Leto LXVX, št. 256 Ljubljana, četrtek 9. novembra ion Cena Din L- Iahaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeratl do SO peti t Trat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN18TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3104, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stsossmaverjeva ulica 1 telefon it 65 podružnica uprave: Kocenova uUca 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. AFGANSKI KRALJ UMORJEN Včeraj so politični nasprotniki umorili afganskega kralja Nadir* šaha in proglasili za kralja njegovega sina — Veliko vznemirjenje v Angliji London, 9. novembra, r. Tukajšnji afganski poslanik je prejel sinoči obvestilo, da je bil včeraj zjutraj umorjen v svoji prestolnici ateanski kralj Nadir-sah. Popoldne |e bfl njegov srn proglašen za kralja. Vest o umoru afganskega kralja, ki je bi! eksponent angleške polHrke, je vzbudila v angleških političnih krogih silno vznemirjenje. Indijski urad zunanjega ministrstva je vso noč mrzlično delal in izdajal angleškim zastopnikom v Indiji in Afganistanu navodila. V vladnih krojili izražalo bojazen, da se po- sledice te rzpremembe na afganskem prestolu zaenkrat ne dajo niti pregledati ter da bo to iz temelja izpremenilo ves položaj. Zlasti se boje. da bo imela smrt Nadir-šaha siten odmev v islamskem svetu, kar bi še bolj ojačalo odpor proti Angliji. Za vsak primer so bile nemudoma alarmirane vse angleške čete v severozapadni Indiji. Umorjeni afganski kralj Nadir-Šah je zasedel afganski prestol oktobra 1929 po državnem ud a ni, ki ga je izvedel z angleško pomoč*), da je odstranil Angliji neprijaznem ffabfb-afana, ki ie no begu Amanulaha prišel na prestol. Nadir-šaha je podpi.aia Anglija finančno in vojaško. Ko je bil proglašen za kralja, mu je Anglija dala 750.000 funtov posojila, razen tega pa mu je »poklonila« 10.000 pušk in veliko množmo municije. Pristaše prejšnjega kralja je Nadlr-šah neusmiljeno preganjal in jih dal v masah pobesiti in postreliti. To je tudi dalo povod za maščevanje. Pred petimi meseci je bil kraljev brat, ki ie bil poslanik v Berlinu, ustreljen od nekega afganskega dijaka, sedaj pa je enaka usoda doletela tudi krutega kralja samega, Obsedno stanje na Kubi Zaradi novih nemirov in uporov je proglašeno obsedno stanje — Krvavi boji v Havani Havana, 9. novembra. A A. Položaj Se .ie zopet poostril. Davi so na vse zgo-dai štiri vojaška letala obstreljevala s strojnicam: mesto in okolico. Mislijo, da hoče del vojske s podporo organizacije ABC strmoglaviti vlado. Kakor se čuje, se ie del posadke v Colorabiji izrekel solidarnega z uporniki v prestolnici. Havana, 9. novembra, s. Glavno mesto Havane in bližnio okolico je davi zbudHo močno bombardiranje iz zraka in streljanje obrambnih topov, kar je povzročilo povsod veliko paniko. Splošno ie prevladalo mnenje, da skuša del armade skupno s tajno organizacijo ABC, ki je svoječasno vrgla Machada, izvesti državni udar. Havana, 9. novembra. A A. Med vladnimi četami m uporniki se nadaljujejo hudi boji. Na obeh straneh je veliko mrtvih. Havana, °. novembra. AA. Iz Havane poročajo, da je predsednik San Martin proglasil obsedno stanje na vsem otoku. V zadnjih bojih je padlo 32 oseb, lf>0 oseb pa ie bilo ranjenih. Boji se vrše no vsem otoku. Havana, 9. novembra, r. Protirevo- i lucija, ki so jo pričakovali že tedne, je izbruhnila. Več oddelkov kubanske armade je ponoči izvedlo oboroženi upor, ki se ie pričel okoli polnoči z bitko med uporniki in vladi zvestimi četami okoli predsednikove palače. Poulični boj je trajal do 7. zjutraj in se je končal s tem, da so uporniki zavzeli skoraj vse policijske stražnice in pozneje v naskoku zavzeli in zasedli tudi policijsko predsedstvo. Vse vojašnice so v rokah upornikov in samo taborišče Kolumbija in posadka v trdnjavi Fuerza se še upirata. Dopoldne ie odšla deputacija upornikov k državnemu predsedniku San Martinu in mu stavila ultimatum., naj odstopi s celokupno vlado, ker bodo sicer začeli streljati na palačo. Posadko trdnjave Fuerza so pozvali, naj se prav tako vda do poldneva, ker jo bodo sicer bombardirala. Po zadniih vesteh so že vsa javna poslopja v Havamii zasedena od upornikov. Vprašanje odstopa vlade je samo še vprašanje ur. O številu mrtvih in ranjenih v dosedanjih bojih ni nobenih zanesljivih vesti, toda pravi io, da je na obeh straneh zelo veliko. oneour grozi s sankcijam! Izjava francoskega zunanjega ministra o postopanju proti Nemčiji, če bo Se nadalje kršila pogodbe Pariz, 9. novembra r. Sinoči je zunanji minister Paul Boncour podal v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice obširen ekspoze o zunanjepolitičnem položaju. Obširno je orisal položaj, M je nastal po izstopu Nemčije iz Društva narodov in njenem odhodu z raz-orožitvene konference ter poudaril, da vztraja Francija slej ko prej na tem, da ni razorožitve brez uspešne mednarodne kontrole. Nemčija se je umaknila iz Društva narodov in z razo roži t vene konference baš zato, da bi se izognila kontroli. Francoskega stališča vse to ne more omajati. Na drugi strani je poudaril, da se je z izboljšanjem francosko-! talijanskih in francosko-ruskih od- nosa jev položaj Francije v zunanjepolitičnem pogledu le še ojačal. Odhajajoč s te seje, je Paul Boncour na vprašanja novinarjev izjavil, da bo treba v primeru, da se Nemčija ne ukloni, v celoti izvajati, lokamsko pogodbo, zlasti pa člen 16. te pogodbe, ki govori o takojšnjih gospodarskih sankcijah. Na vprašanje ali bodo potrebne tudi vojaške sankcije, je Paul Boncour kratko dejal: Najprvo je treba dovolj časa, da uveljavimo vse druge postopke. Če pa to ne bo nič zaleglo, bo treba seči tndi po najskrajnejšem sredstvu, kajti mir Evrope gre nad vse! Ameriško-ruska pogajanja Amerika bo obnovila odnoSaje z Rusijo ne glede na vprašanje dolgov — Litvinovi sestanki Newyork. 9 novembra, r. Včeraj so se pričeli nisko-ampriSki razgovori o priznanju sovjetske Unije. Pogajanja <=*e v slavnem na-na?ak) na naslednje tri točke: 1. Dolžne obveznosti, ki iih ima Rudija od boljševičke revolucije in odškodnina ameriških državljanov zaradi zaplembe premoženja, 2. re-volurionarna propaganda in 3. krediti za Rusijo. Ameriški vlada ne bo vztrajala na priznanju vs**h carietienih doleov. Domneva se. da se bo o vprašanju ruskih dolgov razpravljalo šele tedan. ko bo rešeno vprašanje celotnih evropskih doleov. Glede propagan- de se bosta obe vladi sporazumeli tako, da se medsebojno ne bosta vmešavali v notranje zadeve. Krediti eo namenjeni za financiranje ruskih naročil v Ameriki, vendar se Se ne v«, v kakšni obliki se bodo dovolili. Oblasti ©o izdale v varstvo Litvinova izredno stroce jkrepe. Redarji na motocikljih spremljajo povsod njegov avtomobil. Konferenčne sobane, kjer se vrše posveti Litvinova z ameriškimi državniki, straži 40 redarjev v civilu. Tudi stanovanje, kjer prebiva Litvinov s svojim spremstvom, je strogo zastraženo. Redarii stražijo celo na strehi. Važni sklepi balkanske konference Solun, 9. novembra, r. Na včerajšnji seji bankanske konference je bila na predlog jugoslovenske delegacije sprejeta resolucija o gospodarskem sodelovanju balkanskih držav. V toj resoluciji m pripo- roča, naj se najprej zaključijo regionalne pogodbe, da bi se povečal medsebojni trgovinski promet. Pogodbe naj bi bile sklenjene na podlagi največjih ugodnosti, razen tega pa lai bi se ustvarila posebna »balkanska klavzula« za balkanske držnve. Resolucija omenja tudi dovolitev določenih preferenc. Konferenca ministrov, senatorjev in poslancev dravske banovine Beograd. 9. novembra. Drevl se bo vršila r prostorih hotela >Srpski kralj« konferenca ministrov gs. dr. Krame rja m Puclja ter vseh senatorjev In narodnih poslancev tz dravske banovine. Prisostvoval ji bo tudi ban g. dr. Maruši-?. Na konferenci bodo razpravljali o važnih problemih dravske banovine. Zastopniki slovenskih denarnih zavodov v Beogradu Beograd, 9. novembra, r. Davi je prispela v BeogTad deputacija slovenskih denarnih zavodov, da inierrenira na mero-dajnih mestih »lede ureditve đenarstva v dravski banovini. V deputaciji ao mM drugimi: ravnatelj Kreditnega zavoda g. Tosti, ravnatelj Zadružne gospodarske banke dr. Slokar, ravnatelj Celjske posojilnice dr. Smrtnik, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke dr. Tosti, in predsednik Mariborske mestne hranilnice g. Burea ter zastopnik ljubljanske Mestne hranilnice g. Hiter. Razkol francoskih socialistov Pariz, 9. novembra. AA. Včeraj so poslanci socialistične stranke, ki so bili v nedeljo izključeni iz stranke, ustanov'li novo parlamentarno skupino. Dozdaj ie prijavilo svoj pristop v to skupino 7 senatorjev in 29 poslancev. Verjetno je, da se bodo tej skupini priključili še drugi. Imenova'a se bo »skupina Jauresovih socialistov«. Skupina bo članica socialistične internacionale. Stranki sami pa je ostalo zvestih 32 socialističnih poslancev. Vsi pa so sporočili Blumu, da pripadajo desničarskim nazorom in da hočejo sodelovati le pri reformisticni politiki. Drzen vlom na Aleksandrovi cesti Ljubi|ana, 9. novembra. Pred zimo eo se priklatili v* Ljubljano zopet sumljivi elementi. Zadnje faee je policija prijela več priiav o manjših tatvinah po •tanovanph in podstrešjih, davi je pa prispela ovadba o večjem vlomu, ki je bil sno* ci izvršen na Aleksandrovi cesti v stanovanje vdove po policijskem uradeilej se. Marije Bizjak ove v hiši St. 9. Ga. Bizjakov« se je pred dnevi odpeljala v Zagreb, doma fe pa ostala samo njena hčerka, ki je pa tudi okroe 17. odšla z doma. To priliko le našlo izkoristil podjeten vlomilec in se splazil v drueo nadstropje. Šiloma je odprl dvorne vrata stanovanja, nato pa v eobi vse razmetal. Najprej je odprl pisalno mizjo, v kateri fe naSel nmoeo zlatnine in dragocenosti. Odnesel je do Uro srebrno dameko ovratno verižico. Štiri pare zlatih uhanov, par uhanov z zelenimi amarapdi, dva para uhanov z biseri, tri pare zlatih uhanov z rjavimi kamni ter štiri pare uhanov z gladkimi biseri, dalje zlato tanko žensko vei ižicj z medaljonSkom za fotografijo, zlato debelo moško verižico, zlat ženski prstan z momocramom MM ter datumom 7. 