abbonamento LfoMjana, sobota 8. mafa 1943-XXI UBEDNUTVO JH OFfUVAi LJUBLJANA, PUOCOCUIVA UNIONK PtJBBLICTTA ITAIJA5A & MILANO OOMGESSIO*f ARIA ESCLUSTV A por ki \mtUhMi -veljni^tvom ladijskega poročnika Giantranca Gazzane odlično zaključila dcl«*o oceansko misijo, med katero je potopila 80.000 ton sovražnega brodovja. Po potopitvi velikega preko; oceanskega angleškega parnika v^mpress of • Canada« s 23.507 tonami, omenjeni \ vojnem poročilu št. 1<>24, je nasa podnu.mica potopila parnik. omenjen v vojnem poročilu št. 1039, ki je bil 7628tonski ani:Ie~ki parnik "LuI\voth«. Štirje parniki. omenjeni v vojnem poročilu št 1071. ki so bili potopljeni, so nizozemski 6557tor.ski parnik »Sembilan«, natevorien s strelivom in prihajajoč iz Anglije, namenjen v Durhan, angleški 7242tonski panrk »Manahar«, ki je prihajal :z Ind'je in je bil tud: namneien v Durban. hSOOtonska ameriška metema ladja »John Davton« in angleška SOTStonska petrolejska ladja »Dorssa« Misija poveljnika Gazzane ni bila samo doslej najbolj uspe-na od vseh edinic na Oceanu, temveč je rudi z njo prišlo naše orožje v najbolj oddaljena sovražna pota na morju. Danes lahko unotr.vimo. da so bili zadnji Štirje parniki potopljeni na odprtem Indijskem i etanu. Poveljnik Gazzana je napredoval v kiTvetne* ga kapitana po vojni zaslugi. Junaška smrt polkovnika Avenantija Rim. 6. maja. s. Na fronti ob Donu je junaško padel na čelu svojih planincev podpolkov-n:k Giuseppe Avenanti. prefekt Kraljevine. Vpisan je bil v Stranko cd leta 1°20 FH je vnet skvadrist in se je udeležil pohoda na R'm. Bil je zvezni tajnik v Anconi. Zan in Goriziji ter stru>ten oruani/ator fašističnega sind:kalne-pa gibanja. Leta 1934 je bil imeno\an za prefekta v Potenzi, kjer je ostal do leta 1937. Potem je prevzel prefekturo v Foggiji. leta 1939 pa v La Spc/iji. Povsod se je z uspehom udcjstvoval. V oktobru leta 1941 je ponovno prosil, naj ga pokličejo pod orožje. Prostovoljno je odšel v Rusijo, kjer je 20 januarja kot junak padel pri Kosiojaniju in tako zaključil svoje plemenito življenje, ki je bilo vse posvečeno Domovini in Fašizmu. Londest priznava izgubo Lizbona, 6. maja. s. Angleška admiraliteta potrjuje, da je bila v srednjem Sredozemskem morju potopljena angleška podmornica »Sahib«. Trajno močen Mussolinijevih izjav Brezpogojno odobravanje in občudovanje v nemški javnosti — Globok vtis pri vseh narodih Ber'tn 7. maja. s- Glede Duoejevega go-vora izjavljajo v odgovora i h. berlinslcih. krofih, da je nemški tisk primo:-no poudaril važnost opozorila, s komentarji brezpogojnega obcirlovajva in odobravanja kar ja^no zrociii zadiranje nom^kega naroda 'n vlade. Čudovita manifestacija zvestobe in volje fašistične Vlade, na katero Je z brezpogojnim pritrjevanjem in zvestobo odgovoril italijanski narod, jo predmet globokega občudovanj? in razumevanja z nem ške stran'. Vzkliki, a katerimi so bile sprejete Ducejeve besedo, so najjasnejši dokaz o globokem edinatvu italijanskega naroda s fašistično vlado in o neomajni volji Italije po vojskovanju do skrainc?ti v hu H borbi proti anglosaški plutokraciji in boljševizmu. Tako se vedno znova rušijo vse spekulacije sovražne propagande. Omenja se končno, da se nasprotnki težko zavedajo takih dejstev, kajti v nasprotnem taboru še nikoli ni Vlc manifestacije, katero bi bilo mogoče od daleč primerjati plebiscitarni manifestaciji na Beneškem trgu. Monakovo, 7. maja. s. »Miiriehner Neu-ste Nachrichten« pišejo v dopisu iz Rima o velikem pomenu manifestacije italijanskega naroda pod zgodovinskim balkonom Beneške palače, kakor tudi o zborovanju v gledališču Adriano. V trenutku ko se je vojna približala italijanskemu ozemlju in divjajo sovražni bombniki v svojem besu nad italijanskimi mesti, piše list. je duša italijanskega naroda zopet našla svojo vero. Danes je gotovo, da bo italijanski narod obvladal vse dogodke, kar potrjuje ganljiva manifestacija na Beneškem trgu. Lise zaključuje: »Kategorični imperativ ure t čast borcem, prezir skrivačem, svinec izdajalcem,« ki ga je dal Mussolini Italijanom, je globoko zadel človečanstvo in drhtečo občutljivost tega naroda, kakor tudi preprost in vendarle svečan proglas o razlogih, zaradi katerih mora Italija zmagati. Globok vtis v Bolgariji Sofija, 7. maja s. Vsi bolgarski listi, k: so danes izšli do včerajšnjem narodnem prazniku, objavljajo na prvih straneh z velikim poudarkom Ducejev govor italijanskemu narodu. Objavljajo tudi fotografije vodje fašistične Italije. »Zora« je objavila poročila z naslovom »Italija se bo vrnila v Afriko« in podnaslovom »Popolno prepričanje vsega italijanskega naroda v zmago«. »Utro« poudarja v naslovu, da so se izjalovili vsi poizkusi Anglo-arneričanov za ustvaritev vrzeli v notranji fronti Italije, ki je bolj trdna ko kdaj prej. »Zarja« piše. da so navdušene ovacije stotisoč oseb ob Mussolini j evem govoru dokazalo vsemu svetu in zlasti sovražnikom, da ima italijanski narod železno voljo boriti se do zmage in da neomajno veruje v fašizem. Veliko zamma&je &a Kitajskem Sanghaj, 7. maja. s. Listi objavljajo z velikim poudarkom besede, ki jih je spregovoril Mussolini z balkona Beneške palače. Objavljajo vidne naslove z najbolj pomembnimi odstaviti in podčrtevajo nezlomljivo predanost Italijanov Duceju in njih železni sklep, da se b<>do borili do končne zmage. Tudi govor tajnika Stranke je vzbudil veliko zanimanje. Vel« Kralj In Cesar otvori! razstavo slik in kipov mlađih nemških umetnikov Rim, 7. maja. s. Davi jc Vet Kralj in Cecar Otvoril v Villj Mftsshni razstavo dei gojencev nemške akademije lepih umetnosti. Ob prihodu sta vladarja sprejela nermk: veleposlanik v Rimu v. Mackensen :n direktor akademije prof. Stangel. Navzoči .so bili tudi minister za narodno vzgojo Biggini, minister za ljudsko kulturo Polvcrelli. guverner Rima princ Bor-chese :n mnogi dnini zastopniki oblasti. Vladar si je z živim zanimanjem ogledal v salGnu prizemlja razstavljena dela. zlasti pa kipe. Izrazil je svoje visoko zadovoljstvo sn1-"-čo del mladih nemških umetnikov, ki so gostje Rima. Nem-ki veleposlanik in direktor akademije ter zastopniki oblasti so se poklonili Vladarju, nakar je Vel. Kraj in Cesar zapustil Izročitev najvišjega odlikovanja maršalu Antonescu Bukarešta, 7. maia. s. Včeraj popoldne je v Bukarešto prispela posebna misija z armadnim generalom Graziolijem na čelu. da po nalogu Vel. Kralja in Cesaria izroči odlikovanja viteštva velikega križa Savojskega vojaškega reda maršalu Antonescu. Misija je prispela na kolodvor v Mosro-šiji s posebnim vlakom. Oh prihodu so jo pozdravili šef glavnega stana rumuriskib oboroženih sil. številni rumunski generali, Kr. minister Italije v Bukarešti, italijan. sk funkcionarji in diplomati. ":astorystvc borbenega fašiia in zastopstvo italijanskih oficirjev Vojske in Letalstva. Stot-nija gardnega nolka je izkazala časti generalu Grazioliju na kolodvoru. Kim, 6. maja. s. Besedilo govora, ki ga je imel včeraj na zborovanju v gledališču Aclrianu tajnik Stranke Eksc. Scorza, je naslednje: Tovariši! M>rda ne bo v tem, kar vam bom pove-d.l. za vas nič novega, niti izvirnega, I-:er je v vsakem izmed vas to že leta nazaj globoko dozorelo, tako da bi vsakdo izmed vas lahko spregovoril ta moj gov?r. Bom pa nujno dolg in se ne bom pustil zanesti po nobenem govorniškem zaletu, ker želim govoriti vašemu srcu, vaši vesti in vašemu razumu. Tudi me ne boste slišali govoriti o sovražniku. Nimam navade prezirati ali podcenjevati sovražnika. Sovražnika sovražimo vsi, tako jaz kakor vi, vendar brez histeričnosti, brez izpadov: hladnokrvno in stalno, vztrajno in odločno. Lastnosti Sašlsta Podal bom poročilo, ki bi ga lahko imenovali poročilo moči, dostojanstva, časti in revolucionarne nepopustljivosti. (Odobravanje.) Potrebna je. da najprej nekaj ugotovim in pojasnim, kajti želim, da bi vsakdo izmed vas, ko bo zapustil to dvorano, odnesel s seboj čim bolj točno označbo raznih vprašanj m raznih primerov, ki 30 v tem času razvnemali pozornost fašistov in vzbujali bolj ali manj živahne razprave. Na začetku vsakega našega ugotavlja- nja je fašist. Fašist je predvsem Človek, ki živi med drugimi ljudmi; ni nerealno, abstraktno bitje. ustvarjeno po čudežu ali po igri kakršne koli domišljije; čiovek je z vsemi svojimi čustva, svojimi napakami, svojimi vrlinami in tudi svojim: interesi. Razlikuje se od drugih po določnem, prostovoljnem udejstvovanju svoje volje, ki ga po mislih, volji, interesih in čurtvih podreja višji skupnosti, kateri ;'e posvetil vse svoje življenje. Prva lastnost fašista — to je na dlani — mora biti poštenje. (Odobravanje.) Ne le poštenje v tem smislu, da ne smes krasti ali zapasti strogosti zakonika, temveč poštenje v tem smislu, da poštena čutiš, misliš in delaš in da upoštevaš svoje interese samo v skladu s skupnind interesi in svoja čustva samo v odnosu s čustvi drugih ljudi. Fašist je popoln, najpopolnejši tip Italijana, najbolj vzhičeni tip Italijana, kajti fašisti smo le v toliko, v kolikor :mo v polni meri Italijani. Po tej vzhičenosti italijanstva je fašist predvsem borec; ne morda zato, ker je le v določenih okoliščinah pozvan. da izvrši neko posebno nalogo, ki jo sprejme kot dolžnost, '-ateri se ne more izogniti, temveč borec, ki išče borbo, ki hrepeni po borbi, ki ugolavija svoj cilj in oviro, ki išče sovražnika, ker hoče zadeti cilj in premagati oviro ter streti sovražnika. (Odobravanje.) Skratka, fašist je določen temperament, določena jasna in natančna osebnost. i<\ Fe^c!i:3 italijansko-nemško sodelovanje na področju prehrane Ehice prisostvoval zaključku razgovorov med italijanskim in k umskim poljedelskim ministrom R*m. 7. maja s. Dne 3., 4. in 5. maja ?ta se v Rimu sestala nemški minister za poljedelstvo in prehrano Ek>c. Herbert Backe in min star za poljedelstvo in gozdove Ek.~c. Carlo Pareschi. Med razgovori, katerih se je udeležil tudi nemški veleposlanik v Rimu. je bilo proučeno stanje prehrane v Nemč ji in Italiji. Razgovori so potekli v duhu prisrčnega tovarištva, ki veže obe državi. ZaklJučjH so se ob navzoenesti Duceja. ki je z ve-lik'm zadovoljstvom vzel na znanje, da vlada popolen sporazum o vprašanjih pre- hranjevalne politike ter je znova pribil temeljno važnost odločne poljedelske politike, ki ohranjujoč moralno in fizično zdravje poljedelskih množic, zagotavlja bodočnost narodom. Med svojim bivanjem v Rimu, sta ministra Baekeja sprejc'a minister tajnik Stranke in državni podtajnik v zunanjem ministrstvu. Eksc. Backe si je ogledal nekatera poljedelska podjetja v Agru Romanu in urade ministrstva za poljedelstvo in gozdove. iamsriški napadi na italijanske bolniške ladje Amerzčstti ne le prezirajo svečano podpisane mednarodne konvencije, temveč teptaj s tudi vsa človečanska načela Bohvška ladja »VlrgiH©« je bila napadena zjutraj dne 4. maja v sidrišču La Go-letta v okeliščinah oobre vidljivost1, ko se je ravno pričelo izkrcavanje ranjenih. Dne 5 maja ob 14 45 so amerišlca letala ponovno bombardirala in obstreljevala S strojnicami bolni.-ko ladjo Prmcip^ssa Giovana^, ki je plula iz Tunisa proti Siciliji, a popolnoma natovorjona z ranjena. Na krovu so b;li mrtvi in ranjeni. Na ladji, ki je bila poškodovana, so nastali siloviti požari, katere so s težavo ukrotili. Ponavljanje teh napadov, izvršenih v okoliščinah, ki ne dopuščajo možnosti zmote, temveč naspi'tno ki so bili izvedeni cb polni zavesti da £rre za bolniške ladje, potrjuje, da so amorške oborožene sile pričele vojskovanje, ki ni samo preziranje svečano od ameriške vlade podpisanih mednarodnih konveneij, temveč tudi teptanje slehernega človečanskeg-a načela. Rim. 7. maja. s. Dne 25. aprila v prvih i por>3ldarL>V:ih urah so ameriška lehila bom-baroirala bolniško ladjo »Aquileo«, ki ie plula iz Bai-ija v Messino. Napad je bil izvršen ob pobojih vidljivosti, ki so gotovo omogočali spoznanje sv ;stva ladje. Dne 2S. aprila ekrog^ is. ure jc skup'na 28 ameriških bombnikov, rotem ko je dolgo letala nad n;'o, bombardirala v vodah rta Bona bolniško laoVjo »Tcscano«. Dne 29. aprila je bila bolniška ladja .>Toscana«. docela natovorjena z ranjenci in bolniki na povratku iz Tunisa, zopet napadena po drugi skupini ameriških letal, ki so metala bombe in streljala s strojnicami. Ladja je bila zadeta in mnogo ljudi na krovu je bilo ranjenih. Med napadam je ladja sporočala po ^r.diu. da ;'e bolniška ladrja. To sporočilo so ujele radijske postaje na Malti in ga zoret oddale kot opozorilo ameriškui letalom. Kljub temu nr znanihj, k' je b-lo v ostalem oc'—^č. so ameriška letala nadaljevala narade. Mnil obrambni boji pri kubanskem mostišču Sovjetski napadi krvavo zavrnjeni — V enem dnevu uničenih 155 baljševiških letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. maja. Vrhovno poveijništvo nemške vojske je objavilo danes nasledrje poročilo: Na vzhodni fronti kubanskega mostišča se nadaljujejo hudi obrambni boji sovjetski napadi, podvz.eti z uporabo številnih oklopnih voz proti našim postojankam, pa so bili ponovno krvavo zavrnjeni V številnih letalskih borbah in po zaslugi protiletalskega topništva je bilo včeraj sestreljenih 146 sovjetskih letal, s pehotnim orožjem pa še 9 nadaljnjih. Med temi je bilo samo 50 letal uničenih izmed 70, ki so brez uspeha poskusila prileteti nad Orel. Lastne izgube so znašale na vsej vzhodni fronti 5 letal. Obalne baterije so potopile v pomorskem prelivu pri Petrogradu 2 sovjetska stražna čolna in hude poškodovale še dva druga. V Tunisu je sovražnik z večkrat močnejšimi pehotnimi in oklopnim! silami, ki so jih podpirali močni oddelki letalstva, napadel nemško-italijanske postojanke v severnem in srednjem odseku fronte. Kljub junaškemu odporu nemških in italijanskih čet in kljub zavrnitvi številnih napadov, pri kar. terih je bile uničenih 12 oklopnih voz in privedenih več sto ujetnikov, je uspel sovražniku na enem mestu globok vdor. Bitka se v ogorčenih borbah nadaljuje. Pred zapadno francosko obalo je posamezen nemški čoln za varstvo pristanišč sestrelil \£ napadajočega oddelka bombnikov 2 angleški letali. Izjalovljen sovjetski letalski napad na finsko mesto Helsinški, 7. maja. s. Poročilo o vojmh operacijah javlja: Včeraj ponoči je sovjetsko letalstvo ponovno napadlo Kot ko. Eno uro so skušali valovi sovjetskih letal v razdobju 5 minut iz raznih smeri prodreti nad mesto, pa j,ih je vedno piotiletalska obramba učinkovito odbi;'ala, tako da od 100 odvrženih bomb raznega, kalibra nobena ni povzročila žitev in škode. Ugotovljeno je bilo da je bil uničen sovjetski bombnik, ki ga je protiletalsko topništvo v Kotld predvčerajšnjim z-idelo. Na kopnih frontah »i bilo pomembnih djogodkov. je nI mogoče zamenjati. Duce ;fe dejal ne. koč, da bo nastopil čas, Ko «*e bo fašist tudi fizično razlikoval Od drugih ljudi. S tega položaja človeka. Italijana in bo t m bo nekoč, kakor boste videli, v^rasla, ali bolje rečeno, se spet pokarala ii najstarejših virov našega duha osebnost starega fašista, kakršnega je ustvaril Dure ^Odobravanje.), kakršnega je fiel »i is rod y onem težkem trenutku svojega življenja in kakršnega je narod ljubil in cenil. Povratek k izviru Obračunati maramo z našim nepr.mer-nim načinom mišljenja o stvareh, ki se tičejo našega dela Dolga leta smo govoričili in spet govor čili in ker smo raz-draž.ili vm to (zr.ecnši z mo'.kom, ki velja za edinega očeta dejanj, med tem ko bi morala bit beseda mačeha nanačnih stvari, dokler nismo prišli do prezira, enostavnosti in prisrčnosti), moramo sedaj obračunati z vsem. zavesami, ki bi mogle motiti našo zavest, da si zopet pridobimo popolno jasnost odnosov in čustev (Odobravanje) in tako smo uporabljali to retoriko, da smo dospeli do prave :n resnične oblike inflaeije besed in prišli celo tako daleč, kar lahko usotov.te vsak dan. da je bila velika in izredna vrlina celo biti pošten. Tako si je vsakdo izmed nas. čeprav je pošteno izvrši] svojo dolžnost n nič drugega kakor svojo dolžnost lastil takoi pravico, da sme zahtevati izredne nagrade, tako je najmanjša odpoved nenadoma postala velika, težka žrtev in tako se je žrtev izpremenila v mučen štvo. najmanjše trpljenje pa ie u.