GLAS SVOlJODU1 SLOVENSKI TICDN1K SB* Kotim Dturatui Ljuiwtta. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. OLAS SVOBODE H IX> V K NIO WKRKLY UtroTKit To Th m iRUtm O« T» l.iauiiHu Oi >mmmm. "OD BOJA DO ZMAGE"! - ** "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 37 Sr.. • ' N Chicago, III. 15. septembra 1905 Leto IV 4 i . __ Drugo glavno zborovanje S.N. P. J. Drugo glavno zborovanje je pri-čelu dne 5. septembra in je končalo dne 9. septembra. Zborovanji se je vdeležilo 19 delegatov oziroma odboru'kov. Zunanja društva so za-stopali te-le delegatje: Matija Pečjak društvo " Adrija', Johnstown, Pa.; Matija Stroheu društvo "Triglav", La Salle, HI.; Nace Žlemberger društvo "Bratstvo", Steel, Ohio; France Miklau-čič društvo "Bratstvo", Morgan, Pa.; Jože M;vtko društvo "lirato-Ijinb", Claridge, Pa.; France Lc-vec društvu "Bratstvo Naprej", Yale, Kaius.; Alojzij Logar, društvo "Trdnjava", Rock Springs, Wjo.; M ha Zugelj društvo "Edinost", Murray, Utah; Jože Kun-čič društvo "Bled"', Lorain, Ohio; Panlkracij Jurša društvo "Orel ". Stone City, Kane-.; Martin Skala društvo "Sokol", Fly, Minn.; Karal Matkovšek društvo ' Edinost", Darragh, Pa.; Anton Roje, društvo "Celje", Fronteuac, Kaais., in Dan Badovhtac kot nad/.orniŠki odbornik jednote iz I-i Salle, 111. Druga društva so imenovala le svoje pooblaščence. Dne 5. t. m. ob 9 uri zjutraj je predsednik brat Stouich odprl zborovanje s polure trajajočem govorom. Slikal je pomen m dCovamje S. N, P. J. in delegatom izročil v imenu osrednjega odbora prisrčen jiozdrav. Po k. xanem govoru se je volil zač: ni < x»r, v katerega so bili izvoljeni t . lednji bratje. Dan 13ado-vinac 1. zapisnikarjem, France Leveč zapisnikarjem in Anton Roj-c pa podpredsednikom. \ solato zvečer je priredilo društvo "Slavi j a" veselico na ča>t iui-wčim zunanjim delegatom, ki se je vsestransko dobro obnesla. V prihodnji številk; izide najbrže že zapisnik iz katerega bode lahko sleherni yj>oznal v koliko je koristilo drugo glavno zborovanje S. N. P. J. za splošnost. Dan Badavnnac, zapisnikar. Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Dne 11. t. m. je i*rišel v ruski tabor {jod varstvom eskorte japonski komisar, ki je ruskim častnikom izročil list generala Ojame za generala Lineviča. V tem listu je Oja-ma gratubral Liiveviču, da se je sklenil mir. V sled velikanske bojne črte Ixxle minolo še dokaj dni, prodno bodo vsi vojaški oddelki obveščeni, da je sklenjeno premirje. Rusija. Ves jugovzhodni Kavkaz terorizirajo Tartari. Tartarskc tolpe pustošijo deželo in morijo ljudi. V Suši je prišlo do groznega klanja med Armenci in Tartari. I "bitih in ranjen h je dkolo 200 oseb. Prebivalstvo beži iz vseh krajev v ,Ti-flis. Posebno hudi lx>ji so bili v Balcu. Vstaši so zažgali petrolejske rezervoarje. Vlada je proglasita v Baku vojno stanje. Topništvo je streljalo s topovi na hiše,, iz katerih se je streljaj Vojaštvo je streljalo na Armence in Tartare, a vzlic temu' ni boj ponehal. Klanje je bilo grozno. Otroke 90 Tartari. klali pred očmi mater, ženam in dekletom so pa storili siJo. Uradniki v Tiflisu trdijo, da so vse* nemire provztočiH turški agitatorji, ki so z zeleno zastavo pro-noka korakali rta čeht tartarsrtcih tolp, ki so pazigale tn morile. Ko so Tartari v predmestju Ba-lakanu v Baku plenili, je topništvo streljalo s kartečami na nje. Iiud boj je bil tudi pri bolnici, katero so brani li Armenci in delavci kakih tijoč jx) številu. General Š Vikin je zahteval, naj se vdajo. Ali Armenci so odgovorili s krog-ljami. Sedaj je poseglo toimištvo vmes. Komaj je pri frčala prva granata v poslopje, jV ljudstvo pričelo z gorečnim petroJejem oblivati vojake. Vojaki so zbežali in pustili topove na mestu. Kozaki in pešči so skušal kasneje priboriti tojiovc nazaj, ali radi dimxi so se morali u-makniti. V iJibatu pri Baku so tudi za-palili čistilnice za olje. škoda je ogromna. Posestniki čistilnic so brzojavili carju za p '.noč, kajti škorci ves njih i metek je uničen. ' V Kutajsu je bil vroč Ih>j med kmeti in plumenitniki. Priblv.no ti oseb je vbitih iti ranjenih. ' Tudi v KHzaibepotu je prišlo do boja med Armenci in Tartari. V Helzingforju je pred glavnim jKilioajskim uradom razpočila bom-ba. Ranjen ni nihče, pač pa so hiše v obližju razstrelbe razdejane. \ vasi Markend so Tartari j>o-kla1i vse Armence. Tudi druge vasi oblegajo Tartari. < inbcrnator ic zaprosil za vojaško |x>moč. Kičin-evu in Kerču so vladni agenti zopet vprizoriJi oroti semit-ke izgrede, ki >0 zdivjali v grozno klanje. Zveri v človeški ko/i niso prizanašale otrokom, ne ženam. V Mitavi se je ]>olitična kaznen-ka EHzabetovria Anderson olwsila v svoji celic1. Carjevi krvni psi so ji storili silo v ječ:, radi tega je končala s .samomorom. V Bialostoku je nekdo ranil z bombo policaj skega načelnika. ()čka, car jc izdal ukaz, s katerim prizna vse učel iščem svobodno samoupravo. Mnogo dijakov in dijakinj je stavkalo že od meseca februarja. V Moskvi je sodišče obsodilo revolucionaren Kul kovskega v dosmrtno ječo. ker je ubil guberoa-torj.a Suva lova. Nemčija. Nemški Kuropatkin, general pl. Trotha, katerega zamorci v južno-zapadni Afriki prav pošteno klestijo, zbira sedaj vse vojaške oddelke, da bi voditelja zamorcev Vitboja temeljito porazil. Najbrže Ixxle Trotha s tistimi tavorikami zapa->t 1 bojišče, kakor Kuropatkin. Italija. V Italiji je bil hud potres, ki je povsod napravil mnogo škode. V Martianu je bilo usmrtenih in ranjenih ufcoH 800 oseb. Potres ni pri zanesel duhovnikom, ne cerkvam. Torej najboljši dokaz, da je laž, da l>o£ potrese pošilja. Potres je naravna prikazen, katerega provzročajo naravne sile. t krtovo ni njliče t.tku neumen, da bi šel j »odira t i poslopja. v katerih se ga časti. V Chietiju je kaplan Rafael N'a-talc skušal z masnim vinom otn>-vari otvoritvi zbornice jjodalo svojo ostavko. Minister notranjih zadev, Jošikava in policaj s»ki načelnik Adah i sta že jxxlala ostavfko. Socialisti se teh šovinističnih demonstracij niso vdeležili. Norvenlja in švedija. Odkar so se razbila pogajanja med obema komisijama za odstranitev unije, je pričelo meščansko švedsko časopisje Jmjskati za vojno. Sove zavedni delavci se ne zmenijo za to jxxHo hujskanje, ker smatrajo za največjo bedastočo, da bi šlr delavci za kralja Oskarja kostanj v ogenj. Odrsko. Ogrski socialisti so priredili veliko demonstracijo pred državno zlK»rnico v Pesti. Okoli 80 t.soč delavcev je korakalo mimo parlamenta in zahtevalo splošno, enako in direktno volilno pravco. Iz delavskih mas so -o culi klici, ki niso nič kaj prijetno doneti v ušesih posedu-jejčih slojev in njih zastopnikov. Švica. Stavkujoči delavci v železarskem okraju Rorsdiachu so priredili veliko demonstracijo s tem, da ^ > v! varno deloma porušili in naskočil h<»tel, v katerem so bivali garje vel. Vlada je takoj odposlala na lice mesta bataljon domobrancev, ki sedaj |*> kozaškem načinu dela red in mir. Ameriške vesti. Boj črkostavcev zii oseniurni delavnik. Ker so te dni zavrgli na zborovanju v Niagara Falls delodajalci, ki mi sdruženi v "United Tyi>othc-thae", osemurni delavnik, je predsednik črkostavcev izdal odredbo, da za stavkajo vs. organizirani čr-kostavci, ki delajo v delavnicah delodajalcev, ki so združeni v zgoraj omenjenem društvu. Zopet IkkIc priš!o do hudega boja. Delodajalci mislijo, da bodo zmagali, ako v vsej Ameriki ustalit »vi jo šole za izobrazbo črkostav-ških gar je we v. Najbrže bode pa to sredstvo spoiFIetelo. Druga glavna prqwrna točka je tmli, da delodajalci zahtevajo odprto delavnico. Organizirani črko-stavci pa vetwkir niso tako neiunrii, da bi sebi dali vrv okoli vratov. Toliko bi se morali naučiti iz bojev mej delom in kapitalom tudi delodajalci, tla delavci ne odnehajo kar čez noč; če se gre za princip organizacije. Rockefellerjevo svetohlinstvo. V baptistovski cerkvi v Clevelan-du, v kateri se Rookefeller blišči kot prva zvezda na neba, jc John D. Rockefeller pred kratkim govoril zahvalno molitev za spreobrnitev nekega pijanca, ki je tudi član omenjene cerkvene občine. Zavijajoč svoje oči proti nebu, je oholi trnstjan ječal, da hudič pijančevanja pripelje mnogo ljudi na spolštoo I* »t. Poliožni dIakoce|>ce je pozabil povedati, da mnogo ljudi pris li beda, da iščejo tolažbe v pijači, da pozabijo tem lož j c svoje gorje in da to bedo protrzročajo naši ajnteriški trustjani, med katerimi ima prvo besedo John D Rockefeller. Ta |x> bož.ui trnstjan izsesava ameriško ljudstvo kakor polip, pri teni pa njegove ustnice in jezik hvalijo boga ljubezni milosrditosti in milosti. V vsaoem malem grešniku vidi velikega hudodelca, v samem sebi, v največjem hudodelcu pa vidi človeka. kateremu je "ljubi bugec ' naklonil Vse Svoje milosti. Priznati moramo, da hrterski in katoliški kutarji v hinavščini. ne dosegajo tega hinavca vseh hinavcev 1 Zopet katastrofa. Zopet se je pripetila večja nesreča v NfcW Yorku, |«-i kateri je 14 oseb izgubilo svoje življenje, okoli 40 je bilo j ki ranjenih. Dne II. septembra zjutraj je skočil vlak nadulične železnice na 9. Ave. raz tir. En voz -»•je odtrgal in padel nizdol na ulico. Zadnji vozovi so pa pričeli goreti, kar je strah potnikov le še jkv množilo. Komaj se malo pozabi zadnjo katastrofo, že nas oslalo pfdwd-niktt Rooseveltu j>rotest, da pr' oddaji del in oskrbe delavcev prt gradnji panamskega prekopa igra rrve vlogo grabežtvo. T miki Markel v (>mahi se je oddala pogodbi, 4|s' so bile jxwHuPbe Inizih tvrdk tnno-go nižje. Torej grabežtvo |>ovsod! Živela korupcija! ? Krščanska usmiljenost. tlz New Orleansa se poroča, da s,i podivjani prebivalci mesta Pass Christian nekega zamorca priklenili k drevesu izven mesta ker je na sumu, da je obolel za rmeno mrzlico. Pa nekateri trdijo, da smo v kulturi napredovali. Ali res? Sleparske družin.'