12. 1912. zlato damsko uro z dvema pokrov6k> ma in monoerramom P. P„ zlat obesek z velikim safirjem in biserom, obesek s srebrno slavo in troperesno deteljico, srebrn ustnik za cigarete, tanko srebrno dameko verižico, moSko tula jro z dvema pokrovčkoma, nekaj srebrnih frankov itd. v skupni vrednosti 12.500 Din. Vlomilcu je bila pa zlatnina očividno premalo, kajti stikal je Se naprej, razmetal perilo in obleko ter končno staknil med perilom v omari skrito knjižico, ki je bilo v njej okrog 4000 Din gotovine. S tem, razmeroma bogatim plenom je izginil brez sledu. Ko sta prišli Bizjafcovi domov, sta našli stanovanje odprto in oplenjeno. Vlom je bil prijavljen policiji, ki ie uvedla zasledovanje. Prebivalstvo svarimo pred nakupom ukradenih stvari. Otvoritev zasedanja Narodnega predstavništva S čitanjem kraljevega ukaza sta danes obe zbornici otvorili svoje redno zasedanje — Na prihodnjih sejah bosta izvolili stalne odbore Beograd, 9. novembra, r. Danes sta se sestala senat in Narodna skupščina k otvoritvenim sejam. Seja senata se je pričela ob 10.40 pod predsedstvom g. dr. Ljubomira Tomašica. Navzoča je bila tudi vluda z miiiistrskim predsednikom g. dr. SrSkićem na čelu. Po odobritvi zapisnika je ministrski predsednik g. dr. Snakić prečital kraljev ukaz, s katerim se v smislu člena 32 ustave otvarja redno zasedanje senata. Senatorji so stoje poslušali Čitanje ukaza in priredili Nj. Vel. kralju dolgotrajne ovacije. S tem je bila seja zaključena. Prihodnja seja senata bo v soboto 11. t. m. ob 5. popoldne. Na dnevnem redu je izvolitev stalnih odborov v smislu poslovnika. Takoj nato se j« ob 11.10 vršila seja Narodne skupščine pod predsedstvom g. dr. Kumanudija. Tudi seji skupščine je prisostvovala celokupna vlada. Po prečitanju zapisnika se je predsednik g. dr. Kumanudi v daljšem govoru spominjal smrti velikega francoskega državnika in prijatelja jugoslovenskega naroda Painleveja. Njegov govor so poslanci poslušali stoje ter izkazali pokojniku čast s trikratnim »Slava!« Nato je predsednik vlade g. dr. Srškić prečital kraljev ukaz o otvoritvi rednega zasedanja. Poslanci so prirediii Nj. Vol. kralju dolgotrajne ovacije. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja : o v petek dopoldne. Na dnevnem [Ju je izvolitev stalnih odborov. Zopet zverinski umor na Dolenjskem Snoči je bila umorjena na Slapniku pri Novem mestu 64 letna posestni ca Ana Goržetova Novo mesto, 9. novembra. Še ni izrečena zadnja beseda o Andreju in Tonetu Mali ter Mariji Golma-jerjevi in Se niso stopili pred sodnike morilci mladega, pridnega mlinarja Trdina pri Trojanah, ko so v obeh primerih kakor zverine najbližji sorodniki prelili kri onih, ki bi jim morali biti najljubši, že je prišla vest, da je snoči pod udarcem sekire neznanega morilca izdihnila 64 let stara posestni ca Ana Goršetova na Slapniku pri Novem mestu. Ta vest bo spet pretresla vso Slovenijo, saj se najgroznejša zločinstva ponavljajo tako hitro in so vedno strašnejša ter okrut-nejša, da še vedno ni nikjer videti izboljšanja. Stara žena, ki se gotovo ni mogla braniti, je to pot postala žrtev zločina, pri tem se pa niti ne ve za vzrok in povod umora. Dolenjska že dolgo ni varna in ljudje trepetajo za svoje imetje in življenje, zamisliti se pa posebno moramo, zakaj je toliko groznih zločinov in zakaj naš Človek življenja svojega bližnjega skoraj prav nič ne ceni. Tudi sodišča bodo morala soditi o vseh teh pojavih kot o celoti ter končno uporabiti najodločnejše stari princip: zob za zob. Snoči okrog 23. je bila na Slapniku, uro hoda od Novega mesta, na zverinski način umorjena 64Ietna posestnica Ana Go r § e t o v a. Morilec, ki ie izvrši to strahotno dejanje, je udaril svojo žrtev s sekiro večkrat po glavi, en udarec je segal od senc do spodnjih čeljusti in je bil smrten. Slične udarce je dobila nesrečna starka tudi po temenu in po drugih delih telesa. Zverinski zločin je zaenkrat še nepojasnjen. Starka je bila umorjena v hiši uglednega posestnika Franca Rohr-mana, katerega žena Uršula je umorjenkina sestra. Kakor pripoveduje stari posestnik, ki ima na plečih že osem k rižev, je bila pokojna malo pred zločinom v družinski sobi, kjer je lickala v družbi njegove 50ieme žene Uršule koruzo. Njegova žena je odšla o-krog 11. v čumnato k počitku, dočim je sestra Ana hotela dokončati delo. Nenadoma je v veži začula sumljivo hojo, kakor bi hodil kdo bos po hiši. Vzela je malo leščerbo in z njo v roki stopila v vežo. Ker tam ni ničesar našla, je pohitela še v kuhinjo, pa tudi tam ni bilo nikogar. V tem hipu so Rohrrnanovi čuli njen pretresljiv krik. Njena sestra Uršula je planila iz sobe v kuhinjo in, ker se je bala, da so zločinci v hiši, je na vso moč tiščala kljuko vrat. Ko je čez nekaj časa vrata izpustila in stopila v kuhinj je z grozo opazila, da tam leži sestra v mlaki krvi. Vsa prestrašena je Uršula zbežala na podstrešje, kjer je pričela klicati na pomoč. Nato je prihitel njen mož, ki je šel klicat sosede na pomoč. Ko so prišli sosedje, so našli v kuhinji zverinsko rami«arieno Ano. Obvestiw so takoj orožniško postajo t Novem mestu. Orožniki so odšli na kraj z'očina ter zastražBl hiš*). Obvestili se nemudoma tudi ljubljansko policijo ter zaprosili za daktiloskopa in policijskega psa. Okrvavljeno sekiro so našli kakih 30 m daloč od hiše. Zločin je zelo zagoneten. Zanimivo je, da so orožniki našli uhane pokojne Ane na mizi in je mi en uhan od udarca s sekiro skoraj popolnoma zmečkan, fcena posestnika Rohrmana, Uršula spi že vse dopoldne tako trdno, da je niso mogrli prebuditi. Baje je vinjena. Orožniki so jo hoteli opetovano zaslišati, pa niso dobili nobenega odgovora. Zdaj Čakajo na prihod sodne komisije. Tragična smrt rudarja Ljubljana, y. um e.nbra. Pred dnevi «ivo poročali, da ie v trboveljskem rudniku zasulo med delom 341. Uiega rudarja Andreja MiklaveiCit. Revež je bil ijl-sut polnih 9 ur, predan $o «a ino^li tovariši rešiti iz neprijetnega položaja. Bil je še živ. Prepeljali ao itd v ljubljansko bolnico, kjer so se zdravniki zel« trudili, da bi mu rešili življenje, toda nesrečni Miklavrič je dane« ikvpoltine v bolnici no«iletjel po8koe prinese! celo zbirko jabolk ji hrušk s seboj, in sicer nalašč m izbira! najlepših eksemplarjev, temveč srednjo robo, kakršne je na trgu največ, sicer pa letos zaradi suše in drugih škodljivih vplivov tudi nimamo vzorno l-epih jabolk. Kar se hrušk tiče smo nekoMko na boljšem in predavatelj je imel nekaj krasnih eksemplarjev z vzornega vrta g. Frida Lenarda v St. Vidu. Podrobno je opisal sedaj užitni hruški Dielovko in d-eMRatno Clairgeau, pa-storjevko, ki bo dobra tja do novega leta, Biumenbachovko. booskopsko steklenko, najtrajnejšo Madame Verte. po vsej državi po krivici cenjeno vodemko in druge hruške, nato je pa govoril o pri nas najbolj razširjenih jabolkih, kakor o splošno priljubljenih zlatrih parmenah ali rožmarinč-k>ih ter o kanadkah, ki jih poznamo tudi pod imeni Irbermani ali parizarce. Obe izvrstni sorti se ne držita čez božič. Lepi pisani kardinal je sedaj že pri kraju in tako tuda rdeči jesenski ka'lvil, pač so pa mošanički aLi gambovci še trdi. in kisH, ker dozore šele proti pomladi. Trpežni pogačarji ruso priporočljivi, ker so preveč kisli ki enako je s hrvatskimj vuvankarrri, ker so sladke. Vsa zapadna Evropa in Amerika daje prednost kiselkastim jabolkom, Srb:ja Ln Orient pa cenijo sladka jabolka, ki pri nas ne gredo v denar. Fina je tud«i ananasova reneta. vendar drevo rado nagaja, srednje vrste, a trpežna in praktična za gospodinjstvo je Baumanova reneta. pri poročil v o pa tudi prinčevo jabolko. Za naše kraje je nov krasni in odlični Jonatan, ki popolnoma pordeči in ga pom!adi dobivamo 'z Amerike, pri nas ga imamo pa precej v Prekmurju. Znani bobovec ie trpežno jabolko ne najboljšega okusa, zato pa gospodarskega pomena. Zelo cenjena dolenjska voščenka se drži le nekoliko dalje od parnrene in je bolj lokalna sorta, prav dobri so pa razni tafeljčki, zelo fin je .bellef.eur, posebno je pa priporočljiv booskopski kosmač, ker je žlahtno vinskega okusa i bilo pa? tako v modi in po bontonu, sam je pa punci dejal: Rad te imam, ali me češ — pa s4a bila zsrovorjenn. Sicer se pa tudi dandanes Že naglo zmenijo, zato pa črto čez vb«, kar ni najn ijneise notrebne?ga. Tudi zdravnik Ven cel bi menda lahko foostal, zato naj nam pa kmetje Čim več povedo. Kmete so SentjakobČani igrali tako, da GnidovČeveija burki istega prebrisan ra Mi-tevžka, Moserievetra skisanei bilo siledu. 