NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ST. 11 - LETO 53 - CEUE, 19.3.1998 • CENA 280 SIT ELITA POD KRINKO Reportaža o rdečih panterjih, i menjal predsednika upraj koncema: namesto igof Umka je predsednik post dr. Matija Tasič. ; Krapež izvoljen LJUBLJANA, 13. man (Delo) - Za novega obraij bnega ministra Alojza Kij peža je glasovalo 43 poslai cev, 20 pa jih je bilo pro( Takoj po razglasitvi rezulii tov je obrambni minister i prisegel pred parlamentoa Meja na Dragonj KOPER, 14. marca (Ned lo) - V reškem Novem lisi so objavili faksimile dok menta. s katerim naj bi SI venija že leta 1985 »prizii la«, da meja poteka do izli reke Dragonje. Slavnostna obed LJUBLJANA, 14. mar (Nedelo) - Premier dr. J nez Drnovšek je kosil ] njenem veličanstvu, angl( ki kraljici Elizabeti II., kjet sedel poleg angleškega pi miera Tonija Blaira, ki ga dan poprej gostil na večerj svoji rezidenci. Pravica do LJUBLJANA, 15. mai (Delo) - Ponedeljek je posvečen pravicam pot šnikov. Osnovne potrošn ke pravice so pravica do; dovoljevanja osnovnih č vekovih potreb, pravica varnosti, pravica do infon ranosti, pravica do izbi pravica biti slišan in upoš van, pravica do pritoži pravica do izobrazbe in p vica do zdravega okolja. Tajno tudi za lastnika LJUBLJANA, 15. mai (Delo) - Upravi dveh najvi jih slovenskih bank, Nc ljubljanske banke in SI sta podpisali pismo o nan ri za združitev. Dokumf ni pravno obvezujoč, z n govo vsebino pa ni bil si nanjen niti finančni minis Gaspari kot predstavnik žave, lastnice NLB. Evangeličanski duhovnici GORNJI PETROVCI, marca (Večer) - Sen evangeličanske skupno mag. Geza Erniša je posvf prvi slovenski duhovnici, mono Prosič in Vladiin Violeto Mesarič. Usklajena stalisi LJUBLJANA, 16. ma' (Delo) - Med enodnevn obiskom namestnika ao riške državne sekretai Stroba Talbotta v Slove' (sprejeli so ga premier j nx>všek, predsednik Kut in zunanji minister Frlec) potrdili, da imata ZDAl Slovenija usklajena stalil do kosovske krize in po^ njeno odpravo. 3 1. SNOPIČ GOSPODARSTVO 5 Za bol j odprta vrata v ponedeljek je bil v šentjurskem Alposu na obisku ^,gleposlanik Bosne in Hercegovine v Sloveniji, Ferhad ^eta. Obisk je bil v sklopu veleposlanikovega obiska šentjurske občine. V Alposu se je z njim pogovarjal direktor Mirjan Bevc s sodelavci. Veleposlanik ga je seznanil s potrebami gospodars- tva BiH ter z možnostmi sodelovanja med gospodarstvoma držav Veleposlanik je zato razmišljal o odprtih možno- stih sodelovanja, pri čemer so v Alposu opozorili na težave zaradi nepodpisanega sporazuma o gospodarskem sodelova- j^ju iTied državama. To se izraža v višjih carinah za slovensko [jjago v primerjavi s hrvaškim (slovensko je tako manj l^onkurenčno), saj so s Hrvaško sporazum že podpisali. Veleposlanik je tudi napovedal obisk predsednika Alije Izetbegoviča v Sloveniji, kar bi lahko bila tudi ena od priložnosti za sklenitev težko pričakovanega sporazuma. predstavniki Alposa so predstavili veleposlaniku svoje odprte možnosti na tržišču BiH ter dosedanje sodelovanje. BRANE JERANKO Modna revija »z« Minuli teden so se v Hote- lu Štorman na Venišah v vsem svojem sijaju predsta- vili zgornjesavinjski tekstil- ci, zlatarji in frizerji. R Dobro uro trajajoča modna revija z naslovom Modni to- kovi v Zgornji Savinjski dolini " je pokazala, da znajo tudi 3 obrtniki stopiti skupaj in po- I kazati revijo, ki »je ni sposob- P na spraviti skupaj niti Ljublja- c na ali Maribor,« kakor je zatr- ■ di Franc Benda, predsednik n Območne obrtne zbornice Mozirje, ki je vzela modno P revijo pod svoje okrilje. Sicer je ozadje prireditve mi- nilo predvsem v znamenju če- stitk že omenjenemu Bendu, f ki je nedavno prejel nagrado ha izjemne gospodarske in ^ podjetniške dosežke za mala li podjetja. Na modni reviji so se z s tekstilnimi izdelki predstavili i Rivon Niman, Milva, Modno a šiviljstvo Anite Gole, Zaščita 3 Lukač, Elkroj, Strojno pletils- 1 tvo Slapnik, z otroškimi izdel- ^ ki Čira čara in Polžek, za obu- tev je poskrbel celjski Šolen- ček, za dekorativne izdelke Weiss, za nakit zlatarstva Kvas, Rožič in Matjaž, sodelo- vala pa je tudi sekcija frizerjev. US, Foto: CIRIL SEM Na modni reviji so mali šolarji iz Nazarij skoraj popolnoma zasenčili starejše, profesionalne manekenske kolege in kolegice. Hladilniki v vseh barvah V Gorenjevem obratu hladilnikov odslej sodobna prašna lakirnica v torek, 17. marca, je v programu Hladilno-zamrzo- valni aparati, v katerem letos praznujejo tridesetletnico proizvodnje, pričela obrato- vati sodobna prašna lakirni- ca, vredna približno štiri mi- lijone marL Ravno uvajanje tehnologije prašnega lakira- nja v obrate hladilno-zamr- zovalnih aparatov pomeni za velenjsko Gorenje naj- večjo naložbo v tem letu. S staro tehnologijo mokrega lakiranja so lahko na dan pola- kirali do 2000 hladilnikov v naj- več dveh barvah, odslej pa bo- do v novi prašni lakirnici lahko vsak delovni dan polakirali kar 3500 hladilnikov v najrazličnej- ših barvah. »Nova lakirnica pomeni začetek večje moder- nizacije proizvodnje v našem programu naslednjih letih,« je dejal direktor programa Hladil- no-zamrzovalni aparati Boro Jerabek. »Prednost nove teh- nologije lakiranja je predvsem v tem, da je ekološko neopo- rečna, obenem pa omogoča za približno 40 odstotkov večjo kapaciteto linije, manjšo pora- bo materialov in energije ter boljše pogoje dela. Pomembno je, da lahko zadostimo željam kupcev, ki bodo zahtevali apa- rate v razhčnih barvah.« S podiranjem stare lakirnice so v Gorenju pričeli konec de- cembra lani, že v začetku ja- nuarja letos so začeli montirati novo opremo na skoraj 1000 kvadratnih metrih, v času del pa je bila proizvodnja nemotena. V prašni lakirnici, ki je popolno- ma avtomatizirana, sta dve kli- matizirani stekleni kabini, na- menjeni lakiranju, ena od njiju je kos lakiranju v raznih barvah. Nova prašna linija je trenutno med najmodernejšimi v Evropi. V programu Hladilno-zamr- zovalni aparati izdelajo od 3800 do 4000 aparatov na dan. Lani so jih izdelali 900 tisoč, v letošnjem načrtu pa so si že zastavili milijonsko številko. Prva proizvodnja hladilnikov v Gorenju sega v leto 1968, ko so proizvedli 8577 aparatov. Štiri leta kasneje so pričeli proizvajati zamrzovalne skri- nje in so jih izdelali 3837, dve leti zatem pa je sledilo prvih 4638 zamrzovalnikov in kom- biniranih aparatov. Če bo po- slovno leto uspešno, bodo v programu Hladilno-zamrzo- valnih aparatov, ki vsebuje tri proizvodne obrate, leto zao- krožili z 18 milijoni aparatov. Približno toliko naj bi jih izde- lali v tridesetih letih. - - K. LEKIČ Parkirišče za avtoprevoznike Avtoprevoznik, ki po letu 2001 ne bo imel dokazila o urejenem parkirišču za to- vorno vozilo nad 3.500 kg nosilnosti oziroma nad 6.000 kg skupne mase, bo izgubil licenco za delo. Tak- šnih, ugotavljajo v Območni obrtni zbornici Celje, bo v celjski občini precej, zato je gradnja skupnega parkiriš- ča več kot nujna. V celjski občini imajo neka- teri avtoprevozniki urejena parkirišča, veliko pa je tak- šnih, ki vozila parkirajo pred stanovanjskimi bloki oziro- ma v strnjenih stanovanjskih soseskah. Svetovalec za pro- met v komunalni direkciji Iz- tok Uranjek je na petkovem srečanju s prevozniki, ki ga je pripravila GOZ Celje, na mest- nem zemljevidu pokazal, kje so urejena in kje črna parki- rišča, hkrati pa opozoril, da bodo prevozniki v strnjenih stanovanjskih soseskah le stežka dobili dovoljenja za urejanje parkirišč. O možno- stih, da se gradnja skupnega parkirišča čimprej začne, je govoril vodja celjskega zavo- da za planiranje in izgradnjo Peter Drozg, ki se je zavzel za ustanovitev posebnega koordinacijskega odbora za gradnjo. Celjski podžupan Friderik Polutnik je še opozoril, da se v občini sicer zavedajo nujno- sti gradnje parkirišča, ki bo vsekakor moralo biti v indu- strijski coni, avtoprevozniki pa bi se morali organizirati in čimprej sporočiti, koliko par- kirnih prostorov sploh potre- bujejo ter kolikšno dodatno ponudbo (od vzdrževanja do pranja vozil) na parkirišču pričakujejo. Še pred začet- kom gradnje, je še dodal, pa je treba določiti tudi to, kdo bo s parkiriščem upravljal; bodo vzdrževanje prevzeli prevozniki ali pa bo treba za parkirišče razpisati koncesijo. V ZPI Celje bodo do 15. aprila pripravili finančni izračun za gradnjo 50 parkirnih mest ter pogoje za odkup oziroma na- jem posameznih parkirišč, v OOZ Celje pa bodo opravili anketo o dejanskih potrebah po parkirnih mestih. I. STAMEJČIČ Prenovljena blagovnica v Šempetru ^ Za SM Savinjsko družbo J d.d. iz Žalca je bil minuli n četrtek prazničen, še pose- bej za 25-članski kolektiv Di blagovnice Savinjska iz ,, Šempetra v Savinjski dolini, ij, 'njihova blagovnica, najsta- ^ "^^jša v Savinjski dolini, je ,, (ioživela pravo preroditev ^ Slovesna otvoritev obnov- 'i^ne blagovnice je bila okvir, ^ ^ katerega je mogoče zapisati I J^slednja dejstva: 700 kva- ^^atnih metrov neto prodaj- površin, razširjena po- li "^dba tekstila, bele tehnike ji akustike, najsodobnejše li 'hladilne in blagajniške linije ^ 'epši, sodobnejši notranji J 'Zgled. i' *>Gre za zaključek prve fa- ^^ posodobitve blagovnice > p^injska, ki je vredna 70 mi- f 'ionov tolarjev naložbenega i J^eska, njej pa sledi ob H §odnejših zunanjih tempe- i J^turah takoj druga faza, ko ^ sr posebej lotili go- li Jjl^l^ega dela in zunanje po- ) Obe,« je y slavnostnem na- ^ poru poudaril direktor SM družbe d.d. Ro- i j/^ Cemažar, potem pa je ' j^N s poslovodjo Izidor- f Ograjenškom pridržal ^^^oritveno slovensko tro- ''^'co izmenovodkinji Pa- niki Stepišnik, da jo je pre- rezala. K naložbi v prenovitev šem- petrske blagovnice so prispe- vali tudi poslovni partnerji, iz- vajalci del pa so svoje delo opravili kakovostno in v rokih. Pretežno ženski kolektiv se je zadnjih 20 dni pred otvoritvijo skoraj odselil od doma, zato je vodstvo družbe zahvalo za »potrpljenje« namenilo tudi zakonskim partnerjem v trgo- vini zaposlenih žensk. Nekaj posebnih degustacij, množica obiskovalcev, pe- sem ženskega kvarteta Rož- marin iz Nove Cerkve ter vonj po pečenem volu, ki so ga vrteli pred trgovino, so dopol- dansko slovesnost pomem- bno podaljšali v četrtkov sončni popoldan. Zadovoljs- tvo je bilo torej popolno: od znotraj in od zunaj! MITJA UMNIK Foto: G. KATIČ Slovesna otvoritev ali novo rojstvo blagovnice Savinjska v Šempetru. Od desne proti levi: Robert Čemažar. Fanika Stepišnik in Izidor Ograjenšek. □ GOSPODARSTVO Lip še enlcral na dražbi Na sodišču v Celju, kjer je bil minuli teden prvi narok za prodajo Lipovega premoženja, se ni pojavil noben interesent, ki bi bil pripravljen za premičnine in nepre- mičnine na Liptovski 34 odšteti nekaj manj kot 800 milijonov tolarjev, kolikor je znašala izklicna cena. Kot je povedal stečajni upravitelj Tomaž Kos, bo dražba ponovno sklicana čez mesec dni, vendar za 30 do 40 odstotkov nižjo ceno. S tem pa je manjša tudi verjetnost, da bodo nekdanji delavci konjiškega lesnega podjetja dobili izplačane vse svoje terjatve. Prijavljene terjatve vseh Lipo- vih upnikov znašajo milijardo in 372 milijonov, prednost pri poravnavi pa bodo imele banke (kot hipotekami upniki), ki terjajo 490 milijonov. Terjatve delavcev znašajo 520 milijo- nov. Še vedno poteka tudi javno zbiranje ponudb za prodajo Lipovih počitniških kapacitet (dveh koč na Rogli in kamp prikolic). Lipovih terjatev iz naslova kreditov ter drugega. Zbiranje ponudb za prodajo tega premoženja bo končano predvidoma konec marca. B. Z. Certifikat ISO 9001 za Konus Konex V četrtek, 19. marca, bo Konus Konex, mlada družba, ki želi nadaljevati več kot stoletno usnjarsko tradicijo Konusa, prejel certifikat ISO 9001. Certifikat bo v prostorih poslovne stavbe Banke Celje (bivša poslovna stavba Konus) v Slovenskih Konjicah podelil Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. MBP »Gozdarsica šola« prodana Nov lastnik nekdanje gozdarske šole, poslopja v središču trga na Planini, je iz okolice Litije. V pred dnevi kupljenemu poslopju naj bi novi lastnik uredil gostinski lokal, skupaj z vinoteko. Poslopje, ki je potrebno obnove, mu je za 55 tisoč DEM prodala Gozdarska zadruga iz Sevnice. Ocenjeno je bilo sicer z višjo številko, vendar ga tako ni bilo mogoče prodati. V Sevnici so bivšo gozdarsko šolo dobili po razdružitvi od GG Brežice ter je bila zadnja leta .prazna. Nekateri Planinčani pa so po tihem računali, da bi v njej delovala uprava težko pričakovane samostojne občine. B.J. Trend naraščanja težkih kovin Onesnaženost tal s težkimi kovinami v Šaleški dolini ni zaskrbljujoča, a že opozarja na potrebo po dodatnih raziskavah razširjenosti kadmija in arzena v Inštitutu za ekološke ra- ziskave Erico iz Velenja so zaključili projekt raziskova- nja onesnaženosti tal s tež- kimi kovinami v Šaleški do- lini in v torek predstavili re- zultate obsežne raziskave. Zaradi delne onesnaženosti tal, ki so jo zasledili na neka- terih lokacijah, po mnenju strokovnjakov zdravje ljudi v dolini ni ogroženo, wmmmmmmmmmmmMKm Po podatkih mag. Marte Svetina, ki je raziskavo vodi- la, je stanje tal na primer v Celju, Mežici in na Jesenicah slabše kot v Šaleški dolini. Plačniki projekta, ponudil naj bi tudi usmeritve za nujne podrobnejše raziskave, so bili šoštanjska termoelektrarna, velenjski premogovnik in ve- lenjska mestna občina. V razi- skavo, na osnovi katere bodo lahko pripravili, sanacijski program za varstvo tal, so zajeli 44 lokacij v Šaleški doli- ni in 9 primerjalnih lokacij. Opozorilna imisijska vred- nost je bila za kadmij prekora- čena na osmih lokacijah, za arzen na štirih lokacijah. Kri- tična imisijska vrednost - po- meni, da tla niso primerna za predelavo rastlin, namenjenih za prehrano ljudi in živali - pa je bila prekoračena enkrat za arzen. »Zaradi prekoračitev slovenskih normativov bo v Šaleški dolini treba podrobne- je raziskati onesnaženost s kadmijem in arzenom,« je de- jala Marta Svetina in obenem dodala, da so se študije kad- mija, ki bo zaključena prihod- nje leto, v Velenju že lotili. Težki kovini arzen in kadmij, ki izvirata predvsem iz inten- zivnega kmetijstva z umetnimi gnojili in pesticidi, iz kovinske industrije, prometa, kurjenja plastičnih mas in fosilnih goriv, se prenašata tudi po zraku več deset tisoč kilometrov daleč, dokler ju padavine ne sperejo na tla. Ena izmed primerjalnih lokacij, ki so jih upoštevali v raziskavi Erica, je bila Logarska dolina. Rezultati kažejo, da je bila mejna imisijska vrednost kadmija in arzena celo v tem, na videz povsem neokrnjenem kotičku Slovenije prekoračena. Strokovnjaki predvidevajo, da je trend naraščanja težkih ko- vin v tleh prisoten po vsej Slo- veniji, a redkokje opravijo za- mudne in drage ekološke razi- skave. Banka na Planini Na Planini pri Sevnici bodo danes, v četrtek, 19. marca, odprli agencijo Banke Celje. Njeni prostori so v novi poslovno-stanovanjski zgradbi nasproti gostišča Montparis. V agenciji bodo podjetnikom nudili različne možnosti tolarskega poslovanja, v njej bo možno najeti posojila, opravljala pa bo tudi menjalniške posle. V agenciji bosta za začetek zaposleni dve delavki, odprta pa bo v dopoldanskem ter popoldanskem času (tudi ob sobotah). Na Planini so si banko želeli že več kot dve desetletji. B.J. Popravek V prejšnji številki Novega ted- nika se nam je v tekstu z naslo- vom Kriza v hmeljarstvu ne bo večna zapisala neljuba napaka. Hmeljarji bodo do polletja pre- jeli 58 tisoč (ne milijonov, kot je bilo pomotoma zapisano v uvo- du) tolarjev po hektarju. Vsem prizadetim se za napako opra- vičujemo. Uredništvo REKLI SO Lenka Novak, dipl. ing. živil- ske tehnologije, direktorica Tovarne krmil Žalec d. d.: »Na- ša tovarna je lansko poslovno leto zaključila v skladu z načrto- vanim obsegom proizvodnje krmil in proizvodnih storitev To pomeni, da smo proizvedli 30 tisoč ton krmil za domače živali in skladiščili 39 tisoč ton žitaric. Po fizičnem obsegu proi- zvodnje nas to uvršča na 5 do 6 mesto med slovenskimi proi- zvajalci krmil. Čeprav se je sta- lež živine v regiji zmanjšal, smo planirani obseg proizvodnje do- segli na podlagi prilagajanja kvalitete krmil zahtevam po- rabnikov, ugodnih cen ter zmanjšanju stroškov proizvod- nje.« T. TAVČAR BAROMETEi Izguba v radesk; papirnici Po prvih podatkih so v Tovarni papirja Radeče lam pridelali 400 milijonov tolar, jev izgube, so zapisali v ča. sniku Finance. Čeprav ^ zadnjem času nimajo ve{ blokiranega žiro računa, izguba še vedno velika. Po mnenju ministra za gospo, darske dejavnosti Metoda Dragonje so v radeški papir, niči premalo naredili na po. dročju kadrov in slabo izko- ristili konjukturo na trgu. PoŠta v povezavo s SKB SKB banka in Pošta Slo. venije sta pretekli teden podpisali pogodbo o po- slovanju s tolarskimi hra- nilnimi vlogami in tekoči- mi računi občanov na po- štah. Tako lahko od petka stranke SKB banke na poštnih okencih ponovno polagajo in dvigujejo sredstva s hranilnih knjižic na vpogled, vpisujejo nalo- ge ter vnovčujejo čeke in zlate čeke. Na poštnih okencih stranke opravijo storitev brezplačno, stroš- ke pa poravna banka. Dobiček v M- clubu v velenjskem M-clubu so lani, po treh letih izgub, us- tvarili 430 tisoč tolarjev do- bička. Letošnje leto naj bi zaključili s 5 milijoni dobič- ka, 125 milijonov tolarjev izgube iz zadnjih treh let pa naj bi pokrili v prihodnjih petih letih. Na lanski dobi- ček so največ vplivale nizke plače, saj povprečna plača v M-clubu predstavlja le 55 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. Savinjski gaj druga slovensko zanimivost Po podatkih GZS, Zdru- ženja za turizem in gO' stinstvo, so lani največ obi' skovalcev sprejeli v PO' stojnski jami, ki so jo j« ogledalo skoraj 394 tisoi oseb. Na drugem mesti po številu prodanih vstop nic za obisk zgodovinskih in naravnih znamenitost je Savinjski gaj v Mozirju ki si ga je v prvih devetih mesecih lanskega leta og ledalo več kot 92 tisoč obi skovalcev. Skupni promet na Ljubljanski borzi v mesecu februarju 1. SNOPIČ AKTUALNO □ Celjski zdravniki presenetili ameriške Pomemben strokovni prispevek Oddelka za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje pri ugotavljanju pljučne embolije s posebno metodo - Manjša umrljivost bolnikov Ugledna medicinska revija Chest, ki jo izdaja združenje jjneriških zdravnikov za bo- lezni prsnih organov, je ob l^oncu lanskega leta objavila članek skupine zdravnikov iz celjskega oddelka za intenziv- no interno medicino o tem, da je pri ogroženih bolnikih z ultrazvočnim pregledom srca iz požiralnika mogoče hitro in natančno dokazati masivno pljučno embolijo. Gre za po- sebno diagnostično metodo, Id pomeni velik izziv za stro- kovno javnost in, kar je najpo- membneje, nudi večjo mož- nost preživetja. Članek je v Ameriki naletel na ugoden od- mev, za izkušnje celjskih zdravnikov pa se zanimajo tu- di drugod po Evropi. s Nosilca študije, ki se ameriš- kim zdravnikom zdi tako po- membna, da so jo napovedali celo na naslovnici revije in ji namenili obširen uredniški ko- mentar, sta dr. Bojan Krivec in dr. Gorazd Voga z oddelka za intenzivno interno medicino. Uspelo jima je, da sta prej kot drugi spoznala in na osnovi izkušenj tudi dokazala uspe- šnost transezofagealne eho- kardiografije pri življenjsko ne- posredno ogroženi skupini bolnikov s pljučno embolijo. S to posebno ultrazvočno diag- nostiko srca in ožilja, ki je v svetu znana zadnjih petnajst let, sta se podrobneje seznanila leta 1991 v Nemčiji in jo prene- sla domov. Celjski intenzivni interni oddelek je tako že zelo Zgodaj pričel uporabljati ultra- zvočni pregled srca iz požiral- nika tudi v vsakdanji praksi. "Gre za to,« pojasnjuje pred- stojnik oddelka primarij dr. Go- fazd Voga, »da pri hudo priza- (letih bolnikih, ki so šokirani in ^^ morejo sodelovati pri pre- z običajno zunanjo ul- '■■azvočno preiskavo ne more- mo dobiti dobre slike in zaradi tega tudi ne moremo postaviti hitre in natančne diagnoze. Te- žavam se lahko izognemo ta- ko, da pregled nemoteno opra- vimo s sondo skozi požiralnik, ki je zelo blizu srca. To je sicer samo ena od metod za oceno sprememb v srcu in velikih ži- lah, vendar omogoča hitro in natančno diferenciacijo šokira- nih bolnikov. In kot se je poka- zalo v naši praksi, je zelo na- tančna in zanesljiva pri tistih, ki imajo strdek v pljučni arteriji.« Večja možnost za preživetje Dr. Gorazd Voga in dr. Bojan Krivec sta v zadnjih nekaj letih opravila preko 400 ultrazvoč- nih preiskav skozi požiralnik. Pri vseh bolnikih so bile diag- noze zelo resne. Potrebovali so bodisi hitro operacijo, natanč- no dokončno diagnozo, ali pa je šlo za neposredno ogrožene bolnike, pri katerih niso vedeli, kaj je bil vzrok šoka. Prav ta skupina bolnikov se je zdravni- koma zdela najbolj zanimiva in najbolj primerna za uspešno uporabo transezofagealne ehokardiografije. »Začeli smo z nekim bolnikom, ki so ga julija leta 1993 sredi noči pripeljali v našo bolnišnico,« se spominja dr. Bojan Krivec, ki je tudi idejni nosilec študije. »Bil je šokiran, vendar vzroka za stanje nismo vedeli. Ker nismo mogli upora- biti klasične diagnostične me- tode, potreboval pa je takojš- njo terapijo, smo opravili pre- gled skozi požiralnik. Naša predpostavka, da gre za pljuč- no embolijo, se je pokazala kot pravilna, in takšna diagnostič- na metoda je postala stalna praksa na našem oddelku. Do- slej smo v kar 92 odstotkih vseh pljučnih embolij s sprem- ljajočim šokom dokazali pri- sotnost centralno ležečih strd- kov. Pri vseh smo takoj nada- ljevali terapijo in uspeli raztopi- ti strdke do te mere, da življe- nje bolnikov ni bilo več ogrože- no.« Pri bolnikih, ki so v šoku, sta najbolj pomembna pravoča- sna diagnoza in zdravljenje. Možnost za preživetje je toli- ko večja, kolikor krajši je čas, v katerem je postavljena na- tančna diagnoza. Celjskim zdravnikom je uspelo dokaza- ti, da je mogoče postaviti na- tančno diagnozo pljučne em- bolije s šokom že v manj kot petnajstih minutah in jo tudi pričeti zdraviti. Zdravijo jo ta- ko, da ob nadzoru srca in veli- kih žil z ultrazvočno sondo privedejo žilni kateter do strd- ka in vanj vbrizgajo sredstvo za raztapljanje strdkov. Pri takšnem pristopu je potrebna manjša skupna količina zdra- vila, kar je pomembno, saj lah- ko imajo ta sredstva neugod- ne stranske učinke, hkrati pa jih uporabljajo le pri bolnikih, kjer so diagnozo pljučne em- bolije s to metodo dokazali že prej. Poleg tega vzporedno uporabljajo še metodo pljučne scintigrafije, s katero pa le po- trjujejo natančnost že prej opravljene ultrazvočne prei- skave skozi požiralnik. Za us- pešnost zdravljenja je tudi po- membno, da bolnik ves čas ostane na istem oddelku in ga torej, kot je v primeru stan- dardne diagnostike, ne vozijo na preiskave drugam. Drugod le posamezni primeri, v Celju stalna praksa »Gre torej za kombinacijo po- sebnega diagnostičnega pristo- pa in posebnega načina lokal- nega zdravljenja, ki pa je uspe- šna in tudi možna samo na oddelku, ki ima obe tehnologiji na razpolago vseh 24 ur na dan,« pojasnjuje dr. Krivec. »Gre za bolnike, ki niso naročeni, ampak prihajajo ob vsakem ča- su, podnevi in ponoči. Takšne možnosti ima danes v Evropi manj kot 30 odstotkov oddel- kov za intenzivno medicino.« Celjska zdravnika se zavze- mata, da bi ultrazvočna prei- skava srca skozi požiralnik pri ugotavljanju pljučne em- bolije postala tudi drugod pr- va diagnostična metoda, saj se je v Celju z njeno uporabo umrljivost tovrstnih bolnikov znižala s 50 na 10 odstotkov. Potrebna je seveda posebna organizacija dela in usposob- ljena medicinska ekipa. Tran- sezofagealna ehokardiografija pri kritično bolnem zahteva namreč usklajeno delo dveh zdravnikov ter treh ali štirih medicinskih sester, aparatura za preiskavo pa mora biti stalno na voljo. Na celjskem oddelku je za tovrstno meto- do usposobljena že skoraj ve- čina medicinskega osebja. Poleg dr. Bojana Krivca in dr. Gorazda Voge so pri nasta- janju članka za ameriško re- vijo Chest sodelovali še dr. Ivan Žuran, dr. Rafael Skale, dr. Roman Parežnik, dr. Matej Podbregar (vsi s celjskega od- delka za intenzivno interno medicino) in dr. Marko Noč iz ljubljanskega kliničnega cen- tra. »Šlo je za strokovni izziv, ki nam ni dal miru in smo ga izpeljali do konca,« pravita dr. Bojan Krivec in dr. Gorazd Voga. »Pomembno je poveda- ti, da smo na oddelku ves čas gojili visoke standarde zna- nja, strokovne usposobljeno- sri in dela in je bilo le vpraša- nje časa, kdaj se bo rodila nova ideja. Upamo tudi, da se bo naš koncept uveljavil dru- god in nam tako ponovno po- trdil vrednost našega dela.