. Iz New Yorka sc poroča, da se je pri razpravah glede zavarovalnih družb za življenje dognalo, da jc medsebojnost le navadna gola pravljica. Uradniki postavijo kandidate in če se lastniki ]>olic na glavo [»stavijo, Ixxlo vzlic temu izvoljeni kanefidatje, katere so postavili uradniki. In ti uradniki uživajo navadno visoke plače. Met'ali, predsednik "New York Life zavarovalne druži*'", dobiva $100,000 na leto. Isto plačo dob.va tudi predsednik "Mutual" zavarovalne družbe. Prvi |>odpredsedtuki dobivajo ]xi $75,000 na leto, drugi pii 840,000 in $30,000 itd. Kadi tega priporočamo vsem slovenskim delavcem, da povsod, kjer si hočejo uradniki prilastiti absolutno kontrolo nad zavarovanimi osebami, nastopijo složno, da se absolutizem uradu i št va uniči. Ogorčen mestni uradnik. "Jaz nisem nikdar zahteval denarja, tem več sem le sprejel, kar mi je kdo ponudit" Tako je v ogorčenem tonu govoril g. Henrik Lewis, pomožni uradnik načelnika 26. čikaškega mestnega okraja preti preiskovalno komisijo,, ker se mu je očitalo, da jc za smeti prejel o-kn»gIo svotieo v znesku $.^16.50. Mi vidimo v duhu vbozega siromaka pred seboj, kako txaše deseta-ko in petake v svoje žq>c, katere mu ljudje p) sili stisl>ajo v njego-ve roke. Mi čujvmo, ko pri preštevanju denarja melanholično ječi. "Moja služba ni kak zlatokop, ali zadovoljni človek je hvaležen tudi za vsako malenkost." Naši Uradniki ne kraolicajski jx)staji v New Yorfku. Tega ni nikdar pozabil. Radi tega je 7. vso silo vstopil, da se zgradi dom za take nesrečne ljudi, ki niso drugega hudodelstva zakrivili, kakor da so siromaki. Da naši meščanski listi o ustanovitvi takega doma pišejo na dolgo in široko je umevno, ker lahko pišejo, kako jo očetovski skrbe dandanes mestne uprave za siromake. Ali resnica jc, da je en sam tak dom v tako velikem mestu, kakor je New York premajhen za vse ljudi. ki hodijo po njujorških ulicah brez centa v žepu. To je le kaplja v morje! Človekoljubje finančnikov. "Ako so bili v resnici veliki finančniki," tako piše ' :WaU Street Jaurnal", "ki so sedaj vplivali, da se je sklenil mir, zakaj niso potem onemogočili vojno, katera je brez denarja nemogoča?" Ako že borzijanski list, kaj slič-nega piše o finančnikih, ki so omogočili grozno klanje na Daljnem V/.toku le radi dobička, potem smo prepričani, da jc bila vojna na Daljnem VztOku le sredstvo, da so si finančniki napolnili svoje nikdar site žepe. Dali so denar za človeško klanje, ker jim jc neslo to klanje velikanski dobiček. Odpovedali so nadaljna posojila, ker sta Japonska in Rusija bili denarno ali finančno izčrpani. Da mora vsled ta-cih umazanih špekulacij na tisoče ljudi umreti, za to se finančniki ne zmenijo. Finančniki ob takih prilikah sede na varnem v svojih kon-toarjih in računajo svoj dobiček in so še deležni spoštovanja vseh tistih, ki se gloloko priklanjajo denarni vreči in vzamejo tolar, kjer ga lahko dobe, magari če ga morajo s svojimi lastnimi rokami izvleči iz gnojnice. Policija priznava svojo slabost. "Iz Chicago se ne da napraviti nedeljske Sole," jc odgovoril poti-cajski načelnik Collins na kritiko državnega pravdnika llealy z ozi-rom na plesišča v Chicagi. Veseli nas, da je policajski načelnik Collins, ki je pri svojem službenem nastopu smelo trdil, da \KHii kar čez noč iztrebil vse pregrehe iz Chicage, sc naučil vsa i toliko, da 11 videva, da pri najboljši volji ne gre. V zadnjem mesecu smo imeli jx>leg nebroj tatvin, ulo-mov, rointrskih napadov še 22 u-morov. Da se hudodelstva tako o-gromno množe, je kriv le današnji gospodarski nered z vsemi svojimi zli izrodit. Kdor hoče ozdraviti današnjo bolno človeško družbo, mora priporočati druga sredstva kakor je policija. In to sredstvo je preporod kapitalistične človeškf družbe v socialistično. »4 »♦««•»♦»♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦ ♦♦ ♦ — Dobrn delavnico časopisje je najlioljše orožjo delavcev proti izkoriščanju in izmozgavnnjn. Somišljeniki naročujte in prlporočujte "QLAS SVOBODE". Obrekovalcem ' socializma. Navadno podlo obrekovanje je, ako kdo trdi, -nosti v juinxhv. ker za naraščanje nezadovoljnost: prav ix> očetovski skrbe podjetniki, sploh današnja človeška družba z vsemi svojimi uredbami, ki so tako prikrojene, da . koristijo le pqsedtijoČim slojem. Socialisti torej ne sejefjo nezadovoljstva v narodu, pač pa nče trarxxl, da prične spoznavati pravzroke današnje bede in siromaštva, (hi tf'eda današnje /vije nje brez naočnikov rn da se red narodom zakrili svoje za narod ]xi^ubono9tio delovanje in v narodu obudili gnjev proti socialVtom, imenujejo socialiste razširjcvalce ti sejalce nezadovoljstva. V čas h pravijo socialistom. da so prekucnili, kojim ni nič sveto na svetu, k: imajo v sebi vse slabe ž vaJskc nagone. S takami frazami sv hoče tiato. 1 držati od visoke rde je soc alizma. Ti zagovorniki današnjih družabnih krivic i-e pač nadejajo, da Ixxlo dal. gosi*xlarsk«mu razvoju -drugo |x>t, ako skušajo s slabimi dovtipi in obrabljenimi "šlagerji" osim-siti social ste in nji h ideje. S temi jk>-skusi pa v resnici le samega sebe spravljajo v nevarnost, ker veda. znanost in moderni gospodarski nauki j ; d rajo čiimlalje bolj globoko v narod. Iti če bi se v resnici tem gosjxj-dom posrcc lo narod omamiti in nezadovoljnost ljudske mase prekrsti-t v zadovoljno^, česar b: ti gospodje |x>tem s tem dosegli? Al: bi morda s tem olajšali gorje omamljenega narcxla, ad' bi morda gosjxKlar-ski razvoj s tem ustavili? Najbrže tie! Kdor trpi bedo in siromaštvo, kdor oboisti gorje, se skuša teh neprijetnih prijateljev otresti, prej ko je mogoče. S tem, tla socialisti odprto kritizirajo današnji zistem, da kažejo na raka, ki razjeda današnjo človeško družbo, so narodu napravili ve-1 ko uslugo. Kbijali stare gospodarske, politične in verske nazore in ustvarjali nove. Ali niso prekttcuhi krščanski misijonarji, ki so križem sveta porušili stare malike, stare verske nazore, šege in navade, ne da bi se bili ziiteti h za protest dutičnih narodov? in kako je prišla današnja kapitalistična civilizacija do veljave? Ali niso v nekaterih državah vzeli vso moč plemstva, v drugih jo jja omeji li ? Ali niso evropejski narodi druge narode križem sveta prisilili, da so sprejeli njih ž vljenske pogo-je? Ali ni to preobrat? Ali niso prislili Indijance v A-meriki, ali črne afriške rodove, da so vklonili svoj tilnik napravam, katerih niso nikdar želeli ? In kdor se ni tem napravam uklonil, tega so evropejflfci narod tmičili. In ti nizkotni ljudje, k; so bili pripravljeni uničiti cele narode, ako se je šlo za njih uteres, naj bi imeli prav:oo zgražati se moral ično nad socialisti iti jim klicati v obraz, 0 vodom prve vojne z evropsko koalicijo in pomen sklepa francoskega konventa z drte 10. novembra t/1)2. — Vsak nar svojih navadah in da si to zagotovi potom politične in drža v noj »ravne sam - 'Stalnost:. 1 'ogujev za tako življenje pa si nolien narod ne utrdi drugače, kakor če goji svoj lastu jezik. V Ljubljani tedaj še 11'so bili prišli do tega spoznanja. Sicer so jx>-samičniki gojil slovenski jezik, a ne da bi imeli pri tem kak ]xxsel>en smoter, ne da bi si b'Vi svesti jx>-mena tega dela. B I je to bolj izraz lokalnega patrijotizma. nego žive nac jonalne zavednosti. Tega si je bil svest tmli Andrej Kopitar in zato je nekako turobno rekel poleg šel e sedeči gospe pl. (iarzarollijevi, sestri Antona Li*i-barta: — To je vse prav lepo, ali kaj naj s tem opravimo na Kranjskem." V celi Ljubljau: je samo pet mož, ki se zavedajo svoje slovenske narodnosti. (iospa pl. tiarzarolli, ki je svoj čas nastopila v gledališču pri prvi slovenski predstavi "Zupanove Micke" pa je hmia boljša upanja in je |XTpimmo vzkliknila: — Pet zavednih mož in ena zavedna žena — to je dovolj, da spreobrnemo celo Ljubljano! Narodnostno vprašanje, ki je biki sproženo na tem večeru v Damjanovi hiši, je bilo txl tedaj v vseh ljubljanskih družbah na dnevnem redu, dalo je jwvod dolgim in dostikrat burnim razpravam in dalo povod, da so se začeli duhovi ločiti. Čimbolj so se eni oprijemali te miši', toliko lx»lj so ji drugi nasprotovali in zagovarjali nazor, da b! bila prava sreča, če bi -ve Slovenci kar najhitreje mogoče jx>nemčiH. Ljudje, ki so bili prej edini v iraproto-vanjn avstrijskem«!1 absolutizmu in reakcij« marstvu, so se zdaj razšli in se razcepili na dva talx>ra. Sevala se to t akni t ni dosti poznalo, ker je bilo v Ljubljani toliko Francozov, da so domačini med njimi kar izginili. C3dkar je Xa'jiolean v Ljubim.