“
Slišal sem nekoliko o francoskem učenjaku H. Moissanu, znano mi je pa bilo, da so bili ti njegovi umetni dijamanti zelo majhni. Zatorej sem zmajal z glavo.	, j
„Zdi se, rda veste nekoliko o tej vrsti stvari. Povedati vam hočem nekoliko o samem sebi. Morebiti boste potem boljšega mnenja glede nakupa tega dijamanta.“
Obrnil se je okoli s hrbtom proti reki in vtaknil svoje roke v žep.
Vzdihnil je:
„Vem, da mi ne boste verjeli-“
„Dijamante“, je začel — in ko je govoril, je njegov glas izgubil svoj naglas potepuhov in navzel nekoliko značaja izobraženega človeka — „se more delati s tem, da se izloči ogljik v primernem topilu in pod primernim tlakom; ogljik potem kristalizuje ne kot grafit ali ogljeni prah, marveč kot majhni dijamantu Toliko je bilo znanega kemikom, toda nikdo še ni našel popolnoma pravega topila, v katerem se more stopiti ogljik, ali popolnoma pravega tlaka, da se doseže najboljši vspeh. Radi tega so dijamanti, ki jih izdelujejo kemiki, majhni in temni in kot dragulji pa brez vrednosti. Jaz sem posvetil celo svoje življenje tej stvari — celo svoje življenje sem dal zato.“
„Začel sem delati to, ko sem bil sedemnajst let star, in sedaj sem jih dvaintrideset. Spoznal sem, da bi biilo za to treba vseh misli in naporov človeka za deset let, ali za dvajset let; toda četudi bi bilo temu tako,.,bi se stvar vseeno izplačala. Pomislite si, ako bi našel pravo pot: predno bi prišla moja skrivnost
na dan in bi postali dijamanti tako navadni kakor oglje, bi si naredil milijone. — Milijone.“
Prenehal je in iskal mojega potrdila. Njegove oei so se razvneto svetile.
„Morebiti“, je rekel potem, „da sem na koncu z vsem in tukaj,“
„Imel sem“, (je nadaljeval, pokoli tisoč funtov šterlingov, ko sem bil enoindvajset let star, in mislil sem si, da bi ta svota, izpopolnjena nekoliko s pod-učevanjem, tahko vzdrževala moja preiskovanja. Eno ali dve leti sem študiral, večinoma, v Berolinu, nato pa sem nadaljeval na svojo roko. Glavna težava je bila tajnost. Vidite, ako bi samo enkrat pokazal, kaj sem delal, bi bili drugi ljudje vspodbujeni vsled mojih nazorov glede praktičnosti te stvari, in jaz ne morem reči, da sem takega duha, da bi mogel priti pivi do cilja v slučaju, ako bi se začela dirka za odkritje. In sedaj spoznate, da je bilo velike važnosti, da ljudje niso smeli vedeti, da obstoja umeten način, ki je zmožen izdelovati dijamante na tone, ako sem si v resnici mislil narediti premoženje. Kadi tega sem moral delati. V začetku sem imel majhen laboratorij, ko pa so se začela moja sredstva tudi topiti, sem moral nadaljevati svoje poskuse v borni sobi v Kentish Townu, kjer sem spal na slami na tleh sredi svojih priprav. Denar je kar tekel iz rok. Odrekel sem se vsemu, izvzemši znanstvenim pripravam. Skušal sem vzdržati stvar v teku s poučevanjem; toda jaz nisem posebno dober učitelj in nimam nikakega vseučilišč-nega dostojanstva, niti posebno mnogo znanja razun v kemiji; spoznal sem, da sem moral dajati zelo veliko časa in truda za malo denarja, (Vfendar sem prihajal stvari vedno bližje in bližje. Pred tremi leti pa sem dognal vprašanje glede sestave topila in skoro dosegel prvi tlak s tem, da sem dal ,to svoje topilo in neko gotovo ogljikovo sestavino v zaprto puškino cev, jo popolnoma napolnil z vodo, trdo zaprl in jo potem razgreval.“
Prenehal je.
„Precej nevarno“, sem rekel. (Konec prih.)
poslanci hranijo slovensko Šolstvo in gospodarske zadeve slovenskega kmeta? naj se še zanaprej odločno ustavljajoi slovenskemu ljudstvu sovražnim1 nakanam na primer nemškonanionalne večine v dež. zboru.
Po primernih razgovorih je predsednik sklenil dve uri trajajoči, lepo uspeli shod.
Vurberg pri Ptuju.
Lepe vspehe rodi naša izobraževalna in mladinska organizacija tam, kjer se jo vodi z resnim namenom in vstrajnim delom. Vurberg pri Ptuju je bil pred kakimi petimi leti še dokaj trdna domena štajer-čijaneev. Ljudstvo, ki je v jedru dobro in pošteno, ni imelo nobene društvene in izobraževalne opore in „Štajerc“ ter njegovi mameluki so lahko nemoteno v kalnem ribarili.
Ko pa je začelo Izobraževalno društvo s svojim delovanjem širiti omiko in narodno zavesi med. ljudstvo, je bil led prebit. Vspehi društva šo bili vedno lepši in očividnejsi: štajerčijanci so do danes izginili do zadnjega. Ena edina, zapuščena štajerčijanska reva še životari v starodavnem Vurbergu. Ljudstvo je probujeno in zavedno, srka z veseljem vase izobrazbo, z izobrazbo pa se zboljšujejo politični odnošaji, napreduje pa Še bolj narodno gospodarstvo.
■ Včeraj dne 16. okt. je Izobraževalno društvo priredilo zelo dobro obiskan poučni shod, ki ga, je s pozdravom otvoril in zelo spretno vodil društveni načelnik, mladenič Ravšl.