« JANJA INTIHAR Dr. Bojan Krivec Dr. Gorazd Voga □ KRONIKA S CEUSKEGA Al ^O 00 ^Oa 100 100 O Obcinarji, ucitel|i, radijci Kdo vse je Icriv za šmarsl(o gledališko uspešnico? Ali veste za kraj, kjer bi bili tako naklonjeni kultur- nemu ustvarjanju kot so v malem Šmarju pri Jelšah? Če se omejimo na gledališče, je treba povedati, da imajo v Šmarju redni gledališki abonma ter kar dve domači ljubiteljski gledališči... V gledaUšču Center pozor- nosti, ki povezuje mlado ge- neracijo, so bolj naklonjeni eksperimentalnemu gledališ- ču, v Gledališču Bo pa tradi- cionalnemu. V Bo, ki bo leta 2000 slavilo srebrni jubilej, so zbrani dolgoletni igralci, ki se jim je v zadnjem času pridru- žilo nekaj pomladka. Med pe- timi dosedanji^hi predstava- mi Hotela svobodne menjave so bile nekatere povsem raz- prodane, Hotel pa bo spet od- prl vrata jutri ter pojutriš- njem. Umetniški vodja ter režiser je šmarski župan Jože Čakš, prekaljen odrski maček, ki je v predstavi tudi zaigral. Scena za Feydeaujevo komedijo je delo šmarskega občinskega tajnika, arhitekta Petra Pla- ninška. V šmarskem gledališču ter zdravstvenem domu bodo v prihodnje zelo pogrešali predsednika ter igralca Zvo- neta Nagodeta, ki se počasi seli v novo hišo v Pirničah pri Medvodah. Višji medicinski tehnik opravlja v zdravstve- nem domu delo glavne medi- cinske sestre, za kar so v Šmarju izumili nov izraz. Na odru se večkrat pojavi tudi direktorica šmarskega ra- dia Mimica Kidrič, županu pa je marsikdaj delal konkurenco načelnik upravne enote Vinko Habjan. V Hotelu svobodne menjave ploskajo njegovemu bratu Igorju Habjanu, sicer občinskemu svetniku (rek »dva Slovenca dve politični stranki« velja tudi za brata Habjan, saj je Vinko član LDS, Igor pa SKD) ter samostojne- mu podjetniku. Ko smo pri »občinarjih«, je treba povedati, da nastopa z Igorjem Matija Bizjak, sin nekdanjega župa- na ter direktorja slatinskega zdravilišča. V zvezi z novinarji pa še to, da igra v Feydeauju tudi sin celjskega publicista Draga Medveda, Matjaž Med- ved, ki je zaradi ljubezni po- stal Šmarčan. V gledališču Bo je seveda zelo pomembno zastopstvo prosvetnih delavcev. Igralka Anka Novak (ki je poskrbela tudi za kostume) je učiteljica na celjski osnovni šoli Lava, igralka Branka Černezel pa v celjski osnovni šoli Frana Ro- ša ter IV. osnovni šoli. Poseb- nost je delovno področje gle- dališkega novinca Sebastija- na Levstika, vzgojitelja v šmarskem otroškem vrtcu. Med šmarskimi igralci ved- no znova navduši Jože Gojtan, ki dela v domači cvetličamj igralko Zdenko Orač pa po^ naj o tudi po prepevanju v ra^. ličnih skupinah. Ko smo p^ glasbi - z izborom oziroma to nom za Hotel svobodne njave sta se potrudila Caci Cet. jak ter Damjan Gobec, glasbe, ni urednik šmarskega radjj oziroma bivši radijski tehnik, Moški del občinstva je i^, jemno pozoren na odličuj caiKan Polone Cvikl ^ šmarske knjižnice, Matejj Galun iz Zdravilišča Atomski toplice, Cite Strašek iz cari narnice ter Zlatke Prešern, I v tajništvu šmarskega radi seveda ne more izraziti svoje ga plesnega talenta. Sicer p ima njihove plesne korake n skrbi plesna pedagoginj Marta Pelko, ravnateljica sla tinske I. osnovne šole, ki ži\ v Šmarju. Pa še to: primeru pričeske je ustvarila Darink Stojnšek, ki ima frizerski s; Ion na Podplatu, maskerk Tanja Jazbinšek pa ohranj vašo lepoto v svojem šma skem Beauty centru. Opazna je tesna povezav med občino in šmarsko šok Vse, kar si je občinski tajnil arhitekt Planinšek, zamislil, 1 je šolski ravnatelj Stanko Ški osebno izdelal za sceno Hot la svobodne menjave! Ravn telj Šket pa je Gledališču E posodil tudi obe šepetalki, šo ski psihologinji Romano O pin ter Tamaro Maleševič.. BRANE JERANKi Jože Gojtan iz šmarske cvetličarne je nepogrešljiv obraz domačega odra. Tokrat v družbi Polone Cvikl iz knjižnice, Cite Strašek iz carinarnice, Mateje Galun iz Atomskih toplic ter Zlatke Prešern iz radijskega tajništva. Vampirska veselica V gostilnici na robu mesta Celje, bolj poznani pod imenom Zlatorog Club, je bilo v petek, trinajstega marca ponoči, tako zelo grozno, da si človek še s česnovim strokom ni mogel kaj prida pomagati. Te noči je bilo namreč ponovno, že peto po vrsti, zborovanje celjskih in okoliških vampir- jev, prireditvi pa so spretni organizatorji nade- li ime Horror party. In ta party je res privabila najširše množice, željne bližine vampirske bratovščine in krvave gostinske ponudbe te posebne noči. Na jedilniku je bilo na začetku dovolj vseh krvnih grup, na koncu pa je začelo nevarno primanjkovati krvne skupine »O« in zlasti skupine »AB neg.«. Ker pa je bilo na vso srečo starega dobrega Zlatorog piva dovolj, se zaradi krvne zadrege ni nikomur nič hudega zgodilo. Pivo zna pregnati še tako hudo bledico z obraza, celo vampirskega. In kdaj bo naslednji Horror party v gostilnici na robu mesta? Nič prej kot 13. novembra, ko bo spet petek in spet trinajstega. Pravkar preživeti mar- čevski »nesrečni« dan pa se je izkazal kot čisto navaden petek, brez večjih pretresov, nesreč ali posebno hudih dogodkov. Morda zato, ker je bil obsijan s polno luno (kar pa je zares velika posebnost) in je bila luna tokrat v vlogi prijazne tete, ki se je veselo zabavala, ko je z neba mežikala vsem praznovernežem in podobnim vernikom. M.A., Foto: SHERPA Večerjo plačali s sliko »Rada jadram in iskala sem možnost, da bi motive Kornatskega otočja združila z umetnostjo,« pravi organi- zatorka lanskega slikarske- ga potepa Mibela Jezernik, ki je v prostorih Ustvarjalne- ga pristana (na dvorišču za slaščičarno Zvezda) tudi pri- pravila razstavo osmih av- torjev. Jezernikova je, kot se za edino kapitanko Živaana sai- ling teama spodobi, skrbela za barko in kuhinjo. Osem slikarskih amaterjev iz večih mest celjske regije je usmerjal Milan Todič in mimogrede prodal še tri svoje slike, ki se še niso niti dobro posušile. Dve podobni druščini po- morščakov, tretjo pa na Žak- nju kar za večerjo. Mihela Jezernik prijave za letošnji slikarski potep po Komatih sprejema v prosto- rih Ustvarjalnega pristana ali po tel. 442-706. »Avgustovska skupina je us- tvarjala v olju in akvarelih. Imeli smo nekaj težav s suše- njem slik in v notranjosti barki so visele na vrveh, zato smo se za septembrsko skupino odločili za tehniko akrila. Po dopoldanskem plovu smo se ustavljali na otokih in vsak udeleženec je v tednu dni na- slikal pet motivov, ki bodo n ogled do konca aprila,« našt' va Jezernikova, ki tudi za 1' tošnje poletje pripravlja slik^ ski potep po Komatih. »V načrtu imam širšo 2< sedbo. Z dvema jadrnicam bi znova zapluli med Kornat Pokrajina je zanimiva za tvarjanje, jadranje pa je z^f' di kratkih razdalj dovolj va no. Poleg slikarskih osn" mora vsak imeti še nekaj P^ stolovskega duha in tako se) lani primerilo, da so bili razen enega novinci med Pj morščaki. In so včasih ra" volje prav po mornarsko P^ prijeli za vrvi.« ŽEUKO VNOMČ REPORTAŽA □ Elita pod Icrinico »Rdeči panter« nastopi v odločilnih trenutkih in v najbolj zahtevnih policijskih operacijah - Deluje v senci, iz informacijske nedostopnosti pa stopi le ob posebnih priložnostih, na primer ob letošnji 25-letnici delovanja i jpecialna enota slovenske i ijijcije, ki kot samostojna (iganizacijska enota deluje 3 oKviru ministrstva za no- t jnje zadeve, ima okoli sto f ^padnikov. To so skrbno ^ jirani ter odlično izurjeni ij I opremljeni policisti, ki jTjje delo opravljajo profe- i onalno in karseda odmak- ni ^no od oči in ušes javnosti. k »dolženi so namreč-za naj- i( jij zahtevne varnostne na- «ge, s katerimi se spopadejo ^ Jtrat, ko jih, po pooblastilu is jnistra za notranje zadeve, t [tivira državni sekretar za e ^rno varnost. 1 Simbol slovenske specialne i( jote je panter v rdeči barvi, i 1 ostalih policistov pa se na « maj ločijo po značilnih po- J ivalih - baretkah in po neko- s »prirejenih uniformah v čr- ^ i barvi. Ko so v akciji, so It idno neprepoznavni, zama- i irani. I rropski terorizem Vil' Evropi so bile prve spe- ifljalne enote policije ustanov- ili me na začetku sedemdese- ti 1 let, ko je organizirani kri- inal dobival nove razsežno- tf i in pojavne oblike. Rastoči '^rorizem v Italiji, Nemčiji in ^ anciji se je udejanjal v števil- ki li ugrabitvah oseb in letal ter ^ drugih grozljivih akcijah naj- zličnejših terorističnih sku- . pomnimo se samo zajet- - in poboja dela izraelskega } »rtnega moštva na olimpij- i ih igrah v Muenchenu leta i 172, pa ugrabitve in umora ilijanskega ministrskega fedsednika Alda Mora v letu '78. V sedemdesetih letih so se vrstili napadi na diplomat- sko-konzularna predstavniš- tva in na najsvetejše simbole posameznih držav. Ne nazad- nje se pri nas spominjamo tu- di vpada teroristične skupine preko Slovenije v Bosno in Hercegovino, poznanega pod imenom »Raduša«. Vsi tovrst- ni dogodki so opozarjali, da terorizem postaja nevarna or- ganizirana mednarodna rušil- na sila, ki ji obstoječe policij- ske enote niso bile več kos. In tako so se začele rojevati po- sebne, elitne enote evropskih policij, izurjene za delovanje proti terorizmu in za opravlja- nje nalog z visoko stopnjo tve- ganja. Sčasoma se je njihov delokrog razširil na nekatere druge policijske naloge s po- dročij kriminala, javnega reda in miru, varovanja pomem- bnih osebnosti in predstavni- kov oblasti, ob vseh teh nalo- gah pa v izrednih razmerah opravljajo še vrsto humanitar- nih nalog. Kobra, GSG-9, pa črne, zele- ne in rdeče baretke, to so ime- na le nekaterih specialnih enot evropskih policij, ki so sprva delovale v strogi tajno- sti, pozneje pa je njihove naj- bolj odmevne uspehe začel obelodanjati svetovni tisk in druga sredstva javnega obveš- čanja. Razvoju specialnih policij- skih enot namenjajo povsod po svetu precejšnjo pozor- nost, pri nas pa je slovenska specialna enota policije danes že na stopnji, ko se lahko po profesionalnosti, izurjenosti in opremljenosti primerja ter "tekmuje z vsemi ostalimi to- vrstnimi enotami. Tako je slo- vensko moštvo na svetovnem prvenstvu specialnih enot leta 1995 osvojilo prvo mesto, na- slednje leto pa so bili naši specialci srebrni. Začelo se je z letom 1973 Na začetku sedemdesetih smo (zlasti ob primeru »Radu- ša«) tudi v Sloveniji spoznali, da je ustanovitev specialne enote postala nujnost. Tako je bil leta 1973, v okviru takratne zaščitne enote milice, usta- novljen vod za protiteroristič- no in protidiverzantsko delo- vanje. Vod je bil sestavni del čete za posebne naloge, opravljal pa je enake naloge kot druge takratne podobne enote v svetu. Z organizacij- skimi spremembami v mini- strstvu za notranje zadeve je bila avgusta leta 1990 (po od- ločbi notranjega ministra) us- tanovljena specialna enota kot samostojna organizacijska enota, zadolžena za delovanje na celotnem ozemlju Sloveni- je in s sedežem v Ljubljani. Specialno enoto MNZ se- stavljajo poveljstvo, dve ope- rativni enoti in enota za oskr- bo. Delovno področje special- ne enote je razmeroma široko, saj obsega: protiteroristično delovanje, sodelovanje pri pri- jetju storilcev najtežjih kazni- vih dejanj, sodelovanje pri za- varovanju najvišjih predstav- nikov domače in tuje oblasti, sodelovanje pri zavarovanju določenih objektov, delovanje ob elementarnih in drugih hu- dih nesrečah itd. Prav poseb- na skrb je namenjena uspo- sabljanju članov specialne enote, usposabljanje pa je raz- deljeno na osnovno in special- no. Skelet enote K osnovnemu usposablja- nju spada nenehno pridobiva- nje in ohranjanje psihofizične kondicije z različnimi športni- mi aktivnostmi, pri čemer so v ospredju borilne veščine, urijo pa se tudi v streljanju, plezal- nih in drugih tehnikah ter se preizkušajo v kolektivnih športnih igrah. Poveljstvo specialne enote sestavljajo poveljnik in trije pomočniki ter speciaUst-psi- holog. Od lanskega poletja da- lje enoti poveljuje mag. Sreč- ko Krope. Psiholog, ki je tre- nutno oseba v ženski podobi, pa ima pomembno vlogo pri kadrovanju v enoto in pri izva- janju stresnih in protistresnih programov. Operativna enota je udarni del specialne enote ministrs- tva za notranje zadeve. V prvi (A) skupini operativne enote so izbranci; to so do najvišje stopnje izurjeni strokovnjaki za posamezne specialnosti, v drugi (B) skupini enote pa se odvijajo posamezne veščine, kjer imajo svoje mesto ostro- strelci, strokovnjaki-taktiki, mojstri borilnih veščin, plezal- ci, jamarji, vodniki službenih psov, potapljači, reševalci itd. Kdo je lahko specialec? v specialno enoto kadrujejo pripadnike iz različnih enot policije, takšne ki imajo naj- manj tri leta delovnih izkušenj na terenu. Prošenj za delo v specialni enoti je (po objavlje- nem letnem razpisu) približ- no šestdeset, ti kandidati pa se potem borijo za dragocene točke v petih selekcijskih po- stopkih. Najprej je zdravniški pre- gled in splošni pogovor s kan- didatom. Jasno je, da mora biti zdravje, tako fizično kot psihično, v kar najboljšem sta- nju, razlogi za vstop v special- no enoto pa karseda realni, razumni, humani, prepričljivi. Razni potencialni »ramboji« se v teh pogovorih kar hitro sami izdajo in izločijo. Sledi psihofizično in psiho- loško testiranje kandidatov in uvrstitev v učno skupino. Po opravljenem zdravniškem pregledu, razgovoru in testira- nju, se jih v učno skupino praviloma uvrsti le pet, največ šest kandidatov od okoli šest- desetih prijavljenih. Program učne skupine je izredno zah- teven, težak, trd, z vsakome- sečnim preverjanjem znanja in pridobljenih sposobnosti. Po šestih mesecih dela v učni skupini sledi izpit, ki ga pona- vadi opravijo le trije do štirje učenci, bodoči pripadniki spe- cialne enote. V specialni enoti je razmerje med operativnim delom in us- posabljanjem 30:70 v korist usposabljanja. V letu 1997 je enota opravila 55 intervencij. Za pripadnike specialne enote veljajo enaka pooblastila in enake pravice, kot jih imajo ostali policisti. Slovenski specialci so veči- noma ljudje z višjo ali visoko strokovno izobrazbo. V tej enoti so praviloma osem, naj- več 10 let, potem pa jih razvr- stijo na druga delovna mesta v ministrstvu za notranje zade- ve. Trenutno je poprečna sta- rost v celotni specialni enoti 31 let, poprečna starost v elitni operativni enoti pa 28 let. Pra- viloma enkrat letno morajo specialci opraviti zdravniški pregled in preizkus usposob- ljenosti, kondicije. Redno mo- rajo obiskovati psihologinjo, ki jim s pogovori in nasveti pomaga čim hitreje prebroditi morebitna stresna stanja in čustvene prepreke, paziti pa morajo tudi na prehrano. Pre- hrana specialcev mora biti lahko prebavljiva in čim bolj bogata z vitamini, minerali in drugimi koristnimi snovmi. To pomeni čim več sadja in zelenjave ter čim manj mesa oziroma maščobnih jedi. V nenelini pripravljenosti Specialci so v pripravljeno- sti noč in dan, vsak trenutek lahko stopijo v akcijo. To so ljudje, ki bi jim lahko pripisali nadčloveške sposobnosti, ko jih prav nobeno stanje, noben dogodek ne more spraviti s tira. Ljudje brez duše in srca? Ljudje-stroji? Ja, lahko bi jih tako označili. Ampak takšni so le takrat, ko so na delu, v akcijah, ko so njihova življe- nja izpostavljena največjim nevarnostim, ko imajo opravi- ti s hladnokrvnimi morilci, ti- hotapci mamil, trgovci z orož- jem in podobnimi zlikovci. Ta- krat ni časa ne prostora za čustva in srce. Je le razum in je le znanje. Ko slečejo unifor- me in snamejo maskirne ka- pe, pa postanejo čisto navadni ljudje, ki imajo svoje zasebno- sti, družine, otroke, prijatelje, ljubice. To so ljudje, ki imajo tudi svoje navade, razvade, hobije in vsemogoče proble- me, s kakršnimi se srečuje povprečni Slovenec, ko si ure- ja stanovanjski problem, pla- čuje položnice, ko se nesrečno zaljubi, stakne virozo, napo- veduje dohodnino, parkira vo- zilo na nepravem mestu, izbi- ra na tržnici, čaka na vremen- sko napoved...vse do nasled- njega delovnega dne in na- slednjega klica dolžnosti. MARJELA AGREŽ Srečko Krope, poveljnik Specialne enote: »Profesionalnost in dobro izurjenost ter opremljenost izkazuje enota tudi s tem, ko v vseh akcijah, od ustanovitve voda pred petindvajsetimi leti pa do danes, pri izvajanju nalog nismo uporabili najhuj- šega prisilnega sredstva, strelnega orožja. Izjema, ko smo morali prijeli za orožje, je bil le čas desetdnevne osamosvoji- tvene vojne...« 10 NASI KRAJI IN UUDJE Ljubezen v Otovih pesmih Osrednja celjska prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu, združena s 30-letnico glasbene poti Oto Pestnerja če bi dobesedno vzeli rek, da je ljubezen ena sama pe- sem, potem za Ota Pestnerja velja, da mu ljubezni ne bo nikoli, prav nikoli zmanjka- lo. Njegove pesmi, ki jih je zvesti poslušalski publiki poklonil v zadnjih treh de- setletjih, so resnično polne ljubezni. Del te ljubezni in svojih pe- smi, ustvarjenih zadnjih 30 let, je celjskemu, pretežno ženskemu občinstvu poklonil v torek zvečer na zdaj že tra- dicionalni prireditvi ob dnevu žena in materinskem dnevu »Ljubezen je ena sama pe- sem«. Celjsko podjetje Fit- media se je kot organizator prireditve v sodelovanju z na- šo novinarsko hišo NT&RC odločil, da večer, namenjen ženskam, materam in dekle- tom, združi z Otovim glasbe- nim jubilejem. In prav je tako, saj je nenazadnje Oto svoje prve pesmi odpel prav v stu- diu Radia Celje, kjer so pod budnim očesom in ušesom tehnika Janeza Klanška nad mešalno mizo nastajali po- snetki; spomnimo se le konec šestdesetih let najbolj poslu- šane Najraje sem pri očku. Presenečenja Za torkovo prireditev v Mo- dri dvorani Celjskega sejma, izkupiček večera bodo orga- nizatorji namenili v humani- tarne namene za pomoč sle- pim in slabovidnim, je bilo precejšnje zanimanje. Občinstvo je pričakovalo svojega rojaka, ob pesmih Ota Pestnerja pa še njegove glasbene goste. Najavljeni iz- vrstni instrumentalisti, zdru- ženi v Ugrin Orchestra, pa se- veda niso bih edini gostje. Ob očetu Otu Pestnerju, srednje- mu iz treh glasbenih generacij celjskih Pestnerjev, sta Ota pozdravila še njegova profe- sorica solo petja Jelka Stergar in radijski tehnik Janez Klan- šek. Za popolno preseneče- nje, tudi jubilanta, pa je po- skrbela Marta Zore, priznana slovenska pevka, ki je njega dni z Otom prepevala v za- sedbi New Svving Singers. Za dosedanje delo, seveda tudi v pričakovanju novih pe- smi, so se" Otu organizatorji zahvalili s priložnostnim dari- lom, Mitja Umnik pa je v imenu naše novinarske hiše poudaril, da je bil torkov večer skupen jubilej. »Oto je bil in je naš, verjamem pa, da smo bili tudi celjski radijci in Celjani ves čas na nek način njegovi.« In tudi zato je bila torkova večerna prireditev namenjena le Oto- vim prvim trem desetletjem. IS, NMS Foto: SHERPA Celjski koncert Ota Pestnerja je prvi v nizu tridesetih koncertov, ki jih bo Oto ob 30-letnici ustvarjanja izvedel skupaj z Ugrin Orchestro. Koncert je pričel s pesmijo Mati, bodiva prijatelja, kot drugo pa je prvič zapel pesem Dober dan, knežje mesto, ki sta jo skupaj z Marjanom Petanom posvetila Celju - mesta, v katerem je veliki umetnik preživel otroštvo. Gasilci kličejo na pomoč Moška desetina Prosto- voljnega gasilskega društva Letuš že nekaj let dosega ze- lo dobre tekmovalne rezul- tate. Med najbolj uspešnimi v 90-letnem delovanju gasilske- ga društva je bilo lansko leto, ko so bih najboljši v občini Žalec in se nato uvrstili na državno prvenstvo, ki bo ma- ja v Sežani. Letuški gasilci se bojijo, da sami ne bodo zmo- gli stroškov, ki so povezani s tridnevnim tekmovanjem, za- to prosijo za finančno ali ma- terialno pomoč, ki jo lahko nakažete na žiro račun št. 50750-678-76246. US Pomladno čiščenje Vojniko ^ Na območju Vojnika bodo od 25. do 28.. marca org^ rane spomladanske čistilne akcije. Kontejnerji bodo postavljeni na običajnih mestih, pri skem domu Frankolovo in pri bazenu v Verpetah bo p^ kontejnerja določena deponija za vse kovinske odpadke primeru slabega vremena bo čistilna akcija prestavljena; čas od 15. do 18. aprila. Občni zbor PD Laško Planinsko društvo Laško pripravlja redni letni ^ zbor, z volitvami organov društva, ki bo v sredo, 25. m^, v prostorih gostilne Čater na Marija Gradcu. Funkciji predsednika društva se je odrekel Tone Košjf predsednico v prihodnjem mandatnem obdobju kandij Fanika Wiegele. Za popestritev občnega zbora pa bo sigurno s svojimi predstavitvami poskrbela Damjan Kot kot načelnik novo ustanovljenega mladinskega odsi Klinček ter Albin Simonič kot načelnik športno plezj sekcije. FILUl Z meditacijo proti stresu s stresom se v vsakdanjem življenju nenehno srečuj« raziskave pa opozarjajo, da moderen človek ni sposol nevtralizirati teh stresov. Tehnika transcendentalne meditacije nudi človeku dod^ počitek, ki je nekajkrat globlji od najglobljega spanca. Me(j cija je nenaporna, naravna in enostavna tehnika, ki jo izvaji dvakrat dnevno po 15 do 20 minut. Globok počitek omo^ našemu telesu in duhu, da se osvobodita stresov. Več o teh^ transcendentalne meditacije bo povedanega v četrtek, 19. j petek, 20. marca, ob 19. uri v Centru za interesne dejavnosti! Kosovelovi 14. | Šentjurska prva rezitev Pred šentjursko Ipavčevo hišo, v Zgornjem trgu, so v p«| slovesno opravili prvo rezitev potomke starodavne trt« mariborskega Lenta. Gre za potomko blizu pol tisočletja sli modre kavčine. Rezitve, ki jo je opravil šentjurski viničar j Urbajs, so se udeležili predstavniki šentjurske občine in me ter ugledni gosti. 1 OKOLJE IN MI Razpored odvoza kosovnih odpadko^ v času očiščevalne akcije za leto 1998 v Mestnil občini Celje. | Na osnovi dogovora s komunalno direkcijo Mestne ob^ Celje bo tudi letos kosovne odpadke v spomladanski a^ čiščenja okolja odvažalo javno podjetje Javne naprave Cj d.o.o. Na ponedeljkovem sestanku s predstavniki vseh kra) nih skupnosti in drugih, so dogovorili naslednji razpored: 18.3. do 20.3. Aljažev hrib. Pod gradom 20.3. do 23.3. Gaberje, Teharje 23.3. do 25.3. Trnovlje, Ljubečna 25.3. do 27.3. Škofja vas, Hudinja 27.3. do 30.3. Savinja, Slavko Šlander 30.3. do 1.4. Dečkovo naselje. Center 1.4. do 3.4. Karel D. Kajuh, Ostrožno 3.4. do 6.4. Lava, Medlog 6.4. do 8.4. Nova vas. Dolgo polje, Šmartno Splošno navodilo: Kontejnerji bodo dostavljeni do dneva pričetka akcije za P" mezno krajevno skupnost do 14. ure. Naslednji dan (nedelja ^ šteje) je mogoče premestiti kontejner na drugo zbirno čemer sporoči KS. Vsaka krajevna skupnost ima na razpolag kontejnerje, izbira pa lahko med 5, 15 in 20-kubičnimi kontei^ Zadnji odvozi bodo zadnji dan akcije do 14. ure. ^SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 11 TEDNIKOVI DVOJČKI Črnolaski podobnih misli Skupaj preživita najmanj tretjino dneva in če bi bilo mogoče, bi ta del dneva še podaljšali pezij^ Tašner, mama ijli sinov, si je srčno želela l^^erko in usoda je hotela, ^ jg 24. januarja leta 1952 ,t)ila kar dve punčki hkrati, j^rzli zimski noči, ko je jjjljo prekrila približno dva j(fa debela snežna odeja, je jlpniači hiši povila dve drob- štručki temnih oči, ki so z j le še potemnele. 0 S^^aŽK"*^ ^ I - pvojčici Cvetka in Marija sta taščah v Šmarju pri Jelšah. ;jso poznali Tašnerjevi de- di, ki jima je mama z Ijubez- 0 vpletala bele pentlje v la- pri skrbi zanju in za njun jez pa tudi oče Ferdo, avto- jhanik in obrtnik, ni prav [zaostajal. »Povsod sva bili upaj in vedno sva bili neraz- iižljivi,« se spominja Marija, ijebilo treba v srednjo šolo, ita niti pomislili, da ne bi šli upaj. Zaradi izjemne podob- fili, ki so jo enaka oblačila le povečevala, so ju zamenje- ii vsi razen njuni domači. II najstnici sta z dolgimi go- stimi črnimi lasmi zbujaU pre- cejšnjo pozornost in privablja- h poglede mimoidočih, mnogi pa so ju poznali le bežno »kot oni dve šolarki z vlaka...