144. številka. Ljubljana, v sredo 25. junija. XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v s t ri j sk o-o g« rsk e dežele za vse leto Ifi gld., za pol leta 8 gld., za (»-trt letH 4 ^M., pu jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v»e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni račun* se z* 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele tuliko več, kolikor poštnina zna&i. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrai tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole firankirati. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Clledališka stolba". Upravni š t vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne Htvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. u. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, store gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta.......3 , 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n pol leta........8 „ — „ n četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upramilstvo ,,Slov. Narotla'*. V Ijjiibljttiil 25. juniju. Dogovor mej Francijo in Anglijo o egiptovskem vprašanji zavzima danes pred vsem 'u vso pozornost političnih krogov iu v nekakej napetosti pričakuje se, kako se bode o tem vprašanji izrekel angleški pntlament, bodo li ^ledd tega dogovora zopet nad vin dal Gladstone, ali ga bode zadel že dolgo obetovani in osobito od nemške strani željno pričakovani poraz. Priznavati se mora, da je Gladstone pravočasno pripravljal javno mnenje ua to vprašanje in mu gladil pot. Jedva je zagledal beli dan senzačni, s Črko G. zn»movani članek v „Foi tuigbtly Kevievr', v katerem se je dokazovalo, da mora Angležka iskati in gojiti prijateljstvo s Francijo in Rusijo, že se je v novic objavil drug političen članek z leta 1877, v katerem Gladstone razpeljava in dokazuje da bi bilo vsako nadaljno razširjevauje angleške države le zlo, ki bi prouzročevnlo resnobne nevarnosti, če tudi ne neposreduo. Auglija ima itak posla dovolj, še večje razSirjevanje zapeljalo bi v pustolovno politiko, ki bi povsodi iskala angleških koristij, zanemarjala pa domača tla, kjer je korenina in bistvo angleške narodne sile in mogočnosti. Strah pred Rusijo zdi se Gladstonu smešen, kajti glede Indije odločilna je volja njenih 240 milijonov prebivalcev, ki bodo rajši ostali z Auglijo v zvezi, nego da se razpostavili nevarnostim in negotovostim spremembo. Zategadelj tudi sueški prekop nema za Anglijo tolike važnosti, kolikor mu je prisvajajo nekateri politiki. Ko bi kaka druga vlast zavzela sueški prekop, bil bi to hud udarec za svetovno trgovino, osobito pa za Augleško, ki je naj močneje udeležena, konečno pa bi to zavzetje imelo le ta pomen, da bi indijske ladije tri tedne bile dalje na potu. Prisvojitev Egipta potom kupa aii tatvine bil bi prvi koru k k ustanovljenju velike afri-kanske države, ki bi Abesinijo mimogrede pogoltnda iu kapskej koloniji podala roko. A tisti dan, ko bi si Anglija prisvojila Egipet, bi tudi srčno prijat-ljske razmere mej Anglijo iu Francijo bilo uničene. S proglašenjem teh, že I. 1877. iznešenib načel, dokazal je Gladstone, da njegova politika ni brezsmotrua, da se temveč ravna po gotovem, trdnem čtteži, katerega glavna točka je: dobri odno-šaji s Francosko, dokazal je na dalje, da se niti za hipec ni izneveril svojemu slavnemu načelu „Hands off", kajti kakor je nekdaj jonske otoke s strate-gično važnim Krfom dal Grkom nazaj, tako bode tudi sedaj po s Francijo skleneuem dogovoru v 1. dan januvarja 1888 brez ugovora ustavil Egipet. Le ko bi do tega obroka se še ne povrnile redne razmere v to deželo, le tedaj bi se nadaljevala okupacija a le h privoljenjem velevlastij, v tem slučaji bila bi tedaj Evropa sodnik, ne pa Angleška, kakor se je izrazil minister Ferry v francoskej zbornici. Po izpraznenji bi se Egipet proglas'1 neutralnim po izgledu Belgije, sueški kanal pa svobodnim iu tako bi se uresničila po Gladstonu za Egipet uporabljeua |Mouore-doktri: a: „Egipet Egipčanom . Domnevati se sme, da bode omenjeni dogovor vsprejet ta- iu oukraj kanala, kajti tudi v Franciji poudarja se uujnost dobrih oduošajev z Anglijo in 1 tako utegne se /goditi, da bode Egipet, ki je s prva razdvojil zapadni velevlasti, povod njijiuej prijateljskoj zvezi, na veliko nevoljo uemškega kanee-larja iu nemških listov, ki so dosledno napudali in smešili Gladstonovo politiko. Ako bode angleška zbornica vsprejela logovor o egiptovskem vprašanji, bode to za Giadstona jednaka zadostitev iu jednuk uspeh, kukeršeu je bil Ferry-jev v Tonkingu in potem ni v bližnjej bodočnosti nobenega tacega vprušauja, ki bi bilo povod razporu, potem se utegne zgotoviti pokojnega Gambette oporoka: Tesna zvez i z Anglijo na vsak način ! Iz deželnih zborov. Deželni zbot* istrski. Poreč, 24. junija. (VI. seja.) Predseduje dr. Vidulić. Vladni zastopnik Gummer. Navzocnih 27 poslancev. Zapisnik, v katerem je zadnjič omenjena opazka L a g i u j e, se potrdi. IvaučiC izroči pismen predlog, podpisan tudi od slovanskih poslancev: Da bi vlada skrbela za napredek zunemarjenega moruarstva z dobi o pomorsko postavo iu delenjetn podpor. Dr. Buba stavi predlog, naprositi vlado, da ustanovi mesto realke, koja ima prenehati, obrtno šolo v Piranu. Laginja podpira ga z opombo, da se take šole tudi drugod ustanove n. pr. v Kastvu. Prične se generalna debata o pruračunu za leto 1885. Za ml jić reče, da bi naujiua morala odbiti proračun, da-si je prepričan, da ga bode večina odobrila. Priporoča štedenje. Lagiuja govori italijansko z opazko, da to ne stori ua ljubo dr. Auiorosu, nego za to, da ga bode razumelo italijansko prebivalstvo Istre. Proračuna Slovani ne morejo odobriti, ker bi s tem dali zaupnico deželnemu odboru, kajti finančni odbor pritrdil je