483, štev. V Ljubljani, sreda dne BO. aprila 1913. Leto II. Posamezna Številka 6 vinarjev. -DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. nri zjutraj; ▼ pondeljklh pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSat ▼ Ljubljani v upravni&tvn mesečno E 1*20, % dostavljanjem na dom K 1*501 s poSto celoletno K 20*—, polletno io*—f četrtletno K B*—, mesečno K 1*70. Za inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina s« ts pošilja npravništvn. M in Telefon Številka 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. tezna Številka 6 vinarjev. is OredniStvo in upravntfitvo: o* Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6. popisi se pošiljajo uredništva. Nefranklrana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase §e plačal petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana !n Kahvale vrsta 80 ▼. Pri večkratnem oglašanju io-ia pust — Za odgovor Je priložiti innmko. u: Telefon Številka Tl8. Kriza na vrhuncu — rešitev mogoča. V soboto ]e razposlal grof Berchtold t. č. avstrijski zunanji minister na velesile noto, v kateri naznanja predloge, ki se predlože londonski konferenci, da v njih tako sklepa, da bodo sprejeti. Pozove naj se kralj Nikola, da zapusti Skader; če tega ne stori, naj poslaniška konferenca takoj sklene o sredstvih, ki pa morajo biti dovolj močna, da se Crno goro prisili na predajo mesta. Blokada svojega cilja ne doseže, Ako pa konferenca poslanikov ničesar ne sklene — tedaj bo Avstrija nastopala na lastno pest. Vlade naj 'dajo svojim delegatom instrukcije, da morejo sklepati. . Na sklep poslaniške konference so velesile že podale noto črni gori, katero poživljalo, da se črna gora umakne iz Skadra. Kralja pa ni bilo doma. Tudi ministrov niso dobili doma. Praznovati »o morali Veliko noč. V teh praznikih ima pa vsak rad mir — saj se preje dosti trudi. Tudi črnogorska viada Je Imela pred prazniki dosti dela — zato si je privoščila v Veliki noči malo počitnic in se tako otresla vseh sitnežev, ki niso za drugo, kot da kalijo vodo (po diplomatsko bi se to reklo, da delajo komplikacije). Tedaj: črnogorska vlada na noto velesil dosedaj še ni odgovorila. Se Ji prav nič ne mudi, ker za njo Je položaj čisto jasen, brez komplikacij, čist kakor voda skaderskega jezera, Nekaj druzega Je pa dala črnogorska vlada izvesti: Kakor poročajo z Londona Je svojemu delegatu Popoviču naročila, da proti tej neprimerni In krvoločni zahtevi — protestira. Torej: črna gora odklanja zahtevo velesil, ali vsaj proti sedanjemu formuliranju. VčeraJSna poslaniška konferenca, ki bi morala sklepati o prisilnih sredstvih proti črni gori Je pa — preložena. O njenem poteku se molči. Avstrija je zahtevala odgovor črne gore — odgovora ni, pač pa utrjuje črna gora goro s katere dominira nad Kotorjem. Avstrija je zahtevala sklep londonske konference — sklepa najbrže ni. Avstrijskim zahtevam ni ugodeno — kriza Je na vrhuncu. Kaj stori Avstrija? Ali izvede takoj svoje grožnje in izsili od Črne gore Skader, ali počaka na četrtek in petek in na sklepe londonske konference, ki se v četrtek zopet snide? Vkljub vsej enotnosti velesil, da Je Skader priznan Albaniji — ni med velesilami te enotnosti, da M se porabila proti Črni Gori prisilna sredstva t. J. vojaška moč, ki bi Evropi na noben način ne bila v čast pri-šteta. Pa bodimo pravični: Večini ve-esil se noče v skadersko past. Tripelententa: Rusija, Franclja n Anglija so za potrpežljivost In za kompenzacije, le pod tem pogojem so pripravljene iti skupno z Avstrijo proti Črni gori. Gre se namreč še za nekaj: Za prestiž tripelentente, ki je dosedaj še v vsakem oziru pristala na predloge in zahteve Avstrije. Avstrija pa o predlogu tripelentente, ki zahteva za Črno goro odškodnino noče ničesar slišati, čeS sklep ostane nelzpremenjen. prišel prestiž (ki v dobrem oziru itak že ne obstoja) v nevarnost. Iz nekaterih diplomatičnih krogov nemških in francoskih tudi prihajajo tozadevne misli. Essad paša je albanski notabel, eden najuglednejših. Zakaj bi bil Essad paša manj vreden kot ropar lsa Boljetinac, član provizorne albanske vlade? Zakaj bi tedaj bilo tako težko, tako nemogoče priznati Esad pašo za kneza Albanije? Albanci so zadovoljni, Porta je zadovoljna — Balkan bi bil zadovoljen. Priznati avtonomno Albanijo in njeno formo ter njenega vladarja. Saj ne obstojajo nobeni sklepi, ki bi to branili, ker tozadevnih sklepov Evropa še ni napravila. Morebitni sklep nekih diplomatov pa, da naj bo Albanija klin med Jugoslovanske Zaveznike, ščit proti njim in sovražnik njihov — pa ne velja, ker razven dveh ®z*.£e*1.?* nihče pristal nani. Priznati Albanijo in vladarja njenega — temu pa prepustiti res avtonomijo in neodvisnost da sam uravna razmere z svojimi sosedi Srbi In Črnogorci. Essad paša sam pravi v svoji proklamacljl na albanski narod, da Je treba s Črnogorci živeti v prijateljskih stikih in da se je treba braniti proti vmešavanju od tretjih oseb. -le tako Je zagotovljen mir ta procvit. Skadersko vprašanje bo rešeno tako, da postane Skader last In prestolno mesto obeh držav. Rešitev čisto preprosta, ob kateri so komplikacije nepotrebne in hinavske! Sovraštvo, skrb hi navdušenje! Do zadnjega trenutka smo slišali, da morajo dobiti Albanci avtonomijo — v imenu humanitete, pravičnosti in človekoljubja se je povdarjala avtonomija. Na Dunaju je plemstvo iz samega navdušenja za albansko kulturo ustanovilo društvo, ki ima namen Albance podpirati. Skrb za Albanijo, za avtonomno Albanijo je bila velika Za utemeljevanje je služilo geslo: »Balkan balkanskim narodom«. Sedaj pa, ko je avtonomna Albanija ustvarjena, sedaj se pa govori o zapletenem položaju; sedaj Je ravno avtonomna Albanija mnogo, sila mnogo pripomogla k temu, da stojimo pred katastrofo. In vendar bi ne bilo nič lažjega, kot zadevo mirno končati, ne da bi Družba sv. Mohorja kot kulturni zavod. »Slov. Narod« Je v zadnjih mesecih prinesel več člankov, v katerih se je postavil proti slepomišenju cerkvcne bratovščine »Mohorjeve družbe«, ki bi v rokah najzagrize-nejših koroških klerikalcev in pod protektoratom nemškega škofa rada veljala za — kulturno društvo, vzvišeno nad vsako kritiko. Gojilo se je zahrbtno postopanje odbora in tajnika proti naprednjakom in zlasti proti naprednemu učiteljstvu; grajalo se Je negospodarsko razsipanje tisočakov za nepotrebne društvene književne izdaje, posebno za malovredne molitvenike, ki po priznanju društva catehetov ostanejo večinoma nerazrezani in torej nimajo tistega veli-canskega pomena za slov. narod, kakor nam vsako leto pridiga družbin odbor; grajalo se je. da je družbin odbor »posodil« lepe desettisočake šolskim sestram za zgradbo nemilega dekliškega liceja v Trstu, katerih nikdar ne bo več videl; grajalo se je, da odbor o stroških za izdane knjige že več let ne polaga natančnih računov itd. itd. Vse to se le grajalo in še marsikaj drugega, a stvarnega odgovora Ih pojasnila smo zaman pričakovali. Pravijo, da so njegova »tozadevna izvaianja slonela na napačnih (!) podatkih in so bili dotični očitki tako glede družbenega gospodarstva kakor tudi glede njenega kulturno-nacodnega (1) delovanja neosnova-ni.