« Leta 1970 ju je s fotoapara- tom ujel tudi naš novinar Jure Krašovec. Ravno zaradi Cvet- ke in Marije je kasneje stekla priljubljena akcija izbiranja najbolj podobnih Tednikovih dvojčkov. V minulih osemind- vajsetih letih sta se obe zapo- slili, poročili in postali mami. Po končani srednji ekonomski šoli, ki sta jo obiskovali v Ce- lju, sta iskali takšno službo, kjer bi potrebovali dve ekono- mistki na enakem ali vsaj so- sednjem delovnem mestu. Kmalu sta jo našli in avgusta bo že osemindvajset let, odkar delata skupaj, zadnja leta kot knjigovodkinji v Kmetijskem podjetju Meja Šentjur. Marija, ki je mama Janje in Gašperja, se je poročila osem let pred sestro in se preselila v Šentjur. Njen mož Slavko Tan- šek o sestrah dvojčicah poetič- no pravi, da sta kot steblo z dvema cvetovoma in dobro ve, da se je po poroki njegova mlada nevesta z ločitvijo od dvojčice zelo težko sprijaznila. »A enkrat je bilo treba nara- zen,« pravi Cvetka, mama Kat- je in Marjetke, ki se je omožila s Francijem Jostom in ostala v Šmarju pri Jelšah, nedaleč od rojstne hiše. « KSENIJA LEKIČ V uredništvu smo se odloči- li, da bomo po predstavitvi štirih najbolj podobnih pa- rov dvojčkov, ki so jih leta 1970 izbrali bralci Novega tednika, predstavili še šest parov po vašem izboru. Spo- štovani bralci in bralke, piši- te nam in predlagajte, koga naj predstavimo. Dvojčki naj bodo starejši od osemnajst let. Ob koncu bomo objavili vseh deset fotografij, med ka- terimi boste izbrali par naj- bolj podobnih dvojčkov. Predloge, lahko tudi fotogra- fije, pgšljite na naslov Nove- ga tednika, s pripisom: TEDNIKOVI DVOJČKI. Sestri, ki uživata v podobnosti. Cvetka Jost iz Šmarja pri Jelšah in Marija Tanšek iz Šentjurja. Stran s pločevinasto navlako Pretekli teden so izpred avtocestne baze v Tepanju odstranili opuščene in ka- rambolirane avtomobile, ki so že nekaj let zaman čakali na lastnike. Na parkirišču je kar nekaj časa samevalo deset vozil, ki jih doslej niso mogli odstraniti, saj za to niso imeli zakonske podlage. S pomočjo odloka o javnem redu in miru ter odlo- ka o komunalnem nadzoru, ki ju je sprejela konjiška občina, pa so le lahko izpeljali »čistilno akcijo«. Avtomobile so odpe- ljali na avtoodpad Buser, kjer jih bodo s posebno stiskalnico stisnili v kup pločevine. Komunalni nadzornik Mi- lan Celcer je povedal, da je v občini Slovenske Konjice še mnogo takih opuščenih vozil, ki zavzemajo prepotrebne parkirne prostore in kvarijo izgled kraja. Samo v ožjem središču občine jih je vsaj 30, veliko pa še po okoliških va- seh in zaselkih. Lastnike, ki ne bodo sami odstranili takih vozil, čakajo sankcije oziro- ma neljubi stroški, zato ko- nmnalni nadzornik priporo- ča, da se pri spomladanskem čiščenju spomnijo na opušče- ne jeklene konjičke in jih sa- mi odpeljejo na primerna me- sta. B.Z. 14. tradicionalni pohod na Smohor Planinsko društvo Laško je v nedeljo, 15. marca, izvedlo že 14. tradicionalni marčevski pohod na Šmohor. Na poldrugo uro dolg zimski pohod iz Laškega do doma na Šmohorju (781 m) se je odpravilo skoraj 200 planink in planincev, največ iz zasavskih planinskih društev, iz Ljubljane in Gorenjske, pa iz Maribora in Prekmurja in celo iz Sarajeva in Zagreba. Tajnik PD Laško Lojze Kranjc je v planinskem domu na Šmohorju vsem udeležencem pohoda spregovoril v imenu organizatorjev, za dobro razpoloženje vseh pa so s kulturnim programom poskrbe- li člani Mladinskega odseka PD Laško ter Moški pevski zbor Laško. Po slovesnosti v koči so se nekateri udeleženci pohoda odpravili še na 936 m visok Malič. FILUTEK Krvodajaisica akcija v Radečah v torek, 24. marca, bo^^ do 12. ure v Osnovni šoli Marjana Nemca v Radečah 2. redna krvodajalska akcija pri Območni organizaciji Rdečega križa Laško, ob pomoči Krajevne organi- zacije RK Radeče. Na prvi krvvodajalski akciji minuli petek v Pivovarni Laško, ki jo je ob pomoči Območne pripravila Krajevna organizacija RK Laško, je kri darovalo kar 110 krvodajalcev iz Laškega in okolice in jo ocenjujejo za zelo uspešno. M. MAROT O vrtovih in parkih Hortikulturno društvo Celje pripravlja v četrtek, 19. marca, v mali dvorani Narodnega doma v Celju predavanje z diapozitivi o urejanju hišnih vrtov in o parkih Evrope. Predavala bo mag. Jaglenka Leban. MB Opravičilo Upamo, da niste bih med stimi, ki ste se včeraj zara- i teksta V sredo Jožefov Ejem odpravili v Petrovče. jbilejni Jožefov sejem bo, 3t napoveduje že datum, ines, v četrtek, 19. marca. Irganizatorjem in obisko- alcem, vsem se zaradi na- ake v naslovu v prejšnji levilki NT iskreno opravi- iijemo, želimo čim več le- tli doživetij, trgovanja in abave. Uredništvo operaciji torta za pacientlco I ^^čka Mestinšek iz Šmar- P^i Jelšah je bila pred jj na operaciji v celj- . ^Inišnici. Tam ji je eki- f Pod vodstvom specialista Janjiča odstranila M^h^® sivo mreno. , bivanjem v bolnišnici )j Pacientka praznovala 91. in prijatelji, najbolj pa , ^^presenetila torta, ki ji jo ^^itljiv praznik podarilo osebje oddelka (na fotografi- ji). Jerčko Mestinšek so z njo presenetili v jedilnici, številni pacienti pa so po čestitki nav- dušeno zaploskali. V teh dneh je Mestinškova, ki ji ne bi nihče prisodil deve- tih križev, izredno dobre vo- lje. Veseli se povrnjenega vida ter izjemne pozornosti v po- častitev njenega rojstnega dne. Pravi, da vidi kot da bi se znova rodila, zato se bo aprila vrnila v bolnišnico. Zdaj se hoče rešiti še sive mrene v drugem očesu. Včasih je v prostem času izredno rada brala in gledala televizijo. Po trdem kmeč- kem delu v domačem Kristan Vrhu, seveda. Zdaj bo lahko to spet počela, skupaj s sinom Stankom, znanim fotogra- fom, ter snaho Magdo. Z nji- ma preživlja zadnja desetlet- ja. B.J. Dosmrtna renta za rudarja »Neznansko sem hvaležen Rifletu, da je mojo kartico konec februarja povlekel iz bobna akcije Dobim, poda- rim Športne loterije Sloveni- je,« je posebej poudaril Franc Hrastnik, 32-ietni ru- dar rudnika Hrastnik in ga-' silec. Obiskali smo ga na domu v Laškem, v skromnem stano- vanju v Podšmihelu 26, med- tem ko je v naročju držal dveinpolletno hčerko Saro, žena Nevenka, čistilka v Kul- turnem centru Laško, pa je pristavljala vodo za kavico. Še vedno je bil v zadregi, ko mu je Ida Gande, vodja sek- torja za osebna zavarovanja Zavarovalnice Triglav, ob- močne enote Celje, izročila polico, s katero mu je potrdi- la, da mu bo zavarovalnica Triglav v imenu Športne lote- rije Slovenije redno vsak me- sec izplačevala njegov »dobi- tek«, to je 100.000 tolarjev do- življenjske rente (na posnet- ku). »Krasno, da je takšen dobi- tek prišel v roke pravega člo- veka - mladega in skromne- ga, želim mu dolgo in zdravo življenje,« je poudarila Ida Gande. Sanje o večjem stano- vanju za mlado 3-člansko družino, kot je sedanje na 30 kvadratnih metrih, postajajo zdaj vse bolj realnost. Iskrene čestitke Franc, Ne- venka in mala Sara in hvala za gostoljubje! MITJA UMNIK Foto: SHERPA 12 NASI KRAJI IN UUDJE Prišel in ostal za vedno Pomenkovali smo se z eno najzvestejših bralk in naročnic Novega tednika Ivanka Lipovec je na Novi tednik navezana že enainšti- rideset let. Ko se je leta 1954 omožila v Kočevje, jo je kar nekaj let dajalo domotožje, pa se je njena sestra Majda domi- slila rešitve in izpolnila naro- čilnico. Potem je začel takrat- ni Celjski tednik redno priha- jati k vratom družine Lipovec v Kočevju. Tako je bilo leta 1957 in tako je še danes. »Tako bo vse do moje smrti, dokler bom živela, bom na- ročnica Novega tednika,« je povedala in se vživela v davno leto 1957, ko je prejela prvo številko tednika. Tega leta se je mladenka Ivanka Blazinšek iz hribovske vasi Rupe nad Vojnikom poročila z Antonom Lipovcem, rudarjem iz Kočev- ja in se preselila k njemu. V novem okolju pa se je slabo počutila; nikogar ni poznala, vse ji je bilo tuje, ljudje so se ji zdeli čisto drugačni. Domo- tožje je bilo prva leta izredno močno in edina redna vez s kraji njenega otroštva in mla- dosti je postal časopis. Iz njega je izvedela vse, kar se je v krajih njenega otroštva in mla- dosti novega zgodilo, in tako je bil vsak četrtek dan, ko je nestrpno pričakovala svojega papirnatega prijatelja. »Res sem ga težko čakala. Ko ga je zjutraj prinesel poštar, sem hi- tro pospravila in počistila sta- novanje, skuhala kosilo in ko- maj čakala, da sem lahko sed- la za mizo. Takrat sem si vzela čas samo zanj in ga prebrala na mah, od prve do zadnje strani,« je povedala. Leto pasje vročine in koničastih čevljev Tednik se je leta 1957 imeno- val Celjski tednik in bil je zelo skromen po številu strani. Ča- snik, ki je izhajal osmo leto na osmih straneh, je urejal Tone Maslo. To je bilo leto, ko je bilo gospodarstvo na Celjskem v razcvetu, ko so v tovarnah be- ležili same proizvodne rekorde in delovne zmage. V planu ob- čine Celje je bila izgradnja 300 družbenih stanovanj, v Celju so začeli graditi letno kopališče in ga v istem letu tudi odprli, Celjan dr. Ivan Rajšp pa je bil prvi slovenski zdravnik-inter- nist, ki je dosegel častni naziv doktorja znanosti. Cvetel je tu- di šport, predvsem moška atle- tika. Atlet celjskega Kladivarja Jože Brodnik (danes direktor družbe, ki gradi slovenske av- toceste) je leta 1957 postal jugo- slovanski prvak v deseterobo- ju, v državnem (in tudi evrop- skem) atletskem vrhu pa so bili še Stanko Lorger, Roman Le- šek, Simo Važič, Jože Kopitar in drugi. Leto 1957 je bilo tudi leto, ko so v (prvič) prenovlje- nem celjskem kinu Union prvič predvajali film v »neverjetni« cinemascope tedniki, bil pa je to ameriški barvni film Car- men Jones. Monaška princesa Grace Kelly je princu Reinerju rodila hčerko Caroline, rojena pa je bila tudi nova ameriška filmska zvezda, Kim Novak. To je bilo tudi leto, ko so v modo prihajali »špičaki«, poletje tega leta pa je zaznamovala prava pasja vročina, v kateri so Celja- ni in okoličani drli pod veliko šotorsko platno. V Celju je na- mreč prvikrat gostoval kakšen veliki svetovni cirkus, in to je bil sloviti cirkus Medrano. Enaindvajsetega decembra te- ga leta so se po petih letih premora v celjski porodnišnici rodili trojčki. Marija Jezernik iz Strmca pri Vojniku je rodila Majdo, Ivana in Branka... in še bi lahko naštevali dogodke in zanimivosti, ki jih je pred enainštiridesetimi leti beležil tudi Celjski tednik, Ivanka Li- povec pa se je razveselila vsa- kega novega četrtka. Po Ženina v Kočevje Rodila se je kot prvorojenka v družini s štirimi otroki, kjer je bilo petja na pretek. Pesem je spremljala vsak njihov dan, vsako opravilo, vsak pomem- bnejši dogodek. Oče je bil te- sar, mati gospodinja, denarja za življenje pa vedno premalo. V šolo so otroci hodili uro peš v dolino, v Šmartno v Rožni doli- ni. Leta 1954 je Ivanka Blazinš- kova šla na obisk k sestrični v Kočevje in tam spoznala Anto- na Lipovca, zaradi katerega je še istega leta spremenila prii- mek in se poslej pisala Lipo- vec. Kmalu po poroki se je za stalno preselila v Kočevje, kjer sta si z možem ustvarila prija- zen dom, v katerem sta se rodi- la in odrasla dva otroka. Ivanka se je na življenje v Kočevju stežka privajala, a je čas vse tako obrnil, da se zdaj ne bi več vrnila v kraje svoje mladosti. Pred trinajstimi leti je začela peti v kočevskem ženskem no- netu Rog, katerega članica je še danes. Z nonetom nastopa na Kočevskem in drugod po Slo- veniji; na kmečkih ohcetih, iz- seljeniških piknikih, v domo- vih za ostarele in drugod. Petje ji veliko pomeni, prav tako druženje s prijatelji, ljubitelji petja, zlasti od predlanskega silvestrovega, ko je ovdovela. Zdaj so ji poleg petja v največje veselje štirje vnuki, ki živijo v Ljubljani, pa obiski pri ostalih sorodnikih, zlasti pri sestrini družini v Konjskem. In seveda celjski Novi tednik, ki je v teh enainštiridesetih letih krepko pridobil na obsegu in ga je zato nemogoče prebrati kar na mah, kot njega dni. Zdaj je čas njen zaveznik, ki ji omogoča, da se vsake številke Novega tednika loteva počasi, po delč- kih. Predvsem pa še vedno z enako ljubeznijo in najbrž tudi nostalgijo. MARJELA AGREŽ Več kot 20 kilometrov novih cest Na območju žalske občine je bilo lani s pomočjo sofinan- ciranja krajanov, krajevnih skupnosti in občine na novo zgrajenih kar 21,4 kilometra cest. Največ asfahiranih cest je bilo v KS Braslovče in to 4,8 kilometra, sledijo pa KS Vransko, Prebold, Galicija, Liboje... Hkrati so razširili 8,4 kilometra javnih poti in cest, od tega največ v KS Galicija. V občini Žalec so preplastili 6,7 kilometra že obstoječih asfaltiranih cest, od tega največ, 4 kilometre, v KS Galicija. Po izgradnji avtoceste Arja vas-Vransko so sanirali tudi približno 20 kilometrov javnih cest in poti, poleg tega so lani uredili še 11,6 kilometra makadamskih cest. T. TAVČAR Podeželska mladina treh držav Pred dnevi je bil v Lipnici v Avstriji mednarodni seminar za podeželsko mladino. S Celj- skega sta se ga udeležila Petra Podhraški iz Logatca in Borut Zagožen iz Matk, oba dijaka četrtega letnika Srednje kme- tijske šole v Šentjurju. O seminarju je Borut Zago- žen povedal: »Enotedenski se- minar nama je omogočila naša profesorica in mentorica pode- želske mladine Slovenije Meto- da Senica, udeležilo pa se ga je 27 kmečkih fantov in deklet iz avstrijskih dežel. Poljske in Slo- venije. Predavanje je bilo v nemškem jeziku, poudarek pa je bil na organizaciji raznih pri- reditev. Imeli smo predstavitve sodelujočih dežel z degustaci- jami hrane in domačega peci- va. Peljali so nas tudi v opero, ob poznih večernih urah smo igrali skeče in se med s spoznavali ter si izmenjj izkušnje. Razumeli smo se lo dobro, čeprav smo bit različnih držav. Na tem se narju sem se veliko nauči pridobil številne prijatelje,« T. TAV( Borut Zagožen 6rif-16 Zanimivo revijo kot je Grif, če izhaja le vsaka dva meseca, vse preveč in predolgo ne- strpno pričakujemo. Raznoli- ko besedilo in bogata slikov- na vsebina navdušuje razi- skovalce nekoristnega sveta. Vsaj enkrat bi radi omenili tudi domiselno opremo, ki jo vsa leta opravlja alpinist in fotograf Matej Mejovšek s pravim študijskim pristopom in veliko originalnih rešitev. S prvim prispevkom pred- stavljajo v besedi in sliki Tadej Golob, Bogdan Kladnik in Ma- tej Mejovšek Lepenco, skriti in neznani kotiček naših Alp. Sla- pove te lepotice so premagali v poletnem času v smeri i nega toka, in v zimskem i v obratni smeri po zaledeo strminah. Urednik revije je pravil tudi zapis o Heinri Harrerju, ki je že leta 1938 preplezal severno steno E ja, kasneje pa preživel se let v Tibetu, od koder je r sal tudi knjigo. V zadnjen su pa so po njej posneli fili ga prav te dni predvajajo pri nas. Zanimivo je sledil malajskemu dnevniku, k ga pripravila Marjan Kov; Tomaž Humar, in žalostn enkrat prebrati, kako si moglo zgoditi, da sta se v brez tretjega soplezalca. dan Kladnik nam v bese( sliki pričara čudoviti sve žaškega podzemlja v Claudio Skilan. Urban Gol( napisal nekaj vrstic o al| stičnem smučanju. Marko tauer pa o težavah pri oa vanju zahtevnosti gorskol sarskih poti. Dejan Ogrini prispeval krajši zapis o stremnem kolesarjenju, tin Šolar pa o vse bolj oblj nih hribih tudi pozimi, ! Kajzelj pa je opisal drzne vihe Roberta Kalana v c skih stenah. V osmem nadaljevanju Urban Golob predstavlja; slovenski osemtisočak, ^ fovo goro, Daulagari, na 1 ro se bodo slovenski alp' letos zopet vrnili. V tre delu feljtona pa nam Set jan Semrajc in Sonja Knez sujeta Gongga Shan na f skem, malo mesto sredi kih gora. V intervjuju se predstavita Alex in The Huber, ki sta preplezala na je smeri na svetu. Simon S' in Matej Mejovšek sta se P la na zimske vrhove Kain^ Savinjskih Alp, Jernej Gf^ in Matevž Lenarčič nam I stavljata zaledeneli slap ko, Simon Slejko in Urba^ lob pa nam opisujeta biv^ nje v zimski noči. Zanim'' bilo potovanje z dvema ma v Pakistan, katerega f suje Gaber Bergant. Ma^ sončni zahodi spremljaje niste v stenah na fotogr^ slovenskega rojaka Pecchiarja. , CIRIL VELKO Eko šola kot način življenja Minuli konec tedna so v OŠ Vransko na izviren na- čin predstavili okoljsko ko- do za vseh sedem krakov eko šole. Rezultate prehojene poti so prikazali z domiselnim kul- turnim programom, bogato razstavo in s tematskim glasi- lom. Osrednji dogodek na pri- reditvi je bil podpis eko listi- ne, s katero so se učenci in delavci šole ter predstavniki lokalnih oblasti obvezali, da bodo spoštovali načela eko šole. Podpisniki eko listine so bi- li: nacionalna koordinatorka eko šole kot način življenja Nada Paušer, predstavnica učencev Eva Strouhal, pred- sednik sveta staršev Rafko Novak, član sveta KS Vransko Vlado Rebevšek in ravnatelji- ca šole Valerija Pukl. V šoli so posebej ponosni na dve novi pridobitvi v letoš- njem letu - to je prvi del arbo- retuma, iz katerega se bo, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Žalec, razvila učna pot, in na nov znak, ki z dveh strani usmerja obiskovalce eko šole. Prireditve se je ude- ležil tudi pisatelj in skladatelj Janez Bitenc, ki si je z vese- ljem ogledal uprizoritev nje- gove glasbene pravljice Zlati kamenčki. Včeraj so se s pro- jektom predstavili na DSI v Cankarjevem domu. T. TAVČAR Predstavnica učencev Ema Strouhal med podpisom listine. iTsnopič ŠPORT 13 Kemoplast obstal grali brez operiranega Zorka,« je zmanjšanje ambicij opraviče- val predsednik Peter Lapornik. Po moči sodeč sta v ligi vsaj še dve slabši ekipi, vendar je novo strokovno vodstvo na čelu s trenerjem Igorjem Pučkom dalo priložnost mladim igral- cem in »proizvedlo« Davorina Škornika, za katerega se zani- majo številni prvoligaši, ter ka- detska reprezentanta Gregorja Juga in Andreja Mačka. »Časa za pripravo ekipe za naslednjo sezono bo zdaj več. Ohranili bomo jedro igralcev, s trener- jem želimo podaljšati sodelova- nje, v kolikor pa bi se Čop vrnil v Pivovarno Laško, bomo poleg drugih iskali tudi playa,« je še dodal Lapornik, ki je prepričan. da.se bo v l.A ligo tokrat uvrstil kranjski Triglav Šentjurčani morajo še razširiti in ojačati fi- nančno bazo ter nekaj postoriti za večji obisk na njihovih tek- mah v športni dvorani v Hru- ševcu. Pri Cometu si belijo glave s povsem drugimi problemi. V rednem delu so sicer nekaj tekem nespametno izgubili, vendar zmagali prav tam, kjer je bilo najbolj potrebno. Kon- kurenti imajo slabše izhodiš- če, voda na konjiški mlin pa je tudi ugoden razpored v kvali- fikacijski skupini. Bo četa Ju- reta Zdovca v začetku aprila že vkorakala v elito? PRIMOŽ ŠKERL Foto: SHERPA Mileta Lisica (PIL) - najboljši strelec in skakalec l.A lige. Trener Igor Pučko je na klopi Kemoplasta letos velikokrat izgubljal živce, na koncu pa dokazal svoje kvalitete. SKEP vse bližje Priprave na 22. svetovno J tgljaško prvenstvo, ki bo 49. do 15. maja v Celju, so v ^ ilnem teku. Na prireditvi P" nastopilo največ keglja- u ^doslej, v slovenski repre- '^■itanci pa je še nekaj neja- jiosti. 5 Slovenski tekmovalci so so- j ^'ovali na vseh SP (prvo je I "O v Beogradu). Ob Abraha- [ 'ovi obletnici tega športa pri i so tudi cilji razumljivo ; čeprav jih vodstvo re- ; ^^zentance za sedaj navaja 11°') po tihem, je jasno, da vsi .^'fakujejo vsaj eno medaljo. ° osamosvojitvi so repre- i '^"^anti v zelenih dresih pri- li že 58 medalj (v vseh feorijah). i|[ ' )e drugič na slovenskih leta 1984 je najbolj- ,y^gljače sveta gostila Ljub- Tekmovalci, zbrani v Jj^' bodo merili moči v 4 , i^Jl^urencah in dveh skupi- • Skupina A bo dala prva- iPi^ j^dnja dva se selita v B. ''^'^Tvs^ sprem- , naši izbrani vrsti sta s [ prvg ^mi že pričeli in jih do čaka več prijatelj- (ta konec tedna , tij^, /nastopili na tekmova- 25. obletnici KK Pro- teus Liv v Postojni). Zasedba pri dekletih je jasna, pri moš- kih pa sta pod vprašajem še nastopa Borisa Benedika (igra v Nemčiji) in državnega prvaka Borisa Urbanca, ki o nastopu še razmišlja. Večina reprezentanc si je v Celju ali okoliških krajih (Šentjur, Zreče, Slov. Konjice, Laško, Žalec) namestitev že zagotovila, nekaj težav je še z Romuni. Montažno kegljišče v dvo- rani Golovec bodo organiza- torji pričeli postavljati takoj po koncu evropskih nastopov celjskih rokometašev. PRIMOŽ ŠKERL Odličen triatlonski uvod Zmagovalec prve plavalne preizkušnje triatloncev v Celju je Erih Pečnik (Energi- ja), ki je v disciplini 1500 metrov prosto dosegel za triatlonske razmere izvrsten čas 18:48,50. Zmagovalec v posebni razvr- stitvi veteranov je Celjan Jože Tanko (Kovinotehna), katere- mu je v generalni konkurenci s časom 21:50,60 pripadlo četrto mesto. Izjemno je nastopil tudi domači paraplegik Dani Pavli- nec. Po preplavanih 1500 metrih so se ure zaustavile na 23:02,00, kar je zadostovalo za 7. mesto, s čemer je presegel vsa pričako- vanja na začetku sezone. PŠ PODVODNI HOKEJ ie šport z zelo zabavnim imenom in še bolj zabavnim in privlačnim potekom igre. Zaradi nenaravnega okolja v katerem poteka čisto posebna igra, je podvodni hokej izziv za vse punce in fante. Igranje podvodnega hokeja v našem klubu ti najprej nudi dobro rekreacijo in zanimivo igro, ki kasneje preraste v nova prijateljstva in dobro zabavo, da bi se po nekem času počutil član sposobne in močne ekipe, ki potuje po Evropi na različne turnirje, spoznava ljudi s katerimi ima veliko skupnega. Da bi treniranje tega športa imelo glavo in rep, smo se odločili, da organiziramo tečaj podvodnega hokeja, ki bi se kasneje nadaljeval kot trening. Želena starost tečajnikov je od 14. do 20. leta, kar pa ni pogoj za udeležbo na tečaju. Tečaj bodo vodili naši najboljši igralci in igralke. Oprema podvodnega hokejista ne presega 150 DEM, za tečaj pa bo potrebno plačati le stroške bazena. Tečaja se lahko udeležijo tako punce kot fantje. Potekal bo v kranjskem pokritem olimpijskem bazenu. Tečaj se prične v sredo ali petek ob 20. uri. Dodatne informacije vsako sredo pri blagajni bazena Golovec ob 20. uri. Vabi ATLANTIDA - Društvo za podvodni hokej Celje. Spremenjen koledar Ker je prvak Union Olim- pija predčasno (?) izpadel iz evropskih tekmovanj, je Ko- šarkarska zveza glede na po- prejšnji dogovor s klubi spremenila moški tekmoval- ni koledar do konca prvens- tva. Novi termini veljajo tako za play off kot za play out in izločilne tekme. Četrtfinala se po novem pričenjajo 28. t.m. (sobota), polfinali 15. aprila (sreda), tri dni kasneje še play out za A in B ligo. Prva tekma finala končnice bo 25. aprila (sobota). Finali- sta igrata na tri dobljene tek- me, novega prvaka pa bomo dobili najkasneje 9. maja. V obeh prvoligaških kon- kurencah se prvenstvo preve- ša v zaključne boje. Včeraj (po zaklj. redak.) so moški igrali še zadnji krog II. dela, ženske pa že pričele s polfina- lom. V začetku aprila bodo znani novi člani A in B lige ter udeleženci kvalifikacij. Naj- verjetneje bo novi član B lige šoštanjska Elektra, v izločil- nem obračunu za isti rang pa se bo z ljubljansko Ježico skoraj zagotovo pomerila zreška Rogla Atras. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ PANORAMA NOGOMET 1.SNL 21. krog: Maribor Teatanic- Protonavto Publikum 3:1 (2:1) Somalia 3. Rudar (V)- Potrošnik 0:0. Vrstni red: Mura 44, Primorje 39, Mari- bor Teatanic 37, SCT Olimpija 33, HIT Gorica 31, Protonavto Publikum 30, Rudar 25, Koro- tan 24, Potrošnik 18, SET Vev- če 10. 2.SNL 16. krog: Železničar-Šentjur 0:0. Esotech Šmartno-Živila Triglav 1:1 (0:0) Grobelšek 61. Vrstni red: Triglav TeleTV 39, Koper 37, BST Domžale 31, Železničar in Elan 27, Šentjur 22, Aluminij 21, Dravograd, Rudar in Jadran Šepič 19, Naf- ta 18, Esotech Šmartno 15, Drava 14, Goriške Opekarne in Zagorje 13, Factor Črnuče 11. ---M > , ."»»^a^f KOŠARKA , BiammMMBmM— 1.A SKL (M) II. del, 4. krog: PIL-Krka 72:75 (37:34) Lisica 29, Goljo- vič 14, Kune 9, Tovornik 8, Dončič, Bečirovič in Dragšič 4. Union Olimpija-KSP^ 78:67 (37:31) Jagodnik 19, Šamanič 11, Jeklin 9, Horvat 7, Cizej in Rituper 5, Rovšnik 4, Kobale 3, Udrih in Petranovič 2. 5. krog: Pivovarna Laško-Kovi- notehna Savinjska Polzela 99:94 (46:42) Goljovič 30, Lisi- ca in Dragšič 20, Bečirovič 12, Tovornik 11, Dončič 4, Jurak 2 za PIL. Horvat 23, Petranovič 18, Jagodnik 15, Kobale in Je- klin 12, Čmer 6, Šamanič 4, Cizej in Udrih 2 za KSP Vrstni red: Union Olimpija 52, PIL 50, KSP in Krka 45, Slovan in Zavarovalnica Maribor Ovni 41, Postojna in Helios 39, Kraški Zidar 38, Pošta Mari- bor Branik 37, Idrija 32, Krško 28. 1.B SKL (M) 22. krog: Ježica-Kemoplast 71:75 (38:29) Čop 25, Sušin in Gajšek 14, Urbanija 8, Maček 6, Madžarac 4, Kočar 3. Union Olimpija ml.-Comet 56:63 (28:29) Novak 14, Sivka in Lu- šenc 13, Ravnihar 11, Jesenek 8, Kožar in Železnikar 2. Vrst- ni red po rednem delu: Tri- glav in Loka Kava 40, Zagorje 38, Union Olimpija ml. in Co- met 36, Hrastnik 34, Gradbi- nec Radovljica 33, Ilirija in Ra- denska 30, Kemoplast 28, Je- žica 26, Litija 25. Vrstni red kval. skupine: Comet in Loka kava 10, Triglav 9, Zagorje 7. 2.SKL (M)-od l.do 8. mesta 5. krog: Rogla Atras-Proton Medvode 74:71 (35:54), Elek- tra-Yurij Plava Laguna 85:65 (43:34). Vrstni red: Elektra 21, Rogla Atras 20, Nova Gori- ca 17, BP 93 Kamnik in Cerk- nica 15, Proton Medvode in Yurij Plava Laguna 14, RE Re- lastan Maribor 13. 