Ured. Ž e b o t iz Maribora je kot zastopnik S. K. S. Z, obširno govoril o razvoju, delovanju in programih današnjih političnih strank. Mimogrede se je dotaknil tudi boja naših slovenskih poslancev v Gradcu. Ko je ljudstvo slišalo, kako krivično postopa nemška večina proti Spod. Stajerju in posebej še proti Slovencem, je dalo glasno duška svojemu ogorčenju In je izražalo željo, da naj naši poslanci izvojujejo započeti boj. Z zanimanjem so sledili zborovalci govoru.
K besedi se je še oglasil gospod Pograjc, zastopnik ljubljanske Vzajemne zavarovalnice, ter je v kratkih, a krepkih potezah označil velevažen pomen gesla „Svoji k svojim“ posebno glede zavarovanja.
Mladenič Felicijan je govoril navdušeno o delovanju in namenih naših nasprotnikov.
Ob koncu je Še spregovoril domači župnik Ö. g. Kokelj,
Naše Izobraževalno društvo lahko s tem shodom beleži zopet lep vspeh. L
Sv. Jurij v Slov. gor.
Zopet ima zaznamovati lep napredek naša mladinska organizacija. V nedeljo dne 16. oktobra se je vršila dopoldne lepa slovesnost mladeniške Marijine družbe,- Blagoslovila se je njena zastava. Btagos’ovi! je zastavo vlč. gospod gvardijan od Sv. .Trojice, ki je služil slovesno sveto mašo in je v popoldanskem cerkvenem govoru priporočal mladeničem strah božji, ki je podlaga krepostnega življenja in stanovitnosti v dobrem.
Dopoldansko pridigo je prevzel vlč. gospod dr. H o h n j e c, ki je navdušeno govoril mladeničem o ljubezni do Marije, M naj odseva zlasti v pokorščini in čistosti.
Po večernicah ' se je vršil krasen mladeniški shod na prostem.
Pozdravil je Fuks Alojzij vse zastopnike, ki so jih poslale sosednje Marijine mladeniške družbe, oziroma zveze, zlasti mladeniče šentlenartske, ki so prišli z zastavo.
Dr. Hohn j ec je v svojem krasnem govoru pojasnil program svobodomiselstva in liberalizma ter podprl resnico svojih izvajanj z zgodovinskimi zgledi portugalskih zločinov.
Poslanec Roškar' navdušeno opominja mladeniče, naj bodo ponos lastne župnije, svoje ožje domovine, 's poštenim življenjem f kot krepostni, zvesti Marijini sinovi,.	‘
Dr. Kovačič povdarja, kako obsodbe vredna je podivjanost t marsikaterega slovenskega mladeniča, ki z razuzdanim, podivjanim življenjem dela sramoto vsem dobrim. Marijina zastava naj bo vsem dobrim mladeničem znamenje zmagovalnega boja zoper vse mladeniške strasti.
Mladenič Ca! Maks, Sv. Jurij v Slov. goricah, opozarja na mladeniške napake, svari pred pijančevanjem in nečistimi strastmi, priporoča tovarišem ljubezen do vsestranskega potrebnega dela, ki naj temelji na globokem verskem prepričanju.
Polanec Ljudevit, r Sv, Anton v Slov, goricah, povdarja, naj bo naše mladeniško gibanje versko, narodno, in se naj utrjuje potom temeljite izobrazbe.
Letnik Karol, Sv. Lenart v Slov. gor., opominja: .Tovariši bodimo pošteni, fe poštenostjo bo vstrajal do konca slovenski mladenič!
Sekol Mihael, Jarenina? vspodbuja mladeniče k stanovitnosti v delu vstrajnem v prid domovine.
Šiško Janez, Sv. Trojica v Slov. gbr. : Mladeniški shodi imajo namen, da se mladeniči med Seboj spoznavajo, da se v ljubezni in edinosti utrdijo in tako v skupnosti zasledujejo svoje cilje.
•Mladeniški shod, ki je bil pravzaprav namenjen mladeničem domače župnije, in na katerem je bilo samih mladeničev, ' do 300, katerega se je pa kot javnega udeležilo ljudstvo sploh, zlasti možje in veliko mladenk, je vodilf in med splošnim navdušenjem zaključil gospod kaplan Bosina. M je mladeniče opominjat, naj se voditeljem mladinske organizacije skä-žeio hvaležne s tem, da bodo njih nauke' in opomtne udejstvovali v življeniu; To bo pravo verško-narodno-izobraževaJno delo.	'
Za zvezo z Nemci. ;
Človek dandanes res ne ve več, ali še naj zaupa na kako prihodnjost Slovencev, kajti okoli njega se gode stvari, ki postavljajo vsa. dosedanja načela v Slovenske politike na glavo,
Khkovčev klic „Več nemščine v šolo!“ je ' kot malenkosten že davno pozabljen, ker smo se med tem morali navaditi na mnogo krepkejšo hrano. Prišla je pri zadnjih volitvah zveza slovenskih naprednjakov s štajerčijanci in potem pa cela vrsta dejanj, M so se rodila v istem duhu, V dežeinozborški politiki se je naprednjaška stranka na celi črti postavila ob nemško stran ' ter ž njo vred rohni proti taktiki slovenskih poslancev. Zatajila je svojo narodnost ter se brez sramu izrekla, da ji je ljubša nemška nadvlada, ako je irajzinška, nego slovenska, ako bi ta biia tistega naziranja, kakor naše slovensko katoliško ljudstvo. Kar delajo Kukovci na graških tleh. isto dela brinjevi Ploj na dunajskih.