>klenil s cesarjem Francem premirje, s katerim je Avstrija odst«»pi!a I*'ranči j i Ixfttlbardijo in dolrila za t>« ozemlje bivše beneške republ ke. So prihajali malone vsak dan manj š francoski oddelki v Ljubljano ju končno je prišel tudi general Massena s svojo armado. mestti je zmanjkalo prostorov in zato so vojaštvo nastanili tudi po cerkvah, in sicer pn frančiškanih, pri kapuc nih in pri trršulrnkah, Vo-jaki so se v cerkvah obnašali j ako nes]xxlobm>. Pri uršuhnkah so na kip Matere božje obes 1 i "boben, pri frančiškanih pa so lesenega angelja potožili na slamo, ga pokrili s pla- ščem in se rogali: Spi, citoyen I General Viktor, eden iKxlzajJO-wdnikov, se je s trein svojimi oficirji nastanil v uršulmskem samostanu. Ker ni bil za no/en ne nemškega, ne slovenskega jezika, si je izprosil, da so mu dodelili posetyie-ga tolmača. Ta posel je prevzel Konrad Bodobii'fk m se generalu Viktorju na ljubav preselil v uršu-1 i tiski samostan. Oficirji v pamastaaiunso prav veselo živeli in vsako noč dolgo, ban-ketrrali, ker so našli v samostanski kleti pravi zaklad najizbornejšega-v na. 1'ršulinke se niso prikazale, nego so se* bile umaknile v vrtno Itiščo. Necega večera, ko so bili oficirji nenadoma pcrtclicairi k generalu Masseni, je ostal Konrad skoro sam v samostanu. Bil je toj>el jx>mla-^hinski večer in ila bi se nav/. l nekoliko sve^ga zraka, se je šel Konrad sprehajat na širni samostanski vrt. llodM je pod košatimi drevesi semintja in n: zapazil, da se mu je previsila: — Gospod oficir, — le|x> \'as pr s 111 — usmilite se me! Konrad je bil tako presenečen, da v prvem h pu ni mogel izprego-voriti nobene In-sede. Strme je za-pazi-T, da je pred njim klečeča ženska nuna. —»Kaj želite? je končno vprašal. Kaj morem za Vas storiti? Pomagajte mi z samostana! Ce se me \ i ne usmilite, s! moram končati življenjel Konnid je bil v veliki zadregi in ni vedel, kaj bi storil. - Oprristite mi, je rekel, jaz bi Vam rad pomagal, ali jaz nimam tu ničesar ukazovati. Jaz sem samo tolmač generala Viktorja. Mlada uršuiinka se je bridko zjokala. Konrad ji je pomagal, da je vstala in ji potem rekel: — Ce hočete, Vas peljem pred gnerala Viktorja. Kar mi bo mogoče, storim vse, da Vas pusti iz samostana. Uršvrlittka je b la takoj zadovoljna. Boječe se je oklenila Konrada. — Prosim Vas, pojdiva hjtro, je dejala. Ko bi me kaka nuna zasačila pri Vas, bi me zadela strašna kazen. ^ • 1' Konnid je pospešil svoje korake in je srečno pripeljal nuno v samostansko p »lop je. Peljal jo je* v o-bcthi.eo, ji odsotnosti ni bil dolgčas. — Gosjxxl general, je rekel K on -1 rad resno, ta redovnica aj>elira na Vase srce in prosi, da je dovolite! zapustiti samostan. — Kaj \ as proti \'aši volji zadržujejo v samostanu? — Da. je dihnila redovnica in se vrgla pred generalom na kolena. Prosim Vas, gosjxxl general, resi-1 te me strašne usode. — Prav rad, ljuba deklica, je; vskliknii general. Ako je \"aša volja. zapustiti samostan, storite to j lahko koj sedaj! /.a Vaše varstvo! j>a b> 4crbel gospod Konrad Podobnik, kateremu dam na razpolaganje dva vojaka. Jaz sem s*'n revolucije "11 si štejem v dolžnost, varo-! vati svobodo vsakega človeka. Redovniica se je sklonila k gene- , ralu 11 mu je poljubila roko, potem j pa s Konradom in dvema vojakoma j zapustila samostan. Konrad Podobnik je bil v veliki zadregi, kam b spravil iz samostana odvedeno redovnico. Domov je ni mogel jieljati, ker je stanovalo v očetovi hiši vse polno francoskih oficirjev. Kavno tako so bile prenapolnjene tudi hiše njegov h znan-bcv. Končno se je odločil, da pijie-lje redovnico k stari gospodični, ki je stanovala na Starem trgu (v hiši, kjer je zdaj Zalaznik). Ta go-spcxHcna je brla Suzaaia pl. Schtmi-tzenhaus, nxfont nekje iz Nemčije, lei ie-l^ila v mladi.li letih prišla kot vzgojiteljica v hiš*,) grofa lllagava, tačas [»a je živela v Ljubi j an . Kon-raolna sočutja objemala redovnico, dasi o vzrokih njenega bega z samostana še ni prav ničesar vedela. Redovnica je bila tako razburjena. da sploh ni mogla govoriti, a naslonila je svojo glavico na prsi gosjjodične Suzane in s svojimi rosnimi očmi tako zaupno in udano gledala svojo zašotnico, da se je ta sama zjokala. Konrad je na red 1 konec temu prizoru. Uvidel je, da ta večer r.be-gla redovnica pač tli v stanu, »-lovil. — Jutri se že oglas m, je rekel re lovnici, in tedaj se dogovoriva, kaj -ni miru. Gos|x>l čna Suzana lx> že >krlx-!a za \'as, njej lahko popolnoma zaupate. (""rldo £e.) NIC VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. VilvMte-.^ Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku. • Srčno se Vam rahvaliuicm za VaSa uspeSna zdravila, s kterimi sle ozdravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomescinetn zdravljenji, dasi mu ni mogel uijeden zdravnik več pomagati. Sprejmite drafji gospod zdravnik, mojo najiskrcnijSo zahvalo Zajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta Zagotavljam V. kar poti j..jej«, osebe, kurili slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in žene, mladeniči in st ireki, dee k i in otroci, priznavajo ozdravljenje po zuužitju zdravil tega zavoda. V speli tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški /bor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Kavnui-ti/.em, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožno bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu iu prsih. Ako zgubljate hisc, če vas boli želodee, dalje, za sp«»lske bolezni, za hemer.iide, odrvenenje kakega uda, knpljavieo, sifilis, im-poteneo, neredno mesečno čiščenje, krvne in trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsnkojake druge bolezni. Universal Medical institute New York Jaz spodaj podpisani potrjujem stem dra^e volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vodnemu glavobolu ir. otijme-nju l.ril', tako, da mi jc bilo Ži\Ijcnje nepres ano trpljenje. IJanes pa sem hvala Do^u p« polnoma zdrav po jedno-meseč leni uživanju rdravil, kteft* sem prejel od Univtrsa' Medical Instituta. Ja2 dam s tem spričevalo — kot dokaz moje ud inosti in visokega spoštovanja zdravmSkc vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo t mojn sbl.o po časopisih. V mik lahvale srčtio udani Frank Tulliovič, Springiield Ave, G ran t ford , N. Y. To spričevalo je bilo podpisano mojej prisotnosti K. septembra leta 1%.'. Nikola Grill,Notary Public,«WGrand St Ne izgubljajte časa po nepotrebnem. AUo bivate daleč, naj Lod tu ali tam, pi site to v svojem jeziku; opi>ite kar najbolj natančno Vašo bolezen in ini Yum pn.-Ujeiuo zdravila po „Kxj'ressu in z vsemi določ.li in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, .Meksike in K» mule. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ktr ona Vatn donasujo srečo in blagostanje k VuSoj družini. ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VASE BOLEZNI V KRATKEM ČASU. NASLOVi Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway. "TJNE URE: V«*k dan od 10. do 1. are pop., Ur od 2. do 6 ur« pop. — Ob torkih In «0 ho tab od 2. nr« dop» do 5. ar« pop., ia od7. do 8. nr« irečer — Ob nedeljah od 10. ure dop ilo 1. ur« pop. Ogorčen mestni uradnik. ("pie Neue Cesellschaft" — "Nasi Zapiski".) O reformah v Novi Zelandiji smo ze čitali večkrat poročila, ki so za-služ.la pozornost rcfonnatorjev. Tukaj priobčujema kratek članek, ki nam riše splošno, kako je mogoče reformirati gosjxxlarsko, družabno organizacijo. Ta angleška kolonija avstralskega otočja nas uči, kaj je mogoče napraviti tam, kjer se da ljudstvu svoboda iu naravnim splošnim potrebam tudi pravica do potrebne naravne organizacije. Sid-nej in Beatrica Webb sta napisala v "Die Neue Gescllscliaft" jxxl naslovom "Socializem v Novi Zelandiji" članek, ki pravi: V gotovem zmishi v No.i Zelandiji ni socialne demokracijo. Organizirano soo alnodernokratične stranke. ki bi zistematičtio propagirala idejo Karla Marksa, ni. In najbrže ni niti Mr. Seddon, ki vodi vlado kot premier-minister, niti kateri drugi minister bil kdaj na sumu, da bi bil že prečita! eno vrstico iz Karla •• Marki'a. Kak©, pa je. iJtognce, se opisuje često Nova Zelandija kot najbolj social"i>trična država, kar jih je? Primer je instruktiveii, glede načina —• najsi nam je všeč ali ne — kako napreduje socialni razvoj v angleškem družabništvu. V Novi Zelandiji pravzaprav tega sploh ni, kar imenujemo social-nodemokratičuo dol.trino. Organizacija vlade je a sicer povsem demokratična. Kolonija, kakor vse velike angleške kolonije, ki imajo samoupravo^ ima docela svojo notranjo upravo. Vsak odrasel mož, pravtako kakor vsaka odrastki žena, bodisi omoižcna ali ne, ima volhio pravo. S tcin volilnim pravom odloča ljudstvo, kilo bodi premermi-nister, in kontrolira resnično zakonodajo in vso upravo. '1 t ljudska oblast, ki se izraža po volilnem pravu, je j ki povsem demokratična. Sploh velja mnenje, resnično tudi £>r» v eh razredih prebivalstva, da n K a b;,. v~»a vlada v \Tovi Zelan-dij, — da rabiva znamenriU izrek ^branama Lincolna — ljudska vlada, j)o ljudstvu in za ljudstvo. Mnogo !x>lj popolno socialno in politič-no enakost inrtamo* v Novi Zelandiji negu v Z j edin jen h državah ameriških. To dejstvo še vendar nikakor ne Opravičuje, da bi smatrala vlado v Novi Zelandiji že kar naprej v bi-ptvu ktit socialistično. Ali ko je pred 15 leti nova radikalna stranka dobila moč, je sklenila, da jo izrabi m odpravi socialne in gospxlarske nedostatke, ki so bili takrat v Novi Zelandiji. Proletariat so kapitalisti izkoriščali v Novi Zelan'. ji pravtako kakor v drugih deželah. Konkurenčni zšstem v industriji in prt-lastitcv nadvrednosti, Ixxlisi kot renta ali dobiček, so imele naravno za p- dedi 1 , nizke plače, itolg dela-veu čas, posebno pr ženah, nezdra-vv delavnice in stanovanja, siroma-ščir.o ostarelih delavcev, množitev veleposestev, splošno zatiranje ne-p»sestnikov ]*> posestnikih proizvajalnih pomočkov. Demokratično voljena m demokratično nadzorovana vlada v Novi Zeland ji, najprej jxxl Mr. Seddon i jati, je sklenila odpraviti, te nedostatke. OIki nista poznala bolje socialne dcii*>-kracije nego je jmznajo ministri o-gojev ne more določati več konkurenca industrialne rezervne armade biezposernih. Najnižje plače in delavni čas je določen zakonito in pa uravnavali izvrstni organizaciji takozvauih poravnsvalftih uradov. Strajki torej tii^o več j>otrebni. Ne trdiva preveč, če praviva: tla si je še vel ka večina delavstva v Novi Zelandiji v službi zasebnega kapitala, da niso več zavrsne ne njih ]dace, ne njih delavni jogoji od konkurenčnega b >j«. Te plače iu ti delavni jKJgoji se res mnogo ne razsujejo, orl onih, ki bi jih :meli, če bi tie b'lo zasebnih kapitalistov v Novi Zelandiji in bi bili vsi delavci organizirani kot socialistična družil'. in bi urejevali plače za svoje delo sami. Nikakor seveda se s tem ne trdi, da bi v Novi Zelandiji ne bilo več kapitalistiškega dobička ali zemljiški- rente. Toda navreduost, ki jo še jmdobivajo tam zemljiški posestniki in kapitalisti, je sploh taka, da bi je tudi v socialistični državi ne mogli uravnati bolje ob mezdnem /.istemu. Svojo oj>oro pa ima le v razlikah