PoStnlna plačana v gotovini.
Leto XIX., št. 10
Ljubljana, četrtek tj. januarja 19S8
Cena 1 Din
iv p« a v u.stvo. Ljubljana, tinaiijeva ulica d — leieton St. S122, 3123, 3124, 3126. 3126 mserntni oddeleK: Ljubljana, Selen« tiurgova ul 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. St. 2
i elefon št 190. RaOuni pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180, Wien št JAS 241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon
3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št 7, telefon št. 2440, Celje, Strossma.verjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Naša narodna šola
Ko smo se Slovenci pred 19 leti zedinili s Srbi in Hrvati pod geslom, da smo en narod, ljudje iste Krvi in iste bodočnosti ter so nas obje.e granice jugoslovenske kraljevine, smo se nahajali v silno težkem položaju. Bili smo rod, ki je bil obsojen na smrt. Prodirajoča nemška ekspanzija je prepletala s svojimi postojankami že samo osrčje naše aežele. Gospodarsko smo bili zasužnjeni m dobri le kot konzument tuje proizvodnje in sluga tujega kapitala. Z občudovanja vredno žilavostjo smo se kulturno skromno izživljali, ali če bi bila vojna usoda odločila drugače, Bog zna, kako dolgo bi bili še mogli vzdržati.
Komaj da je ljudska šola dajala našemu ljudstvu nekaj narodne vzgoje. In še tu si je v premnogih slovenskih krajih moral naš materin jezik deliti oblast z nemščino. Dolgo je ljudska šola bila naša najvišja narodna učilnica. Skoraj tik do pred vojne je celo na Kranjskem meščanska šola imela nemško obeležje. V državnih srednjih šolah je bila slovenščina le vsiljenka, tolerirana v nižjih razredih, tako rekoč dekla, ki je pomagala, da se je doraščajuči inteligenčni naraščaj mogel do dobra priučiti go-spodujočemu nemškemu jeziku m nemškemu duhu. O kakšnih višjih učnih ali znanstvenih zavodih seveda ni bilo ne duha, ne sluha Če izvzamemo skromne letopise Slovenske Matice in nekaj strokovnih glasil, ni bilo v naših krajih sploh možnosti nekega znanstvenega delovanja. Bili smo skratka narod brez narodnega šolstva. Ko danes pogledamo nazaj, kaj nam je Jugoslavija tudi v tem oziru dala, kako nam je otvorila možnost resnične narodne vzgoje in udejstvovanja narodne kulturne moči na vseh poljih umstvenega delovanja, potem šele vidimo, kako ogromen je napredek, ki smo ga bili deležni. V nepolnih 20 letih smo si izgradili popolno narodno šolstvo tja gori do konservatorija. vseučilišča in tehnike.
Slovenski jezik je postal resnična osnova kulturnega dela in izživljanja do njegovih najvišjih potenc in naše šolstvo se dopolnjuje s svobodnimi najvišjimi prosvetnimi organizacijami tja do Akademije znanosti in umetnosti ki dozoreva kot sad polagoma se ustvarjajoče znanstvene tradicije med Slovenci. Res da preostaja še mnoga želja in da je marsikaj v organizaciji našega šolstva še pogrešmo in nepopolno Zlasti povzroča tudi na šolskem polju upravni centralizem mnogo škode. Za časa vi-dovdanske ustave je sicer nekaj časa bila šolska uprava zelo decentralizirana in se je ministrstvo prosvete odreklo v prilog lokalnim činiteljem celo nastavljanju velikega dela učiteljstva. Toda to je bilo že davno in v dobi, ko je bivša SDS odločevala v prosvetni upravi.
V najnovejši dobi je upravni centralizem v šolstvu zopet silno poostren in birokratiziran Čas je že, da se v tem oziru izvedejo reforme, ki pa ne bodo smele podreti načela, da je našemu narodu in naši državj potrebna enotna prosvetna politika, ki se zaveda da je učeča se in doraščajoča mlsdma vtele-šenje vsake bodoče sile našega skupnega nacionalnega in državnega življenja Tudi v tem oziru se je na žalost mnogo grešilo in reči smemo, da je centralizem celo to edino opravičilo svojega obstoja ostal narodu in državi dolžan Z zavidanjem gledamo, kaj se je v tem oziru storilo in doseglo pri drugih narodih in v drugih državah. Ne samo tam. kjer je nacionalistična ideja v službi avtoritarnega vodstva naroda, temveč tudi v strogo demokratičnih državah
Toda vsi ti nedostatki in vse te po-greške ne izbrišejo ogromnega uspeha in pomena našega v resnici narodnega šolstva in ne zmanjšujejo ogromnega daru našega osvobojenia in zedinjenja.
S pravim zaprepaščenjem čitamo zato v glasilu slovenskega dela JRZ uvodnik, da se za Slovence pričenja doba borbe za narodno šolstvo, boja za osvoboditev izpod tujega šolstva V tem članku je rečeno, da vzgaja naša šola mladino proti duhu našega naroda, v nasprotstvu z vsem. kar ljudska duša hoče in potrebuje in da je naše šolstvo v glavnem instrument našemu narodu tujih in torej sovražnih učnih in vzgojnih nazorov. Naša šola je »Slovencu« ustrojena v p rotil judskem duhu in glasilo iz Kopitarjeve uUce odklanja v imenu Slovencev vse naše »liberalno državno šolstvo« Kot glavni razlog navaja, da so Dri nas proglašena uni-taristična načela mladinske vzgoje in da je naši šoli odvzet konfesionalni znača j. »Slovencu« torej ni prav, da se v našem državnem šolskem programu skuša skromno uveljaviti tudj jugoslovenski nacionalni duh. Ni mu prav, da je Dostavljeno načelo, da ima naša mladini doraščafj v snozn^n^u globoke povezanosti celokurne^a našega naroda v državnem in narodnem pd;n<=tvu Zdi se mu Drotinarodno. akn bi šoli uspelo, da vzgoji naše mlade rodove v ponosni zavesti jugoslovenske skupnosti, pri
RIMSKI BLOK ZA SPLOŠNO
SODELOVANJE V PODUNAVJU
Včeraj je bila v Budimpešti zaključena štiridnevna konferenca
držav rimskega bloka
Budinioršta. 12. jan k. Konferenca sveta iitalijansko-avstrijsko-madžarske zveze v Budimpešti je bila danes zaključena. Trajala je tri dni in so na nje>i državniki vseb treh držav docela izčrpali dnevni red, ki je bil tokrat zaradi najnovejših mednarodnih dogodkov in kombinacij zelo obsežen. Snoči «5 Ciano. Kainya in Schmidt ia banketu v zunaniem ministrstvu izmenjavali daljše zdravice. v katerih so poudarili ves r>omen mednarodne organizacije svojih držav za politični in gospodarski razvoj Sre-
dozemlja, obenem r>a tudi splošno reaulta-te sedanje konference.
Po včeraišnjem opoldanskem razgovoru. Ciana. dr. Schuschnigga Schmidta, Daranyja in Kanye je italijanski zunanji minister sprejel jugoslovenskega poslanika Vukčevi-ča, nemškega poslanika Erdma insdorfa in zastoj>nika nacionalne Španije na Madžarskem Carlosa Baylem Arca. Popoldne si je ogledal nekatere italijanske ustanove v Budimpešti, zvečer pa so se državniki vseh treh držav zbrali na banketu pri Kanyi.
Trije
govori
Kanya
Na banketu je madžarski zunanji minister Kanya kot gostitelj v svoji zdravici očrtal zgodovmo rimskih protokolov. V duhu idei ustanoviteljev te mednarodne organizacije. je dejal, so se odnošaji med našimi tremi prijateljskimi državami v zadnjih letih razvili tako da so prišli v sklad njihovi interesi političnega in gospodarskega značaja, zaradi česar smo lahko prispevali k miru in gospodarski obnovi v Evropi. Vse tri države so prežete z idejo, da lahko njihovo sodelovanje ustvari realne pogoje za sodelovanje z drugimi državami na še širši osnovi. Ugodnii rezultati, ki so bili doseženi v prvih dveh letih rimskih protokolov, so omogočili razširjenje sistema odnošajev med našimi tremi državami in oh koncu L 19H6 se je njihov novi jx>sveto-vaini organ na Dunaju že prvič sestal. Takrat sta Avstrija Ln Madžarska priznali italijanski imperij. Avstrija in Italija pa ju-ridično in materialno enakopravnost Madžar eke v oboroževanju. Tudi aa gosr>odarskem področju so bili doseženi pomembni uspehi. Na njihovi osnovi 60 se razvili tesni go-sjx>darski odnošaji tudi z drugimi srednie-evropskimi državami. Tudi na sedanji konferenci. ki se je trdno opirala na ista načela spravljivosti in enakosti kakor prejšnje, je bilo mogoče prav zaradi tega v popolnem sporazumu proučiti ij urediti vsa glavna vprašanja, e katerimi se je bavila. Zato s^m prepričan, da se bodo prijateljske zveze med nami še bolj konsolidirale in da bo naša organizacija obenem tudi prispevala v čim dalje večji meri k splošnemu pomirjeaju na našem kontinentu.
Grof Cianc
Italijanski zunanji minister Ciano je prav tako poudaril, da so vse tri države združene po trdnih zvezah, ki jih ne predstavljajo le skupni interesi, nego tudi stalni in urejeni razvoj dela za mir in obnovo, po čemer stremjjo. vse tri vlade s svojo realno politiko. Rimski protokoli- ki so trdna in varna osnova za politične in gospodarske odnošaie njihovih podpisnic, niso bili zasnovani kot nekak zadružni sistem, ki nai bi jih bloki-kiral in izločil druge sile iin njih interese od sodelovanja v Podunavju. Njihov namen je, lojalno in brez pridržkov priznati tudi interese drugih držav in doseči z državami, ki predstavljajo po svojem položaju in vlogi integralno srednjo Evropo, splošno sodelovanja V duhu naših protokolov je bila zato okvarjena os Rim-Berlin, nadalje prisrčni sporazumi med Italijo in Jugoslavijo ter med Avstrijo in Madžarsko na eni in Nemčijo na drugi strani. Minister Ciano je v svoji zdravici še jxxsebej poudaril tradicionalno prijateljstvo med Madžarsko in Italijo in pri tem opozoril na izmenjavo obiskov med regentom Horty.;em ter italijanskim kraljem.
Dr. Schmidt
Avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt je v svoji zdravici poudaril. kako intimni so odnošaji med vsemi tremi prijateljskimi državami, in se je pridružil ugotovitvi ministra Kanye o pomenu rimskih protokolov za razvoj odnošajev med Italijo. Avstrijo in Madžarsko, pa tudi za napredek srednje Evrope. Izrazil je prepričanje. da bo sedanja konferenca, ki se razvija v duhu jx>pol-iega medsebojnega razumevanja in iskrenega sodelovanja, vplivala na to- da se bodo prijateljske zveze med vsemi tremi državami le še bolj utrdile.
Dopoldne je Horihy priredil za udeležence konference v Višegradu poseben lov. Popoldme so imeli zoj>et daljši razgovor, po katerem je bila objavljena kolektivna izjava vseh sodelujočih državnikov o rezultatih konference.
Zvečer je bila v operi slavnostna predstava. ki ji je sledil še banket v Italijanskem poslaništvu. Jutri zjutraj odpotujejo grof Ciano, dr. Schuschnigg in Schmidt iz Budimpešte.
Slovesna izjava noben komunike
Dunaj, 12. jan. br. »Weltblatt« poroča, da sklepi konference državnikov rimskega bloka v Budimpešti ne bodo objavljeni v obliki običajnega komunikeja, marveč v obliki posebne slovesne izjave vseh treh držav, kar je zbudilo v diplomatskih krogih veliko pozornost. V izjavi bo naglašeno, da ostaja stališče Avstrije in Madžarske napram Društvu narodov neizpremenjeno. Avstrija in Madžarska tudi ne pristopita formalno k protikomunističnemu paktu, pač pa bo izjava poudarila popolno duhovno soglasje vseh treh držav v borbi proti boljševiškim tendencam. Slična je tudi stvar s priznanjem režima generala Franca. Avstrija in Madžarska sta že vzpostavili z nacionalno Španijo trgovinske odnošaie, v ostalem pa se bosta ravnali po stališču, ki ga bodo zavzele druge večje države.
V Parizu so zadovoljni
Pariz, 12. jan. o. O budimpeštanski konferenci objavljajo listi dolga poročila, v katerih opozarjajo v prvi vrsti na okoliščino, da je italijanski zunanji minister Ciano ob tej priliki skušal pridobiti Schu-schnigga in Daranyja za tesneiše sodelovanje z Nemčijo na osnovi osi Rim - Berlin, hkratu pa je tudi skušal zgraditi most med Malo antanto in državami rimskih protokolov. Nekateri li«ti menijo, da bosta sedaj tudi Anfliia in Franciia skušali posredovati za končni sporazum med Av-striio ter Madžarsko na eni ter Češkoslovaško na drugi strani. Francija bo v vsakem primeru z zadovolistvom pozdravila tak sporazum, ker bi pomenil vsekakor trdno oporo za mirni razvoj političnih in gospodarskih odnošajev v Podunavju.
Schuschnigg za gospodarska pogajanja
Dunaj, 12. januarja, b. V zvezi s potekom bu dimpeš ta nsk e konference diržav rimskega trikota se tu iz zanesljivega vira doznava, da je Italija v splošnem pokazala neprimerno večje razumevanje za posebne potrebe Podunavja kakor na dosedanjih konferencah z Avstrijo in Madžarsko. Avstrija se je pri razgovorih v Budimpešti postavila na naslednje stališče: Dasi priznava posebne interese tretjega rajha v Podunavju, zlasti na gospodarskem področju, je vendar mnenja, da bi bilo primemo, ako bi najprej podunav-ske države v svojem ožjem krogu sklenile gospodarske pogodbe med seboj in bi se njim šele kasneje pridružile tudi druge države.
O tem avstrijskem predlogu so v Budimpešti mnogo razpravljali in na Dunaju prevladuje vtis, da je Italija pokazala popolno razumevanje za avstrijsko stali-
šče. Tu celo sodijo, da se je italijanski zunanji minister odločil, da ob svojem povratku v Rim nasvetuje Mussoliniju, naj bi se rimski protokoli vrednotili odslej v njih prvotni obliki, ker bi bilo na tej osnovi lažje doseči pomirjenje v po-dunavskem bazenu samem.
Vprašanje neodvisnosti Avstrije ne obstoja več
Rim. 12. jan w Kako velik pomen pri-
In njihovih dosedanjih uspehov ter še večji poglobitvi zaupnega s-odelovanja. Listi posebej naglašajo, da je treba enkrat za vselej pribiti, da je Avstrija neodvisna država "in da problem neodvisnosti Avstrije ne obstoja več. Konferenca v Budimpešti je po sodbi italijanskega tiska znova potrdila sohdnost Ln trdnost rimskega bloka.
Madžarski odnošaji do Rum unije
Budimpešta, 12. januarja, b. Kakor poročajo iz zanesljivega vira, je bilo vprašanje normalizacije madžarsko-rumunskih. odnošajev predmet glavnih razmotrivanj na konferenci držav rimskega trikota. Razgovori za zbližanje Madžarske z državami Male antante so obtičali na mrtvi točki prav zaradi stališča Rumumje. Po italijanskem zadržanju pa se da soditi, da hoče Italija storiti vse, da odstrani nesporazume, ki ovirajo zbližanje nasled-stvenih držav z Madžarsko. V poučenih pisujejo v rimskih krogih konferenci v Bu- j krogih zatrjujejo, da bo novi rumunski dimpešti, dokazujejo celo strankarska po- zunanji minister Micescu na italijansko ročila in dolgi uvodniki, v katerih pred- i posredovanje obnovil razgovore z Ma-vsem poudarjajo, da so potekali razgovori džarsko in da se bodo novi razgovori v Budimpešti v znaku jv.pMne solidarno- I končali z uspehom. Italijanska -pruzade-sti in medsebojn ega zaupanja. Sistem rim- 1 vanja so naletela na razumevanje, ker je skib protokolov izključuje vsako nevarnost Italijanski zunanji minister poudarjal, da in vsako umetno propagando. Konferenca v postopa Italija v tem kakor v vseh dru-Budimpešti je bila posvečena izključno iz- gih srednjeevropskih vprašanjih v popol-popolnitvi in izgraditvi rimskih protokolov I nem sporazumu z Nemčijo.
Silen potres opustošll več japonskih mest
Okrog 100.000 hiš v razvalinah — S potresnim ozemljem prekinjene vse zveze
Tokio, 12. jan. br. Na zapadnem Japonskem je bil danes precej močan potres, ki je trajal skoraj pol ure. Bil je eden najmočnejših, kar jih je bilo na Japonskem v zadnjem desetletju. Mesto 03aka je popolnoma porušeno. Na mnogih krajih so nastali ogromni požari, ki jih ni mogoče pogasiti. Prebivalstvo je v paničnem strahu zapustilo svoje domove in iskalo zavetja na prostem. Mnogi že davno ugasli ognjeniki so začeli zopet bruhati, število človeških žrtev je zelo veliko. Z večjim delom potresnega ozemlja so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze tako da podrobnosti za sedaj še ni mogoče zve-
deti. Kolikor je dosedaj znano, sta posebno hudo prizadeti tudi mesti Vakajama in Tokušina, in otoka Sikoku in Kiušiu. V Vakajami so razdejane velike ladjedelnice. Na obeh omenjenih otokih se je zrušilo okrog 100.000 hiš. Potresni sunki so se pojavljali v presledkih po nekaj sekund, tako da je bil njihov učinek tem silnejši.
Japonski listi smejo o potresni katastrofi objavljati samo uradna poročila, ker se boje, da bi vesti o katastrofi nepovolj-no vplivale na razpoloženje javnosti, zlasti pa na raznoloženje čet na Kitajskem, ki se po večini rekrutirajo iz prizadetih pokrajin.
S teruelske fronte
Ujeti Francovi oficirji bodo postavljeni pred vojaško
sodišče v Barceloni
Barcelona. 12. jan. o. Na teruelskem bojišču je včeraj zavladal relativen mir. Bojevanje je zastalo zaradi visokega snega in hudega mraza. Naoionalistioni oficirji, ki so bili ujeti v Teruelu, so bili že prepeljani v Barcelono, kjer bodo postavljeni pred vojaško sodišče.
Iz Francovega tabora
Salamanca, 12. jan. w. Uradno poročajo, da je fronta nacionalistov pri Teruelu na severu, severozapadu, in jugozapadu oddaljena od mesta samo 1 km, tako da nacionalisti s svojih postojank obvladajo vse mesto. Razen tega je v njihovi posesti tudi hrib Monte Čelada, ki dominira nad vso okolico. Postojanke nacionalistov so tako utrjene, da so za republikance nezavzetne. Vsi republikanski napadi so bili odbiti.
Letalski napad
na Barcelono
Barcelona, 12. jan. o. Večja skupina nacionalističnih leta! je včeraj popoldne spet napadla Barcelono. Več bomb je eksplodiralo na ulicah in trgih, na katerih je bilo polno ljudi. 25 civilistov je bilo ubitih. 45 pa ranjenih. Povzročena škoda je zelo velika.
Zopet huda eksplozij? v Madridu
Madrid, 12. jan. br. Dopoldne je nastala v nekem rovu podzemske železnice, ki je služil za skladišče razstreljiva, zopet huda eksplozija Cel blok hiš je »letel v zrak.
čemer seveda niti najmanj ne trpi noben interes slovenskega kulturnega stremljenja. In drugi težki greh, ki ga ima naša šola na sebi v očeh slovenskega organa JRZ, je njeno programsko načelo verske strpnosti. Mladina naroda, ki je razdeljen v toliko konfe-sij, bi se morala po »Slovenčevem« mišljenju vzgajati v duhu verskega separatizma, delitve dece po konfesio-nalnih razredih, torej po metodi, ki bi morala nujno in morda usodno še poglobiti razlike in nasprotstva v našem narodu ter ustvariti nove težke konflikte v njegovem življenju. Ker naša šola ni konfesionalna, zato ji »Siovenec« odreka narodni značaj' Kakšno protislovje ne le s programsko vsebino teh samih besed, temveč tudi z načeli, ki bi jih imel »Slovenec« v našem političnem življenju zastopati!
In kakšna laž tudi z ozirom na stvarno stanje Le nepAučeni javnosti se more danes govoriti, da jugoslovenska državna šola v kateremkoli oziru otežuje versko vzgojo mladine. Reči smemo, in nihče nas ne bo mogel de-
mantirati, da je verskemu vplivu in verskemu pouku v državnih šolah Jugoslavije odrejeno več mesta in prilike za udejstvovanje. nego je bilo to v šolstvu apostolske katoliške monarhije. V Avstriji so bile verouku v višjem šolstvu odmerjene ure v današnjem obsegu samo v gimnazijah. Realke so dolgo imele verouk samo v spodnjih razredih in šele nekaj let pred vojno je ljubljanska realka tudi v zgornjih razredih imela po eno uro verouka. V strokovnih šolah se veronauk sploh ni poučeval. Danes so mladini na vseh učilnicah ne le v splošnem, temveč tudi v strokovnem in specialnem šolstvu odrejene ure za'versko vzgojo. Pod nekdanjim katoliškim režimom je dijak s 14 leti svobodno mogel menjati konfesijo in se opredeljevati v verskem oziru. Danes je to praktično nemogoče Ravno tako je na naši državni šcTi udeležba mladine na izvenš-lsVh verskih vajah pod mnego strožjo silo in kontrolo, kakor kdajkoli To so dejstva, ki se z nobeno frazo in demagogijo ne dajo spraviti s sveta.
In za demagogijo gre. Za čisto špekulacijo na nevednost enega dela našega ljudstva. V Glavnem prosvetnem svetu v Beogradu "sedijo odlični idejni somišljeniki katoliškega svetovnega nazora in vendar vse do danes niti eden izmed njih ni ust odprl, da bi dokazoval, da je državna šola med Slovenci zaradi svoje unitaristične in versko strpne osnove protinarodna šola. A še manj se je javil nekdo od političnih reprezentantov programa, ki ga »Slovenec« oficielno zastepa. Nedavno se je vršila v narodni skupščini razprava o proračunu ministrstva prosvete. Nihče izmed poslancev JRZ iz Slovenije se ni javil, da iznese le besedico od tega. kar čitamo v »Slovencu«. Nasprotno, na naslov prosvetne politike je bilo slišati samo ]>ohva/n2 besede in vsi so dvignili roke, da odobrijo eks-oeze in proračun ministra prosvete. *Cako je to mogoče, ako so v Kopitar i evi ulici mišljenja, da je naša državna šola našemu narodu tuja po duhu in kvarna po svojem delu, torej prava sovražnica?.
Število žrtev še ni znano. Kaj je bil vzrok eksplozije, ni mogoče zvedeti. Sumijo, da gre za sabotažo.
Francoska torpedovka obstreljuje španska letala
Pariz, 12. jan. br. Mornariško ministrstvo poroča, da je francoska torpedovk a »La Suitte« davi obstreljevala dve šj>anski republikanski letali, ki sta se pojavili nad francoskimi vodami v bližini Port Vendresa. Torpedovka je najprej oddala dva svarilna strela. Ker letali nista spremenili smeri, ju je začela obstreljevati, nakar s!a zaokrenili in se vrnili na Špansko. Kmalu zatem sta ee jx>javili še dve drugi letali. Tudi na ti dve je torpedovka otvorila ogenj ter ju pregnala. Mornariško ministrstvo naglasa v svojem komunikeiu. da se je to zgodilo v smislu nyon.,-kih sklepov, kjer je bilo med drugim sklenjeno, da ladje Francije, Anglije in Kali je tako1 otvorijo ogenj na vsako tuje letalo, k! bi se na več kakor štiri milje približalo njihovim teritorialnim vodam.
Torpediranje nizozemskega
parnika
Pariz, 12. jan. o. Po vesteh iz republikanske Španije je neznana podmornica, včeraj torpedirala nizozemski tovorni parnik »Haannas Ho:!!and«. Parnik je napadla 6 milj daleč od Cal Antonia v bližini Valencije. Posadka je tovorno ladjo nemudoma zapustila, zaradi hudega viharja pa so ji morali priti na pomoč is Valencije. Torpedirana ladja se je kmalu nato j>otopila, podmornica pa se je po opravljenem poslu pogreznila pod gladino in co.plula neznano kam. Za sedaj nI bilo mogoče točno dognati, kateri državi pripada.	*
Ovire za odstranitev prostovoljcev iz Španije
London, 12. jan. d. Ožji odbor za nevme-šavanje je včeraj zopet začel zasedati. Pri tej priliki so ugotovili, da bi odstranitev prostovoljcev iz Španije veljala približno 400.000 funtov šterlingov. ker bi morali za frontami zgraditi velika taborišča, v katerih bi jih zbrali v skupinah po 2.000 do 3.000 mož. Ti stroški bi bili potrebni ker bi morali prostovoljce hraniti najmanj dva tedna, preden bi jih vkrcali na ladje. Nadaljnjo težkočo v pogajanjih predstavlja še vedno vprašpnje priznanja pravic vo-jujočih se strank obema španskima taboroma. Prav tako tudi še ni soglasja, koliko prostovolicev naj se odpokliče, ker zahtevajo nekateri, da se jih odstrani 30 odstotkov, drugi pa najmanj 70 odstotkov.
Mepla v Benetkah
Benetke, 12. jan. br V Benetfkah in okoPci -'e bila da.^es nenavadno go^ta megla Ves promet je zastal, v kanaTu Ciu-detta je neki parnik trčil zaradi megle v neki motorni čoln in ga potopil. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Take megle v Benetkah že deset fe t o« pomnijo.