V soboto je govoril Ploj v delegacijah ter tamkaj v začudenje vseh hvalil zvezo Avstrije z Nemčijo. Nobene grajalne besede ni imel vsaj za nekatere nasledke te zveze, recimo narodne, kajti za socialne dvorni svetniki itak nimajo smisla, ampak dal je, ko se je nacedil komplimentov do nemške politike, 'Slovanom ta-le nauk:
„Nikakor ne gre, da bi zamenjali zvezo (z Nemčijo), ki je v resnih časih prestala preskušnjo, z zvezo (z Rusijo), ki še dosedaj nikdar ni pokazala trajna.“
Vsi govorniki Slovanov, Poljaki in Cehi, so imeli grajalne besede za posledice, ki izvirajo za nas iz nemške zveze, (le govornik Jugoslovanov je odprl svoje srce in zažgal brez vsake primesi hvalno kadilo sosedi Nemčiji, ikoje vpliv ' na avstrijsko politiko ravno Slovanov ne pripušča k njih pravicam!
Nemški listi seveda unisono hvalijo Plojev govor, kako trezen in premišljen je bil fin kako je zabrenkal na novo struno v vrsti slovanskih politikov. Češki delegat dr. Kramar, ki je sicer glede svobodomiselstva- in sovraštva r' proti i slovenskim katoliškim strankam dr. Ploju zelo blizu, pa mu je javno odgovoril :
„Zavidal sem Nemce, ko je govoril Ploj, kajti nemogoče bi bilo, da bi Nemec govoril tako o nemških zadevah, kakor je govoril Ploj o slovanskih. Dr. Ploj bi vendar ne smel pozabiti na dogodke in na nehvaležnosti z leta 1858 in 1854 in ne smel bi pozabiti na protislovansko politiko, ki se je v Avstriji delala, osobito z ozirom na narod, kojemu pripada dr. Ploj.“
Tako dr. Kramar'.! Na zadnje besede Kramar-jeve lahko repliciramo, da pripada Ploj le toliko k slovenskemu narodu, v kolikor je porabil njegov hrbet, da je splezal kvišku. Ploj sam ve, da je doigral v slovenski politiki, zato tudi ne išče več zvez s svojim ljudstvom in njega naziranjem, ampak z vlado in njenimi nemškimi zaveznici, JTiidi zadnji njegov govor si ne išče pota do srca slovenskega ljudstva, ampak pota do istih, ki isovražijo Slovane.
Dr. Ploj 'namreč ni samo ostro nastopil proti vsaki zvezi z Rusijo, ampak, je tudi kot huzar zarožljal s sabljo, ki pa je hvala Bogu samo brin jeva ter priklopil v bodočnosti! Srbijo k Avstriji. :Ce ( slišimo tako otročje neumno; govorjenje, se vprašamo samo: cul prodest?
.. .... „X,.. mi-	-- - ii i.	-	i'
razgovori.
Na evropskih denarnih' trgih se kaže že nekaj let sem neka antipatjja- napram državnim rentam. Najbolj (občutno je zadela ta antipatija angleško rento, takozvane Consols-“ Pri teh se je pojavil tekom nekaj let brez kakega zunanjega vpliva občuten in znaten padec kurza öd 116 na 80. Ni dolgo tega, ko so Consols padle celo pod 80.
Malo bolje gre še kupčija z nemškimi rentami. Tu se še ni pojavil iiikak znaten padec kurzov, pač pa se opaža na nemškem rentnem trgu, f nekako neraspoloženje kupcev. _ Ravno ta pojav se opaža pri avstrijskih rentah. Najbolj se zadnji čas glede rentnega trga Še drži Rudija. Pri ruskih rentah, je mogoča konverzija, pred katero zaslužijo oni, ki imajo veliko te rente, radi neprestanega padanja in dviganja kurzov vedno lep in gotov dobiček. Pri avstrijskih in nemških rentah ne obstoja nobena možnost konverzije, zategadelj niso pripravne za špekulacije in se držijo zelo — math. .
Nasprotno pa se tudi pojavlja, navadno po vsaki konverziji neko nazadovanje doličnih papirjev.
Splošno se tudi sodi, da je vzrok za sedanjo mrtvöst v kupčiji z državnimi rentami iskati 'v tem, da še dandanes kapitalisti zanimajo, bolj za bančne in industrijske papirje, kateri prinašajo višje obresti in lepše dobičke. Na ,'Angleškem pa na primer dobivajo prejšnji kupci Consols lepe zneske od visoko-ob-restovanih posojil raznih tujih držav. Rente raznih držav donašajo obrespi, jfcziroma dobiček, po tej le povprečni meri: angleški Consols so konvertirani na 2%%, prinašajo pa 3 in eno osminko :%, nemške drž. rente 3 in osem desetink '%, ruske 4% % do 4 in osem desetink %, avstrijska in ogrska kronska renta prinaša danes navadno 4 in tri desetinke "%.
;	r>	'	•	•: ..	. .	• : ".Tf. t.
• ,	/ m
Kreditni zavodi in mnoge banke so letos zdat-no povišali svoje akcijske fonde z novimi emisijami. Tako na primer je povišala svoj akcijski kapital znana „Länderbank“ za 80 mil., „AngČobanka“ za 20 mil., „Živnostenska“ za 20 mil. Centralna banka češ-

- .•it ■ i, ■ i-;.’-
kih hranilnic, depositna banka in češka „Unionban-ka“ vsaka zalO. mil. kron. ^eč manjših zavodov pa jo povišalo akcijski kapital po 1 do 3 mil. Skupno se je Izdalo letos pri avstrijskih bančnih zavodih novih akcij za 129 mil. Vse te akcije pa so se tudi že vplačale. Vsled tega pojava na našem, denarnem trgu se navadno vzdignejo kurzi starih delnic, proti novim.
Tudi iz tega izvira, konkurenca za državno rento.
* /- . ...
:■	*; ••	*"	;X;:: >•'	'
Avstrijske banke pri ustanavljanju svojih podružnic navadno niso dovolj previdne. Zgodi se, da si izberejo slabše postojanke, ugodnejša mesta pa le prezrejo. Pri nas se delajo sedaj vsi mogoči poskusi, da bi se kolikor mogoče dvignil eksport. Važna podlaga za lo pa so solidne bančne zveze. Avstrijski konzul iz Škadra poroča, da si ustvarja naš vstočni konkurent — Italija — na Balkanu vedno trdnejša tla. Ta vspeh se ima pripisovati največ komercialni banki v Milanu. Od te je odvisna, tudi družba, ki je v Anti vari napravila luko in sezidala del lokalnih železnic, in s parniki povzdiguje pomorski trgovski eksport in import Italije. Poleg tega pa obstoji Še neka posebna eksportna družba, ustanovljena od te milanske banke.
