Izhaja vsak dan razee sobot, nedety In praznikov. Issued dally Saturdays, Sundays and Holidays. PROSVETA LETO—YEAR XXXIV. GLASILO SLOVENSKE NAßtODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ia upravnlikl 1007 South Lawndale Ave. Office of Publication! 1687 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904 Cena lista je 96.00 jjgr ing « ygj^im. CHICAGO. ILL», PONDELJEK. 12. JANUARJA (JAN. IS), 1942 Subscription 96.00 Yearly ÔTÊV.—NUMBER 7 Japonske (ete invadirale holandsko Vzhodno ^^g^gJOiNauiiling^at special rata of pl 108. Act of Oct 9, 1917, authorised on June 4, 1010~ Napad na pozicije ameriškega in filipinskega vojaštva odbit. Angleži potopili dva japon ska transporta in poškodovali tri druge. Ki tajske armade se približale Kantonu. Rusi predrli nemške bojne črte pri Leningradu in Sevastopolu ter reokupirali več mest in vasi. V Berlinu končno priznavajo poraze na ras kih frontah Indijo Baisvija. holandaka Vzhodna Indija. 12. jan.—Japonske čete so se izkrcale y Tarakanu in treh drugih krajih Vzhodne Indije. Holandska oborožena sila na kopnem, morju in v zraku je ¿la takoj v akcijo proti sovražniku. Uradno poročilo pravi, da so letalci napadli dva japonska transporta in eno križarko ter jih poškodovali. V vodah ob obrežju Vzhodne Indije operirajo enote ameriške bojne mornarice po poročilu, ki sadke je bil ubit, trije ranjeni, ostali pa so se rešili. Mornarični department poroča o operacijah enot ameriške bojne mornarice proti japonskim podmornicam v centralnem delu Pacifika. Ameriške in filipinske čete, katerim poveljuje general Doug-las MacArthur, uspešno odbijajo napade sovražnika na svoje pozicije. General je informiral vojni department o izkrcanju novih japonskih čet na Luzonu, «a je objavila časnikarska agen-1 največjem filipinskem otoku, in tura Aneta._„Te bodo pomagale pripravah Za veliko ofenzivo, katere cilj je zlom ameriške o-borožene sile na Filipinih. holandskimdstam v boju proti sovražniku. Washington, D. C.. 12. jan.— Ameriške in filipinske čete, katerim poveljuje general Douglas MacArthur, so odbile japonske napade na svoje pozicije v severnem delu Bataanskega polotoka, pravi vojni department v svojem poročilu. To dostavlja, da so krogle iz topniških baterij poT škodovale japonsko bojno ladjo v zalivu Davao. Japonci so utrpeli velike izgube v napadu na pozicije ameri ških in filipinskih čet. Iz poročila, ki ga je general MacArthur poslal v Washington, jo razvfci-no, da se je japonska ofenziva pričela na vsej črti. Tokio. 12. jan.—Vrhovno poveljstvo je danes zjutraj naznanilo okupacijo Olongapa, ameriške mornarične baze na polotoku Rataam. Ta je oddaljena 80 milj od Manile, glavnega filipinskega mesta. Poveljstvo je naznanilo tudi okupacijo Kuala Lumpura, glavnega mesta malajskih državic. Dve tretjini Malajskega polotoka sta pod japonsko kontrolo. Singapor. 10. jan. — Britske in japonske čete so zavojevane v srditih bitkah v zapadnem delu Malajskega polotoka, v katerih sta obe strani utrpeli velike izgube. Brtiski letalci so bombardirali japonske vojaške transporte, ki so skušali izkrcati nove čete na vzhodnem obrežju tega polotoka. . Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so bombe |H»topile dva japonska trans-porta, tri druge pa poškodovala. Britske čete še vedno drže svoje pozicije v džungli ob reki Slim in severno od Kuala Lum-purja, 290 milj nad Singaporom, kljub silnim napadom sovražni-ka .Japonski letalci so sinoči napadli z bombami Singapor, ki bile devet oseb in ranile 32 M» Ugil£\ . BatavUa, Vshodns Indija. 10. Japonska podmornica je t<"P«*dirala in potopila holand-tovorni parnik v bližini Jave Vsi 'člani posadke tega par-kk« razen treh so utonili. Poveljstvo holandske oboroženi • sile vidi možnost japonske invazije Jave in ae je na to pri-P'»vild. Japonski letalci.so izvršili več napadov na otok Am-'""no, ki leži med Novo Gvineja in Celebeaem, in na vojaška litaltAča na nevernem obrežju hol.mdskega otoka Borneo U-'adno poročilo pravi, da bombe, katere so vrgli Japonci, ntao po-tročtle posebne škode Washington. D. C. 10 jan — M ""'"m department je na-/M ,f"! japonaki napad na mm. »*kl peniHl Huth Alexander v vodah v bližini obrežja holand-►*<«• Vzhodne Indije Bombe, kašo vrgli japonski letalci, so 9*n*k. Bden člen po* Čungklng. Kitajska. 10. jan. — Velika kitajska ofenziva proti Japoncem je v teku pri Kantonu, glavnem mestu južne Kitajske, in pri Nančangu. Dve kitajski koloni sta prodrli v predmestje Kantona, dočim so dru-ge predrle japonsko bojno Črto pri Nančangu, glavnem mestu province Kiangsi. Japonci so okupirali obe mesti pred dvema letoma. Kitajske čete so začele ofenzivo tudi pri Ičangu, mestu v provinci Hupeh, kjer je zbrana močna Japonska oborožena sila. TČanf lHi Hvesto mí!} zapadno od Hankova. Kitajski letalci so izvršili na: pad na otok Amo j, 240 milj se-vernovzhodno od Honkonga, ki je pod japonsko kontrolo. Bombe so porušile več vojaških naprav in zanetile požare. London. 10. »jan. — Radijsko poročilo iz Moskve pravi, da so sovjetske čete reokupirale Mo-žajsk, strategično mesto na centralni fronti, ki leži 87 milj zapadno od ruske prestolnice. Prej objavljena vest se je glasila, da sovjetske čete prodirajo naprej na vsej fronti, ki se razteza od Leningrada na severu do Sevaš topola na jugu. Hitlerjeve kolone, ki oblegajo obe mesti že več todnov, so dobile strahovite udarce. Vroče bitke so v teku ob Stalinovem kanalu, 15 milj stran od Leningrada, in na severni stra-. ni jezera Onega. Na krimski fronti so Rusi izvojevali nadaljnje uspehe. Hitlerjeve armada okrog 100,000 mož je v pasti in preti ji uničenje. Berlin. 