« Mnogo je že baje storila na narodno ogroženem ozemlju, česar pa ne obeša na veliki zvon, čemur je iskati vzroka »v specifičnih razmerah na Koroškem.« To je torel odgovor na vsa očitanja! Pa uredništvo »Sl. Naroda« si Je celo zadevo vendar-le preveč olajšalo. Na težka očitanja se ne odgovarja s pavšalno trditvijo, da je vse v redu, četudi baje izhaja »iz prvega vira!« Saj dotična očitanja o potratnem In razslpanem gospodarskem poslovanju slonijo na odbo-rovih računih v raznih letnikih Koledarjev družbe sv. Mohorja. Ali izjava morebiti sama priznava, da ti oflcijelni računi niso resnični? Ali je to napačna informacija, da so Krekove »Zgodbe sv. pisma« same veljala družbo sv. Mohorja črez pol milijona kron, namreč prvih 14 zvezkov po teh računih natančno 451.531 K 61 v; in če za zadnje 4 E Za birmo “r H. SUTTIER § D Lastna pro-tokolirana tovarna ur v Švici :: »2» — gm RinnusBaniK Mestni trg št. 25 in sv. Petra cesta 8 najcenejše in najboljše ure, verižice itd. : n Lastna pro-tokolirana tovarna ur Švici 0000000000 %EH# \g! ssf LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) čemu naj se obotavljam? ... Pogubljen naj že bom, a njej se ne odrečem nikoli!... Oh, ta neomadeževana čistost, ta bela lilija, ta mila nedolžnost, vse to je obljubljeno deliriju mojega smrtnega boja! Umreti! čutiti, kako zapada to krepko telo po malem ostudni gnilobi, videti, kako mi razjeda strašno zlo noge, roke in prsi... čutiti, kako mi trohni srce, dokler ne prestane utripati ... Da, da, vse to postane resnič-čnost... Kaj pravim? To Je že zdaj strašna resničnost... Toda ker poginjam laz. naj pogine z mano vred neomadeževana čistost, in nal se pol smrtni boj vsaj razgreje in osveži ob dotikljeju te čistosti... Umreti... oh, umreti, obupanemu, razjedenemu po strašnem volku... toda umreti v naročju Zilete!...« Tako se je oklepala kraljeva misel treh reči, držečih se tesno druga druge: Magdalene, ki Je bila vzrok njegove bolezni; bolezni same; Zilete. Proti bolezni iti mogel storiti ničesar več; vedel je, da mu ni rešitve. A Magdaleni Feronovi Je bil namenil mučno smrt na morišču. In zaradi Žitote Je sanjari, kako jo hoče žrtvovati svoji poslednji nečisti želji. Franc I. je stopil iz svoje sobe in prekoračil prag velike dvorane, napolnjene z dvorjani: takrat pa je prišel La Šatenjrč. »No, kaj Je ?« je prašal kralj, skrivale pod brezbrižnostjo obraza neizmerno zanimanje za novico. »Preiskali smo vse. sir.« »Oh, prokleto! Pa ni bilo ničesar?« je zarenčal kralj. »Prebrskali smo hišo od vrha do tal, a nismo našli drugega kakor... nevšečna najdba!... truplo nekega moškega, ki je ležalo pod stopnjica-mi, grdo truplo s prerezanim vratom ...« Kralj se je zdrznil od spominu na prizor, ki so mu ga obudile te besede. »Dobro!« je velel. »Mongomeri!« »Evo me, sir!« Je dejal gardni kapitan in prihitel bliže. »Poslušajte...« Franc I. Je potegnil kapitana k oknu in mu začel dajati povelja s presekanim glasom: »Vzemite sto umnih in zanesljivih mož hi jih razdelite v toliko 'družb, kolikor je krčem v Fonten-bloju. Sleherni teh čet odkažite eno krčmo; počakajte noči. drevi ob desetih pa dajte preiskati vse krčme v mestu in dajte aretirati brez objasnil vsakogar, kdor ni domačin In Je dospel v Fontenblo po mojem prihodu — da veste! — pa na4 bo naoUd ail *enska.. ;* »Razumem, sir...« »Posebno, če najdete kako žensko!« je dodai kralj. »Za zdaj pa ukažite petdesetini svojim najboljšim jezdecem, da naj zajašejo. in razpošljite jih po vseh cestah, posebno pa po Pariški. Ukažite jim, da naj aretirajo vsakogar, moškega ali žensko, ki ga dobe. da se oddaljuje od Fontcnbloja.. • Ali ste razumeli vse?« »Da, sir. Toda če bi mi hotelo vaše Veličanstvo odločneje označiti osebo, ki jo treba aretirati, bi morda še laglje jamčil za uspeh.« Franc I. se je obtovaljal nekaj trenotkov. _ »Ali poznate K°spo Feronovo?« le rekel zdajci. »Videl sem Jo parkrat, sir.« »Za njo gre... za njo najbolj! Gre pa tudi za dva pariška rokovnjača.« »Za Manfreda in Lantneja, sir?« »Za njiju. Dober služabnik ste, Mongomeri. Dajte, hitite ... zanašam se na vas...« »Storiti hočem več, nego je v moji moči. sir!« le vzkliknil gardni kapitan in odhitel sijočega obraza, dofcim so mu sledili mnogi dvorjani z nevoščljivimi pogledi. Kralja pa so dana povelja nekoliko razvedrila. S smehljajočim se obrazom se je obrnil proti tvojim molčečim dvorntkom. In takoj so se izpremenili nemirni in čemerni obrazi v vesele, Pogovori ao obnovili svoj tek. in kralj je stopal med skupinami, deleč ljubeznive besede. Toda radost se Je izprementla v pravo navdušenje, ko je objel Franc I. s pogledom ves krog svojih plemičev in izpregovoril s povzdignjenim glasom: »Gospodje, naš veliki lovec nam Javlja desetem Jaka. Jutri ga zatečemo, ako je božja volja. Vsak naj se torej pripravi, zakaj žival Jo Je uplhala že marsikateri Jati psov. tako da bo pravcata zmaga, ako nam jutri ne uide.« Veselo klicanje je pozdravilo to novico; kralj pa je odšel počasi proti sobanam vojvodinje Fontenbloške. Te sobane so ležale v levem krilu gradu, bilo je vsega skupaj kakih deset prostornih ln bogato opremljenih sob. Bila Je lepa predsoba, kjer Je stražilo vojvodinjici v čast dvanajst halepartirjev v paradi. Bil je ogromen salon, kjer so le mudile častne dame. Bila je obgdnlca. opremljena t nezaslišanim razkošjem, z visokimi policami, napolnjenimi * dragoceno posodo in razsvetljeni zvečer z zlatimi kandelabri. In bila le spalnica, kjer je stala na odru, kakršne Imajo drugače samo prestoli, široka, štirjaška postelja — pravcato čudo umetnega rezfoar-stva. Toda 2lleta ni stopila nifcoi * krasot £&*tni talon. Jedla Je sama v majhni sobici, čisto v ozadju stanovanja. In v tej sobici Je tudi spala. 