Konzul poroča dobesedno: „Kakor se je že pred leti povdarjalo, bi bila v Skadru ustanovitev kake avstrijske banke zelo potrebna. Tukaj se vedno boli čuti, da avstrijska trgovina na Balkanu brez avstrijske banke ne more vspevati. C e si hočemo na Balkanu zasigurati trdna tla, moramo skrbeti za dobre trgovske odnošaje in za te dela v prvi vrsti. — banka. Italijanska banka dela s svojimi podjetji, v katere je položila velik kapital, akoravno je precejšen riziko, lepe dobičke.“
Ta vspeh je v zadnjem času začel vplivati; privabil jo že več avstrijskih bank na Balkan, Tako je ustanovila Kreditna banka v Pragi podružnico v Belgrad u. Sedanji položaj na vshodu in jugovshodu, posebno na Baianu, je splošno za bančne zavode Zelo ugoden.:
Raznoterosti.
Naznanilo. Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru.; Knjigerse izposojujejo le: ob četrtkih od .4. do 5.
ure popoldne in rob nedeljah od 8. do 9. ure dopoldne. "	;	‘ \
V slabi luči je Südmarka prlpoštenih Nemcih, Solnograšiki deželni zbor, kjer imajo"večino sami treznomisleči Nemci, je odklonil običajno podporo Südmarki iz razloga, ker ona deluje najbolj; za širitev protestantizma v naših krajih.
Iz pošte. V področju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Gradcu je prostih osem poduradniš-kih mest v službini skupini A. Prošnje za ta mesta sprejema do 30. novembra t. 1. poštno iii ;bfZö}äfhb ravnateljstvo v Gradcu.
Enoletni vojaški prostovoljci za Šulferajnske Šole. Za šulferajnsko Šolo v St. Lenartu v Slovenskih goricah so nabrali enoletni prostovoljci nekega avstrijskega pešpolka znesek 123 krön. Nemci pobirajo na vseh koncih in krajih za svoja obrambna j ?!) društva, Kaj pa mi?	^
Iz sodne službe. K deželni sodniji v Cradec sta prestavljena deželnosodna svetnika dr. Fr. Glas v Ptuju in dr. Emil. Pregler- Grundeler pl. Grünbach v Radgoni. fZa predstojnika okrajne sodnije v Radgoni je imenovan dr. Artzt-Ruiz, dosedaj namestnik državnega pravdnika v Ljubnem na Gornjem Štajerskem.
Nove knjige za veronauk. „Slovenski Učitelj“ piše v svoji zadnji številki:, „Kakor zvemo, hočejo sestaviti in uvesti dalmatinski katehetje nove knjige za veronauk. Zadnjič enkrat so imeli v Splitu shod, da so se posvetovali o reformi veronauka. Predsedoval je katehet in kanonik Niko Ribičič. Zborovalci so soglasno odobrili nasvet, naj se izpremeni (deloma) načrt za poučevanje veronauka, pa tudi knjige, ki so sedaj v rabi. Trdilo se je: „jSadašnji katekizmi, odobreni/ f od austrijskih biskupia, zä djecu su jako trudni in nerazumljivi, i ako oni imaju po koje dobro svojstvo.“ Določeno je torej bilo, da bodo na temelju starega katekizma, odobrenega od dalmatinskih škofov, priredili za ljudske Šole dva katekizma, posebno knjigo pa za meščanske šole. — Radovedni smo, kako bo izpadlo. Po naši sodbi daj hi se tako važna stvar ne cepila in naj bi posamezne škofije ne hodile svojih potov, ampak čaka naj se, da vidimo, kaj poreče katehetski kongres. , l
Hrvgška zemlja v tujčevih rokah. Ogrska banka in Trgovska akcijska družba je za Štiri milijone kron kupila krasno veleposestvo „Moslavina“ v Hr-vatskem Zagorju. Dragoceni gozdi so že oddani, na ostalem, precej velikem zemljišču se naselijo nemški kmetje.	- !t	-
Celo uredništvo zarubljeno T „Slovenec“ poroča: 'Zarubili so dne 14. t. m. uredništvo in uprav-ništvo v Ljubljani izhajajočega glasila mladinov in sicer zaradi terjatve Mokovicha v TJrstu, pri katerem je ta list naročil stroje, jih pa ni plačal. Rubitelji s» ? odnesli iz omenjenega uredništva in upravništva vse, mize, stole, peresa, tintnike, omare itd, in prenesli v» „Bavarski dvor“ v skladišče. Izkazalo se Je pa takoj’, da tudi to ni last tega lista, ampak je izposojeno od Nemca Kasper ja! To je pa res čeden dnevnik, ki so mu zarubili celo uredništvo,' izvzemši seveda žive urednike!	,
Vinske eene se zelo vzdigujejo. Društvo avstrijskih vinskih veletrgovcev je sklenilo zvišati cene
',;;sv> -Ov-?-;

vMfe kör bo letos zelo malo novega vina. Pri posameznih vinskih vrstah so povzidignili cene za celili 30 %. — ( Vinorejci, ne dajte letošnjega pridelka za stepo ceno iz roki Na spomlad bodo vinske cene Še bolj poskoöile, ker bo tudi v drugih vinskih deželah silno malo vina.	■
Confessiones. „Resnica je le, da je naša politika danes bolj zavožena nego kdajkoli, da smo na robu propada, da je napredna javnost do skrajnosti zbegana,1 disgustirana in do kosti blamirana, &n da smo danes politiCno .popolne ničle.“ — Tako izpoveda neki ljubljanski liberalec v „Edinosti“1' z dne f 16. okt. Podpišemo.