2.SKL (M) - od 9. do 16. mesta 5. krog: Portorož-Celje 89:67 (39:40), Črnomelj-Plima Prebold 86:68 (35:33). Vrstni red: Celje 20, Snežnik Kočev- ska Reka 18, Plima Prebold ,in Portorož 17, Črnomelj, Ekipa Janče in Bistrica 16, Slivnica 7. SKL (Ž)-od l.do 6. mesta 10. krog Odeja Marmor- Ingrad Celje 69:82 (39:38) Grobelnik 30, Polutnik 17, Vo- dopivec 9, Jurše 8, Obrovnik 5, Pertinač 4, Groleger 3, Per- lič 1. Vrstni red za play off: Imos Ježica 40, Ingrad Celje in ŽKD Maribor 34, ADD Ilirija, Imos Ježica ml. in Odeja Mar- mor 24. SKL (Ž) - od 7. do 12. mesta 8. krog: Jesenice-Comet 60:73 (34:35) Arbeiter 30, Ramšak 18, Pertinač 11, S. Ri- bič 6, Sodržnik 4, M. Ribič in Hren 2. Vrstni red: BTC Seža- na 16, Pomurje Skiny 15, Co- met 12, Jesenice 11, Šentvid 10, Domžale 8. ^ ROKOMET ^ 1.DRL (M) 17. krog: Slovan-CPL 13:35 (6:14) Tomšič 7, Pungartnik, Vugrinec in Stefanovič 5, Šafa- rič in Pajovič 3, Šantl 2, Lika- vec 1. Prule 67-Gorenje 20:26 (14:17) Bedekovič 8, Sovič 4, Rozman in Cvetko 3, Krejan, Tome in Khimtchenko 2, Pla- skan in Tamše 1. Vrstni red: PIL 32, Prevent 25, Andor 22, Trebnje 21, Prule in Gorenje 20, Krško in AFP Dobova 15, Slovan 12, Delmar in MARC Škofljica 9, Sevnica 4. ODBOJKA........................... 1.B DOL (M) 25. krog: Brezovica-Šo- štanj Topolšica 0:3 (11:15, 11:15, 10:15). Vrstni red: Krka 22, Granit 18, Hoteli Simonov zaliv 12, Šoštanj Topolšica 10, Brezovica 8, Kočevje, Ljuto- mer in Termo Lubnik 6. 1.A DOL (Ž) 25. krog;. B&L Utrip Pre- bold-TPV Novo mesto 0:3 (1:15, 9:15, 8:15). Vrstni red: Infond Branik 20, TPV Novo mesto 16, Kemiplas in ZM Ljutomer 14, Sobota 12, Krim 8, Marsel Ptuj 4, B&L Utrip Prebold 0. 1.B DOL (Ž) 25. krog: ŠOU-Kajuh Šo- štanj 3:0 (15:2, 15:5, 15:4). Vrstni red: Špecerija Bled 22, Šentvid 18, ŠOU in HIT Nova Gorica 12, Tabor 10, Prevalje in Meltal 6, Kajuh Šoštanj 2. Poškodbe ohromile celjske drsalce Domača prvenstva in po- kalno tekmovanje najbolj- ših slovenskih drsalcev so za nami. Najboljše čaka sa- mo še mednarodni nastop na Jesenicah za Trofejo Tri- glav Trophy in zadnji nastop za Evropski kriterij v itali- janski Pinzoli. Celjski drsalci so se lani ob zaključku domačih tekmovanj ponašali z mnogo boljšimi re- zultati. Nastali zastoj je ocenil predsednik DK Celje Ivan Pfei- fer: »Res je, da smo lani imeli dva mladinska prvaka, toda naslov letos ni mogla braniti poškodovana Anja Bratec, medtem ko je Janez Šporer med člani osvojil drugo me- sto. Smo pa zato osvojih pokal med cicibani. V skupini C in D je Rok Klavžar zmagal, drugo mesto so osvojili Taša Grm, Blaž Osteršek in Maja Kezič, ter tretje mesto Milan Ljepoja. Mimo tega smo v konkurenci dečkov osvojili v skupini A in B dve tretji mesti. Uspešna sta bila tudi Blaž Vizjak in Urban Kolšek.« Po dolgotrajni poškodbi se na led vrača Anja Bratec, ki je v začetku sezone bila po Evropskem kriteriju prva v Brnu in ima na zadnji tekmi v Pinzoli priložnost, da obrani lanskoletni naslov najboljše med kadetinjami. V Pinzolo celjski drsalci potujejo s kom- pletno ekipo in bodo poizku- šali ubraniti četrto mesto med 32 ekipami Evrope. JOŽE KUZMA j^j,§arkarji Kemoplasta so ^jv v zadnjem krogu za- fovili obstanek v podrazre- ' Comet pa v razigravanje 'uvrstitev v l.A ligo štarta z lijboljšega položaja. Četudi je bilo veselje v šent- .fslcem taboru po zmagoslav- jiad Ježico - neposrednim ,lešno pa z njo celjski gle- iški ansambel gostuje v ča- Dnevov komedije tudi v ;gih slovenskih krajih, inskoletni zmagovalci evov komedije, člani SSG i letos uspeha niso pono- ,saj so za predstavo Večer- bedakov v petek prejeli omno oceno 3,9. Komedi- t večera je bil po izboru finstva Vojko Belšak, v so- lo pa smo drugič na letoš- h Dnevih komedije dobili medijantko večera, Marijo nko. ^predstavi SSG Trst se je ^Istavil tudi Preboldčan iko Petrovec, spomnite se ga verjetno iz televizijske od- daje Presodite, ki je za nekaj časa televizijo obesil na klin in se bolj posvetil igralstvu. Kot zanimivost naj zapišem, da se je Janko Petrovec v najstniških letih preizkušal tudi kot novinar v naši medij- ski hiši, a že takrat načrtoval, da bo študiral matematiko in fiziko. Kasneje si je premislil in vpisal igralstvo. Pravi, da zato, ker je to edini poklic, ki mu nudi možnost živeti raz- lične vloge. Misli, da bi kdaj ponovno delal na televiziji, se ne upira, je dejal v petek po predstavi. V soboto sta v predstavi Prešernovega gledališča iz Kranja nastopila Slavko Cer- jak in Borut Veselko ter nav- dušila celjsko občinstvo. Po- novno pa se je na celjskem odru predstavila Darja Reich- man, nekajletna članica SLG Celje. Po predstavi je na za- ključnem ceremonialu v fo- yerju SLG ni bilo, saj je oddr- vela proti morju, na filmski festival, kjer je prejela nagra- do za igralko leta. Dnevi komedije se bodo v vikendu, ki je pred nami, končali. V petek se bodo v tekmovalnem delu predsta- vili še člani Primorskega dramskega gledališča iz No- ve Gorice s predstavo Nona, v soboto še Celjani z Ukro- čeno trmoglavko, v nedeljo zvečer pa bo slavnostna proglasitev žlahtnega kome- dijanta in komedijantke po izboru žirije, žlahtne kome- dije po okusu občinstva, žlahtne režije po izboru žiri- je, na zaključku pa bodo proglasili tudi žlahtno ko- medijsko pero. Gre za nate- čaj, ki sta ga razpisala SLG Celje in Mestna občina Celje za izvirno komedijo. Poseb- na žirija v sestavi Matjaž Kmecl, Franci Križaj in Kri- štof Dovjak, je prebrala vseh 21 na natečaj prispelih tek- stov, pisec najboljšega pa bo v nedeljo zvečer prejel 800 tisoč tolarjev. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Foto: SHERPA Komedijantka sobotnega večera Marija Benko v pogovoru z Borisom Kobalom, direktorjem MGL. Vojko Belšak, komedijant petkovega večera, je bil priznanja občinstva vesel Ign jalovic v gledališču v okviru letošnjih Dnevov komedije si lahko obiskoval- ivfoyerju Slovenskega ljudskega gledališča v Celju od «tka, 13. marca, ogledajo tudi likovno razstavo, ki jo je ripravil celjski slikar Niko Ignjatovič. Na razstavi avtor predstavlja svoja dela v slikarski tehniki k na platno. Gre pa za nadrealistično obarvane podobe s icer razpoznavnimi elementi v prostoru, ki jih, kot rdeča povezuje pridih čistih grafičnih elementov, ki dajejo "^^ni na sliki svojstven pečat. Ob postavitvi razstave avtor 'oja likovna dela tudi podarja komedijantom večera. ŽB Plesni tečaj in seminar Plesnem forumu Celje opravljajo v naslednjih l^h tečaj in seminar so- jinega plesa. Slednjega bo '"odnji konec, tedna vodil J^nani koreograf in plesni '"^gog iz Anglije Andy Pa- is. j^^etniški tečaj za mlade '^^Ije plesne umetnosti, ki spoznali osnove sodbb- £ ustvarjalnega plesa, bo I "3 koreografinja in vodja foruma Celje Goga ^^'anovič-Erjavec. Plesne tečajnike se bodo zače- j' Ponedeljek, 23. marca ob v dvorani CID-a na jj^p^elovi ulici, tečaj pa bodo priučili čez 2 meseca. ? I^odnji konec tedna, med k marcem, pa bo v t Ji gostoval Andy Papas, ki irQ °^enskim plesalcem do- i^j saj je - zlasti v Ljub- Mariboru - že pouče- val. Mladim plesalcem, ki že- lijo izpopolniti svoje znanje, bo predstavil svojo metodo sodobnega plesa. Papas je študij plesa končal na London Contemporary Dance School, bil je ustanovni član in plesa- lec šolske skupine Perfor- mance group ter London Contemporary Dance Thea- tra, plesal je v Tanztheatru Bochum, po letu 1991 pa v skupini DV8 Lloyda Nevvso- na. Od leta 1992 poučuje in koreografira v London Con- temporary Dance School, lon- donskem Studio Centru ter v Centralni baletni šoli, ustano- vil pa je tudi lastno skupino Dance Theatre Red. Podrobnejše informacije o tečaju in seminarju lahko ple- salci dobijo po telefonu 413- 125 ali v dvorani CID-a, vsak dan med 16.30 in 20. uro, kjer se lahko tudi prijavijo. IS Premiera v Trnovijah V teh dneh je Celje v zname- nju gledališkega smeha, a ne samo zaradi sedmih Dnevov ko- medije - z gledališkim smehom je bil napolnjen tudi petkov ve- čer v Trnovijah. V polni dvorani kulturnega doma je domači amaterski gledališki ansambel KUD Zarja Trnovlje Celje pred- stavil svojo letošnjo gledališko premiero. To pot 50 si izbrali komedijo ameriškega avtorja Thorntona Wilderja Zenitna mešetarka ali v originalu Hello, Dolly...! po kateri je bil pred leti posnet tudi istoi- menski filmski musical. Celjsko uprizoritev je s številčnim an- samblom trnoveljske Zarje, med katerimi je kar vrsta novih, mlaj- ših igralcev, na oder režijsko po- stavil domači režiser Štefan Žvi- žej, ki je pripravil tudi scenografi- jo. V soju žarometov in v resnič- nem bogastvu gledaliških kostu- mov, ki so bili kreacija in izbor akademske slikarke - kostumo- grafinje Vide Zupan-Bekčičeve, ob dodelavi Darje Vrebac in Sred- nje frizerske, tekstilne, strojne in prometne šole Celje, je predstava zasijala v vsej svoji veličini. Glas- bo zanjo je izbral ter opravil tudi koreogrtafijo Ciril Jagrič, maske in lasulje pa so bile delo gledališ- kega maskerja in lasuljarja Vinka Ta[nška. Čeprav je gledališki ansambel v trnoveljski postavitvi Ženitne mešetarke krepko pomlajen, lahko z veseljem ugotavljamo poenoteno in izenačeno igro vseh, tako starejših, prekaljenih, kot tudi mlajših akterjev na pet- kovi premieri v Trnovijah, ki jo je občinstvo odlično sprejelo. Prva ponovitev Ženitne meše- tarke bo že v tem tednu, v sobo- to, 21. marca, ob 19.30, prav tako na domačem odru v Trnovijah. ŽIVKO BEŠKOVNIK Foto: MIŠO Sabina Korošec in Srečko Centrih v naslovnih vlogah. ZAPISOVANJA Teden domačega filma Ja, pod naslovom Teden do- mačega filma se je skrivalo še kaj drugega kot pa zgolj film- ski festival, katerega gostitelj je bilo celih devetnajst let me- sto Celje. Ni šlo zgolj za pred- stavitev enoletne filmske bere domačega rojstnega datuma, ni šlo zgolj za promocijo slo- venskega filma, hja morda še najmanj za promocijo, ni šlo zgolj za festivalsko sublimira- nje preteklega in hkratno pod- tikanje afirmativnega ele- menta, na katerega že ob sa- mem štartu festivala najbrž ni nihče prisegal, vanj zares ver- jel, šlo je predvsem za obračun s starim in trdim humanistič- nim jedrom na Slovenskem, ki filma nikakor ni znal oziro- ma želel sprejeti kot še ene umetniške prakse, ki bi bila enakovredna denimo literatu- ri ali gledališču. Nasprotno; v kulturni zavesti, predvsem ti- sti etablirani, kateri je pripa- dal tudi Josip Vidmar, je bil film nekaj, kar si ne zasluži niti Prešernove nagrade. Ja, pred četrt stoletja si je Vidmar drznil odvzeti filmu domovin- sko pravico. Prav tistega leta, ko je štartal celjski Teden do- mačega filma. Ali pa prav zato. Saj je vseeno. Pomem- bno je dejstvo, da si je Vidmar drznil dregniti ne le v film, pač pa tudi v tedanjo revolu- cionarno politično naravna- nost, ki se je za razliko od humanistov, sklicevala na Le- nina, ki je v filmu videl ogromno mašinerijo, ki ne proizvaja ničesar drugega kot moč. Kot energijo, ki jo je tre- ba zgolj pravilno uporabiti. Tega Vidmar žal ni videl. Tega niso videli niti takratni oblastniki. In tega niso znali spregledati niti sami filmarji. Ki so se sklicevali predvsem na literaturo. Da bi bili enako- vredni literatom. Da bi vstopi- li v tukajšnjo kulturno zavest. Z drugimi besedami, slo- venski film v svoji kratki zgo- dovini ne predstavlja popol- noma nič drugega kot boj hu- manistov s tistimi, ki so to želeli postati. Pogled v zgodo- vino slovenskega filma je hkrati pogled v kulturno zgo- dovino Slovencev. V kulturno zgodovino zadnjih petdeset let - ravno toliko je namreč mini- lo od nastanka prvega doma- čega celovečernega filma. Ja, verjeli ali ne, toda kaj se je spremenilo po petdesetih le- tih? Povedano navidez cinič- no: samo to, da se je festival, kije nekoč slišal na ime Teden domačega filma, preselil na obalo, v Portorož in se preime- noval najprej v Filmski mara- ton, v čemer se je zrcalil ne- skončen humor slovenskih filmskih delavcev, nato pa kar v Filmski festival. In, če se je spremenilo zgolj to, potem ti- sti cinizem sploh ni navide- zen. Še več, sploh ne gre za cinizem, pač pa za resničnost. In s tem za žalost. In za nekoli- ko zapoznelo spoznanje, da je s tem našim filmom nekaj za- res narobe. In, da ga ne bo rešil nikakršen festival. Ali pa še najmanj festival: ker ne mo- rem si predstavljati ponižanja in bolečine klofute, ki sta jo filmarjem prizadejala Zvon- ko Čoh in Milan Erič, ko sta na 1. filmskem festivalu zma- gala z risanim filmom. Z ri- sanko. Ne, ne, dragi moji, kjerkoli bi se že šli festivalsko pred- stavljanje, povsod bi naleteli na isti odgovor; tisti, ki so si želeli postati humanisti, so zmagali. In s tem izdali film. Misli Josipa Vidmarja eno- stavno niso razumeli; sloven- ski film so približali literaturi. Stopili s tem v tukajšnjo kul- turno zavest in izstopili iz za- vesti slovenskega filmskega gledalca. Oziroma drugače; kot kakšni bivši punkerji so se prilagodili občinstvu, name- sto, da bi občinstvo prilagodi- li sebi. In s tem izgubili identi- teto. Piše: TADEJ ČATER 18 KULTURA Miting resnice v Kijubu O miški in slonu - subkulture v novih družbenih razmerah o miški in slonu - subkul- ture v novih družbenih raz- merah, je bil naslov okrogle mize, ki so jo pretekli četr- tek v celjskem Kijubu orga- nizirali člani KUD Alma Kar- lin iz Celja. Pogovor naj bi tekel o od- nosu med strukturami druž- benega sistema in subkultu- rami, o stanju v celjskih »obrobnih« kulturnih krogih, »sindromu zdolgočasenega mesta« in dovoljenih mejah (sub)kulturnega umetniške- ga izražanja, kar se je nana- šalo na spor glede ovitka skupine Strelnikoff. Posebni gostje okrogle mize so bili dr. Milko Poštrak, predava- telj na višji šoli za socialno delo v Ljubljani in mag. Raj- ko Muršič, etnolog, asistent na oddelku za etnologijo FF v Ljubljani in publicist Tadej Čater. Poleg njih pa sta na- stopila še dva celjska študen- ta, Miha Ceglar in Gregor Stamejčič, ki sta poleg mode- ratorja Camila Lorenzija po- pestrila pogovor z gosti in vzdušje v Kijubu. Glede zastavljenih tematik je potrebno omeniti, da so se nastopajoči strinjali o sporno- sti pojma subkultura, ki naj bi že v besedi nosil negativen prizvok in naj bi bil v družbi tako tudi posledično sprejet. Mag. Muršič je poudaril, da ima v subkulturi častno me- sto glasba, ročk kultura, ki je najširši in najsprejemljivejši medij za mlado generacijo, iz antropološkega stališča pa je današnji subkulturni prostor, ki ga prežema glasba, nekak- šen iniciacijski prostor, nado- meščujoč nekatere druge pre- tekle iniciacijske strukture. Tako lahko skozi medij in izraz glasbe teh subkulturnih prostorov razberemo neko družbeno stanje, ki je po nje- govem mnenju po letu 1991, po osamosvojitvi Slovenije, precej inertno in netolerant- no, za primer netolerance pa je označil »histerično reakcijo cerkve« na ovitek skupine Strelnikoff. Poudaril je še, da bi po nekaterih študijah, ki so jih opravili v EU, država mo- rala prispevati k razvoju sub- kulture (najmanj 1 klub na 10 tisoč ljudi) in dodal, da je kultura in subkultura v bodo- čem ekonomskem ustroju EU postavljena na častno mesto in je ena izmed najperspek- tivnejših gospodarskih pa- nog, kar je za mnogo ljudi sicer malce smešno, pa ven- dar... Predstavnika študentov Ce- glar in Stamejčič sta se strinja- la, da je v primeru »zaspane- ga« mesta Celja največji prob- lem v odsotnosti študentov »od nedelje do petka« in v njegovi geografski legi, ki je mnogo manj ugodna od npr. lege Kopra in Maribora. Ceglar pa je videl problem še znotraj same subkulture, ker zanj na- mreč ni subkulturnik tisti, ki si kupi za nekaj sto mark vred- no »skate« opremo, temveč vi- di v tem neko zavestnejšo, od- govornejšo držo. Beseda je stekla še o mejah umetniškega okusa oziroma o sporni naslovnici skupine Strelnikoff, zadevo pa je na slikovit način pojasnil mag. Rajko Muršič s temle stav- kom: »Če bi Strelnikoff odšli na Brezje in bi tam na kakr- šenkoli način oskrunili zna- menito sliko, bi to bil nedopu- sten akt barbarstva, ker pa so se poigrali s samo ikono, po- dobo, je to še zmeraj dopust- no.« Za konec večera je poskr- belo občinstvo, kakšnih 80 se jih je zbralo. Eno izmed najzanimivejših vprašanj je bilo, če morda dandanes ne- ka druga družbena struktura ne skuša prevzeti nekdanje partijske vloge postavodajal- ca in ideologa v družbi. Stra- sti so se razvnele do neraz- poznavnega in odlični mode- rator Camilo Lorenzi je okro- glo mizo zaključil z beseda- mi: »Upam, da se še srečamo ob kakšni okrogli mizi, kjer se bomo pogovorili še o teh zadevah.« r^- MOHOR HUDEJ Srebrni pevci iz Rima Mešani pevski zbor Gore- nje iz Velenja je na medna- rodnem pevskem festivalu Orlando di Lasso v Rimu os- vojil srebrno medaljo. Ta pomemben uspeh je ose- mintrideset pevcev pod vods- tvom dirigentke prof. Tadeje Cigale (na fotografiji) doseglo v konkurenci enajstih zborov z vseh koncev sveta. Njihov adut je bil obvezni del nasto- pa, v katerem so se izvrstno predstavili z renesančno itah- jansko skladbo. Zlata v Rimu pa sta postala zbora iz Poljske in Rusije. Pevcem in pevkam iz Velenja velja vse priznanje, saj so pred nastopom vadili kar devetkrat na teden. HINKOJERČIČ Razstava šicotske grafike V celjski galeriji Mozaik so prejšnji teden odprli li- kovno razstavo, na kateri si je mogoče ogledati izbor so- dobne škotske grafike. Gre za razstavo, ki je lani in letos že bila postavljena v več naših likovnih razstaviščih. Na tej predstavitvi s svojimi deli sodeluje sedemdeset škotskih grafikov z enim ali več deli. Gre za sodobne avtorje, ki se uvrš- čajo med najpomembnejše na tem likovnem področju v svo- jem okolju. Gre tudi za avtorje, ki so mednarodno uveljavljeni in katerih dela si je bilo mogoče ogledati tudi v raznih galerijah izven njihove dežele. Pri nas smo škotsko grafiko do sedaj lahko spoznali pred- vsem na mednarodnem gra- fičnem bienalu v Ljubljani. Razstava v galeriji Mozaik je zato dobra priložnost, ki gle- dalcu daje na vpogled nekate- ra izhodišča, s katerimi se ukvarjajo škotski grafiki. Raz- vidno je, da radi upodabljajo motive iz svojega domačega okolja, pogosto razpoznamo na primer njihovo značilno pokrajino. V večini razstavlje- nih del prevladuje figuralika, kar je tudi ena od značilnosti, medtem, ko je abstraktni na- čin likovnega izražanja priso- ten v bistveno manjšem obse- gu. Prav tako je pomemben njihov naslon ha tradicijo v svojem okolju in pri tem pov- zemajo izkušnje predhodnih generacij, njihova tehnična dognanja in posamezne estet- ske prvine. Sicer pa gre za značilne zahodnoevropske avtorje, ki svojo zrelost doka- zujejo s poznavanjem različ- nih grafičnih postopkov, kot so jedkanica, lesorez, sitotisk in druge. Hkrati pa tudi do- bro poznajo dogajanje na li- kovnem prizorišču in združu- jejo sodobne, aktualne toko- ve z angažiranim osebnim pristopom. BORIS GORUPIČ Koncert ženskega pevskega zbora vrtca Zarja 26. marca ob 19. uri bo v celjskem Narodnem domu koncert Ženskega pevskega zbora vrtca Zarja. Njihov gost bo moški pevski zbor Mežiški knapi, poseben gost večera pa Vlado Kreslin. Ideja o ustanovitvi pevskega zbora je zrasla konec decembra 1995 v hotelu Evropa, kjer so vzgojiteljice načrtovale, kako bi svoje delo še popestrile. Konec februarja 1996 se je sestala ekipa zaposlenih in upokojenih delavk vrtca Zarja in ustanovile so pevski zbor. Svet zavoda je še isti mesec sprejel pokroviteljstvo. Zbor so poimenovali kar Ženski pevski zbor vrtca Zarja. Prvič se je zbor predstavil 10. maja 1996 v Narodnem domu ob 35-letnici vrtca Zarja. Za zborovodkinjo so določili vzgojiteljico Matejo Lajh. Na vprašanje, zakaj so se tako odločili, Mateja pravi: »Vedeli so, da že vrsto let pojem v mešanem pevskem zboru v Zrečah, kjer sem bila tudi korepetitorka. Nenazadnje mi je ta zvrst glasbe v zelo veliko veselje. Morda je name vplival moj dedek, ki je bil dolga leta zborovodja in organist, pa tudi sicer je to že neka družinska tradicija.« S.B. PRIREDITVE GLEDALIŠČI V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo jutri ob 19.30 gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s komedijo Nona, v soboto ob 19.30 pa bo SLG Celje izvedlo komedijo Ukro- čena trmoglavka. V nedeljo ob 19.30 bo zaključek dnevov komedije in predstava AGRFT iz Ljubljane z naslovom Šala zažene. V ponedeljek ob 20.30 bodo za Abonma 5 in izven na Odrupododrom upri- zorili predstavo Nemir, v to- rek ob isti uri pa še za Abonma 6 in izven. V sredo ob 11. uri bo zaključena predstava Pig- malion, ob 19.30 pa bodo Pig- malion uprizorili še izven abonmaja. V Kulturnem domu Zarja v Trnovljah bo v soboto ob 19.30 1. repriza komedije Že- nitna mešetarka, v režiji Štefa- na Žvižeja. V Domu kulture v Velenju bo danes ob 17. uri za Mladin- ski abonma gledališče Pod ko- zolcem iz Šmartna ob Paki uprizorilo komedijo Marca Camolettija Boeing, boeing ali Mednarodni harem. Reži- ser je Jože Krajnc. V Kulturnem domu v Dob- ju si lahko v nedeljo ob 15. uri ogledate igro Zakonske teža- ve. V dvorani Doma IL slo- venskega tabora v Žalcu bo v ponedeljek ob 19.30 Amater- sko gledališče Vrba iz Vrbja uprizorilo komedijo George- sa Feydeaueja Odlikovanje. KONCERTI V Pivnici Zdravilišča v Ro- gaški Slatini bo drevi ob 20. uri celovečerni koncert Druš- tva upokojencev Celje, pod vodstvom Jožice Soko. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo v sredo ob 20. uri koncert Moškega pevskega zbora PD Dobrna, pod vodstvom Emila Lenarči- ča. V Zdravilišču Laško bo no- coj ob 20. uri koncert vokalne skupine Cvet, Društva medi- cinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje, pod vodstvom Vide Bukovac. V ponedeljek ob 20. uri pa bo koncert Žen- skega pevskega zbora Društva upokojencev Laško. V Kulturnem domu Gorica pri Slivnici bo v soboto ob 19. uri koncert pihalnega orkestra iz Šentjurja in učencev OŠ Slivnica. V Atomskih toplicah v Podčetrtku bo jutri ob 20. uri večer z moškim pevskim zbo- rom iz Atomskih toplic. RAZSTAVE V galeriji Kulturnega cen- tra Laško bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo likovnih del na svili arhitektke Marjete Za- jec iz Ljubljane. Slikarko bo predstavil Jožef Matijevič, v kulturnem programu pa bosta sodelovala dramska igralka Jerica Mrzel in pianist Emil Glavnik. V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo skulptur iz cikla Conceptus vividus aka- demske likovne ui^J Alenke Vidrgar. i V galeriji v Velenju J jutri ob 19. uri odprli razj reliefov Alenke Vicelio ogled bo do 22. aprila. V avli hotela Dobrna dj aprila razstavlja grafik ! Žlavs. ^ Pokrajinski muzej q do konca marca v prinj Stare grofije nudi na oj razstavo Po sledeh zgodo^ lovstva. Tehniškega muj Slovenije ter razstavo Udoj čena svetloba. Na ogled tudi stalna etnološka razsj in razstava o Almi Karlin. V Gimnaziji Center Cj do 10. aprila razstavlja m narodna likovna revija 14 ni svet iz Štor likovna j otrok iz 15 držav iz last« arhiva na prosto temo. V Kulturnem domu Šinj pri Jelšah do 1. aprila razj Ijata risbe otrok Vrtec Šnt in mednarodna revija Like svet iz Štor. V Muzeju novejše zgo vine je stalna razstava i grafskega ateljeja Josipa I kana, v Hermanovem brl pa otroška razstava Hitt višje, močneje. V Galeriji Keleia je na 01 razstava X. Celjskih ma rodnih slikarskih tednov.' V avli študijske knjiž| v Celju je do 9. aprila na o| razstava »Prešernovanje Celjskem«. ' Na velenjskem gradu ji ogled prenovljena stalna a ka zbirka Františka Foili stalna zbirka Šaleška do med romaniko in barokoi V Merxu razstavlja Sri Škoberne, v Etolu Rajko I narič, v optiki R&R Stanj Stojanovič, pri Cirilu v f četrtku Božena Gobec - Bn v Razvojnem centru Celj! Vojko Volavšek. OSTALd V okviru Univerze zal življenjsko obdobje bo v nedeljek ogled stalne raza Doreta Klemenčiča v Sava hiši v Žalcu. Odhod bo izj avtobusne postaje v Žalcil 16.30. Muzej novejše zgodovii Hermanov brbg pripr^ ustvarjalne delavnice zaj ke. Danes ob 10. uri se lalj Marijo Cene odpravite pomladni izlet s kolesi. ^ boto bo ob 10. uri na ob pri Hermanu lisjaku Kali ko (izvedba Plesni val)-- rek ob 10. uri pa lahko z N lo Jezernik sestavljate i ladne športne puzzle. rSNOPIČ KULTURA 19 Dobra solista Tretji abonmajski l(oncert Celjskega godalnega orkestra abonmajski koncert .Ijskega godalnega orke- Jj pretekli teden v Narod- domu je postregel s pe- in zanimivim spore- du, z orkestrom sta nasto- |3 tudi dva solista, tokrat J iz vrst orkestra - stalna i„a violinist Marko Zupan ^jolistka Valentina Ocvirk. [Ivodoma smo prisluhnili novo odkriti skladbici celj- jga skladatelja Antona liwaba Serenadica za goda- To je edino delo, ki ga je ta ]jsl(i zdravnik in skladatelj ipisal zgolj za instrumental- sestav. Gre za ljubko orke- alno miniaturo, melodično harmonsko preprosto obli- vano in prijetno za nezah- fnega glasbenega poslušal- , A tudi tako zahteva disci- nirano izvedbo, ki je bila krat boljša pri ponovitvi ob ocu koncerta. Violinist Marko Zupan se predstavil v Koncertu za violino in godala Felixa Men- delssohna. To je prvi od dveh Mendelssonovih violinskih koncertov in Zupan se ga je lotil resno in v prvem stavku skoraj s prevelikim spošto- vanjem do te tudi tehnično zahtevne glasbe. V drugem lirično zasnovanem stavku je solistu instrument polno za- zvenel, v tretjem stavku pa se je s sproščeno igro Zupan razvnel in potrdil že nekaj- krat ugotovljen glasbeni ta- lent. Orkester je solistu od- govarjal na momente malce neuigrano. V drugem delu smo najprej prisluhnili Žalni glasbi za violo in godala s soHstko Valentino Ocvirkovo. Skladba izpod pe- resa mojstra novoklasicistič- nega sloga Paula Hindemitha je sveža po izrazu in kompozi- cijskih prijemih. Gre za štiri kratke stavke, ki pa v izvedbi zahtevajo polno mero discipli- ne pri orkestru in solistu. Oba sta nalogo izpolnila dobro, pri čemer je zlasti ugajala subtilna in občutena igra solistke. Koncert je Celjski godalni orkester pod vodstvom Ne- nada Firšta zaključil s Hayd- novo simfonijo v D-duru. Ta sicer ne spada med skladate- ljeve mojstrovine, je pa njen čar v tem, kot v še nekaterih njegovih delih, da tako izva- jalcem kot poslušalcem nudi neobremenjujoče uživanje. V tem je orkester popolnoma dosegel ta namen. .....llllllllilillllii' EG irzorni soprog všmartemv Rožni dolini Tamkajšnje domače kul- irno društvo bo v nede- 0, 22. marca, ob 15. uri v ulturnem domu v Šmart- em v Rožni dolini uprizo- h komedijo Vzorni so- rog, ki jo namenjajo vsem Enam in mamicam ob le- vjemu materinskemu razniku. V programu bo- lo sodelovale tudi ljudske levke iz Jezerc. MM Letos dnevi maicedonslce iculture V Celju že peto leto deluje Makedonsko kulturno druš- tvo Vatroslav Oblak. Društva je prejšnjo soboto v prosto- rih Zveze kulturnih društev Celje, katere član je, pripravi- lo svoj redni letni občni zbor. Trenutno je v društvu 50 članov iz Celja in njegove okolice, namen društva pa je ohranitev makedonstva in bogatega kulturnega izročila med Makedonci in njihovimi potomci v Sloveniji. Med dosežke zadnjega leta sodi ustanovitev oddelka za dopolnilni pouk makedon- skega jezika in zgodovine na I. osnovni šoli v Celju, kamor je vpisanih osem otrok, ter priprava srečanja Makedon- cev in njihovih prijateljev, ki so se ga udeležili tudi pripad- niki makedonskega naroda iz Maribora, Velenja in nekate- rih drugih krajev. Letos na- meravajo pripraviti še otroš- ko likovno kolonijo in hitro- potezni šahovski turnir, naj- večji zalogaj pa bo organizaci- ja in izvedba Dnevov make- donske kulture in kulinarike v Celju. Sobotni občni zbor Make- donskega kulturnega druš- tva Vatroslav Oblak v Celju so s krajšim recitalom pope- strili najmlajši, ki obiskujejo dopolnilni pouk makedonš- čine v Celju, s svojo prisot- nostjo pa je zbor počastil tu- di svetovalec ambasade Re- publike Makedonije v Slove- ni| mag. Trajče llijevski s soprogo. ŽIVKO BEŠKOVNIK Mila Kačič v celjskem Domu učencev ^ l^^^no slovensko igralko in pesnico Milo Kačič so ^^isnjo sredo povabili medse srednješolci iz celjskega p učencev in z njo preživeli duhovno bogat večer. sem zelo razburljivo, enkrat silno lepo, drugič silno ^^no. Hvala bogu, vsaj vem, kaj je življenje,« je dijakom Kačičeva, ki je na gledališkem odru stala zadnjikrat leta • Mladim je opisala igralsko pot, spregovorila tudi o jj in doživljanju ljubezni ter jim prebrala nekaj pesmi iz ig^J® pesniške zbirke Minevanja. »Tako veliko veste,« so jo dijaki, »bi nam za popotnico dali kakšen življenjski »Edini nauk je v tem, da je nauke nesmiselno deliti,« je I f^tkein premoru odgovorila Mila Kačičeva. »Vsakdo mora 1 ^^ sam spoznati, kaj je zanj prav in kaj narobe.« KL Akvareli na svili V Razstavišču Kulturnega centra Laško odpirajo jutri, v petek ob 17. uri, razstavo akvarelov na svili Marjete Zajec. Ljubljančanka Marjeta Za- jec je diplomirana arhitekt- ka, ki je vse do upokojitve delala kot projektantka inte- rierov poslovnih in sejem- skih prostorov. Po upokojitvi se posveča zlasti arhitektur- nim detajlom, ki oživljajo in humanizirajo bivalni prostor, gre za aranžiranje cvetja, iz- delavo drobnih dekorativnih predmetov ter slikanje, kjer se izraža v akvarelu in olju, najljubši pa so ji prav akvare- li na svili. Ob odprtju razsta- ve bo avtorico predstavil umetnostni zgodovinar in višji kustos Dolenjskega mu- zeja iz Novega mesta, v pro- gramu pa sodelujeta igralka Jerica Mrzel in pianist Emil Glavnik. IS Gospod Soicoiovic Na reklamnem lističu... Ne, temu se ne more tako reči, ker za Zijaha Sokoloviča ni potrebna reklama! Na lističu, ki je na kratko napovedoval Sokolovičevo Cabares Cabarei, je bila napisana pesem srbskega pesnika Matije Bečkoviča, ki govori o vzvišenosti, napuhu, s katerim se kiti stoletje za (nad)stoletjem, ponižuje staro in malikuje svojega, običaj- no usmerjenega v novo, ki bo prineslo tisto Prihodnost (»Budučnost, koju je Crvena zvezda pobedila sa 3:0...«), ki naj bi že končno prišla s tem, kar prinaša to stoletje. To je zgodba Cabares Cabarei. Življenjska zgodba generacij, sle- hernika, ki se zlahka poistoveti z glavnim igralcem. Verjetno od tod takšno nav- dušenje prejšnji četrtek pri- sotnih v nabito polnem Zlato- rog clubu, nekajkrat premajh- nem za vse, ki so si želeli ogledati takšnega mojstra igre in pisca teksta, kot je Zijah Sokolovič. Naj vse, ki niso prišli do kart, pomirim s tem, da bo predstavo ponovil, vseeno pa naj si vstopnico zagotovijo že v predprodaji. Svojo drugo predstavo »Glumac je... glumac...«, pre- vedeno v angleščino, nemšči- no, poljščino, ki jo je Sokolo- vič napisal in prvič igral že pred dvajsetimi leti, prejšnji teden pa jo je odigral tisočšti- ristotič! Po četrtkovi predsta- vi v Zlatorog clubu je povedal, kako ne more verjeti, da je še zmeraj razprodana. V Slove- niji jo je odigral že čez stokrat in mnogo ljudi jo je videlo že več kot (ne pretiravam) de- setkrat. Na vprašanje, če te- mu uspehu morda botruje »jugonostalgija«, je dejal, da ne, ker je to predstava o igral- cu in to ljudi vznemirja, dodal pa, da je Slovenija zanj pro- stor, kjer ljudje s toleranco sprejemajo njegovo igro, ki jo igra v za nas tujem jeziku. Poleg zgoraj omenjenih predstav Zijah Sokolovič reži- ra v Mariboru dramo Darija Foja, lanskoletnega Nobelo- vega nagrajenca za literaturo, z naslovom »Kradi malo manj« in pričenja z nastopi »Medveda« A.P. Čehovova, v spremljavi ljubljanske jazz zasedbe Lolita. Preostala de- javnost sodi na avstrijsko po- dročje, predvsem na Dunaj, kjer Sokolovič že štiri leta živi kot svobodni umetnik in ob- časno predava na gledališ- kem konzervatoriju na Duna- ju in v Linzu. MOHOR HUDEJ Ob obletnici rojstva Frana Rosa Danes, v četrtek, bo na OŠ Frana Roša prireditev ob 100-letnici rojstva celjskega pesnika in pedagoga Frana Roša. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 19. uri, bodo sodelovali učenci šole ter Amatersko gledališče s Teharij. NMS Panicrti v Antiici Na zmeraj prijetnih lite- rarnih večerih v knjigarni in antikvarijatu Antika, je preteklo soboto v sodelova- nju z Barflyjem, predstavil Peter Lovšin v knjižni obliki zbrana besedila skupine »Pankrti«, ki sta jih skupaj z Gregorjem Tomcem napisa- la od konca poletja 1977, ko so bili »Pankrti« ustanovlje- ni, pa do njihovega razpada. Naslov knjige je preprosto »Teksti«, z Gregorjem Tom- cem pa sta, po besedah legen- darnega Pera, imela nemalo težav z izpisom tekstov, saj sta jih večino že pozabila in sta jih tako za izdajo »Tek- stov«, dobesedno morala iz- pisati po pazljivem posluša- nju glasbenih posnetkov. Kaj več o njih Pero ni hotel govo- riti, ker jih rajši poje. »Teksti« so izšli že konec decembra pri založbi Tan- gram, kjer jih lahko tudi naro- čite (tel. 061 441 087), da pa je bilo o njih do zdaj tako malo slišanega, pa Pero vidi razlog v tem, da so se na predstavitvi ob izidu imeli tako zelo do- bro, da se je naslednji dan pač pozabilo kaj napisati o tem. Po zelo zgoščenem pred- stavitvenem uvodniku je ena sama obiskovalka, mlada pankerka, postavila Peru vprašanje, in sicer: »Kaj si po horoskopu?« Pero je odgovo- ril: »Rak. Pa ti?« »Bik,« je od- govorila, mu prinesla majico in knjigo kamor se ji je podpi- sal, nato pa se je vse skupaj prestavilo v prostore Barflyja, kjer je imel Pero koncert s svojimi Križarji. MOHOR HUDEJ 20 RADIO - INFORMACIJE RADIO CELJE OD 19. DO 25.3.1998 četrtek, 19.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.30 Poslušalci poslušalcem, 9.00 Pričetek dopoldanskega pro- grama , 10.00, 11.00 Novice, 11.10 Poslušalci izbirajo splo- šnega zdravnika leta, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.15 Za volanom, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi Ra- Slo, 17.00 Kronika, 17.30 Bingo bango, 18.00 20 vročih, 20.00 Saute surmadi, 21.00 Ročk blok, 22.00 Zaključek sporeda in priključitev RaSlo. Petek, 20.3.: 5.00 Z glasbo v novo julro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.30 Poslušalci poslušalcem, 9.00 Pričetek dopoldanskega spo- reda, 9.10 Halo, Atomske To- plice, 10.00 Novice, 11.00 No- vice, 11.10 Vedeževanje - ko- mercialna oddaja, 12.00 Novi- ce, 13.00 Poročila, 13.20 Halo, Terme Laško, 13.40 S knjižne- ga trga, 14.00 Pričetek popol- danskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogod- ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro- nika, 17.30 Bingo bango, 18.30 Jutr se pa res začnem učit. Študentski servis, 20.15 Izi kvizi bizi, 21.00 Iz komedi- jantske malhe - Radio Celje na Dnevih komedije, 23.00 Zaključek programa in pri- ključitev RaSlo. Sobota, 21.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS. 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Pričetek do- poldanskega sporeda, 10.00 Novice, 11.00 , 12.00, 13.00 Novice, 14.00 Pričetek popol- danskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.15 Podalpski bi- ser,15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.00 Čestitke in poz- dravi, 17.00 Kronika, 19.00 Športno glasbeni večer, 21.00 Iz komedijantske malhe - Dnevi komedije v SLG Celje, vmes izpolnjevanje glasbenih želja 23.00 Zaključek progra- ma in priključitev RaSlo. Nedelja, 22.3.: 5.00 Z glas- bo v novo jutro, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Pričetek dopoldan- skega sporeda, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.10 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.30 Iz doma- čih logov - oddaja Jureta Kra- šovca, 13.00 Čestitke in poz- dravi, 15.30 Dogodki in odme- vi RaSlo, 16.00 Nadaljevanje čestitk in pozdravov, 19.30 Prenos rokometnega sreča- nja Badel Zagreb:Celje Pivo- varna Laško, 21.00 Zaključni večer Dnevov komedije, 23.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Ponedeljek, 23.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Po- ročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 No- vice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečaj- nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.30 Poslušalci poslušalcem, 9.00 Pričetek dopoldanskega programa, 10.00 Novice, 10.15 Športno dopoldne, 11.00, 12.00 Novi- ce, 12.10 Vedeževanje - ko- mercialna oddaja,13.00 Poro- čila, 14.00 Pričetek popoldan- skega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.15 Po- dalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kroni- ka, 17.30 Bingo bango, 18.00 Podalpski pop ročk, 20.00 Vr- tiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in pri- ključitev RaSlo. Torek, 24.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.30 Poslušalci po- slušalcem, 9.00 Pričetek do- poldanskega sporeda - do- poldne z Matejo Podjed, 10.00 , 10.10 Četrta mreža - Unic- hem - vi sprašujete, Slavko Zgonc odgovarja, 11.00, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega spo- reda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odme- vi, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali. Zimzelen, 20.00 Rezervirano za vedeže- vanje, 21.00 BBC top pop, 21.30 Notranja pot, 22.00 Za- ključek programa in priključi- tev RaSlo. Sreda, 25.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melgdija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 7.15 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.30 Poslušalci poslušal- cem, 9.00 Pričetek dopoldan- skega sporeda - dopoldne z Ivico Burnik, 10.00 Novice, 11.00,12.00 Novice, 13.00 Poro- čila, 13.15 Mali O, 14.00 Priče- tek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Pop loto, 17.00 Kronika, 1730 Bingo bango, 18.00 Full cool, 20.00 Glasbeni ex-press, 22.00 Zaključek pro- grama in priključitev RaSlo. Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00 PROSTA DELOVNA MESTA Območna enota Celje Celje: pomožni klepar, kle- par, stavbni klepar (2), šivilja, lesar tapetnik, slikopleskar (2), zidar, prodajalec, proda- jalec živilskih-prehramb. arti- klov, kuhar natakar, kuhar, natakar (2), strojni tehnik, ko- mercialni tehnik (5), ekonom- sko komercialni tehnik, dipl. inž. elektrotehnike za energe- tiko in dipl. ekonomist za ana- lize in planiranje. Laško: zidar za zidanje in ometavanje, diplomirani inž. živilske tehnologije, diplomi- rani inženir strojništva in zdravnik. Slovenske Konjice: pomož- ni delavec (2), kuharski po- močnik, oblikovalec kovin, monter in upravljavec ener- getskih naprav, natakar, inže- nir računalništva, ekonomist za komercialno dejavnost, učitelj razrednega pouka in dipl. ekonomist za komercial- no dejavnost. Šentjur pri Celju: pomožni delavec, strugar, strojni meha- nik, konfekcionar tekstilij, ši- vilja (2), voznik avtomehanik. natakar, administrator, strojni tehnik, inženir gradbeništva in dipl. ekonomist za komer- cialno dejavnost. Šmarje pri Jelšah: kuharski pomočnik, natakarski pomoč- nik, preoblikovalec, kuhar (2), natakar (3), gradbeni teh- nik, tehnik trgovske akademi- je (2), zdravstveni tehnik, zdravstveni terapevt, diplomi- rani inženir farmacije in diplo- mirani inženir kemije. Žalec: pomožni delavec, snažilka, pek, strojni tehnik, grafični tehnik, ekonomski tehnik, inženir strojništva in diplomirani inženir farmacije. Podrobnejše informacije po telefonu, številka 442- 630. Območna enota Velenje Pek, mizar, ključavničar, va- rilec (2), tehnični strojni risar, konfekcionar tekstilij, sliko- pleskar, natakar, ekonomski tehnik (2), ekonomist, fiziote- rapevt, radiološki inženir, dipl. inž. elektrotehnike za ind. elektroniko in diplomira- ni pravnik. Podrobnejše informacije po telefonu, številka 855-421. ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 6. 3.: Branka LEDINŠEK z Grobelnega - dečka in Marija ZAJC s Polzele - deklico; 7. 3.: Adela LEBER iz Pod- četrtka - deklico, Andreja GERČER iz Celja - dečka in Damjana PEČNIK iz Žalca - dečka; 8. 3.: Anica DERINKOVIČ iz Buč - deklico, Rozalija VOGA iz Gorice - dečka in Alenka HRASTNIK iz Petrovč - dečka; 10. 3.: Silva HAJDUROVIČ iz Žalca - dečka, Silva TOVOR- NIK iz Šempetra - deklico, Marija RAKUN s Polzele - de- klico, Mojca PUDIČ iz Celja - dečka in Irena URANJEK iz Tabora - dečka; 11. 3.: Snežana GABROVEC iz Celja - dečka, Mojca TRAP iz Šmartna ob Paki - dečka, Fani VOLASKO s Planine - de- klico in Lutvija HADŽIČ iz Ce- lja - dečka; 12. 3.: Polonca ŠELIGO iz Podčetrtka - deklico, Lidija JAKUPI iz Celja - deklico, Mar- tina KOVČE s Polzele - dečka in Monika MIKLAVC FLOR- JANČIČ iz Prebolda - dečka. POROKE Celje Poročila sta se Esmir MU- RATOVIČ iz BiH in Zineta DJULIČ iz Celja. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Ivan RE- GVAR iz Gaber in Andreja ŠKET iz Sv. Eme, Ernest ŠTRUKLEC iz Rogaške Slatine in Klavdija HALUŽAN iz Koz- jega ter Roman HUDINA iz Križan Vrha in Dragica NO- VAK iz Verač. SMRTI Celje Umrli so: Jože PLANINŠEK iz Trnovelj pri Celju, 84 let, Marjan DEČMAN iz Celja, 53 let, Jože KOLAR z Dobrne, 80 let, Terezija VENGUST iz Ce- lja, 85 let, Marija REBERNIK iz Celja, 87 let, Pavla KLJUČEV- ŠEK iz Počakovega, 79 let, Ru- dolf LEŠNIK iz Vinske Gorice, 84 let, Božidar JARNOVIČ iz Celja, 85 let, Ana TACER iz Pilštanja, 95 let, Jožefa HERO- DEŽ iz Trnave, 72 let, Stani- slav LESKOŠEK iz Dvora, 78 let, Jožef KUKOVIČ iz Šentjur- ja pri Celju, 57 let, Marija POŽGAJNER iz Štor, 78 let, Justina KOVAČIČ iz Celja, 89 let, Marija VRENKO iz Liboj, 73 let, Jurij ZIDANŠEK iz Slo- venskih Konjic, 71 let. Vida GOLOB iz Celja, 71 let. Roma- na KOROŠEC iz Bukovlja pri Stranicah, 71 let, Franc DRE- MEL iz Trnovelj pri Celju, 86 let, in Angela TREBOVC iz Kompol, 71 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Alojzij KOCMAN iz Šentjurja, 60 let, Jožefa BREČKO iz Doropolja, 91 let, in Marija HLADIN iz Završ pri Dobju, 79 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Franc POHARC iz Strmeča pri Sv Florijanu, 77 let, Ana HUDINA iz Hrastja ob Bistrici, 63 let, Janez KROŠL iz Kunšperka, 97 let, Frančišek BRUMEC iz Zibike, 63 let. Rok ZAKOŠEK iz Olimja, 69 let, Ljudmila MAROŠEK iz Žalca, 70 let, Neža KITAK iz Žahen- berca, 78 let, Viktor KECUR iz Rogaške Slatine, 90 let, in Ivan REBEC iz Laš, 75 let. Velenje Umrli so: Vid ZALOKAR iz Lopace, 84 let, Alojz Koželj iz Zadobrove, 83 let, Jakob GER- DEJ iz Mežice ob Meži, 68 let, Stanislav SLUTEJ iz Šoštanja, 65 let, Silvija SEŠEL iz Velenja, 62 let, Ivan VIDIC iz Gotovelj, 60 let, Ludvik KOLAR iz Celja, 84 let, Marijan MUŠIČ iz Slo- venskih Konjic, 69 let, Vin- cenc LADINEK iz Breznice, 58 let, Amalija KRAJNC iz Nove- ga Tepanja, 90 let, Matilda BAUMKIRHEN iz Trnove, 66 let, Jožefa OREL iz Šoštanja, 77 let, Marija BUDNA z Ljub- nega ob Savinji, 84 let, in Mar- tin VAŠ iz Vrbja, 74 let. Žalec Umrli so: Ivan STROŽER iz Grajske vasi, 77 let, Franc PA- PEŽ iz Zahomc, 73 let, Ivana KOLAR iz Letuša, 64 let, in Frančiška AVŽNER z Brega pri Polzeli, 85 let. TRŽNICA' Cene na celjski tržnici marca 1998 IZ SPOREDA Nedelja, 22.3. ob 19.30: Badel Zagreb:Celje Pivovarna Laško Dean Šuster bo prenašal rokometno tekmo med večni tekmecema Badelom Zagrebom in Celjem Pivovarno La^ Tekma bo v Zagrebu, zato bo za Celjane teren še posebej v' Nedelja, 22.3. ob 21.00: lx komedijantske malhe - zadnjic Dnevi komedije v SLG Celje bodo končani v nedeljo z^^' Ker bomo prednost dali rokometu, boste ob 21.00 izvedeli, kdo so letošnji nagrajenci Dnevov komedije. Podjed in Nataša Gerkeš bosta še zadnjič letos vklj" mikrofone v foyerju SLG Celje in predstavili nagrajene^ zakulisno dogajanje zaključnega večera. Od ponedeljka do petka ob 8.30: Poslušalci poslušalcem Sedaj, ko je nekaj dni oddaje Poslušalci poslušalce!^, mimo, veste, kako pribhžno smo si jo zamislili. Telefoni pridno zvonijo, ko snemamo vaše glasbene želje, I'' pošiljate svojim najbližjim, sodelavcem, sorodnikorn- pozabite, še posebej izvirno bomo enkrat mesečno nagf^ SNOPIČ PISMA BRALCEV 21 ODMEVI Azil za zavržene živali II. I QQSpa Kolšek z Ljubečne ! da se delno strinja z j penoj. vsaj kar se tiče psov, ki j ijjjijo v park na iztrebljanje in j u da naj bi vsak za svojim j ,5001 počistil. Vendarle lastni- 3 ^psov tega ne počnejo. Neka- ; ki stanujemo dovolj blizu, ; vidimo, kaj se dogaja: last- i I prižene psa do knjižnice, i dtam pa naj gre svoje potrebe j ipravljat v naravo, j Sprašujem se, če se lastni- j o® se smilijo otroci in drugi j udje? V parku ni več čiste : [ave, otroci pa se prihajajo ; grat. Končno je v parku pro- I tor, pa še avtomobilov ni. I Za zavržene živali mislim, j|abi morali ljudje premisliti, S flliko živali lahko pustijo, da ] e skotijo. Žival ne more za to j oskrbeti, lahko pa človek, saj j na razum. Verjetno je bolje ■ :e prej ukrepati in postoriti ■ 5e, kar se da in mora. ! Poudarjam, da ima rada S Imžbo, rada se družim z Ijud- l li, rada pa imam tudi pse, i endar do prave mere. O tem I i morali razmišljati tudi tisti, 1 i samo občasno zahajajo v - ark. Resnica pač boli. ' JOŽICA KRAJNC, - Celje C ! Brskamo po I arhivu L i žal nama je, da sva Vas, spo- I lovani gospod Rošer, z objavo ; atografije Hajdukovih navija- j »prizadela in razburila. Vese- ; i pa naju, da se privrženci da- 1 lesne sramujete takratnega po- : !iranja, medtem ko naju čudi, ! Isste zavoljo objave fotografije i ifizadeti, saj se v pismu sami I spominjate teh časov. Foli- ji feo polemiziranje ne sodi na j Športne strani in ga bova tokrat j "bšla. O travi in drogah pa le to: prav splitski navijači najbolj 'slovijo« po uživanju drog in [Jidi incidentih, ki so nemalo- ^at močno škodili Vašemu Nduku. Vseeno hvala, da ste postregli še z nekaterimi Mrobnostmi dogodka na sli- ki. PRIMOŽ ŠKERL, TOMAŽ LUKAČ, Celje Kontejnerji še kar polni L .