2e prvi dan, ko je dospela V grad. Je zahtevala, da naj ji postavijo v to sobo navadno majhno posteljico, češ, da spl rajša na navadnem stolu, kakor da bi legla le enkrat v široko posteljo z baldahinom. Morali so jo ubogati. 2ileta Je izjavila tudi, da hoče Jesti sama, v tej *>bi, kamor ni pustila nikogar drugega kakor eno Izmed služkinj. Zahtevala Je tudi, na! ji napravijo na vrata močan zapah, in zagrozila. da skoči skozi okno. ako ji ne ugode. Sleherna lrmed teh zahtev je povzročila celo revolucijo v malem svetu dvornih dam, ki so se kazale hudo škandallzirane. Toda Žiletina volja Je obveljala in tako Je živela v svoji mali sobici, katere edino okno Je gledalo v park. Bila je 5e precej zavarovana proti neznanim nevarnostim, ki jih je slutila njena deviška natura. Velela sl Je bila prinesti kolovrat in je predla, ‘da se razvedri. Njeno žalostno Jetnlško življenje Je btto sila monotono. Čez dan Je prišla sicer vežtfrat kaka častna dama vprašat gospo vojvodinjo, ali ne Izvoli poslušati 81-tanja alt razgovmtati se s svotiml (Dalje.) zvezke računamo povprečno 32.250 . pnil sem za nekaj trenotkov. Tdko kron. je celo »delo« stalo 580.540» K. 'Ali se za šesttisoč kron ne bi moglo izdati kai boljšega, kakor je slaba predelava nemškega (!) izvirnika kar je izrecno povdarjal »Voditelj v bogoslovnih vedah«, ki ga izdajajo mariborski bogoslovni profesorji. Ali tudi to ni res, da je molitvenik »Sveta družina« stal družbo srt-mo 49.607 K 06 v (glej Koledar za leto 1907.1) Si je vaš člankar te številke kar sam izmislil, da mu očitate »dejstvom neodgovarjajoča domnevanja«? Naše največje kulturno društvo »Slovenska Matica« bi bila vesela, če bi imela vseh letnih dohodkov vsaj toliko, kolikor stane en sam slab molitvenik našo cerkveno bratovščino sv. Mohorja!! In tako životarijo druga, v resnici kulturna društva, na primer Glasbena Matica, Šolska Matica«, Socialna Matica, ali recimo: Leonova družba v primeri s to razsipno bratovščino! Povejte torej ali so ti računi v Mohorjevih koledarjih resnični ali samo »pro forma«, če imate tako 'dobre informacije iz prvega vira! Kake specifične koroške razmere pa nasprotujejo želji, nai družba tudi zanaprej natančno poroča, koliko je izdala za molitvenik, zgodbe, ,Večernice itd. kakor je to nekdaj delala? Nekdaj tudi ni izdajala vsako teto molitvenik, pa je zato izšlo več dobrih in porabnih knjig: omenjamo le imenitne Erjavčeve. Tavčarjeve, Staretove spise. Sedaj ima bratovščina letno stotisoče dohodkov., pa nas hoče zadušiti z malovrednimi molitveniki, (da njen tajnik jmsgr. Fodgorc s škarjami več zasluži!) in z raznovrstnim šundom. Vse to samo, ker sedaj sede v odboru ljudje, ki po lastnem zatrdilu smatrajo slov. narod za otroka, ki sme dobiti v roke kvečjemu molitvenik in še kake naivne povestice o dobrem Janezu m hudobnem Mihcu, kaj drugega pa ne. Tako pojmovanje svoje naloge pri cerkveni bratovščini sv. Mohorja naj naprednjaki smatrajo za kultur-no-narodno delovanje? Smatra »SL Narod« svoje bralce za tako naivne, da bodo njegovim, informacijam iz »prvega vira« verjeli in še zanaprej podpirali klerikalno bratovščino, za to pa vsako leto v koledarjevi listnici čitali razne očitne in skrite napade na naprednjake. S takimi otročjimi »izjavami« »Sl. Narod« ne bo spravil s sveta dejstva, da se cerkvena bratovščina sv. Mohohrja ne zaveda svoje kulturne misije, da je sedal faktično klerikalno strankarsko podjetje, ki v strankarske namene pristransko razsipava in trati stotisoče narodnega premoženja, katero bi se lahko boljše in koristnejše porabilo. Take klerikalne bratovščine naprednjaki ne morejo podpirati. Slovenska zemlja. daleč smo že torej, da si upa na slovenski zemlji voditeljica c. kr. poštnega urada zahtevati od stranke, naj govori z njo nemško! Alj ni to skrajno nečuveno? Zazdelo se mi je, kakor da se nahajam bogve kje gori med gornještajerskimi todelni ali pa celo sredi rajha. Zagledam pred seboj kup slovenskih časnikov ter se zopet zavem, da se še nahajam na slovenski zemlji. Ko me mine prva razburjenost, v prav energičnih besedah nadeti poštarici pojasnim vso nesramnost njene zahteve z ozirom na § 19. drž. osnov, zakona ter ji za-žugam z ovadbo. In tedaj se začne zvijati kakor kača, ter izgovarjati, da ni tako mislila, da ne zna dovolj slovenski, itd To pač znači dovolj! V kraju z 90% slovenskega prebivalstva imamo torej poštarico. ki ni zmožna jezika tolike večine. Ta huda krivica bi zadela edinole c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu. Toda mi dobro vemo, da je bila njena mati vrla Slovenka iz Hoč pod Pohorjem, ki menda sploh nemško ni znala. Njena hči je torej zatajila materni jezik ter gre v svoji slepi zagrizenosti celo tako daleč, da niti v uradu kot c. kr. uradnica noče več govoriti slovensko s strankami. Čudno se nam zdi le to, da ji v trgovini njenega soproga prav gladko teče slovenska govorica če se gre za dober »kšeft« s slovenskimi kmeti. Apelujemo na c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, da tukaj napravi enkrat red ter pošle semkaj nepristranskega uradnika, ki bode vsaj vestno opravljal svojo službo, česar pri sedanji poštarici ravno nismo opazili. Omenim naj le eno afero, s čeki za vplačevanje davka, ki jo je lansko leto že »Nar. List« v eni številki razkrinkal. Dravan. Dnevni pregled. Iz Pijave Gorice. Med mnogimi drugimi slabimi požarnimi hrambami spi tudi naša požarna bramba spanje pravičnega. Občnega zbora že dve leti ni bilo in zato tudi ni nobenega zanimanja za društvo. Temu je seveda kriv načelnik. ki je naš župan. Njega to seveda ne moti. zato ima svojo kosilnico spravljeno v shrambi gasilnega orodja. Mislimo, da je shramba za gasilno orodje društvena last, ki je ne sme nihče zase rabiti. Seveda pri nas se marsikaj sme, kar bi se drugod ne smelo in marsikaj se ne stori, kar bi se drugod storilo. Tako bi se bilo treba potruditi, da rešimo naše šolsko vprašanje, da ne bodo hodili naši otroci tako daleč v šolo. Selnica ob Dravi pri Mariboru. Prav pogosto se v zadnjem času čita o nestrpnosti nemških oziroma nemčurskih nastavijencev na poštnih in drugih c. kr. uradih. Ali sluči. ki se mi je pripetil včeraj na tukajšnji c. kr. pošti je pač že infa-mija prve vrste. Ze deli časa sem opazoval neredno dostavljanje poštnih pošiljatev. Tako se je »Dan« včasih zakasnil kar za dva dm medtem ko pride že na dan izida ob 11. un predpoldne v Selnico. V soboto 26. t. m. sem dobil kar tn številke .Dne-va« skupaj in sicer za četrtek, petek in soboto. Ko si ogledam pošto.