Poitnina plavam t (OtorUi Leto XIX., St 279 Ljubljana, četrtek t decembra 1938 Cena X Dh UpravnlStvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St 8122. 8123, 8U4, 8126, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, ielen-burgova uL — TeL 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocaaova ulica 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zarodih: Ljubljana St 11.842, Praga čWo 78 180. Wlen St 105.241. dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8128,8124 8125, 3126. Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2450, Celje, Stroesmajrerjeva ulica Stev. 1, _telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo uajset let soobodne In zedln]ene Jugoslavije V življenju narodov in držav pomenita dve desetletji silno majhno razdobje Narodi in njihove politične tvorbe ne žive po desetletjih, marveč po generacijah, ki so se izživljale v dar nem državnem okviru, mu dajal« vsebino in z naporom ustvarjale pogoje za sožitje v državnem občestvu. Naša mlada državna zajednica še nima prilike, da bi slavila svoj pravi jubilej, jubilej enega pokolenja, ki hi jI bilo udarilo svoj pečat, zgradilo osnove čvrste tradicije in ž njimi odkazalo smernice za bodoči razvoj in razmah. Saj pridejo prihodnje leto od zastave naše slavne vojske šele prvi novinci — Jugosloveni, t. j. mladi državljani, M sta jim ob rojstvu kumovaJA dve naj-edjajnejši rojenici: svoboda in državna samostojnost. Odslej moramo šteti Se dve desetletji, v katerih se bo novo pokolenje uveljavilo v našem življenju, zavzelo položaje starejših ter nastopilo svojo dediščino po njih. Našim naslednikom bo pot že močno uglajena, saj bo pred njimi in ob njihovem nastopu že močno in po večjem delu odmrlo ono, kar teži kot prevzeto zlo iz temne preteklosti na sodobnikih, jim c-vira jasne poglede in v marsikaterem oziru neblago vpliva na njih odločitve, njih dejanje in ne-hanje. Kljub vsemu temu pa nikakor ne gre podcenjevati pozitivnih uspehov razvoja prvih dveh desetletij, katerih javni činitelji so črpali svoje sdle iz polpreteklih dogodkov, ki so kot kategorični imperativ in prircdna vzgojna nujnost privedli naš narod v svobodo in narodno državo. Kdor stalno živi v domačem kraju, se težko zaveda globokih izprememb, ki jih prinaša čas kot vsoto majhnih neopaznih podrobnosti. Takisto sodobniki običajno ne morejo postaviti dokončno oceno času, v katerem žive in delujejo. Za to je treba ali časovne odmaknjenosti ali gledanja iz perspektive večje krajevne oddaljenosti. Neko nadomestilo za časovno odmaknjenost tvorijo najstarejši predstavniki živečega pokolenja, ki iz svojih najlepših let pomnijo naš položaj, naše težko življenje in obupno životari en je pred osvobojenjem in zedinjenjem. Njih pričevanje je odločno pozitivno, le žal, da se njihovi glasovi v bučni vsakdanjosti ne čujejo in ne vpoštevajo dovolj. Osobito sedaj nastopajoči rod nima skoro nobenega pojma o našem napredku, ker ne more primerjati polpreteklosti s sedanjostjo po lastnem izkustvu. Ocena našega razvoja v pozitivno smer s stališča večje prostorne oddaljenosti je veliko lažja. Mnogo naših rojakov živi leta in leta izven naše ožje domovine bodisi na našem jugu ali v drugih državah. Vsi ti so zanesljivi svedoki našega brezprimerne-ga razmaha v svobodi in ne taje svojega zadovoljstva, kadarkoli jih pot zanese v naše kraje. Se lepše pričevanje dajejo oni naši slovanski in neslo-vanski prijatelji, ki se zanimajo za našo usodo in ki imajo priliko, da opazujejo in proučujejo naše prerojenje ne samo iz večje krajevne razdalje, marveč tudi neobremenjeni po kakršnemkoli malenkostnem strankarskem interesu. Zdi se, kalkor da smo mi, kl nas notranji dogodki popolnoma prevzemajo, nam raz/burkavajo politične strasti, zastirajo svoboden pogled ter onemogočajo pravično in pravilno sodbo, da samo mi, ki živimo na rodni zemlji, ne opažamo, kako orjaško pot smo prehodili od prevrata do dvajsetletnice. Ni nobenega dvoma, da bi se bile daHe mnoge stvari v teh dvajsetih letih urediti drugače ln boljše, toda ne pozabimo, da smo mlad narod, ki je, neizkušen in obremenjen s tradicijami raznolike prošlosti, le s težavo prebrodil začetke svojega novega življenja Dostikrat smo hoteli, da bi se lepa misel že pokarala v stvarnosti, preden je W1 narod zanjo zrel, dostikrat smo zagrabili probleme nespretno, še večkrat smo grešili iz medsebojnega nepoznavanja. Tako je doba prvih 20 let našega samostojnega državnega in Skupnega narodnega življenja pokazala, da nekateri osnovni problemi naše narodne in državne zajednice še niso do kraja razčiščeni in ne rešeni. Nismo še našli končne oblike upravnega sistema, ki bi zadovoljil vse dele našega naroda. Niso še ustaljene gospodarske smernice, ki bi združevale interese vseh krajev naše države in ustvarjale občutek narodne gospodarske solidarnosti. Socialna vprašanja smo reševali brez velikopoteznega načrta in brez globljega občutka za pravi značaj našega naroda. Tudi v kulturni politiki je marsikaj ostalo zanemarjeno. Pa vendar je pogled nazaj v dobo prvih dvajset let osvobojenja in zedi- 'T*? njenja ne 1» tolafljlv ln razveseljiv, temveč tudi nadvse bodrilen. Bilanca teh dveh desetletij nikakor ni pasivna, nasprotno: visoko aktivna je. Kaže nam, da je mogočna stavba naše narodne in državne skupnosti zgrajena na trdnih naravnih temeljih, ki lahko uspešno klubujejo tudi najhušim viharjem in potresom. In kaže nam ogromni napredek, ki smo ga dosegli na vseh poljih javnega in zasebnega življenja. Le par odlomkov smo zajeli in prikazali v današnji številki kot primer silnega razmaha na posameznih področjih; enako veliki razmah se kaže tudi povsod drugod, v vseh pokrajinah in v vseh pogledih. Zavedati se moramo, da v razvoju niso mogoči nikaki skoki, ako hočemo doseči harmonično, organsko dovršeno in jako, na krepkih osnovah stoječe narodno in državno življenje. Iz pogleda nazaj črpa razsoden človek zato mnogo vedre- ga optimizma ln najboli čvrsto vero ▼ našo bodočnost. Bila bi ne samo grda nehvaležnost, temveč tudi zgodovinska neresnica, ako bi ob pregledu 201etne bilance obstoja naše narodne države ne poudarili z iskrenim srcem tudi neprecenljivih zaslug, ki si jih je za osvobojenje in zedinjenje Jugoslovenov priborila naša narodna dinastija Karadjordjevičev. Ona je bila vedno simbol narodne volje po osvobojenju. Bila je vedno propo-vednik tega svetega cilja, bila je vodnik vsega naroda v bojih za dosego tega cilja. Zato je tako tesno povezana z narodom in državo, da si lahko njuno srečno bodočnost predstavljamo le pod vodstvom Karadjordjevičev. Tudi na dsinašnji jubilejni dan se zato naše misli in želje zlivajo v vzklik: Živel kralj Peter II! Živel knez namestnik Pavle! Zivti. kraljevski dom! Živela Jugoslavija! eiita Aslresa Narodnega veša Adresa, ki so jo prečitaii odposlanci Narodnega veča dne 1 decembra 1918 regentu Aleksandru, se glasi: Vaše kraljevski "cranstvo! Čutimo se srečne, da moremo pozc.aviti Vaše kraljevsko Visečanstvo v imenu Narodnega veča Slovencev, Hrvatov in Srbov v prestolnici osvobojene Srbije, kot vrhovnega poveljnika zmagonosne narodne vojske, ki je v skupnem boju z vojskami močnih zaveznikov ustvarila pogoje za uresničenje ogromnega dela za narodno zedinjenje Slovencev. Hrvatov in Srbov, ki so, prežeti z idejo narodnega edinstva, izvedli na teritoriju bivše avstro-osrrske monarhije državni preobrat in začasno ustanovili neodvisno narodno državo. Opirajoč se na veliko načelo demokracije, ki zahteva, naj ves narol sam odloča o svoji usodi, so izjavili že v objavi Narodnega veča z dne 19. oktobra, da želijo in hočejo, da se zedinijo v enotno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki H obsegala ves strnjeni etnografski teritorij Jugoslovenov. Da se ta cilj udejstvi, je sklenilo Narodno veče v svoji seji dne 24. novembra, da se proglasi zedinjenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo in Črno goro v eno edinstveno državo ter 'zbralo svoje odposlanstvo, ki stopa danes pred Vaše kraljevska Visečanstvo, da Vam sporoči ta sklep Narodnega veča uradno in v svečani toliki, ^klep Narodnega veča ie ta, da naj vrši vladarsko oblast na vsem teritoriju se^Ej enotne države S'ovenr>ev, Hrvatov in Srbov Nie.Tr-o Veličanstvo kralj Peter, os.ficmj v njegovem imenu r»>«rpr«t. Vaše kra! 'evsko Visočanstvo. Sporazumno z vlade Va"era kraljevskega Visočanstva in p.rdstavniki v?ph rarečrfh strank v Srbiji in Črni eori r.aj se ustvari enotna parlamentarna vlada. Vu^e Visočanstvo! Ze!,'a Narodnega veča ,?e. da se sestavi provizerično Narodno predstavništvo v sporazumu med Narcd r: večem in predstavniki naroda kraljevine Srbije in da se določi odgovornost državne vlade v smislu modernih parlamentarnih načel temu Narodnemu predstavništvu, ki bi moralo ostati zbrano, dokler se ne sestane konstUuanta. da pridejo na ta način principi ustavnosti in parlamentarne odgovornosti vlade do ponolnega izraza. Iz tega razloga naj bi ostali v veljavi pod kontrolo državne vlade sedanji avtonomni administrativni organi, ki pa Historična delegacija Narodnega Veča na dan 1. decembra 1918 v sprejemni dvorani prestolonaslednika — regenta Aleksandra V sredini podpredsednik Narodnega Veča dr. Pavellč, na desni od nJega Svetozar Pribičevič, na levi dr. Drlnkovič. Poleg dr. Drinkoviča dr. Kramer, ▼ levem kotu zadaj (k brado) pokojni dr. Janko Breje , - k » . morajo biti za svoje urad o vanje tudi odgovorni Narodnemu predstavništvu. V ton prehodnem času bi bilo po na-Sem mnenja tudi potrebno, da se ustvarijo pogoji sa končno organizacijo naše edinstvene države. Naša državna vlada bi imela za to poseben nalog, da pripravi kon-stituanto, kl naj bi bila v smislu predloženega predloga Narodnega veča voljena po načelih splošne, enake, direktne, tajne in proporcionalne volilne pravice in se sestala najpozneje šest mesecev po sklenitvi miri. Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter! Naj živi Vaše kraljevsko Visočanstvo! Naj živi ves naš zedinjeni srbsko-hrvat-sko-slovenski narod! Naj živi svobodna, zedinjena Jugoslavija! Odgovor regenta Aleksandra Gospodje odposlanci! Vaš prihod v imenu Narodnega veča Srbov, Hrvatov in Slovencev, predstavltelja našega naroda, in vaše sporočilo o njegovi zgodovinsko važni odločitvi z dne 24. novembra, s katero se proglaša narodno zedinjenje vsega našega naroda ln vse naše mučeniške in slavne domovine, me napolnjuje z globoko radostjo. Ko sprejemam to vaše obvestilo, sem uverjen, da izpolnjujem s tem činom svojo vladarsko dolžnost, zakaj ž njim samo končno udejstvu-jem ono, kar so jeli pripravljati najboljši sinovi naše krvi vseh treh imen na obeh straneh Dunava, Save in Drine že v času vladanja blagopokojnega mojega deda, kneza Aleksandra I. in kneza Mihajla ono, kar odgovarja željam in stremljenjem celokupnega našega naroda. V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra proglašam torej zedinjenje kraljevine Srbije z deželami neodvisne države Srbov, Hrvatov in Slovencev v edinstveno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta veliki zgodovinski čin bodi najvišja nagrada za iskrena stremljenja in napore vas in vaših čestitih drugov v Narodnem veču ter drugih sotrudnikov, ki so s smelim prevratom stresli in vrgli raz sebe tuji jarem; ta akt bodi nagrada visoko razviti zavesti in velikim žrtvam, ki so jih položili na žrtvenik domovine vsi oni deli našega naroda, ki jih zastopa Narodno veče. Prav tako bo današnji veliki čin najkrzsnejši venec na ' grobovih naših častnikov in vojakov, padlih za svobodo in zedinjenje, bo najdivnejša kita na prsih srečnih onih tovarišev, ki so s po-3 močjo naših velikih in plemenitih zaveznikov z mano dosegli zmago nad sovražnikom. Slavo izvojevanih zmag delijo z mojimi starimi bojevniki dični boritelji jugoslovenskih oddelkov v moji armadi. Pohiteli so k vam in vi ste jih sprejeli tako, kakor sprejema samo brat brata. Hvala vam za sprejem, hvala vam za navdušenje, s katerim izražate svoje zaupanje mojemu naroda, mojemu očetu, Njegovemu Veličanstvu kralju Petru I. in menL Zagotavljam vas in Narodno veče, čigar pooblsičenci ste, ds je ves narod slovenski, hrvatski ln srbski, katerega voljo ln misel predstavljate, lahko uverjen, da se bova Jaz in moja vlada z vsemi onimi, ki ' predstavljajo Srbijo in srbski narod, dali voditi po globoki, neskaljeni ljubezni bratskega srca napram vsem svetinjam, ki so drage dušam onih, kot katerih pooblaščen-ot ste prlSll semkaj. V smisla ielj in načrtov, ki ste jih Izvolili predložiti ln katere Jaz in vlada v oelem obsegu osvajamo, bo naša vlada takoj storila vse potrebne korake, da se čimprej utvari vse ono, kar ste predlagali teko glede prehodne dobe, dokler se ne sestane ln ne konča svojega dela velika ustevotvorna skupščina, kakor tudi glede na volitve in sestavo te korporacije. Zvest vzgleda la naročilom svojega očete bom Iskal vašega sodelovanja pri sestavi vlade, kl bo predstavljala vso zedi-njeno domovino. Ta vlada bo v stalni zvezi i vami ln po vas s Narodnim predstavništvom; I nJim bo delala, njemu bo odgovorna. V zvezi z nJim in s celim narodom bo pripadla tej vladi prva in glavna naloga, da poskrbi, da se bodo meje naše države krile s etnografskimi granicaml našega naroda. Skupno s vami se smem opravičeno na- : dejati ln se tudi nadejam, da bodo aaši veliki prijatelji in zavezniki pravično ocenjevali naše stališče, ker le to odgovarja načelom, ki so jih sami proglasili in l sa kafcrfh zmago so prcMH svojo dragocene kri Prosim vas, gospodje odposlanci, da sporočite mojo vladarsko besedo in pozdrav mojim milim bratom žirom naše svobodne zedinjene Jugoslavije. živel ves narod srbski hrvatski ln slovenski! Bodi vsikdar srečna in slavna kraljevina Slovencev, Hrvatov ln Srbov! ★ N}. Vis. knez namestnik v Londonu London, 30. nov. AA. (Reuter). Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga boste Jutri ▼ tukajšnji pravoslavni ruski cerkvi prisostvovala svečani službi božji ob proslavi jugoslovenskega državnega praznika 1. decembra. Prva čestitka novega prezidenta ČSR Praga, 20. novembra, h. Prva čestitk«, ki jo je odposlal novi prezident češkoslovaške republike, je bila brzojavna čestitka jugoslovenske mu kneru namestniku Pavhi k jifc-trišnjemu državnemu prazniku. Vsi današnji listi objavljajo simpatične članke o Jiv goslaviji povodom prvodecembrskega državnega praznika. ★ Italijanski listi o naši dvajsetletnici Trst, 30. nov. a. Tržaški listi prinašajo o priliki jugoslovanskega narodnega praznika tople članke in poudarjajo prisrčne odnose med Jugoslavijo in Italijo, ter napredek, ki ga je Jugoslavija doživela v dobi 20 let. »Piccolo« pravi med drugim: Dvajsetletnico obstoja svoje države proslavlja prijateljski narod jutri b posebnim navdušenjem zbran okoli svojega mladega kralja Petra II. in okrog kneza namestnika. Jugoslavija, ki Je zvezana s fašistično Italijo s prisrčnimi in prijateljskimi odnosi, je danes v polnem napredku na vseh poljih: Njen ugled se Je dvignil, ojačila se je na znotraj ln zunaj. Njena gospodarstvo je močno. Meje so mirna, povsod so sami njeni prijatelji. Pri njenem kulturnem stremljenju ln ob novih plodnih delih spremljajo Jugoslavijo Iskrene želje italijanskega naroda. »Piccolo di Triestec prinaša obširen dopis svojega beograjskega dopisnika o ustanovitvi in razvoju Jugoslavije. Članek se končuje s pregledom odnosov med obema državama- Veliko delo je Jugoslavija naredila v teh 20 letih. Iz mnogih elementov se more sklepati na Se večje zbližanje med Italijo ln Jugoslavijo v duhu razumevanja, kl ga Je uvedel dr. Sto-jadinovič. Nagnjenje k Italiji, ki je bilo potrjeno z rimskim paktom 27. januarja 1934 leta, ima danes popolnoma jasno načelo": lojalno in prisrčno sodelovanje, kl se bo razvilo v korist obeh sosednjih držav. Goringov obisk ~ v Rumiiniji Berlin, 30. nov. br. Listi poročajo, da bo maršal Gdring na povabilo kralja Ka/rola. v kratkem obiskal Bukarešto ter se bo udeležil lova, ki bo prirejen njemu na čast r dvorskih loviščih. Pri tej priliki se bo sestal tudi z rumunskimi državniki, a katerimi bo razpravljal o poglobitvi medsebojnih gospodarskih odnošajev. Schachfova misija v Londonu London, 30. nov. br. »Daily Telegraph« poroča, da bo prihodnji teden pciSel r London predsednik nemške državne banke dr. Schacht, ki bo imel razgovore z zastopniki angleških finančnih krogov. V londonskih krogih je vest zbudila veliko pozornost im različne komentarje, zlasti še, ker je nemški tisk baš zadnje dni hudo napadal angleške finančnike, češ da so hlapci Židov. Nastopna avdienca poslanika Guariglie Pariz, 30. novembra, b. Novi italijanski poslanik v Parizu Guariglia je v nastopni avdienci predložil svoja poverilna piisma predsedniku republike Lebrunu. V svojem nagovoru je dejal med drugim: Moja misija se začenja v trenutku, v katerem čuti Evropa, ki je komaj ušla krizi, potrebo po zagotovitvi pravičnega in trajnejšega miru. V tem smislu želim po volji Mussolinija izvajati svojo misijo v Parizu Predsednik republike Lebrun je v svojem odgovoru izjavil, da bo italijanskega poslanika v izvajanju njegove plemenite misije z veseljem podprL kakor bosta to storila tudi francoska vlada in francoski narod. Staraee o židovskem problemu Rim, 30. nov. w. Na ses ar.ku funkcionarjev fašistične stranke je tajnik stranke Staraee poročal o židovskem problemu in zelo ostro obsojal one meščanske kroge, ki smatrajo ukrepe vlade proti Židom za preostre in sočustvujejo z Židi. Dejal je, da je to ona meščanska skupina, proti kateri se je moral boriti fašizem že' od vsega početka. Končno je napovedal, da bo v kratkem izdan zakon, po katerem bo predpisana sterilizacija zločincev in vseh dedno obremenjenih oseb. Za Miklavža DARUJTE keramiko, predmete iz chroma, vsakovrstna polnilna peresa svetovnih znamk fn usnjena predmete. — Oglejte si Izložbe! Največja lzbira v trgovinah: M. Tičar LJUBLJANA, Šelenburgova in Sv. Petra c. VODJE »ŽELEZNE GARDE" V RUMUNIJI USTRELJENI Tragičen izid poizkusa osvoboditve Codreana in njegovih tovarišev med prevozom v vojaške zapore Bukarešta, 30. nov. br. Ogromno senza-cljo v vsej javnosti je zbudila davi vest, da je bil ponoči na begu ustreljen znani vodja fašistično usmerjene »Železne garde« Corneliu Zelea Codreanu. Uradno poročilo pravi, da so v pretekli noči nameravali prepeljati Codreana ln 12 drugih obsojencev iz kaznilnice v Ploestiju v vojaško kaznilnico. Prevoz se je vršil v vojaškem avtomobilu ob spremstvu močne orožniške patrulje. Na samotni cesti je bil docela nepričakovano izvršen na avtomobil napad. Neznani napadalci, bržkone pristaši Codreana, so skušali osvoboditi svojega voditelja ln njegove sokrivce. Vnela se Je kratka bitka, v kateri so orožniki ustrelili Codreana in vseh 12 ostalih kaznjencev, ker so skušali pobegniti. Med ustreljenimi so tndi podpredsednik »Železne garde« Constantinescu ter šest drugih članov, ki so bili obsojeni zaradi umora bivšega min. predsednika Duce. Trupla ustreljenih so bila na povelje guvernerja in okrožnega vojaškega poveljnika že ponoči v vsej tajnosti pokopana na neznanem kraju. »Železna garda« je zadnje dni začela izvajati po vsej državi teroristično akcijo, ki je bila na eni strani naperjena proti Zidom, na drugi strani pa proti sedanjemu režimu, ki ostro nastopa proti fašističnim stremljenjem »Železne garde«, ki je bila zaradi tega tudi razpuščena. Oblasti sumijo, da obstoja široko razpredena tajna zarota pristašev te skupine, ki je skušala sedaj osvoboditi svojega voditelja in ga spraviti na varno. Ker je verjetno, da bodo sedaj skušali še nova teroristična dejanja, je vlada odredila najstrožje ukrepe, da to prepreči in vse krivce pozove na odgovornost. V zvezi s tem je bilo danes po vsej državi izvršenih mnogo aretacij. »Bataljon smrti" Bukarešta, 30. nov. a. V zvezi z neredi, ki so se dogodili v preteklih dneh, je po llcija odkrila tajno organizacijo »bataJon smrti«. Po zaplenjenih spisih so ugotovili, da so bili člani te organizacije v glavnem člani razpuščene »železne garde«. V državi vladata red in mir. Izredna seja vlade Bukarešta, 30. nov. o. Pod vodstvom kralja Karola je bila danes izredna seja vlade, na kateri so razpravljali o zadnjih dogodkih in atentatih »železne garde«, o ustrelitvi Codreana ter še drugih notranje političnih zadevah. Vlada namerava pod-vzeti odločne ukrepe, da se iz države izločijo vsi tajni protidržavni agenti, ki neprestano povzročajo nemire v državi. General Antonescu odstavljen Karegta, 80. nov. w. Danes je bilo objavljeno uradno poročilo, da je bil poveljnik 3. armije general Antonescu, odstavljen, ker je vodil nedovoljeno politično propagando in vzdrževal zveze z »Železno gardo«. Odstavljeni general je bil svo-ječasno vojni minister v vladi Goge. Kornelij Codreanu in njegov piokret Corneliu Codreanu je bil rojen 1. 