-tvarjalo junake. Sedaj Da moramo stopiti s te lestve na svet našega enostavnejšega človeštva in povedati da se pravi izvršiti svojo dolžnost storit: samo svojo dolžnost, da je žrtev samo tedaj žrtev, ko so dokazi za resnično trpljenje in bolest, da pripada venec mučeništva samo nekaterim ljudem, da je junakov med živimi sicer mnogo, vendar med njim; ze'o malo-^takšmh. ki sp izjemna bilja. Vsekakor pa so junaki t*sti naši IJudje, k j So padli za Domovino. (Odobravanje). Opozorilo omahljivcem Ako tako ozaacsmo duhovni in morami položaj vsakega izmed nas, boste, tovariši, takoj in lahko razumeli, da bomo onemogočili položaj v Stranki VJMIIU, ki se ne merijo po tem merHu. (Odobravanje.) Odložil sem rok za dvig članske izkaznice do 10. junija s prikritim upanjem, da je mnogi, ki so doslej oklevali, sploh ne bodo drvlg-nili in da bom ts.lto z jrvrrpim m dokončnim navodilom privedel mnoge do tega. da bodo pri prihodnji obnovi napravili takisto. (Odobravanje.) Ko je Duce 17. apnla popoldne spregovoril moje ime kot tajn'ka Stranke, jem čutil, da zahteva od mene vse moje življenje, kakor je ta obveza v besedilu prisege. Ker sem pripravljen, da žrtvujem svoje življenje v službi Duceja in brez obotavljanja, vam prisegam, da se ne bom po-mišljal izpostaviti življenja vseh fašistov. Če bo potrebno za Duceja in stvar. (Vsi se dvignejo s sedežev in vzklikajo: Duce! Duce!) Ko omenjam krvno žrtev, naj nihče ne misli, da smo pripravljeni na to najvišjo žrtev zato, ker preziramo življenje. Nasprotno, mi pripisujemo življenju najvišjo vrednost. Fašizem je sinteza, ki preprečuje izgube in izvršuje celo osredotočenje moči. Skrivnost, ki jo fažizem ustvarja v človeku, je prav ta krepost, da se poveličuje vsaka njegova larživIjajoč :n poživljajoč tako ves ostali jen organizem. Odprto pomeni v običajnem smislu: prešinjeno z gorečo neodjen-Ijivo strastjo, odprto v boli dinamično ari- tokratskem ^mislu. tako da je mogoč pritok novih vrednot za poveljniška mesta, ki naj izpopolnijo lastno hierarhijo. Osrednje vprašanje rasizma je nedvomno vprašanje kadrov. Pravilo, ki nas bo pri lem vod lo. je: »kompetenca«. Vsakdo mora biti na pravem mestu po svojih vrlinah, svojih zmožnostih, svojem znanju :n r>o svoji usposobljenosti. (Odob rava-nje.) In nič improvizacij! Vsako se je moral izkazati v nižjih skupinah in dokazati, da je vreden prostak ob vsakem' času in v v ?h okoliščinah, da je človek značaja -n in da ima pravico stremeti po v;šji ' onji. Vsekakor pa mora dokazati z dejanji in v neoporečni meri. da je predvsem fašist, ki vselej ostane neizpremen-Ijiv fašist (Odobravanje). Trdno in izven diskusije je tudi pojmovanje določanja oseb od zgoraj glede na polno odgovornost in avtoriteto, pri čemer mislimo, da se mora to pojmovanje, ako naj se neprestano ne vrti v ozkem krogu, biti podprto od spodaj s prostovoljnim priznanjem vrednot. Te vrline, dvignjene iz množice. — tako se spet vrača nojem aristokracije množice — morajo imeti možnost, da se merijo in utrdijo v tekmi, kdo ie naimočnejši in najvrednejši. Na ta načn bo mogoče od zgoraj iz- r ti v vedno širšem krogu hierarhičnih vrlin To bo tudi povečalo kroženje ne le v kadrih, temveč tudi v mislih, energiiah in dinamiki Stranke. (Odobravanje.) še eno točko je treba pojasniti: odpravita moramo poklic hierarha (odobravanje.) Poklicnost je znižala raven hierarhije in povzročila mirnost, prepuščanje dogodkov svojemu toku in nemarnost. Cim nekdo vstopi v hierarhično »kariero«, skuša storiti vse, da se izogne »hrapavosti« in tveganjem (Odobravanje.) Odgovornost in avtoriteta hierarhije Glede hierarhije pa moramo reči še par besed o odgovornosti in avtoriteti. Vsak fašist naj stori svojo dolžnost v p lni za in z dostojanstvom. Ako to dela dobro, bo iz\TŠtil svojo nalogo in lahko pričakuje nagrado; ako ne, pa naj bo prepričan, da bo to plačal. (Odobravanje.) stranka ne sme tipeti. da bi se kdorkoli Skrival za narelbami in navodili višjih. Neznosno in fašista nevredno pa je. ako kdo pri vsakem koraJtu kliče na pomoč Duceja. (Odobravanje.) Duce daje vedno in za vse splošne smernice, toda prepušča organizmom Režima najpopolnejšo svobodo in samostojno-t pri izvrševanju. Torej avtoriteta in avteritativ-nost, ne pa avtoritarstvo. Orli in druge oznake lahko podehijejo oblast, teda ne morejo je opravičiti. To lahko napravi samo moralno načelo, ki je osnovano na mod-osti. pripravi, resnosti in ugledu. Hierarhi, ki bi se zanašali samo na uradno oblast, s i Režimu škodljivi in tuli smešni (Pritrjevanje) Ni treba sc delati ošabnega niti ne vpiti in bit: s pestjo po mizi. Kdor vpie ne sod" trezno; kdor udarja s pestmi, n'ina drugih dokazov m za krinko ponosnega oblastnika se skriva praznota slave in srca Oblast ne sme biti ločena od ravnovesja in humanosti. (Odobravanje.) Pogosto slišimo govoriti o č^čenju v katastrofalnem in tajinstvenem smislu kot o moralnem \prasanju. ki visi nad Stranko. \"erjemite. tovariši, da ni potrebno čiščenje v drastičnem pomenu besede, kajti prav nobene= ga moralnega vprašanja ni, k1 bi zadevalo Stranko v njenem bistvu. Vso to potrebo čiščenja v Stranki so si izmislili prav fašisti in so jc potem poklonili v dar antifašistem. To pa se\eda ne pomeni, da bi ne imeii dolžnosti izvršiti natančne -n stroge izbire. Toda postopali bomo previdno in odpravili nesposobne vseh vrst, ne pa metali v stran običajne povprečneže. (Odobravanje-ploskanje.) Le malo pomislimo! V Stranki nas je milijone vpisanih: ali je kaj izrednega v tem. če je v njej tudi 10 ali 20 tisoč nevrednih? Katera človeška ali verska, antična ali sodobna-naša ali tuja družba sploh je. k: ne & imela enakega ali višjega odstotka Škodljivih elementov, ki bi bili izven moralne postave, kakršna za nje velja? Ven tCTej z nevrednim: izkoriščevalci in nezvestimi brez usm'ljcnia! Toda ne spravljajmo v isto vrečo s temi tudi nekri-vih, poštenih in mirnih državljanov, četud' so povprečni fašisti Tudi v napadalnih oddelkih so taki. ki so dodeljeni vezevju in drugim službam. Tudi med drznimi so nadvse drzni! V takšnih pri* merih moramo upoštevat: prejšnje dogodke -medtem ko ne bomo ničesar upoštevali, ko gre za tiste, ki ne verujejo slepo v zmago in ki si na bodo neoporečno prizadevali, da bi jo dosegli. V tem pogledu preteklost pa naj bo še tako slavna, ne moa-e nič opravičiti: nasprotno celo poslabša položaj in moralno 'n politično odgovornost (Odobravanje.) Zlo ni. tovariši, v obstoju teh. zlo Jt v dej= stvu. da ti elementi niso odstranjeni čim jih ugotovimo, ali pa se prostovoljno odkrijejo Hujše je. kadar se jih sku^a kaznovati. Izredno težavna stvar pa je tedaj, ko se v primeru vsakega resničnega lopov., ki se izsledi, najdejo takoj dva ali trije tcvarši najboljše preteklosti in najboljše vere. ki prisegajo na čast ip na fašistično vero nevredneža. ki bi moral biti izločen. Vselej bomo strogo ločili osebe od stranKe t tem smislu, da po Ducejevih besedah »posvetnega ne zamenjamo s svetim«. V primeru odstranitve bodo vzroki vselej jav-nr pojasnjeni V poiasnilih ne bo nič meglenega ali zme* denega. Povedale bodo polteno pravi vzrok zaradi podlosti, k' se je izkazala v tej ali oni priliki zaradi izkoriščania al: dokazane špeku- lac:je v teh in teh dejstvih za \-> splošne ali r si One i cvredresf.. k- «?e jc pokazala ob tukš- a; priliki. cbreksvalcsv Toda še neko drugo krivdo hočemo obsoditi: namreč površnost fašistov, ki nezavestno črnijo svoje tovariše, svoje hierarhije in svojo Stranko. To bi lahko ozna-č Lj za pravcati primer sebi škedujočega sadizma. Fašist, ki je vreden tega imena, ima dlistine«. Nekateri Italijani in fašisti zahtevajo sedaj »idealno karto revolucije«. Toda kaj naj bj povedala ta karta, kar že ni povedal Benito Mussolini9 N: nam torej potrebna nova karta revolucije, pač pa -skren in cdločen povratek k izvorom revolucije in Mussolinijevske misli, od katere smo se — nedvomno zaradi velikega dela, ki smo ga izvršili v teh letih — nekoliko oddaljili. Najbrž ste slišali govoriti o tem. da bi bdo treba »vzgojiti nared po političnem izročilu«. Toda kaj to pomeni? Prav rad bi vedel, kakšno je politično 'zročilo, po katerem naj bi bil italijanski narod vzgojen. Po rimskem izročdlu! Trda to fašizem že dela. odkar se je pojavil, čeprav doslej še ni našel zakonodajalca, ki bi se imenoval Giunio Bruto, ali generala, kakršen je bil Attilio Regolo. in očeta, kakršen je bil L.u-C-'0 Virginio in žene. kakršna je bila Lu-krecija. Zares, časi so izpremeniU: in najbrž bi nam vse to ne bilo posebno ljubo. (Smeh.) Stranka In država Ali naj se mar vrnemo v dobo občin ah repubrk? Ali pod francosko, špansko, habsburško nadvlado? V Italijo, razdeljeno na toliko majhnih »državica? Ali pa morda v univerzalnost Rinaseimenta, ki nam }6 dal neminljivo slavo v umetnosti, medtem ko sc đrug^ narodi pripravljali dejansko moč velikih držav? Ta op-zor la na povratek k nekemu izročilu, se vam ne zdi. da prikrivajo strah pred politično moralnim položajem in postavo, k; jo je dosegla Mus-scl nijeva Italija, torej tudi otožna težnja vrnitve k frankofilstvu. anglofilstvu in zakaj ne k rusofiistvu? V tem primeru imamo faš'sti povsem italijansko tradic jo. po kateri se odločno hočemo ravnati. To je tradicija Dant:ja. ki je pognal v peklu v jezero umazanij ali v smolo ali ognjeni dei heretike nemoralneže in izdajalce Domo-v ne! Dru~o vprašanje, ki se vedno znova ponavlja v razpravi, je vprašanje položaja Stranke napram Državi. V tem pogledu velja Ducejeva formula: Stranka je nena-domest Jivi vezni člen med državo in narodom: ona je povezana s prvo in z dru-g'm, v kolikor dobava od naroda svojo življenjsko silo in svojo probojr.o dinamiko, dceim prejema od Države in ji vrata etiteno in zgodovinsko utemeljitev tMjlitnr-ne oblasti V kolikor je narod, ,i> Stranka nujno množica, v kolikor |e Država, pa je Stranka hierarhija. Stranka ie nafboli udani služitel.i in najboli trdovratni branite1.! Države. Kot s!iiž:fe*i mora bit* Dr/a Vi popolnoma na razpolago t?ko v njenih akeiiah. kakor v akcijah in življenju p«-edinrev. V kolikor ie trdovratni branitelj Drža va. na >e Stranka pridržuie pravico, da bdi in nadzira n pokera v vse organe in ustanove države, da bi ta ne b-*la okrnjena v svoji moči. nI i kar bi b;V še slabše da ^ ne bi izpostavljala izdaji svojega p članstva. vice in naloge mladine In govorimo sedaj o m'adlni. Ali zares obstoji vprašanje mladih? Kaj je novega v nemiru ki giba mlade? Al; ni morda ona ista težnja, ista potreba po izpopolnitvi oblike, prenovitvi snov-; in nadomestitvi premaganega z življensko silo. torej isto stremljenje, ki je vedno gnalo vse generacije? Vprašanje mladih so si izm slili stari, ki ?o vrgli ml^deniškim čustvom utvaro velikih neznank, ki bi jih bilo treba rešiti, in ?o si s tem hoteli ustvariti neko osebno nasledstvo, svoje opravičilo. To je demagogija! (Odobravanje.) še so bitke, ki iih bomo morali bti: še so snage, ki iih bomo morali doseči, da totalitarno uveljavimo fašizem v svetu, vendar se vse to ne tiče mladih nič bolj. kakor vsega italijanskega naroda. (Odobravanje.) In vprašujemo tudi: ali je to dozdevna kriza mlad ne svetovna, evropska ali samo italijanska? Ali zajema mladino starih dr-;-av ali tudi mladino novih držav? Al- je samo stvar prvih, ali samo stvar drugih? £e 25 let sem. da celo od začetka stoletja, ni nič več stalno. Vse se giblje in obnavlja :n običajni odnos moči je strt. Kar se je včeraj zdelo nepremostljivo, je danes že premasano in bo jutri pozabljeno. Cesar danes še ne poznamo, se nam jutri, glejte, že kaže kot bistveno. Narodi, ki so si nadevali nadzorstvo nad svetom, se umikajo pred zaletom nov h sil. Narodi, ki so se zdeli večno obsojeni na druga ali tretia mesta, pa nenadoma kažejo na svojo pravo usodo. Tzeanjajo države, nastajajo države in nacionalne enote se snet vzpostavljajo. Izostala pofasnila Ali se torej moremo čuditi, ako si narodi sami zastavljajo vprašanja o svoji bodočnosti? In kako naj zahtevamo, da bi mladine, ki ie v središču narodov in predstavlja njih dina-mko. ne prevzela m skrbela ta vprašanja? V tem razbeljenem ozračju spričo nestalnosti vseh življenjskih činiteljev. se terej ne smemo čuditi, ako so mladi ljudje včasih pre* t:rano zaskrbljeni glede svoje bodočnosti ;n ako nekateri izmed njih z neobičajnem egoizmom kažejo skrb, da bi dosegli kakršen koli no, to dediščino, od koder lahko zajadra k najplemenitejšim osvajanjem. Mi imamo le to dolžnost, da mladini pojasnimo in razložmo dolgo in težavno pot, razložimo, da so vse osvojitve le sad vere. studija, znoja, krvi. In zato zahteva od nas. da. ji pomagamo pri tej bistveni poiasnitvl, da bo mogla biti brez vsakega zakrivanja, da bo lahko jutri pripadal kulturi, družbi, domovini. (Burno ploskanje.) Pojem discipline Osnova vsega pa je disciplina. Je popolnoma odveč imeti razne predsodke ter ne priznat: nujni razvoj družbe. Moderna družba deluje v vedno širših kompleksih, gre vedno hitreje nasproti velikim kolektivom, človek se vedno bolj izpopolnjuje, izbira, ima vedno večji ugled, zato mora biti včlanjen ter se podrediti nacionalnemu kolektivu, podrediti se višji disciplini. Ni dvoma, da je država največje ter najvišje predstavništvo to zahteve. Družbena in kolektivna nujnost življenja ter disciplina, kj iz te nujnosti izvira, nikakor ne uničujejo človeške osebnosti kakor se tudi vojak, ki koraka z istim nahrbtnikom ter z istim korakom s tisoči tovariš1, ki mu g^edo ob stran1-, zadaj in spredaj, ne čuti omrtvičenega. Mi fašisti moramo gledati na disciplino še pod nek:m pc sobnim vidikom. Nikakor ne moremo govoriti o dveh oblikah discipline: o eni, ki gre od nas do naših podre jenih, ter druge, ki gre od nas do naših nad-rejen:h. če bi se to dogajalo če stokrat navzdol, bi prišli do pretiravanja, navzgor pa bi se spremenila v prilizovanje. Ne moremo izvajati nasproti drugim na|resnejse službe poveljevanja, če nismo najprej v sebi popolnoma izoblikovali zavesti najbolj izgrajene pokorščine. Disciplina se ne sme loč-ti od tovar št va Nasprotno, tovarištvo mora discipuno podpirati. Tovarištvo moramo pojmovati kakor nekako mist:čno bratstvo, ki se daje neprisiljeno in se tudi neprisiljeno sprejme. To je prjateljstvo, ki izključuje vsako k.o-ristolovstvo, ker ima svojo koremno v ideji V moralnem redu ni nobenega nasrprotstva tovarištvu. Samo v antropologiji je neki tak pojem, ki se imenuje kan balstvo. Zahteve tovarištva pa so: spoštovanje, lojalnost, zvestoba. Treba je ohraniti in to položaj ki naj bi jim pomacal do nadaljnjih osvojitev Ni v tem krivda, ako o krivdi smemo scvoTiti. mtad'nt. temveč pokolenja pred njo in če hočemo biti točni. na?eca poko!enja. Prav mi smo pokazali, da je vse lahko in naravno, kajti v nekem določenem trenutku, da bi ne izgledali ošabni in retorični, nismo mladim ljudem pojasuili. preko kakšnih trdih notranjih bojev, priprav berb in čakam ter osebn.h dram :n tragedij je Mussohnijeva generacija prišla na vlado. (Odobravanje.) Prav mi smo pozabili svojo pieteklost začenši s tem, da nismo več primerno priznali napora, bodisi naše generacije, bodisi one pred nami in morda še oddaljenejših. Izostal je naš pcuk! In ker sni^ tako mazali mi samo na lahko, ae danes ne smemo čuditi, ako smatra sedaj "mladina, da je vse naglo dosegljivo. Ko to ugotavljamo, pa moramo ; rizna-ti. da italijanska mladina Se vedno trdno veruje, čeprav se včasih zdi. kakor da noče verjeti, morda zato, ker se noče pokazati prilagodljivo ali pa morda zato, ker se boji. da bi ji od zunaj vsilili prepričanje, ki bi si ga rada s ponosom prostovoljno pridobila s svojim duhom. Ne smemo iz tega delati ločenega vprašanja: Nasprotno mladini moramo povedati, govoreč ji jasno in pošteno: bodočnost je vaša. toda morate si jo priboriti! Sice* smo vsi mi več kot prepričani, da je vprašanje italijanske mladine te rešeno, odkar smo videli naše dečke, kako se bore na vseh bojiščih te vojne kot levi. Ko se mladina bori in umira, potem »veruje« in ni v njej nerešljivih neznank. (Odobravanje.) Od Abesinije do Španije, od Marman-ke do Egipta. Grčije in Rusije so se ti lepi mladci našega rodu ovenčali s častmi in bleščečimi križi v oslepujoči luč? slave. To tako danes, kakor včeraj, kakor vedno. Mladina ne zahteva drugega, kakor da sme biti mladina m to popolnoma mladina brez kakih omejevanj, razen tistih, ki nam jih nalagajo nujne časovne potrebe ter ne-ustaljivi tok časa. Zato zahteva, in to iskre- | predvsem takrat prijateljstvo, kadar mv- stopijo težke ure. Prijateljstvo je dar ki pa človek nudi stoječ pokoncu, sprejema pa na k-lenih. Nekoč se je govorilo o >masic, hoteč m tem poimenovati in loč-ti delavce in kmete od drugrih slojev. Toda Italij;mi so vsi cn narod. To je popoln in nepomesijiv etn1čni kompleks. Ce se potem hoče dali h gospodarski značaj, moramo pripomniti, ua. jc tako zvanih »ventlsettistov« cela legija, in ti zaslužijo posebno omembo. Delavci, rokodelci, meščani, plemiči so bili po modernom in fašističnem pojmovanju socialni le začasno, medtem ko je človečnost sima del večnost', in ta človečnost podzavestno vča~ sih obupno teži k višjemu napredku, tako v socialno gospodarskem, kakor tudi v po-litu nem. kulturnem in ukazovalnem področju. Nizke demagoške spekulacije Srednji sloji so potem še na poseben na-č n nekako zvezno tkivo, medtem ko |e delavska množica velika rezerva individualnih moči. Treba je torej le začeti s proti-meščanskim hujskaštvom. da se usiv.iri zmeda ter poudari tendenca dema^o^kh špekulacij. To je podobno nekdanjemu nastopu francoske aristokracije, ki je dajalo potuho sanscilotom ter zato pustila glavo na giljotini, podobno tud^ advokatom, bogatim profesorjem ter te bogate j! m meščanom pokojnih italijanskih socialistLčn'h strank. Nekdo, ki se na to pač razume, je takole definiral meščana: >Meščan je bogatin, ki je tudi lahko lopov.