produkcije, ki jo omogo-čujejo boljša ali nlobejša tla (zemljišče), gotovi stroji, dobro organizirane tvornice, ali izredno spretni industrialci. Ako ne bi hoteli več prepuščati te vrednosti pasamez-nim kaptalistom, bi mogli to doseči le, če bi vla. velike 11 dobre zavarovalnice za življenje prevzela v svojo upravo. Sedaj p »državi ju je že tudi zavarovalništvo proti ognju. Železnice se prav sedaj razlastitev nekaterih prenvogovnikov, ki jih Itodo spravili pod upravo nnraivnost voljenih ravnateljev in demokratično kontroliranih ministrov. Nadvred-noist, ki sc tako odtegne zasebnim kapitalistom, prinaša novozelandski vladi denarja ne le za graditev železnic iu cest, nego tudi za izvrstno urejeno ljudsko šolstvo, za I ./nišuice in hiralnice. Njen največji ponos je pa starostna i*xl|x> ra. Vsak mož in vsaka žena, ki ima 65 let, biva 25 let v Novi Zelandiji in nima v tej starosti zadostnih dohodkov za življenje, im;» pravico zahtevati od vlade za svoje daljše življenje |x>kojnino, ne da bi bil plačeval kdaj kake doneske za zavarovanje. Ce mož ali žena nimata ni-kakih dohodkov ali pa manj nego (>80 mark na leto, znaša pokojnina \i o mark 1x1 lito ali 7 mark na teden. Pri zakonskih moreta oba zakonca prejemati ix)kojnino, tako da ima družina dvojne prejemke. Ako ima starček ali starka jiad t>8o mark prejemkov na leto, a manj nego 1.040 mark, smeta tudi zahtevati pikojuino, ki je pa mcmjša nego 3fx> mark na leto. Ivahko seveda irvklimo, da to še ni socializmi. Težje je pa d< kazati, kaj Ivi bilo moglo več ali pa ilru-gače storiti v teh kratkih letih celo rezrerlnozavedno, ki bi ga bila 1**1-piiala močna zavedna socialnode-mokratičnp miuisterstvo, ki bi ga podpirala močna zavedna socialno-demokratična stranka. Nikakih ča-rovniških recil ni, po- katerih bi se mahoma socialna in mdustrialna organizacija celih narodov preosno-vala. Razvoj družbe se more razvijati le sto|*ijoma od nepopoijnejše oblike do popolnejše, naj sc že razvija hitreje ali počasneje. NeČeva prorokovati. kako se bo ta razvoj vresničil v Nemčiji, kjer je teorija že širje poznata. Pb angleških deželah bo vendar ljudstvo najbrže dosezalo svoje pravtfce tako kakor v Novi Zelandiji, ne pa upalo na teoretično propagando ali na go^io-darske katastrofe. POSEBNI OGLAS. Nov* prokomorska ftrta—Srodorom-sko In Adrljan&ko morje. —1 Cunard Line. ustanovljena leta 1840, S,2C. aprilom 1004 so prlCell pluti parniki Cunard Line ta New Yorka pre ko Naapolja v Trat In Reko. Parniki plujejo te New Yorka: Slavonia, (nov parnlk, /. dvojnim vijakom. 10.Con ton) dne 17. okt. 1. 1. /Pannonia (nov parnlk z dvojnim vijakom, 3.851 ton), dno 1. nov. t. 1. Carpathia (nov parnlk, /. dvojnim vijakom), dne 21. nov. t. 1. Kasneje, odpluje vsakih 14. dni en parnlk.—Prt naAlh agentih dobite vozna listko po najnižji ceni. Tretji razred Jo opremljen z vsem modernim kom-fnrtom. F. Q. Whiting, ravnatelj na tlnartKM-n In Randolph ulic!, Chicago. Se iščejo agentje! Pozor I Slovenci Pozor! "Salon" z MODERNIH KEGLJIŠČEM Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstno naravno pijače- najboljšo iu najfinejšo unijake amodke. Potniki dobe čedno prenočišče zu nizko ceno. Postrežba točno in izborna. V som Slovničen* in drugim Slovanom so priporoča Martin Potokar, 5B4 S. Centre l»e, Chicago, III. Ako liočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri Ji®" NAS Slovenci, ce imate opravek v mostu /.glasite Ho pri B. Režabek-u, 28« Seneca St. Cleveland, 0. Tu dobite vodno sveže pivo, fino vino in žganje, pa prost prigrizek. Naročeno kosilo 16. centor. llojaki v Cluvelandu in okolici jiozor! Notarska pisarna. Izdelujejo Bi' van notarska dola (Volluiaeht), kupna, dolžno pisma, prošnje radi vojnščinu itd. Oddul-joni rojaki dobe pismena i>ojaBnilu brezplačno proti odškodnini pošt- nine- William Sitter Franklin Extension liakewood, Ohio. © (D Jas. Vasumpaur, na voglu 1H in Paulina ul. Chicago, 111- Podpisani naznanjali) SLOVENCEM in HRVATOM, da som otvoril na voglu fb PI. in Loom is St. novourojeni -—-S a 1 o o n .= Poleg toga imam prostorno dvorane za olnlrlevanjo aej in zabav, oglasite bo pri meni in pokažem Vam prostore. S spoštovanjem (Telefon Cunal 72:U) JOSEPH POLACEK, (>8U Lootnis, cor. 18 1*1. Chicago, 111. NEZAVZITNOST 1 je bolezen prav lahko poznata po svojih mnogih neprijetnih znakih. Prav nift ni čudno, da ljude, prizadeti vsled te bolezni, izgledajo utrujeni, potrti, zdražljivi, kajti oni trpe noč in dan. Nepokojni spanec, grenkost v ustih, izguba okusa do jedi, pobeljen jezik, sesušeno grlo, velika neprijetnost po jedi, nervoznost, glavobol, nagib k bruhanju — ali ni to Že več kot more prenesti človeška potrpežljivost? Neumnei, Čemu .rpite vso to, ko vam more pomagati :::::: SEVEROV BALZAM ŽIVLJENJA Ta lek bo korenito in zagotovo ozdravil vsak sliu-aj ne/aživ-nosti (dispt-psije), naj že traja kakor dolgo hoče. Sku-ajtt. ga vživati in pr« pričah se bodi ti- o ujegovom učinku. Ct-na 751*. •4Vse kar sem poviil, je ležalo kot kamen na dnu mojegn želodca. Porabil sem samo dve steklenici Vašega balzama Življenja in počutil sem se kot bi bil vnovič rojen. Ozdravili ste me nezavživnosti, kar mnogoteri dolarji, ki m jih plačal zčravnil om, niso mogli stoiiti. Vineenc Ciuzack, Marissa, 111. Nova kri. Kadar postane kri zagaiena z nečintobo, te daj se jih skuša znebiti. Mozulji, spušČaji, mehurji, turi, i. dr. znaki na koži so dokaz, da vaša kri ni v redu. Uživajte Severovega kričistilca in dobili bodete novo kri. V vseh lekarnah. Cenit 5l.oo. Nova koža. Opekline, praske in oparnine vam dostikrat odvzemajo kos^kože. Ako denete na nje Severovo olje sv. Gotbarda s pomočjo mehke flanelne cunjice, se vam bo bolečina kmalu izle-čila. Ozdravi vam tudi vse revmatične boli in otekline. Severovo olje sv. Gotbarda vam podeli novo živčno moč in novo kožo.—$1. Zdravniški nasveti zastonj. a . GLAS SVOBODE * - ' w ■ "Glas Svobode" [The voice of Liueutv] WEEKLY Published by The GIub Svobode Co 08.J Loom is St. Chicago, III. Entered »t th» J* »t Offlc «t rtiiraijo, 111., »• Snwud Cla»» M »tier Subscription $1.50 per year. AdvertUenirfiiU on u(?ro«inem._ "Qlaa Svuboile" Izide vsatl petek >u volj« za AMERIKO: za celo leto ........... u pol leta ................. fZA EVROPO: » celo leto ............kron za pol leta .............kron $1.50 . 75c 10 5 T Prvi svobodomiselni list za slovenski nn rod v Amerik'. Naslov za dopise in pošiljatvo je sledeči: (GIah Kvobode' <>8iJ Loomis St. Ciiioaqo, III. G^tL^iS Š£>>a». Dopisi. Morilka —."pravica" Leta so v AltonJ v Nemčiji postavnim potom usmrtili mesarskega pomočnika Meinau-a, češ, da je umoril neko deklico. Meinau je do zadnjega trd.I, da je nedolžen, da ni zvršil umora. Po mahalo mu nič, ker so b le okolsči-ne take, kakor da bi bil on v resnici zvršil umor. l>nrl je na morišču; kapitalist čno^časopisje, ki prinaša dolga iti širofoi jioročila o ljudeh, ki morajo slučajno umreti na postavnih morišč h, je pa Meinau-a imenovalo starega, trdega in zakrk-nenega grešnika, da je sreča za človeško družbo, da se je rešila teija povili i anega morilca. Sedaj se je pa dokazalo, da je Meinau umrl po nedolžnem na morišču, da je hudodelstvo izvrš i mizar 1 lahek. Habe-ka sta sodišču ovadili njegova lastna mati in sestra. Zopet imamo opraviti z dejanjem, katerega je zvršila zmotljiva justi-ca. Umrl je nedolžen človek na morišču in ta errozna krivica se ne da poravnati. Ta slučaj dokazuje, da je smrtna kazen ist ■ tako luulodel-niški čin, kakor umor, katerega zvr-ši navadni hudodclec. Neki znamenit učitelj pravosodja je nekoč pri predavanju na u-r.iverzi navedel 22 tehtnih vzrokov proti smrtni kazni, ki dokazuje -vzl c dozdevni kulturi, da živimo še v pravem barbarizmu. Napram tem 22. dokazom smo pa mi prepričani, da zadostuje za odstranitev smrtne kazni že to, da je mogoče zvršiti justičen umor. Alt prazne glave, ki dandanes v i-menu ljudstva ali vlade izdelujejo kazenske paragrafe se vzlic vsem just:čnim umorom vtiemajo za smrtno kazen, češ, da le strah pred smrtno kaznijo vpliva na trde hudodelce, da ne zvršujejo umorov. V resnici je pa. ravno nasprotno. V7 Ameriki obešajo"hudodelce kakor slan ke, ali jih pa posade na električni stol. Vzlic temu obešanju na debelo, se pa v primeri v številom prebivalstva nikjer ne zvrši toliko umorov, kakor v Ameriki. Surove, barbar čne kazni le posurovc lj^dr stvo, potiskajo ga na nižjo kulturno stoonjo. Kdor hoče iztrebiti umore, ta mora seči že po druzih sredstvih, kakor po smrtni kazni. Pred vsem je feba skrbeti, da ne bo na svetu strganih in lačnih ljudi. Poskrbeti je treba tudi za dobro vzgojo in na-obrazbo. Taka sredstva kakor strah pred smrtno kaznijo so pa jalova. Dolžnost človeške družbe je, da skrb, da sc že v naj nežnejši mladosti ne bodo vzgajali kandidatje za vislice, ne pa da kaznuje barbarič-no t ste hudodelce, katere je sama vzgojila. Ravensdale, Wash. Dne 30. avgusta. Cenjeni urednik! Ker le maloke-daj kak dopis iz naše naselbine zagleda beli dan. bi človek mislil, da tukaj him delavci spimo spanje pravičnega. Ali temu ni tako, vsaj kar se tiče delavskega gibemja. Tu smo pridobili vse delavce za strcrfcovno dtukvo "Zarja", S. N. P. J., k5 se vprav lepo razvija. Glede dela pa ne morem izreči posebne hvale za našo iin bližnje naselbine. Prštisek kapitalistov na delavce je od dne do dne neznos-nejši. Delavce hočejo pojiolnoma izsesati, da bi s sestradan i mi delavci potem postopali kakor z nemo živino. Ti novodobni krvosesi bi najrajši- videli, da hi delavci za gnilo skoijico kruha spravljali podze-tnelj;ike zaklade na svitlo. Kako nenasitni so dandanes kapitalisti, dokazuje ta le dogodbica. . V sled razstrelbe dinamitnih kapic (kapseljfcv) sta minolo leto tu ponesrečila dva premogaTja. John Sternadu, našemu rojaku je izbilo eno oko, njegov