PMHOBSKI DHEYHIK
MHaanMMHHBB||BaaiH|HH|aa||aBBH|a||a|aaN|aB|a||||B||BaH|BB||BHr.]aaaa||a|H|aHaa
■ pr-  GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJA
Stev- 13° (1818) gaZ,«VV““vK	TRST.	nedelja 3. junija 1951	C .uh 20lir
★
S2*
ZAKAJ
^fj10 se & godilo, da ze drugič prisilili slaven-L *™}nformovske podrepni-m •	iredentistov	in
0 izdajalce slovenskega na-
^niČlS°,SP1'eoovorili ° zna-
“aiefr m anskem aprilskem lnnZVem govoru v. rimskem sm° v našem
»») v. Prvii (25- a'Pr«® črk d 0	fotografirane
e ajetbovega rimskega golihmJvLfez Ve? tednov ((Pelo« »iu rf 11‘° u silovitem ogorče.
/ da enostavno m res, kar
»list;	In ker kominfor-
*o i«?SO "Prenehali trditi, da
ttihe ni zo9ovomiki» Tr.
vmkil ,OZemI7a> smo iim ob -■ taksni priliki
tod
. ........ pomolili
o s Pajettove izjave in
^ a^> naj odgovorijo: te n Se strinjajo s Pajetto ali ton € strinjajo. Odgovora ni ^Vse (}o včeraj.
HjJTnj pa s0 Pod naslovom 'a>ijl rf zadrege» na to wpra-'kjan u Ogovor s katerim ■eh ° Potrjujejo da sesPa. iOjj ^frinjajo. Takole piše
Nebi *0re* <<zaSrešil» tov. toi0. ’ <*a. Sa Titovci ne mo ^valT.lU' KaJ je Javno za-tt;orrta I ™skem parlamentu, Nšm barantanie ali celo ta-tIJ.° PriWjučitev Tržaškega
Vntfc Italiji? Ni£' <*> teSa’
^hu , °- ^°v' Pajetta je v ?°,s,tovanja mirovne po. ■tv? ?a™eval od De Gasperi-^enov b na^ Prstane na Sta,. ayie guvernerja ter na ilte.a V1W Svobodnega Trža-t*eh ,°t%rnlja z uveljavitvijo t6 ’°čb statuta in mirov-ttaf>g°dbe Siede STO. Torej *ar sblŠ drugega ni zahteva], »ittslf cetrt0 leto zahteva So. ioVsj zv®z® in kar zahteva-p-Mresnični demokrati«. vsem je »Delo« zamol-& Pajetta točno v BSfl« Poriamentu izjavil. re5i kommfcrmisti se nam-ne ^?^ajo kot hudič žegna. fajeft ’ <*« bi objavili točne rt.°re besede, ki se glasijo: «snica je, da bi se z ime-guvernerja in z od-'o&j ?®t ustvaril takšen po-Wit^ hi otiprl pot za P5"*’
,»V
ozemlja k Italiji«.
toni B Tržaškega ozem*
Vj s° Titove čete, v coni A
i^^gloameriške čete; odhod konec zasedbe, vzpo-% ev enotnosti obeh con, Obodno potrebna ’pri-'‘dti na dela za kakršno Ij, krnitev Tržaškega ozem-,7? Pa samo enega dela „> k Italiji«. l5ht da lp. kar smo od vas tj ya!i ni samo zagotovilo, t^.?1 °ra celotno Tržaško o-t^v® biti vrnjeno Italiji, tj je to praktična akcija, 1 Se to zgodilo«.
tetu^°.se torej glasijo Pajet-In za te in takšne Netf ž «Delo», da etovariš iij rtaB ni «nieesar zagrešil», •''iJfi	n Zahteval TAKOJS-
^l^tt^tfučitve Tržaškega *** k Italiji' temveč samo mirovne pogodbe. t zaufsr,ie priključitve torej Bo,, eVal Pravi «DeIo» in čCq,, kakšno priključitev-4 5, 0 pomeni? To pomeni, *ičnj *t°vensk,i kcminformi-‘reie>,J^repn i italijanskih
ov, šovinistov ter sta-. PorwVifl fašistov s Pajet-\ Uh m,a strinjajo! Pri sram t>° razločno J*1- se ^ A srarn Ph ie zato, 1/1)0 rfse Pra?; dobro sipermi-I H0 so tržaški delavci še Hj ^enja, da je treba ti-pifa ^tnf or mistične ga vo-bo zahteval priklju-% tg k. Italiji obesiti, Za C !>Cjefta so najprej pisali, l 8dUor f n* tako gcrvorli kot. J,0ooo«.,’ Sedai Pa pišejo, da rkn.,- “ le o spoštovanju Pogodbe. Nočejo pa dfi je v isti sapi go-
ste.
p %
edat;
^ b«^e?r, zaradi tega, ker bi
K,- Po	 ’	...
fe prakt
njegovem mnenju ična akcija za STO
^Priključitve
to
iz-
it.
ribjih ° }-e — kot vidimo iz h[ njegovih stavkov —
da je njegov pred-hkrati omaggča ■GA .tev tudi ENEGA SA-dela STO k Italiji. Da s us<J mislil cono A ali CJ^sfef0" deI — recimo sa-r 'P.rst — ni nobenega \ ■ Tudi
tej Pajettovi O irertil“l:HTO kominformov-lk ®a .tsti ničesar slišati... ga *z istega vzroka, ki
je Pajetta pri-razkosanje
,. 0 t
Pravi na prav tist'i • *>.. • katerega dola Vi-
da
tudi
na
Ms.'
'^h\?ek<zj
■tiiijV članek
Sfel"? P^v
potrjuje vče-v «Delu» ko
ort;
aval b(pV drugega ni or>	rl° Pajetta
^O^PP. ur.)________
Cet°»?torf0VjetSka z^«a
kar že četrto »
da je
n . uujetsi. --------- ■ a<i je
izvetrJ	?eza Za to, da
Vključitev ose-Hitev	°2em!ia ali rv
ali po enega (lcln
>tj„ , vsaj \ t® fc Italiji.
že AnL- Vič n°vega. Mi
Pajetta v rimskem parlamentu govoril tako, ker je za svoj go. vor dobil nalog iz Sovjetske zveze. «Delo» našo trditev je potrjuje.
Članek v «Dehi» torej dejansko potrjuje, da se slovenski kominformovški podrepniki italijanskih iredentistov s Pajettovim predlogom praktične akcije za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji popol. noma strinjajo. S tem pa, da nočejo objaviti točnih Pajetto-vih besed, ie dokazujejo, da bi hoteli še vedno z zavijanjem in z igro besed kot je n. pr. ali je Pajetta Zahteval «celd TAKOJŠNJO priključitev» — Še vedno ustvarjati videz in pred svojimi zapeljanimi pristaši priknvati nepobitno dejstvo, da je tudi vodstvo tržaške podružnice Pajettove ko-minformovske rimske centrale prav tako odločno za priklju. Čitev STO k Italiji kot Pajetta sam z njegovimi gospodarji v Kremlju vred.
Zato ponovno pozivamo «De-lo», da z zavijanjem, prikrivanjem in besedno igro preneha ter namesto tega vendarle' končno že enkrat objavi dobesedno Pajettove izjave in izpod njih zapiše, da se z njimi strinja!
Tako, da bodo čitatelji ((Dela« točno vedeli pri čem so.
To se seveda ne bo zgodilo in vsi Tržačani, ki smo proti priključitvi STO k Italiji, vemo zakaj.
NOVE POBUDE ZA REŠITEV VOJNE NA DALJNEM VZHODU ?
Glasovi o premirju na Koreji postajajo vse bolj pogosti - Prekinitev ofenzive čet OZN na Koreji in Achesonove izjave - Nova angleška iniciativa? - Ugibanja o pripravljenosti pekinške vlade na pogajanja
WASHINGTON, 2. — Tri tedne pred prvo obletnico začetka korejskega spopada se na mednarodnem obzorju vse bolj pojavljajo glasovi o možnosti premiirja. S Koreje, iz Tokia, Washingtona, Londona in OZN, prihajajo vesti, po katerih bi bilo mogoče sklepati, da posku. si za prekinitev sovražnosti, če se, že ne vršijo, morda nis„ daleč.
V. W'ashingtonu je zunanji minister Achesmi izjavil, da so združeni voditelji glavnih sta. nov pripravili načrt za prenehanje ognja v okolici 38. vzpo. rednika. Gre sicer verjetno za star načrt, sestavljen na podlagi predloga «odbora treh« v lanskem decembru. Tako trdijo vsa.i v krogih ameriške delegacije pri OZN, ker da potem ni _ bil sestavljen noben načrt več. Drugi spet menijo, da gre za prvi korak, to je za materialno prekinitev sovražnosti, ki bi omogočila pogajanja.
Poveljnik VIII. armade na Koreji, general Van Fleet, je izjavil, da se je začela mova faza vojne«. Zavezniki so ne. hali z zasledovanjem nasprotnika in se omejujejo na opazo. vanje njegovega gibanja. Opozarjajo, da vsebuje generalova izjava dejansko že elemente premirja, ker daje razumeti Ki. tajcem, da je na njih odločitev. aU se naj na Koreji nadaljujejo boji večjega obsega.
V Londonu so dobro obvešče- |
ni krogi izjavili, da je Anglija v stalnem stiku z ZDA, z dežela, mi Ccmmonwealtha in z drug’ mi zainteresiranimi vladama glede možnosti premirja na Koreji. V istih krogih menijo', da je Velika Britanija dala iniciativo za nov poskus za pogajanja s Pekingom. V Tokiu se še vedno širijo nepotrjene vesti, da se bo Andrew Cordder, o-sebni predstavnik glavnega tajnika OZN Trygve Liea, v najkrajšem času sestal z indijskim predsednikom Nehrujem, da bi se z njim razgovarjal o možnosti za pogajanja. Cordier je priznal, da bi Se moral sestati z Nehrujem, zanikal pa je, da bo govoril o mirovnih pogajanjih.
Angleško veleposlaništvo v Washingtonu je dobilo navodila, naj skrbno prouči z ameriškim zunanjim ministrstvom, položaj na Koreji in yse možnosti, da bi se nažla formula, po kateri bi bilo mogoče kakor koli končati vojno na Daljnem vzhodu. V diplomatskih krogih menijo, da bo do teh stikov prišlo med rednimi sejami pri državnem tajništvu, ki se jih udeležujejo predstavniki vseh držav ki so poslale Sete na Korejo Po mnenju istih krogov je neuspeh kitajske spomladanske o-fenzive glavni razlog, da se ponovno prouči položaj in poskuša najti rešitev.
šfca vlada doslej ni storila ničesar, kar bi opravičevalo večje upanje.
V krogih OZN spravljajo današnjo izjavo generala Van Fleeta, da so čete OZN prenehale s protiofenzivo, v zvezo z včerajšnjim govorom glavnega tajnika OZN Trygve Liea v Ottawi. Lie je zatrdil, da bi Združeni narodi z zadovoljstvom sprejeli premirje na 38. vzporedniku.
Člani odbora OZN za dobre usluge danes niso zapustili sedeža za nedeljski počitek kot 'običajno, da bi bili takoj na mesftu, če bi morda prišla kakšna mirovna ponudba s Koreje.
Upajo tudi, da .ie današnji govor norveškega predstavnika pri OZN Arne Sundea, napravil v Pekingu dober vtis. Sun-de je zatrdil, da morajo Združeni narodi pozorno zasledovati vsak element, ki bi omogočil, da se spor prenese z bojiščah konferenčni mizi.
Londonski tisk je danes dopoldne poročal, Sa je Morrison pozval zainteresirane države OZN, naj pripravijo čim prej vse, kar je potrebno, da se korejska vojna mimo konča. Ven-dar trenutno nobeden ne ve, kakšnih sredstev bi se naj po-služili, da bi stopili v ploden stik s pekinško ylado. Menijo, pa, da je sedanji trenutek še
Vendar pa pravijo, da pekinr | prav posebno ugoden za mirov-
Mossadegh odklania razgovore če Hnglija ne prizna podržavljanja
Danes so objavili besedilo Trumanove poslanice - Poročevalec mešane komisije izjavlja, da bo Perzija nadaljevala podržavljenje petrolejske industrije
TEHERAN. 2. — Teheranski radlio in odkaterj časopisi so danes objavili besedilo Trumanove poslanice Mossadeghu, Truman poudarja vznemirjenje zaradi sedanjega položaja v Iranu in važnost, ki jo ima za Anglijo mirna rešitev spora za petrolej, kakor tudi potrebo, dia se ohrani narodna neodvisnost Perzije. Dalje praivi Truman, ~ j jie proizvodnja iranskega petroleja zelo velike važnosti v okviru svetovnega gospodarstva.
Nato izraža Truman prepričanje, dia iranska vlada želi zadovoljivo rešitev spora z Veliko Britanijo in izjavlja.; «Te dini je ameriška vladb povedlala svoje stališče britanski Vladi,
mnenja, dia mora sedaj napraviti nov korak perzijska vlada. S tem se tudi razume, da nii pričakovati v kratkem Attlee-jevega odgovora na Trumanovo poslanico.
Perzijska vladia pa je danes zjutraj določila tri člane začasnega glavnega odbora perzijske državne družbe, ki bo naslednica «Aniglo-Iranian Oil Compamy». Po današnji seji senata do številni senatorji izjavili, da uživa vlada še vedno pplnio zaupanje senata in da bo nadaljevala z izvajanjem podr. žavljeoja petrolejske industrije.
Poročevalec mešane komisije za podržavljenje petroleja Hos-sein Naki je na tiskovni kor.*-ferenci izjavil, da ne bo Tru-
vnaj povedali, da
je
Goriški volivci in volivke!
Na volišču se morate predstaviti z volilno pozivnico, ki vam jo je dostavila občina. Ce te še niste prejeli, pojdite nemudoma najkasneje do 5. t. m. na občino, da vam jo izda. Na njej je tudi navedeno volišče, kjer boste volili.
tako dia ima iranska vlada sedaj priliko začeti pogajanja. Ta pogajanja se morajo začeti takoj. Upam, da bo britanska vlada lahko takoj poslala v Tehetram svoje opolnomočene predstavnike. ki naj bi razpravljali na pametni podlagi o jasnem predu logu, ki naj bo v skladu z načelom nacionalizacije petroleja« Truman pripominja naito, da se zdi, dia iranska vlada ne nasprotuje udeležbi delegatov angleške vlade pri pogajanjih z «Anglo-Iramam». Na koncu pravi Truman, da je prepričan, da se lahko najde rešitev, ki bo sprejemljiva za Iran in Veliko Britanijo.
Poslanico so dane® prečitali tudi na seji kongreiša. Ministrski predsednik Mossadegh je po prečitamju poslanice izjavil, da to zavrnil Trumanov predlog, razen če Anglija na nedvoumen način ne prizna podržav-ljenja petrolejske družbe «An-glo-Iraniiam« kot izvršeno dejstvo. Sklicujoč se na Trumanov predlog, naj bi se čimprej začela pogajanja z Anglijo, je Mcs-sadegh izjavil, da se je treba vprašati, ali bi bilo pametno sprejeti angleško odposlanstvo, ne da bi prej jasno vedeli, o čem naj se razgovarjajo. ((Predsednik ZDA, je nadaljeval Moissa-degh. mi piše. da bi bili Angleži pripravljeni sprejeti predloge na podlagi načela podržav-ljemja petrolejske družbe. Toda angleški podanik v Teheranu je izjavil, da bi Anglija pristala samo «na določene oblike nacionalizacije«. Kdo od obeh torej govori resnico? Ce bi pristali na omenjeni predlog, bi molče priznali veljavnost angleške pravice, da se obrne na mednarodno sodišče. Angleška delegacija pa bi nam lahko tudi prinesla predloge, ki jih ne bi mogli sprejeti«. Ministrdki predsednik je v glavnem poudaril, da mora Anglija, preden pošlje svoje odposlanstvo v Teheran. pojasniti točno vsebino in namen pogajanj.
Na nekatera vprašanja sena. torjev je Mossadegh izjavil; ((Sprejeli bomo katerp koli delegacijo, le dej jo pošlje »Anglo-Iramian Oil Company», zato da jo zastopa. C e družba hoče, lahko vključi v to delegacijo tud) enega angleškega mini štra«.
V Londonu pa so medtem
mamova poslanica imela nobenega vpliva na politiko iranske vlade glede petroleja. «Ce ameriška vlada iskreno spoštuje suverenost Irana, ne more zagovarjati družbe «Anglo-Ira-nian«, katere delovanje je v nasprotju z našo politično in gospodarsko suverenostjo«, je izjavil Maki, ki je poudaril, da bo Perzija odločno nadaljevala izvajanje podržavl.jer.ja petroleja ne upoštevajoč zunanjega pritiska.
Francoski izvedenec za mednarodno pravo in svetovalec perzijske vlade v petrolejskem sporu prof. Gilbert Gidel je danes v Parizu na tiskovni kon-
ferenci izjavil, da je sprejel mesto svetovalca perzijske vlade v omenjenem sporu. Poudaril je. da je mnenja, da mednarodno sodišče v Haagu ni pristojno za razsojanje v tem sporu i-n da lahko sodi samo v sporih med vladami. Spor z «Anglo-iranian» pa spada v zasebno pravo.
V zvezi s temi izjavami izjavljajo francoski uradni krogi, da francoska vlada ni hotela pritiskati na omenjenega profesorja, naj sprejme ali odkloni ponudbo perzijske vlade in da so njegove izjave njegovo osebno mneje.