^ zapazim, da je. »Dan« od četrtka zmečkan in umazan. Snamem ovitek in tu vidim na notranji strani natančne odtise umazanih prstov, tore dokaz, da Je list že nekdo čital, pre-dno mi je bil dostaljen s pošte. In kdo in kje bi ga naj bil kdo čital nego na pošti sami. Nadem ovitek ter grem z vsemi tremi listi takoj na poštni urad da se pritožim radi nerednega dostavljanja. Popolnoma mirno m prijazno ogovorim postanco gospo Jagritsch, recte Jagrič ter jo prosim pojasnila. In nahruli me v prav sirovem tonu: »Wenn Sle hler was haben wollen sprechen Sle deutsch.« Zabolelo me je v dno srca, kot bi me kdo presunil z ostrim mečem. Osu- Blagoslovljeno morje. Predvčerajšnjem je prinesel »Slovenec« sle dečo brzojavko: Malta, 28. aprila. Dne 26. t. m. se je na evharističnem kongresu vršilo blagoslovljenje mo rja. Procesija se je pomikala po ce stah, po katerih so stale neštete množice. proti Barracci, najvišji točki La Vallette, odkoder je odprt pogled na celo pristanišče. Papežev delegat kardinal Ferrata je stopil na tribuno in z Najsvetejšim blagoslovil morje. — Kak pomen bi imel tak blagoslov — to le pač vprašanje. Ali Je s tem svetovno morje ppžegnano, ali le en del. Govorili smo zadnjič s človekom, ki je bal tudi na Malti. Rekel je, da tako čudnih pobožnih ljudi še ni videl. Bigotstvo je tam doma. Sto-etna duhovska vlada je ohranila judstvo v največji nevednosti. Mal-ezarji so prava zmes narodov — jabjeverni in odtrgani od sveta — cakor nalašč za evharističen kongres. Pobožnost je lepa stvar — ampak če gre čez meje, kakor je blagoslavljanje morja — pa prehaja v smešnost. Nemška morala. Pri nas čitamo samo take nemške liste, ki hvalijo vse, kar je nemškega. So pa tudi nemški listi, ki povedo Nemcem resnico v obraz. Tako je prinesla n. pr. »die Weit« nemški letak, ki kaže, kako se voli na Pruskem Poljskem. V okraju Šyec so izdali Nemci sledeča navodila za volitve: Noben Poljak, ki se je preselil, ne sme voliti. — Vsak Poljak, katerega ime na glasovnici se ne strinja do črke z imenom v listi, se mora zavrniti. — Vsak poljski volilec, ki nima v volilni komisiji vsaj dva znanca, se mora legitimirati z uradnimi papirji. — Vsak nemški volilec pa, ki je v listi, je legitimiran in sme voliti. — Pri dvomljivih slučajih odloči predsednik vedno v prilog nemškemu kandidatu. — Ne pravičnost — ampak zmaga nemštva je naša parola.« — Tako se voli na Nemškem, Skoraj podobno se voli še na Ma-žarskem in na Hrvatskem. To je pač najlepše spričevalo za kulturni nemški narod. Nemški listi radi očitajo Rusiji, kako mori svoje ljudi. Ko bi Nemci tudi doma pogledali, kako raste število usmrčenih. L. 1900. je bilo v Prusiji obsojenih 23 ljudi na smrt — obglavljenih je bilo 17,1. 1910. je bilo obsojenih 28, obglavljenih 20. L. 1904. pa je bilo obsojenih 20, obglavljenih 21, torej eden več nego je bilo obsojenih Tako piše »Tribuna« ko bi pa natančneje pogledali, kako se po nemških in polnemštah deželah uničujejo lastni deželam oz. državljani, bi dobili grozno sliko. Bodočnost bo odgrnila zastor, za katerim se zdaj skriva marsjkaj. Ljudje na prodaj. Ob času se- vero-amerikanskec«vobodilne vojne so razni nemški knezi prodajali svoje čete Angliji, ki se je bojevala proti osvobojenju Amerike. Tako je prodal n. pr. vojvoda Braunschweig 5723 mož, grof Nesenkessel 16.992 mož, knez Hanau 2422 mož, grof Ausb&ch 1644 mož. knez WaldecK 1Ž25 mož, knez Anšalt-Jerbšt 1160' mož, skupaj 29.166. Od teh je padlo 11.850, ne da bi vedeli, za kaj so se borili. Za padle in ranjene so dobili knezi posebno odškodnino, cena enega moža je bila 100.150 tolarjev. Na ta način so grofi in knezi dobili lepe denarje za svoje ljudi. Zgodovinar Loker piše, kako se je neki knez (Hessen-Kassel), jezil, ker je premalo njegovih ljudi padlo in je premalo zaslužil. Pisal je angleškemu ministru sledeče: ...Opozarjam vas, da se od 300 Špartancev pri Termopilah niti eden m vrnil. Bil bi srečen, ko bi mogel to reči o svojih hrabrih Hesih ... Povejte g. majorju Windor-fu, da sem zelo nezadovoljen z njim ker je rešil 300 mož, ki so pobegnili pred Trentonom. V celi vojski ni padlo niti 10 njegovih ljudi « Tako so skrbeli knezi, grofi, vojvode itd. za svoje ljudi. Prodajali so jih in ljudje naj umirajo za prazen nič, da oni bot vladarji dobe denar. —Rekli bodete: to ie bilo v starih časih ... Godi se to še sedaj, le v drugi obliki. Taki spomini le pokažejo, kako je zložen svet in kako mora navaden človek trpeti in umreti, da se množi premoženje njih, ki vladajo. Dolenjci In padec Skadra. Neki potnik, naš znanec in prijatelj, nam je 0 tem pripovedoval sledeče: »Tisti dan, torej v sredo. 23. aprila t. 1., ko je prispela v naše kraje vest, da je padel Skader, sem se peljal zvečer po dolenjski železnici v Ljubljano. V neki vasi so streljali na proslavo zmage z možnarji in po bližnjih gričih so goreli kresovi! To je dokaz, da so Dolenjci zavedni Jugoslovani in da so govorice, da je Slovenec brez navdušenja in s hladnim obrazom sprejel veselo vest o padcu Skadra neutemljene in neresnične. Iz Rateč na Gorenjskem. Gasilci obnove v četrtek na Vnebohod 1. maja ob 4. uri popoldne svojo gledališko predstavo v svojem Domu. Vzpored: 1. Mladini, poje moški zbor. 2. Gasilcem — deklamacija. 3. Pogled v nedolžno oko, poje moški zbor. 4. »Trije tički«, burka v dveh dejanjih. Prireditev se vrši v prid društvene blagajne. Na praznik toraj le v Rateče — zabave bo dovolj v podnožju našega Mangarta. Razpisani učiteljski službi. Postojnski okraj; Vreme, II. nadučit. (Ekskurendna šola v Gornjih Le-žečah, renum. 500 K). Rok do 22. maja. — Logaški okraj: Cirknica. IV. učit. (Prednost za risanje na obrt.-nad. šoli izprašani.) Rok do 16. 