«evolucija v stranki. V liberalni stranki je začelo vreti. Splošno se obsoja sedanja oficielna politika narodno-napredne stranke ki nastopa proti obstrukciji. Di*. Kukovcu se delajo od vsepovsodi očitanja, da se je dal speljati na to protitnarodno in kvar-Ijivo; pot. Pravijo, da je v stranki doigral ali pa da bo stranka vsled njega kmalu doigrala, kajti na tej poti mu ne mara nihče slediti. Sedaj hoče vglasbiti celo obstrukcijo na klerikalno struno, a tudi to se obsoja, ker si pristaši prepovedujejo, da se bi jih imelo za tako neumne. Revolucija je izbruhnila.
Umrl je v Gradcu dne 14. oktobra lastnik šaleški h premogovnikov Daniel pl. Lapp.
•'a Slovensko gledališče v Mariboru, Včeraj 'dne 16. t m. se je uprizorila na odru mariborskega gledališča dr. Vošnjakova „Lepa Vida.“ 'Igra sama na sebi nima nobenih posebnih dramatičnih prizorov in nudi posebno v četrtem in petem dejanju več psijio-logičnih skokov. Ce na primer feenska v svoji strastni ljubezni pade tako globoko, da zapusti moža in pa otroka, potem v svojem etičnem prepričanju gotovo ne bo tako natančna kakor Vošnjakova Vida.. Izgovor, da ni vedela, da je ločitev zakona tako (težko dosegljiva, je zelo naiven in nikakor,' ne more utemeljiti njenih korakov. Radi teh psihologičnili hib vsa igra po peripetiji pada, Ako ravno vzbude prva dejanja v človeku neko nestrpno pričakovanje, je proti koncu nekam razočaran, mogoče ne radi dejstev samih, ampak radi načina kakor se zvršijo. Vido je igrala gospa Danilova iz Ljubljane zelo povoljno. Vloga zahteva radi označenih psihologičnili skokov mnogo rutine, a Danilova ji je bila kos. Tudi domači igralci šo večinoma dobro rešili svoje vloge, Gospoda Sodja in Alberto, ter Kogojeva mati so bili dobri. Pri nekaterih drugih se je opažalo pretiho izgoyarjanje in nekam nerodno .kretanje. Posebno roke delajo mno-giin veliko preglavic, ker ne vedo kam z njimi. Med odmori je izborno sviralo Glasbeno društvo, ki je želo mnogo pohvale. Udeležba je bila bolj srednja in je bilo zlasti mnogo sedežev nezasedenih,
Slaba vinska letina v Italiji, Poljedelsko ministrstvo v Italiji poroča* da se ceni pridelek letošnjega grozdja v Italiji1 na 54. milijonov dvojnih stotov. Lansko leto je bilo 98.8 milijonov dvojnih stotov. Vina se ceni na 82 milijonov hektolitrov proti 50 mil. hi lanskega leta.
Premeinbe pri južni železnici. Prestavljeni so: Ernst Robiček, asistent v Beljaku, v Dunajsko Novo-mesto; Karl Hanzelič, adjunkt v Gradcu, kot postajen kčelnik v Hoče: Anton Lorber, prometni kontrolor v Gradcu, v Maribor, glavni kolodvor; Avg. Kranjc, postajenačelnik v Ali, kot namestnik postajenačelnika v Trst; Franc Culot, postajenačelnik v Nabrežini, v Al a; Franc Grafenauer, adjunkt v Beljaku, v Ljubno; 'Jožef Kleiber, l&sistent1 v Pliberku, v Beljak; Bertold Rotter, uradniški aspirant v Judendorfu, v Ribnico-Brezno; Franc Thörner, asistent v Spielfel-du, y Maribor; Adalbert Gleindek, provizorični asistent v Ernovžu, v Maribor; Janez Zorko,, uradniš-. ki aspirant na Vidmu, v Sevnico; Jožef Cugmus, u-radniški aspirant iz Rač, k Sv. Mihaelu; ‘Mat. Sva-gel, adjunkt v Celju, v Lavis; Janez Stampfl, asistent v Frohnleitenu,; v Celje; Rihard Slama, uradniški aspirant v Rimskih toplicah,1 v Langenwang. Resignirala sta: Mihael Pinter, asistent na Grobel-nem • in Franc Stricelj, uradniški aspirant v Poljčanah. Upokojen je Anton Dovgan, nadrevident v Trstu, Sz službe je odpuščen Janez Škorjanc, adjunkt v Wörglü.
Taraboechia avanziral. Podpredsednik sodnega dvora v Zagrebu Josip Taraboechia, M je vodil znani Srbski veleizdaj niški proces, je postal svetnik najvišega (banalnega) sodišča v Zagrebu.
Konec! pogajanj.
Zelo zanimivo je čitati sedaj, ko so se radi nemške nestrpnosti razbila t ,vsa pogajanja ~za dela-možnost dež. zbora, nemške liste.