Ultimat čangkajšku
če ne bo sprejel postavljenih pogojev za mir, bodo izvedeni vsi sklepi, ki jih je sprejel japonski državni
svet
Tokio, 12. Jan. br. V zelo dobro poučenih vladnih krogih zatrjujejo, da je bilo na včerajšnji seji državnega sveta pod predsedstvom mikada sklenjeno, da pošlje japonska vlada maršalu čangkajšku uiti-mativno noto z razmeroma kratkim rokom. Japonska vla(/a bo zahtevala, da sprejme pogoje, ki so mu bili sporočeni meseca decembra. Ce bo te predloge odklonil ali v določenem roku sploh ne bo odgovoril, bodo takoj izvedeni vsi sklepi, ki jih je za ta primer sprejel državni svet.
Dve struji v tokijski vladi
London, 12. jan. o. J>Daily Express« je objavil daljše poročilo iz Tokija, da je nastal na cesarski konferenci spor med zastopniki japonskih ekstremnih in zmernJi skupin. Notranji minister admiral Suetsu-ga je v imenu ekstremnih elementov zahteval, naj se Kitajski napove vojna. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da bi se potem druge sile pač varovale slehernih nadaljnjih dobav orožja in streliva maršalu Čangkajšku, če se ne bi hotele same neposredno zaplesti v spor na Daljnem vzhodu. V tem primeru bi japonska vojska vse lažje opravila s Kitajci in bi lahko tudi v doglednem času zavzela vse širne kitajske pokrajine.
Zastopniki zmernih elementov so menili, da bi Japonska nikakor ne smela tvegati vojne napovedi, ker bi se lahko zapletla v neposredne spore tudi z drugimi silami, predvsem z Anglijo in Rusijo, za kar spričo svojih sedanjih omejenih finančnih sredstev nikakor ni sposobna.
Na konferenci so tudi razpravljali o novem momentu, ki je nastal v odnosih s Cangkajškovo vlado po odklonitvi poslednjih japonskih mirovnih pogojev. Sklenjeno je bilo, da se bodo pripravili novi predlogi za mir. Ce maršal Cangkajšek nanje ne bi pristal, bo japonska vojska na Kitajskem z vso odločnostjo nadaljevala svoj pohod proti nasprotniku. Konferenca je bila nato odgodena za kratek čas, da bi se med tem lahko pripravili novi načrti za mirovna pogajanja, kakor tudi nov načrt za vojne operacije na Kitajskem, če bi bili tudi poslednji japonski mirovni predlogi odklonjeni.
Amerika in možnost vojne napovedi
VVaShlngton, 12. Jan. br. Glede na vesti, da namerava Japonska napovedati Kitajski vojno, izjavljajo v Beli hiši, da bodo Zedinjene države v tem primeru takoj uveljavile zakon o nevtralnosti in sicer napram obema sprtima državama. Doslej za to ni bilo povoda, ker obstojajo sedaj med Japonsko in Kitajsko še vedno redni diplomatski odnošaji.
Angleške skrb)
London, 12. januarja, b. Pričakovana napoved vojne Kitajski je sicer za sedaj izostala, vendar pa pričakujejo v Londonu objavo sklepov japonskega državnega sveta z napeto pozornostjo, ker je znano, da se je ta najvišji japonski državni organ sestal samo v izredno napetih trenutkih, ko je šlo za usodne odločitve. Ako bi Japonska Kitajski tudi formalno napovedala vojno, bi imela vse vojne pravice, med drugimi tudi pravico do blokade kitajske obale in preiskave vseh ladij, namenjenih v kitajske luke Verjetno je, da bi Japonska v takem primeru zahtevala takojšnjo urnak-nitev vseh tujih vojnih ladij v kitajskih lukah, kar bi seveda dovedlo do resnih incidentov najrazličnejše vrste. Šanghaj bi se znašel v še neprimerno hujšem položaju kakor že sedaj. Obstoja nadalje nevarnost, da bi se napetost v angleško-japonskih od-nošajih že takoj prve tedne stopnjevala do preloma. Spričo teh in podobnih posledic, ki bi jih mogla imeti morebitna japonska odločitev o napovedi vojne Kitajski, je razumljiva zaskrbljenost, ki jo kažejo v vseh angleških političnih krogih brez razlike strankarske opredelitve.
Kitajski uspehi v šantungu
Šanghaj, 12. jan. o. Borbe na Kitajskem se že nekaj dni razvijajo v kitajsko korist Najbolj kritična točka sedanjih vojaških o-peracij je v južnem Šantungu Maršal Cangkajšek je kitajskim oddelkom v tej pokrajini odredil, da se morajo za vsako ceno vzdržati vzhodno od Cesarskega kanala in ob transverzalni železniški progi, ki vodi od Hajčova ob Rumenem morju preko Haj-fenga v Singan.
Včeraj popoldne so Kitajci na tej fronti znova prešli v napad in zavzeli celo vrsto pomembnih postojank v smeri proti Čouhsienu. Znova so prodrli tudi proti Kunčovu ter si prizadevajo, da bi prišli v zvezo z vojsko kantunškega guvernerja Hanfučuja. ki operira zapadno od Cesarskega kanala.
V Šansiju se je položaj dokaj razčistil. Izmed 105 okrožij jih je v japonski posesti le 12. Japonci gospodarijo le na ozkem področju ob želez, progi Pajtatung-Tajuan-Kiangvan. Vse višine na obeh straneh proge so v kitajskih rokah. Kitajski četniki povzročajo Japoncem na tem področju hu-de težave, tako da je železniški promet od j Šikijahvanga do Tajuana pretrgan.	j
Tudi na področju med Ciningom in Ci- j nanom je iniciativa še vedno na kitajski j strani. Japonci se polagoma umikajo proti glavnemu mestu Šantuiga. V poslednjih dneh so se umaknili za celih 30 km.
Sestanek sovjetskega parlamenta
Moskva, 12. januarja, b. Novo parlamentarno predstavništvo Sovjetske unije se je danes popoldne sestalo na svojo prvo sejo, in sicer najprej svet narodnosti, nato pa svet sovjetov. O programu in trajanju zasedanja niso listi doslej objavili nika-kih podrobnosti, verjetno pa je, da se bo Vrhovni sovjetski svet, kakor se skupno imenuje novo predstavništvo, pečal z naslednjimi vprašanji: 1. s finančnim in go-
spodarskim načrtom za leto 1938., 2. z načrtom nove petletke za razdobje 1938—43 in 3. s proračunom za leto 1938. Razen tega je Vrhovni svet pristojen po ustavi za imenovanje nove sovjetske vlade. Tudi če bo sedanja vlada pod vodstvom Molotova še nadalje ostala na krmilu, bo vendarle potrebno nanovo zasesti nekatera izpraznjena mesta ljudskih komisarjev.
Legitimistični dan v Avstriji
Dunaj, 12. januarja, b. Včerajšnji dan je bil v Avstriji nekak legitimistični dan. Legitimistična zveza je sklicala v državi nič manj kakor 50 zborovanj, od katerih se jih je samo na Dunaju vršilo devet. Le-gitimisti so nastopili s parolo: Hočemo avstrijsko neodvisnost! V posebnih letakih, razposlanih v velikem številu po vsej Avstriji, razlagajo svoj program. Na zborovanja je bilo poslanih 120 govornikov, ki so vsi ostro nastopali proti nacistom in tudi proti sporazumu s tretjim rajhom.
Ponekod so nacisti hoteli motiti zborovanja, ker so jim bila v tem smislu dana navodila, toda policija je povsod poskrbela za primerne varnostne ukrepe. Bistveni p>udarek govornikov je bil v tem, da hočejo avstrijski legitimisti neodvisnost Avstrije ne kot sredstvo za povratek Habs-buržanov, temveč kot nekaj, kar je samo sebi namen, kajti Avstrija, tako so trdili, mora ostati neodvisna, tudi če se vrnejo Habsburžani.
Nova Rooseveltova poslanica
Washington. 12. jan. o. Listi poročajo, da pripravlja Roosevelt novo poslanico, ki jo bo naslovil na vso svetovno javnost. V njej bo poudaril, da so se Zedinjene države odločile z obnovljeno narodno vojsko zavarovat' mir na svetu. V poslanici bo v glavnih potezah obrazložen tudi ameriški oborožitveni program.
Goeringov obisk na Poljskem
Berlin, 12. januarja, b. V poslednjem času so se ponovno razširile govorice o raznih potovanjih pruskega ministrskega predsednika generala Goringa v inozemstvo. V zvezi s tem se na pristojnem mestu doznava, da določena potovanja nikakor niso v načrtu, ker je general Goring trenutno preobremenjen z reformo gospodarskega ministrstva v skladu s potrebami nemške gospodarske štiriletke. Zato je celo malo verjetno, da bi se mogel Goring udeležiti velikega lova na Poljskem v začetku februarja, dasi je bil nanj že povabljen Goring je poljsko povabilo sprejel, toda to se je zgodilo že ob otvoritvi lovske razstave. Zaradi novih funkcij pa se bo najbrž opravičil, ker je trenutno njegova daljša odsotnost nemogoča.
Podržavljenje rumunske petrolejske industrije
Bukarešta, 12. jan. d V krogih angleškega kapitala, ki je investiran v rumunski petrolejsk' industriji, je zbudila veliko vznemirjenje vest. da namerava rumunska vlada podržavit: petrolejske izvire. Ta bojazen je zavzela že tak obseg, da so se včeraj zglasili zastopniki angleškega kapitala pri min. predsedniku Gogi zaradi pojasnila. Uspeh razgovora še ni znan, menijo pa, da £re za pretirane vesti o tej zadevi.
še pol milijarde za francosko mornarico
Pariz, 12. jan. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je francoska vlada odobrila naknadne kredite v višini pol milijarde frankov za izpopolnitev francoske vojne mornarice. Izven že določenega programa in odobrenih kreditov bodo zgradili še eno križarko, 6 torpedovk, 2 matični ladji za letala in 5 podmornic. Razen tega bo v kratkem določen še dodatni gradbeni program, ki bo izvršen do konca leta.
Nova odkritja v zaroti kapucarjev
Pariz. 12. januarja, b. V preiskavi o zaroti kapuc.irjev. organiziranih v ilegalni organizaciji CSA.R, je prišlo, kakor smo že poročali, do senzacionalnega preokreta z izsleditvijo pravih atentatorjev na deloda-ialski dom v Parizu. S to zadevo se je sno-či pečala tudi zbornica, v kateri »ta socialistična in komunistična skupina ljudske fronte nas>topi>li z ostrimi resolucijami. Notranji minister Dormoy je sporočil, da se pripravljajo nova senzacionalna odkritja v tej zadevi. Z ugotovitvijo, da so atentat na delodajalski dom organizirali desničarski elementi, je nevarnost notranjih nasprotij v ljudski fronti, ki so se v zadnjem času že začela kazati, za sedaj odstranjena Osebe ki so zapletene v atentat, o katerem se sedaj vodi preiskava, so bile uslužbene pri znani tvrdki Michelin.
Poslanik dr. Puri? pri Delbosu
Pariz, 12. jan. A A. Zunanji minister Delbos je včeraj popoldne gprejel jugoslo-venskega poslanika v Parizu dr. Puriča, nato pa bivšega predsednika viade Paula , Boncoura, stalnega francoskega zastopni- ! ka pri DiN,	«
Beležke
Pred senatsklmi volitvami
Predsedniku JRZ dr. Milanu Stojadmovi-ču je bila dostavljena spomenica jugoslo-vensiko usmerjenih meščanov iz Šibenika brez razlike strankarske pripadnosti. V spomenici je iznesena želja, naj se postavi kot vladni kandidat pri senatskih volitvah v primorski banovini bivši minister dr. Marko Kožulj. Spomenico je podpisalo okoli 50 oseb. ki pravijo,* da žele na ta način izkazati hvaležnost Šibenika in severne Dalmacije dr Kožulju za vse, kar je temu kraju dobrega storil kot narodni poslanec in minister.
Med Zagrebom
in Beogradom
»Vreme« poroča iz Zagreba, da so bili na konferenci vodstva KDK v ponedeljek zvečer določeni kandidati za senatorske volitve. Večinoma so to ljudje, ki pri poslednjih skupščinskih volitvah 5. maja 19.55 niso mogli kadidirati zaradi raznih vzrokov. Nosilec liste v savski banovini bo inž. Avgust Košutič. Po dogovoru vodstva KDK bosta postavila HSS in SDS skupne kandidatne liste. Od samostojnih demokratov bo kandidiral v senat najbrže eden, ali dva. KDK bo vložila svoje liste pri senatskih volitvah samo v savski primorski banovini.
Beograjska združena opozicija pri volitvah v senat ne bo nastopila s svojimi listami. O tem je poročal vodstvu KDK tudi Boško Vlajič, ki se je mudil pred pravoslavnimi prazniki v Zagrebu in dolgo kon-feriral z dr. Mačkom. Ob tej priliki je bilo govora tudi o akciji združene opozicije med Srbijanci, s katero v Zagrebu niso preveč zadovoljni, češ, da je premalo energična in da ni zajela širokih slojev naroda. Poleg tega očitajo zagrebški politični krogi svojim beograjskim zaveznikom, da med narodom ne tolmačijo sporazuma tako. kakor ga je razumeti po njegovem duhu in črki.
Še o novi politični stranki na Hrvatskem
Zagrebški »Obzor« objavlja beograjske informacije o snovanju neke nove stranke na Hrvatskem. Vse te vesti demantira kot neosnovane izmišljotine. V dobro poučenih zagrebških političnih krogih pa opozarjajo na to, da se predsednik senata dr. Ma-žuranič že dalje časa resno bavi z mislijo, da bi ustanovil novo stranko. O tem je do sedaj razpravljal samo s svojimi ožjimi prijatelji, kakor z dr. švrljugo, dr. Šu-perino in dr. Frangešem. Do sedaj pa še ni pričel z nobeno javno akcijo v tem ozi-ru. Stranka naj bi bila prvenstveno me-ščansko-gospodarstveniška in bi sodelovala z Beogradom in JRZ. Pri tem bi izkoriščala nezadovoljstvo hrvatskega meščanstva in inteligence z dosedanjo politiko vodstva hrvatskega narodnega pokreta. To nezadovoljstvo res stalno narašča in smo imeli priliko že par krat opozoriti na njegove javne izlive. Vendar pa mislijo poznavalci razmer na Hrvatskem, da še dolgo ni računati na uspešen izid kake akcije s snovanjem nove stranke, ki bi nastala v konfliktu z dr. Mačkom. Gospodje Mažuranič, švrljuga in Frangeš si gotovo tudi ne belijo glave s političnimi skrbmi. V tem oziru ima »Obzor« gotovo prav.
S krvjo in kostmi
utrjena ideja
»Samouprava« nI zadovoljna z dr. Mačkovo božično čestitko srbskim kmetom. Po njenem mnenju je čestitka dokaj nenaravna. dasi je lepo, »da se dr. Maček vsaj o božiču spominja srbskega kmeta, ki se je boril in padal junaško za svojo Srbijo, kakor je pozneje junaško umiral pod vodstvom svoje dinastije Karadjor-djevičev za Jugoslavijo. Srbski kmet odklanja borbo za srbstvo ali hrvatstvo in na njo nikoli ne bo pristal. On hoče danes samo veliko in močno Jugoslavijo, nedeljivo in pod vodstvom naše narodne dinastije Karadjordjevičev. On je proti vsaki delitvi države na razne federacije in konfederacije. Boril se je in se bo pod ju-goslovensko zastavo za veliko idejo državnega in narodnega edinstva, prepričan, da je samo s to idejo zajamčena boljša bodočnost Srbov, Hrvatov ln Slovencev. Je to Ideja, ki jo je srbski kmet utrdil s svojo krvjo in kostmi.«
Hvaležni bi bili »Slovencu«, če bi ponatisnil to poveličevanje misli narodnega edinstva, ki daje po prepričanju glavnega organa njegove stranke edino jamstvo za lepšo bodočnost Slovencev.
Razrešeni banovinski svetniki
Minister notranjih del dr. Korošec je razreši! banovinsike svetnike za srez Boka Ko-torska, direktorja Rudolfa Giunia. Gavro Djurkoviča in Uroša Mandiča. Namesto niih so postavljeni fcrje novi banovinski svetniki, pristaši JRZ. Razrešeni banovinski svetnik Rudolf Giunio je član Glavnega odbora JNS, dočim sta ostala dva razrešena banovinska svetnika pristaša beograjske združene opozicije kot prijatelja bivšega ministra Mirka Komnenoviča.
Občni zbor k. o. JNS v Mostah
Občni zbor krajevne organizacije Jugo-slovenske nacionalne stranke v Mostah se je vršil v nedeljo 9. t. m. ob %10. v dvorani pri Lasanu. Prisotnih je bilo preko 70 članov. Občni zbor je vodil predsednik g. Pavel Pavčič, ki je pozdravil navzočega narodnega poslanca g. Rajka Turka, sreskega tajnika g. Milana Cimermana ter zastopnike mladinske in ostalih krajevnih organizacij JNS. G. predsednik je v obširnem poročilu očrtal smernice dela ter gospodarski položaj Most po inkorporaci-ji. Za svoja izvajanja je žel splošno priznanje. Po poročilih društvenih funkcionarjev, tajnika, blagajnika, načelnika socialnega in propagandnega odseka je bila sosrlasno sprejeta razrešniea odboru. Pri volitvah je bil nato zopet scgla?no izvoljen za predsednika g. Pavel Pavčič ter ostali odbor, ki je porazdeljen na vse mo-ščanske okraie in stanove. Občni zbor je v imenu sreske organi"iie JNS za mesto Ljubljana pozdravil tajnik g. Cimer-man ter podal sploSna organizacijsko in
Proračun za naše pošte
Minister za pošte g. Vojko Cvrkič Je podal na včerajšnjl seji ekspoze svojega ministrstva
Beograd, 12. januarja. AA. Na današnji seji finančnega odbora je poštni minister Vojko Cvrkič predložil ekspoze svojega ministrstva in dejal med drugim:
Proračun izdatkov poštnega ministrstva je sestavljen v duhu splošnih smernic kraljevske vlade za ozdravljenje naših državnih financ in za okrepitev našega narodnega gospodarstva. Osnovna težnja pri sestavi tega proračuna je bila spraviti izdatke v sklad s trajnimi potrebami poštne stroke.
Proračun Izdatkov za 1938/39 znaša 418,105.159 din. V primeri s proračunom za leto 1937/38 je povišan za 38,712.748 din. Proračun smo povečali iz treh razlogov: 1) zaradi višjih osebnih in rodbinskih doklad za uslužbence, 2) zaradi večjega števila uslužbencev, in 3) zaradi večjih materialnih izdatkov za vse vrste službe.
Največjo in glavno skupino Izdatkov tvorijo osebni izdatki, ki znašajo 242,013.528 din, kar predstavlja 57.889S- vseh izdatkov. Po proračunu predvideno število uslužbencev znaša 11,565. K temu številu je treba dodati še 1333 pogodbenih poštarjev.
Pogodbeni poštarji spadajo v partijo 754. Njihovi osebni izdatki znašajo 21,855.000 din. V primeri s proračunom za 1937/38 leto je ta izdatek povečan za 1,385.000 din, ker se je promet malone pri vseh pogodbenih poštah dvignil.
Izdatki za brzojavno in telefonsko službo znašajo 38.440.000 din ali 9.20% od skupnih predvidenih izdatkov.
Skušal bom poštno službo notranje izpopolniti in jo preurediti v duhu sodobnih potreb. Izpopolnil bom poštno službo v velikih mestih, v industrijskih, gospodarskih in prometnih središčih in povsod tam. kjer razmere in potrebe zahtevajo močnejši poštni promet. Zlasti bom skušal približati poštno službo tudi malemu človeku in kmetovalcu, ki mu je bila doslej zlasti v malo dostopnih krajih malone nedostopna. Zato je treba otvoriti pošte povsod tam, kjer obstoje zanje potrebni pogoji, v prvi vrsti v takih krajih, kjer so bila naselja doslej odrezana od vsakega poštnega prometa.
Za ureditev dobrega telefonskega prometa, ki naj omogoči nagle zveze med vsemi kraji države, so potrebne velike investicije. Tako obsežna dela nI mogoče
tzvesti te rednih (proračunskih aivdat«*
Pravkar so v teku nekatera večja dol® pri nekaterih telefonskih centralah Itt mrežah in nekaterih medmestnih telefonskih zvezah kakor n. pr.: pn dubrovni-ffid skupini avtomatičnega telefona, pri splitski skupini avtomatičnega telefona* pri avtomatični telefonski centrali v Ze-mumi, pri razširjenju beograjske telefon-ke centrale z ustanovitvijo pomožnih central na Krunskem vencu, v Senjaku in na Cukarici, pri povečanju kapacitete ee-daraje zagrebške telefonske centrale za. 2 000 številk in v Ljubljani za 1.000. Sedaj proučujejo postavitev telefonskega kabla iz Beograda v Zagreb in Maribor. Upam, da bo mogoče to vprašanje urediti tako, kakor zahtevajo naši državni Interesi.
Naša radlofonija mnogo zaostaja za drugimi državami. Naše sedanje postaje so po sivo ji moči majhne ln njihov promet je zelo omejen. Sprejemni aparati wo dragi in zaradi tega širšim množicam nedostopni. Naše sedanje postaje ne morejo ustrezati svojim nalogam. Potrebno bo zrraditi radijske oddajne postaje z večjo silo in z dobro notranjo organizacijo in s programatično razvitim vodstvoma. Ta vprašanja se sedaj temeljito proučujejo. Radio ni več luksus, marveč potreba gospodarsko ln prosvetno zaostalega človeka, ki naj mu omogoči, da potom njega doseže višjo prosvetno in kulturno stopnjo.
Izpopolnitev nove beograjske postaije na 20 kilovatov je močno razširila njen pomen in zato računamo, da bo koncem leta 1937/38 število njenih naročnikov naraslo za 15 000. število radijskih nairod-nikov znaša sedaj okrog 105.000. Do konca leta 1937/38 to naraslo na 108.000. Na koncu leta 1938/39 pa bo po vsej priliki znašalo 123 000 do 125 GOO- Dohodek te teh naročnin bo znašal 15.5 milijona.
Skupni dohodM tega ministrstva so za leto 1938'39 določeni na znesek 601.700.000 din. Ce jih primerjamo z izdatki, dobimo čisti dohodek v znesku 180.594.841 din. za pokritje drugih splošnodržavnih izdatkov. Z drugimi besedami porabimo 60°/» naših dohodkov za pokritje Izdatkov poštnega ministrstva, 40«/« pa za druga izdatke Izven našega ministrstva.
Gonja proti naprednim listom
Poročali smo že marsikaj zanimivega o akciji za tako zvano katoliško časopisje, ki je bila izvedena ob koncu preteklega leta s sodelovanjem duhovščine. Nikomur ne more biti seveda prepovedano, da v dostojni obliki izvaja propagando za svoja podjetja, in razumeli bi, ako bi se reklamni pohod za katoliško časopisje tikal v resnici tistih listov, katerih cilj je dvigniti katoliško versko življenje med Slovenci. Seveda so to listi, za kateie cerkev lahko prevzame odgovornost in katerih pisanje je v skladu vsaj z načeli in nauki katoliške akcije. Morda je bil to tudi res namen cerkvenih krogov, ki pa se je v praksi pretvoril v čisto nekaj drugega. V praksi se je vršila ogromna propagandistična kampanja ne za nabožne in cerkvene liste, temveč predvsem za glasila, za katera katoliška akcija celo v javnih izjavah odklanja odgovornost.
Resnici na ljubo moramo priznati, da so bili celi predeli Slovenije, kjer se je naša duhovščina res omejila samo na priporočanje strogo cerkvenih in verskih listov. Iz teh krajev tudi nimamo poročil, da bi se bila vršiila kaka nelojalna gonja proti onim naprednim listom, ki se jim s strogo verskega stališča ne da ničesar očitati in se lahko vodi borba proti njim samo z političnih razlogov. Vse bi bilo v redu, ako bi bilo povsod tako. Toda na žalost ni bilo. Marsikje se je akcija za verske i-n cerkvene liste spremenila v akcijo za politična glasila in v borbo proti listom drugačnega naziranja. Popolnoma je razumljivo,
da taka akclia ni rodila uspeha, ki so g« nekateri pričakovali.
Nekaj pa je, pred če»meT moramo resno svariti. V Ljubljani obstoja neka anonimna centrala za pobijanje naprednega in nacionalnega tiska. Ta centrala širi po deželi v raznih krajih na posebnih formu-larjih tiskane proskripcijske sezname, na katerih so »Jutro«. »Slovenski narod«, »Domovina«. »Kmetijski list«, »Delavska politika«, »Nova doba«, vsa sokolska glasila in še par listov. Svoje zaupnike poziva centrala, naj organizirajo sistematično akcijo proti naprednemu in nacionalnemu tisku. Mi prehajamo preko te akcije s smeži-iljajem. Škodovati nam ne more. Ravno nasprotno, ona nacionaliste in vse ljudi, ki so interesirani na iskreni in pošteni politični besedi in informaciji, še bolj utrjuje v prepričanju, da je naše časopisje na svojem mestu. Poslužiti se tudi ne maramo možnosti kazenskega preganjanja poe-dinih vnetih agitatorjev, ki i blatenjem naših listov služijo svojo politično ali pa denarno provizijo. Toda nekaj bomo storili Obstoja zakon proti umazani konkurenci in na razpolago so paragrafi, ki dopuščajo, da se prevneta agitacija pokliče na materialno odgovornost. Naše prijatelje prosimo, da nam sporočijo primere direktne agitacije proti posameznim naprednim in nacionalnim listom. Dali bomo takim agitatorjem priliko za razmišljanje, ali je obljubljena jim provizija do voljo« kompenzacija za materialno odgovornost pred sodiščem.
Obisk Ruždi Arasa v Egiptu
Ankara, 12. jan. AA. Zunanji minister Ruždi A ras bo odpotoval meseca marca v Egipt. Na povratku se bo ustavil v Siriji, potem bo pa krenil še v Kaibul, kjer se bo udeležil konference podpisnic tako imenovanega vzhodnega pakta.