život in glava sta bila pa^posnta s kapicami. Katolu Tibetu, rodom Francozi, je pa izbilo ol>e očesi in ixltrgalo obe roki pri zapestju. Nikdo ni upal, da ju zdravniki ohranijo pri, življenju. Ozdravila sta oba, a posebno drugi nit s|josoben za nobeno delo. Prosila sta pomoči pri "Northern Ihicific" družbi, za katero sta oba jionesrečila, A dobila sta nič. Sedaj sta zahtevala odškodnino sodbenim potom, ker se z lepa ni dalo doseči nič. Ali tukaj sta dobila zojx?t nič. Plačati sta morala vse sodil jI ike in zdravniške troške. Iz te dogodbicc se lahko vsaki delavec nauči, da delavci ne bodo nikdar dosegli svoj h prane, dokler bodo pri volitvah volili kapitaliste n njih poslušne hlapce v postavo-dajne zbore in javne urade. Tu se je treba pridružiti socialistični stianki, ki se edina bojuje za odstranitev vseh današnjih krivic. Kdor pričakuje resit ve'od zgoraj, ali od kapitalistov, ta je na krivem potul Kdor apelira na milosrilnost izkoriščevalcev, se motil Tu velja le skrajen, brezobziren boj, ki se oa da uspešno voditi, ako smo delavci dobro gospodarsko in politično organizirani kot razred. Vsa (Pruga sredstva so ]>a vredna nič. J. K. Mežnarjevi hlapci tepenl. Pueblo, Colo., 2J. avg. Dne 21. avgusta so hlapci John Snedeca brez najmanjšega vzroka nai>adli nekaj tukaj šnih fantov. Ko so fantje uvideli, da se jih hoče pobiti in podav.ti so se tem surovinam j>ostaviili v bnui. Iti rezultat? Eden napadalcev leži težko ranjen v bolnici, drugi j ki z obvezano glavo doma. Tako zgleda sad klerikalne vzga-je! Zjutraj v cerkev, popoldne pa v gostilne na tepe«. Sedaj smo srečno tako daleč prijadrali, da ima sodišče oprav.ti le s Slovenci. Se ena tožba ni končana, pa je že druga na vrsti. Pa saj ni čudo I Kol.kokrat je pa že naš župnik Ciril ojx>ininjal pred oltarjem žup-Ijane, naj žive v medsebojni bra-tovski ljubezni? S eve tak govor se mu ne splača. Njemu nuiogu več nese, ako pravi: Daj in daj, ker drugače ne bom krstil otroka. Sploh je pa Cirilu nemogoče učiti ljudi o bratovski ljubezni, ker sam vsakogar sovraži, kdor ne trobi v njega rog, kar dokazuje ta le do-goilbca. Neki zdajšni gostilničar je bil svoje dni tak nasprotnik župnika, da se ga je bal Ciril srečati na ulici. Ali odkar ima gostilno, se j c ta zna^-čajnež sprewnen' 1 iz Savla v pobožnega Pavla. Kolikokrat se je preje ta gosti hričar pridušal, da ne miruje preje, dokler Ciril ne izplača neke sto-take jk> umrlem rojaku, katere je Ciril prejel od McMahon-a in Col-Kersa, Zdaj jc pa ta bojeviti gostilničar utihnil, ker ve. da bi Ciril odganjal rojake iz gostilne, ako bi se njemu zameril. Rojaki okrajni čas je, da se stare farški vpliv v ameriških slovenskih naselbinah. Proč z farskim terorizmom, dokler je še čas. Ljudje, ki Z ve o naših žuljih, Itočcjo hiti naši gospodarji. Kdor se jim noče ukloniti, tega i>a skušajo gospodarski uničiti. To se lahko spremeni čez noč, ako le hočemo. Tiščimo svoje žepe, in božji agenti bodo primerami prijeti za delo. Torej zmagamo lahko, ako le hočemo. Pridemse. Opeharjeni župnik. V Čurihu je prišla k ondotneniu katoliškemu župniku 22lettia Ida J linger, ki je bila vsled vlačugar-stva in tatvine policijsko izgnana iz mesta. Župniku je rekla, da je hči tovarnarja Meierja iz nekega sosednjega kraja in da bi raiia prestop la h katoliški veri. l>a pa hi se čimpreje dostojno pripravila za ta velepomembcii korak, prosi njena mati, naj.jo župnik za ta čas sprej-rne v' župnišče v jwiik in preskrbo. Mati l>o že v-se plačala. In župnik se je res brž polakon.«« 1, .ne duše, teiiMič denarja, ter p niče va'1 in redil tiČko tri tedne pri svoji mizi, dokler je ni na nekem izprehodu policija spoznala iu zaprla. In župniku je odšel denar, ncl>esom pa duša. DruStvo "CeljA" ftt. 27. S. N. P. J. v Frontonac, Kans., Ima avoje redne mesečne ueje vaako drugo nedeljo v mesecu v Austrljskl dvorani. Odbor. NAJEMNIK & VANA, izdblovaloa Bodovico mineralne vodo in drugih neopojnih pijač. 82-84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo,' nuj-f i ne i Se žganje in likerje in pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi nn stanovanje in hrano. John Mlakar, <;otli. & Greenfield Ave«. West A Ills, Wis. Na prodaj jKiBoelva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte za imenik. F. F. Stepi na, Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo poseBtev. 352 INI h St. Chicago, III. oV # # V v •zr dr Cj t* ** Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim dmitvam priporočam tudi mojo dvorano zn društvene soji?, Bvatbe. zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudsko veselico._ Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Pol 11 j ni-i rojaki vedno dobro dosli! Priporočam se vsem v obilen i>oBB HOC A MM1, MARICE W. KOZ MINSKI, glavni agent za Ameriko in-Canado, glavni agent za zapad, :tt» Broadway, New York, 71 Dearborn St. Chicago, III. DVOJNO KEGLJIŠČE! PROSTI PRIGRIZEK! Cenjenemu občinstvu naznanjam, du sem v soboto dopoldne dne I 7. j 1111. t. 1. odprl gosi lino z dvojnim kegljiščem na vogalu Laflln iu 20 u-lice in Hlue Island Ave. Chicago, 111. Priporočam svojo gostilno vsem bratom Slo-venceni, Hrvatom In drugim bratom Slovanom v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, najboljša vina in likerje. Prodajam najfinejše smodke. Dober, prost prigrizek vsakomur na ruzpologo. Jollll KlUtliir, gostilničar. * * * * * * * * * 4 4*4*4*4*4** časa ima odpluti prvi parnik novega parobrodnega društva. Mnogo naših rojakov ku-"iio delnico, a veČina od njih pa po več delnic. Večinoma so pa to ljudje, kateri so po veo Čez malo pilo si je vsaj po ono lot med svetom ter jim je dobro zunnfc knke koristi donašntako pnrobroduo društvo našim rojakom, posebno pa delničarjem,— Priporočamo toraj, du naj «i vsak i>o mogočnosti nabavi kolikor mogočo veo delnic, onim pa kntori ne razumejo popolnoma koristi tega društva, priporočamo, da naj se pismeno obrnejo na nas, da jim stvar popolnoma razjasnimo. ^^ ^^ & ^ Kdor hoče kupiti delnice nove parobrodno družb«1 izreze in pošlje ta le kupon na spodnji naslov. "The Frank Zotti Steamship Co.", nuj napiše, Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the Stato of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, PRESIDENT. | Iiikorporiraiia po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 u plačani h. I OH Greenwleh Street, New York. Cenjeni goBi>od:— S tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00 komad, in Vam prigibno pošljem avoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogočo dopošljit«;, S tem se razume, ako prtnlplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo avoto vrnete v celem znesku. Iuio.............................................. Ulica in št...... Mesto in država. Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in postne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. j m - w ■ s - ■ Podporna Jednota. Pa. n sedežem v Chicago, Illinois. * Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ava, Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael JSthukelj, 519 Power Str., Johnstown, I, tajnik: Martin Konda, H8H Looinia St.., Chicago, 111. Poni. tajnik: Fbank Pbtbič, <>83 Loouiis Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fbank KlohučAB, %17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. BadovinXo. P. O. Box 193 La Salle, III. John Veuscaj, (574 W. 21st PL, Chicago, III. Anton Mladič, 184 "W. l'Jth Str., Chicago, III. Jos. Dulleb, 7 Walker Str., Jauiesville, Wis. v MabtIN Potokab, 5(14 S, Centro Ave., Chicago, III. Mouob Mladič, <>17 H. Centre Ave., Chicago, 111. . . \ John Veksčaj, 074 W. 21st PL, Chicago, III. Bolniški 1 j0H Dulleb, 7 Walker Str., JuuiosviTle, Wis. odbor: | Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. V8E DOPISE naj blagovoli! društveni zastopniki pošiljati na I, tajnika Martin Konda; denarne pošiijatvepa blagajniku Frank Klobučarju. Nadzornici: Porotni odbor: Društvene vesti. Društvo "Slavija" fit. 1. 9. N. P. J. Y Chlcagu, III., Ima cvoje redne me-aefine seje, VBako drugo nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 587 8. Centre Ave. John Duller, tajnik. 12 W. 25th St., Chicago, III. Bratsko druStvo "Triglav" $t 2. "S. N. P. J " v La Salle, III.. Ima svoje redne mesečne soje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob ^42 url popoldan, v prostorih JI. Kumpa, DruStvo "Adrija" St. 3. "3. N. P. J.", v Johnstown. Pa., ima svoje rodne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu ob 2 utI popoldan na 725 Uroad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno dru&tvo vabi Odbor. Društvo "Bratstvo" St. C S. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne mesečne seje VBako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Mlklaučlfta na Sygon. Odbor. DruStvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. .T-v Clarldge, Pa , lina svoje redne mesečne seje v: ako prvo nedeljo v me-mesecu v dvorani nemSke zvezo ob 9 url dopoldan. SomlSlJenlkt se vabijo ▼ druBtvo Josip Kravanja, tajnik. Družvto "Orel" St. 19 "S. N. P. J." v Stone City, Kans.. Ima svoje ro dec, i>o :i odstotke obresti. Hranilni predal za $8. na leto. Pošilja se denar na vso dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar so posojuje na ixiscstva in zavarovalne polico. Tiskarna Glas Svobode Vsem društvnm In posameznikom se priporoča tiskarna "GLAS SVOBODE" za na-bavljenjc vsakovrstnih tiskovin, jftsknr-najcopremljena /.najboljšimi stroji in najmodernejšimi črkami in je lastnina delavcev. Tukaj ne gre denar v žep posameznika, ampak ves dobiček se vporabi za agitacijo. Tiskarna "OLAS SVOBODE" je unijska tiskarna, kjer se dela le osem ur na dan in se plačuje delavcem unijske plače. Sodrugi, ki žive v mestih, kjer ni unijskih tiskarn, naj pišejo upravništvu za pojasnila. Tiskarna preskrbi tudi prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali pa naobratno. Hermajiekov Aiigelika. balzam jo najboljše krepilo- K od ar telo slabi in bo njega moč oimdalje boljinbolj zmanšujote-dnj potrebuje želodec krepila za prebavljenje, da ojaei erova in ledvice. Hcrmanekov angelika balzam se proizvaja h- iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki bo potrebne za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, bo pretaka nepravilno in postaja razkrojen a, te-lo ne dobiva dovelj jnkosti, torej slabi in razpadu, priBtopno jo boleznini, uervoznosti, slabemu prebavljetiju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Polog bo pa prikazujejo še druge bolezni, ki imajo svoj izvor lo v slabi krvi, n. pr. mndicn. II er in a nek o v angelika balzam je najboljši kričistilec in krepilo, ki vedno potnnga, ako telo slabi. ttkšr Cena 75c; po pošti 85c. "tsitt Izdeluje in prodaja edino J. C. Horinanek, lekarnar, 685 So. Centre A v. Chicago III. Razprodaja zaostalega blaga in prodaja najmodnejšega jesenskega blaga. S tem tednom smo odprli sezono za nakupovanje jesenskega blaga, kar Vam nudi najugodm jŠo priliko, da se preskrbite z vsem potrebnim. Nana zaloga volnenega blaga je največja, ki se posebno odlikuje po čednem, izbranem, domačem in importirem blagu, ki je glede kakovonti gotovo najboljše v zapadnem in južnem delu našega mesta. Blago je prve vrste, -cene pa najniije. O tem se lahko najboljše prepričate, ako nas osebno obiščete. — Dobro došlil -prodajalci —_________Jm Fr. Stonich; John Kremesec in Fr. W. Zathurecky. Vprašajte po št. 22-12-3. } m Zaloga volnenega meltona in zibelina — sama težka volna, posebno tipo-rahna za obleke in krila. Cena QQp za jd le......................UOU Zaloga krasnega moherja za damske in otroške obleke v najrazličnejših barvali. Cena za jard jg^ Fin volnen granit — mešan s svilo — v najrazličnejših vzorcih — torej črn tudi. Cena PQn za jd 1p.........................juu Fino in krasno barvan moher v največji izberi — krem in bele barve. Cena za jd le...... Posebno široko in fino volneno blago za krila in obleke. Vzorci najnovejši. Stane jd le.............. Fino barvano panamsko blago bele, črne ali krem barve. Vzorci najnovejši. Cena »a jd 1*. ... Svilnal in volnen kitajski krep posebno Širok v krasnih barvah. — Vzorci najnovejši. Stane jd (jjj gfj Krasne karirane ogrinjače v najrazličnejših barvah po najnovej 5ih vzorcih. Komad gpjjj j|j Jako fin melroški krep in sidlijanski moher rmene, bele in črne barve. Stane jd le.......................... Črno blago za obleke je naša špedeliteta. Oglejte si blago v naši prodajalni predno kaj kupite. Mi Smo pOSCbflO pozorni na blago v obče! S, 56/, 565*565BLUE /51 AND AVE. Vesti iz jugoslovanskih pokrajin, Ljubljanski škof Jeglič ve, kaj se pravi agitacija. Doslej smo bili pač vajeni, da so katoliški škofi s svojim cerkvenim dostojanstvom združevali ulogo 'političnih propagandi sto v. Vendar pa so pazili na svoj ugled iu v osebnem nastopanju so bili kar najbolj rezervirani. Za svojo politiku so jubili klerikalno časopisje, tudi pastirake liste, n za dnevno ' praktično agitacijo so morali skrbeti podrejeni duhovniki in posvetni politiSnrji. Ljudje so so morali pri nas pač privaditi na to, da je pop dopoldan bral inašo, popoldan pa v gostilni razBujul na shodu. Ali ker so besede "quod licet jovi, non licet ■ bovi", lahko tudi obrne, so je ved-no smatralo, da jo med drjem. Šu-ateršicom, drjem. Krekom Mošker-cem i. t. d. in pa mod knezoakofom drjem: Antonom BonaventuromJeg-ličem neka razlika. Bojeviti ljubljanski nudpastir je soda j temeljito razdrl to iluzijo. Cerkev ostane, sicer stara in dr. Jeglič sam absolutno ne dopušča, da bi znanost kaj boljo vedela, kakor sveto pismo. Ali novi ojisi, nove šego— iu v dobi, ko pa rad i ra domokratizem na vseh črtah, mora tudi škof zapustiti aristokrntično stališče, pa naato? piti če že ne demokratično, te-dnj vsaj domagogično. In tako je šol gospod Jeglič v oštarijo, kjer so so zbrali klerikalni dijaki. Skof na komerzu — to jo vsekakor nova kulturno zanimiva prikazen. Sedaj je treba samo konsokveutnosti. Kar stori škof katoliškim akade. mikom, tega ne sme odreči ostalim obojespolniin tereijalkain. Zato amemo upati da poroča "Slovenec'' kmalu o udeležbi premilostivega na veselici katoliških tobačnih de-lavk, o napitnici katoliškim vajencem i. t. d. Da so klerikalci sovražniki vsega novogu, sojini pa sedaj pač ne bode moglo očitati. "Rd Pr" — Sodrug Korao v Zagrebu je pred tremi tedni zapustil zapor kamor ga je bila hrvatska "pravica" spravila na deset mesecev radi znane brošure o aferi drja. Potoonjaku. Zagrebški delavci ho sklenili, da pozdravijo svojega hrabrega sodru-ga,ki je interesu delavskega gibanja že toliko trpel, da bi ga katoliška cerkev uvorstila med mučenike.nko bi Be bil tako z rt oval za klerikali-zoni. Namenili so v nedeljo zvečer prirediti koraers v ta natnon, pa so izdali tiskano vabilo nanj. Zagrebško policijo, ki jo nekaj časa zopet sila nervozna, jo pa pri-protit i letak tako ugnal v kozjj rog, da so je zbala najmanj revolucije po ruskem vzoru. V uredništvu "Slobodne riječi"in v neki tiskarni so takoj priredili hišno preiskavo, da bi prišli na sled nevarnemu hudodelcu, ki se drzne, vabiti dela v. oe na komora. Razburjeni policioti pač niso našli ničesar in polieajiii šef Miličie si ni mogel pridobiti novo "zasluge". Kratkovidni šoti ljudje pač zelo,ako mislijo,da bodo s takimi l>edustimi sikuuatni usta-viligibanje, ki ga niti Mitrovioa niti zagrebški pandnrji iu sodniki niao mogli zajeziti, da jim no bi bilu zraslo preko glave. Sodrugu Vitomira Korača pozdravljamo iskreno tudi mi pri povratku z ne-prostovoljnih počitnic, ki ga menda niso nič "poboljšale." — Kakšno moč ima božju beseda na duhovnika? Milo je prod dobrim mesecem. Do takrat smo bi-li župljani preški prav srečni: za-hajal jo namreč k nam vsako node-neki Sulezijanec pridigovut. To vatu je bil uiož, ki je znal sukati božjo beainlo na prižnici vse drugače kakor nas popomarunčeni Brence. Neko nedeljo pa — ne vem kako, da je bil očo Saiezija-nec tako nepriden — se je ou iz-pozabil in pričel pridigovati približno takole: M. . farizeji, predra- gi, so vam bili judovski duhovniki, so bili na videz zelo pobožni, vdani v voljo božjo, radodarni, se postili, itd., vso pa zato, du so mogli boljo odirati ljudi, ki so so dali zapeljevati od zunanjega bleska. Predragi v gospodu! Takih farizejev imamo še dandanes dovolj . . Gospod Salozijunec! V tem vam pritrdimo drago volje. Takih farizejev — duhovnikov i-mamo v istini več kot jhiI preveč. Ali g, Breucetu pa to ni bilo po voljlT^On kot dober kristjan si jo hitro izprašal vosi, tla bi vedel, uli njega zadevajo to besedo ali no in glojte: spoznal sojo krivega iu g. Salezija t ica ni veo k nam. lločo-mo li mi izroči boljšo sodbo o pro-skomin pni ku kot 011 sum? Ne, tako predrzni pa zopet nismo! •'Slov. Nar." Smrt pri novi maši. Pri Sv-Venčeslu pri Slovenji Bistrici je bila v nedeljo nova maša. Da se je na tej novi maši jedlo in pilo daleč čez tnero, dokazuje dejstvo,da so pripravili '« polov lijakov vina več telet in obilno perutnine, katero bo nanesli skupni pobožni iu verni farani. "Slavnostno" žrtje in pijančevanje nuj bi trajalo tri dni brez prenehanja, nanjo je bilo pa povabljenih vbo polno ljudi. Na vsak način hi bili tak redek dan praznovali, dokler bi ne bili pouzili vseh pripravljenih jedil 111 pijuč,če bi ne bila vmes stopila smrt. Da so slnvnost poveča, ao streljali z mož-nnrji. Streljal je neki Ivan Vidmar, ki je pa tako neprevidno ravnal, da mu je neki strel butnil v glavo, katero mu jo vso raznesel. Vidmar je bil takoj mrtev, '"slavnost" je morala pa biti nekoliko skrajšana, kar je vsekakor bolelo vse povabljence, ki bo se pripravili iiu velikansko žrt je. •'Slov. Nar." Grozen umor. V Polesniku pri Zadru vDahnncijiso našli umor-jemo Ano Kančigaj iz Gotovelj v Sa\inski dolini. Kunčigaj je živela kot TOletnu starica pri ondotnem župniku Franu Tomaševiču in je bila bližnja sorodnica njegove matere. Imela jo premoženja okoli 10.7. Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BIUVMCO. 8110 W, 18. St. Chicago. Največja slovanska tvrdku Emil Bachman, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvene znake, gumbe. zastavo in drugo ptrebšoine. R-71 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicugi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nitn "saloonu" vodno svežo najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vinu. Unijske smodko na razpolago. Vsace-tiiii v zabavo služi dobro urejeno kegljišče iu igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC lil7 S. Center Ave. blizo ID ulico Chicago, III. 'A M Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pijo naše vinrt, trdi. da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. \*si dobro došli! ^ ** **** **.