1 mala. Gozdni požar. Dne 20.t. m. opo-ludne je nastal na gozdni parceli posestnika Ivana Dolinarja v Ledinici požar, ki je uničil precej velik del gozda. Kako je ogenj nastal, se doslej še ni dognalo! Škoda znaša okrog pet sto kron. Umor. Posestnik Andrej Medic iz Gorice, 76 leten mož je živel s svojim sosedom Karolom Romom že dolgo časa v sovraštvu. Večkrat je prišlo med njima do ostrih prepirov. Rom ima neko njivo na katero pa mora iti čez tuja polja, ako ima delo na nji. Dne 26. t. m. je Rom peljal voz na svojo njivo. Vozil pa je 0 Slavinih njegovih bojih. Ko sita se ločila od Nikolaja, de kar naenkrat Magnard Testeju: »Ah ste videli, kako je žarelo Nikolajevo oko ponosa in veselja, ko smo govorili o njegovih vojaških činih?« Teste je pogledal Magnarda in dejal, smejoč se na vse grlo: »O, dal Videl sem, ampak to oko je stekleno«. — Nek francoski bogataš je strastno ljubil lov. Nekoč ga je na takem lovu dohitela noč in sklenil je, da prenočuje v neki gozdni krčmi. Imel pa je stekleno oko, ki se prav nič ni razlikovalo od pravega, zdravega. To umetno oko je izročil, predno je šel spat, služkinji, proseč jo, naj skrbno pazi, da se ne poškoduje. Služkinja je je vzela in molče čakala. Ko so pretekle minute in se vendar ni umaknila, jo vpraša bogataš nestrpno: »Zakaj pa ne greste? Kaj pa še čakate?« In služkinja mu je v svoji naivnosti odgovorila čisto mirno: »Mislila sem, da mi boste dali še drugo oko!« V Londonu nabirajo vojake — mlada dekleta. Zdi se. da so generali angleške deželne armade res že na koncu s svojo bistroumnostjo. Sedaj segajo že po ubupnih sredstvih, da bi pridobili mladeniče za vojaško službo, ki tu ni zakonita, ampak samo najeta. V londonskem predmestju Twickenham so se začeli te dni prvi poskusi z mladimi 1 lepimi dekleti, ki naj bi nabirale vo-| jake. Okoli 50 najetih deklet bo iskalo po stanovanjih mlade ljudi in jih s sladkimi besedami pregovarjalo, naj se podpišejo na razglas, ki bi jih s tem primoral vstopiti v armado. Dekleta, ki na ta način dobijo največje število podpisov, dobijo za svoj trud poleg plače še posebno državno odlikovanje. Veliko smeha vzbuja v Londonu tudi dejstvo, da je dekletom pri tem nabiranju dovoljeno rabiti tudi poljube, samo da bi pregovorile mladeniča. Ampak več kot en poljub ne sme baje dati dekle za en poljub, zakaj to bi bila že umazana konkurenca. Poljubi kot orožje niso v angleškem javnem življenju prav nobena liosebnost. Posebno dame iz visokih, arislokratičnih krogov ne varčujejo z njimi pri agitaciji za konservativne kandidate. V poslednjih letih pa je prišlo to sredstvo iz mode. Mnogo volilcev je sicer dalo za poljub svojo obljubo, toda do onega časa, ko bi morali zapisati ime kandidata, za katerega so dobili od dame poljub, so prišli v njih glave na površje zopet stari politični nazori. Tako so bile torej dame ogoljufane za poljube. Sedaj pa se bodo zopet rabili poljubi in to pri nabiranju vojakov. To pa bo sedaj nekaj čisto drugega. Podpis, katerega bo dobilo, oziroma izvabilo lepo dekle od mladega moža, se ne bo dalo zbrisati in mladenič se ne bo mogel več izogniti vojaški službi. Tega poljubč-kovega nabiranja vojakov se udeležijo v T\vickenhamu meščanske hčerke, ki so gotovo dobro, patricijsko vzgojene. Ljubljana. — Konfiskacija je vendair naj- po njivi svojega soseda Medica. Ta I boljša reklama. Za tako delo, kakor se je razjezil in je poslal po župana je »Balkanska vojna«, ni bilo treba iz Koprivnika, da bi konstatiral fakt nmogo reklame, kajti za 20 vin. je in izvajal potem posledice. Komai je težko dati kaj boljšega. To so takoj 1__________~• lir*c* irci rrof spoznali vsi in zato je bila »Balkan ska vojna« tako hitro razprodana. prišla komisija na lice mesta, se je vrgel Rom na Medica in ga je udaril — ---- z neko trdo stvarjo P9 t>*a-vi s tako Odkar pa so jo konfiscirah, dobiva- silo da je Medic še isti dan umrl. jno čim dalje več naročil žal, da Ubijalec je po izvršenem činu zbežal jih je še samo nekaj izvodov na raz- in ga doslej še niso mogli dobiti. Ogenj. Dne 25. t. m. dopoludne je izbruhnil v hlevu kajzarja Franca Krevsa v Biški vasi pri Mirni peči J ogenj, ki je upepelil hlev’ mi še dve drugi hiši. Škoda znaša 1300 K. za-varovalnina pa samo 800 K. Z-azgal je štiriletni sdn kajžarja Krevsa. Dinamltna oatrona kot grača. Pretekli teden je dal neki pekovski pomočnik iz Studenca desetletnemu kajžarjevemu sinu Ivanu Jakiču di-namitno patrono, da bi se z njo igral. Otrok, ki ni imel niti pojma, kaj je dinamitna patrona. je to prižgal. Patrona je eksplodirala m ubogemu otroku odtrgala dva prsta leve roke. RAZNE ZANIMIVOSTI. Oči Iz Stekla. Med razne zanimivosti, ki igrajo v našem življenju včasih kolosalne vloge, mo*"3?10 pač Šteti tudi iznajdbo umetnih očes, seveda takih, ki so narejeni tako umetno, da jih ni možno ločiti od drugih. Iznajditelj umetnega očesa je rran-coz Francois Hazard. Kakor pa imajo skoro vsi pojavi umetnega »stvar-janja« tudi svojo humoristično stran, tako je tudi z umetnim očesom m navesti hočemo tu par slučajev? Slavni ruski general, baron Nikolaj, zmagalec kavkaških prorokov tn sultana Samyla, je izgubil v eni bitki levo oko. To je nadomestil s steklenim, a se radi te napake umaknil v nek kartuzijanski samostan na Francoskem. Nekoč sta ga obiskala pisatelja Loub Teste in Francois Maynard, ter * njim mnogo govorila polago in ne bo mogoče vsem ustre či. V par dneh je ne bo več. — Kakšne urade imamo pri nas. Uredništvo »Dneva« je zavrnilo že par nemških uradnih dopisov, enega s tukajšnjega sodišča, enega s poštnega ravnateljstva v Mariboru. Toda doslej še nismo dobili niti odgovora niti slovenskega dopisa. Menda si mislijo: če nečete nemško, pa nič. To so res vzorni c. kr. uradi. — Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom: Deželni zakon z dne 24. aprila 1913, kos VIII. ureja ddpiranje in zapiranje trgovin sledeče: § 1. Pri vseh v mestnem ozemlju Ljubljane, dalje v krajih Spodnja Šiška, Zgornja Šiška, Udmat, Selo, Moste in Glince (ljubljanska okolica) obratovanih obrtin stvarmi za živež in užitek, smejo prostori, ki so omenjeni v § 1., biti odprti do pol 9. ure zvečer, tiste dni, ki so omenjeni v § 2., pa do 9. ure zvečer. § 5. V mešanih obratih, vj katerih se poleg drugega blaga prodajajo tudi živila v skupnem obratnem prosttDru, veljajo ugodnosti, navedene v §§ 3. in 4., samo za prodajanje živil. § 6. Naročnikom (kupcem)’ ki so tisti čas. ki je določen za zaprtje prodajalnice, v prodajalnici že navzočni, se sme še postreči. § 7. V, vseh slučajih, v katerih je s tem ukazom nekaterim trgovinskim ob ra« tom priznan daljši nego 13urni prodajal. čas, se mora vsakemu pomožnemu delavcu po § 96. d, obrtnega reda dovoliti 11 ur nepretrganega počitka. § 8. Mjed časom, ko morajo biti omenjeni prostori zaprti, je po § 96. i, obrtnega reda prepovedno hoditi z blagom okoli in po cestah ter ga ponujati naprodaj. § 9. Zgoraj navedena določila se uporabljajo tudi na blagovni promet konsumnih društev in drugih pridobitnih in gospodarskih zadrug. § 10. Prestopki teh’ predpisov se kaznujejo po kazenskih določilih obrtnega reda, oziroma po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857., drž. zak. št. 198. § 11. Ta razglas se ne dotika na Kranjskem veljavnih predpisov o nedeljskem počitku. — Ta razglas stopi v moč tisti dan, ko se razglasi v deželnem zakoniku. ; — Oni, ki reflektirajo na lože v; slov. gledališču pri sobotni prireditvi »Domovine«, naj si zagotove lože pri g. Sešarkovi vsaj do jutri opoldne. — Na razna vprašanja odgovarjamo, da bo buffet v gledališču cel čas predstave odprt. Po predstavi se namerava skupen sestanek. — Na splošno zahtevanje objavljamo imena dam in gospodov, ki bodo sodelovali na sobotni prireditvi »Domovine«. V opereti »Prva ljubezen« nastopijo gospodje: Franke, Acceto in Štamcar ter gospodične: Pipa Tavčarjeva in M. Maličeva kol solisti. V zboru pojejo: Anica Bergantova. Minka Jeršinovčeva, Ivanka Jurca, Slava Jurca, Mira Kocijančičeva, Milica Sadarjeva, Anica Šu-šteršičeva. Živo sliko bo predstavljalo 30 otrok. Pesem bo deklamirala Anica Zevnikova. V burki »Ukročeni lev« nastopijo: gospodična Ivanka Hrastova in gospodje: Acceto, Franke, dr. Gosak, dr. Korun in dr. Lah. Pri opereti in med odmori bd igral domači orkester »Sokola I.«;] pomnožen z nekaterimi silami iz »Glasbene Matice« pod vodstvom g,1 Počivalnika. Zbor in soliste sta va-i dila gg. E. Trost in Niko Štritof. Obe) igri sta dobro naštudirani. Progratri bosta izpopolnili dve točki kinematografa. — K notici glede dopoldanskegal pouka smo prejeli iz vrst učiteljstva še naslednje jjojasnilo: Mestnai zdravnika sta že opetovano podala na mestni šolski svet svoje mnenje* da naj se s 1. malem alt pa vsaj sl 15. majem začne z dopoldanskih poukom in sta svoje zahteve tudf utemeljevala z zgledi drugih mest* oz. z raznimi slučaji bolezni, ki so pojavljajo pri otrocih. Nadzorniki Majer pa je bil mnenja, da bi popoldanski počitek moralno slabo vplival na otroke. Radi bi vedeli zakaj? Zakaj pa ne vidiva »moralno« slabo m pr. četrtek ali pa nedelja. Zakaj nd uplivajo moralno slabo junijski dnevi; izgovor je torej jalov. V korisl šole in mladine bo. da se opravičenim željam ugodi. — Razglas. Mestni magistral ljubljanski odpošlje tudi letos deset otrok na stroške mestne občine V, pomorski hospic v Gradež. Spreje-, majo se v ta hospic le slabokrvni* škrofulozni otroci v starosti 6-12 let,1 Prošnje, opremljene z dokazili o sta-i rosti, ubožnosti hi pristojnosti ter i zdravniškim spričevalom je vlagati tuuradno do 20. majnika t. 1. Mestni magistrat ljub anski. dne 20. aprila 1913. — Pozor pred židovskimi pre-kupovalcl. Piše se nam ^ prinesla dva moža rake na prodaj v Ljubljano. Hitro sta prišla v roke dveh čifutov, ki sta le za silo sloven-' sko lomila in sta seveda znala kmalu napraviti kupčijo. Radoveden semj nri "katerih” se blago prodaja v opra- i za koliko sta opeharila uboge kmetij vi nih prostorih (prodajalnicah), od- če. Za naše ljudi bi moralo veljat prtih za promet odjemalcev, morajo geslo, da z židovskimi agenti ne> kup- biti ti prostori s pisarnami m skladi- čujejo, ampak da se drže poštenih šči vred, ki spadajo k njim — z izjemami, navedenimi v §§ 2., 3. in 4. — zaprti v času od pol 8. ure zvečer do pol 7. ure zjutraj. § 2. Na delavnik pred nedeljo ali praznikom, potem dne 5. decembra in 23. decembra, ali kadar na ta dva dneva pade nedelja, tisti dan poprej smejo biti prodajal-irioe — ne krateč dalje segajočega določila § 4. tega razglasa do 8. ure zvečer. § 3. Pn prodaj «a-ga pekarske in mesarske ^ kor tudi pri proda# prodajalnice podvrženo nitemu ‘kiločdm Take mGym-brinusu« — ob zvokih poskočne in pohotne godbe, mesto da bi posede-val po raz. odborih ter vodil pravo besedo nad »nedomačim«. Ostudna gonja, gospoda! Vendar bi tudi mi dvomili, če bi vi hoteli služiti povsod le za hlapce in pisarje. Saj je znana stvar, kje se mora jenjati delo »nedomačina« in kje se pričenja »delo« domačina. Gospoda, ste tudi proti koloniziranju Slovencev v Trst! Dobro, tedaj pa izpostavite na vseh potih, ki peljejo na meji v tržaško ozemlje tablice z napisi: »Vsem Slovencem, ki niso rodom Tržačani, je na tržaškem ozemlju Prepovedano služiti kruh!« Slovenci v Trstu se bodo pa množili in si osvajali Trst z vašo domišljavostjo. Smo mnenja, da dela uradništVa v uradu samem ni podcenjevati, kakor ni nadcenjevati tistega dela in pehanja raznih »domačinov« za častmi. Čudno le, da se vidi nedelavnost najraje pri posameznih stanovih, da se jih hoče videti vsako prosto urico v »garanju« kakor fijaker-skega konja, med tem ko se zabavo in govoričenje posameznih privili-giranih stanov po kavarnah smatra za najpožrtvovalnejše vodilno politično delo. Tako ie< £°sP?da, Irst Pa nai ostane samo vaš, ce ste že vzeli vse tržaško Slovenstvo v zakup in če vsa vaša pravičnost in pravicoljubnost bazira na zgodovinskem pravu! Pa ne iščite pisca zopet in ne sumničite okrog, temveč upoštevajte raje dejstva, s kojimi niste hoteli nikdar računati; kolonizi-ranje je življensko vprašanje Slovencev v Trstu! — Eden iz »pripravljenih toplih gnezd.