180 avijonov matičnega broda »Saratoga« :e iskalo ponesrečenca, a zaman. Vsi so obupali samo Nel-sonov nasprotnik, hrabri mehanik Windy Ricker. ne. Izprosi«! si je dovoljen-e. da sam poište Nelsona in ga reši. To se mu je tudi posrećilo. A pri tem je sam izgubil življenje. Našel je tovariša in ga odnesel na hrod. Pri spuščanju se mu je vnel benc.n in dobil je smrtne opekl-ine, katerim je podlegel Nelsona in njegovega tovariša so rešili. Avijouskn matični brod ie dvignil Črno zastavo v počastitev najhrabrejšega med hrabrimi. Junaški mehanik je bil zaradi svojega tovariša nekaj dni prej degradiran. Tako je hrabri Windy Ricker dokazal, da viada med letalci sovraštvo, samo Če tovariš ni v nevarnosti. Letalci so vedno pr> pravljeni rešiti tovariše, četudi pri tem tvegajo 1 a srn o življenje. Poročnnk nosilca avijonov »Saratoga«, Frank VVead, očividec Windyievega junaštva, je nap:sal, da ovekoveči junaštvo in tovarištvo, manuskrikt za fi^m »Titan; neba«, ki pride te dni v Ljubljano. ii lovec na Viču Vič, 9. novembra. Letošnjo gledaLško sezono je otvoril agilni dramski odsek viškega Sokola v nedeljo s Finžgarjevo narodno igro >DivjI iovec<. Vabilu viškega Sokola se je domače in številno ljubljansko občinstvo odzvalo v velikem števiiu tako, da je bila sokolska dvorana zasedena do zadnjega kotička, mnogi pa so odšh, ker je zmanjkalo vstopnic. Lep dokaz — dramski družini, kako visoko ceni in spoštuje občinstvo stremljenja viškega Sokola za razmah in procvet ljudske prosvete. Svečano razpoloženje v dvorani je še močno dvignil sokolski orkester pod vodstvom brata Kernca, ki je med odmori kratkočasil občinstvo. Viška vprizoritev Finžgarjevega >Div-jega !ovca< je bila nad pričakovanje dobra. Režiser brat Lujo Drenovec je vložil v predstavo obilo vidnega, pa tudi z uspehom plačanega truda. Vse osebe je izenačil tako, da so tvorile lepo zaokroženo harmonično celoto. Naslovno vlogo je igral naš agi ni pro-svetar brat Rud. Marinči-C, ki je dokaj težko vlogo izpeljal do konca, prav dobro ter se v vseh dejanjih izkazal pravega gorenjskega fanta _ divjega lovca, ki se ne straši prav nobenih ovir za dosego svojega cilja — dobiti Majdo, hčerko bogatega rihtarja Zavrtnica, za svojo ljubljeno življenjsko družico. Majdo je kot vselej izvrstno podala naša priljubljena igralska sestra B»nca Thalerjeva. Njena igra je bila vseskozi dovršeno podana v vseh dejanjih, kar je dokazovalo navdušeno odobravanje občinstva. Njenega očeta, bogatega rihtarja Zavrtnika je mojstrsko poaal starosta brat Reros. ki je dal vsem dejanjem posebno obiležje ter tako potegnil za seboj še ostale igralce. Njegov nastop je bil samozave&ten, zlasti v III. dejanju, ko zaradi prodanega grunta zblazni, je pokazal vse igralske zmožnosti. Prav dober *n samozavesten je bil Gašper, brata Bronija Battelinija. Janezovega tekmeca, ki si je hotel na nepošten način pridobiti Majdino srce. Imenitno je /abaval občinstvo a svojimi nastopi Ton-oek, vaški norček, br. Podlogarja. ki je svojo vlogo rešil nadvse zadovoljivo. Od ostalih vlog moramo omeniti Tineta, br. Veluščka. Ježa. br. Adam'ča. Gabra, br Pogačarja, Rozmana, br. Terpina. Eržena, br. Dacarja. Jureta, br. Milka Marlnčiča in Grozdka, br. Galiča, ki so vsi prinesli na oder mnogo veselega razloženja in humorja, ki sta našla svoj odmev tudi v dvoran, pri gledalcih. Posebno pohvalo moramo izreči našim vrlim igralkam sestram Lidiji Deisinger-jevi, Ivici Hermanovi, Ančki Sulcovi ter ostalim sestram, ki s svoj»m nastopom v pestrih in okusnih narodnih nošah, prinesle na oder ono živahno življenje, ki vlada pri nas ob velikih praznikih. Tudi petje je visoko dvignilo uprizoritev samo Ostale manjše vloge n. pr. Biriči, lovci in fantje, so bile dobro naštudirane in se je videlo, da so vsi vložili precej truda za čim lepši in boljši uspeh. Scenenja ln razsvetljava sta bili na višku, disciplina nastopajočih odlična, občinstvo ni štedilo s priznanjem. Režiserju br. Drenovcu in vsem igralcem iskrene čestitke z željo po tej poti naprej od uspeha do uspeha. Zdravo. J. H. _ Malo spomenico I. pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, bogato ilustrirano _ slike v prvovrstnem bakrotisku — izda Ljubljanski Sokol skupno s svojim letnim poročilom pvve dni deseea januarja 1934. Cena spomenici 18 dinarjev. NaroČila spTejema >Ljubljauski Sokole v Ljubljani (Narodni dom). Z naročilom, opremljenim z točnim naslovom naročnika, naj se nakaže istočasno tudi znesek za to najkasneje do 5. decembra. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Članom >Ljubljanskega 5oko:a<, ki itak prejemajo društveno letno poročilo, spomenice ni treba naročati, poleg sedanjega obligatornega prispevka za letno poročilo bodo morali doplačati 6amo razliko 10 Din, in to v prihodnjem letu. skupno s članarino. 578-n — Načelništvo Sokolske župe Ljubljana sklicuje v nedeljo 12. t. m. ob 9. v mali dvorani sokolskega doma na Taboru sejo zbora društvenih nače'nikov in načelnic. Ker bodo na sporedu važna vprašanja glede nadaljnega deJa v prihodnjem letu, je udeležba za vse župne edinice strogo obvezna. Zdravo. _ Sokol na Viču priredi v nedeljo 12. t. m. ob 20. v Soko'skem domu svoj tradi-cijonelni Martinov ve^er s pestrim in bogatim sporedom. Vsi bratsko vabljeni. Zdravo! Koledar. Danea: Četrtek 9. novembra katoličani: Božidar, Sebislav, pravoslavni 27, oktobra. Današnje prireditve. Kino Matica: Plačana ljubezen. Kino Ideal: Havajska roža. Kino Dvor: šoferjeve indiskrecije. Kino slaka: Valček ljubezni. ZKD: >Ou*okova pravicac ob 14.30 v kinu Matici. Prirodoznanstvena Sekcija Muzejskega društva predavanje dr. Vale Vouka ob 20. v dvorani Delavske rbornice. Dežurne lekarne. Dane«: Mr. Bakarči«, Sv. Jakoba trg 9 Ln dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6. aJjKpcJ « Spet smo zašli v jesen in tiste dni, ko se na vseh ogalih pojavljajo letaki in lepaki, znanilci vseh mogočih prireditev. Mnogo je resnega in solidnega, ie več pa kričeče nezdravega.. Sekat eri samo zvani odlični in sijajni avtorji se hvalijo kar sami, ker jih pač drugi ne morejo, kajti ni ttsta odlika tako odlična in ni sijajnost tako sijajna, kakor ni vse zlato, kar se sveti. Med poštenim svetom je navada taka, da so avtorji tihi in skromni in da počakajo na sodbo javnosti, ki jih prizna ali odbije, kakor pač ta javni ln najmerodaj-nejši okus presodi. Danes pa je navada taka, da mnoga svetila, ki so od zvezd prav tako daleč, kakor od prave slave, plačujejo sama svoje slike in jih proti plačilu objavljajo, kajti take vrste nebogljeni avtorji ne razumejo pra\'ilno pojma avtokritike. Nemara mislijo, da ta pojem določa, da mora avtor samega sebe oceniti s celim občestvom superlutivov, a ne vedo, da s tem postanejo stranovito neokusni in da naravnost odbijajo od sebe vsakega poštenega človeka. Torej malo več potrpežljivosti, naša mladina in oni, ki Še skoraj nedozoreli komaj vstopajo v življenje in ki so pijani svojih prvih še dvomljivih uspehov. Kritika je stvar javnosti in poklicnih kritikov, avtorjeva stvar pa je, da javnosti brez lastne samohvale izroči svoje delo v oceno, ako se noče že v naprej onemogočiti in povrhu ie osmešiti. Naše gledališče DRAMA Začeb k ob 20. Četrtek, 9. novembra; TurSke kumare. — Izven. Petek, 10. novembra; Ob U uri Mlinar in njegova hči. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Sobota, 11. novvmbra: Tartuf fe. Red A. Kdor lina dre\ i čas ln želi večer prijetno in v brezskrbnem razpoloženju preživeti, naj pride v dramo k >Tur&kim kumaram«. Publika, ki je posetila premio ro, je enoduSno mnenja, da toliko smeha in zabave v tako kratkem času ni užila zlepa. G. Cesar kot turSki pasa, ga. Medvedova kot odaliska. nadalje g. Kralj kot zapeljani ljubimec in g. Teleznik kot Fregoli, vsi zabavajo na sijajen način. — Prodstava se vrš.i Izven abonmaja, na kar prav posebno opozarjamo ono ljubljansko občinstvo, ki v nedeljo ni utejrnilo pose-titi premiere. Rezervirajte vstopnice tele-fonlčno it 2231. 2306. Dijaška predstava v ljubljanski drami, v petek popoldne 10. t. m. ob 15. se uprizori kot dijaška predstava po globoko znižanih, cenah žaJoigra 3>Mlinar in njegova hči«. Cene posameznim sedežem so od 5 do 15 Din. Ker bo to poslednja uprizoritev tega dela v leto?nji sezoni, se prav posebno opozarjamo dijaštvo, kakor tudi ostalo občinstvo na petkovo popoldansko predstavo. Klasična Molierova komedija »Tartuf fe«, ki jo y? v lanski sezoni postavil na nas oder dr. Branko Gavella, se ponovi prvič v soboto, dne 11. t. m. za red A. OPEKA ZačeUrk ob 20. Četrtek, 9. novembra: Havajska roža. — Red Četrtek. Petek, 10. novembra; Glas od doma. Prireditev primorskih akademikov. Izven. Sobota, 11. novembra: Travlata. Premiera. Izven. Abraham: Havajska roža. Dre vi ob 20. uri se poje v ljubljanski operi Abrahamova izvrstna open?ta Havajska roža v običajni zasedbi Predstava se vrši za red Četrtek. Premiera Verdijeve opere Traviata, V soboto, dne 11. t. m. se po večletnem presledku poj** zopet v naši operi Verdijeva opera Traviata. v vlogi Violette nastopi ga. Zlata Gjungjenac-Gavella, Floro poje ga. Španova, Anino ga. Ramsakova. Alfreda Germonta poje g. Go3tič, njegovega očeta g. Janko. Opero dirigira kapelnik štritof ,režija je v rokah g. Krefta. Prepričani smo, da bo Imela Traviata v tej zasedbi ravno tako velik uspeh, kakor ga je imela v lanski sezoni op?ra Manon. Sobotna predstava je izven abonmaja. Iz Ptuja — Sport. V nedeljo smo imeli zopet priliko prisostvovati nogometni tekmi med mladimi društvi SrČ Drava in SK Panonija iz Murske Sobote. Kljub temu, da sta obe moštvi še zelo mladi, beležita oba kluba lepe uspehe, saj je končala tekma s 3 : 2 v korist Panonije. Tudi ptujska publika se je začela v zadnjem času bolj zanimati za sport, kar je pokazala zadnja nedelja s številnim obiskom. — Požar uničil domačijo. Pred dnevi je nenadoma izbruhnil iz dosedaj še neznanega vrroka ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Miheliča iz Grajenščaka pri Vurbergu. Ogenj je izbruhnil v času. ko so bili domači v cerkvi in je bil zato tem hujši, ker ni bilo pravočasno pomoči. Požar je uničil gospodarsko noslonie z vso krmo in poljskimi pridelki. Rešili so v zadnjem trenutku le živino in noh'štvo. Škoda se ceni okroglo na 20.000 Dnn. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno in vodi žandarme rija strogo preiskavo. — Nezgoda Posestnik kaplan Štefan iz Zlatoličja jj že pred dobrimi 14 dnevi pa del s konja ter si zlomil desno nogo. Za poškodb.o se ni dosti zmen 1. zdaj se mu je pa stanje poslabšalo in je moral v ptujsko bolnico. Me v 256 »SLOVENSKI NARODc, dne 9. novembra. 1933 Stran 3. PLAČANA DANES V ELEFILM Tragedija žene Režija; Georg Jacobt. Sodelujejo: Grete Moa-heim, Oskar Homolka, Uamilla Horn in Johan-nes Riemann. LJUBEZEN >Ona ni kriva, da stoji danes pred Vami. gospodje sodniki, krivi so časi, v katerih živimo.« ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4.. l.V^ in 9.^4 uri zvečer. Najnovejši Paramountov zvočni žurnal Dnevne vesti — Nagrade po carinskem zakonu. Finančni minister je izdal 6. t. m. odlok, ki je v njem rečeno, da nagrade po členu 204. 205 in 206 carinskega zakona niso podvržene znižanju po zakonu o znižanju prispevkov z dne 20. septembra 1931 in uredbi o izpremembah in dopolnitvah tega zakona St. 11.800X z dne 23. marca 1932, ker se ne plačujejo iz državnih sredstev, tem.oč iz denarja, ki se nabere od glob in prodanega konfisciranega blaga. — Zborovanje naših skavtov. Glavna redna skupščina Saveza skavtov kraljevine Jugoslavije bo v nedeljo 12. t. m. v Nišu. Predsedništvo ministrskega sveta je dovolilo uradnikom, ki se udeleže skupščine, dopust od 11. do 14. t. m., prometno ministrstvo pa udeležencem polovično vozmno, veljavno od 7. do vključno 10. t. m. za odhod in od 13. do 16. t. m. za po-vratek. Prosvetni minister Je dovolil dopust od 10. do 13. t. m. vsem učiteljem, profesorjem in dijakom, ki se udeleže skavtskpga zborovanja. — Tzpremembe v naši vojski in mornarici. Imenovani ?o: za načelnika intendanture kom.inde savske divizi|«?ke oblasti intendantski podpolkovnik Vilko Fuk**, za vršilca dolžnosti komandanta eskadre ltapetan bojnega broda Dragotin Valužnijr, za vršilca dolžnosti komandanta I. minerske erupe kapeUn freta Ciril Vilfan, za vršilca dolžnosti komandanta broda >Labud^ kapetan korvete Jo>ip Petrarka, za vršilca dolžnosti komandanta broda >Orso< kapetan korvete Boris Pire, za komandanta torpedovke f 5 kapetan korvete Josip Ahlin, za vršilca dolžnosti komandanta torpedovke T 1 poročnik bojnega broda I. klase Oskar Jeglič, za vršilca dolžnosti komandanta 3. hidro-planske komande kapetan fregate Mihael Cancel. za vršilca dolžnosti načelnika štaba pomorske obalske komande kapetan korvete Ivo Leveč in za šefa vojne delegacije pri direkciji pomorskega prometa kapetan fregate Vladimir Labaš. _ Konkurzi. prisilne poravnave ln posredovalna postopanja. Društvo industrij-cev in ve;etrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21. do 31. oktobra sledečo statistiko (številke v oklepaju ee nanašajo na isto dobo pretečenesa Tr~ta). Otvor jeni konkurzi: v dravski bano.^ _ (3), savski 1 (4), primorski — (1), drinski — (2) . zetski _ (2), dunavski _ (2), vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini _ (4), savski — (7), vrbaski _ (1), primorski — (1), drinski _ (1), aunavski 1 (3). Otvorjena posredovalna postopanja): v dravski banovini 13, savski 55, vrbavski 4, primorski 2, drinski 2, zetski 1, dunavski 9, vardarski 2, Beograd, Zemun, Pa.n-čevo 3. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini _ (3), savski 2 (2). primorski — (1), drinski 3 (1), zetski _ (2), dunavski 7 (7), moravski 4 (2), vardarski 2 (2), Beograd, Zemun, Pančevo — (1). Odpravljene prisilne poravnave Izven konkurza: v dravski banovini _ (10), savski 2 (2), primorski 2 (1), drinski — (4), zetski (3) , dunavski — (8), vardarski 2 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (3). — Hrvaško stenogralsko društvo v Zagrebu je povabilo gospoda Ant. Rud. Legala, ravnatelja in lastnika privatne- trgovske šole v Mariboru, za predavanja. Prvi dve predavanji bosta v Zagrebu v začetku januarja 1934, in sicer: >Od Gabelsbergerja k enotni nemški stenografiji do sedanjosti« te.r >Profesor Anton Bezenšek, o6e bolgarske stenografije^ Čigar SOletnico bodo obhajali stenografi jjlija meseca. Kakor znano, je bil profesor Bezenšek naš rojak in ei ie pridobival mnoge zasluge za stenografijo v našib in južnih deželah. _ Družba »v. Cirila In Metoda prosi svoje podružnice, da poberejo članarino za tekoče leto ter jo nakažejo vodstvu po položnici. Družba Želi tudi, da podružnice čimpreje razpečaio razglednice. narodne kolke in bloke v prid sklada septembarskih žrtev. 597-n _ Oddaja zakupa restavracije na postaji Karlovec se bo vršila potom ofertne licitacije 27. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. ,_ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno v splošnem pa sta_ r.ovitnejše vreme. Včeraj po mnogih krajev naše države je se deževalo. Najvišja •emperatura je znašala v Splitu 18, v Skoplju 15. v Sarajevu 13. v Zagrebu 11. v Beogradu 10, v Ljubljani 8.8. v Mariboru 7 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76«.S, temperatura je znašala 4.9. _ Surov napad. Snoči se je vračal iz Kranja v Kovor domov brezposelni tesar Anton Erlah, rojen leta 1907. Kar sta ga napadla dva trgovčeva sinova in ga tako premlatila, da sta ga poškodovala po vsem telesu, poleg tega ga je pa eden tudi sunil z nožem v hrbet. Erlaha so prepeljali v ljubljansko bolnico. Gre baje za politično osveto. _ Neeeeca. Posestnik Josip Znidaršič iz Loža pri Logatcu je 7. novembra peljal voz desk. ki se je pa zvrnil nanj. znidar-šic je zadobiJ notranie poškodbe m si tudi zlomil desno nogo. Morali so ga prepeljati v bolnico. _ Oče In sin utonila v Savi. V nedeljo se je pripetila pri vasi Proleščice blizu Siska težka nesreča. V narasli Savi sta utonila Gjuro Cvetic ln njegov sin Ivan Peljala sta se s čolnom čez Savo pa je vrtinec zagrabil čoka in ga prevrnil. — Samomor bolnega krojača v Zagrebu. 68 letni krojač Josip Prislin v Zagrebu je bil že dolgo bolan na obistih in mehurju. Svojcem je pravil, da bi se raje ubil. nego da bi bil v breme drugim ljudem. Včeraj dopoldne, ko je odšla njegova žena na trg, se je zaklenil v stanovanje in se obesil. — Trajjifna smrt zagrebškega inženjerja. Včeraj zgodaj zjutraj je našla hišnica Julija Fleicha v Petrovi ulici 32 v Zaerebu pod stopniščem ing Aleksandra Haniiarta mrtvega. Fokoini ie stanoval v III. nadstropju in ie ponesreči padel čez ograjo. Zvečer sta prišla z ženu od znancev in mož je dejal, da se mora vrniti, ker je imel se nekaj opraviti pri prijateljih. Najbrž je na povratku izgbubil ravnotežje in padel iz IIT. nadstropja na betonska tla. Pokojni je bil rojen 1. 1871 v Tržiču, prismojen je pa v Pariz. Med francosko kolonijo v Zagrebu je bil splošno znan in priljjbljen. —lj Na noro dramatiiir&n roman »Deteti brat«, uprizorjen po SentfaJcobakem gledališču, fe bil deležen od strani občinstva polnega zanimanja Popolnoma razprodana dvorana in navdušenje občinstva je zadosten dokaz, da le vedno ljibimo svoje narodne igre, ki to ljubezen tudi v polni meri zaslužilo. V nedeljo 12. t m. ie bo igral v Šentjakobskem gledališču ponovno > Deseti brate Pri tef predstavi bo proslavil odliftnl giae-benik, skladatelj in član Šentjakobskega gledaliSČa g. Danilo Bučar avof etoti nastop. Vabimo cenieno občinstvo in vse naše prijatelje, da prisostvujejo temu jubileju. — Vstormice se bodo dobile v soboto in nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. ure pri dnevni blaga ini v I. nadrtropiu Mesdnejra doma. —lj Vaclav Talich v Ljubljani. V torek dne 16. t m. bo dirigiral najslavnejši češki dirigent Vaclav Talich simfonični koncert v j n ionski dvorani. Orkester sestoji iz opernega orkestra. Orkestralnega društva in orkestra drž. konservatoriia. Češki glasbeni svet je proslavil letos SOletnico rojstva slavnega dirigenta, dolžnost Slovencev, predvsem Ljubljančanov, pa je, da proslave tudi 2olet-nico njegovega dirigent, delovanja. Svojo umetniško karijero ;e začel g. Vaclav Talich ravno v Ljubljani. Leta 1906 je nrevzel dt-rigentetvo takratne Slovenske Filharmonije in koncerti, katere ie dirigiral s tem orkestrom, eo bili nravi dogodki za takratne Čase. Glasbena Matica kot takratna zaščilni-ca nekdanje Slovenske Filharmonije je smatrala za evoio dolžnost, da ob 25. letnici povabi slavnega dirigenta v Ljubljano. Njenemu vabilu se je g. Vaclav Talich ljubezniv-) odzval. Na vel epomembni koncert vabimo vse koncertno občinstvo. Pred prodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Alpinistično predavanje o Durmitor-?u. Turistovski klub >Skalac priredi v petek 17. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbor niče predavanje o vzponih petih slovenskih alpinistov na vrhove Durmitorjeve skupine. Predaval bo akademik 2. Leo Pipan. Predavanje bodo spremljale lepe in nazorne skiop-tične slike —li Nastop pevcev iz Skopija. Jjtri ob 20. nam zapoje v unionski dvorani eno najstarejših pevskih društev iz Južne Srbije celo vrsto zborov nase jugoslovr^n^t-p in ruske Iz Ljubljane —li 13. ohletnira rapallske pogodbe. Jutri zvečer ob 1930 bo KI ib jugosioven^kih akademikov iz Trsta. Gorice in Istre obha-ial spomin na iS. obletnico rana liske pogodbe z uprizoritvijo r>nnioreike revije »Glas od doma« v opernem sleda I i Sni. Bo to popolnoma nov način komemoracije in torej za Ljubljano nekaj novega. Revija je sestavljena iz fragmentov priznanih ^lov^nslnh pesnikov, sodelujejo pa na?e najboljše moči. Pevski solo točki bosta odpeto naša priljubljena operna pevca ga Nu*a Španova in g Marjan Rus. Zborovo petie bo absolvira! akademski pevski zbor Plese pa je nalašč z.i to priliko naštudirala na. Katjn Dplakova. Vsa režija ie v rokafa režiserja g. Ferda Delaka. Vstopnice se dobivajo dane«* v klubovem lokalu, ^elenburgova 7-1., jutri popoldne od 14. dalje v opernem vestib.ilu. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da z obilno udeležbo dokaže, da zna ceniti trud naših akademikov. —lj Pred zaključkom pilotske Šole v Ljubljani. Kmalu po otvoritvi aerodroma smo dobili v Ljubljani tudi pilotsko šolo, katere naloga je bila, vzgojiti nam dober letalski naraščaj in popularizirati letalstvo med prebivalstvom. šola je bila otvorjena 28. avgusta. Praktično letanje je poučeval pilot g". Gabrijel Vodišek, teorijo inž. Stanko Bloudek ter inž. Mirko Kuhelj, meteorologijo pa šef meteorološkega zavoda na univerzi prof. Reya. Prvotno je bilo določeno, da bo tečaj trajal šest mesecev, toda zaradi slabega vr»v mena se je zavlekel in tako bo šola za-kliučena šele prihodnji ted«.^n, ko se bodo vršili izpiti, v šoli je bilo pet kandidatov, od katerih štirje letajo že popolnoma samostojno. Vsak ima Že 60 do 100 samostojnih poletov. Prihodnji teden s»? sestane v Ljubljani izpitna komisija. —lj OffraJe v Zvezdi ob vrtičkih so v žalostnem stanju. Nedavno ie na eno padla težka kostanjeva veja in jo zelo zvila, pa tudi druge so zvite, ker poskušajo na njih svojo moč razni junaki in vitezi, ki bi ee menda radi s tem prikupili svojim Duiči-nejam. Ker je materijal slab, popravila ne pomagajo mnogo, vendar bo treba neka i storiti, saj ie Zvezda sama na sebi dovolj žalostna z okleščenimi ter oguljenimi kostanji. _lj Zel jn.it e glave so ponujali včeraj ves dan po mestu nekateri kmetje, ker jih niso moeli prodati na Sv. Petra nasipa. Oni, ki so imeli lepše blago, so ca »pravili v denar, drugi so pa iskali kupce po mestu. Tako ponujaio kmetie tudi drugo blago po mestu, največkrat drva. Čeprav so cene pridelkov tako nizke, morajo kmetie skoraj klečeplaziti pred ljudmi. Če hočejo kaj prodati, a češce ie vse zaman in kmet oelje obupan blago domov, ali ga pa proda še izpod že itak nizke cene. —11 Zanimivo predavanje. Jutri ob 20.30 bo predaval pod okriljem ZKT> v ki- nodvorani Sokola Moste narodni poslanec g. dr. Stane Rape o avijatiki kot modernem prometnem, obrambnem in napadalnem sredstvu. Po predavanju bodo videli poslušalci dva lepa kulturna filma. Vstop prost. —li Ali ima človek pravico, da uniči spočeto življenje že v kali? To je vprašanje, s katerim ee bavi jo učenjaki, zdravniki in sociolocri. Rešili teeo vprašanja Se niso. Ni- sw ca rešili zato, ker nad tem vlada zakon narave, ki ga brez škode ne moremo kršiti. Nočemo razpravljati o tem, kdo ima nrav. Glavno ie. da smo si na jasnem, da vsako novo bitie med nami more biti dobrodošlo. To je prva in slavna pravica vsakega novoroienca. Tudi pri nas ©mo že mnogo govorili o tem. Naše žensho je zavzelo svoje stališče k temu vprašanju. Da bi to vpra-šanie čim bolj prodrlo med lindi in v niih vzbudilo zanimanje, »e Thea Harboj odločila izdelati zvočni film. katerega »nov je zaie.ta iz zapiftkov zdravnice. Film nima tendence, se ne osrreva ne n ne proti. Njegova naloga je debata. Film. ki ga predvaja danes ZKD v Elitnem kinu Matici, obravnava ro snov Fihn se imenu ie »Otrokov* »ra-vira«. Predstave vsak dan ob 14.H0. Fiim priporočamo zlasti našim ženam in dekletom. L'lasbene literature. Pod vodstvom našega rojaka prof. J,>sipa BrnobiČa so dosegli lepo umetniško višino in iim vse kritike, kjerkoli «o dosedaj nastopili, priznajo veliko ambicijo in pravo umetniško udejstvovanje. Kakor že javljeno, je >Vardarc iz Skoplia ob tej priliki prvič v Ljubljani in naša dolž nost ie, da pozdravimo pevce z obilnim r>ose-tom na njihovem koncertu. Vstopnice od 30 I do 4 Din so v predprodaji Knjicrami Glasbene Matice. —lj Na ribjem trgu je bilo že danes precej morskih rib, ki so jih po večini pokupili restavraterji. Zdaj se je vrcine toliko popravilo, da je omogočen ribolovna morju. Zato bo tudi jutri dovolj rib Cene so znosne Sardeiice so prodajali po 12 Din, sardele po 16 Din kg. Ti vrsti rib gospodinje kupujejo skoraj najraje, ker sta najcenejši. Po dolgem času so prispele danes na trg tudi skuše, ki so po 28 Din Lignje in ribane so prodajali po 32 Din, sipe pa po 22 Din. Vse ribe so bile kmalu razprodane. —lj Nekatere Ijublteljce snage se še niso poboljšale, kljub racij!, ki jo je organiziral mestni fizikat na gospodinje, ki iztepajo prah in drugo nesnago na ulice. Uspeh racije je bil v splošnem samo, da so zdaj gospodinje bolj previdne. Kljub temu pa niso tako obzirne, da bi ne blagoslavljale s svojimi trofejami pešcev, ki se ne umaknejo dovolj hitro izpod okna V nekaterih ulicah gospodinje mahajo tudi brez strahu s prašnimi cunjami skozi okna. Točno po določenem dnevnem redu stresajo na ulico nadležno nesnago, če je kdo pod oknom ali ne. To lahko opaziš na Sv. Petra nasipu blizu tromostja Potrebna bi bila zopet obširna racija, da bi odkrili vse ljubiteljice snage, ne le nekatere, kajti gospodinje, ki skrbe za snago tako navdušeno, je treba odMkovati. Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in vseh špecerijskih trgovinah. — 105 ur hoče igrati brač. Rudolf Kova4 iiz Celja, ki ga javnost pozna tudi po njegovem plavanju pozimi v mrzli Sarvinjn, odkoder je ie rešil tudi več otrok. Še bolj je pa ta domačin znan zaradi vztrajne igre na brač m ima v tej stroki gotovo rekord. Včeraj je prispel v Ljubljano in pričel v kavarni »Zvezdi« takoj s svojo rgro. Igra neprestano in tudi prav dobro ter mu niti danes še ni videti, da bi b*U utrujen. Će bi \>'A Rudolf Kovač tujec, bi bila kavama »Zvezde« gobovo '»oLna. ker je pa doma-čin, se pa seveda Ie malokdo zmeni za redek rekord Oglejmo si torej tudi našega človeka in mu z datriti priznajmo, da spoštujemo njejjov nap' r vsaj toliko kakor ruie ifiraČkanje. —lj Na »Pegleznu« Je potrebna ra»-■vetljaveA Na »F^leznu« «a Poljanski cesti zidajo hišo ter prekopavajo tudi zemljo za kanalizacijo ln napeljavo elektrike. Snoči se je vračal domov 36-letnl carinski kontrolor Albin Knapič in Icer cesta ni bila razsvetljena, je padel v globok jarek ter si zlomil desno nogo. Morali so ?a prepeljati v bolnico. _li Mestna ljudska kopel v Kolodvorski nliei 1x> zaradi nujnih popravil rutri dne 9. no-v^mbra 1953 ves dan zaprta. —li Lornon je bil iigabljen v nedeljo zvečer na poti od Majfdiča do Tivolija. Pošten najditelj naj ga izroči proti nagradi v upravi »Slovenskega Naroda«. _IJ Seznam izgubljenih Predmetov, prijavljenih upravi policije v LJubljani v času od 1. do 31. oktobra: 1000 Din, denarnica v njej 320 Din in 8 gvetinjice, denarnica « 300 Din. denarnica v njej flja-kerski vozni liBt ta več računov glase*' na Ime Strnlk Franc, lfatnlca s 150 Dtn. uanjata denarnica, v obliki potkve « 139 Din, usnjata denarnica t 4000 Din in orof-aim listom na ime Lah Anton, uenjata denarnica s 23 Din, listnica • 400 Din ha •liko, ročna torbica (ročno delo riave barve) • 160 Din, prstan, zapestnica, pu-derdoza in robec, zlata brosa v obliki cvetlice a 2 briljantoma, zlata zapestnica a rubini, srebrna cigaretna doza, 2 prstana, zlata zapestnica v obliki verižice, zlata zapestnica a 1 cm dolgimi členi, srebrna ovalna broea, zlata ovratna verižica, zlat prstan s velikim rdečim kamnom, srebrna zapestnica z debelimi pol žlahtnimi kamni, srebrna brosa s prlbl. 20 belimi kamenčki, srebrna ura z verižico, pa. ptga, železniška legitimacija na ime Vuk PVanc, avstrijski potni list na ime Fiseher Josip, zavojček kvasa, zelen dežni plašču, leseno dvigalo, amerikanski sistem, lovski pes ln bela plahta z napisom Javornik Ivan —lf Ako še niste, poskusite in prepričali se boste, da Vaa dobro postreicjo s perilom, nogavicami itd. samo pri M. PIRNAT. Sv Petra cesta 22. ZVOČNI KINO DVOR Teieton 27-80 DANES PREMIERA! JOHN GILBERT v filmu Šoferjeve indiskrecije Tako se godi šoferju, ki Ima več ljubic naenkrat. Sodelujejo: Paul Lukas, Vir p ni a Bruce, Olga Baclanova Danes ob 4^ 7. In 9. uri zvečer. ^ Cene Din 2.—, 4.—, 6.—, 8.