* * ******** ******** *********************** X f Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi najnovejši Slovensko—angleški—rečnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških besedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice je žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Money-Order ju ali pa v znamkah na naslov V. J. Ktibelka, P. 0. Box 744 New York N. Y. T NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovanju. Dotionik itna pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravništvo "GLAS SVOBODE'*. Stojte in mislite! Cesar potrebujete za redno življenje? Zrak in hrano!!! Vi ne morete živeti brez njiju. Gotovo ste tako pametni, da imate zraka, kolikor ga morate dobi-ti AH kako ji« z hrano? Vi veste, da želodec odpove hrano, ne glede na to je-li dobro pripravljena. TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor hitro bo Vam povrne slast do jela, že se počutite dobro. Trinerjevo, zdravilno, grenko vino je edini pripomoček, ki absolutno pomaga v množili slučajih. Ta lek povrne in pomnoži pre-ban IU) mož želodca in Črov, in veinkuje tako blagodejno 11.1 le organe, da lahko prebuvljojo najtež. f jn jedila. Vi veste koliko je življenje vredno, ako lahko jeste vse, kar je Vam všeč, no du bi * Vam škodilo — veste tudi kakšne mukoteo, ako ne morete vživati hrane ne vslod revščine, ampak vsled bolezni. Trinerjevo zdravilno grenko vino ohrani življenje za mnogo let, ohrani zadovoljnost, ohrani zdravje, ohrani moč, se lahko daje otrokom, zbirčnim gospodičnam, močnim ljudem, starim ljudem. To vino je nujboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim iu živčnim boleznim. Dohlya se v lekarnah iu boljših gostilnah. JOS. TRINER, 99 So. Ashland Avemie Chicago, Illinois SVAKI L 0 : Mnogo ljudi ponareja ta pripompček pod raznimi imeni. '■ Ako hočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo. • • L ' ' ,mn ima vsaki dan več prijateljev, ker je naš narod prišel do llllluljur UlllljGluL prepričanju, du je na jpristnejši in nuj močnejši. Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. & ife Družblnske iu društvene skupine. Zenitovtiujske iu otročje slike se naša speciallteta. (Jene primerne in solidne. 391- 393 Blue Island k, vogal 1l PL Telefon Canal 287 Nad 30 let bo jo obnašal Dr. RICHTERJEV 8V8TOVNI, I'RIINOVX.JIINI it SIDRO" Pain Expeller kot najboljši tek soper REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO itd. in razno reumatlčno nepriliko. SATVOj 25cU In SOct. v vMh lekarnah ^ «11 pri F. Ai Richtor & Co. 215 Pearl Street, New York. jwt LtEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male sli-ko po najnižjih cenah. 80 86 Euclid Ave. CLEVELAND, O. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMOIIE DATI SAMO Slovenka : M. 1IE0LER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov. Cenjeni gospod profesor I Vam naznanjam dn sem po vaših zdravilih ]M»polnoma ozdravil in Mm zdaj Čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam poiiljam mojo Bliko, ko sem bii pri vojakih v ol kontri Austriji. I' Dr. E. O. Collins, M. L ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti |e v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino ie mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popoinoma in temeljito spozna. ZcitornJ, rojtikl Slovenci, v alučuju čl« Vi it v« Jo trebil zdravniško pomoči vam ml priporočamo mimo In edino le tej£it slavnu^u In Izkušcneifuzdmvnlka ker se nijeden drugi zdravnik no more ponašati a tako uspešnim zdravljenjem kakor on. A*ynn i lil nnr run ker on j^diui pmsua po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz- ll/lJnAVI VSF nil! F7NI il v postavodaj-tii zbornici navdušeno sprejet. Mi smo le radovedni na vspeh—po-Bobno če bodo ta zavod vodili južni kapitalistični politikarji. Neki statislikar v Borolinujo uračuiul, tla bodo itusija v 15 letih bankrotirala. Kadi tega pri izročamo lastniku tartarske^a dnevnika "8akiscra",da «i o pravom času preskrbi ruske državne vrednostne papirje. - Pravniški zastopnik pekovski!) mojstrov v New Yorku,nekdaj znamenit anarhist, Henrik Woifi-inan. ki je bil kot dinamilard žo v San Franciseu obsojen, sedaj grmi proti organizaciji pekovskih pomočnikov v New Yorku. Mi se le čudimo, da še Henrik Weisinan ni i/,v< hal eksdiuamitiirda Zaklarja v New Yorku, ki je svojo dni Obor-danka smatral za največjega junaka na svetu. To bi bil pogled za bogove,čelu si ta dva junaka v bratske m objemu pripovedovala, kako sla šla v K«. 11 oso. Neki list, ki izhaja v Tiflisu je objavil izgubo na imetku vsled vstanku v Kavkazu. Ill vasi je deloma, vasi pa popolnoma porušenih in 2200 hiš pa požganili. V teh bojih je bilo 230 oseb vbitih, iiS pa pohabljenih. Ves gubitek na imel ju so ceni na o milijonov tolarjev. Te številke govore jasno 1 Te številke pričajo, da so se vršilo pravcato bitke, do seje mnogo vasi jiopolnoma porušilo in požgalo, da j<* revolucija z gorečo bakljo v roei korakala preko Kavkaza. Vso to pa ni napravilo na dandanes vsemogočnega generalnega guborna-torja Trepova v Petrogradu najmanjšega vtisa, ker jo smelo trdil, da v Rusiji ni revolucije. Ta surovi iu nevedni krvnik bode še le takrat opazil revolucijo, kedar bodo i njega in ill iota Nikolaja Komuno-va ruski revolucionarji ujeli in ju vtaknili v ječo. "Zadovoljnim ljudem se no dajo priboljšku!" To je že staro načelo vseh podjetnikov. Organizirani brodarji na reki Hibi so pred kratkem izvojevali veliko zmago v plačilnem gibanju, katerega Be pa krmarji niso vdele-žili. Kadi tega ho tudi po n if ni in zadovoljni krmarji nič dobili. Podjetniki so na kratko izjavili, da je njih naloga najprvo potolažiti in zadovoljiti nezadovoljneže. Ker se krmarji iiIbo vdeležili plačilnega gibanju, jo torej dokaz, da bob svojim položajem zadovoljni in ne p rot rebujejo pri bol jak n. Delavci učite se! Dokler ponižno delate in ne zahtevate zvišanja svojih skromnih plač, toliko časa se podjetnikom še ne sanja, da bi zlsdjšali vaš položaj. Ako se jim j pa odločno v bran postavite in jih j hočete oškodavuti s tem, da pre- j nehate z delom, takiat podjetniki So le škri[mje z zobmi privolijo v yaae zahteve. "Pomagaj si sam in bog ti bode pomagal", se glasi neki star pre- govor. Kdor mirno in tiho pre-, N^ naša vse gorje, tega podjetniki izžemajo kakor limono. Socialistični shod. V soboto zvečer, dno 211. septembra I, 1. bodo društveni shod slov. soc. kluba v "Narodni dvorani" št. 587 So. t'en tre Aye. A. Poravne, predsednik. Mnogo let trpljenja. G. Stefan Lorko, tergovec, 20)1 Chestnut Str., Johnstown, Pa. hoče, da se njegovo ozdravljenje o-bolodaniv vseh listih. Bil jo veo let bolan na želodcu, a nirtnogel ozdraviti, dokler ni pričel rabiti Triuerjevo ameriško, zdravilno, grenko vino. Rabil jo ta primo-ček precej časa predno jo ozdravel, a ozdravel je popolnoma. Mi vemo, da ta pripomoček pomaga proti vsaki želodčni bolezni, ■ ako so ga uživa po predpisih. To zdravilo sčisti želodec, uredi kroženje želodčnega soka, okrepča mišice želodca in črov, kar zopet vpliva, da je prebavljenje točno, kri čiBta, telo pa krepko. Nikar no prezirajte prvega znamenja izgubo slasti do jela. V takem slučaju rabite takoj Triuerjevo, ameriško, zdravilno, grenko vino, ker Vam bode gotovo pomagalo, Dobiva se v vseli lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Prosim vse tiste, ki so mi v sorodu, da bo me spomnijo, kedar bodo imeli kuj evouka v žepu. Ako bi ta blagohoten opomin o-flta! glas vpijočega v puščavi, jih bom pa.z imenom prijavil v vseh listih. ' A. Krisha. O11« Hill, Cul. KJE JE John Kalt, njega pravo i-mo John Podešvn, doma i/, fte-nove. Avstrijska Slezijn, blizo Moravske Ostravice, ki je bival leta 18H7v I My mout Lucerne Co. Pa. Poročila naj se pošljejo Antonu Rojcu, Frontenac. Kans. Listnica upravništva. Naročnika v Milwaukee, Wis., ki nam ju |Kislal notico, da se jo preselil, prosimo, da nam na/nuui, v k'ltnrem mestu jo preje bival. Sploh opozarjamo vse naročnike da nam vselej pošljejo stari naslov kedar se preselijo. Tiskovni sklad slov. socialističnega kluba. Vesela družba na 21. ulici št.570 Chicago $2.70. — Ako potujete 1x1 poslu ali zabavi iz Chicago v Buffalo, New York, Boston ali batoro drugo vzhodno" mesto, tedaj se ixisluzito brzovlakov na "Nickel Plate'zelez-nici, ki vozijo vsaki dan trikrat. Zamorci strežniki so na razpolago vsem potnikom. Posebno morajo paziti na ženske iu otroke. Na vlakih "Nickel Plate" železnice niso visoke cone v navadi. Ameriški klubu i obedi po Jl5c do 11.00 Vsi vlaki odrinejo s postaje "La Salle Street Station", ki je edina postaja poleg nadulične Železnice. Za |M)jasnila vprašajte John Y. Caluhan-a, glavnega agenta, 11J Adams St, Room 2tl8, Chicago. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50. Temu je pridjati še 10 centov za poštnino. Knjiga "OPATOV PRAPOR- j : ŠCAK," spisal F. R. jo izšla, i Ta zanimiva zgodovinska povest j ; je izšla kot podlistek v "Slov. : Nar." iu "tilas Svob". Knjiga j i obsega 211 strani iu stane oOc. : ' poštnine prosta. Kdor želi knjigo prodajati, naj i : se zglasi za pojasnila pri uprav- J ■ ništvu "GLAS SVOBODE". 683 Loom is St. Chicago, III. i _ _ _ ____ 4000. času primerna povest iz prihodnjih dob. -o- Po norih dr. Ki&maba napisal dr. Nevesekdo. t- X. Zdajci doidcva tolpo, ki se varovana po gologlavi straži počasi po-iniče po prašni cesti. Štela je kakih dvesto mladeniČev in mož. Nekateri so b.li že precej priletni, drugi pa še prav mladi, pravi bledoličniki, kakor da so ravnokar prebili dolg zapor in po dolgi dobi zopet prišli na čisti zrak. KJaverno je stopala ta tolpa pred mano. Govorili niso, samo časih so z mogočno-zvenečim glasom zapeli pretožno pesem: "Miserere, miserere." Zdeli so se mi kakor pogrebči, ki neso k j>okopU svojega srca najdražje in najljubše bitje. Postala sva nekaj časa, da so naju zopet prehiteli. Zaradi gostega prahu ni bilo moči Hoditi ž njimi. "Kilo so ti nesrečniki?" vprašam spremljevalca. "Izvestno hiidodel-niki, katerim so prisojene ostre kazni, morda celo zločinci, ki odhajajo v pregnanstvo v puščavo Saharo? Čemu pojo miserere, in čemu jim tiči groza na bledih obrazih? Govori, prijatelj, in pojasni mi vse to!" "To niso lunlodelniki," prične profesor z vseučilišča Svetega Siin-plicija, "in tudi ne obsojenci, katerim jc nastopiti trdi pot v peščeno Saharo. To so mladeniči na poti k mesečnemu naboru, da hi jih potrdili za zakon." "Vsak mesec imate takšne nabore?" "Vsak mesec. Oglasiti se sme vsakdo, komur jc drago stopiti v sveti zakon. Komur je sreča mila, dobi prijetno družico, koinur pa u-soda ni prijateljica, naloži mu na staro