Iz Stokholma javljajo, da je švedska vlada zavrnila prošnjo perzijske vlade, naj imenuje enega sodnika in enega svetovalca, ki bi ju lahko uporabili v Perziji.
vseeno, ali se uvede konvencija ali pa samo priporočila.
Za uradna priporočila, ki naj bj postala del' svetovnega delavskega zakonika, ne da bi jih morali uradno ratificirati, je devetnajst držav, in sicer: Avstralija, Belgija, Kanada, Cile, Kostarika, Damska, Egipt, Finska, Iran, Irska, Italija, Mehika, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Pakistan, Švedska, Švica in Velika Britanija.
Na podlagi teh odgovorov Je ILO sestavila predloge, • ki bodo tvorili podlago za razpravljanje o sodelovanju, bodisi po podjetjih, bodisi za celotno industrij o,_ bodisi za zadeve, ki so nanašajo na vso državo.
ne poskuse, zlasti ker se je kitajska ofenziva na Koreji pone. srečila.
Achesonove izjave
WASHIN<iTON, 2. — Ache-son^ je predi svojim današnjim pričevanjem pred senatnima komisijama povedial y glavnem sledeče:
1. Achesicin ne ve ničesar, da bi se trenutno vršila mirovna pogajanja in tudi Kitajska ni dala nobenega predloga. Pač PU komisija za dobre usluge OZN stalno postavlja predloge.
2. Vsakršen sporazum o prenehanju ognja bi moral «ipntrdL ti obstoječe stanje«.
3. Aoheson ne ve ničesar o poročilih tiska, da Anglija sondira pri drugih vladah možnosti za premirje na Koreji.
4. Ce bi Kitajci stavili mirovne predloge poveljniku VIII. armade, generalu Va.n Fleetu, bi ta ((taktoj poročal niačelnikcm glavnega stana iin nato prejel navodila od svoje vlade«.
5. Kakor hitro se je izvedelo o predlogu generala Mac Arthurja severnokorejskemu vr_ bovmemu poveljniku (24. marca) glede premiirja, je bilo naročeno ameriškim poslanikom v inozemstvu, naj sporoče vla-damv pri katerih s° akreditirani, dia je bila ((generalova izjava nepričakovana in nedovoljena«.
6. Bistveno važno je, dia Hong Kong ostane v angleških rekah, ker je «važno cipazova-lišče«, njegov padec v kitajske roke pa bi imel «resne posledice za interese Združenih narodov in ZDA na Daljnem vzhodu«.
7. Angleške oblasti v Hong Kongu so vzpostavile najstrožje nadzorstvo nad trgovino s Kitajsko; upati je, da bo to nadzorstvo kmalu «še povečano«.
8. ZDA «ne bodo dovolile nasilnega zavojevanja Formoze«; njeno dokončno usodo bo določila OZN.
9. Možnost blokade LR Kitajske se stalno proučuje.
10. Nihče ne more vedeti, ali je laže, da tretja svetovna vojna izbruhne v Aziji ali v Evropi, kajti (mi mogoče vedeti, kje bi se mogla ukresati iskra, ki bi zanetila splošen požar«.
700 milijonov lir je stala propaganda za volitve na
NEW YORK, 2. — Poslanik John Foster Dulles je danes z letalom odpotoval v London, kjer se bo razgovarjal z britanskimi predstavniki o mirovni pogodbi z Japonsko.
MILAN, 2. — V Milanu je strela udarila v tramvaj poln potnikov. Voz je začel goreti in potniki so poskakali iz njega skozi okna.
RIM, 2. — Medtem ko se stopnjuje propaganda vseh strank za drugi turnus pamladandkega dela upravnih volitev, ki bo 10. junija, bodo jutri na Siciliji volitve v pokrajinsko skupščino, ustanovo v okviru pokrajinske avtonomije.
Volilna kampanja na Siciliji je bila manj mirna kot italijanska. Zlasti v začetku je policija razgnala številna zborovanja, ki jih je bilo na vsem otoku približno 90 tisoč. Računajo, da so stranke izdale za volilno kampanjo približno 700 milijonov lir- Znaten del od tega odpade gotovo na demokristjane, ki ld naj kot vladna stranka služili kot jez proti sicilskemu separatizmu. Naloga sicer ni lahka, ker je pokrajinska u-prava, brez bremen pretirane rimske centralizacije, pokazala dobre rezultate.
Za kampanjo proti separatizmu so poklicali na Sicilijo celo 'tržaškega župana Bartoli-ja, ki je otočane rotil, naj bodo tako privrženi domovini kot Tržačani. Poročajo, da so mu Sicilijani več kot enkrat dali razumeti, naj bo zadovoljen, ker Trst ni pod Italijo, in naj pazi. da pod Italijo ne pride.
Skupno je na Siciliji vpisa-nih 2.287.168 volivcev, od katerih jih je pa na zadnjih pokrajinskih volitvah volilo samo 1.727.945.
V zvezi z očitki ameriškega tiska, da so volitve prejšnjo nedeljo pokazale okrepitev fašističnih gibanj, je zanimivo da voditelj MSI Ahnirante danes že drugič ni mogel govoriti na zborovanju. Medtem ko se je včerajšnji incident pripeti) v Rimu, ga -je danes skupina mla-' dincev, verjetno demokristjanov napadla in pretepla v Cu-neo v Piemontu.
IVA DANAŠNJIH B STRANEH
lahko Citate med drugim:
• NAVODILA ZA OBČINSKE IN POKRAJINSKE VOLITVE NA GORIŠKEM;
• 0 POTEKU NABIRALNE AKCIJE ZA KULTURNI DOM;
• KAKO OPISUJE VALVASOR ŽENITOVANJSKE NAVADE ISTRANOV (NADALJEVANJE);
• ANAT0I. FRANCE SE VRAČA V SODOBNOST;
SLIKAR PIETER BRUEGEL;
• MILVVAUKEE - MESTO GLASBE, UMETNOSTI IN KULTURE;
• POGOVORI 0 JEZIKU;
• DOBRA KNJIGA - PRIJATELJICA OTROK;
• ZOBOVJE IN PREHRANA;
• VAŽNA NOVOST V VINOGRADNIŠTVU;
• 0 FOLKLORNI SKUPINI „SL0VAN“;
• PRAKTIČNE NASVETE ZA ŽENE IN KMETOVALCE, ŠAH, FILATELIJO, ITD...
Danes vsi na mladinsko prireditev v Doberdobu!
.Danes bo v Doberdobu velika mladinska prireditev s sledečim programom:
Ob 16 Telovadni nastop slovenske mladine na športnem igrišču.
Ob 17 Pevski koncert go-riških zborov.
Ob 17.30 Baletne točke dijaške folklorne skupine iz Gorice.
Sledi prosta zabava. PREVOZI Z AVTOBUSOM: Iz Pevme ob 15. uri (izpred spomenika) skozi Pod-goro (pred zadrugo), Stan-drež (na trgu) in Sovodnje (pri cerkvi). Goričani naj avtobus počakajo na eni izmed navedenih postaj. Povratek po končani prireditvi.
Letna konferenca
Mednarodne zveze za delo
2ENEVA, 2. — Dne 6. juniju se bo začela v Ženevi letna konr ferenca mednarodtie zveze za delo (ILQ), katere se bodo u-deležili predstavniki iz 62 držav. Na konferenci bodo med drugim razpravljali o uvedbi enakih mednarodnih postopkov za sodelovanje med delavstvom, vodstvom podjetij in države.
Nocoj je v Ženevo odpotovala tudi jugoslovanska delegacija ker je Jugoslavija postala članica te organizacije.
Po poročilu ILO je osem. držav izjavilo, da je za mednarodno konvencijo o sodelovanju med javnimi oblastmi in delodajalskimi ter delavskimi organizacijami, in sicer v zadevah, ki se tičejo posameznih podjetij. Te države so: Avstrija, Kitajska, Kuba, Francija, Indija, Irak, Luksemburg in Poljska, Bolgarija, Panama jn Turčija pa so izjavile, da jim je
2ENEVA, 2. — V torek se je začelo v Ženevi šesto zasedanje Gospodarske komisije OZN za Evropo. Navzoči so nastopniki 29 držav. Izvršilni tajnik Gun-nar Myrdall je poudaril, da se je delo v zadnjih dveh letih v glavnem razvijalo okrog gospodarske graditve mednarodnega sodelovanja. Težave, ki jih je imela komisija. _ so samo izraz napetega političnega položaja v Evropi.
Čilski delegat Santa Cruz je omenil dve nujni vprašanji, ki ju morajo Združeni narodi rešiti: lakoto, ki se pojavlja predvsem v Indiji, ter nesorazmerja v svetovnih dohodkih. To nesorazmerje se lahko najbolje vidi iz dejstva, da razpolaga 18 od skupno 70 držav z več kot 80 odst. svetovnega dohodka.
Konzul ČSR v Zagrebu se noče vrniti v Prago
Konzul Vojtech Žilak je ostal v Jugoslaviji in*se ni hotel odzvati pozivu vlade ČSR, naj se po ukinitvi generalnega konzulata v Zagrebu vrne v domovino - Vzpostavljeni diplomatski odnosi med FLRJ in Venezuelo - V kratkem proces proti ustaškim zarotnikom v Zagrebu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Češkoslovaški generalni konzul v Zagrebu Vojtech Zilak se ni hotel odzvati pozivu vlade CSR, naj se vme v Prago. Kot znano, je vlada CSR sklenila ukiniti generalni konzulat v Zagrebu in je včeraj odpoklicala vse njegovo osebje na Češkoslovaško. Zilak je ostal v Jugoslaviji.
Maršal Tito je danes sprejel predsednika gospodarskega in socialnega sveta OZN Hernana Santa Cruza, ki se je pri njem zadržal tudi na kosilu. Sinoči je zunanji minister Edvard Kardelj priredil Santa Cruzu svečano večerjo. Predsednik gospodarskega in	socialnega
sveta OZN se mudi v Jugoslaviji kol gost ylade FLRJ.
Z izmenjavo not	med poslaništvom FLRJ in	veleposlaništvom republike	Venezuele
so bili 3Q. maja v Rio de Janei-ro vzpostavljeni redni diplomat-
ski odnošaji med obema državama.
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je postavil 2a izrednega opolnomočenega poslanika Jugoslavije na Švedskem dr. Darka Cerneja, dosedanjega poslanika v Mehiki.
Direktor rimskega centra za zdravljenje srčnih bolezni in član izvršnega odibora mednarodnega društva za kardiologijo. dr. Vittorio Puddu, je na vabilo Zdravniškega društva Jugoslavije prispel v Beograd. Dr. Pudidu se bo zadržal v Jugoslaviji okoli 15 dni in bo v vseh večjih mestih imel predavanje o kardiologiji.
V Zagrebu pričakujejo z velikim zanimanjem začetek procesa proti 16 študentom in profesorjem zagrebškega bogoslovja, ki so ustanovili tajno teroristično organizacijo, katere cilj je bil, z orožjem zrušiti sedanjo oblast in ponovno vzpostaviti ustaški režim. Pravila teroristične organizacije ki se je
sama od sebe imenovala «Hr-vatski narodni odbor«, so predvidevala plačevanje stalne članarine, uporabo orožja in fizično likvidacijo članov, ki bi izdali organizacijo. Ta organizacija pomeni nadaljevanje dela onih terorističnih skupin, ki so bile pod protektoratom Paveliča od leta 1947 poslana v Jugoslavijo in ki so za svoje zločine že odgovarjale pred zagrebškim sodiščem. Med obtoženci sta tudi diva duhovnika jn sicer Franjo Talan, vicerefetor za-lebškega bogoslovja, in dr. Josip Stalač, predavatelj bogoslovja.
Podružnica Narodne banke FLRJ v Ljubljani je dokončala likvidacijo predvojnih bank, kreditnih ustanov in hranilnic na ozemlju Slovenije. Vsi oni. ki so v stari Jugoslaviji vložili denar v te zavode, lahko zdaj z njim prosto razpolagajo pri podružnicah Narodne banke.
R. R.
Na drugi strani pa razpolaga 12 držav, ki imajo eno tretjino svetovnega prebivalstva, samo s 4 odst. dohodka. Preostalih 40 držav, ki imajo skoraj dve tretjini svetovnega prebivalstva, ima pa le 16 odst. dohodka. Velika razlika med razviti, mi in nerazvitimi državami je znatna ovira za pravilno delo. vanje svetovnega gospodarstva.
Ko je govoril o ukrepih, ki bi jih bilp treba izdati za gospodarski razvoj nerazvitih držav in o predlogu za ustanovitev ((Uprave za mednarodni raz. voj«, ki bi pomagala nerazvi. tim državam uresničevati njihove programe za razvoj, je Santa Cruz poudaril, da bi bilo treba finansiranje nerazvitih držav vključiti v splošno akcijo, s katero h) rešili vpraša, nje svetovne proizvodnje in potrošnje.
_ Jugoslovanski delegat dr. Jože Vilfan se je dotaknil dela Jugoslavije v okviru gospodarske komisije in izjavil, da je smoter Jugoslavije utrjevanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Od leta do leta postaja vedno jasneje, da je svetovno gospodarstvo celota, ne glede na razlike v gospodarskih sistemih posameznih držav.
Eden izmed glavnih problemov mednarodnega sodelovanja je, ugotoviti Oblike dela, ki bi bile v skladu z vedno večjo e-notrostjo svetovnega gospodar, stga. Vprašanje tehnične pomo. či in finansiranja nerazvitih držav je zgovoren dokaz te enotnosti. Dr. Jože Vilfan je nato poudaril, da pomeni osa- pino držav mitev tega ali onega narodne-”' ga gospodarstva politiko, ki škoduje svetovnemu gospodarstvu države, ki izvaja tako politiko. Taka politika nasprotuje samemu obstanku in razvoju evropskega gospodarstva.
Namen, da bi delo gospodarske komisije omejil na študije in delovanje tehničnih odborov, je posledica dejstva, da se tudi v Evropi izvaja politika blokov, ki se spreminja v gospodarski napad. Jugoslavija je tudi sama žrtev takega napada. zaradi česar zna ločiti izjave o konstruktivni gospodarski politiki od dejanske gospodarske politike posameznih držav, je končal dr. Vilfan.
Včeraj so razpravljali o delovanju odbora za premog. Sovjetski in poljski delegat sta očitala, da odbor ne skrbi za zvišanje proizvodnje premoga v Evropi, pač pa podpira uvoz
ameriškega premoga po višjih cenah. Švicarski delegat je izjavil, da je za Švico poljski premog ravno tako drag kakor ameriški. Poudaril je, da iz tega sledi, da je treba vprašanje cen skrbno proučiti. Nato so odobrili poročilo o delu odbora za les. Predsednik odbora za jeklo Francoz Daum je omenil pomanjkanje železnih rud in je predlagal, naj se organizira sistematično zbiranje železnih odpadkov v evropskih državah. Danes pa so v komisiji razpravljali o Schumanovem načrtu.
V Mexiko City pa se je zadnje dni maja sestala gospodarska komisija OZN za Latinsko Ameriko. Ameriški in evropski izvedenci so soglasno ugotovili, da sedanji oborožitveni napori pospešujejo finančne investicije tako v Evropi kakor v ZDA in povzročajo posredno zvišanje cen surovinam. V tozadevnem poročilu je tudi rečeno, da bodo vojaški izdatki leta 1952 mnogo večji kakor preteklo leto. Zaradi tega Bodo industrijske države polno zaposlene, manufaktumo blago pa bo postalo bolj redko. Gospodarski položaj Latinske A-merike se je zaradi oborožitvenega programa poslabšal. V Paragvaju in Columbiji So morali pred kratkim razveljaviti domačo valuto, v Cileju pa se vedno bolj čutijo posledice inflacije. V tej deželi, ki sestavlja skupaj z Argentino in Brazilijo tako imenovano ABC sku-so se po podatkih Združenih narodov povečali življenjski stroški za 500 odst. v zadnjih desetih letih, medtem ko je v istem času narasel narodni dohodek samo za 10 odst. na prebivalca.
Odmevi
irskih volitev
DUBLIN, 2. — Irske volitve, ki so se končale z neodločenim rezultatom so imele velik odmev v irskem tisku. Vladni list «lrsh Independent« meni, da bo novi parlament na svojem prvem zasedanju 13. junija zaupal Johnu Čostelliju nalogo, sestaviti novo vlado. De Vale-ra pa je zatrdil, da bi morali to zaupati predstavniku njegove stranke. «Celo v sedlanjem položaju je jasno, da more samo I «Fiana Fali« sestaviti stabilno vlado«.
Naš tedenski
pregled
Del	o se	iSDfid	tarskih komi!		 sii OZN
za 1	v QV Evro	ipo ii	fiUJI Silili •• VIA A Al n Latinsko A	meriko
Nekaj visi v zraku, prijatelj:. Svet živi v občutku, da se bo nekaj zgodilo; vsi seveda upajo, da bo tisto «nekaj» obrnilo dogajanje na bolje.
C e bi bila politika fizika, bi moralo biti tako. Svetovni razvoj je očitno na mrtvi točki, n.e razvija se, ne naprej, ne nazaj. Miruje. Ker je doslej napetost rasla, bi se po mrtvi točki morala obrniti navzdol, mo. rala bi upadati.
