132. številka. Trst v sredo 12. junija 1901. Tečaj XXV i „2dlnoit ta « eakrat ■> rasua ne-: »'.t Id rainikiT oti 4 uri xveč*»r •'»ritealm inais : t* celo leto ........ ?4 kron 7JI pol >ta ......... 12 - za četrt leta........ f. u en me*ee........ 2 kroni >AiOČmno >e nla^evati naprej. Ni nare.*^ brat prilfian- un^niM u acrtu k c osžra t*to tcNakarnah t Trstu *e prodajajo p©-taaaeice iterilke po H etotink (3 mrć.r. mren Trut* pa po 8 utotink 14 b^č.i Glasilo političnega društva „.Edinost" za Primorsko. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Zt» večkratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtniee in iavne zahvale domači oeiasi itd. se Računajo po poeodbe Vsi dopisi naj se p^ljajo uredništvu Nefrankovani dopisi^/ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračao. —— Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnlStvo. Naročnino in otrlase je plačevali loco Trst. Uredništvo lu tiskarna se uaiiajata v ulici Carintia Stv. 15J. Vpravnlštvo. in • prejemanje inseratov v ulici Molil Telefon *tT. S7«. * t V edinosti je moč! piccoio šiv. i>, II. nailstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik J Lastnik konsorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Dr. Herolfl m flr. BresztyenszlcF. v. V številkah 7»i, 77 in 78 od .'t., 4. in :'». aprila t. 1. smo bili priobčili v tem listu daljši dopis is peresa j*»štenega rodoljuba. Moža je gnalo, da je svojim rojakom |>odal nekoliko »misli«. Kadi teh ^lnisli« je bilo na Kranjskem precej vrišča in mi smo imeli mnogo zamere. Kjer so bili le rodoljubni nameni. tam so rojaki na Kranjskem iskali le namene sovražne tej in oni stranki. Ko smo preČitali znamenito izjavo na-1 čelnika dosedanje koal i rane opozicije na Hr- I vatakem, dra. Šandorja Bresztvenszkega o namerjanetn /druženju vseli opozicijonalnih strank, nismo videli le, kako njegova izvaja-1 nja i zz vene vajo v isti rodoljubni Heroldov klic |h» koncentraciji vseh narodovih sil, po združenju vseh resnih rodoljubnih mož na delo v moralno in materijalno povzdigo naroda in v pomnoženje njego/e politične moči, ampak smo v svoje veliko zadoščenje videli tudi mnogo analogije med »mislimi« našega dopisnika in izvajanji Bresztvenszkega. To pa »osebno, kar se dostaja naloge in pomena strank ter njih dolžnost: do narodne celokup-nosti. nam najprej dovoljeno, da čitateljem oživimo v spominu nekaj tistih »misli« našega dopisnik*. Tožil je, da nobena naših strank se ne ozira na dejanske razmere, v katerih se nahaja naš narod. Tudi on ne zanikuje korist-nostnosti zdravega tekmovanja med različ-n mi strujami, gosj>odarskimi, literarnimi in t u d i p o 1 i t i š k i m i, ampak prizuava da tako tekmovanje sveži in oplođuje življenje naroda. On obsoja le boj, ki izključa vsako skupno delovanje tudi tedaj, ko tako delovanje involvira eminentno narodno korist in ko bi bilo tako skupno delovanje tudi — m o ž n o brez vsake škode in nevarnosti za načela jnisamične stranke. Vzlasti je obžaloval naš dopisnik, da je pri nas »stranka« postala vse, da pred njenim veličanstvom — stranke morajo zginjati vsi oziri. Vsaka stranki skrbi le za s v o j o bodočnost. V ta namen si vsaka stranka vzgaja svojo mla lino. In ker ste stranki l>ojeviti do skrajnega in ker ne dopuščati niti misli, da bi se srditost lioja mogla bodi le ublažiti, dokler ne l>o definitivno izvojevan ta l>oj, je po mia-dini, vzgojeni za stranko, osigurano — nadaljevanje lioja. Naš dopisnik je pisal doslovno : »Mladina, ki je angažirana pri tej ali oni stranki, }H>snemlje zvesto ravno le — stranko: klerikalno ali liberalno. Ona pozna le stranko, slovenskega naroda pa ne pozna vee ! Verjemite mi : govorim iz skušnje. Ka-koršnji stranki, taka mladina. Kakor za prvi tako za to poslednjo prihaja slovenski narod le toliko v pošrev, v kolikor daje strankama privržencev. Navdušenja za narodne idejale pa iščemo zastonj na tej in oni strani. Vse, kar nas je nekdaj navduševalo, je začelo razpadati in je popolnoma zanemarjeno.« .........»Tako je prišlo, da imamo mi Slovenci lepo število narodno čutečih in-dividuvov - to je še edina tolažba —, ali narodne stranke nimamo nobene. Brez take stranke pa ni narodnega Življenja, ni borbe za pravice naroda, vsaj take ne z nado do vspehov!< O nalogah, bitstvu, namenu in dolžnosti strank do naroda pa je pisal: krščanskega načela, istega načela, ki je v podstavo programu stranke, o kateri govorimo in iz katerega ista izključno crpi in utemeljuje Rvoje pravo do obstanka.« Potem dokazuje — za izgled — kako je ravno v tej dobi. ko je ista stranka «la-vila najlepše triumfe svoje, bilo toliko pohujšanja, jeze, sovraživa in nespoštovanja do duhovščine, kakor nikdar poprej. Stranka je vspevala, stranka je triumfirala, s t v a r, verska stvar je trpela! To je zgovoren, to je svarilen izgled. Tako trpi, dokler bo boj tako srdit, tudi narodna stvar v vsakem slučaju. Posebno moramo tudi opozoriti, da se je naš dopisnik — isto tako kakor dr. He-rold — odločno izrekel proti vsakemu de-magogstvu in diktatorstvu. Kdor hoče biti »Ni je stranke, ki bi bila sleherni tre-i voditelj stranke, ne sme skušati, da bi utrjal notek pripravljena vse žrtvovati in vse storiti, ! svojo avtoriteto s tem, da dan na dan kliče: od cesarje pričakovati koristi za narod, pri- sic volo, sic jubeo, ampak avtoriteta v stranki pravljena žrtvovati tudi — sebe ! in ugled na zunaj mu vzraseta najbolj, ako In sedaj sem pri tem, kar sem hotel po- je pripravljen, da modro ceni in upošteva sebno povdariti. Naše slovenske stvari so se ' vsako moč, vsako menenje ter jih vseh zdru-zasukale tako usodno, ker smo začeli zame- žuje za delo na korist skupnosti. Tako ure-njavati pojma sredstva in namena. Izobra- jeno strankarsko življenje je zdravo, ker že ne ga naroda, — naroda, v katerem krepko I oplođuje življenje naroda. Le tako urejene pulzira zanimanje za javne stvari, si ni j stranke ustvarjajo pravo, primerno in ko-možno misliti brez različnih struj. Te struje ristno narodno organizacijo. Brez take orga-se bore med salw> za prvenstvo. One tekmu- nizacije je narod kakor vojaki po zgubljeni jejo med seboj, vsaka braneča in priporočil- bitki. Ti vojaki morejo biti najvrleji, naj-joča svoja načela in svoje nazore kakor naj- hrabreji, ali na vspehe ne smejo misliti več. primerneje za povspeševanje koristi skupnosti To so bile glavne «misli» našega do- — naroda. pisnika. Čitatelje prosimo, naj si jih dobro Te struje pa morajo biti organizovane zapomnijo in naj jih postavijo v paralelo z med seboj, morajo imeti vezi, ki spajajo njih izvajanji profesorja dra. Bresztvenszkega, ki privržence: in take organizacije se nam ka- jih priobčimo v prihodnjem članku. Ne dvo-žejo v — strankah. Stranke so torej potrebne mimo, da nam pritrde, da le tam, kjer so neizogibne. — A le kakor sredstvo. Nikdar razmere nezdrave in strasti razvnete, morejo pa ne Sinejo biti namen. Stvar sama. taki pametni in pred vsem rodoljubni na-Stranka bodi sredstvo v dosezanje ciljev, za zori provzročiti tako jezo in takov odpor, ka-katerimi stremimo po svojem najboljem pre- kor so ga izzvale «misli» našega dopisnika, pričanju, nikdar pa ne siine stranki postati glavni namen : ohranitev sebe, stranke in J svoje moči. A baš to se dogaja sedaj v Slo- Politični pregled. V TRSTU, dne \± junija 1901. O položaju ob razhodu gg. poslancev vencih in v tem tiči po — mojem prepričanju — velik del krivde, da smo jo tako zavozili in da bo naše politično življenje zad- na poletne počitnice meni »Politik», kar se njih let kazalo temne strani zgodovine na- dostaje gospodarskih vprašanj, tla ni možno roda slovenskega. — Kklatanten izgled imamo tajiti vspehov taktike gospoda £orberja. Ali zopet na konservativni stranki na Kranjskem, v politiškem pogledu tla je bil ta odlomek Ta stranka je — to se ne da tajiti — sla- zasedanja toliko kakor zgubljen, kajti vpra-vila zadnja leta mnogo zmag in triumfov. Nje i šanja, ki razdvajajo, so bila le začasno postavna oč je narastla do skrajne mere. Je-li pa ljena v ozadje. Niti gospod Korber sam, niti imela od tega kaj dobička stvar, katere ime nikdo drugi ne ve, kaj nam prinese jesen, ta stranka nosi na svoji zastavi: verska stvar, nikdo ne ve, ^da-li bo mogoče vladi še na-ugled cerkve, ugled nje organov, morala, dalje razvijati le gospodarski program. To medsebojna ljubezen, ki je vendar posti.lat i vprašanje se reši še le v septembru na kon- ferencah me«l ininisterskim predsednikom in voditelji strank. Najprej bo seveda rešiti vprašanje kvote in rednega proračuna. No, na jedno stran se je gospodu Kor-berju vendar zboljšal položaj. Ali tudi tu je zelo blizu misel, da je to dosegel zopet le z izdatnimi gospodarskimi obljubami. Kakor znano, je bilo razmerje med vlado in Poljaki postalo precej napeto in se je poojstrovalo od dne do dne. Vzrokov je bilo raznih : neke spremembe v ministerstvu za notranje stvari, ki so pomenjale krčenje avtonomistiškega načela, pasivnost avstrijske vlade nasproti izganjaj u Poljakov iz Nemčije, nepripravlje-! nost vlade za podržavljenje poljskega gimnazija v Tešinu itd. itd. Dejstvo pa, da sta se ministra Korber in Pientak udeležila običajnega banketa v slovo, ki so ga priredili Poljaki, tla je Korber tem poslednjim v svoji zdravijci izrekal spričevalo «državniške modrosti* in tla so Poljaki Korberju prirejali ovacije: to dejstvo si je možno tolmačiti tako, da se je razmerje med vlado in Poljaki zboljšalo. No, kakor rečeno, vse te vspehe doseza Korber le z gospodarskimi obljubami in s tolaženjem na bodočnost glede političnih in narodnih vprašanj. Ali tudi g. Korber bo moral enkrat začeti misliti tudi na gospodarsko — terjanje od poslancev in na politično dajanje državljanom. Prvo je odijozno za državljane, drugo pa je strma pot, po kateri se je upehala do setlaj še vsaka avstrijska vlada. Na tem odijoznein delu in s prekora-čanjem te strme poti bo moral dokazati gospod Korber, da je on res tisti državnik, na katerega je država že toliko časa čakala. Zadnja aeja delegacij. Včeraj je imela a v.s t r i j s k a delegacija svojo zadnjo sejo. Grof Goluchowski je odgovarjal na različne interpelacije; med drugim tudi na interpelacijo tlel. Stranskega radi izganjanj avstrijskih podanikov iz Saške. (io-lucho\vski je rekel, da so te vesti neverjetne, ker, ako bi bila na tem le senca resnice, bil bi gotovo draždanski poslanik obvestil o tem ministerstvo za vnanje stvari. Na neko interpelacijo posl. A x m a n n a glede imenovanja uradnikov Correspondenz-Bureau-a, je odgovarjal Goluchowski, da spada uprava istega v delokrog ministerskega predsednika avstrijskega. Na to se je zahvalil tlelegaciji na delovanju in na izkazanem mu zaupanju. Predsednik, knez Lobkovic, se je zahvalil istotako delegatom na sodelovanju ter izrekel željo, naj bi kompetentni krogi gledali na to, da se v bodoče ne skličejo več istočasno zb.-rniei in delegacije. Del. B r n r e ither je v imenu delegatov zahvalil predsednika na P O n LISTEK -> Umirajoče dete. < '«;!onjt k iz materinega dnevnika. Slovaški spirala Helena Šoltysova. Pofl. Podravski. ("asih izreka željo, tla hoče sedeti ; ndi tega jo zašla nja m z blazinami in za trenutek sedi tako. To je vsaj nekaka promena. Včasih jo posajam na jvernico na tla ter jej me«! tem pripravljam postelj. Ttnla dolgo ne more t se v resnici zgodi to, česar si do-inišljujem z grozo — kako naj prenesem to?! Moje dete sedaj neizmerno koprni po šoli: neprestano se spominja svojih šolskih knjig in nalog ; v vsem se hoče orijentirati. Včasih si mislim, tla dremlje, pa naslanjam glavo na kraj njene j»osteIje, toda t.na me kliče: «Mati !» in kadar vzdigam glavo, je mirnn, ker vidi, tla nisem odšla od nje. Včasih me osuplja z globokimi, povsem neotro-škimi vprašanji, tla kar ostrmevam. Zdi se mi, kakor tla je v tej l»olezni nje duh dozorel nenavadno ; neprestano razglablja nekaj v mislih, govori pa dokaj manje, nego takrat, ko je bila zdrava. Le semtertje omenja kaj od tega. o čemer je mislila. Zarano se poču-teva najliolje ; takrat se spominja tudi mimo-gredt»čih, manje važnih rečij. Takrat pregledava s pozornimi očmi svoje neznatne igračice, Katere ima spravljene nad oknom na (Milici. Ko je bila še zdrava, ja bilo prvo njeno delo, ko je vstala ter se oblekla, to, tla je pospravila, oprasila ter ziovič zložila na svoje mesto te svoje igračice, s čemer je nam vsem, radi ljubezni tlo reda, delala veliko veselje. Setlaj se ne more ganiti ; vse-kako pa jo skrbi, tla njene igrače ne bi ležale v prahu, dokler ne vstane ona. «Mati, prosim vas, popravite to posodo, ki se je sesula ; položite ta lončič na ognjišče, to sve- i tilnico pa v kot», tako in temu podobno me prosi vsikdar, kadar zapaža kako napako v ; svojih rečeh. Ima tam celo gromado praznih sukančevih vretenec, od katerih ima v domišljiji lastnice vsaka drugo podobo, drugi pomen in namen. Ona sama jih pozna na las, za koga drugega je to le zmes raznovrstne ropotije. Pri nas imamo navado, da otroke le skromno obdarjamo z igračami ; vsled tega pa se vendar ne čutijo oškodovane, ker jih veseli vsaka malenkost in s tem smo dosegli svoj namen. Moja Boženka me je sicer nekekrati vprašala, zakaj jej ne kupim tako zalih igrač, kakor jih imajo druge deklice? Ko sem jej pojasnila na primeren način, tla od dragocenosti igrač ni odvisno veselje, kamero čutimo, kadar se igramo ž njimi, ter tla prevelika množica igrač nas ne uzadovoljuje, marveč prenasičuje ter vzbuja željo po drugih, mi je ona pritrdila ter me niktlar več ni prosila za drage igrače. Sploh so bile osebne njene želje zmerom skromne, da je bilo kar ganljivo; misel njena pa je bila o tem velika, bogata. Ona premišljuje mnogo o Bogu, o duši o smrti ter o večnem življenju. Le s težavo pričakuje konca svoje bolezni, ker se nadeja, tla bo poten zamogla hoditi v šolo. Po šoli koprneva tembolj radi tega, ker je nismo dali vanjo v začetku šolskega leta. ker je bila po prvi, po letu prestali bolezni, še preslaba. A sedaj ne vem, ne vem, če zagleda kedaj to svojo drago šolo! — Bratca blagruje, tla zahaja va-njo ; še do nedavna ga je skrbno iz-praševala, kaj se je učil. On jej rad pripoveduje, kaj tla vse nastane iz njega. Med drugim jej je pripovedoval o zidanju babilonskega stolpa ter si prizadeval, da bi jej predstavil visokost neba, blizo tako-le: (Pride še.l nepristranskem vodstvu razprav. Predsednic ;e tia to zaključil zasedanje delegaeij. V ogrski delegaciji konstatiralo -e je soglasje med sklepi obeh delegacij ter se je skupni finančni minister Kallav zahvalil delegaciji na hitrem poslovanju. Ko sta izrekla še svojo zahvalo, predsednik delegatom in jeden delegatov v imenu kolegov predsedniku, zaključilo se je zasedanje z običajnimi formalijami. Naši Italijani in deželni zbori. Krokodilove solze pretaka danes tukajšnje glasilo židovske klike in laške oligarhije, stoječe pod njenim uplivom. Govorć o sklicanju lije. bi naša monarhija zgubila še to malo upliva, ki ga sedaj ima in bi jo oblastna Italije potisnila še bolj v kot, nego je v kotu sedaj. Med Albanijo in nasprotnim delom italijanske obali je jadransko morje najožje in je od jedne strani do dr-ige komaj taka od-dalja, kakor od Trsta v Pulj. Preko Albanije l»i Italija čisto lahko dosezala egejsko morje in se zarila tako med Turčijo in Grško ter bi tudi Grško samo potegnila v sfero svojih interesov in pod svoj upliv. Izven tega postala bi nje moč v sredozemskem morju mnogo veča, ker bi se raztezal nje deželnih zU.ro v hvali deželna zbora tržaškega j "1»1'V črez tri morja in sicer Tirensko, Ja-in isterskega, kako da sta pridna v ustvar- dransko in Egejsko. l)a bi bila avstrijska janju zakonskih načrtov, kateri pa da se „a trgovina s tem skoraj uničena, je lahko I hi naj u dosledno — ne p o t r j a j o. Istrski umeti. Ali tudi z narodnega stališča se mo-deželni zbor da je porodil v zadnjih dveh se- ramo m, Slovani najodločnejše upreti temu, ■p* mmd dvaj-eft illllir, od kateri sta lulama hi Italija stegnila svoje roke po balkan-na Dunaju dva odklonjena, na nad petnajst j skem poluotoku, ki je slovanski poluotok po njih pada niso niti odgovorili. Kaj ne, to mo- j ogromni večini prebivalstva svojega. Dokler rajo biti res izgledni zakoni, ako ista vlada,1 <«*ane Italija na svojem poluotoku, se Ju-k. sicer na vse možne načine favorizira laško goslovani na splošno nimajo ničesar bati od stranko, niti nc odgovarja na te zakone, lilije, ali čim bi ona stegnila svoje prste po sklenjene j»e njenih ljubljencih ! Zakaj pa vlada Balkanu, utegnilo bi to imeti jako važne ne more tel« zakonov predlagati v najviše zgodovinske posledice, ker bi bilo v veliko | »ot rje nje ? Zato ..e, ker so veeinema v na- oviro uresničenju slovanskih stremljenj. Cesar s p r o t j u z državnimi osnovnimi zakoni in »' "»ogla storiti Turčija, dosegla bi Italija ki so naperjeni v to, da bi moralno in P™»j J kajti Turčiji ni bil glavni namen materijalno zatirali slovansko večino v deželi! raznarodovanje, doČim bi Italija zastav-V Trstu je seveda istotako: i^ta gospodujoča Ijaia vso svojo moč za poitalijančevanje Slo-gos|KMia, isti zakoni in isti vspehi. Laška vanov. In da nje poitalijančevalna moč sega Htranka je nezmožna za vsako resno, vspešno oelo preko njenih državnih mej, občutimo m pozitivno parlamentarno življenje : njo vodita dovolj živo na lastni koži; umevno je torej, v življenju le irredentizem in laški fanatizem, a da l>i s povečanjem njene politične in go-politiška ekzisteu<-a se jej je ohranjala do se- spodarske moči bil veči tildi ta nje upliv na daj edin o le ob naklonjenosti državnih či- naš« notranjo, ali konkretneje rečeno : pri-niteljev morsko politiko. Oficijelna Italija hoče sicer Da, tako stranko, ki tira deželo v pogubo je podpiral vsikdar nepreračunljivi naš vladni zistem ! Mesto da ša;a. ko vidi, da s sedanjim |M»stopanjem ni Tržaške vesti. Novinski glasovi o dogodkih t Trstu. Z dogodki v Trstu se bavijo razni slovanski listi, sosebno pa hrvatski. Vzlasti oster članek prinaša zagrebški »Obzor* pod naslovom »Duševni banditi«. Članek je tako ostro pisan, da si ga mi — iz poznanih vzrokov — uiti ne upamo priobčiti doslovno. Zato ga h očitno podati le v ekscerptu. Življenje v Italiji — tako začenja — ima dve strani. Italijanska priroda, italijanska umetnost, italijanski mučeniki in pesniki : to je lepa stran italijanskega življenja. Druga stran pa je najsramotneja v vsej Evropi. Italija, domovina umetnikov, je ob enem domovina naj veči h zločincev in zlikovcev, naj-zloglasnejih razbojniških društev. Potem pravi, da nas oni Italijani v naši monarhiji, s katerimi se moramo boriti za rešitev svojega narodnega obstanka, sporni- | njajo na to drugo stran italijanskega življe privezan obložen osel. Kar naenkrat se je prikazal od nekje municipalni stražnik št. S. in je pometal z osi i po cesti vse, kar je imela žival na sebi, ne da bi bil vprašal po lastniku osla. Kmalu na to je prišel tja še drug osel, ki se je moral podvreči istej operaciji ! Seveda je slavni organ v italijanski uniformi (žal, da nam ni znano, da-li si je o tem snel bele rokavice) opravil vse to z »delikateso«, lastno le tem junakom. Najimenitnejše na vsem je pa to, da je municipalni redar, ko mu je jeden naših v slovenskem jeziku rekel, da bi mu on velel zopet pobrati, kar je zmetal po tleh in postaviti na osla, izjavil, da ume tudi on slovenski. Za Boga vendar, ali se ne poruši magistrat radi tega ?! Saj je pač znano, da ti organi ne smeji* poznati nobenega jezika razun laškega ! Vrtna veselica pevcev »Bratovščine sv. Cirila in Metoda« ki se je vršila v nedeljo na vrtu šole družbe sv. Cirila in . . . i i- „„i -i; i Metoda, vspela je sijajno. Občinstva je bil nja. Ti sicer nimajo poguma, da bi rabili , ' 1 j j j - ■ , , , . , , • i natlačen ves prostrani vrt, tako, da je bilo bodalo ali nož, k' r se boje posledic zakona. » ' ' J m r, . . , . , - .. . ; ; „ . • j „ težko dobiti prostora pri mizah. Sodijo, daje Zato pa In nas hoteli ubijati a u- » » J J rn 11 -II - i „„ bilo nad 2000 ljudij. Bila je to prava na- se v n o. To so zlikovci, ki bi hoteli na oba- j j j i ...... . , .... i ■ rodna slavnost vrlih šentjakobskih Slovencev. lih jadranskega morja udusiti hrvatsko in ^ ■> , , . Čudili smo se toliki udeležbi tudi tisti, slovensko narodnost. Potem navaja »Obzor« izglede, kako ki P°znamo šentjakobske razmere in ki vemo, postopajo v teh naših obmorskih pokrajinah se naše Uudatvo veselo prohuja. , i- . , i • . ii,»:i:..:„ : Vsakikrat, ko odhajamo na kako veselico v in vsklika: ali vsa ta zlodejstva nadkriljuje | * =««•»«"**»'» j , . rn i. * „• I itriiazni vrt i»ri sv. Jakobu, iznenadjajo nas ono, kar mestni zastop v Trstu počenja proti I"1 Slovencem!! Za tem opisuje ono burno sejo j ™>vi °l>razi in vldeti Je' kako iraa ^^ in sklepe mestnega sveta ter vprašuje: Kaj jmagnetično s:lo in privlačuje vedno se je, za Boga milega, dogodilo, daje izzvalo , ___ ^ . ' , . .. ie »ostal šentjakobski okraj jedna naših naj takov trušč m take sklepe? >.a to vprašanje J rsl J J J J širnejše mase v naš krog. Ileei moramo, da odvračati od sebe sum, da stremi p> zavzetju, Albanije; no, to nas ne sme motiti nimalo, . . . J , . ,. ker jo diplomatičn* taktika sili na to. Take In se laska stranka pobolj- ji _ težnje nastajajo vsikdar med neodvisnim možno priti do nikakega realnega vspeha za deželo, pa vstraja v svoji trmoglavosti in hoče delom prebivalstva ; oficijozi podpirajo te težnje le skrivaj in se kažejo v javnosti na- i i i - i sprotne tem težnjam, četudi so oni v resnici se nadalje |*>stopati tako, kakor je postopala 1 J . . .... . . l-i glavni pospeševatelji istih, r akt je ta, da je do -ie , ..... i,- • • dela tudi v Albaniji moćna propaganda za vspesno. 1 orej gos{to«ia mislijo se nadalje tgrati J . . ■ i * i r • i i združenje z Italijo. Italijani si hočejo prido- to itogtibno igro, nje nol»eu resen državnik ne more ' 1 1 ,, . • , . ... . - - » i» j- jani že kmalu pozabili na svoje lepe obljube predložiti vladarju v najviše j>otrjenje. Kadi • .... .ii . i i- in iMjitalijančevanje bi jim šlo tak<» lepo o«l jeOne -ame stvari se židovsko glasilo veseli 1 J J J __ ____. sklicanja deželnih zlx>rov:radi imunitete rok, da bi bilo pravo veselje. Slovanski jmj- . . . • - litiki so v prvi vrsti poklicani v to, da se pos.ancev! Depntati, pravi, smejo pove- 1 1 ,, • , , .. ... najenerjričnejše postavijo po robu italijanskim dati a-no in odkrito to, kar ni dovoljeno njih ... volileem. ( udne nazore ima res laška klika o asl>,rac,Janj- parlamentarnem delovanju! Ona misli, da so T,,d« Gaetani
  • . t:j > v to, da m« .rejo po v včerajšnji seji italijanske komore o jad ran-flanei zlorabljati imuniteto, in ne more umeti, balkanskem vprašanju. Oovore o da je imuniteti ta namen, da morejo zakono- Avstriji je rekel, oslauei zo|»et enkrat zvez<> z Avstrijo, nikakor pa da ne more pometali svoje poželjive poglede preko svojih pešati trgovinske pogodbe z isto. Ako bi se državnih mej. V»i nevspehi. |H«jebno grozni "e sklenila trgovinska pogodba, morala |M»razi v Aliesiniji, jih do^daj še niso mogli j *»i se pa skleniti po-odba. s katero bi se spamet*»vati. da l>i postaU i^iKki i„,ij državne nteje. kar bi bilo te-krom ni. Valli je govoril o albanskem vpra- žavnejie (! 1) Ta izrek so poslanci zelo ko-šanju, za katero se v novejem času zelo za- mentirali in ni potreba, da je kpet stare pohlepnosti po »neodrešenih de-ima Italija v Albaniji mnogo svojih agentov, želah«, ki baje stokajo pod avstrijskim kateri ^rivno in tudi javno rujejo za pri- jarmom. Strinjamo se pa popolnoma z govor-klopijenje Albanije k Italiji. Italija stremi nikovo mislijo, da bo to popravljanje precej vsakakor za tem, da bi dobila v last tudi i težavno in sicer celo tako težavno, da ne bo vshodno obal jadranskega morja, s čemer bi | niti mogoče popravljati. Oovornik je tudi postala vladarica istega, k r jej pa av- pnp-ročal, naj bi vlada skušala svoje raz-strijsko in hrvatsko primorje zdi vsejedno prekisio grozdje, p«»čela se je v zadnje |*>-sebno intenzivno zanimati za Albanijo, kjer misli, da jej dosezanje pohlepoih namenov pojde lažje orok v X se trzaske in pretrgal zveze s cerkvijo! ! Slovence pa mora veselit, takt, da smo s. pri Oz, ši se »a govor dr*. Ryb*ra v mestnem «v. pridobili močno, neustrašeno trd- , » n- • „, ' niavo. Vsa čast in priznanje šentjakobskim svetu m sosebno se na sklicevanje tega go- i J spoda na nasvet Cavourjev : Slobodna cerkev voditeljem, ki so dosegi, take zname vite v slobodni državi - piše >Obzor« : >Ali oni vspehe, kakoršne si ne bi b.l. nikoli prica- noeejo slobode za cerkev. K razlogom slo- kovali, vsaj tako h,tro ne. venskega zastopnika bi mi mogli dodati še Program minole nedelje so izvajali pevci enega. Iredentistiški :n slovanožiski sklepi, in gotici jako dobro in so po^.lnoma izpol-stoijeni od tržaških fra maso nov, imajo tudi njevali svojo nalogo. Zal le, da vrlega peto želo, da so hrabro naperjeni proti cerkve- vovodjo, gospoda nadučitelja Kreka, zgubimo nemu slavju, na katerem toli svečano sode- v kratkem. To bo zguba, katero bo težko luje država. Iredentisti in framasoni so hoteli nadomestiti. Pokazal nam je zoj>et enkrat, najti pretvezo, da se emancipirajo od običaja, : kaj se da z vstrajnostjo in ljubeznijo do ki vlada v vsej monarhiji. Tudi ta, kakor glasbe napraviti tudi iz priprostih j>evcev. vsaka demonstracija njihova, iraa svoj \'se pesmi so se izvajale povsem dobro, skrivni namen. No, čemu naj bi se posebno pa nam je ugajal zbor »Domu« spuščali v kako meritorno pobijanje sklepov, vzlasti ker se tiče harmonije. Ta zbor je vsprejetih od mestnega sveta tržaškega. Divja Uglasbil gospod Krek nalašč za pevski zbor mržnja proti vsemu, kar je naše, je diktirala bratovščine. Zabava je bila zelo animirana, te sklepe. Italijani ne morejo trpeti napisa v iep„ je bilo videli, kako je bilo tudi na ki ne bližnjem griču izven vrta natlačeno občinstva, par besedah v našem jeziku, a siromaki vedo, daje n a j n o v e j i italijanski ki se je od daleč veselilo z nami, in kar kaže, princesi, hčeri kralja i t a 1 i j a n- ,ja so uaje veselice v šentjakobskem prebivalstvu splošno priljubljene. Hvaležni smo v resniei peveem bratovščine, ki so nam priredili tako prijeten večer in želimo, da bi bile v......-->.........---- -------- s k e g a, p r v a p e s e m p e v a n a v tem jeziku. Bila je to pesem njene mate r e ! (Pride še.) Srei*H v — nesreči! Pišejo nam: Mi- j V8e nj,h veseliee tako dobro obiskane, kakor noli teden se je nekoliko potrl tisti voz, ki je bila nedeljska. vozi ces. kr. pošto iz Trsta v Skedenj in Poskusen samomor. Včeraj popoludne narobe! jje v ulici Cordaioli neka gospica stopila v Mi smo že tolikokrat opozarjali slavno jednega izvozčekov in ukazala voziti v se Italija f»olasti Albanije. Že sedaj ima naša država ln>re malo upljiva na jatlranskem morju, v-aj mnogo manje, nego bi bilo primerno nje moči in bi ga tudi lahko imela ! Potem pa. ako bi Albanija prišla v oblast Ita- merje do trozveze spraviti v soglasje z navstaliini prijateljskimi od no saj i do Francije. Guerci je oobijal trozvezo ter je pri|>o-nn'al zvezo z Francijo; zahteval je, naj minister za vnanje stvari, Prinetti, d e-cidirano izjavi, »l a se t r o z v e z a ne obnovi. c. kr. poštno vodstvo, naj že vendar enkrat popravi ta zanemarjeni voz in naj na mesto, k;er je sedaj napis «1. K. posta Servola», postavi c. kr. pošta Skedenj — kar bi bilo edino prav! Toda" naše prošnje in zahteve niso imele do sedaj nikakega uspeha! Sedaj pa, ko je ta voz ostal le s tremi kolesi — sedaj upamo, da se popravi, kar ni na svojem mestu ! Ako se zgodi to (Jaz imam le malo upanja! Stavec), se poreče lahko, da je bila v tein slučaju — sreča v nesreč i. Slovenski arhitekt na kitajskem. Dosedanji asistent prof. Gruberja na tehnični i visoki šoli na Dunaju, g. Ivan Jager, rojen kranjski Slovenee, je dobil poverjenje za vodstvo arhitektoničnih del pri zidanju projekti-j ranega avstro-ogerskega poslaniškega poslopja v Pekinu. (J. Jager se je junija 1.1. ukrcal v Trstu ter pride 25. julija v Pekin, kjer ostane okolu dve leti. (Po »Slovencu«.) Njih kultura! Pred neko prodajalnico v ulici Molin a vento je bil včeraj zjutra._ ulico sv. Danijela št. [ti. Izvozček je slabo umel in jo odpeljal v ulico sv. Mihaela ter ustavil pred hišo št. 2. Ker pa je izvozček zastonj čakal, da bi gospica izstopila, stopil je s »kozla« dol« in pogledal v kočijo, kjer je videl, kako gospica sedi v kotu nezavestna ! Spoznal je kmalu, da se je ženska med vožnjo zastrupila. Izvozček je takoj obrnil voz ter pognal do lekarne Mizzan, kjer je tja došli zdravnik izpral gospici želodec in jo dal odvesti v bolnišnico. Gospica je tele-grafistka Rita Robba in se je hotela umoriti baje radi — nesrečue ljubezni. Žalostni nasledki alkoholizma. Italijanski podanik Emil Boschin, uslužbenec v neki zalogi italijanskega vina, se je udal pijančevanju tako, da je radi tega pred časom znorel. Odvedli so ga v norišnico, kjer je mož čez nekoliko časa toliko ozdravel, da so ga izpustili zopet. Sinoči pa mu je zopet zavrelo v glavi in hotel se je zastrupiti. Žena njegova inu je hitro iztrgala steklenico strupa iz roke in jo vrgla skozi okno. Na to je nesrečnež pograbil nož in se začel zbadati v roko. Ko mu je žena hotela iztrgati tudi nož, pretil ji je, da prehode njo in otroka. Žena je v strahu zbežala na ulico in upila na pomoč. Kmalu na to je prihitel zdravnik z zdravniške postaje z dvema uslužbencema, a vsi trije niso mogli priti možu do živega, ker je hotel prelaisti vsakogar, ki se mu je bližal. Še le znanemu Trevesu s štirimi pomagači se je posrečilo po dolgem trudu, povezati alkoholika. Odvedli so ga v bolnišnico. Osebna doli od ar i na. Tretje glavno zasedanje prizivne komisije za Istro glede <>se-barine se je zaključilo dne 11. t. m. Ob tej priliki je predsedujoči dvorni svetnik in finančni ravnatelj, Oton vitez Z i m m e r m a n n, primerno zahvalil navzoče ude komisije na njih marljivem in vspešnem sodelovanju. ter jih naprosil, da bi tudi v bodoče ohranili društvu naklonjenost svojo; tudi on je vspod-bujal učence, naj se za naprej, če mogoče, še bolj marljivo oprimejo šolskega pouka v svojo lastno in slovenstva čast in korist. S tem je bil slavnostni del zaključen in se je potem začela domača zabava, ki se je animirano vršila pozno v noč. »Zveza tržaške 'slovenske mladine« naznanja slavnemu občinstvu, da priredi svojo veselico dne 23. t. m. v vrtu lole sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Toliko na znanje drugim bratskim društvom. nabavo društvene zastave. V slučaju neugodnega vremena se veselica prenese na 23. t. m. — Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. X M i 1 j s k e — domovnice! Pišejo nam : Andrej Gamozelj iz Plavij je bil šel svoj čas v Milje na županstvo, kamor spada, da bi mu dalo «Domovni«?o». Rekli so inu pa, da ga ne poznajo in da mora prinesti kak dokument, s katerim se izkaže. Mož je šel tja drugikrat in je nesel sabo krstn: in poročni list. Ker se mu je reklo, da mu dopošljejo v Trst domovnico", je prišel lepo semkaj in — čakal. T »da O d b o r. Za zastavo pevskega društva »Kolo« zastonj! so darovali nadalje sledeči gg. : Rešič 5 K, I Dne 5. t. m. se je podal zopet osebno Krasna <> K, Zgiir Fabijan '2 K, Sprohar 1 na županstvo, toda občinski tajnik, neki \ez*rOde električnega tramvaja. Na K. gospica Rapotec je nabrala na veselici Robba, mu je rekel, da ne opravi nič, ker oglu ulice sv. Antona in nove ulice trčil je -Bratovščine sv. Cirila in Metoda« 1» K in župana ni doma! Gamozelj je zahteval, naj ljevičar J. daroval 5 K. mu izroče domovnico, ali pa vrnejo njega včeraj jH>poludne voz električnega tramvaja, g- ki je prihajal iz Roj a na, v dvOUprežen voz. Iskrena zahvala darovalcem in daro- dokumente, radi česar se je Robba tako raz- ki je vozil jh> ulici Nuova preko ulice sv. val ki. Antona proti lesnemu trgu. Zavirač je še pravočasno ustavil električni voz, tako, da se _ g ni dogodila nikaka škoda. Blizu državnega Vesti iz ostale Primorske. kolodvora pa se je velikemu vozu podjetja ^ y K i fe u bergu je umrl posestnik Exner, ravno ko je vozil črez progo clefcfcnS- ^ Fllriani, oče pokojne grofice Lanthieri iz "V : ram vaja. I1"*'"'1' t:,k"' m0raj0 poznati Jakobu, in sicer na ,k*u od stare mitnice do iulij.|Dski jezik (kilkor urailni) v pismu in Acpiedotta. Kdor je našel ta prstan, je na- govoru |K>tem _ nemSki jezik, in slednjič prošen, da ga prinese v naše uredništvo, kjer rtlovandki J ij a le k t, kakor ga govore vdobi nagrado 20 kron. 1jU(1je y okolicU Dražbe premičnin. V četrtek, dne 13. ' Modre glave! »Naša Sloga« poživlja to junija ob 10. un predpoludne se bodo vsled slavnQ lovnmako U[>ravo, naj vendar pove, v ljuti 1, da je hotel pograbiti Gamozelja za — vrat! Ker pa se to temu hrabremu in—olikanemu možu ni posrečilo, prijel je stranko za rame in jo začel tresti! Gamozelj pa — ki tudi ni iz slame — je otresel tajnika Robbo od sebe in čakal mirno, ko je tajnik začel zvoniti — na pomoč! ! Vide, da ga ne aretirajo — ker je na dostojen način vprašal svoje pravice — je Gamozelj zapustil občinsko pisarno in odšel, ali brez domovnice !! Miljski občinar Gamozelj ne misli iti več v Milje po svoje stvari, ker se boji, da bi mogla nastati nevarnost ob «manierah» olikanega ju-naka Rohbe; pojde pa v Koper na okrajno glavarstvo, kat?ro mu gotovo preskrbi, česar mu lastna občina noče dati ! Taki so naši kulturni Lahi in take so j ■> » * :*iu\iio iu\ rausivu u[»iavu, naj \cmiai * \f"l" 11 't naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- kakejn djjalektu govore ljudje tani . ruske.n, J • vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: 6eškem> ,K>ijskem, bolgarskem ali slovenskem ?, ulica Foscolo la, hišna oprava; ulica Media Alj Qi [<} hrvatski jezik:, katerega se poslu Vesti iz Kranjske. * T r o š k i za vodovod v Nove rani es tu so proračunjeni na 310000 K. Dela Vesti iz Štajerske. hišna oprava: ulica Ferriera 15, hišna žujej0 (laueg _ ne HUrao po okoi;ci am- oprava; ulica Boschetto 1, železna blagajna; ?>ak tudj velika večina Lovrancev samih! ulica Pouziana 513, hišna oprava; ulica deli* ^udi župan tega slavnega mesta lovranskega, ..... . . . ^ - i i., i i- i it -r^ 16 & & ' so za oddana in čakajo le na potrienie od Ospitale 10, hisua oprava: ulica della lesa T (ihelletich, je v svoji mladosti v tem f ... ^ . . ' J J. , , , i- ir . '»ic i strani mimsterstva. V odovod se se letos izroči J. tehtnica in klop: ulica t ar neto ob, gla- jeziku raolii j}og:1 : Hrvatski je materini je- švo-e „ nameuu s.,vir; ulica del Saj>one 1, hišna oprava; ul. zik V8em lovranskim »Italijanom«, ki lomijo SVOJ'mu ujmenu- del Pešce 3, hišna oprava; ulica Ireneo 4, tako italijaurfčino, da bi se sam veliki Dante, hišna oprava. ako jjj, gu[ govoriti, v grobu obrnil od Vremenski ve&tnik. Včeraj: toplom r grozcj ob 7. uri zjutraj 24.0, ob 2. uri popoindn- Materini jezik vam je ta hrvaščina, ve, — Požar v cerkvi. V župni cerkvi »iCl — llakomer ob 7. uri zjutraj 7.VJ.7. s[avne glaVe lovranske! Altro dtt v Ljutomeru je nastal dne G. t. m. ogenj, — Dane« plima ob 153 predp. in ob (13 dialetto slavo, pariato dagli abitanti del con- ki je orglje ter uničil slikarije; al- p<-p.: oseka ob 0.42 predpoludne in ob 0.."»2 tado j tarje so vendar še rešili. Politična oblast je po|M>iudne. X Novo podružnico družbe llala cerkev zapreti. sv. Cirila in Metoda so ustanovili v — Od 19 obči n že so nemčurji v Rokovnjači . Na občo željo s',, občin- seh, škofi na oprtaljskera Krasu. Ustanovni Ormožu dobili — po zobeh. Vse te občine -tva -e l>o ta lepa igra predstavljala v ne- gjlod je ^jj ,lUe o t m 0|, veliki udeležbi. po izrekle sodniku dru. Preskerju zaupanje delj o dne l»i. t. m. še enkrat v Barkovljah. q odgovoru ministra za in 8riohr*ili opaža »Naša Sloga« : Gospod mi- Tevtoni, z nemškimi in — slovenskimi imeni, tautje -ploh zamogli tako veliko delo spra- njgter je odgovoril dosti jasno in odločno 80 se letos poskrili pred procesijo sv. Re- viti na oder ob tako kritičnih razmerah, ka- 0|,jeslni gos^di italijanski, ki ne m(»rejo tr- telesa. Letos je bilo prvikrat, da ni kor -o pri na- v Trstu. Da se je pa ta igra nj|j ene") min. s separatnim dvornim vlakom s Fran Josipovega kolodvora. Na kolodvor so prišli generalna adjutanta grof Paar in Bolfr&s, ministerski predsednik dr. Korber, sekcijski svetovalec Blevleben in i telesni zdravnik Kerzl. Njeg. Vel. seje pripeljalo pred kolodvor malo minut pred od-j hodom vlaka, kjer ga jc zbrana velika množica pozdravljala z navdušenimi »hoch«-klici. Cesarje neposredno na to odšel na peron in stopil v salonski voz. Z istim vlakom se je j odpeljal tudi ministerski predsednik dr. Korber. Ministra dr. pl. Hartel in dr. Rezek sta odpotovala v Prago z zjutranjim brzovlakom. PRAGA 12. (B.) Vsi listi proslavljajo predstoječi prihod cesarja v navdušenih pozdravnih člankih. «Politik» pričakuje od bi-1 vanja cesarjevega na Češkem, da isto ublaži nasprotstva. «Bohemia» pravi, tla monarha vodi želja, da po svojem človeškem zbližanju širokim ljudskim masam najde pot do miru in da ublaži nasprotstva. Na teh prizadevanjih da najde cesar mej Nemci vsprejemlji va srca. «Narod n v Listv» se nadejajo, da cesar po svoji moči in svojim upljivu povzroči ujedinjenje in utrjenje hipnega premirja. Naj potem, če je t*> sploh mogoče, prideta v deželo trajni mir in sporazumljenje. »Prager Tagblatt> želi, da 1»i se po navzočnosti cesarjevi zgradil most mej Nemci in Cehi. AleUanfler Levi muli Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst •J T R S T TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: IPiazza Rosario št. 2 išolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 MOM Velik izbor tapecarij, zrcal i» slik. Iz-vrsuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILOSTROVAKJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO lQ Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Sf § % Sf Sf Sf Sf Sf Sf Sf bila skoraj edino le za stroške, a druga. Hrvatov jn .si ovencev. V tem svetu bi mo- Brftder> gleic,ie Kappen ! Ur.) rala sedeti — ako je pravice na svetu — Zato l>a so se celJski nemfikutarji od- vsaj polovica naših členov. Italijani pa se škodovali popoludne z izletom v Konjice, protivijo celo jednemu samemu. Minister za Na tem velikem germanskem slavju pa sta nauk jim je dal razumeti finim načinom, da načelovala neki veliki Nemec z imenom Ara- so krivični, o čemer se je Bennati bržkone l>rožič, čegar zibelka se je gugala baje v lepi Pribrama na Češkem in z imenom Nehutnv. Celo celjska Vahtarica pa priznava, da je upamo, donese lep pris|»evek za našo družl>o sv. Cirila in Metoda. Vabimo torej vse naj-aljudneje, naj pridejo v nedeljo v Barkovlje ob T. uri zvečer. Vstopnina Ih» 6O st., sedtž I. vr. 1 K, II. vr. »H* st., III. vr. 40 stot. Ob euem op zarjamo, da tudi v Šketinju !m> SfM>minjai latinske: »si tucuisses« itd., vipavski dolini (oče mu je bil menda uira pred-tava Rokovnjačev« čimprej. to je, da je pametneje modro molčati, nego učitelj), in pa istovelik Nemec, rodom iz Odbor žen^e podružnice družbe pa razQO _ |>rl,ljati ! sv. < irila in Metoda v Trstu. X P « v 8 k ^ r a 1 n o društvo »I 1 i- Vaje /a Rokornjaee« 1xhIo n<»coj ob rijac v Pobegih vabi na veselico, ki jo bilo na tem izletu nekaj »nezgod«, ki so se 8 MIZARSKA ZADRUGA V GORICI 2 z omejenim jamstvom ^Z naznanja slovenskemu občinstvu, da ^ je prevzela 4* g m slo?, zaloso pilfa g S iz odlikovanih in svetovnoznanih to-S varn v Solkanu in Gorici S V aa * Antona Cernigoj-a ^ katera se nahaja ^ v Trstu, Via Piazza vecchia jj y (Rosario) št. 1. ^ (n u desni strani cerkve sv. Petra). ^ Konkurenca nemogoča, ker Jo blag^o iz prve roke. t*, uri zvečer, ulica -Stadion št. IV4. /a žensko podružnico družbe >v, Cirila in Metoda je darovala gospi<• a Milka. priredi v nedeljo dne 16. junija t. 1. s so- naslednjega dne ods/itale na — svitlih delovanjem društev »Svoboda« iz Sv. Antona hlačah izletnikov. Da-li so na teh nezgodah in »Zrinjski« iz Dekani na dvorišču kon- opravljale posel samaritank tiste preslavne mesto »pka za imendan prijateljici An ton ijeti, a„mnega društva. Vspored : 1. Pozdrav pred- »deutaclie Jungfrauen«?! Menda, da! Vsaj setlnika. 2. H. Volarič: »Na planinec, poje >1)<>in,,vinac pripoveduje, da so tu
  • 3tane udeležnikom neizbrisen! sk-ra je«l:rie -.obodne ure svoje, (tovornik je Žirovnik: »Kukavica«, narodna, poje mešani ve-j»' ■■ i i 1 uja 1 navzoče, naj 1xm1o tudi nadalje zl>or društva Svoboda« iz Sv. Antona. 7. Na — hlačah namreč. tako vstrajni. Omenil je sicer, da vspefa |x»uka ni bil |H»vsem |«>voijeu, ali za prvi pesku- -e tudi ne more zahtevati več. Seme da je padlo in upati da je, da obrodi obilno sada. Seveda «•> treba š »lske ure pomnožiti. Na to >je je predsednik društva, gosp. P les ni čar. zahvalil učnim močem, gosp. ravnatelju l lčekarju, g. prof. Mrharju. g H. Volarič: »Pogovor z domom c, [»oje mešani zbor društva »Zrinjski*. S. Prizor: »Predsednikom^, vprizarjajo domači diletantje. Iv. Kuret: > Himna Iliriji«, [»oje moški zbor društva Ilirija« iz Pobegov s spreinljeva-njein godbe. 10. Srečkanje s tremi dobitki. — Začetek veselice ob -l1^ uri popoludne. Vstopnina 4n st., sedeži st., srečke po Klemenčiču :n g. Perušku na njihovem trudu 1' st. Cisti dobiček veselice je namenjen v Vesti iz Koroške. Po raznih krajih Koroške zlasti pa v Celovcu so na svečan način proslavili dejstvo, da je investicijska predloga zadobila cesarjevo potrjenje. Nasmrt na vislicah so obsodili celovški porotniki neko Marijo Dorn, ker je svojega lastnega otroka vrgla v Dravo. a PROTI v kašlju, grlobolu. hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v škatljieah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 6 O stotink. kislina PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarua : < 41 Telefon -t. 141 Z:ili«_rn: nI. Nlilut« 1"» Telofon Št. 145 Sprejemajo ->e pogrebi v veliki gali in I., I!.. III. IV. razreda ; prev« zi mrličev v tu-in imiicilHl katafalki v cerkvah za pogrebne gveuuwtl Izvršuje {»ogrebe v popolno črn:. v zlato- m m . : i. -rebrno-črni in zlato-modri bani X Velika zaloga k..\iiifkih k rs:. navadnih in PJ O O / mRI ali brez uje : lenenili krst : belo in črno HR lakirat.:li: vencev iz umetnih cvetlic v jK>r- tfj SE rt lanu ali biserfl«. Frcdr.ja na roldi:i ali nikljasta okropna verižica s priv^un. Parižki si-tem. 1 pohlin igla. r.-\ kravate z imitir. briljanti 1 par gumbov za man še te. znamka »tiarantie«. 1 pa rn i tura (."> komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir. 1 p »Idi n prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etvijn. Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Kemont. vred jn»šilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali jh> naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krnkovu - Stra razglednicami mesta Krakovo. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje it prevažanje pohištva Rudolf 2H x u c r Tr>t. - Via S^iero nuovo <.— Trst. Telefon &47. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in im> zmernih cenah. Xak'a-daif in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tud iz hiše v hiso po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov. zabojev. košev itd. za inmagaciniranje. >prejfMuajo se jtošiljatve \>ake vrste in kamor -i IhkU. Cer.e zmerne. Restaurant SILBE&EGG Via Ghega št. 9 A. wm najugodnejša gostilna ■■ PLZE8SK0 PIVO SILBEREGG po 24 novč. liter. Nam i/, na vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILIiERKGG (G. K. 1' O II L Y), -jC Via Zovenzoni št. 2. Tam se nahajaj • tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo. © S Julij Redersen + izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedienih aparatov. Trst. — Via del Torrente st. S5S-3. — Trst. (Nasproti ..I so hi Cliiozza.'*) Kirunrič"' instrumenti, ortopedični aparati, tno Irci. um'-iiM* roke in !.o<^e, bertrlje, erna-iii<"iii pasovi, elastični pasovi in nogovice, su-penzori, « <-ktrot,er»}»evtični aparati, aparati za umetno dlh.-inje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov z kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovij. >t XXX%XX%KXXK%XX XXXXXXXXXXXXXXXX Važno oznanilo! Podpisan! smatra si v dolžnost javiti, da se VINA iz VISA, K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi lalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. Kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse «.» (Dvorišča). A. BUCHBINDER Trst. — Viii Iiiboriro 'ZI. — Trst. Zaloga inćbljev, kovček«v, potnih t«rl» po cenah, da fle ni luni Inafah rence. ve Varstvena znamka: SIDRO. ILINEMENT. CAPSIGI COMP. 1 rh rfe Sf iS (S iS i iz Richterjeve lekarne v Fragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče m.Lzilo dobiva se po so stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri v kupovan i u tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo var-sneno znamko „SII)R(>*4 iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se ^ :;ie originalni izdelek. y ^ > JtelttKfi kiana pri siilEiD 1 m i Pmi Elizabetine ulice 5. fl S r. odajalnica svečarne Zanchi XXXXXXXXMXXXXXXX Prodaja vina ,.Ai Maestri" j >re:nest i hi 2. velikega trga Albert Brosch v ulico Riborgo §tv. 27 Trst. — Vi;i S. Antoiiio 5. — Trst. *»H Kažabar in izdelovalec kap a— Odlikovan na razstavi v Trstu 1 8S2. Velika zaloga kožuhovine in kap >a civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in oirnju. kjer ima v zalogi velik izbor s v e Č, v e i i-k i h sveč in t o i č o d č e h e 1 11 e g a j voska, kakor tudi I., II. in III. vrste po nedosegljivih konkurenčnih eenah. — Zaloga s t e a r i n s k i h s v 3 č in mila prvih ! tovarn po tovarniških cenah. NB. Vkupuje ]»o zelo ngoduih cenah pristen vosek, voščine in stearin kakor tudi ostanki po- | irrebnih sveč. XXXXXXXXXXXX3tXXX v ulici Valdirivo ;tv. 7. < >d danes naprej se prodaje istrski teran po nvč.. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 3'J nvč. liter. Vinski oeet po li' nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 'JO nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah. pristave v Kočah vdobiva vsak dan Glavni dobitek V vrednosti .ooo KRON Srečke „Concordia" po 1 krono. priporočajo : Josip Bolaffio. M a nd I A C.o. Mcrcurio Tricstino. Itr. Neu-iii a n n. Henrik Seliiffmann. Josip /oldan Vljite .r»0—bo kapljic A. Thierry-Jevega balzama v kozarec z nekoliko '-ode, zadobite delujočo in ceneno ustno vodo prijetnega ukusa, ki utrjuje meso okoli z bov in odpravi gnjilobo. 1'ristno se zeleno varnostno znamko ..n u n a" in na kovinski kapici tzamasku) vtisnjeno tvrdko : Edino pristno. Prodaja se v mnogih lekarnah Fo po>ti t'ranko 12 malih ali «> velikih stekl. 4 K. Steklenico na poskušnjo z navodilom upo-ral»e in izkazom zalog celega sveta pošilja po predplačilu 1 K -JO stot A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (aohit3ch-Šauerbrunn), (*u vaj te se [ponarejanj in pazite na zeleno znamko »nuna«, kije registrovana v vseh naprednih držsivali. NeŠtevilno priznalnili pisem na razpolago in dohajajo izdelovalcu vsaki <;an. H Nova mlekarna sveže mleko, smetano in stolčeno smetano. 1'lica S. Giovanni št. 3 v Trstu. F I L I J A L K A t ii pri?, avstr. lM\\m zavofla za trgovino i" obrt v Trstu. Novci za vplačila. i vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2> 4% 30-dnevni odkaz 2*1% 3 0 3-mesecni 214 ^ 3°- - - 3 « « b- „ „ 21/1°/o aa pisaia, katera se morajo izplačati v sedanjih ban-kovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse-v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. 7 vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresii. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pe^to. Brno. Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Keichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije, inkaso vseh vrst pod najumestnejšinai pogoji. Predujmi. Tamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente / Londonu, Parizu, Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih, kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da trebili denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodbil Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri ^i nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem poinankljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebalpije ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preskušeno. 'I o zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert TJllrich-o^o zeliščno vino. To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, ^ Xjači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo Čistilo. Zeliščno vino od-a Vstranjnje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- j! ^ " čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. Q > pravočasno poralio zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi raz jedi ji vimi sredstvi. V-i pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih zastarelih I bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odsiranjajo se često že po enkratuim pitju tega vina. 7aniranip olni/flČS/P nntrphp in nje neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, alljc LftUVGOB\C JJUII CUC bitje srca, nespanje in tudi strmeuie krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev fhaemorrhoidične bolečine), odstranjajo se^e zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi. oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in l>olehnega stanja jeter. Pri popolnem poinankanju volje do jedi. poti nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeli-« no vino daj« oslabeli telesni moči ~vežo vspodbujo. J^T" Zeli-čno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. po Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerekej in sosednih deželah. Tudi razpošiljajo: lekarne v Trstu Piazza grande št. 3 Via Nuova št. 27 in Via del Pešce 3 ali več steklenic zeli>< nega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto. S ai se p ed pona ejanjem Zahteva naj se izrečm Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. Zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 4.">o.o. vinskega špirita 100,0, glicerina 100.0, rtidečega vina 240.0. jerebičnega soka 1">0,0. črešnjevega soka 320,0, mane 30.0. koprive, ia-n«*ža. omanovih korenik. amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po 10,0. Te tvarine naj s«- pomešajo, j