^ospa Fani Rozman mi v navdahnjenem tonu da sem se že drugič ^^'etel v prepolne kontejnerje ^ Svetini. Nisem se zaletel. Pa sem zaradi mojega iz- J^no dobrega vida opazil ne- okrog kontejnerjev, ki jj. Postavljeni prav v križišču Pi"ihodu v vas. sgj^^ram priznati, da nikjer ni- ^^ opazil opozorilne table, ki 'Opozarjala ali označevala ne- obiskovalcev oz. tu- domačinov ali tujcev. Iz odgovora sem namreč o ] prav to. Ko sem si drznil ^aati morebiti spregledano tablo, sem na moje veselje opa- zil, da se je stvar (po moji in ne vaši zaslugi) premaknila z mr- tve točke in da so vaščani pričeli graditi ograjen prostor za kon- tejnerje. Res je, da sem videl še kje drugje polne kontejnerje, ven- dar ne v tako lepi vasi in ne vedno polnih. Zaradi mene lahko pišete datume na odvržene smeti - jaz jih gotovo ne bom prebiral, vam pa to prepuščam v kratek čas in veselje. Nikoli ne načr- tujem vnaprej izletov na Sveti- no, zato tudi ne nameravam preverjati odvoza smeti, saj so ti očitno zelo redki. Sam sem doslej večkrat rad prišel v vašo vas, čeprav očitno kot tujec nezaželen. Nikoli tudi nisem vohljal okoli hiš in gospodarskih po- slopij, kjer bi me upravičeno oblajali pripeti psi. Vedno sem šel po javni cesti in tam so me vedno oblajali in tekli za mano vsaj štirje nepripeti psi! Koli- kor mi je znano, še vedno velja zakon, po katerem mora- jo biti psi pripeti ali zaprti tako, da ne ogrožajo ljudi in drugih živali. Še zdaleč se nisem hotel vti- kati v vaše vaške zadeve, saj se doslej nisem še nikoli in nikjer. V tem primeru je šlo izključno zato, da sem kot »tujec« velik zaljubljenec v ta kraj, čeprav po vašem odgovoru nisem več prepričan v to. MIRKO KOLAR, Celje PREJELI SMO »Evropska demokratična levica« Poslanec ZLSD v DZ RS Bo- jan Kontič je očitno le začel svoj predvolilni boj, saj je izvr- šil pravi politični napad na Mladinski center v Velenju. Republikanci odločno naspro- tujemo vdiranju političnih strank v prostore, ki so name- njeni mladini, katerih večina ni in ne želi biti politično obremenjena. Strinjamo pa se, da mladina medse povabi politične predstavnike, da bi jih javno povprašali, kaj si mi- slijo o tem ali onem problemu, ki mladim ni najbolj po volji. Vendar naj takšno tribuno or- ganizira mladina oz. MC, ni- kakor pa ni dopustno, da si takšne stvari dovoljujejo poli- tične stranke, v tem primeru ZLSD. Ta stranka nima najbolj raz- čiščenih pojmov o tem, kdo je evropska demokratična lestvi- ca in kje se začno meje demo- kratične Evrope. Gorje Evropi in njeni demokraciji, če jih predstavljajo balkanski politi- ki, katerih »demokratično« prepričanje je znano celemu svetu. Posledice njihove »de- mokracije« si je možno ogle- dati na grobiščih ter ruševinah Bosne in Hercegovine. Če nas ZLSD pelje v tisto Evropo, v kateri demokracijo predstav- ljajo gospodje Ribičič, Pahor, Račan in Tomac, potem jih republikanci opozarjamo, da njihov vlak ne drvi v pravi smeri. V nobenem primeru omenjenim gospodom ne na- meravamo preprečevati poto- vanja v načrtovani smeri, če se jo nameravajo udeležiti sku- paj s svojimi strankami. Očitno je, da organizator ZLSD in Bojan Kontič nima spoštovanja niti do slovenske- ga jezika niti do obiskovalcev takšnih prireditev. Če že pova- bijo predsednike »Evropske demokratične lestvice« iz Hr- vaške, potem je potrebno or- ganizirati tudi prevajalce, saj imamo Slovenci pravico do materinega jezika v svoji last- ni državi. Prevajalcev, ki bi lahko simultano prevajali go- vore gostov iz Hrvaške, pa v vrstah omenjene stranke ne bi smelo primanjkovati, glede na njihovo politično preteklost. To je naš predlog za nasled- njič, če bi se ZLSD in gospod Kontič odločila povabiti na po- govor predstavnika »evropske demokratične lestvice« iz Sr- bije, Mirjano Markovič in Slo- bodana Miloševiča. ADOLF ŠTORMAN, Republikanci ZAHVALE, POHVALE Resilev s cesto Ponovno se počutim dol- žan, da se zahvalim dobremu sosedu iz Večjega Brda. Mini- lo je leto in pol, odkar smo v primeru slabega vremena os- tali dobesedno odrezani od sveta. To je veljalo tudi za cestno povezavo. Na poti, po kateri smo do takrat vozili in seveda hodili, sta se naenkrat pojavila dva velika kupa pe- ska, ki ju je lastnik nasul sebi v napoto, nam pa kot zapreko. Večkrat me je ob pogledu na to zapreko stisnilo pri srcu, saj mi jo je postavil do takrat ( po mojem mnenju) dober sosed in prijatelj. Kako se lahko v hipu vse spreobrne, prijatelj se spremeni in postane nepri- jatelj! Čeprav nam še danes ni in nam tudi nikoli ne bo vseeno, da ne smemo voziti po poti, za katero smo na začetku devet- desetih skupaj s sosedom To- vornikom prispevali za asfalt, z zagotovilom (seveda samo ustnim), da nam pot mimo Blatnikovih nikoli ne bo za- branjena, smo posebno v pr- vih mesecih zapore vsi izgubi- li precej živcev. Večkrat, pose- bej ob napovedi slabega vre- mena, je bilo potrebno vozilo pustiti ob cesti, nato pa peš do doma, da ne omenjam preto- varjanja gradbenega materia- la, ker se po travniku in blatu ni dalo vedno peljati. Zato bi se rad zahvalil Ivanu Tovorniku in njegovi družini, ki nam je omogočila, da smo del njegovega travnika spre- menili v makadamsko cesto. Kako brezskrben je sedaj naš spanec, ker vemo, da se bomo lahko v vsakem primeru pri- peljali do glavne ceste! Upam pa, da bo sedaj lahko spala tudi gospa Blatnik, ki jo je tako motil že ropot pešca, kaj šele ropot avtomobila. Njiho- vo dvorišče bo sedaj neovira- no, morda kdaj celo preveč osamljeno, saj nanj zlepa ne bo stopila noga najbližjih so- sedov. IVAN FAJDIGA, Večje Brdo 22 MALI OGLASI - INFORMACIJE ^SNOPIČ TV VODIČ 23 24 TV VODIČ SNOPIČ TV VODIČ 25 26 TV VODIČ rSNOPIČ MALI OGUSI - INFORMACIJE 27 28 MALI OGUSI ■ INFORMACIJE ^NOPK MALI OGUSI - INFORMACIJE 29 30 INFORMACIJE ^ SNOPIČ KRONIKA 31 : Spet velika I pozama ogroženosti "Oprava Republike Slove- ■jg za zaščito in reševanje , s 13. marcem ponovno l^glasiia stanje velike po- larne ogroženosti naravne- ga okolja. Ukrep velja za vso \l3S0 vse do preklica. Do pkrat je strogo prepoveda- lo kurjenje, sežiganje in od- |j,etavanje gorečih ali dru- žil predmetov, ki v narav- jfni okolju lahko povzroči- 0 požar. Gorela pnevmatika Med vožnjo po magistral- licesti v kraju Zeče je nede- lj, 15. marca, na avtobusu «čila guma. Na avtobusu, ki vozi na pro- jLjubljana-Murska Sobota, je i)čila pnevmatika na zad- iiem desnem kolesu. Ko je oznik vozilo zaustavil, je pri iregledu opazil, da poškodo- ana pnevmatika gori. Takoj ■ pričel gasiti, kmalu pa so se nii pridružili konjiški gasilci, ia vozilu, ki je last podjetja [vtobusni promet Murska So- ota, je nastalo za okoli 100 soč tolarjev škode. M.A. PROMETNE NEZGODE Pristanek pod balkonom Na regionalni cesti zunaj naselja Prihova se je v torek, 10. marca zvečer, pripetila nezgoda, v kateri sta dve ose- bi utrpeli hude telesne poš- kodbe. Gmotna škoda znaša okoli 560 tisoč tolarjev. Lojze P. (20) iz Nazarij je vozil osebni avtomobil iz Rad- mirja proti Mozirju. V dolgem desnem preglednem ovinku je na razriti cesti zapeljal levo z vozišča čez jarek in na maka- damski parkirni prostor. Tam je vozilo trčilo v vlečno vozilo Valentina F. z Rečice ob Savi- nji, ki je stalo na parkirišču. Po trčenju je osebno vozilo odbi- lo v zrak preko dovozne ceste, tam pa se je zarilo v zemljo, v nadaljevanju prevozilo živo mejo in obstalo pod balko- nom tamkajšnje stanovanjske hiše. V nesreči sta se hudo telesno poškodovala voznik Lojze P. in sopotnik, 19-letni Rajko J. iz Prihove. V tovornjak Na lokalni cesti v naselju Trnovlje pri Celju se je v četrtek, 12. marca popoldne. pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude tele- sne poškodbe, gmotna ško- da pa znaša približno 1 mili- jon tolarjev. Jožef P (45) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Celja proti Ljubečni. Ko je po nadvo- zu čez avtomobilsko cesto pri- peljal v desni nepregledni ovi- nek, je zapeljal levo in trčil v vozilo, ki se mu je približevalo iz nasprotne smeri in ki ga je vozil 38-letm Ivan D. iz Laške- ga. V nesreči je voznik Ivan D. utrpel hude telesne poškodbe. Na nasprotni pas Na regionalni cesti zunaj naselja Šoštanj se je v nede- ljo, 15. marca dopoldne, pri- petila nezgoda, v kateri sta bili ranjeni dve osebi, gmot- na škoda pa znaša okoli 500 tisoč tolarjev. Jernej J. (22) iz Maribora je vozil tovorno vozilo po regio- nalni cesti iz smeri Velenja proti Šoštanju. V levem ovin- ku pri TEŠ je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na nas- protni vozni pas in trčil v vozi- lo, ki ga je iz nasprotne smeri vozil 25-letni Boštjan J. iz Laz. V nesreči je voznik Boštjan J. utrpel hude telesne poškod- be, voznik tovornjaka pa je bil lažje ranjen. Trčila v drevo V naselju Breg pri Konji- cah se je v soboto, 14. marca ponoči, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, na vo- zilu pa je škode za okoli pol milijona tolarjev. Zdenka S.V. iz Prožinske va- si je vozila osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Slo- venskih Konjic proti Bregu pri Slovenskih Konjicah. V ostrem desnem ovinku je zapeljala v levo z vozišča, kjer je trčila v drevo. Pri tem se je voznica hudo telesno poškodovala. V jarek in beton Na regionalni cesti v nase- lju Loče pri Poljčanah se je v nedeljo, 15. marca zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bila hudo ranjena ena ose- ba, gmotna škoda pa znaša približno 160 tisoč tolarjev. Jakob D. (26) iz Slovenske Bistrice je vozil osebni avto- mobil v naselju Loče pri Polj- čanah. V neposredni bližini stanovanjske hiše (št. 48) je zapeljal na desno bankino, vozil po nabrežju in zapeljal v jarek, kjer je trčil v betonski propust ter se pri tem hudo telesno poškodoval. Eden mrtev, štirje ranjeni Na magistralni cesti zu- naj naselja Črnova se je v nedeljo, 15. marca ob 13.05 uri, pripetila nezgoda, v ka- teri je ena oseba izgubila življenje, trije udeleženci so bili hudo telesno poško- dovani, eden pa je utrpel lažje poškodbe. Tina P (21) iz Velenja je vozila osebni avtomobil iz smeri Vinske Gore proti Veliki Pirešici. Ko je v Črnovi pripe- ljala v oster levi nepregledni ovinek, jo je na mokrem vo- zišču obrnilo za 90 stopinj, nakar je vozilo bočno drselo po vozišču. Takrat je iz nas- protne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 50-let- ni Franc S. iz Slovenj Gradca in vozili sta silovito trčili. V nesreči sta se voznica Tina P. in njen sopotnik, 55-letni Fri- derik P. iz Letuša, hudo tele- sno poškodovala, drugi so- potnik, 54-letni Rudolf Ž. iz Velenja, pa je na kraju nesre- če umrl. Voznik Franc S. je bil lažje ranjen, njegova sopotni- ca, 10-letna Š. S. iz Slovenj Gradca, pa je utrpela hude telesne poškodbe. M.A., Foto: SHERPA Po silovitem trčenju v Črnovi. kjer je ugasnilo še eno človeško življenje. Goljuf z izmišljenim imenom Policisti-krimi- nalisti Policijske postaje Celje obrav- navajo primer go- ljufije pri najemu in prodaji osebnih avtomobilov. V zadevo je vple- ten neznan moški, ki se predstavlja pod imenom Milan Zu- pane iz Maribora in pri tem uporablja po- narejene dokumen- te, tako osebno iz- kaznico kot vozniš- ko dovoljenje. Pred kratkim si je pri rent- a-car podjetniku iz Celja sposodil oseb- ni avtomobil, ki ga je potem preko oglasa prodal kupcu, ki se mu je oglasil. Ker policisti sumijo, da to ni edini primer tovrstne goljufije domnevnega Milana Zupanca, naprošajo vse, ki bi kar koli vedeli o neznancu ali ga prepoz- nali s fotografije, da to sporočijo na telefonsko številko 113. Neznan moški s fotografije je star od 35 do 40 let, visok okoli 175 cm, je srednje po- stave, brke, čelno plešo in modre oči, govori pa sloven- sko s štajerskim narečjem. Ga kdo prepozna? Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Jože Cerovšek. poslovni sekretar: Suzana Rober Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko inagencijsko-tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19,3000Celje, telefon (063) 442-500,442-201,442- 223,441-032, Novitednikizliaja vsak četrtek. Cena izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek, tel: 442-500, int. 10. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino je letna naročnina22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601-106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevra^mo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor; Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. NOVI TEDNIK Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklič. Urednica Petice: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Jelen Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katič, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Teiinični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Sarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail: tednik@celje.eurocom.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia:441-310,441-510. AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Franček Pungerčič Propaganda; Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Hriberšek, Vesna Matjašič; Koordinator trženja: Mitja Umnik Telefon: g63/442-500, 442-201, 442-223- fax: 441-032, 443-511 32 KRONIKA NOČNE CVETKE • Prejšnji četrtek se je zgo- dila nezaslišana zmota. Raz- draženi Jože je telefoniral na policijo in povedal, da ga je napadel sosed Milan. Rekon- strukcija dogajanja pa je po- kazala, da sploh ni šlo za napad, ampak za čisto nekaj drugega. Milan je namreč dr- žal v roki fotografski aparat in parkrat poškljocal Jožetovo ženo. • V soboto popoldne je bilo glasno na hodniku stanovanj- skega bloka na Ulici bratov Vošnjakov. Tam sta se z ne- prijaznimi besedami obmeta- vala Silva in Zdravko, v nada- ljevanju prepira pa sta se za- kadila drug v drugega in si delila klofute. Oba se bosta srečala s sodnikom za prekrš- ke. • Na sobotnem maturant- skem plesu v dvorani Golo- vec se je med množico vese- lih in srečnih ljudi nahajala tudi oseba, ki je okrog pol treh zjutraj stopila na oder, vzela pevcu mikrofon iz roke in vsem navzočim razgalila svojo kulturno revščino. Damjan S., ki je glasbenike in pevca žalil in zmerjal za »čifurje«, ni bil maturant, bil pa je tako zelo pijan, da mu tudi policisti niso mogli do- povedati, da je z njegovim nacionalnim »ponosom« ne- kaj hudo narobe. Ker je še kar naprej težil in se prostaš- ko obnašal, so ga vzeli s se- boj in ga namestili v prostoru za pridržanje. M.A. Bo z novim izvedencem pravica bolj pravična? Kamenikov zagovornik vztraja pri trditvi, da je izvedensko mnenje opravila pristranska institucija - Kdo bo novi izvedenec, ki ni bil nikoli policist-kriminalist in ki ni zaposlen v organih za notranje zadeve? Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju se je v torek nadaljevalo so- jenje Kristijanu Kameniku, obdolženemu štirikratnega umora v Tekačevem. Zločin se je zgodil 4. marca lani. Takoj na začetku glavne obravnave je nastopil Kame- nikov zagovornik mag. Dra- go Demšar, ki je zahteval preložitev obravnave in so- dišču očital, da je izvedensko nalogo zaupalo človeku, ki je zaposlen v policiji, torej je uslužbenec organa, ki deluje na strani pregona. S tem naj bi sodišče kršilo ustavo (neodvisnost sodstva) in rav- nalo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča, ki je obravnavalo primer z vidika primernosti Centra za krimi- nalistično tehnične preiska- ve (CKTP), kjer so bile opravljene analize sledi obu- vala, najdenega na kraju zlo- čina. Ker je sodišče za izve- denca postavilo magistra Pe- tra Drašlerja, strokovnjaka v omenjenem Centru, je odvet- nik Demšar to dejstvo ozna- čil kot nevzdržno početje so- dišča in zato predlagal, da se določi novega sodnega izve- denca, ta pa ne sme biti za- poslen v organih za notranje zadeve, ne zdaj in ne kdaj koli prej. »Izvedenec se ob- naša kot da je v vlogi polici- sta, kar v bistvu je,« se je razjezil Demšar. Na te očitke mu je odgovoril okrožni dr- žavni tožilec Milan Birsa in zagovornika spomnil, da je CKTP strokovna institucija v okviru ministrstva za notra- nje zadeve, zadolžena za opravljanje tovrstnih prei- skav in temu primerno ka- drovsko ter tehnično najbo- lje oziroma najsodobneje opremljena institucija te vr- ste v državi. Torej je ta insti- tucija v vseh pogledih neopo- rečna, je menil tožilec. Izvedenec Drašler je sodiš- ču predstavil dopolnjeno eks- pertizo, ki vključuje na novo pridobljene rezultate, oprav- ljene z najnovejšo tehnologi- jo. Na vprašanje tožilca Birse, ali imajo sledi, ki so jih obde- lovali v laboratorijih, toliko individualnih lastnosti (zna- čilnosti), da lahko zatrdi, da gre za obuvalo (športni copa- ti), ki je bilo zaseženo pri hišni preiskavi pri obdolžen- cu, je izvedenec odgovoril pritrdilno. Tožilec je še dejal, da ne nasprotuje predlogu obrambe, da sodišče določi novega izvedenca, je pa proti temu, da kot izvedenec na sodišču nastopa Stanislav Ko- lar iz Maribora, ki je strokov- no mnenje o sledeh obuvala izdelal po naročilu Kameni- kovega drugega zagovornika, Danijela Planinšca iz Maribo- ra. Senat je po daljšem posve- tovanju predlogu obrambe po določitvi novega strokovnega izvedenca ugodil. Izvedenec sodnomedicin- ske stroke doc. dr. Jože Bala- žic je imel nalogo dopolniti že izdelano mnenje, v kateri je imel (med drugim) nalogo oceniti čas smrti posamez- nih žrtev in s tem posredno določiti, v katerem času se je zločin zgodil. Predsednica je prebrala tisti del mnenja, v katerem izvedenec navaja čas smrti umorjenih. To naj bi bilo med 17.30 in 22.30 uro. Do nadaljevanja glavne obravnave (15. aprila), bo so- dišče določilo novega izve- denca kriminalistično-tehnič- ne stroke, izvedenec Balažic pa naj bi v neposrednem za- slišanju med drugim odgovo- ril tudi na vprašanje, v kak- šnem časovnem zaporedju so umrli Štefan in Frančiška Po- harc ter Helena in Viktorija Krošlin. MARJELA AGREŽ Radarji! bodo... 1 • v petek, 20. marca poldne na območju Šmarij pri Jelšah, popoldne pa J območju Velenja, J • v noči na 22. marec boj območju Velenja, | • v nedeljo, 22. marca p] poldne na območju Celja, ] • v ponedeljek, 23. niard dopoldne na območju Šenij jurja, v popoldanskem čas^ pa na območju Slovenski^ Konjic in Šmarja pri Jelšah,; • v torek, 24. marca dopojdi ne na območju Laškega i Žalca, popoldne pa na oH močju Velenja in Rogaši Slatine, • v sredo, 25. marca na močju Velenja in SlovenslJ Konjic, v popoldanskem čj su pa na območju Šentjurji ter • v četrtek, 26. marca d^ poldne na območju Šmarj pri Jelšah, popoldne pa n območju Žalca in Laškega. • Laserski merilnik hitros bo v času od 23. marca do2 aprila na območju PP Ce| in Mozirje. ■ Smrtna hoja po tirih ] V torek, 10. marca nekaj minut po 14. uri, je vlak do smrti povozil pešca. , Motorni potniški vlak, ki je vozil iz smeri Velenja prot Šoštanju, je na makadamskem cestno-železniškem prehodi povozil pešca, 27-letnega Damira D., državljana BiH, ki ji bival v Velenju. j MINI KRIMIČI Sralcoper ali sralca? v torek, 10. marca dopold- ne, se je v prodajalni Ona On v Žalcu mudil kupec, ki se je v trenutku prelevil v tatu. Po običajnem ogledovanju blaga je izkoristil pravo priložnost in ukradel ženski kostim, vre- den 48 tisoč tolarjev. V izložbo po zlatnino v noči na 12. marec je nez- nani storilec vlomil v izložbe- no okno zlatarne Tea na Gos- poski ulici v Celju. Nabral si je šest ženskih zapestnic, 3 žen- ske prstane, debelejšo veriži- co in obesek. Lastnica Tadeja A. je oškodovana za okoli 500 tisoč tolarjev. Potrebuje žico v noči na 12. marec je nek- do kradel na območju ograje- nega skladišča v kraju Doro- polje. Odpeljal je okrog 1 tisoč kilogramov odpadne alumini- jaste žice debeline 10 mm. S tem je Elektro Celje oškodova- no za približno 50 tisoč tolar- jev. Se oblekel in stekel v prodajalni Biba na Glav- nem trgu v Celju se je prejšnji četrtek popoldne zadrževal neznanec, ki je bil tako predr- zen, da je vpričo prodajalke segel na polico, z nje potegnil vetrovko, jo oblekel in stekel iz lokala na ulico, kjer se je sled za njim zabrisala. Izginuli kombi v noči na 14. marec je nez- nani storilec ukradel kombini- rano vozilo znamke Mercedes Benz, parkirano na Vrunčevi ulici v Celju. Vozilo je zelene barve, z registrsko oznako CE 22-42C. Lastnik Bogdan K. je oškodovan za okoli 3 milijone tolarjev. Mobitel s police v soboto, 14. marca popold- ne, se je v bistroju Pod breza- mi na Frankolovem zadrževal neznanec, ki je na okenski polici opazil mobitel GSM. S tem, ko ga je tudi ukradel, je lastnico Vero Z. s Skomarja oškodoval za 49 tisoč tolarjev. Tat v planinskem domu v času od 11. do 14. marca je nekdo vlomil v planinski dom na Resevni. Ukradel je radio kasetofon, žgane in bre- zalkoholne pijače, cigarete in sladkarije. Skupna gmotna škoda znaša okoli 120 tisoč tolarjev. Rop I. Na Kersnikovi ulici v Celju se je v nedeljo, 15. marca okoli 2.20 ure zgodil rop. V bližini podvoza je neznani storilec dohitel Roberta Č. iz Celja, ki je hodil po Kersnikovi ulici v smeri Dečkove ulice, ga podrl na tla, obrcal in mu ukradel denarnico, v kateri je bila manjša vsota denarja. Rop II. Minulo nedeljo okrog 21. ure je v trgovino Jarh na Cesti na Dobrovo vstopil zamaskira- ni neznanec, ki je prodajalko ustrahoval z nožem in od nje zahteval, da mu odpre blagaj- no. Ko je to storila, je segel v notranjost, pobral več različ- nih bankovcev v skupni vred- nosti približno 10 tisoč tolar- jev in odšel v neznano. Cevi s skladišča v noči na ponedeljek, 16. marca, je nekdo vlomil v ogra- jeno skladišče instalacijskih materialov na Plinarniški cesti v Celju. Storilec je ukradel dva in še pol koluta bakrenih cevi premera 12 mm ter 5 radiator- jev znamke Aklimat. S tem je lastnika Staneta R. iz Celja oškodoval za približno 300 ti- soč tolarjev. Porisani merdo v ponedeljek, 1-6. marca do- poldne, je bil na delu objest- než, ki se je izživljal tako, da je na Jurčičevi ulici v Celju z ostrim predmetom poškodo- val osebno vozilo Mercedes Benz tip 190. Lastnici Ivanki P. iz Laškega je povzročil za približno 130 tisoč tolarjev gmotne škode. Hudobni malar v času od petka do pone- deljka, 16. marca, je bil na delu »umetnik«, ki je fasado osnovne šole v Preboldu spre- menil s tem, ko je nanjo i sprejem napisal nekaj grai tov. Potem se je lotil še spon« nika Slavku Šlandru, ki stoj ob šoli, in ga prav tako pospre jal z barvo. Gmotna škoda, k je s tem nastala, znaša oko! 100 tisoč tolarjev. Vlomi v vozila v petek, 13. marca zvečer,! nekdo vlomil v osebni avtu mobil R5, ki je bil parkiram bližini gostišča Bizeljčan i Štorah. Iz vozila je ukrade polico s petimi zvočniki, s teH pa lastnika Jurija G. oškodovJ za okoli 50 tisoč tolarjev. V noči na soboto je bit vlomljeno v osebni avtomot" Zastava Yugo, parkiran ^ Slomškovi ulici v Slovenski! Konjicah. Iz vozila je ukrade avtoradio kasetofon, vred«' okoli 30 tisočakov. V ponedeljek, 16. marC' pozno popoldne, je nekdo vl^ mil v osebni avtomobil Se^ Toledo, ki je bil parkiran"' Prušnikovi ulici v Vojnil^l Storilec je ukradel žensko t^' bico z denarjem in dokuin^^ ti. Lastnica Marjana M. izV^ nja je oškodovana za pribli^"' 35 tisoč tolarjev. AVTOMOTOR d.d. Miklošičeva 5, Celje V Kocbekovi ulici oddamo v najem . poslovni prostor-trgovs"^ lokal tehnične stroKe velikosti 100 m^. (Ugodna naiemnina). Telefon: 063/443-033 od 8.do 15.ure. > Pomlad v Izletnikovi turistični agenciji Izletnikova turistična jicija pričakuje pomlad poletje z bogato ponudbo, so jo pripravili na osnovi |a svojih strank. Trenut- je največja akcija, ki jo Ipravljajo, 8. TRADICIO- ILNI ita klub v Umagu 30. aprila do 3. maja 58. Poleg namestitve v ho- n Koralj (A kat.) in Istra kat.) ter udobnih apart- ph Polynesia so pripravi- bogat spremljevalni pro- im za vso družino. Že prvi večer, 30. aprila, bo- pripravili kresovanje pred lelom Istra z zabavnim ve- [om s skupino Happy Bd. Vsako jutro bodo začeli' telovadbo pod vodstvom }rtnega pedagoga Vlada želja, čez dan pa pripravili Drtne igre z žogo: odbojko, šarko, tenis in za ženske obiko. Prvega maja zvečer zabavni program popestri- priljubljena pevka Irena iovnik ob spremljavi an- nbla Happy band. Drugega maja bodo organi- ali tradicionalni ITA TENIS IRNIR, na zabavnem veče- pa razglasili zmagovalca in- ifielili nagrade. Istega dne lioldne se boste lahko ude- Mi izleta z ladjo ter na vož- iob obali poskusili domač 'pršut in vino. ^ otroke so pripravili vsa- ^nevne kreativne delavni- ' kjer bodo vaši malčki pod *l3goškim vodstvom us- 'rjali, poslušali pravljice, *ielovali pri glasbenih uri- karaokah in podobno, zaključnem večeru 2. '13 bodo med vsemi udele- ^ci izžrebali srečno druži- ki ji bodo vrnili celotni ''^(^ani znesek aranžmaja. "Pust v višini 30 odstotkov ''budijo vsem, ki v času ITA ^^Ba praznujejo rojstni In cene? Te so res ugod- od 120 do 170 DEM po ^^^ za vse našteto - polpen- zion in spremljevalne aktiv- nosti. Zanimiva ponudba izletov Za ljubitelje izletov je kar nekaj zanimivih programov. Novost v njihovi ponudbi je izredno lep izlet od Passaua do Linza. V petek, 17. aprila, vas bodo popeljali do starega trgovskega mesta ob sotočju treh rek Passaua, naslednji dan pa z ladjo po Donavi proti Linzu ter do Melka, ki slovi po benediktinskem samosta- nu. Tretji dan je namenjen Dunaju in vsem njegovim šte- vilnim znamenitostim. Na vo- ljo je še nekaj prostih mest, cena je vabljiva, samo 36.900 tolarjev z možnostjo plačila na štiri obroke. V sredo, 25. aprila, se boste lahko z avtobusom odpravili na Korziko in si jo temeljito ogledali po dolgem in počez, saj je izlet 7-dnevni. Prvi dan vas bo pot vodila preko sever- ne Italije do Livorna, od tam pa s trajektom do Bastie. V enem od znanih letoviških krajev se boste namestili in tam tudi vse dni prenočevali. Ogledali si boste Ajaccio, obi- skali južni del in prevozili re- lacijo Propriano - Sartene - Bonifacio. Klasiko v njihovi ponudbi predstavlja vedno privlačen izlet in ogled bavarskih gra- dov, kamor se boste lahko napotili 18. in 19. aprila. Z avtobusom se boste najprej popeljali do nemškega Prie- na, od tam skočili s turistično ladjo na otok Herren in si dodobra ogledali »bavarski Versailles« - razkošni dvorec bavarskega kralja Ludvika II. Na sporedu pa so nato še naslednji gradovi: pravljični dvorec Linderhof in roman- tični Neuschvvanstein. Zlata Praga je mesto, ved- no zanimivo in privlačno. Tja boste lahko šli za tri dni in sicer 30. aprila. Navdušeni boste nad sprehodom po Vac- lavskem trgu, nad katerim dominira Nacionalni muzej s kipom sv. Vaclava, prvega češkega kralja. Za ogled bodo prišli na vrsto še cerkev sv. Mikulaša, Tynska cerkev. As- trološka ura, Karlov most, Hradčani. Zgodovinsko me- stece Telč boste obiskali na povratku. Osem ali 11-dnevno poto- vanje v Indijo je za sladokus- ce, o čemer priča že sam na- črt poti: Trst, Rim, Delhi, Jai- pur, Ajmer, Puskhar, Amber Fort, Agra in Delhi. Prepričani smo, da vas bo navdušila ena najstarejših civilizacij in kul- tur na svetu. Pravijo: Indijo lahko ali ljubiš ali sovražiš, nikakor pa je ne moreš pre- zreti. Premislite! Ne prezrite ponudb, ki so jih v ITI pripravili za zaključe- ne družbe in posebne skupi- ne. V katalogu Poletje 1998 vam ponujajo več kot 300 ob- jektov v slovenskem Primor- ju, hribih, zdraviliščih, Istri, Kvarnerju, Dalmaciji in na otokih. Izbirate lahko med hoteli, apartmaji ali zasebni- mi sobami in namestitvami. Predviden je lastni prevoz, ponujajo možnosti rezervacij in nakupa vozovnic za Jadro- linijo, novost pa je redna av- tobusna linija ob sobotah in nedeljah iz Celja do izbranih hotelov v Istri. Zanimivi so še programi za oddih v Grčiji, Španiji, Turčiji, Tunisu, na Portugalskem, na Malti, številna potovanja po Evropi in v daljne dežele. Da bi vam svojo turistično ponudbo še temeljiteje in podrobneje predstavili, vas Izletnikova turistična agen- cija vabi na predstavitev svo- je ponudbe v Interspar Celje in to v soboto, 4. aprila, med 10. in 17. uro. Gostje bodo najodgovornejši predstavni- ki turističnih podjetij iz Umaga, ki bodo poskrbeli tudi za popestritev in prese- nečenje. Pričakujejo vas! Skratka: v ITI so pripravlje- ni, zato jih obiščite v posloval- nici Izletnikove turistične agencije ITA na Mariborski 1 (poslovna stavba Srce), ob delavnikih od 7. do 16. ure. Telefon: 482 - 933, 441 - 150. 