Toda pustimo fiziko na strani in ugotovimo še enkrat, da je mednarodni položaj zastal na mrtvi točki, in da imamo tudi dokaj pravice upati, da ublažitev nasprotij morda le ni tako daleč. Za to imamo kup znakov: na Koreji je bil po neuspehu kitajske ofenzive spet vzpostavljen nekak dejanski «status quo» ob 38. vzporedniku, obenem pa so se raznesle govorice o švedskem bankirju Wallenbergu in gospe Kolontaj, ki da posredujeta moskovske mirovne ponudbe. V Washingto-nu odkrito izjavljajo, da bi jim v sedanjem trenutku mirovna pogajanja prijala, admiral Sherman pa je moral preklicati svoje bojevite izjave o blokadi Kitajske. Včeraj so se raznesle vesti o neki delegaciji OZN, ki da potuje v Indijo, da bi preko nje stopila v stik s Pekingom. Res je, da so to večinoma domneve, res pa je tudi, da so se nekam sumljivo nakopičile v pičlih nekaj dneh. Res je tudi, da je kombinacija Ko-lontaj - Vfallenberg enkrat o-mogočila Moskvi, da «častno» konča vojno, ki ji je začela ra-".i če; glavo, namreč vojno s Finsko.
Poglejmo še dalje; Irana, ki bi kaj lahko utegnil postati nova Koreja (s to razliko, da bi bilo tam mogoče najti več formalnih opravičil, in' da gre končno za nafto, na Koreji pa danes samo še za kos porušene in opustošene zemlje), se vse stranke dotikajo sila 'nežno, z rokavicami, prav kot bi se bale, da ne sprožijo plazu.
* * *
Glavni razlog za mrtvo točko, na kateri se je znašel spe-
zadnjič; danes je to še bolj o-V Moskvi so morali
’adosten razlog, saj vemo, da se Kremelj tudi vojne ne brani, še mu prinaša dobiček. Stvar pa je v tem. da vodi sovjetska politika v vojno v pogojih, ki zanjo niso ugodni, to je, v splošno vojno proti nasprotniku, ki je močnejši.
Moskovska politika je doslej Poskušala z izzivanjem manjših, obrobnih vojn. v katere niti sama ni posegala, temveč je pošiljala satelite po kostanj ti ogenj, nasprotnika oslabiti in obenem vzdrževati v svetu ravno tisto napetost, ki je njenim računom najbolj koristila. Njeni računi pa so se opirali na dejstvo, da je razpolagala z najmočnejšo vojno silo, s katero lahko v napetem položaju vedno kaj izsili zase.
Koreja je pokazala, da je satelitskih vojn konec; napad je naletel na takojšen odgovor in se je ponesrečil.
Kremelj mora torej najti novo taktiko; stara je doživela polom.
* * *
Drugi moskovski račun je slonel na mnenju, da so notranja rt asprotja v zahodnem Svetu tako velika, da je skupna akcija teh dežel nemogoča. Naloga sovjetske ' diplomacije je bila, ta nasprotja povečevati. Pokazalo se je. da ta nasprotja, ki sicer res obstajajo, niso tolikšna, da bi onemogočila skupen nastop proti napadu. Nasprotno, napadalna politika ZSSR je največ pripomogla k temu, da so se ugladila.
To najbolje vidimo na razvoju mnenja večine v OZN do Koreje, točneje, do odnosov s Kitajsko. Takoj po kitajskem posegu v korejsko vojno so bi-le ZDA s svojo zahtevo ostrega nastopa proti Kitajski skoraj osamljene. Države, ki s0 priznale pekinško vlado, z njo niso pretrgale diplomatskih stikov, niti trgovine. V Moskvi so to nedvomno opazili i n začeli računati z razdvojenostjo. Toda nepopustljivost na Koreji je prineslo znatno spremembo položaja: Washington je z odstavitvijo bojevitega generala Mac Arthurja odstranil glavni kamen spotike v odnosih s svojimi zavezniki, vztrajanje Kitajske pri napadu pa je pripeljalo veliko večino držav-članic OZN do sklepa, da je treba prepovedali izvoz vsega blaga, ki bi moglo koristiti nadaljevanju vojne, na Kitajsko. Bolj kot praktične posledice tega sklepa (preko Kitajske se je verjetno
vsaj deloma oskrbovala tudi Moskva) je važna enotnost, s katero je OZN sklenila ta ukrep.
* * *
V Moskvi so torej očitno spoznali, da po stari poti ne gre naprej. To spoznanje se je odražalo na primer že dalj časa na pariški konferenci namestni. kov, kjer je Gromiko očitno zavlačeval, da bi Kremelj pridobil na času. To so spoznali tudi v treh zahodnih prestolnicah in skupna nota, ki predlaga sklicanje konference zunanjih ministrov za '23. julij, je postavila Kremelj pred izbiro. Pravzaprav je to več kot navadna izbira: pred očmi vsega sveta mora Moskva povedati, ali hoče sporazumevanje ali ne. Neki zahodni delegat je rekel, da nota ni ultimat; res ni ultimat, je pa po svojem moralnem pomenu več: je kot vprašanje pri izpitu; ali znaš, ali padeš — ali si za mir, ali pa te bo svet obsodil. •
Moskovski odgovor utegne bi. ti ključ do preobrata v sv lovnem položaju. Vprašanje pa je, ali se bo sovjetska diplomacija hotela spuščati v pogajanja, v katerih nima v rokah adutov za izsiljevanje. Preprost odldo. nilen odgovor je težak, ker bi pomenil moralno obsodbo; trn ž-no pa je, da je Grcmikovo zavlačevanje v Parizu že uvod v novo taktiko, katere cilj bi bil, obdržati s spretnim manevriranjem napetost na sedanji stop. nji, vsaj za čas, dokler se ne najde kdo ve kje in kdo ve kako kakšna nova možnost za bolj »podjetno« politiko.
V tem primeru seveda ne «visi nič v zraku«; ali bolje, ostalo bo„ v zraku, dokler se bo Moskvi ljubilo.
Vsekakor pa drži. da je da. nes bolj kot kdajkoli v zadnjih letih usoda miru v rokah sovjetskih voditeljev.
***
Prejšnjo nedeljo so volili v Italiji in v Avstriji. Volitve, ki so bile različne že po namenu
(v Avstriji so valdi credsed-nika republike, v Italiji občinske in provincijske svete), so bile različne tudi po rezultatih. V Avstriji so izvolili — prav. zaprav proti prčakovanju — za predsednika republike socialista Koernerja. V Italiji so de. mo kristjani vtaknili v žep veliko večmo občinskih uprav v 'provincah, v katerih So bile vo. litve. Avstrijske volitve so pokazale zdravo orientacijo volivcev, italijanske pa, da je politično obzorje na polotoku še vedno mračno in nerazveselji. vo.
In vendar so se oboje volitve vršile v dokaj podobnem ozračju. P obeh deželah smo imeli na eni strani demokristjane, ki so vodili volilno borbo s pri. bližno istimi parolami, katerih glavni namen je bil, da prikažejo Hudem socializem kot strah, kot pošast. Toda r Av. striji se kominfermistom ni posrečilo predstaviti ljudstvu kot socializem sovjetsko kasarno, prisilno delo, skrajno izkori. ščanje, brezpravje. . Ne bomo ocenjevali sedanje avstrijske socialistične sfranke, temveč le ugotovili, da je več Avstrijcev glasovalo Za socialiste kot za demokristjane.
V Italiji se kominformističnt KPI ni posrečilo le zavesti in izolirati široke množ ce. tr, je potencialne itali anske napredne Sile, posreč lo se jim je kom promitira,ti socializem v očeh večine italijanskega * ljudstva — stnar, ki je ne bi moala opraviti niti najspretnejša de-mokristjanska propaganda, kot se ji ni posrečilo v Avstriji.
Tako Se oblasti v Italiji (pra 'vilneje, v -Severni Italiji!) vsi bolj polaščaio nazadnjaške, konservativne sile. ki jih predstavlja De Grvperijeva stranka, kommfcrrmorska agentura pa zavaja množice, ki bi morale 1 orati važno napredno vlogo v deželi, v službo sovjetskemu imperializmu.
Zanimivo je, da ie Nenniie-va stranka, ki jo je Togliatti obdolžil, da je kriva poraza ljudske fronte 18. aprila 1948, zbrala levo število glasov, marsikje (Norara, Trento, Como, Verona itd.) več kot KPI. To pomeni, da vsaj fcrmalna ne. odvisnost PSI od KPl že pomeni privlačnost za volivce. Mis. Urn. da lahko mirno trdimo, da bi imeli italijanski soc-alisti, ko nji hov znaten (Jel ne bj bil le privesek KPI, dane s vse izgle-de, da bi postali najmočnejša italijanska politična stranka, ki bi resno ogrožala demokririja. ne. V Milanu je n. pr. vseh socialističnih glasov, t. j. PSI in združene liste PSL) in PSU 224.066, le malo manj kot de. mokristjanskih (239.035) in znatno več kot KPI (177.102).
Toda to smo naračunali mt; dejanski položaj v Italiji pa je vse manj razveseljiv. Da spet primerjamo z Avstrijo: tam so kominformisti moral ugrizniti v kislo jabolko in se obesiti socialistom na rep, v Italiji pa so socialistični g' s v krepili moskovsko in vat k; nsko agen turo...
rc.
. 2 —i 3. junija	
TRŽAŠKI DNEVNIK	f jr f F"*- A Nedelja 3. junija Ir 1 L. It A D Klotildia, Radoslava * IV 1 JI 1 1 7ZIf\ Sonce vzide ob 4.18, zatone ob * » V^LLi Es 1 \ 19.47. Dolžina dneva 15,29. Luna vzide ob 2.59, zatone ob im • OBJAVE - MALI OGLASI JutS?a"kfotka11
Odhod v kolonije v Sloveniji
tržaški otroci nestrpno pričakujejo
Ne mislite, da napovedujemo 2e kar odhod v letošnje počitniške kolonije, zaenkrat bi bilo te še prezgodaj. Sliko objavljamo le zato, da osvežimo v naših malčkih in njihovih starših spomin na lanskoletne počitniške kolonije v Sloveniji, iz katerih so se vrnili tržaški otroci navdušeni, polni zdravja in zadovoljstva. Njihovo pričakovanje Ob odhodu se je povsem uresničilo; preživeli so prekrasne počitnice v Sloveniji, kamor so tudi letos vabljeni.
Da ne bo prepozno in da ne bi bilo ob koncu nepotrebnega hitenja, opozarjamo ponovno Vse starše, ki nameravajo poslati svoje otroke v počitniške kolonije v Slovenijo, da se vrši vpisovanje v te kolonije samo do 15. junija. Zato je treba pohiteti. Po končanem vpisovanju se bodo pričeli zdravniški pregledi, katerih začetek pa bomo seveda še pravočasno javili.
Polni nahrbtniki otrok, ki jih vidimo na gornji sliki, nas spominjajo še na nekatera navodila, ki smo jih že sicer napisali, a bi želeli, da jih starši ne bi pozabili. Gre namreč za stvari, ki jih mora vzeti otrok s seboj. Nekatere matere mislijo, da morajo dati otroku vse mogoče stvari s seboj, v strahu, da bi se prehladil itd.. Toda izkazalo se je vedno, da je bila taka skrb mater odveč, ker je otrok potreboval le toliko, da se je lahko dva. do trikrat preoblekel. Vsak otrok pa naj ima s seboj dobre čevlje, s katerimi bo lahko delal krajše in daljše izlete. Razen tega ne sme pozabiti na zobno krtačko, milo itd..
Kot smo zvedeli, je vpisovanje otrok v počitniške kolonije v Sloveniji že v vseh okrajih in vaseh v polnem -teku. Vse matere, ki so kdaj koli poslale svoje otroke v Slovenijo, nočejo zamuditi prilike, da nudijo tudi letos svojim otrokom prijetne počitnice v Sloveniji. O-pozarjamo vse tiste matere, ki tega |e niso storile, da si oskrbijo prepis krstnega lista svojega otroka, ki ga morajo oddati že pri vpisovanju, ali najkasneje pri zdravniškem pregledu.
Pa še ena novica za bolj odrasle otroke in sicer za tiste, ki so dosegli starost od 12 do 15 let. Tudi ti bodo lahko odšli letos v počitniške kolonije v Slovenijo. Vpisovanje se vrši na sedežu Zveze antifašistične mladine v Ul. Machiavelli 13. II., in sicer vsak torek in četrtek od 15: do 17. ter vsako sredo in soboto od 9 do 12.
Glasbena Matica v Trstu
priredi v TOREK, 5. junija ob 20.30
v Avditoriju
tari Komornega zbora
ki ga vedi Ubald Vrabec SPORED;
1. Vrabec; Slovenska pesem
2. Adamič: Spi sinek moj!
3. Vrabec: Veter
4. Adamič-Pavčič: Jezdeč
5. Kogoj: Trenutek
6. Prochazka: Izpremer.je-
no srce
7. Vrabec: Kresno jutro
*
8. Grečaninov: V zarjevje
9. Tanjev: Sončni vzhod
10. Krnic: Slavonska zem-
lja, ljubim te!
*
11. Vrabec: Ne tožim
12. Boštjančič: Travniki so
že zeleni
13. Mirk: Sun.ce jarko
14. Odak: Dremle mi se,
dremle
15. Prelovec: Ženka mi v
goste gre
Vabila se dobe pri Adria-Express Ul. F. Severo 5-b, Glasbeni Matici Ul. sv. Frančiška 22 in pri SHPZ Corso Garibaldi 4-III.
Zidanje nove šole v Šempolaju
so končno vnesli v program z a S. gospodarski načrt
PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE Pozivam vse pevce, da se udeleže koncerta Komornega zbora, ki bo v torek ob 20.30 uri v dvoran! Avditorija.
Prihodnji sestanek in vaja pevskega zbora bo v petek 0. t. m. točno ob 20.45.
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODISCA
Tržaški policiji še ni jasno
da Trst ni v Italiji in torej ni nujno ravnati se po določilih, veljavnih v sosedni republiki
Iz tržaških dnevnikov z go-rišiko krantiko zvemo pogosto o obsodbah ljudi, ki se brez predpisanega dovoljenja odpravijo preko meje. v tern primeru največkrat v Jugoslavijo. Obsodba jih seveda doleti na povratku, ko ne morejo dokazati, dla so državo zapustili in se vanjo vrnili s potnim listom: in so s tem kršili zakon, ki določa za tovrstne prestopke občutne kazni.
Kakor v vseh, se tudi y takih primerih tržaška policija ravna po določilih, veljavnih v Italiji, ne glede na to. da je ZVU izdala v tem pogledu docela drugačno uredbo. Italijan. 3ki državljan z republiško ali tržaško osebno izkaznico se s Tržaškega ozemlja odpravi lahko kamorkoli in se vrne kadarkoli, ne da bi mu smela tržaška policija na notranjih blokih STO delati kakršnekoli preglavice. Ker pa so tržaški policiji, kakor Smo že rekli, še vedno ljubše italijanske, nege določbe tukajšnje vojaške uprave, je prignala nedavno pred zavezniško sodišče 32-letno Si-eiljanko Ami/to Paoli, ki je 16. aprila letos odšla iz Trsta v Ju-ogisiavijo na obiski k zaročencu. Na povratku pa so jo na tržaškem bloku aretirali z utemeljitvijo. da je brez dovoljenja prekoračila državno mejo.
Predsedujoči majer Grabb je
upravičeno poudaril, da tu ni Italija in da veljajo pri nas drugačne določbe v podobnih primerih. Amila Paoli teh določb zaenkrat ni prekršila in zato lahko mirne duše odipetu. je iz Trsta, kamorkoli pač hoče.
Topolino v angleški tovornik
Petinštiridesetletni odvetnik Bino Perco in njegov enajst, letni sin Giuliano iz Ul. Cellini 1 sta se morala zateči v glavno bolnico zaradi lažjih ran na glavi in rokah. Perco je izjavil, da se je včeraj popoldne na Miramarskem nabrežju ne' nadoma zaletel v angleški to. vorni avto, ki se mu je takrat zdrsnilo in je tako prekrižal pot Percovemu «Topolinu».
Angleža ranjena pri trčenju vozil
Okoli 20.10 se je neki britanski častnik za volanom svoje «Opel Olimpie« med vožnjo po Ul. Fabio Severo iz neznanih vzrokov zaletel v tovorni avto last 25-letnega Stanislava Brado viča iz Nabrežine št. 67. Tovorni avto je stal na desni strani ceste in lastnik ne nosi nobene krivke zaradi nesreče. BrL tanski častnik, ki je vozil avto, je k sreči ostal nepoškodo-
GORIŠKEGA
Zakaj kominformisti na shodih
molče o svojem volilnem programu
S tričetr turno zamudo je tržniki kominformist Zvonko pričel v petek tvoj volilni shod v Standrežu. Govoril je pri polnem. kozarcu piva, okoli sebe pa je prav loko imel poslušalce, ki so ga po malem e ukan. Z njim vred jih, je bilo 29. Ne vemo pa, če niso tudi med njimi bili taki, ki so prišli v gostilno pit in so pač ostali pri mizi, ko je Zvonko pričel govoriti.
Prve njegove besede so začele z izzivanjem našega urednika, ki je mirno stal ob strani in poslušal. «Vem, aa bodo jutri pisali v Primorskem dnevniku, da sem blatil Jugoslavijo itd», tako je začel. Nadaljeval pa je z dobesednim zlivanjem gnojni-c p. na Jugoslavijo, njene narode in njiftovo ponosno in junaško vodstvo. Njegovo dokazovanje je bilo vseskozi dolgu veriga najbolj ogabnih lažnivih trditev na račun delovnega jugoslovanskega ljudstva in njegovih naporov, da si izgradi svojo državo po lastni volji neodvisno od zunanjih nasvetov. Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli napisati vse ostudne laži, s katerimi je kominformist Zvonko skoraj poldrugo uro pital svoje poslušalce. Vendar naj iz njegovega govora, ki je bil bolj podoben od vseh strani znešenemu sračjemu gnezdu kot Pa predvolilnemu govoru navedemo samo nekatere: pobijanje ((resničnih komunistov t’ Jugoslaviji», ((umiranje od lakoten, eter or nad kmeti in dobrohotno postopanje z veleposestnikih. ((prodajanje dinarja v Trstu in Gorici s strani jugoslovanskih oblasti«, ((odvzemanje dvolastniške izkaznice komunistom in borcem za svobedo jugoslovanskih narodovh, itd. O zdravih silah je bilo malo, skoraj nič govora. Te po njegovem nimajo moči, ker jih tero. rizirajo in uničujejo.