1899. v Jašu. Ze kot mladenič se je pridružil ekstremnemu nacionalističnemu gibanju ter je leta 1923. kot vseučiliščnik ustrelil tamošnjega prefekta Mancia, ker je pustil zapreti več dijakov zaradi protižidovske propagande. V procesu zaradi tega umora je bil oproščen. Odtlej je veljal za voditelja rumunske dijaške mladine, ki je bila po večini protižidovsko usmerjena. Codreanu, ki je bil po poklicu odvetnik, je postal desna roka prof. Cuze, ko je osnoval svojo protižidovsko organizacijo in jo skupno z njim preosnoval v »ligo nad-sngelja Mihaela«, iz katere je L 1927. izšla »Železna garda«. Kot glasilo tega pokreta je bil ustanovljen list »Calendarul« in kmalu nato s podporo 10 milijonov lejev iz neznanega vira list »Cuvantul«, ki ga je vodil prof. Nae Jonescu. Codreanu je postavil kot geslo svojega gibanja: »Rumunija Rumunom in ne Zidom! Boj vsem tujim elementom in koruptnemu parlamentarizmu! Svoboda za zatiranega kmeta!« Politični nasprotniki so ga skušali diskreditirati, češ, da dela v sporazumu z nemškim narodnim socializmom in Adol-fom Hitlerjem. V novembru 1. 1933. Je predsednik vlade Duca prepovedal »Železno gardo«. Codreanu se je izognil aretaciji s pravočasnim begom, dočim je bilo več podrejenih voditeljev zaprtih. Min. predsednik Duca Je postal nato 29. decembra na kolodvoru v Sinaji leta 1933. žrtev atentata, ki ga je izvršil nanj član »Smrtne legije«, pododdelka »Železne garde«. Morilec Constantinescu in dva sokrivca so bili takoj aretirani, nakar so sledile še nadaljnje aretacije. Policiji se kljub vnetemu prizadevanju ni posrečilo prijeti Codreana ki je bil duhovni oče atentata. Štiri dni pred pričetkom procesa proti jConstantinescu se je Codreanu prijavil sam politični policiji. Na razpravi pred vojaškim sodiščem 11. armijskega zbora v Bukarešti, ki se je pričela 19. marca 1. 1937, je bil morilec min. predsednika Duce obsojal v dosmrtno ječo, dočim je bilo 48 voditeljev med tem prepovedane »Železne garde« s Codreanom in generalom Canta-cuzinom na čelu oproščenih. IUjub prepovedi »Železne garde« šo cenili 1 1935. število njenih članov na več kakor 500.000. »Železna garda« je obstojala že nadalje, zlasti, ko je Codreanu 1. 1934. osnoval stranko »Vse za domovino«, ki je dobila pri volitvah 1 1937 16 odstotkov vseh glasov, nakar je prišla na površje vk.Ja Goge, katere program se Je približno strinjal z načeli Codreana. Med vlado in Ccireanom je prišlo pozneje do spora, ko je bil aretiran vodilni član »Železne garde«, predsednik ------'dne dijaške zveze Milcovenu. Kakor znano, je 10. februarja L 1938 vlado Goge nadomestila vlada narodn- edinosti pod patriarhom Mironom Christeo, ki Je takoj podvzela sJ oge ukrepe proti opoziciji in tajnim poli'.' _nim skupinam. Codreanu je nato raz- pustil stranko »Vse za domovino« ter Je odvezal tudi vse voditelje »Železne garde« njihovih obveznosti. Dne 2. marca 1938 se je pričel proti Codreanu veleizdajniški proces pred vojaškim sodi?x— XI armijskega zbora ter je bil obsojen na 10 let ječe zaradi veleizdaje. Codreanu je bil prepeljan iz vojaške ječe v Jilavi v neld solni .udnik, v katerem zaposlujejo najhujše zločince. Meseca junija je sledil nato nadaljnji proces proti 11 pristašem Codreana, po večini voditeljem »Železne garde«, ki so bili vsi obsojeni na velike kazni. Prvodecembrska amnestija Ob dvajsetletnici Jugoslavije so kraljevi namestniki izdali obsežen ukaz o amnestiji in pomilostitvi Beograd, 30. novembra. AA. V Imenu Nj. Vel. kralja so kraljevi namestniki na predlog pravosodnega ministra ln na podlagi čl. 30 ustave kraljevine Jugoslavije smatrali za umestno, da izdajo splošno amnestijo in pomilostitev v sledečih mejah: A. Splošna amnestija za vse tiskovne pre-greške, ki se kaznujejo po tiskovnem zakonu in kateri so bili storjeni zaključno do 1. decembra 1938 leta brez ozira na to, če se je sodno postopanje začelo, ali je v teku ali če postopanje še ni začeto s tem, da se postopanje niti ne začne; dalje velja amnestija za prestopke, o katerih je bilt že izrečena sodba, pa naj bo pravomočna ali ne. B. Splošna amnestija za prestopke po zakonu o gozdovih z dne 21. decembra 1929 leta, če so bili storjeni zaključno do 1. decembra 1938 leta brez ozira na to, če se je sodno postopanje že začelo ali če se nahaja v teku. Prav tako, če se postopanje še ni začelo. Amnestija določa, da naj se postopek ne začne. Prav tako obsega amnestija tudi vse obsodbe, če so pravomoč-ne ali ne. C. Amnestija odpušča osebam, ld so bile ob sojene s pravomočnimi razsodbami od strani civilnih sodišč do dne tega ukaza s kaznijo odvzema svobode, ki ne traja več kot 12 mesecev, odnosno še ni bila vsa od-sedena, kakor tudi denarno kazen do 5 tisoč din, odnosno dosedaj še neizterjani ostanek, izvzemši za žalitve in klevete, ki se kaznujejo samo na privatno tožbo, pod pogojem, da pomiloščenec v roku treh let od dne tega ukaza ne zagreši nobenega zločina sploh, prestopka ali prekrška iz koristoljubja. D Delno se oprošča in zmanjša kazen odvzema svobode osebam, ki so bile obsojene s pravomočnimi obsodbami civilnih sodišč do dne ukaza, če znaša kazen več ko 12 mesecev in sicer: 1. Obsojencem, katerim je bilo prisoienih več ko 12 mesecev do štirih let. z enim letom, odnosno 6 meseci, če prej niso bili obsojeni za kak zločin, ostalim pa za 6 mesecev, odnosno za 3 mesece. 2. Obsojencem, ki so bili obsojeni od 4 do 10 let, se kazen zmanjša za 18, odnosno 9 mesecev samo, če preje niso bili obsojeni za kak zločin, ostalim pa za 9 mesecev, odnosno za 5 mesecev. 3. Obsojencem, ki so bili obsojeni od 10 do 15 let, se zmanjšuje kazen za 2 leti odnosno za eno leto samo v prmeru, če prej niso bili obsojeni za kak zločin, ostalim pa za eno leto, odnosno 6 mesecev. 4. Obsojencemki so bili obsojeni na 15 do 20 let ječe, se zmanjša kazen za tri leta, odnosno za 18 mesecev, samo v primeru, če preje niso bili obsojeni za kak zločin, sicer pa za 18 mesecev, odnosno za 9 mesecev. * Od amnestije pod A in B in pomilostitve pod C in D so izvzeto 1) osebe, ki so b'le obsojene poleg glavne tudi na stransko kazen, ali drugi javni organi, ki so bili obsojeni poleg glavne kazni tudi na stransko kazen (izguba državne ali druge javne službe); 2) osebe, ki so bile obsojene zaradi tega, ker so kot državni samoupravni ali drugi javni organi sprejele pod kupnino; 3) osebe, ki so zbežale v inozemstvo, ali ki prikrivajo svoje bivališče bodisi v notranjosti države ali pa v inozemstvu, pa se niti do dne, ko je bil izdan ta ukaz niso prijavile oblastem, niti se vrnile v državo, da bi bila nad njimi izvršena kazen; 4) osebe, ki so b'le obsojene za dela iz §§ 214, 215. 216. 218, 314, 316, 319, 326, 328, 334 do 337, 344, 354, 355, 356,' 359 in 397/n kaz. zak. 5) osebe, ki so bile obsojene zaradi špionaže v korist kake tuje države; 6) osebe, ki so bile obsojene po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, kakor tudi zaradi dela iz §§ 307, 308, 309, 310 v zvezi s § 307 kazenskega zakona; 7) osebe, ki so bile obsojene na kazen po razsodbi prvostopnega sodišča za mesto Beograd od 23. februarja 1922 št. 5457, po razsodbi apelacijskega sodišča v Beogradu od 29. maja, 1922 št. 2672, katera je postala pravomočna z odlokom kasacijskega sodišča v Beogradu od 16. junija 1922 št. 4841, po razsodbi prvostopnega sodišča za mesto Beograd od 7. junija 1929 št. 41120, po razsodbi apelacijskega sodišča v Beogradu od 15. oktobra 1929 št. 9076, katera je postala pravomočna z odlokom kasacijskega sodišča v Beogradu od 25. decembra 1929 št. 16394; in 8) osebe, ki so bile obsojene kot vojaki ali civilne osebe v službi vojske ln mornarice. Pri pomilostitvi pod B velja ista odredba glede izrečene kumulativne kazni, kakor tudi pri pomilostitvi pod D. Kjer je pod cočkami 1, 2, 3 in 4 pod D navedeno kako večje ali manjše znižanje kazni, velja prvo zmanjšanje za obsojence, ki jih ni zasegel ukaz od decembra 1,935. leta št. 120.800 in od 5. januarja 1937 št. 1350, drugo zmanjšanje pa za one, ki jih ni zasegel omenjeni ukaz. Pri delni oprostitvi aH znižanju kazni izgube svobode osebam pod D tega ukaza, katerim je bila s prejšnjimi ukazi kazen že znižana, se bo računalo znižanje kazni po njeni strogosti v razsodbi, ki je bila označena, in se jim bo kazen zmanjšala v smislu tega ukaza za oni ostanek kazni, ki ga še niso izdržali. Za osebe nad katerimi je bila izrečena pravomočna sodba na kazen izgube svobode, ali osebe, ki to kazen izdržuje zaradi dveh ali več kazenskih del, se bo računalo kakor, da so bila obsojena z eno obsodbo na skupno kazen za vsa kazenska dela ter se jim bo od tako seštete kazni računalo znižanje, kakor je označeno v tem ukazu. Osebe, ki so bile obsojene na eno samo kazen izgube svobode zaradi več kazenskih del po § 42 kazenskega zakona, a jim je zdaj za nekatera dela podeljena pomilostitev. za druge pa ne, bodo pomiloščene s tem, da se jim bo odbil ostanek gornje kazni, v toliko, kolikor jim je s to pomilostitvijo tudi kazen oproščena Če so bile osebe ■ pravomočno obsojene na kazen izgube svobode ter izdržujejo kazen za več kaznivih del, od katerih nekatere zaseže amnestija, druge pa pomilostitev, se mora za takšna kazenska dela dati amnestija ali pomilostitev v smislu tega ukaza brez ozira na to, če so bila ta kazenska dela takšna, ki spadajo pod § 62 kaz. zak., zaradi katerih so bile te osebe obsojene na skupno kazen izgube svobode. Pri amnestiji pod A in B in pomilostitvi pod C in D ostanejo v vseh primerih nedotaknjene p-avice države in zasebnih oseb do povračila škode, pri pomilostitvi pod C in D pa na plačilo ostalih že odmerjenih stroškov kazenskega postopka. Pri amnestiji pod A in B že plačana denarna kazen se ne bo vračala. Pravosodni minister bo rešil vsa sporna vprašanja, ako nastane dvom glede izvrševanja ukaza. Moncpekka amnestija Beograd, 30. nov. A A. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je bilo na predlog finančnega ministra na podlagi čl. 30 ustave sklenjeno: 1) da se glede knaznivih dejanj iz § 101 točka 1, 2 in 3 zakona o državnih monopolih, ki so b:la izvržena začenši od 1. aprila 1936 pa do dneva objave tega ukaza a) ukine vsako nadaljnje postopanje, ako nedovoljeno zasajeni tobak znaša do vključno 300 sadik ali količina vtiho-tapljenega tobaka do vključno 15 kg, ali ugotovljen primanjkljaj tobaka do vključno 30 kgl b) zmanjša na eno tretjino denarna kazen in ostali stroški v pravomoč-ni sodbi, ako nedovoljeno zasajeni tobak znaša nad 300 do vključno 600 sadik ali količina vtihotapi jene ga tobaka preko 15 do vključno 30 kg ali ugotovljeni primanjkljaj tobaka preko 30 do vključno 60 kg. c) zmanjša na eno polovico denarna kazen in ostali stroški v pravomočni sodbi, ako nedovoljeno zasajeni tobak znaša p: tko 600 do vključno tisoč stebelc ali količina vtihciapljenega tobaka nad 300 do vključno 500 kg ali ugotovljeni primanjkljaj tobaka preko 60 do vključno 100 kg. Ce so obsojeni za kaznivo dejanje pod točko a) na subsidiarno kazen zapora bodo takoj spuščeni na svobodo, onim pa, ki so bili obsojeni za kazniva dejanja pod točko b) in c) se zmanjša subsidiarna kazen zapora za tretjino oziroma polovico, v kolikor ua so to kazen že izdržali, bodo takoj spuščeni na svobodo. j Umor y Tržiču Tržič, 30. novembra Nocoj so našli Za Virjem št. 6 umorjenega v lastnem stanovanju Siksta Ribiča, 55 let starega delavca v tovarni »Peko«. Ležal je vznak v postelji ter je Imel na če lu prebito lobanjo. Udarjen je bil stopim predmetom. Umor je bil vsekakor izvršen -v pretekli noči, ker je Ribič snoči še večerjal v Perkovi gostilni, danes pa ga nI bilo na delo v tovaino. Ker tudi ni prišel k obedu in večerji, so šli pogledat domov, kaj je z njim; in ga našli umorjenega O dogodku so takoj obvestili orožnike, ld. so pozvali sodno" komisijo, da ugotovi dejansko stanje. Vzrok umora ni znan. Našli tudi niso nobenih sledov kakega boja in za enkrat tudf še niso mogli ugotoviti, ali ne gre morda za roparski umor. Ribič je živel precej "Zase. Bil je sicer ože-njen in ima že dva odrasla sinova, vendar pa je bil ločen od žene. ( ■; -Aj Hacha soglasno izvoljen Pri včerajinjl svečani izvolitvi novega prezidenta ČSR komunisti In poslanci narodnih manjšin niso glasovali, vsi slovanski poslanci so oddali glasove za dr. Hacho Praga, 80. nov. h. Petinšestdeset dni po odstopu drugega prezidenta češkoslovaške republike se je danes Narodno predstavništvo šestič v zgodovini republike sestalo k volitvi prezidenta. Ko so septembrski dogodki prisilili dr. Beneša, da se je umaknil s tega najvišjega položaja v republiki, se Narodno predstavništvo spričo vladajočih razmer ln nastalih sprememb nI moglo sestati v ustavnem roku 14 dni, marveč so bile volitve novega prezidenta odgodene do končne določitve novih državnih meja. Po podpisu novih razmejitvenih pogodb je bilo nato za danes sklicano Narodno predstavništvo, da izvrši svojo ustavno nalogo. V skladu z resnostjo časa in dobe, ki jo preživlja bratska češkoslovaška republika, so bile izvršene današnje volitve novega prezidenta brez posebnega pompa. Tudi sicer je bil običajen delavnik. Le na javnih poslopjih so bile v proslavo tega zgodovinskega dogodka izobešene zastave. Seja narodnega predstavništva Narodno predstavništvo se je sestalo ob 10.30 v poslanski zbornici. Madžarski io nemški poslanci so že v naprej izjavili, da pri teh volitvah ne bodo sodelovali, ker smatrajo izvolitev za nacionalno zadevo Cehov, Slovakov in Ukrajincev, izostali so tudi nekateri nemški socialni de-mokratje. Pač pa so prišli na sejo Narodnega predstavništva demonstrativno vsi komunistični senatorji in narodni poslanci. Skupno se je udeležilo seje 312 senatorjev in poslancev, med njimi tudi bivši ministrski predsednik dr. Hodža in senator dr. Klofač, ki sta oba šele pred par dnevi zapustila bolniško posteljo. Volitve same so se vršile po določbah ustave, vendar s to razliko da je bila v znak avtonomije Slovaške in Podkarpatske Rusije nameščena za njihove glasovnice posebna žara. Seji so prisostvovali člani osrednje in vsi člani avtonomne slovaške in podkarpatske vlade z izjemo predsednika pod-karpafske vlade msgr. Vološina, ki je zbolel. Njega je zastopal minister Revaj. Navzoči so bili vsi člani diplomatskega zbora ter številni domači in tuji novinarji. Seji so prisostvovali tudi najvišji dostojanstveniki državne uprave, vojske in cerkvenih oblasti, v vladni loži so bili navzoči člani rodbine prezidentskega kandidata dr. Hache. Glasovanle JT Ob 10 30 je otvoril sejo predsednik poslanske zbornice Malypetr, ki je raziel-mačil ustavne določbe ter objavil, da je predlagan za skupnega kandidata vseh strank predsednik upravnega sodišča dr. Emil Hacha. Takoj nato je odredil glasovanje. Po izvršenem skrutiniju je predsednik Malvpetr objavil rezultat. Skupno je glasovalo 312 senatorjev in poslancev. Ena glasovnica je bila neveljavna. 39 glasovnic komunistov pa je bilo praznih. Vseh ostalih 272 glasov je bilo oddanih za dr. Emila Hacho. ki je bil na ta način izvoljen soglasno že pri prvem skrutiniju. Predsednik Malvpetr je ugotovil, da je bilo oddanih že pri prvem glasovanju za dr. Hacho potrebno število glasov tako. da ga proglaša za izvoljenega. Obenem je pozval predsednika vlade generala Syrovega, naj v imenu Narodnega predstavništva sporoči Izvolitev in izid glasovanja novoizvoljenemu prezidentu. Prihod dr. Hache V spremstvu zastopnikov slovaške ln podkarpatske vlade se je general Syrovy nato odpeljal na stanovanje dr. Hache ter ga obvestil o izvolitvi. Obenem ga je naprosil, naj pride pred Narodno predstavništvo, da položi predpisano ustavno zaobljubo. V avtomobilu se je dr. Hacha takoj odpeljal v poslansko zbornico, kjer sta ga ob vhodu pričakovala predsednika obeh zbornic Malypetr in dr. Soukup, ki sta ga nato spremila v dvorano. Zbrano občinstvo ter člani Narodnega predstavništva so novega prezidenta republike navdušeno akla-mirali. Svečana zaobljuba Po kratkem nagovoru predsednika Ma-lypetra, ki je izrazil željo, da bi pod njegovim vodstvom doživela republika srečnejše dni. je nato prezident dr. Hacha podal predpisano zaobljubo. Držeč roko na rokopisno ustavno listino, je ob pozorni tišini vse zbornice svečano obljubil, da se bo z vsemi svojimi močmi zavzel za blaginjo naroda ln države ter vestno izpolnjeval, spoštoval in čuval zakone republike. Odhod na Hradcane V imenu Narodnega predstavništva j« nato predsednik Malypetr prvi izrekel novemu prezidentu čestitko, nakar so čestitali še člani vlade in drugi odličniki. V trenutku, ko je novi prezident podal zaobljubo, so zagrmeli topovi, na Hradča-nih pa je bila izvešena prezidentska stan-darta v znak, da je republika dobila novega državnega poglavarja. Seja Narodnega predstavništva je bila s tem zaključena. V svečanem sprevodu so nato zbrani odličniki spremili novega državnega poglavarja na Hradčane. Ob vsej poti je za kor-donom vojašt a tvorilo občinstvo gost špa-lir in navdušeno pozdravljalo novega prezidenta. Na Hradčanih so se nato poklonili člani dio^matskega zbora, zastopniki vojske, predstavniki najvišjih državnih uradov in drugih javnih ustanov. Ostavka vlade Takoj po seji Narodnega predstavništva je ministrski predsednik general Syrovy sklical plenarno sejo ministrskega sveta se zahvalil vsem članom osrednje in obeh a-, tonomnih vlad za njihovo sodelovanje v najtežji dobi republike ter nato sporočil, da bo podal ostavko vseh treh vlad. Takoj nato se je podal na Hraa'ane. kjer je prezidentu republike izročil demisijo. Popoldne so se v poslanski zbornici nadaljevala pogajanja glede sestave nove vlade. Do ure, ko to poročamo, še ni prišlo do odločitve. Popoldne so se razširile verzije, da bo bodočo vlado sestavil sedanji zunanji minister dr. Chvalkovsky, ki pa bo obenem obdržal tudi zunanje ministrstvo. Večerni praški listi pa slej ko prej poročaio. da bo predsednik nove vlade poslanec Rudolf Beran kot predstavnik češke stranke narodnega edinstva, ki je najmočnejša politična skupina v renubliki. Novo slovaško vlado bo no teh vesteh sestavil poslanec Sokol, dočim bo na čelu podkarpatske vlade najbrže ostal msgr. Vološin. Sf*$šna stavka v Franciji ni uspela Javne ustanove so po večini poslovale ncfm^f?, tudi v industriji stavka ni bila popolna pa Pariz, 30. novembra, h. Po položaju ob 18. se je lahko tako na osnovi uradnih kakor zasebnih poročil ugotovilo, da splošna stavka, kakor jo je proglasila splošna delavska zveza ni uspela im da se je spremenila le v delno stavko. Dočim je še dopoldne kazalo, da se bo stavka popoldne posplošila je nastal popoldne popoln preokret in se je še večina onih, ki so dopoldne stavkali, vrnila na delo. To velja zlasti za državne nameščence in za uslužbence javnih podjetij, ki jih je vlada rekvirirala. Min. predsednik Daladier je namreč dopoldne s posebnim komunikejem objavil, da so dobile vse podrejene oblasti nalog, naj točno ugotove, kateri državni m javni nameščenci sodelujejo pri stavki, ker bo proti slehernemu uvedeno kazensko postopanje. To je imelo za posledico, da so se zlasti železničarji in poštni usfužbenci, v kolikor so stavkali, zopet vrnili na delo in dia je bil popoldne že docela normalen železniški, poštni in telefonski promet V Parizu je popoldne izmed 26.000 nameščencev prometnih ustanov stavkalo samo še 250, izmed 250.000 poStnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev pa samo Se 1.000. Poskus samomora na Vodovodni cesti Nocoj ob 19.30 so bili reševalci v Mestnem domu pozvani na Vodovodno cesto, kjer si je na prostem nasproti Rebčeve gostilne dijak Slavko Lampret, rojen 12. februarja 1918 in doma lz Stične št. 26, pognal z revolverjem kroglo v prsa Hotel se je ustreliti v srce, vendar pa je šla krogla mimo. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico ln bo bržkone okreval. Kaj ga je pripeljalo do poeksusa samomora ni znano. 1 Minister za javna dela de Monzie je zve-' čer izjavil novinarjem, da je vlada popolnoma zadovoljna z današnjim dnem, ker je pokazal da francoski narod odklanja levičarske hujskače in da je prevladala povsod treznost. V kovinski industriji je stavkajo po uradnem poročilu le 25 do 30, v stavbni pa 40 odstotkov delavcev Najbolj popolna je bila v Parizu stavka tipografov. Davi so izšli samo štirje pariški listi, pa še ti ▼ skrajno zmanjšanem obsegu. Tiskarno »Petit Journala« so stavkujoča demolirali. Min. predsednik Daladier je biil ves dan v vojnem ministrstvu, kjer je sprejemal poročila o položaju v državL Ko se je proti večeru vračal domov, je novinarjem odklonil vsako izjavo. Zadušnica za dr. Trumbiča v Ljubljani Prejeli smo: V petek, 2. decembra, ob 7. zjutraj bo maša zadušnica za pokoj duše umrlega politika in državnika g. dr. Ante Trumbiča Maša bo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Pozivamo vse Hrvate v Ljubljani ln Slovence, častilce velikega pokojnika, da se polnoštevilno udeleže maše zadušnice. Istočasno izražamo zahvalo vsem Hrvatom ln Slovencem, ki so s svojimi prispevki omogočili nakup m položitev krasnega venca na krsto velikega pokojnika. Pripravljalni odbor. Vremenska napoved ZenranSka: Hladnejše, pretežno megleno vreme ,od časa do časa bo dež, v planinskih predelih utegne snežltL Dunajska; Oblačno, deževno, 9e milo vreme. • "5kfc - KALOD Specialno sredstvo za nego rok NOVI PREZIDENT ČSR Iz življenja slovečega pravnika dr« Emila Hache Novi prezident ČSR g. dr. Emil Hacha je bil rojen dne 12. julija 1872. v Budjejevi-cah kot sin davčnega uradnika. Študiral je na gimnaziji v Budjejevicah, pravne študije pa je absolviral z odličnim uspehom na praski univerzi, kjer je leta 1896. tudi doktoriral. Spočetka se je posvetil odvetniški praksri, nato pa je postal koncipist dežel-rega odbora, bivše kraljevine Češke, kjer ja ostal do leta 1916. Njegov vstop v službo deželnega odbora pomeni važen mejnik -mmmsm v njegovem življenju. Prav tedaj se je začela namreč v deželnem odboru uveljavljati vrata odličnih juristov, ki so se poleg praktičnega dela posvetili tudi pravni teoriji in literarnemu delovanju. V tem milje ju se je dr. Hacha razvil v izvrstnega poznavalca upravnega prava. Malo pred vojno je postal dvorni svetnik in je bil pozvan k upravnemu sodišču na Dunaju, ki je uživalo tedaj mednaroden sloves. Razumljivo je, da se Je po prevratu le- ta 1918. češkoslovaška republika takoj po-•lužlk izrednih sposobnosti tega odličnega češkega jurista ta ga pozvala k najvišjemu upravnemu sodišču v Pragi. Postal je senatni predsednik že 1. 1919. podpredsednik in leta 1925. predsednik tega izredno važnega sodišča. V tej policiji se je dr. Hacha uveljavil tako s svojim organizacijskim talentom, kakor tudi * obsežnim pravnim znam jem. Njemu se je v prvi vrati zahvaliti, da je Judikatura praškega upravnega sodišča dosegla tako visoko raven, da je slovelo daleč izven mej republike. Leta 1920. se je dr. Hacha habitttittd kot privatni dooent v stroki prhnerjajočega upravnega prava. Znan je zlasti kot odličen poznavalec angleškega upravnega prava in Je tudi član stalnega mednarodnega razsodišča v Haagu. Češka akademija znanosti ga J« imenovala za svojega izrednega člana, ravno tako mu Je podelila članstvo So* fafikova družba. Dr. Hacha Je stalno v stikih % inozemskimi avtoritetami upravnega prava. Od lefca 1933. dalj« je redno povabljen tudi k sejam nemške Juridično akademije. Kot mednarodno mama juridMSoa kapaciteta Je dr. Hacha izdal celo vrsto važnih knjig, tako med drugimi: Upravno sodstvo v Angliji, Kontrola višjih samoupravnih instanc v okrajnih ta občinskih gospodarstvih, Vrhovno upravno sodišče, Rudarsko pravo, Disciplinsko pravo itd. Novi prezident ČSR se Je živahno udejstvoval tudi na literarnem polju. Tako j« prevedel iz angleščine Kipltagove »Dogodke iz Indije«. Zanimal se je tudi za upodabljajočo umetnost ta je bil od leta 1906. do 1919. tajnik kuratorija moderne galerije. Usoda ga Je sedaj poklicala na najvišjo mesto njegovega naroda in njegove države. Iskreno želimo, da bi doba njegovega orezidentstva prinesla republiki popoln preporod ta temeljito obnovo po preživeti katastrofi. klet«, uredil je prvi avtomatski bife ▼ Mariboru in v splošno zadovoljstvo občinstva vodil kino »Union«. Za svoje zasluge Je bil pred leti izvoljen za častnega predsednika zadruge gostilniških pod- jetij v Maribora Višek pa predstavlja gotovo novi kino v njegovi palači v Grajski ulici. Center našega mesta Je s tem mnogo pridobil in Mariborčani bodo sedaj gotovo še manj v zadregi za prijetno razvedrilo. Gotovo ni mnogo mest v naši državi, ki bi razpolagala kar z dvema najmodernejšima in izredno elegantnima kinodvoranama, kakor sta »Grajski kino« in novi kino »Esplanade« g. Valjaka v Mariboru. G. Valjaku, ki mu gre za njegovo podjetnost vsestransko priznanje, čestitamo k novemu podjetju in mu želimo tudi to pot obilo uspeha. Ob šfiridesetkfnici vsedijaškega shoda Družabni večer akademske starešinske zveze r Ljubljana. 30. novembra V soboto, 3. t. m. priredi Zveza jugoslovanskih naprednih akademskih starešin v Ljubljani družabni večer v spomin na 40-ktnico prvega velikega sestanka slovenskih napre-dnih visokošolcev in abiturientov. Sestanek je bi! v Ljubljani dne 21. avgusta 1898 po vsedijaekem shodu, ki je manifestiral za slovensko vseučilišče v Ljubljani. V začetku leta 1898. je bilo na avstrijskih visokih šolah mnogo izrednih dogodkov. Zaradi tako zvanih Badenijevih jezikovnih naredb je konec leta 1897. prišlo na Češkem, zlasti v Pragi do velikih pouličnih izgredov, ki so jih organizirali nemškona-cionalni poslanci in so jih nadaljevali nem-skonacionalni visokošolci. V Pragi je bila nagla sodba v veljavi do 10. januarja 1898. Toda že 14. januarja so začeli nemški visokošolci znova izzivati po ulicah, manifestirati proti vladi ta Slovanom, zlasti Čehom. Spet je moralo nastopiti vojaštvo in 21. januarja je policija sploh morala prepovedati nošo nacionalnih znakov ta bur-Jiem nastopati po ulicah z akademskimi čepicami ta trakovi To je bil povod za velike kravale na vseh nemških univerzah. Nemci so s silo preprečevali predavanja ta izganjali Slovane z univerz. Štrajku dijakov so se pridružili nemški profesorji. Slovanski dijaki so se morali pripraviti na osebno obrambo. Slovanski visokošolci na Dunaju ta v Gradcu so priredili velike protestne shode v, resolucijami za enakopravnost na »nem-iSkih« univerzah. Slovenski visokošolci pa »o se vzdramili za oživljenje zahteve po slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Dne 4. februarja so univerze zaprli za mesec dni. Zahteve slovenskih visokošolcev je podprla domovina. Oglasil se je mestni občinski svet ljubljanski in v kranjskem deželnem zboru je dne 11. februarja poslanec dr. Danilo Majaron v globoko zasnovanem govoru ob 50-letn.ici ideje slovenskega vseučilišča (1848 — 1898) utemeljeval potrebo, •upravičenost in zahtevo slovenske univerze ■v Ljubljani. Enako zahtevo je izreklo dru-Stvo »Pravnik« na svojem občnem zboru .dne 14. februarja in je sestavilo poseben odbor iz svojih članov, članov Slovenske 3 ooo liti M fe obiskala razstavo Božidarja Jakca Tivoli je oblekel s\'oj pozno jesenski plašč. Grede pred Jakopičevim paviljonom i to prazne. Redki sprehajalci potrpežljivo čakajo ob spuščenih zapornicah, da odsopi-ha dolg tovorni vlak. Potem se napotijo proti parku ali pa zavijejo v paviljon, kjer iz okvirov gledajo po treh majhnih dvoranah obrazi in pokrajinski motivi. Pri vhodu sedi za mizo stari znanec Pepe in prijazno ponuja karte, kataloge in polo, na katero naj zapišete svoje ime. Več sto imen najrazličnejših ljudi z najrazličnejšimi poklici se je zvrstilo v teh treh tednih na papirju. Ne samo iz Ljubljane, prišli so tudi iz okolice, iz Maribora. Sušaka in drugod. Na robu mize stoji vaza z rumenimi krizan-temami. V treh železnih pečeh počasi gore drva. Pogosto se odpirajo vrata in posamezni ljubitelji umetnosti počasi stopajo v dvorano in obstajajo ob vratih. Včasih pridejo šole, dijakinje z velikimi torbami v rokah ali knjigami v naročju. Gospodična s spominsko knjigo v rokah stopa k umetniku in ga prosi za podpis. Božidar Jakac se smehlja, ko piše v majhno knjigo, ki je vezana v rdeč žamet, svoje ime in datum. Smehlja se tudi Pepe kakor bi bil tudi sam deležen umetnikovega uspeha. Z roko kaže proti velikemu okvirju v sosednji dvorani ta pravi: »Tole Ljubljano so včeraj kupili la bansko upravo Razstava bo drevi zaključena. Ob pol 12. !»o imel še vodstvo g. Božidar Jakac. Želimo, da bi zadnji dan še privabil tiste, ki si razstave doslej niso mogli ogledati. matice ta profesorjev bogoslovja, ki naj izdela obširno spomenico. Visokošolci so prišli domov. V Ljubljani so Karniolci (člani nemško nacionalnega akadem. društva »Carniola«) s podporo drugih nemških buršev in razrnih ljubljanskih nemških hujskačev začeli izzivati s svojimi korporativnimi obhodi po mestu. Dne 14. februarja je prišlo v Zvezdi pred Kazino do velikega spopada s slovenskimi visokošolci. Rabuke so se ponavljale vsak dan do 20. februarja, ko je prišlo pred Kazino protestirat toliko ljudi, dia je vlada poklicala vojaštvo, da bi vzdržalo mir. Po vseh teh dogodkih se je osnoval odbor visokošolcev. ki naj za velike počitnice priredi v Ljubljani shod vseh slovenskih visokošolcev in abiturientov, da čim slovesne-je manifestira za slov. vseučilišče v Ljubljani. Shod je bil v dneh 19. do 21. avgusta. Dveh zborovanj, razprave ta manifestacije za slovensko popolno vseučilišče v Ljubljani (dne 19. in 20.) so se udeležili visokošolci in abiturienti brez ozira na akademska društva, tudi bogoslovci. Dne 21. avgusta pa je bil ožji sestanek naprednega dija-štva. Na tem sestanku je bila utrjena zveza med naprednimi akademskimi društvi, ki se je med dunajsko »Slovenijo« in gra-škim »Triglavom« že nekaj semestrov izkazovala v izmenjavanju zapisnikov o občnih zborih. Tedanja zveza aktivnih akademskih društev je temelj današnje starešinske zveze. Tovariši iz tistih let, pridite na ta družabni večer, ki naj bo prisrčen štu-dentovsko-stairešinski večeri Dr. Boris Zarnik o židovskem vprašanju Zanimiva osvetlitev židovstva s strani biologije Ljubljana, 30. nov. V Delavski zbornici je ob veliki udeležbi poslušalcev predaval snoči pod okriljem Prirodoslovnega društva univ. prof. dr. Boris Zarnik o židovskem vprašanju, ki prav v zadnjem času dela toliko preglavic evropskim državnikom. Predavatelj ni zajel vsega problema, temveč se je omejil le na biološke poglede židovskega vprašanja. 2e od velikega preseljevanja narodov živi po Evropi razkropljena skupina ljudi, ki se v marsičem razlikujejo od ostalih evropskih narodov. V vseh časih se je pojavljalo vprašanje, kako rešiti problem židovstva, ki je prav v zadnjem času postalo hud kamen spotike med narodi. Posebna značilnost židovske skupine je, da se nikoli ni asimilirala z narodom, v katerem živi, temveč se je povsod ohranila samobitna. Medtem ko je imel ta problem v starih časih predvsem versko komponento, stopa danes v ospredje ekonomska, historijska, psihološka, socialna, estetska, da, celo biološka komponenta. Predavatelj je pokazal na plemenske razlike, ki obstojajo tudi med poedinimi vrstami živalstva. Razlike se dedujejo in niso samo zunanje, vidne, temveč so tudi psihološke, saj se rase razlikujejo tudi po sestavi možganov. Razne rase so v Evropi že več tisoč let in so se v teku časa neprenehoma mešale med sabo Vsak narod je danes konglomerat različnih ras. Narod torej ni rasa, ni biološki, temveč psihološki pojm. Bistvena za narod je njegova skupna tradicija, njegove kulturne vrednote, želja za skupnim življenjem na istem ozemlju. Kulturne vrednote pa nastanejo v ljudeh, so duševna svojstva in torej odvisna od rasnih možgan. Vsak posameznik je produkt delovanja dednih svojstev in okolja, v katerem živi. Zato je za kulturo naroda važno vprašanje, iz kakšnih ras je narod sestavljen. Nacionalizem je želja, da narod ostane kot tak ohranjen v vsej svoji duševni vredno-ti. Predvsem pa moramo skrbeti za to, kaj bo z nami v bodočnosti. Če naj tudi v bodoče naša rasa ostane ista, kakor je danes, morajo ostati isti tudi njeni biološki činitelji, narod pa mora očuvati svojo zemljo, na kateri edino lahko uspeva. Ali so Židi rasa, ali so narod? Težko je trditi, da bi bili res popoln narod. Njihova dedna svojstva so precej drugačna od svojstev drugih evropskih narodov. Ze v najstarejših časih so se Zid je križali s Filistejci, od tod svetli lasje, svetla polt. Pomešali so se tudi z baltijsko in alpsko raso, z mongoli in zamorci. Vsa ta dedna svojstva pa se še nadalje stalno mešajo, prav odtod tudi velika razlika med poedinimi židovskimi skupinami. Važno je dejstvo, da pri Židih doslej ni bilo nobene asimilacije, saj se že od pradavnih časov zavedajo važnosti svoje rase za svojo kulturo. Talmud govori na ne- vsi drugi pa so živali, ki morajo služiti temu od boga izvoljenemu narodu. Prav zato, ker so bili vedno prepričani, da so izbran narod, se pri njih rasizem izvaja tako dosledno. Zaradi tega pa jih ne bi smeli obsojati, temveč se prej učiti od njih. Zidje niso nič manj sposobni, kakor katerakoli druga evropska rasa. O tem pričajo številna imena svetovnih znanstvenikov, zlasti v medicini, fiziki, kemiji. Ptice na poletu na jug Radovljica, 30. novembra O selitvi ptic, ki se je vršila v prvi polovici oktobra, je »Jutro« poročalo. Od takrat pa do druge polovice novembra, v času, ko ni bilo bistvenih vremenskih sprememb, ni bilo slišati, da bi bil kdo opazil večje preseljevanje. Gotovo so se selile ptice tudi v tem času, toda bržčas ponoči, ta ker je bilo po večini jasno, so selilke plule čez naše pokrajine, ne da bi se bile kje kaj zadržale. O kljunačih, katerim vsaj lovci posvečajo posebno pozornost, vemo letos toliko, da so se precej močno pojavili na Gorenjskem, kakor že po navadi, okoli 20. oktobra, so pa že po nekaj dnevih odleteli dalje. Precej časa so se zadržavali v okolici Ljubljane. Tudi klateži, posebno manjši (liščki ta čižki), so se po večini zadrževali le po planinah, ki so bile do zadnjega kopne. Zdaj pa, ko slišimo po radiu ln 61-tamo v časopisih, da so velike vremenske spremembe na zapadu ln na severu, se že spet čuje o selitvi ptic. Nastane vprašanje, ali se ptice selijo zdaj zaradi tega, ker so občutile, da bodo spremembe, ali pa so se pripravile na selitev, ker je bilo to pač času primerno ta je vprav takrat nastopilo tudi slabo vreme. Pri klatežih je verjetno prvo, pri selivkah pa drugo. Vprav ta čas je bilo v Radovljici obenem opaziti pritisk klatežev ta prehod selivk. G. Jože Koman ,kl je kot lovec velik prijatelj prirode, je opazil v nedeljo 27. t. m. v okolici Radovljice več črnih pol-skih vran, katerih domovina so severnejši kraji. Dočim je po alpskih pokrajinah PROTI ZMRZEVANJU V HLADILNIKU / ffa vodilo za mešanje, potrjeno & strokovnim mnery'em fizikalno-Anemičnega JnsiUuta v Zagrebu , pri preprodajalcih.._ Imajo pa še neke lastnosti, ki so pri njih daleko bolj razvite kakor pri drugih rasah. To je na primer njihov smisel za trgovino. In vendar so danes Zidje nekaj tujega narodom, med katerimi žive, dasi vzrok temu ni verska razlika, temveč njihova dedna svojstva. Predavatelj vidi rešitev židovskega problema v asimilaciji Zidov z narodi, med katerimi žive. To je pa skoraj nemogoče, ker se povsod povzpne i o kot skupina z visoko razvito vzajemnostjo. Imeti moramo sicer spoštovanje do njih, nikakor pa ne gre, da bi jim žrtvovali same sebe. Nov reprezentativen kino v Mariboru Za kavarno »Astorijo« v Grajski ulici, nasproti mariborskemu gradu je v teku zadnjih mesecev zrasla iz tal krasna moderna palača kinopodjetnika g. Gjura Valjaka. V začetku decembra bo slovesna otvoritev velike, lepe in v vsakem oziru sodobno urejene in opremljene kino-gledališčne dvorane, ki je izredno okusno in elegantno zgrajena po najnovejših izkustvih tehnike na tem polju. Maribor se ima torej g. Valjaku zopet zahvaliti za novo in lepo pridobitev. Nedvomno je g. Valjak eden najpodjetnejših trgovcev v našem mestu. Z neumornim delom, vztrajnostjo in marljivostjo ter s svojim podjetnim trgovskim duhom je znal ustvariti in voditi številna podjetja, ki igrajo danes posebno v tujskem prometu za Maribor odlično vlogo Svoječas-no je uredil in uspešno vodil kavarno gtetih^mestilC "da~ so" samo" Zidje ljudje, »Central«, nato prUjubljeno »Grajsko domača siva vrana, ki pa se pozimi tudi premakne na jug, poznajo v Galiciji, severnih delih Nemčije ta seveda tudi na Poljskem in v Rusiji le črno poljsko vrano. Zanimivo je, da se črna vrana zelo različno pojavlja pri nas ta vedno le pozimi. To pa ni odvisno od tega, kakšno vreme je pri nas. marveč kakšno je v njeni domovini, kjer se je izlegla. Lansko leto so se vkljub hudi zimi pojavile črne vrane pri nas šele proti pomladi in le posamezne. Letos so prišle izredno zgodaj. Istočasno ko so se pojavile v okolici Radovljice črne poljske vrane, je g. Koman opazil še drug izredno zanimiv priroden pojav. Ko je bil v torek nekaj minut pred pol 13. uro pred hišo sredi Radovljice, je zaslišal šumeči ropot. Bil je prepričan, da prihaja težak avtomobil. Toda avtomobila ni bilo. Čudno šumeče ropotanje je šlo preko mesta, slišalo se je le še šumenje, ki se je vedno bolj oddaljevalo in počasi spremenilo v žvižganje ptičjih kril. Ker je bila nad Radovljico gosta megla, ni bilo mogoče opaziti, kaj je bilo v zraku. Jože se je tal pri tej priliki spomnil, kako je lansko jesen slišal posebne glasove, ko je bil na Dobrči na lovu na gamze. Takrat je videl leteti ogromno jato sivih ptic, ki so hitele s silno brzino v smeri od Ljubelja čez savsko dolino proti Črni prsti. Letošnji polet v torek opoldne pa je šel čez savsko dolino od severovzhoda proti jugovzhodu. Kakor meni opazovalec, ptice niso letele posebno visoko, v dolino jih Je bila bržčas pritisnila megla in ni izključeno, da so le zaradi megle usmerile pot po dolini namesto čez gore. Dočim so, kakor že omenjeno, črne vrane klateži, ki so se premaknili v naše kra- je zaradi omenjenih vremenskih prilik * svoji domovini, Je vrščanje v zraku povzročala bržčas velika jata selivk. Zanimivo bi bilo zvedeti, katera vrsta ptic se js bdla selila. Morda so bile divje race. Le to Je čudno, da se niso oglašale. Ni Izključeno, da so kje počivale v pusti megli. Take postaje ptic selivk so navadno na Barju ali kje na Dolenjskem. Ne bo dolgo, pa bo vse že v varnem zavetju toplega juga, .