Angleški vojni minister na Irskem
London, 12. jan. br. Vojni minister je službeno odpotoval na severno Irsko, da pregleda tamošnje utrdbe in odredi potrebne ukrepe za njihovo modernizacijo. To je po L 1913 prvi obisk vojnega ministra v severni Irski.
Nesreča tihotapcev tobaka
Sarajevo, 12. jan- o. Skupini tihotapcev tobaka, ki se je iz Bivoljega brda preko Bjelašnice odpravila v Sarajevo, se je v pretekli noči pripetila huda nesreča. Tihotapce je zajel strašen snežni me-tež, teko da so zašli. Trije izmed njih so se strmoglavili 500 m globoko v prepad. Četrti se je po hudih naporih rešil in nesrečo prijavil oblasti. Danes dopoldne so se orožniki odpravili v sotesko pod Bjelašnico, da bi poiskali trupla ponesrečenih tihotapcev.
gospodarsko poročilo. V Imenu omladin-ske organizacije JNS je govoril sreski tajnik g. Košenina, nakar je podal splošno politično poročilo narodni poslarec g. Rajko Turk. Vsa poročila so bila s priznanjem sprejeta. — Krajevna organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke v Mostah je ponovno pokazala, da se zaveda tako v gospodarskem, kakor v političnem pogledu svoje dolžnosti.
Zasedanje banovinskega sveta v Splitu
Ban primorske banovine dr. Jabtanovič je sklical redno zasedanje banovinskega sveta primorske banovine. Zasedanje se bo pričelo 7. februarja. Na dnevnem redu je predlog banovinskega proračuna za leto 1938/3?,
Priprave za obisk dr. Stojadinoviča v Berlinu
Berlin, 12. januarja. AA. Snoči je prispel v Berlin .nemški pernik v Beogradu v. Her-ren, ki bo ostal v nemški prestolnici ves čae obiska preteednika in zunanjega ministra jugoeloveneke vlade Stojadinoviča v Nemčiji. Z njim sta prispela iz Beograda tudi nemški vojaški ataše general Faber In nemški tiskovni ataše d»r. HribovJek.
Seja ožjega glavnega odbora JRZ
Beograd, 12. jan. p. Danes dopoldne ss je v Beogradu 6estal ožji glavni odbor JRZ. Seje so se udeležili tudi vei Člani vlade, ki jo je vodil predsednik glavnega odbora predsednik dr. Milan Stojadinovič. Razpravljali so med drugim tudi o političnem položaju in predvsem o kandidatih JRZ pri bližnjih dopolnilnih volitvah senatorjev.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Večja severna polovica Evrope je danes pod višjo depresijo, ki jo povzroča oblačno vreme ob istem času v Franciji, Angliji in v srednji Evropi do Alp. Pritisk je hudo narasel v južnem delu Evrope in ustvarja jasnost na Sredozemskem morju in v severnem delu Balkanskega polotoka, le na Jonskem morju vlada še slabotna depresija, ki ustvarja deževje v vzhodnih predelih Balkanskega polotoka. Toplota se je dvignila skoro v vsej Evropi za približno 3 stopnje, le na skrajnem jugu in jugovzhodu je ponovno padla za tri stopnje. V Jugoslaviji je toplota padla v vsej državi. Prevladuje jasno vreme z jutranjimi meglami v severnih in zahodnih krajih, oblačno pa v južni polovici z dežjem v vardarski banovini. Najnižja toplota Varaždin —9, najvišja Mostar 14 C.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno jasno z povečano meglo. Toplota se bo podnevi dvignila po vsej državi, le ponoči bo pritisnil mraz.
Dunajska: Milo vreme bo trajalo dalje, le v zaščitenih legah ponoči Se mraz, v splošnem pa bo prevladovalo oblačno
prišel v Beograd utrdit zavezništvo
Sprejem na beograjskem kolodvora: g. dr. Stojadinovic, gospa Micescu in g. minister Micescu. V drugi vrsti rumunski poslanik Cadera na našem dvoru in njegova gospa. Desno: _Po končanih posvetovanjih z našim ministrskim predsednikom je g. Micescu prečital novinarjem uradni komunike.
V hiši naših najmanjših
Kaj nam povedo številke iz porodnišnice
Ljubljana, 12. januarja.
Zavekal je dojenček. Po čistem, svetlem hodniku porodišnice hite zdravniki, sestra odpira vrata in teče po stopnicah v gornje nadstropje, žene, ki so tik pred porodom, počasi, previdno stopajo. V sobi za porode se sklanjata sestri nad trepetajoče telo mlade matere. V svojih majhnih posteljicah spijo drobna, rdeča telesca otrok. Matere čitajo s svinčnikom popisana pisma, ki so jim jih pravkar prinesli.
Zdaj, ko so računi za preteklo leto končani, poglejmo v spisek rojstev, številk in razmer, v katerih se je odvijalo življenje teh tristopetinšestdesetih dni.
V pretekiem letu je bilo 1741 porodov. To je za 400 manj kakor v prejšnjem letu, ker se je število sprejemov moralo silno skrčiti. Od tega števila odpade 942 na fante in 838 na punčke, število mrtvorojenih, ki je v dravski banovini precej veliko, znaša 4%. V zavodu pa umre 3% otrok, saj za njihovo nego ni vseh prepo-trebnih priprav, niti najosnovnejšega ne: enako temperirane sobe!
Pri porodih je bilo potrebnih 290 operacij 18 carskih rezov in v 21 primerih so morali zdravniki poseči po kleščah, da so drobna bitja lahko ugledala beli dan. Devetkrat so žene pri porodu tako izkrvave-
le, da so jih lahko rešili le s transfuzijo krvi.
Bolnišnica je ogledalo socialnega položaja najširših narodovih plasti. Opazno je, da so kmečke žene, ki v velikem številu prihajajo rodit v bolnišnico, slabše prehranjene kakor so bile prejšnja leta. Naval kmečkih žen je vedno večji, bodisi, da prihajajo prvič, bodisi da imajo doma že velike otroke in neustrezajoče stanovanjske razmere. Tudi intelektualke se vedno bolj zatekajo v bolnišnico, ki predstavlja tudi zanje gmotno razbremenitev.
Pri ugodnih stanovanjskih razmerah je porod veliko boljši doma kakor v zavodu. V to svrho bi morali skrbeti — in to je predvsem naloga države — za dobro plačane in izurjene babice, ki bi bile porodnicam vedno na razpolago, in pa podpore, ki bi se delile potrebnim porodnicam, česar pri nas zaenkrat še ni. Vse to bi bolnišnico v veliki meri razbremenilo. Pri skrajno omejenih sredstvih, ki so zavodu na razpolago, pa zdravniki pri sprejemanju bolnic sploh ne morejo upoštevati njihovega socialnega položaja.
Ob koncu velja poudariti še to, da je število splavov doseglo 600!
Pomanjkanje prostorov, postelj priprav in denarja — to je tudi bilanca leta 1937.
Tragična smrt inženjerja Peklarja
V Beogradu je podlegel ranam, dobljenim na jugu
Ljubljana, 12. januarja.
V dveh letih so že trije slovenski inže-njerji postali smrtne žrtve slabih razmer v rudnikih na jugu države, katere izkoriščajo tuji kapitalisti. Tretja taka žrtev je inž. Adolf Peklar, star komaj 30 let in doma z Jesenic. Danes je prispela brzojavka, da je izdihnil v beograjski bolnišnici.
Inž. Adolf Peklar je bil že dve leti v službi velikega, angleškega podjetja, ki ima svoje rudnike na Kosovem in na Ko-paoniku. Najprej je služboval v glavnem rudniku v Trepči ko pa so pred meseci obnovili obrat rudnika Belo brdo na Ko-paoniku, je ravnateljstvo poslalo tja mladega inž. Peklarja za vodjo ter tako priznalo njegove zasluge in sposobnosti. V novem rudniškem obratu se je inž. Peklar z vso vnemo lotil dela. Razumljivo je, da je moral ustreči vsem zahtevam, ki jih je stavilo vodstvo podjetja. V novem rudniku je zaposlenih tudi nekaj slovenskih rudarjev, ki so bili po svoji strokovni sposobnosti mlademu inženjerju zanesljiva opora. Kakor v vseh rudnikih na jugu, delajo seveda tudi v Belem brdu rudarji iz drugih krajev, ki se po izkušenosti ne morejo meriti s slovenskimi rudarji. V petek 7. t. m. popoldne sta rudarja Ivan Nova-kovič, doma iz črne gore, in Jovan Maj-kovič. iz Bosne napadla inž. Peklarja, ko je šel iz svojega stanovanja proti rudniku. Zadala sta mu z noži več vbodljajev v trebuh, prsi in glavo, ga onesvešče-ne.ga pustila ležati na tleh ter pobegnila
preko planin. Hudo ranjenega inženjerja so našli drugi rudarji in rudniški zdravnik dr. Petrovič mu je nudil prvo pomoč. Potem so ranjenca z žično železnico prepeljali v Kosovsko Mitrovico, od tam pa v neko beograjsko bolnišnico. Očetu, ki ima na Jesenicah gostilno ob Prešernovi cesti, so iz bolnišnice že trikrat brzojavili, da je sinovo življenje na nitki, četrti br-zojav pa je naznanil njegovo smrt. Truplo nesrečnega inženjerja bodo pripeljali na Jesenice.
Ko so beograjski listi poročali o krvavem izgredu, so navajali, da je bil inž. Peklar napaden zaradi tega, ker ni pravično delil nagrad za preko navadnega šihta opravljena dela. Tako sta seveda zatrjevala napadalca in nekateri njimi pajdaši. Vse take trditve so pa neresnične in krivične. Mlademu voditelju novega rudniškega obrata pač ni preostajalo drugega kakor to, da je na vsa težja in tvegana dete klical najbolj zanesljive delovne moči in te je pač našel med slovenskimi rudarji. Tako pač ne more biti govora, da bi bil protežiral svoje rojake na škodo drugih rudarjev. Da je vse, kar se je v raznih listih hote ali nehote očitalo nesrečnemu mlademu inženjerju neresnično ln krivično, pa vedo najbolj oni, ki so ga osebno poznali. Užival je namreč sloves srčno dobrega in socialno čutečega človeka. Kot takega ga imajo v dobrem spominu tudi rudarji v državnem rudniku v Zabukovci, kjer je po dovršenih študijah nastopil svojo prvo službo.
SmM zime na Kočevskem
Dva važisa občna zbora - Hude posledice mraza
Stara cerkev pri Kočevju 12. januarja
Z novim koledarskim letom so se pričeli zbirati tu d j Slovenci na Kočevskem, da bi v svojih društvih ugotovili uspehe ali neuspehe svojih naporov v preteklem letu. Ena najvažnejišh postojank živahnega društvenega dela je brezdvomno v Stari cerkvi, kjer je bila pretekla nedelja posvečena zboru kočevskih Slovencev iz obsežnega okoliša. Zborovali sta kar dve društvi, podružnica CMD in prosvetno društvo »Sloga«.
Občni zbor podružnice CMD je vodil podpredsednik g. Kavčič, ker je bil že pred tedni dotakratni podružnični predsednik izključen iz vrst te narodno-obrambne organizacije. V svojem nagovoru je g. Kavčič omenjal težkoče. ki so podružn:co dovedle do tega, da se je morala v sili zbrati pod streho, kamor sicer ne bi bilo treba, a so bili Slovenci k temu prisiljeni, če hoče podružnica CMD sploh še obstojati in delovati v zaščito narodnih teženj kočevsk:h Slovencev. Občni zbor je izzvenel v topli zahvali vodstvu CMD v Ljubljani, ki je z darili za božič-nieo še krepkeje povezalo naše vrste in ki sploh požrtvovalno podpira delo podružnice v Stari cerkvi. Nova uprava podružnice se ponaša z ljudmi, ki so za slovensko stvar na Kočevskem storili že mnoge in ki so prvi zaorali v ledino narodnostnega dela. Z navdušenjem je bila izvoliena lista z novim predsednikom g. Bončinom perdom. ki je priznan prosvetni delavec v našem kraju.
Občnemu zboru, ki je bil zaključen s petjem narodnih pesmi, ki lih je zapel pevski odsek CMD. je kot delegat vodstva CMD iz Ljubljane prisostvoval g.
Figar. Lahko se je prepričal, kakšna povezanost in sloga vladata zdaj v vrstah članstva podružnice CMD.
Kmalu po občnem zboru podružnice ČMD je zborovalo društvo »Sloga«, ki je nepolitična organizacija vseh Slovencev brez razlik na njih nazorsko pripadnost, že dejstvo, da ima to društvo včlanjene vse slovenske družine v naši župniji in da šteje 165 članov, govori za to, kako potrebno je Slovencem to društvo, čigar namen je gojiti slovensko pesem in z oder-akimi prireditvami izobraževati kočevske Slovence, žal je tudi to društvo doletela usoda, da se je moralo umakniti iz dosedanjih prostorov. Pričakovati je. da bodo prosvetnemu delu tega društva, ki veže v eno fronto vse Slovence v našem kraju, oblasti naklonjene ter popravile krivico, ki mu je bila storjena od nekaterih krajevnih činiteljev.
Vzlic vsem tem zaprekam pa je občni zbor dokazal, kako strnjene so vrste članstva v tem društvu, ki hoče še nadalje delovati za narodnostni in kulturni vzpon slovenskega živlia v Stari cerkvi. Pohvalno velja omeniti, da je društvo »Sloga« zdsružilo svojo knjižnico z ono podružnice CMD. da bo izbira lahko večja in poslovanje olajšano.
Po občnem zboru je predava.! številnim zbranim Slovencem učitelj Lojze Zupane o nalogah in smernicah uspešnega dela Slovencev za njih gospodarsko in kulturno navzočnost v kočevski deželici. Izvoljena je b'la z aklamacijo stara uprava, kar dokazuje, v kako veščih rokah je društveno delo.
V preteklih dneh smo tudi pri nas zabeležili porazen mraz, ki je vladal v vsej
kočevski pokrajini, če pri tej priliki omenimo, da so neko jutro v Kočevju zabeležili 24 stopenj pod ničlo, tedaj smo tudi v tem pogledu najbrž odnesli rekord v vsej Sloveniji in opravičili ime »Kočevska Sibirija«, ki ga ima naša deželica. Hud mraz je povzročil precej škode na drevju, zlasti v sadovnjalkih. Divjad je pritisnila v bližino človeških selišč in lovci so imeli precejšen lovski blagor. V Mali gori je posestnik in gostilničar g. Perz priredil lov na divje svinje. Njegov lovec, ki je vepra preslabo zadel, bi jo kmalu izkupil. Ranjena svinja se je zaletela vanj ter ga podrla na tla. Na krik prestrašenega lovca je pritekel g. Perz ter s krepkem zamahom sekire, s katero je divji svinji preklal glavo, rešil lovca pred hujšimi posledicami.
Ptice so izginile in se poskrile pred mrazom, šele pred dvema dnevoma, ko se je vreme omililo, smo jih za en dan zopet zagledali skakljati okoli hiš. Toda »Jutro« je pravkar prineslo vest, da se nam bliža nov mrzlotni val iz Avstrije, in danes se je vreme res že zaostrilo tudi pri nas, v žalost ubogih slovenskih družin, ki jim nedostaje kuriva in zadostnih oblek in so prisiljeni prezebati v raztrganih najemniških bajtah.
Borba z dvema divjima lovcema
Ponikve, 12. januarja.
Novo zapadli sneg je pokril stare sledi naših dvo in četvercnožcev, ki jih najdemo v gozdu, na polju, pa ob hudecn mrazu tudi okoli hiš. Pokazale so se nove sledi, še bolj razločne od prejšnjih. Med sledmi živali pa najdeš včasih tudi zamotane človeške stopinje, ki se vijejo sem in tja samo, da bi zamešale sled. Na taikie stopinje sta naletela tudi podzakup-nik lova za okoliš Trebnje g. Prane Ko-lenc, trgovec s prešiči iz Gornjih Ponikev in njegov sosed g. Josip Florjančič, lovski pomerkač na tem lovišču. Sled sta našla pri predoru Sv. Ana med železniškima postajama Ponikvami in Mirno pečjo.
šla sta za sledjo, ki je vodila zdaj naprej, zdaj nazaj. Kmalu sta zagledala za nekima bukvama dve sumljivi osebi. Ko sta se jima približala sta ugotovila, da sta to divja lovca in sicer France in Tone Zupančič iz Biške vasi. Oba Zupančiča sta skočila izza drevja in naperila vsak svojo puško proti lovcema, ki sta storila isto. Divja lovca sta se počasi umikala in ko sta prišla že dosti daleč, sta jo ubrala po gozdu. Kolenc in Florjančič sta jima sledila. Divja lovca sta se skrila v vinogradu nad vasjo H rastjem pri Mirni peči. Lovca sta ju izsledila, nakar so se jx>stavili drug proti drugemu. Eden je kmalu ušel. Za tem je hitel Florjančič proti Dolenji vasi, kjer sta se nekaj časa tepla, nakar je divji lovec zopet ušel. Kolenc je ostal s svojim nasprotnikom v vinogradu in mu je hotel vzeli puško. Zupančič se jc srdito branil, nasprotnika je držal za vrat in ga suval z roko v stran! Kolenc pa je mnogo močnejši. Vendar se je Zupančič oprosti Kolenčevih rok in se hitro umikal, z obrazom obrnjenim proti Kolencu, nakar je bolečih kosti pobegnil za svojim tovarišem. Vso zadevo sta lovca naznanila mirnopeškim orožnikom.	i
zaradi ujuutgs prihoda onpb, rta se ta«
ko j znašla v položaju ki sta odločno zahtevala, da da vsakemu nekaj denarja; samo da se ju reši, je gospa hitro poiskala denar in ga jima izročila, nakar sta neraianca odšla. Verjetno je, da sta, bila v obeh primerih ista nasilneža, ki sta poskušala svojo srečo s takšnimi nastopi Se kje drugod. Zdaj bo zaenkrat mir pred njima.
Kadar te muči v sapnika Kadar te kašelj grozno davi
Vzemi
to je bonbon!
Bonbon proti kaSlju pravi
Zadnja čast muceniku Grabnarja
IzlaSka dolina še ni videla tako turobnega pogreba
Potepuške zgodbe
Rimske Toplice, 11. januarja.
Sinoči sta se pojavila v Rimskih Toplicah dva brezposelna ter ju je pod večer pot zanasla v vas Strensko. Zglasila sta se najprvo pri posestniku Valentinu Cveku, kjer sta !kar odločno zahtevala podporo. Postajala sta čedalje bolj nasilna, da so ju morali domači s silo odstraniti iz hiše.
Od posestnika Čveka sta nato nasilneža krenila k posestniku Vorini, kjer s-ta ob vstopu v hišo zahtevala prenočišča; nista pa se zadovoljila s prenočiščem, ki bi ga jima domači namenili, temveč sta zahtevala, da jima odstopijo ležišče na po stelji v sobi. Nad to predrznostjo so bili domači skrajno ogorčeni, zato so skušali se neprijetna gosta čimprej iznebiti. Nasilneža pa sta postala še bolj surova, ter sta vztrajala pri svojem zahtevku, tako da je med domačimi in prišlecema prišlo do ruvanja in so ju končno po dolgem prerivanju odstranili iz hiše. Eden izmed domačih je med tem odhitel obvestit orož-ništvo. Ko so prišli orožniki, so oba nasilneža še našli pri hiši ter so ju odvedli s seboj.
Dogodek pa ni osamljen. Pred nekaj večeri sta slično nastopila dva neznanca v hiši Alberta Plahute, mesarja v šmar-jeti pri Rimskih Toplicah. Ko je bil' mesar Plahuta po kupčiji z doma, sta prav talko pod večer potrkala oba potepina. Mesarjeva žena je bila sama. Nič hude- : ga sluteča in misleč, da se je vrnil mož, je v neprevidnosti, ne da bi se prepričala. kdo je prišel — odprla. Pred njo sta stala tuja moška. Opazivša, da je žena
Zagorje, 12. januarja
»Jutro« je že v včerajšnjem izčrpnem poročilu o smrtni nesreči g. Ivana Grabnarja kratko omenilo, kako častno m številno spremstvo se je vk j uči lo v ž alni sprevod za pokojnikom, iki ga je na strahoten način ugonobila transmisija. Ker tako lepega in obenem tako turobnega pogreba naša Iz-lašika dolina še ni videla, naj povemo nekatere podrobnosti
Kdo ni poznal priljubljenega vsepovsod spoštovanega Ivana Grabnarja! Mož je svojčas dovršil nekaj razredov gimnazije, ki so dali temelj njegovi znatni izobraženosti. Največ pa je bil vreden njegov lepi značaj, ki ga je tako prikupil vsemu prebivalstvu. Njegova mučeniška smrt je zatorej globoko prevzela številne njegove znance in prijatelje. Ko 90 ga pripeljali iz Ljubljane domov ter so ga položili na mrtvaški oder, je mučenika transmisije hodila gledat in kropit vsa dolina od Zagorja d« Trojan.
Popoldansko solnce se je včeraj žalostno skrivalo za oblake, ko so se zbirali od vseh strani številni pogrebci, sami dobri prijatelji in v znatnem številu tudi sorodniki
pokojnika. KoJovraški župnik je ob asistenci rzlašJcega župnika blagoslovil krsto pred hišo žalosti. Tovariši so nato dvignili krsto in razvil se je dolg, sprevod. Spredaj so stopali gasilci, za njimi zagorski. Sokoli, prapori so bili zaviti v črni flor. Za krsto so sledili bridko prizadeti družinski člani, sorodniki, zastopniki vseh strokovnih organizacij in rudnika, predstavništvo JNS. pokojnikovi tovariši iz občinskih odborov, nato pa še truma ostalih pogreb cev.
Ko smo prispeli de cerkvice v Podlipov-ci, sta oba duhovna gospoda opravila molitve. Krsta je zdrsnila v grob poleg pokojnikovih svojcev in tedaj se je v imenu vsega delavstva poslovil g. Slamnik: »Ivan Grabnar, konec je tvoje borbe za kruh, za tebe so utihnili vsi motorji, katerih pesem si poslušal m se jim umikal 20 let dokler pri zvestem delu nisi postal sam njihova žrtev.« — Neutešno je zaihtela družina, najmlajši otročiči so klicali svojega dobrega atka. katerega pa ne bo več, da bi skrbel zanje tako vzorno, kakor je to znal le on. Nobeno oko ni ostalo suho, ko smo polagoma zapuščali božjo njivo.
Kako je s progo od Trebnjega do Sevnice ?
Delo na rušljivih tleh le počasi napreduje
Mokronog, 11. januarja.
Novo železniško progo od St Janža do Sevnice gradijo že dve leti in seveda še ni dograjena. To progo, ki je za Mirnsko dolino življenjskega pomena ter bo dolga kakih 15 km in je podaljšek sedanje lokalne železnice Trebnje—Št. Janž. grade pač na zelo slabem in rušljivem terenu, tako da je že dograjene dele treba na več krajih popravljati ali pa traso celo preložiti. Znatno ovira hitrejšo dograditev železnice tudi gradba mostu čez Savo pri Sevnici. Most je bil komaj preteklo jesen oddan gradbeni družbi, ki je kmalu pričela z delom. Konstrukcija bo železna.
Železniška proga od Trebnjega do Sevnice ne bo več lokalna, temveč bo spada-dala v zelo važno državno železniško o-
mrežje. To bo najbližja in najhitrejša zveza znatnega dela Dolenjske z Zagrebom. Tod bodo vozili vse vrste vlaki. Zato bo treba malone vso sedanjo progo preložiti in utrditi. Zdaj trasirajo novo progo med Trebnjem in Mirno, ki bo tekla dosti niže od sedanje proge ter se bo približala postaji Ponikve pri Trebnjem. S tem se bo izognila precejšnji sedanji vzpetosti med Trebnjem in Mirno. Toda ne le v tem delu, temveč vso progo do St Janža bo treba preurediti, preden bodo mogli po njej voziti brzovlaki. Z novo progo bo mogla železniška uprava zadovoljiti potrebe večjih prometnejših krajev, zlasti Mokronoga, ki ima s svojo industrijo vse pogoje za raz-vitek ter zaradi primerne lege in lepe okolice tudi vse pogoje za letoviške.
Slabe prometne zveze v Mislinjski dolini
Namesto treh dopoldanskih Se en popoldanski vlak!
Slovenjgradec, 12. januarja.
Mislinjska dolina in predvsem Slovenjgradec stalno trpita na izredno slabih prometnih zvezah, ki popolnoma onemogočajo večji napredek dolina. Slovenjgradec ima dosedaj dopoldne zaporedoma kar tri vlake proti Dravogradu in sicer ob 5.30, 8 50 in 10.05, nakar voza prihodnji vlaJk proti Dravogradu šele ob 19.20. Ljudje, ki imajo v Slovenjgradcu opravka na sodišču, sreskem načelstvu, romarji, sejmarji in drugi, morajo zaradi tako neugodnih zvez čakati na povratek ce! dan v Slovenjgradcu. še večje nepri-like povzroča ta neracionalna raizdelitev vlakov otrokom, ki posečajo meščansko šolo. Z dravograjske strani se vozi blizu 50 otrok, ki morajo prezebati in stradati v Slovenijgradcu, da se vrnejo z večernim vlakom domov.
Kakor smo zvedeli iz časopisnih poročil, bosta z novim voznim redom uvedena dva nova vlaka na progi Maribor—Pre-valje in nazaj. Zato prosimo železniško ravnateljstvo, naj ob tej priliki preskrbi, da bo tudi naša zapostavljena Mislinjska dolina dobila zvezo s tema dvema vlakoma. Dosedanji vlak št 9112 naj bi imel v
Dravogradu zvezo z novo uvedenim vlakom in bi odpeljal iz Dravograda ob 12.45 ter bi tako tudi nadomeščal mešani vlak št. 9133 in pridobil celo uro na voznem času do Velenja.