« Veliki izlet tržaške slovenske mladine se je vršil v nedeljo v Zavije. Boljunec in čez Boršt nazaj v Trst. Slovenska mladina iz vseh šol se je odzvala pozivu »Sokola« v na-ravnost ogromnem številu, da je bilo vseh otrok nad 300. Tudi starši so se odzvali y nepričakovano velikem številu, nad 50. Gotovo je, da vsa ta mladina pripada bodočemu sokolskemu naraščaju. Otroci so v sokolskem koraku korakali vso pot V Skednju pa Je bil naš naraščaj pozdravljen ip sj&e&t od taraojnjg mladinske godbe, ki je našo bodočo sokolsko armado spremila z veselimi koračnicami do ZavelJ. Mladina je bila navdušena vso pot in se je v njenih srcih vzbujala narodna zavednost. Zato, še takih izletov I Mladini pa: Na zdar! Narodno delavstvo v Trstu bo manifestiralo na dan 1. maja do sledečem vzporedu: Ob 9. in pol predpoldne velik manifestacijski shod, ki ga priredita »Narodna delavska organizacija« in Zveza jugoslovanski?! železničarjev« v gledališki dvorani »Narodnega doma« v Trstu. — Po shodu obhod po mestu z godbo N. D. O. in zastavama: centrale N. D. O. in zidarske skupine N. D. O. — Popoldne ob 2. zbirališče pred »Narodnim domom« v Trstu, odkoder odkorakamo ob pol 3. z godbo in zastavama k Sv. Jakobu, kjer se bo vršila na vrtu konsumnega diuštva »Jadran« velika majniška veselica z godbo, petjem, plesom, srečolovom, šaljivo pošto itd. — Podružnica N. D. O. v Škednju: Ob 8. zjutraj manifestacijski shod v Gospodarskem društvu v Škednju. Po shodu se pridruži škedenjsko delavstvo tržaškim manifestantom. — Podružnica N. D. O. v Sv. Križu: Predpoldne obhod po vasi z godbo in društveno zastavo. Ob 3. popoldne manifestacijski shod na dvorišču hiše tovariša Košute. — Demonstracija slovenskega narodnega delavstva v Trstu proti neštetim krivicam obeta biti na dan 1. maja zelo sijajna. Slovenski delavci, udeležite se vseh prireditev N. D. O. in Z. J. 2. v velikem številu! Pokažite, da ste že siti hlapčevstva! Društva. Pevsko društvo »Slavec« priredi letos dve veliki vrtni veselici in sicer prvo dne 8. junija in drugo dne 3. avgusta t. 1. na kar sl. občinstvo že sedaj opozarjamo. Gasilno društvo na Škofljici priredi veliko veselico dne 1. junija t. 1. Slov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi svoj I. redni občni zbor na letni tečaj danes, 30. aprila v restavraciji Karl Drož. VIJI. Alserstrasse 59 z običajnim vzpo-redom. Shodi tržaške N. D 0. »Narodna delavska organizacija« v Trstu je priredila preteklo nedeljo tri sijajno uspele shode. Prvi, ki je bil najimpozantnejši, se je vršil v Trstu, drugi pri Sv. Ani, tretji pa na Kolonkovcu. Shod v Trstu. Ogromna udeležba velikega javnega shoda, ki ga je sklical osrednji izvrševalni odbor N. D. O., je živ dokaz, da se slovensko delavstvo v Trstu dan za dnem bolj zaveda velikega pomena »Narodne delavske organizacije«. Shod se je vršil predpoldne v veliki dvorani N. D. O., ki je bila nabito polna. Predsednik iz-vrševalnega osrednjega odbora N. D. O., tov. dr. Sovič in odbornik tovariš dr. Kisovec sta poročala o izidu velepomembnega kongresa N. D. O., strokovna tajnika N. D. O. tov. Brandner in Mrak pa o obupnih razmerah slovenskega delavstva v Trstu in o pomenu strokovne organizacije. Temeljita izvajanja vseh govornikov so bila spremljana neprestano z burnim odobravanjem. Govorila sta tudi tov. Pregare, predsednik zidarske skupine N. D. O. in odbornik skupine N. D. O. »Prosta luka«, tov. Štok. Shod je uspel zelo sijajno. Slov. delavstvo je pokazalo na ujem navdušenost in resno voljo za organizacijo. Shod pri Šv. Ani. Ob 4. uri popoldne se Je vršil Javen shod skupine N. D. O. »Čistilnica petroleja«, in sicer v prostorih kons. društva pri Sv. Ani. Shodu je predsedoval tov. Šter, poročala pa sta strokovna tajnika Brandner in Mrak o intervenciji pri ravnateljstvu čistilnice petroleja glede skrajšanja delovnega Časa. Ravnatelj mora predložiti spomenico upravnemu svetu in je obljubil, da bo zahteve delavstva po skrajšanju y delovnega časa podpiral. — Tov. Škrlj je govoril o velikem pomenu »Narodne delavske organizacije«. — Neorganizirani delavci omenjene tovarne so sklenili, da se z ozirom na to važno gibanje takoj vpišejo x >Nar. del, Shod na Kolonkovcu. Shod na Kolonkovcu Je sklicala zidarska skupina N. D. O.; vršil se ie pri precejšnji udeležbi ob 6. popoldne v tamkajšnjem kons. društvu. Shod je otvoril predsednik zidarske skupine N. D. O., tov. Pregare, in je raztolmačil pomen shoda. Nato so poročali o razmerah zidarjev in o pomenu »Nar. del. organizacije«: strokovni tajnik Brandner drž. in dež. poslanec dr. Rybaf, strokovni tajnik Mrak. deželni poslanec Miklavec in tov. Škrlj. Socijalni demokrati se to pot shoda niso upali udeležiti, pač pa so poslali nanj nekega pijanega človeka, ki je motil govornike toliko časa. dokler ga zborovalci niso prijeli za roke in noge in ga transportirali v kuhinjo, da se naspi. Pa tudi v kuhinji ni imel miru, marveč je po štirih nogah zopet prikobacal v dvorano. Končno se je umiril, odprl je usta na široko in je poslušal. Lepo izpričevalo za socialno demokratične voditelje, ki ne upaio zagovarjati javno svoje delovanje, marveč napajajo delavce z alkoholom in jih pošiljajo na shode, da tam kažejo vso socialno demokratično kulturo. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Pred katastrofo. Včeraj dopoldne se je na Dunaju delala od strani »merodajnih krogov« sledeča vojna »štimunga«: Dunaj, 29. aprila. Kakor znano, je avstrijski zunanji minister grof Berchtold zahteval, da se o njegovih predlogih sklepa na londonski konferenci v pondeljek. Konferenca se je vršila — sklepi so pa ostali prikriti. Kar se o konferenci ve, je to, da je preložena na četrtek; kar se pa trdi, je pa to: 1. da se je na konferenci pokazala enotnost velesil, da vstrajajo pri svojem prejšnjem sklepu, da pripade Skader Albaniji; 2. in da so velesile kolikor toliko e^dine v tem, da je treba odgovora Črnegore počakati, potem še le o nadaljnih korakih sklepati. Avstrija je zahtevala sklep o prisilnih sredstvih proti Črnigori —■ toda njeni predlogi so bili od Rusije Francije in Anglije odklonjeni, zato ni prišlo do zaključka, vsled česar je bila seja preložena. Tudi Italija in Nemčija menda nočeta o kakšnem vojaškem koraku ničesar slišati. Avstrija pripravljena za samostojno akcijo proti jugoslovansk. državam. Dunaj, 29. aprila. Ker je pa Avstrija za slučaj, da bodo njeni predlogi zavrnjeni zagrozila, da bo začela postopati na lastno pest, da prisili Čtnogoro in Srbijo »ubogljivosti«, zato je vsak trenutek pričakovati te^a nasilnega koraka. Vojni minister Krobatin Je izjavil, da so vse vojaške priprave na južnovzhodnih mejah v Dalmaciji, Bosni. Hercegovini in hrvatskih deželah izvršene — tako, da se Črnegore na noben način ni bati. Ker je pa v Nišu izbruhnila kolera, Je vojni minister odredil proti Srbiji stanje ojačenega obmejnega varstva, da se na ta način prepreči