______ Dve mladi plesalki na novinarskem koncertu Poleg ge Bravničarjeve bosta nastopili na četrtkovem novinarskem koncertu dve mladi plesalki, najmlajši med našimi javno nastopajočimi baletkami: Milena Šukljetova in Zorica Jermolova zaplešeta plesni duet na Parmove »Triglavske rože*, ki ga je na-študirala ga Bravničarje\'a. Naj ob tej priliki predstavimo občinstvu obe najmlajši sodelavki četrtkovega koncerta. Milena Suklje Je dvanajstletna gospodična, ki trna ra seboj le nekaj balet' nih nastopov. Prvi pouk v plesu Ji Je dajala gdč. Vali Smerkoljeva, na Dunajti pa je obiskovala plesno Mo baletnega mojstra Willija Fršnzla tn Je bila nato sprejeta * dunajsko baletno Mo, kjer Je dovršila pri ge Krauseneckerjevi dva tečaja. Ponovno je nastopala pri raznih baletnih prireditvah na Dunaju, v LJubljani p% pri otroških predstavah v drami. Tudi v naM operi Je le nastopila pri baletnih predstavah »Od bajke do bajke* in »Vrag na vepi*. Sedemletna Zorica Jermolova ima v sebi gledališko kri, plesalko v nji Je pa odkrila ga Bravničarjeva. Zorica je prvikrat nastopala v Rogaški Slatini pred polno dvorano mednarodne publike in sicer v rokef-kojskem plesu in v »Triglavskih rožah«. Ta nastop se je ponovil in obakrat je bita morala s svojo tedanjo partnerico ponoviti »Triglavske rože«. Nadebudna Zorica obiskuje vadnico. obenem pa se že drugo leto uči pri prof. Lipovšku kot njegova najmanjša in najmlajša učenka igranja na klavir. Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčicov ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ori res s. »t. 15. 48V» Naš zračni promet. Ravnateljstvo »Aeroputa« je zbralo vse podatke o letošnji sezoni zračnega prometa. Podatki dokazujejo, da je potekla sezona brez vsake, tudi najmanjše nesreče ln da zanimanje za zračni promet stalno narašča, število etapnih potnikov je znašalo letos 9.324, lani pa 7.307. Med letom so bile ■uvedene štiri nove mednarodne zračne zveze: Dubrovnik — Praga, Bukarešta — Beograd — Zagreb — Milano, Beograd — Sofija in Beograd — Tirana. Med zimo se bo »Aeroput« temeljito pripravil za delo v prihodnjem letu in ima že izdelan program petletnega razvoja, v kateri dobi se bo naš zračni promet znatno razširil. Prihodnje leto bodo naša letala preletela že okrog 680.000 km. Zaradi boljše preglednosti so navedene tudi primerjave. Na Poljskem je lani znašala zrakoplovna služba v kilometrih 1,654.000, v CSR 1,593.000, V Švici pa 1,288.000, Gospodars t v o Novi letni kontingenti za uvoz našega blaga v Italijo T Poročal! smo žc o nov5m trgovinskem fcporazumu z Italijo, ki bil sklenjen na zasedanju stalnega jugoslovenskega gospo- darskega odbora Rimu. S tem sporazumom so se povišali kontingenti za uvoz na-žc_ blaga v Italijo od 180 na 250 milijonov lir. Seveda pa bo tudi v bodoče izkoriščanje poveča-ih kontingentov odvisno od tega, kako se bo razvijal plačilni promet, odno. -o kako se bodo razvijali naši oč osi z Italijo. Kakor je znano, je let"s n:v izvoz lesa v primeri z lanskim letom n-—doval za 44% prav radi tega, ker je narasel saldo naših terjatev v Italiji na skoro 200 lilijonov din hi se naš uvoz blaga iz Italije ni povečal, kakor se Je pričakovalo, in t Ji v bodoče bo povečanje n Jega uvoza italijanskega blaga odvisno od tega, ako bomo lahko izkoriščali v ce-lc 1 povečane kontingente. Razdelitev ko tingentov v skupni vred-bo-ti 250 milijonov din na por .e Izvozne predmete je naslednja v milijonih lir: konji 8.0 goved 30.C svinje 2.0 Siva perutnina 15.0 Siva divjačina 0.2 zaklana perutnina 3.0 goveje meso 2.0 mesni Izdelki 0.4 jajca 6.0 eve*e ribe (tun, sardine palamlde) 2.0 nasoljene rit^ (sardine in druge) 1.0 pšenica 25.0 1S.0 0.6 0.7S 1.0 0.025 15.0 5.0 3.0 4.0 12.0 36.0 18.0 turf&ca suhe češplje suhe gobe slanina in salo tkanine iz konjske žime za izdelavo vreč kovine in rude razen železne kamenje za apno in cement premog igličasti les v hlodih tesan igličasti les strugan igličasti les bukov les (razen železn. pragov) razne vrste listnega lesa (breza, jelša, hrast, češnja, oreh, Jablana itd.) 25.5 igličasti les, določen za italijanski Imperij in italijanske kolonije 5.0 listnati les za italijanski imperij ln kolonije 1.5 drva 2.0 oglje 2.0 kalcijev clanamid 2.4 metilnl alkohol 0.8 kalcijev plrollgnlt 2.4 o- "je In kozje kože 2.4 celuloza za papir 4.0 dr gl gozdni in lovski produkti 1.0 rezervni fond 8.0 Gornji kontinenti so glede na izkoriščanje razdeljeni v dva enaka dela po 125 milijonov lir. Izkoriščan ie kontingentov se v prvi polovici leta ne more v nobenem p imeru zmanjšati; če se pa pokažejo možnosti, se lahko še povečajo. i Gospodarske vesti = Fr_ oska gospodarsko Informativna idclcgacija Je prispela s svojega pota Iz Bu- kr .šte ln Sofi.'e v B?ograd. V B^ gradu bo ostala več dni. Pri tej priložnosti se bodo obravnavale vse zadeve, ki se nana-6ajo na trgovinske stike med Jugoslavijo |n Francijo, se bodo preučile možn ti Izboljšanja teh stikov. Pravijo, da bo na podlagi teh razgovorov p.-išlo že decembra do t govinskih pogaiani s F^ancM = Angleški funt se je v Beograda dvignil. Na beograjski borzi Je spet zabeležen večji skok angleškega funta. Predvčerajšnjim se je trgoval po 255, toda prodanih je bilo samo okoli 400 funtov. Jfarodna banka baje namerava pustiti porast funta na 262. Večje je bilo tudi povpraševanje po švicarskem franku (po 12.35). Francoski frank pa se je zaključeval po 1.42 do 1.43. Skok švicarskega ln francoskega franka se smatra kot posledica dviga angleškega funta. = Ustanovitev nove delniške družbe v Zagrebu. Odobrena je ustanovitev delnl-8ke družbe »Termonafta« s sedežem v Zagrebu. Glavnica družbe znaša 1 milijon din, razdeljenih na 1000 delnic po 1000 din. Ustanovitelji družbe so V. in M. Ba-(ič, dr. K. Antič, M. Oršanič, M. Viličič fc Zaje in inž. V. Prade. Borze f SO. nOvemhffc Na ljubljanski borzi »o se danes angle-fkl funti v privatnem kliringu trgovali Nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu Je bil še promet v grških bonih po 36 (v Beogradu po 35 75 den). Keimški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, feeogradu in Zagrebu nespremenjeno 14.30. Na zagrebškem efektnem tržišču »e je Vojna škoda pri mlačni tendenci trgovala po 462 (v Beogradu po 464). Promet je bil še v 8% Blairovean posojilu po 94 Tv Beogradu po 95) in v delnicah PAB po 221 (v Beogradu po 228). DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2387.65—240(2.25 Berlfc 1756-02 — 1769.90, Bruselj 741.94 — 747, Curih 996-45 — 1003.52, London 203.86 — 205.92, New York 4353 51 — 4389.82, Pariz 114.06 — 115.50, Praga 149.93 — 151.03, Trst 230.05 — 233.13 Curih. Beograd 10, Pariz 11.50, London 20.5150, New York 440.125, Bruselj 74 40, Milan 2316, Amsterdam 239.90. Berlin 176-37, Stockholm 10570, Oslo 103.10, Kobenhavn 9160, Praga 15.05, Varšava 82.87, Budimpešta 87-50. Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 462 — 463.50, 4<>/o agrarne 59-50 bi., 4°/n severne agrarne 59.50 bi.. 6% beglu-ške 89.50 bi., 6°A> dalm. agrarne 87 50 bi., 7»/0 stabiliz.. 97 bi., 7% invest. 98.50 bi.. 70/0 Seligman 100 den., 7°U Blair 90 75 bi., 8% Blair 93 — 94; delnice: Narodna banka 7550 den.. PAB 220 — 223, Trboveljska 185 — 190, Narodna šumska 20 bi., Gutmann 48 bi. gečerana Osijek 75 — 100, Osiječka ljevaonica 160 den.. Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 464 — 465 (464), za februar — (464). 4«/„ agrarne 60 bi., 4% severne agrarne 55 — 56-50 ( 56).6°/o begluške 88.25 — 88.50 (88.25). 6% dalm. agrarne 87.25 — 87.50 (87-25) 7°/o Seligman 99 den.. 79/o Blair 90-25 — 90 75 (90.25), 8°/o Blair 94.50 — 95.50 (95), PAB 228 den. (228), Narodna banka 7450 — 7480. Blagovna tržišča ŽITO -f. Novosadska blagovna borza t. m.). Tendenca neizpremenjena. rsenlea: sremska in slavonska 147 — 149. Bž: ba-ška 135 — 137.50. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg, 148 — 150; jari, 68 kg, 180 — 185. Oves: baški, sremski in slavonski • 146 — 148 Turščica: baška, sušena, pa- 1 riteta Indjija 100 — 102. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 237.50 do 247.50; >2« 217.50 — 227.50; »5« 197.50 — 207.50; »6« 177.50 — 187.50; »7« 147.50 — 157.50; >7 in pol« in »8« 110 — 112.50. Otrobi: baSki 90 — 97. Fižol: baški 280 — 285. Stre! sftšozi okno je ubil očeta, a sina smrtno nevarno poškodoval i Razkrižje, 30. novembra Na Veščici. občina Razkrižje pri Ljutomeru, se je dogodil v ponedeljek zvečer penavaden zločin, ki Je zahteval življenje posestnika Ivana Makovca, s smrtjo pa •e bori njegov 25-letnl sin Karol. Makovčeva hiša stoji na levi strani nove banovinske ceste, ki se gradi iz Ljutomera ▼ Strigovo. Ko je bolehni 72-letni posestnik Ivan Makovec ležal v postelji, njegov sin pa je bil pri oknu, je nekdo Skozi okno ustrelil v hišo. Krogla je zadela sina Karola v trebuh, mu predrla želodec ter Izstopila, nato pa zadela še starega moža v glavo. V sosedni sobi sta v tem času že ležala drugi sin in njegova žena. Zaradi strela sta takoj vstala, prihitela v sobo ter našla Karola zvijajoče-ga se po tleh, očeta Makovca pa nezavestnega. Ko je Karolov brat šel gledat pred hišo, ni našel tam nikogar več. K Makovčevim so prišli še bližnji sosedje. ki so nato javili dogodek orožni-Štvu ter najeli avto, da je oba ranjenca pripeljal v bolnišnico v Murski Soboti. Stari Makovec je v torek dopoldne umrl Za poškodbami a tudi njegov sin bo sko-Xo gotovo izdihnil. Sin Karol Je prišel šele dan poprej domov iz preiskovalnega zapora v Murski Soboti, ker je bil osumljen neke tatvine. Pokojni Ivan Makovec je bil skrben gospodar in priljubljen med vaščani, med tem ko je bil njegov 25-letni sin Karol nekoliko živahnejše narave. Pa si je menda prav zaradi tega nakopal sovražnika, ki se Je na tako krut način maščeval nad njim, kar Je stalo tudi življenje njegovega očeta. Orožništvo z vso vnemo raziskuje okoliščine tega umora, da izsledi krivca. Uboj v Bakovcih v Prekmurju. kjer je posestnik Leopold Tratnjak s kolom ubil svojega soseda Antona Buzetija. očeta sedmih otrok, je zdaj pojasnjen tudi glede vzrokov, ki 90 povzročili žalostni dogodek. Oba posestnika sta se potegovala za tesarska dela pri gradnji novega občinskega mosta. Buzeti je bil nižji ponudnik in je prevzel delo, Tratnjak pa je bil zato jezen nanj. Poleg tega je Buzeti še ob neki priliki zasmehoval Tratnjakovo družino in gospodarja samega, ki je v jezi napravil aklep, da bo obračunal z njim. Tako je prišlo v usodni noči do obžalovanja vrednega dogodka, zaradi katerega sta dve družini izgubili svoja hranitelja. Pokojni Buzeti zapušča ženo in 7 otrok v starosti od 4 do 18 let, Leopold Tratnjak, ki v zaporu čaka kazni za svoje dejanje, pa dva nedoletna otroka. 'iT" """ ^ Murska Sobo!a. 30. novembra Murska Sobota je na počasni toda. vztrajni poti, da postane prav moderno mesto, z lepo urejenimi ulicami in trgom Kdor se spominja na dolgo blatno vas pred leti., bo. danes presenečen nad napredkom v zadnjem času. Iz ulic sicer ni izginilo vse blato, toda izboljšanje je znatno Zlasti pa si prebivalci mnogo obetajo od novega cc-stnega valjarja, ki je že stopil v akcijo in »e zelo obnesel. Novi valjar ki si ga je nabavil sreski cestni odbor, je najprej potlačil in uravnal novi regulirani prostor med protestantovsiko cerkvijo, Saparijevim gradom in tržnim prostorom, te dni pa so z njim zvaljali prometno Slovensko ulico, ki so jo na debelo' posuli z gramozom in tol-čencem, da je dobila trdo cestišče Dozdaj se v deževnem času skoraj ni dalo po njej voziti, prav tako kot po drugih manj prometnih ulicah, k: bodo tudi občutile na sebi težo cestnega valjarja Zdaj valjajo cesto proti Krogu, potem pa se bo najbrž kmalu preselil valjar na Kolodvorsko ulico, po kateri so izvedli kanalizacijo in jo bodo zdaj posuli. Zal manjka Murski Soboti dobrega posipnega materi jala. Oni, ki ga vozijo iz prodnatih izkopov in od Mure, prav malo zaleže na mehkem cestišču. tolčenec pa je zaradi oddaljenosti predrag. Kakor povsod pa je tudi v Murski Soboti zmagalo načelo, da je za ureditev cest potreben smotrn načrt, preračunan na daljšo dobo. , in ©stani član Vodnikove družbeS Rozalija Kosova 60letnica Radeče, 30. novembra Ga. Rozalija Kosova, soproga g. Antona Kosa, trgovca v Radečah, Je te dni dovršila 60 let. Pa Je še mladostno ohranjena ln zmerom dobre volje. Jubilantka ln njen soprog sta vedno odločno naprednega mišljenja. Že od nekdaj se Je ga. Rozalija udejstvovala pri Družbi sv. Cirila in Metoda ln je bila v Podsredi več let podružnična blagajničarka. Seveda Je čla-I niča tukajšnjega 8okola. Radečani se je j še dobro spominjamo, kako se je pred ! časom z velikim uspehom udejetvovala na sokolskem diletantakem odru. Kosova družina Je naročena menda na vee napredne časopise, tako tudi na »Jutro« in »Slovenski narod«. Rodila se je jubilantka na Blzeljskem, kot hčerka posestnika Franca Sneberger-ja. Po dovršeni ljudski Soli se je posvetila trgovski stroki ter službovala kot blagajničarka pri g. Adalbertu Globočniku in g. Stermeckem v Celju. Tu se je seznanila z g. Kosom, svojim poznejšim soprogom, ki mu Je rodila sina edinca, zdaj dijaka. Ge. Kosovl želimo ob njeni 60-letnld, da bi JI usoda naklonila Se dolgo vrsto let v družbi z ljubljenim soprogom Antonom in sinom Milanom. DrevI novinarski koncert! Simfonija, s katero je pred 20. leti podpolkovnik Herzog dal duška osvobojen ju ob naši severni meji Prepovedana mladost je podnaslov izvirnega slovenskega romane, dela Rudolfa Kre«ala, »študent Štefan«, ki budi zadnje čase zasluženo največjo pozornost v slovenski javnosti. Brez pretiravanja lahko trdimo, da n« naš«m knjižnem trgu še nj bilo slovenske knjige, ki bi tako globoko zajela življenje mladega, povojnega rodu in pereče probleme sedanjosti. Kre-s«l opisuje pogumno ter iskreno dandanašnje razmere, kakor jih še ni noben naš pisatelj. Knjiga je v resnici pravi dokument našega časa. Pisatelj nam je podal zelo nazoren obraz našega »velikega meščanstva, propadajočega v spopadu z nasprotnim svetom, ter idejne boje dveh svetov Kresa! je proniknil globoko v miselnost ter ves duševni svet mladega rodu. ki ni imel prave mladosti in kljub temu da nima vstopnice ▼ življenje, nastopa pogumno in celo z nasmeškom na ustnicah, ko je pred njim samo smrt. Knjiga nam odkriva zelo mnogo, česar nam še niso pokazali slovenski pisatelji, da »e ob nji Sivo poglobimo v pravi obraz slovenskega človeka V dvanajstih obširnih poglavjih, ki bi iih lahko imenovali dele, se razvija močna epska stvaritev kakršnih ni bilo pri nas še ustvarjenih po vojni. Knjiga obsega 716 strani, nad 44 tiskovnih pol in že po svojem obsegu budi posebno pozornost Opremljena je v resrici okusno (Fr. Skodlar) in krasi jc še ex libris Nikolaja Pirnata. delo pvave umetniške vrednosti. V platno vezana z ovitkom in v zaščitnem kartonu velja 168 din, polusnju pa 192 din. Naročite jo lahko v vseh Ijubljan-skih knjigarnah ali neposredno pri založbi »Slovensko delo«, Ljubljana Karlovška cesta 18 Plačljivo tudi v obrokih. Ne pozabite. d•... »Bog pa je dal, da je Adam zaspal... «, pa je padel tedajci Dolenčev Jaka ves bled v veselo družbo in krikniil tu za mizo: »Anza je mrtev. V Trstu je umrl za pljučnico. Je že prišel mrtvaški list«. »Na vesti ga ima!« je nastali grobni molk prekinil Rožai in udaril s pestjo ob mizo. Vsi so vedeli da govori o Mihlu. »Zdai sf mu pa utegne ute-pati.« Pa se mu rd, vsaj do danes ne. Lepo je avanziral za* komandirja, ?daj pa živi — če še sfjjvlda nI medtem umrl — v miru in m-efc skrbi od pokojnine te naše Jugoslavijo. prekinjeno prvak Zagrebčan Josip Pavll-ja, naslednja tri leta pa Gjuro Dukanovič, Ves ta čas in še dolgo potem smo bili edini nevarni tekmeci Slovenci. Vendar so naši najboljši tedanji predstavniki Ogrin, Rebolj, šiškovič, Deržaj i. dr. zaman poskušali iztrgati Zagrebčanom palmo, šele 1. 1925 se je Josipu šolarju (Ilirija) prvič posrečilo prekiniti zaporedne zagrebške uspehe in priboriti prvenstvo Ljubljani. Samo za leto dni, kajti spet so se vrstile zagrebške zmage vse do najnovejšega časa. Ostali kraji so dolgo let igrali v dramatični borbi med Zagrebom in Ljubljano postranske vloge. Nekaj let šele se v tej panogi vidneje uveljavljajo tudi Beograd, Varaždin in Maribor in še nekatera mesta, kljub temu pa lahko upravičeno trdimo, da smo Slovenci v kolesarstvu med najboljšimi v državi. Naš najboljši dirkač je Avgust Prosenik, Slovenec iz Brežic, ki nastopa sicer za Zagreb. Tudi najboljši predstavnik beograjskega kolesarstva je Slovenec Lavrih. Naši kolesarji so se uveljavili tudi v inozemstvu in so nas častno zastopali na velikih mednarodnih prireditvah. Lahka atletika Med prvimi je bila v Jugoslaviji organizirana tudi lahka atletika, krona vsega sporttnega udejstvovanja. Tudi savez je bil ustanovljen v Zagrebu in ima še zdaj tam svoj sedež. Zagrebčani so dolga leta prvačili in so skoraj v vseh panogah redno osvajali naslove državnih prvakov. Le mali Veliki Bečkerek je imel nekaj atletov, ld so se lahko Zagrebčanom postavili po robu. Med njimi velja zlasti omeniti bivšega madžarskega internacionalca prof Ambrozyja, ld v metih krogle in diska dolgo časa ni imel v Jugoslaviji enakovrednega tekmeca. Med najboljše bivše atlete moramo prištevati Rudolfa Matza, prvovrstnega Haškovega sprinterja, ki pa mu je ljubezen do glasbe prekinila nedvomno veliko bodočnost Na kratkih progah so nato dolgo časa prvačili Slovenci s Perparjem, zdaj zdravnikom v Planini na Krasu. Njemu sta se pridružila še Valtrlč in Stepišnik, pozneje pa Skok in Kovačič. Lahka atletika se je naglo razvijala. Zagreb se je moral boriti za primat, kajti v Beogradu in Ljubljani sta mu vzrasla dva enakovredna tekmeca. Ko so zadnja leta tudi ti dve mesti dobili trenerje za lahko atletiko, je Zagreb zmerom bolj zaostajal in danes že lahko rečemo, da se med središči jugoslovenske lahke atletike imenuje Zagreb šele na tretjem mestu. Izredne sposobnosti so pokazali slovenski atleti v tekih na dolge proge. Te so postale izključno slovenska domena in kljub vsem naporom ne zmore niti eno mesto v Jugoslaviji tekača, ki bi mogel količkaj ogrožati slovenske dolgoprogaše. Sploh smo Slovenci v tej športni panogi pokazali izvrstne uspehe. Dobra tretjina vseh državnih rekordov je v rokah slovenskih atletov, med katerimi so na prvem mestu člani P1!