O kominfotmističnem pokrajinskem programu niti besedice.
Ko se je naš urednik, izzivun od govornika, prijavil k otvor-jeni diskusiji, je rekel, da je pripravljen na kraju samem odgovoriti na govornikove trditve, če obljubi, da ga ne bo prekinil. Poslušalci so dovolili, Zvonko, tisti ki je otvoril, in še neka ženska pa so začeli divje kričati, Naš urednik je v splošnem prerekanju utegnil povedati, da govornik, ki je govoril P imenu
kominformist ične stranke, sploh ni omenil njihovega volilnega programa, ker se je tega bal, in sicer zato ker v tistem volilnem programu ni niti z besedico omenjeno, da tu prebivajo Slovenci, ki imajo svoja narodna vprašanja. Zdi se, da je bilo Zvonku in njegovima to dovolj, ker je takoj za tem v zbora z nekaterimi svojimi zagrizena zagnal huronsko vpitje, da je bilo sleherno Stvarno razpravljanje nemogoče.
Sedanja volilna kampanja odkriva torej nadtvse zanimive stvari. Odkritja, da ne stremijo po raznarodovanju Stobencev samo šovinistične stranke, ampak da je raznarodovalna robota še bolj pri srcu ravno ko-min formi stom ker uporabljajo celo prodane slovenske ljudi zato, da zavajdjo pošteno slovensko ljudstvo in jih silijo voliti italijanske kandidate, ki bo do po vzgledu Pustetta v goričkem občinskem svetu ter Beltrama v italijanskem parlamentu teptali slovenske narodne in. terese
Taki ljudje ne'morejo zastopati slovenske Interese in zato bodo Slovenci volili proti njim. Proti kominformističnim raznarodovale em Pa bodo slovenski volivci volili na ta način, da bodo pri občinskih volitvah prekrižali kvadrat poleg znaka DFS, pri pokrajinskih volitvah pa prečrtali siglo DFS odnosno sejalca na polju. Samo to so slovenski znaki in samo tisti kandikati. ki prihajajo pred volivce s takimi znaki so res slovenski kandidati, ki bodo na vsakem koraku branili slovenske narodne interese.
Seja
občinskega upravneqa odbora
Stanovanja brezdomcem bo dodeljevala posebna komisija
Na svoji zadnji seji ie občin ski upravni odbor sklenil, da bo imenoval posebno komisijo 7.a dodeljevanje stanovanj brez. domcem. Nadalje so uvideli potrebo po popravljalnih delih v občinski klavnici ter' obnovi električne naDeljave v osnovno šo]0 v Podgori.
Odobrili so načrt za zidavo občinskih hiš in se povoljno izrazili tudi o zemljišču, kjer
bodo postavili omenjene hiše. Zakup gradnje so poverili ob. činskemu tehničnemu uradu. Ob zaključku je župan odbor, nikom prečita! še pism0 nekega bivšega avstrijskega vojaka, ki se je po skoraj štiridesetih letih vrnil v Gorico. V pismu Avstrijec hvali spremembe, ki jih je srečal v našem mestu. Odborniki šo sklenili, da bodo piscu poslali v dar srebrn grb goriške občine.
Kino v Štandrežu
S pričetkom ob 21. uri bodo npcoj v kinu na prostem v Standrežu predvajali sovjetski film «Kameniti cvet», ki je bil nagrajen 's prvo nagrado na fe. stivalu v Cannesu.
Smrt v vinogradu
Včeraj zjutraj okrog 8. ure so domači našli starega očeta 72-letnega Ivama Sošterčič a iz Steverjana mrtvega v vinogradu. Sošterčič je po svoji navadi šel že v zgodnjih jutranjih urah v vinograd pregledovat trte. Ker se ni oglasil k zajtrku, ga je vnukinj* šla iskat. Našla ga je ležečega v senci latnika. Potrepljala ga je po ramenih, da bi ga zbudila, toda stari oče se ni zganil. Občinski zdravnik je ugotovil, da je Sošterčič umrl za srčno kapjo.
Prodaja plalna UNRRA
Pokrajinski urad za mednarodno pomoč sporoča, da bodo v četrtek 7 t. m. tudi v Gorici pričeli s prodajo platna za rju. he ,Unrra. Omenjeno platno bo. do prodajali v pooblaščenih manufaktumih trgovinah. Jožef Massi, Gorica Korzo Verdi 18, Gorjup - Kuštrin, Raštel 5, Jožef Lodi v Tržiču in Jožef Dovier v Gradežu.
Platno za rjuhe iz pravega bombaža bo po sledečih cenah; platno 80 cm široko Po 252 lir za meter, 90 cm široko Po 283 lir m. 120 cm široko pn 388 za m, 150 cm široko po 483 lir za m. Par rjuh ali 6 m platna širokega 80 cm bo stalo 1512 lir, iz platna 90 cm širokega 1698 lir, iz platna širokega 120 cm 1164 lir (dvojna širina samo 3 m), in 3 m Dlatna v širini 150 cm pa 1449 lir.
Potrošniki bodo morali pri nakupu predložiti osebn0 iz. kaznico. Trgovci bodo morali vpisati podatke posameznih po. trošnikov in številko osebne izkaznice. Vsak potrošnik si bo lahko nabavil samo par rjuh in nekaj metrov boljšega platna.
van, medtem ko sta se njegova sopotnika, in sicer neka ženska in moški (oba angleška državljana) precej hudo ranila in so ju takoj odpeljali v angleško vojaško bolnico.
Zbogom denar
17.1etni Lidijj Roiaz iz Ul. Crispi 41 so neznani zlikovci na vogalu med korzom in Ul. Silvio Rellico odnesli iz torbe denarnico s 3000 lirami m dokumenti. .
Pred dnevi smo vprašali, ali bodo ali ne zgradili šolo . v Šempolaju. za kar prizadeti prosijo že skoraj 30 let, a vedno zaman. V šolo v Sempclaj hodijo otroci iz Prečnika, Sempo-laja, Tmovice in, Praprota. Takoj po prvi svetovni vojni so domačini zaprosili za novo šolsko poslopje in preskrbeli tudi primeren prostor, ko pa je prišel v nabrežinsko občino faši stični pedeštaf, je vse zamrlo in denar, ki je bil že nakazan v ta namen, je šel bogve kam in v kakšne namene.
Po drugi svetovni vojni so starši šempolajskega šolskega okoliša ponovno začeli pritiskati na vse strani, da bi dobili novo šolo. Resnici na ljubo je treba povedati, da so bili ravno kraji v vsei nabrežinski občini do sedaj še najbolj zapostavljeni. kar se tiče javnih del, gradenj itd.. Nič se ni tu napravilo. Zdaj vendar kaže, da bo nekaj.
Na merodajnem mestu smo zvedeli, da je gradnja nove šole bila vnesena v program za 8. gospodarski načrt. in. sicer za 5 milijonov lir. ostalih 5 milijonov Ih' pa bodo vnesli v deveti gospodarski načrt. Verjetno bo ZVU odobrila predlog in je upati, da bodo v drugi polovici letošnjega leta že začeli graditi stavbo, prihodnjo spomlad pa bj morala biti že popolnoma dokončana. Za gradnjo nove šoIe v Šempolaju se je zavzel zlasti občinski odbornik UF tov. Sikrk ki je že pred leti, ob vsem začeltku vztrajal, da bi že takrat dobili novo šolo.
Vest bo gotovo razveselila vse starše v Šempolaju in okolici in upamo, da bodo na odgovornem mestu kaj kmalu pripravili načrt in pričeli z delom.
Že ko smo omenili osmi gor spodarSki načrt, ki velja za dobo od 1- julija do 3). decembra t. 1.. bomo še navedli, kot smo izvedeli, kaj še nameravajo napraviti z denarjem, ki ga bo nabrežinska občina dobila v okviru tega načrta, namreč 20-23 milijonov lir.
Predvsem eno opazko; orne-
Klavrn zaključek veselega izleta
njena vsota je, vsekakor premajhna za nabrežinsko občino, ki ni prav v rožnatih pogojih. Potrebna bi bila večja vsota zlasti za zidanje stanovanjskih hiš, ki naj bi bile last občine in pod njeno upravo. Razen šole v Šempolaju bodo zidali tudi novo osnovno šolo v Nabrežini. V novi zgradbi bo pouk za slovenske in italijanske otroke. V sedanjo stavbo osnovne šole na trgu pa bodo prenesli strokovno šolo.
Zdi se, da bodo pri ZVU morda nekaj ukrenili in dali potrebni denar za izvršitev obnove požganih vasi in za najnujnejša popravila v vaseh, ki so bile sicer obnovljene, a tako, da so «abnovlj,ene» hiše že potrebne večjih popravil.
To vsekakor ni še gotovo, po. trebno pa bi bilo, ker današnje Stanje ne dela koristi prav nobenemu, pač pa veliko škodo.
Qlah 2/ ll/lobitaici
SINDIKALNE VESTI
V soboto 9. junija t. 1. ob 15. uri bo v Ul. Machiavelli 13 sestanek glavnega odbora Enotnih razrednih sindikatov STO s sledečim dnevnim redom: Poročilo izvršilnega odbora o sindikalnem položaju.
PROSVETNA DRUŠTVA
Pevsko društvo «Tržaški zvon» vabi vse pevke in pevce, da se zaradi bližnjega radijskega nastopa gotovo udeleže pevske vaje v ponedeljek 4. t. m. Priporočamo točnost.
Odbor
PDT
Nadaljuje se vpisovanje za izlet na Koroško, ki bo 29. in 30. junija ter 1. julija t. 1. Cena 3.500 lir za vožnjo z avtopul-manom i,n stroške potnega lista. Vpisovanje pri ZDTV v Ul. Machiavelli 13 do 9. junija, ker je treba 10. junija vložiti prošnjo za skupni potni list.
Prejeli smo drobno knjigo z naslovom «Glas z Montaža«. Kot pravi podnaslov, je knjiga »sestavek iz dnevn-ikov taboriščnikov Strokovne šole v Gorici«; izdal jo je Odbor dijaške kolonije v Gorici. Obširneje bomo o knjigi še spregovorili.
Ko so B. maja letos proti jutru zapirali v mestu lokale, so se znašli trije veseljaki, med temi 31-letni Angelo Cadbrin pred «Sternom« in ugibali, kam bi se še lahko zatekli na steklenico piva. Po kratkem premiš-ljanju so si najeli avtotakai in se odpeljali na postajo. Tam se je družba povečala še za dva ameriška vojaka in vseh pet se je potem odločilo, d* se cdpe; ljejo v Sesljam, Vozač Maria Venuitti je rg.de volj.e ustregel zahtevi im čez kake pol ure so si že napivali v Sesljanu v ne-kii gostilni ob cesti. Od tu so se potem spustili k morju ir. dva iz skupine sta s-e celo poskusila v plavanju. Medtem ko sta se onadva kosala v vodii, je eden izmed Američanov spal v avtomobilu poleg Cadarina. Toda šofer, ki j« biii trezen in imel oči povsod; je opazil, da Codiarin pravzaprav ne spi, temveč da skuša z vso previdnostjo odpeti vojaku zapestne uro.- Brž je potegnil Cocterina za rokav in ga opozoril, da noče imeti sitnosti, ako bi se ob koncu izkazalo, da je komu kaj zmanjkalo.
Ko so sie naveličali tudii zaba ve ob morju, so vsi sprejeli predlog, da se odpeljejo na Rt-pentabor in si privoščijo nekaj steklenic terana. Med potjo so sie še nekajkrat ustavili, na Re-pentaboru pa so si naročili vina in piva ter se medsebojno s pijačo polivali tako, da so enemu docela uničili obleko.
Bilo je že okrog poldne, ko so se končno le odločili, vrniti sie v mesto. Tedaj pa je ameriški vojak, okoli katerega se je v Sesijanu simiukai Codario. potožil, da mu je nekdo ukradel uro. vžigalnik in 55 centov iz denarnice. Po tej ugotovitvi je šofer takoj prijel Codarina in odločno zahteval od njega, naj takoj vme ukradene predmete, aiko noče imeti sitnosti. Ker pa se je Codarin upiral in taji) tatvino, je Venutti poklical stražnika, ki se je po naključju mudil v bližini gostilne. S tem je bilo konec veselja, kajti vsi so morali na policijsko stražnico na Opčine, kjer »o jih zaslišali.
Vse ukradene predmete so policijski stražniki našli skrite v nekem grmu ob cesti, s čimer je bila potrjena Codarinova icrlvdia, ker se je bil po tatvini za hip odstranil prav v oni smeri. Pred sodiščem ni tajil dejS-nja. Zagovarjal se je s popolno pijan ostjo,češ da sploh ni vedel, kaj počenja in da sfc ničesar ne spominja, Ker pa je bil že kaznovan zaradi nepoštenosti, mu sodišče ni verjelo in ga obsodilo na 2 meseca zapora poleg treh mesecev pogojne kazni, ki ir.ii je bila naložena pred- kratkim.
Obešenec na stopnicah
V soboto okoli 4.30 se je ob povratku domov 35.1etni Mar-cello Zor iz Ul. Caprin 3 nemalo ustrašil, ko je na stopnicah zagledal truplo moškega, ki je viselo na usnjenem pasu. Policija, ki je takoj prišla na mesto, je dognala, da je ,°be-šenec 38-letni Enrico Mislei, stanujoč v I. nadstropju iste hiše. Mislei je bil zaposlen kot natakar, vendar )e Pred dnevi sam' odpovedal službo, da bi si s prejetim denarjem nekoliko opomogel. Prav včeraj pa bi moral nastopiti službo V ne.
kem barkovljanskem baru, kljub temu pa je iz neznanih vzrokov izbral raje smrt Zapušča ženo in desetletno hčerko. Zena je policiji izjavila, da ne pozna vzrokov njegovega samomora.
Zamišljen lambretist
Približno 19 do 20 dni sj bo moral zdraviti svoja polomljena rebra 51-letni Luigi Arturo Sola z Ul. Boschetto 10. Sola je izjavil, da se je‘predvčerajš. njim zvečer vozil iz Gradeža protj Trstu in ni opazil sredi poti, da So bile železniške zatvornice zaprte, ter se je z «Dambretto» vanje zaletel.
Ukradena denarnica
50-letr,a Anna Rocher stanujoča v Veroni in trenutno v našem mestu je včeraj prijavila policiji, da so ji neznani zlikovci na Korzu odnesli iz torbice denarnico, v kateri je hranila 18.000 lir in osebne dokumente.
***
57-letnemu Giovanniju Scher. liju iz Ul. Panzera pa so žeparji odnesli na Trgu Goldoni denarnico s 700 lirami in raznimi dokumenti. Zlikovci so iz. rabili prerivanje pred tramvajem in možu spraznili desni hlačni žep.
Neurje s točo
Včeraj okoli poldne so se nad mestom in okolico nenadoma zgrnili temni in grozeči oblaki, nakar se je vsula celo debela toča. V mestu ni napravila posebne škode, pač pa so po poročilih utrpeli precejšnjo škodo vinogradi v okolici. Neurje pa je kmalu minilo.
STRELSKE VAJE NA POMORSKEM STRELISCU V SESLJANU
Edinice afrieriške posadke v Trstu, bodo imele protiletalske strelske vaje in strelske vaje proti ciljem na morju, s strojnicami kalibra 50 MG in s puškami 57-57 m/m, na pomorskem strelišču TRUSTA na sesljanski obali, od 4. do 9. junija, dnevno od 7. do 18. ure.
Na strelišču za puške v Bazovici: danes od 6.00 do 17.30.
za
Kulturni dom
Poziv za zbiranje zgodovinskega materiala iz narodnoosvobodilne vojne, iz predhodne dobe ter iz vse naše zgodovinske preteklosti
Naša javnost je uvidela ob priliki razstav ob 10-letnici OF važnost in pomen spominskega, dokaznega materiala iz narodnoosvobodilne borbe, iz dobe pod fašizmom in iz vseh prejšnjih dob naše preteklosti. Mnogi so ob tej priliki spoznali, da imajo še mnogo takih papirjev po predalih. Pozivamo našo zavedno javnost, da zbere vse take knjige, brošure, časopise, letake, fotografije padlih, aktivistov, iz zaporov, internacij-konfinacij. izgnanstev, papirje, zapiske, potrdila, dokumente, slike ki se nanašajo na vse te razne zgodovinske dobe, in prosimo lastnike da jih dajo na razpolago «Odseku za zgodovino in etnografijo« pri Narodni študijski knjižnici v Trstu v Ul. Geppa 9-IV.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2. junija 1951 se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo je 2 oseb, porok pa je bilo 6.
Poroke:	delavec	Richard
Lohse in gospodinja Matilda Milas, mehanik Giacomo Fili-putti in gospodinja Ciaudia D’A vila. vozač James W. Bangs in uradnica Angela Gribando, natakar Elvin0 Sullig in tele-fonistka Sabina Antonija Fra-nelli, policaj Ferruccio Vec. chiet in medicinska sestra Bru. na Gusterlina, zidar Albin Škabar in gospodinja Carmela Car. li.