vsem njegovim nastavkom. ,.A mi nemarno zaupanja v deželni oilbor, niti v večino, ki je z njim solidarna." (Fragiacomo zakliče: Impertinenza!) „Ga ne odobravamo zato, ker se za slovuusko prebivalstvo ue trosi v razmeri plačil iu ker se sploh nenaravno trosi." Navaja pojedine primere iz proračuna in stranki pridržuje pravo v specijalni debati staviti svoje predloge. S b i s a in d r. G a m b i n i odgovarjata strastno. Zadnji nazove zbornico: „Aula tdiana", prizna pa LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXI. Poglavje. Božja sodba. (Dalje.) — Nikdo se ni oglasil, vsi so vedeli, da je Morozova stvar pravična, in car je že hotel objaviti, da je opravičen, četudi ga je sovražil, kar se zaslišijo klici: Borec gre, borec gre! In v ograjo se je prikazal Matvej Homjak. — Gojda! — rekel je in mahnil s Babljo po zraku. — Stopi semkaj, bojar, ja? se bodem bil za Vjazemskega. Ko je Morozov, ki je dozdaj čakrl z golim mečem, zagledal Homjaka, obrnil se je nevoljen k pričam dvoboja. — Z najemnikom se ue bijem! — rekel je ponosno. — Ne spodobi se bojarju Morozovu biti se z nadkorijarjem Griške Skuratova. Utuknil je meč v nožnice in stopil ie k mestu, kjer je bil car. — Car, — rekel je, — dovolil si mojemu sovražniku postaviti za sebe borca; dovoli še meni poiskati najemnika proti najemniku, ali pa ukazi odložiti boj za drugokrat. Kakor bi tudi bil rad Ivan Vnsiljcvič pogubil Morozova, pa prošnja je bila preveč pravična. Car se ni hotel pokazati strankarskega pri božjej sodbi. — Ukazi klicati glasnikom ! — rekel je jezen : — ako ne najdeš najemnika, bij se aara, ali pa priznaj svojo krivdo in daj glavo! V tem je Homjak hodil doli ob ograji, mahal s sabljo in posmehoval se gledalcem. — Glej, — rekel je, — mnogo se je vas vran zbralo, a ni nobenega pravega sokola mej vami! Da bi le jeden prišel pokusit mojo sabljo, in razveselit carja! Ali ste roke odmahali, ko ste mlatili, in boke na peči odležali! — Da bi te vrag! — spregovoril je goslar: — jaz bi ti že dal, ko bi imel svojo sabljo pri sebi! Glej! — nadaljeval je in sunil tovariSa pod rebra, — ali ga poznaš? A fant ni slišal vprašanja. Raztegnil je usta in uprl je oči v Homjaka. Kaj V — nadaljeval je Homjak: — ali ga mej vami ni borca? Ej, vi, vatlarji, Semljarji, prejet, tkalci! Kdo se hoče meriti z menoj? — Jaz! — razlegel se je nepričakovan glas dečaka iu prijel je za verigo ter dejal jo čez glavo, in malo jo manjkalo, da ni poruval brastovih kolov, na katere je bila pritrjena. In bil je v ograji, in videlo se mu je, da se je sam čudil svojej predrznosti. Z besnim pogledom in odprtimi usti, pogledal je zdaj Homjaka, zdaj opričnike, zdaj samega carja, ne da bi i/pregovoril kako besedo. — Kdo si ti? — vprašal je bojar, ki je nadzoroval dvoboj. — Kdo sem jaz? — rekel je, malo pomislil in nasmejal se. — Kdo si ti? — ponovil je bojar. — Mitka! — odgovoril je dobrodušno, kakor bi se Čudil vprašanju. — Hvala tebi, fante! — rekel je Morozov dečaku, — hvala, da se hočeš potegniti za pravico. Ako zmagaš te bodem bogato obdaroval. Ni še vse oropano pri meni; hvala božjej milosti, Se je s čim nagraditi mojega borca! maujioi prat*, služiti se svojega jezika, dasiravno je Š>a z novci Sturčevica v tej zadevi k Taafleju. Predsednik pozove ga na red. Poročevalec dr. Ca m pit e 11 i tru lil se je dosta temeljito pobijati razloge manjšine, a se mu nt posrečilo ovreči jih. V speojalui debati stavijo slovanski poslanci razne predloge m opombe, kar se pa vse zavrže. Najvažueji bil je predlog Spinčiča za resolucijo v smislu, da se ue odobri postopanje dežel nega odbora glede vsprejemanja gojencev v poljedelsko šolo. Leta 1882 sklenilo se je bilo vspreje-mati v to šolo take dečke, ki znajo pisati in Čitati. Deželni odbor pa je v dotičnero razglasu terjal, da morajo znati čitati in jdsati italijanski. Deželni glavar pravi, da )e deželni odbor pravilno postupi; kajti v tem, da se je določilo znanje pisanja in Čitanja, razumeva se samo ob sebi, da italijanskega, ker do Ukrat se v zburu ni nikdar govorilo o drugem jeziku!! Dr. C o s tanti ni predlaga, da Be šolski stroški rasdeiO* pO okrajih. Laginja odgovarja mu, da bi se skladal ž njim, ako bi se vsi mčuni (tudi zemijiško-odve/ii') tako uravuah. Spinčie bil bi tuai za Costantimjev predlog, ako bi sh posamičnim šolskim okrajem povrnilo vse ono, kar so do zdaj brez koristi plačali. — Predlog Costantinijev, da ima deželni odbor zadevo proučiti, se vaprejme. Seja pretrga se od 2. do C. ure. Ob G. uri se nadaljuje seja iu večina odobri proračuu po nasvetih finančnega odseka, reete deželnega odbora. Dr. Bubba poroča za. šolski odbor o prošnji učiteljev za zboljšanje plač. Ta prošnja se odbije. Ravno tako jiunuja incega učitelja za podporo. Sklep seje ob 7 Vi- Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) V. G. V. Petričič poroča o vprašanji, naj bi se li ne izdala naredba, s katero bi se v zmislu zakona z dne 23. junija 1881, drž. zak. štev. G2, prepovedalo on.m trgovcem, kateri imajo pravico samo tržiti z žganimi opojuimi tekočiuami, imeti v zalogi v svojih prodajalnicah žgane opojne pijače v nezamašenih sodcih iu nezapečateuih steklenicah. Dunajska žganjarska zadruga je c. kr. finaučno ministerstvo m« j duigim tudi prosila, naj bi se nad-zirateljem zaukazalo, da smatrajo kot prikrajšanje posebne pristojbine, katera se mora plačevati za točenje, že tedaj, če se dobijo v prodajalnicah trgovcev ua podrobno, prodajalcev mešanega blaga, branjevcev itd. oiiprte posode z žgauuni opojnimi pijačami. Češ Če smejo trgovci, kateri imajo pravico samo tržit, z žganimi opojumi pijačami, imeti v svojih pro ia,aluic-h odprte posode i žgauimi opojnimi pijačami, se s tem gotovo pospešuje neopravičeno točenje ua /.robno; nastane torej še