„Tagespost“, katero vlada vsak dan inspirira, se je držala prej nekam zelo reservirano. Upala je, da se bo Claryju posrečilo pripraviti naše poslance do sramotne vklenitve in bo potem, lahko s Claryfem triumfirala, zato je bila hinavsko-lojalno Sedaj, ko se to ni posrečilo, f prinaša gotovo od najbolj poučen® strani inspirirane članke, polne srda in ogorčenja in skuša zvaliti na naše zastopnike vso krivdo. V soboto dne 15. t. m. piše v uvodu nekega dolgega članka: !„Cim dalje in čim pogosteje se prikazujejo zapreke t parlamentarnih ustrojih posameznih dežel in države, timbolj pridobiva na resničnosti teza, da se gre za neki slovanski sistem, ki meni, da se dajo doseči samo "s katastrofalno politiko vspehi. Spravne konference na Češkem na videz sicer , nasprotujejo tej teoriji, a ne smemo pozabiti, da Še niso zaključene in da ne vemo, kaki vzroki f so vpHiVali-f na spremembo
češke taktike.« Gre se ravno tako lahko za prazno na-videznost, kakor za načelno spremembo politične smeri, ki je sedaj Še nekaj popolnoma novega in ne prepušča nobenega sklepa j z ozirom na celotno slovansko politiko. Pri tej prevladujejo v njeni celoti brez-dvomno Še maksime sicer že zelo preperelega panslavizma, ki je določil za Avstrijo obligatno katastrofalno politiko.“
Nekoliko nižje piše list,1 potem ko je naslikal nemške nacionalce in Claryja kot najbolj nedolžne ovčice, ki bi dali radi Slovencem vse: „[Slovenci (so prišli skoro vsak dan z novimi, naravnost nezaslišanimi zahtevami, a so se vedno izmaknili Če jim je stavil deželni predsednii konkretne predloge.“ Pri vsej svoji jezi pa mora list priznati spretnost naših poslančev in stavlja zmožnosti nemških voditeljev v želo čudno luč, [Glede zadnjih pogajanj piše namreč „Tagespost“:	„Nemškonacionalni Mub je sklenil po
živahni debati odkloniti vladip predlog za pojnnožitev deželnega Šolskega sveta z dvema zastopnikoma kmečkih občin, enim zastopnikom mesta Gradec in enim strokovnjakom, ker bi to (nemška logika je seveda ne-umljiva!) pomenilo reformatio in peius. Že poprej pa je izdal Slovenski klub komunike, v katerem je vzel odklonitev kompromisne formule od strani večine z obžalovanjem ha znanje > in se je očividno poskušal zavarovati z izgovorom, da ni on, ampak nemška večina zakrivila delanezmožnost deželnega zbora. Iz distance krajev in časovne diference) f pri 1 razglasitvi sklepov mora vsak razvideti, da se je šlo samo za taktični manever Slovencev, ki so dobro(!) vedeli, da nemški nacionalni ne morejo in ne bodo sprejeli vladnega f predloga, 'Žalibog se na to v nemškonacional-nem taboru ni mislilo in se je odklonilo predlog za preložitev sklepanja,“ Po teh izbruhih onemogle jeze, pa zatrjuje „Tagespost“, da deželni zbor ne bo razpuščen in ne bo prišlo do „klerikaJno-slovenske večine,“	,(f
Graški „Tagblatt“ se jezi v enakem smislu kakor „Tagespost.“ Na vse kriplje dokazuje, da je Slovenski klub napravil svoj sklep, s katerim, zvrača vso odgovornost na nestrpnost nemške večine, prej kakor je tozadevno sklepala nemška večina.
Graški „Volksblatt“ od dne 15. t. m. kopstatira, da je boj v deželni hiši izzval; Wastian s svojim znanim predlogom, potem pa poskuša zvaliti krivdo tudi na naše poslance, a to le pomotoma. )V večerni Številki citiranega dne lojalno konstatira, da se je motil in prizna, da Slovenci niso stavili nobenih novih zahtev. Ravno tako „Volksblafe“ tudi ne verjame, da bi bili Slovenci storili svoj sklep predno so zvedeli za sklep nemškonacionalnega kluba in je vse tozadevno pisarjenje in opravičevanje nemške večine samo pretveza, s katero bi radi odvrnili odgovornost od sebe.
T»-.";""..\"H»i 1	"i.iw -i-|i.i"|uU«	..i.-.;.-......
v	c
Štajersko.
Maribor. 'Okrožna sodnija v Mariboru naznanja, da je trgovec Otto Köllner v Mariboru v kon-kurzu. Konkurzni komisar je višjesodni svetnik dr. Gustav Wokaun v Mariboru, oskrbnik konkurzne mase pa dr. Possek, odvetnik v Mariboru.
St. Oj v Slov. gor. Kakor čujemo, i pride ža učitelja na Šulferajnsko šolo v Ceršak vpokojeni jareninski nadučitelj Breznik, 'Pri tej priliki f moramo obuditi nekoliko spominov. Kot nadučitelj v Jarenini je Breznik kazpl vedno svoje posilinemško mišljenje. On je bil vedno v prvi vrsti onih, ki so se trudili za ponemčenje jareninskih otrok. Ves ta njegov trud je bil pa brezvspešen in ravno nieki učenec, ki je bil primoran srkati v petem razredu njegovo nemško u-čenost, je, dasi nadarjen in priden, pri skušnji za I. gimnazijski razred,. kakor zvemo od zanesljive strani, ravno iz nemščine padel in še mora sedaj na mariborski vadnici spopolnjeväti v onem, Česar je od nemškega Breznika premalo dobil. Castitamo Šulver-einu, da si je pridobil za Ceršak tako izborno peda-gogično moč, [Gotovo bo že tekom enega leta govoril vsak otrok v Ceršaku in Selnici v klasični Goethejevi nemščini, -
Jarenina. Radovedno vprašanje? Kakor znano, se je vložil pred meseci radi volitev! na Pesnici re-kurz, a visoka c. kr, namestnij» v svoji globoki modrosti Še. ni prišla do rešitve. Hočemo ji pomagati, ker vendar take polževe počasnosti ne moremo trpeti pri naši slavni vladi. Zapreka, radi katere visoki in pa učeni gospodje tam gori v Gradcu še niso prišli na jasno, je največ pooblastilo južni železnice, ki je prišlo popolnoma nepostavnim potom na volišče. Povemo gospodom Še enkrat, da je \rplilna komisija, ki je bila v pretežni večini nam nasprotna, tozadevno kriva vseh zmešnjav in je stališče slovenskih voliicev, ki so ga navedli v rekurzu, edino pravo. Zlato, gospodje v Gradcu, ne odlašajte,, ampak rešite! Ali se res že vsi bojite polduoata privandranih lutrovcčv ?