34 REPORTAŽA Kraj, kjer poštar nikoli ne zvoni Pri Krapletovih na Čreti, ki jih je ob dvojnem jubileju nedavno prvič obiskal poštar Predzadnji dan v januarju je bil eden najbolj drugač- nih dni v življenju Punču- hovih na Čreti. Ne le, da so ta dan v hiši slavili kar dvojni praznik, saj je oče Anton praznoval 70-letnico, mama Jerica pa 60. rojstni dan; ta dvojni jubilej je bil razlog še za dodatno slavje. Na slavij enca so se namreč spomnili člani Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti in jima poslali telegram. Nič posebnega za mnoge, pravzaprav kar za večino, toda pri Krapleti, kakor jim rečejo Zgornjesavinčani, je to bilo ne- majhno presenečenje: zaradi telegrama se je prvič na Čreto odpravil tudi poštar, ki drugače v ta prelep predel nikoli ne zaide. Vso pošto namreč puš- čajo v skrinjici v Nazarjah, po- tem pa jo za »celo vas« dvigne tisti, ki ima opravke v Nazar- jah. Pravzaprav poštar ni pri- šel, na Čreto so ga pripeljali gasilci, in tako Antona in Jerico »presenetili kot le kaj!« Pogled s Grete Cela vas je v narekovaju zato, ker so danes na Čreti naseljene le še 4 hiše, nekdaj pa je bilo v teh krajih 14 hišnih številk. Sicer je Čreta nekak- šno križišče med Dobrovlja- mi, Letušem in Vranskim, od tod vodi cesta proti Kokarjam in drugim krajem po Zgornji Savinjski dolini. To se pozna tudi v življenju ljudi tod okoli. Ljudje na »vranski Čreti« spa- dajo k Žalcu, na savinjski stra- ni je njihova občina Nazarje, fara pa Rečica, kamor je uro in pol hoda. Če ne drugega, v cerkev so, kolikor se je dalo redno, že hodili. »Saj so nas spravljali v dolino, toda za to se nisva odločila pod nobe- nim pogojem. Predniki so to- liko žrtvovali, da so si tukaj uredili znosno življenje, jaz pa bi vse pustil in šel? To bi bilo krivično,« je prepričan gospodar Anton. Čreta je kar precej hribovi- ta, še posebej strmo pa je pri Krapletovih. Tiste šale o pra- vokotnem krompirju ali gos- podinji, privezani za štedil- nik, t3i tu prišle kot nalašč. Toda Krapletovi, trmasti in ponosni, kot so, se ne dajo. Oba sta domačina, Anton je pred leti skočil po nevesto Jerico kar k sosedom, tako da sta navajena teh hribov, ki se jim nikoli nista odrekla. »Ma- mini starši so leta 1909 kupili to kmetijo, ki je prej vsakega >utrucala<, s takšno revščino so se spoprijemali. Toda po- tem smo se potrudili in še danes na 19 hektarjih skupne površine pridelujemo oves in koruzo, krompir, peso, kole- rabo... Včasih so sejali tudi žito, pšenico in ajdo, potem pa smo to opustili,« je pripo- vedoval gospodar in kar mi- mogrede navrgel, da je treba vse obdelovati na roke. Na teh hribih je namreč prestr- mo, da bi lahko zemljo obde- lovali s kmetijskimi stroji, sa- mo včasih si pomagajo s trak- torjem in vitlom. Med dobrimi ljudmi »Včasih, ko je bilo tod okoli več družin, je bilo delo precej lažje. Pri nas še vedno tudi kosimo vse na roke, in kadar kosimo največji travnik, sku- paj 3 hektarje, se zbere kar nekaj koscev. Lani nas je bilo 16, pa je šlo. Sicer si na Čreti pomagamo, kolikor se da; en- krat gremo k enemu, drugič k drugemu, pa opravimo in po- storimo vse, kar je treba,« sta pripovedovala Krapletova, ki sta vesela, da se je sin Janko odločil za kmetovanje. »Najbolj me zaboli, ko vi- dim, kako propada zemlja na ravnem v dolini, tu pa obdela- mo vsako ped. Treba se bo enkrat zavedati, da nas bo hranila zemlja, ne pa razni avtomati in elektronika,« za- trjuje Anton. Že tako je pre- malo zaslužka od kmetije, pa tudi gozda Krapletovi nimajo ravno veliko in še ta ni pose- bej kakovosten, zato je gos- podar že pred leti šel v služ- bo. »Vsa leta sem delal pri gornjegrajski enoti gozdnega gospodarstva, in sicer sem urejal gozdnq ceste. Na delo sem odhajal peš in včasih ho- dil po dve uri in pol na eno stran. Od zemlje se že ne bi dalo živeti. Sedaj, ko sem v pokoju, pa je v službi pri GG sin Janko,« je živahno pripo- vedoval Anton. Nekdaj so pri Krapletovih imeU tudi mlin na vodo, po- stavil ga je gospodarjev oče, ki se je itak spoznal na mnoge stvari. »Koliko žita smo prem- leli v tistem mlinu! Veste, aj- dova moka je tako mrzla, da pozimi kar zanohta v roke, najbolj topel pa je oves,« je pripovedoval gospodar in med pogovorom natrosil še polno dogodkov, ki so nekdaj krojih življenje na Čreti. Daleč od drugih ljudi so ostajali in to je dajalo pečat njihovemu življenju, toda nikoli ni bilo dolgčas. Večeri so minevali v pogovorih in delu, lotili so se kožuhanja, mencanja prosa, ljudje so držali skupaj. Največ gorja so Krapletovi doživeli leta 1985, ko je zaradi samovžiga sena zagorel hlev in ko so, razen hiše in garaže, zgorela vsa druga poslopja. Toda - takrat se je izkazalo, kdo so dobri ljudje. Krapleto- vim so nov hlev postavili v dveh mesecih. »Strašna je bila tista noč, ko je zagorelo: zidar se je komaj rešil, ženo je sko- raj zasulo, ko je reševala živi- no... Še sreča, da smo že imeh cesto, da so lahko do nas prišli gasilci, ki so nam rešili hišo. Vsa čast dobrim ljudem Zgor- nje in Spodnje Savinjske doli- ne, še posebej direktorju GG Nazarje Milanu Cajnerju in To- netu Bitencu. Sami bi težko zmogli, tako pa v dveh mese- cih ni bilo nikoli manj kot 10 tujih ljudi pri hiši, največ pa jih je bilo 45,« sta skupaj obujala daljne, pa vendar še zelo žive spomine Anton in Jerica. Krapletovi na Čreti talBolje eden kot nobeden<. Vendar z optimizmom zrem v prihod- nost slovenske mode in pre- pričan sem, da bomo tudi Slo- venci imeli kmalu dva modna sejma na leto.« Maja Poljšak, akademska slikarka, modna oblikovalka, stilistka: »Izmed vsega videnega v Milanu me je najbolj navdušil sejem metražnih tkanin Mo- da In. Novi materiali in barve. ki jih, kot so v tendencah zapisali, lahko otipamo in vo- njamo. Nove hrapave struktu- re, veliko bele barve, oriental- ska figuralika na reliefnih vzorcih, zanimiva disonanca pri močnih, konkretnih bar- vah...to je res nekaj novega, tekstilna tehnologija je nare- dila resnično velikanski ko- rak naprej.« Milan Gačanovič, vizažist (Margaret Astor): »Tele razprodaje mi dajejo misliti. Kaj takega - od 30 do 70 odstotkov razprodaje se- zonske garderobe v mesecu marcu, celo slovita modna imena kot Max Mara so se odločila zanje! Dolgo že ho- dim v Milano, tudi po naku- pih, vendar še nikoli niso bih prodajalci tako prijazni kot zadnje čase. Tudi če jim vse razmečeš po trgovini in na- zadnje nič ne kupiš, te pos- premijo do vrat s poklonom in povabilom, da ste vedno dobrodošh. Kriza, ni kaj. Kar pa se nove ženske mode ti- če...malo se bojim za vas. Bo- ste znale izgledati v sivini od čevljev do glave tudi senzual- no? Mishm, da je potrebno za takšno modo veliko znanja in šarma.« Darja Vidic, profesorica na srednji šoli za oblikovanje, smer moda: »Že leta in leta, odkar se je pojavil minimalizem, čakam na spremembe v pret-a-porter modi. Pa jih še nisem dočaka- la. Zdaj so minimalizem pov- zeh vsi modni kreatorji, celo Armani ni več to, kar je bil - svoj, edinstven. Sem pa med butično ponudbo odkrila ne- kaj izvrstnih oblikovalskih kreacij. Galliano s svojo per- fekcionistično dodelavo deni- mo, pa tista genialna črno- rumena mojstrovina Mile Schon mi tudi kar ne gre iz glave. Že zaradi takšnih estet- skih užitkov se je splačalo pri- ti v Milano.« V izložbenem oknu butika Mile Schon. Foto: VCŽ Baročni cokeljci po Valentinovo. Vrnitev kiča? Siva barva na svojem zmagovitem pohodu proti modnemu vrhu. MODA V LASEH Slavnostne pričeske Maturantski plesi se sicer iztekajo, vendar ne bo odveč še kakšen namig, ki lahko velja tudi za slavnostne pri- česke nasploh. Maturantski ples naj bi ve- ljal za gala prireditev, kjer srednješolci zamenjajo kav- boj ke za večerne obleke, de- kleta zažarijo z nakitom, ma- ke-upom, fantje pa izgledajo kot pravi šarmerji. Torej je čisto logično, da za takšno prireditev igrajo pomembno vlogo tudi pričeske. Zelo pomembno je, da upo- števamo pravilo stilske sklad- nosti, kar pomeni, da naj bo- do obleka, čevlji, nakit in ma- ke-up usklajeni. Najhuje je, če vsak od teh detajlov vodi svo- jo politiko, kar pomeni konč- ni rezultat - kič. Pri pričeski je treba upošte- vati obliko obraza, kakovost in dolžino las kot dodatek k stilski skladnosti. Za dolgola- se maturantke so letošnji ve- černi trendi oz. trendi visoke mode spet v spetih laseh. Ak- tualni so zelo nedefinirano oz. ne čisto speti lasje, kar je inspiracija iz obdobja punka, in kot čisti kontrast visoki gla- murozno speti lasje, celo v kodrastih obhkah (operne di- ve). Seveda so dovoljeni tudi spuščeni lasje, vendar je po- trebno paziti na obleko, kajti, če je le-ta dekoltirana, potem nikakor ni estetsko, da lasje padajo na kožo. Za fante je priporočljivo do- bro striženje, po možnosti tu- di barvanje ter bolj glamuroz- no obhkovanje celotne priče- ske za ta večer. KRISTIJAN PETEK Nagrade meseca februarja 1. Parfum podjetja Weitnauer iz Ljubljane: Ida Gorenjak, Šentjanž 45, Štore. 2. Darilni bon za 5.000 tolarjev podjetja z metražnim blagom Papillon Celje: Milena Bosak, Socka 58, 3203 Nova cerkev. 3. Darilni bon za 5.000 tolarjev podjetja L&G, zastopnika blagovne znamke Elegance iz Celja: Saša Gorjup, Brodarjeva 29, Celje in Darinka Planko, Turno 19, Gorica pri Slivnici. Anketno nagradno vprašanje marca KATERI MODNI VZORCI VAS BODO TO POMLAD IN POLET- JE NAJBOU PRITEGNILI? a) veliki cvetlični, geometrijske barvne sestavljanke; b) drobni cvetlični na temni podlagi: c) diskretne črte, pepita in principe de gales; d) najraje imam enobarvna oblačila. 40 ZAAVTOMOBILISTE Po limuzini še avant A6 Po lanski predstavitvi au- dija A6 v limuzinski podobi se je sedaj ingolstadtska av- tomobilska hiša odločila po- nuditi še karavansko oziro- ma avant izvedenko. Ta se od limuzine vsaj pri dimenzijah tako rekoč nič ali skoraj neopazno razlikuje, drugačen je seveda le zadek. Slednji je predvsem temeljito obdelan, saj audi A6 avant spa- da med avtomobile, ki naj bi v zadku prevažal nekaj žlahtnej- ši tovor. V prtljažniku je sicer na voljo za 455 litrov prostora, s podiranjem zadnje sedežne klopi pa nastane 1590-litrski prostor, kar pomeni, da se lah- ko avant po tej strani povsem dostojno primerja s konkuren- co. Avto je oziroma bo serijsko dobro opremljen, kajti na sez- namu vgrajene opreme so pro- tiblokirni zavorni dodatek ABS, pa samodejno klimatska naprava, štiri zračne varnostne blazine, prtljažni rolo za pokri- vanje prtljage, varnostna mre- ža, vtičnica z napetostjo 12 V ipd. Za dodaten denar bo na voljo še marsikaj, denimo iz- vlečno prtljažno dno za lažje nalaganje prtljage, pa tretja se- dežna klop za dva otroka (obr- njena bo v nasprotni smeri vožnje), pri najmočnejši izve- denki audija A6 avanat 2,7 bi- turbo pa si bo mogoče omisliti še samodejni menjalnik tiptro- nic s tipkami za prestavljanje na volanu. Opreme bodo tri (advance, ambition, ambiente), motor- jev pa šest. Osnovni bo 1,8- litrski bencinski štirivaljnik s turbinskim polnilnikom in močjo 150 KM, sledil bo lani na novo predstavljeni 2,4-litr- ski šestvaljnik z močjo 165 KM, medtem ko 2,8-litrski šestvaljnik ponuja 193 KM. Novi je že omenjeni šestvalj- nik z gibno prostornino 2,7 litra, po petimi ventili na valj, dvema turbinskima polnilni- koma in močjo 230 KM. Dizel- ska motorja sta dva, oba že znana, in sicer 1,9-litrski TDl (110 KM) ter 2,5-litrski turbo- dizel z močjo 150 KM. Pri Porscheju Slovenija računajo, da bodo prvi avanti A6 na voljo sredi aprila, cene pa še niso znane. Na sliki: audi A6 avant. Valeč: nismo optimisti Francoska tovarna Valeo, ki jo pri nas razmeroma sla- bo poznamo, spada med naj- večje svetovne izdelovalce avtomobilskih sestavnih de- lov. Za seboj imajo zelo us- pešno leto 1997, saj so ustva- rili za 1,48 milijarde franco- skih frankov dobička oziro- ma za nekako tretjino več kot leto prej. Valeo je za prav tako fran- coskim Michelinom drugi največji izdelovalec avtomo- bilskih delov, vsekakor pa eden vodilnih pri izdelavi različnih sistemov za hlaje- nje motorja in pomemben izdelovalec sklopk ipd. Pri tem je zanimiv in po svoje pomemben njihov pogled v avtomobilsko prihodnost. Pri Valeu namreč menijo, da vsaj za sedaj še ni mogoče oceniti teže finančne krize v azijskih državah, po drugi strani pa so prepričani, da bo letošnja izdelava avto- mobilov ostala bolj ali manj na enaki ravni kot lani. Tako menijo, da bodo letos na svetu izdelali približno 53 milijonov vozil, medtem ko imajo tovarne zmogljivosti za izdelavo vsaj 73 milijonov avtomobilov. Valeo je pred nedavnim za- prl svojo tovarno v Južni Ko- reji in zato ni pretirano opti- mističen, za Evropo pa meni- jo, da bo posel z avtomobili v Italiji, kjer gre sedaj zelo do- bro, tisti hip, ko ne bo več vladnih spodbud, občutno slabši kot je bil. Daevfoojevi evropski načrti Južnokorejska avtomobil- ska tovarna Daevvoo se, tako kot vse južnokorejsko gos- podarstvo, srečuje s hudimi težavami, pa vendarle ohra- nja svoje načrte. Predvsem se hote tovarna dobro »zasi- drati« v Evropi, kjer ima v lasti predvsem nekaj vzhod- noevropskih avtomobilskih tovarn. Tako so lani na Poljskem izdelali kar 106 tisoč avtomo- bilov, letos pa naj bi jih vsaj 180 tisoč, medtem ko naj bi leta 2002 proizvodnja narasla na 545 tisoč avtomobilov. Ta- ko računajo, da bodo do tega leta v povečanje proizvodnih zmogljivosti vložiU skoraj 2,5 milijarde dolarjev, kar naj bi še utrdilo njihov položaj tako na Poljskem kot v drugih dr- žavah tega območja. Lani je Daewoo na Poljskem deni- mo prodal kar 126 tisoč avto- mobilov, pri tem pa zaostal samo za Fiatom, ki ima tam prav tako svojo tovarno in je Poljakom prodal 167 tisoč vo- zil. Zanimivo je, da je Dae- vvoo kot lastnik poljske to- varne FSO ohranil izdelavo nekdaj tudi pri nas kar zna- nega poloneza, ki gre na Poljskem kljub tehnološki i| oblikovni zastarelosti kar do bro v promet. Po svoje je o| tem zanimivo, da je Daewo| z nakupom poljske tovariš FSO (lastnica je bila poljski vlada) prehitel ameriške^ General Motorsa, ki je inii| podobne želje oziroma naft te. Pred nedavnim pa S Daevvoo in GM podpisala p smo o nameri oziroma skupnem sodelovanju, s č mer naj bi samo obno\'i nekdanje sodelovanje. Da< woo ob tem načrtuje, da h kmalu prenehal izdelovati' ca, espera in nexio in se Evropi še bolj uveljavil s s\'® jimi novimi modeli nubir' lanosom in leganzo. Daevuoo lanos. PETICA ZA AVTOMOBILISTE 41 BMW predstavlja novo »trojko« ^približno sedmih letih jjeniški BMW postavil na ogled, kmalu pa jv trgovine, novo in s tem P^to generacijo serije 3. I^^o navzven povzema ne- karoserijske elemente in za sedaj zelo uspešne se pa ob vsem drugem prejšnje izvedenka razliku- ,iidi dimenzijsko. Tako je H trojka za nekako štiri cen- Ptre daljša in tudi širša, tem ko je medosna razda- po novem 2725 milimetrov, predstavlja 25-milimetrski jatek. Ob tem so razširili izadnji kolotek (za 60 mili- fov], v notranjosti je tudi prostora za visokorasle. Po em je nekaj večji tudi prt- nik, ki v osnovni varianti ri400 litrov Za sedaj BMW [ilstavlja samo štirivratno li- izino, kasneje pa pripeljejo irg še kupe, kabriolet, com- ^in touring oziroma kara- j,Avto je serijsko opremljen s šestimi zračnimi varnostnimi blazinami, za doplačilo pa si je mogoče omisliti tudi tako ime- novane ksenonske žaromete z bistveno večjo svetilnostjo, pa samodejni menjalnik steptro- nic, radijski sprejemnik s kar 20 zvočniki, satelitsko naviga- cijo (Bosch), pa DSC III ali dynamic stability control, ki skrbi za stabilnost vozila v ne- kaj zahtevnejših voznih raz- merah ipd. Motorjev je za sedaj pet, od tega štirje bencinski in novi dizelski. Za slovenske kupce, ki jim bo avto uradno na voljo sredi maja, pri Tehnounionu Avto pa že sprejemajo naročila za tako imenovani informativ- ni vrstni red, je nekoliko neu- godno to, da bo osnovni model opremljen z 1,8-litrskim motor- jem, ki tako sega v dražji davč- ni razred. Ta motor ponuja 118 KM, sledi pa mu izvedenka z oznako 320i, kar pomeni, da se pod motornim pokrovom vrti bencinski šestvaljnik z močjo 150 KM. 323i je naslednja mo- torna različica z 2,5-litrskim šestvaljnikom in močjo 170 KM, najmočnejši pa je 328i, ki mu je na voljo 193 KM v šestih bencinskih valjih. Posebej za- nimiv je na novo razviti dizel- ski motor z gibno prostornino 2,0 Htra v štirih valjih, pa po štirimi ventili na valj, turbin- skim polnilnikom, neposred- nim vbrizgavanjem goriva ipd. Motor zmore 136 KM in naj bi bil po zagotovilih tovarne eden najboljših na stari celini. Cene za slovenski trg še ni- so znane, vendar drži, da naj bi bila izvedenka 318i na voljo za nekako 48 tisoč mark. Omembe vredno pa je, da bo novi BMW serije 3 v varianti z 1,6-litrskim motorjem (102 KM) pri nas naprodaj čez prib- ližno leto dni. Na sliki: novi BMW serije 3. Porsche zadovol|en s svojim delom iemški Porsche je že daleč časov, ko so bili njegovi lovni in s tem finančni re- lati skromni oziroma v rde- številkah. V prvih šestih secih poslovnega leta 1997/ ki se je začelo 1. julija lani, amreč ustvaril za 65 milijo- Fmark čistega dobička ozi- ! »a za 69 odstotkov več kot v jsnjem poslovnem letu. rednost prodaje se je v tem u povečala za skoraj 10 od- ikov na 1,95 milijarde [k, medtem ko se je proda- povečala za desetino in si- na 14.900 avtomobilov. Si- pa je omenjena avtomobil- I tovarna v poslovnem letu fc/97 ustvarila dobiček v dnosti 139 milijonov mark, IS pa naj bi bil torej večji. Ob tem so sporočih, da naj bi vendarle začeli izdelovati tudi terensko vozilo, o čemer se sicer že dolgo piše in govori, saj so pri Porscheju prepriča- ni, da je to tisti del trga, ki obljublja daleč največ. S kate- rim partnerjem naj bi se Porsche lotil izdelave teren- skega vozila, še ni znano, med resnimi kandidati pa sta Daimler Benz in Volksvvagen. Porsche 911 BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 432 avtomobilov. Prodanih je bilo 5 vozil, organizatorji pa so izdali 70 kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1,200 obiskovalcev. 42 NASVETI KULTURA BIVANJA Stanovanje na podstrehi Bralec Milan želi neizko- riščeno podstrešje urediti v stanovanje za mlado druži- no. Želi si lasten vhod, spal- nico, otroško sobo, dnevni prostor, kuhinjo ter kopalni- co, če je mogoče s kotno kadjo. V podstrešje prvotno vodi- jo notranje stopnice, ker pa želi imeti samostojni vhod, je neracionalno obdržati tudi te. Odvzemajo vam le dragoceno stanovanjsko površino. Tako je lahko samostojen vhod preko terase, kjer vam svetu- jem, da si uredite vetrolov, ta je lahko v celoti v steklu. V predsobi je desno od vho- da prostor za zidno omaro, tla so obložena s keramiko. Desno je načrtovana kopalni- ca, ta je dovolj velika za kotno kad. Z nizko stekleno steno. lahko peskano v kakšnem za- nimivem vzorcu, ali steno iz 6 cm siporeksa, lahko prostor vizualno razdelite. Desno od vhoda v kopalnico je tudi pro- stor za pralno-sušilni stroj. Tla so tudi v tem prostoru obložena s keramiko. Svet- lobno pa zadostuje obstoječe okno v obliki romba. Za ko- palnico je spalnica, ta ima v zadnjem delu garderobni prostor. Ločilna stena je lah- ko lesena, vrata so preklop- na. Spalnica je osvetljena z dvema strešnima oknoma. V nižjem delu lahko imate na- meščene police za knjige... Spodnje police lahko zame- njate s predali. Tla so lahko obložena s parketom, lami- natom ali tekstilno oblogo. Levo od vhoda je otroška so- ba. V njej je dovolj prostora za omaro, pisalno mizo, po- steljo... Tla so lahko laminatna in sicer v kakšni zanimivi pastel- ni barvi (modra, zelena...). Kuhinja je združena z dnevnim prostorom. Tudi v tem delu sta dve strešni okni. V tem prostoru je tudi dovolj prostora za ovalno mizo, do- volj veliko za šest oseb. Ob njej je lahko vitrina in nižji predalnik za TV in ostale pri- tikline. Ob trosedu je lahko visoka steklena omara. Sve- tujem vam, da stropove za- ključite z mavčnimi ploščami. Skozi stanovanje pa naj vas vodijo svetle barve in les v barvi češnje. KLAVDIJA SITAR POTROŠNIK JE KRAU Prodaja in potrošniicove pravice Novosprejeti Zakon o varstvu potrošnikov name- nja posebno pozornost po- trošniku-kupcu. Iz prakse vemo, da mnogokrat kupi- mo v trgovini stvari, ki si jih ne ogledamo povsem na- tančno (zaradi naglice!?), kasneje pa ugotovimo, da smo kupili nekvalitetno, poškodovano ali blago z na- pako. Kaj storiti? Seveda bo- mo pri trgovcu takoj rekla- mirali izdelek, ki bo naši zahtevi moral ugoditi, če je bila podana pravočasno. Predvsem pa se je potrebno zavarovati tako, da pred na- kupom točno vemo, kaj želi- mo kupiti. Ko primeren izde- lek v trgovini najdemo, si ga dobro oglejmo, po možnosti preizkusimo in kupimo res brezhibnega. Vsaka kasnejša reklamacija je lahko dokaj mukotrpna. Ker pa napak na blagu (ali stvareh) na zunaj pogosto ne moremo videti in se mnoge pokažejo šele pri uporabi (stroja, aparata) kasneje, mo- ramo upoštevati, da lahko očitne (in vidne) napake re- klamiramo pri trgovcu v 8 dneh po nakupu, ostale (skri- te) pa najkasneje v enem letu po nakupu. Kasnejše rekla- macije se ne upoštevajo. Potrošnik ima pravico v prodajalni, kjer je bilo blago kupljeno, ob morebitni napa- ki na blagu zahtevati, da pod- jetje blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali vrne vplačani znesek ali odpravi napako na blagu ali vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako. Seveda pa je potrebno ob reklamaciji predložiti tudi ra- čun, iz katerega bo razvidno. da je bilo določeno blago kupljeno prav v trgovini, kjer uveljavljamo reklamacijo. Za- to velja vsaj nekaj časa shra- njevati račune. Nekoliko lažje je seveda, če je bila izdana garancija, ki pa mora biti pra- vilno izpolnjena. Kupec pa je deležen še po- sebne zaščite pri nakupu teh- ničnih stvari, za katere zakon (aH drug predpis) predvideva izdajo garancijskega lista ali izjave. Vsako blago, ki je naprodaj, mora biti opremljeno z dekla- racijo v slovenskem jeziku (tudi navodila za uporabo), pri živilih z datumom proizvod- nje in rokom uporabnosti. Ce- ne morajo biti označene v to- larjih, blago, ki mu bo kmalu potekel rok uporabnosti, mo- ra biti razstavljeno na poseb- nem mestu z obvestilom po- trošnikom, da se bo rok upo- rabnosti kmalu iztekel ter na- vesti, kdaj bo ta rok potekel. Če imate neprijetno izkuš- njo kot potrošnik in ste v dvo- mih, kako ravnati, nam lahko pišete in strokovnjaki iz celj- ske pisarne Varstva potrošni- kov vam bodo radi svetovali. Podobno določilo velja tudi za blago z napako, ki mora biti fizično ločeno od ostalega blaga, hkrati pa je potrebno potrošnike vidno opozoriti, da gre za prodajo blaga z napako. In če ugotovimo, da v trgo- vini ni vse tako, kot bi morali biti, ali da prodajalec ne ustre- že naši upravičeni reklamaciji ali zahtevi? Takoj na tržno ali sanitarno inšpekcijo! Pisarna Varstva potrošnikov Celje ^SNOPIČ NASVETI 43 [ZDRAVILNE RASTLINE Oljka 0lj|ia (Olea europeae L.) ^jj v družino oljčnic. Ta ^^ina obsega 22 rodov s Id vrstami, ki so vse lesne jdine z nasprotnimi listi, jjji rod oljk sestavlja 30 do iyrst, ki rasejo od Afrike južne Azije do Avstrali- ja Polinezije. jjljka je majhno, močno -fasio zimzeleno drevo, ka- jfga življenjsko dobo meri- 5 s stoletji. Običajno zraste ,12 metrov visoko. Starejša fvesa imajo pogosto zveri- na debla z močno razpoka- skorjo. Njene šibaste veje jijo številne nasprotne li- ' Ti so usnjati, zimzeleni, lorobi, po zgornji strani |»no zeleni, po spodnji stra- gosto porasli z dlačicami, ki ično zavirajo izhlapevanje ie. Zaradi tega je oljka sivo ene barve. Rumenkasto li cvetovi so dvospolni in tuženi v zalistnih socvetjih, prijetno dišeči. Iz njih se ivije koščičast ovalen plod - va, ki je temno zelen, vča- 1 tudi temno vijoličast ali Cveti v aprilu in maju. Raste v obmorskih krajih in tipično sredozemsko dre- i V zdravilne namene nabi- »10 oljčne liste in plodove, ste nabiramo spomladi in hitro posušimo v senci na epihu. Plodove pa nabira- »jeseni, ko dozorijo. Tedaj [nekod nabirajo tudi lubje ^dih vej. Listi vsebujejo fla- nske heterozide, saponozi- nianitol, čreslovine, rast- rske hormone, sladkorje, cole eterično olje v sledo- 'i. karotinoide, itd. Plodovi 'Veliko olja, ki je bogato z ■nasičenimi maščobnimi ki- 'nami, trigliceridi, vitami- 'ni E, karotenom, rudnin- Jiii solmi itd. Zrelim olivam 