-morja. Ljubljana je lahko upravičeno ponosna na ta klub, ki je že nekaj let nepretrgoma državni prvak kot klub. Zlasti poslednja leta ni mogoče sestaviti reprezentance, kjer ne bi na progah od 400 m pa do maratonskega teka izključno prevladovali ljubljanski atleti. Primorje se zlasti ponaša s svojo »celjsko« gardo Pleter-škom, Gorškom ln Martinijem. Od dolgo-progašev je Krevs že dolgo časa brez konkurence v JugoslavijL Tudi Ilirija ima nekaj elitnih jugoslovenskih reprezentan-tov kakor ing. Stepišnika, Bručana, Bra-tuža. Nekaj prvovrstnih slovenskih atletov je prešlo v zagrebški tabor, ki po vsej sili skuša ponovno igrati prvo violino v Jugoslovenskem lahkoatletskem športu. Med temi je omeniti Kotnika, bivšega člana Ilirije, ki je nedvomno eden največjih talentov, kar jih je dala Jugoslaviji ta športna panoga. Jugoslavija se sicer po- č&si, toda vztrajno bliža mednarodni stopnji, bi jo pa že lahko dosegla, če ne bi bila vezana edino na zasebno pobudo. Med vse mi športnimi panogami, kar jih gojimo v Jugoslaviji, j« lahko atletika prav gotovo najbolj strogo amaterska in je morda baš zato pokazala tolikšen npredek. Plavanje V Zagrebu je bil ustanovljen tudi plavalni savez. Za plavalni šport so dani v naši državi vsi pogoji in bi se lahko uvrstila med prve države v Evropi, če bi Jjmeli dovolj ustrezajočih športnih bazenov, zlasti pa takih, kjer bi bil omogočen trening tudi v mrtvi sezoni. Da so se nekateri naši plavači kljub temu povzpeli na mednarodno višino, je zadosten dokaz, da bi lahko Jugoslavija postala v plavalnem športu velesila, če bodo uresničene želje naših plavalnih središč glede zgrad-nje zimskih bazenov, bo jugoslovenski plavalni šport kmalu zavzel v svetu stopnjo, ki bi jo Bicer že davno ImeL Eden naših največjih pobornikov te panoge je bila od vsega početka sušaška Viktorija. Bila je tudi prvak na prvem državnem prvenstvu 1. 1921 na Bledu. Prva leta Je bil njen najostrejši tekmec Somborsko sport-sko udriiženje, ki pa Je stopilo v ozadje, ko Je dal njegov najboljši tekmovalec Sendjerdji plavanju slovo. Pojavil se je nov pretendent splitski Jadran, ki mu pa je šele 1. 1927 prvič uspelo, da Je vrgel 6-letnega prvaka s prestola. Nevaren tekmec je postal tudi patri cljskl Dubrovnik, ki je v »Jugu« zbral najboljše plavače dalmatinske južne obale. Dubrovčani so se izkazali zlasti v \vaterpo3u in od 1.1925 dalje je njih moštvo nedvomno najboljše v JugoslavijL Plavalni šport ee v dravski banovini ni mogel razviti, dokler so ga gojili na rekah. Obmorski klubi so imeli neprimerno daljšo in ugodnejšo sezono in zato ni bilo med organizatorji slovenskega plar valnega športa nikogar, ld bi veroval, a bilo dano, da bi bil bogate svoje skušnje zapustil medicinskemu naraščaju. Izmed mnogih slovenskih zdravnikov, ki so že pred vojno in pozneje v osvobojeni Jugoslaviji poklonili svoje znanje in svoje srce napredku nacionalnega zdravja, nam 1. december kliče v spomin predvsem one, ki so svoje življenjsko delo že zaključili. Onim pa, ki so prav tako kakor nekdaj v suženjstvu tudi sedaj v nacionalni svobodi zvesti svojim mladostnim idealom, naj dvajsetletnica svobode vlije osvežujoče in pomlajajoče spoznanje, da se z njihovimi žrtvami gradi boljša bodočnost jugoslovanskemu človeku. SREDNJIH ŠOL Z ustanovitvijo Jugoslavije so se vse srednje šole na ozemlju Jugoslavije takoj poslovenile in nemški profesorji so jih morali zapustiti. Srednje šole na slovenskem ozemlju, ki je pripadlo Nemčiji oz. Italiji, so ostale oziroma so postale strogo nemške oz. italijanske, ki na njih ni bilo več mesta za slovenščino. Medtem ko je bilo leta 1914 slovenskih dijakov na ozemlju, ki je prišlo pod Italijo, okoli 1150, jih je danes komaj še ckoli 250. Na Koroškem jih je bilo pred vojno 100, sedaj pa niti polovico toliko. V Jugoslaviji se je med tem število slov. srednješolcev skoro početvori.lo. Leta 1914 jih je bilo 3415, začetkom letošnjega šolskega leta pa 12.771. Pri tem pa ne smemo prezreti še mogočnega razvoja naših meščanskih šol. Pred vojno smo .jih imeli 6, letos pa 50 z 9072 učenci. Tako hodi v srednje in meščanske šole v Sloveniji 21.843 učencev in učenk, poreg tega pa še 53.000 v višjo narodno šolo. Kljub ogromnemu porastu učencev se število srednjih šol v dravski banovini v zadnjih dvajsetih letih ni mnogo povečalo. Nove srednje šole so le popolna gimnazija v Murski Soboti, drž. ženska realna gimnazija v Ljubljani, nižja mešana gimnazija v Mariboru in nižja uršulinska gimnazija v Ljubljani. Pi*va realna gimnazija v Ljubljani se je razvila iz predvojne realke, III. realna gimnazija pa iz bivše nemške gimnazije. Tudi v Mariboru je realna gimnazija naslednica nekdanje realke. Bivša realka v Ljubljani obstoja le še v realnih paralelkah na I. realni gimnaziji. Zelo so se pa zato povečali obstoječi zavodi, tako po številu oddelkov kot po številu učencev v posameznih oddelkih. V tem pogledu bo treba v prihodnjih letih, ako naj srednje šole uspešno vrše svoje poslanstvo, opraviti mnogo dela. Obstoječe prevelike zavode bo treba deliti (vse gimnazije v Ljubljani, ter gimnazijo v Celju), poleg tega pa ustanoviti še nekaj novih zavodov v krajih, ki jih do sedaj še nismo imeli. Tako se poteguje za novo nižjo gimnazijo Slovenj Gradec kot važen obmejni kraj, od koder do Maribora in Celja ni nobene srednje šole. Zelo je zanemarjeno vprašanje srednješolskih poslopij. V preteklih dvajsetih letih se v tem pogledu ni skoro ničesar storilo. Sezidalo se je le novo šolsko poslopje za III. gimnazijo v Ljubljani, število učilnic je na ta način ostalo skoro isto za 12.000 učencev kot je bilo 1. 1918 za štirikrat manjše število učencev: Posledica je prenatr-panost učilnic ter dopoldanski in popoldanski pouk v istih premajhnih slabo prezračenih učilnicah. Pripominjamo, da morajo po zakonu zidati nova srednješolska po^Opja banovine. Za prihodnja leta se baje pripravlja gradnja novih srednješolskih poslopij v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti. Notranji ustroj In notranji ustroj naših srednjih šol? Prevladuje realna gimnazija., ki je najbližja življenju. Skoro popolnoma je izrinila realko. Klasična gimnazija, ki je v prvem desetletju močno izgubila na privlačnosti, je v zadnjih letih zopet pridobila na ugledu. K temu je brezdvomno pripomogla tudi propaganda. Interesantno pa .ie ugotoviti, da je bil tudi pri nas kot nekdaj v Avstriji v dobi gospodarskih konjunktur bolj v časteh študij na realkah in realnih gimnazijah, v dobi gospodarskih kriz pa se je obisk klasičnih gimnazij zopet dvignil. Učni načrti naših srednjih šol so se večkrat izpreminjali. Tudi danes so predmet ostre kritike, ki zahteva novih reform. Osrednji predmet naše realne gim- j nazije je materinščina, kateri je posvečenih veliko število učnih ur. Zelo razširjen in močno poglobljen je študij realnih predmetov. Latinščina se poučuje z veliko naglico le v višjih razredih in zato ne more doseči tistih vzgojnih ciljev, ki se ji morda tudi v pretirani meri pripisujejo. Kot živa jezika se poučujeta na realni gimnaziji francoščina in nemščina, na klasični 1 j pa le francoščina. Sola še nikdar nI dala perfektnega znanja kakega jezika, ker manjka konverzacija, bodisi v šoli ali izven nje. Tako' tudi absolventi naših gimnazij ne obvladajo nobenega tujega jezika, dajo jim pa trdno podlago, da si ga s konverzacijo hitro pri-svoje. Enega pa naše gimnazije ne dajo srednješolcem kar so predvojne srednje šole dale v veliki meri, to je, zanimanja za literaturo bodisi domačo kot tujo. Vzroki so različni, največ je izvenšolskih. šport, kino, radio, časopisje boj privlačijo živahno življenja polno mladino kot knjige, ki so dostikrat mrtve ali vsaj tuje današnjemu mišljenju mladine. Učne knjige V zadnjih desetih letih se je prav mnogo razpravljalo o slovenskih učnih knjigah. Trdilo se je, da se jih hoče iztisnit iz slovenskih srednjih šol in nadomestiti s srbohrvaškimi. Ob dvajsetletnici je morda primerno, da ugotovimo, da Je Jugoslavija pripomogla «lov. učni knjigi do popolne zmage in da v zadnjih 20 letih nI bilo prosvetnega ministra ali režima ki bi bil gojil gornji namen. V izdajanju slov. učnih knjig Je nastal zastoj, ko je bila uzakonjena, pa ne morda iz protislovenskih teženj, monopolizacija učnih knjig in so slov. privatni založniki prenehali zalagati slov. učne knjige ▼ strahu, da Jih bodo izpodrinile slovenske momopolske. Proti monopo-lizaclji učnih knjig smo bili Slovenci enotnega naziranla Zato se doeedaj vsled enotnega našega odpora ni izvedla in tako so naši privatni založniki zopet začeli Izdajati nove slovenske učbenike. Večina naših učnih knjig je prav dobrih, nekaj Je tudi slabejših, mnoge pa ao preobširne in tudi vsled tega za naše siromašne razmere predrage. Uspehi Šolski učni uspehi so ob koncu šol* skega leta prilično enaki sedaj kot pred vojno. Ako se trdi nasprotno, to ne odgovarja dejstvom Morda ao nekoliko slabši na zavodih izven Ljubljane in Maribora Seveda pa Je naval na srednje Šole in zato izbira učencev za srednješolski študij povsem druga kot pred 20 leti. Zaradi prenatrpanosti razredov, prevelikih zavodov ter preobremenjenih profesorjev pa Je današnja vzgoja premalo individualna in preveč površna. Današnji abiturienti mnogo več znajo, so mnogo samostojnejši in odpornejši za življenje kot predvojni, toda imajo premalo smisla za sistematično in vztrajno delo. Morda Je krivo temu tudi današnje nestalno, silno vzburkano okolje. Da Je pa naša nacionalna ln državljanska vzgoja tudi po dvajsetih letih našega šolstva v svobodni nacionalni državi še zelo pomanjkljiva, to so nam prav živo pokazali pretekli burnih dogodkov pokil meseci Profesorji Velik nedostatek naših srednjih šol Je pomanjkanje profesorjev. Čudno se to siliSl, ko vsak dan lahko čitamo, da 200 slovenskih absolviranlh in diplomiranih filozofov zaman išče službe. Pouk na mnogih naših srednjih šolah Je reduciran, profesorji morajo poučevati preko maksdma svoje učne obveznosti in v razredih sedi več učencev kot Je dovoljeno po zakonu. Ako bi se vse to upoštevalo ter nastavilo toliko profesorjev kot je potrebno, potem bi se reduciralo število brezposelnih diplomiranih filozofov vsaj za polovico in kakovost naših srednjih šol bi st močno dvignila. Upajmo, da bo vsaj 20 letni Jubilejni drž. proračun odpravil to nepotrebno in hudo kri vsebujoče zlo. Pred vojno je bilo slovenskih profesorjev okoli 230, danes jih je pa okoli 450. Na srednjih šolah na ozemlju dravske banovine je pred vojno poučevalo 3400 dijakov 272 profesorjev (slovenskih in nemških), sedaj pa poučuje 12.700 dijakov okoli 450 profesorjev. Tudi iz te primerjave se vidi koliko premalo je nastavljenih profesorjev. Pred vojno Je prišlo na 1 profesorja 12 dijakov, sedaj pa nad 28. Zelo pereče vprašanje za starše Je plačevanje šolnine, ld se Je vpeljala šele v zadnjih letih, medtem ko Jo v prvem desetletju Jugoslavija nI poznala. V Avstriji je bila šolnina občutljivejša in večja kot v Jugoslaviji Lansko leto je znašala v dravski banovini 819.000 din, a v Avstriji 1. 1914 na istem ozemlju pri 4 krat manj učencih 85770 k (857.700 din). Predvojno jo je plačalo 43°/o vseh dijakov, a 1. 1937 38%. Sedaj je šolnina občutljiva zlasti za uradniške sinove, ki jo ne morejo biti nikdar oproščeni, ker vsak uradnik plača najmanj 800 din davka, pri katerem znesku se plačevanje šolnine začne. Za vse neimovite sloje so pa sedaj zelo občutljive razne vpisne takse in pristojbine, ki jih mora plačati vsak učenec m ki so 1. 1937 znašale 1,212.000 din. Te so bile pred vojno mnogo manjše. Ob dvajsetletnici naše države lahko ugotovimo: Jugoslavija nam je dala narodno srednjo šolo in pripomogla na njej sloveščini do popolnega razmaha. Omogočila je, da se je število naših srednješolcev početvorilo, da jih poučeje-jo naši profesorji in da se je ustavilo potujčevanje slov. srednješolcev. Učne načrte je v splošnem prilagodila današnjemu življenju. Njena naloga ▼ prihodnjih letih pa je. da odstrani vse nedostatke in pomanjkljivosti in zgradi srednjo šolo tako, da bo najbolj* ustrezala našim potrebam. O ■ CD ■ CD ■ O B CD ■ CD ■ CD1 CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD I CD ■ CD I CD ■ CD ■ CD ■ CD I CD ■ CD NOVA SEZIJA NOVE TIPE NOVE CENE Izdajamo celo vrsto novih tipov KttRTING, BLAUPUNKT, SACHSENWERH z najvišjo popolnostjo, najboljšo Izdelavo, najnižjimi cenami! " KE 5 (t n OaOlOaOlOBOlOlOlOBOlOlOBOlOIOBOOlOlOIC MESTNI TRG 9 TELEFON: 2456 če vesli Današnja številka „Jutra" obsega ih. strani. Prihodnja izide v soboto zjutraj. * Današnjo proslavo 20!etnice Jugoslavije v Ljubljani bodo lahko poslušali po vsej Sloveniji in tudi po vsem svetu, ker bo ljubljanska radijska oddajna postaja pričela ob 18.30 oddajati poročila s slavnostnega sprevoda, ko se ustavi pred magistratom in bo govoril z balkona župan dr. Juro Adlešič. Po govoru bo položil p:-ed spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja venec v imenu mesta Ljubljane kot glavnega mesta vse Slovenije. Na slavnostnem prostoru pred magistratom bodo nameščeni tudi zvočniki, da bo ljubljansko prebivalstvo lahko slišalo tudi vso slavnostno sejo mestnega sveta. Slavnostno sejo ob 17. otvori Davorina Jenka o ver tura »Kosovo«, za njo bo slavnostni govor župana, dnevni red pa zaključi narodna himna. Muzikalni okvir slavnostne seje preskrbi železničarsko glasbeno društvo »Sloga« pod osebnim vodstvom ka-pelnika, mestnega svetnika Heriberta Svetela. Castljiva mestna hiša bo prvič okrašena z jubilejno preprogo, ki bo Ljubljano trajno spominjala na letošnjo obletnico osvoboditve in zedinjenja našega naroda. Na preprogi prepleta slovansko lipo ln slovenske nageljne bršljan, znamenje kmečkih upornikov in pristašev majske deklaracije, ki je naš. narod vnela za svobodo in zedinjenje. Sredino preproge krasi ljubljanski grb z letnico »MCMXXXVm«. Krasno perzijsko preprogo je po načrtih mestnega inž. arh. Borisa Kobeta stkala tkalnica orientalskih prepog »Meka« v Subotici. ♦ Otvoritev Protituberkulorkt v proslavo 20 letnice našega zedinjenja. Zbirališče točno ob 17.30 na Vodnikovem trgu ob Jugoslovanski kniigarni. Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev, Ljubljana. ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNČ UUBLJANA u — Prihodnji koncert v Veliki filhar-monični dvorani bo v petek 9. decembra zvečer. Ta dan bo nastopil najboljši ženski zbor v državi »Žensko muzičko združenje« iz Novega Sada. Zbor je že znan našemu koncertnemu občinstvu in je najLolj.": ženski zbor v državi. Podrobnosti bodo sledile. u— MJklavževanje pri Soloku I. na Taboru bo za odrasle v soboto 3. decembra ob 20. Po razdelitvi daril ples. Sprejemanje daril isti dan od 14. naprej. Za deco bo Miklavževanje v ponedeljek 5. decembra ob 16. in se bodo sprejemala darila isti dan od 10. dopoldne naprej V BUfcere-BU na Taboru (.vhod nasproti vojaflnloe). a— Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto ln nedeljo zvečer Golarjevo komedijo »Vdovo Rošlinko«. Komedija je vsebinsko izredno pestra in živahna, naslonjena na domačo grudo ln zelo blizu našemu čustvovanju. Posamezni prizori vzbujajo prisrčen smeh in ustvarjajo naj-vedrejSe razpoloženje. Občinstvo je pri vseh predstavah spremljalo tok dejanja z vidnim zanimanjem in Je živahno odobravalo posameznim igralcem. 2e danes opozarjamo občinstvo na ti predstavi. u— Društvo »Tabor« v Ljubljani poziva člane, da se udeleže slavnostnega sprevoda, ki ga priredijo ljubljanska društva pod okriljem mestne občine v proslavo 201etnice zedinjenja danes ob 17.30 izpred Vodnikovega trga. Člani naj se zberejo ob 17. v društvenih prostorih v Nunski ulici 3, odkoder bo skupni odhod na Vodnikov trg. — Odbor. Volite, volite —Lutz-peči, tovarna Ljubljana VII, tel. 82-52. o— Smučarski klub Ljubljana priredi letos svoj tradicionalni Miklavžev večer v stekleni dvorani restavracije Unlona 7. decembra. Klub bo praznoval letos lOlet-nico obstoja in bo prireditev vsestransko pestra, posebno glede na obilen spored, odlične solistične nastope in originalno detonacijo. Vsem članom ln prijateljem kluba, ki se hočejo ta večer res od srca nasmejati in dobro zabavati, priporočamo. da si 7. decembra rezervirajo za to prireditev. Eventualni dobi<5?k je namenjen v fond za enotno in kompletno opremo tekmovalne ekipe. . u— Sveti Miklavž nas Je *e obvestil, da bo letos nakupil bonbone, bonbonjere, južno sadje, likerje, Vermouth, etc. pri nas Fr. Kham, Kongresni trg 8. Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčlce. MIKLAVŽEVANJE SOKOLA II. v KAZINI 3. decembra Odeon jazz Ples Poučni tečaj za hišne uslužbenke. Prijave za tečaje za navadno kuho, za kuho na plin, za šivanje, nego otrok ln bolnikov sprejema Zveza gospodinjskih pomočnic, \Volfova ulica 10. u— Društvo »Naša skrinja« prične sedaj ob 20Jetnici Jugoslavije Izdajati redni tromesečnik »Naše noše, naše dečle, naši domovi, naši športniki.« Revija pride v promet prihodnji teden. u— Sadni most liter din 5, Kham, Kongresni trg 8. u— Opozarjamo na popolno razprodajo moških oblačil in blaga tvrdke A. Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7. Zaradi opustitve trgovine prodaja vsega blaga izpod lastne cene. Ka) podarim? Dami eleganten plašč in obleko! Gospodu dobro zimsko suknjo! Svetujemo Vam podarite praktično ln poceni! LUKIČ PRI TROMOSTOVJU o— V petih urah se naučite vseh najvažnejših družabnih plesov za letošnjo prireditve edino v Jenkovem plesnem zavodu, Kazina, Zvezda. Informacije ln posebne ure vsak dan. Volite, volite jft Lntz-pečl, tovarna Ljubljana VII, tel. 32-52. Novi začetniški plesni tečaj za no-vince-dame in gospode se prične v ponedeljek 5. decembra ob 20. v Jenkovi šoli Kazina. Prijave proti legitimiranju isto-tam. Dijaki (-nje) popust. Parts ne nudi _ večje in lepše izbire daril kot Parfumerija »VENUS«, Tjrševa c. 9. ..WT -i. mzm. i u— Prišla je »Teta s cekarjem«. Vsem Miklavžem in Miklavžkam, ki so v zadregi, s čim bi razveselili svoje male za praznik največjega nebeškega dobrotnika, je Manica Komanova domiselno priskočila na pomoč s tem, da je vrsto mičnih, veselih otroških zgodbic strnila v zbirko, ki se je — ilustrirana s serijo lepo uspelih risb Nikola Pirnata — pod naslovom »Teta s cekarjem« pojavila na našem književnem trgu. Knjižica, ki stane okusno vezana samo 12 din, da je dosegljiva tudi najbolj siromašnemu Miklavžu, obseg" črtice »Grogec in čarovnice«, »Romar bre duše«, »Morilka, zakleta v kačo«, »Težk lipa« in »Norček potuje«. Maničnega lit« rarnega dela našemu občinstvu najbrž treba še posebej priporočati, saj najbr zgovorno priča zanjo cela vrsta knjig, ! jih ima že za sabo. Pri tej priliki naj opo zorimo samo na uvaževania vreden uspeh ki ga je izkazala statistika na razstavi mladinske knjige na lanskem pedološkem kongresu v Ljubljani. V izboru 80 knji'-ki jih naša mladina najrajši čita, je bi' Manica Komanova s svojo zbirko »Naro' ne pravljice in povesti« poleg pisate1 Rapeta na prvem mestu. »Stricu s košerr ki je lani vzbudil mnogo živega zanirr nja. je letos pridružila »Teto s cekarjerr ki bo po vsej priliki deležna še toplejšeg sprejema. ^CERT IN PLES NA TA ♦ Kongres protltuberkuloznih Ug. Prihodnje leto bo kongres protltuberkuloznih lig v Slavonski Požegi. Priredili ga bodo v dneh katoliških binkoštnih praznikov. S kongresom bo združena velika konferenca zdravnikov-specialistov. Na kongresu in na zdravniškem zborovanju bo več važnih predavanj. Slavonsko Požego so si izbrali za sedež kongresa tudi zaradi tega, ker Je v slavonskih krajih potrebna intenzivnejša akcija za pobijanje tuberkuloze. AD že veste, da popolnoma odprodajamo velemanufakturo LENASS & GEKKMAN LJUBLJANA, kamgarn, sukno, damsko blago in svila. — Poslužite se ugodnosti. ♦ Naš delegat pri mednarodnem kongresu za pobijanje raka. Kakor že nekaj let, so tudi letos mednarodne medicinske organizacije priredile tako zvani mednarodni teden borbe proti raku. Ta prireditev je združena s kongresom zdravnikov in znanstvenikov, ki se bavijo s proučevanjem te nevarne bolezni. Kongres zaseda v parizu in sodeluje pri njem tudi jdbeent zagrebške medicinske fakultete dr. Korbler. Na kongresu so zbrani zdravniki ln znanstveniki iz 42 držav. Kongres zaseda v veliki dvorani Sorbonne in njegovi otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik francoske republike. Med drugimi so govorili na kongresu učenjaki Pervin, de Broglie in Langerin, ki so bili deležni Noblove nagrade. »ijmn NHHJ < --.i VA.^ .^^MO V VAŠEM DOMU ! Na Cine Kodak 8 kinoprojekcijskem aparatu nas imate za mal denar jfl vedno doma! Zahtevajte cenik v DROGERIJI GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova o. ♦ Pojasnilo. V »Jutru« št. 257 z dne 4. novembra 1938 je izšel na 3. strani članek z Brda pod naslovom: »Tatvine in prodaja koles na debeio. Afera odkrita v Vačah in v Ljubljani se pojasnjuje«. V tem članku je bil imenovan tudi posestnik in mlinar Janez Dolinar z Gore (pri sv. Florjanu pri Moravčah), proti kateremu so bile izrečene težke obdolžitve v zvazi z naslovno afero. Ker smo se prepričali, da je g. Janez Dolinar pri omenjeni zadevi popolnoma nedolžen in od nje v vsakem pogledu neprizadet, popravljamo danes krivico, ki smo mu jo bili nevede in nehote storili, in lojalno objavljamo to pojasnilo. ♦ Kontroliran med z zaščitnim znakom »Medved«, je zajamčeno pristen, brezhiben in zdravilen. Nudi vam ga edino le Društvena čebelama, zaloga čebelarskih potrebščin, medu in voska, Ljubljana, Tyrševa 21. ♦ Smrt znanega hrvatskega rodoljuba. V Gornji Vrbi je umrl v starosti 65 let Vinko Lemešič, bivši podpredsednik nekdanje oblastne skupščine v Osijeku. Pokojni Lemešič je bil soustanovitelj Radi-čeve seljaške stranke in član njenega prvega glavnega odbora. Pri volitvah v oblastne skupščine 1. 1926., je bil izvoljen na listi HSS za oblastnega poslanca. V vsem okolišu je užival sloves naprednega gospodarja in požrtvovalnega prosvetnega delavca. ♦ Umrl je na Javorniku g. Mihael Okrožni k-Pačnik, tovarniški mojster v pokoju. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob pol 16. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Nad veseljem otrok se tudi odraščeni veselimo. Ko prihaja sv. Miklavž, ne pozabimo na »Mirim« čokolado. To bodo obrazi žareli! + Poziv nesamostojnim zobotehnikom. Pozivamo vse nesamostojne zobotehnike, ki so vstopili v poklic pred letom 1930., da se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v p-tek 2. decembra ob 20. v mali dvorani Delavske zbornice. + Sezonski delavci v Nemčiji imajo na povratku pravico do brezplačne vožnje do Passaua, če so odpotova;! v Nemčijo na delo leta 1937. ali pa če so v letih 1937. ali 1938. menjali gospodarja. Oni delavci, ki so v letošnjem letu šli na deio v Nemčijo in so ostali na delu do konca sezone ter niso v teku leta menjali gospodarja, imajo brezplačno vožnjo uo št. ilja, to je do naše državne meje. ♦ Kovinarji ročnega in duševnega poklica, pa tudi obratovodje mehaničnih delavnic dobe odgovore na vaa pereča vprašanja sodobnega varjenja, lota nja, rezanja in segrevanja kovin v strokovni kajigi inž. Kneza: »Acetilen in kisik v kovinar-stvu«. Knjiga, ki šteje skoro 300 stran i velike osmerke, se dobi v V3eh knjigarnah ali pri avtorju. Cena v elegantni vezavi z angleškim platnom znaša 130 din. Josip Ribičič govori v soboto 3. decembra ob 18.30 v Knjigarni Akademske založbe (šelenburgova 4, palača Croatia, dvorišče) o mladinski knjigi. PERGAMENTN* IN CELON SENČNIKI po najnovejših osnul' ih pri M. TI CAR, Ljub ana. — Posebni oddelek za senčnike. u— O sodobnem zdravljenju jetike bo v torek, 6. decembra, pod okriljem Pri-rodoslovnega društva predaval g. primarij dr. Robert Neubauer. Mnogo se je tudi J že pri nas pisalo in govorilo o jetiki in njeni nevarnosti za narod in državo. Morda se je nekaj tudi pretiravalo, vendar je v takih csirih pretiravanje koristnejše kakor omalovaževanje. Borba zdravniške vede s to zavratno boleznijo je napeta indra matična; toda znanost je obogatila z neprecenljivimi izkustvi in ji dala v »oke metode za uspešno zatiranje in zdravljenje jetike. Predavanje bo v Mineraloški predavalnic'. 3o5etek ob 18.15. Kaj boš dal ? Tako te vprašujejo za Miklavža, godove in druge prasr.ike, a tudi sam se s skrb j i sprašuješ: Kaj bom dal? — Mnogo vprašanj se bavi s kakovostjo, ceno in izbero daril, a gotovo se v?a taka vprašanja rešijo točno in zadovoljivo pri ogledu bogate, ve:!no sveže zaloge V DELIKATESNI TRGOVINI J A NE S na Aleksandrovi cesta 12 — tel. štev. 3435. ki ima h najboljših virov odlične prigrizke, pijačo in pe^Iarlicc ter tudi vse tako okurno seivrra, da je povabljenec zadovoljen, vzradoščen, gostifelj pa ponosen. — Novost: iz Novega Sada žlahtno fruško-goryko vino :>E5?er«, ki se peni ter tudi drug"če uspešno tekmuje z inozemskim penečim v?rcm, stane pa stcklenica (1 liter) samo 23 din. OroSniiž in ^oflEnike Vam v zimskem času izvrši po globoko znižanih cenah Kamnoseško kiparsko podjetje FRflfj«© K. * N " VA \Ir&L'i ■ -h^-TfB f [oprs t v n' a z 11 pokopališče Sv. Križ. Ljubljana. — Tel. 49-09. .<1 J i ' i I kk^m i Velika izbira išALJSVIH PREDMETOV j v dmgeaiji Kains, Lfisbljana, ŽIDOVSKA 1. i Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik. Na zalogi bengalični ogenj. torte piškoti, čajno pecivo čokolada, bonboni, bonboniere VVolfova — Miklošičeva — Kongresni trg Tel. 31-47 Tel. 31-47 Parfum elegantne dame je F O R VIL 5 fleurs, Les Anemones, Les yuex noirs. Prijeten vonj, ki naj Vas spremlja v vsakdanjosti življenja. — Postreže Vam seveda parfumerija »NADA«, Frančiškanska ul. IIUlMiliiUliilM^ Veliko izbero slikanic ln knjig za miklavževa darila ima v zalogi knjigarna Tiskovne zadruge v LJUBLJANI, Šelenburgova ulica S. Trgovine bodo na Miklavževo nedeljo 4. decembra ves dan odprte. Kupujoče občinstvo izven Ljubljane lahko izkoristi za primeren nakup Miklavževih daril ugodnost polovične voznine. Združenje trgovcev. DANES RAZSTAVA PRAKTIČNA IN LEPA Miklavževa darila za odrasle: brivske ln šivalne garniture, manicure, totletne kasete, razpršilce, denarnice, česalne garniture, — a za dijake in vojake šahovnice in nad leo ramh družabnih iger za deco pa vsakovrstne novosti lipskega velesejma. Velika izbira vseh velikosti oblečenih celuloidnih in pur.čk iz blaga že od Din 1.— dalje, ter drugih igrač, sobnih lesenih garnitur, spalnic, jedilnic, kuhinj, štedilnikov, telefonov, trompet, pušk, konjičkov, sabljic, bobnov, medvedkov, vlakov itd. itd. pri Foto Touristu Lojze šmucu Ljubljana, Prešernova 9, poleg gl. pošte u— Nesreča v gozdu. Včeraj so v bolnišnico pripeljali 421etnega gozdnega delavca Janeza Ruparja iz Krvave peči pri Velikih Laščah. V gozdu je podiral drevesa, pa se je težko deblo zrušilo nanj in mu prizadejalo precej hude poškodbe. u— Poceni na prodaj! 45 prvovrstnih šivalnih strojev, pogrezljivih, z dvajsetletno garancijo, ki tudi vežejo in krpajo pri »promet«, nasproti Krizanske cerkve. Prepričajte se! u — Miklavž obišče plesno vajo Akademske Jadranske straže v soboto 3. t. m. ob 20. v dvorani Trgovskega doma. Igra Adamič, vodi Jenko. Darila se sprejemajo v soboto od 16. dalje v Trgovskem domu. MODERNO POLNILNO DRŽALO trg. IV. BONAC, nasproti glavne pošte. u— Popravljamo. V poročilu o ustanovnem občnem zboru ženskega odseka »Soče«, ki je izšlo v ponedeljski izdaji »Jutra«, je bilo pomotoma natisnjeno, da je bila v odbor izvoljena ga. Antonija Levpušček. Pravilno bi se moralo glasiti ga. Antonija Lipovšek. ČASTNIKI! HROVATICU, Slomškova ul. 19 Elegantne uniforme si nabavite najceneje pri krojaškem mojstru — nasproti mestne elektrarne — u— Sleparski ponarejevalec denarja. V okolici Sv. Petra v Savinjski dolini se je nedavno pojavil pepo nik srednjih let, ki je začel loviti lahkoverne ljudi na priljubljeni trik z umetnostjo, da zna delati denar. Včasih so orožniki in policisti imeli opravka z resničnimi ponarejevalci denarja, v najnovejšem času pa S3 zmerom pogostejši sleparji, ki uporabljajo ponarejanje samo za pretvezo, s katero znajo iz preprostih podeželskih gospodarjev stisniti nekaj pragih bankovcev in cven-ka. V spodnjem Gruševju v šentpetrski občini je takšen postopač potrkal na vratih posestnika Josipa Udriha. Z zapeljivim govoričenjem je znal iz gospodarja izmamili nekaj nad 3.500 din v papirju in kovancih, češ da jih bo potreboval za pripravo in za vznrce, po katerih bo lahko izdelal brez konca in kraja novega denarja. A ko jih je imel v rokah je izginil brez sledu. Udrihovim se je predstavil kot lesni trgovec Jože Klemenčič, star pa je bil videti okrog 40 let, 175 om visok in rdečkastega obraza. Oblečen je bil v dolg Tivarjev plašč zelene barve, na glavi je imel športno čepico, a na levo nogo je še-pal. Po vsej priliki Je navedel izmišljeno ime., pod katerim bo še kje skušal ociga-niti preproste ljudi. u—Vlom v vilo na Lescah. Te dni je bilo v Lescah v nočnih urah vlomljeno v vilo g. Oskarja Schmidta, trgovca Iz Ljubljane. Storilci so precej prevzetno gospodarili v hiši Ln odnesli do mala vse, kar se je dalo pobrati. Med drugim sta ž njimi izginili dve garnituri srebrnega jedilnega orodja, elek rični kuhalnik, več razne kuhinjske posode, odeje, posteljnega perila, brisač .prtov, servijet, fotografski aparat in še razni drugi predmeti. Orožniki iščejo tatove. MtfMIBBBBHMBIIfHfMBmHBm Skrbi, kaj bi dali otroku ZA MIKLAVŽA so odveč. — Otrok se najbolj razveseli KNJIGE Za to Vam svetujemo obdarujte Vaše malčke s knjigami. Veliko izbero slikanic, kakor tudi raznih pripovednih knjig, ima v zalogi knjigarna Tiskovne za&ruge v LJUBLJANI, Šelenburgova ulica S tn njena podružnica v MARIBORU, Aleksandrova ersla 13. BMPMBMBB HHItlltilUilijliilliii i IdHnt:-iijli.;,. im i ii........................ ui!:„.,4iii!WflflaBi u— Malo več pozornosti tramvajskim postajališčem! Pišejo nam in objavljamo: Tisti, ki irnamo večkrat opravka v bolnišnici, se obračamo na naslov tramvajske uprave oziroma mestne občine — ena izmed njiju bo pač kompetentna v zadevi — z nujno prošnjo, naj se brez odloga urede hodniki za pešce od tramvajskega postajališča pa do vhoda v bolnišnico in do gluhonemnice na drugo stran. Svoj čas je bil tu napravljen dvovrsten hodnik, s kockami tlakovan. A v času, ko so gradili krožno tramvajsko progo in so preurejali tudi izogibališče pred bolnico, so ga razdrli. Upanje, da se bo kdorkoli spomnil, da je treba hodnik obnoviti, je ostalo zaman. Zlasti v teh deževnih dneh, ko se blato razliva čez ceste, se je človeku nemogoče prekopati od tramvaja do bolniških vrat, ne da bi se mu čevlji nabrali nesnage, ki se potem raztresa po hodnikih in sobah zavoda, ki naj bi služil za vzor higiene in čistoče. Isto, kar smo rekli o hodniku pred bolnico, velja tudi zastran hodnika, ki je nujno potreben ob postajališču na vogalu Sv. Petra ceste in Hrvatskega trga. Pa tudi po ostalih postajališčih v mestu, zlasti tam, kjer se tramvaj ne ustavlja na tlakovanem cestišču, bo treba poskrbeti, da bodo ljudje lahko vstopali v vozove brez nevarnosti, da se mimo grede čez gležnje ne pogreznejo v blato. Slovenske gospodinje perejo s slovenskimi izdelki. Uporabljajo ki je odličen in res lepo opere! h--- u— Nameslu venca na grob umrle ge. Uršule Baje je daroval g. načelnik v p. dr. Maver Emst 150 din za dijaško kuhinjo Nj. Vel. kraljice Marije pri dr. šol. polikliniki v Ljubljani. Iskrena hvala. Poncs Slove** /cisto ^ dah^ej^. Pertte z Iz Celja e— Udeležite se slavnostnega koncerta drevi ob 20. v Mestnem gledališču. e— »Peterčkove poslednje sanje«, božično igro v 4 slikah, ki jo je spisal ravnatelj ljubljanske drame Pavel Golia, bosta uprizorila na Štefanovo v celjskem gledališču podmladka Jadranske straže na drž. deški in dekliški meščanski šoli v Ce-lju. Božično iznenadenje v frizerskem salonu FRAJLE CELJE, KRALJA PETRA CESTA. Garantirano trajne kodre din 40.—. Praška, dunajska in pariška diploma. Prodajam in izposojujem lasulje. e— Vsak se veseli čajanke z Miklavževim nastopom, ki bo 3. 12. 1938 ob 20. v Celjskem domu. Trgovski privatni nameščenci. Jonv-Jazz. Odbor. PRIZNANO LEPA TRAJNA z vodno itd. samo 50 din! Pariška in dunajska diploma! Cena za dame in gospode zelo znižana. R. GROBELNIK, CELJE, GLAVNI TRG ln poleg hotela »Evrcpa«. e— Tat v stanovanju, pred dnevi je nekdo ukradel s hodnika stanovanja ge. Gosslethove v Gubčevi ulici 1.500 din vredno bronasto vazo. Policija je našla ukradeno vazo pri nekem trgovcu s starim železom in ugotovila, da je vazo ukradel in prodal 171etni brezposelni Emil M. iz Celja. Danes ©b I430,1730 in s®30 uri »KirdtSeldski župnik« in „NETOPI5l", Kino Moste e— Andrejev sejem. Običajni sejem živine je bil zaradi slinavke in parkljevke odpovedan. Kramarski sejem je obiskalo mnogo več prodajalcev in kupcev nego v poslednjih letih. Kupčija je bila prav živahna. Prodajalci so bili po večini zadovoljni z uspehom. e— Izsiljevalec je zažgal drvarnico. Čevljarski mojster g. Josip Plevčak na Kralja Petra cesti je prejel v zadnjem času več pisem, v katerih mu je anonimen pisec grozil, da mu bo po vzorcu požiga misionarskega kozolca v Zavodni pognal vse v zrak, če ne bo odpustil nekaterih svojih čevljarskih pomočnikov. Gosp. Plevčak je prijavil zadevo policiji a grožnjam ni posvetil posebne pozornosti, ker jih ni smatral za resne. V nedeljo zvečer pa je anonimni pisec zažgal žagovino in čevljarske odpadke v drvarnici pod čevljarsko delavnico g. Plevčaka. V zaprtem prostoru se ogenj k sreči ni mogel hitro razširiti. Hišnica je kmalu opazila, da gori v drvarnici, in je ogenj pogasila. Aretirali so 221etnega čevljarskega pomočnika Konrada F. iz čreta pri Celju, ki je bil nekoč uslužben pri g. Plevčaku. Iz Maribora a— Maribor v svečanem licu. že včeraj dopoldne so se pojavile na hišah državne trobojnice. Glavni trg je bil ves v zastavah, s kandelabrov so ponosno vihrale trobojnice. Trgovci so izložbena okna okusno okrasili s slikami Nj. Vel. kralja Petra n. Zanimanje za snočnjo sokolsko akademijo v Sokolskem domu je bilo izredno živahno, tako da je bil sijajen potek akademije že vnaprej zasiguran. Na nocojšnjem slavnostnem plesu v Sokolskem domu bo izvajala vojaška godba nekaj najnovejših plesnih komadov iz operete »Vse za šalo«, ki jo je uglasbil vojaški kapel-nik J. Jiranek. a— Sokolski ln nacionalni Maribor se zgrne danes polnoštevilno k dopoldanski proslavi ob 10. v Sokolski dom. kjer bo ob kumstvu odposlanca Nj. Vel. kralja Petra II. svečano razvitje naraščajskega prapora matičnega Sokola. Ob pol 12. se udeleži manifestacije na Glavnem trgu, drevi pa slavnostnega plesa v Sokolskem domu. Udeležba pri dopoldanski proslavi v krojih, oziroma v civilu z znakom. a— 1. december v gledališču. Popoldne brezplačna predstava za mestne reveže, Finžgarjev »Divji lovec«. Nocoj slovesna predstava štandekerjeve novitete »Prevara«. Začetek ob 21. Za red D! :innni!i umnniniiiiiiifiii eiiiii in 1111 nn 1111 i«rro-fico vdovo«, čudno, da imajo ti lordi in druga takšna gospoda zmerom toliko različnih imen. Niti earlov mali sinko se ni pisal takisto kakor oče, ampak lord Mardleigh. Ljubezniv deček je bil, vkljub neumnemu imenu, tako je trdila Marta, Bunnova sestra, ena izmed kuharic v Mardleigh Abbeyu. Oče se menda ni bogvekaj menil zanj; venomer je tičal pri svojih knjigah in slikah in drugih takšnih rečeh, a drugače je bil kaj prijazen gospod in odprtih rok. Zmerom tako miren-- Telefon na pisalni mizi je rezko zazvonil in zmotil narednika Buima v njegovem premišljevanju. Z nagrbančenim čelom je pogledal aparat, kakor da bi ga hotel naznaniti zaradi motenja miru, in niti trenil ni, da bi vzdignil slušalo. Redar Swallow je obrnil rdeči obraz proti višjemu in hripavo rekel, kakor da bi ga bili pravkar zbezali iz spanja: »Telefon, gospod narednik!« Bunn je bolestno vdano zaprl oči, potegnil telefon k sebi in si ga postavil tik pred usta. Počasi je nastavil sluišalo na uho. »Halo? Tukaj policijski urad Hanningtree.« Redar Swallow je govedasto zastrmel v vižjepa, čudeč se njegovemu vedenju. Narednik, ki se mu je na vsakdanjem obrazu mahoma pokazala silna prepadenost, je namreč toli burno odskočil, da mu je padlo slušalo iz roke in glasno zaropotalo na mizi. »Bog nebeikllc se mu je iztrgalo, in spet je pograbil slušalo. Ko ga je znova nastavil na uho, so bile njegove široke šape nerodnejše ko kdaj prej. Težko Je golt-nil in rekel: »Ali bi bilo vaše lordstvo tako prijazno, da bi to ponovilo?« »Če bi hoteli, prosim, takoj priti? Pravkar sem nekoga ustrelil«, je rekel glas na onem koncu voda. »Do mrtvega?« Je graknil Bunn. Redar Je poskočil, kakor da bi ga Ml brcnil v zadnjico. »Kdo je to, se Je drznil vprašati. »Jezik za zobmi!« Je puhnil narednik. »Ne, my-lord, tega ne pravim vam! Da, mylord, precej pridemo. Višji komisar polkovnik Winter je tu. Ali ne bi morda rajši — « Bunn je z odprtimi usti zastrmel v redarja. »Obesil je slušalo! Moj Bog, takšna reč! Lord Col-chester je nekoga počil!« »Po nesreči?« je Swallow zastokal. »Jasno. Lordi ne hodijo okrog in ne streljajo ljudi, kakor da bi bili zajci. Ce bi bil umor, nas vendar ne bi klical, vi butec! Skušal bi stvar potlačiti, kakor vsak. Takoj moram javiti višjemu komisarju.« Narednik Bunn je imel izrečno naročilo, naj nikar ne moti polkovnika Winterja in nadzornika v njunem razgovoru. Toda z blagodejno zavestjo, da Je njegovo poročilo važnejše od vseh otrobov, ki jih vežeta, je na stežaj odprl vrata in s težkimi koraki stopil v sosednjo sobo. Gospoda sta mu pogledala naproti. »Kaj Je to, narednik?« Je osorno revsknil višji komisar. »Ali vam nisem izrečno — « »Umor je, sir!« je Bunn zmagoslavno za klical. Kakor da bi ju bil potegnil za isto žico, sta moža oba hkratu odprla usta. Nadzornik Hunnisett je premeril narednika, češ, ali ni morda pijan. Polkovnika je izpreletelo, nato je stresel glavo, in šči-palnik mu je ušel z nosu; prestregel ga je in zatulil kakor na vežbališču: »Umor?