Umrli: 51-letni Lorenzo Kis, 84-letni Giovanni Lapagna. 43. letni Graziano Martello, 44-let-na Maria Coglievina por. Filli. ni, 86-letni Giusto Tamaro, 70-letna Bianca Delneri vd. Muc. chiut, 62-letni Sigfrid Eisen hammer.
SLOVENSKO-----
NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V TOREK, 5. junija ob 20.30 v gledališču « R i s t o r i » v KOPRU
Premiera
,.Namišljeni bolnik"
komedija v treh dejanjih Spisal: MOLIERE Prevedel: F. JUVANČIČ Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR Osebe: Argan. namišljeni bolnik - Rado Nakrst; Belina, njegova žena - Angelca Sancinova; Angelika, hči Arganova - Tea Starčeva, Beralde, Arganov brat . Be-lizar Sancin; Cleante, An-gelikin ljubimec - Julij Guštin; Diafoirus, zdravnik -Josip Fišer; Tomaž Diafoirus, njegov sin . Silvij Kobal; Purgon, Arganov zdravnik - Anton Požar; Fleu-rant, lekarnar - Lojze Starc; Bonr.efoi, notar - Srečko Košir; Toinetta, služkinja -Elza Barbičeva.
V SREDO, 6. junija ob 20.30 v gledališču « R i s t o r i » v KOPRU ponovitev
Molierove komedije
^Namišljeni bolnik»
Ogled razstave OF v Ljubljani
10. t. m.
II. okraj OF. Vpisovanje na stadionu «Prvi maj« vsak dan od 19 do 21 in v Ul. sv. Vida 17 ob četrtkih ir: petkih od 18 do 20. Za Lonjer se vršijo vpisovanja vsak dan pri Pečarju Antonu. Zaključek vpisovanja 4. junija.
OF dolinskega okraja sprejema prijave r:a istih mestih kot zadnjič do nedelje 3. junija.
NABREŽINA. Prijave se sprejema na sedežu OF v Nabrežini št. 89, vsak dan od 16. do 18. ure do ponedeljka 4. junija.
Vpisovanje za IV. okraj na sedežu OF v Skednju vsak dan od 17. do 19. ure. Pohitite s prijavami, ker se vpisovanje zaključi v ponedeljek 4. t. m. zvečer.
V openskem okraju se sprejemajo vpisi na istih mestih kakor zadnjič.
III. okraj. Vpisovanje v gostil, ni «La Sperar:za» (Ciril) Ul. S. Marco 21 in V trgovini «Trans-alpina« Ul. Settefontane 3 vsak dan od 8 do 10 in od 17 do 19.
Bazovica*. Vpisovanje pri Mirku Pečarju (Tonca) do 4. t. m.
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Portiiclra knnfprpnrn J SIAU v Vanganelu bodo pri rarUJSKa KUlllci gulu ((jajCBn£rl|. gradnji zadiružnege
Ljubitelj krogličnih ležajev
Kakor da bi bil stalno zaposlen kot mehanik v angleškem avtoparku «Betfora» v bližini Levca, se je včeraj obnašal 20-letni Livio Gomicelli iz Lonjer-ske ceste ši. 117. Mladi fant je hladnokrvno razstavljal stari angleški oklopni avtomobil in zbiral kroglične ležaje. Nekateri vojaki, kj tega niso bili vajeni in ker so vedeli, da niso nikogar najeli, da bi to delo izvedel, so obvestili policijo, ki je bila tedaj v bližini. Kljub prihodu agentov je fant nadaljeval svoje delo, kot bi bilo njegovo dejanje povsem zakonito. S tem pa se ni strinjala policija, ki je Gomicčlla aretirala in ga spravila pod ključ v pričakovanju preiskave in razprave.
Umrl je
za posledicami karambola
Včeraj okoli 10.30 je v splošni bolnici podlegel poškodbam 23-letni Giovann; Balestrucci rodom iz Barlette (Bari) in stanujoč v našem mestu v Ul. De Amicis 6.
Mladenič se je namreč v sredo zaletel s svojini motornim kolesom znamke «Cucciolo» v «Lam-bretto« v bližni proseške postaje, pri čemer si je zlomil hrbtenico in se hudo ranil po glavi.
POJASNILO
V včerajšnjih časopisih je bila objavljena vest. da so de. lavci od ACEGAT našli razpadajoče truplo neznane osebe v nekem vodnjaku v Žavljah. Podjetje ACEGAT obvešča jav^ nost, da omenjeni vodnjak nima nobene zveze z napeljavo vode v navedeni coni in je že več let neizkoriščen,
Istrskega okrožja
Včeraj opoldne se je v Izoli pričela tretja partijska kornfe-renza za Istrsko okrožje. Konferenco je otvoril tov. Julij Beltram, sekretar Okrožnega komiteja KP STO za Istrsko o-krožje, in pozdravil kot goste člana CK KPH tov. Mikala Sekuliča in Zofko Krajčič, Pavla Zaltarja, člana CK KPS, Giordana Sorto, org. sekretarja CK KP STO, komandanta VUJA tov. polk. Miloša Stamatoviča in Franca Perovška, kandidata CK KPS, ter druge goste in vse navzoče delegate.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je tov. Julij Beltram podal politično - organizacijsko poročilo, ki so ga prečitali tudi v italijanščini, nakar je bila konferenca prekinjena in se bo nadaljevala danes ob 8. uri.
Za dvig gospodarstva
in kulture
Po vteh krajevnih odborih in bazah SIAU, po vseh kmečko delovnih zadrugah in dirugih delovnih mestih bodo člani SIAU v letošnjem gospodarskem planu tekmovali za izboljšanje gospodarsida in za kulturni dVig. Vse delo so razdelili na več etap. od katerih sta Prva in druga že izpolnjena. Sedaj teče tretja etapa, ki se bo zaključila 21. julija. IV. etapa bo od 22. julija dt> 9. septembra, peta od 10. seprtemlbra do 29. novembra, šesta ocl 30. nov en.-bra do 22. diecembra dneva Jugoslovanske armije.
Člani KDZ bodo gledali na to, da bodlp kmetijske plane dosegli 100 odstotno. Uredili bodlo delo po brigadnem sistemu in normah ter uvedli nagrajevanje najboljših članov. Na kulturnem torišču bodo zakti-vizirali posebno mladino, dla bo imela velg kulturnih prireditev predavanj.
Delavci opekarne «Rude» pri Bandelju bodo dielali na tem; da bodo znižali produkcijske stroške in odpravili preveliko trošenje materiala. Tu bodo tudi utrdili delavske svete ini ojačili sindikalno organizacijo.
Člani Zveze partizanov bodo ojačili in še bolj razširili svojo organizacijo kjer še ni spomenika padlim borcem ga bodo Dostavili, da to pričal 'o veliki Iožrtvovalnosti in ljubezni do svobode in napredka vseh tistih. kii so dailj vse. Člani baze
' doma napravili 1.100 ur prosto-' voljnega dela. V «Tednu matere in otroka« bodo imele žene skupno s pionirji kulturno prireditev. V Ceniturju bedo napravili 1.200 ur prostovoljnega dela pri gradnji vodovodia in popravljanju cest. V Potoku bodo prispevali 1.200 prostovoljnih ur za elektrifikacijo, zadružni dOm in popravljanje cest. V Boniinih in Montinjanu pa bodo prispevali po 1.300 ur pri gradnji zadružnega doma, popravljanju cest in podobno.
BUJE
Italijansko prosvetno društvo iz Kopra je preteklo soboto na. stopilo v dvorani zadružnega doma s Pirandelovo enodejanko «Lumie di Sicilia« in igro-kazom «Mati». V igrokazu ((Mati«, ki je dramatizirana legenda o materi, njeni ljubezni do otroka in smrti, je prišla do izraza igralska sposobnost nastopajočih. Videlo se je, da so se za nastop zelo dobro pripravili in je bil tudi uspeh velik Posamezni dramatični momenti so bili podani tako, da so vse gledalce pritegnili, da so z naj večjo pozornostjo sledili poteku igre. Prav tako dobro so igralci podali «Lumie di Sicilia«.
V odmorih je nastopil pred kratkim ustanovljeni mandoli nistični orkester društva, ki je prav tako žel veliko priznanje.
PORTOROŽ
ASI2Z iz Portoroža in ostalih baz se pripravljajo na čim lepše praznovanje «Tedna matere in otroka«. Obiskale bodo v ta nameri otroški vrtec in gluhoneme ter jim bodo darovale sadja. Obiskale bodo tudi noseče matere. Imele bodo tudi predavanje o zdravstvu. Teden bodo zaključile s kulturno prireditvijo, pri kateri bodo sodelovali otroci, mladina in druge množične organizacije.
NOVI VOZNI RED PARNIKA ■ VIDA« NA PROGI UMAG TRST IN OBRATNO
S 1. junijem je stopil v veljavo ta-le vozni red parnika «Vida»:
OB DELAVNIKIH:
Odhod iz Umaga: 4.30, Savudrije 5.15, Pirana 5.35, Izole 6.10, Kopra 7.30, prihod v Trst 8.25.
Odhod iz Trsta: 9-30, Kopra 12.05, Izole 12.40, Pirana 13.20, Izole 13.55 Kopra 15.00, Treta 16.30 Kopra 18.15, Izole 18.50, Pirana'19.25, Savudrije 19.45 in pride v Umag 20.20.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
Odhod lz Pirana: 6.00, Izole 6.40, Kopra 7.45, Trsta 12.15, Kopra 19.30, Trsta 21.45, Kopra 23.00, Izole 23.40, pride v Piran 24.10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti. Ul. Schiappa-relli 58: Harabaglia, Barkovlje; Nicoll, Skedenj.
KONCERT CIVILNE POLICIJE
Nocoj ob 20. url bo na Trgu Unita koncert godbe civilne policije s sledečim sporedom: 1. Rossini «Semiramide». 2. Ponchielli «Gioconda», 3. Musorgski «Boris Godunov«, 4. Razni avtorji: »Neapelj poje«.
Gledališče Verdi
Nadaljuje se pri gledališki
gajni prodaja ,vs^Pnl9r. fjihar-fonični koncert. Tržaške run . menije ki bo 4. t. m. ob 21, urk Dirigiral bo Aaron Coplsna
Na sporedu glasba Aarona Cpplanda.
Maks Sedej #
v galeriji „SeorpionB
Opozarjamo občinstvo M' |*J}® razstavo in vabimo vse ljubite umetnosti, da si jo ogledajo.
JAVNA LICITACIJA
Tržaška občina obvešča, .2 bo 3. julija 1951 javna licitacJ za določitev nabavitelja ton koksa.
Vsa pojasnila se dobe v ■ bi 303 urada za pogodbe, tun cio Contratti).	_______
MALI OGLASI
PRODAM MLADO KRAVO CARSKE PASME SEST M CEV BREJO PO ZMERNI C Gostilna v Briščikih pri Opc^,
KUHINJE, SPALNICE, JEMNICE dobite po najnlzjin nah v Ul. XX. septembra st.
Trst.
NOV ŠIVALNI STROJ
Naslov na upravi lista, uj. Frančiška 20.	—
GREM KRPAT IN ^KAT n>
dom. Naslov na upravi
MODISTKA izdeluje, moder klobuke po zmernih cena Goldoni ll-III.	 --
MOŠKO PERILO izdeluje Pj,1* šivilja. Naslov na upravi_
HITRA IN VESTNA
CA sprejema delu na siov na upravi lista.
PISALNE, ŠIVALNE IN P ^ NE STROJE POPRAVLJAi"
slov na upravi lista.
URE NAJBOLJŠIH ZNAM« Pjjj
dam. Naslov na uprav «Prodam».
TRGOVSKE ZASTOPNIKE lš^j.
za prodajo gospodinjsk n^eg» metov. Naslov na upra
lista
ADEX-IZL*U
ENODNEVNI
IZLET1
24. JUNUa
1951
g Ilirsko Bistrico
Rikemkerk
Pazin
RO0 (ROZZO)
Vpisovanje od 4.6- d° ^ pri Adria-Express.
Severo 5-b - te''
ve-
Ure najboljših rižice in vsakovrstn vam nudi po ugodr.
Malala* ,
OPČINE - Alpinska
AVTORIZIRANI GEOMETER
prevzema vse posle za katastrsk0 knjiženja zemljišč in načrte stanovanjskih hiš po ugodnih cena11 ^ UL. MACHIAVELLI 17, III. vrata^
NOVE -
SLOVENSKE
420 "
Obrazov: IGRALEC Z LUTKO . . . polplatno " „ »
Finžgar: TRIGLAV.........polplatno	g	„
HRVATSKI POVOJNI NOVELISTI polP1-Škulj:	PRIROČNIK ZA SADJARSTVO	.	90	»
IN VRTNARSTVO.......bro?'	80	*
Rustja:	KAKI  ................. VnsT1'
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V 'TW>
IN GORICI
Gbi&čite
15.-30. SEPTEMBRA 1951
EDINI MEDNARODNI VELESEJB^ V FLRJ
~\e
Na letošnjem ZAGREBŠKEM VELESEJMU bo vilo proizvajalcev in izvoznikov razstavljalo vej' 2 o-blaga, tako da bodo hkrati lahko sklepali po(l(j-lcerrl vel e-teniškimi razstajvljalci. Tako bo letos na zagre ^ jghi. sejmu večja možnost sklepanja kupčij kakor	pop11'
Za vse potnike bo 70 odstotkov železni ^ ^leg te' sta in 30 odstotkov popusta na letalskih p(og
ga dobe brezplačni tranzitni vizu .	^	^a-
Razstavljalci se morajo prijaviti Upravi veles j
grebu čimprej.	^	#
Za reklamne oglase v katalogu ^rebškega velesej^ Za naročilo kataloga, obrnite se na	y
HRVATSKE, Zagreb, Trg Republike 5, za ? veieseT**-razstavljalcev in blaga pa * Upravo zagrebškeg ^
Goriški
Tako bomo volili 10
ZA POKRAJINSKE VOLITVE:	ZA	OBČINSKE	VOLITVE	V	OBČINAH
V OSMIH OKROŽJIH V KRMINSKEM OKROŽJU DOBERDOB	SOVODNJE'	STEVERJAN
DtS
IEDETI
I0LIIIEC?
Ufi
TAJ KVADRAT POLEG ZNAKA!
* Vo> kar morata vedeti in r se morata zavedati voli-m volivka: Absolutna in ta dolžnost, ki jo ima vsakdo . Ptam sebj jn skupnosti, je
Vor« /smora voIiU- Tu izg<> ' t-e le bolan ali hrom, bo
S.S r^ienoi da ga prenesejo ^ volišče.
radne^Sednik v°Ršča, ki je u-liln. lmen°van, ustanovi vo-^ 1 Urad za dan volitev ob 6. #0Jauta»J. ^a(^evne formal-j ureditev glasovnic in sPisov, so če precej ob-ti a ’ ^ako ha j® treba računali’ ,a pred 7. uro zjutraj vo-V.,.1 ne bodo pripuščeni na Drin~+a* v°lišče ie nepretrgoma jT Ves dan do 22. ure. ai se zapre: kdor je ob tej Uotri, še voli.
r0^,'r. Vsak način pa je pripo ^ Jtvo, da je volivec (volivci zS°daj: na mestu, ker ima . t>ia^e ^an prost za druge o-
^°livec mora prinesti s se-
•• Volilno pozivnico ^ertificato), ki mu jo je '•ustavila občina. Kdor te ®°*ivnice ne dobi na dom *J»ikasneje do 5. junija, jo gre reklamirat na Občiino. Volivec se mora seveda predstaviti na vodiču, ki je označeno na Volilni pozivnici.
2. Osebno izkaznico ali ®rugo izkaznico, ki je lz-flar>a od kakega javnega brada (potni list, poštna paznica, orožni list itd.). Vsaka izkaznica pa mora biti opremljena s sliko naslovnika.
v.
ce_ a°r ie brez vsake izkazni-* kiče gre kljub temu na vo-ti9aJ ? V tem. primeru naj tala °Si drugega volivca, ki 8[ir svpje listine v redu, da ga bj	in potrdi predsedni-
i j, ^a njegovo istovetnost. Voj;® 3e Vse, kar se zahteva od la vnul Prepovedano je priti
Vadn	z orožjern: tudi na'
ttiDa Palica je nedopustna.
bra2 Ipčarno pa, da se vsakdo
ajjjlcn° obleče, kajti volilni
tu ievsvečano izvrševanje važ-
arzav1i.-,nci--------
Dekleti iz Brd obirata »zardele plodove«.
Program kandidatov DFS
za volilne v gorišhi pohrajinski svet
Poleg temeljnih načel Demokratične Ironte Slovencev v Italiji o enakopravnosti Slovencev z Italijani, dvojezičnosti itd. so si kandidati Demokratične Ironte Slovencev v Italiji za volitve v gcriški pokrajinski svet postavili med svoje programske zahteve tudi sledeče postavke:
1. V občinah Sovodnjer Steverjan in Doberdob naj bodoča pokrajinska uprava postavi potrebne kasarne za finančne stražnike-in orožnike, a občinske-stavbe, v katerih so sedaj orožniki, naj se vrnejo svojemu prvotnemu namenu.
2. Na sovodenjskem polju, naj se struga Soče regulira in bregovi utrdijo, da se preprečijo škodljive poplave.
3. Občinski cesti Gorica - Zagraj in Grojna - Steverjan naj prevzame pokrajinska uprava. Cesti naj uredi tako, da bosta odgovarjali vsem potrebam modernega prometa.
4. V vseh večjih krajih naj se ustanovijo potujoče kmetijske šole.
5. Zdravstvena služba, posebno podeželska naj se spopolnj in poglobi ter opremi z zadostnim osebjem in materialom.
6. Izvedejo naj se naprave za namakanje polja v Stan. drežu in Sovodnjah.
7. Pravično in nepristransko postopanje pri podeljevanju obrtnih dovoljenj in reševanju tozadevnih pritožb.
8. Ustanovitev potrebnih plemenskih postaj in nabava plemenske živirre po znosnih cenah.
9. Intenzivno pogozdovanje, čuvanje obstoječih gozdov in zatiranje škodljivcev; drevesnice za sadno in gozdno drevje.
10. Javna dela za pospešitev koristi prebivalstva in pobi. janje brezposelnosti.
11. Razširitev električne mreže do zadnje vasi; povečanje pogonskega toka.
Steverjan in Števerjanci
v dneh pred občinskimi volitvami
Razgovor s tovarišema Jožefom S taničem
in Pavlom Škorjancem, kandidatoma UFS za volitve v števerjanski .občini
-avljanske pravice.
dobi od predsednika tfUil ?ga urada glasovnico in štOR a svinčnik ter nato ki ;	v	kabino. Glas,
kabj® od<tan kakorkoli izven h; > je neveljaven. V kabi-Saj jjjj1 Se ne zadržuje, temveč 8rrie \° opravi svoj posel. Raziti, g*asovnico ter s svinčnikih]. 1 mu ga	Pre<I-
ha lt) ’ Potegne poševen križ ' ki ga bomo takoj •ti ;.a ’ nato glasovnico zgane Met) ter jo s svinčnikom (Jj' ne predsedniku.
naeina, kako se voli, lostj C?T ^»kon nekoliko mož-*lt0. ,ašj volivci pa naj se ^°Pka- zii° naslednjega po-
L Zahtevani poševni križ Ofavi izključno s črnil-th svinčnikom, ki ti ga J* Uročil predsednik! Ne torej svojega svinčni-še manj pa svoje naivno pero!
PRI OBČINSKIH VO-VnIVAH (Doberdob, So-Steverjan) prečr-k z omenjenim križem kvadrat na vrhu gla-vnice 2raven znaka kan-
Dkvtne Iiste’ *ci nosl sig,° ga Držimo se stalno tekla natina' čeravno bi bil "s veljaven tudi, če voli-jU0 Prečrta sam znak ali oboje: znak in omenje-1 kvadrat.
Nlu PRI PROVINCIALNI u Vol,TVAH pa poteg-ta čez znak kandida-
V°liŠ- ^ Petih *s ~ Je v vseh
cic VbRlnih okrožjih Go-
n^cročarVem "lestu.in ->e
Ravno tak„Vr ZmoU ittest,. ° na prvem
^opriva VOlilnih okrožjih
Veriani Pri Korminu (Ste-
Vodni-r ln Gra(*iška (So-
V 0J*' m«<«em ko je
S
ak za kandidata Hro-
§1
TONE PAVČEK
Eh, zaljubljen sem kot v £amet maka v Brda, v nizke hiSe, kot da vsaka rojstna hiSa mi je, dom moj ljubi, v vsaki kamen in stezd, kjer čaka te goric zardeli plod in nudi 'vse kot tena, ki te ljubi, ljubi...
Ljubim brajde, sveie kot obzorje, ljubim trte, modre kot bi morje pljusknilo in v liste se razlile, pa le r6ke, trde kakor skorje, sok oiele vanje so, da pilo trtje kri je njihovo in klilo.
Ljubim sonce, vet ne Zge, ne muči, veter, luno, ki v blesteti gruli zvezd neslišno leze tez gori, ljubim dom zadruZni, od tu luli Zvezde v Furlanijo se bleste — in ljudi,, ljudi... Ah, ti ljudje!
vatina, katerega bomo volili, njiva s sejalcem, ravno tako na drugem mestu. Torej: Držimo se tega, da prekrižamo le znak DFS odnosno njivo s sejalcem! Le mimogrede omenimo, da je glas tudi veljaven, če se prekriža ime kandidata namesto znaka ali pa oboje.
S tem je volivec opravil svojo nalogo: Volil je.
Zakon daje vsakemu volivcu še pravico, da prisostvuje štetju glasov, ki se začenja takoj po končanem volilnem aktu, t. j. po 22. uri, ter se nadaljuje po potrebi še naslednji dan. Volivec ima celo pravico, da zahteva, da se tudi on podpige na ovoj zapečatenih volivnih spisov, ki ga mora predsednik volišča napraviti za primer, da prvi večer — do 1. popolnoči — ne konča štetja glasov ter prenese štetje na naslednji dan.
Volivci in volivke! Upamo, da je vse jasno. Zdaj pa: Dostojno, disciplinirano in odločno vsi na volišče!!
GORICA, junij — Sonoe je že precej močno pripekalo. Razen majhnega oblačka, ki se je vedno bolj širil nad števerjanskim nebom, je bilo vse jasno. S travnikov je dišalo po posušenem ser.u. Tu in tam so števerjanska dekleta nabirala češnje. Veliki skoraj polni koši pod drevjem so dali slutiti, da so se odloravile na delo najbrž kmalu po sončnem vzhodu. Pristopil sem bliže in povprašal, če smem pokusiti, ali so že zrele. Niso odrekle. Na drevo pa me tudi niso vabile, ker so se verjetno bale, da bi zaradi svoje neokretnosti ne polomil lepih vej in se tudi sam znašel kaj kmalu v travi pod češnjo.
Ob poti sem srečal drugo skupino, ki je prav tako trgala priljubljen sad. Vse je šlo lepo in v redu, samo ko sem jim omenil, da bi jih slikal za ((Primorski dnevnik«, tedaj jim nekaj r.i bilo prav. Le s težavo sem dve tovarišici priklical pod češnjo in še z večjo težavo nagovoril, da naj se (depo držita«. Se preden sem se poslovil sta mi rekli, naj jima pred objavo sliko prinesem pokazat, ker ne bi hoteli, da bi bili v časopisu drugačni kot pa sta v resnici. Njunih r.-asvetov se nismo držali. Objavili smo jo in upam, da nama ne bosta zamerili, če smo bili tako svojeglavi.
Odpeljal sem se dalje. Povsod same češnje. Marsikje so bile veje tako ftbtežene, da so upognjene visele preko c-ste. Povprašal	po to-
varišu Staniču Jožefu, ki kan didira na listi Demokratične fronte Slovencev za volitve v števerjanski občinski svet. Pokazali so mi hišo ob križišču na spodnjem koncu.
Našel sem ga pri delu. Sonce se ga je že pošteno prijelo, saj je imel hrbet dodobra ožgan. Odšla sva v hišo. Zena je takoj postregla s kozarcem domačega vina, tovarišica Štefanija, ki j© po vsej verjetnosti soseda, pa je postavila na mizo krožnik češenj.
«Ne vem — pravi — če vam bodo šle. Crne so in pustijo umazan jezik. Vendar so zelo dobre.«
«Kaj bi se branil, mati, tega dobrega sadu — sem ji odvrnil. Barva gor, barva dol, za želodec to res ni važno, še manj za jezik«.
Češnje, važen trgovski artikel
Razgovor se je lepo in neprisiljeno razvijal. Tovariš Stanič je povedal, da je letošnji spomladanski mraz in preobilica moče uničil prve češnje. Najprej je kazalo, da bodo obrodile prej kot druga leta. Na koncu pa se je
izkazalo, da ne bodo samo kasnejše, ampak da jih sploh ne bo. Števerjanski kmetje, ki jim je ta sad važno trgovsko blago, so bili s tem močno oškodovani.
Druge češnje, torej tiste, ki obrodijo nekoliko kasneje, so pa zelo polne. Ze nekaj dni poteka življenje v Steverja-nu v znamenju vsakodnevnega nabiranja. Mlado in staro, vse je po sadovnjakih in trga, da čim več prodajo.
Tovariša kandidata jem povprašal, kako je s prodajo.
«Vsako popoldne, je odgovoril, prihajajo k nam trgovci s tovornimi avtomobili iz
svojo kasarno. To je edini način, da bo naša obnovljena občina lahko ponovno prišla do svojega poslopja,« je rekel tovariš Jožef. Tovarišica Štefanija pa je dodala, da so orožniiilai ob svoji vselitvi obljubili, da je njihovo bivanje tamkaj samo začasno in da si bodo zgradili svoje poslopje. Toda kot je videti so v njej dobili že domovinsko pravico.
V občinski hiši bi ne bil prostor samo za občinske tirade, ampak bi se v njem lahko nastanil tudi otroški vrtec in poštni urad. Pod fašizmom so Števerjanci imeli svoj otroški vrtec. Danes tega nimajo. Zato pa so si dali v program, da ga bodo ponovno vzpostavili. To velja tudi za Jazbine. Prav tako so Ste-verjanci močno prizadeti glede pošte. Na tem mestu naj
Gospodarstvo števerjanske občine
Gorice največ pa iz Vidma, ki kupujejo na debelo. Prejšnji teden	so jih	na	primer
plačevali	po 110	lir	za	kg,
štiri dni	kasneje	pa	so	jih
zahtevali že po 65	ali celo	po
55 lir za kg. Izvedel sem, da so pred dnevi prodajali videmski trgovci iste češnje, ki so jih pri nas kupili po 50 do 60 lir, v Vidmu po 150 lir in tudi dražje. To se pravi, da je imel pri vsakem kilogramu trgovec okoli 100 lir dobička. Ta dobiček si je pa zaslužil s tem, da je najprej odrl kmeta, ker je bil prisiljen prodati češnje po 50 lir, drugič pa potrošnika, ki jih je moral kupiti po 150 lir. Večkrat pa se dogaja, da kmet ne more pridelka prodajati dražje, ker ga ima preveč na zalogi in ga je pripravljen prodati za vsako ceno, da se ga iznebi.«
Tovariš Siama je dejal, da se bo morala bodoča občinska uprava zanimati tudi za to vprašanje. Morala bo določiti enotno ceno za prodajo češenj na debelo. Občinski sluga pa bi vsak dan sproti obveščal kmete, po kateri ceni naj sadje prodajajo. S tem bo tudi odpravljena medsebojna keku" nc:i, ki gre ved' no samo v škodo pridelovalca.
Ne morem reči, da nismo vedeli kaj govoriti. Kup stvari me je zanimalo in o vseh sem si želel pojasnila.
Prišli smo do občinskih poslov. Tovariš Jože je povedal, da so imeli še pred na-, stopom fašizma Števerjanci samostojno občino s svojim poslopjem. Ko pa so jo ukinili so jo priključili v Kojsko. Do prihoda fašizma je imela v občinski hiši svoje urade tudi pošta. Sedaj so v njej orožniki.
«V svojih programskih zahtevah smo si kandidati na listi Demokratične fronte Slo vencev postavili nalogo, intervenirati pri višjih vladnih oblasteh, naj nakažejo primerno vsoto denarja, da si bodo orožniki lahko zgradili
»Gradič« našega kandidata tovariša Pavla Škorjanca v Steverjanu.
navediemi tudi diokaz, kako samostojni so Števerjanci in kako zelo se zanimajo za naš tisk in vse stvari ki se na njih nanašajo.
«V volilnem programu za našo občino, ki je bil preteklo hedeljo^&bj-avlje« . v ((Primorskem dnevniku« — je dejal tovariš Stanič — ste omenili, da naj se postavi poštni urad tudi V. Jazbine. To ne drži popolnoma. Gre verjetno za tiskovno napako. Ko smo razpravljali o gospodarskih stvareh v zvezi z volitvami, tedaj smo postavili v naš program točko, v kateri stoji zapisano, da naj se vzpostavi poštni urad v Steverjanu in uvede vsakodnevno raznašanje pošte tudi v Jazbine. V toliko bi bilo treba popraviti 11. točko našega programa.«
Res je. Gre za cčitn® napako in mi smo števerjanskim kandidatom samo hvaležni, da so nam to povedali.
Odmev nedeljskega nastopa
Med tem časom smo nekoliko srebnili iz kozarcev in nadaljevali razgovor. Zanimalo me je, kakšen odmev je napravila nedeljska prireditev s telovadnim nastopom v Steverjanu. Povedali so mi, da se tudi števerjanski župnik pod nobenim pogojem ne more sprijazniti z dejstvom, d.a mladina rada telovadi. Ko je te dni po hišah pobiral listke je apeliral na matere, naj ne puščajo otrok k telovadbi. Po njegovem je to nemoralno. Rekel je, da so mu povedali, kako so dekleta kazala gole noge in da je to pohujšanje. Števerjanska mladina Pa se ni in se ne bo ozirala na take moralne pridige, ker prav dobro ve, da bi si jo prve zaslužile tiste, ki so okoli Marijine družbe in Tret. jega reda. One naj rajši nadzoruje in opozarja g. župnik, ne pa telovadce, ki jih telovadba veseli, ker vidijo v njej nekaj lepega in duhu in telesu koristnega.
Nihče ne bo verjel v iskrenost župnikovih besed, kakor tudi n.e bomo verjeli besedam štandlreškega župnika, ki je istih idej. in to samo zato, ker se telovadi «pri Fronti«. Ce bi kaj takega počenjali klerikalci, tedaj bi jim kaj takega prav gotovo nihče izmed njiju ne štel v zlo. Nasprotno, .še vabili bi jih.
Namesto da take stvari raznašajo okoli po vasi bi verjetno veliko bolj koristili, če bi dušni pastirji nekoliko bolj vzgajali nižješolce, ki imajo tolikor poguma, da si upajo pljuvati za skoraj 60-letno Štefanijo. Njih naj bi posvarili in jih vzgajali v spoštovanje db starejših osetb, čeprav so lahko te osebe tudli drugega političnega prepričanja. Tudi volilna propaganda ima svoje meje’.
Vedel sem, da ima tovariš Stanič še precej dela in tega je treba dokončati, dokler je še kaj lepega vremena. «Kako pa nameravate rešiti vprašanje ceste in cestnih zvez?« «V občinski upravi bomo poskrbeli, da bomo po-
pravili vse tiste občinske ceste, ki že obstajajo in se sedaj nahajajo v precej obupnem stanju. Pri vladnih oblasteh pa bomo posredovali, da bi obnovile ceste iz Jazbin v Steverjan, ki je praktično ni. Sčocano in Spodnji konec pa bi povezali, z novo cesto seveda če bi nam priskočili upravni krogi na pomoč z denarjem.«
Pogovor smo zaključili in posrebali še ostalo iz kozarca. Tovarišica Štefanija je darovala še za nekaj pesti tistih črnih češenj, ki napravijo črna usta.
Kolon, kandidat na listi DFS
Odpeljal sem se na vrh Steverjana, ki mu pravijo Britof, Tam stanuje drugi kandidat DFS tovariš Pavel Škorjanc, kolon.
V Steverjanu je precej kolonov. To so obdelovalci tuje zemlje, ki si z lastnikom delijo pridelek po predpisih. Števerjanska zemlja je že od nekdaj bila last raznih grofov in cerkvenih ustanov, samostanov itd. Zgodovina pravi, da je bila ta razdelitev zemlje že v poznem srednjem veku. Do danes se stanje ni bistveno izpremenilo. Prišli so italijanski grofi, ki so prevzeli posestva in, jih dali obdelovati kolonom, Največ zem lje imajo baroni Tacco, Tau-fenbach in grofje Atems. Tacco ima preko 40 kolonov, dru gi veliko manj. Farmar.-tini ima samo dva kolona, ker ima malo zemlje.
Tovariša Škorjanca sem našel, ko je v opoldanski vročini prihajal domov, da se uleže pol urice in Se nekoliko odpočije. Sklenila sva, da hitro opraviva. ((Kakšna je preskrba z vodo tu pri vas?« Pojasnil mi je, da imajo domačimi povečini vodnjake z izvirno vodo. Ce bi od kake sitrrni prišel denar, tedaj bi občina poskrbela, da bi zgradili vodnjaka v Jazbinah in v Sčednem. S tem bi delno izpolnili preskrbo z vodo v vseh naselkih. Ostane pa še vedno vprašanje napajališč.
V Sčednem na primer je mla ka, kal, za napajanje živine. Voda v njem pa je tako umazana, da je kar gosta. To bi se dalo preprečiti s tem, da bi se živino ne puščalo, da se v njem kopije ali pa bi se zgradilo novega,
V poletni suši, ko voda zmunjk;;. jo morajo iti iskat k Soči. Vsemu temu bi se prav laihko odrrmoplo, če b* se italijanske vladne oblasti bolj zanimale za potrebe slovenskih vesi. Pred cta timi leti so prišli v vas inženirji, ki so pregledali izvirek pod kmetijo Valentina Maraža, ki je sedaj tik ob meju. Izvirek je tako močen, da bi se brez strahu moglo pri njem črpati vodo in jo s posebnimi stiskalnicami potiskati v vodohrana, ki bi ga bilo treba napraviti nekje na vrhu Steverjana. Od tam bi vodo napeljali po celi vasi ter napravili tudi pipe pri napajališčih.
Kandidati DFS so delovni in pošteni možje
Odhajal sem mimo partizanskega spomenika, ki v obli ki velike kamenite plamenice ponosno in trdno stoji vrhu zavednega Steverjana.
Zapuščal sem prijazno vas. Povsod zopet z rdečimi kroglicami posute češnjeve veje in pridne roke števerjan-skih deklet, ki jih niti opoldanska vročina ne prisili, da bi prenehale z delom.
Ko sem se tako poln vtisov vračal proti Gorici, sem vrtal po ljudeh, ki sem jih spoznal šele pred pol drugo uro. Prvi delaven kmeit, drugi kolon, človek brez zemlje, ki dela za tujca. Oba zavedna človeka, gospodarsko razgledana in vedno pripravljena delati v korist skupnosti.
Res, samo takim ljudem volivec lahiko z mirnim sircem in obenem prepričanjem, da bodo napravili vse za gmotni in moralni napredek občine in občanov, izroči svoj glas.
G. V.
ZA
IKULTURMI
DOM
. *
11.000 lir za opeko Kulturnega doma so
zbrali tržaški otroci
Današnji seznam prispevkov za slovenski Kulturni dom v Trstu kaže, da se naglo bližamo drugemu milijonu, s tem pa tudi potrjuje, da je nabiralna akcija za zgraditev Slovencem tako potrebnega kulturnega doma v središču mesta postala Se sedaj akcija vsega našega ljudstva. Posebno Pa moramo tokrat pohvaliti naše otroke, ki so na «Otroškem sejmu», ki je bil preteklo nedeljo na stadionu aPrvi maj», pionovno dokazali, da se tudi oni, čeprav majhni, zavedajo kako nam je kulturni dom potreben. 11.000 lir, ki so jih onega dne zbrali za opeko za naš dom pa ni njihov ne prvi in niti zadnji prispevek. Tako so obljubili in kdo ve, s čim se še mislijo postaviti.
Prav tako gre pohvala tržaškemu mestnemu prosvetnemu društvu «Simon Jenkon, ki je že nekaj predstav ((Zupanove Micke« namenil akciji za kulturni dom ter Komornemu zboru, ki je najavil za tekoči teden koncert v Avditoriju v korist te akcije. Ljudsko gledališče iz Kopra pa je že prejšnji teden uprizorilo dramo «Iz temnih dni« v korist Kulturnega doma, Te dni nam je prišlo v roke tudi glasilo ameriške bratske zveze ((Nova doba« od 2. maja, ki izhaja v Clevelandu in ki poroča o naši akciji in pri tem spominja na požig Narodnega doma v Trstu.
Seznam štev. 10 Za zgraditev Kulturnega doma v Trstu so prispevali:
dr. Demšar Gojmir 1000, G.L. in S.T. za dobljeno stavo 10.000, Saša in Andro Jurkič 1000, B. za izkupiček v maju 15.000, Kodre Ljerka 600, Slava in Albin Sancin 2000, Vilko in Anica 15.000, Lipovec Jože 1000, Černe Ljubo 500, Hribar Borut 10.000, Minka Svab 500, Petelin Božidar 5000, Santin Franc 500, Marvin
L. 10.000, Družina A. Hrovatin 600, Nada Hrovatin 1000, Simčič Jelka 15.000, dr. Didič Jože 5000, Kerpan Ivan 20.000, Furlan Dora 1000, Kocman Ivan Stivan 1000, Ostanek blagajne K. L.O. Stivan 5000, Obersnel Mihael 10.000, Peric Marko 1000, Spinčič Hermenegilda 2000, Svetec Luka 1000, Zvab Vladislav 20.000, Rebec Ludvik 1000, Ivanka in Anton Ražem 1000, Budiha Josip 1500, Jaklič Vlasta 3000, Renči Alojzija 1500, Renči Jožef 500. Pertot Z.
15.000, Pepina Jakomin 1500, Boschin Ljudevit 1000, Keber Franjo 1000, Del Fabro Gabriela 500, Sosič Ermini-ja 2000, Favreto Srečko 2500, Juriševič Gorazd 1500, Lakovič Josip 1000, Lakovič Olga 1000, Magajna Ferdinand 500, Zvonko Iskra 2000, Rončel Karel 1000, Košuta Marija 1000, Kapun Olga 1000, Fortunat Rapo-tec 5000, Vekoslav Debeljak 4500, Tendella Neda 1000, Hrovatin Justi 1000, Rafael Princ 10.000, Piško Marija 1000, Bratož Ana 1000, Žnideršič Jakob 15.000, pionirji nabrali na Otroškem sejmu za opeko Kulturnega doma
11.000.
Skupaj lir 245.200
Prejšnji znesek » 1,467.150
Skupaj lir 1,712.350
Odbor za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu sprejema denarne prispevke na:
1. sedežu odbora v Ulici S. Vito 17 (prostori SNG)
2. uredništvu »Primorskega dnevnika« v Ul. Mon-tecchi 6
3. upravi »Primorskega dnevnika]) v Ul. sv. Frančiška 20
4. sedežu SHPZ na Kor-zu Garibaldi 4/III
5. na sedežu OF v Ul. Ruggero Manna 29
6. pri vseh ostalih pooblaščenih poverjenikih odbora.
9) a'šu[te sc* iliiilSii'tni flom
tflikcUi PIETER
BRUEGEL
«Človek, ki je tako razumel in slikarsko oblikoval svet, ni mogel biti drugega kot
revolucionarni borec novi človek novega sveta, proti kateremu so bile uprte vse ostrine surovega nasilja...»
I
Biblioteka likovnih unijet-nosti v Zagrebu je v državni hrvatski zalozbi izdala lani monografijo flamskega slikarja Pietra Bruegla. Uvod v publikacijo, ki vsebuje 48 reprodukcij, od teh osem v barvah in deset risb, je napisal Marijan Matkovič. Knjiga je že po svoji zunanjosti lep prikaz visoke stopnje, ki jo je dosegel hrvatski tisk; še bolj nam kaže to okusno izdelana notranjost knjige. Papir, velik tisk, precizna izdelava reprodukcij so odlika publikacije. Posebno lepa uvodna beseda, zajeta iz zgodovinske retrospektive, nam, predstavi v pravi luči velikega umetnika.
Pieter Bruegel je ustanovitelj rodovine znamenitih flamško-nizozemskih slikarjev.
knjige
Slovenski knjižni zavod je izdal drugi del Dnevnika Vladimira De-dijera. Zelo razveseljivo je, da smo dobili v slovenskem prevodu tudi drugi del. S tretjim in zadnjim delom* ki je že tudi preveden. bo zaključeno to obsežno reportažno zgodovinsko delb o naši narodno-osyobodilni vojni.
Drugi del Dedijerovega Dnevnika obsega obdobje od 28. 11. 1942 do 10. 11. 1943! za nas Slovence je še posebno važen in zanimiv, ker je sedmo poglavje te knjige pod naslovom «Narod si bo pisal	sodbo	sam» posvečeno
Sloveniji.	Slovenska izdaja
Dnevnika ima opombe zbrane na koncu vsakega poglavja, kar je tehnično mnogo bolj posrečeno kakor v originalu,
Dedijerov Dnevnik je bogat in dragocen vir za vsakega, ki bo hctel osvetliti zgodovino jugoslovanskih narodov.
Pred nekaj dnevi je izšel scenarij Branka Krefta: «Dr. France Prešeren«. To je že četrti slovenski scenarij, Prvi je bil Kosmačev «Na svoji zemlji«, drugi Bevkov «Se bo kdaj pomlad«, tretji Mateja Bora «Bele vode«.
Po romanu like Vaštetove »Prešeren« in Antona Slodnjaka «Neiztrohn (eno srce« ter dramatizacije Vaštetinega romana »Visoka pesem«, je Kreftov scenarij že četrti poizkus obdelati življenje tega velikega pesnika na u-metniški način: Posebno vrednost daje publikaciji avtorjev uvod, v katerem teoretično obravnava razvoj scenarija kot umetniške literarne zvrsti od časov nemega filma do danes. V drugem delu uvoda pa razlaga Kreft svoje poglede na Prešerna in utemeljuje dramatičnost njegovega življenja.
Vendar ne vemo niti za točno leto niti kraj njegovega rojstva; verjetno izvira iz vasi Bruegel blizu mesta Breda, po kateri se je slikar imenoval in kjer se je rodil okoli 1. 1520, ali cel° med 1. 1526 in 1531.
Tudi o njegovi mladosti vemo samo to, da se je učil slikarstva pri Pietru Coecku, kjer ga je uporabil mojster pri dekorativnih delih na tempero, način slikanja, ki je kasneje ugajal tudi Brue-glu. Za tem je bil Bruegel še v šoli pri Heronimu Cocku.
Po končanih potovanjih po Italiji in Franciji okoli 1. 1553 se je Bruegel nastanil najprej v Antverpnu, nato 1. 1563 v Bruslju, kjer je šest let kasneje umrl.
Bruegel je v svojih delih opeval življenje v vsem njegovem bogatem obsegu, opeval ga je z vsemi svojimi čudovitimi barvami, z vsemi svojimi neštetimi motivi, zdaj prodorno, zdaj naivno, toda vedno z živim občutkom za vse manifestacijo burnega prelomnega časa, v katerem je živel.
Bil je to čas, ko se je človeštvo izvijalo iz okov nekega preživelega sveta. Požar, ki je zajel tedaj vso za-padno Evropo, je najbolj občutila Flandrija, ki je zaradi svojega bogastva in svobodnega načina življenja bila žrtev srednjeveških nazorov.
V vrtincu teh dogodkov ustvarja Bruegel; glasni so v njegovih motivih mračni in težki akordi smrti. Na njegovih slikah opazimo grobove, vislice, sprevode mrličev, srednjeveške prikaze, vizije pekla. Toda nedvomno je močnejša in glasnejša melodija življenja, ki jo je stalno pel v svojem delu, tudi takrat, ko prevladuje na sliki smrt.
Bruegel je opeval realni svet, ki ga je odkril v domači pokrajini' v prir od wi lepoti, ki jo samo za hip zatemni dim grmade in organiziran pokolj. Spoznanje, da je človek človeku zver, da večje ribe žro manjše, da siti ne ve za lačnega, da je pravica sirota, se pri Brueglu ne izraža v pesimizmu, marveč trajnejše vrednote življenja vidi v drobnih radostih, v smehu otroka, v stalnem menjavanju letnih časov, v resnem delu. Bruegel ve, da človeštvo živi i pod vešali i okrog križev ter grmad in da gre vselej za ljudi in ne za konfesije.
Človek,.ki je tako razumel in slikarsko oblikoval svet, ni mogel biti drugega, kot revolucionarni borec, novi človek novega sveta, proti kateremu so bile uprte vse ostrine surovega nasilja.
Brueglovi predniki so bili vsi pod vplivom. humanizma in italijanske renesančne u-
O JEZIKU XVI.
Tako, zadnjič smo končali posebnosti v slovenskih sklanjatvah; pa poglejmo še, kaj pravijo dopisi.
Gimnazijka se je obrnila na nas s prošnjo, da bi razložil, kako se piše: strožje ali strože, lažje ali laže. Stvar ni tako preprosta, zato pazite!
Gotovo veste, kaj je to pridevnik in da se pridevnik stopnjuje: Voz je hiter, avto je hitrejši, aeroplan je najhitrejši.
Hiter je pridevnik: voz je hiter (kakšen?). Oe pa rečem: voz hitro pelje, se vprašam: kako pelje? — V tem primeru j'e hitro prislov. In kakor lahko stopnjujemo pridevnik, tako lahko stopnjujemo tudi prislov.
Zgledi za stopnjevanje pridevnika: ta voz je hiter, ta kočija je hitra, to vozilo je hitro (to je 1. stopnja), ta voz je hitrejši, ta kočija je hitrejša, to vozilo je hitrejše (to je 2. stopinja ali primernik)
in 3 stopnja ali presežnik: ta voz je najhitrejši, ta kočija je najhitrejša, to vozilo je najhitrejše.
Zdaj pa stopnjujmo prislov: 1. stopnja: ta voz hitro pelje, ta kočija hitro drdra, to vozilo hitro teče (prislov se ne spreminja: hitro).
2. stopnja: ta voz hitreje pelje, ta kočija hitreje drdra, to vozilo hitreje teče;
3. stopnja: ta voz najhitreje pelje, ta kočija najhitreje drdra, to vozilo najhitreje teče.
Kaj smo opazili? Pri pridevniku je v 2. in 3. stopnji hitrejši, -a, -e — najhitrejši, -a, -e, pri prislovu pa ena sama oblika: hitreje in najhitreje. Posebej opozarjam na srednji spol: vozilo je hitrejše (pridevnik) — vozilo hitreje (prislov) teče.
Rekli smo torej: če ima pridevnik v 2. stopnji (primerniku) končnico -ejši, ima prislov -eje.
Se nekaj zgledov: Hitreje sta se zasukala.
Ziveje vzplamte spremljevalcu oči, grozneje z zobmi pred menoj zareži.
Skrbneje je zavil knjigo. Idt.
So pa nekatere posebnosti, ki si jih moramo zapomniti. Navaja) bom PRISLOV v 1. in 2. stopnji:
blizu — bliže (ne: bližje; bližji, -a, -e je pridevnik)
dobro — bolje (ne: boljše; boljši, -a, -e je pridevnik)
drago — draže (ne: dražje)
hudo — huje (ne: hujše)
jako — jače (ne: jačje)
lahko — laže (ne: lažje) _
mlado — mlaje (ne: mlajše)
nizko — niže
ozko — ože
sladko — slaje ali sladkeje
tanko — tanje
težko — teže
tiho — tiše
trdo — trje
visoko — više
Posebej naj opozorim na prislov veliko, ki ima dve obliki v 2. stopnji: veče (na vpraš. kako?) in včč (na vpraš. koliko?): n. pr. Piši veče, to je premajhno! Napiši vič, to
je P«malo!	Dr.	M.	R.
motnosti; flamski slikarji so zapustilj značilnosti flamske šole. Toda na Bruegla obisk Italije ni vplival, on je ostal zvest realistični viziji starih Flamcev, še podčrtal jo je v svojih delih in njegove slike, risbe dihajo flamsko folkloro, pri čemer je uporabil scene iz ljudskega življenja, ilustriral običaje, pregovore.
Med njegovimi najbolj znamenitimi prvimi deli so slike: Borba med pustom in koriz-mom, Otroške igre, Padec u-pornih angelov. Ta dela spominjajo še na mojstra Her. Boscha.
Bruegel je delal v Ant-tverpnu veliko manj kot v Bruslju, kjer se je poročil s
Pieter Bruegel
hčerko svojega nekdanjega 1 Bruegel v vseh svojih delih
mojstra Marijo Coeck; tu je napravil:	Babilonski stolp,
Kristusa s križem, Misantro-pa, Spreobrnitev sv. Pavla, Kmečko svatbo, Kmečki ples, Košnjo, Zimsko pokrajino, Triumf smrti in druga dela. V nekaterih zadnjih delih je Bruegel pravi impresionist, kjer izraža občutke in vizije trenutka.
Lahko rečemo, da je bil
izviren, da sc ni oziral na modo, da je ostal zvest tradiciji svojega ljudstva. Bil je hkrati predhodnik Rubensa.
Rekli smo, da je Pieter Bruegel ustanovil rodovino slikarjev:	Imel	je	dva sina
Pietra in Jana, oba slikarja. Pietra so imenovali ((Peklenskega)), km' je zajemal scene iz pekla. Ni pa dosegel očeta, kakor tudi ne drugi sin Jan. j
Košnja
Nadaljnji rod Brueglov iz-' vira od Jana, ki je imel prav tako dva sina, Jana ml. in Ambrozija.	Slikala sta po
Italiji in doma. Jan ml. je imel zopet kar sedem sinov, od katerih je bilo pet slikarjev. Zlasti Abraham (iNapoli-tanos je bil mojster v slikanju rož, njegov brat Gian-battista pa velik slikar tihožitij. Vsi ti Bruegli so segali še v XVIII stoletje.
tip
ox
1
Ll
s
V prvem poglavju tega Valvasorjevega spisa smo izvedeli, kaj se je godilo pred poročnim obedom. V tem' delu pa nas Valvasor seznanja z dogajanjem na nevestinem in ženinovem domu.
Tu sedejo svatje za dolgo mizo. Starešina sedi zgoraj, na njegovi desni oba devera ali druga, med njima nevesta. Na levi od starešine ima sedež nastopilo, poleg njega ženin, nato njegovi ljudje; na tej strani pa ne sedi nobena ženska, niti nevesta n’e. Spodaj pa, na drugi, nasprotni strani, sedijo nevestini ljudje, tako moški kakor ženske, in imajo svojega posebnega starešino.
Tako še pridno lotijo skled in čaš, pijo in krepko jedo Pri tem mora drug drugemu pošteno napijati. Ženin in nevesta kakor tudi oba devera sicer pijo, kolikor se jim ljubi, devera pa morata pomagati starešini pri pitju, ker se močno nalivajo. Zgoraj sedeči starešina trikrat napije spodaj se-
ŽENITOVANJSKE NAVADE
NOVO ZANIMANJE ZA DELA FRANCOSKEGA PISATELJA
se Yraca v
Nekaj let pred vojno je pariški tednik «Les Nouvelles litteraires« priredil med francoskimi pisatelji in drugimi intelektualci ar/keto o vprašanju, koliko je slovstveno delo Anatola Francea še živo in tehtno za sodobnega bralca. Iz te ankete mi je ostalo v spominu presenetljivo dejstvo, da je večina odgovorov izzvenela neugodno za Francea. Pi-
1
s’
J
sali so, da je ta pisatelj postal nezanimiv, da so njegove ideje bodisi zastarele bodisi take splošnice, kakor se je zoper njih prav France boril s svojo znano' ironijo razsvetljenega skeptika. Ob kratkem: po sodbi teh meščanskih udeležencev omer/jene ankete bi komaj še kaj ostalo za pisateljem, v katerem je dvajset, trideset let pred tem videla Francija enega svojih slovstvenih predstavnikov. Mar je že prišel čas, o katerem je nekoč zapisal Anatole France, da ljudi ne bo nič zanimalo naše delo, kakor se dobe po zatonu rimskega imperija r/iso zanimale za mnoge in svojevrstne spise pisateljev, ki so živeli in ustvarjali v zadnjem stoletju starega veka. Ali so med delom Anatola Francea, ki je takrat že več ko petnajst let počival v grobu in med sodobnostjo res porušeni vsi mostovi? 1« če je to veljalo za poslednja leta pred drugo svetovno vojno, mar ne bi bilo tembolj' veljavno dandanes, po vseh moralnih razdejanjih te vojne?