'shranijo koščice in jih nato ^fino stiskajo. Tako prido- ^'ajo finejše vrste olivnega ki so bistra, svetlo rume- zelenkasto rumene bar- ' ^er prijetnega in blagega '1)3. Če pa se stiskajo cele "'^te plodove, pridobivajo vredne vrste olja. Oljčno l^je zelo zdravilno. ^ posušenih listov kuha- ^aj, tako da eno jedilno listov poparimo s 3 dl vode, pokrijemo in pu- Jo. da se čaj ohladi. Pre- in na dan popijemo 3 ^ ^ skodelice čaja pol ure I ^ jedjo. Čaj širi krvne žile ^^^ zato uporablja kot na- ^JJo zdravilo proti poviša- ^^ krvnemu pritisku. Po- tudi nepravilno razbija- r ^''ca ter žene na vodo. Raziskave so potrdile, da se s tem čajem okrepi tudi srce, zmanjšajo se bolečine pri na- padu angine pektoris in tudi ledvici bolje delujeta. Oljčne liste in lubje vej lahko namo- čimo v dobrem belem vinu, tako da vzamemo 200 g na- branega in napolnimo stekle- nico s širokim vratom. Čez nalijemo 800 g vina, stekleni- co dobro zapremo in posta- vimo za štirinajst dni na to- plo. Nato precedimo in spra- vimo. Ljudsko zdravilstvo priporoča, da to vino pijemo po požirkih pri visoki vročini in pri mrzlici. Pri težavah s povišanim krvnim pritiskom si lahko pripravimo mešanico iz ena- kih delov oljčnega listja, listov bele omele, baldrijana in ko- renin pirnice. Eno zvrhano je- dilno žlico mešanice prelije- mo s pol litra mrzle vode ter namakamo 12 ur. Najbolje kar čez noč. Naslednje jutro vse skupaj segrejemo do vrenja in ko zavre, takoj odstavimo in pu- stimo, da se ohladi. Nato pre- cedimo in čaj popijemo v več obrokih čez dan. Oljčno olje, zlasti tako ime- novano deviško oljčno olje, je koristno v prehrani. Raziska- ve so dokazale, da uživanje tega olja zmanjšuje pogost- nost srčnega infarkta in ščiti venčne žile pred poapnelost- jo ter zavira procese staranja . Poleg tega pa uživanje oljčne- ga olja urejuje prebavo. Po žličkah ga pijemo vsak zve- čer, čez pa črno kavo ali limo- nin sok. Ljudsko zdravilstvo ga priporoča tudi pri boleči- nah v trebuhu in pri glistah. Pri tem so priporočali zmes zmečkanega česna, olivnega olja in žličke medu. Posebno vlogo ima oljčno olje pri zdravljenju žolčnih kamnov in bolnih jeter, za lajšanje te- žav pri žolčnih kamnih, pri vnetju želodčne in črevesne sluznice. V večjih količinah pa deluje kot odvajalo. Toplo oljčno olje uživamo po 15 do 20 kapljic na kocko sladkorja pri bronhialnemu katarju, vnetju žrela in angini. Če se zastrupimo s slabo hrano, moramo popiti večjo količino oljčnega olja, ker deluje kot protistrup. Pri težavah z žolčnimi kamni ljudsko zdravilstvo priporoča mešanico iz 100 g olivnega olja, žlice konjaka in skodelice močnega meti- nega čaja. Zmes dobro pre- tresemo in jo popijemo v dveh obrokih, zjutraj in zve- čer. Pri katarju prebavil vza- memo po 15 kapljic olja na kocko sladkorja trikrat na dan. Če si z oljčnim oljem masiramo lasišče, prepreči- mo izpadanje las. Ljudsko zdravilstvo zdravi z njim sončne in druge opekline, razne kožne bolezni, ker oljčno olje preprečuje delo- vanje različnih bakterij. Po- nekod še masirajo celo telo s toplim oljčnim oljem, zlasti pri bolečinah v križu, rokah ali nogah. Če imamo suho in razpokano kožo, si po kopa- nju natremo kožo z oljčnim oljem. Z njim si lahko več- krat na dan namažemo no- sno votlino, če smo alergični na hišni prah, cvetni pelod in podobno. Zelo tople obloge iz oljčnega olja si dajemo na vrat pri anginah. Toplo olje si dajemo po kapljicah v ušesa, če so zamašena zaradi trde- ga ušesnega masla, če so vneta ali če bolijo. Oljčno olje je zelo cenjeno za namakanje raznih zdravil- nih rastlin. Tako je npr. oljčno olje, v katerem namočimo zdrobljene nezrele zelene orehe, odlično domače zdra- vilo za zdravljenje raznih kožnih vnetij, lišajev in ozeb- lin. V steklenico s širokim vra- tom damo tri do pet zrezanih zelenih orehov in jih prelije- mo s pol litra oljčnega olja. Dobro zaprto steklenico po- stavimo za 14 dni na toplo. Nato olje precedimo in spra- vimo. Za lasišče si pripravimo ka- milično olje tako, da vzame- mo 100 g svežih kamilic, jih damo v steklenico s širokim vratom in čez polijemo 100 ml 95-odstotnega alkohola ter 1 liter olivnega olja. Na vodni kopeli segrevamo toliko časa, da izhlapi alkohol. Toplo olje nato precedimo in shranimo. S tem oljem si masiramo su- ho lasišče, vneto kožo in trde podplate. Piše: BORIS JAGODIČ LEPOTA IN ZDRAVJE Bolezni srca in ožilja Do nedavnega so bolezni srca in ožilja veljale za nad- logo, ki ogroža pretežno le moški spol in ženske po me- nopavzi. Rezultati najnovej- ših raziskav ameriških znanstvenikov pa pričajo, da kardiovaskularni zapleti vse bolj ogrožajo tudi predstav- nice nežnejšega spola. Zdravstvene statistike pri- čajo, da je dobrih 40 odstot- kov vseh smrti med žensko populacijo posledica obolenj srca in ožilja; zaskrbljujoč od- stotek je pri ženskah tako de- jansko višji kot pri moških, saj predstavlja kar 500.000 življenj letno. Za posledicami motenj in obolenj kardiova- skularnega sistema umre vsa- ko leto dobrih dvakrat več predstavnic nežnejšega spola kot za rakom. Ženske torej nikakor niso imune proti infarktu, kapi in ostalim resnim obolenjem sr- ca in ožilja, zato jim specialisti priporočajo, naj tudi one upo- hevajo nasvete in navodila z preprečevanje in lajšanje kar- diovaskularnih zapletov, ki so bili doslej namenjeni pred- vsem močnejšemu spolu. S tem namenom so ženski po- pulaciji ponudili tudi seznam najbolj pogostih rizičnih fak- torjev, med katere se uvrščajo naslednji elementi: starost (zlasti v in po menopavzi), dednost (pozitivna družinska anamneza), kajenje, povišan krvni pritisk, povišane maščo- be in nevarni holesterol v krvi (preobilna in premastna hra- na), pomanjkanje gibanja, kontracepcijske tabletke, slad- korna bolezen, prekomerna telesna teža, preobremenje- nost (negativni stres) ipd. BIO KOLEDAR KUHAJMO PO DOMAČE Iz lončene posode Lončena posoda je spet našla mesto na kuhinjskih policah. Pravijo, da to ni le moda, temveč da so jedi, skuhane v taki posodi, soč- nejše in okusnejše. Meso, ki ga pečemo v peči v pokriti lončeni posodi, ima zelo dober okus. Kadar peče- mo meso z zelenjavo, ga sko- rajda ne obračamo in tudi ne zalivamo. Lončeno posodo, ki ni lakirana, moramo pred uporabo za 15 minut potopiti v vodo. Pečice ne razgrejemo prej, temveč jo vklopimo ta- krat, kadar postavimo vanjo posodo. V lončeni posodi se mora jed počasi peči. Vzame nam nekoliko več časa, a nas medtem ne zaposli. Nekaj jedi, ki jih pripravi- mo v lončeni posodi: Goveja pljučna pečenka z gorčico Potrebujemo: 200 g gob, 2 čebuli, 1 korenček, sol, po- per,700 - 800 g pečenke, gorči- co. Priprava: zelenjavo očisti- mo, narežemo na tanke re- zance in jo denemo na dno lončene posode. Posolimo, popopramo in nanjo položi- mo z gorčico premazano me- so. Posodo pokrijemo, jo po- stavimo v pečico in naravna- mo temperaturo na 200 do 230 stopinj Celzija. Tako pe- čemo prvih 200 minut, nato pa temperaturo zvišamo na 260 stopinj Celzija in pečemo še 25 minut. Zajec s curryjem Potrebujemo: zajčji hrbet s skoki, strok česna, sol, poper, 3 čebule, ščepec sladkorja, 200 g gob, lovorov list, timi- jan, šatraj, 1 žličko moke, 1 žličko curryja in belo vino. Priprava: zajca natremo s česnom. Nato ga posolimo in popopramo. V lončeno poso- do denemo na kocke narezano čebulo, jo potresemo s ščep- cem sladkorja in nanjo položi- mo plast očiščenih, opranih in narezanih gob. Nato pa še zaj- ca. Dodamo lovorov list, vejico timijana in šatraj. Posodo po- krijemo in pri zmerni tempera- turi pečemo 45 minut. Potrese- mo z moko in curryjem ter zalijemo z belim vinom in pu- stimo v pečici še 1 uro. Teletina z olivami Potrebujemo: 1 kg telečje- ga plečeta, 12 drobnih čebu- lic, sol, poper, ščepec sladkor- ja, 500 g vloženih zelenih oliv, 2 lovorova lista, timijan, 1 ko- zarec juhe. Priprava: teletino razreže- mo na večje kocke in jo dene- mo v posodo, kamor smo prej položili očiščene cele če- bulice s soljo, poprom in ščepcem sladkorja. Dodamo še olive, lovorova lista, vejico timijana in zalijemo z juho. Posodo pokrijemo in postavi- mo za 1 uro in 15 minut v pečico. Piščanec po kmečko Potrebujemo: 3 čebule, strok česna, 200 g gob, 3 veli- ke korenčke, sol, poper, lovo- rov list, 1 piščanca, 1/2 kozar- ca juhe ali belega vina. Priprava: na dno lončene kožice položimo sesekljano čebulo, strok česna, očiščene, narezane gobe in korenje, po- per in lovorov list. Na to plast položimo očiščenega piščan- ca, ki smo ga osolili, popopra- li in po želji natrli s česnom. Posodo pokrijemo in denemo za 1 uro v pečico s temperatu- ro 230 do 240 stopinj C. Nato prilijemo juho ali vino in pu- stimo še 45 minut v pečici pri temperaturi 240 do 260 sto- pinj C. Svinina z dišavami Potrebujemo: 3 čebule, 500 g kuhanega in na kose nare- zanega krompirja, zmleto ku- mino, kos svinine primerne za pečenje, strok česna, sol, zmlet ingver. Priprava: v lončeno poso- do položimo na kose nareza- no čebulo in krompir. Potre- semo s kumino in na to plast položimo svinino, ki smo jo natrli s česnom, osolili in po- tresli z ingverjem. Posodo po- krijemo in v pečici pečemo približno 2 uri. Jabolka po turško Potrebujemo: 8 jabolk, 150 g rozin, 3 žlice medu, 100 g orehov, sok dveh pomaranč in ene limone. Priprava: v lončeno poso- do položimo na kose nareza- na jabolka, oprane rozine, med, zdrobljena orehova je- drca, sok in malo limonine lupinice. Posodo pokrijemo in jo denemo za 1 uro v peči- co s temperaturo 230 do 240 stopinj C. Piše: MAJDA KLANŠEK 44 ZA RAZVEDRILO PETICA ZA RAZVEDRILO 45 46 FEUTON - ROMAN Ponovno v Tambu Nočno tišino je v valovih preplavljala prijetna, značilna andska glasba iz številnih nočnih lokalov. Srečevali smo tudi posamezne ponočnjake, ki so z bežnim pozdravom: »Buenas noches, gringo,« hi- teli proti najbolj znanemu za- bavišču Tambo. Ko sem odložil težko bre- me, je vsa utrujenost dolgega potovanja naenkrat splahne- la. Večina članov je že legla k počitku, ko sem se odpravil na sprehod. Vleklo me je se- veda v Tambo, kjer sem med prvo odpravo preživel veliko lepih noči. Kljub temu, da je v Huarazu mnogo diskotek in nočnih lo- kalov, ima Tambo poseben šarm. V njem se vsako noč zbere pisana množica tujcev in domačinov, ki želijo poslu- šati izvirno indijansko glasbo. Že samo ime tega zabavišča pove, da se v njem zbirajo godci in skupine iz andskega pogorja. V Tambo prihajajo tudi najlepša dekleta iz mesta in okolice ter mlade dame iz Ume, ki so v Huarazu na po- čitnicah. Izzivov za obisk je zato seveda veliko! Pri vhodu sem se srečal s starim prodajalcem vstopnic, ki me je takoj prepoznal, v notranjosti pa je bila kot po- navadi neznanska gneča. Za- slišal sem klice: »Esloveno, Esloveno!« Lastnik Tamba in njegov sin, s katerima sem se spoprijateljil pred dvema le- toma, sta mi mahala v poz- drav. Nato smo sedli ob pivu in poklepetali. Pa ne za dolgo. Naenkrat sta se nam pridru- žili moji znanki iz Huaraza in me zvabili na plesišče.Vendar me je izdala utrujenost po dolgi vožnji, v hotelu pa me je takoj premagal spanec. Otroštvo ob delu Naslednje jutro nas je prebu- dil mestni vrvež in lep sončen dan. Priložnost za potep po mestu, ker je vodja odprave napovedal večerni sestanek. Mestno središče je vsak dan velika tržnica z množico ljudi. V njej se prerivajo indi- janski otroci, ki prodajajo sladkarije ali čistijo čevlje, da bi si prislužili nekaj solov za preživetje. V kar težkih za- bojčkih, obešenih okoli vratu, prenašajo razne slaščice, tudi cigarete, ali čistilni pribor. In- dijansko otroštvo je res pre- cej drugačno kot na primer pri nas. Takoj ko tukajšnji otroci shodijo in se naučijo govoriti, jih starši naučijo, ka- ko se služi kruh. Zanimivo je, da skoraj po- vsod srečuješ vesele, skoraj ra- zigrane in zadovoljne obraze, ki s prijaznimi pozdravi želijo vzpostaviti stike, tudi s tujci. Med njimi so posebej cenjeni tisti turisti, ki znajo špansko. Podoba mesta se je v dveh letih močno spremenila. Veli- ko je novih zgradb in prenov- ljenih poslopij, mnogo spre- memb. Le-te so bolj posledica prenove po katastrofalnem potresu leta 1970, ki je razde- jal to dolino, kot nekega načr- tovanega razvoja. Grozljiv je podatek, da je v potresu na tem območju umrlo skoraj sto tisoč ljudi. Večerni sestanek je prinesel načrte posameznih odprav in priprave na aklimatizacijo v višjih predelih. Izbrali smo pr- vo višinsko točko - goro Chu- rup (5400 m), ki se dviga nad mestom. Višinska bolezen Pod pobočje Churupa smo se pripeljali s kombijem. Do baznega tabora je bilo pred nami nekaj ur zahtevne hoje. Vzpenjali smo se počasi, za- radi prilagajanja na novo viši- no, vendar smo kar hitro zaz- nali tegobe višinske bolezni. Slabost, utrujenost in boleči- ne so me močno zdelale. Med počitkom ob poti sem naen- krat zadremal, posledica pa je bila blaga sončarica, ki me je kasneje precej pestila. Bazni tabor smo postavili v bližini jezera Churup, ki smo ga obiskali do večera. Jezero se razteza ob vznožju ledeni- kov in je s svojo okolico prava paša za oči. Najbolj pogumni člani odprave so se v njem tudi zmočili in dobro osvežili pred spanjem. Prebudili smo se pod sinje- modrim nebom brez obla- kov. Čakala nas je zasnežena strmina. Prekaljeni alpinisti - Tomaž Žirovnik, Dušan De- belak, Viki Mlinar in vodja Aco Pepevnik - so kar zdrveli proti vrhu Churupa. Sam sem pričel precej pre- vidno in kmalu sem srečal najbolj zagnane, ki so se vra- čali z vrha. Mučila me je stra- šanska utrujenost, vendar ni- sem odnehal. Vrh! Odprl se je razgled po dolinah, v katerih se kot biseri bleščijo ledeniš- ka jezerca. Uspelo mi je! Za- vriskal sem in fotografiral to čudovito okolje. Uspešen vzpon smo kasne- je v Huarazu zalili s sangrijo v francoski restavraciji ob glas- bi dveh odličnih godcev. Tudi nočno rajanje v Tambu nam »ni ušlo«. V Tambu sem tisto noč spoznal Španca Aritzo in nje- govo ženo Peruanko. Aritzo je po rodu Bask in alpinist, ki dobro pozna slovenske osva- jalce velikih vrhov po svetu. Želel se nam je pridružiti pri plezanju, čeprav imata z ženo restavracijo in precej dela. Ka- sneje smo spoznali njegovo celotno družino in postali do- bri prijatelji. Zanimivo je, da je v Huara- zu kar veliko Evropejcev, ki so se tu poročili in so skupaj z ženami lastniki agencij, trgo- vin in gostinskih lokalov. Praznovanje in tekmovanje v tistih dneh so v Huarazu potekale pospešene priprave na vsakoletni praznik Se- maha del Andinismo - teden predstavitve dejavnosti v | dolini in športna tekmovanji smučanje, gorsko kolesarji nje, tek, prosto plezanje, kis v nekem smislu odprto d žavno prvenstvo Peruja, li tekmovanjih nastopajo nj boljši perujski športniki, pj vico nastopa pa imajo tu tujci. Večji del naše odprai se je prijavil za tekmovanje prostem plezanju, sam | sem se odločil za smučanje, Vlak. ki prevaža potnike iz Cusca do Machu Piccha. Zdelo se mi je, da bi mi rada nekaj povedala, vprašala ali prosila, pa se revi ni dalo z besedo na dan. Ko pa sem ji rekel, da grem malo k Uramškovima pogledat, je nenadoma rekla: »Prosim te, če ti je mogoče posoditi nekaj odrezkov nakaznice za meso; naslednji mesec ti bom vrnila. Rada bi Ivanki vsaj še dvakrat skuhala malo juhice.« Tega ji nisem mogel ustreči, kakor bi bil rad, zato pa sem ji rekel: »Niti enega nimam. Vse živilske nakaznice dam materi. Če vam je prav, skočim k Pasarju, morda bom dobil s preplačilom kakšne pol kilce. Smem povedati, da bo za Ivanko, saj hodite k njim v tabrh?« »Kar povej!« Brž sem odšel in mimogrede župniku vrnil toplomer Gostilna je bila prazna, le Ančka je sedela za mizo pri oknu in nekaj vezla. Vesela me je bila, kajti gotovo ni kratkoročno zdeti sam v veliki gostinski sobi. »Tebe pa že dolgo ni bilo k nam, čeprav sem te že nekajkrat videla pri cerkvi. Preveč se kar tam gori zadržuješ. Pa tisti tvoj prijatelj - kje je?« »Ti je bil všeč?« »V dobro voljo me je spravil s svojim finim obnašanjem. Najbolj pa me je zabaval njegov pogled; z enim očesom me je tako lepo gledal, z drugim pa željno škilil proti vratom, kot da koga pričakuje. Kako to le zmore?« »Lani se je pridušal, da boš njegova, tako si mu všeč.« »Ne bo nič. Rada imam pogostne pojedine in prav nič me ne mikajo redka kosilca.« »Naj mu kaj naročim?« »Ja. Če hoče dobiti dobro kosilo, bo moral priti, jaz ga nikamor ne nosim.« »Ko se že pogovarjava o kosilih, bi te prosil za majčkeno mesa.« »Majčkeno? Ne morem ti ga dati ne več ne manj kot ga imam.« »Daj ga, kolikor ga pač imaš!« »Kar zdajle?« »Prosim!« »Mirko! Pridi rajši zvečer, zdajle bosta kmalu prišla starša.« »Kaj ne smeta vedeti, da si mi ga dala; dobro ga bom plačal, ali pa naj poprosim očeta?« »Kaj pa boš z očetom?« se mi je zarežala. Začelo se mi je svitati, da nimava v mislih eno in isto, zato sem željo ponovil: »Rad bi dobil kakšno kilo govedine za juho. Ivanka je imela nekaj dni visoko vročino, ki ji je danes padla, a jo je zelo izmučila. Mati bi ji rada vsaj dvakrat skuhala malo juhe, da si opomore. Preplačam ti, samo daj mi jo, če je pri hiši.« »Jaz sem te pa čisto drugače razumela in si mislila, da si končno le prišel k sebi, pa nisi. Škoda! Še vedno si tak, kot si bil Kar se Janezek navadi, s tistim je Janez zadovoljen. Nekaj govedine bom dala, pa ne zaradi tebe, ampak zaradi Ivanke. Ti sam si že tako ali tako prezagoveden.« »Saj prav Ivanka je je potrebna.« »To ti pa rada verjamem. In odkrit si. Tudi to je nekaj vredno,« je rekla, ko je odšla proti vratom. Prinesla je blizu kile velik kos in rekla: »Kravje meso je; najboljše je za golaž, vendar mislim, da bo tudi za juhico kar dobro.« »Koliko ti dolgujem?« »Oddolži se!« »Zdajle ne morem. Niti enega odrezka za meso nimam; čez štirinajst dni ti jih bom prinesel,« sem se napravil neumnega. »Če te je kaj skupaj, se oddolži že kar danes zvečer« Znašel sem se v precepu. Postajala je vedno bolj neposredna, brez sramu in z izzivalno držo telesa. Mrzlično sem iskal izhod, ki bi bil tako zame kot zanjo kolikor toliko časten, da bi mi ne zamerila, ker sem se je odrekal. »Ali pa me vsaj poljubi, saj me še nihče ni drugače kot po drvarsko.« Nehote mi je dala priliko, da se ji izmaknem: »Rad, toda že cel dan čutim rahlo vročino in bojim se, da sem tudi jaz staknil gripo. Ne bi te rad okužil, ti si pa gotovo tudi ne želiš zboleti.« Nejeverno me je pogledala, se z dlanmi oprijela lic, s komolci pa oprla na mizo in nekaj časa strmo gledala v vrata.Oči so se ji ovlažile in kmalu ji je solza zdrknila po licu. V tistem trenull sem neprimerno bolj čustvoval z njo, kot se mi je pred M smilila Urša. Ančka je imela čeden obraz in mikavno, čepn morda nekoliko preobilno telo in bila je mlada. Uršino greni življenje, s katerim se je že davno sprijaznila, se je nagibali}\ zatonu, Ančkinoje šele vzšlo in do tistega nedeljskega popoldi^ va sem mislil, da pozna le veselje in brezskrbnost. Njei smejoča vihravost je bila tako nalezljiva - še mrliča bi pripta^ la do nasmeška. Tedaj pa sem spoznal, da jo nekaj zelo tš Čeprav bi že rad odšel, sem počakal, da se ji solze posuše; ot sem, da bo spregovorila, da si bo olajšala dušo. \ Kmalu sem jo lahko ogovoril: »Si jezna name?« »Užaljena sem, čeprav vem, da nimam za kaj biti.« Še nekaj časa je gledala v vrata, ko je spregovorila: »Prav nič nisem takšna, kot me vidijo drugi, le videz daje takšen; toda krinke ne bom mogla dolgo nositi. Sama ni seboj sem razočarana. Velikokrat se vprašujem, zakaj ' morem biti takšna, kot je večina deklet. Zakaj mi še noben p ni prinesel drobnega šopka zvončkov, vijolic ali poleti nagi ček. Zakaj me še nobeden ni povabil v kino ali kamorkoli. Tu jaz bi kot vsako dekle, morda še bolj, bila vesela, če bi bi deležna drobnih pozornosti poštenega fanta. Kako rada: imela tistega, ki bi me imel majčkeno, a resnično rad. Amp' podnevi me nima nobeden rad. Le v gostilni me oženjeni dei nadlegujejo s svojimi neslanostmi. Ko pa pride noč in ko sei^ svoji kamri, pozabim na vse lepo, na vse obljube, da postala drugačna in nestrpno čakam trkanja na okno. kamro spustim skoraj vsakega, čeprav vem, da me nihče ^ tistih nima rad, saj me tudi ne more - kajne? Mirko, " verjameš, da se po vsaki potešitvi počutim gršo in vem, da b"' čez nekaj let grša od pokropane kure. Tudi pri tebi sem da^' poskušala še na bolj očiten način kot kdajkoli doslej in j morem ti zagotoviti, da prihodnjič ne bom še slabša, če se b"' znašla takole na samem s teboj. Ko te vidim z Ivanko, kateregakoli fanta z dekletom, kako zaupno stopata drug drugem, bi najrajši tulila kot ujeta zver Ko pa pride noč..-'' Zaprepadeno sem jo poslušal, kajti o čem takšnem še nisem slišal, mislil sem, da se ji meša, če se ji še ne, se ji P j gotovo bo; sama sebi je jemala ugled, samo sebe tako ^^ sramotila. Ko pa sem se spomnil solz, sem začel dojemati, mi odpira svojo notranjost zaradi prevelike duševne stiske, vedno bolj sili, da se nekomu zaupa, vseeno komu, le zaupanja vreden. Slučajno sem bil jaz tisti, ki mu je mo^ dovoliti pokukati v razmetano dušo - posledico boja hotenj. Nerazumljivo pa mi je bilo, čemu se je vprašala, se noben pošten fant ne zmeni zanjo, ko pa se je zaved^.^ kakšna je. Čudilo me je tudi, da o njenem početju ljudje ničesar ne vedo. PETICA INFORMACIJE 47 48 RUMENA STRAN TRAČNICE Miklavc v vseh kadrih če želite pomemben dogodek kar najbolje zapisati u zgodovi- no, je najbolje, če pokličete na pomoč Miklavčeva iz Velenja, tudi sodelavca Novega tednika. Jože Miklavc je svojo veliko delovno vnemo izkazal tudi na Modnih tokovih na Venišah, kjer smo novinarski kolegi skoraj sprejemali stave, če je mane- kenke s kamero posnel tudi pod oblačili. Njegovo veliko uspešnost je dopolnjevala, kot po navadi, žena Marija s fotoaparatom. Dvojnemu paru budnih očes pa res ne more nič uiti. Prevajalski predlog Na uspel poslanski večer ZLSD v Velenja že padajo pripombe, zakaj organizatorji niso zagotovili prevajalca hrvaškega jezi- ka. Glede na populacijo v Šaleški dolini lahko samo ocenjuje- mo, da so pripombe popolnoma neumestne, ali pa predlaga- mo, da bi vlogo prevajalca opravil kar gostitelj, poslanec Bojan Kontič. Tako bi, poleg pozdravnega stavka, lahko spregovoril vsaj še kakšno besedo. Okna v okras? Prenovljeni kavarni hotela Evrope res ni kaj očitati. Le- pa notranjost, žal pa malo manj lepa zunanjost. Še ved- no namreč ugibamo, zakaj so ob vsem urejanju in čiščenju pozabili na tri velika okna, ki več kot teden dni po otvori- tvi še vedno kazijo novo po- dobo. Konjice niso vas »Triler Brezno v vsako slovensko vas!« so rekli ustvarjalci najnovejšega slovenskega filma, ki se je uspešno predstavil tudi v Portorožu na prvem festivalu slovenskega filma. Konjičanom se je očitno zdelo zamalo, da imajo njihovo mesto za vas in na za v petek popoldan napovedano predstavo je prišel en sam gledalec, star 8 let in torej še neobremenjen z nazivom svojega kraja. Predstave in pogovora z ustvarjalci filma samo zanj ni bilo, starši pa organizatorjem priporočajo sodobnejšo obliko reklame - listki z vabilom, ki jih razdelijo šolarjem, so očitno preživeti. Upanje ostane Oto Pestner Marjanu Podobniku (SLS): »Če ti v politiki vse propade, pa pridi k meni v uk. Ni vrag, da po tridesetih letih dela v glasbi ne bi tudi iz tebe nekaj naredil!« GSM za režiserja Po uspešni premieri Ženitne mešetarke so člani trnovel Zarje svojemu neumornemu režiserju Štefanu Žvižeju naj podarili režiserski stol, potem pa je dobil v dar še drobcen C aparat, ki bo večno aktivnemu Štefanu prišel še kako n Najbolj pri klicanju igralcev na vaje; še posebej, če bo i proslavljanje nadaljnjih predstav trajalo tako dolgo kot proslavljanje premiere. Skoraj tri dni, namreč. (Od)kloni Skrivnostne druščine se kar vrstijo, tu pri nas, ne tam nekje v širnem svetu, okultne čudnosti se v njih godijo, sprejemamo jih v političnem paketu. To seveda so pač čudni športi, ves čas, celo leto trajajo, z njimi sladko ni kakor v torti, z grenkobo nas v celoto spajajo. POPEVK VITEZI BELEGA MESTA NASMEH, PROSIM! Tokrat smo izbrali dve šali in s tem dve nagrajenki in potnici na izlet šaljivcev. To sta Aleksandra Turnšek, Šmatevž 10, Gomilsko in Štefka Krajnc, Kozje 178, Kozje. Darilo »Si ob poroki dobil veliko daril?« »Kar precej se jih je nabra- lo.« »In katero te je najbolj pre- senetilo?« »Ženin nezakonski sin.« Prometna Policist pregleduj gume na avtomobilu starejše ženske. Naposled reče: »Ali se zaveda- te, da imate zelo slab profil?« »No, veste kaj,« sikne žen- ska, »kakšen poseben lepotec tudi vi niste!«