« Bunn je goltnil in prikimal, a ne več tako zmagoslavno, kakor je bil začel. »Se pravi, sir, nekoga so ustrelili.« »Koga .nekoga'?« je puhnil višji komisar. »Ne vem. Tega ni povedal.« »Kdo ni povedal?« »Tisti, ki ga je ustrelil.« ZEVA DARILA MOŠKO PERILO DAMSKO PERILO ROKAVICE NOGAVICE USNJATI IZDELKI STEKLO PORCELAN OTROŠKE IGRAČKE ČEVLJI VSEH VRST SNEŽKE V VELIKI IZBIRI PO ZNANO NIZKIH CENAH MESTNI TRG 26 t. Krisper LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA 1-3 Kam pa,kam? Beseda i Din da vbS „• Dta; n šifro ali daja Oijo naslova 8 Din. Naj manj« znesek 17 Din. Kam pa kam? f gostilno pri Lovcu. — frrnjik« C. 24. Blelwel-so"a 2. Danes srna s anaokl 0 din. pečen puran poro 8 din, Plška v Obari 4 din, trofl vel. t marellčnim nadevom }JC, palačink* Komad din ter druga mnogo VTOtns Jedila. Razno pe Člro domačega izdelka. Sprejemajo se abonentl. 27882-18 .Vili na vesel domačo zabavo f (fostllno k Panju v Ve foro ulico 10. Točimo štajerska ln do-jBka vina, fine dom iravioe ln pečenlce. — dan ln vsak večer Sanje klavirja, petje .. Zato pridite še dani ln vedno zahajajte k Panju, kjer se bona J bolje ln naj cene. ]e zabavali. Vas vljud-vabl ln se priporoča V O M B H C C 87642 18 Danes domače koline sma, gos tar druga izbrana, Jedila. Najboljša Izbrana vin*. Se priporoča IZlakar. _ I7V72-18 Vsi na Miklavževanje ▼ restavracijo Rahne — Moste. Prihod Miklavža zvečer ob 8. Vršil se bo tudi koncert. Vabimo na dobra vina ln Jedila Za velik obisk se pripo roča Rahne. 27888 18 Službo dobi Beseda 1 Din davek 3 Din; ea S liro ali daja nje naslova 5 Din. Na) manjši znesek 17 Din Strojni ključavničar samostojen delavec, dobi takoj met to. Poloiiti 10.000 din vaiJčine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri.. 27792-1 Strojepisko ki obvlada hrvatski in nem- Jki jezik. iščemo poldnev-no. »Jugrad«, Beethovnova ulica 1). 27869-1 G . Th. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Gospodično (booo) iščem k trem otrokom od 1—8 let Pogoj: perfektno znanje nemščine ali francoščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Otrokoljubna«. 27450-1 Pisarniška moč mlajla, * perfektnim znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, dobi mesto. Točne ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Pisarniška moč«. 27871-1 Dva krojaška pomočnika sprejme takoj Martin Voh, krojaštvo, Brezno ob Dravi. 27960-1 Urarskega pomočnika sprejmem takoj. Jakob Muloveo, urar, Kralja Petra trg 1, Maribor. 27978-1 Prvovrstno pomočnico iS6e sa takoj krojaški salon Mihael Pahor, Se tenburgova 6-1. 27938-1 Raznašalko! sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 27953-1 Pisarniška moč sprejmem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tudi začetnico« 27982-1 Perfekten železninar dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strokovnjak* 27930-1 Uradnika - inkasanta s kavcijo sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zadruga 38« 27886-1 Modistko za manjše mesto sprejmem takoj. Naslov v vseh posl, Jutra, 27905-1 Propeler letala se je bil zapletel v zmajevo vrvico. Med vrtenjem se je vrvica navila v klobčič, in ko je privlekla gospoda česna na vrh, je propeler obstaL Gospod Česen je iz previdnosti neutegoma razpel dežnik, da bi ga mogel porabiti za padalo. Resk! Vrvica se je utrgala, in gospod Česen je s sinom vred padel v globino. A padalo se je obneslo, in oba sta nepoškodovana priletela v travo. Letalu se je huje godilo: propeler se je nehal vrteti in ves stroj je strmoglav padel pizdol. _________ Frizerko sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje prosto. Plača 400.— Jarše Mengeš, poleg kolodvora, Ga brijel Spindler. 27897-1 Prodajalko mlajšo moč, pridno ln pošteno, kl bi pomagala tudi v gospodinjstvu sprejmem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Nastop takoj aH 15.« 27862-1 Frizerka prvovrstna moč v dam-ski stroki, vljudnega ob našanja, srednjih let do bi stalno službo. Paradiž, Koroška c. 7, Maribor 27848-1 Držav, upokojenec v najboljših letih spre j me vdovo ali ločenko z nekaj gotovine v skupno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra Maribor pod »Plani neo« 27847-1 Mlado služkinjo pridno, vajeno kuhe, — sprejme maločlanska družina. Naslov v vseh posl. Jutra. 27811-1 Službe išče Vsaka beseda 50 pai, davek I din; za šifro ali dajanje aaalova J din; naimaniš' metek 12 din. Absolvent 6 razr. gimnazije s perfektnim znanjem slovenščine, srbohrv. ln francoščine Išče kakršno koli zaposlitev v pisarni. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Absol vent« 27966-2 Primerne zaposlitve želi absolvent drž dvo-razredne trgovske šole v Ljubljani, vešč vseh pisarniških del. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv« 27965-2 Natakarico pridna, poštena, zanesljl vo, kl zna tudi šivati, želi premenltl službo. Naslov v vseh posl. Ju tra 27961 2 Trgov, pomočnica z večletno prakso zelo vestna agllna ln prlkup ljiva s kavcijo zmožna samostojnega vodstva, želi premenltl službo Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zanesljiva in podjetna« 27910-2 Zanesljive zastopnike sprejmemo v vseh več jih krajih dravske banovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Zadruga 38« 27885-5 Absolventka trgovske šole Išče službo v pisarni kot začetnica. Gre tri mesece brezplačno. Dopise prosim na ogl. odd. Ju tra pod »Vestna ln prid na« 27907-2 Zdrav fant z dežele pošten ln delaven, 17 let star Išče učno mesto mehanika ali ključavničarja, s stanovanjem ln hrano v hiši. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »PoSt^nlh staršev« 27788-2 Frizerka mlajša, dobra moč dobi stalno ln ugodno službo. Videmšek, Zaloška c 27 (poleg vojne bolnice). 27850-1 Iščem strokovnjaka inženirja kemika aH sta rejšega delovodjo za Izdelovanje gumi-opank, galoš. gumi podplatov, gumi plošč itd Naslov v vseh posl. Jutra. 27825-1 Hotelska kuharica išče službe za zimsko sezono v večjem pcdjet Ju, gre tudi za pomožno kuharico v večji ho tel ali za stalno mesto. Nastop službe 1. do 15. decembra. Mlajša, poštena, Stajerka. Naslov v vseh posl. Jutra. 27836-2 Vajenci (ke) •litmi>ili:i:tiil!ti>!-' 1 ■> ■ Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Nai manjši znesek n Din Vajenko zmožno slovenščine ln nemščine sprejmem takoj Damski modni a te Ije P. Rasch, Celje, Gosposka 19-1. 27206-44 Vajenko sprejme modlstinja. Na slov v vseh posl. Jutra 27919-44 Frizerka mlada, dobra delavka želi spremeniti svoje me sto v LJubljani. Ponud ne na ojri rdd. jutra pod »Dobra frizerka« 27022-44 cteeeoa t Din. davek Oln za SUro ali dajanje laalova S Din Najmanj Ai znesek 17 Din Gimnazij, izobrazba pismenim potom Ze nad 15 let obstoječa Vldovlčeva dopisna šo- I la v Sarajevu omogoča I mlajšim ln odraslim do gimnazijske izobrazbe pismenim potom. Brezplačne informacije daje ravnateljstvo Vldovl-čeve dopisne gimnazije, Sarajevo, poštni predal 217. 27427-1 Francoski poduk žeU dama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Uspešna, kratka metoda« 27968-4 Gitaro banjollno, mandolino, raznovrstne Instrumente, tambure podučujem na lastnih instrumentih Naslov pustiti v gostil-ni »Pod trančo«. Stari trg 1, Ljubljana. 27923-4 Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. ln od pol 8. do 9. zvečer za začetnike ln lzvežbance pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer. Edinstve na strojeplsnica, največ ja v Sloveniji s 40 pisalnimi stroji raznih si stemov. Novost, v stro-jepisnici bo tudi račun skl stroj. Prlčetek pouka 5. decembra. Solni na zelo nizka. Christo-fov učni zavod, Domobranska cesta 15. Telef. št. direktorja 48-43. 27903-4 Prodam Beseda 1 Din. davek i Din; za šifro ali daja oje naslova 5 Oln Daj manjši znesek 17 Din. Poceni odprodaja 2.000 paro« sneik Itev 35—5o arn 59 i ter 57-48 din 49 »ter 39—40 din 55 Le »Tretorn« jnežke 20 do i odstot popust Irgovcj popust Veletrgovina « Čevlji aLEKSaNDBK CMLa i* Petra c IS, teL 24-35 562-« Potniki -«wOf. . Oln aa»®» nje naslova S Oln Naj 6ln; za šifro ali laja * eneeek 17 Din Trgovski potnik res odlično vpeljan z lastnim avtom sprejme zastopstvo solidne, dobave zmožne tvrdke. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jamčim za uspeh«. 27899-5 Potnika za dravsko ln ev. savsko ln primorsko banovino sprejme dobro vpe ljana veletrgovina dvo-koles, šivalnih strojev in njih delov. V poštev pridejo gospodje, ki po tujejo z lastnim avtom ln ki že zastopajo druge firme ter potujejo v vsako mesto. Resne ponudbe s sliko ln označ bo firme, katero zasto pajo ter referencami na poštanski pretlnac 126, Novi Sad. 27861-5 Dragocenost Vsakovrstno J.fat< tupuje pr najvigjlt-cenah CERNE — juvelir lubljana vVotfova ai Beseda l Din davek s Din: za šifro ali daja nje naslova 5 Oln Naj manjši zne?e& n uiij Med cvetlični, hojev, ajdov, po 18 din. Preprodajalcem popust. Beethov nova 16-111-14. 27925-33 SEMKAJ V„ JUTRU .» i PriiUfki *wm» I um aaves < Din a šifro ali dajanje oasiova S Oln Najmanj * eneaek 11 Din. Medarna LJubljana. Židovska ul S nudi sortiram prvovrstni cvetlični med po I najnižji ceni. 377-33 " Dobro rdeče vino zamenjam za mehki rezan les — vsako množino. V najem vzamem tudi žago na vodi. Po- .u.oe na ogl. odd.. Ju i pod »Dobro vino« 27813-33 Tudi Izbirčni okus Za miklavževo pecivo, čokolad« V* kg 9 din, kokos moka 6.50 din, kakao 8 din, lešniki 11.50 din, mandeljni 9.50, oblati 50 para v špeceriji Kovačič, M Mošičeva 32. 27389-43 Mrežo za postelje najceneje pri Andlovicu v Komenske-?a ul. 34. 27653-6 Poceni boste kupovali vse kal potrebujete ako za- nt. vate naš brezplačni katalog veleblagovnice Zagreb, Ilica 4 is 6. Polnojarmenik . brezhibnem stanju, kompleten, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27360-6 Krasna kožuhovina vseh vrst v veliki izbi rl in po ugodni ceni do bite pn Josipu Dolenc tcrznar. Sv. Petra cesta 19. (tel. 22 62» Prekroje vanje. moderniziranje nitro m poceni, 338-6 Tricikelj poceni naprodaj. Vofl-njakova ul. 24. 27974-0 Razno pohištvo in opremo z jedilnico, spalnico, sa ion, klavir, zavese Itd., vse dobro ohranjeno — proitaui. i»aiilo\ in čas ogleda v vseh poel. Jutra. 27916-6 Novi nord, nove barve, ugodne oene! lahko zadovolji velika Izbira naSh novih vzorcev damskega in moškega blaga za zimo. R. MIKLAUC - „pri škofu« Llngarjeva ulica — LJUBLJANA — Pred Škofijo * Trgovina, kjer se kupuje z zaupanjem. Ustanovljena L 1869. Smučarske čevlje št. 38, 38, 44, akoro nove poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 27937-6 Namočena polenovka zopet stalno pri Kovači ču. Miklošičeva cesta 32 27810-6 1. decembra Miklavževih daril ee priporoča tvrdka P. M. Schmltt, Pred škofijo 2, Llngarjeva 4, Stritarjeva 1. 27527-6 Kupim Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Blagajno Arnhelm aH Werthelm moderno, novo ali rabljeno v dobrem stanju v težlnl od 800 do 1000 kg kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sava« 27948-7 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo. Itd kupujem. Pišite na Drame Alojzija, Galluso vo nabrežje 29. 27943-7 Beseda 1 Din davek a Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din Klavirsko harmoniko s kovčkom, v odličnem stanju prod a .n po zelo ugodni ceni. Ogled v Dalmatinovi ul. 10-1., levo. 2863-26 Darila ta male in velike gitare, harmonike violine i. dr. najcenejše pri M. MODIC Ljubljana, Cojzova c. 9. 399-26 Fotoaparat ea plošče 4 ln pol x 6 cm kupim. Ponudbe na drogerljo Hermes, Miklošičeva. 27957-7 Hidravlično vročo prešo rabljeno ln pami kotel cca 9 atm. kupim. Naslov ▼ vseh posl. Jutra. 27824-7 Oblačila Beseda 1 Din davek >-Din; za šifro ali daja nje naslova 8 Din Naj manlši znesek 17 Oln Moške srajce maje, spodnje hlače ln nogavice, kravate, rokavice še vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Pe tra c. 38. 27932-13 Dobro ohranjene igrače drsalke ln smučI ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 27918-6 Razmnoževalec za matrice zelo dobro ohranjen. Na ogled je v trgovini P. Erjavec, Wolfova ul. 12. 27914-« Zabavna Miklavževa darila v veliki Izbiri. Oglejte si najprej Izložbe trgovine Kovačič. Miklošičeva o. 32. 27801-6 Plaščev Je Se nekaj po 195 din od 8 do 15 let. I. Tomšič, Sv. Petra o. 38. 27931-13 Zimska črna suknja zlata moška ura z verižico poceni naprodaj. Ciril Metodova ul. 191 levo. 27877-13 Radio Beseda I Din davek . Din; za šifro ali daja a Je naslova 6 Din Naj manjši znesek 17 Oln Radio Standard 4+1 v odličnem stanju za 2300 ln čevljarski stroj za 350 din prodam Aleševčeva 19. LJublja na VH. 27909-9 Klavir dobro ohranjen ln dva moška površnika poceni prodam. Kopališka 35. Zelena Jama. 27898-26 Nova harmonika naprodaj. Ugodna cena Naslov: Rudolf Jakovec Cegnarjeva ul. 4. 27851-20 Kratek klavir predvojni orig. Stlngl, najboljše ohranjen v Ljubljani naprodaj. Na slov v vseh posl. Jutra. 27876-26 Pohištvo Beseda I Din. davek 3 Din; za SUro ali daja nje naslova 6 Oln. Naj manjši znesek 17 Din Starinsko pohištvo Biedermleer, origln. sil ke ln drugo poceni proda Trlbuč Tržaška 42. telefon 26-05. 27636-12 Jedilnico hrastov les, masivno po ceni prodam. Dolenjska cesta 81, Rudnik. 27889-21 Jedilnico moško kolo, spalni dl- van, Btelaže za knjige, volno, poceni prodam. Naslov v vseh posl. Ju tra. 27942-12 Pohištvo aovo m te rabljeno, b ga telite prodati ali aa mo dati • shrambo sprejmemo v posebni od delek v komisijske pro dajo po celo ugodnih pogojih. Kupcev je * tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjene pohištva Vso reklame preskrbimo aamt Spo rod te nam na dopisnici &U ustno. Prevoe pohi strva v nas komisij s£ »ddeiek preskrbimo aa ml. Ivan Mat,b lan Ljub. Jana, Tjrševa cesta 12 7913 Pohištvo kuhinjska kredenca, ve lika, sobna kredenca, okrogla miza, 4 atoli, racalo s stojalom ln razno kuhinjsko pohištvo vse skoraj novo ugodno na prodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 27939-12 Avto, moto deseo« i Din. davek i Oln fla SUro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj ti sneaek IT Din. Essex limuzino 5-sedežno, 6 cilindrov, v brezhibnem stanju prodam za din 11.000 ali zamenjam za motorno kolo 250 ali 350 ccm. Ponudbe je poslati na Leon Kastelic, avto-del., Kranj. 27776-10 Fiat 521 odpet v odličnem stanju, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27817-10 Avtomobile tovarne, osebne ln avtobuse, dobro ohranjene vseh Jakosti kupite najceneje pri O. Žužek, Krupp zastopstvo, Ljub ljana, Tavčarjeva 11. 27946-10 Avto prvovrstna limuzina ln dobavni zelo poceni na prodaj. Ekspres, Emonska 2,. Ljubljana. 27984-10 Udobno limuzino posodimo mesečno solidnemu ssunovozaču I Jamstvom ev. prodamo na mesečne obroke — TroSl 13 iltrorv Herktt-les, Kuhar, Maistrove 10. fTB9S-lQ Kupim DKW motov 250 do 890 oom. Ponud be na ogl. odd. Jutra ■ navedbo cene proti gotovini pod »DKW model 1938« 27832-10 Kolesa Beseda 1 Din. davek I Din: >a SUro ali dajanje naslova 6 Din Naj* manjši znesek 17 Din. Kolesarji! Za mal denar Vam preCbtf in shrani Vaša kolesa preko zime Pero Zatler, trgovina koles na Jeiici. 17833-11 Damsko kolo dobro ohranjeno m 889 din ln pisalni stroj nor Erika za 1800 din. — Ekspres, Ljubljana. — Emonska 1. _ 17988-U KOLESA na obroke od 28 din de lje kupite te sedaj. Zahtevajte pogoje. Nove trgovina, Ljubljana, — Tyrševa 36. 27894-11 Kolesa vzamem brezplačno T shrambo. Rezervirajte prostor. Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa 36. 27896-11 Kolesa v Shrambo čez zimo, le klranje, kromanje najceneje: Remec Oskar,— telef. 48-94, Dolenjska cesta 5, Ljubljana. 27827-11 Kupim Diesel motor 6-8 HP za domačo elektrarno Pension Konšek Trojane. 27860-10 Vsled opustitve trgovine popolna razprodaja moških oblačil in blaga izpod lastne cene. A. KUNC, Ljubljana* Gosposka ul. 7. ; JUTRO« gt. 279. !4 Betrtdt, IXXL £0NL NA STAREM TRGU 1 DOSPELA ŽE TRETJA PARTIJA ZIMSKIH SUKENJ OD DIN 350.— DALJE V OBLAČILNI TRGOVINI Joško OLUP mlajši LJUBLJANA VELIKA IZBIRA ZA VSAK ŽEP Stavbena parcela 1434 m2 s h 18o v centru dolžina 63 m ob glavni cesti, skupno ali razde ljeno naprodaj. Poizve se: Maribor, Tattenba chova 30 27980-20 Hišo v centru ali bližini, no vo ali prvovrstno starej šo kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Šifro »Cena 1,000.000 do 1,200.000« 27935-20 Novo hišo enonadstropno z dvema trgovskima lokaloma ra dl Izselitve ugodno pro dam. Ponudbe podr. Ju tra Ptuj pod »Prometni kraj 27950-20 Beseda I Ula davek 3 Din; za šllro ali daja nje naslova 5 Oln Naj manjši itieseK i Din Generator nov, ti vrtilni tok 20 KVA, 380-220 V, 50. per. 1000 obratov, proda Vojnovič & Cie, Ljubljana, Vič. 27880-2? Šivalni stroj »tar, žensko kolo, otročki voziček, otomano, žei. peč, pletilnl stroj št. 8 ali 10. Berkel teht nico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnike 27936-29 Pletilne stroje 2-80, 4-80, 12-80. Specialne šivalne stroje Ri-wo!a (trberdeck), Spe-cial (Gumielnziehm) — Speclal (Zlek Zack) Sin ger brzo šivalni. Kra-vatnlstroj: (Flechtm) za izdelovanje kravat ln trakov. Miza lesena za 12 šivalnih strojev za transmisljo. Kompletno transmisijo (stoječo lri ležečo z Jermenicami). Elektromotor 2'/« PS, Izmenični tok prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 27934-29 Šivalne stroje na ugodne obroke. Sta e stroje vzamem v račun. Na zasogi vedno tudi rabljeni stroji. Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa, 30. 27893-29 Šivalni stroj Benski ln krojaški poceni prodam. Novak, — Resljeva c. 30, podpritl. 27912-29 Uradniška posojila na večletne ugodne mesečne obroke z vezano štednjo v zvezi brezplačnega zavarovanja do bijo vsi drž. nameščenci in upokojenci ože-njeni brez porokov. Informacije brezplačno F J. Klemen, pooblaščenec, Ljubljana, Go sposvetska c. 10, Banka tn hran. d. d. 27904-16 Din 75.000 do 100.000 posojila za povečanje zelo ren tabilne trgov :lne potre bujem. Nudim dobre ob restl in ev. tudi zapo slltev v pisarni. Ponud by s a ogl. odd. Jutra pod »Dobra naložba« 27945-16 Beseda 1 Din davek ^ Din as šifre ali dalanjf naslova 5 Din Najmanj cnanlšl znesek H Oln Pekarija in kavarna vpeljana, v Kočevju se zaradi bolezni posestnika proda ali da v najem. Pojasnila mjzarekj mojster Fosip Novak v Kočeviu. 27274-19 Delavnico ■cuho in svetlo, oddam. — Šmartinska c. 10. 27837-19 Beseda 1 Din. davek i Din: Ta šifro aH daja »je naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Dtn Trgov, obrtni list ra trgovino v Ljubljani oddam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Obrtni list« 27709-30 Beseda 1 Oln davek 3 Din; ea šifro ali dala Oje naslova 5 Din Na) manjši znesek 17 Din Les Za lep smrekov les naredim pohištvo. Ponud be pod »Suh les« na ogl. odd. Jutra. 2"873-15 Beseda I Din davek 3 Din; za šifro ali daja oje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din 250.000 din morete dobičkanosno vložiti v že vpeljano podjetje pod zelo ugodnimi pogoji. Mesečni donos do 7.000 din. Sodelovanje mogoče. Jamstvo dovoljno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pristopim takoj«. 27857-16 Kompanjona s nekaj gotovine za av toprevozništvo sprejmem Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vprašanje« 27933-16 Din 500.000 gotovine Imam na razpolago za dobo 1 leta proti dobri garanciji. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telef 38 10. 27927-16 Posojila različna preskrbim hitro ln brez vsakega predplačila. Hranilne knjižice vnovčujem proti takoj šnjl gotovini Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12 Znamka za 3 din 27926-16 Lokal s skladiščem, primeren za pisarno, obrt ali trgovino, poceni oddam. Vprašati pri Cihlar, Tvrševa c. 69. 27882-19 Poslovni prostor za tiskarno v izmeri 200 do 220 m2 Iščem v kolodvorskem okraju ali na Gosposvetski cesti Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Novine« 27976-19 Vilo ali hišo z vrtom 2 do 3 stanovanjsko okolici cerkve sv. Jože fa, Tabora ali za Be žigr?dom kupim. Ponudbe s t»3nim opisom na ogl. odd. Jutra pod ^n-otovina okrog 0')« din« 27917-20 Novo hišo enonadstropno v sever' nem delu Ljubljane radi nujnosti pod lastno ceno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim denar« 27900-20 Hišo z gospodarskim poslop jem, elektriko, nekaj zemlje 2 pašnika ln go zdom prodam v bližini Črnomlja. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Krasna lega« 27853-20 Hiša z mesarijo moderno hladilnico, ln klavnico, zidano gospodarsko poslopje, velik vrt na prometni cesti naprodaj. Aleksandrova 19, Pobrežje, Maribor. 27849-20 rif.pn/.UN Beseda 1 Oln davek J Oin: za šifro ali daja oje naslova 5 Oln Naj manlšl znesek 17 Oln Trisobno stanovanje na Bleiwelsovl cesti 11, drugo nadstr , desno z vsemi pritiklinami oddam za januar ali po zneje. Ogled od 11. do 12. ure. 27429-21 1-sobno stanovanje s kuhinjo takoj oddam Karlovška 28. 27956-21 Trisobno stanovanje komfortno oddam s 1 januarjem 1939. Mihel-člč, Borštnikov trg 1. 27954-21 Lep lokal oddam za 1. februar ali prej. Natančna pojasnila v palači Viktorije v I. nadstropju. 27958-19 Dva pisarniška lokala na Prlvozu 11 (Gostilni ški dom) oddam v na Jem 15. dec. ali s 1. ja nuarjem. Poizve se v pisarni Združenja go stllnlšklh podjetij. 27911-19 Besede I Din davek J Oin: za Mfrr al) daja oje naslova S Dtn Nat manjši znesek t7 Din \Veekend hišico ali zemljišče na Gorenj skem blizu železnice in vode kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Weekend - gotovina 27644-20 Večje število parcel Kompleksov, posestev, go zdov, trgovskih io p« sta oovanjskih hiš ter nI, unx japiodaj gradbeno strokov ao izobražen posredovale« Kunaver Ludvik esta 29. oktobra 6. Iele too J7-33 Pooblaščen gra Jiteli to sodni cemteli za nasvete brezplačno tu tli poiago. 25-21 Ugodni nakupi HIŠA dvostanovanjska novo zidana, vrt. Cena din 135.000. Podrožnik HISA tristanovanjska novo-zidana. Cena 195.00C hipoteke 90.000 pri Mestni. Severna Ljubljana. HISA trgovsko stanovanjska 3-nadstropna, novozl-dana. Obrestovanje 7 odstotkov. Mesto Pojasnila daje Realitet na pisarna Adamič, — Ljubljana, Gosposvetska št. 7. 27874-20 Stanovanje z eno ^obo ir ablne tom, drugo stanovanje z 2 sobama oddam s 1. decembrom. Rožna dolina. Predjamska 32. »Sava«. 27973-21 Enosob. stanovanje .u/.. .... -,-r, TU ISO din. Pola« nila Jurčkova pot 55 27921-21 2-sobno stanovanje na novo pleskano takoj oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 27928-21 Komfortno stano nje dvosobno takoj oddam ali s 1. februarjem v palači Viktorije. Poizve se istotam v prvem nadstr. 27959-21 Dvosob. stanovanje z najmodernejšim kom fortom v centru oddam 1. februarja ali po zneje. Naslov v vseh poslov. Jutra 27962-21 Enosob. stanovanje sončno, parketlrano s kabinetom, balkonom ln pritiklinami oddam Jarnikova ul. 6 27963-21 Davčne zadeve uspešno urejuje Zadruž na gospodarska in davč na poslovalnica ' Ljubila na Moste, Pokopališka 3 27888-31 Dvosob. stanovanje nizko pritlično s kopal nico, plinom tn prltikli nami oddam za 15. dec. ali 1. januar. Mlrje, — Verstovškova 23 (nova hiša). 27884-21 Dvosob. stanovanje takoj oddam. Medvedo va c. 3-III. desno. Takojšnja vselitev. 27902-21 5-sobno stanovanje ali pisarno takoj oddam. Miklošičeva 14. 27901-21 2-sobno stanovanje komfortno, z vsemi pri tikllnami oddam za ja r>uar. Rus, St~r.!čeva 27-1. 27840-21 iSEKJ^AJTE V ».TT'TT>f Cenjenim gostom in spoštovanemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvarjam dna 3. t. m. v novi palači Hotela Slon Kajmoderiteje opremljen DAMSKI ČESALNI in M0Š5 Za cenj. obisk se priporoča. Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Oln; za šifro ali daja lje naslova 5 Din. Na] manjši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje ali večje enosobno, išče drž. uradnik reden plačnik Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Tri osebe - brez otrok«. 27866-21a Enosob. stanovanje ev. s kabinetom, pre prosto v centru Iščem za takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šl fro »Odrasli« 27985-21a Dvosob. stanovanje čisto nedaleč Išče gospa za 1. februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parketlrano« 27891-2la 2-sobno stanovanje ev. s kabinetom nedaleč iz centra Iščem za 1. februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Točna plačnica« 27913-21a Sobo odda Beseda t Din. davek 3 Oln; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Oln Sobo solnčno, svetlo, s separin nim vhodom, oddam takoi solidni stranki. Telefon in kopalnica na razpolago. — Tramvajska postaja oddaljena eno minuto." Ogled sobe od 12. do 14. ure. Sokolska ulica 3. 27835-23 Sostanovalca ali sostanovalko, sprejmem v lepo, gorko sobo. Karlovška 26. 27875-23 Opremljeno sobo solnčno, oddam j soupo rabo kopalnice takoj ali pozneje. Rovšek, Tyrševa cesta 98. 27872-23 Podstrešno sobico prazno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27868-23 Prazno sobo sončno, s centralno kur, Javo ln souporabo kopalnice takoj oddam. Sv. Petra c. 29-IV. 27941-23 Zračno sobo opremljeno z 2 postelja ma, poseben vhod od dam Celovška cesta 66 27920-23 Opremljeno sobo s kopalnico In posebnim vhodom v centru oddam boljši osebi za takoj Naslov v vseh po slov. Jutra. 27924-23 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice ln telefona takoj oddam. Naslov v vseh posl. Ju tra. 27929-23 Prazno sobo veliko parketirano s posebnim vhodom oddam takoj Naslov v vseh po slov. Jutra. 27981-23 Prazno sobo lepo, sončno, zračno ln prostorno s posebnim vhodom ln uporabo ko palnice takoj oddam boljši, stalni osebi. Naslov v vseh posl. Ju tra. 27971-2: Prazno sobo prostorno, zračno, svetlo s posebnim vhodom oddam blizu Zmajskeea mosta. Naslov v vseh poslov. Jutra. 27967-2; Sobo takoj oddam. Beethovnova 15. desne stojnice vrata 17. 27964 23 Zračno sobo epo, s posebnim vho dom ev. tudi s hrano oddam boljšemu gospo du ali dijaku. Linharto va 11-I. 27890-23 Prazno sobico lepo čisto, sončno ln mirno oddam solidni osebi. Ogled v jutranjih '.rah. Bleiwelsova cesta 9-1, levo. 27906-23 Opremljeno sobo oddam blizu kolodvora Frlškovec 4. : 27864-23 Mesečno sobo prijazno, sončno, eno minuto do tramvaja na željo tudi s hrano takoj oddam. Japl.leva 13. 27878-23 MATE PL1VERIČ NMiHIM^ Kolodvorska ulica št. 8 nudi cenjenim gostom in abonentom od 6. ure zjutraj do 21. ure, mnogovrstna, okusna jedila po zelo nizki ceni. Sprejemajo se abonenti. Dijaka ali gospoda zamem na stanovanje. Miiller, Jurčičev trg 2 3. 27799-23 besede t Din davek »n. 'a Mfrr ali 'laja naslova J Min N« ^nlšt znefk 17 Dir. Elegantno sobo posebnim vhodom v centru mesta išče drž. uradnik za takoj. Po nudbe na ogl. odd. Jutra ped št. 51585. 27947-23a >msan Dopisi Beseda 1 Din. davek ■ Din; za filtro al) daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Oln Krasno Miklavževo in božično darilo Mladiči, lepi angleški fi masti terierji z rodovnikom so naprodaj. Ogledati samo od 11. do 12. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27881-27 Male papige pripravne za učenje ln več lepih kanarčkov, do brlh pevcev ugodno pro da Josip Devetak, Blei-weisova 50, Ljubljana. 27975-27 Ilirske ovčarje 8 tednov stare, člstokrv ne lzborne čuvaje od odlikovane matere proda Luklč, Sv. Petra c. 75. 27955-27 Nemške ovčarje z rodovnikom 2 meseca stare proda psarna Rož nlk. Psarna Je bila odlikovana v tekmovanju vzrejnih skupin. Naslov LJublJanal, Cesta v Rožno dolino 36. telef. 23-55. 27865-27 Izgubljeno Beseda 1 Din. aavek j Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din V torek 22. novembra je bil na poti Slov. Bistrica Konjice Izgubljen del (mo torhaube) tovornega av tomobila. Najditelj naj proti nagradi pismeno sporoči svoj naslov na Jager Franc, avtoprevoz nik, Žalec. 27977-28 Beseda 1 Din. davek s Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din Nat manjši znesek 17 Oln Opozorilo Opozarjajo se gg. trgovci in ostale tvrdke, da Mihelin /.loizij r. 1891, pristojen v Bizelisko ni pooblaščen, da dela kot naš zastopnik. — Obrtnička tiskara, Zagreb. 27816-31 Beseda 1 Din. davek S Oln; za šifro aU daja nje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Simpatično gospodično iščem za prijetno krajšanje zimskih večerov. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijetno razpoloženje«. 27879-24 Neoženjen trgovec star 37 let Seli spoznati damo, ki bi mu s kapi talom pomagala poveča ti trgovino, zenltev nI izključena. Resne ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Vzajem no FOdcUWi!''t« 57944-24 Vsak« beseda 2 din; davek ) din: za daiante naslova 1 din s najmaojli znesek 20 din. 2elim spoznati drž. nameščenko zaradi ženitve. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Raaoča rana« 27809-25 Razno Beseda Oln aavek 3 Din: za mre *l) daja nje naslova 8 Oln Najmanjši snesek 17 Dln. * EPIIEMOCLJ1VE HUBERTUSE, TRENČKOTE, /se vrste dežne plašče, jbleke 1.1, d. Najboljši takup esker* Sv. Petra c. 14. sj M Zakaj »SLAVIN« ? Ker ga nujno rabite pri čiščenju v kuhinji, kopalnici, umivalnici, delavnici itd. in ker je pristen domač proizvod. Zahtevajte pri svojem trgovcu »SLAVI N«. !!!ll!ll!lil!:illi:!ll!lllli:;ilillllll!lllll!lllllll Pionir moderne znanstvene psihogra-Sologije v Ljubljani Novi aspeM in svetovna Slava F« T. Karmaha Svež, eleganten, resnega izgleda ln prijazen, tak sedi v Ljubljani v hotelu »Soči« pri svoji pisalni mizi sredi kupa časnikov. V njih so natisnjeni nešteti stolpci in tudi cele strani o njegovem delu odkrivanja človeških značajev in usod na podlagi pisave in včasih tudi le samega podpisa. Skoraj vsi, ali vsaj vsi veliki dnev niki vseh prestolnic Evrope in Amerike so pisali o njem, objavljajoč življenjepise, razgovore in uspehe njegovega dela s slikami in risbami. Tržaška »Le ultlme no-tizie« je pisala v svoji številki od 10. nov. t> našem znamenitem psihografologu F. T. Karmahu. V prvih dneh tega meseca so mu posvetili dolge kolone skoraj vsi italijanski dnevniki od Turina in Milana do Rima in Neaplja. Se prej smo pa zasledili poročila o njem v francoskih, belgij skih in angleških listih. Danes je nad psihografolog v resnici evropsko znan in njegovo ime postaja upoštevano tudi na drugi strani Atlantskega oceana. Njegova predavanja in poizkuse so zasledovali z zanimanjem po večini držav Evrope, zlasti pa zadnje tedne, ko se je mudil na turneji po Belgiji, Franciji, Angliji in Italiji. S svojim slovesom je ponesel v svet tudi naše slovensko in jugoslovensko ime, kajti Kar-mah ni nikjer skrival, da Je Slovenec ln Jugosloven. Povsod so občudovali njegove analize pisav velikih voditeljev današnjega sveta, znamenitih državnikov, znanstvenikov, pisateljev, gledaliških in filmskih igralcev, letalcev, športnikov itd. Nad 50.000 rokopisov in podpisov je že zbranih v njegovem arhivu. Iz njih študira značaj, temperament in življenjsko usodo tistih, ki so jih napisali. Nepogrešljivo ugotovi vse tisto, česar pisci niti sami o sebi ne vedo. Natanko pokaže pota, ki naj jih hodijo, da bodo dosegli uveljavljenje svojih sposobnosti in vsaj tisto mero sreče, ki je v sedanjih razburkanih časih na svetu še mogoča. Tisoči in tisoči ljudi se obračajo nanj kot na svojega svetovalca in prijatelja. Obračali so se tudi sedaj po državah zahodne Evrope. Med njimi so bili znameniti, znani ljudje z vseh področij javnega udejstvovanja. Na povratku iz Jugoslavije je podal analizo celo nemškemu ministru za vzgojo naroda, Tscha-merju von Ostenu, ki ga je povabil v Berlin in Nemčijo. V Italiji si je utrl pot v italijanske afriške kolonije, kjer bo nadaljeval znanstveno proučevanje vpliva spolnih in tro-pičnih bolezni na pisavo za svojo najnovejšo znanstveno razpravo, ki jo priprav- ZAKTEVftjTEbttSaAtNI CEHIH.t NlKOLlCEVA 10^-'? GOSPOSKA HIŠA v centra Beograda na najlepšem mestu, vis^vis botaničnega vrta, visoko pritličje, 440 m2, pročelje 12 m; s 4 stanovanji, eno 4 sobno, 2 dvosobni in ostalo s komfortom in 1 enosobno s sobo in kuhinjo; v dvorišču lep vrt. Letni dohodek din 55.000. Zaradi izselitve iz Beograda Za pogoje se je obrniti na hišnega lastnika: Beograd, Kneza Pavla ul. br. 65, telefon br. 25462. Oglasi v „JutruM imajo vedno največji uspeli! MIKLAVŽ dobi Viktoria harmoniko in vsa glasbila pri DORIAT JAKOB LJUBLJANA — Frančiškanska ul. 3. lja ln bo izšla hkratu v več jezikih. Nekatere podrobnosti svojih izsledkov j« objavil že v strokovnih revijah v Franciji« Angliji ln Ameriki. Nanje so postali pozorni ne samo eksperimentalni psihogra-fologi, ampak tudi psihologi in zdravniki. Nadomestni deli za vse vrste šivalnih strojev vedno na zalogi. Hitra postrežba! Znižane cene! J. GUTTMANN — ZAGREB, Martičeva 4. — Telefon 58-21 O . kMi li. o Tako velik uspeh je v svetu dosegel med nami malokdo, kakor naš Karmah, zato moremo biti nanj upravičeno ponosni. Toda morda bo tudi zanj veljala resnica, da zna tujina vedno bolje ceniti naše znamenite duhove, kakor jih znamo ml sami. Pri nas obstojajo celo še predsodki proti psihografologiji, in nI jih malo, ki to sedaj po najuglednejših znanstvenih kapacitetah priznano znanost omalovažujejo. Kljub temu si utira dalje svojo zmagoslavno pot, zavedajoč se, da ga čakajo v bodočnosti neslutene naloge. Glavna vseh nalog psihografologije pa Je; ustvariti srečo posameznikov in človeštva. Kajti tedaj, ko bo vsakdo znanstveno natančno poznal svoj značaj, svoj temperament, svoje sposobnosti, dobra in slaba nagnjenja in svoje izglede za življenjski boj in zmago, prav gotovo ne bo več toliko tragedij, kakor jih je bilo v preteklosti in jih je, žal, tudi še v sedanjosti. Do te sreče pa nas more pripeljati samo edino eksperimentalna psihografologija in nobena druga znanost, kajti le ona posega v najgloblje globine človeške duše. F. T. Karmah je eden izmed prvih velikih pionirjev te znanosti, kateri je posvetil vse zanimanje svojega življenja. Ko se bo kedaj pisala zgodovina velikih utemeljiteljev moderne znanstvene psihografologije, v njej ne bo manjkalo ime Slovenca F. T. Karmaha. M. S. NARODNA ISKARNA LJUBLJANA KNAFLJEVA S IZVRŠUJE VSE VRSTE TIS KOVIM aRRPJfOSTB /A NAJFINEJŠE c /COUMCnne C. J. KAMANN LJUBLJANA —- MESTNI TRG 8 NUDI VELIKO IZBERO DARIL ZA MIKLAVŽA IN BOŽIČ Sobo s posebnim vnodom ln polno oskrbo iščem. Po nudbe s točnim opisom na ogl. od Jutra pod »Stalno 1939« 27908-23a V bližini centra iščem za takoj aH pozneje sončno, moderno opremljeno sobo s posebnim vhodom ln so uporabo kopalnice ev. z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Državni uradnik 811« 27829 23a INSERIRAJTE V »JUTRU« ! 3ae©e©©©e©e©©©8e©©eee©8©©e?©©© Največji slovenski denarni zavod estna hranilnica I j a n s k a Lastne rezerve nad din 26,000.000.— Vse vloge izplačljive brez omejitve! Dovoljuje posojila proti vknjižbi. Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA MAGNEZIJA SAN PELEGRINO Pene«a se MAGNEZIJA S. PELEGRINO, zavžita vsako Jutro v malih dozah, brez katerekoli motnje, deluje na Čiščenje. Magnezija je dobro znana kot: preprosto, poceni tn uspešno sredstvo za čiščenje ln ne draži k bljuvanju. Zahtevajte znamko S. PELEGRINO m podpisom Prode! Dobiva se v lekarnah v Škatlici, vsebujoči eno dozo, z atl brez vonja po janežu. Prodajna cena &utru'i izposojanje tlevujOT. Prvovrstni trboveljski P R E M C C brez prahu, koks. stiha drva oadi I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5. Telet 20-59 V »JUTRU« ! LNSERIRAJTE dobro naložite denar! Trgovec s I.a zvezami in lastnik večjega posestva na deželi (eksponirano letovišče na Gorenjskem) išče za takoj din 250.000 kapitala, deloma za saniranje, pretežno za dobičlianosen razmah trgovine. Nudi popolno jamstvo, delež na dobičku (do 100.000 din letno) in po želji sodelovanje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra: pod šifro »December 38«. Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. UPRAVA ZRAKOPLOVNO - TEHNIČNEGA ZAVODA V KRALJEVU vo število strugar-jev, resocarjev, ključavničarjev, kleparjev, varilcev in orodni- carjev Prošnje za sprejem je dostaviti po pošti ali osebno. Višina dnevnice se bo odredla po sposobnostih. Iz pisarne tehničnega oddelka zrakoplovno-tehničnega zavoda v Kraljevu T. br. 6514 od 22 novembra 1938. 1. ZAHVALA Vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega blagopokojnega soproga, očeta, deda, gospoda Vrb o v naducitelja v pok. izrekamo najiskrenejšo zahvalo. V posebni vrsti veljaj ista gg. Lovru Perku, dr. L Lovrenčiču in dr. Jože Rusu. Ljubljana, 30. novembra 1938. žalujoča rodbina VRBIč vsakovrstnih dobro ohranjenih predmetov se vrši v soboto, dne 8. decembra, ob 14. url v skladišču tvrdke ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8. — Tel. 24-44, poleg gor. kolodvora. Lastni izdelki slaščičarne PETRICEK Bonboni, bonboniere, čajno pecivo, marcipan, nougat in druge specialitete Prodajamo izključno lastne izdelke ZRHTEUmTE POUSOD IZDELEK »1KR« IZDELOUFJhHE URFLOU ZAGREB Dotrpel je In nas za vedno zapustil naš ljubljeni soprog ln predobri oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod tovarniški mojster v pokoju dne 29. t. m. po dolgi in mučni bolezni. Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 1. decembra, ob pol 4. iz hiše žalosti na pokopališče na Koroški Beli. Javomik, Tuzla, Beograd, Ljubljana, Wlen, Millewaake, Graz, 29. novembra 1938. ŽALUJOČA RODBINA IN SORODNIKI. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob nenadomestljivi Izgubi naše ljubljene mame, stare mame in tašče, gospe URŠULE BAJC VDOVE PO DENTISTU izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno hvalo smo dolžni gg. zdravnikom in čč. sestram za njihov trud in požrtvovalnost. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, ter vsem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 3. decembra 1938 ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Jakoba. LJUBLJANA, dne 30. novembra 1938. Občim Liublian« Mestni pogrebni ?.avo<* ŽALUJOČI OSTALI m ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame in tašče G| NEŽ5KE K1ALJ posestnice se tem potom najlepše zahvaljujemo. Izrekamo globoko zahvalo gosp. dr. Mavriciju Rusu za njegov trud in požrtvovalnost za časa bolezni pokojne. Dalje se zahvaljujemo vsem, ki ste rajnko obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njen spomin, in vsem, ki ste jo v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 5. decembra 1938, ob 8. uri v župni cerkvi Sv. Nikolaja. LJUBLJANA, dne 30. novembra 1938. žalujoči ostali Mestni pogrebni zavod Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarj* bran Jeran. - Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani.