Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. UREDNIŠTVO*— UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8. Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo. V. LET© $3ursSc» &©8»®tet 20. septembra 1936. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 38 Vendar enkrat Gospod urednik Novin je v štev. 36 od 6. septembra 1936 odgovoril na odprto pismo narodnega poslanca g Benka Josipa, objavljeno v Murski Krajini štev. 34 od 23. avgusta 1936. Uvodoma zelo vljudno priznava, seveda v gotovi meri, tudi zasluge g. Benka, ki jih je stekel v svojem javnem delovanju Z odgovorom smo prav zadovoljni in nas izvanredno veseli, da je gospoda okoli Novin vendar enkrat uvidla, da se z lepim načinom pisanja mnogo več doseže, nego z grobim napadanjem, očitanjem gotovih nedostatkov, ki niso nikdar obstojali v oni obliki, kakor so jih Novine svojim bralcem servirale, pa naj so se nanašale na politiko ali na trgovino. Očitanja, ki so izšla v letošnjih Novinah štev. 33 in 34 in ki se nanašajo na favoriziranje .komunističnih tedenc naše mladine, včlanjene v K. P. A. od strani g. Benka, so bila silno pogrešna. Murska Krajina in njen lastnik ne smatra K. P. A. za komuniste kot Novine, ampak vidi v njem včlanjene izrazite nacijonalne akademike, ki si pač predstavljajo ureditev današnjega družabnega reda na način, ki bi bil v marsičem pravilen. Tako Novine, kakor Murska Krajina si prizadevajo mišljenje našega akademskega naraščaja spraviti v sklad z časom in ga odvrniti od ekstremnosti. Samo da mislijo Novine to doseči z ri-goroznim napadanjem in omalovaževanjem, dočim Murska Krajina z vso spoštljivostjo in lepimi primeri, da prilike zagovora v dopustni obliki. Saj je to vendar naš mladi akademski naraščaj, ki bo nekoč nastopil kot voditelj našega naroda, radi česar je potrebno, da se mu nudi udejstvo-vanje in se na lep način pokaže morebitne začetne greške. V tem smo si edini, samo pota so različna. Za napade, ki jih je objavil g. Budin zoper urednika Novin v našem listu, ne odgovarjamo mi ampak g. Budin. Da smo jih pustili obelodaniti, so pa zopet krivi aapadi, ki so tako pogosto izšli v Novinah. Hvalisanje, češ da ni hotel urednik Novin svoječasno objaviti dopis g. Budins, ki je bil grobo naperjen zoper lastnika našega lista, je pretirano, kajti tozadevni članek je bil objavljen v Novinah štev. 41 od leta 1935, ki je baje bil sestavljen po navodilih g. urednika Novin. Za nadalnje sli-čne članke je pa g. Budin, potem ko se je o stvarnosti osebno prepričal, odklonil vsako odgovornost. Kar se pa tiče trgovine z biki in živino sploh, naj se Novine le pomirijo. Cena živine se je vedno ravnala po tuji valuti onih držav, kamor se je naša živina izvažala. Država je dovolila ustanovitev zadrug in jih v gotovi meri oprostiia plačevanja davkov ter marsikaterih javnih dajatev z namenom, da se cene živine dvignejo. Nič ni čudnega, da je bilo mogoče zadrugam živino dražje plačevati nego legalnim trgovcem, ki so visoko obdavčeni. Toda ako bi trgovcev ne bilo in bi se bavile z kupovanjem živine le zadruge, kdo bi potem plačeval davke? To breme bi zopet padlo na kmeta. Večno očitanje o velikem bogastvu tvrdke Benko je iluzorno. Enkrat smo že omenili, da je tvrtka obremenjena in da ima ves svoj kapital v trgovskem obratu, ki služi obenem tudi v dobrobit javnosti. Le trezno premislite, kam bi naši kmetovalci predajali svojo živino, ako bi tvrdka ne imela svojih ekspozitur širom Slovenije in ako ne bi imela priliko izvažanja. Saj je