Na novo pa bi se mogel uvesti nujno potrebni popoldanski vlak, ki vozi sicer že od Zagreba do Velenja, nima pa v Velenju zveze z Dravogradom. Ta vlak naj bi prihajal v Slovenjgradec ob 14-45 in bi imel nato v Dravogradu zvezo na vlak proti Mariboru, Prevaljam, Celovcu in Volšperku, kar že po sebi dokazuje res nujno potrebo uvedbe tega vlaka. Na povratku pa bi nadomeščal dosedanji vlak št. 9119. Na drugi strani lahko železniška uprava ukine izletniška vlaka št. 9122 in 9121, ker nista dobro zasedena.
Upamo, da bo železniško ravnateljstvo ustreglo teg upravičeni želji in potrebi. Slovenjgradec z vso Mislinjsko dolino postaja vedao večje tujsko-prometno središče; posebno z zidanjem novega kopališča bo narasel tudi naval letoviščarjev. Vsa ta dejstva dovolj nazorno dokazujejo upravičenost naših zahtev in hvaležni bomo ravnateljstvu, če jim bo ugodilo ▼ mejah možnosti.
Idrijski krožek v Beogradu
je bil ustanovljen ob pravoslavnem božiču
Beograd, po pravoslavnem božiču
Že v lanskem majnrku se je sprožila mi-ael o ustanovitvi krožka, ki naj bi združil v Beogradu živeče Idrijčane. zlasti pa bivše dijake prve slovenske, idrijske realke. Sestavil se je pripravljalni odbor, ki je izdelal pravila in jih predložil oblastim v potrdilo. Oblasti so po majhnih i/premem-bah potrdila pravila, pa se je tako drugega pravoslavnega božičnega dne zvečer vršil v prostorih slovenske menze v Balkanski ulici št. 14 prvi občni zbor beograjskega »Idrijskega krožka«.
Zbor je otvoril s pozdravnim nagovorom predsednik pripravljalnega odbora g. Leopold Štros st., ki je predvsem izrekel pozdrav rodnemu mestu zborovalcev, Idriji, ki je sicer tako daleč od njih, ali vendar tako blizu, ko jo vsi nosijo s seboj v srcih. Povedal je v kratkem, k&ko je prišlo do krožka, ki hoče ne samo gojiti družabnosti med beograjskimi idrijskimi rojaki, temveč tudi vsakemu Idrijčanu, zlasti pa dija-štvu v Beogradu olajšati in »boljšati življenjske razmere.
Tajnik pripravljalnega odbora g. Slavko Ferjančič je nato prečital in pojasnil pravila — krožek je seveda popolnoma nepolitična organizacija — in se je sklenilo, da se pošljejo pozdravi nekaterim za Idrijo zelo zaslužmim narodnim delavcem, tako bivšemu idrijskemu županu Dragotinu La-pajnetu, bivšemu idrijskemu poslancu En-gelbertu Ganglu, bivšemu ravnatelju idrijske realke dr. Stanku Bevku, profesorju dr. Francu Kosu, profesorju Janku Kumirju, Julčetu Novaku in Idrijskemu krožku v Ljubljani.
Po kratkem tajniškem m blagajniškem poročilu se je z vzklikom izvoli! naslednji odbor: predsednik dr. Ivan Kenda, podpredsednik Ivan Bonča, tajnik Slavko Ferjančič, blagajnik Gregor Šinkovec, odborniki dr. Fraejo Bončkia. inž. Valentin Von-čina in nar. poslanec Rudolf Pieskovič. V nadzomištvo so bili izvoljeni: predsednik
Leopold Štros st., člana pa Ivan Pivk in Janko švajger.
Ko je novoizvoljeni predsednik g. dr. Ivan Kenda izpregovoril nekaj krepkih, iz-podbujajočih besed, poudarjajoč samoni-klost Idrije in Idrijčanov, je pozdravil zbo-rovalce zastopnik društva »Istra—Trst— Gorica, nato pa še zastopnik idrijskih rudarjev u Senjskega rudnika v vzhodni Srbiji, Franc Kokalj, ki se ni ustrašil stroškov in dolgega potovanja, samo da je mogel prisostvovati prvemu zboru krožka. Poudarjal je v svojem govoru, da naj se krožek vedno spominja idrijskega rudarja. kar pač ni težko, ko so vsi člani krožka skoraj izključno rudarski sinovi in vedo, da so, če danes zavzamejo vidne položaje v službi in družbi, dolžni zahvalo za to žuljavi rudarski roki. Temu rudarju pojdi predvsem pozdrav zborovalcev!
Določila se je potem v smislu pravil članarina. ki je tako nizka, da jo pač res zmore vsak, pri čemer se je pa seveda tudi namignilo, da se radodarnosti ne postavljajo meje in še tem manj, ko čakajo krožetk gotovo večji izdatki pri izvrševanjm njegovih socialnih nalog. Z zahvalo govornikom in pripravljalnemu odboru je nato predsednik zaključil zbor.
I "ideležba na zboru je bila prav lepa. Zbralo se je nad štiridest Idrijčanov in bivših dijakov idrijske realke in ne samo iz Beograda, temveč tudi celo, kakor že omenjeno iz Senjskega rudnika, Valjava, Pa-račina in drugih srbskih krajev. Zastopan je bil tudi nežni spol.
Po zaključitvi zbora se je pričela kar najprijetnejša, res pristno idrijska domača zabava. Bilo je »žlikrofov z bakalco«, petja, šale in smeha precej daleč v noč. In koliko spominov na nekdanja dijaška 'eta! Biil je lep večer, kakor jih je malo. Krožek je pokazal, da ima v sebi dovolj moči in volje za izvrševanje svojih nalog in mu je le želeti, d« bi jih izvrševal kar naiusoeš-neje.
Domače vesti
Boltažar Marold
in Olga čolnihova
(Napisano v senci pisave besede sonce.)
Na tihi Kopi plava con in v njem sedita Botažar Marod in Oga Čonikova Pri njiju nogah leži vočjak in grize bohe. Botažar spominja na to, kako sta z Bogarom lovila toste pohe, A ga pa naponjene poze, katere je jedla s pokovnikom. Tega je prvič videla, kako je jahal na čelu svojega poka. Zdajci žona preleti Kopto in tam na homu je videti grajski stop. Poleti se tod klatijo tope ciganov, pozimi pa vokovi. Con se lahno ziblje na Kopi, Botažar in Oga močita.
»Moj got bi zdaj potreboval pozenjske-ga piva«, naglo spregoči botažar.
»Napij se sveža namozenega mleka ali pojej jaboko,« odgovori Oga,
Botažar segne po mleku ter pri tem po-leje Olgi krilo iz čiste vone. Zaradi tega se ona tako razjezi do njegova pot postane kar žota, kakor da se mu je žoč razlit. Botažar kone in toče z nogo ob čon.
»To že veš«, po dogem moku spregoči Botažar, »da so okavci premagali olkavce s pomočjo ukuvcev. Ti vsi se baje poznajo po tem. da olkavci golčijo, da ukavci gučijo in da okavci gočijo. Bil sem preje olkavec Boltažar Marold in zdaj so me napravili z n okavca botažar j a Maroda, s čimer nisem zadovoljen. No sedaj pa g oči ti, Oga Čonikova od sv. Bofenka«
*Res, pišemo in gočimo sedaj n. pr. sonce in ne več solnce, začne gočati Oga »Iz-puščamo namreč l iz skupka ol, pa samo tedajt ako ni na konci besede in mu ne sledijo i u e o a, to le pod pogojeni, ako ta ikupek o! mi Prleki izgovarjamo kot u; kajti mi Prleki smo ukavci. Torej, olkav-sko: polž solnce, žolna, uka\'sko: puž, sun-ce žuna, okavsko: pož, sonce, žona.
»Čuje se t udi,a spregoči Botažar, da so te izrezane l-e iz besed kakor n. pr. bolha, baje dali v steklenici in na nje naliki špirita ter je dobro zamašila. No tak način kon-servirani l-i sedaj čakajo, do pridejo nekoč v filoški muzej«.
»To bo prvi muzej te vrste,a začudeno odgovori Oga ter nadaljuje svoj goč. »Vam okavcem bo treba dobro paziti na gotove razlike kakor je n. pr. dolga Volga. Nam ukavcem je lahko to razpoznati. Toda oka-vec bo rekel doga Voga, ker bo sodil, da vkavec pravi: duga Vuga. Ukavec pravi duga Volga«.
»To okanje torej ni tako enostavno,« pripomni Botažar.
»Seveda m,» spregoči Oga »Zato nekoliko primerov Golt. gut, got; samo Boltažar, pa ne Butažar ali Botažar Volk, vuk, vok; samo Marold. pa ne Marud, Marod. Do/g, du g. do g samo Olga, pa ne Uga ali Oga. Solnce. sunce, sonce; ssme Čolnik, pa ne Čumk, Čomk Bolha, buha. boha, samo Bolfenk, pa ne Bajenk ah Bufenk. Polh, puh. poh; samo Polde, pa ne Pude ali Pode Potk. puk, pok. S3mo polka, pa ne pu-ka ali poka. Drži se torej oka\'skih pravil in dobro boš okali, pa ne pozabi na izjeme!«
Končala sta prijetno vožnjo v čonu po tihi Kopi in sta bila srečna in vesela, da ite njiju ne tiče okavščina, ter ostaneta kakor sta bila. Iz Boltažarja Marolda nikedar ne napravijo več Botažarja Maroda in iz Oige Čolmkove nikedar več Ogo Čoniko-vo, še manj pa Ugo Čunikovo.
Di. F. H -č.
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najoešče trpe na trdi stolici. naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice. ki |o je treba pre-j nekoliko segreti Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
reg a Of. 15. 48V»
• Spomin na velikega dobrotnika \ Bitolju.
V predvojnem Bitolju je bilo najlepše poslopje bolnišnica, katero je zgradil grški togataš Pinika. ki je prebival v Bitolju. Ta Grk je bil velik dobrotnik bitoliskih reve-žev, a tudi požrtvovalen zaščitnik srbskega življa. Rednim mladenkam je daial lepo doto, kadar so te poročile. Ker bitoljska občina ni imela pogrebnih sredstev, je sam zgradil lejK> bolnišnico in jo tudi moderno opremil. Od tega nekdanjega najlepšega bitolj-skega poslopja stojijo danes samo še zidovi, ki so razookani od drobcev granat. Okrog tega poslopja so bile med svetovno vojno ogorčene borbe. Ko so Francozi prišli v Bi-tolj. so v tem poslopju namestili svojo am-birlanco. kjer so nudili pomoč tudi civilnemu prebivalstvu. Ko so Francozi leta 1918 zapustili Bitolj, je bolnišnico nekdo zažaal. Ostali so le soli zidovi, a bil bi že skrajni Čas. da bi se občina ali pa banovina lotila obnove velikega posloma.
Vasilij Levčenko
Sinu Odese Vasiliju Le\>čenku se pač ni sanjalo v akademskih letih, da ga bo Abraham sreča' v Ljubljani Pred 18 leti ga je vrgel val revohtcije z rodne zemlje v Slovenijo, kamor mu je sledila verna soproga gospa Maša. Tako smo se navadili rta to simpatično zakonsko avnfico, da niti ne mislimo, da nista od nekdaj naša.
Seveda bo g Levčenko vzkliknil ob teh vrstah »O prmejkuš!« To nedolžno besedo, ki zapečati resnico, je prinesel g. Levčenko že iz Rusije — kot zapuščino naših fantov-ujetnikov. Še prer-en je prestopil slovenska tla. si je pr dobil krog slovenskih prijateliev Potem je usoda nanesla. da se je ustavil pri nas Pokojni poštni ravnatelj dr Debelak ga ie sprejel v poštno službo naipiej v Konjicah, kjer je služboval neka i let. nato je prišel v L jubljano k direkciji, kjer službuje kot vesten in marljiv uradnik še danes Kot vodji Statistike mu je naložilo življenje peti križ. Drugih križev mu je usoda mnogo naložila. a jih je voljno nosil in odlagal Vasilij levčenko je namreč vzor skromnosti, potrpežljivosti in globoke vernosti.
Kot sodnik v Odesi je spoznaval lepše čase Na svop jahti je preiadral domače vode in slikal tepe ruske pokrajine Zato predstavlja tudi še danes njegovo stanovanje pravo galerijo oljnatih slik. Vsak kraj. ki mu je prirasel k srcu, si je oveko-večil. Na steni vidiš Bled. Bohinj, Sv. Ka-
*	Jubilej zaslužnega gledališkega umetnika. Te dini bo dopolnil 50 let svojega umetniškega dela Ljubomir Rajičič Cvrga, dolgoletni upravnik gledališča, zdaj pa sekretar novosadskega narodnega gledališča. Svojo kariero je začel v skupini beograjskega gledališkega umetnika Toše Markoviča, ki je prirejala predstave po Srbiji in po Sremu. Leta 1897 je vodil gledališče v Varaždinu ter prirejal turneje po Hrvatski in Bosni. Nekaj let pred vojno je bil vodja narodnega gledališča v Beogradu. Tajniške posle pri novosadskem gledališču opravlja od leta 1936.
*	Predavanje ZKD. Sokolsko društvo Novo mesto priredi drevi ob 20. uri v svojem domu predavanje »O vesoljstvu« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Lavo čermelj.
*	Beograjska kratkovalovna radiopostaja bo oddajala 15. t. m. ob 1. ponoči svoj pre-kooceanski spored za naše izseljence. Prenos bo preko berlinskih kratkovalovnih postaj, valovna dolžina 25.43 m, odnosno 11.850 kilociklov v smeri proti New Yorku in DZC, valovna dolžina 29.15 m, odnosno 10.290 kilociklov v smeri proti Buenos Ai-resu. Ob tej priliki bo govoril minister za telesno vzgojo naroda g. dr Vekoslav Mi-letič. V glasbenem delu emisije bosta sodelovala gospa Milica Petrovičeva in Voji-slav Petruček, ki bosta zapela več narodnih pesmi.
*	Jugoslovenska narodna čitalnica v Splitu že 7 let združuje Jugoslovene Splita in Dalmacije v skupnem delu za velike ideale, za katere sta se v Zvonimirovem mestu borila in žrtvovala Luka Botič in Natko Nodilo Prestala je že mnogo borb in žela mnogo uspehov. Letos 10. februarja se bo, prenovljena in pomlajena s pritokom novih članov, preselila v nove prostore v Kamberovi hiši na Narodnem trgu. Opozarjamo naše ožje rojake v Splitu, da se vključijo v ugledni krog Jugoslovenske narodne čitalnice. Tej pa želimo v novih prostorih mnogo nadaliniih častnih uspehov pri organiziranem delu za zmago velikih načel, lri jih je vsem Jugoslovenom zapustil kot oporoko naš nepozabni Viteški kralj.
*	Tragična smrt direktorja sarajevske šn-marske direkcije. V sarajevskem sanatoriju je umrl direktor štunarsiks direkcije inž. Bogdan Babic, ki se je 17. decembra ponesrečil v gozdu Tisovici. kjer je nadzoroval dela. Drezina- s katero se je vozil, se i3 prevrnila in inž. Babič je dobil nevarne notranje poškodbe. Pokojni direktor se ie rodil v Ba-njaluki leta 1885. Za inženjerja je bil diplomiran na Dunaju. Med vojno so ga preganjali kot nacionalista in tudi iz državne službe je bil odpuščen. Sarajevsko šumarsko direkcijo ie vodil od leta 1927.
*	Tragična smrt starčka. Iz Škofje Loke nam poročajo: Koširjev Miha je bil drvar, dokler ga starost ni upognila. Hrastniška grapa mu je bila dom, pomanjkanje in bolezen, ki se je prikradla v krepko telo, pa plačilo za garanje. Tako je dosegel čedno starost 75 let, ko je posegla po starčku bela žena Zmanjkalo ga je kar na lepem v noči na nedeljo Osobito zadnji dnevi, ko je pritisnil strupeni mraz, so bili za Miho trda preizkušnja. Da, preizkušnja, ki je ubogi mož ni prestal Čeravno ni res, da bi bil zmrznil, je pa vendarle prav gotovo, da je ostri mraz pospešil njegovo smrt. Be-težen, kakor je itak bil, si je poiskal v usodni noči ležišče v neki bajti v Hrast-nici in zaspal. Zjutraj, ko so mu prinesli mleko, so našli moža na tleh, mrtvega! Ponoči je zdrknil s klopi na tla. Splošna slabost in pomanjkanje, ki se jima je priključil še mraz. so storili svoje. Moža so prepeljali v Skofjo Loko in ga pokopali.
*	Graditev železniške proge Metkovič— Plofa. Vzlic hudi zimi grade ozkotirno železniško progo Metkovič—Pločn ki bo vezala novo projektirano luko z železniško postajo Metkovič. Nova proga to dolga nekaj nad 20 km. Zdaj grade dva tunela, enega pri Robotimu, drugega pa pri Kaminu. Pomladi bodo s progo gotovi in potem s? bodo takoj lotili dela za ureditev pristanišča ob izlivu reke Neretve.
*	Pazite na otroke! Marija Tekavčičeva ima v občini Cirkovcih na Dravskem polju skromno hišico in dva otroka. Nedavno popoldne se je podala v trgovino prej pa je posadila svojega bolehnega 2-le^n^ga sinčka Martinčka na kmečko peč, kakor je to storila že večkrat. Otrok pa je ta dan zlezel na kraj oeči. padel na tla in si zlomil tilnik. Najemnik, ki 6tanuje v hišici ie čul ropot in je prihitel na pomoč. Našel je otroka nezavestnega, vzdignil ga je na posteljo, kier na je sirotek kmalu nato izdihnil.
Telef. 22-21
Vesela m izredno zabavna opereta zdravega dunajskega humorja, petja, lahke muzike, komičnih zapletljajev — skratka film — dobre zabave.
♦	Povsod Boga. }e deviza katolSke akrtje.
Knjiga »Bog v Trbovljah«, zbirka sodobnih socialno-religioznih pravljic U Mr?el», ki ie pravkar izšla (založBa »Trbovlje« Ljubljana, Gajeva 9), se v pes.itek't obliki Od daleč dotika tudi tega problema- a onMU do nekaterih presenetljivih zaključkov, v uvodu naslovne pravljice pripoveduje otroku star rudar, da v Trbovljah ni boga. Na tepi domisleku je 7grajen cikius fantastjtnil} zgodb, ki pripovedujejo, o gladov.lt #Uvki rudarjev, h katerim pride v trboveljske virje sam Bog na obisk, o stvarjenju sveta-o krizi naših dni, o uporu meseca, ki ga pisatelj pooseblja v nekakšnega hlapca Jerneja iz ve&oljstva, proti Bogu, o cestnem po-meiaču, ki je šel v nebesa dela iskat, i a o malem Trinajstiču, Čudežni siroti iz Trbovelj. ki ie na materinem grobu našel lek za ozdravitev sveta. Knjiga, ki jo krasi 20 ie-sorezov Maksima Sedeja, je dogodek našega književaega trga in zasluži, da je nihče ne prezre, kdor ima doma svojo knjižno polico in kdor resno razmišlja o vprašanjih naših dni.
♦	Novi grobovi. Iz Maribora smo včeraj
popoldne prejeli kratko obvestilo, da je umrl g. dr. Josip Zmavee. svetnik Stola sed-morice v pokoiu Izgubimo enega naših naj-odličnejših pravnikov, predvsem pa človeka- ki ga je dičil izredno blag značaj. Ko je stopil v pokoj, je g. dr. Zmavec. vrsto let županoval v rodnem Ljutomeru, kjer je bil močno priljubljen. Ug'?dnega pokojnika bodo danes ob 15. spremili k večnemu počitku na Pobrežju. — V št. Vidu nad Ljubljano je umrl g. Anton Kremžar. strojni podjetnik in posestnik, star 62 let. Pogreb l>o danes ob 9. - V Ljubljani .ie umrl g. Anton Beršnjak, posestnik na Hudem pri Stični. Pokojnik je bil zgleden narodni in javni delavec, starosta Sokola v Ivančni gorici, načelnik ondotne Hranilnice in posojilnice ter načelnik nadzornika odbora Vodne zadruge za regulacijo Višnjice v Stični. Pokopali ga bodo v petek ob 9. v njegovem domačem kralju. - V ljubljanski bolnišnici je umrla gdč. Anica Miholireva. uradnica. Pogreb bo danes ob 16. — V Čevljarski ulici v Ljubljani pa je umrla v visoki starosti 83 let gospa Karoiina Damianovifeva. Pogreb bo danes ob pol 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno eožaljel
♦	Štiri pegame—svilorepke je opazil poročnik planinskega polka g. Branko J e r k o-vič v Mojstrani na Gorenjskem. Po kratkem oddihu so se ptice dvignile in odletele nad dolino Save proti Jesenicam. Vrli prijatelj prirode. ki redke severne goste že od prej pozna, je že tretji, ki je opazil to zimo v Sloveniji pegame. ki bodo iz Maribora odleteli celo z obročikom nazaj na visoki sever.
Tudi ^f
priporočali
m\
;===^^TRIKQ PERILO
k&čr.hitra.-ga le,takrat obleče te
*	Hudo trpljenje prebivalcev bosanske P«-Bavine. V 6negu, vodi in ledu živijo prebivalci Bosanske Pcsavine. Med zadnjimi poplava mi je voda razbila nasipe ter poplavila vasi v okolici Orašja in Brčkega. Ta katastrofa je bila podobna oni iz leta 1932. Ko je bila voda še v hišah, je nastopila huda zima in revni vaščani so imeli svoje postelje na ledenih tleh. Tako so prebili tudi božič in novo leto. Zmanjkalo je v vaseh tudi kuriva in reveži so sekali svoje sadno drevje- za kurjavo pa so porabili tudi dele svojih od poplav porušenih stavb.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko m škiopljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3
EfSivMJA IA K L Al iN LIKARJE v ir- """'- n'a\j k a "vr-Nebotičnik.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
Iz Zagorja
z— V ožjem rodbinskem krogu je te
dni obhajala 60-letnico gospa Štefana Vod-lanova, mati gostilničarja in posestnica Franceta Vodlana v Celiu. Je pristna Za-gorjanka iz znane narodne rodbine go-stiln'čarja Korbarja. Mlada se je poročila z rudniškim nadpa mikom Vodlanom v ki-sovškem obrntu. Pred 35 leti ji je umrl mož in ji zapustil več otrok pa skromno pokojnino. Teška je bila niena borba, da je otroke spravila do kruha. Dala pa jim je najlepšo vzgojo. Prevzela je rudniško restavracijo, katero je 15 let vodila z najlepšim uspehom. Danes so vsi njeni otroci lepo preskrbljeni in blaga mati uživa njihovo hvaležnost. Gospa Vodlanova je imela vedno odprto roko za siromake, pa tudi za koristna društva, še mnogo let!
Kraljev tenor
W Eichberger, L. En£li*ch, L. Slezak, R. Carl
SamotainlotrHo!) 16., 19*15 In2115nf
REKORD, KOT GA LJUBLJANA ŠE NI DOŽIVELA:
8 DNI RAZPRODANE PREDSTAVE! ZATO NE ZAMUDITE
BELI JORGOVAN
i _ ^^
KINO MATICA
Predstav« danes ob I6.v 19. in 21*15 uri
z Liubljane
u— XVII. Slovanski večer J. N. A. P, Jadrana. Razpošilja lje vabil je končano, evefir tualne reklainaoi-je prosimo na naslov JNAD. Jadran. Tomanova 3 ali telefonifcno 29—74. Prodaja vstopnic v društveiem lokalu, Tomanova 3, v petek od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure ter v solioto od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. Rezerviranje lož istotam.
n— Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 18. t. m. bo ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi zanimivo predavanje g. univ. doc dr. Štefana Horvatiča o temi: »Posebnosti in zanimivosti v kvariietbki flori iu vegetaciji«. Predavatelj bo pokazal, da ee v flori in vegetaciji našega primorskega kopna nahaja vkljub goloti in navidezni sterilnosti kameni te pokrajine mansikatera zanimivost in posebnost. V tem oziru se posebno odlikuje področje Kvarnerskih otokov. Predavatelj bo v prvi vrsti orisal težko življenjsko borbo vegetacije morskih obal, obalnih skal ter primorskih drč in meli. Ravno v toj vegetaciji Kvarnera najdemo izredno redke rastline, ki deloma drugod sploh nikjer ne rastejo. Občinstvu bodo na ogled suhi pri-merski teh rastlin, predavanje pa bo spremljalo lepo število skioptLčnih slik. Vstopnina 2 in 4 din.
tarino. Zreče. V ozadju je seveda naš Ljubljanski grad Pa krasne okvirje je mojster Levčenko sam izdelal. Glede izna;dliivosti je moderni Robinzon. Izde'al si je sam pohištvo in si tako udobno uredi! stanovanje z lastnimi izdelki, da tu ničesar ne pogrešaš. Tudi del džungle ima v sobi: zasadi/ je filodendrone, acaleje. palme in podobne eksotične rastlme. ki jim nrednfa-či visoka citrona. Vsak kotiček je izraz njegove velike in lepe slovanske duše in izraz srca njegove mladostne soproge Maše.
Mehkoba njune pristne ruske nature odsevp z božičnega drevesca in drevesc, kajti teh napravita mnogo največje drevo, ki se dotika stropa, je simbol stevanske vzajemnosti; okrašeno ie s čolnički, aeroplani, suho robo v miniaturi; vse je poslikano s slovanskimi barvami. Le*os je na veji tudi top, — dariJce, ki čaka našega oficirja — topničarja.. Tu so še razni izdelki gospe Maše: kvačkane torbice, prelepe škatlice in še mnogo drobiža. Drevo, ki mu v Ljubljani ni enakega, krasijo sveč>ce lastnega izdelka, poleg njih pa razsvetljuje drevo nešteto žarnic.
Drugo božično drevo je simbol življen ja. Okrašeno je s samimi jadrnicami in z belimi svečami.
Tretje drevo je rdeče, posvečeno materi, četrto je drevesce Luiiških Srbov Majhno je, najmanjše — simbol malega naroda. Peto je drevo odlikovanj (brez taks), okrašeno z vsemi mogočimi redovi. Vsakega
gosta g. Levčenko odlikuje z nagovorom Topot smo deležni reda sv. Save 1. razreda
Letos je okrasil g. Levčenko kar šestero dreves, pred leti smo jih našteli celo devet Vrhutega \nsita s stropa dva slovenska božična venca. Vsaka slika ima svojo smrekovo vejo s svečico Predstavljajte si ta prelestni božični gaj! G. Levčenko ljubi božična drevesca, ki pomenjajo odrešenje. Na robu zasnežene Sibirije zatikajo dobri ljudie sibirskim ujetnikom smreke v sneg in jih razsvetljijo, da jim na ta način olajšajo beg.
Tudi za telo — ne le za dušo — je poskrbljeno pri Levčenkovih Gospa Maša ie izvrstna kuharica, ki se trudi, da ne izginejo ruske posebnosti z bežične mize. Poleg piroh postreže gospa ob pravoslavnem božiču z vsakoiakim pecivom. Ne manjka pečenke in originalnih ruskih klobas z rusko vodko. Trdno upata zakonca Levčen-ka, da se velika domovina izmota iz zmed in da se še vrneta v njeno naročje Tedaj bosta pa onadva v Rusiji lastnik zaloge cvička in kranjskih klobas, a mi njuni zvesti dobavitelji ..
Našemu iskrenemu bratu Vasiliju — želimo poleg zdravja in zadovoljnosti uresničenje njegovih tihih nad — in še mnogo veselih let ob strani vedre gospe Maše.
Na dan pravoslavnega novega leta 1938.
Maša L.
Lep dar: Zgodbe brez groze
GOR NJ A RADGONA
u— Strelska družina obvešča Članstvo, da bo vsak četrtek od 8. ure naprej sobno streljanje v restavraciji pri s Levu«.
u— Predavanje g. doc. dr. Ivana Matka »Prehrana človeka in vita mi ji«, ki naj bi bilo v četrtek ob 20. v dvorani Delavske zbornice in ki je bilo najavljeno v nedeljo v programu Prirodoslovnega društva, odpade zaradi lenadno nastalih zaprek.
n— Akademska Jadranska straža opozarja na svojo plesno vajo, ki bo danes ob pol 8. v Trgovskem domu. Jenko—Adamič.
u— Banska podpora brezposelnim. Kakor smo včeraj poročali, se je v torek dopoldne zglasila pri g. banu depuiacija brezposelnih- da ga zaprosi za delo Ln podporo. G. ban dr. Natlačen je zastopnikom brezposelnega delavstva obljubil svojo pomoč in ie socialnemu uradu mestne občine takoj nakazal 20.000 din. Včeraj «) trume delavcev oblegale socialni urad, a tam so jim uradniki povedali, da bo ta znesek razdeljen delavcem, ki bodo pomagali pri regulaciji Malega grabna. Za stotine brez|*>selnib. ki čakajo podpore in dela. je tolikšna vsotica premajhna. pomisleka pa je vredno tudi dejstvo. da nobeden izmed delavcev, ki so orftali na cesti, ne premore takšne obutve, da bi mogel na delo v strugo. Zato eo brezposelni sklenili, da pošljejo k l.emu še eno deputa-cijo s prošnjo, da jim pomaga do kruha
u— Opozorilo telefonskim naročnikom. Vt-e telefonske naro&niike opozarjamo, da poteče 15. t. m. rok plačila telefonske naročnine. Vplačila ee vršijo na dostavljene čekovne položnice. Naročniku, ki zamudi rok vplačila, se telefon začasno izključi iz prometa dne 16. januarja, za zope^no vključitev pa mora plačati takso 100 dinarjev. V primeru, da kak naročnik omenjene položnice ni prejel reklamira isto lahko pri pošti Ljubljana 1. Pr pominjamo. da morajo naročnine poravnati brez izjeme vsi naročniki, tudi tisti, ki eo zaradi kakih tehničnih motenj ali prekinitev vložili prošnje za odpis naročnine. — Pošta Ljubljana 1.
u— Filozofsko društvo in Društvo za pravno filozofijo in sociologijo bosta priredila v soboto 15. t. m. predavanje o »filozofskih osnovah prava in čisti pravni filozofiji«. Predaval bo g. oni v. prof. dr. L. Pitami«. Predavanje bo ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.	.
u— Predvajanje zvočnega filina »Malajska džungla«. V okviru prireditev Prirodoslovnega društva 6e predvaja danes in jutri v petek 14. t. m. ob pol 15. ter v nedeljo 16. t m. ob pol 11. v dvorani Delavske zbornice poučen poljudno-znanstveni prirodo-lovni tilm iz življenja tropične džungle. Film je poln zanimive in pestre vsebine ter kaže na eni strani divje sile in boj, na dnu^i pa odkriva poseben čar in nepokvarjeno lepoto tiste prirode. ki je prepuščena samo sebi in svojemu razvoju in katere še ni spremenila sled človeške slopinie. Film je primeren in poučen za vse stanove in za vsako starost, zlasti pa bo mogla na prav lahek način mladina dobiti pogled v skrivnostno dnevno in nočno življenje pragozda. Da omogočimo ogled filma vsakomur, 60 cene samo 2, 4 in 6 din.
u— Prijava motornih vozil in overovljenja vozniških izkaznic za leto 1938. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike avtomobilov, avtobusov in motooiklov, da v izosib posledic takoj prijavijo svoja vozila za leto 1938. in plačajo banovin sko trošarino na pnevmatiko. Rok za plačilo je do 15. t. m. Položnice in potrebna navodila s« dobe v eobi štev. 2. v Subičevi ul. 5'I nadstropje. Za prijavo motorn;h vozil predpisane tiskovine v 2 izvodih se dobe v gori navedeni sobi in stanejo 5 din za avto, 3 din za moto-cikelj. Taksa v drž. koleku za prijavo znaša za avto 100 din. za motocikelj 50 din ter se prilepi na en izvod prijave 'in predloži s l>otrdilom o plačani banovin^ki trošarini na pnevmatiko obenem e prometno knjižico v gori navedeni sobi. Istodobno se pozivajo vozači motornih vozil, da predložijo svoje vozniške izkaznice v overovi jen je za leto 1938. in plačajo banovin sko takso v tenovjn-skem kolku: samovozači po 100 din. mote-ciklisti po 50 din. Prošnjo za overovljenje vozniške izkaznice je 4reba kolkovati s kolkom za 10 din- za rešitev pa je treba priložiti kolek za 20 din
u— Opozarjamo na javno predavanje P*T-le Hočevarjem e o odnosu matere do dora-šra jorega otroka« ki bo drevi ob 20. na šentjakobski šoli. Pridite 1
Bedni letni občni cbor Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek 7. februar-}a v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glas-t bene Matice v Vegovi ulici. Dnevni red občnega zbora je: poročila društvenih funkcijo-narjsv, volitve in slučajnosti.
u— »Mi i Vi«, revija za odr^to kulturo, ki Jo Izdaja Združenje gledaliških igralcev je izšla. Dobi se pri operni blagajni, T trafikah ta knjigarnah. Ta številka stane 5 dan in obsega 65 strani, nadaljne številke bodo po 3 din,
u— Krmišče korišlnih ptic na vrtu g. Hlebša na Hradeckega cesti 54. katero smo včeraj objavili tudi v sliki, ni bilo fotografirano zdaj v hudi zimi, marveč že lani spomladi 31. marca, ko je padel zajx>zneli sneg. Posestnik g. Hlebš vabi prijatelje nn-rave, da si ogledajo njegove ljubke krilate goste na krmišču.
!z Celja
e— Pravoslavni volilni seznam. Uprava srbske pravoslavne parohij^ v Celju spo-rofo. da je v smislu Člena 175. cerkvene <ufl'ave razgrnjen volilni seznam (biraSki spi«ak) javno na vpogled v parohijski pisarni v Vrvarski ulici l/I. Vsak član pravoslavne cerkvene občin? ccl^ke si lahko od 14. do vštetega 27. t. m. ogleda ta seznam irn predloži 6voie event. pripombe k seznamu pismeno upravnemu odboru cerkvene občine.
e— Gledališka predstava ▼ francoščini.
OsmoŠolke in osmošolci celjske gimnaziji bodo vprizorili pod okriljem Francoskega krožka danes ob 20. v celjskem gledališču v franco-ikem jeziku Acremantovo veseloigro »Ces dames aux chap?aux verts«. Opozarjamo na to zanimivo predstavo.	_____
KINO metropol prinaša danes ob 16.15 in 20.30 prekrasen film po znani Anzengruberjevi drami »KIRCHFELDSKI ŽUPNIK« (Der Pfarrer von Kirchfeld). Divna harmonija med veličastnimi tirolskimi planinami in duševnim
mirom ljudi, preprostih in iskrenih. ♦♦♦«♦♦*»♦♦♦♦♦♦♦♦»«-+»♦♦♦♦♦»*•»» »♦❖<■■♦*»*♦»♦♦»
e— Plačilo občinskih davščin. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike im lastnike vozil, da so 1. t. m. zapadli v plačilo 5-odslotni najeminski vinar in 2-odstotna kanalska pristojbina za prvo letošnje četrtletje, vodarina in šievninn ra zadnje lansko četrtletje in četrti (zadnii) obrok davščine na vozila. Stranke se pozivajo. da plačajo zapadle obrobe zanesljivo do 10. februarja pri mestni blagajni celjski. Po preseku tega roka se bodo računale zakonite 6-odstotne zamudne ol-resti. Plačila, ki bodo po preleku šestih tednov od dneva dospelosti za očitala- bodo izterjana z izvršbo.
KINO UNION predvaja danes ob 18.30 ln 20.30 film po opereti J. Straussa
»N E T O P I R« (Die Fledermaus). V tem filmu je prikazana borba umetnika-pevca med zvestobo in umetniškim poletom, med sanjami in resničnostjo. V glavni vlogi; Hans Sohnker — Lida Barova — Hans Mpser.
e— Velika tatvina pojasnjena. Lani 11. maja po«poldne se je bil nekdo vtihotapil v stanovanje blagajničarke Marije Kost-love na Trgu kra.lja Aleksandra ter ukradel zaklenjene omare in nniznega predala 2.500 din gotovine, zlato žensko uro. zlato zajpeTtruco, pet prstanov, nekaj avstrijskih zlatnikov in več srebmine v skupni vrednosti nad 6.000 din. Po dolgem poizvedovanju je vodja kriminalnega oddelka celjske policije g. Zavec pred kratkim dognal, da je v zastavljalnici v Zagrebu deponiran, del zlatnine .ki je bila ukradena Kostlovi. O tem se je sam prepričal v Zagrebu. Na podlagi nadaljnih ugotovitev je bila včeraj aretirana v Ga-berju pri Celju postrežrsica Marija K., ki Je priznala tatvino in tudi vrnila nekaj ukradene zlatnine. Izgleda pa, da je imela pri tatvini pomočnika, ki ga ne mara izdati. Aretiranico so izročili okrožnemu sodišču.
Iz Maribora
a— Prvi češki literarni večer v Mariboru bo pod okriljem Ljnudske univerze v j>e-tek 14. t. m. ob 20. uri. Nastopila bosta odlična češka književnika, pesnik Jožef Hora in pisatelj Karel Novy- Čitala bosta v izvirniku svoja dela in nam tako predstavila prvič po vojni neposredno pred slovensko javnostjo veličino brateke književnosti. Ta večer je za mariborsko javnost posebno važen tudi kot izraz Ljubezni do zavezniškega bratskega naroda.
a— Triumf poljskega baleta. V torek rvečer je nastopil v gledališču znameniti Parnellov poljski narodni balet. S svojim dovršenim izvajanjem slikovitega sporeda,
Vremenska poročila
C. 13. Veronika
Zorislava P. 14. Hilarij
Neda S. 15. Mavrij op.
N. 16 Marcel p. Sčip ob 6.53 P. 17. Anton p.
T. 18. Priska
Sv. Petra stol S. 19. Kanut Hranimir C. 20. Fabijan in Sebastjan P. 21. Neža
Janja S. 22. Vincenc
Vinko N. 23. Alfonz Z. krajec ob 9.9 P. 24. Timotej
sneg
večinoma oblačno, hladneje
Jasneje
jasno in mrzlo jasno ln mrzlo hud mraz
mrzlo, vetrovno, sneg mrzlo, vetrovno, sneg jasno, zelo mrzlo jasno, zelo mrzlo
»JUTROc St 10.
S
fetitek, 13. L 193«.
t katerem se odražajo traildonatnl klasllhi baletni stil, pa tudi narodno folklorni ter groteskni in akrobatski piesii elementi' so zbudili navdušenje mariborskega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo gledališče in ki je prihitelo k torkovemu nastopu v tolikem številu, da eo mnogi morali radi razprodanega gledališča oditi. Ob zaključni točki se navdušenje kar ni hotelo poleči in je gostujoči balet ustregel splošni želji Ma-ritora, da drevi v četrtek ponovi svoj nastop z nekoliko spremenjenim sporedom Tokrat ne veljajo več povišane, ampak navadne operne cene. Za abonente in blokaše veljajo znižane cene, toda smo pri dnevni blagajni. Deloma pride na vrsto nov spored. Abouenti reda C dobijo za četrtek 13. t m. napovedano predstavo »ČJvrček za pečjo« v soboto 15. t m., in sicer zaradi ponovitve Pamellovega baleta.
a— Tekstilna Industrija uspeva. Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug bo povečala svojo predilnico ob Tvorniški ulici 40 ui se računajo gradbeni stroški na 1,500.000 dinarjev.
a— Krvavo koiuhanje pred sodiščem. Mali kazenski senat okrožnega sodišča je obsodil 24 letnega čevljarskega pomočnika Mihaela Bohinca iz Libame na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, ker je 23. septembra 1937. po nekem kožuhauju zabodel posestni kovega sima Martina Pajteka v hrbet, ki so mu pa zdravniki rešili življenje.
Iz Kranja
r— Na Ljudski univerii predava drevi ob 20. dr. Neuteuer o temi: Tajinstveni žarki. Predavanje to v gimnazijski telovadnici. Skioptične eiike!
ospodaritTC
Nova klirinška pogodba z Italijo
Kakor smo že kratko poročali je bil
1 t. m. v Rimu podpisan nov sporazum o trgovskih plačilih med našo kraljevino in Italijo. Novi sporazum je stopil 12. t. m. v
veljavo- m bo veljal do 30. junija 1238 ter se bo tiho ponavljal od poletja do poletja, če ga ena od pogodbenih strank ne odpove pred koncem polletja. Glavne določbe novega sporazuma so naslednje:
Vsaka od obeh pogodbenih držav bo avtonomno odobravala v največji možni meri uvoz blaga iz druge pogodbene države, upoštevajoč tekoče tendence medsebojne blagovne izmenjave. Italijanski Nacionalni institut za plačilni promet z inozemstvom in Narodna banka kraljevine Jugoslavije se pooblaščata, da s kompenzacijami regulirata plačila iz trgovinskega prometa med obema državama, izvršenega pred uveljavljenjem novega sporazuma.
Italijanski dolgovi za uvoženo jugoslo-vensko blago se poravnavajo z vplačilom dolgovane vsote v lirah pri Italijanski banki, ki vrši posle blagajnika Nacionalnega instituta za piačilni promet z inozemstvom. Italijanski institut bo stavil vplačane zneske, potem ko jih pretvori v dinarje, na brezobrestni račun v dinarjih, ki ga bo dvoril na ime Narodne banke kraljevine Jugoslavije.
Jugoslovenski dolgovi za uvoženo italijansko blago se regulirajo z vplačilom dolgovane vsote v dinarjih pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije. Narodna banka pa stavi vplačane zneske, potem ko jih pretvori v lire, na brezobrestni račun v lirah, ka ga bo otvorila na ime italijanskega Nacionalnega instituta za plačilni promet z inozemstvom.
Predplačila za nakup italijanskega ali lugoslovenskega blaga se uredijo na Isti način, ki je določen s tem sporazumom. Predplačila pa morajo biti predvidena v kupni pogodbi in morajo ustrezati trgovskim običajem in se nanašati na uvozno dovoljenje, ki so ga že izdala oblastva, da se lahko vplačajo. Vsaka od obeh pogodbenih držav bo napravila potrebne ukrepe, da uvoznike prisili, da svoje obveznosti uredijo po določbah tega sporazuma.
Konverzija italijanskih lir v dinarje ter dinarjev v italijanske lire, kakor tudi ostalih de\'iz v eno od obeh klirinških valut, se vrši po naslednjih določbah Italijanski nacionalni institut in Narodna banka bosta določili sporazumno na osnovi mednarodnih tečajev obračunski tečaj med liro in dinarjem, kadar koli bi bilo potrebno. Ta tečaj se bo uporabljal pri preračunanju dinarjev v lire m lir v dinarje. Jugoslovenske ali italijanske terjatve, izražene v kaki drugi valuti, se pretvorijo najprej v nacionalno valuto države dolžnika po ustrezajočem borznem tečaju v Rimu ali Beogradu.
Izplačila upnikom se izvrše v Italiji preko Nacionalnega instituta, v Jugoslaviji pa preko Narodne banke v dotični nacionalni valuti po kronološkem redu izplačil v mejah razpoložljivih sredstev na klirinškem računu. Kadarkoli bo potrebno, bosta Nacionalni institut in Narodna banka pristopila h kompenzaciji saldov obeh klirinških računov. Obe ustanovi bosta sporazumno določili podrobnosti tega kompen-ziranja.
Vplačila na klirinški račun ne oprostijo dolžnikov obveznosti toliko časa, dokler njihovi upniki ne prejmejo znesek svojih terjatev. V tem primera so dolžniki dolžni plačati na klirinški račun tečajno razliko, ki se eventualno pojavi od dneva vplačila do dneva kompenziranja salda obeh klirinških računov.
Ta sporazum se ne nanaša na plačevanje tranzitnega blaga. Po poteku sporazuma, morajo uvozniki one države, ki ima aktivni saldo terjatev, nadaljevati plačila protivrednosti za uvoženo blago po tem sporazumu do popolnega izčrpanja salda. Nacionalni institut in Narodna banka se bosta sporazumela o potrebnih tehničnih mo-dalitetah zaradi pravilnega funkcioniranja tega sporazuma. Kakor je iz gornjih določb razvidno, se nova klirinška pogodba razlikuje od dosedanje predvsem v tem. da se bodo v bodoče naše klirinške terjatve v Italiji vodile v dinarjih ln ne kakor doslej v lirah, tako da bodo izvozniki obvarovani eventualnega valutnega rizika. Prav tako pa bodo Imeli italijanski izvozniki pri nas terjatve v lirah Ta način kliringa seveda zahteva, da se od časa do časa nastala vplačila kompenzirajo po sporazumno določenem tečaju, ki ustreza mednarodni notaciji obeh valut. Eventualne razlike bo treba potem donlačati. Dosedanja vplačila v kliring ostanejo na računu v lirah, dokler dosedanji račun ne bo likvidiran. Gornji sporazum bo še dopolnjen z naknadnimi odr«vTbaml. k' b«do določene o priliki sestanka stalnega itali.iansko-jugo-slovenskeea gospodarskega odbora, ki je pravkar začel zasedati v Beogradu.
Zasedanje jueoslovensko-italijanskega gospodarskega odbora
Včeraj se je pripeljala v Beograd italijanska delegacija stalnega ltalijansko-jugo-slovonskega gospodarskega odbora pod predsedstvom Amedeja Gianninija, senatorja in referenta zunanjega ministrstva za gospodarska vprašanja V imenu zunanjega ministrstva je delegacijo na postaji sprejel in pozdravil svetnik zunanjega ministrstva R. Stepanovič, generalni tajnik tega odbora. Prva plenarna seja se je vršila še včeraj ob 11 dopoldne v zunanjem ministrstvu pod predsedstvom pomočnika zunanjega ministra Milivoja Pilje.
Nova nevarnost centralizacije in monopoli' zadfe tiskarskih del v Beogradu
2e pred dnevi smo poročali o težkočah naših tiskam, ki jim številne državne tiskarne in tiskarne samoupravnih teles in ustanov prevzemajo že skoro vsa dela državnih in samoupravnih uradov. Našim tiskarnam. ki so močni davkoplačevalci, se s tem odvzema zaslužek in eksistenčno možnost, tiskarskemu delavstvu pa vsakdanji kruh. Navzlic temu pa čujemo vsako leto znova o prizadevanju državne tiskarne v Beogradu, ki si hoče pridobiti monopol ne samo za tiskarska dela državnih in samoupravnih uradov, temveč, kar je še važnejše, monopol za šolske knjige in vse potrebščine šol, zlasti za zvezke. Predlog, da se monopolizira tiskanje šolskih knjig in šolskih potrebščin v državni tiskarni v Beogradu, se navzlic ponovnim odklonitvam vsako leto znova pojavlja. Državna tiskarna v Beogradu je zadnja leta skušala doseči monopol za razne tiskovine s samolastnim tolmačenjem zakonskih predpisov, kar pa je bilo preprečeno Sedaj je napravila nov poskus, da si ta monopol pridobi s posebno uredbo Pred dnevi smo že poročali da je izdelala načrt uredbe, ki predvideva monopolizacijo šolskih knjig in centralizacijo vseh tiskarnih del v novi državni tiskarni v Beogradu, ki naj bi postala eno največjih tiskarskih podjetij v Evropi. Jasno je, da bi uresničenje tega načrta pomenilo za privatna tiskarska podjetja pa tudi za razna založništva najhujši udarec.
Na razpolago nam je sedaj tiskano besedilo načrta uredbe, ki ga je sestavilo vodstvo državne tiskarne v Beogradu. Ta načrt uredbe mora po neuspelih moncpoli-zacijskih poizkusih zadnjih let vsakogar
osupniti zlasti v dobi, ko se s podvojenim poudarkom čujejo dnevno glasovi o potrebi radikalne decentralizacije v upravnem in finančnem pogledu. Po tretjem členu tega načrta uredbe naj bi imela Državna tiskarna v Beogradu izključno pravico (torej monopol) za tiskanje in izdajanje ter za prodajo vseh obrazcev in for-mularjev, ki se porabljajo za državno in šolsko potrebo, za vse javne listine po predpisih pristojnih oblastev, razen za one, ki spadajo pod pristojnost samostojne uprave državnih monopolov, vojnega ministrstva in cerkvenih oblastev; uadalje naj bi imela monopol za tiskanje in izdajanje vseh učnih knjig in učil državne izdaje za vse vrste šol in končno za tiskanje in izdajanje zvezkov, vežbenikov in sličnih potrebščin za vse šole v resorju prosvetnega ministrstva.
Menda je ni države, kjer bi bilo tiskanje in izdajanje tiskanih del v enaki meri centralizirano kakor to predlaga vodstvo državne tiskarne. Pri tem gre sicer šele za načrt uredbe, o katerem na pristojnih mestih še niso razpravljali, vendar je treba že danes opozoriti vse merodajne kroge na nevarnost ki preti našim tiskarnam in založništvom od te strani. Naša tiskarska podjetja niso proti temu, da bi obstojala Državna tiskarna v Beogradu. Toda če je vodstvu te tiskarne na tem, da se podjetje širi in da uspeva, potem naj skuša doseči ta cilj s konkurenčnimi cenami in kvalitetnimi izdelki, toda le pri enakih davčnih bremenih, ne pa s predlaganjem uredb, s katerimi naj bi dobila ta tiskarna monopolne pravice, kakršne nima menda nobena druga državna tiskarna.
Lanski zaslužek delavstva v Sloveniji
Zaradi večje zaposlitve in višjega mezdnega povprečja se je lani zaslužek dvignil za 95 na 677 milijonov Din
Znaten sezonski padec zaposlenosti v decembru
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podatke o gibanju in številu zavarovanih delavcev v mesecu decembru Ti podatki nam kažejo da je v tem mesecu zaposlenost močneje popustila. kakor bi bilo pričakovati zaradi sezonskih razlogov. Qd novembra do decembra le namreč povprečno število zavarovancev padlo za 5238, medtem ko je v prejšnjem letu znašalo v istem mesecu na-
zadovanje 3925, v letu 1935. pa 3414. Kakor vidimo je bil lani v decembru padec močnejši nego zadnji dve leti.
Vsega je bilo v decembru 93.590 zavarovancev, to pa je še vedno 6.509 več nego pred enim letom, za 14.895 več nego pred dvema letoma in celo za 19.385 več nego v
najslabšem decembru 1933. Občutnejše sezonsko nazadovanje zaposlenosti je imelo za posledico da je enoletna razlika v številu zaposlenih delavcev, ki se je poleti
] gibala na vlSlnl preko 11.000, padla M
• 6.509.
Od avgusta do decembra Je letos Število zavarovancev nazadovalo od 102.402 na
93.590 in znaša torej sezonski padec od avgusta 8.812 zavarovancev nasproti 4.414 v istem razdobju leta 1936, 4.101 v istem razdobju leta 1935 in 5.325 v istem razdobju 1934. Navedene številke nam pričajo, da je bil po naglem naraščanju zaposlenosti sezonski padec v drug ipolovici leta mnogo občutnejši nego prejSnja leta.
Povprečna dnevna zavarovana mezda Je od novembra do decembra nekoliko nazadovala, in sicer za 0.30 na 23.84 (lani je popustila za 0.24 na 22.56) pri tem pa je bila v decembru za 1.28 Din višja nego pred enim letom in za 1.48 Din višja nego pred dvema letoma. Povprečni dnevni zavarovani zaslužek vsega delavstva je znašal v decembru 2,231.000 Din in je bil pri tem za 267 000 Din večji nego v decembru prejšnjega leta in za 471.000 Din večji nego v decembru 1935.
Lanske zaslužek delavstva
Sedaj, ko so nam na razpolago podatki za december, lahko podamo kratek pregled o gibanju delavskega zaslužka v lanskem letu. Ker se je lani ponovno dvignila povprečna zavarovana mezda in je obenem Število zaposlenih delavcev in nameščencev precej narastlo. se je v znatnejši meri dvignil tudi zavarovani skupni zaslužek, in sicer v primeri s prejšnjim letom za skoro 95 milijonov Din. Skupni zavarovani zaslužek delavcev in nameščencev, ki so zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani (torej brez rudarskih in topilniških delavcev ter dela nameščencev, ki so zavarovani pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu) je znašal lani 677 milijonov Din, t. j. za 95 milijonov ali za 16.3% več nego v prejšnjem letu in za 150 milijonov Din ali za 28.5% več nego v najslabšem letu 1933. Gibanje letnega povprečja zavarovanih članov OUZD, letnega povprečja dnevne zavarovane mezde in celotnega zavarovanega zaslužka je bilo zadnja leta naslednje.
1925 1930
1933
1934
1935
1936
1937
članstvo 72.880 97.688 75.564 79.010 79.263 85.917 94.495
dnev zav.
mezda 22 01 Din 26.45 23.23 22.63 22.40 22.57
Din Din Din Din Din
23.46 Din
celoletni zaslužek 481 milj. Din 765 milj. Din 527 milj. Din 537 milj. Din 533 milj. Din 582 milj. Din 677 milj. Din
Povprečno število zavarovanega članstva je bilo lani za okrog 19.000 višje nego v najslabšem letu 1933, vendar pa smo še za več nego 3% zaostajali v primeri z najugodnejšim letom 1930. Medtem ko smo leta 1933. imeli najnižje stanje števila zavarovancev, smo najnižje stanje povprečno zavarovane mezde dosegli šele leta 1935. Celoletni zaslužek zavarovanega delavstva je bil lani kakor rečeno za 150 milijonov Din ali za 28.5% večji nego v najslabšem letu 1933. V primeri z letom 1930. pa je lanski zaslužek delavstva še vedno zaostajal za 88 milijonov Din i. J. za 11.5%.
Gospodarske vesti
= Anketa o železniških tarihh za les. V
prostorih zagrebške Zbornice za trgovi.no io industrijo je bila včeraj dopoldne anketa tarifnega odbora, ki je bila posvečena železniškim tarifam za izdelke. Na anketi so sodelovali zastopniki organizacij lesnega gospodarstva in zbornic. Ljubljansko Zbornico za TOI je zastopal ajen generalni tajnik g. Ivan Mohorič. Zastopniki lesne industrije 60 zavračali načrt tarifne reforme in podrobno utemeljili svoje odklonilno stališče. Izvoz mehkega, kakor tudi trdega lesa, je naletel v zadnjem času na nove težava. Mehkemu lesu so cene nazadovale, stagnacija pa je nastala tudi pri izvozu trdega lesa. Železniške prevozne tarife eo bile določene leta 1929 v dobi ugodne konjunkture, ko so bile cene lesu najvišje. V času krize so drugod, zlasti v konkurenčnih državah Češkoslovaški id Poljski tarife znatno znižali. Pri na6 pa so jih leta 1933. še povišali za 10%. Železniška uprava spričo tega nikakor ne bi smela še nadalje povišati tarif za prevoz leaa. nego bi jih morala znižati. Načrt novih prevoznih tarif pa določa povišanje povprečno za 25%. Predvidene so sicer za nekatere krajše relacije nižje tarife, toda la zaradi konkurence podjetij ki prevažajo les s tovornimi avtomobili. Sekcija iariLiega odbora za les je zasedala dopoldne in popoldne. Zvečer je bila anketa zaključena.
= Seja ožjega strokovnega odbora za gozdne proizvode. V Zagrebu bo 15. t. m.
seja ožjega strokovnega odbora za gozdne proizvode pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine Na tej seji bodo razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z bližnjim zasedanjem evropske konvencije za bukov les in evropske konvencije za izvoz mehkega rezanega lesa, ki bo od 17. do 20. januarja v Varšavi.
= Sestanek mešanega nemško-Jugoslo-venskega lesnega odbora. Nemško ministrstvo za gozdove je stavilo naši vladi predlog, da se za 26 januar skliče prvi sestanek mešanega nemško - jugoslovenskega lesnega odbora, in sicer v Eisenachu v Nemčiji. Nemčija predlaga ta datum zaradi tega, ker bi imeli naši delegeti priliko po končani mednarodni konferenci v Varšavi potovati v Nemčijo.
= Ustanovitveno gibanje ▼ lanskem letu.
V teku lanskega leta je bilo v naši državi ustanovljenih 51 delniških družb s skupno glavnico 130.8 milijona Din medtem ko ja bilo v prejšnjem letu ustanovljenih 44 delniških družb z glavnico 152.9 milijona Din, v letu 1935 pa 35 delniških družb z glavnico 49.7 milijona Din. Od gornjega števila lani u6tanovlienih delniških družb je odpadlo 32 delniških druib samo na upravno področje Beograda. Od skupnega števila 51 novih družb je bilo 13 družb (z glavjico 88 milijonov Din) ustanovljenih z namenom, da prevzamejo že obstoječa podjetja odnosno da se obstoječa podjetja spremene v delniške družbe. Dejanski dotok novega delniškega kapitala znaša lorej le okrog 52 milijonov.
Borze
12. januarja
Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.59. za angleške funte na je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem klirin<ru ie M nromet v avstrijskih šilingih po 8.5950 (v Beogradu pc 8.58). v grških bomlj oo 20 in v angleških funtih rn 28°. NemSki klirinški čeki <tf.neio v Ljubljani 14.00, v Beogradu 13.99 in v Zagrebu
13.9975 odnosno za koneo januarja 14.00, za 15. februar 14.0150 in za konec marca 14.05.
Na zagrebškem efektnem tržišču je^ bilo
pri čvnsti tendenci povpraševanje za Vojno škodo po 431 (v Beogradu je tyl promet po 431). Do zaključka je prišlo v delnicah Trboveljske po 220.
DEVIZE
LJubljana. Amsterdam 2398.63 — 2314.25, Berlin 1734.03 - 1747.90, Bruselj 731.15 — 736.21, Curih 99G.45 — 1003.52, London 214.96—217.02, New Yoii 4272.26 - 4308.57, Pariz 145.57 — 147.01, Praga 150.93—152.04, Trst 225.64 — 228.78.
Curih. Beograd 10, Pari« 14.6225, London 21.60. New Vork 431.875. Bruselj 73.35. MIlan 22.72. Amsterdam 240.50. Berlin 174.1 a Dunaj 80.90. Stockholm 111.35, Oslo 108.55, Kdbenhavn 96.55, Prago 15.15, Varšava 82, EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 431 den., 4°/o agrarne 55 den., 4% severne agrarne 55 den.. 6% begluške 80 den., 6°/« dalm. agrarne 79 den„ 7% stabiliz. 88 <7en.. 7% invest. 97.50 — 100. 7°'o Drž. hip. banka 100 den., 7°/o Blair 84.75 — 86. 8% Blair 93—95: delnice: Narodna banka 7600 den., PAB 212 den., Trboveljska 210 — 220. Gut-mann 53 den.. Narodna šumska 20 bi., §e-čerana Osijek 160 — 165, DubrovaSke 400 den.. Jadranska 405 den.
Beograd. Vojna škoda 430 —432 (431), M februar 430.50. 4®/o agrarne 55 — 55.n0. 4% severne agrarne 55 den., 6% begluške 31 den (81.50). 6% dalm. agrarne 79 <"en.. 7% Drž. hip. banka 100 den (100.50). 7°/o Bbir 85 - 85.50 (85), S% Blair 93.25 - 94. PAB 215 — 216.50, Narodna banka 7700 den. (7700).
Blagovna tržišča
fcITO
+ Chlcago, 12. januarja. Začetni teCac JI: pšenica: za maj 96, za Julij 89.75: koruza: za maj 61.25.
-f Winnipeg, 12. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 131.75, za julij 121.625.
+ Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica (78/79 kg): haška 176 — 178; baška potiska 177 — 178; banatske 170 — 171; eremska 176 —177. slavonska 177—179. Koruza: baSka in gremska nova 95 — 97; bašlta nova sušena 112—114. Oves: baški, sremeki in slavonski 127 — 130. Rž: baška 172 — 174. Ječmen: baški in eremski 63/64 kg 130 - 132.50. Moka: baška in srcmfka »Og« in Ogg« 272.50 - 282.50, »2« 252 50 — 262 50: »5c 232.50 _ 242 50; »6« 212.50 — 222 50: »7« 182.50 — 192 50: »8« 125 - 130. Otrobi: baški, gremski in hanatski v vrečah 96—100.
BOMBAŽ
4- LiverpOol, 11. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za Jan. 4.87 (prejšnji dan 4.84) za maj 4.S4 (4.90), za sept. 5.01 (4 98).
-f New York, 11. Januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za Jan. 8.59 (8.53) za maj 8 58 ( 8.66).
Grški poslanik na dopustu
Beograd, 12. jan. AA. Grški poslanik Bibiča-Rossetti se je davi odpeljal na dopust v Grčijo. Za njegove odsotnosti bo opravljal poslaniške posle prvi tajnik Aleksander Kiru.
S P O R T
Sredi zime velika tekma
V nedeljo tekma za zimski pokal med Gradjanskim in
Ljubljano
Natezanja okoli začetka zimskega pokala so se zavlekla preko mesec dni, tako da je že kazalo, da iz vsega ne bo nič. Navsezadnje pa se je Hašk, ko Je že bil določen začetek, premislil in prostovoljno odstopil ter prepustil brez boja Ljubljani udeležbo v drugem kolu. Skoda, ker Haška bi le bili radi videli v Ljubljani.
Tako smo pri nas podaljšali čakanje Se za dva tedna, da se je pokazal zmagovalec med Gradjanskim in Concordijo. Po pričakovanju je zmagaj Gradjanski in tako bodo »purgerji« igrali v drugem kolu z Ljubljano. Prva tekma bo to nedeljo v Ljubljani.
Zagrebški nogometaši so v LJubljani vedno dobrodošli gostje. Ko govorimo o »purgerjih«, se bomo spomnili one velike borbe pred nekaj meseci, ko je LJubljana priredila državnemu prvaku neljubo presenečenje ter mu po ogorčeni borbi v zasluženi zmagi odnesla obe točki. Kako bo v borbi za zimski pokal? Gradjanski bo gotovo prišel v Ljubljano z nekaj spoštovanja. Premagati Ljubljano na njenem terenu mu ne bo lahka stvar.
Odveč bi bilo govoriti podrobnejše o moštvu purgerjev. Naša športna publika je z imeni: Glaser, HUgl, Kokotovič, Pleše, Pogačnik že na tekočem, saj so ta imena ozko povezana z vsakokratno našo državno reprezentanco. V nedeljo se bodo ti »aal« Jugoslovenskega nogometa pomerili na ljubljanskih tleh z našimi fanti in se bodo borili za nadaljnjo udeležbo v tekmah za zimski pofkal.
SK LJubljana Je s svojo udeležbo vtem tekmovanju prevzela nase znaten finančni riztko. K običajnim stroškom s povratno tekmo, za takse in vse ostale režijske izdatke je treba sedaj prišteti še strošek za očiščenje in osposobljenje igrišča. Vse to se bo krilo, le če bo v nedeljo polna hiša. Upajmo, da bo!
Spomenica
SK Ljubljane
Dne S. januarja t. I. je bil občni zbor SK Ljubljane. Po sprejetja poročil klubske uprave je občni zbor soglasno sklenil objaviti naslednje resolucijo:
Občni zbor kluba z zadovoljstvom ugotavlja, da je Ljubljana navzlic vsem zaprekam napredovala tako v tehničnem kakor tudi v organizatornem in gmotnem oziru. Čeprav klub še ne zavzema v ligini prvenstveni tabeli prvih mest, se je vendar v kratkem času svojega obstoja afirmiral tako, da se nihče več ne upa osporavatl njegovega obstanka v skupim najboljših klubov države,
poziva novoizvoljeno upravo, da nadaljuje s pionirskim športnim delom s tem, da nudi slovenskim nogometnim klubom gostovanja v Ljubljani o priliki večjih športnih prireditev in zaradi podviga našega nogometa pošilja svoja moštva v razne kraje naše ožje domovine. Mlajšim klubom naj nudi športne učitelje iz vrst sposobnih nogometašev. Dosedanje delo uprave v tem smislu odobrava, čeprav je bilo zvezano z gmotnimi žrtvami kluba. Računa pa tudi bodoča uprava lahko z gotovostjo na to, da bo to požrtvovalno delo v polni meri upoštevala vsa slovenska športna javnost ter po svojih močeh moralno in gmotno podpirala svojega slovenskega predstavnika.
Jemlje v znanje z odobravanjem, da je klub v najboljšem prijateljskem razmerju a športnimi klubi v Sloveniji ter s športnimi Instancami: ljubljanskim nogometnim podsavezom in JNS,
pošilja pozdrave vsem športnim delavcem in bratskim prijateljskim klubom po Sloveniji ter jih zagotavlja, da bo skupaj z njimi zastavil vse sile za boljšo bodočnost in razvoj slovenskega nogometa,
odobrava vzdrževanje dosedanjih prijateljskih odnošajev s športnimi klubi v ostalih središčih države. Želi pa še. da bodoča klubska uprava naveže in razširi prijateljske zveze tudi s klubi v onih športnih centrih, kjer vkljub naši odkritosrčni želji niso ti odnošaji takšni, kakor bi bilo želeti v vsestranskem interesu in
zahteva slednjič, da naj bodo vse te zveze zmerom postavljene na osnovno načelo, da smo pripravljeni pri.jatel.isko športno sodelovati le kot enakopravni z enakopravnimi, nikdar pa nikomur več brezpogojno služiti. To zahteva čast in položaj kluba, ki je edini predstavnik slovenskega nogometa v državni ligi.
SK LJubljana.
Medklubski tek i SK Ilirije v Planici
V nedeljo dopoldne z udeležbo skoraj vseh najboljših tekačev
Za medklubsko t/ekmo, ki jo bo priredila Ilirija to nedeljo v Planici, vlada veliko zanimanje. Tekma je določena za seniorje na 15, za juniorje pa na 5 km. Doslej so dospele številne prijave naših najboljših tekmovalcev, tako da bo razen Smoleja, ki je v tečaju v Bosni, na startu skoraj vsa jugoslovenska smučarska elita za teke.
Snežne prilike so v Planici prav dobre. Temperatura je stalno pod ničlo, na trdo podlago 1 m pa je zdaj zapadel še suh pršič in omogočil idealno smuko. Tekme bodo dopoldne, rezultati pa bodo objavljeni po tekmi ob 15. v domu Ilirije. Klub je razpisal lepa praktična darila. od katerih bi bilo omeniti zlasti prvovrstne finske tekmovalne smuči iz finske breze. Darila bodo razdelili takoj po objavi rezultatov.
SK Ilirija. Druga redna seja uprav, odbora bo drevi ob 20-30 ? klubovem ta£-
• _ ___
ništvu. Važnost dnevnega reda zahteva polnoštevllno ln točno udeležbo vseh članov uprave. — Smučarska »ekclja. Drevi ob 18.30 važen sestanek v klubovem lokalu. Vsi člani sekcije naj se ga zaradi nedeljske medklubske tekme in tečaja v slalomu udeleže sigurno.
SK LJubljana. Danes ofo 14.30 strogo obvezen trening Hgimega in rezervnega moštva. Vsi in točno!
2SK Hemnes: Redbi letni občni zbor bo v soboto ,čtne 29. januarja t L ob pol 20. v kletni lovski dvorani hotela Miklifi (Metropoli). Vsi načelniki sekcij se opozarjajo. naj do tedaj pripravijo svoja poročila. da poročajo občnemu zboru o delovanju sekcije. Dnevni red občnega zbora bo razobešen v garderobi na športnem prostoru. — Nogometna seKciJa (službeno). V nedeljo 16. t. m. ob 10. dopoldne morajo biti na Igrišču vsi igralci I. ln IL skupine. Natančna objava na oglasni deski.
SK Slovan. Drevi Ob 20. redna odiboro-va seja v gostilni g■ Mencingerja. Zaradi važnosti dnevnega reda prosim vse odbornike polnoštevllno. Tajnik.
SK Reka (smučarska sekcija). Članski sestanek in seja eekcijskega odbora bo drevi ob 20. v gostilni Konzum, Glince, Tržačka oesta, Načelnik.
»JUTRO« št. 10.
četrtek 13. L 1938.
Konec sanj o DN
Ob stotem zasedanju ženevske ustanove — Pred osemnajstimi leti in danes — Trideset držav vlada 70 odstotkom zemlje
Dne 17. januarja 1920. se je sestal prvi •vet Društva narodov v Ženevi pod predsedstvom Francoza Leona Bourgoisa. 17. januarja 1938., torej točno osemnajsit let pozneje, se sestane stoti svet te mednarodne ustanove in spet pod predsedstvom francoskega državnika, zunanjega ministra Yvona Delbosa. Prepocena bi bilo, če bi hoteli vzporejati prvi in stoti sestanek, govoriti o razočaranih upih in sanjah. Trdno stoji vsekako to, da je upanje v zvezo vseh narodov na svetu za sedaj brez pomena in da se bo 17. t m. Društvo narodov sestalo y trenutku svoje najtežje krize.
Po izsitopu Italije in San Salvadorja in po vstopu Egipta v teku lanskega leta pripada Društvu narodov še 57 držav. Če jih pobližje pogledamo, lahko rečemo, da je še med temi 13 labilnih in da bodo te danes ali jutri Društvo narodov nedvomno zapustile. To so Albanija, Čile, Gvatemala, Haiti, Kuba, Nikaragua, Panama, Paragvaj, Peru, Urugvaj, Venezuela, predvsem pa Portugalska in Poljska. Poljska je že zagrozila s svojim izstopom, če bi si Društvo narodov pridržalo pravico do različnih »paktov«, namreč pravico do doktrine miru.
Palača Društva narodov v ženevi
Tudi stališče Portugalske je v tem pogledu dovolj nedvoumno. Če označimo nadalje vedenje Argentine, Bolivije, Letonske in celo Irske za sumljivo, pa ostane vendarle še 25 do 30 držav, ki vidijo v Društvu narodov več nego samo organizacijo za neodločno kolebanje na dve strani, ki ustvarja s tem kolebanjem samo še hujšo napetost v mednarodnem svetu. Če bi se tem državam priključile še Zedinjene države, tedaj bi dobili namesto zveze z nad 50 držav brez vsake vere in sloge organizacijo kakšnih 30 trdno organiziranih držav.
Teh 30 držav vlada kakšnim 70 odstotkom zemlje. Gospodarsko in vojaško razpolagajo s petkrat večjo silo nego države, ki so po sedanjem stanju ideologično drugače usmerjene in bi v pravem Društvu narodov, kakor si ga zamišljajo poborniki svetovnega miru, ne imele obstanka. Položaj ob 100. zasedanju sveta Društva narodov, če pogledamo stvar s te strani, torej še daleč ni tako obupen, kakor je videti na prvi pogled. Lahko bi se zaokrenil vsekako v boljšo smer. Seveda pa je vprašanje, v koliko je sedanje Društvo narodov še sposobno, da bi se nagnilo na pravo stran...
Ta vlak )e pripeljal nemško princeso na Cršfctf
Bogato okrašen z zastavami je pripeljal poseben vlak prošli teden v Atene grškega prestolonaslednika, ki je šel v Nemčijo po svojo nevesto, princeso Frideriko Luizo
če padeš, padi mehko!
Akrobacije v dnevih poledice
Po poroki v Atenah
Doba poledice sili človeka, da posveti svojo pozornost tudi temu, nekoliko zanemarjenemu vprašanju zimske higiene.
Poledica zahteva od človeka naravnost akrobacij, to je sposobnosti, da obvlada svoje telo. ki v vsakdanjem poklicnem življenju otrdeva in okrneva, v najboJj čudnih legah. Če že padeš, tedaj moraš tako rekoč mehko pasti.
Sprostitev mišičevja je po mnenju telovadnih strokovnjakov ena izmed poti do
telesne lepote, istočasno, po mnenju športnih učiteljev in športnih fiziologov, pa tudi pot do tega, da si v primeru padca obvaruješ kosti.
Med dobro treniranimi mojstrskimi ska-kači smučarji so kostolomi zato zelo redka stvar, tudi če športniki padejo. To nam daje za dobo poledice dober nauk: Pripravljen moraš biti na vse, svojih mišic ne smeš prenapenjati in potem ti tudi padec ne bo mogel škodovati.
tiri leta v Aziji
Podatek nemškega raziskovalca Filchnerja — Hudo ujetništvo, iz katerega je pomagal nemškemu učenjaku
angleški konzul
Po štiriletni odsotnosti se je vrnil v Evropo znani nemški potovalec po Aziji dr. Wilhelm Filchner, nosilec lanske nemške državne nagrade za znanstveno delo. V Napoliju. kjer se je ustavil, je danes 60-letni učenjak časnikarjem poročal zanimive stvari o svojih doživljajih v Osrednji Aziji. Njegovo potovanje v tisti del zemlje je rabilo kakor prvo njegovo potovanje pred 12 leti magnetskim meritvam in odkrivanju zemeljskih zakladov Osrednje Azije.
Z velikanskimi težavami je Filchner, ki so ga njegovi spremljevalci ponovno pustili na cedilu in ki so ga ponovno ogra-žali tudi razbojniki, obiskal tungansko prestolnico Kotan. Ker ni imel nobenega potnega lista, so ga tam vtaknili v ječo. Kmalu potem se je Tunganska zaplela v vojno, nje »padišah« je odšel s svojimi četami in Filchnerja je dobil v roke padišahov namestnik ki je z učenjakom in njegovimi spremljevalci ravnal slabše nego s psi. K sreči je tedaj prispel v Kotan angleški konzul iz Kašmirja in Filchnerju je uspelo, da mu je šepnil nekoliko besed.
Na ta način so za Filchnerjevo usodo zvedeli v Nemčiji, kjer so mislili, da je raziskovalec že davno mrtev, in takoj so se organizirale pomožne akcije. Nekega dne, ko so bili ujetniki že na robu obupa in so se vsak trenutek bali, da jih bodo v ječi zastrupili, so prejeli ukaz, naj mesto zapuste v dveh urah. Vsi velblodi in konji ekspedicije so bili med tem poginili. S petimi mezgi, ki jih je v naglici zbral, je Filchner v 30-dnevnem pohodu prekoračil 5000 m visoko gorsko verigo Himalaje. Edini domači spremljevalec, neki Tunganec, je bil v tem času trikrat poskusil umoriti Filchner j evega belega to-
Fine tkanine
ne preneso pranja z jedkimi sredstvi. — Zato uporabljajte
P E RIO N,
ki pere blago, izdatno in snežnobelo. — Prav poceni je ta naš domači, slovenski izdelek.
variša Heinricha Haacka. Vsi razcapani, napol mrtvi od gladu in bolni so Filchner-jevi možje na zadnje prispeli na indijska tla.
Filchner pravi, da je mogel navzlic vsem oviram vendarle v redu izvršiti svoj znanstveni program. Vsa Osrednja Azija je danes v magnetskem pogledu raziskana. Jeseni odpotuje Filchner v Indijo, kjer bo nadaljeval svoje delo. Najprvo pa bo moral v Berlinu pod operacijski nož, kajti ob nekem padcu z velbloda je dobil poškodbe na tilniku in v notranjih organih.
Novi ameriški poslanik v Londonu
Grški prestolonaslednik princ Pavel s svojo nevesto Frideriko Luizo
Rtimunski Rothschild
pregnan
Max Ausnit, rumunski kralj železa, se je preselil
v London
Politične spremembe v Rumuniji, ki so imele že v prvih dneh po nastopu nove vlade močno izseljevalno gibanje za posledico, "> -t*	■■ 'ip tudi ntoža, ki mu je bil
kralj Karol doslej vedno naklonjen. To je Max Ausnit, »rumunski kralj železa« ali »bukareštanski Rothschild«, kakor so ga ime' noveli. Svoje stalno bivališče ]3 iz Bukart št s preložil v London.
Oče rumunskega oboroževalnega magnata je bil majhen železninar, ki se je preselil na Rumunsko in je v Galacu odprl trgovino, ki je kmalu izvrstno delala. Njegov sin Max je kupil največjo rumunsko tvornico za fino pločevino in je znal angleško oboroževalno trdko Viakers zainteresirati za svoja podjetja. Danes je Ausnit lastnik največjega rumunskega podjetja, Reschica. Bil je v sitalni zvezi z Beaverbrookom in Armstrongom in
njegove delavnice so dobivale največja državna naročila.
Ausnit pa ni bil samo romunski mogotec. Poznali so ga tudi v Angliji in FrancijL V njegovih loviščih so se sestajali ministri in se pomenkovali z njim o najbolj zapletenih ter najkočljivejših vprašanjih visok? politike. Čeprav je v zadnjem času prestopil iz židovske v katoliško cerkev- da bi se mogei poročiti z mlado damo iz najboljše bukare-štanske družbe, j3 dobival iz nacionalnih in aruiisemitskih nimunskih krogov neštete grozilne dor>i>e	••■'■••-stani napadi 60 ga
nazadnje pripravili do tega, da se je preselil v London. Seveda ho imela ta pre-seliitev vodilnega rumunskega industrijca vsakovrstne posledice tudi za rumunsko gospodarstvo.
Kotel se je razpočil
V neki tvornici maščob pri TouLousu je te dni eksplodiral koteL Dva kurjača sta bila ubita, trije pa močno ožgani. Eksplozija je uničila več objektov v bližini kurilnice.
Oranžno cvetje iz Doorna,
mirta iz Windsor ja
še nekaj zanimivih podrobnosti o nedeljski poroki
v Atenah
Naknadno poročajo še nekatere podrobnosti o poročnih svečanostih v Atenah. Cerkvene ceremonije po pravoslavnem obredu se je udeležilo trideset medropolitov in škofov. Po ceremonijelu je moral ženin z nevesto trikrat izmenjati poročne prstane.
Med ceremonijo ja bila vpletena tudi >sve-ti igra poroke« po preroku izaiji. Metropo-lit je prijel prestolonaslednika za levo roko, princ Pavel pa je držal nevesto z desnico. Tako sta šla ženin in nevesta parkrat pred oltarjem sem in tja. Cerkveni zbor in du-hovmiki so ves ta čas prepevali psalme Izaijeve.
Šele v kraljevem gradu je bila podpisana poročna listina, in sicer jo je podpisal prvi
kralj Jurij II. potem pa ministrski predsednik Metaxas, justičsni minister, metropol it stolnega mesta Aten in atenski župan. Na kraljevem gradm je bila potem še poroka po evangelskem obredu, katero je izvršil pastor.
Nevesta je nosila pri poroki obleko iz pla-ve svile z belim hermelLnom. Obleka je bila pokrita s krasnimi čipkami. V temnih laseh je nosila princesa venček iz oramževega cvetja ter mitrovih vejic- Oranžno cvetje eo poslali nalašč za to priliko iz vrta bivšega cesarja Viljema v Doornu, dočim je prispelo mirimo cvetje iz Windsorskega gradu v Aj-gliji. Z istega vrta so vzeli svojčas mirtino cvetja za poroko angleške kraljice Viktorije.
Ameriška vlada je Imenovala za svojega novega poslanika v Londonu znanega finančnika Kennedyja, osebnega prijatelja prezidenta Roosevelta. Temu imenovanju pripisujejo evropski diplomati dalekosežen pomen
Nagrada za izsleditev ugrabiteljev
Država New Jersey v Ameriki je bila svoj čas razpisala nagrado za izsleditev ugrabiteljev Lindberghovega prvorojenca. Nagrada je znašala 85 tisoč dolarjev. Zdaj poročajo, da je bila ta vsota v celoti izplačana-in sicer so jo razdelili med več oseb. Nai-večji del, 7500 dolarjev, je prejel lastnik bencinske črpalke Walter Lyle iz Ne\vyorka, ki je prvi spoznal bankovec, s katerim je Bruno Rihard Hauptmann plačal bencin. Wi-liam Allen, šofer tovornega avtomobila, s katerim so odpeljali tnuiplo Lindberghovega sinčka, je prejel 5000 dolarjev. Ostanek je bil razdeljen na manjše vsote, s katerimi so bile nagrajene še druge osebe, ki eo pomagale odkriti sledove za ugrabitelji Lindberghovega otroka.
Podgane nadlegujejo svetovno razstavo
Francoska vlada je. kakor smo poročali, oklenila, da se pariška sveto/na razstava ne odpre več. Do 25. decembra bi bili morali razstavljalci izprazniti vse paviljone, tega termina pa so se dTŽali samo nekateri, tako da razstavni prostori pred koncem tega meseca ne bodo prazni. Preden ne spravijo vseh razstavnih predmetov stran, ne morejo mislilti tudi na to, da bi zgradbe podrli.
O palači izumov pišejo pariški listi, da Jo bodo razdrli in postavili znova ob Versaille-skih vratih. Interesi rani krogi 6e tnuidijo. da. bi s® ohranila tudi zgradba francoske zračne plovbe. Med tem so podgane, ki dote na razstavnem prostoru dovolj hrane gospodarice položaja« am pretijo, da po6ta.iejo ne-znsna nadloga za prebivalce okoliških hiš.
Dvanajst ruskih ladij zamrznilo
Dvanajst ruskih ladij, in sicer štirje ledo-lomilci in osem trgovskih parnikov je po vesteh iz Mostove zamrznilo v bližini Novosi-birskih otokov S temi ladjami se je vozilo tudi 1200 potnikov, zaradi katerih so Rusi v velikih skrbeh.
Operacija danske kraljice
Danska kraljica Aleksandra se je morala pred nekaj dnevi podvreči ponovni operaciji v trebušni votlini. Posežek je uspeL
ANEKDOTA
Maxa Regerja je povabila neka prijateljska družina za botra h krstu otroka. Skiadatelj se je poplačal ob bogato založeni mizi ter je pojedel posebno ogromno količino kaviarja. Mladi materi je bil všeč Regerjev tek in je obljubila umetniku, da mu bo postregla pri krstu naslednjega otroka s celim sodom kaviarja. Minili sta dve leti po tem dogodku, a otroka še vedno ni bilo. R.©ger pa se je spomil obljube in je poslal zakoncema ponoči brzo-jav: »Lenobi, požurite se, jaz že čakam na kaviar!«
VSAK DAN ENA
»Takole stoječ vam ne morem dati odgovora na zastavljeno vprašanje.«
»Prosim, tukaj imate stol, pa izvolite sesti!«	.(»Tidens Tegn«),
HOLANDSKA PREŽIVLJA URE VELIKEGA PRIČAKOVANJA
	
	
L 7Afc	j« -
	
r v,.	*
i * '	
Vsa Holandska pričakuje v najbližjih dneh poroda prestoionaslednice, princese Julijane. Na levi baterija, ld bo oznanila prebivalstva ¥ prestolnici rojstvo princa ali princes® — Na desni dojilje, ki jim bo k	poverjena skrb za novorojenca
»3 UTRO« If.
Cetoelt, t19»

Kulturni pregled
Literarni večer JoseSa Hore in Karla Novega
V torek zvečer sta ljubljanska Jugoslov,-
ieškoslovaSka liga in Pen-klub priredila v drami literarni večer pesnika Josefa Hore in romanopisca Karla Novega. Občinstvo, med katerim so bili poleg članov češke kolonije in znanih prijateljev Češkoslovaške tudi številni odlični predstavi tel ji naše družbe, vseučiliščni profesorji, književniki in časnikarji, je dodobra napolnilo gledališče. Simpatična gosta sta se pojavila na odru v spremstvu upravnika Nar. gledališča, pesnika Otona 2 u-p a n č i č a, ki jima je izrekel toplo dobrodošlico. Zahvalil se mu je pesnik Josef H o r a. Občinstvo je priredilo predstavi-teljema sodobne češke literature iskrene ovacije.
Nato je dr. Tine D e b e 1 j a k začel program večera s predavanjem o pesniku Jo-sefu Hori. Orisal je njegov pesniški profil. ga prikazal v generacijskem okviru, v dobi, ki ga je sooblikovala. Zlasti se je pomudil pri Horovem razvoju od razredno revolucionarnega pesnika do vodilnega poeta. češkega poetizma. Toda primarno močni lirik v njem je prerasel vse programe in okvire ter ustvarja visoko kvalitetno poezijo, ki jo je predavatelj karakteriziral s pojmom magičnega realizma.
Po tej uvodni besedi je nastopil pesnik •Josef H o r a in v kratkem češkem predavanju očrtal duha češke poezije. Segel je nazaj k preporodu, da nas tem jasneje prepriča o veljavnosti osnovne misli svojega esejsko izdelanega in vzorno zaokroženega predavanja: da je bila češka poezija v svojih največjih predataviteljih vedno narodna in kot narodna tudi globoko človeška in socialna. Predavanje, ki je moglo le z nekaj stavki osvetliti samO najvišje vrhove — Macho. Nerudo, Vrchlic-kega in Bfezino — je izzvenelo v prepričevalen zagovor narodnega duha v poeziji. In ko je ob koncu predavatelj dostavil še nekaj slovenskih stavkov o našem zbliževanju v poeziji, ki bodi kakor stik bratske roke je občinstvo pritajilo dih in nato nagradilo velikega češkega poeta z burnim aplavzom.
Zdaj sta člana Narodnega gledališča ga. Mira Danilova in Slavko Jan drug za drugim brala nekatere Horove pesmi v slovenskem prevodu Mileta K I o p č i č a, T. De beljaka in Otona Berkopca. Medtem ko se je besedna veščina obeh re-citatorjev pri drobnih liričnih pesmih, lahkih kakor dih in nežnih kakor bolni cvet, da navedemo primero T. Debeljaka, komaj dotipala do njihove subtilne vsebine, se je v krasni baladi o neznanem božičnem gostu, ki obišče v samotni koči Jožefa in Marijo. ali v apokaliptičnih vizijah vojne ln njenih žrtev (j,Dve minuti tišine«) tesneje približala živcu pesmi. Tu so se verzi Josefa Hore prelivali in peli z brončeno težo kakor zvonovi starih katedral. Naposled je nastopil še enkrat sam pesnik in recitiral odlomek iz pravkar dovršenega prevoda
Zapiski
POLJSKI BALETNI VEČER
Slovenci radi podcenjujejo bravurozno zna
nje in smisel za virtuoznost v umetnosti. Cesto preveč polcrtvuemo nje globino in notranji izraz dva pojma, kj jima je težko pnti do dna. ker sta zelo relativna in le prevečkrat vezana na dobo in zavisna od presoja jočega ju subjekta. Veadar s polno pravico odklanjamo vsako početje, ki se izda a za umetnost pa nima z njo tesnejših vezi.
Mnogim. ki so posetili >polj«ki baletni (!) večer umetniške (!) skupine Parnell«, ie
bilo žai za prikrajšani umetniški užitek. Me-eto pravega baleta so videli atrakcije, ki so ponekod spominjale na cirkus ali na barski okus. Prva točka: »Dekliški večer« na godbo Chopinovih skladb je pokazala stilno dokaj pomanjkljivo združitev elementov klasičnega baleta in narodnega plesa. Ker je bila koreografsko dovolj spretna. Čeprav le mestoma zanimiva in oči vidno šablonska. je zapustila usoden vtis. Tudi narodne noše in Chopinov a prepričevalna gla«ba so tej točki v nemali meri pripomogle do uspeha. Kar je sledilo, ni epadalo v okvir resnega baleta Celo zanimivejše točke- kot na primer >Vaško ljubimkanje« in >Maske« so imele toliko kabaretnega, da ne rečem skoraj pornografskega, da jim ni mogoče priznati umetniške vrednosti.
Odotravanja je bilo dovolj, kajti mnogi resnični ljubitelji plesne umetnosti eo se zna šli v novi situaciji in se hočeš—nočeš prelevili v gledalce akrobacij. Pri tem so v pravem pomenu prišli na svoj račun, ker so nekateri člani skupine »Parnell« pokazali v telesni gibčnosti neverjetno spretnost. Ko-reograf. g. Parnell sam se še posebej odlikuje po živi mimiki in posrečeni groteski, dožim je plesalka Zizi Halama pravi kaba-relski faktotum.
Duhovitosti je primanjkovalo ne le v poteku na sceni, temveč prav tako skladbam g. Wiehlerja, ki je s podporo g. Zebreta (igrala sla na dva klavirja) poskrbel za glasbeno vodstvo. Uprizoritev bi bila napravila pod drugačnim naslovom, pred drugačnim občinstvom in na drugem mestu ugod. nejši vtis.	P. S.
V BeHčevem Zborniku je izšla razprava univ. prof. dr Fr. 11 e š i č a »Jedan jugo-slovenski poznavalac poljskog pjesnika Vincenta Pola (1807—1872). Je to nov prispevek k zgodovini jugoslov. - poljskih kulturnih stikov Pisec skuša dokazati, da je bil doslej neznani poznavalec V. Pola po-dravski župnik Jakob Kolarič (1823— 18961
Novo železniško karto Srednje Evrope v razmerju 1 : 2.000 000 je pravkar izdala znana dunajska kartografska založba Ing. Max Freissler. Karta označuje vse železniške zveze, obmejne postaje itd. Obsega med drugim Jugoslavijo, Italijo, češkoslovaško, Nemčijo, Poljsko. Avstrijo in Švico. Krajevna imena slovanskih dežel so navedena samo v narodnem jeziku in na pr pri ogledu slovenskega ozemlja nismo ugotovili večjih nnpak Zato je Freisslerieva karta tudi pri na« priporočljiva.
O primerjalni slovanski literarni zgodovini prinaša 6 zvezek t-Prager Rundpchau« daljšo razpravo univ prof. dr Franka WoI-mana. V istem zvezku obravnava lohannes Urzidil okus med Gopf-beiem in češkim fiziologom J. E Purkifie. Uvodni članek o Masarykovem izročilu je spisal čsl. zunanji minister dr. Kami! Krofta.
Lep dar: Zgodbe brez groze
Zupančičeve mojstrske pesnitve »Duma«. Slehern poznavalec češkega pesniškega jezika je lahko ugotovil, da je našel slovenski pesnik v svojem češkem prevajalcu kongenialnega interpreta in se lahko že veselimo, da bo Horov krasni prevod »Dume« kmalu objavljen v celoti.
Drugi del večera je bil posvečen Karlu Novemu. Predstavil ga je v kratki, a pregledni, vse bistvene značilnosti jasno poudarjajoči konferansi režiser in pisatelj Bratko Kreft. Izhajajoč od Masarykove koncepcije literature in filozofije, je postavil Karla Novega v vrsto tistih čeških pisateljev, ki so se s svojo pripovedno prozo najbolj približali Masarykovi zasnovi literature katera bodi s svojim humanističnim realizmom ne le zrcalo narodovega življenja, marveč tudi soustvarjalka njegovih tipičnih in umetniško pomembnih duhovnih vrednot. Predavatelj je orisal gorkijevsko življenjsko usodo Karla Novega, prikazal rast njegove osebnosti v politični akciji na zatonu stare monarhije in njegov tvorni pisateljski razmah v svobodni narodni in demokratični državi. Predavanje o tem korenitem pisatelju češke hu-manitete in demokracije je vzbudilo veliko odobravanje, in ko je Karel Noyy energično stopil na oder, ga je sprejel tem pre-srčnejši aplavz.
Predavanje pisatelja Novega ostrem-ljenjih moderne češke proze je prineslo vrsto bleščeče izraženih misli o tčmi ki je v vseh dobah zanimala stvarjaječe slovstvene umetnike: o odnosu dela do življenja, pisatelja do družbe, izpoved in obenem, prav kakor pri Hori. zagovor literature, ki bo narodna v duhu najvišje koncepcije narodne misli — narodna in obenem do dna človeška, ljudska, izraz onih, ki jim življenjsko nasičenje ni vzelo poleta in hrepenenja po višjem, nadosebnem. Pisatelj Novv je v ta okvir postavil čeSko literarno sodobnost, ki je ni slikal z imeni marveč s pojmovnim pregledom številnih izrazov dveh njenih osnovnih teženj — humanitete in demokracije.
Po tem predavanju je igralec Slavko Jan prebral zaključno poglavje iz romana Karla Novega »živeti hočemo«, ki ga je prevel v lepo slovenščino Boris Urban-č i č. Je to slikovito orisani prizor »pohoda brezposelnih« z nepozabno sceno v gozdu. kjer se pri ognju sestane nekoliko »bivših ljudi«, ki so zdrknili na dno bera-štva. — Po tej recitaciji je nastopil Se sdm pisatelj in prebral zadnje strani svojega »Atentata« — opis Masarykovega bega v emigracijo, po sledeh nesmrtnega Komenskega, — tvegane poti k slavi in triumfu vsega naroda.
Tako je večer, ki je tak6 krasno približal naše občinstvo literaturi češkoslovaškega naroda, izzvenel v apotezo velikega lika T. G. M. Zadovoljni smo odhajali v vedro ljubljansko noč.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Četrtek. 13.: Gospodična Julija, Snubač.
Red B. Petek, 14.: Zaprto.
Sobota. 15.: Bela bolezen. Znižane cene. Nedelja. 16.: ob 15. Sneguljčica. Krstna predstava. Mladinska igra. Izven. Ob 20. Beraška opera. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ponedeljek. 17.: Svedrovci (Fric-Frac). Red A.
OPEKA
Začetek ob 20. uri
Četrtek 13 : Linda di Chamounis. Gostuje gdčna. Župevčeva. Red/ Četrtek. Petek. 14.: Gostovanje poljskega baleta
Parnell Izven. Sobota. 15. Pri treh mladenkah. Gostuje ga.
Zla'a Gjungjenac. Izven. Znižane cene. Nedelja. 16.: ob 15. Ančka. Izven. Znižane cene Ob 20. Evgenij Onjegin. Izven. Gostuje ga Zlata Gjungjenac. Znižane cene.
Poljski balet ParneU je imel v ponedeljek na našem odru velik uspeh. Zato s® jo uprava odločila da priredi še eno gostovanje baleta Parnell in sicer v petek. 14. t. m. ob 20. v operi. Spored bo obsegal deloma nove točke, deloma pa naiuspelejše točke prvega večera. Izvedbe baleta so čudovite in so žele splošno priznanje. Tokrat so cene nižje kakor na prvem gostovanju. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota. 15.: Nobene žene več! Nedelja. 16. ob 15: Nobene žene več! Zadnjič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek. 13.: Cvrček za pečjo Red C.
Službena vremenska poročila
po stanju z dne 12. t. m. Rateče-Planica, 870 m: —11, jasno, mirno,
100 cm, pršič, Kranjska gora, 810 ni! —12. barometer se dviga, jasno, mirno, pršič, 60 cm. san-kališče in drsališče uporabno. Vršič, 1501 m: pršič. 130 cm Dovje-Mojstrana, 650 m: —5. jasno mirna, 3 cm pršiča na 35 podlage Pokljuka-Sporthotel, 1300 m: —7. jasno, mirno. 30 cm pršiča na 100 cm podlage.
Sv. Janez ob Boh. jez.: 530 m: —10, jasno.
mirno. 5 cm pršiča na podlagi 50 cm, Polževo, 620 m: —1, barometer se dviga, jasno, vetrovno, 15 cm osrenjenega snega,
Skof ja Loka, 850 m: —1. jasno, mirno, barometer se dviga, 25 cm osrenjenega
snega.
Bled, 510 m: —5, jasno, mirno, srenj 28 cm, sankališče uporabno, drsališče delno uporabno.
Dodatno poročilo z dne 11.1. 1938 Sv. Križ — Plsnina nad Jesenicami, 1000
m: —1 jasno. 12 cm pršiča na 40 podlage.
Jezersko. 890 m: .0, pooblačeno. mirno. 10
pršiča na 40 podlage, Koča na Veliki Planini, 1558 m: —5, pooblačeno, severozapad, 12 pršiča na 100 podlage.
Oljska Uofa. 700 m: —1 soinčno. mimo.
5 cm suhega snega na 25 cm podlage. Mozirska koča, 1344 m: —3. soinčno,-mirno,. 10 cm pršiča na 150 podlage, Poročilo z dne 12. I. 1988. Rimski vrelec 530 m: —12, po.oblačeno, mirno, 20 pršiča na 40 podlage
Iz Julijske krajine
Obnovljen proces. Za pred meseci smo poročali o procesu proti Tržačanu Danteju Ser-pu, ki pa je tržaški kazenski 6enat obsodil na 21 let zapora, od katerih pa eo mu na osbiovš zadnje amnestije odšteli 9 let, ker je baje kot komuiist prsd dobrimi 16 leti v Trstu pri nekem prepiru ustrelil fašista Na-politana. Serpo se je koncem 1. 1936 vrnil iz tujine. Tedaj so ga aretirali in čez nekaj mesecev na podlagi izpovedi nekih prič postavili pred sodišče. Sam je pred kazenskim senatom dokazoval- da ni zakrivil Napolita-nove smrti. Proti sodbi je vložil njegov zastopnik priziv. Te dni je o tej 6tvari razpravljalo kasačijsko sodišče v Rimu, ki je odredilo obnovo procesa. Ponovni proces se bo vršil pred beneškim sodiščem.
Kaznovana trgovka. V Umagu je bila trgovka Marija Berničeva kaznovana, ker je prodajala življenjske potrebščine po višjih cenah, nego jih določa najnovejši uradni cenik. Zaprli so ji prodajalno za teden dni. Na vratih prodajalne je morala izvesiti kazensko odredbo.
Populacijski podatki za tTžaško pokrajino kažejo v zadnjih mesenih znatno nazadovanje naravnega prirastka. Deloma je to sezonski pojav, deloma pa ga je treba pripisati velikemu nazadovanju rojstev v Trstu. V mesecu oktobru je znašal naravni prirastek prebivalstva v pokrajini 118 (o1 tega v Trstu 15), v novembru 117 (19), v decembru pa v vsej pokrajini le 15 ljudi. Sicer se je po deželi rodilo 70 ljudi več. nego >lh je umrlo, v mestu pa je nastal obratni pojav, tako da je bilo kar 55 smrtnih primerov več nego rojstnih. Naraščanje prebivalstva po deželj je povsem zadovoljivo, v Trstu pa je daleč izpod povprečja za Italijo.
V	Vipavi je utonil 12 letni Friderik Malič s Peči pri Mirnu. Fantič je menil« da ee bo lahko drsal po ledu, ki se je napravil zaradi poslednjega mraza na vodi. Z večjo družbo otrok iz vasi se je preteklo soboto odpravil na Vipavo in nekaj časa so se zares io-vili po ledu. Nazad.ije pa je led popustil in se pod Maličevim fantom udri. Njegovo truplo so dve uri kasneje dvignili iz vode. V ponedeljek so fanta pokopali.
V	Prvačini je zadnjo soboto v nekem hlevu zmrznil 80 let stari Josip Sajn e Cola. Šajn ie zadnja leta beračil. V Prvačini je nameraval oni dan prenočiti. Bil ;e slabo oblečen itn je v zadnjem Času telesno tako oslabel, da mrzle noči ni preživel.
Blizu Dolnjega Loga onstran Sela na Soči, kjer grade veliko električno centralo, se je v ponedeljek pripetila nova huda nesreča. Delavec Ciril Kumar- ki je bil nameščen pri gradbenem podjetju Vitali. ie padel z nekega lesenega ogrodja ki so ga postavili tik nad Sočo, naravnost med skale v plitvi strugi vode. Padec je bil smrten. Skupina delavcev je njegovo truplo dvignila iz struge in ga odnesla na Log. kjer eo ga v sredo pokopali.
Usodni padec v prepad. V Laznah nad Cepovaasko dolimo. se je pretekli petek smrtno ponesrečila 44 le*na Marija 7bogar-ieva. S sosedom Antonom Podgornikom se je vračala z nekega opravka proti domu. Pot sta ubrala po bližnjici, ki je pa zelo izpostavljena Li posebno pozimi hudi nevarna, kar se vije tik nad" globokimi prepadi. Za Zbogarjevo je bila ta pot usodna. Žena in sosed sta bila že prav blizu vasi, ko je njej nad 350 m visoko steno nenadoma spodrsnilo na poledeneli stezi, tako da je padla čez rob preko skal v globino. Ze pri padcu- s® ie ob robeh v steni do smrti pobila. Podgor-nik, ki se je nekaj časa zaman oziral čez rob prepada, če se nesrečniea ni morda ujela kje med vrhnjim skalovjem, je nazadnje naglo ees^ooil v vas po ljudi, da so spravili lieno truplo v Lažne. V nedeljo ?o Ztogarje-vo pokopali. Pogreba se je udeležila prava množica ljudi.
SOKOL
Smučarske tekme Saveza SKJ na Jahorini
Sarajevo. 12 januarja.
Savez SKJ priredi letos prvič svoje smučarske tekme izven Slovenije in sicer na Tahorini in na Palah v bližini Sarajeva. Sarajevo postaja središče smučarstva pokrajin v srednjem i.n južnem delu države. Sarajevo si ta privilegirani položaj zasluži, «aj leži sredi planinskih vencev in gmot s krasnimi smučišči. Krasote Vlašiča, Roma-nije, Crepoljskega. Bjelašnice, Treskavice in drugih, predvsem pa Jahorine, ostanejo v trajnem spominu vsem, ki so te kraje obiskali.
Sarajevska župa. ki ji je od Saveza SKJ poverjena organizacija teh tekem, je sredi najživahnejših priprav, da zagotovi vse- kar je potrebno za nemoteni razvoi tekem, predvsem pa hoče poskrbeti tekmovalcem za udobnost. Najvažnejše vprašanje na-stambe je rešeno najpovoljnejša. Posrečilo se je zagotoviti na sami Jahorini okoli 300 prenočišč, ki so rezervirana samo za tekmovalce. V tem pogledu je Sokolom predvsem priskočila na pomoč vojaška oblast, ki jim je prepustila novozgrajeni Oficirski smučarski dom v neposredni bližini simuške skakalnice. Oficirski dom je odlično urejen. razpolaga z električno razsvetljavo ter s toplo in hladno vodo. Takisto je poskrbljeno 7.1 dobro prehrano, ki bo stala 18 do 26 din dnevno Za popust na železnicah je zaprošeno in je upati da bo dovoljeno 751c popusta.
Ljnhljanskesa Sokola 70. redni letni občni zbor je sklican za d revi ob pol 20. uri v telovadnici v Narodnem domu. Začetek točno ob 20. uri.
Sokol I vabi na članski sestanek, ki bo v sredo 19. t m. ob 20. v mali dvorani Sokol-skega doma na Taloru. Na dnevnem redu bo razgovor o društveni glavni skupščini, ki bo tedei dni pozneje. Uprava.
Z Jesenic
s— Prirodoslovno društvo v Ljubljani
opozarja, da bo na Jesenicah drevi ob 20. v risalnici larodne šole predavanie g. univ. prof. dr Rebka ;0 sintezi organskih barvil«. Predavanje bodo spremljale 'epe skioptične slike. Posebna redka privlačnost tega predavanja pa so eksperimenti, ki jih bo preda-vatelj izvrševal pred očmi gledalcev. Vstop-lina je 2 in 4 lin.
Iz Trbovel)
t_ Predavanje PrirodoMovnega društva.