< Torej mora biti tudi bogatin, ki ni lopov, kakor moremo najti tudi reveža, ki je podlež. Bedno bitje, ki ga mi poimenujemo t besedo *mo.sčan«. je ciničen, brezobziren, računarski in strahopeten človek, ki ne pripada nobenemu socialnemu sloju, obenem je pa lahko član vseh. Te distinkcije, kl bi jih že mocrli premagati v l^tti strelskih jarkov 1915 in ki jih je poteptal pohod akcijskih oddelkov, so danes naravnost zločinske, ko vos italijanski na-rod daje tako veličastne dokaze. (Doi»ro. Ploskanje.) tranka lit liudstvo Ali so buržuji, aristokrati ali proletarci tisti, ki se bore m umirajo v Severni Afriki ali v Rusiji, v trupu podmornirc ali v kabini letalskega aparata r Tisti, ki pričakujejo zvesti in prepričani zmage v kakem koncentracijskem ajet-niškem taborišču? Ali so matere buržujev ali delavcev ali aristokratov tiste, ki hodijo okrog žalno oblečene, ki pa kljub temu nosijo nedvomno in plemenito znamenje žrtve brez primere ? Pustimo, tovariši, taka razmišljanja in trudimo se doseči čim popolnejšo enotnost italijanskega naroda. Nacionalna enotnost in ne sveta zveza ! Kaj razumemo pod besedo naconalna f-notnest? Razumemo najpopolnejše edin-StVO vseh Italijanov okreg nekaterih osrednjih elementov kakor: rasna zavest, navest večneg-a naroda. Vsak tak element je kakor neki nezamenljivi dar kolektiv nega življenja, dalje suverenost države, manenca socialnega vprašanja v fašist'č- >m smislu. Zlasti pa v tem trenutku enotnost v vprašanju vojne, kar vključuje vse prejšnje elemente ter jih postavlja v položaj silne napetosti. Enotnost! Nc sveta zveza« v starem liberalnodeaio. kratičnem pojmovanju, nekak kotel, kjer so bile pomešane vse usedline ,;tičnih strank, ki jih je strah, le preprost trati združeval, ker so se čutili ogrožene in se skušali izogniti grozeči nevarnosti. * Ctel ki ni mogel doseči nikake edinosti, ka vsaka stranka je vrgla vanj le svoje iz-vržke in sesedke s tihim sklepom, da obnovi borbo, čim bo nevarnost mimo. Enotnost pa. o kateri govorimo m ki Je že na sijaion način ostvari-ma na bojnih poljanah ter v bolestnem krču, ki je i? celega naroda ustvaril eno samo nojsko je najbolj vroč ogenj in najpopolnejša topilnica, ki združuje dejanja vseh .istih ki so pripravljeni boriti se za domovino do zadnjega diha To je torej italijanska enotnost v naj višji meri In zato tudi najbolj fašistična, ne pa ogabna in odbijajoča mešanica, začinjena s farizejskim kesanjem. Mi borci odklanjamo ogorčeno vsako zvezo in sočustvovanje vsako somišl;cni-štvo. vsako sodelovanje ter vsako osebno in fizično nuđenje skupnosti z dobičkarji, z izkoriščevalci s šakali. ki mislijo, da bi se dala odpreti v železnem oklepu fa-š'zma v te] trdni enotnosti kakšna vrzel, skozi katero bi lahko vdrli ter falsific '-ranimi dokumenti si pridobili pravico do noveg-a državlianstva ter si zopet osvojil* hinavsko devištvo. Toda enotnost moremo doseči ne izven Stranke, temveč v okviru Stranke. Uporabljamo nek stavek Duceja in kličemo: >Vse v fašizmu, nič Izven fašizma!« Treba je stopiti v popolno dejavno stvarnost ter reči: «Vse v stranki, ničesar izven stranke!« Stranka si lasti to čast in to dolžnost, da je nrva boriteljica v tej voini. Pod besedo stranka ne razumemo samo številnega članstva, temveč ves narod, ki tudi brez član* ske izkaznice živi. dela. st beri in umira za isto stvar. Fašistični narod Rekel sem. da mislim pri besedi fašisti tud: vse nevčlanjene. ki pa imajo iste lastnosti, iste kreposti, iste ideale, kajti v resnici mOTemo trditi, da je danes ves narod fašističen Fašističen je v vseh svojih temeljnih ustanovah in področjih: od vojske pa do uredništva, od sod-ništva do šolstva, od svobodnih poklicev pa do delavcev in kmetov. Če pa je še kje spodaj ali zgoraj kak«na antifa^istična iver ali anti-fašistični poedinci. ima to le relativen po* men. Ta odpor nas le navaja k temu. da si nikar ne delajmo utvar o soglasju. Id itak ni nikoli dosegljivo. Ljudstvo brez črnih srajc, ki je odgovorilo na vsak naš poziv z navdušenjem in vzhiče-njem in dostikrat mešalo apno za kamne fašistične zgradbe s svojim znojem in dostikrat s krvjo svojih žil, zasluži popolno priznanje. Danes ne moremo in ne smemo reči: »S*- kn je samo fašistična«, ampak moram* - vi: »Stranka je tudi dediščina italijanskuiM .d-stva«. Samo. če smo v slu/bi naroda, n.u | ne nadrejeni, ali. kar je Sc slab>e odtre-m'. n d-rujeni od njepn. samo če sc nam 7;i n*9Hxi rutj* bolj 2ivim čustvovanjem pob» nnvitvenega dela in da bomo na njihovih zgledih znali razbrati in opravičiti v svoj' \e*»ti pravice, ki jih zahtevamo, da. pokg nas. tudi vsakdo od drugih v celoti izpolni MfOJG dolžnost. Stranka nima navade predlagati nikakih računov, zahteva pa. da sloji in stanovi brez razločka vrnejo nantdu to, kar so dobili (A vlade v imenu naroda. Bodimo z Ija&tfvoofc ne da bi se ponižali do najnižjih pl.i>ti a!; da bi se naslonli na sredino ali tla b: bili klečeplazni do najvišj'h: pač pa HMfUno dvign'ti vsi na:o raven na Csto misel, čiste namene, delo in Ognjevito %cljo. Stranka mora biti skupen imenovalec. p<; katerem sc mortjo razpoznavati vsi Italijani, tako g ede ponosne preteklosti kako tudi glede ne-ukročenc gotovosti jutri;njcg., dne: •^unvii temelj, na katerem bomo branili skupne pridobitve, in Si bomo zgradili skupno srečo. (Odobravanje.) Ali res mislite, da ljudstvo zahteva o«i nas samo podporo in zaščito? Da, od naj? bo zahtevalo tudi to in naša prava dolžnost je. dat: mu to v najpop-lnejši obliki. Toda ne zahteva od nas zgolj te^a; kiiU v tem primeru bi ljudstvo zgubilo svojo zgodovinsko poslanstvo*. Ako bi svoje delo omejili zgolj na to, b: pomenilo, da smo padli nizko m sami zanikali pravi smisel svojega poslanstva, cv bi moral: ljudstvu samo pomagati, bi ^ra omrtv cilj in bi gledali nanj le s stališča potreb. Kaj zahteva ljudstvo Ljudstvo zahteva in želi zhtsti danes, da mu poveljujemo odločno in | silo, ki jo spremlja pravičnost. (2ivahno odobravanje.) To je resnica: ljudstvo žeja po poveljstvu in nam nalaga to strašno dolžnost. Ce je res, da je oblast ognjeni križ, potem Stranka v imenu vlade prevzema vso to pezo odgovornosti za poveljevanje in pravi svojemu voditelju: iTi ki veš in moreš, ti. ki poznaš cilje in sredstva, ti, ki imaš v svojem srcu srce vsega tvojega naroda, ti, ki drž'š v svojih prstih usodo naroda, poveljuj nam! Iz tvojega povelja bomo prikrojili našo obleko in jo dali ljudstvu, da tudj ono stori v pokorščini za svojo najvišjo k:e-post in za motiv svoje zmage«. (Najzivah-nejše odobravanje.) Kaj pa bomo v povračilo za to odgovornost mi zahtevali od ljudstva? Samo BOOl naj še naprej veruje v zmago, naj pride kar hoče. Toda samo verovat: ni dovolj. Zahtevamo, da vsi delajo z neizčrpno vnemo, rekel bi skoro, z besom, da ne bo vera samo prazno in nedoločeno stremljenje, marveč stvarna volja. Zahtevamo, da vsj sprejmejo najstrožjo disciplino. Vsako nedisciplinirane m^sel, ne rečem nedisciplinirano dejanje, na katerem koli področju bomo sodili in kaznovali kot žalitev Domovine. Slepo verovati v zmago ck> absurdnosti; in četudj bi ves svet moral iti v razvaline, še in vedno verovati. (Odobravanje.) V ta namen je nujno potrebno izogibati se kakršnemu koli zapravljanju sil in osredotočiti vse sile k istemu cilju. Poleg tega tudi zahtevamo, da vsi brez razlike oblo-čemo eno samo obleko, da se vsi držimo enega samega vojnega pravila: vsi moramo enako misliti, enako jesti, enako se oblačiti enako delati. CDalje na 3. strani) Stev. 104 »SEO VENSKI N AR O D«, s. maja »«-X3n Stran 3 P©rei!le Ekse. Scorze (Nadaljevanje z 2« strani) Ko se milijoni vojakov junaško bijejo, tako da se jim čudimo mi sami m ves 3vet, n komur ne more bit« dovoljeno živeti taksnega življenja kakr-šno je živel pred vojno, preživljati dneve v posurovelj sebičro-st:. ki se je dušilo v neumnem veseljačen_u brez možatih čednosti in duhovne luč'-. Potreba sodelovanja Medtem, ko 46 milijonov Italijanov Uvi teko, da s| meri kruh za teAitev glada tđ čevlj> In obleko kakor zahteva delo, ne si .je biti dovoljeno nikomur da bi Be redil ob n"em In ob paragrafih zakoni: eni špekiiil rajo s svojimi nekontroIIrnn:rnj zalogami drugI mečejo prelahko zaslužen denar \ nenasitna žrela črne borze. (Najživahnc.fsc «m? hra vanje.) Troti obojim bomo nastopili r.' i-^miljrno ( dobro, bravo). Peč ist li in pobrali bomo v zrboj za smeti lenuhe in postopače, bolj al* manj poene vampirje, boli sli manj skrivne pr dajalce ki se kopičijo pi cestah cv-r / delo in žalijo častne že zgolj s svojo D 'Sočnostjo. Hal jim bomo gotovo nezasluženo čast 7> dali jih lomo v vojsko in delavske le-\ Tega ne bomo storili samo ~z vojašk h lencv. ali za narodno izboljšanje, an-r k r. cd vsem za človeč-ko izboljšanje, ker Vzorno nudili možnost da si končno pr'-dobe časten življenjski cilj in vsaj mn:< Čn-tl. Pa tudi sodelovanie zahtevamo od nar^rji- Za-htevamo ca zln^t: od pohabljencev bojevnikov, od družin padVh. Zahtevamo od uradništvs. k- ie naiposostede v stiku 7. ljudstvom- od vseh k; upravljajo svoje poklice in veljajo vsak v svojem krogu za najbolji aristokracijo, kakor od najčastnejših :n z\est:h dc'avcev. in končno cd duhovnikov, k? imajo skrb za du^e in k5 najbolje od vseh vedo. kaj pomeni sedanja vojni za cilje katolištva. Z-ihfevamo. da vsi vredni Italijani k3r naj-odločnejše z n•vC:>tncjču države ustvarja sovražna pro= paaanda ali človeška slabost. Ti časi so trd: in vsak mora v vsakem cziru stonti svojo d- ižnost. In to sodelovanje zahte-samo tudi iz nekega posebnega vzroka, zahtevamo ga. da bi b ii do skrajnosti omejeni v primeri trmastega odpora. N:hče naj se ne čudi. če bo na so ' -vznika padel neupogljivi meč fasistovske pravice Kd@ fes d&fbll vofno Na dnu vseera dela Stranke je en sam kategorični ;mncrativ. zmagati v vojni. Za zrnato re potrebno, da je del bojišča, ki ji je zaupan. 'menicn v rnonoJHski blok. ob katerem se b i zlomi] vsak sovražni napad in na katerega 1 do1-"{«*?£k> stvarno računale Oborožene sile. katerim je zaupan dru£i odsek. Ta vojna ni vojna hitrosti, ampak vojna od; p.ra. Tako se po stanju stvari in po treh letih zagrizenega in krvavega odpora postavila vprašanje: kdo bo dobil vojno? (Glasovi: Mi! Mi!) \ojno bo dobil nc tisti narod, ki bo zmagal \ zadnji bitki na bojišču, marveč oni narod, ki bo znal strniti svoje živce v neprodiren d imant. k- si bo prihranil dih. da bo vztrajal eno uro već. k: ho znal tako zmanjšati svoje 1. ;tne zahtv.'\c in potrebe, da bo prihranil, če- tudi bo manj založen, en hlebec kruha več za svoje vojake. Toda dovoljeno jc tudi, da si postavimo k neko dru^o vprašanje: kdo bo dobil mir? Mir bo dobil, m bo torej dal svoje lice novemu 'edu ter bo vladal glede omtkc bata narod, k: bo za mizo pn mirovnih podajanjih bolj str n:en. bolj urejen, bolj discipliniran (Živahno odobravanje.) Predvsem pa tisti narod ki bo imel svojo 'zvirno politično misel, ki bo postala v teku let največje premoženje vsakomur in vseh. škrat fca zmaaal bo tisti narod, ki bo razpolagal z vsemi svoj:m: orcanizatormmi silami, z \sem vojim mo»-a!mm bogastvom in z osrednio po t'čno idejo, okrog katere naj se organizira n obnovi ži%-!jenje. ki ca je vojna spreobrnila Odlsčisa izjava Ni dvoma, da ima italijansko ljudstvo vsa števila in vse lastnosti, da lahko premaga in zmasa to vrhovno na'ogo. Naše IJndslf ima med mnogimi drugimi svojimi življenjskimi lastnostmi zlasti tri stvari, ki predvsem predstavljajo jamstvo za njegovo večnost, bodisi v stoletjih priznano dobrot'jivost in modrost, bodisi novo krepost, ki se kaže zdaj in meče svojo uč v bodočnost. Vojno in mir bo dobil ašisi'i"ni narod, ki veruje v katoliško vero, fašistični narod, ki v svoji Savojski dinastiji priznava simbol trajnosti svoje lave. fašistični narod, ki se pokorava, ve-uje in priseca Ducejevemu geniju (Vsi se dvignejo in vzklikajo: Savoda! Duce!). Končal sem. Kakor ste videli, nisem go-.'oril ne o imperiju, in ne o vdanost stva d in Duceju Nisem govori! o imperiju, ker čut te prav tako kakor jaz, da imperij ru samo ozemeljska ostvaritev, ne upravna organizacija. Imperii je zlasti in v bistvu misel, ki Je prevzela duh naroda n *a vodi k najvišjim vrhovom, ta mise1, ki prevladuje v naših srcih posebno zdaj. •co ozemeljski imperij predstavlja majhen ;os zemlje, na katerem se naši hrabri vojščaki junaško bore skupno z nemškimi tovariši. (Vsi vstanejo in dolgo vzkl.ka-io.) Vdanost Duceju je nekaj, o čemer, da ne rečem, da ne more biti nobenega raz-ora vijanja, ampak tudi ne nikakšnega razglabljanja: ker to je izven človeškega vrednotenja in ker to pripada mistiki naše vere. (Dobro; Vzklikanje). TOVARIŠI! Preden končam, čutim potrebo, da v imenu vseh Črnih srajc, tistih, ki so padle na bojiščih ali tistih, ki se še bojujejo, in vseh drugih, ki koprnijo po boju, ki zvesto opravljajo svoje civilne dolžnosti, podam tole trdno, preprosto, nepreklicno izjavo: Naj se zgodi karkoli, v kateremkoli času, na katerem koli mestu, mi se bomo borili odločno, srdito in če bo treba tudi z besom do zmage. Če bomo morali pasti, prisegamo, da bomo padli lepo, dostojanstveno, častno, da bodo tisti, ki pridejo za nami, lahko živeli dostojanstveno in častno. Fskol poljskih ©Sicirjev v fesijlsviškem ujstništvu je drug; dokaz za nehumanost sovražnikovega bojevanja Kaj se je zg^ilo z drugimi ujetniki Katinska afera z vsemi svojimi mednarodnimi posledicami je danes znana po v :v»=',- -i-o -.t—o r.ri 7«vemikih. Zato le brž r>rešla v napad in prekinila diplo-matske s*:ke s poljsko vlado. Nenadna vi torišča, da ueoiove. ali se bo kmalu začela njihova let na. Toda na ži-v*'3s''em trgu še dolgo ne bomo mogli pričakovati gob. Zato nas predvsem zanima, kar pridelujejo — in s kakšnim uspehom — niši zelenjadarj in ali jim sedanje vTonv> ustreza. Vprašujemo se tudi. kaj