glavni produkt našega prekmurskega kmetovalca živina in svinjereja, radi česar boste vendar priznali, da je velike važnosti obstoj takšne tvrdke, ki je zmožna, vsled svojih trgovskih zvez in podjetnosti, živino, pa tudi še v tako veliki meri, vnovčiti. Morda boste le prišli do prepričanja, da je moralna dolžnost vsakega, daje treba slične tvrdke, pa naj pripadajo komurkoli, vsestransko podpirati in ne omalo-važiti. Če obstoje med nami politična nesoglasja, je to vendar prirodno. Taka nesoglasja v mali ali večji obliki so danes dnevni pojav, nele pri nas ampak po vsem svetu. V politiki je nemogoče popolna soglasnost vseh in to je v gotovi meri zdrav pojav. Pravilna kritika samo koristi. Ne moremo pa doireti, da si Novine dovoljujejo svojega političnega nasprotnika tako neokusno obdelovati in mu očitati stvari neie politične, ampak tudi privatne prirode, ki niso nikdar obstojale. Ce že ne moremo biti v politiki popolnoma soglasni, bi vendar morali iskati soglasnost na gospodarskem polju. Gospodarsko delovanje je zelo obširno in danes jako občutljivo, posebno v slučaju, če je povezano z celo pokrajino. V tem primeru se z neokusno in neutemeljeno gonjo ne škoduje le posamezniku, marveč vsemu prebivalstvu. Od politike ima narod malo koristi, nasprotno, v večjih slučajih še škodo, pač pa od gospodarstva, radi-česar bodimo v tem soglasni in kritikujmo le to, kar bi bilo res vredno kritike in pustimo to kar bi škodovalo skupnosti. PO Li C I K d V vrbaski banovini, kjer bodo v začetku oktobra splošne občinske volitve, se je že pričela volilna borba. V borbo je posegla tudi Jugoslo-venska nacionalna stranka. V Novem mestu je bil preteklo nedeljo velik shod JRZ. Na shodu je govoril tudi banovinski tajnik JRZ, bivši minister dr. Fran Kulovec, ki je med drugim dejal, da bodo splošne občinske volitve za Slovenijo v nedeljo, dne 25 oktobra. V 41 občinah savske banovine so se preteklo nedeljo vršite občinske volitve. Udeležba ni bila velika, ter ni dosegla niti 50 odstotkov vseh volil- nih upravičencev. V vasi Brinje je glasovalo celo le 24%. Značilen je izid volitev v občini Duga Resa, kjer sta bili dve kandidatni listi: cf cielna lista HSS in lista, ki jo ni priznal dr. Maček. Zmagala je slednja lista. Drugod je povsod zmagala lista HSS, ki so bile edine vložene. »Prej je v naSi državi korupcija zavzela že nevarne razmere. Nobeden večji državni posel se preje ni mogel Izvršiti, da se za njega ni povezala korupcija. S svojim poštenim delom in s svobodno javno kritiko smo napovedali vojno korupciji. Ona mora biti v naši državi uničena." Izgovora ministra dr. Behmena na Visokem v Bosni. Na predlog kmetijskega ministra je bilo odlikovanih mnogo kmetov v Sloveniji, v priznanje zasiug za pospeševanje in povzdigo kmetijstva. Voditelji bivše zemljoradniSke stranke so na agitacijskem potovanju po Bosni in Hercegovini. Povsod prirejajo sestanke s svojimi političnimi pristaši. Zemljoradniški in delavski voditelj! so se dogovorili, da bodo pri predstoječih volitvah nastopili na skupni listi. Država je prevzela garancijo za posojilo v znesku 29 milijonov dinarjev, ki ga bo Priviiigirana agrarna banka dala »Savezu srpskih zemljo-radničkih zadruga", za njegovo sanacijo. Banska uprava je razpustila okrožne odbore obrtniških združenj v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. V drinski banovini bodo splošne občinske volitve v nedeljo 8. novembra in sicer za vse občine, ne glede na to, ali so bile v kaki občini po volitvah v letu 1933 že kake nadomestne volitve. „Mi Srbi se moramo združiti in spojiti ter hoditi roko v roki, prav tako, kakor hodijo naši bratje Slovenci in Hrvati. Predvsem pa moramo spoštovati drug drugega." Tako je rekel minister Stoševič na shodu v Pirotu. Pri pogajanjih dr. Stojadinovlča z romunskimi državniki je bil dosežen velik uspeh Podpisan je tudi že dogovor, po katerem bo dobivala jugoslovanska vojska od Romunije bencin, romunska vojna industrija pa od Jugoslavije baker. Romunski kralj Karo! je sprejel našega ministrskega predsednika v posebni avdienci. Pogajanja našega ministrskega predsednika z romunskimi državniki so imela popolen uspeh ter znova okrepila romunsko jugoslovansko prijateljstvo. Mala antanta se je pred dnevi sestala v Bratislavi. Za konferenco državnikov Češkoslov., Romunske in Jugoslavije, je glede na sedanje politični poločaj, vladalo povsod razumljivo zanimanje Obravnavali so vse pereče mednarodne zadeve. O sklepih konference je bilo izdano obširno poročilo v katerem povdarjajo članice Male antante, da ostanejo osnovne črte skupne politike iste, kot so bife označene pri poslednjem zasedanju. Stališče do Društva narodov ostane neizpremenjeno. Glede drug h držav ne bodo tri države prenehale s pri- Upornik? kakor tudi vladne čete v Španiji kažejo znake utrujenosti. Tuji diplomati se tiudijo, da bi dosegli vsaj 14 dnevno premirje, kar jim pa najbrž rte bo uspelo, Na obeh straneh vlada prevelika strast medsebojnega uničevanja. Brez vsakega odpora so upor niške čete zasedle mesto San Sebas-tian. Vsaka na daljna obramba je bila nemogoča, ker so sse branilci mesta med seboj sprli. PortugaSstea vlada je Izdala nalog za oskrbovanje uporniške vojske z vsem vojnim materialom, ki je v državi na razpolago. 50 inozemskih pilotov je prostovoljno stopilo v službo madridske vlade. Med nj^mi so 3 Angleži in 12 Francozom. Oddelek irskih prostovoljcev odpotuje v kratkem v Španijo, da se borijo na strani upornikov proti komunistični madridski vladi. Uporniki so pred dnevi pri Tae-vari sestrelili 10 vladnih letal, tri pa na severni fronti. Iz Mehike so poslali španskim vlada m četam veliko količino orožja in sicer: 49 vagonov rnunlcije in orožja, med drugim tudi 20.000 pušk, 20 nstlijonov patronov in mnogo strojnic. Poveljniki španskih uporniških čet so imeli v Burgosu zborovanje, na katerem so sklenili, da se mera vse pripraviti za splošno ofenzivo proti Madridu. Občinske volitve. Letos v oktobru potečejo tri leta, odkar so se vršile v naši banovini zadnje redne občinske volitve. Kakor doznavamo, se bodo prt nas v dravski banovini v podeželskih občinah vršile občinske volitve v nedeljo 25. oktobia. Te volitve se bodo vršile po starem zakonu in bo gSasovanje javno, dssi se je javno glasovanje svojčas od vseh strani napadalo. Izgleda pa, da bodo volitve kljub javnemu glasovanju popolnoma svobodne, saj tako tud; zatrjuje sedanja vlada. Vsak državljan in vsak volilec bo Smel polno svobodo, da po svoji vesti in svojem prepričanju odda jat no svoj glas za t sto kandidatno liito, ki bo po njegovem mnenju nudila največjo garancijo za dobro občinsko gospodarstvo ter za red in dobro upravo v naših občinah. Nihče ne bo zaradi svojega glasovanja izpostavljen preganjanju, ksr je gotovo prav in na mestu saj živimo v dobi vsestransko zajamčenih političnih in osebnih svoboščin. Nesreča ali zločin Dne 15. septembra 1936 so našli v vodnjaku gospoda Kožic Štefana v Murskih Petrovcih utopljenega tišinskega občinskega tajnika g. Gabor Janeza iz Petanjc. Pokojni Gabor je bil 14. t. m. do 20, ure v gostilni vd. g. Kranjc v Gederovcih od koder se je ob tem času napoti! domov. Kako je prišel v dvorišče g- Kožic Štefana in končno v vodnjak, še ni znano. O tem se vodi preiskava. Pokojni Gabor je bil od mladosti že slovensko zaveden. On je bil tisti, ki ie poleg nekaterih drugih veljakov že pred vojno širil po Prekmurju slovensko književnost in bil vnet sodelavec tedanjih slovenskih buditeljev. Temu primerno je vzgojil tudi svojo družino. Zapušča vdovo in otroke, med katerimi je tudi letošnji novomašnik g. Gabor Alojz. Slava njegovemu spominu, vdovi, otrokom in sorodnikom naše sožalje! Domete vesc murska Sobota: -- Smrt. Prejšnji petek je po mu-kapolni bolezni vdano v Gospodu zaspal, uradnik pri tuk. sodišču g. Benjamin Cimperraan. Lepa udeležba meščanov ter deputadja Sokolov v kroj/2 10 uri. Opozarjamo stariše, da pošiljajo svojo deco, ki boluje na tra-botru redno v fcolo, da j! tako omogoči vsakodnevno brezplačno zdravljenje. DOPISI: — Goric«, D.ic 20. septebra 1936 ob 14. uri bo pri nas blagoslovitev h gljenskega vodnjaka. Vodnjak, ki nudi ob vsakem času dovolj prav dobre pitne vode, je bil postavljen, odnosno rerioviraa z podporo Higi-jenskega zavoda v Ljubljars? in občine Puconci. Pokroviteljstvo prireditve je blagovolil prevzeti predsednik občine Puconci, g. Kuhar Štefan, kateremu so prebivalci hvaležni tudi radi tega, ker je v svojstvu banskega svetnika svoječasno izposloval izdatno denarno podporo za renoviranje vodnjaka in se tudi kot predsednik občine živo zanimal za dovršenje dela ob vodnjaku. Po blagoslovitvi vodnjaka bo prosta zabava, ki jo priredi domača gasilska četa v lastni režiji. Tako na blagoslovitev, kakor na udeležbo proste zabave, se cenjeno občinstvo vljud no vabi. — Beltinci. Rdeči križ v Beltincih priredi dne 20, sept. 1936 v gostilni g. Horvatove v Beltincih veliko plesno veselico v Udu proslave 60 letnice obstoja društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Vabijo se. vsi, ki znajo ceniti zvišane cilje društva, da se te proslave udeleže ša po svojih močeh prispevajo. — Trdkova. Iz našega kraja sta premeščena g Meško Jakob in gospa Marija. Oba sta učiteljevaia v naši vasi nekaj let. Vestno sta vzgajala deco, tako da si nista pridobila spoštovanja Se pri svojih učencih, ampak tudi pri njih starših, Vsa vas žaluje, ko odhajata po lastni prošsaji na novo mesto v Sv. Rupert blizu Maribora. Ob odhodu njima želimo veliko zadovoljstva in zagotavljamo, da nam ostaneta v dobrem spominu. — Otovci. Slednje naše poročilo o požaru v Otovc h se popravi v toiiko, da ni ogenj nastal vsled iskre iz rala-tilnice, ampak najbrže radi slabih cevi pri dimniku štedilnika. Zgorele so le dve kravi, seno in slama. — Črnelavci. Igralcem, ki so vpri-zorili igro „Če ljubita jo dva" in ki je povzročila mnogo smeha, se vaš čani in vsi udeleženci prav iskreno zahvaljujemo. OGLAS. BGkvič Franc, trgovec v Kupšincih, bo vprizoril s svojimi igralci dne 19. septembra 1936 ob 20. uri v Sokolskem domu veselo igro: „Če ljubita jo dva", na katero vljudno vabi vse občinstvo. SOKOL Okrožne tekme v odbojki. Dne 11. okt. t. 1. se bodo vršile okrožne tekme v odbojki na letnem telovadišču sok. dr. M. Sobota. Vsako društvo, četa naj prijavi vrsto in imena tekmovalcev najkasneje do 4. oktobra. Vrsta, ki bo pozneje prijavljena, se ne bo vzela v pošte*?. — Okr. r.ačelstso. Sokolsko društvo Beltinci priredi v nedeljo, dne 20. IX. 1936 ob 3 uri na dvorišču hotela Krona veliko javno »Tombolo". Za 2 Din je mogoče dobiti krasno žensko kolo, zelo lepo tneško kolo, moško obleko, vrečo moke in it 200 najrazličnejših lepih dobitkov. Tombo-ske karte se dobijo v trgovinah v Beltincih in na dsn tombole pred »Krono*. Vljudno vabimo k prireditvi! — Odbor. GASILSTVO: Prodaja gasilskih potrebščin Prostovoljna gasilska četa v Murski Soboti bo prodala na javni dražbi v nedeljo dne 20. septembra 1936 pred gasilskim domora v M. Soboti ob pol 11. uri: 1 štirikolno ročno brizgalno z 4 kom. sesalnimi cevmi, 1 miszno cevjo 5 parov spojkami, 1 sesalnim košom, 1 ročnik z ustnikom, potrebno gene ralnega popravila, 1 voz ia prevez mošt?a za vprego 2 konje?, 1 stoječo razdelilno lestve 1 stoječo navadno lestev, 2 obešalni lestvi. 1 dvigaio za dviganje vozoy. 1 voz za naložitev 1 velikega soda. Refiektanti si lahko ogledajo vse te predmete pred prodajo, t. j. v ne deljo 20, t. m. pred gas, domom od 8, ure naprej Na to prodajo se posebno opozarjajo gasilske čete. ki si hočejo nabaviti večjo ročno brizgaino. Uprava prostov. gas. čete v M. Soboti. Kuzma. Dne 6 septembra 1936 nas je obiskal član nadzornega odbora gasilske župe g. Obal Evgea iz PertoČ Vedno dobrodušen in vesel g. Obal je tokrat pri nas vodil gasilske vaje. Če ravno je bilo slabo vreme, ni od vaj odstopil in je v sporazumu z gasilskimi četami Kuzma, G. Slaveči, Dolič in D. Slaveči, vaje po določenem programu izpeljal. Naši požarniki so bili tokrat ob vežbi blatni, pa vendar so vztrajali in izoeJjali vse zadatke v splošno zadovoljstvo navzočega številnega naroda. Ob koncu vaj in mimohoda je spregovoril gasiicem nekoliko vspodbudnih besed tudi šolski upravitelj g. Černeka, ki se je obenem tudi spominjal rojstnega dneva Nj. Vel kralja Petra II. kateremu so gasilci v počastitev in v znak vdanosti vzkliknili trikratni živijo. Sv. Jurij. Po trudapolnem delu in skrbi si je naša gasilska četa zgradila zelo lep gasilski dom katerega bodo blagoslovili v nedeljo, dne 20. septembra 1936. Spored blagoslovitve je dnevu primerno sestavljen. Predvsem se bo 6 bližnjih gasilskih čet udeležilo v rogaševski cerkvi sv. maše od koder se bo po končani sv. maši ob 10. uri razvila procesija gasjlcev in vernikov h gasilskemu domu, kjer se bo izvršila blagoslovitev doma. Nastopili bodo razni govorniki, ki bodo orisali pomen gasilskih ustanov in požrtvovalno delovanje domače čete. Prebivalstvo naše kotline, kakor tudi ono izven nje, vljudno vabimo na udeležbo. Popoldne bo poleg gasilskega doma v gostilni g. Koblencerja prosta zabava. Križevci. Pod vodstvom člana župne uprave g. Štefane Franc iz Ša- lovci so se pri nas 30. avgusta 1936 vršile okrožne gasilske vaje ob sodelovanju gasilskih čet Križe?ci, Do-manjševci, Lončarjevci in KušSsnovci. Domača četa je za uspešno izpeljavo vaj, določila primeren prostor in preskrbela vse druge pripomočke. Izvajale so ss vojaške vaje, vaje z brizgalnami in končno kombinirani napadi na fingirane požare v vezi z reševanjem ijudl. Gasilci so vse zadatke izpeljati odlično, prav posebno so pa bili dobri napadi na požarišfia, zlasti oni letečega požara. Tudi reševanje dozdevno omamijeaih ljudi, ki se je vršilo v navzočnosti domačega zdravnika g. Dr, Rttuperja, je nudiio opazovalcem novost, ki jo do danes pri nas še niso videli. Vajam je prisostvovalo veliko število občinstva, ki je z vsdtiim zanimanjem sledilo izvedbam posameznih nalog in navdušeno odobravalo delovanje naših požsrni-kov. Kakor vodja vaj tako tudi navzoči častni starešina g. Džuban in tajnik gasilske čete Šalovci g. Županek, so ob koncu vaj pohvalili gasilske čete za odlično izvedbo vseh nalog in požarnike vspodbujali k nadalnje-mu človekoljubnemu delovanju. Z ponovnim vsklikom članom kraljevskega doma in pokrovitelju gasilstva Njeg. Vel. kraljeviču Tomlslavu, igranjem državne himne ter strumnim mimohodom so se vaje končate. Da so vaje tako dobro uspele, gre predvsem zasluga članom domače čete, ki so predhodno zato vse potrebno ukrenili, kakor tudi ostalim četam za vnete predpriprave. Mura : Lendava 2:1 (1:1). Po zadnjih lepih uspehih je gostovala SK Mura v nedeljo, dne 13. septembra 1.1. v Lendavi, kjer je odigrala prijateljsko nogometno tekmo s tamkajšnjim SK Lendavo. Za to srečanje je vladalo veliko zanimanje, ker je Mura obe zadnji tekmi proti Lendavi z eno gol razliko kljub tehnični premoči izgubila. Tekma je bila, kakor se je pričakovalo napeta in zanimiva. Muraši so tekmo sigurno odločili v svojo korist. Po poteku igre in po pokazanem znanju je rezultat prešibko izražen. Mura je bila zlasti v prvem polčasu v v veliki premoči, napadalci pa so imeli neverjetno smolo pred golom. Z lahkoto bi mogli zmagati z najmanj 4—5 gol razliko. Sodil je g. Lichtenberg iz Čakovca. Popolnoma neupravičeno je prisodil gol v škodo Mure, ker se je žoga odbila od prečke in ni plasirala go-love črte. Pričetek jesenskega prvenstva Na Aleksandrovem stadionu SK Mure bo v nedeljo, dne 20. t. m. prvenstvena nogometna tekma med lanskoletnim prvakom mariborskega okrožja SK Ptujem in SK Muro. Moštvo Ptuja, ki bo prvič igralo na našem novem igrišču, razpolaga z izenačeno enajstorico in je prav letos doseglo lepe uspehe. Znano je, da igrajo Plujčani izredno požrtvovalno in bo zaradi tega stališče naše Mure precej težavno. Oba nasprotnika gresta v boj z enakimi izgledi, upamo pa, da bodo znali Muraši izkoristiti prednost, ker bodo igrali na lastnem terenu in da bodo vsaj tako zaigrali, kot nedavno preti Gradjanskemu in Lendavi. Igrati pa bodo morali z elanom in voljo, kajti v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da gresta točki v Ptuj. Tako bo športni publiki prilika videti v nedeljo važno, napeto in zanimivo prvenstveno tekmo, kjer se bosta oba nasprotnika najbrže borila z vsemi silami in znanjem. Tekma se začne popoldne ob '/24 uri. Termini prvenstvenega tekmovanja v mariborskem okrožju. 20. septembra: Mura: Ptuj, Drava: Gradjanski, Lendava: Slavija; 27. septembra: Gradjanski: Mura, Slavija: Drava, Ptuj; Lendava; 4. oktobra: Mura:Lendava,Drava: Ptuj, Slavija: Gradjanski; 11. oktobra: Mura : Drava, Ptuj: Slavija, Gradjanski: Lendava; 18. oktobra: Slavija:Mura, Drava: Lendava, Ptuj: Gradjanski. Tekme se bodo vršile vedno na igrišču prvoimenovanega kluba. KmETIJSTVO Oziminam dušika in fosforne ' kisline! »Kakšna setev, takšna žetev." Ta narodni pregovor ima svoj globlji strokovni pomen tudi v pogledu pravilnega gnojenja ozimin. Višina pridelka ozimin je odvisna v precejšnji meri cd tega, če je mlademu žitu že v prvi mladosti na razpolago pravilne hrane. Ta hrana je dušik in fosforna kislina. Dušik upliva na bujno rast in močno obrastenje pšenice. Brez dušika se oz;mine, posebno pšenica slabo obraste. L'$ti se slabo razvijejo in izgledajo zakržljano, kar ima za posledico slabo in na škrobu ubogo zrnje. Zsmetek klasja in zrnja se rodi že v jeseni, ko je zimska strn stara nekaj tednov. Če ima mlado žito na razpolago dovolj dušične hrane, potem postane zametek klasja in zrnja, krepak, močan z dolgim klasom in velikim številom klasičev, iz katerih se potem razvije zrnje. Če pa zimska strn gladuje dušika, potem je zametek klasja in zrnja slab in maloštevilen. Odpornost proti mrazu je slaba. Če gnojimo ozimini, ki v jeseni ni imela dovolj dušika na razpolago, spomladi z dušikom, bo sicer žito bujno v rasti, slama visoka, toda klasi ostanejo vseeno kratki in število zrnja manjše. Vzrok leži v slabem jesenskem zametku zimske strni. Z dušikom pride fosforna kislina kot važna hrana ozimin v prvi mladosti. Fosforna kislina utrjuje mlado žito, da prenese zimo in mokroto zemlje, utrjuje stebla proti poleganju in pospešuje zorenje ter kakovost zrna. Zato moramo oziminam že pri setvi staviti na razpolago dovoljno fosforne hrane. Če gnojimo oziminam pred setvijo, potem moramo sjati bolj redko in s tem prihranimo na semenu, preprečimo pa tudi polaganje, ki nastane radi pregoste setve. Hlevski gnoj deluje prepočasi, da bi lahko ozimna žita dobila v prvi mladosti tekom jesenske rasti dovolj-ne količine dušične in fosforne hrane. Tudi postane nevarnost radi pozebe večja, če gnojimo s hlevskim gnojem, ker s tem postane zemlja bolj prhka in razrahlana, kar ne upliva dobro na razvoj korenin. Zato uporabljajrno hlevski gnoj za gnojenje okopavin, katere lahko hlevski gnoj mnogo boljše izkoristijo, kot ga izkoristijo žitarice. Za gnojenje ozimin pride kot dušično gnojilo edini apnent dušik vpo-štev. Apneni dušik je izrazito dušično gnojilo, s katerim se lahko gnoji v jeseni in pri tem ne obstoja nevarnost izpiranja. Apneni dušik se naj raztrosi na surovo brazdo, pred setvijo z brano dobro zmeša z zemljo, na kar se lahko čez par dni seje, brez škode glede klijavosti semena. Apneni dušik vsebuje 16% dušika in 65% apna in upliva tudi na razkisavanje zemlje. Ne sme pa se prezreti razkuževalna sposobnost apnenegv dušika. Zimske spore rastlinskih bolezni, zalego rastlinskih škodljivcev, kot so ogerci itd. uničuje apneni dušik in s tem tudi na tem polju mnogo koristi. Kot fosforno gnojilo za ozimine pride v pošte v supei fosfat. Radi enostavnejšega dela pa je za gnojenje ozimin, na teški zemlji, najpripravnejše gnojilo Nltrofos, ki vsebuje 4% du. šika in 12% fosforne kisline. Nas lažji zemlji pa je za ozimine Nitrofoskal-Ruše, ki vsebuje 4% dušika, 8% fos forne kisline, 8% kalija in 33% apna, najboljše gnojilo vsled tega, ker v lahki zemlji ni dovolj kalija, ki je potreben za razvoj močne slame in jedrega zrna. Na 1 k. jutro je potrebno 150-200 kg mešanega gnojila, Naj ne os tane letošnja jesen nobena njiva za sejana z oziminam, nepognojena. V Dravski banovini potrebujemo žita mnogo več, kot ga pridelamo. Cena za naše žito je v toliko večja, kolikor znašajo prevozni stroški iz Vojvodine k nam. Ta večja cena jamči našemu kmetovalcu večjo ceno za žito, kot jo dosežejo kmetovalci v Vojvodini. Zato je pridelovanje žita v Dravski banovini, ki mora uvažati letno okrog 5000 vagonov pšenice, najbolj sigurna kmetijska panoga. Z obilnim gnojenjem bi lahko postala tudi dobro unosnal Sadite orehe! Po celem svetu razširjen nemški mesečnik „Kosmos" piše v zadnji številki pod naslovom: »Nemčija rabi več orehovega drevja", da se v Nemčiji število orehovega drevja vedno bolj krči, ker je po njem vedno večje povpraševanje. Oreh ima veliko vrednost ne samo radi dragocenega vedno bolj redkega lesa, temveč tudi radi sadu — orehov. Oreh igra v človeški prehrani od leta do leta večjo vlogo radi velike množine beljakovin, maščobe (orehovo oljel) in drugih po- sebnih snovi, ki ugodno vplivajo na preosnovo v človeškem telesu. Kritja na orehih pa že v Nemčiji davno ni več. Radi tega delajo Nemci silno propagando za sajenje orehov. V prvi vrsti naj bi se vpreglo šolsko deco. Vsak šolar bi naj vsadil pod nadzorstvom vsaj eno orehovo drevo. Tako bi se v celi državi hitro navadili na sajenje orehov. Oreh začne roditi v desetem letu, popolen donos pa prinesejo še le nad 25 let stari oreh'. Če se začne takoj z sajenjem, bo uspeh kmalu tu. Prostora je vsepovsod zadosti. Če pa je kje premalo prostora, se naj iztrebi drugo manj vredno drevje, na njihovo mesto pa se naj zasadi oreh. Toliko po ..Kosmosu". In pri nas I Pred par leti so razdeljevali orehe za seme, od katerih pa jih je le kakih 5—10% kalilo. Letos pa opozarjamo na to tako važno narodnogospodarsko akcijo pravočasno, da se more še pravočasno nabaviti zadostne množine orehov za seme. Akcijo za razmnoževanje orehov bi naj vodila šolska vodstva s šolarji, gasilski in sokolske čete ter selekcij-ska društva. Banska uprava razdeljuje dve in več letne orehove sadike iz svojih drevesnic po znižanih cenah. Prošnje za te orehove sadike morajo biti predložene sreskemu načelstvu do 10. oktobra oziroma 10. februarja. Natančnejša navodila radi dobave teh sadik dobite v občinski pisarni. Lepa kmetija ravnotoliko travniki in šume ter hiša z gospodarskim poslopji, se da v najem na Krapji št. 11. p. Ljutomer. 3 Za vajenca sprejmem poštenega dečka. Vukan Ludvik, hotel Krona Lendava. Štev. 2422/1. Razglas o licitaciji. Občina Murska Sobota razpisuje za oddajo gradbenih del za centralno kurjavo, vodovod, tople vode in stranišča, steklarska, slikarska in pleskarska dela ter dobavo platnenih rolet pri gradnji Delavskega doma v Murski Soboti v skrajšanem roku I. lavno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. septembra 1936. ob 11. uri v občinski pisarni v Murski Soboti. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v občinski pisarni v Mursid Soboti. Ponudbe nsj se glase v obliki popusta v % (tudi z besedami) na vsote uradnega proračuna, ki znaša: za inštalacijo centralne kurjave za inštalacijo vodovoda, tople vode in stranišča „ 70 590 10 za steklarska dela „ 33 329 04 za slikarska in pleskarska dela , 34 535.— za platnene rolete , 8 300.— Ponudniki morajo položiti 10% kavcijo do 10 ure na dan licitacije pri občinski hranilnici v Murski Soboti. Občina Murska Sobota, dne 4. septembra 1936. Din 140 676 50 Zahvala. Ob prebridki izgubi našega soproga, očeta, brata in svaka g. Antona Kodra, javnega notarja v Murski Soboti so nam bili izrazi vsestransko sočutja v veliko tolažbo. Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakeršenkoli način izkazali zadnjo čast blagemu pokojniku. Osobito se zahvaljujemo gg. zdravnikom, prečastiti duhovščini, pevskemu drušhu .Jadran* in »Sokolu* v Murski Soboti. Dalje izrekamo prisrčno zshvalo jav. not. g. Dr. Ivo Šorliju in poslancu g. Josipu Benku, žuoanu g. Hartnerju Ferdinandu, starosti Sokola g. Velnar Josipu, starešini sreskega sodišča v Murski Soboti g driu Slavko Sumenjaku, predsedniku kat. izobr. društva g. Ulen Francu iz Tišine in pri-mariju g. drju Vladimir Brezovniku za ganljive poslovilne govore, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, in vsem, ki so v tako častnem številu spremili nažega dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna zahvala. Žalujoči ostali. Kdor ieli kupiti AVTO nai kupi vos znamke jpADLER" Najboljši NaielegantnejSi Najbolj ekonomičen Najsolidnejii