V petek 14. t. m. bo oh 18. v dvorani Delavskega doma zanimivo priroloslovno predavanie s ppedvaianjem filma »Čudeži mikroskopa«. kakor je bilo na tem mestu že javljeno. Na to izredno lepo zasnovano po-ljudno-znan»tveno predavanie opozarjamo, ker ravno naoim podeželskim krajem redko nudi prilika videli i.i slišati kaj podobnega. Vstopnina je 1, 3 in 6 din.
Za smučarje so vpeljani smučarski vlaki
Kjub temu, da so bile prejšnje zime za smučanje dosti neugodne, so se vendar ču-
le ponovne zahteve, naj se n* gorenjski progi vpeljejo vlaki, ki bi bili smučarjem bolj ugodni, kakor vlaki katerih vozni red je sestavljen po potrebah drugega potujočega občinstva.
Letos se je Zvezi z« tujski promet ▼ Ljubljani posrečilo predočiti Direkciji državnih železnic na več anketah potrebe smučarskih krogov in je Direkcija državnih železnic s hvalevrednim razumevanjem osvojila nekatere od stavljenih predlogov. Tako je vpeljala ob sobotah zvečer priključek na gorenjski brzi vlak, kar omogoča smučarjem, da še istega večera pol ure pred polnočjo dospejo na postajo Rateče-Planica. tudi če jim dnevno delo ne dovoljuje. da bi se poslužili večernega osebnega vlaka. Izredno ugodnost za smučarske kroge pa tvori nedeljski smučarski vlak. ki odhaja v nedeljo zjutraj ob 6. uri iz Ljubljane, vrača se pa iz Bohinjskega kota in iz Gorenje savske doline ob 7. uri zvečer.
Dolžnost naših smučarskih krogov je, da se novo vpeljanih vlakov, ki so uvedeni na splošno željo smučarjev samih, v čim večji meri posluži. Imenovane pridobitve so za smučarje res dragocene, čeprav marsikdo njihove vrednosti sedaj še niti ni znal presoditi. Tako se n. pr. oglašajo posamezni glasovi, katerim je večerni turistični vlak prepozen. Pomisliti pa je treba, da bodo kmalu postali dnevi daljši in da je vozni red tega zadnjega vlaka namenjen vsem omm. ki leta in leta niso mogli uživati spomladanske smuke v polni meri, saj so morali zapuščati snežne poljane že ob času, ko je bila smuka najlepša in ko je solnce najlepše sijalo.
Iz Ptuja
Hotel Osterberger, priporoča kompletno oskrbo za mesečno din 500.— do 600— ■ hrano in stanovanjem.
Vzdolž morske obale prodam:
rentabilne stanovanjske in trgovske hiše, vile s parki, stavbišča z lastno pla2o, hotele, pensione i. t. d. — Informacije brezplačne*
AGENTURA: M. MUSANIC — SPLIT, Zadarska br. 10.
illltMfflffllfflPIlffMM
Zapustila nas je danes ob pol 12. uri naša ljubljena soproga in dobra mamica, gospa
Antonija Šerjak
roj. Zupan
upokojenka tobačne tovarne
previdena s zakramenti za umirajoče.
Pogreb nepozabne pokojnlce bo dne 14. L 1938 ob 14. url izpred Zavetišča Sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 15. L 1938 ob pol 7. uri v cerkvi Sv. Frančiška v Šiški.
V Ljubljani, 12. januarja 1938.
Žalujoči: soprog FRANC, hčerka ANICA.
Histerij
lene, U se
NIKDAR NI POSTARA
Nobene gube nobene brazde v 45. letu! Gladka, lasna ln čista koža mladegs dekleta! Videti Je kakor čudež, s im« vendarle svoje znanstvene vzroke. To eo magični učinki »Biocela« — presenetlilvega odkritja profesorje dunajskega vseučilišča dr Stej-skala. Blocel Je dragocen naravni pomladilnl element, kt ga mora Imeti vsaka gladka In napeta koža Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi in pomlajuje kožo ko spite. Vsako jutro ko se zbudite, ste videti mlajši. Gube in brazde so kakor izbrisane.
Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kolo Tokalon flel nI mastna), da napravite svojo kožo svežo-in Jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se ia deset let ln ostanite mladi t Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenele polti. Pridobite si spet .~sno in čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe Navdušen! boste zaradi pravih maelčnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako.
Vam denar povrne.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG •
MEIMEL' HEROLD
MiTvooNici Glasen. MARIBOR. H. iOI
\

Udrnženje ključavničarjev v Ljubljani naznanja svojim članom tužno vest, da Je umrl njega član ln bivši odbornik, gospod
Kremžar Anton
strojni ključavn. mojster
v St. Vidu nad LJubljano.
Pogreb bo v četrtek, dne 13. t. m. ob 9. dopoldne lz hiše žalosti na pokopališče v St. Vidu nad Ljubljano.
LJubljana, 12. januarja 1938.
NACELSTVO
V bolnici nam je umrl dne 1L Januarja 1938 po težki in mučni bolezni naS predobri zlati atek, gospod
BEBŠNJAK ANTON
posestnik na Hudem pri Stični, starosta sokolskega društva Ivančna-gorica, načelnik Hranilnice in Posojilnice v Ivančnigorici, načelnik nadzornega odbora Vodne zadruge za regulacijo Višnjice v Stični,
založnik piva »Union« itd. Zemeljske ostanke ljubljenega pokojnika prepeljemo dne 12. Januarja iz Ljubljane ter bodo položeni na oder v njegovi tako ljubljeni hiši na Hudem pri Stični, odkoder bo pogreb na petek, 14. Januarja ob 9. uri zjutraj na pokopališče v Stično.
Hudo pri Stični, 12. januarja 198&
Žalujoči: MARIJA, žena; GABRIJEL ln IVA, otroka in ostalo sorodstvo.
V globoki žalosti naznanjamo, da nas Js za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, brat, strio in tast, gospod
Anton Kremžar
STROJNI PODJETNIK IN POSESTNIK
Umrl Je v starosti 62 let, po kratki in težki bolezni, previden ■ tolažili svete vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v Četrtek, dne 13. januarja 1938 ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
St. Vid nad Ljubljano, dne 11 .januarja 1938. 2aIujoče rodbine KREMŽAR, LOVRETIC, NOVAK
>JUTRO« 5t. 10.
8
Četrtek, 13. L 1938.
fellce Natalej
59
7rcuu raaiaic«
smrtnih grehov
Povest b Casanovovih dni
»Izvrstno!« sem pritrdil. »Njegov sladki okus sloni na kiselkasti podlagi, ki nekoliko spominja na trpki aromat limone; to pa izpodbuja tek kakor malokaj drugega.«	. ——
Conti je čakal nadaljnjih opomb.
Pregledoval sem njegov jedilnik in po svoji navadi obesil na vsako premeno kako šaljivo besedo.
Ko sem popravil to in ono in končal s primero, ki je prisporejala sladko in čvrsto meso jastogov 2 brstečimi prsi trinajtletnih deklet, sem vrnil dvornemu kuharju njegov spored in zagledal med vrati svoje sobe Lorenza, ki mi je prinesel poročilo. da je kočija, v kateri sem se hotel peljati Silvestru Montecatiniju nasproti, pripravljena.
S patrom namesto vsakega drugega spremstva sem sedel vanjo in nekaj pred sedmo uro zvečer pripeljal Silvestra Montecatinija, ki ga je spremlja! edinj abbate Nicolussi, v škofovsko palačo.
Že po svoji vnanjosti je bil perugijski škof, ki sem ga zdaj prvič gledal iz oči v oči, živo nasprotje mršavega spokornika. kakršnega sem si bil v domišljiji predstavljal. Kar na prvi mah je obudil v meni spomin na mojega prijatelja in dobrotnika Sartorija v Benetkah.
Nizke postave, čokat ln zajeten, ml je veselo, in brez zle misli vedro stopil nasproti, človek tiste vrste, ki pravijo o njih, da radi žive in dado tudi drugim živeti; zato sem si sam pri sebi že naprej čestital, češ, da sem najbrže pogodil pravo in se smem po tem takem vdati upanju, da bo imel moj tekmec že po prvi steklenici falernca srce na jeziku.
Tako se je tudi zgodilo. Silvester Montecatini, očividno vesel, da si je mogel med težavno vožnjo v Napol j pod mojo streho privoščiti prijeten oddih in dober obed, se je za bogato obloženo mizo kaj hitro otajal.
Bili smo majhna družba. Ob svoji desnici sem imel perugijskega škofa, ob levici, kakor zmerom, Lorenza, ki je s svojim globokim molkom in obrz-danim nasmehom zanašal v naše vedro omizje težko resnobo svojega reda. Meni nasproti je sedel Nicolussi, in ko sem v tretje segel po pečenih racah in je Romeo Silva, moi telesni zdravnik, grozeče vzdignil prst, se je Silvester Montecatini, ki je menda rad govoril latinski, veselo pošalil.
»Praesente medico nil nocet.«
Francesco Conti je vedel, da mi je izmed vseh sladkih jedi njegova zmrzlina najljubša. Pripravljal jo je, mojstrsko kakor nihče drug, iz stolčenih mastikovih jedrc, ki jih je začinjal z vanilijo in polival s spenjenim beljakom. Ta čas, ko je Ernesto Tangora, ki je opravljal na škofovskem dvoru posel kletarja in točaja. k tej jedi iz prašne ste-klenke nalival v kelihe sicilskega marsalca, je
strežaj Ubaldo Taverni začel pri Silvestru Montecatiniju s podajanjem.
V svojo žalost sem opazil, da se je perugijski škof zahvalil.
»Gelato vam ni po godu?« sem se obrnil k njemu. »Škoda, mar bi ga pokusili; to je mojstrovina Francesca Contija, ki ga nihče ne prekaša v pripravljanju sladkih jedi.«
Silvester Montecatini se je nasmehnil in odgovoril: »O tem niti malo ne dvomim, confrater; toda uživanje zmrzlin mi je prepovedano, odkar sem si s premrzlo pijačo pokvaril želodec.«
Takoj sem namignil strežajem, naj ponudijo Njegovi Prevzvišenosti kaj drugega!
In tedaj sem tisti večer prvič začul L o r e n-zov glas, ki je v moje začudenje rekel: »Morda bi vam ustregli s sadjem, Prevzvišeni? Na škofovskih vrtovih uspeva, da zlepa nikjer tako, in exemplariter našim s m o k v a m jih menda ni enakih v vsej Kampaniji.«
Za trenutek me je čudno izpreletelo.
Toda mirni glas, s katerim je padre izrekel svoj predlog, ni dal mojemu srcu, da bi se bil v njem do dobrega zdramil sum. tem bolj, ker je prav tedaj Silvester Montecatini priklenil mojo pozornost z opombo, ki se mi je njena dvomiselnost za vse žive dni neizbrisno vtisnila v spomin.
Obrnil se je k Lorenzu in rekel: »Prav imate, padre, naj dela človek s svojo umetnostjo še takšne čudeže, med katere spada gotovo tudi ta pre-lestna zmrzlina, najboljši zanj je vendarle kruh,
ki mu ga meljejo božji mlini; tega se ne ogne! In razen tega ne poznam sadu, ki bi mi bil ljubši od smokve: ta prekaša s sladkostjo vse drugo sadje in skriva v svoji nekazni lupini največjo redilno moč.«
Lorenzo je bil moral dati Ubaldu Ta verni ju migljaj; kajti že je stala zraven Silvestra velika košara pravkar natrganih smokev, in perjugijski škof si je v tem, ko smo drugi zajemali sladoled, naložil tri velike sadove na krožnik.
»Ste postreženi, Prevzvišeni?« sem v svoje začudenje spet začul Lorenzov glas, kakor glas človeka, ki bi mi govoril z drugega sveta, in takoj nato šalo Silvestra Montecatinija:
»Seveda, padre; saj veste... nil nimis..« in vseh dobrih reči je troje!«
Ubaldo je torej postavil jerbas s smokvajni v kraj.,, in obed se je nadaljeval.
Toda dobra volja se mi ni več vrnila. Nemir, ki si ga nikakor nisem mogel razložiti, me je bil obšeL Razgovor je zastajal, in pogledi so mi uhajali zdaj k Lorenzu. zdaj k Silvestru Montecatiniju ter nazadnje obviseli na obrazu mojega telesnega zdravnika Romea Silve, kakor da bi ga hoteli skrivaj vprašati, ali se ni perugijski škof nekam izpremenil, odkar je zaužil tiste smokve. Strašen sum proti Lorenzu se je oglašal v meni, sum, ki sem se mu zaman upiral; kajti čutil sem se so-krivega.
Takoj po končanem obedu se je Silvester Montecatini vstaL
HI /4
'i'HfUU
I nin iavefc
Din AR	-u cujanjf
naa.ova - um Najmanjši sr-.M-k 17 Din.
Urednika iščemo
»posoOnega urejevati socialno guspoda-ski 'O kulturni tednik vodit upravno administrativne posle usta, veščega stroiepisia. Prednost imajo oni, ki so v tem svoistvu že delovali. Ponudbe do 20 t. m. pod šifro »Urednik« na ogl. odd. Jutra.
721-1
Kuharico in
sobarico ©be *dravi, pošteni, čedne zunaniosti, iščem za 5-član-sko rodbino. — Ponudbe s sliko, ki se vrne na ogl. odd Jutra pod »Zdravnik«.
714-1
Natakarico
• kaveno, zmožno samostojnega vodstva gostilne, sprejmem takoi. Naslov v vseh poslovalo.cah Jutra.
715-1
Frizerko
debro moč, iščern za takoj. Plača 400 Din in oskrba. M:rko Gašperlin, Kram.
736-1
Strokovnjaka za
veletrg. papirja
» večiem lestu, izurjenega in agilnega. z znaniem več jezikov, -no z nastopom in plačo po dogovoru Ponudbe na ogl odu Jutra pod šifro »Veletrgovina«
678-1
Knjigotržkega
pomočnika
veščega prodaiatca muzika-lij z dokazano prakso v tej strcki. šče knjigarna v Zagreti u Oferte s sliko in do«edaniim nameščeniem na ogl odd futra pod šifro »Muzika«.
679-1
Vzgojiteljico
iščem za Spl,» k uvema otrokoma fantkoma 5—7 let. Biti mora z dobre hiše, znat mora slovensko in hrvatsko nemško al francosko Poizve se pri g. Peč-nikovi. Nov trg i., levo.
743-1
Trgov, pomočnika
manutakturiata, sprcimem, tud kot tihega družabnika-z nekaj gotovine. Ponudbe na ogi. odd lutra pod iifro »Družabnik«.
742-1
Frizerko in vajenko
z nekaj učne dobe, sprejmem takoj. Ivan Merlak, Sv. Petra 76, Liubljana
746-1
Frizerko
prvovrstno, imostojno. — plača 1000—1200 Dn — spreimem. Služba stalna. Istotam sprejmem takoj vajenko. Ziegler, Šmartinska cesta št. 6.
734-1
Vsaka beseda 50 par. da vek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din
Simpatična
blondinka
pridna, mlada, poštena, išče in želi doDiti dobro, pošteno službo za plačilno v restavracijo ali kavarno. Gre tudi v bolišo gostilno. Je zmožna nekaj kavcije io zna nemško in hrvatsko. — Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod šifro »Pametna 'n resna«.
683-2
Službo inkasanta
skladiščnika ali vratarja, išče mož naiboliših let. Po štenost in zanesljivost lam čijo spričevala. Ponudbe na ogl odd Jutra pod Sfro »Poštenost«.
660-2
Tkalski mojster
— z večletno prakso, išče službo v večji tovarni. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Soliden moister«.
661-2
Postrežnica
išče zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
723-2
Kot gospodinja
grem k starejšemu gospodu ali v kako vilo kot oskrb niča. Najraiši takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Dobro srce«.
721-2
Šivilja
vešči elegantnih kroiev od plašča do perila, ere na dom po zmerni ceni. — Soklič, Liubljana, Florjan-ska ulica 35.
726-2
Gospod
ki bi pomagal gospodični do službe, oaj se javi pod »Hvaležna« ca ogl. odd. Jutra.	735-2
Beseda 1 D*.n. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
Nov brivski
inventar
ugodno prodam. — Brišček Anton, Zvonarska ul. 2.
719-6
K
Najboljši trboveljski
P n E M O G
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59
Ponesrečenci na otoku morskih razbojnikov
Naši štirje prijatelji so z veliko napetostjo čakali prve noči na otoku. Za nič se ne bi bili odrekli tega doživljaja! Motorni čoln se je utegnil jutri vrniti, in kdo ue. ali se bodo potem še smeli potikati po otoku; brez spremstva gotovo ne!
Da bi bila robinzonščina popolnejša, so postavili zasilni jambor s kosom ja-drovine namesto zastave; in ko se je stemnilo, je Ivo prvi nastopil nočno stražo.
Otroška posteljica
bela, ugodno naprodaj. — Bizovičar. Zg. Šiška, Vodnikova cesta 78.
713-6
Karambol biljard
fini, poceni :rodan zaradi pomanikanja prostora Li-puš M.irira. postilna. Maribor, Frankopanova 39-
745-6
Beseda 1 Din daven 3 Din. za šifro ali dajanje
naslova 5 Din Nalmanlšl znesek 17 Din
Masivne spalnice
lavorieva, brstova po 2.600. bela kuhinia 600 Din prodam. Liubljana, Prule 8.
717-12
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje aasiov'a 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Žaga
polnojarmemk in dve krož ni žag v natboljšem staniu, skupno naproda' vsled opu stitve ohrata — ogledati ir. prevzeti na licu mesta — Franc Majdtč, Vir. Dom Žale.	385-29
Stroj za
rezanje lepenke
(Deckelschere), — rablien. dolžine 120—140 cm, ku pim Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
722-29
Pridelki
Beseda 1 Din, davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zn»sek 17 Din.
Vezanega sena
sladkega, oddam 80.000 kg. Janko Gnezda, Mariborska ul. 20, Liubljana.
739-33
Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Les
lipov, jelšev ter jesenov, popolnoma suh. rezan od 25 do 80 mm, naprodaj najboljšemu ponudniku pri od-lemu cele zaloge — ogledati in prevzeti na licu mesta. Franc Majdič, Vit, Dom Žale.	384-15
ragocenosti
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih cenab
CERNE - juvelir
i.lnbHsna Wolfnva al. t
Beseda 1 Dlu davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Iščem knjižice
Mestne hranilnee ljubljanske 100.000 do 150.000 — proti pnma garanciji, obre-stim po dogovoru 1938. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prima«.
718-16
Posojilo Din 10.000
iščem, tr kratna garanciia, dobre obresti za 3 mesece. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »10.000«.
728-16
Beseda 1 Din. daven J Uln. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Brezplačno
delavnico
dobi v najem dober ključavničar pod zelo ugodnimi pogoji v prometnem indu-striiskem kra,u ob želsznici. Vprašati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Brezplačno«.
687-17
IN&ERIRAJ V „ JUTRU"!
Beseda 1 Din davek 3 Din za širru ali datanje qas'OV3 5 Oic Najmanjši znesek 17 Din.
Večje število parcel
kompleksov, posestev, go zdov, trgovskih in stanu ?an<.skih Qiš tet vil ima naprodai eradben. strokov no izobražen posiedovalec
KUNAVhB LUDVIK Cesta 29. oktobra 6. Tele ion $7 33 Pooblaščen gra Jiteli in <odin ceniteli za nasvete brezplačno na raz polaiso.	69 '0
Vila za Bežigradom
dvostanovaniska, s komfor-tom nedograjena, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra naložba«.
733-20
Hiša v Kranju
tristanovanjska, s tremi sobami. vrtom, naprodai. — \'as!ov v vs^b poslovalnicah Jutra.
737-20
Dvosob. stanovanie
lepo. z najmodernejšim komfortom, v centru, oddam l. februarja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
712-21
Stanovanja
Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanie
event. s kabinetom, kopalnico v bi žim gl. kolodvora ali Bežigrada Išče zakonski par brez otrok. — Točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«.
706-21a
Sobo
prazno ali opremljeno, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
705-23
Opremljeno sobo
lepo. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Juira.
729-23
Podstrešno sobo
S štedilnikom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.
730-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Krakovska ul. 3.
707-23
Lepo sončno sobo
s posebnim vhodom in dobro domačo hrano, oddam. V lepo sobo spreimem sostanovalko. Stari trg 28 III.. levo.	741-23
77»
Opremljeno sobo
s strogo separiranim vhodom v bližini Tabora ali ob Poljanski cesti, ,šče soliden stalen gospod. Ponudbe na ogl. od. jutra pod značko »Čista soba«.	709-23a
Katera
osamljena dama
preskrbi hrano in stanovanje akademiku brez sredstev — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod šifro »Popolnoma vdan«.
720-23a
JJL
Vuka tn»—1« ž L>ui:
S	».a 'lajanje n**!"*'
S Difll DaioiAojri tDr*ek 90 D-JL
Elegantnega
partnerja
za akademski ples Kranj, iščem. Dopise pod značko »Ločeni računi« na ogl. odd. Jutra.
708-24
Razočarana
iščem inteligentnega svobodnega gospoda radi razvedrila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Razočarana«.
711-24
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro al! dajanjt naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, kab nrtom, pri-tikl nami v vili, oddam. — Ažbetova 28, Pod Rožnikom.	716-21
INDUSTRIJA KOVINSKIH LN LESENIH IZDELKOV
v Dravski banovini SPREJME
TEHNIČNEGA URADNIKA
za samostojno vodstvo obrata. Biti mora agilen, inicijativen, iznajdljiv in oprezen, dokazati mora večletno prakso v kovinski industriji. Mesto se prvič zasede m se zaradi tega reflektira samo na popolnoma zanesljivo ln samostojno moč. Izčrpne ponudbe z navedbo vseh dosedanjih služb in referenc pod »Zaupno mesto« je poslati na oglasni oddelek »Jutra«.

Hranilnica in Posojilnica r. z. z n. z.
Ivančnagorica javlja tužno vest, da je preminul njen ustanovitelj in dolgoletni načelnik, gospod
Beršnjak Anton
posestnik na Hudem pri Stični
Pogreb neumorno marljivega in nesebičnega zadrugarja bo v petek, 14. januarja 1938 ob 9. uri na stiško pokopališče.
Ohranili mu bomo trajen ln hvaležen spomin!

Sokolsko društvo Ivančnagorica
javlja tužno vest, da je pieminul njegov ustanovitelj in dolgoletni starosta, brat
Beršnjak Anton
posestnik na Hudem pri Stični.
Pogreb vzor brata — Sokola bo v petek, dne 14. januarja ob 9. uri na stiško pokopališče.
Zdravo brat starosta!

V	globoki žalosti naznanjamo vsem tužno vest, da je umrl na posledicah zahrbtnega napada pri izvrševanju svoje težke službe naš član
ing. ADOLF PEKLAR
OBRATOVODJA RUDNIKA KOPAONIK MINEŠ
v torek, dne 11. januarja 1938, star komaj 30 let.
Pogreb se bo vršil v petek 14. L m. ob 3. popoldne na Jesenicah lz hi§e žalosti Prešernova ulica št. 2, na mestno pokopališče na Jesenicah. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
V	LJUBLJANI, dne 12. januarja 1938.
Brezplačno zavojček
Dostaiovega toaletnega blserja na poskušnjo Uspeh po prvi uporabi Mozolji, ogrel, nečlst06tl obraza izginejo. Pošljite za stroške din 3 v znam kah. Kemikalija. Novi Sad 144. V apotekah dro gerljah originalni kar ton 30 din.
Krajevni
agent.
Mlad trgovski pomočnik se išče kot krajevni agent (Platz-agent) za Ljubljano proti fiksumu in proviziji Pismene ponudbe z referencami in fotografijo pod br. 48515 na Publicitas
Sveže najfinejše norveško
ribje olfe
tz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se prt poroda bledim ln slabotnim osebam
C5ZBB5BFFJ
Beseda 1 Din, davefc 3 Oln. za šUrn ii* dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln.
Opozorilo!
Opozarjamo cenieno občinstvo, da g. Černec Emil iz Maribora ni več upravičen prodajati za nas avtx>mob le, ker smo mu odtegnili po oblastilo, za vsako naše zastopstvo. Tvrdka »Faun-Werke«, tovarna avtomobilov, Nurnberg, generala* istopstvo Beograd.
744-91
Naročniki „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din
Najlepše
^suvesc
samo v trgovini
SEVER - MARIJIN TRG 2
t
Jmrl nam je naš dobri soprog, očka in ded, gospod	________
JOSIP ŽMAVEC
SVETNIK STOLA SEDMORICE V POK.
Pogreb bo v četrtek, dne 13. januarja ob 15. uri lz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. MARIBOR, 12. januarja 1938.
Soproga MARIJA z otroci in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
f
Beograjska sekcija Združenja jugoslovanskih rudarskih in topilniških inženjerjev
Združenje jugoslovanskih rudarskih in topilniških inženjerjev
Umrla nam je naSa ljubljena hčerka in sestrica
ANICA MIHOLIč
URADNICA
Pogreb nepozabne bo izpred mrtvaške veže Splošne bolnice v četrtek, dne 13. januarja 1938. ob 4. uri pop. na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, 12. januarja 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
Nenadoma je v starosti 30 let tragično preminul naš dobri sin, brat in nečak
ing. AdolS Peklar
upravnik rudnika Kopaonik
Pogreb blagopokojnega bo v petek 14. t. m. ob 3. uri izpred hiše žalosti Prešernova ulica 2, na mestno pokopališče na Jesenicah.
JESENICE, 12. januarja 1938.
Žalujoče rodbine PEKLAR—JUTRŠNTK
f
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je umrla naša predobra mati, stara mati, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa
KAROLINA DAMJANOVIČ
roj. Podlcrajšek
previdena s tolažili sv. vere v 83. letu svoje starosti.
Na zadnji poti jo spremimo v četrtek 13. januarja ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Čevljarska ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 18. januarja v stolnici ob 7. uri zjutraj.
LJUBLJANA, 11. januarja 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratnl del le odgovoren Aloja Novak, Val s Ljubljani*