—» ^ QQ@®QQQQQQGXdQG Delavski prosvetni večer Otvoritev tretje sezone prosvetnih in Z Ljubljana, 9. novembra. Naš mali človek trpi pomanjkanje duševne hrane, ker pač kulturne dobrine niso še dostopne enako vsem. Krivico jim delajo oni. ki mislijo, da delovni ljudje ne potrebujejo ter ne pogrešajo nič drugega, razen tvarnega kruha. Baš tisti, ki se bore za obstanek posebno trdo. so potrebni balzama za notranjost, pesmi za srce, vedrine za duha. Delavci si pomagajo sami. Zc tretjo sezono prosvetnih večerov sta otvorili »Svoboda« ;n »Zarja« snoči v polni dvorani Delavske zbornice. Ti lepi večeri so postali že nekakšna tradicija: slove po svoji solidnosti. umetniški višini in pestrih ter bogatih sporedih. Tudi snoči so prireditelji nudili mnogo, čeprav je imel večer Ie predvsem koncertni značaj. Predavanja ni bilo kot navadno. S cer hi pa bil spored itak preob- j š;ren. Sodelovala je godba »Zarja«, delav sko pevsko društvo »Cankar« in požrtvovalni konservatorsti. Razen petja in godbe smo slišali tudi recitaciie. Spored je otvorila godba »Zarje«: od igrala »Delavski pozdrav«, ki zveni nekoliko patetično, a tudi vpliva z živahnim tempom. Všeč je bil poslušalcem star, priljubljen komad \VadIteufeia »Čar siren«, čeprav je bolj salonski kot koncertni. Novost je bil intermezzo »Judit«, dokaj originalna Semejina skladba (kapelnika »Zarje«). Zdelo se je pa, da je občinstvo ni sprejelo dovolj toplo, kot bi človek pričakoval. Večeru so dali res koncertni značaj nastopi konservatoristov. Najprej je zapela altistka Vida Rudolfova (pri klavirju konservutorist R. Gallatia) ljubki pesmici Parme »Zapoj mi ptičica glasno« in »Ptička«. Njen glas je prijeten, topel, dobro zveni zlasti v srednjih legah: razvijal se bo še nedvomno. — Nastopi Miloša Zi-herla, ki je igral na saksofon, je bil samozavesten — upravičeno. Njegov instrument poje čisto in polno. Po dveh izvrstno igranih komadih je moral dodati še večerov, ki lih prirejata Svoboda a rja enega. — Kot nadebudna sopranistka se nam je predstavila konservatorstka Anica Kristanova. Njen glas je barvit, sočen, krasno zvonek v višinah. Zapela je Adamičevo »Pri zibeli« in novo J. SBcorpikovo »Otrok vprašuje«. Skorpikova pesem se odlikuje po melodičnosti in nekaj svežega, prisrčnega diha iz nje. — V duetu sta nastopil: Kristanova in Rudolfova še skoraj z večjim uspehom kot pri solospevih. Peli sta Dvofakove »Štiri moravske dvo-speve«, ki so menda najlepše, kar smo snoči slišali. — Tenorist Drago Burger je že dober znanec občinstva delavskih večerov. Snoči je nastopil zelo posrečeno z arijo iz Halke. — Omeniti še moramo konservatoriste. ki so spremljali pevce pri klavirju; razen Gallatie sta sodelovala še Bojan Adamič :n I. Kumer. Zbor delavskega pevskega dru&tva »Cankar« je nastopil dvakrat Prvič so zapeli »Delavski pozdrav«, »Rožmarin« in »Na poljani«, drugič pa »Na bregu stojim«, »Tam čiz teče bistra Žila« in »Pred svojo kajžo« — torej pesmice, ki ne zahtevajo preveč truda in ki so vendar lepe, Posebnost je bil nastop kovinarja B. Trtnika in njegovega spremljevalca Ogo-revca. Igrala sta na havajski kitari — in kako! Trtnik je že skoraj virtuoz; najzanimivejše pa je, da baje ne pozna niti not. Le nadarjen samouk je, ki glasbo morda celo bolj ljubi kot kakšen profesor glasbe. Fanta sta morala še dodati. Deklamacije niso tnottlc koncertnega značaja večera, le poseben poudarek je dobila prireditev z njimi. 1. S kuk je izvrsten deklamator. Zelo všeč sta bili poslušalcem pesmi »Vprašanje delavki« (Tiger) in Klopčičeva »Moj oče«, povsem jih Je pa potegnil za seboj sodobni sonet (izšel v našem listu) »Kdor še dvomi . . .« Spored ie bil izčrpan v dveh polnih urah. Obiskovalci so bili povsem zadovoljni Iz Trebnjega _ Davki. Te dni prejemajo davkoplačevalci položnice za plačilo davkov zadnjega četrtletja tekočega leta. S tem obrokom mora 960 davčnih zavezancev plačati nad Din 630.000, seveda je med njimi mnogo takih, ki istih ne zmorejo, pa jim preti po 15. novembru iztirjanje prisilnim potom. _ Griža, ki je tako razsajala v Selcih pri Dobrniču, je pojenjala. Skoro je ni hiše v Setlcih, kjer bi ne bilo bolnika za to hudo boleznijo in vsa vas je bila v skrbeh za svoje otroke, med katerimi se je pojavilo oa:več obolenj. Kljub skrbni zdravniški negi In pozornosti oblasti pa je bolezen zahtevala žrtve. Tako je najhujše prizadela družino Anžlovarjevo, katerim je v presledkih nekaj dni umrlo 5 otrok, dva sta pa še v bolnici v Kandlji. Po temeljiti varnostni odredbi ln razkuženju je bolezen prenehala, vendar pa se poznajo na vseh sledovi muk in skrbi, ki so jih prenašaJi. Iz Kranja in 19. majem na Primskovem pri trgovcu in posestniku g. Grudnu Francu, ker no more doprinesti za kritično noč svojega alibija. Ker je aretirani Zupane begosu-incn, jc bil takoj odveden v zapore okrožnega sodišča v Ljubljani. — 6"porf. V nedeljo smo imeli v gostih ASK Primirje iz Ljubljane. Z njim jo domači Korotan odigral prijateljsko nogometno tekmo, ki je končala z rezultatom 5 : 1 za goste. Glede na udlednegs nasprotnika rezultat sicer ni ravno ie kasten, bil pa bi lahko ugodnejši. Domači« so bili na polju gostom povsem enakovredni, a pred nasprotnikovim golom jo vedno odpovedal napad, pred domačim golom pa del obrambe. Edino krilska vrsta se je do konca dobro držala. V pred-tekmi so igrali Korotanovi juniorji z ju- niorji Primorja 4 : 0 (0 : 0). 2e iz rezultata je razvidno, da je zmagalo vztraj-nejše moštvo. — V nedeljo 12, t. m. bo v Kranju gostoval ljubljanski Jadran z obema garniturama. Z njim so bile vse dosedanje tekme lepe, napete, borbene izi fair, ter bo zato tudi nedeljsko srečanje za kranjsko m okoliško občinstvo zelo privlačno. — Koncert komornega tria v veliki dvorani Narodnega doma je prav dobro uspel in je bil pravi glasbeni dogodek za mesto. Dvorana je bila malodane zasedena po izbrani publiki- Tako smo končno dobili domače umetnike, go. Niko Faki-novo. g. inž. Skopala in g. Albina Fakina, ki so si postavili za cilj gojiti komorno glasbo. Za program nastopnega koncerta so si izbrali le klasike, ki so jih interpretirali prav odlično takg, da morejo biti i sami zadovoljni, predvsem pa navzoča publika, ki je domačim umetnikom gotovo hvaležna za lep večer. Pričakujemo, da nam bodo še večkrat nudili take glasbene užitke. V nedeljo ob 11. dopoldne priredi komorni trio matinejo z istim programom v prid Diaške kubine. Iti prav gotovo bodo prišli vsi, ki jim je mar dobrobit te nad vse potrebne podporne ustanove. Komorni trio pa ne vrši samo v mestu važne kulturne vzgojne misije, temveč pojde koncertrirat tudi na Golnik, v Tržič in škofjo Loko. za kar mu bodo gotovo vsi hvaležni. _ Prijet zločinec. Pod tem naslovom smo poročali predvčerajšnjim, da je bil aretiran S tiralico zasledovani že znani tat Zupane Stanko \z Zaloga pri Kamniku. Poleg že zadnjič omenjenega je aretirani lt n. ukradel pri posestnici Zavrl Mariji v Vrhpoljah. občina Lahovče 800 Din gotovine, eno moško žepno uro, eno šunko, 4 klobase, nadalje njenemu hlapcu Cvelc Cirilu nove hlače, vredne 200 Din, denarnico in spodnje hlače. Pri aretaciji so našli pri njem le moško žepno uro. denarnico in 100 Din gotovine, ostalih 700 Din je bil žo zapil; šunko in spodnje hlače je našla orož. patrola iz Vodic in j*h vrnila lastnikoma; za hlače pa je Zupane izpovedal, da jih ima skrite pod smreko v gozdu. Zupane jo ukradel tudi pri posestniku Totnažiču Janezu iz Zaloga gonilni jermen, katerega je pa skril ▼ bližnji kozolec, Osumljen jo p« tudi, da m j« udeležil leni vlome t noči med 18. Iz Celja _e V mestnem gledališču bodo celjski Igralci v nedeljo 12. L m. ob 16. ponovili veseloigro >Roksl«, ki 50 Jo v torek 7. t. m. zvečer v-prizorili z lepim uspt»hom. Zunanji gostje Imajo zelo ugodne zveze s viaki. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni K. Gorlčarja vdove. —c Umrl je v torek 7. t. m. v celjski bolnici 69 letni posestnik Franc Rupnlk od Sv. Eme pri Šmarju. —c Izgubljeno, V ponedeljek 6. t ni. zvečer je bila od Celja do Nove vasi s voza Izgubljena plahta za pokrivanj« stojnic in nekaj čebule v skupni vrednosti 250 Din, v torek 7. t m. okrog 15. p* je bila na celjskem kolodvoru Izgubljena črna usnjata ročna torbica * večjo vsoto denarja. _c Savinjska podružnica 8PD v Celju bo proslavila v nedeljo 12. t. m. 40 letnico svojega obstoja. Slavnostni spored so prične že v soboto zvečer ob osmih z družabnim večerom v vseh prostorih Narodnega doma. V nedeljo dopoldne ob 9.30 p* bo v veliki dvorani Narodnega rtoma Jubilejno planinsko zborovanje. Pričakuje se prihod planincev-delegatov mnogobrojnih podružnic SPD, osrednjega društva ln drugih jugoslovenskih planinskih društev Planinci in prijatelji planinstva so k udeležbi prav vljudno vabljeni. Nobeno človeško dejanje ni tako veličastno, da bi ga nihče ne mogel istovetiti z zločinom. Civilizacija ni tako slaba, da bi jo morali obsojati, češ, da trpi zaradi nk človeštvo, nego slabi so ljudje, ki imajo civilizacijo v zakupu. Ni dobrih in slabih dejanj, slabi al dobri so le nameni ki iim slufijo deia nja. Strta 4. »SLOVENSKI NAROD«, dha 9. p—j— 1988 A.Onner7f . 