10. jan. — Tu so končno priznali poraze nemške oborožene sile na ruskih frontah. Vrhovno poveljstvo pravi, da so se morale nemške čete umakniti pod pritiskom ruskih srmad v več krajih dolge fronte. Poročilo dostavlja, da se umik vrši f^Jtdu. *- Kairo. Egipt. 10. jan. — Pozicije osiščne oborožene sile, kateri poveljuje general Erwin Rommel, so tarča angleških napadov iz zraka Te se nahajajo na o-zemJJu med Agedabijo in El Agheilo. Angleži rabijo ameri-a bojna leta IS < tipa Tomahawks iti Kittyhawk v napadih na pozicije sovražnika. Finska bi rada sklenila mir Švedska naj bi prevzela vlogo posredovalke New York. 10. jan. — Radijska poročila iz Londona, Berlina in Helsinka o stališču Finske so v konfliktu. Ona iz Londona se glase, da bi Finska rada sklenila mir s sovjeti, dočim berlinska trdijo, da se bo še nadalje borila proti Rusiji* na strani nemških armad. "Finska ve, da bo izgubila svojo svobodo in neodvisnost, če bi kapitulirala pred Rusijo," pravi radijsko poročilo iz Berlina. "Prelom bratovščine v orožju z Nemčijo bi bil samomor za Finsko." Londonska radiopostaja citira poročila, da se je Finska obrnila na Švedsko z apelom, naj posreduje med njo in Rusijo glede sklenitve miru. Na Finskem je akutno pomanjkanje' živeža in drugih potrebščin in prebivalci stradajo. Finski delavci pritia-kajo na vlado, naj sklene mir s sovjeti, odkar Hitlerjeve armade na ruskih frontah dobivajo težke udarce. Anglija naglasa potrebo kooperacije * ■ . i Ruska delavska delegacija v Londonu London. JO. jan.—Predstavnik vlade je v govoru po radiu poudarjal potrebo kooperacije med Veliko Britanijo, Ameriko in sovjetsko Rusijo v povojni reorganizaciji Evrope. IZ govora je bi- „ . __ lo razvidno, da se angleška vlada1 podpira Leona Hendersona, ne ogreva ze izpremembo mej, da se' Bankheada in Wickarda prepreči oborožitvena tekma med' Predsednik se je v pismu iz-drugimi evropskimi * državami, I rekel proti ustanovitvi odbora zlasti v Nemčiji. | petih članov, v čigar področje amendment glede kontro le cen sprejet Senat ignoriral Roose veltav apel WICKARD DOBIL VEČJO OBLAST Waahington. D. C.. 10. jan. — Farmski blok v višji kongresni zbornici je izvo|eval zmago, ko je bil amendment senatorja Johna Bankheada, demokrata iz Alabame in votttelja tega bloka, glede kontrole cen sprejet z 48 proti 37 glasovom Predsednik Roosevelt je apeliral na senat, naj . zavrže amendment, toda a-pel je naletel na gluha ušesa. Grupa 31 demokratov se je pridružila šestnajstim republikancem in enemu progresivcu in glasovala za amendment. Proti je glasovalo 26 demokratov, Iff republikancev in eden neodvis-než. _ Sprejeti amendment določa, da Leon Henderson kot administrator urada za kontrolo cen ne more odločiti o cenah farmskih pridelkov «rez odobritve poljedelskega lajnika C. R. Wickarda. Sle)*ji ima s tem v zvezi glavno bisedo. Sprejetje amendmenta V bistvu pomeni delitev oblasti c,i# Naznanjeno je bilo, da se dvanajst voditeljev ruskih delavskih unij nahaja v l»mlonu Ti bodo rczprozentirali Rusijo na sejah članov angleško-aovjetskega odbora strokovnih unij, ki je bil , ustanovi jen pred nekaj tedni v Moskvi ko so se tam nahajali voditelji arigleikega delavstvo. Padec iteoila brezposelnih v Angliji London. J«, J«n — Wv»lo breepoaofMl je padlo na najnižjo točko in je S decembra zna* Nov dekret nacijshé oblasti v Pragi London, 10 jan. — Agenturs Exchange Telegraph poroča, da so nacijske oblasti v Pragi izdale nov dekret, ki določa smrtne kasni za Cehe, ki nočejo oddati forkih oblek, katere potrebo le -jo nemški vojaki Zbiranje o-blek je v teku na Češkem in Moravakem ..' Japonska govori o invaziji Amerike Vojn« m približal* San Franciicu t> K •»' • •» » " Tokio. 10. jan. — List Times and Advertiser, glasilo japonake vlade, piše, da je invazija ameriškega kontinenta mogoča. Kakor hitro se toda japonska čete Izkrcale na tem kontinentu, bo-do premagale vse ovire in po-metle vse pred seboj, ' Ta list naglasa, da trditev, da so Združene države vame pred invazijo, {je bajka. Ta os lahko Francija upokojila 42 generalov Premešanje ustroja armade naznanjeno Vichy. Francija. 10. jan. — Admiral Jean Darlan, podpredsednik francoske vlade in o-brambni minister, je naznanil upokojitev 42 generalov in po polno premešanje ustroja arma de od vrha do tal. Pričakuje ae, da bodo nadaljnje upokojitve visokih vojaških častnikov sledile. Nov vojni minister bo kmalu imenovan. Ta bo nasledil gene rala C h ar lesa Huntzingerja. ki je bil ubit v letalski peureči mt novembra preteklega leta. ' Pojasnilo je bilo, da je premešanje ustroja armade bilo potrebno is več razlogov. Ta ni uspešno funkcioniral v okolno-stih, v katerih se Francija nahaja. Urad civilne obrambe premešan Dekan Landis imenovan za načelnika Washington. D. C.. 10. jan. — Predsednik Roosevelt je imenoval Jamoaa M. Landisa, dekana pravnega oddelka univerze Harvard in bivšega direktorja federalne borzne komisijs, za načelnika urada civilne obrambe. To pozicijo )e doslej imel newyon-ški župan La Guardia. Slednji je dobil mesto direktorja v tem uradu, La Guardia je bil predmet kritike v kongresu v zadnjih tednih. Mnogi kongresniki ln se natorji so trdili, ds civilna o-bratnba trpi. ker La Gusrdia ne more posvetiti dovolj časa nje mu poverjeni nalogi kot župan največjega ameriškega mesta, in ÍL.Tí «•«"""oy. trdnjav. Pl,.(jM)dlrtk RouffygH j,. u(|n| „ ÊÏh hXX ■terlp"«*" Lundu in U / i' ^S£'•<¡""»11» h»"'« 'kupno doloj.lt bon. mornaric, j. tenM.1.1 , , llv,j,nJu ,„„„,,. ^ '»" "vdn.'obr.mli. Ali Ik, L L..T.U T" " RooMV.lt k.,t pomot!., direkt». nastala panika, ko ao prišla p ferlral s HUHniim in drugim! poVeča prganja i.ie Imi pn/a-in pomagali sovjetom v lioju deliti žaram «airedlM* Zaloge žga-proti Hitlerjevi vojni malim" nja, ki ao /daj v skladiščih, bo-General je pr»vedal, da ae v«rf *ad«»«4fl»vele za nadaljnjih |iet let talioriščih Ti >i bili ujeti, lu» so ruake armade invadirale polj* >»ke poki ajine po Hitlerjev«^ napadu na Poljsko Takrat sta bila Staiui m llltlei zaveznika. argentina pojasnila svoje stališče Vlada si pridriala pravico svobodne akcije PODPORA AMERIKI ZAGOTOVLJENA Waahlngton- D. C., 10. Jan. — Ameriški uradniki upajo, da bo konferenca zunanjih ministrov držav Sapadne hemisfere, ki se prične 15. januarja v Rlo de Ja-neiru, Brazilija, izpolnila vse, kar ae pričakuje od nje. Ta Je bila sklicana na iniciativo is Washingtona potem, ko so Japonska, Nemčija in Italija napovedal« vojno Združenim državam Državni tajnik* Cordell Hull Je v razgovoru z reporter Ji ti-rekel upanje, da bodo na konferenci sprejeti definitivni zaključki glede militaristične in ekonomske obrambe ameriških republik. Konferenci, ki se bo vršila v palači Tlrandetes, bo predsedoval Oswaldo Aranha, brazilski zunanji minister, Kako daleč bo šle Argentina podpiranju Združenih držav v vojni proti osišču, je še predmet ugibanja. Argentinski zunanji minister KneJque Guinasu 0 dejal, da glavna naloga delegatov na konferenci je ohranitev miru. To izjavo je podal po razgovoru z reporterjem lista Ne-eion, v katerem je namignil, da Argentina ne bo storila nobenega koraka, ki bi izzval komplikacijo med njo, Nemčijo, Italiio. in Japonsko Dalje Je rekel, da ae Argentina v nobenem smislu ne smatra za militarlatično zaveznico Zdruienlh držav. Ta lajava pomeni, da si Argentina prisvaja pravico svobodne akcije, čeprav Je prej zsgotovila A-merlko, da je v tem konfliktu na njeni strani, Od ja|Minskega napada na Pearl Harbor je devet latinskih republik napovedalo vojno oaišč-nlm državam. Ta republike ao Kostarika, Nikaragva, Honduras, Guatemala, Haiti, Salvador, Plinarna, Kuba In Doniimkani Tri druge država - Mehika, Venezuela In tylombija — so pretrgale dlplomalične odnoša-je t oaišenimi agresorji. Znano je, da so osišču nsklo-njene grupe sktivns v nekaterih Istinskih' državah, slasti v Argentini in Braziliji, kjer ao velike nemške in italijanske naselbine, čeprav so bili storjeni ko-rskl za ustavitev osiščne propagande Kna stvsr je gotova in ta je, da ne Imi nobena latinska republika pomagala osliču v konfliktu proti Ameriki Mehika zasegla Hearstovo posestvo Mexico City, 10 Jan. — Vlada je zasegla poaestvo Willlsma lleutsla, ameriškega časnikarskega magnate, v obaegu 133,-(Jftt akrov in ga Izročila prebivalcem enajstih vasi v državi Chihuahua Vladni liat El fca-cioual pravi, da je odredbo glede Zaaegc |Nwe»tva podpiaal pred-M-dnik Camacho. Potar v japonskem zunanjem uradu Tokio, 10 Jan — Požar je u-nlčll del (»oslopje, v katerem je . urad zunanjega ministra, poroča časniksraka agentura DotnaJ Kako je naatal, Še ni ugotovljeno Poročilo dostavlja, da so bili vsi važni dokumenti rešeni. Egipt pretrgal odnohaje s sovraimki Anglije Kairo, Egipt, 10, jen — Vlada je pretrgala dlplomatlčne odno-šoje z vsemi državami, k) vodijo vojno proti Veliki Britaniji, ae glsaj uradno poročilo. La. e se raketirjev! PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OtJUILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE jEDNOTE / Ot0«n of and published by Slovene Notional Benefit Society Naro¿nina aa Združene driaeo (is»on Chlcofa) in na loto. 13.00 ta pol iota. SI.&0 sa ietrt letaj m Chicago in Cicero 1740 aa celo loto. 13 75 sa pol leía» aa Inoaoaaotvo HM. Subscrlptlon ratess for tbo United State« (except Cbicafo) and Cañada M-00 por year. Chicago and Clooro S? JO por foar, countrios 91.00 per yoor. Cono oglaoor po dogovoru.—Rokopisi dopisov in člankov so no vračajo. Rokopisi literarno vsebine (¿tiloo. peveeii dram«, peaml Ud.) to vrnejo poéüjatolju 1« r slučaja, ¿e Jo prilotil Advertising rates on agreomant.—Maauscrlpta of commnnlcationt and unsolicited articles will not bo returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc« will bo returned to sender only when accompanied by self addreased and stamped envelope. Naalov no vto. kar lma stik s llstomi PROSVETA 2017-ftt So. Lawndale Ave.. Chicago. IlHsds MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin Glas ts Moniane Eaat Helena. Mont.—Ker ravno pošiljam naročnino za leto 1942, sem se namenil malo opi-I sati tukajšnje razmere in pove-| dati nekaj miali. Z delom gre dobro, tako da se ne moremo zdaj več pritoževati radi slabih delavskih razmer. Ne vemo pa koliko čaaa bo tako šlo, ker čaai se naglo spreminjajo. Omeniti moram naše sloven-| ske fante, ki so odšli prostovoljno k vojakom. Vsa čast jim, ker niso hoteli čakati, da bi bili kli cani v armado. Ne bom jih na vajal z imeni, ker bi uzelo preveč prostora. Kot rečeno, so šli prostovoljno. Želim jim, da bi ¡dobro premikastlli Japonce, ma karonarje ln kljukokrižce, tako da bi nikdar več ne pričenjali z vojno in prelivanjem krvi mi-Ncvc razmere prinašajo nove raketirje. Odmerki pnevmatik I roljubalh ljudi ali gumijastih obodov za avtna kolesa prinašajo "butlegarje" tega jaz imenujem to klanje, ki ae blaga. Kar koli še pride na odmerke v teku Vojne, dobi svoje gtxji v naši rojstni domovini, nBj-"butlegarje," ki bodo prodajali pomanjkujoče stvari pod roko in ve£ji ziočin, kar jih je bilo pod po oderuških cenah in mnogo jih bo, ki bodo plačali vsako ceno golncem do današnjih dni. Civi-samo zato, da ne izgube komforta ali ugodnosti, na katere so na- akcija dvajsetega stoletja? vajeni. Bunk! To so krvoloki, banditi, Vojni časi prinašajo razne nevarnosti in te nevarnosti prinašajo roparji, ki, kofjejo mirna ljud-i.ove raketirje, ki bodo nesramno izkoriščali vsako nevarnost. Na ftva. MoJa največja želja je, da to se je treba pripraviti. se s takimi ničvredneži postopa V ameriških listih čitamo, da že hodijo po hišah v ameriških zob za zob, glava za glavo. To bi mestih, zlasti v mestih na obrežju Pacifičnega morja, neznani bilo mpje največje zadoščenje, ljudje, ki ponujajo plinske maske ali pesek za pogašenje zažigalnih Nas, ki smo že prestari, ne mara bomb; dalje ponujajo zastorje za okna za zatemnitev hiše in mar- jo v ameriško armado. Toda na sikaj drugega še ponujajo po visokih cenah, ko so ljudje zbegani ša dolžnost je, da pomagamo pred grozečimi napadi iz zraka. Stricu Samu v vseh ozirih. No- Ti neznani ljudje pripovedujejo prestrašenin^gospodinjam aliIbena stvarne sme biti pretežka kogar že dobe doma, da so poslani od lokalne civilne brambe. To nas. S tem bomo pomagali, vleče ln vplUa na ljudi, ki so danes voljni ustreči oblastnikom, i« bo zmagala demokracija in Dalja trkrfjo na vrata razni "inšpektorji;' ki pravijo, da so tudi svoboda širom sveta. Potem bo-poslanl od civilne brambe z namenom, da pogledajo, v kakšnem ™> lahko rekli s srcem in bese-stanju se nahaja centralna peč (furnace) v kleti kot predpisujejo io: Mir ljudem na zemlji. Svet določbe civilne obrambne oblasti. ' je dosti velik in vsi ljudje bi lah- To se bo dogajahrali se lahko že dogaja tudi v mestih na vzhod-1ko iivcli v mlru' Prijateljstvu in nem obrežju Amerike, sploh povsod, kjer bo pretila nevarnost zračnih napadov ali kjer bodo oblastniki odredili, da se ljudstvo vadi v zatemnjevanju hiš in v drugih akcijah proti sovražnim itapadom Iz zraka Naj se to dogaja kjer koli ža, mi opozarjamo naše čltatelje, ki bivajo tamkaj, naj bodo previdni, predno nasedejo te vrste novim rsketirjem. Nobenih plinskih mask in drugih obrambnih pripomočkov ni treba kupovati od neznanih agentov! Nikogar ni treba 3°-3ft nič,°» kar ni Prav Popustiti v hišo, dokler ninte prepričani, da tujec pred vrati res za- Nazno» P°»«bno pa zunanje dalo stopa civilno brambo! Namesto tega obvestite policijo takoj, kadar prida naokoli slepar, ki izkorišča nevarnost v svoje osebne namena. Izkoriščevalci te vrste so danes največji zločinci ln za takšne nestvore ne sme biti nobenega usmiljenja. adovoljstvu. Jesen smo tukaj imeli lepo in toplo. Toda, ko se je na koledarju začela zima, smo tudi tukaj dobili belo odejo preko vse Montane. In tudi mraza. Na novega leta dan je toplomer kazal Priznanje vsem rednim dopisnikom Prosvete. Dobri dopis niki držijo Prosveto na površju. Samo sobotna številka mora zopet priti nazaj, kajti pri naročnikih je nevolja radi manjka nja sobotne izdaje. 99% jih je za V Oklahomi je dolgo let izhajal tednik The American Guardian, I njeno obnovo. In to bi se lahko ki je pred nekaj leti dosegel čez 44,000 naročnikov. Bil je soelali | oaredllo, ako ste v glavnem ura Tragičen konec starega borca stičen list. ampak bolj kot socialističen je bil—pacifističen list. Njegov lastnik in urednik je bil Oscar Ameringer. Ob novem lotu je pa The Amcncan Guardian izdahnil. Menda ni socialista v Ameriki, ki ne bi poznal imena Oscar Ameringer. Mož je stara korenina med socialnimi rebeli. Spominjajo se ga v Milwaukecju, kjer je sodeloval t Bergerjem, spominjajo se «a v Springfieldu, kjer Je urejeval glasilo rudarjev The Illinola Miner ln v njem energično pobijal aamopašnoat Johna Lewlaa. Vse to je bilo preti veliko depresijo. Med depresijo J® še grmel iz Oklahome s svojim novih tednikom. Oflcielnl socialisti ga nieo isdi imeli iz razloga, ker Je vedno metal strankine odloke v koš; bil je "črna ovca" meti sodrutfi. Oficielnl socialisti so bili Ame-nngerju enkrat preveč konservativni ln drugič preveč Idealistični. On je bil vedno "revolucionaren"—v ravni črti. In s tem si Jej inal pridobiti naročnike meti najbolj nezadovoljnimi. Zadnja leta ae je |>a Ameringer precej približal Thomaaovim socialistom. Bil je brezpogojen pacifist, kakor so bili oni brezpo-, . . . . Hojnl pacifisti Teko so sopotovali do 7 decembra 1941. Tedaj J* *1'™ mu' , b<> lflko' ledaJ na du za to, in bo tudi več naroč nikov in dobička. Nisem pa dik tator. Jaz le pišem ln priporočam kot slišim ln vidim pri članih in naročnikih. Anton Mlhelčič. 143. Ae odmev konvencije Waat Mlddleae*. P*.—Ko ja naša društvo 262 SNPJ Izvolilo Franka Stambula za delegata 12. redne konvencije, mene pa za namestnika, mi Je Frank dejal, da o()i mogoče ne bo droH dopusta in bo meni prepustil qe-legatatvo, ker so v tovarni West-Inghousc zalo zaposleni. Reke mi pove vsaj teden prej, da se pripravim, ker treba mi je, da •i kupim to in ono, tudi—čevlje na bika, čeprav v žepu nI niks Saj bom tam zaslužil. No. po $12 na dan tudi niao bile mačkine ragrmelo. Dne IS decembra Je American Guardian preaenetll svoje čltatelje z izjavo, da Je rdaj za vojno. Njegov pactfizcm Je zletel v koš To bliskovito presedlan je Je pa razka&lo njegove t aiočnike Siromaki, ki Jih Je Ameringer skozi leta vzgajal za (¿ole pec»(it c. niao mogli razumeti bliskovite tzpremembe in vzeli so svojega voditelju za—izdajalca. List, ki je imel okrog 40,0001"", naročnikov, je v nekaj dnevnih izjfubtl skoro—vae naročnike. Ta- o™^^ ^ l . m, jr IdMlIit A„,., ing*r ub«. M„„s. „br Ob prvi Ukr, «.lUm. L.^T^vTJ. ZtlfcS je žalostno propade ... i. . J* ^ ... mtt . , ,, ' , • . I ki konvenciji po $11 na dan. De- Ker smo ¿e pri tem, lahko še omenimo, tla Je tudi pri Thomaao- jaj Mm je bilo preveč, on pa vlh zelo na slabem Japonski napad na Ameriko Je povzročil ......■■■mm i kol v Thomas. \ i cksckutivi J\..k.»r poroča newyorški New Leader, [ J« P* t članov eksekutive glasovalo za znano Izjavo, da aoclallatlčn/i stranka preneha * opozicijo proti vojni ln nadaljuje boj aamo sa demokracijo, eden član (Kriie^cr) ni glasoval nič, dva (Traversj Clement in l.ilhan Symes) itafya glasovala proti, nakar sU ogor ceno izjavila, da l*.*ta nadaljevala kritiko vojne v strankinem «lesilu Cellu in če jima i» večina okaekutive stopila na prate, tfdaj odstopita TT Tako /tU) stoji stvsrr v~ ekaekuti vi, Zunaj eksekutive nI p« osteh, akoro nu-eaar SoclaliatlCna orKanisactJa v Read in« u. Pa, katera publiciia tednik Heodlntf Labor Advocate, katera je ena najmočnejših na deteli in katera ae je v zadnjih letih precej pri-bližata Thnmaau—pri eadnjih predaedntškth volitvah J? agiMrala ranj- je tak< j po napadu t\s P*arl Harbor izjavila, da je zdaj ta \ojno m obljubila te st<»pfocentno podporo KooaeveUovl vladi pri «hrambi An>ertke in njenih poaeščin, Majhne peščice desfk iatnih ljudi še vr. Hrvatinu, naj mi jih preskrbi, a ga ne vidim. Končno on k meni pristopi, ker me je bolje poznal kot jaz njega. "Halo, ali si mi preslurbel jerperge?" "Ja, ali nisem gotov. Bova izvedela ¡»opoldne." Bil sem v skrbeh, da mogoče t§m ne bo prostora zame, se odločim in tudi jaz ato-pim v vrsto delegatov, češ, kjer so drugi, tam bom še jaz. 2e sem >ri oknu in vprašam za cenejšo sobo—za štiri delegate. 2e imam velik ključ, privezan na veliko desko s sobno Številko 709. Poberem kovčeg in hajdi na vzpdnjačo, še malo gor po šten gah in sem v sobi, v kateri je silo šest postelj. Odložim prt ljago, se ¡»ogledam v ogledalo popravim stlačeni klobuk in. hajdi v pritličje med delegate No, bo res tako najbolje, da sem tukaj dobil jerperge: iz spalne sobe v zborovalnico, od tam spet v spalnico. Tako bom imel celih 16 ur počitka vsak dan in tore, dosti čaaa za premislek, kaj bomo zopet jutri povedali. Mislim da so vsi enakih miali Kmalu se prične dopoldansko zborovanje. V dvorani ni bilo še vse tako. kot bi moralo biti. De-legatje so se ozirali okrog sebe da vidijo tega in onega. To zborovanje je kmalu končano, dalj A<- pa je bilo popoldansko. Taj nlk kliče delegate po imenu. Vsi smo nategovali ušesa, da slišimo ime tega in onega, ki ga mogoče poznamo. Vsakdo je šel k mi zi in tam dobil regaljo, papir svinčnik in pravila. Tako jo tu dl jaz uberem. Nazajgrede me pocuka moj prijatelj Frank Bol tesar iz Puebla, a katerim sva ae zadnjič videla v Chicagu na deveti konvenciji. "Na svidenje pozneje," ml pravi. To zborovanje prvega dneva je bilo važnega pomena radi združenja s SSPZ. Vse Je bilo odobreno in soglaano za združenje ljek, so pa prišli delegatje SSPZ v vrsti po dva in dva. Na čelu je korakal njih-glavni predsednik, ki je imel na glavi rdečo dalmatinako čepico z velikim črnim cofom, ki mu je visel ob strani. Mi smo jim pa ploskali, dokler se niao posedli med nas, potem pa . smo imeli vsi enake pravice. Po seji smo se pozdravljali in spoznavali s tem in onim. "Alo, alo, ti si tisti dopisnik—" Nekateri so mislili, da sem velikan nad šest čevljev, drugi, da sem širok, tretji, da imam veliko glavo. In tako jim je bila moja malenkost v zabavo. Tako smo se seznanjali vsak naslednji dan Vmes je včasih prišla tudi kon-fuzija. Največja konfuzija pa je bila takrat, ko je konvenčni predsednik Petrovich rekel, da polovica delegatov preveč govori, da bo dal priliko, da bo še molčeča polovica govorila (ploskanje). Jaz sem si mislil: No, sedaj bom pa povedal svoje. Vsi dvignemo roke, v katerih držimo društvene številke. Priglašenih je bilo nad 50, ki hočemo govoriti. Nekaj jih je govorilo, a že je prišel predlog za črtanje liste. Tako smo bili zopet ob besedo. Govorili so večinoma le eni in isti, pa če je bilo treba ali ne. Poleg mene sedeči delegat iz ttilwaukeeja se čuti užaljenega, cer ne dobi besede in reče: "Ta-to važno stvar imam povedati." Vrže pravila ob tla, rekoč, da ne )o več vprašal za besedo in da bo tiho. Drugi delegat pred menoj—bil je iz Clevelanda—ae je silil in silil, da dobi besedo, pa nič. "Kar domova grem," pravi. Jaz jih tolažim, da dvanajst copakov je vseeno, če tudi molčimo, pa bolj pazno poslušajrao In res smo slišali to in ono, tudi nekaj takega, kar bi ne bilo treba. Recimo 15 spornih zadev. Društva niso pravilno volila delegatov. Delegat pa je hotal biti ta in oni. Prišel je na konven cijo, a ta ga je zavrgla. Nekateri so trpeli tudi na stroških. Nekdo, že nad 30 let član jed-note in bivši glavni odbornik, se je hotel vriniti zadnja dva dne va kot namestnik delegata, t konvencija ga ni potrdila. Posili je spregovoril par besed, rekoč: "Nad 30 let sem član jednote, bi) sem že tudi glavni odbornik in delal za društvo in jednoto, zdaj pa nimam besede. Je že dobro . . (Saj pravim: delegat je več kot kdo drugi in zato je treba v ta siliti in agitirati, da si izvoljen.) Ampak za društva in jednoto delamo vsi, tudi taki, ki niso bili še nikdar delegatje, ne v glavnem odboru in tudi se ne vsiljujejo. Glede Prosvete se j% malo govorilo. Videlo se mi je, da še polovica delegatov nima dnevnika Prosvete in zato jim je bilo deveta briga vprašanje, da bi Prosvtea izhajala vsak dan, koi je pred leti. ______ Najbolj smešno se mi je videlo glasovanje o dvadolarskero bolniškem skladu, če se podpora zniža s 15 na 10 dni, ali pa zviša asesment. In tisti, ki so zavarovani za en dolar, so imeli več besede, kot tisti/ katerih se je tikalo. Predlog je bil na mestu, da člani, zavarovani v endolar-skem skladu, nimajo pravice glasovati, ker tudi ne priapevajo v dvadolarski sklad. Ampak konvenčni predsednik je vztrajal, da take točke ni v pravilih, da mu naj dokažemo, drugače pa vsi glasujemo. Ker je rentačil. smo se ga ustrašili. In takaOudi v bodoče lahko endolarski člani vtikajo prste vmes v dvadolarski sklad, čeprav nič ne prispevajo j Lat This Be Y«vr • • • j] Ns. 1 Resolution r*s for 1942! Hala Defeat tka A ffrsssoit by pat- »i..j UAUI i^MlnetaBB rinj yuv* «ufin^s rsfalody—ia U. S. Däferns Bonds and Stampf. GlYmrShrnf— S.«.----------- lo vse zasedeno, tri sobe natlačene delegatov in gostov. Vstopnima je bila dva dolarja. Meni se je zdelo preveč, ker pri nas se dobi taka postrežba za 50c, toda program je bil pa vreden dolar in pol.. Nekaterim se je zdelo poceni, ker so vedeli, da bodo dobili "money's worth". Imam še precej opazk, toda sedaj je vse bob ob steno. Prihodnjič bom nadaljeval o srečanju in zabavi ob času konvencije. Anton Valeniin&č, 262. PONDELJEK, 12. JANUARJA valni. Sicer fantov ni bilo treba vzpodbujati, ker so sami prav korajžno izjavili, da gredo z ve-seljem namlatiti rumene Jap*. ne. Vsi trije prej imenovani re-kruti so velike in močne postave, in na pest bi lahko vsak namla^ tli po pet Japonov. Na tej zabavi se je pelo kot za stavo, ker so se iste udeležili večinoma vsi pevci Svobode. Orkester mladega R. Masa rja Je H skrbel, da je lahko vsakdo, cdor ja hotel, ude premikal. Vse e bilo prav veselo, razen naših mehkužnih mamic. Sem pa tam so jim tekle solze po licih. Materi rekruta Johnnie Krainta pa skoraj ves čas. Šele proti concu veselice so se ji oči neko-liko posušile in je začela tudi ona poskakovati po godbi na trdem jodu. Vsem fantom želi podpi-sani srečen povratek. L. Junko. 121. ' ln Drugi daQ zborovanja, v ponde- vanj. Ta je pa lepa! f. . 'Vi M O slovenskem kongresu drugem Detroit. Mich.—S komentarjem o slovenskem kongresu, c katerem v Prosveti z dne 2. ja nuarja komentira pomožni urednik Prosvete A. Garden, se popolnoma strinjam. Yes, kongres naj bi reprezentirali in tvorili samo odbori slovenskih podpor nih organizacij, s katerimi naj sodelujejo vsa naša podporna društva, federacije, zadruge in slovenski domovi. Ti reprezen tirajo nad 99 odstotkov Slovencev v tej deželi, in samo ti naj bi bili kompetentni govoriti in reševati vprašanje o evropski federaciji in kako naš slovenski narod oteti onih tiranov in pi javk, kateri so ga tlačili in glodali zadnja stoletja. Ali naj zaupamo kraljičkom in drugim reakcionarnim elemen tom ter župnijam (posebno katoliškim), da bodo delali za avtonomijo narodov, v katerih se naj bi narodi sami vladali? Ka; še! Proti kaj takemu se bodo on z vsemi štirimi protivili. Samo poglejde v "pisano polje" A. S. kako se še navadni hrlbovsk fajmošterček Trunk huduja nad nedolžnim Jurcovim dopisom Prosveti z dne 28. nov. 1941. V tistem dopisu Jurca piše fakte o težkem položaju. ljud stva pod belgrajsko vlado, ka tera je s pomočjo cerkve izže-mala narod do skrajnosti. Ljudstvo pa je pod težo davkov stradalo in bilo raztrgano. Zaslužek pičel, in kdor je hotel pri mestnih in deželnih zgradbah delo dobiti, je moral iti do župnika po dovoljenje, ker drugač«'W dela dobil. Sedaj si pa predstavljajte, ka ko so bili oni siromaki šikanira ni, kateri niso potrebovali žup-nikove glave, da bi za njih mislila. Marsikateri drugače dober vernik radi svojega mizernega položaja ni zmogel dajati za cerkev, pa so ga pri vladnih organih denuncirali, da je nevaren "komunist" in hajdi z nJim v kurnik. Njegova žena in otroci so potem pa še toliko bol, stradali brez očeta. In tem parazitom se niao niti nedolžni otroki nič smilili Ja, cerkvena hitrarhija in kra IjevaŠl bodo delali, da dobi na rod federativno republiko in av tonom i jo! Brrrrrr! Uncle Sam kar naprej prav fletno pobira naše slovenske fante v Detroitu. V kratkem od rinejo k Stricu Samu Johnnie Kraintz, Johnnie Cedilnik Henry Ratzel. Potrjenih (tau blich) je bilo več drugih, med temi tudi R. Grum ln A. Semrov katera pa bodo obdržali na "de-fenae" delu. Vai ao člani št. 564 SNPJ. ^ ' Prvoimenovanim trem so t. m. priredili prijatelji in znan ci odhodntco (party) v SND, na kateri ae ja tudi podpisani za baval.»» Z aranžiranjem iste imel največ posla stric in ptija tel) gori imenovanih treh rekru tov J. Jane. Zvečer sta mu nekoliko pomagala oče enega teh Skupina nemških vojakov, ki sa in So so dobro sabavali H o r m i n 1 o No. 2, Pa.—Nase društvo 200 SNPJ in društvo 86 bivše SSPZ, s katerim smo se združili, je priredilo na novega eta zvečer domačo zabavo, največ samo za člane, stare in mlade. Pa tudi Članic ni manjkalo: skoraj vsakdo jcf pripfeljal svoj snop", tako da se .je lahko vf-til kolikor se mu je ljubilo, in nikomur ni bilo treba iti k beč-larjem po metlo, da bi z njo plesal. Bila Je prav fina domača zabava po starih običajih. Muzikant je bil štajerska korenina Mike Leskovshek iz Yu-kona s svojo Cilko. On zna prav spretni pritisniti na vsako tipko svoje kromatične harmonike. Njegova boljša polovica ga je spremljala na domačem instrumentu, to se pravi: kos papirja ln glavnik. Prav fajn mu je se-kundlrala na vsako struno pos* bej. In kot vam Je znano, so mu-zikanti vseh muh polni. Kakor hitro pritisne, že valček ven stisne, polka pa itak nobenemu ne uide. Udeležba je bila prilična n naselbino kot je naša. Le par izjem je bilo, kar se nas Slovencev tiče, Hrvatje so nas pa popolnoma pozabili. Ne vem, kaj bi mogel biti vzrok, vstopnina ali kaj drugega. Veste, flika ni včlika, in tO je bila naša vstopnina. Vsak član je plačal dol potem pa jej in pij, dokler kaj. To ni veliko, in več človek tudi ne more zahtevati, posebno] ne v današnjih časih, ko je vte drago. Naša stara mesarja, br. Pregrad in menda tudi Mike Pau-šek, naš sedanji tajnik, sta preskrbela prave domače klobase,-narejene kar doma in s česnom zabeljene. Tako so lepo dišale, da kaj. Samo nekaj jim je manjkalo: zašpanjene niso bile, ampak to se oprosti. Kar je bilo najbolj zanimivo, je to: čim bolj naši člani lezejo bliže penzije, tem bolj plešejo in pojo. Drug di-ugemu se ne podajo, tako da so v obeh strokah, v petju in plesu, precej iz-vežbani. Samo jaz sem bil nevtralen pri obeh točkah. No. me je pa boljša polovica nadomestila, tako da je bilo vse "okcyM. j : Za točaja nam je bil že star in izvežbani natakar Joe Rups* za želodec je pa skrbela njegovi boljša polovica. Oba se prt' apretno obračata, da bi kdo nt trpel žeje ali lakote. Delata tako dolgo, dokler se ne naveliel U. Ko se jima dovolj sdi, tedi se pa pograbita. Ljudje misli} da se bosta stepla, ampak zač« U plesati. Potem si naj pa v* kdo sam pomaga pri jestvinah i pijači. Saj si član kot jaz m di plačal si. Bravo! Vsi za eni ga, eden za vse! In tudi vesel* je za vse. Finančnega poročila šc nii ' (Dalja aa S. MS I Pred dvajsetimi leti (Iz Proavete, 12. januarja 1* Domete veeti. Rojak n ** saaa piše. da gre stavka rudsrJP tamkaj h koncu. Delavske vaetL Barom P* moga začeli novo propag«'ldo znižanje mezd ntdttr^ftp* ________Inosematvo. Anglija in lt«J rekrutov A~Ced"ilni"k in R*Trav-1 P°v*kill Lenina na ekonois^ nik Na tem aeaUnku ja bilo fe več drugih fantov, kateri tudi pričakujejo, da bodo potrjeni v kratkem. Bilo je veliko govornikov, ki ao bili vai nekoliko vzpodbu- konferenco v Genovi. Sevjetaka RuaUa. Listi v kvi hvalijo kapitalistično i riko, ko je koofras v tonu poklonil 20 fifiUfono^ Jev za stradajoče v Umsij». ¿ P0NDEUEK, 12. JANUARJA PROSVETA Enodušnost našega tiska ob vstopu Amerike v vojno 30 Isseljentfki tlak o napadu Japonske na Združene amnriške državo Washington, D. C., 26. dec. — (JCO) — Ameriški tisk v srbščini, hrvaščini in slovenščini je objavil ob napadu Japonske na Združene ameriške države več membnih uvodnikov, ki jih na-ajamo v dokaz enodušnega na-topa jugoslovanskega izšel j en i-tva ob zahrbtnem napadu osiš- "Ko to pišemo, v nedeljo popoldne, je naša nova domovina, \merika v vojni. Sovražnik, v em slučaju Japonska, je napa-iel ameriške pditojanke na Fi-ipini in Manili- Zahrbtno in azbojniško, ko ga Amerika ni pričakovala . . . Sovražniki A-nerike in z njo povezanih demokracij bodo nedvomno po-dravili v teh novih dogodkih lovo priložnost za fašizem in jacizem, da s svojo silo zasuž-ijita svet. Toda Amerika/ je preživela že večje in težje iz-ušnje, kot je ta najnovejša in ni neomajno verujemo, d& bo preživela tudi to najnovejšo in z spopada, ki so ji ga zahrbtno silili, izšla zmagovita. Ml pa, meriški Hrvati, ameriški drža-ljani in nedržavljani, smo prepričani, da bomo vedeli za svoje nesto in ta dolžnost je naša ne-majna vdanost Ameriki, vda-ost, ki zaradi nje nobena dolž-ost ne sme biti pretežka za nas. maga Amerike pomeni tudi po-»olno svobodo naših lastnih bra-v doma. Za tO borbo in to mago bo od danes naprej naše odelovanje Še večje ter še po-olnejše naše delo in pomoč na-lniku vodeče demokracije sve-I, predsedniku Združenih držav - Franklinu D. Rooseveltu." ZAJEDNIÖAR — Službeno glasilo Hrvatske Bratske Za-jednice, Pittsburgh, Pa. L. I XXXVI., št. 50, 10. dec.^— "Amerika v vojni". I "Bratje Srbi! Včeraj je so-ažnik napadel, potem pa napo-edal vojno domovini-, ki smo si o izbrali, Ameriki. Naša miro-jubna in demokratična domovi-a je v vojni t Japonsko, zavez-likom diktatorja* Hitlerja in Aussolinija, ki sta spravila ves vet v krvavo klanje in poteptali vsako čast. V* uri, ko so ja-ionski državniki v Washingtonu rodili navidezna pogajanja za nir, samo da bi pridobili v času n lajše zasadili svoj krvavi nož v hrbet, je Japonska, namesto odgovora na predsednikovo pismo japonskemu cesarju, da bi »e izognilo oboroženemu spopa-u — odgovorilo z bombardira-jem ameriških pomorskih opo-išč v Pearl Harboru na Ha-ajih in Manilo na Filipinskih tokih. Predsednik Roosevelt, reden naslednik' Washingtons, incolna in Wilsons, je izdal na-vojski in mornarici ukaz, da ikoj stopi v akcijo po vojnem a-rtu za obrambo naše zemlje, i Amerikanci, pa najsi smo se dili tukaj ali P« se podržavili, /lasti mi Srbi — ki je naša drvi j a nska zavednost zelo velika močna, stojimo čvrsto in vda-- ob viteškem vodstvu našega < dsedntka v teh kritičnih in u- Inih urah Mi vsi smo da- p vojaki, vojaki, ki neomajno >jimo na brahiku naše domo-|ki vseh strogih predpisih Kškc discipline. V hiši, na u v tovarni in v pisarni, po-l bodo naši sovražniki sre-Ivali branilce demokracije in Jtavc Združenih držav ameri-i1' Mi vsi smo vojaki, in črt-ti, ki s svojim življenjem brano svoj dom, svojo rodbino in »jo domovino. Bratje Srbi! riila je ura, da tudi pri delu f kažemo. da smo vredni potom-srbske krvi, srbskih četnikov I srbskih vojakov, tistih silnih |nakov. ki s svojimi prsi in mo-irtn mišicami lomijo in rszbi-|1' ognjeno orožje sil osišča, ki rbenim kosovskim duhom reminjsjo nemške oklopne di »J* v otroške igrače Mi sto-bo ob strani voditelja države fgs velikega predsednika F LRoosevelta in pripravljeni prt tu jemo njegovo povelje "V junaki* Amerikanaki Srbobran službeno glasilo 8ihilw|i Narodnega Saveza, Pitts-burgh, Pa. L. XXXV., št. 7979, 8. dec.—"V boj, junaki!" "Po dveh letih in dobrih treh mesecih je prišla Amerika na vrsto.. Po dveh letih in dobrih treh mesecih, odkar je Hitler napadel Polsko in izzval drugo svetovno vojno, je bila pred dvema dnevoma naša Amerika šiloma potegnjena v svetovno klanje in razdevanje. Potegnili so jo zblazneli japonski milita-risti pod pritiskom nacijske Nemčije . . . Danes je ameriško ljudstvo edino. Edino je — in edini njegov notranji sovražnik je peta kolona Hitlerjevega bun-dizma, Mussolinijeve sekire in japonskih špijonov. Upajmo, da je tako tudi med ameriškimi Slovenci — da smo si edini v našem trdnem sklepu, da bomo stali vsi do zadnjega za predsednikom RooseveHom v teh usodnih dneh in mesecih, ki zdaj pridejo, da bomo.vsi do zadnjega in vsak po svoji moči podpirali, pravično borbo proti nasilnikom Japonske in vsega sveta. Živela zmaga demokracije na Pacifiku, A-tlantiku inpo vsem svetu!" PROSVfcTA — Glasilo Slovenske narodne podporne jed-note, Chicago, ni. L. XXXIII., št. 239, 9. dec. "Amerika je v vojni!" "Amerika je v vojni! Banda kriminalcev na čelu totalitarnega osišča je pahnila Združene države v vojno, katere niso hotele, katere ni hotel nihče med nami ... Mi stojimo in se borimo z Ameriko za vse tiste cilje, za katere se bori Amerika s svojimi zavezniki vred. Naši zavezniki v tej gigantični vojni pa so Velika Britanija, Rusija, Ndr-veška, Holandija, Jugoslavija, Grčija in mnogo drugih. V tej veliki vojni se mi borimo ne samo za ohrano demokracije v Združenih državah, temveč za restoracijo demokracije povsod, kjer je bila, za svobodo, ki naj porodi demokracijo-povsod, kjer je še ni bilo. V tem smo danes edini.. Zavedajmo se svojih dolžnosti, ki nam jih nalaga Amerika in žrtvujmo se kjerkoli in tcakorkoli bodo naše žrtve potrebne! Naprej vsi za zmago A-merike in njenih zaveznikov! Dol s totalitarnim osiščem!" Isti list v št. dne 10. dec. 1941. — "Resna beseda v resnem času." -/ - ♦ Japonski militaristi so izvršili najbolj zahrbtni akt z napadom na Združene države ... Še nikoli noben dogodek ni združil ameriškega naroda tako, kakor ga je spontano združil japonski zahrbtni napad zadnjo nedeljo. Čez par ur se je vsa Amerika spremenila. Vse kar je bilo še pred par urami za izolacijo in proti vsakemu vmešavanju v tu-jezemske zadeve, je postslo po napadu drugegs mišljenja. Z eno potezo se je vse spremenilo, vse je postalo ene misli: Ameri-kanci smo! 'Amerika je naša, Amerika v napačnem ali pravem, branili jo bomo do zadnjega diha! In taka je danes Amerika! Edina in močna, nerazdc-ljiva in nepreniagljiva! In tako naj Bog ohrani v tej preizkušnji in jo blagoslavi, ds zmags nad krivičnimi napadalci, ki sp pripravili ta zahrbtni napad na njo samo zato, ker Amerika )e domovina demokracije, prostosti in svobode, kar bode v oči mednarodne piratske diktatorje, kakor so Hilter, Mussolini in zahrbtni japonski militaristi. Za vsem tem je glavni zahrbtnež Adolf Hitler, ta naj krvoločne jši sovražnik Slovanov in vsake demokracije na svetu ,.. Ameriški Slovani se moramo zavedati, da ne samo demokratične dežele na svetu so v nevarnosti, če bi zmagal Hitlerjev totalitarizem, ampak s Hitlerjevo zmago bi bilo položeno na mrtvaške pare vse slovanstvo. Kot svobodoljubni Amerikanci in lojalni državljani te velike demokratske zemlje imamo Slovani v tem važnem odločilnem zgodovinskem časy dvojno sveto dolžnost. Braniti z vsemi sredstvi in s svojimi življenji do zadnje kaplje krvi našo ljubo svobodno novo domovino Ameriko, kjer smo našli boljšo bodočnost »n udobno življenje. Dalje pa je pred nami še druga dolžnost, da s tem bojem pomagamo obenem svojim slovanskim deželam v starem kraju, katere je bestialni Hitler tako kruto napadel in v njih iztreblja in ubija slovanske narode, kakor tega ne pomni nobeha zgodovina odkar obstoji svet. Mi smo prepričani, da vsak ameriški Slovan bo v tej preizkušnji nn svojem mestu in da bo storil vse kar mu bo mogoče za svojo svobodoljubno Ameriko in s tem bo pomagal tudi slovanskim narodom do zopetne svobode in demokracije. V tem duhu delajmo vsi z vsemi silami, da prinesemo svoj delež za zmago pravičnosti, ki mora priti! Amerika, mi smo s teboj in tvoji! Bog blagoslovi Ameriko! Bog živi Ameriko! —Amerikanski Slovenec, Glasilo Slov. Katol. Delavstva v Ameriki, Družbe Sv. Družine v Jolietu, Družbe Sv. Mohorja v Chicagu, Zap. Slov. Zveze / v Denverju, Slov. Ženske Zveze Združenih držav, 1. L, št. 237, 11. . dec. Chicago, /'God Bless Amerika!" (Dalje prihodnjič) Vesti iz podjarmljene «tare domovine VSTAJE PO DALMACIJI Muaaollnijev ukas čalsm, nsj saduše nerede Rim, 29. decembra i Prav tako 90 tudi vsi v«.o■ člani hrvatske kmečke stianke odbili In niso hoteli sprejeti sodelovanje s Psveličem In Hi tlerjem. Dali so izreden prUnei vernosti Ideelom Čeprav je bilo nekoliko manjših od)»drokov, Mačkova stranka, ki zajema skoraj vse kmetištvo, nI dala n" benega važnega kvlzllnga I' obtaščent voditelji Hnratak' »o fajši odšli v saporc a bec pride iz luknje S. februarja. In čl mi do takrat ven zleze-mo, smo lahko val zadovoljni. Za prihodnjo domačo zabavo pa predlagamo, naj se vrši zs veliko no£ Če je kaj prebltks, pa še toliko bolje za našo blagajno In za nas člane. Ampak ta veselica se ni vršila za kakšen velik profil, samo da se stroški krijejo in ds male pozabimo na vsakdanje križe In težave, ki jih nikjer ne manjka. Tako je res tska domača zabava velikega pomena Malo strAAkuv pa veliko zabave. Vse Je rajalo m bilo veselo, staro in mlado Malčki so imeli svojo pijačo Nekaj časa sem bil tudi Jaz pri njih gost, ko sem pa videl, da njih pijača nima nobenega "kika", sem jim pustil moj "ier" In se pridružil člsnom od-raslega oddelka. Tam pa, tam! Na koncu se je videlo, da Je bilo vse veselo in zadovoljno s to našo /abavo > Torej hvala „.poeetnibnm od bllcti tn daleč» Od moje strani naj se zahvalim tir Uršiču in njeg• Money Ordor v pismu In si Mročtte Protesto. list. ki J« v«ša testnim PROSVETA. SKPJ. 0007 Se. Lawndala Ava - Chicaeo. IIL Priloženo paMI|«m naročnino sa lisi Prosvote vsote I. U --.i- V ,, , -----1_______ČL društva It. Noalov Od StedS* Nov uses^nik