nevarnost, ki vsled v Nišu nastale kolere grozi avstrijskemu prebivalstvu. (Niš je mesto v Srbiji.) Pogajanja glede Albanije. Dunaj, 29. aprila. Vsled prokla-macije avtonomne Albanije po Es-sad paši — njenemu kralju se pa na Dunaju boje, da bi na ta način ne bila Albanija deležna onega blagoslova, ki ji ga je Avstrija namenila; zato so pa sklenili svoj namen na drug način, preprostejši, doseči namreč potom podvrženja Albanije, kar bi pa Italija, ki ima v Albaniji tudi svoje interese, ne bila kar tebi meni nič zadovoljna s to izvedbo — so se pa dunajski visoki gospodje med seboj pogovorili, da si Albanijo razdele in tako neposrednim potom dosežejo to, kar so hoteli posrednim (z »avto-nomično« Albanijo) namreč jez proti Srbstvu. Baje so pogajanja v naibpOšeni tektL. # . . ■ . . ' v Naročite in širite »Dan4 Vmešani stroki izurjena, zanesljiva Radi prevelike zaloge blaga dajem stara 20 let, išče službe za takoj ali pozneje v Ljubljani ali okolici. Naslov v „Prvi anončni pisarni*. vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. Postrežba tožna in solidna. Cene priznano nizke. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. (špecerist, I. moč) se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme, Več v »Prvi anončni pisarni*. Plošče preje K 4-—, >L/ sedaj samo K 1*95. >CO Velikanska zaloga O gramofonov! "JT Zahtevajte cenike. Lepe* priliko, I Hišna in kuhinjska oprava se ceno proda. Slomškova ulica št. 13, I. nad. površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini Pri Škofu na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu**. — Podružnica tvrdke R. Miklauc. Velika izbira. — — Stalne nizke cene. Icrojašlci mojster GrosrposOsra, -lallcsu Štev. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 Pred nabavo kolesa ob bližajoči se seziji si izvolite pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših Puchovih koles (edino zastopstvo) in prepričali se bodete o izborni kvaliteti. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in vsa popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici. Torej pozor, najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki = Proti ugodnemu plačilu na obroke! = Preproge, posteljne oprave, zavese, blago za moške in ženske obleke, narejene obleke (konfekcija), perilo za moške in ženske, platneno blago itd. Na teljo pošljem zastopnika na dom. Zadostuje dopisnica. Landskroner & Bochner Ljut>liana’sV^obanabrežle Poleg tega tudi najžinej&i šivalni stroji. —-— Pouk za vezenje brezplačno. ....... Naročajte cenike za kolesa, šivalne stroje, ure In zlatnino, tudi po pošti prosto. ————————— Kdor hote dobro 7Q U3rfir,A in poceni kupiti L CI Ul FIIIII naj se potrudi „Angleško skladišče oblek“ Kjer je vedno največja Izbira oblek za dečke In deklice. Nadalje Izbira najmodernejše damske konfekcije In oblek za gopode. Postrežba točna! Cene priznano nizke 1 O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Ustanovljen« leta 1900. Slavn. občinstvu v inestu in na deželi vljudno priporočam največ jo i a 1 o g o krasnih Preselitev odvetniške pisarne. Odvetniška pisarna v drja Ant. Svigelja je odslej v sosednji hiši Dalmatinova ulica št. 11 pritličje na levo. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. " — Cene brez konkurence. ............ V i« vedno do 600 kosov od 2 do 00 K komad, tako, d« ai vsakdo lahko izbere. Ljubljana O Mestni trg 11-12. MT" Ob nedeljah se dobivajo venci ▼ isti hiši v 1. nadstr. Wtd ne pomaga! Edina in največja zaloga najnovejših je v Ljubljani Sodna ul. 5. Radi velikanske zaloge so plošče katere so preje »tale K 4‘— sedaj samo po K 1’— Izključno strokovno popravljanje vseh vrst gramofonov in godbenih automatov, uglaševanje itd. Teodor Kunc Prešernova ulica It 5» !• nadstropje. »l angleška In francoska .*» dela se priporoča. A P '■A / Vse to pa ne odgovarja dej-itvoin. Govorilo se {e tudi, da bo [Avstrija Izstopil® Iz konference poslanikov In da bo že danes nastopila pohod proti jugoslovanskima drža-JvarVse to je Izmišljeno. Resnica le. da se Avstrija nekako umika. V dokaz: Dunaj, 30. aprila. »W. Al Ig. jZtg.« (uradni list) piše: Na četrtkovi poslaniški konferenci se bo sklepalo jo tem, če in katera Izmed velesil se bo udeležila na morebitnih, t. j. 'slučaj, da Crnagora ne poda glede Skadra povoljnega odgovora na znano noto velesil, od strani Avstrije proti Črnlgorl podvzetlh nasilnih (sredstvih. Upanje, da se vse mirnim potom poravna — opravičeno. Pariz, 29. aprila. V tukajšnjih 'političnih krogih se situacija danes 'popoldne optimističnejše presoja. S Cetinja so namreč dospele ve-.vestl, ki opravičujejo domnevanje, da ■*e bo vse mirnim potom poravnalo, da bo Crnagora proti odškodnini Skader predala. Obrat mišljenja Je pripisovati vplivu italijanskega kralja Emanuela ln ruskega poslanika !Kralj Emanuel ie poslal črnogorske-jmu kralju posebnega kurirja z lastnoročnim pismom. V avdljencl se je italijanskemu poslaniku posrečilo kralja prepričati o brezuspešnosti vsacega odpora In ga pripraviti do tega. da ie kralj proti odškodnini pripravljen predati mesto. Določitev odškodnine je predmet živahnih depeš med posameznimi kabineti evropskih velesil. Upa Se, da ne bo delala Avstrija pri tako mirni razrešitvi cele zadeve nobenih težkoč. V četrtek se odločil Avdljence. Dunaj, 29. aprila. Berchtold je bil sprejet v avdijenci, ki je trajala ®ve uri. Nato se je podal v zunanje ministrstvo, kjer ga Je obiskal prestolonaslednik. Porta ne odobrava. Carigrad, 29. aprila. V cirkular-*tt, ki ga Je poslala Porta velesilam, ue odobrava koraka Essad paše in tejavlja, da so vse vesti, ki govore, Ha Je Porta s tem korakom v zvezi, izmišljene. Parlament. Duna), 29. aprila. Parlament se »nide 14. maja. Glede delavnega programa je skllcana,konferenca seniorjev na 6. maja. Odgovorni urednik Radi voj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Zahvala. Za prisrčne dokaze odkritega sočutja, ki so mi došli povodom bolezni In smrti moje iskreno ljubljene soproge, ozir. stare mamice, gospe Leopoldine Besek roj. Leopold se tem potom kar najprlsrčnej-še zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico spremili do preranega groba. Žalujoči ostali. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 60 vinarjev. . Pismenim vprašanjem le prli