2l / (Dre — V tem primeru po pravici ne dvomite o meni, gospod grof; veste dobro, cia se nevarnosti nikoli ne bojim; prošara vas tudi, da čim prej posetite Lafa-vetta in ga prosite, naj mi poveri poveljstvo enee* svojih polkov... In tako se napotim čez ocean, da s' priborim slavo, ki se vam zdi neobhodno potrebna... Toda dovolite mi vsaj. predno se ločim na doleo — morda za vedno — od tiste, ki jo ljubim, da ji zakličem zbogom in povem, da je ta prostovoljna ločitev najboljši dokaz, kako vroče jo ljubim. Grof je bil brez vsakih težav dosegel svoj cilj. Zato vitezu ni mogCi odbiti prošnje. — Videli boste svojo izvoljenko in obljubim vam, da bom skrbel za njo tako, kakor zasluži. Do vi lil sem, da lahko njena družica... — L ni za... — Dovolil sem, da lahko ostane ta nesrečni otrok pri grofici... — Dovolili ste ... — Da, dovolil sem, da otrok, kri nima več matere, lahko najde mater v Diani; in vesel bom, če bom mogel tako pomagati grofioi, da se ji povrne zdravje. Grof je izgovoril te besede v največji razburjenosti. — Henrika bo najbrž ostala pri doktorju Hebertu, — je dejal Roger; — odidem tja. če mi dovolite. — Da, poskrbel sem, da ostane ena sirota pni zdravniku, za drugo bom pa skrbel jaz. — Kako vam bom vse to povrnil? — je zašepeta! Roger globoko ginjen. — Vse življenje vam bom hvaležen za to, da me vračate samemu sebi, da mi ne očitate neposlušnosti in da mi obenem dovoljujete nemoteno uživati srečo in neskaljeno radost. Grof je poslušal pod vtisom veličine žrtve, ki mu jo je nalagal. In ko je vitez končal te ganljive besede, mu je stisnil roko in ga odvedel nežno k vratom, hoteČ s tem namigniti, da je tu konec njunega pogovora. — Roger se je priklonil in dejal že na pragu: — Ne vera, če se smem vrniti h grofici v hipu, ko je gotovo vsa zatopljena ... v svoje presenečenje. — Recite v svoje veselje, Roger... Da, razumem in odobravam čuvstvo, ki vas zadržuje, da ne postanete p niča prvdh izlivov čuvstev med Diano in ... njeno varovanko, ki jo bo lahko smatrala na mojo željo za svojo pohčer-jenko... Ln zdaj imate proste roke... Malo je pomislil in nadaljeval: — Ali niste izraziti želje, da bi zopet videli... — Henrflko?... Da! — Torej pa pojdite k doktorju Hebertu ... Vitezu je kar sapo zapiralo od prevelike sreče ... še enkrat se je priklonil in hitro odšel. Ko se je grof vrnil h grofici, jo je našel sedečo v naslanjaču, pred njo je pa klečaLa slepa Luiza kakor otrok, ki posluša materine nasvete. Videč svojega moža je hotela grofica vstati in stopiti mu naproti. Toda grof se je požuril, da ji prihrani ta trud. — Diana, — je spregovoril z nežnim glasom, — ostanite tako, kakor ste bili, ko sem odprl vrata; to je bila zelo lepa slika. — in v nji je manjkala samo ena oseba, gospod grof. Grof se je nasmehnil. — Da, — je nadaljevala Diana, — tej slika najdene sreče je manjkal sa- j mo tisti, ki mu je sam bog poslal sreč- no misel usmiljenja. — — Manjkal je na nji soprog, ki ga tako visoko cenim.. tako... ljubim... Manjkal je dobrotnik, ki se ga bo to ubogo dete vedno z največjo hvaležnostjo spominjalo v molitvah. Prijela je grofa za roko in pripomnila: — Poddite, dragi grof, in zavzemite mesto, namenjeno vara v tej sliki, ki ste jo ustvarili sami v svoji velikodušnosti... Grof je stopil med Diano in Luizo. Slepa Luiza je uganila to kretnjo, kajti nehote je obrnila svoje ugasle oči h grofu .n zašepetala: — O, kako rada b: vas v>:dela, gospod grof! Kako vroče :?elim. da bi mi bi o dovoljeno zreti v obraz dobrotniku, ki sem mu dolžna tako globoko hvaležnost!... Toda gorje, bog mi ne pošlje te sreče!... In prisegam, da prvič, odkar sem se sprijaznila s kruto usodo slepe, strašno trpim, da sem slepa, ker ne morem videti svojega dobrotnika. — Ubogo dete, — je zašepetala grofica dn položila Ludzi roko na čelo. Pogled se di Je ustavil na grofovem obrazu. Tudi grofa so bile Luizine besede pretresle. Ni mogel ostati miren, čeprav se je na vse načine premagoval, Luizine besede so mu segle v dno duše. Tudi on je položil ubogi Luizi roko na čelo, kakor da kliče na njeno glavo božji blagoslov. In zdelo se je, da hoče drugič blagosloviti zdaj dvakrat posvečeno zvezo, kajti to se je godilo vpričo Luize, kri bi lahko bila vzrok nenadnega in trajnega preloma. Vitez ni izgubljal časa. Takoj je izrabil grofovo dovoljenje, da sme obiskati Henriko. Spotoma je razmišljal o obljubi, ki se je bi! z njo zavezal stricu, da zapusti Francijo in odpotuje v Ameriko, kjer se je hotel boriti za svobodo in neodvisnost Novega sveta. Grofovi razlogi so bili nedvomno pravilni. In s to žalostno mislijo na novo ločitev je prišel Roger k zdravniku. Leta ga je že čakal. — Prijatelj. — je dejal, — vem. kaj je vas privedlo k meni... Tudi vas ne bom pustil dolgo čakata, saj vem, da ste prišli svoji izvoljenki povedat, kako ste opravila' pri gTofu. In ker je vitez molčal, je zdravn;1< nadaljeval: — Grof vendar ni mogel izpreme-niti načrtov, ki jih je razvija! vpričo mene. V mislih imam tisto dovoljenje. No, zakaj me tako prestrašeno gladite? Kaj se je zgodilo po mojem odi-o-du iz grofove palače? — Vse boste zvedeli, dragi dokrore. kajti v vaši prisotnosti bom govoril s Henriko. Obenem zveste, kakšm so grofovi pogoji, ki sem iih brez obo ovijanja sprejel. Ne da bi odgovoril je zdravnik odprl vrata, vodeča iz njegovega kabineta v sobico, kjer je stanovala Henrika. — Pridite sem. dete moje, — je dejal prijazno. Dekle je ubogalo. Cim je zagledala viteza, ie zardela in obsiaia na pragu. Zdravnik io ,e nri-}t\ za rovo in posadil k sebi: v» c ie stopil k njima. — Cakaia sva vas, dragica. — ;e dejal zdravnik in jo hudomušno pogledal. — Ta obisk je posledica naših današnjih uspehov; pomemben je v življenju vaju obeh. draga otroka. — Posebno v mojem. — je odgovorila Henrika. — Nikoli ne bom pozabila, da me je rešil iz najtežjega položaja mož, ki stori vsak dan dobro delo. Tudi vitez je posegel v pogovor. Pristopajte k NARODNI MAGACIN SPLOŠNA TEKSTILNA Ljubljana, Mestni trg 17« Tudi za zimsko blago imamo najnižje cene, n. pr.: D. D, Vzorćaste flanele .... Din 8.50 Barhend za obleke .... > 10.— Stof za obleke 130 cm . • > 29.— Zefir za srajce..... » 7.76 Flanelaste rjuhe Ia. , , , > 35.— Odeje iz klota, ročno delo . » 116.— Odeje iz rožastega rrokata . > 200.— Kuhinjske brisače .... » 5,— Volnen štol dvojne Širine . Din 31. Volnen krep moderne barve > 39. Športno blago za dam. plašče > 52. Voln. blago za dam. plašče > 80. Najfin. blago za dam. plašče > 140. Double za moške suknje > 00. Češki kamgarn za moške obleke od Din 70. — do Din 190. Otroški marine plašči . . > 100. Koten ina 75 cm široka . . Din 6.— Sifon.........» 6.50 Sifon brez apreture .... » 8.50 Platno za rjuhe 150 cm . . » 18.— Platno za kapne 180 cm . . » 30.— 11068 Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenske*« Naroda Zadnje želje na smrt obsojenih izpolnitve zadnje ielje nikjer ne predvideva, pač je pa to obsojenemu že običaj V ameriških Listih se je vnela zadnje dni ostra debata o zadnjih Željah na smrt obsojenih. Pobudo za to je dal odlok guvernerja države Kalifornija Jamesa Rolfa, ki je dovolil dati na smrt obsojenemu zločincu Dallesu Egeaiu žganje, kolikor ga je hotel; o tem smo kraiko že poročali. Po guvernerjevem mnenju naj bi na smrt obsojeni nastopil zadnjo pot srečen in vesel. Zato je tudi dovolil Dallesu Egenu dati toliko žganja, kolikor ga je mogel popiti. Suha Amerika je "pa nad tem ogorčena in jezi se tudi nad guvernerjevimi nazori. Zagovorniki prohibicije hudo zamerijo guvernerju Kalifornije, češ, da se temeljito moti, kajti pijan zločinec ne pozna več groze pred smrtjo in tako je smrtna kazen znatno ublažena. Izpolnitev zadnje že!je na smrt obsojenemu je v vseh državah več ald manj navada. Čeprav v nobeni državi zadnja želja na smrt obsojenega ni sprejeta v zakon, vendar je postala že običajno pravo, skoraj tako močna, kakor pisano pravo. Zadnja želja na smrt obsojenih zločincev in njena izpolnitev izvira že iz srednjega veka, ko je bila zadnja pot na smrt obsojenega združena z različnimi ceremonijami. Zadnjo željo zločincev pred smrtjo poznajo tudi v kulturnih deželah Azije, in sicer že več tisočletij. Na Kitajskem imajo navado dati obsojencu nekaj ur pred usmrtitvijo mnogo opija, tako da gre na morišče skoraj nezavesten. Na Japonskem dobi obsojenec pred usmrtitvijo veliko steklenico riževega likerja. Pri nekaterih malajskih narodih so vdiho-vali na smrt obsojeni dim neke rastline, tako da so otopeli proti bolečinam in tudi proti grozi, kar je pri Malajcih najvažnejše. V Franciji je izpolnitev zadnje želje na smrt obsojenejra navadno izražena v polovici steklenice vina ali polni pesti cigaret. V Alžiru ne smejo dati na smrt obsojenemu alkoholne pijače, čeje mohamedanske vere, ker bi bil s tem kršen koran. V stari Avstro-Ogrski so zek> vestno izpolnili na smrt obsojenemu zadnjo željo. Kandidat smrti si je lahko naročil tudi imenitno pojedino in smel je obleči namestu jetniške obleke svojo najlepšo obleko, jedel je pri veliki mizi in stregel mu je natakar iz hotela, kjer je bila pojedina naročena. Najstrožje ravnajo z obsojenci v Angliji. Kljub vsej demokraciji ima namreč Anglija najstrožje kazensko pravo. Na smrt obsojeni ne dobi v AngHji niti alkoholnih pijač, niti drugih priboljškov, ki bi mu olajšali zadnjo pot. Kakor v vsem, tako ostanejo Angleži tudi v kazni konservativni, in zahtevajo, naj se zločinec tudi na zadnji poti v polni meri zaveda svojega