nam lahko nudi živilski trg maia, Če^poj-de vse p» sreči, ko je založen po večini z drrrr^čim: pridelki. Lani so bili naprodaj zelo zgodaj nekateri pridelki, ki so zrasJi v toplih gredah. Po več tednov prei so bile naroda j kumare, ko so na prostem, šele začenjale eveteti. Toda vsega m mogoče pridelati v toplih gredah in rastlinjakih. Grah iahko zrase le na prostem, pa tudi fižoj se ne ovja po prekljah v zaprti gredi . . Kljub temu ima pridelovanje povrrnine v toplih gredah zlasti pri nas velik pomen. Zadnja leta se je to pospešeno pridelovanje še razširila Nekater. domači pridelki niso več niti prihajali mnogo pozneje na trg kakor uvoženi iz toplih krajev. Tekmovanje naših zelenjadaric iz Trnovega in Krakovega. katera bo pripeljala prva na trg zgodnje pridelke, se ne začne šele maja. temveč že marca. Maja se niti ne smemo več čuditi nekaterim pridelkom, ki j h »navadni« pridelovalci lahko pridelajo šele kdaj v drugi polovici junija. Doslej pa na trgu seveda že ni moglo bita naprodaj kakšnih posebnih novosti. Vrtovi so res že đoigo obdelani, a doslej so bih* naprodaj predvsem pridelki, ki smo jih prištevali med zimske ali ki so zrasli t top lito gredah. Dolgo je vladala suša, ko srno želeli prav takšneoa dežja, kakršnega bo zdaj najbrž kmalu mnogo preveč. Ko bi marca in aprila od časa do časa napojil zemljo takšen pomladni dež, bi bilo pridelovanje povrtnine še mnogo bolj pospešeno. Sicer je pa zdaj na zelenjadnem trgu nekaterih domačih pridelkov, zelenjave, toliko, da se je več skoraj ne moremo želeti. Gospod nje zdaj že lahko izbirajo in se jim ni treba več tako gnesli okrog posameznih prodajalk. Zdaj pa ni tudi več e blaga, temveč prihaja tudi več prodajalk. Tudi ob slabem vremenu je trg pre cej dobro založen. Tako trg dob va lice, •cakršnega ie imel včasih, ko smo bili tudi •>olj vajeni dežja, ki nas ni motil nikjer, tud ne na trgu. Dane« so prodajalke domače zelenjave zavzele celo precej prostora na dnisi polovici trga, kjer jc bilo doslej prazno. Lahko bi £o-\ orili celo c poplavi domače zelenja v t. Nenavadno mnogo je berivke. ki je. kakor ka/c. k!jub vsej vnemi za vitaminsko hrano ne bomo mon*i vse pojesti. Prav tako nt nv.re zdaj iihee tožiti o pomanjkanju šp'naćc Manj ie pa Še mehke giavnate salate, ki sicer ni več novost, a doklej je rt«> >c ni moq'o več zrasti. Zdelo se je. da je bilo danes nai\ečie povpraševanje po tej salari. Med domačimi pridelki tudi ni mogoče prt^reti redkvice, rdeče in bc'e. saj je teh poslastic, ki lahko celo dobro na-domestujejo sadje. tn!:ko, da je tu in tam trg zaradi njih vprav p:san. Samo po sebi «e ra/ume. da je zdaj tn: iz* redno dobre založen s sadikami. Nekateri ne tožijo nad deževnim vremenom, pravijo celo, da je sedanje vreme kakor naročeno, najprimernejše za saditev paradižnikov Kuin.ir zelja, chrovta ;td. Tudi pr.delovale1 -«au.^ -e vesele sedanjega vremena, ker srede sadike tembolj v denar. Najbolj so danes ljudje posegali po paradižnikovih sadikah, ki to bile naprodaj po 50 cent. do 1 Dro Branjevci so bili danes bo'i galoženi s c:tr^ nami in oranžami k.ik.-r z dragim uvoženim blagom. Uvožena zelenjava in druga povrtnma r*"nes: ker jc Čedalje ! haela. zdaj nc e^"e \tč tako \ denar več domačih prdelkev. da bi se kazalo branjevcem bolje zalagati ? njo Pač pa bi lahko prodali mnoco graha, kakof se je i /kazalo nedavno ob prvi p-, iljki. Praznovanje Dneva Vojske in Imperija V nedeljo, O. nuijn-Ua. slovesno prnznn-jrnno Dan Voj*ke ln Imperija ter I »odo zato okrašena poslopja vseh «tr£avnlh uradov st zastavami, prav tako je pa žn-r "t. U'T.»'r:il Lron Kupnik, ukazal, da morajo biti v*a mrstnu poalopia okratU'na z zastavami. I.juliljansko prebivalstvo n:^J brez izi«*nrM* posnpma dri:»vne oblasti in Brade. RMM&M ol>oino ;n o« rkve z okrasitvijo vseh domov z /asfavand. Zastave naj vise s*inio rd sonćnejfa vzhoda do »«• m«■»>«■-%t\ zahoda. K O L K D A R Sobota. 8. maja: Prikaz.m M!- /O Umetniški uspeli prsS* Btz}afco? in v-r:^ 7 isašavčeve Ljubljana. S. maja. Kakor na vseh svojih dosedanjih d vok lav irskih koncertih, tako sta na;i od!ič^; umetnici, preizkušeni pian stki prf.f. Marta B:zjak-V a 1 i a 1 o in prof. Silva H r a š o \ jeva tudi ob snočnji interpretaciji petih dvoklavir> skih skladb pokazali ter porabljali svoj zdra\-i smisel za lepo. učinkov to soiaro Izvajali sta slogovno ritmično, izrazno ra^isčno zasnovane skladbe; celoten spoTcd jt bd na d^stejn^ umetniški višini. Najprej sta ubrano interpretirali vedro M-Clemennje%o »Sonato v R-durua. Sledile so M. Ti»renc:h jtve s!;kovito. živo nanizane w\'aria-cije na Schumanncv tema«, ki se je ob nih potrdila mojstrska podajama sposobnost r.beh k virtuoznosti težečih pianistk Izvrstno poudarjene, zahtevne Variacije so bile na visku njunega snočnjeca močnega uspeha. Ob njih sta lahko učinki.vito razvili vse svoje mterpre-tacijske vrline Izvedba G. Picciolijeve »Burle* ske« je bla v skladu z bistvom skladbe, ki ie označeno že v njenem naslovu. Po F. Chopino-vem čust\ enem »Preludiju« se je občinstvo raz-živelo ob J, Pfeifcrjevi ognjeviti, razigrani »Ta-rantelli«, ki je učinkovito zaključila dobro pretehtani, spretno razvrščeni koncertni spored. Obe priznani umetnici sta usmerili svojo skupne klavirska fgro k preudarj eno uveljavljeni ctxijcstranski pr'ls god :tvl ter podreditvi, vendar tako fia n:so Individualni poudaik' povsem zabrisani ter dn se lahko zcjnm^jo svetle iimetniske poteze vsake od cbeft pianistk. Obe sta bistveno pravilno doumeli posamezne skladbe. Snoč-n;'i koncert naa jc prepričal o njunem ttal« nom napredku v ir.terp; etecijskem. izrinem in tehniko ooHkovnezn pogledu Njtm zvok je v so\e;ri plastično barvit; žel nista cba klavirja kakovostno enakovredna. B z-jakovj Je mojstrinja v doživljanju ter poglobitvi, v li-:čnih in drr.mntjenih poudarkih, HmSovCeva pa je sijajna obvladovalka živega tehničnega prijema, oblikovalka jasno, polno zveneCih tenev. Kakor še nikoli eb njunejm mstopu, ta-kvJ ni bilo g'lasbeno obfiinstvo razočarano tudi na cnočnjem dvoklav rskem koneerr-nem večeru. Ustregli sta v polni meri njegovemu pričakovanju in sta bili po vsaki skladbi deležni toplega iskrenoga priznanja hvaležnih rc-^u.vtlcev. ki so napolnili malo filharmonično dvorano. Ob sklepu sta se še z lepim cfcdatk m oddolžil* nj hovi pozornosti. Bil je resnično prijeten večer, te nam je odkril nsve glasbeno estetične vrednote in lepote. Mladinske športne igre za šolsko leto 1942-43 prvaki v vseh štirih £k»p!na.2i Na zadnjem nirja v oobojk Ljubljana, 8. maja. 9. dnevu medšolskegra tur-v okviru mladinskh športnih iger, ki je bil 30. apr la, so bile odigrane samo tri tekme. V skupini A (moški) je I. moška realna gimnazija premagala srednjo tehnično solo 10:5,10:2, v skupini B (mešk ) je I. meška realna gimnazija premagala II. moško realno gimnazijo 10:610:6, v skupni D (ženske) pa je I. ženska realna gimnazija premagala klasično gimnazijo 11:9.10:6. Turnir je b 1 tako zaključen. Komina ocena je naslednja: Shnpina A (mo-ški): 1. II. moška realna gimnazija 2. Srednja tehnična šola 3. I. moški realna gmnazija 4. Klasična gimnazija 5. Učitelj šče 6. III. meška realna gimnazija 7. IV. moška realna gimnazija 8. Trgovska akademija Skupina B (mOski): 1. I. moška realna gmnazija II. moška realna gimnazija IV. meška realna gmnazija L mešana meščanska šola Klasična gimnazija m. moška realna gimnazija II. moška meščanslca šola II. mešana meščanska šela 9. U. mešana meščanska šola 10. I. moška mešče-nska šola Skupina C (ženske) : 1. Dvoletna trgovska šola 2. Učiteljišče 3. I. ženska realna g'mnezija 4. Trgovska akademija 5. n. ženska realna gimnaz ja 6. Obrtna šola Skuprna D (ženske): I. ženska realna gimnazija 300 točk. Klasična gimnazija 270 točk, I. mešana meščanska šola 240 točk, n. ženska -ea;na gimnazija 210 točk, I. ženska mr£čanska šola 1S3 točk, II. ženska meščanska dela 135 točk, 7. II. mešana meščanska šola 135 tockt 8. III. mešana meščanska Šola 90 t/>čV. Prvenstvo »MlncVnskih 'ger« v odbojki za šolsko leto 1912-19 r3 so s priborila na podlag: j'rn^jli izidov našle inja mo-Stva: TI. meška real. gim. I. meška realna g m. Dvoletna trgov. šola. I. ženska realna glm. 3O0 točk. 270 tečk. 225 točk, 225 točk, 150 točk. 150 teč .k. 150 točk. 90 točk 300 točk, 270 točk, 240 točk, 195 točk, 195 točk, 150 točk, 120 točk 90 točk. 60 točk. 30 teč k. 300 točk. 270 točk, 240 točk, 210 točk. 1*0 točk. 150 točk. Skupina A {moški) Skupna B (moški) Skupina C (ženske) Skupina D (ženske) Spored ji'tr^nfh nogometnih tekem Jtftri£xrjl soorcJ spertnih prireditev je enopčne ši kakor je bil prejšnjo nedeljo. Nastopi'i bodo samo n>>gv^metaš . Za pr'ja-tol e nor^m t;« pa ba dovolj priložnosti za najraznevrstnej?0 užitke A M A S > J fc I* K I li E D I T V E Ivino Mati<\a: Harlom in Ž*!ozna krona. K;no Sloga: Nepopolna ljubezen. Kino t'nien: Sedem let sreče. Kino Moste: Vesela prikazen ln Fed^ra. Ovtoritev razstavo dej sliko rja Fdo Der- savja ob 16. v Obersnelovi galerij \'(H!stvo po Vavpotieevl rasal «\i oi> 17. v Jeflcopičevem pavUjouu. \ cxli prof. Baaa ten« tel. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi n« sj,renirni*'ru». Vadaive ih> Vavpotieevl razstavi ob 11. lopoldne. Vodi dr. F. sijanec. DEIOKNELEKARNE Danes in jutri: Mr. Bak rčlč. Sv. Jakoba trgf 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20; lfts> nuiver. Sv. Potni cest:i 7S. Nedeljsko detarao idrnvntilka stažba bo opravljal Ovi s«.bole o»l 20. do pon>' ietjka do 8. zjutraj mostni višji adrsarnik dr. Fran Ciber. Štefanova 7 1. Spodnja štaferska — Rojstva, poroke ln novi Krobovi. V dru^i polovici aprila je bdo \- Mari boni rojenih 88 otrok, od teh 4!) dečkov :n 39 deklic. Novih grobov je bilo 64 in sirer je umrlo 33 moških in 31 žensk. Poročilo se je 39 parov. V Celju so se poročili Anton 2a£ar z Ano Jan ter Alojz Jnnežv z Marijo Repar, vsi z Celja in Rudo'f Duda iz Diina\vitza ori Leobnu s Franc.ško Borin iz Celja. Umrli so Roza Top'.ik roj. Lipič-njk. Terezija Ncrat roj. Relcfa, Hans Ble-mensehitz, Anton Golob. M\r ra Planin-šek. Ana Gaišek. Alojzij Vodnik in Rirrg-hardt Grater. vsi iz Celja, dalje Karo'ina Guček tz Javornika pr i f sJltail. Zofija Grahor roj. Meninghaus iz St. Pavla pri Prcbo'du, Marija Amon roj, S!«^ble iz Lamberga pri No\i Cerkvi in Alojz Go-louh iz okolice Iraškega. — iivljonjo in umilan.!«'. V Ptuju so se poročili Janoz Kodola z I!so OllUCibrlaC« oba iz Ptuja, Ignac Bdzar a Fi;tnč!.^ko .Golob, oba, iz Brrrtja. JiSkatmUljsn Klr-biseh z Angelo 0^ri?5?k. oha iz Z^ror. Hajdine ter Frane Benkovlč iz Ptuja r. Marijo virtič iz Maribora v Blov. Basen-ci je bilo v aprilu rojenih 13 otrok, n:vih grobov je bilo pa 6. — Maturanti gimnazije iz 1. 1900. TJmrl je naš sošolec g. Avgust Z a d n i k, višji irspolLtor državnih železnic. Udeležimo se vsi pogreba danes ob 15 z ^al, kapela sv. Andreja. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh Iz enotne moke v kosih do 400 g 2 30 tire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 are; testenine iz enotne m<>ke 3.90 liro za kg: enotna pM-nična moka 2 70 lire: enotna knnizna moka 2 20 lire; riz n svađati 2 70 Lire; fižol 6 lir za kq 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 tire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za k£- tna-H \~ lir za k£. 3. Ki*. 4r'r vinski 6 M Ure za liti r 4 Mleko 2.50 Ure za liter: Kondenzirano mleko v dozr.h po SS0 g 15 90 ltre za d >zo, v dozah po 385 g 7.55 lire Bi lOSO, 5. Sladkor: sladkorna sipa S.25 lire za kg, v kockah 8 35 lire. 6. Mehka drva. rnzžagana. franko sklA-di£Če trgnvoa v Ljubljani 33 60 lire za Htot; mehki roblanei (žamanje) približno 1 m dolgi, franko mestno skl.iv'.:''o 40 lir za stot; trda razža Giliet, španski posianik v Vatikanu kot poseben odposlanec generala Franca, z^topniki španske falange ter predstavniki faš stične vlade, stranke ,'n bo ogni?kih oblastev. — Orjaška morska krava zajeta v Tiren* kem morju. Med ribiči okolice Boc-ca di Magra v pokrajin: La Spezia je vzbud 1 živo zanimanje redek lovski plen. V Tirenskem morju je bila namreč zajeta orjaška morska krava, ki je merila v dolžino šest metrov-in ki je tehtala nad dvanajst metrskih stotov. — Ncve glasbene publikacije. Znani itaiijan=ki glasben k Gianandrea Gavarz-zeni ie izdal v založbi revije »Letteratura« zbirko razprav in esejev o sodobni Italijanski glasbi. Naslov delu je » Obramba glasbe«. Sledila bo objava druge zbirke glasbeno estetičnih razprav pod naslovom > Besede in zvoki«. Razen tega končuje Ga-vazzeni zbirko del »o skupini sodobnih evropskih glasbenikov. Razen tega je izšla te dni v bolognski založbi Bongiovanm »Aria« za klarinet, zbor in godalni orkester. V triestinski založb; »Časa musicale Giuliana« v Tr estu je izšel njegov »Kon-certino« za flauto in rog, ter klavirska skladba »Bergamasca«. V založbi Sonzo-gno v Milanu pa njegove »Tri lirične« za spev- in klavir. Končno ima pripravljena še dva ■ Koncerta^ za orkester, ki sta bila nap sana 1. 1942. — Biserna poroka. Te dni sta praznovala v Florene.i vzgledna zakonca Alojzij in Rahela Borelli svojo biserno poroko, obkrožena od svojih devetih sinov, številnih vnukov in pravnukov. Slavijenca sta oče in mati direktorja dnevnika »Corriere della sera*. Za svojo starost sta nenavadno č'la in žilava. — Nov ffroh. Včeraj je položila v Ljubljani na cltar materinstva svoje ž vljenie ga. Zora Rošenina roj. Rakoš. Zapustila je meža Slavka in sinčka Vekosl^va. ki jo je zadela z njrmo smrtjo nenadomestljiva izguba. Pogreb srčno dobre, splošno priljubljene žene bo jutrj ob 16.30 iz hiše žalosti. Cesta v Rožno dolino XV/14. na pokopališče nq Viču. Bodi ji lahko zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno so-žal je! — Nesreče. V ljubljanski bolnišnici »e zdravijo naslednji ponesrečenci: Ludvika Zalarja. 121etnega pastirja iz Tomšlja. je brcnil konj v trebuh. — Gizela Dermota, 401etna zasebnica iz Ljubljane, se je pri padcu ranila na desni nogi. — Tomaž Triber, 121etni sin delavca iz Ljubljane, je močno cpeeen: na njem se je vnem obleka. — Angela Remškar, 251etna delavka iz Loga. si je pri padcu zlomila levo nogo. — Neža Som, 631etna žena železničarja iz Ljubljane, ki je pri padcu zlomila desno nogo. IZ LJUBLJANE Nakazila za sir za trgovce Prehranjevalni zavod Vis. komisarijau* za Ljubljansko pokrajino poziva vse trgovce z raeijoniran-imi in k^ntingentlra. nirni živili mesta Ljubljane, da dvignejo do 11. maja t. 1. nakazila za s:r za. n :sec maj v Gosposki ulici 12-1. Razdeljevanje sira Prehran;evaTri zavod Visokega komesarijata za Ljubljansko pokrajino obvesti i vse potrošnike mesta Liubiiane da dobijo od 12. maja delie pri sv"j h trcovcih za mesec maj na odrezek B po G0 gr purr»c-zana in 150 gr mehkega s: rn. Obvezna cepile??5 c zeper fcsTe Opozarjamo pri/Jtletc starat na obvezno cepljenje zoper koze. Razpored in podrobnosti ceplienja za vso mestno občino so navedeni v razglasu. k; je nalepljen n:i občinski deski i na vratih cerk\;i in na drugih vidnih točkah po mestu. Mestni fizika! ic večini «*ar;tm razposlal šc posebna vabila, vendar pa bo najbrž tud; kak primer, da staSi iz kakršnega kili vzroka ne bodo dobili vah'la. toda to nikakoi nc more biti opravičilo, da bi otroka nc dale cepiti. Ljubljanski starši so doslej pri v^ch cepljenjih skoraj brez izjeme dokazali, kako resno 6e zavedaio velikeca pomenu cenljenja zoper koze za zdra\ie Svojih otrok. Znano iim ie tudi že. da pri nas ni več nevarnih koz prav zato. ker so vsi r.trrci ccnljeni zoper koze. Zato na nai tudi letos ne ho prav nobene iz* jemt ter naj vsi starši prineso svoje otroke k brezplačnemu javnemu obveznemu cepljenju, da zanesljivo oh\anneio sveje liublienee pred smrtnonevamo boleznijo. Teden dm po cepljenju pa morajo starši otroke prinest: k pregledu na prav iste prostore, kjer so bili otroci cepljeni ker ^ele pri pregledu cepljenega otroka dobe uradno po trdilo o opravljenem usnemem cepljenju. Cepljenje izven navedenih dni in ur ie vsak dan med uradnimi urami na mestnem tizikatu v Mestnem domu. a ni brezplačno Starši otrok, ki bi j'h cepd zasebni zdravnik, morajo mestnemu fVikatu takoj predložiti dokazilo o uspešnem cepljenju. Otroke, ki bi jih :z kakr^nesa koli tehtnega razloga — na primer zaradi bolezni — nc bi bilo mogoče ccp'ti je treba pri jarnem cepljenju al: pa med uradnimi urami na mestnem fizikatu opravičiti Kdor se prerjre^; zoper določila o obveznem cepljenju, posebno na. če otroka ne prinese k cepljenju in pregledu, ali se ne op^avč^ o pravem času. bo kaznovan p<-. dolr.'ildi zakona o zatiranju nalezljivih bolezm. Seveda ie k cepljenju treba prinesti ctroka okopanega in v snažni obleki. —Ij Južno, deževno vreme. Zdaj se bo-mo kmalu začel; vpraševati, kdaj bo konec deževja kakor smo se prejšnje tedne, kdaj bo nehala suša. Se vedno se kupici jo težki oblaki in od C: < do ča>a se vliie oleha. potem pa zopet rosi. Včeraj se je ves dan menjaval dež s roncem, a dežia je bilo več kakor sonca. Ostalo ie še sorazmerno toplo: maksimalna temperatura je znašala včeraj 17n. min malna pa davi 10". Zračni tlak je včeraj še popustil in je zdaj tako nizek, da menda no bo moeel več mnogo popuščati. Dežja, kakor kaže, še ni konec. Svoje zlato življenje je dala na oltar materinstva moja žena, mamica, s^pa čl A KOŠE roj. Rakoi Pogreb bo dne 9. maja 1943 ob H5. UT* popoldne iz hiše žalosti. Fnžna dolina, Cesta XV, št. 14, na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 7. maja 1943. Slavko Košenina, soprog; Vekcslav, sinček; rodbine: Rakošove, HarmeL, BatteTmc, LadBS, KINO .MATICA Eden najmočnejših filmov sezone! Nevv York.... mesto brez oddiha... šport, jazz, ljubezen: Izborna, tehnično dovršena režija! HARLEM V g-lavnih vlogah: Vivi Gioi, Massimo Girorti. Amedeo Nazzari, Osvaldo Valenti Radi dolžine filma predstave dnermo ob 14.S0, 16.S0 In 19. url; v nedeljo matineja ob 10.30 uri ' "■■ ^- 0. ' '; '?- ' \ . - mm 1 Trdovratni detektiv Ameiro. detrietiv v Lisbok je bfl znan po Stoji trdovratnosti. Zločinci so se ga bah. Trdili so. da tistega, k: ga Ameiro zasleduje. Ar-neiro tudi izsledi in izroči roki pravice. In res je bil spravd pod ključ nekaj naidrznejšh vk> nrictv Njegova mlada žena ga je oboževala. Zatrjevala je. da je najboljši in najprijaznejši mož. — Če se ti posreči še en lov postaneš in* spektor — je dejala večkrat — Potem bi se pa lahko odpeljala na počitnice. — Ce — ji je odgovarjal Ameiro. Dotlej je imel srečo, na svoje sposobnost st pa m nič kaj posebno zanašal Nekega dne ie ookhcal policijski ravnatelj Arneira k sebi — PrejeH smo anonimno pismo, — mu ie dejal — ki nam nekdo v njem 6poroča. da pripravlja neki Trujouce vlom v banko v Campolide — Mišljen more biti samo Manuel Tmjou-ct — je odgovoril Ameiro — Njegova posebnost so vlomi ▼ banke — žal ie zelo spreten — čeprav drugače prav nič nevaren On namreč ne strel ja. — Tem boi je — je menil policijski ravnatelj — Zanimajte se za stvar č"e se vam posreči zgrabiti Trujouca. bom mislil na vas. Ameiro je jel stražiti banko v Campolide. Tretjega večera — Trujouce je bil znan. da je hodil na svoje vlomilske pohode samo zvečer, nikoli pa ne ponoči — je opazil, kako nekdo pleza iz banke Skočil je nroti njemu in zaklical: Stoj! Vlomilec ]e na zbežal So izgini] liki senca v temi Ob desetih zvečer je pa Ame:ro privede) Trujouca v policijske zapore Obenem 'e prinesel iz banke ukrademh 60.000 realov Med obravnavo proti Trujoucu ;e sedela med občinstvom tudi Arneirova žena Trujou* ce je vlom priznal. — Preskrbe! sem si bil ključe od veznih vrat — je pripovedoval vlomilec — in z elek-kričnim svedrom sem odprl blagajno Vse je slo gladko Ko sem pa 'ezel skozi okne ?z banke, mi je zaklical Ameiro- »Stoi!« Vede' sem, da ie moja igra ^zgubljena — Kako to? — je vprašal predsednik sodišča. — Ker je Ameiro na j trdovratne j S' detektiv. Kogar zaleduje on. mu ne more uiti — To mi morate pojasniti — je deial predsednik. — Kaj ste stonli ko ste zaslišal1 njegov klic? — Zbežal sem — je odgovoril Trujouce. — Na glasu sem kot najspretnejši mož v Lisboi. Najprej sem zdi r jal proti kolodvoru Campo* lide, kjer sem srečal prihajajoči vlak. Ne da bi okleval, sem skočil vanj in prispel srečno na kolodvor Sodre pri pristanišču. Odtod sem se odpeljal s tramvajem v Alte do P'na na drus^m koncu mesta, kjer sem najel taksi in se odpeljal v Cruz de Pedra. Nihče ml ni sledil. Z dru^m taleči jem sem se odnclja! v Reao. od tam pa nazaj v Campolide Človek moiesa noklica je najbolj vaien tam. kjer *e vlomil V Campolide sem skočil v vozeči tram\aj in tako sem prispel v sredir-če mesta — ko me ie nenadoma aretiral na ploščadi stoieči detektiv Ameiro Kako ie pr::el na p^ščad m: je za^K-netka Občinstvo ie z mrmranjem izražalo svoje občudovanje, Ameiro ie v sodni oalač; prejel od policijskega ravnatelja obvestilo da ie napredoval za 'nspektorja S svojo m'?dr ženo se vrnil domov — Ti si čarovnik — je dejala Arne'rova žena občudujoče. — Kako Bi mogel vlomilcu tako naglo slediti? — Ko sem v Campolide zaklical Trujoucu. naj obstane, sem izgubil zavitek s svileninr nogavicami ki sem t: j:h hotel orinesti — je odgovoril Ameiro — Preden sem jih na^el. ie rn:nfla dobra ura. Potem sem vstopil v tram* vaj. da bi se odpeljal domov, ko ie nenadoma vstopil v isti tramvaj Trujouce. Kie se je mudil ta čas, mi ni znano. — T; nisi samo dober, temveč tudi skromen — je dejala Arneirova žena — Neverjetnega ljudje namreč nikoli ne verjamejo. RINO SLO«A Visoka pesem ljubezni v prelepem filmu Nepopolna ljubezen V g-livnih vlopah: \VUly Fritech, GLsela Uhlen, Ida VViist in Liane Hald Predstave ob 14.. 15.50, 17.40 in 19.30; v nedeljo pa še ob 10.30 KINO UNION Telefon «t-21 Za smeh in kratek čas! Priljubljeni dunajski komiki v italijanskem filmu Sedem let sreče V glavnih vlogah: Vivi Gioi, Eni Pano, H:ins Mosor, Theo Lan gen« \Volf Albaeh Retty in drugi Predstave: ob delavnikih: ob 15.30, 17.30 in 19.30 ob nedeljah: ob 10.30, 15.30, 17.30 in 19.30 uri KINO MOSTE <5e se želite od srca nasmejati, si oglejte film Vesela prikazen V drugem filmu boste videli Amedea Nazzarija v svoji najboljši vlogi. — Odlična glasba — balalajke Fedora Nedeljo ob %2., ^5. in uri; delavnik ob ^6. uri V nedeljo ob !2 8. uri Vesela prikazen —lj Neposredna okolica novih tržnic Z ureditvijo neposredne ckeliee novih tržnic je naše mesto dobilo lep prehod na odseku od tromostja do Zmajskega mestu. Se^iaj se labko neovirane sprehodimo cb desnem bregu Ljubljanice od špice do Kdeljevega in dr.lje- Ob tržnicah so naredili na^ip, tako da je re.ven dvignjena do potrebne višine, in sedaj imamo tam lep hodnik za pešce, ki je ci?lno celo pod streho. Ob zgradbi steje tu h' košat?, drevesa. Z nasipa vodi šest stopnišč., na nekaterih mestih pa si sprehajalec lahko privošči tudi razgled po Ljubljanici. KINO MATICA KADI IZREDNE DOLŽINE FILMA PREDSTAVE OB DELAVNIKIH: OB 14.30, IG.30, IN 19.00 URI V NEDELJO: OB 10.30, 14.30, 16.30 IN 19.00 URI —lj Podaljšana ulica v Mostah. Tudi reriferične Moste se lepo razvijajo, z!?.sti odkar so dob le tremv^ko pi*ego. Zgrajenih je tilo mnogo manjših stanovanjskih hiš in nastale sc nove ulice, nekatere pa so bile pcdo.lj^ane. V zadnjem času je bila podaljšana tudi Petričeva ulica, ki teče vzdolž železniške proge, in sicer do vznožja Pokopališč: ulice. Vendar pa ni mogla bit: spejena s to ulico, ker leži nekaj metrov niže in bi b'l spoj mogoč le s primernim stopniščem. Na koscu pcialj.rka stoji tudi nova stcnovpjijGka hišica. Petrčeva ulica ima 3 grramozera posute hodnike za pešce in lepo utrjeno cestišče. Urejena je biLa tudi kanr.lizaelja. —lj Umrli so v Lhibljani od 30 apr la do 6. maia: Uhan Martin. 69 let. rx.se5tr-.ik Kodne; Gomol Franc, 67 let. žei. uslužbenec v pek.. Sv. FloTijana ul. 10; Rabnik Jože. 70 let kamnoseški pomočn:k. Na Trati 2; Šiško Ana, 21 let. novinka usmiljenih sester sv. Vinc. P.. Siom^kova ul 20; Opalk Neža. 73 Itt. bajta nca. Vidovdanska c. 9; Koncilja Neža, 79 let. zasebnica, Japljeva ul. 2; Gobec Marija, roj. Leveč, 74 let. žena lesnega prejemalca. Janka c. 25; Meden Ivana roj. Precev, 65 let, vdova po drž. uslužbencu. Ravnikarjeva ul. 11; Ko* pina Marija. 73 let. bivša kuharica. Japljeva ul. 2; \Vis;ak Srečko. 80 let žel. sprevodnik v pok.. Prcdjamska ul. 9; Perme Hedvika. s. Erika, usmiljena sestra sv Vinc. P.. Slomškova ul. 9: Križnar Josipina, roj. GonŠek. 68 !et. zasebnica. Staretova ul. 26; Modic Terezija, roj. Centa. 63 let, zasebnica. Ciglarieva ul. 9. — V ljubljanski bolnici so umrli: Mar Franc, 66 let, vlakovodja. Janševa ul 11; Tiselj Jcžfcf. 33 let. dninar. Podj:orica 14. Videm; Oberman Jože, 3 leta. sin posestnika. Bleivveisova c. 51 a; Gruden Leopold. 53 let. žel. inšpektor. Cesta So-ške divizije 3/11; Toni Franc. 16 let Spodnje Duplice 7, obe. Grosuplje; Senćar Justina, roj. š'brer. 33 let. žena poslovodje. Korosčeva ul. 7; Semlitsch Ana. roj. Kralj. 62 let. vdova po delavcu. Celovška c 78; Novak Eva. 2 teti- hči strojnika Ob železnici 1; e":uden Marija, 35 let. š-ivilja Ižanska c. 210: TavŠloka Martin. 43 let. zidar. Sv. Florijana ul. 13; Novak Blaž, 52 'et čevljar. Stožict 142: Pevec Emilija, roj. Kastelic. 30 let Za^orica 15. obč. Veliki Gaber; Pezdir Martina 75 let. užitkarica. Bizovik 60. obč. Dobrunje. —lj Novo cestno delo. Kakor lani Slomškovo in PiOžakovo ulico v njuni delžini med Resljevo in Miklošičevo cesto, tako sb je namenila mestna uprava popraviti letos prav korenito k?kar koli poškodovano cestišče in obrabljeno njega vršino na ostalem delu Pražakove ulice tja do Bleivveiso^e ceste. Z delom so pričeli mestni uslužbenci minuli ponedeljek Najpoprej so primerno ogradili ol Miklošičeve ceste do Cigaletove ulice južno polovico ulične širine, da se more na drugi polovici razvijati nemoteno promet, nato pa so se lotili razkopavanja kotanjastega in mestoma zelo posedenega cestišča. Večino Ie-tega bodo morali razbiti in so ga v prvih dneh že precej z rovačarni. delno pa jim bo treba na več krajih izsekati samo res jako slabe dele in jih tako rekoč zakrp?ti. Ko bo temeljno delo opravljeno, bodo vse na novo z močno betonsko zmesjo zalili in zravnali. Potem ho ulično cestišče gotovo zopet za več let noprikorno dobro in nepotrebno pogostejšega popravljanja. VavpotSCera razstava be v sredo zaključena Zadnje vodrtvo na Vavpotičevi razstavi bo jutri ob enajstih; razstava bo nepreklicno zaključena v sredo 12. maja. Na prodaj je še nekaj Vavpotlčevlh umetnin, ki si jih interesenti morajo ogledati na razstav: v paviljonu. Med temi $o ^Bosanski konjički«, iz Časa plikarjevega službovanja v prvi svetovni vo.inl, jžena pri kcpanju<. ženski akt iz umetnikov« praJSkfl debe. kompozicija >Se«tricK( ^r>"k!e ob vodii ter razni grafični listi it. vseh razdobij Vavpotičevega ustvarjanja. L Vavpottf: Portre* dVJtfioe Opozarjamo soCaka. ▼ortst^ra. ne cevi z novimi, precej večjimi, ki so se pripravljene in leze ob jarku, izkopanem od Napoleonovega trga do Gortrpove ulice. Zanimivo je to, da se vite jo med l»> k op a ni m gramozom tu in tam kosti. Iz tega bi se dalo sklepati, da je htlo ne>-koc v bližini morda kako manjfie pokopališče. —lj M«*metrdška iprra slavnepra mojstra pa nam bo nudila izreden uč?tek. ?;ik\ da koncert velikega mojstra klavirske igre najtopleje priporočamo. Vidii^ov kia-\irski koncert se bo vrSil v p~nedt'l;ek, dne 10. t. m. ob 7. v veliki fllharmonični dvorani. Podrobni spored in '-.stopnice so na razpolago v Knjigarni GRaSbGM Matice. —lj Društ\-u »lepih >e daroval gosp. Aleksander M. Friedrich. Ljubljana. 200 lii- namesto venca na grob blagopokojne g .«me Elizabete Petrovič. Pleme ul temu darov;'.. | se odbor najtcple.e zr.hvalju.e. —lj Cepljenje zoper koz^ v M°^tn**m domu, ki je napovedano va 10. in 15. maja t. 1. z začetkom ob 16., bo trajalo do 17.30. Na vseh drugih krajih v m^stu pa se bo cepilo oh določeni uri in bo zdmv-nik po končanem cepljenju navzočih otr«k odšel. Starši zamudn'ki bodo primorani v takem primeru poiskati drug kraj in čaa za cepljenje. —lj Instrukcije — Novi (Turjaški! \rg 5. Piiprava za razredne, privatne, nL?.j<* in višje tečajne ter završne izpite r.a srednjih m meščanskih šolah. Podobna priprava za dijake 3. in 4. razredov sred. njih in meščanskih Sol se začne 17. maja. Honorar za vso pripravo zelo nizek. Vpv-sovanje dnevno od 8.—12. in od 14.— 1(3.: Novi (Turjaški) trg št. 5-3X1. Instrukcije. —lj Sadjarska \n vrtnarska pdmžn«eal. sporoča, da dobijo člani naročene paradižnikove sadike v Mestni vrtnariji v ponedeljek in torek dne 10. in 11. t. m. od 8. do 11. dopoldne. Zamudniki bodo ostali praznih rok. —lj Zveza rihar*kih društev tn Ribar, »ko društvo vabita svoje odbornike na sestanek v nedeljo, 9. maja ob pol 1« dopoldne v Novinarskem domu, Gosposka tri. (Banka Slavija.) Ker se bode sklepa-lo na sestanku o zelo varnih ribiSko-športnih vprašanjih, zato se prosi za zanesljivo in točno udeležbo. — Predsednik zveze in društva. GLEDALIŠČE d r a M a Sobcta. 8. maja. ob 15: V e&aa obiska, nja. Zaključena predstava za šolsko mladino. Nedelja, 9. maja, ob 15. uri: V easu obiskan ja. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdol. Izven. ob 18.30: V času obiskan ja. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdol. OPERA Sobota. 8. maja, ob 18: Prodana nevesta. Prvič v sezoni Red Premlerskl. Nedelja. 9 maja. ob 17: Evgenij Onjegtn. Izven Cene od 28 Ur navzdol. MALI OGLASI FRIZERSKO VAJEN KO sprejme — salon Pire, Florjanaka ulica 6. TRAJNO ONDULACIJO za 6 mesecev v modernih frizurah vam napravi >Salon Mer-lak«, Sv. Petra cesta St. 76. (NSFRIRAJ w ,Slov. Naroda4 Štev. 104 >SLOVENSKI NAROD«, sobota, 8. maja 1943-XXI Stran 5 Gospodinje, pozor na mole! Poksmčavanje p*> stanovanjih letajočih molov ]e pomena Ljubljana. 8. maja. V začetku pomladi se pojavi navadno mnogo molov. Letos j.h je še posebno mnogo in gospodinje jih pridno love po stanovanjih. Toda povedati jim moramo tekoj, da je njihovo delo brezplodno. Letajoč: mol je svojo škodo že napravil in čim začne letati, ni več škodljiv. Cez nekaj dni je njegovega življenja itak konec, čeprav ge pustimo pri miru. Pač so pa po stanovanjih letajoči mol; svarilno znamenje. Povedo nam namreč, da je treba odslei bolj paziti na omaje in predale, kajti v njih prično v kratkem opravljati svoje uničevalno delo ličinke molov. V zvezi s tem si je vredno nekoliko ogledati življenje in početje teh drobnih, izredno škodljivih živalic. Nekaj dn; potem, ko se moli izležejo, se že začno pariti in odlagati jajčeca. V tem času ne letajo, temveč lazijo med perilom in obleko po omarah in predalih. Jajčeca odlagajo na obleke in perilo, kjer obvise zlasti na volneni obleki. Približno v 14 dneh ?e izležejo iz jajčec ličinke, ki gredo takoj na cleio. Neusmiljeno začno razjedati oble-ko in perilo in če jih v tem času ne pokončamo, napravijo zelo veliko škodo. — Potem, ko je odložil jajčeca, pa začne stari mol letati okrog :n ne dela nobene škode več, kajti njegovi dnevi so že šteti. Brez pomena je torej pokončavati ta mrčes potem, ko je že opravil svoje uničevalno delo. Nič tako ne pospešuje naglega razvoja in nemotenega un čevatnega dela ličink kakor tema, toplota in mir. V obleko, ki jo pogosto nosimo, nikdar ne pridejo moli, kar itak ve vsaka gospodinja. Pač nas pa rado čaka neprijetno presenečenje, če stoj' v temnem kotu sobe ali predsobe omara, kjer vise obleke, ki jih nosirno samo od časa do časa. Ce so blizu take omare še cevi centralne kurjave, lahko računamo še z večjo verjetnostjo, da se bodo v_ nji zaredi i moli. Izmed vseh bolj ali manj preizkušenih sredstev za pokončavanje molov ostane vedno eno najučinkovitejše: temeljito prezračenje in iztepanje oblek, ki jih bolj redko nosimo. Zalege molov po omarah ne smemo pustiti pr: miru. Jajčeca molov, viseča zlasti na volneni obleki, se ne morejo razviti, če vzamemo obleko večkrat iz omare in jo vsaj dobro prezračimo ter osnaž mo. Pri tem bela jajčeca molov odpadejo. Seveda je treba obleko odnesti iz sobe na dvorišče ali na balkon, da ne padejo jajčeca na tla v stanovanju, ker bi bilo sicer naše delo zaman. Zelo dobro sredstvo proti molom ie tudi solnce. Močno razširjeno mnenje, da lahko pokončamo jajčeca molov pozim s tem. da pustilo v hudem mrazu obleko delj časa zunaj, je povsem zmotno. Jajčeca molov namreč prenese do 20 stopinj mraza, ne da bi se jim kaj zgodilo. Mnogo bolj nevarna jim je solnčna toplota, zlasti pa solnčna luč. Solnčni žarki jajčeca molov večinoma pokončajo. Ce hočemo torej preprečit škodo, ki bi jo sicer napravili moli na obleki in pe-risu, jih ni treba lovti n pokončavati. ko letajo do stanovanju, temveč zadostuje, da obleko s ščetko dobro očistimo, potem jo pa pustimo še neka i ur viseti na solncu. Ce ta čas temeljito očist mo tudi omare in potem redno vsak teden temeljito očistimo obleke in suknje, se nam ni treba prav nič bati. da bi se nam v omarah zared ii moli in nam delali škodo. Simon Butar, starinostovec, zsmljepisec In zgodovinar Ob 40 letnici njegove smrti — Stvaritelj slovenskega starsncslovja in naš prvi znanstveni zemljepisec Ljubljana, 8. maja. N ponedeljek pred 40 leti je v Ljubljani v I ivši Mediatovi hiši na nekdanji Dunajski, sedanji Bleiweisovi ce^tj umrl profe-SOT Simon Rutar. Slovenci smo izgubil: moža, ki spada med naše najzaslužnejše učenjake. Neveljive zasluge sj je pridobil kot starinoslovec. zemljepisec in zgodovinar. S svoj mi deli je v mnogih pogledih oral pri nas ledino v preučevanju te zemlje po znanstvenih načelih. Simon Rutar se je rodil 12. oktobra 1351 v Krnu pri Tolminu v gorizijski pokrajini. Gimnazijo je obiskoval v Gorizii, nato pa filozofsko fakulteto v Gradcu. Leta 1S77. je položil profesorski izpit iz zgodovine jai zemljepisa. Prvo siužo kot suplent je nas: pil na gimnaziji v Gor zii. kjer je osi ti tri semestre. Bil je premeščen v Kotor in od tam prihodnje leto v Spalato, kjer je služboval 8 let. Konec L 1883. so ga poklicali v Ljubljano, kjer je najprej pcučeval na realki, nato pa na II. državni i. . V času svojega službovanja v Ljabljani se mu je izpolnla velika želja. S podporo iz državne ustanove mu je bilo omogočeno, prepotovati Italijo in Grčijo, deželi klasične rimske in grške kulture Na svojem potovanju je obiskal tudi Trojo, ki jo je že L 1870. odi: pol Schliemann, in Carigrad. Leta 1902. je moral po 251etnem službovanju prositi za bolniški dopust, s katerega se n; več vrnil. Umrl je v noči na 3. maja v tragičnih okoliščinah, ki so bile posledice njegove bolezni. Pisec nekrologa v Slovenskem na rod tu z dne 4. maja 1903 je med drugim zapisal o njem: -Rutnr je bil blaga duša. da malo takih. Slovenskj narod je ljub 1 z mladeniško navdušenostjo in ves svoj prosti čas posvetil raziskovanju slovenske zgodovine.. Rutar je priobčil celo vrsto temeljitih zgodovinskih razprav največ v slovenskem, deloma tudi v nemškem jeziku. Tudi našemu listu je bil zvest sotrudnik n spisal za naš list na stotine notic ter mnogo listkov in člankov.« Pokopali so ga na pokopališču pri sv. Krištofu v grobnic; slovenskega pisateljskega društva, pozneje pa so preneslj njegove telesne ostanke na pokopališče pri sv. Križu in na Navje. Rutarjevo življenje na zvinaj ni bilo posebno razgibano. Tem boi j bogato pa je bilo njegovo duhovno in učenjaško delovanje, s kater.m se je uvrstil med naše največje učenjake kanec preteklega stoletja. Velika ljubezen do domače zemlje, že- lja, da b," ji služil s svo.io učenostjo, in navdušenje za sledove nekdanjega življenja na teh tleh so usmmerile vse njegovo delo. V veliki vnemi za nenehno izobraževanje se je Rutar tako izpopolnil, da je b 1 na svojem področju vsestranski in temeljiti strokovnjak. V nasprotju z mnogimi drueimi na svojega znanja ni kopičil samo za svojo razgledanost n pedagoške potrebe, temveč i p svoje nazore in dognanja širil tudi s pisano besedo, s poljudn mi in strokovno pisanimi članki. Ob svoji zgodnji smrt; je zapustil za seboj veliko dediščino znanstvenih člankov in sestavkov. Rutar je sodeloval v Ljubljanskem zvonu r>vc»,st;fm muzejskega društva in drugod. Pozcrna na mladega učenjaka ga i? kmalu pozvala k sodelovanju pri svojih znanstvenih Izdalab ta pravici, saj je oral ledino, imel pre 1 seboj malo vzornikov in zelo pičlo slovstvo \ slovenskem jeziku. Kot starincsloNec ie napisa' za Izvestja muzejskega dru.:tva številne ra/pra. u. med katerimi so najvažnejše: 1. 1893 Gn bišče in c >-mile na Gor sv. Magdalene pri Šmuriji, leta 1S95 Claudia-Ctleia ir leta 1899 Rimska cesta Aquilcia—Siscia. Razen ^e«a je bilo mnogo njegovih starinoslov&k h člankov priobčenih tudi v spalatskem Bullettnu v letih 1884 n 1889 v Mittheilungen der k k. Central-Com- mission v letih 1887 18Q1. 1892. 1897 in 18°^ ter končno v Letopisu Marice S'ovenske od !etlS89 do 1891. Leta 1800 je skupno z Antonom Premersteinom na n'sal v nem kem ie* ziku knjige »Rimske ceste in utrdbe na Kranjskem«. Kot zgodovinar se je Rutar v začetku posvetil predvsem prcuče\anju naistareiše slovenske zgodovine ir. kritike njenih virov Lera 1S80 je objavi! v ■Letopisu Matice Slovenske razpravo »Kakšno važnost ima lordinis za slo-\tnsko zgodovinopisje?« Leta 1885 je v ste-n okviru iz>la njegova razprava »KaK^no važnost imajo Pavla D:;akona knjige Oe sentis Lango-bardorum za starejšo zgodovino Slovencev«. Obsežen zgodovinski članek o razmerah rred Langobardi in Slovenci ie Ru*aT nap'sni že v začetku s\oietja znanstvenega delovanja Leta 1S82 ie probčil v Ljubljanskem Zvonu ra/pravo o »Jedinstvu j slovenskih dežel od 7. do 13. stoletja« V že J omenjenem viru označuje Milko Kos Rutaria za najvažnejšega zgodovinarja zapadnega dela 6voje zemlje in za posredovalca med Slovenci in romanskimi sosedi. V zvezi s temi deli in z »Zgodovino Tol* minskega«, ki je izšla v Gorizii leta 1882. mu je Matica Slovenska poverila, naj napiše štiri zgodovinsko-zemljepisne knjige. Leta 1892 je izšel prirodoznanski statistični in kulturni opis »Poknežena grofija Gorirjska in Gradfčan- ska«. leta 1893 zgodovinski opis istega predmeta, v letih 1896—1897 »Samosvoje mesto Trieste in mejna grofija Istra« in leta 18°° spis »Benečija«. To so dela trajne vrednosti. Dasi se je Rutar pri tem naslonil na italijanske vire. je vendar delal samostojno in podal sliko, k: ustreza dejstvom Mnoge stvari je preučeval sam na licu mesta. Iz preučevan ia teb krajev se mu je porodila rudi knjiga, ki je izšla leta 1883 najprej v slovenskem jeziku: »Slovenske naselbine po Furlanskem«, nato pa leta 1887 v italijanskem prevodu: »Dclle colo-nie slovene nel Friuli«. Čeprav je bilo največ Rutarje\ih del zgcdo= vinskega in starinoslovskega značaja, je Rutar važen kot zemljepisec. Prištevajo ga mt_d prve slovenske znanstvene zemljepisce, saj je v vseh njegovih knjigah zemljepisni de! vedno na prvem mestu. Nap.sal je tudi dve zemljepisni učni knjigi za srednje šole 2e leta 1886 je predelal Haardtov atlas za ljudske sole, k je izšel v drugi izdaji leta 1898 s sodelovanjem Orožna. Zivljenjepisci Simona Rutarja in preučevale* njegovesa znanstvenega de:a so sAcd v neka terih njeoo\ih razpravah zlasti tist*h. ki so bi'e napisane za širše plast; čitateijev na*li neka tere trditve- ki znanstveno n:so bile popolnoma dokazane in ugotovljene. Kliub temu je nie govo delo za slovensko anan&rvo njegove stro ke osnovnega pomena. To priznan ie so mu do slej dali vsi njegovi nasledniki, sat v preuče vanju te zemlje n;so mogli mimo ojegovih de Priznanje so mu izrekli tudi njegovi nasprotniki, ki so v istih stvareh nostavliali drugačne teze. Krivično pa je bilo. da so dnj zamena' njegovo domoljubje. Ob 40!etnici njegove smrti \emo, da Ru tarjevo delo ne bo nikoli pozabljeno :n d-? DO ta skromni slovenski učenjak za vtdno živel v našem snemrnu. Hvaležni so mu slovensko ljudstvo in znanstveniki Pogovori s čitatelj >'Pri nas razsaja že precej dolgo čudna epidemija; na srečo pa ograža samo ženske. B3lezen je dolga in zapusti »bolnicam« iznakažen obraz, starikav. podoben obrazu stoletnega Indijanca. Saj veste, o kakšni kužni bolezni govorim; to je bolj duševna bolezen, čeprav pušča najbolj sledove na telesu: bolezensko uporabljanje rdečila, šminke, pudra, mazanje obrvi, veščenje nohtov . . . Neki čuclčn nagon sili »bolnice«, da se maskirajo. skrivajo, kar bi bilo lahko edino vsaj malo lepo na njih. Včasih se je zdelo to še nekoliko razumljivo, ko so se mazale starejše ženske, ker se jc zdelo, da hočejo skriti starost, zdaj je pa ta t>moda« okužila tudi žensko mladino in le zelo redki ženske so imune. Kar ie »belih vran«, žensk, ki ne čutijo potrebe po mazilih, se branijo okužitve z zdravo pametjo in s čutom za naravno lepoto ter dobrim okusom. Pamet je pa tako dragocena in redka nj tem svetu. Ko zaideš tako med ljudi, se to včasih zazdi, da ni sploh nikjer več žensk, vsaj ne takšnih, ki bi zaslužile to ime; povsod srečuješ poslikane lutke, nekakšne ponesrečene imitacije žensk. Nekatere teh imitacij so vprav obupne, da ne rečem prava stras:la; ves obraz je en r.rm zmazek pudra in rdeči!a. da se človek e-lo prestraši, ko zasrleda nenadno takšno masko pred sebej. če le moreš, se prav rad obrne:-; proč pri srečanju, da ne trp: oko ter da ni prizadet ertetrki čut. Vp; ■-šujem se, ali jc za temi oreoleskanirni obrazi ostalo vsaj toHko raz-sodnofti. la bi s* ženske kdaj vprašale: »Kaj, ali sera to jaz ? Ko vidim pisano prikazen, bi rad vedel, ali naj rečem: Ecce, ženska!« ali ženska ?c Kaj sta napravila č: :< in moda iz nekaterih žensk! 2al:stna bitja; pravi homuriculns . . . Ko bi na lepem srečali na ulici ž:nrko s pcp'cskanirai usesli bi se tudi ne smeli več čud ti; čc bi mola predpisala, da morajo biti U5c~a zeleni ali modra, bi ženske seveda takoj polii-tele. ca bi izpolnile ta najvišji ukaz. Žal, tudi zagovornikov takšne mole bi najb ž bilo dovolj med moškimi ... Nedavno eem videl v parku imita^ • žensk.-', ki je bila. žal, še mladaJ * moderna« mamica. V vozičku je Jokal i:i Jokal etick Mamca ga ni megla utoiaŽ ti Čim bij se je sklanjala nad ni m. te;.: bolj je jck*ii. Seveda, kdo bi se pa tud; ne razjokal pred takšnim obrarom: Otrok se je bal lastne matere, odno.sno maske, saj sem se ustrašil celo jaz. odrasel človek ... Da, v prejšnjih časih so ae skuša!« starejše ženske pomladiti z različnimi sredstvi, dandanes si pa že deklce riiz.n-devajo. da bi bile čim stare**« ter da b: ostarele in zvenele čim prej. Najbrž no b:na ne p:misli, kakšna bo čez 10 fet, po letih pleskanja obraza, uničevania !;o. že in ustnic. Tedaj ne bodo io'>.5;ie več skriti svoje grdobp z nobenim maziloi 1 Poznam ženske, ki so bile nekoč res »• pe; ponašale so se lahko z gladko, zdi i-vo, nap^t*1. svileno kož >. z rd <*1- ni p >-nimi ustnicami: tedaj se še nt?o mazale Zdaj, ko so v najlepših letih a ko se že dolero pleskaio .n voščijo so se p?i nekdaj angelski obrazi sprememb v žn'o tre maske; to so žalostne razvaline nekdanje Jepcte vendar pa nnb^na teb žensk n: starejša nad 35 let. Po mazanju je os ta obraz ves tuknjičav k?kor po os^nn-^ai1 LTstnice so usahle in razDok«.ne. To so živi svarilni zgledi, knj čr.ka delcleta, se začno mazati. Ali n^.i g^Ovorim l i materialni-' škodi' L^bko bi tudi m?r Malo fezikovne paše Ko je jezik razumljiv, ne smemo več videti v njem nobene napake — mislijo nekateri, ki mrze jezikovni -»purizem« In Ivi se tudi ne morejo sprijazniti s preprostimi jezikovnimi pašami. Pritrditi je treba, da je glavni namen jezika — sporazumevanje, kakor je res, da je jasen jeziK navadno tudi lep. Toda jasnost jezika trpi prav zaradi tega najbolj, ker ga nekateri uporabljajo samovoljno In včasih turtJ brezvestno. Vemo pa tudi, da pesniška jezik ni vselej marsikomu razumljiv, čeprav ne moremo reči, da ni lep; lepota jezika nam je že tako tuja. da je ne moremo več primerno uživati in ne razumeti. Da je jezik lep, ni treba, da je preobložen ter nabuhel: navadno je tem lepši. Čim manj je izumetničen in če ga ne duše puhlice. Preprosti in pregledni stavki, besede, ki zvene domače, a ven. dar ne robato — v tem je nedvomno skrito nekaj jezikovne lepote. Pisati in govoriti v takšnem jeziku, čeprav se zdi najlaže, je pa prava umetnost. Res, velika umetnost je. da poveš vse vsem ra-zumljivo. da se zablesti misel čista in da se besede zlijejo v ubrano godbo. Umetnost je pisati naravno, neprisiljeno, ne da bi izbiral s trudom besede in razmišljal o jezikovnih napakah; človek pač ne more pisati drugače kakor more — jezik je izraz njegove omike, značaja in ^usa. Na jezikovni paši ne moremo odkrivati nobenih jezikovnih skrivnosti, ne moremo odkriti nič novega. ne razodeti nobene resnice in ne sestaviti beljš'h slovnišk'h pravil; to, kar tu počenjamo, je le malo starokopitno zagovarjanje vsega, kar nam je jezik že dal lepega in zdravega; svarimo, naj bi nihče ne delal z jezikom i kakor prašič z mehom*, kajti jez.k je skupna last in vrednota, ki rta ju ustv^ rila narod in zgodovina, če grajamo, d < nekateri rabijo jezik kakrr da se mora on ravnati ter oblikovati po njlhoveir slabem okusu, večjem ab manjšem ^na-nju ali neznanju, ne pa oni pc njem noćemo omejevati nikomur svobode v *z-ražanju v mejah, ki bi jih v spoštovanju do jezika naj nihče ne prekoračil; zave damo se. da je jezik posomeznika več ali manj različen, kajti izraz je vse dotro;:-nje duhovne rasti človek" njegovega značaja ter duševnosti Jezik živi in v njeni najdejo odmev Čas. okolje, kulturne lr, socialne razmere; jezik se počasi spreminja ter razvija, počasneje sicer kaker človeški rod. vendar delno tudi prenaglo, da bi mogel presnavljati vse, kar se mu vsiljuje, ter izločiti tuje. nezdrave primesi — sam od sebe če hi sleherni pisec res spoštoval jezik kakor pravo svetinjo narodovega duhovnega življenja, bi se moral pogesto zamisliti nad marsikatero besedo ali nad stavkom, ki ga čita. Tako gorečih ljubiteljev jezika je menda zelo malo. a nekaj spoštovalcev slovenščine je med nami vendar tako vnetih, da prečitajo pazljivo celo »pašo« m pretehtajo sleherni stavek. Tudi posamezne besede presodijo in iščejo za nje primernejše izraze. Naj danes omenimo kot primer dopis zvestega čitatelja (dr. Sočni«). Dopisnik pravi, da bi bilo bolje reči namesto »nareka se vgne-zdi« — napaka se vrije. Pomen »vgne- Boj rdečilu In pudru sikaj povedal o moralni škodi, o tem. kako je ženska zapravila svojo vrednost, re le svojo zunanjo, temveč tudi notranja lepoto. Zat: mislim, da noben pameten in zr;a-čajen človek ne more gledati na poslikano žensko brez odpora. Kvečjemu, da se mu zbudi usmiljenje. Nikdar ne bo dovolil svoji ženi ali prijateljic;, da bi se mižala, če jo že hoče malo spoštovati. M:r-ne vesti lahko rečem, da bi se ne oženil s takšno poslikano lutko za vse zaklade tega sveta. In vpraŠ m je higiene . . . Vprašujem se. kolikerat se takšna poplesknna ženska sploh kdaj. in če si v strahu, da bi si ne sploh kdaj. in če se v strahu, da bi si ue pokvarila povoščenih nohtov, ne umivajo rok. Ali res m mogoče dopovedati ženskam, kako mnogo bolj koristno bi bilo. če bi uporabljale m.osažo namestil mazil? Masaža. veda. ziak in solnce so najboljši zavezniki ženske lepote, puder in rdečilo sta pa pravi strup za obraz. In. Čaa, ki ga mnoge ženske toliko porabijo za mazanje, bi na i porabile raje za duševno izobrazbo! Koliko srečnejše b; lahko bile in z njimi srečnejši tudi tisti, ki so prisiljen: živeti v njihovem Okolju! - Nedvomno poznate pregovor o neumo-sti in bogovih. Toda boj proti ženski ni-temurnosti je nedvomno še hujši, zlasti prti tistim ženskam, ki rado skriva o »zrcalb duše — obraz za šminko in pu-der. Ničemurnost ^e ni še nikdar uklanjala pameti, če moški sodimo o takšnih zadevah, nam ženske zabrusijo, da ne moremo razumeti niti tega — da snio preveč robati ter nimamo razumevanja za žensko stremljenje no lepoti. Petem pa strupeno pripomnijo: t Dobro vsa i. da mso vsi takšni.! « — Da. nek teri nic.^ki eelo si. l:;"o renske.- noj se nn'.ijo. . -Pustiti moramo ženskam, tudi to veselje, da so grde in ^rše, ki se namažejo. . . To je celo potrebno, kajti po obrazih iih Fj'cznamo in cenimo . . . * Spoštovanemu čitatcllu iz vrst brivcev — užaljenemu zaradi dopisa o pozdravljanju moramo gsvedatL da je vse napačno razumel S tem je že vse pojasnjeno, rh tujega sploh ni mogoče pripomn ti. Spoštujemo brivce in cenili bomo še bij tudi dopisnika iz njihovih vrst. če bo čuai ponovno, ?. pazljivo, kar je razumel n?.-paCao. Rečeno jc bilo. da fe v nekaterih brivnicah pač v navadi U kšem pozdrav, kakršnega uporabljajo nekateri - a ne brivci druge, ko skrivajo :vj pravi ^'n.:'.z. Iskren pozdrav! zd ti se pravi dopisnik, sp* \e sicer cako udomačil pri nas. da .se nam zdi ust-.*e- j zen v vsakem primeru, ko govorimo nasilnem, nenaravnem vrinjeaju v n?k«. sredin j, a misli, da bi b.lo bolje reči vriniti se«. kajti tudi za korenine. Ki se vrije v zemljo (prav za prav ^akoren >:i* ne moremo reči. da se vgnezdi - D o pisnd; je izpričal res doh^r jezikovni 5 j1 saj glagol «vgnezditi se« ni slovenski, temveč je prevedenka iz nemščine lein-msten); lahko bi torej rekli, da je ta . ta glagol vsiljivec ali vrin^enee. ki se ;, vtihotapil (ne vgnezdi:) v naš jerik. tal je pedobmh vsiljivcev v slovenščini nešteto in jih ni mogoče iztreb ti. saj b: si. cer naše besedišče nevarno okrnili G'a?o: vgnezditi se vsebuje tud P.avopis »n pravi o njem: »presen pomen za leč-zarediti se (n. pr črvi so se vgneziu zalegli; miši ?o se zaredile; kobiice so se zakotile; kuga se je zakotila. zasejWli>< Dandanes rabmo glagol »vgnezditi ser, tudi v raznih drugih pomenih, ki jih Pra_ pis ne omenja. Najbolj pog'sto ga menda rabimo, ko govorimo, da se je kaj močno zagrizlo, se oprijelo ali zasidralo, kier b-se naj ne. n. pr.: sovražnik se je vgne-zdil v neki postojanki ali napaka se je \*gnezdila v jeziku < zakoreninila). tudi o poljskih in vrtnih škodljivcih pravimo včasih, da so se vgnezdili. ko jih ne moremo pregnati ali zatreti. Vendar uporno, da se nič tako ne vgnezdi. da bi ne bilo mogoče iztrebiti; vsaj v >paš:< se ne bodo smele zakorenlniti večje napake, a «=e tuđi ne hoda mc^le. če jih bo kdo od čase do časa skuhal trebiti kakor naš prijatelj dr. Sočni. no lepi so morski motivi, ki jih obMkuje v svojih umetninah. — lUVuliiu žena« v Verdijevem gledališču. Igralska 9kupina rimskega gledališča Eliseo uprizarja te dni na odru Verdijevega gledaJišča znano komedijo Marka Prag« »Idealna žena«. — Veliki simfonični koncert je napovedan za 13. t. m. v Verdijevem gledališču. Sodelujejo izbrani godbeniki rimske Kr. opere pod vodstvom odličnega ita!i3anakrgfa glasbenika Kžrla Zecchija. Višek večera bo izvedba Beethovnovega Koncerta za kla\lr in orkester v g-duru. _ TrieMe ter italijanski k«>lonlallzem. Julijan Gasta, ki je znan kot marljiv ruz-sk -valeč trieotinskega novinarstva in jav-aega mnenja med prvo svetovno vojno, je izial t*- um s\rje novo, poučno delo ped naslovom »Tiieale tei italijanski koloniali-zem<. D*Jo je '.zida \ založbi Delfino ter je zelo Učno opremljeno. IZŠEL JE drugi del slovitega romana „Deževje je prišlo" Oni naročniki sD:bre knjige«, ki knj'.ee sami dvigajo v upravi nošah listov, lahko takoj pridejo ali pošljejo tudi po novo knjigo. Ostalim se te dni dostavlja na dom. V podrobni prodaji se dobi knjiga v vseh knjigarnah ali Jii v naši upravi v Narodni tiskarni. Broširan izvod velja 13 lir, vezan in na boljšem papirju tiskan pa '»8 lir. Oba dela romana »Detofjs je prišlo« lahko dobite po znižani ceni, s tem, rta se naročite na zbirko :? Dobro knjigo«. Naročniki za nazaj pa se seveda spr<\e, majo le tako dolgo, dokler je na razpolago še kaj izvodov prvega dela romana. Iz Hrvatske — Proslava 1. maja. Hrvatska je proslavila 1. maja kot državn: praznik ;n praznik dela. Poglavnik je sprejel sotrudnike mestne organizacije pod vodstvom štabnega zveznega vodje prof. Acksandra Se:tza. V nagovoru na odposlan-tvo je dejal med drugim, da ie v življenju naroda zlasti med vojno najvažnejše delo. intenzivno in vedno napredujoče delo. Vse vrednote, ki so prej veljale za take, so po-stala sčasoma brezpomembne. Celo vrednost denarja predstavi i a jočega gmotno dobrino, se vzdržuje samo umetno. Kier je pa postavljen narod pred težke naloge, se pokaže, da ima edino pravo vrednost samo delo. Zato bo to vojno preživel samo tisti narod, k- dela. — Za svojce žrtev dela. Ob proslavi državnega praznika 1. maja je Pog'avnik določil, da se izplača iz državne blagajne 1 milijon kun svojcem hrvatskih delavcev, ki so od ustanovitve NDH v izpolnjevanju svojih poklicnih dolžnosti našli smrt. — Prof. Szabo umrl. Znani hrv U k) kultnimi zgodovinar pcoC Georg Szabo je tc dni po težkem trpljenju umri. Star je bil 68 let. Studira] je na Dunaju, v Prigl in Nurnbcrgu V Zagrebu je bil najprej ravnatelj hrvatskega muzeja za umetasat in umetnostno obrt. potem pa do sv'.Te smrti ravnatelj zngrebSkcga muzeja. V mnogih svodh delih obravnava zlasti zgodovino starih hrvatskih mesrt, v prvi vrati Zagreba. — Nove imdne ■oftikuce« Državna centrala za sadje prevzama V kratkem nadzorstvo nad notranjim sadnim trgom m izvozom sadja. Lani je 'zvrnila Hrvatska 2*n milijonov kg sadja večinoma v Nem-r:j » in Švico. Priptavlja se v: raditev 10 tvornic za predelavo in sušenje okrog 20.000 vagonov sadja. _ Nagrada ob rojstvu dvojčkov. Trie- Btinski prefekt je izročil Lionelu Bertcgm iz Ducejevega sklada 600 lir ob rojstvu dvojčkov Danila in Be trice. — XXVI. ?n 7.5; !.;:ič!;i umetnostni večer. Te dni je bila s XXVI. večerom zaključena letojnja sezona umetnostnih večerov v Tri-estu. Na sklepni prireditvi sta bili med drugim prečitani dve zanimivi noveli Ser-gija Mal ::n:j i. Zatem je i^va tn? violinistka Mihaela Pampini dr Pastrovich izvajala skladbe Beethovna. Fiocca. Smetane in Guan&dosa. Marcel Frairmi pa je očrtal pesniško umetno?! Nelie Dol ie Cambon. Nekatere pesmi mjledne pesnice je učinkovito recitirala gospa Antonija Longhino Villa. — tr> ' Insk - slikarice v Rimu. Te dni je bila 7 ključena v umetnoslni galeriji Buehetti v Rj nu umetnoatnci razstava odlične triestinske slikarice Adeie cappcni Rrgusin Me 1 osebami, k. so kupile posamezne razsl ■■' 1 ne umetnine st3 tudi kne-ginja FuTstenherg in kneginja San Fausti- no. Tutii rimsks umetnostna kritika je po-hva'nn sprejela njeno umetnost. — SfcOfov srebrni mafolskl jubilej. V baziliki sv Justa v Triestu je bila v nedeljo 2 maja svečan- cerkvena proslava srebrnega mašniškeg? jubileja tiieslinskega in capodistriskega šk^fa mons. A. Santina. Hkrati je praznoval Skcf Santin lOletnico s\rojega škofovskega prsvečenja in p?tlet-nico. kai je bil imenovan za škofa triestinske tei canpdistrlske škofije, potem ko je pred tem škofova! pet let v Fiumu. Slovesna pontifika na maša se je zaključila s svečano zahvalnico ^.Te Deum«. Cerkveni s'o-vesnosti 2nletnice mašništva so prisostvovali predstavniki cbkstev prefekt eksc. Tamburlni. general Ferrero. general Ro-betti. pokrajinski predsednik Oberti di Valne ra ter župan Karol Perusino, navzočni srbili tudi zrstopniki stolnih kapitijev iz P^-renza. Pole, Rovigna in Fiuma. r?z.m tega tudi mens Pre tati Cipico o-; vatakanakega državnega tajništva Po evangeliju je imel škof A. Santin primeren nagovor. Na koru je sodelovala mestna g.^dba pod vodstvom maestra Alojzija Toffola z izvajanjem Hci-bergerjeve maše Bottazzcne ;;Ec:e Sacer-dos« in Brubervve > Te Ijeum«. Na orgl?.n je spremljal maestro Evzebij Curel!i. — Demografska slika. Dne 5. maja je bilo v Triestu šest rojstev, šest smrtnih primerov in se le m porok — Razstava slikarja Rebeza. V dvorani Terco v Triestu je razstavil svoje umetnine znani triestinski slikar Mario Rebez. Poseb- Radio Lfsifcliana NEDELJA, i». MAJA 1913-X\I. S.00 Napoved caam. — Poročila v italijanščini. - 8.15 Koncert izvaja organ st Margherita Nicosta, — 10.00 »Porreiia za. vojake — oddaja v priredbi urada b^-jevnikov Fašistične zveze v Ljubljani za tovariše p*d orožjem v Sloveniji. — 11.00 Prenos pete maše Iz Bazilike sv. Ozna-nenja v Fiienzi. - 12 00 Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino. -12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini i O. K. Bekovanic). 12"0 Poročila v slovenščini. — 12.49 Krmorna glasba. 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10 Poročilo Vrhovnega Po. velistva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Vojaške pesmi. — 13.30 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizz^a. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Operetna glasba. — 14.r.0 Pesmi in napevi. — 15 00 Poročila v slovenščini. — 17.15 Skulj Andrej: Škropljenje sadnega drevja po cvetenju — kmetijsko predavanje v slovenščini. — 17.35 Lahka glasba. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.15 Politični Komentar v slovenščini. — 20 00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20 20 Pisana glasba. — 20.35 Narodne himne. — 20.45 Godba Kr. Finančno straže. — 21.25 Koncert Radijskega orkestra in komornega zbora vodi dirigent D. M. šija-nec. -r. Slovenska glasba. — 22.15 Predavanje v slovenščini. — 22.25 Operna glasba na ploščah. — 22.45 Poročila v italijanščini. PONNDEUEK, 10. MAJA 1943-XXI. 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved ča-sn. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operetna glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester vodi dirigent Pe-traiia, 14.00: Poročila v italijariščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec. — Glasba za godalni orkester. 14.45: Pisana glasba. 15.00: Poročala v sloveruščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v i&iiijanščiiu. 17.-5: Simfonična glasba. 17.35: Pisana gla»t 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje ; rof. dr. Stanko Le-ben. 19.30; Poročila v .ovenčani. 19.45: Politični komenetai- i slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Sirnfonični koncert vcii dirigent F'1 > Selvaggi. 21.30* Prelavanaje v sloverščmi. 21.40: Orkes*c Arrr'!n;" vodi dklgenfr Segurihi. 2315 Kfj sičnd orkaJetcr vodi dtri-geirt^JH ;ino. 22.45: Poročna v italijanščini. Strai K pravemu krščanstvu kliče naš sociolog Kako rešuje vpra&mje božjega kraljestva na zcorifi od življenjske strani dr. A* v svoji aovf knjigi „Eden je Gospod44 I>r. Andreja Gosarja^t^en^a naSih^kj- I _ kraljestvo na Zemlji bolj znanih in cenjenih sociologov bi lah- I tem uvodu pisec načne neposredno ko prišteval: tudi med praktične filozofe: I vp^šanje božjega kraljestva na zemlji in njegova predavanja pred leti — ki so bila I razloži, da se nam njegov smisel >najbolj pozneje združena v obsežno kn*igo — so [ frsn° razkrije v zvezi, v kateri nas je Krl-budila veliko zanimanje tudi v Širš} mv- | f1"' sarn ufil moliti zanj: »Pridi k nam nosti. Dr. Gosar je iskal ncvi, boljši socialni red in njsgcva sociološka dela. vsebujejo marsikatero izvirno misel. Zdi se. da je njegovo najnovejše delo sinteza n;egov?h razmišljanj o bolnem socialnem redu ter da je v n;em našel odgovor na zadnja vpra-£?n?a: boljša. novi socialni rod bi naj bilo božje kraljestvo na zemlji. V knjigi, kj je nodavno iz^n. rod naslovom »Eden je bd Gospodr (csmerka. 175 strani, založila Nova založba) rešuje vprašanje božjega kra-ljeatva na zemlji »s praktične, življenjske strani« tvoje kraljestvo.« Božje kraljestvo na zemlji pa >ni navadno zemsko ali svetno kraljestvo«, kar pisec dokazu-e z besedami evangelija. Pravi, da Kristus n,- prišel na svet. da bi ga vnanje preuredil in preosno-tnal: prišel je sice*r kot Mesija, t octe ne ko' politični voditelj in osvoboditelj Judov temveč kot duhovni Odrešenik vsega človeškega rodu. Kr:stusovo kraljestvo je torej vzvišeno nad vsemi družabnimi razmerami. Piscu se zdj značilno, da je bil Kristus brezbrižen do suženjstva, »tega naj- večjega in najbolj bolečega socialnega pro-„ ,t , . blema tedanje dobe in čeprav bi si brez ta. NajbndkeiŠl ČaSl - najbolj božji I rešitve tega vprašanja tee in najpopolnejše načelo Človeškega sožitja« v zapovedi: Ljubi svojega bližnjef?a kakor sam sebe! — Na vedet je nekaj primorov. ki kažejo, da nas sam razum ne varuje pred najbolj usodnimi zablodami in ugotavlja, da >se je moderni svet, zanašajoč se na znanost in napredek,, tako silno odtujil Begu in njegovemu kraljestvu da se ... vedino znova vrača ni stopnjo nekdanjih poganskih narodov m njihovih zablod«, še bolj potrebno se zdi sociologu, da postane;'o bežii nauki in zapovedi vodilo v javnem kakor zasebnem življenju. Božje kraljestvo bi se naj razširilo »na vse javno delovanje in življenje ljudi, posameznikov kakor tudi . . . pretežno naravnih družabnih skupin in umetnih organizacij, n. pr.: stanov, občm, narodov držav, političnih strank, raznih družb...« Prihaja do zaključka, »da je pravi krščanski življenjski nazor kljub dozdevnemu individualizmu v resnici močno »kolektivisti-čen«, gotevo bolj kakor smo vajeni misliti« in »je ideja božjega kraljestva na zemlii v svojem naglobkem pomenu za naš čas še prav posebno sodobna . . . reč: smemo, da bo problem modeme kolektivizme!je življenja postal šele tedaj zares znosno rešljv. ko se bo moderni rod tako poglobil v bistvo krščanstva, da bo postal sposoben uspešno delati za uresničenje božjega kraljestva na zemlji.« Osnove božjega kraljestva na zemlji V tretjem delu svoje knjige razpravlja pisec o temeljih božjega kraljestva na zemlji in naslanja svoje misli na evangelij, vendar pove marsikaj tako s svojimi bese- na se mu jo zimLsel vprašanja bržjega kraljestva na zemlji, obdelanega praktično, porodila ob kongresu Kristusa Kralja ter da je zdaj skuš»al uresničiti ta načrt. Zakaj prav zdaj ? Pravi, da v urejenih razmerah v udobnem samozadovoljstvu pozabljamo na svoj pravi življenjski namen. >/xii se. kakor da je Bog ustvaril svet namenoma tako, da ga ljudje ne znajo in ne morejo sami prav urediti; sicer bi nanj !e še laže pozabili. Tako se pa vedno znova dogaja, da so prav najbridkejši časi tudi najbolj božji, da najbolj naravnavajo ljudi k njihovemu pravemu smotru k Bogu. Za-t^ bi bilo škoda, če bi šli slepi skozi te dneve preizkušnje, ne da bi se prav zavedali k?j pomenijo za vsakega izmed nas in za vso človeško družbo«. Brez zanesljivega življenjskega vodila V uvodu praVi pisec, da celo od Kristusovega časa ko je stari poganski kulturni svet v Evropi zorel ter se polagoma nagibal k zatonu, ni bilo do dandanes nobene tak-> izrazite prehodne dobe. kakršna je na??.. Ppnošnji človek preživlja veliko duhovno stisko, kar se kaže predvsem v tem, da motorni človek pogreba zanesljivega življenjskega vodila, češ. velika večina ljudi drndanes se nikdar ne potrudi, da bi se dokopala do jasnega, zaokroženega življenjskega nazora. Nestalni in nezreli so, tako da se »danes vnem a jo za strogo razumsko pojmovanje življenja, njegovih nalog 'n vprašanj ter odklanjajo vsako po-moC vere jutri se pa slepo oklepajo najbolj zmedenih, razumsko popolnoma nc-sprr-h, *.-*-jh nazorov«, še bolj očitna od duhovne stiske je dandanes materialna. Tudi v rednih razmerah našega časa živi mnogo ljudi v slabih gmotnih razmeralh — primer nezapeslonin množic po prvi svetovni vojni, med gospodarsko krizo. Pisec pravi, da J3 tucVi dandanes silno mnogo bede. mnogo več, kakor misi'rno, in da je zavest krivične bede in pomanjkanja zdaj se toljko bolj živa in pekoča, ker si ljudje sami po večini niti ne morejo pomagati. Klic po novem družabnem redu, pravi dr. Gosar, je dandanes tako splošen in živ Kakor se nj bil nikdar prej. P^i teh velikih stiskah današnjega časa je treba upoštevati še stisko človekove osebnosti. Pisec ugotavlja, da se v da-nasnj h razmerah »lahko zares dobro počuti in zadovoljno živi predvsem le individualna ničla, povprečen ali celo podpovprečen človek brez izrazitih individualnih spoFobnoatl...« V današnji družbi se torej razen duhovnih in gmotnih stisk pojavlja še traeično "nasprotje med človekom poe-dincern in družbo. To neskladje je eden c tivr.ih. vzrokov razrvanosti današnjega življenja. Kje najdemo rešitev? Pisec pravi, da bi bilo povsem napačno, če bi se vdajali dandanes sicer močno razširjenemu, a v jedru zmotnemu mnenju, da je res'tev odvisna predvsem od vnanjih reform, čeprav je nujno potrebno, da se dannšnja družba temeljito presnuje. kajti sbrez globoko segajoče družabne preureditve bi velik del ljudi tudi v bodoče nujno pogrešal najvažnejših vnanjih, zlasti materialih in socialnih pogojev za človeka djostojno in zadovoljivo življenje.« Toda naš sociolog misli, da bi tudi najboljša preureditev <_>ružbe sama na sebi ne osrečila d>voJj ljudi in jih rešila vseh st^sk; današnji rod se bo rešil iz sedanjih življenjskih stisk, pravi pisec, edino, če bomo skušali vsak sam pri sebi dobro izpolniti svojo življenjsko nalogo. Tako prihaja pisec do ugotovitve, da se človekova usoda ne konča že na zemlji ter da je naš glavni smoter v onostranstvu in vprašanj raznih stisk na zemlji zgolj tostransko sploh ni mogoče rešiti. Kaj moramo storiti, nam zadovoljivo odgovori le krščanski življenjski nazor. Nova električna centrala v Turčiji Turško gospodarsko ministrstvo znova proučuje vprašanje preskrbe države z gorivom in namerava v večji meri izkoriščat* ležišča rjavega premoga v Anatoliji kakor doslej. Rjavega premoga je zlasti mnogo v srednji Ana* toli ji, kjer cenijo ležišča na 12 mil'ionov ton Ker pa je v tem premogu mnogo vode, je bilo sklenjeno, zgraditi v bližin? električno centralo. k; bo dajala tok mnogim krajem v okolici ;n tudi tovarnam. Za pogon se bo uporabljal anatolski rjavi premog. Bukarešta kot dunavsko pristanišče V Bukarišti je bila nedavno otvorjena raz; stava »Avtomobilske ceste in vodne poti«, ki jo prireja rumunsko-nemško društvo. Splošno pozornost vzbuja na nji načrt Bukarešte kot dami da stare resnice sableste ▼ novi toči. Z zanimanjem bo najbrž marsikdo pro-čital zlasti odstavke, kako pisec klice, k pravemu krščanstvu, ko govori o tjdbezni do bližnjega ta njenih nalogah. Pravi da je dejanska ljubezen do bližnjega glavni temelj za uresničenje božjega kraljestva, na zemlji. >Brez dejavne ljubezni do bližnjega v vsem zasebnem in javnem življenja bi bilo vse govorjenje o ljubezni do Boga ria-gano in vsaka misel na uresničenje božjega kraljestva na zemlji jalova.« Ko pa govori o posebnih dolžnostih ljubezni do bližnjega v rnodernern življenju, predvsem omenja posebne dolžnosti modernih podjet-nkov do njihovih delavcev in nameščencev. Opominja na dolžnost ljubezni do bližnjega rudi lastnike in upravitelje velikih, pomembnih produkcijskih sredstev in pravi: >če je prepovedano kogar koli v malem oškodovati, potem je še neprimerno večji greh čc razpolaga kdo z velikim, za celoto važnimi produkc^skimi in pridobitnimi sredstvi zgolj po svejih zasebnih pridobitnih vidikih in tako korist, ki bi je morala biti deležna celota, sebi pridrži. Se hujše je in še večji greh je. če kdo z velikanskim* vsotami kapitala ki niti ni njegov, lahkomiselno in tvegavo gospodari ter tako oropa Bog ve koliko IjudV njihovih prihrankov in jih s tem pahne v nesrečo ali pa mora zaradi tega celota prevzet? nase velika včasih komaj zmogljiva bremena.* Dalje pravi drugje: »da ne more v okviru celotnega narodnega gospodarstva nihče zase kaj več potrositi, ne da bi bili zarad-tega drugi kakor keli prikra-šani. Živimo pač vsi jz ene in iste skupne sklede in kdor zajame iz nje več kakor je sam v tej ali oni obliki vanjo prispeval, živi nujno na račun drugih ljudi.« Pisec misli, da je v naši dobj zelo resna in pcmembna dolžnost ljubezni do bližnjega, da se vsi, »ki se zavedajo hudih socialnih krivic v današnjem modernem življenju morajo zares zavzeti in, če treba, se tudi*odločno postaviti v boj za uvedbo potrebnih socialnih reform in ustanov.« Za razširjenje in utrditev božjega kraljestva na zemlji V zadnjem delu govori pisec o delu za razširjenje in utrditev božjega kraljestva na zemlj5 v naši dobi. Predvsem pobija napačno pojmovanje o božjem kraljestvu na zemlji in obsoja, da si je v pre;šnjih dobah svetna oblast podjarmila vero — z besedami Pija XI. v njegovi okrožnici Quas primas. Pisec prihaja do zaključka, da pravo, zares pristne krščansko življenje ni bilo nikdar bistveno odvisno od svetne moči in oblasti ter da ni n'kdar iz nje raslo, ampnk je le prevečkrat ob nji hromelo in hiralo. Prav zaradi tega ne vidi potrebe, da bi morala biti Cerkev močna svetna oblast, če bi se naj v življenju uveljavila krščanska načela. Opczarja celo na nevarnost »preveč svetne zamisli o božjem kraljestvu v naši dobi«. Dalje zagovarja brezpogojno pravičnost in resničnost v današnjem življenju kot temelj božjega kraljestva na zemlji ter obse 'a propagando. ObsMa pa tudi material1 zem in mame nize m v modernom Življenju, ki sta zajela tudi mnoge Katoličane ter kaže na zle posledice materia-lizma naše dobe. Končno kliče k intenzivnemu socielnemu delu v duhu krščanske ljubezni in pravi, da »bo "vprašanje pravega socialnega reda in primerne preskrbe ljudi z vsem. kar jm je potrebno za človeka dostojno in stanu primerno življenje, ostalo veo čase važno in aktualno«. — V sklepnih mislih je pisec še poudaril nekatere glavne m/sli rasprave, ki je živ klic. naj bi se vrnili k pravemu krščanstvu, odnosno se poglobili vanj, <3a bi bili kristjani tudi na znetraj in ne na zunaj. dunavskega pristanišča. Človek bi mislil, da gre tu za nesporazum, saj je Bukarešta daleč od Dunava. Zdi se pa čudna misel, da bi moglo nastati v Bukarešti pravo donavsko pristanišče. Čc pa pogleda človek na načrte in risbe tehnikov, se prepriča, da ta misel ni nobena utopija. Od Bukarešte do Donave je 60 km. Ta razdalja bi se pa premostila s prekopom, ki bi se pričenjal vzhodno od Dambovice pri Bukarešti, končal pa pri Oltenici. Šest jezov* nekateri precej visoki, naj bi skrbelo za ustreza* jiče višinske razlike v strugi tako. da bi voda hitro stekla in da bi lahko vozili po prekopu vlačilci do 1200 ton. Stranski prekop skozi mesto naj bi nudil industriji rumunske prestolnice možnost nakladanja in iztovaijanja robe Za vodni i'ezervoar bi pritegnili iezero Černika pri Bukarešti, obsegajoče 500 ha. Prekop bi bil zgrajen v ravni črti in vezala bi ga samo železniška proga Bukarešta—Olte-nica. Višinska razlika bi znašala 23 m. Poleg neposredne zveze z Donavo kot važno prometno žilo bi imela Rumunija od uresničenja tega načrta še druge koristi in ugodnosti. Regulira- Tnniako bojišče: italijanski moznarjl streljajo na sovražne prednje oddelke na bi bila Dam bovi ca do izriva v Argez. ozemlje ob njenih bregovih, ki je zdaj močno moč* virnato. bi bilo izsušeno in tako bi nastala nova prostrana rodovitna polja Glavni prekop bi bil v industrijske svrhe izpopolnjen ž dvema stranskima, Posetniki razstave se za te načrte zelo zanimajo, kar dokazuje, da bi javnost z veseljem pozdravila njihovo uresničenje. VeUki mufti v Frankfurtu Veliki jeruzalemski mufti Hadži Husein je posetil te dni Fr-mkfurt a/M. kjer ga je sprejel državni namestnik Sprenger. Veliki mufti fli je ogledal zavod za proučevanje židovskega vprašanja in se dal točno informirati o njegovem poslovanju. V nagovoru je izrazil svoje veselje, da se je mogel sestati v Frankfurtu z možm^, ki so trdno odločeni boriti se proti židovstvu. Izjavil je, da se smatra za zaveznika v tej borbi, in da bo v tem vprašanju na široki podlagi sodeloval s pristojnimi nemškimi oblastmi. Prepričan je, da je sedanja vojna židovska. Veliki mufri se je spomnil časov, kose je arabski svet sam boril proti zidom. Narodni socializem ima v arabskem svetu svojega naravnega zaveznika. Rimska naselbina na Madžarskem Pri kopanju zemlje v madžarskem okraju Szekesfejervar oo naleteli rta ostanke starih hiš, :n učenjaki co ugotovil^ da gre za staro naselbino Potentzia. Ta naselbina jo nastala v z.\cetku 2. stoletju in višek v svojem razvoju je dosegla v 5. strjieCju, potem je pa postala žrtev Hunrv, Križanka št. 69' Besede pomenijo Vodoravno: l. prodaja s poizvedovanjem, kdo da več, 9. naraven, prirođen, neprisiljen, 16. država v USA, 18. vrsta papig. 19. neprijeten mrčes, rastlinski škodljivec, 21. pas zemlje c.b morju, 22. predlog, 24. namerjam, pripravljam se, 25. glas, zvok, 27. reka na Hrvatskem, 28. hlevski delavec, 30. lepi, krasni, 31. šop omlačene slame, 33. mesec, 35. pol maše, 36. reka v Sibiriji, 38. zakrpati, ljudsko tudi kaznovati pred sodnijo. 3D. dva samoglasnika, medmet, 41. človekovo duhovno orožje, 43. ozemlje, ki mu načelu je redovniški predstojnik, tudi zdravilišče in kopališče ob Adriatiku. 46. voa-ni hlapi, 48. poljska rastlina, cvetlica, 51. igrišča, borilnice, 52. fižolov sorodnik slabše kakovosti, 54. del parnega stroja, 55. slovenski skladatelj, bivši kapelnik vojaške godbe, 57. oče, 58. mesto na Hrvatskem, 60. italijanski predlog, 61. južno sadje, 63. pokrajina ob Dravi, 65. nespreten, neokreten, 66. agrarna operacija. Navpično: 1. vrsta štajerskega vina, 2. cirka, 3. vrsta prsti, 4. kar je neposvečenim prepovedano vedeti in videti, 5. zdravilišče pri Padovi, 6. pritok Guadal-kvivirja, 7. ima vsak človek, 8. pritrdil-nica, 10. okrajšan veznik, 11. s temi lastnostmi, 12. zapoved, nalog. 13. rano-celnik, 14. rimski ura^inik, 15. znanost o starem denarju, 17. vrtnina, 20. kurivo, 22. kuhinjski odpadki, 23. danes zjutraj, 26. nikalnica. 28. ena izmed treh razsežnosti, 29. kvartaski izraz, 32. predlog-, 33. stranica trikotnika, 34. glej 2. navpično. 37. oblike pomožnega giagoia. 38. mesto ob Adriatiku, 40. nada, izraz op ti mi zrna., 41. državni poslovni prostor, 42. mesto v vzhodni Abesiniji, 44. veznik. 45. vrsta rib, 47. začetek abecede, 49. spremembe, izmenjave, 50. okrajen no moško ime. 52. župnikov in cerkovnikov dohodek, 53. veliko češko industrijsko podjetje, 56. predlog, 58. velika riba, 59. celovški športni klub, 62. povratni zaimek, 63. veznik. 64. oblika zanikanega pomožnega gLagola. RE5ITEV KRIŽANKE 5t. 68. Vodoravno: 2. prazen 8. Amon. 10 hijo. 11. sit, 12. Vid. 13. A\\ 14. del. 15. It, 16. debel. 18. muc. 1^. redilen. 21 Pag 22. kočar, 24. el. 25. paž, 26. to. 27. ban, 28. Rim, 29. ibar, 31. moka. 32. češarek. 34 es. 35. zet, 36. kj, 38. Rif. 39. pri, 40. suteren, 42. sos. 43. reč, 45. uk. 46. kam, 47. di. 48. morilec. 50 azil. 51. Sava. on. 4. 12. ve- Navpično: 1. nasad. 2. pot, 3 Ahil, 5. zid. 6. ej. 7. norce 9. mineral, m. velikan. 14. ded, 15. lunatik, 17. btg 18. meč. 20. Lož, 21. petičen, 23. romarji. 25. para/.it 27. baš. 28. Rok, 30. bes. 31. met 33. referat. 36. Krn. 38. Rus. 39. peč, 40. sok, 41. remv 42. suma, 44. lica, 46. kol, 47. Dev, 48. mi. 49. la. [ GEORGES OHNET: | 74 PRODAJALEC STRUPOV ROMAN Moulin je bil visoke, krepke postave. Prijel je inženjerja pod pazduho, ga odvlekel liki klado in položil na divan v sosedni sobi, kjer ga je prepustil njegovi usodi. Nesrečni inženjer se sploh ni mogel ganiti, samo hropel je. Ko je ostala sama, se je Genevieva vsa obupana ozrla na Kristijana, ki povešene glave, topega nasmeha in izbuljenih oči niti vstati ni mogel. Čim je pa spoznal svojo ženo, je iztegnil roke proti nji, kakor da pričakuje od nje rešitve. — Prosim, vzemite moj voz, odpeljite se v Saint-Remy in pripeljite mi doktorja Augagnea, — je dejala ravnatelju. — Takoj bo tu, madame. Stopila je h Kristijanu, nalila vode v kozarec, namočila v nji robec in ga nežno položila svojemu možu na glavo. Oddahnil si je, sklenil roki In za-irirmral: — Genevieva! Oh... Genevieva... — Molči, — je dejala mirno, — zdaj ne %ovori. Najprej se moraš iz trezni ti, potem mi pa pojasniš vse, če mi bos sploh hotel kaj pojasnjevati... Ni odgovoril, samo debele solze so mu znova pritekle po licih in v njegovem pogledu je bila neskončna žalost, obžalovanje, kesanje, obup in stud tako, da se mlada žena, ki se ji je krčilo srce ob pogledu na njegov obup, ni mogla obdržati na nogah, temveč je omahnila v naslanjač in obsedela kraj Kristijana. Zakrila si je obraz z rokami in skušala zadržati svoje sočutje. Precej časa sta sedela tako skupaj nepremično in molče in obenem so tekle solze po licih kakor bi se zavedala, da je nenadna nesreča za vedno uničila njun mir. A ta obema skupni grenki občutek ni bil brez nežnosti. Bila sta si tako blizu, da se mlada žena ni mogla odločiti za očitke, Kristijan se pa ni znal ponižati do opravičevanja. Oba sta bila zelo nesrečna, toda če Genevieva ni bila stroga z njim, ni bil Kristijan strahopetec in vsaj to je bilo obema v tolažbo v njunem obupu. Na hodniku so se začuli nagli koraki in zamolkli glasovi, vrata so se odprla in vstopila sta Jean Augagne in ravnatelj Moulin. Mladi zdravnik se je nemirno ozrl na mizo in ne da bi pozdravil Gene-vievo je prijel Kristijana za roko. Ravnatelj je tiho odšel. Zdaj so bili sami in lahko so si povedali vse. — Kaj se je zgodilo z njim? — je vprašal zdravnik. — Saj vendar ni mogoče trditi, da bi bil dal ta ubogi Tharde pobudo za tako ostudno pijančevanje. Kakšno naključje ga je privedlo sem in kako se je sploh vse to zgodilo? Kristijan se je zganil. Čeprav je bil pijan, je vse dobro razumel in preslišal ni nobene besede mladega zdravnika. — Jaz sem bil tisti, je zašepetal s težkim jezikom, — edino jaz sem vse to zakrivil. Tharde sploh ni hotel piti... a jaz sem ga prisilil. — Zakaj pa, za božjo voljo! Kaj pa pomeni ta norost? — je vzkliknila Genevieva in pokazala na vrsto praznih steklenic. — Mar je to povratek v staro življenje? Vsa iz sebe je sklenila roke. — Pomirite se, prosim vas, madame, — ji je prigovarjal Augagne, — ničesar mu ne očitajte. Sam bo vse pojasnil. — Oh, očitki — vse očitke prenesem. Nikoli jih ne bo toliko, kolikor jih zaslužim In nobenega opravičila nimam zase. Njegov jezik je bil težak, toda možgani so bili hladni in v oslabelem telesu se je og4asil razum. Kristijan je govoril povsem iskreno. Mladi zdravnik je imel občutek, da bi mogla spoved, ki si jo je Genevieva izsilila, položaj še poslabšati. Po njegovem mnenju bi moral imeti Kristijan dovolj časa, da bi se iztreznil in odločil, ali hoče prizadejati Ge-nevievi še težjo rano. Toda Krist i ja nova pijanost je bila tiste vrste, ki nikoli nikogar ne uboga, temveč vedno vztraja na tem, kar si je vtepla v glavo. A v glavo si je bil vtepel, da se bo izpovedal. Nič na svetu ga ni moglo odvrniti od tega sklepa. Oklenil se je te svoje misli s krčevito doslednostjo. Ni mu šlo za to, kakšen bo učinek njegove izpovedi, želel si jo je in kdor bi jo bil hotel preprečiti, bi ga bil moral ubiti. Tako je nadaljeval počasi toda premišljeno: — Molčite, doktore! Genevieva mora vse vedeti... Ne, ni bil ta ubogi Tharde... Jaz sem bil tisti, ki je hotel, da sva prišla sem ... in ravnatelj Moulin je nama pravil o likerjih ... Vrnili smo se bili iz gradu Dammarie... od Steingelovih. Naval divje radosti mu je skrivil usta, toda njegov pogled je bil bolesten in otožen. — Od Steingelovih ... tem ljudem ne verjemite! Oni niso tisto, za kar se izdajajo. Grof je bedak, ki izdaja navadno deklino za svojo ženo ... toda jaz sem jo spoznal takoj prvi dan, ko sem jo srečal v gozdu... in Templier tudi... ničesar ni rekel o tem... niti jaz... niti papa ... in vendar smo vsi vedeli, da je to ona... in vsi so se je bali... samo jaz se je nisem bal. Povesil je glavo, globoko vzdihnil in zastokal ▼ solzah. — In vendar je to podla komedijantka! Ah, ta podla ženska! Koliko zla mi je nakopala! In koliko mi ga še bo! Sem je namreč prispela zavoljo mene. To dobro vem___Glas mu je odpovedal, zjokal se je vpričo Genevieve in zdravnika, ki sta vsa presenečena nad njengovim pripovedovanjem že slutila, kakšna je morala biti drama, ki sta jo videla zdaj od nje samo bolestno epizodo. — Pomirite se, — je dejal zdravnik, — vzemite tole in popijte... — Zrn Narodno tiskarno Pran — 2» ftnseratm del Usta: Ljurjomir Volčič — Vsi ▼ Ljubljani