vprašanje, bi-li ne bilo uiue>tiio, da udeleženi miuisterstvi izdasta naredbo, s katero bi se vsem trgovcem, kateri imajo pravico sitno tržiti z žgauimi pijačami, prepovedalo pod ostro kazujo, da ue sinejo v svojih, občinstvu pristopnih prodajalnicah imeti v zalogi žganih opoj- nih pijač v nezamašeniu sodcih, t. j. tako zamašenih, kakor je v trgovanji navadno, in ne v nez »pečatenih steklenicah. Dalje da nastaje tudi vprašanje, bi se li ta j>rcpoved ne raztegnila tudi na ona prostorišča, katera so s prodajalnico v neposredni zvezi. C. kr. deželna vluda obrača se do abornice, nuj i/.razi svojn mnenje o gornjem vprašanji. — V tem slučaji izdal bi se ukaz, kateri bi omejeval trgovino z žganimi ojiojnimi pijačami, kar pa po mnenji odsekovem nikakor ni jniporočljivo, kajti zakon z dne 23. junija 1881, drž. za*\ št. 62, pač ne potrebuje poostritve. Po omenjenega zakona §. 2. je točenje in podrobno prodajanje žganih opojnih jdjač, kakor tudi trgovanje z istimi, kadar se trgovina ta vrši v zaprtih posodah, držečih samo po jeden liter ali po menj podvrženo posebni davščini. Po §§. 3. in 4. je dosega dopustila navezana na pogoje; po §§. 8 in 17 so pa za prestopke postavijene občutljive kužni. Po mnenji odsekovem skrbi zakon zadosti, da se trgovci odvračajo od nezakou'te uporabe obrtnih pravic, iu tu tem bolj, ker bi bil tik prestopek zakona, če bi z vso nataučuostjo v to poklicane osebe čuvale, le zelo redek. Nikakor se odsek ne more soglašati s tem, da bi se onim trgovcem, kateri imajo pravico samo tržiti z žganimi opojnimi pijačami, nalagale še druge neprilike s tem, da se jim prepove, impti v zalogi žgaue opojne pijače v nezamašeniu sodcih ali neza-pecanih steklenicah v svojih prodajalnicah, ali še celo v prostoriščih, z onimi v nejiosredni zvezi. S tako naredbo bi se le oviral promet in bi se nikakor še ne doseglo, da bi se vender ne prestopal ukaz. Odsek torej stavi predlog: Slavna zbornica naj se izreče proti izdavi daljue naredbe, katera bi omejevala trgovino z žganimi opojuimi pijačami. Ta predlog se je jednoglasno vsprejel. (Dalje prih ) Politični razgled. Nolruiiji' (leze le. V Ljubljani 25. junija. Volilni odbor koroških veleposestnikov sklicuje na 18. avgusta volilen shod, da se postavijo kandidat je za deželni zbor. — V mestih na Morav-skem utegne biti izid volitev nekaj ugodnejši za Čehe, kakor se je s prva mislilo, kajti mnogo nemških volilcev ne bo volilo, ki so prejšnja leta volili. Kajti pri sestavi novih volilnih listov so je pokazalo, da so se pod jirejšnjo vlado godile velike nerednosti. Tako jih je v Ogerskem llradišu volilo nad 100 vollcev, največ zidov, ki uiti volilne pravice nemajo. Pokazalo se je, da se imajo Nemci ua Moravskem za svojo veliko večino največ zahvaliti nepostavuej sestavi volilnih listin. Hrvatski sabor je končal geueralno bud-getuo debato. Predvčeraj so govorili še štirje govorniki iu sicer trije za iu jeden prot». Proti je govoril Starčevie" in z jako surovimi izrazi napadal večino iu vlado. Večkrat ga je moral predsednik kli-cati k redu. Včeraj je še govoril budgetui nteront, M škatović Starčevlć in njega tovariši so večkrat pretrgali njegov govor z razžaljivimi klici. Predsednik moral je Starčevića klicati k redu. Potem pa je bilo glasovanje. Predvčeraj je na čast skupnega finančnega ministra Kallaya bil v Banjaluki velik banket. Najprej je iniuister sam napil na cesarja in na vojsko, potem je pa napil podmaršal pl. Keil ministru, škof Markovič administrativnemu direktorju pri deželuej vladi, Ku'eri. Po obedu je oila orijen-talska svečanost na vrtu in umetalni ogenj. Tudi ogerska vlada že primišljuje, kako hi omejila svobodo tiska in svobodo govora v parlL-inentu. Razni škandali v parlamentu in izgredi pii poslednjih volitvah so jo poučili, da tako ne sme več pustiti, ako neče izgubiti vse avtoritete. V parlamentu je izgubila najboljše svoje privržence, od nasprotnih strank so pa izvoljeni ravno najduhovi-tejii iu najodločnejši vodje, zato se boji, da bi ue parlament rid uporabijeval v to, da bi smešili nasprotniki njo in njen • privržence. Zato pa vladni list „Nemzet" že priporoča, da se parlamentarna disciplina poostri, in se dado predsedniku zbornice poslancev veče pooblastila, ter se bodo mogli pc:a-mični poslanci zičisno izključiti. Volilna doba naj bi se podaljšala, da ne bi se toiikokr.it ponavljali izgredi, ki le tdabe vel;avo vlade in povokšavaio silo antisemitizma Za časnike nai se uvede sodnij-ska konfiskacija, iu časniške prestopke zaradi rar^i-jenja časti soditi naj se odvzame porotnikom in da sodnikom. Poslednjo je jako nevarno, ako se pomisli, da ogerske sodnike, kakor ogerske uradnike sploh le? prevečkrat vodi pobtiČna strast in dobičkarstvo. Vitanje ilrž.'i v<*. Avstrijski, ruski in nemški diplomatični zastopnik pri Hrbskej vladi so se sešli v Nišu, kjer sedaj biva vlada iu dvor, da se posvetujejo o srbsko* bolgarskem mejnem prepiru. Nemški poslanik bode neki priporočal, da naj velevlasti zahtevajo od Bolgarije, da ukaže srbskim ubežnikom preseliti se v vzhodujo B dgarijo. Ko je predvčeraj dal Ferry v francoskej zbornici pojasnila o egiptovskem vprašanji, začela se je debata o reviziji ustwe, Ferry je predlagal nujno obravnavo te nadeve iu njega predlog se je vsprejel s 441 proti 91 glasom. Memšui državni zbor je piedvčeraj vsprejel delniški zakon nespremenjen, kakor ga je predložila dotična komisija. Potem se je državnemu zboru predložila neka predloga, ki se tiče podjetniškega davka, in predloga o kolekovem davku. Poročila iz Sudana so jako redka in nezanesljiva. Augieška vlada že 74 dnij ni dobila nika-kega pisma od Gordona. To je objavil lord Fitzmau-nce v petek v spodnjej zbornici iu pristavil, da se je odposlalo nad 20 potov v Chartum, pa brez uspeha. Jeden teh je neki prišel v Chartum, dobil od Gordona pismo, pa je naz*j grede bil ubit. V Suakim so neki prišli romarji iz Chartuma, in so pripovedovali, da je tam vse mirno iu prav po ceni. Po nekem drugem poročilu pa general ne biva več v guvernerskej palači, ampak v velikej avstrijskej mi-aijonskej hiši, katera je s svojimi palmovimi vrti ob Modrem Nilu, dobro utrjena. Tudi se že dvomi, da bi bil res pal Berber, vsaj 25. maja He je še držal. Kakor se poroča bližajo su ustp.juiki Korosku. Dopisi. Homjak je videl Mtko pri Pagauskej Luži, kjer je t* dečak ubd z jednim samim udarom konja pod njim, in potem, hoteč se navaliti na jezdeca, pritisnil svoiega tovariša. Pa v splošnem pretepu Homjak ni mogel ogledati Mitkiuega obraza, in v Mitkinej vntinjosti ni bilo ničesar tacega, kar bi se lahko dalo zapamtiti. Homjak ga ni spoznal. — S čim se hočeš biti? — vprušal ga je dvoboj nadzorujoč bojar, gleJajoč fanta, kateri ni imel niti oklepa, uiti orožja. — S čim se bodem bil? — ponovil je Mitka, obrnil se nazaj ter z očmi iskul goslarja, da bi se posvetoval ž njim. Pa goslar je bil odšel na drugo nieato, kakor je tudi gledal Mitka, pa ni ga mogel najti. — No, poišči si sabljo in oklep ter pripravi se na boj, — rekel jo bojar. Mitka se je začel ozirati okrog v zadregi. Cilju se je zdelo smešno njegovo obnašanje. — Dajte mu orožje! — rekel je: — bomo videli, kako se zna biti! Mitki dali so popolno vojno opravo; pa kakor Be je tudi prizadeval, nikakor ni mogel spraviti nase oklepne srajce, in čelada mu je bila tako majhna, da mu je stala prav vrhu glave. V tej opravi je Mitka, ves zmešan, oziral se ua desno iu na levo, nadejajoč se še vedno, kje najti goslarja. Gledajoč ga se je car začel glasno smejati. Njega so posnemali sprva opričniki, potem pa še gledalci. — Kaj bo derete na vse grlo V — rekel jo Mitka ucvoljeu; — jaz brez te kape in brez železne srajce pojdem na tega! Pokazal je s prstom na Homjaka in začel je s sebe vleči oklepno srajco. Razlegal se je nov hohot. — S čim pa pojdeš nanj ? — vprašal ga je bojar. Mitka se je popraskal za tilnikom. — Ali nemate nikake gorjače? — vprašal z zategujočim glasom in obrnil se k opričnikom. — Kak tepec je? — zakričali so, — od kod se je vzel. Kdo ga je poslal semkaj ? Norec, ali mari misliš, da se mi bijemo po kmetski z gorjačaini. Pa Ivana Vasiljeviča je zabavalo njegovo obnašanje, in zato ga ni dovolil pregnati. — Dajte mu gorjačo, — rekel je, — naj se bije, kakor se zna. Homjaka je to razžalilo. (Dalje prih.) Iz Podsrcde 23. junija. [Izv. dop.] (Volilni shod.) Mej vsemi slovensko štajerskimi okraji je narodna zavest v Kozjanskem okraji bila še prav malo prebujena. Zaradi oddaljenosti od železnice je težke sklicavati shode, središče okraja, trg Kozjanski pa šteje pičlo število rodoljubov. Srečna misel je tedaj bila, ko so narodni možje v Podsredi izražali željo, da bi se tam napravil volilni shod, zlasti tudi zaradi tega, da se postavi narodni kandidat proti dozdanjemu, za slovensko stvar nezanesljivemu poslancu Žnidaršiču v Brežicah. Dasi je shod bil še le v poslednjem „Gospodarji" in tudi v vašem listu še le par dnij poprej naznanjen, zbralo se je vender v uedeljo pojioiudue kacih 500 do 600 mož v našem prijaznem trgu. Hiše so bile okinčane s cesarskimi in slovenskimi zastavami in ko se ob štirih pripeljejo naši častiti gostje, v prvem vozu naš vele-cenjeoi državni poslanec g. dr. V o š n j a k in g. J e r-man, potem gg. dr. Gregorec iz Maribora, Miha Vošujak iz Celja, F. Len ček iz Blance, notar Veršec iz Sevnice in drugi, zagrmel je pok možnar-jev, godba je svirala cesarsko himno, zbrano ljudstvo pa jih je pozdravljalo z navdušenimi živioklici. Potem se je začelo zborovanje. Predsedoval je g. notar Veršec. Ker za toliko stotin ni bilo prostora v dvorani, stalo je ljudstvo pri vseh oknih, da posluša govornike. G. dr. Vošnjak poroča, kaj se je storilo v državnem zboru v narodnem in gospodarskem oziru, omenja resolucije zastran učiteljišča v Mariboru in srednjih slovenskih šol, ministerijalue naredbe za upeljavo slovenščine pri justičnih uradih, zakone proti oderuštvu, proti ponarejenemu vinu, o hranilnih in posojilnih zadrugah itd. Konečno kaže na Kranjsko, kjer imajo Slovenci večino v deželnem zboru in so letos napravili enketo za povzdigo kmet-skega stanu. Govorniku so zadoneli živahni živioklici, ko je svoj vsem poslušalcem razumljivi, zanimljivi govor končal. G. T e r č e k iz Kozjega^ ^e t mrenu run^-zahvaljuje g. državaerou poslancu za njegovo neumorno delovanje v prid slovenskega naroda in kmetskega ljudstva. Potem je nastopil umirovljeni komisar, cesarski svetnik g. Jerman, v našem okraji dobro znan in priljubljen še iz tistegu časa, ko je pri Brežkcm okrajnem glivarstvu služboval. B diega kaudidita, / i nas okraj si narodna stranka ni mogla izvobti. Pokazal pa je tudi pri shodu, da je spreten govornik in da dobro pozna vse težnje svojih kmetsk h volilcev. Pred vsem izreče, da je naroden in konservativen in da se bo v zboru vedno držtl te stranke. Potem razvija svoje misli o šolstvu, o administrativni upravi, o preobloženji občm in županov, o nepotrebi okrajnih zastopov in sploh o škodljivosti liberalnih nnredeb in zakonov za kmetski stan. Prav ugajala je sledeča primera glede šolstva: Na mizi sto,i skleda polna jedi; nemški otrok dobiva žlico in lahko precej zajema in je. Slovenskemu otroku pa so daje v roko kos lesa, iz katerega naj si žlico izrtžJ, da bo mogel jesti. Nemški otrok ie v tem že sit, ko je slovenski si toliko nemščine prisvojil, da razume pouk. Po govoru, ki je bil prav pohvalno vsprejet, je g. Fr. L en če k, veleposestnik ua Blanci, priporočal gosp. Jermana kandidatom za deželni zbor, čemur so volilci s krepkimi živioklici pritrjevali. Potem bi še imela govoriti gg. dr. Gregorec in M. Vošnjak, pa uavzočni okrajni glavar u Brežic se je temu ustavljal, češ dt. on shod, ker ni bil naznanjen politiški oblasti, smatra v smislu zakona kot pogovarjanje mej volilci, pri katerem se smejo le volilci dotičnega okraja zglasiti. Ker se je namen itak že dosegel, da se je predstavil iu proglašeu bil narodni kandidat, sklenil je predsednik zborovanje. K shodu so prišli možje po več ur daleč, iz Sevni-škega okraju, iz Pisec, od sv. Petra, iz Planine, Kozjega, Buč, Podčetrtka itd. Volitev g. Jermana je zagotovljena vkljub agitaciji g. Žnideržiča, ki leta v potu svojega obraza od voMea do volilca, da bi si ohranil svoj poslauiški sedež. Po shodu so se vrstile napltnice pri izvrstni vinski kaplici v gostilni g. Alegrija. Pogovarjalo se je tudi zastran ustanovljenja posojilnice in z načelnikom zveze slovenskih posojilnic gosp. M. V oš n jakom sklenilo, da se ustanovi hranilna in posojilna zadruga v bližnjem Še nt Petru. Narod se zave da svojih pravic, pa je tudi hvaležen ftvojim voditeljem, da mu pomagajo zboljšati si težavne materijalne razmere. ■ z Mmarlja pri Jelšah 22. junija. [Izv. dop.] Nedavno je imel občinski odbor okolico Šma-rijske zbor, pri katerem je K ornih, pošten naroden kmet, predlagal, naj odbor skleue prositi pri mini-8terskem predsedniku, da prepove zborovanja zloglasnega nemškega „šulvereiuau v Šmariji. Svoj predlog, kateri je bil vsprejet, je opiral na sledeče razloge: 1. Nemški „šulverein" ni zvest svojim načelom in se bavi več s politiko, kakor s šolo; 2. on nema udov mej domačim prebivalstvom; 3. je liud-stvo vsled demonstracij, katere so „šulvereiuovei" v Šinariji že napravili, tako razdraženo, da se je bati nevarnih izredov, če bi šulvereiu še kedaj tukaj zboroval." A ta predlog, reete sklep našemu občinskemu predstojniku, ki je ob jednem tudi blagujnik nemškega „šulvereina" v Šmariji, ni bil po godu in on narekuje zapisnik, se ve da v kmetom nerazumljivem nemškem jeziku tako le: „Anton Komih von Verh briogt vor, dass um Aufbebung der deutschen Schulvereine petitionirt werden mdehte. H'ezu stimmten" itd. Kmalu potem smo bral« v „Deutscke "VVaeht" navedeni sklep tako, kakor stoji v zapisniku; razglasil ga je Dečman ali pa njegovi nam dobro znani „nemški bratje". Kmetje so bili še le s tem razglasom opozorjeni na Dečmanovo nevestno ravnanje, proti kateremu bodo ostro protestovali. Kakor se iz tega vidi, ubijajo pri nas „šul-verein" njegovi udje bami, mi smo pa radovedni na sad, katerega bodo želi. Domače stvari. — (Vreme.) O sv. Medard, ali ue boš še nehal? Dež dan na dan! Iz domačih krajev nam prihajajo tožbe na tožbe, o slabem vremenu, o slabi letini, o zastalem delu, kar vse tudi v mestu čutimo in obžalujemo. Od oddaljenih stranij našega cesarstva pa vesti čitamo, žalostne vesti o velikih po-vodnjah in o vsej nesreči, katera jih spremlja. Zlasti v Galiciji bo vode stopile iz svojih strug in na več iih ■ i . »i j»«ut|«n. .. t t---^ ^ ,___________ za letom potrosi u tiram-vo t- k v Galiciji in po druzih deželah, vse ne p€*t»tra nb\ kad:4r pride nova povodenj. In grozno neprimerno vreme vlada po vsej Avstro-Ogersk^j. Tuj-! na je nizka, po gorah ualetava sneg in povsod pihajo mrzli vitrovi in viharji. Petrograd in Moskva (namreč na Ruskem!) imela sta ves pretekli leden zjutraj več topline, nego solnčna srednja Italija! Vse to v tem meseci, v tem cvetočem rožniku. Zdi se, kiikor da sta suknje menjala april pa junij. Ali še pravijo, da ne bo tako hitro drugače. Meteorologiški zavod na Dunaji sklepa iz opazovanj svojih, da se vreme v prihodnjih dneh ne bo kaj posebno izpremenilo. Da bi se le motil! — (Kresovi.) Piše se nam s kolodvora Borovniškega na Kresni večer: Vsako leto na Kresni večer bil je z našega hribfa jako lep prizor opazovalcu, ki je mogel po gorovji, kateremu glavari od tu prekrasno vidni Triglav, videti brez števila gorečih grmad, spomenikov starodavnim slovanskim običijem. Letos pa je bilo menda tožno obnebje krivo, da se ni prižgalo tolikšno število kresov kakor prejšnja leta. Vender pa se je tudi nocoj naMelo lahko mnogo kresov pod TrigUvovim vznožjem. — (Velik ogenj v Vevčah.) Danes po-poludne ob 8/i 4. uri naznanjalo se je, da je v fabriki v Vevčah nastal velik ogenj. Gori „Heizhaus", kjer je postavljen kotel za parno mašino in kjer je nakopičeno mnogo drv za kurjavo. Ljubljanska požarna bramba je hitela z dvema brizgalnieami na pomoč. — (Delavsko pevsko društvo „Sla-vec") Slavna c. kr. dež. vlada je z odlokom dne 9. junija t. 1, št 5312 prav la omenjenega društva potrditi blagovolila. V to svrbo dovoljuje si polpi-Bani odbor p. n. občinstvu in vsem prijateljem petja naznanjati, da prične društvo z današnjim dnem svoje delovanje. Redne pevske vaje za zbor bodo vsak ponedeljek in sredo. Šola za začetnike pa v torek in četrtek vselej ob 8. uri zvečer. Društveni pevovodja je g. J. Justin. Člani vsprejemajo se v omenjenih urah iu v uedeljo od 11—12. ure v društveni sobi Gospodske ulice št. 8., I. nadstropje, na dvorišče. Upisnina za redne člane je 20 kr., mesečni doneski pa 20 kr. Podporni člani plačajo letni donesek 3 gold. Ustanovniki društva pa 10 gold. K obilni udeležbi in podpori vabi p n. občinstvo 1 odbor. — (Tatvine.) Včeraj po nočil ulomil je J n •znan tat pušico pri znamenji na Predovičevem po- Bestvu na cesti k mestni klavnici in pobral iz nje vse darove. To je v kratkem času že drugi slučaj, da se je ta puš:ca okrala. — Na Tržaškej cesti pa so včeraj po noči ulomili v barako Polanškovo in ukrali jedno pištolo in več železnega orodja. Denarja, katerega so tatovi iskali, neso našli. — Na sv. Petra predmestji zasačili so tatu, ki je iz ma-gacina gospoda Jemčeka po malem kradel baker in ga že oduesel nad dvajset kilogramov. — (Vojaški zdravniki.) Vojno ministerstvo naše države ima pripravljen nov staujenik za vojaške zdravnike, kateri na novo opredeljujoč rez-mero šarž, utegne kmalu uveden biti. Po njem bode vojaško zdravniški častniški voj obsegal: Štiri načelne Štabove zdravnike, štiriindvajset štabovih nadzdrav-nikov prvega reda, trideset štabovih nadzdravnikov druzega reda 94 štabovih zdravnikov, 391 polkovih zdravnikov prvega reda, 195 polkovih zdravnikov druzega reda in 242 nadzdravnikov. S to razdelitvijo bode omogočen boljši avancement in odpomagalo se bode z njo deloma zelo opravičenim pritoževanjem vojaških zdravnikov. Glavni zboljšek je v tem, da dve tretjini polkovih zdravnikov pripadajo k prvemu redu, a tudi s tem je mnogo pridobljeno, da se je pomnožilo število načelnih in višjih štabovih zdravnikov. Mnogo želj pa ostane vojaškim zdravnikom neizpolnenih; bistveni napredek na bolje se jim bode pokazil, kadar se zboljšajo zdravstvene razmere naše vojske sploh. Vse bi se dalo napraviti, a manjka — prvič, drugič iu tretjič — denarja! — (Izpred porotnega sodišča.) Dne 20. t. m. bil je zatožen kmetski fant Lovre Slamnik iz Gorjan hudodelstva uboja. Pustno nedeljo t. 1. so v Gorjah fantje pili. Na vaBi stalo je več fantov, mej njimi tudi Balant Čop in Jože Jan. Temna noč je bila ko priuka in pripoje zatoženi preko vasi. B:lant Čop pravi k fantom: „Zdaj gre Fortunov smrkovec, jaz bom tega hudiča skopal." Ko se približa Slamnik fantiuom, stopijo na stran a ta vpraša : nKdo so?B Jože Jan udari potem zatoženega Slam- po klanci do vodnjaka za živino napajati ih «a ž glavo noter poiiae, da je kar zapluska o. V i9tem trenutku pa vskiikne strašansko Balant Čop, kajti zatoženi Slamnik porinil mu je nož v vrat in Čop je zaklical: „Zdaj mi je pa kri spustil!" Slamnik pa jn odšel rekoč: „Kar je iskal, je pa dobil!" Drugi dan je Čop vsled rane umrl. Zatoženi pravi, da je bil tako pijan, da ničesar ne ve, kaj je delal tisto noč. Porotnikom stavila so se vprašanja, je li zatoženi dejanje dovršil, ali v pijanosti (nezavesti) in ali je bilo njegovo dejanje silobran. Zagovornik dr. Mosche priporočal jo porotnikom naj potrdijo silobran, kajti v trenutku, ko je zatoženi s silo v voilo pomočen, mihliti je moral, da grs zdaj /a življenje. Porotniki (načelnik g. Anton Klein) so prvo vprašanje potrdili, druga pa zanikali in Si .umik je bil obsojen na tri leta teške ječe. — (Bralno društvo v Gorenjem Loga tci) napravi to poletje, kakor se nam piše, več pohodov v soseščino. Prvi pohod bode v Kov to nad Logatcem, drugi pa v Bistro pri Borovnici. Društvo priredi tudi doma narodno veselico. Veseli nas to gibanje rodoljubnih društvenikov. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Toulon 25. junija. Odposlanec trgovinskega ministerstva dr. Brouardel došel semkaj in zatrjuje, da je kolera le sporadičnoga značaja. Včeraj v vojaškej bolnici osem, v civi'nej bolnici dva za kolero bolna, nobeden s smrtnim izidom, prebivalstvo znatno pomirjeno. Odesa 24. junija. Pobočnika žandar-merijske uprave, kapitana Gidšena našli v njegovem stanovanji v sence ustreljenega in z bo-dalcem v prsi ubodenega. Misli se, da se je sam umoril. Narodne-gospodarske stvari. Opomin vsem posestnikom vinogradov na Dolenjskem. Kranjska se ne more več prištevati tistim srečnim deželam, katere so bile do sedaj obvarovane pred trt no ušjo. Ta najhujši sovn.žnik vinarstva je prodrl na svojem uničevalnem potovanji skoz Evropo in našo državo — že tudi črez meje naše dežele ter so lotil naših vinogradov. Ogled, katerega je priredilo okrajno glavarstvo Krško s pomočjo gospoda Julija Hansl-na, vodje priprav za obrambo proti trtui uši na Štajerskem, iu podpisanega načelnika kot veščakov in s posredovanjem popotnega učitelja gosp. Gustava Pirca, katerega je navlašč v to odposlala visoka deželna vlada, je nedvomno dokazal, da Be trtna uš že nahaja v okraj „Cigelnik" blizu Velike Doline, sodnvje Kostanjevške, tik meje Hrvatske pri Samoboru, in da je ta kraj le blizu 4 kilometre oddaljen od okuženih vinogradov na Hrvatskem in Štajerskem. Podpisaui odbor za obrambo se je že v pozivu dne 5 avgusta 1881 skrbeč izrazil: „Kdo jamči nam, da ni nas že napadel ta škodljivec ali da nas ne napade v kratkem" — in ta nevidljivi sovražnik pričel je baš že ta čas svoje pogubonosno delo; kajti krajevno razizkavanje je nedvomno dokazalo, da je bila trtna uš najmanj že pred štirimi leti v sedaj okuženem okraji, Najprvo je bila v vinogradu nekega posestnika s Štajerskega. Iz lege in kakovosti sedaj okuženega okraja, katera je okuženemu središču na Hrvatskem in Štajerskem nasprotna, se nedvomno sklepa, da se ta krilati škodljivec ni sam naselil, ampak da so ga zanesli v te kraje delavci z orodjem, poBodo in oblačili. Kako in kam da se razprostira ta okužni okraj, zamore dokazati le prav vestno iu trudopolno pre-iskavanje teh vinogradov; vender se je bati, da so tega škodljivca delavci že v druge kraje zanesli; Bosebno radi tega, ker se ni vedelo do sedaj, če je že v naših vinogradih. Toraj pazite vestno posestniki vinogradov, naznanite precej vsako nenavadno prikazen na trtji, posebno, Če prične pešati ali slabo razvijati Be listje in če je nasad slab ali pa fcn ga celo ni,— politični oblasti naravnost ali pa potom dotičnega županstva, in če je le mogoče, poročajte tudi o tem nemudoma in naravnost odboru za obrambo proti trtni uši, da se prične precej preiskovanje in da se v slučaji okuženja prirede precej dotične priprave, drugače nam uniči ta škodljivec vse vinograde. Le tačas zamoremo premagati tega škodljivca, če se je zasledil koj početkoma in da ni okuženi okraj preobširen. Radi tega mora odbor p. n. posestnike vinogradov resno opominjati, da ne pridejo v nobeno dotiko z okuženim okrajem ter se tako obvaruje velike nesreče. Akoravuo je že vsa skrb odborova obrnena na okuženi okraj, vender ne bode opustil odbor izpolnjevanje prevzete častne dolžnosti po celem obsegu. Rudolfov o, 20. junija 1884. Odbor za obrambo proti trtni uši. Načelnik: Anton Ogu lin. Stanje avstrijske setve. (Sredi junija meseca 18H4.) Iz poročila poljedelskega našega mini-sterstva posnamemo sledeče: Lpodnebua moča v prvi polovici junija meseca je bila sploh dobra za setev, ker je odpravila škodljivost mraz-i z 28. dne maja, tako da seje letina na bolje obrnila izza zadnjega poročiti, Za rž se pop rek sme pričakovati srednja žetev. V Galiciji in Bukovini bode zelo dobra, a na Kranjskem, kjer je burja veliko kvare ih pni vda se obeta skoro slaba žetev. Pšenico je gMtO iu neprestano deževje zelo položilo na tla, zavolio tega se je listov rja polotila; veliko pšenice tudi ta nadloga ni zadela; a če bode vreme ugodno, utegne se tudi oškodovana popraviti. Največ je moča koristila j eč m e n u in ovsu. Zlasti oves je večjidel zele lep. Za ječmen j e moča priSla malo prepozno, po nekaj je je tudi preveč bilo, zato je postal rumenkast, plevelast in zarjavel. Tudi v tnrftćicl se je zaredilo veliko plevela. Ima pa taščica krepko rast, obeta veliko, zla-8ti če se jo bo v lepem vremenu dalo obdelovati. S troč j e stoji prav lepo, tako tudi krompir, ki je n .mi.--tu zmrzlih pogual uove rastlike. Košnjo je dež deloma pretrgal ali zamotil, deloma zaviral Na mnogih travnikih leži seno tako dolgo že, da je izprideno, ali pa je na tem, da se izpridi. Tožba o slabem senu bode skoro občna, tudi ga je le srednje. Bolje so se obnesla deteljišča Na planino živine neso gnili, ali pa so je morali spraviti v nižino nazaj, ker je tu in tam zapadel sneg. O lanu se dobro zv^ iz Bukovine in z Gorenj ega Avstrijskega. Hmelj se je dosedaj primerno razvijal. Trto, ki je večjidel že bila cvesti začela, znatno pokvarila sta dež in, zlasti na Kranjskem, burji;, tako da se men j obeta, vender ne popolnem neugodno. Oidium se prikazuje na Spodnjem Štajerskem iu v Gorici, Tortrix uvana na Spodnjem Štajerskem in v južnih Tirolab, Phytoptuš vitis na Spodnjem Štajerskem. Sadja je veliko odpudlo. Večinoma se za sadje kaže slaba let.nu; le črešnje se dobro obua-šajo ali vsaj dado dobro upanje. Javne dražbe. 26. junija: 1. eks. držb pos. Janeza (Jregorčica iz Gorenje vaai, 645 gld., v Kudolfovem. 1. eks. držb. pos. Mihe lianiča z V/ha, 514 gld., v Kudolfovem. Itelieit. pos. Josipa Golfa iz Loža, v Ložu. 3. uks. držb. pos. Josipa Kočevarja iz Pristave, v Kudolfovem. 27. j unij a:v Relicit. pos. Mihe Kapša iz Starega trga, 155 gld.. v č'rnomlji. Kelicit. pos. Jurija Ivaniča z Bele-Vrha. v Črnomlji. i. eks. držb. pos. Jakoba .ludnica iz Rožanca, 599 gld., v Ornouijji. Kelicit. poa. Jurija Ste-fanca, iz Prelesja, 176 gld., v Ćrnomlji. l.veks. držb. pos. Jurija Struclja, iz Jerneje vasi, 654 gld., v Črnomlji. 3. eks-držb. pos. Katarine Jnleuič iz Gorenje Lukovice, 827 gld., v Ljubljani. 3. ek1*. držb. pos. .Janeza Staverja z Šiler-tabra, v Illirskej Kistrici. 1. eks drž. pos. Frana Habijana iz Sevelj, 640 gld., v Loki. 28. junija: t. eks držb. pos. Frana Stebelja z Ustja 782 gld. 66 kr., v Vipavi. 3. ekB. držb. pos. Mai Lina iu Matevža Težaka, iz lf-asta, 1933 gld., v Metliki. 3. eks. držb. pos. Franca Štelia iz Male liačne 6416 gld., 40 kr., v Ljubljani. 2, eks. držb. pos. Janez Bajuka iz Soteske, v Metliki. 2. eks. držb. pos. Aue Sten iz Spodnje Lokvice v Metliki. TiUei: dne 24. junija. Evropa: Gerga iz Gradca. — Troha iz Trsta. Pri M...JH s Miiller z Dunaja. — Murnik iz Kamnika. — KrausB z Dunaja. Pri 9ImU*I : Pischinger z Dunaja. — Dr. Finschger iz Gradca. — Drucker z Dunaja. — Dr. pl. Lottis iz Reke. — Schvvarz z Dunaja. Meteorologijo poročilo. C. kr. cekini........ . . 5 gld. 76 Nemške marke...... 59 , 60 4% državne »recke iz 1. 1&54 250 gld. 125 , — Državne srećke iz 1. 1964. 100 gld. 168 , 25 4*/0 avsT. zlata renta, davka prosta. . 102 , 10 Ogrska zlata renta 6%...... 122 . 55 . 1%. .... 91 „ 40 „ papirna renta 5*/0..... 88 , 50 5°0 štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . . 104 „ 50 Dunava reg. srečke 5»/0 . . 100 gld. 115 , 50 Zemlj. obe. avstr. 4'/,°/0 zlati zast. listi . 121 „ 75 Prior, onlig. Klizabetine zapad, železnice 107 „ 30 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 75 Kreditne srečke......100 gld. 175 , — Rudnlfove srečke .... 10 „ 18 B 75 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 107 „ 75 Trainmway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 217 , 75 Zahvala. Podpi ani odbor bo najprisrčnejše zahvaljuje vsem društvom in podpornikom, ki so z veliko požrtvovalnostjo pomagali, da se je slovesno blagoslov ljenje zastave „Sa-vinjakega Sokola" dne 1. t. m. tako nepričakovano sijajno Trsilo, iu sicer: 1. Slavnemu ^Ljubljanskemu Sokolu" in pevskemu zboru Ljubljanske Čitalnice, ki sta so jako mnogobrojno udeležila slavnosti ter s tem tudi privabila Še mnogo drugih društev in odličnih rodoljubov iz raznih krajev; hvala izvrstnim telovadcem, telovadnemu učitelju gospodu Mulačku, vrlemu starosti, spoštovanemu gospodu Valentinčiču in ne-utrndljivemu požrtvovalnemu našemu prvemu podpiratelju Vekoslavu Legatu; hvala izvrstnim pevcem in njih vodji gospodu Vojtehu Valenti za prekrasno petje, katero je mnogobrojne poslušalce rajsko ogrevalo. 2. Slavnemu „Hrvatskomu Sokolu" v Zagrebu, ki se je svečanosti udeležil v veliko radost Savinjčanom in Slovencem sploh, da smo dobili sicer redko priložnost, na bIo-vonskej zemlji pozdravljati tako lepo število odličnih članov nam po zgodovini in krvi dražega sosednega naroda hrvatskega ter se ž njimi za sveti narodni poklic tako prijetno navduševati. 3. Odličnej deputaciji rTržaškega Sokola"; ona se ni ustrašila dolzega pota in slabega vremena ter jo prišla, da je pokazala živo bratovsko ljubezen Slovencem ob neuiskej maji 4. Prisrčna zahvala vsem trem dcputacijatn iz Kamnika, posebno pevskemu društvu „Liri"; ti vrli rodoljubi so se podali s posebnim pogumom po noči na težaven pot v grdem vremenu, da so nam prišli z bratovsko ljubeznijo v pomoč narodno svečanost sijajnojše obhajati. 5. Slavnej Čitalnici v Celji in sicer slavnemu odboru za vsprejem gostov in pevskemu zboru so za veliko pomoč ne moremo zadosti zahvaliti; slavni pevski zbor Čitalnice Celjske pod vodstvom vrlega gosjmda A. Sochorja nam je bil izvrstna pomoč; petje v cerkvi pri Blavnostnoj maši je izvršil tako veličastno, da se takega poprej nesuio nadejali; odbor za vsprejem gostov iu za mnoge druge pripravo je veliko radovoljno storil ter Savinjčane jako vspeŠno, blagodejno budil in unemal k vzajemnosti; Celjska Čitalnica s svojim velc8pošt')vanim predsednikom gosp. dr. J. Srnećem je sploh pokazala, da ima mnogo jako odličnih in mnogo-Btransko spretno delavnih rodoljubnih udov; izrekamo jim najiskrenejšo zahvalo. 6. Slavni starodavni Ptuj, odlikujoč se vselej na braniku za slovensko narodnost, poslal je jako vrle, odlične rodoljube in krasue darove k slavnosti; zatorej najprisrč-nejšii zahvala slavnej Ptujskej Čitalnici, slavnemu „Sloven-skemu pevskemu društvu", vrlim rodoljubom in pred vsem rodoljubnim Slovenkam Ptujskim za krasne trakove, darovano Sokolskej zastavi; krasno delo iz nežnih rodoljubnih rok v narodni kinč in ponos pač višo cenimo kot zlato in srebro; Bog daj, da bi so vse Slovenke po slovenskom Sta-jerji odličile v narodnem žitji, katero tuji upliv, tuja vzgoja premnogih strahovito gazi. 7. Vrli Žavčani so pri celej slavnosti izvrstno sodelovali: prav lepo ao se pripravili /a vsprejem gostov v Žavci, v Mozirje pa je prišla njih lepa požarna hramba v velikem številu, in pevski zbor, močan čez 20 glasov, nas je, odkrito rečeno, iznenadil; ni Še dolgo, ko 86 je začel Vaditi in že je pokazal tako sijajen vspeh, da se ga iz celega srca veselimo ter vrlim bratom prav prisrčno čestitamo, p isebno pa marljivemu in Bpretnemu pevovodji gospodu Fr. Pečovniku. Vsem izrekamo uajprisrčnojšo zalivajo. 8. Prisrčno smo se veselili mlado a vrlo požarne hrambe iz Rečice, ki je pri celej slavnosti tako odlično sodelovala, da jej dolžno najgorkojAn zahvalo izrekamo. 9. Tudi deputacija slavne Čitalnice iz Šiške pri Ljubljani se ni vstrašila težavnega pota v grdem vremenu čez Kamnik in Gornji Grad; prišla je, da je izkazala pri slavnosti Slovencem na Štajerskem bratovsko ljubezen; zatorej jej izrekamo najgorkejšo zahvalo. 10. Prisrčno zahvalo izrekamo še slavnim Čitalnicam, ki so se^po deputacijab slavnosti udeležde, in sicer: Mariborska, Šmarijska pri Jelšah, Šaleška v Šoštanj i, ki jo bila jako mnogobrojno zastopana, Gornjegraška, Vranska. 11. Prisrčno se zahvaljujemo tudi mnogim odličnim rodoljubom, ki so se slavnosti udeležili, iz Konjic, iz Šent Jurja na južnej železnici, iz Teharij pri Celji, iz Ormoža, iz Središča, iz Laškega Trga, iz Slovenj ega Gradca, iz raznih krajev Šaleške, spodnje in zgornje Savinjske doline, posebno pa rodoljubnim Braslovčanom, ki so goste slovesno vsprejeli. 12. Najiskrenejšo zahvalo in visoko spoštovanje izrekamo velespoštovanemu gospodu dru. Josipu VoSnjaku za izvrstni slavnostni govor in drugo važno pomoč, brez koje bi hila osnovana siavnost gotovo po vodi splavala; pre-častitemu gospodu dekanu v Gornjem Gradu Lovro Potočniku, ki bo blagovoljno opravili slavnostno sv. mašo in bla-goslovljenje zastave, katere pomen in želje sv. cerkve so izvrstno razložili z ganljivo-lepim govorom; prečastitemu gospodu gvardijanu samostana v Nacaretu o. Viktorju Jeran-čiču, ki so prijazno odredili posebno sv. mašo, ko je došlo okolu 30O gostov in mnogo druzega ljudstva na prijazni hribček obiskat samostansko lepo cerkev. Nepozabljiv nam je prekratek čas pri sv. maši, ko je veličastno cerkveno petje izvrstnih Ljubljanskih pevcev mnogega, do .solz ganilo. Mozirje, dne 11.junija 1884. Odbor „Savinjskega Solrolst". Joža i . 11 ><>l ♦ vse zobne 0|»erauije ♦ ♦ zobozdravnik A. Paichel, | ^ P°'eg Hradeckrjevega mostu. L nadstropje. « ♦ ♦ Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeinajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA. 1'amik „East _A_n.grlIa.", 3400 ton, v 15. dan julija. „Q-erx3aa.r3.ia,", 4200 „ v 30. „ ' „ Potniki naj se obrnejo na J". TER22ZUILE, generalnega pasužnoga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatre Comunale, v Trstu. Kajuta za potuike JJOO gold. — Vmesni krov OO gold. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na ttiiiiilttiio «i* Aut. Poglajen, generani agent. (379—14) K3K S Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peiatura Vetrovi Mo Nebo krina v mm. 24. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734T7mn>. 733 91 mm. 785-4:1 min. 4-14 8'C !b1. vzh. + 18 6° C al. vzh. -f-13-4° C si. vzh. obl. lt-OOaJ obl. , i obl. tložja. 1 ! Srednja temperatura + 15-6°, za 2*2° pod normalom, dne" 25 junija t. 1. (Izvirno telegrafično poroči:: Papirna ren a . . . .... Srebrna renta .... Zlata ren....... Akcijo narodne banke Kro h t ne akcije . . London . . . • Srebro ■ • • Nano' . 80 gld. 05 80 , 90 102 , 15 95 , 50 857 . — 300 „ 40 :ji . 85 t) 69«/, RAZGLAS hranilnice in zastavljavnice Ljubljanske. Zaradi sklepanja računov za pivo polovico 1884. leta bo hranilnica in zastavljavnica od I. do 15. julija i I. za občinstvo zaprta. |j| Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljavnice, v Ljubljani, dnć 16. junija 18 8 4. (399—2) Izdateli iu odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar. Lastnina m ti.-k „Narodne Tiskarne". FY3F 096313