Jarenina. Pred kratkim sem bil zopet v Jarenini, Lep kraj in prijazni ljudje so mi zelo ugajali. Na tihem sem si zatrjeval, da bom obiskal še večkrat našo Jaicenino. Kakor pa sledi mnogokrat prijetnemu razpoloženju razočaranje, (ako se je žalibog zgodilo tokrat tudi meni v Jarenini. Stopil sem v; gostilno, da se nekoliko pokrepčam. Prepričan sem bil, da bom našel v gostilni ljudi ravno take, kakor so drugi vrli Jareninčani, a motil sem še. IŽtoano mi je, da imajo vsi premožnejši Jareninčani in drugi zavedni Slovenci naročeno „Stražo.“ Tukaj sem se zastonj Oziral po hiši. Videl sem sicer cel kup židovske ^Tagespo-šte“, a „Straže“ ni bilo nikjer. Ne vem, ali so jo li imeli radi strahu pred nemškutarji kje skrito, ali pa
jo še niti niso naročili, kar je z ozirom na našo ponosno slovensko Jarenina zelo obžalovati. Nemško-judovske listej ki se kar tope v sovraštvu do nas, se podpina s slovenskim denarjem, slovenske liste se pa prezira.
Celjski porotniki. Za letošnjo četrto porotno zasedanje v Celju so izžrebani kot glavni porotniki naslednji gospodje: Anton Gregl* kovaški mojster, Egon Kainer, trgovec; Sebastijan SeliŠek, hišni posestnik; Hans Honigmann, trgovec, Ivan Gajšek, trgovec, vsi v Celju; Avgust FaJeschini, župan ; Hans Deng, hotelir; Gašpar Ader, knjigovodja? dr, Karl Leuschner, vsi v Brežicah; Ivan Senica, mesar; P.«, knez Windischgrätz, grajščak; Jožef Resh, vsi v Konjicah; Andraž Frece, trgovec v Zgornji' Sušici;i Jožef Limony, ravnatelj na grajščini v Rogatcu; dr. Josip Kolšek, odvetnik, Laško; Ivan IWertnik, Jesni trgovec v Mislinji ob Dravi; Franc Ban, občinski, predstojnik v Pesjem; Ivan Kac, veleposesfeik v St. Martinu pri Slov. Gradcu; Danijel Madile, stavbni adjunkt na Slatini; Janez Konečnik, posestnik, iVer-he; Karl Košenj na mesar in posestnik na Vranskem; Karl Kosar, trgovec, Družmirje; Adolf List, posestnik; Franc Jelen, gostilničar, Polzela; Anton Praznik, trgovec, Bukovec,; Karl Schwenitner, trgovec na Vranskem; Matjaž Sinkovič,, mizar v Št. Petru; Filip Pungaršek, posestnik v Pamečah; Vincenc Kukovec, stavbeni podjetnik na Savi pri Celju; Tomaž JurŠa, posestnik; Karl Jaklin, trgovec, Vitanje;: Vincenc Žurman, posestnik, Sv, Križ; Anton Jan junior, posestnik, Skale; Otokar Reiter, trgovec* Slovenj gradeč ; Anton Stergar, gostilničar, Skale. — Nadomestni porotniki so naslednji gospodje: dr. Fr. Premschak, zdravnik; [Jožef Greco, hišni posestnik; Lukas Putan, trgovec; dr, Oton Ambrožič; magi-stratni predstojnik; Karol Ferjen, trgovec; Friderik Hofmann, uradnik; Karol Vanič, trgovec, vsi iz Celja; Jožef KoŠtomaj, 'gostilničar na Spodnji Hudinji, in Jožef Lenko, veleposestnik v Št. Petru v Savinjski dolini.
Velenje. Znani trgovec Josip iWutti je ustavil plačila.
Z Menine planine. Moj sosed v Mozirju se Čudi v „Straži“, kam je prešf-ia narodna oduševljenost. Jaz mu povem, da je nemška vzgoja prelevila njegove rojake v kozmopolite, ki radi brilirajo s citati iz tujih slovstev, občudujejo nemške opere, blagrujejo nemška vzgojiščaj f ter sploh veliko nemško občujejo* kakor v tisti Korošci, ki sem jih zadnjič naletel na poti iz Celja, peli so nemške jodelne, klafali pa slovensko, Naj pripelje Mozirčan take hladne rojake semkaj v Gornjigrad, da se zopet malo ogrejejo zar narodnost,	f
Rokodelska razstava v Celovcu. Koroški nemški rokodelci nameravajo prirediti v času od dne 29.« julija do dne 8. septembra 1911 deželno 1 rokodelsko razstavo v Celovcu.
Imenovan je za kanonika v Gospi Sveti častiti gospod Peter Serajnik, dosedaj provizor' v BlaČah.-— Častiti gospod dr, Lambert Ehrlich je imenovan za profesorja fundament alke, modroslovja in sociologije na celovški bogoslovnim. — Supjlenturo za moralko na celovški bogoslovnici je prejel častiti gospod dr. Frane Cukala.
Župnijski izpiti. Letošnje župnijske izpite so delali sledeči častiti gospodje: Anton Benetek, provizor v Šif. Juriju na Vinogradih; Jožef Kleinterher, kaplan v KotarČah; Friderik Malgaj, provizor v Kapli na Dravi; Ignac Millonig, veroučitelj v Celovcu;| Avgust 'Ogertschnig, kaplan mestne župnije v Celovcu; Janez Safran, kaplan v Zgornji Beli; Janez Se-kol, deficient v Vogrčah; Tomaž Ulbing, kaplan v Dobrhvasi.
Velikovec. Naš krajni šolski svet' v franžah. Pred nekaj Časom so se pri seji našega Štajerčijan-sfcega krajnega Šolskega sveta tako zbili, da so vsi odložili svoja častna mesta. Gospod ravnatelj Bohrer bi bil rad tajnik — s plačo seveda — delal pa bi naj kdo drugi. Zato je baje ravnatelju ponemčevalne meščanske Šole načelnik krajnega Šolskega sveta, bivši „T.riglavan“ Kapun, sedaj Gali in ge r, zabrusil v obraz:« „Sedaj sem tudi jaz prišel do prepričanja, da s teboj ni mogoče izhajati.“ Le lasajte se !
Pi*evalje. [Veliko ogorčenje vlada med kmeti, ker namerava menda Pristov ustanoviti novo in sicer občinsko posojilnico. Ta bi bila lepa! Pristov in še drugi Škrioi njegove vrste I bi radi imeli svojo posojilnico — mi kmetje pa bi naj dobro stali zanjo! Govori se že marsikaj o gospodarstvu z občinskim denarjem;’ saj so sami med seboj Pristov ' in njegovi prijatelji in delajo kakor se jim zdi; računa o občinskem gospodarstvu pa Še sploh nismo videli . . . Bi bilo zelo zanimivo, ga enkrat malo pogledati! Zakaj ga le neki tako skrivajo? ‘In če bo Šlo potem tej Pri-stovovi občinski posojilnici slabo,' pa naj plačujemo mi kmetje! Gospoda Pristova qpozarjamo, naj se ne igra z ognjem! Kmetje, pomislimo malo — mi naj bi dobro stali za Pristova in pa Še druge take „gospode“, ti pa bojo potem delali z denarjem, kar bojo le sami.hoteli. Ali se tako dela za splošni kmečki blagor?' Kmetje,! ali bodemo to ravnanje Pristovo kar mirno gledali ?
Listnica uredništva.
Podywie pri Skalah. L« pošljite nam večkrat! kak dopis. Mnenje, da imate slab slog in bi nam povzročili samo delo, je' krivo» Mi zelo radi priobčujemo izvirne dopise, zato se priporoiamo.
17. oktobra 1910
Edina slovenska kisla voda
Trgovski ttčonec z dobrim Šolskim spričevalom se sprtjm» v trgovini A. Pin tor v 8!of. Bistri-«i, tak») im» tudi priložnost trfov-sko Silo obiskati.	b!7
pazhaste za ženske obleke po TO m trpet-	£
ni K 1(V—Zelo možni K 12- — posebno	#
üni K 14' —, hlaževine za moške obleke,	♦
dvojne širjave po 10 m močni K 14'—	^
zelo trpežni K 17'— posebno fini 20 K,	+
čez 20 K franko razpošilja	♦
: narodnu veletrgovska hiša : _	Z
R. Stermecki : Celje.	%
>*-» Mm-vra« ♦♦♦♦♦♦♦♦ ##♦♦♦♦#♦ «K ♦♦♦♦♦♦ «4-* m«
ir Umetni zavod za slikanje na steklo
Krt učenca h dobre hi^e sprejme v nk krojaški mojster Maks Zabukošek v Celju, Krožna cesta Prednost imajo tisti, ki so se že nekaj časa učili krojaške obrti.
Iskošen strojevodja, ki se
razorne na Diezeiinotor t r je ob enem ključavničar ali kovač, se išče. Prednost ima kdor je zmožen slovenskega in nemškega jezika. Več se izve pri „Križevski opekarni“ v Križevcih pri Ljutomeru.
za vagone, voze (mostne), centimaine, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdelajo ter priporoča po nizkih censb
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
I Brno, Mm Korante.
I BO sitmnsfea obrt.
MST* Zahtevajte naš listi
jo po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vedami, je
izborno zdravilo
za katar« v grlu, pljučih, želodcu in drevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravima, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dnnaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Gnštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko Spadajoča dela po najnižjt ceni.
= Jtačrfe In proračune na razpolago. =====
Del čistih dohodkov gre v naredne namene.
iz kavčuka se dobijo v tis karei sv. Cirila v Maribora
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolsto-vrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.	149
Edina špecijelna tvrdka za katoliška društva.
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih emab, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Brcše, obeske in častna darila izdeluje in pošilja v zmernih cenah graver
Stanislav Mrkwicka Dunaj VII.
Zieglergasse 67.
165 v Celju Kovačeva ulica.
priporoča svojo zalogo čevljev in izdelovanje čevljev. Velika izbera za gospode : dame in otroke o i najfinejše do najceoejše izvršitve.
Gamaše g galcsše, raznovrstne domače čevlje, prave juhtne in drnge športne čevlje«
si hoče po ceni in dobro blago za tesen kopiti, naj se potrudi in vsaj enkrat posknsi iti v trgovino
Tegetthoffova cesta 21.
Postrežba točna in solidna.
Cene najnižje. :: :: Cene najnižje
priporočujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREB bKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
krojaški mojster w Celju
--- priporoča svoj ...n—
ki se nahaja v novi posojiinični hiši na Ringa
registre vana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilniöni račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Slovenska trgovina
r samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejtega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom
ter krojaškimi potrebščinami - - -
Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/s % brez Posojila na laemljišda po 5% do 51, odbitka rentnega davka.	in z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na sastav© vrednostnih listin plačno.	Osebni kredit na menice in v tekoče?
v	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Koavevtaoija Vta^ižanih dolgov z kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	Šimi stroški.
— Oslurbaje svojim članom lzterjevajjje njt Otovih terjate
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Postrežba točna in stroga solidna
Brzojavi: „Kamnoseška in dusfrijska zadruga Celje“
Brzojavi: „Kamnoseška in dnstrijska zadruga Celje“
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Stavbena in umetna^ kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::; nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brnšenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih Spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih :: rodbinskih grobišč (rakev).::
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
Zakstaik i*	KosJrcrej „Straž*'
Odgovorni vodnik: Frau Rakovič.
Ti»k tiikarne «v. Ciril» v^Mariborn.