zločina in zaslužene kazni. Angleške kaznilnice so urejene deloma lepše, nego po drugih državah, toda življenje jetnikov je mnogo težje, nego drugod. Nobenih knjig, razen svetega pisma, ne smejo čitati. Alkoholnih pijač v angleških kaznilnicah sploh ne poznajo, pa naj gre še za tako upoštevanja vredne primere. Izvzemši dovoljenje guvernerja Kalifornije tudi v Ameriki doslej na smrt obsojenim še niso dajali alkoholnih pijač, čeprav je bila to njihova zadnja želja. Način usmrtitve je v poedinih ameriških državah različen. V državi New York dobi na smrt obsojeni posebno, za silo opremljeno sobico, kjer je pa pod stalnim strogim nadzorstvom. Kade lahko jetniki v Ameriki kolikor hočejo, pa tudi čtiva ne pogrešajo, alkohola pa doslej v ječi Še nihče ni dobil. Zato ni čuda, da je dvignil odlok guvernerja Kalifornije v ameriška javnosti toliko prahu. S pregovorom užaljena velesila Med Japonsko in Sovjetsko Rusijo je razmerje od dne do dne bolj napeto. Spor se suče okrog vzhodno-fcitajske železnice. Na eoi strani so Japonci organizirali nered na tej progi, skušah so motiti vozni red in zanesljivost železnice, pri tem so pa že imeK pripravljene svoje uradnike, ki naj bi hitro nadomestili sovjetske. Ruski vohun Nikolajev je dobil na Japonskem točne dokaze o tem m Rusi so zagrozil Japoncem z objavo teh dokumentov, če Japonska ne preneha rovariti proti Rusiji. In res so začeli sovjetski Listi kmalu objavljati dokumente o japonskem izzivanju. Japonska vlada je imela edini izhod, in sicer ta. da je proglasila dokumente za ponareiene. Po teh zapletljajih so nastali novi, toda ne več tako hudi. Tiskovni šef japonskega zunanjega ministrstva je v pogovoru s poročevalcem sovjetske tiskovne agenture izrekel staro japonsko prislovico, ki pravi, da strahopeten pes renči in mnogo laja, da pa dela pogumen pes zelo pogosto isto. In pripomnil je. da Japoncem ni jasno, ali laja Moskva za to, da bi imela več poguma, ali je pa res pripravljena na vojno. Sovjetski poročevalec Nagi, ki je bil potem izgnan iz Japonske, se je čutil s tem globoko užaljenega in ves ogorčen e obvestil o tem sovjetskega poslanika v Tokiju. Sovjetski poslanik je videl v izjavi japonskega diplomata provokacijo in žalitev sovjetske Rusije, pa je takoj drugi dan vložil protest pri japonski vladi, ki je pa poslanika svečano zagotovila, da tiskovni šef ni imel s primerjanjem s psom namena dotakniti se časti Sovjetske Rusije. Nesrečne milijonarke in bogati Pred dobrim letom je izginila iz Sao Paolo v Braziliji 80Ietna milijonarka Doamarlova. Celo leto jo je policija zaman iskala in šele te dni jo je našla v neki hiši v Rio Janeiro. Dotično hiša so najeli najbrž sorodniki stare milijonarke, ki se že potegujejo za njeno bogastvo, čeprav še ni umrla. Policija je zaslišala njenega sina Mana, ki zavzema v braziljski družbi odlično mesto. Druga milijonarka, najbogatejša žena sveta, Editha Rockefeller, je bila pa kriva, da so njenega šoferja A man a vtaknili v norišnico. Ko so ga izpustili, je opisal svoje doživljaje in tudi milijonarkino življenje. 50 let razkošja in uživanja je strio Rockefellerjevo tako, da ii vsa kozmetika ni nič pomagala. S 50 leti je bila že podobna starki, tako da so se je ljudje izogibali. Kopala se je samo enkrat na mesec, njeno perilo je bdlo navadno umazano, zob si ni nikoli očistila sama. To delo je moral opravliati zobozdravnik, ona je pa uživala, ko se je dotikal z instrumenti njenih zob. Navzlic histeričnosti in izčrpanostd je pa imela IjubČka. Ko je šofer zahteval, naj ga sprejme nazaj v službo, ga je dala znova zapreti v norišnico. Glavno mesto Mehike je bilo zadnje čase polno beračev, ki so tako nadle- i govali ljudi, da so morale nastopiti ob- ' lasti. Poldcija je polovila po mestu 1500 beračev, da ugotovi, kdo so in v kakšnih razmerah žive. In izkazalo se je. da pretežna večina sploh ni bila odvisna od milodarov usmiljenih ljudi, temveč da je šlo večinoma za poklicne berače, ki so imeli že lepo premoženje. Na državne stroške so jih ostrigli in umili, obenem jim pa namignili, naj nehajo beračiti, sicer jih vtaknejo v prisilno delavnico. Opice so razumna bitja Profesor dr. John Wolfe z valske univerze je govoril te dni na kongTesu psiholoških društev v Ameriki o posebnem jeziku opic. ki so ga raziskovalci proučevali in dosegli v glavnem zaže-ljeni uspeh. Po dolgih poskusih se jim je posrečilo pripraviti opice do tega, da so začele izražati svoje misli. Najprej sc morale opice streči avtomatom. Ni trajalo dolgo in že so znale opice metati drobiž v različno sestavljene in pobarvane avtomate za banane, čokolado in druge poslastice. Ko so dobro znale to, so se naučile izražati rudi druge Žel-je s pomočjo avtomatov. V kratkem so se opice tako daleč \?.-vežbale, da so metale v posebne avtomatom podobne naprave drobiž in izražale s tem svoje želje, bodisi da se hočejo vrniti v kletko ali pa se še igrati. Te zanimive poskuse z opicami je delal ▼ zavodu za primerjalno psihologijo na valski univerzi znani psiholog prof. Yer-kese s svojimi asistenti in dosegel je presenetljive uspehe. Iz Črnomlja — Sestanek učiteljev n obeh bel^krenj slaih sreziov $ areskkni kmeti jsk mi referenti bo v soboto 11. t m. v Gradacu. N« »e-stanlcu bodo razpravi iaW o najvažnejšem vprašanju podeželskega učite-ijatva, namreč o njegovem tesnem sodelovanju s sreskaccii kmetijskimi refenenti na polju kmetLjafcc pro»vete, kakor je rxrecfto£lia banaka opna va na podlagi ankete med zastopniški pno svetnega m kmetijskega oddelka Sreako druStvo JUU z* črnomaljski in rnetl(ifik, »rez je ildicaio pred dnevi pr\pra"v4jein sestanek t restavracij1! Su&terič v Crnom^ki. kjer j« dane-odbomflee ki kmeti jake rele rente predvsem pozdravi predsednnđc otrga nitzaoije, sodski upravitelj iz Podzemlja g. M a tko Ljubic, nakar sta sreuka kmeti jak ti referenta gg. Komia in Stoklaa podala koristnih mario in smernic za skupno deto Cmomaijaki referent g. StoJdas je zJasti ne glašal potrebo :Tjfamr ran ja kmetijsko ki gospodmjsko nadaljevalnih ioi, požitvijenja sedanjiii in osnovanja se novih podruirm Kmetijske družbe, prirejanja raznih pouc nih tečajev m predavan;, sodelovanja uč» taljstva oni zmvvcii Icmetijakih tečajih flbd L čiteijica in učitelj naj b: zavzela v ra**e» tisti položaj, ki jima med kmetskim prebi valstvom pripada. Nadoga kmetijsko poape sevalnega odbora sreskega društva J1JL naj bi bila ta. da da učiteljervu vzpodbudi-in smernice u dek> in da vodi vse poslova nje enotno in strokovno pravilno tako, da uspehi ne morejo izostati. Tehtne predloge je na tem sestanku poleg drugih podal tudn g. Ljubic. Na predlog sreskega Šolskega nadzornika g. Kadrim je je bido sklenjeno na prvd plenarni učiteljski konferenci, t j. 11. novembra, izvoliti petčlanski kmetijsko pospeševalni odsek za čmomeljski in prav tak za metliški srez, in sicer iz vrst najagUnej-ših učiteljev praktikov, ki so že tudi doslej za tako delo pokazali potrebno zanimanje. V teh odborih bosta sodelovala tudi srečka kmetijska referenta. Upamo, da se bo zborovanj« naših učiteljev v Gradaou ude-ležsl tudi zastopnik banske uprave, kar bi tudi bflo potrebno zaradi velike važnosti tega vprašanja. — Predvajanje belokranjskega filma je zaradi tehničnih zaprek odgođeno za teden dni, t. j. na soboto, dne 18. novembra. — Naše naročnike, ki so z naročnino v zaostanku prosirmo, da jo oinn preje poravnajo, sicer bomo prisil jeni ustarvrti jim list Ce bi ne bilo vetekih zmot, bi ne bilo velikih spoznanj. Toda zmote niso »potrebno zlo«, nego potrebno zlo je, da zmote spoznavamo. Modna konfekcija Najboljši nakup A. PKESKEK, L4TJBIJANA, Sv. Petra cesta 14. ll/T PERJE in PUH za blazine in pernice prvovrstne kvalitete tn najceneje pri NOVAKU kongresni tro 16 NAMOČENO POLENOVKO dobiti vsak petek pri I. Buzzo-linl za škofijo. — Toči se tudi črno sladko vino. 4363 Kar naravnost brez oklevanja po blago za novo obleko in zimski plašč k staroznani trgovini R. MIKLAUC (poleg; škofije) Prosimo pridite, ne boste razočarani! OREHOVE HLODE kupujem. Skala, Brežice. 4357 frizerskega POMOČNIKA (-OO) sprejmem. — >Frizer Ballćc, Sarajevo. 4344 trisobno stanovanji: lepo, solnćno, z verando in kopalnico ter vsem komfortom se odda takoj v vili na Dolenjski št. 33 (pred gostilno >Pri Plan-karju«). 4278 IŠČEM SOBO za krojaško delavnico. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >Delavnca 4351«. gostilno oddam v najem. — Plibersek, Morje pri Framu. 4353 POLENOVKO namočeno in suho, priznano najboljšo, nudi Specerija F. R. Kovačič, Miklošičeva cesta 32. ŠTAJERSKI KROMPIR kg 43 para, razpošilja Rlgler, Pragersko. 4361 FRIZERSKO V A JENKO ki dobro ondulira, sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 4364 2 ROGA (WALDHORN) kupimo. — Društvo ,»Zarja« Šoštanj. . 4360 POSESTVO proda Lapornik, Jagoče, Laško. ŽELEZNE SODE kupuje Motoroil, Maribor, Kralja Petra trg št. 4. 4356 PLAKATE k. w H a* (A O TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE SREČKE, KNJIGE I. T. D BNOBARVNI IN VEC BARVNI TISK. PISMA. RAZGLEDNICE SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA w > o ta KATALOGE M N ARODNA IISkARNA LJIBIJAV4 K\Ai LJiVi < I ICA 5 T rJrajnjs; Josip aupsnnlr Za »Narodno tiskamo«; Fran M _ Sa opravo ta inseratni del usta: Oton Unrtstol mm M v LJubljani