in grdo devico, da mu greni življenje, kolikor more." "In čemu tx>jo miserere?" "Kako naj sc ti izrazim? Zakon je tudi pri vas v Sibiriji negotova stvar, prav kakor bi sc človek napotil v slabotnem čolniči na morje, kjer ga čakajo viharji. Ni li rc5 tako?" "Pametno govoriš! Tudi pri nas v Sibiriji so združeni zakoni z viharji." "Vidiš torej! In tako je bilo vedno in drugače nikdar ne bode. Se li sedaj še čudiš, da pojo ti ljudje miserere, kadar korakajo k naboru?" "Ne čudim sc!" "Toda letos imajo ti mladeniči še d mg vzrok, da niso preradostni na poti, kjer sva jih ravno došla." "Odkrij mi tudi ta vzrok." "Letos je st>loh slabo leto. Preveč se jih je oddalo v župnišča in kape-latiije. Tja so vzeli najmlajše in najlepše. tu pa so ostale starikaste in pegaste, ki človeku nikakor ne morejo ogreti srca." "Kako naj to umejem?" ^Potrpi! Vse ti odkrijem. Mlada in krasna ženska ima na svetu več prilike, da fcigazi v pregreho, nego ona, ki je priletna, in kateri ne cveto rože po licih. Ali ni to res?" "Popolnoma resi" "Kolikor lepša je ženska, tem več ima izkušnjav. Taki ženski se mora vzeti vsaka prilika in odkazati ji jc mesto, kamor ne sezajo valovi pregrešnega vsakdanjega življenja. In kje bi bila varnejša nego v hiši, kjer ni prepira, ne jeze, ne strasti ? ' "Imate li obilo takih hiš?" "Imamo jih I To so naša župnišča, kapelanije naše. Vse te svete hiše ne morejo biti brez postrežne in delavne ženske roke!" "Izvestno ne!" "Zato so ražlagalci svetiti knjig blaženega Antona od Kala naposled izvedli, da pristoji župniščem in kapelanijam, kjer vladajo gospodje 'strožje observancije', prednost pri naiboru za zakon, tako da si smejo postrfcznice in kuharice izbirati izmed , devic, prihajajočih na nabor. Ali ni to modro?" "Premodrol" "Mnogo pregreh se prepreči ta- ko. Toda letos, kakor sem ti že pravil, bilo je dokaj služeb izpraznjenih, in zato so župnišča in kapelanije pri mesečnih naborih prav pridno asentiralc zase, seveda na škodo moškemu spolu, v kolikor se je udeleževal naborov l" Po teh pojasnilih sva dospela do mesta, kjer je visoko ozidje obkrožalo širen prostor. Spomini iz devetnajstega stoletja so mi govorili, da so se na tem mestu razprostirali nekdaj zelene naše "Pride". Bile so sedaj obzidane okrog in okrog, ti izza ozidja jc šumelo, kakor šume bučele v panji. "Kaj se t^odi za tem zidom?" vprašam spremljevalca. "Tukaj je naborni prostor!" odgovori mi profesor. "Oglejva si nabor! Poučen prizor je, in ko se vrneš v s ibi rsko _g V QjQ d orno v i 11 o, vzpodbujaj sodržavljane, naj naj posnamejo! Dovolitev za vstop se nama itak nc more kratiti." Pri nizkih vratih jc stražilo nekaj gologlavcev. Tisti debeli poročnik, s katerim sem se bil seznanil že prvi dan v mestnem ozidji, veleval je danes na tem mestu. Moj strežnik se izkaže s policijsko privolitvijo, in ko poročniku še posebe plačam deset lir, smem vstopiti. Po prostoru, odločenem naboru, mrgolela je množica, vender so bili možje strogo ločeni od žena. Poslednje so nadzirale redovnice, katerih po obleki nisem mogel spoznati. Bog ve, kakov red je bil to, ker so se ženski rodovi tedaj tako pomnožili, da jih je bilo samo v Emoni nad tristo. Moštvo pa je nadziral naš gologlavi f>oročnik, loročnik. "Iz župnišč i rt kapelanij nc pride nikdo, saj je žc fx>tekel čas, v katerem nam je bilo čakati teh gospodov. Danes itak ne bode. nikogar, saj nimajo kaj vzeti. Pričniva torej, soror Ev-lalija!" "Pa pričniva, pater poročnik!" odgovori redovnica. "Tudi jaz menim, da ne l>ode nikogar." £e hoče pater poročnik ukazati, naj sc naborniki in nabornice postavijo v dolgi vrsti, in že hoče izreči. da je ootekel čas, v katerem so smela župnišča in kapelanije rabiti pravico svojo, kar potisne župnik z Vrhnike skozi vhodna vratca potni svoj obraz, rekoč: "Za Boga, vender še niste pričeli? Malone bi bil zamudil tudi to priliko!" Obstane sredi tolpe in si briše čelo z velikim modrim robcem. "Oj. pater pdročnik, pozdravljam to! In tcl>e, soror Evlalija, tudi! Ali sta zdrava? Veseli me, veseli! Začeli pa vender še niste?" "Nismo!" odgovori soror Evlalija. "Dobro! Kako lPsčrtf hitel! Kar studenci li jo od mene!" In zopet si otira z modrim rolKcm potno lice. (Dalje prihodnjič.) Pozor rojaki! V gostilni Mohorja Mladiča v Chieagi je kegljanje na dobitke. Prvi dobitek $ 5.00. Drugi dobitek $ 3.(X). Kegljanje so prične dne lfi. sep. in konča z ljudsko veselico dno 1, oktobra 1.1, ZASTOPNIKI "GLAS 8V0B0DE". Za pobiranje naročnine, oglasov In pfodavanje knjig so sledeči sodrugl: Matija PoSnik, Cumberland, Wyo Josip Dabevc, San Francisco, Cal. Frank Levar, Tereio, Colo. D. BadovinaU, La SaJle. 111. Paul Shalta, Calumet, Mich. Frank Vevar, Lorain, O. Jos. Matko, Clarldge, Pa. Mike Mayorle, Leadvlile, Colo. Anton Križe, Oat HM. Callf. F^rank Levee, Yale, Hons. Ignac Žlembergar, Steel, O. Frank Dermota, Federal, Pa. Marko Sodia, Crested Butte, Colo. I Jernej Bogataji Sheboygan, Wis. M like KlenovSok, Stone City, Kana. Matija Mam, Frontenac, Kaas. Frank Seme, Wlllock, Pa. John Kupec, Delagua, Colo. Frank Plazzotta, Darragh, Pa. John Fajk. Conemaugh. Pa. John Somrak, Ely, Minn. Mlko Zugel, Murray. Utah. Paul Taufar, Broughton, Ta. Martin Bačar, TrlniountaLn, Mich. Frank Mallv, W. Newton, Pa. Frank Budna, 1C3 Reed St., Milwaukee, Wis. Jos. FalettC, 725 Warman St., ? Indianapolis, Ind. Za Cleveland, O.: Jacob Hočevar, 151 Willson Ave. Ako šo kateri sodrugov Želi sprejeti zastopstvo "01. Sv.", naj blagovoli,' naznaniti svoje ime upravnlštvu. CENA KNJK1. Katere se dobi pri uprnvništvu "Glas Svobode" poštnino prosto. Quo vadiš, $1.50 Trije Mušketirji, $2.50 Rusko-slov. slovar. SI.<50 Preko morja, "55c. Na bojišču, ar>c. Križarji, $2.60 Heraoica, IHc. Žrtev razmer, 2oc. Opatov praporščak, l>0c. Koledar, 25c. Solidne obleke. Nušo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek, kar pa pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleke od tvorničarjev. Predvsem jo treba izbrati fino in trpežno blago in vzeti na,; tanono mero, potem se še le prične z delom. To je pa pri mis v navadi. Ovratniki izdelani naroke, pavolnata podlagami ramenih, platnena podlaga na prsih jamčijo, da je obleka izdelana solidno. Take obleko se pa le dobi pri nas, kakor vsakovrstno uui-forine, v čigar izdelovanju Htno pravcati mojstri. Telefon —Canal 111)8 Iščem služkinjo, ki je zmožna slovenskega in neniškogu jeziku. Plačam 15 do 17 tolarjev na mesec, hrano in stanovanje. Tozadevne ponudbe naj so pošljejo na ta le naslov: John Mlakar, Box 60, Greenfield, West Allis, Wis. Ako pošljete denar v staro domovino, obrnilo se zaupno na M V. Konda-ta, 088 Lootnis Str., Chicago, III. Na prodaj pod jako ugodnimi pogoji šest mesecev rabljeno pohištvo, obstoječe iz 2 (JOBtelj z vso opravo, 2 peči, 8 stolov, 2 miz itd. Pojasnila daje npravništVo "GIuh Svol )odo". HOJ A KI POZOII! i 000 mož potrebujeva v —Silver Saloon— 4 til 4l»:i, 4tli St. San Fran. Col. za pit i fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše linijske smodko. Prigrizek prost in igralno mizo na razpolago. Rojaki dobo hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. Društvo -Edinost" st. 28 S. N. P. ,?., Darragh, Pa. priredi dne 14, oktobra 1905 v William Singerjevi dvorani ljudsko veselico." Vsi rojaki v Darragh in okolici se najuljudneje vabijo tia to veselico. .. ' ^ Vstopnina le 25c ODBOR. Vsem rojakom priporočani svojo fino urejeno --GOSTILNO- na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobrodošli C. HOFBAUER. -'Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. J OS. J F,« AN, ' 459 W. 18. St. Chicago, : se priporoča za poprav-ljenje-god. instrumentov 150 Slovencev si zamore Se omisliti najpopolnejši s slovenskimi Črkami opremljeni pisalni stroj (Typewriter) ker le 150 strojev, model 1904, Je še v zalogi. Ti pisalni stroji so zelo priročni, tako, da zamore l pisanja nevešč človek po par vajah hitro in popolno pisati. Ker so to zadnji komadi, oddamo Jih pod tovarniško ceno, komad po $12. Društveni tajniki dobe izdaten popust.—Ker se zaloga hitro manjša naj se z naročili ne odlaša. P. O Box 34. HOBOKEN, N. J. Slovenci pozor! Ako potrebujeta odeje, klobuke, srajce, kravate ali drugo važno reči za inožke — za delavnik ali praznik, tedaj se og-brnite pri svojem rojaku, ker lahko govorilo v materinščini, Čistim stare obleke In izdelujem nove BfeT po jt najnovejši modi in nizki ceni. jt, JITHI,I UAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo 18. ulite Chicago, 111. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 47fi- Uradne ure; do 0. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6, popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. .e v / Vmu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mo- oje, goče še |h>|k)lnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti /,ii vselej dobro in"po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLVB ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Sliku predočujo zlato dnmsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovjo jo najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. J_ Aft To vrste ura statik lo f V obilo naročbo se priporočil vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonicli, 72 E. Madison St. Chicago, 111. Duluth South Shore & Atlantic železnica. «t Vsakovrstna zabavišča ob tej progi. Raj za ljubitelje športa \ Srne. Lisice. Gosi. ščuke. Medvedi. Volkovi. Jerebice. Race. Jezerske postrvi. Llpani In sulci Flue udobnosti za ljubitelje športa. Spalni, jedilni in salonski vozovi pri vseh vlakih. Vsi vlaki so opremljeni z najmodernejšim komfortom. Za cene, vozni red in knjižice pilite agentu za vozno listke. J. A. MICHEALSON, MART ADSON, Traveling Passenger Agent, General PasBenger Agent, Grand Rapids, Mich, Duluth, Minn.