Lani, ko je poteklo sto let od rojstva pisatelja Guya de Maupassanta, je priobčil isti pariški tednik podobr.o anketo o avtorju «Lepega strička«. Tudi v tem primeru je dobršen del odgovorov izzvenel negativno. V\ levičarskem tedniku «Les Lettres francaises« se je vnela obsežna in srdita polemika o slovstveni vrednosti in pomenu Maupassantove pro ze. V glavnem se je ponovilo to, kar smo opazili pred vojno v primeru Anatola Francea. Nemara za posmrtno slavo pisateljev zadostuje že to, da se ljudje zaradi njih pričkajo; koliko jih je, ki ne vzbujajo niti te pozornosti! Dejstvo je, da spisi Anatola Francea izhajajo v pogostejših novih izdajah, kakori pa novele in romani Guya de Maupassanta. Prav tako opažamo nove biografske in kritične študije o Franceu; omenjam predvsem obsežni spis Jacquesa Suffela «Anatole France« (Pariš, 1946).
Frar/ce in Maupassant imata komaj kaj sorodnega, Stojita si nasproti kakor Rimljan in Galec, in to staro nasprotje, ki je dalo rodovitno sir/tezo francoske kulture, se čuti bolj ali manj v sleherni dobi njenega razvoja. Medtem ko je Maupassant, rojak iz Normandije, s svojim naturalizmom, s svojo silno voljo do nebrzdanega, sproščenega življenja samo nova inačica galskega Fran coza, je Anatole France, po rodu’ iz Pariza, izrazit predstavnik latinske dediščine v francoski narodni irj kulturni skupnosti. Ta «Voltairov in Renanov sin«, kakor ga imenuje Jacques Suffe! v navedeni knjigi, je r/ajbližji tisti racionalistični. kartezijanski tradiciji, s katero se Francija po-
naša že nekaj stoletij, saj se na njo naslanja ves frar/coski klasicizem. Francoskemu narodnemu značaju so nekateri skušali naprtiti močno čutnost ir/ do sentimentalnosti stopnjevano čustvenost, toda globlja razčlemba francoskega mišljenja in umetnosti je zmerom znova pokazala, da so se v temeljih francoske kulture najbolj ohranila vsa pozitivna izročila latinske davr/ine: umstvena uravnovešenost, čut za mero in disciplino, graditeljska in pravniška duševnost, izživljajoča se v iskanju logičnih pravil in zr/anstvenih fpr-mul. Galska sestavina pa je temu neugnano prilivala svoje življenjske ■. sokove in tako ustvarila skozi protislovja obeh poglavitnih sestavin dialektiko francoske kulturnosti.
Umljivo je, da v razdobju, ko je kr/jiževna in sploh umetniška stvariteljnost v Franciji podlegala z ene strani pro-tiintelektualistični Bergsonovi filozofiji in z druge vplivom najnovejših, zlasti psihoanalitičnih tipanj na dnu človeške zavesti in podzavesti, ni moglo delo Anatola Francea vzbu jati nekdanjega navdušenja. V ozračju je bil neogibni spopad med demokracijo in fašizmom. V tej nervozr/i in stilno še vedno anarhični dobi, ko- je meščanska družba tudi trepetala pred rušilnimi silami z vzhoda, je novo, povsem tragično življenjsko občutje terjalo vse kaj drugega, kakor jasno, umerjeno, skeptično, posmehljivo in intelektualistično prozo Anatola Francea. France je bil tudi eden tistih francoskih intelektualcev, ki se je odkrito ogreval za korenite družbene preosno-ve in ki je umrl kot član Komunistične partije. Ta sinteza med klasičnim duhom francoskih kulturnih izročil in med revolucionarnim vzgonom progresivne levice, sinteza, ki jo je dognal v sebi prav Anatole France, je r/e samo preplašila francosko meščanstvo, marveč je vprav razkačila bojne falange politične in kulturne desnice. Tako so pisatelju, ki si je nadel za svoje književno ime r/aziv svoje domovine (France = Francija), skušali odreči celo to, kar je na njem najbolj tipično:	njegovo francostvo.
Zaman. Zanj so govorili vsi njegovi spisi in pisatelj »Sodobne zgodovine« (L’Histoire contemporaine) je tudi mrtev odgovarjal vsem skrunilcem svoje žlahtne osebnosti in svojega nesmrtnega dela.
Vsa znamenja kažejo, da se Anatole Frar/ce vrača v sodobnost, in sicer po poteh progresivne literature. Njegov pomen se ne jasni samo v Franciji ,kjer ima na kulturni levici mnogo zagovornikov, marveč tudi v drugih deželah, pri drugih narodih. V tem pogledu dajemo Slovenci kar prepričevalen zgled. V razdobju med vojnama smo dobili samo dva večja prevoda iz del Anatola Francea: «Kuhinjo pri Kraljici gosji nožiči« v prevodu Otona 2upančiča ir/ «Pingvin-ski otok« v prevodu Antona Debeljaka. V letošnjem letu pa se nam obetajo trije večji prevodi: Slovenski knjižni zavod je napovedal knjigo Frar/ceo-ve izbrane proze »Spomini in zgodbe« in obsežni roman »Sodobna zgodovina«, Cankarjeva založba pa pripravlja roman o veliki meščanski revoluciji »Bogovi so žejni«. V sorazmerno majhnem, a kulturno tako razgibanem krogu, kakor ga predstavljajo Slovenci, se je torej pojavilo kar nenavadno zanimar/je za pripovedno umet nost enega najbolj francoskih in hkrati — po prevladujočem značaju celotnega dela — najmanj «senzacior/alno» sodobnih pisateljev novejšega časa.
Prva teh napovedanih knjig je pravkar izšla. »Spomini in zgodbe« obsegajo 348 strani ir/ so izdani v okusni opremi, ki ne zaostaja za predvojno ravnijo slovenske književne produkcije. Znani prevajalec Rol-
landovega «Miklavža Breu-gr/ona«, umetnostni kritik Karel Dobida je izbral iz desetih knjig Anatola Francea okrog 40 novel, povesti in črtic ter jih razdelil v šest ciklusov: Mladostni spomini, Otroške in druge zgodbe. Legende in kronike, Zgodovinske slike, Sodobr/e povesti in Z Epikur-jevega vrta. Tako smo dobili prikupen prerez Franceove krajše proze, zbirko, ki ji morda nikjer ni enake, saj tudi francoske «Pages choisies« ne obsegajo izbora njegove pripovedne proze v taki širini in taki vsebinski mnogovrstnosti, kakor jo nudi slovenskemu bralcu Dobidov izbor. Medtem ko . imamo v prvem delu s subjektivnimi doživetji in spomini prežeto prozo, se v drugem delu prenese težišče pripovedovanja — po nekaterih krasnih legendah ir/ kronikah zlasti iz knjige «Le puits de Sainte Claire« — v objektiven svet. Pri tem ne vemo, ali bi dali prednost zgodovinskim slikam, ki nam prikazujejo Homerja, atrebata Komo, Ponci-ja Pilata, gospo de Luzy in Napoleona, ali pa sodobr/im povestim, v katerih se France dotika zlasti problemov pravice in kazni v meščanski druž bi. Daljša povest «Crainque-bille«, je eden najizrazitejših izrazov Franceovih pogledov na družbeno problematiko, Anatole France je s »Spomini ir/ zgodbami« dobil za območje slovenske kulture lep slovstveni spomenik, ki naj bi si ga vsakdo ogledal. Knjigo začenja esej Maksima Gorkega. ki visoko povzdiguje na-
Gorki o Franceu:
V pravičnosti je videl predvsem lepoto, ker je modro slutil, da bo človeško življenje šele tedaj pravično, ko bo docela prežeto z lepoto
BOŽIDAR BORKO
rodni in vsečlovsški pomen Franceove umetnosti. V njegovi skepsi vidi Gorki tisto rodovitno zanikavanje starega in preživetega, ki nujno krči pota novemu in boljšemu. France je Gorkemu blizu zato, ker tako krasno predstavlja francoskega ger.ija, ki »na srečo nima fanatične in - hladne samovšečnosti, ne kaže despotskega prizadevanja, da bi neomajno, za vse večne čase utrdil te ali or/e dogme, prisilil mišljenje, da ostani v tesnem koritu tega ali onega sistema, ter ne mara s krutim dlakocepstvom inkvizitorja braniti nedotakljivost dogem in sistemov.« Te besede M. Gorkega so nedvomno pomembne ir/ naj boljša obsodba sleherne žda-novščine. Značilne besede je napisal Gorki tudi o Franceo-vi etiki. «Etika Anatola Francea«, pravi, «je bila estetika, ta etika prihodnosti. V pravičnosti je videl predvsem lepoto, ker je modro slutil, da bo človeško življenje šele tedaj pravično, "ko bo docela prežeto z lepoto.« Gorki, ki z občudovanjem motri filozofsko in u-metniško osebnost Anatola Francea, ne zanikuje tragičnega življenjskega občutja, ne nadomešča pesimizma s cenenim, jjablonskim optimizmom, tem zaukazanim slepilom gorečnežev, toda upravičen je 1 samo pesimizem človeka, «ki
se čuti užaljenega, ker je brezuspešno iskal harmonijo v življenju in v sebi ter strastno preklinja sebe in svet«. Sprejema pesimizem Baudelaira in zanikuje Lenauovo «temačno vdanost zlemu kaosu dejstev.«
S to izpovedjo Gorkega o Ar/atolu Franceu je prvi slovenski izbor Franceove krajše proze dobil	najprimernejši
uvod. Gorki je pred 27. leti, ko je umrl Anatole France, jasno opozoril na visoko vrednost tega pisatelja, ki je v dovršenem slogu in jeziku, poln erudicije in tankega okusa .nadaljeval na liniji Rabelaisa, Montaigna, Racina, Voltaira in drugih klasikov francoske misli in umetniške stva-riteljnosti. Najr/ovejše slovensko zanimanje za Francea je majhno znamenje vračanja k temu, kar bi lahko imenovali «večno klasično«, četudi gre za sodobno formo Franceove individualnosti. Franceova nova knjiga prihaja na naše mize v letu, ko je bil Sovretov prevod »Iliade« v nekaj dneh razprodan in sicer v nakladi, ki bi jo bil prejšr/je čase komaj tvegal kak zaseben založnik. Iz megle negotovosti, iskajočega tipanja in eksperimentiranja se dvigajo kakor vrhovi v soncu nesmrtne vrednote človeške stvariteljnosti.
BOŽIDAR BORKO
dečemu. Ko pa zgornjemu četrtič prodajo posodo z vinom, jo sicer sprejme in napije spodnjemu, spije pa samo malo in izroči ostanek spodnjemu ali domačemu starešini (tistemu, ki je v nevestini hiši) s temle poklonom: «Pravico napiti sem že dovolj dolgo imel, zdaj jo prepuščam domačemu ali hišnemu starešini». Ko so minile pravkar omenjene tri napitnice, ki jih imenujejo ((častne napitnice», izreče spodnji starešina vsakršne zdravice,namigne čez čas onemu drugemu in pravi: <(Rad bi s teboj govoril, toda tvoji gostje niso tihi.s
Precej reče drugi starešina čisto glasno: «No, tiho naših> Takoj ukaže tudi spodnji svojim, naj molče: Nato vsi utihnejo. Ko hoče spodnji starešina sneti klobuk (zakaj za mizo sedijo v klobukih), mu reče zgornji: cPokrij svojo pošteno glavo, poštena usta govor eh) Nato ima spodnji starešina dolg govor, napravi marsikateri poklon ter pri tem tudi nazdravi onemu zdaj s to, zdaj z ono zdravico, vredno marsikaterih velikih mogočnežev in gospodov, tako duhovnih kakor posvetnih.
Ko so dobili dovolj jedi in pijače, prosi nevestin starešina njene starše, da bi nevesto blagoslovili. V sobi razgrnejo po podu preprogo in nanjo poklekneta ženin in nevesta, obrnjena drug proti drugemu, da si gledata v obraz. Na eni strani stoji starešina, na drugi nevestin oče in mati. Ženinov oče pa — a t° je nesmiselno — sp nikoli ne pokaže na svatbi. Nevestin oče začne blagoslov in govori: ((Sin moj in ti, hči mojal*Blagoslavljam vaju in vama prerokujem, da bosta videla otrokov otroke do četrtega kolena)). Okoli stoječi pritrjujejo in kličejo:	((Našemu
bratcu, naši nevesti — da bi njim žito vsako rodilo, angeli statva, amen sazvahu, amen amenh) Takoj nato začne oče spet blagoslavljati in pravi: aDobila bosta toliko žita, da bo zmanjkalo prostora, kanior bi ga spravila». Vsi navzoči odgovore kakor prej. Potem nadaljuje, jima blagoslavlja vino, govedo, čebele, a vsakdo okoli stoječih vpije gornji o-brazec.
Potem prime starešina kolač (okroglo pogačo) ter ga vrže ženinu v glavo, da se razleti na drobne kosce in govori pri tem te-le besede: ((Vsi dobri časi, ovi najboljib) Vsi navzoči vpijejo ((Amen, amen!» in vsakdo udari drugega, namreč tistega, ki mu najbliže stoji, s kolačem po glavi, kakor bi mu hotel vanjo vtepsti krušni blagoslov.
Po tej čudni blagoslovitvi peljejo nevesto v ženinovo hišo, vendar ne gre nobeden izmed njenih sorodnikov z njo, tem-
Mixwaukee
mesto
glasbe, umetnosti in kulture
Milwaukee, katerega ime izvira iz indijanskega «Mahn-a-waukee Seepe« —1 kraj zbora ob vodi — je jezersko pristanišče v državi Wisconsm ob istoimenskem jezeru, kije mogoče najlepše med Velikimi jezeri. Turiste osupne krasota pokrajine, bogastvo vrtov in ves pogled na mesto, ki se ubrano razvija. Milwaukee slovi nadalje po vsej Ameriki zaradi svojih odličnih zdravstvenih prilik in zaradi skrajno nizke umrljivosti in kriminalitete. Sole, kolegije in univerze mesta Milwaukee prištevajo med: najnaprednejše v Ameriki.
V letu 1938 je podaril domači rodoljub mestu za koncerte na prostem «Washington Park Temple of Musič«, areno z nad 10.000 sedeži, ki je opremljena z odličnimi napravami za zvočno pojačenje. Darilo so sprejeli meščani s silnim navdušenjem, saj je znana njihova ljubezen do glasbe. Danes je Mihvaukee eno izmed najvažnejših glasbenih središč Združenih držav. Vsako leto je na jezerski obali glasbeni festival, ki privabi .tisoče gostov; pr; festivalu sodelujejo narodnostne skupine dvaindvajsetih držav v svojih narodnih nošah. Dva dneva festivala sta posvečena narodnim plesom in pesmim. Nastopajo nemški, poljski, židovski, grški zbori; grški zbor, ki ga tvorijo člani grške pravoslavne cerkve, prepeva verske hvalnice s spremljanjem klarineta, violine, mandoline in harfe. Skoraj vedno sodeluje tudi kak italijanski operni zbor.
Zelo cvete tudi glasbeni pouk; državni prireditveni odbor Je organiziral nad 20
»V’*-.-"...;,
-v-
Koncert mladinskega šolskega zbora v Milvvaukeeju.
glasbenih tečajev; instrumentalne in orkestralne tečaje, godbene in dva zbora, mehiškega in italijanskega. S temi skupinami tesno sodeluje Glasbeno društvo mesta Mi.1-vvaukee, ki mnogo prispeva k večjemu zanimanju meščanov za glasbo. Na pobudo društva prihajajo iz vseh delov Združenih držav znani glasbeniki in pevci in pod njegovim pokroviteljstvom je mladinski orkester Milwau-keeja Mladina ima tako priliko za študiranje in izvajanje velikih glasbenih del.
Umetniško delovanje tega posebnega mesta pa se ne o-mejuje samo na glasbeno področje. Milwaukeeški umetni-
ški zavod prireja številne u-metniške tečaje, predavanja ter razstave. Zavod jma bogato pinakoteko evropskih mojstrov in dragoceno zbirko lesorezov in bakrorezov. Vsako leto prireja številne razstave, ki potujejo po deželi in po drugih mestih. Najvažnejše delo milvvaukeeškega umetniškega zavoda pa je verjetno na kulturnem poprišču. Približno 600 deklet in mladeničev obiskuje brezplačno sobotne umetniške tečaje. V zavodovih prostorih uživajo gostoljubnost razni umetniki.
Mestni muzej, ki je med najbogatejšimi in najboljšimi v Združenih državah, slovi predvsem po svojih znanstve-
nih zbirkah in razstavah s področja zgodovine, antropologije in naravoslovja, ki jih prireja. Muzej ima tudi izredno zbirko strelnega orožja ter zbirko pip domačega in tujega izvora vseh vrst in kakovosti.
Gledališče predstavlja nadaljnjo stran umetniškega izživljanja Milwaukeeja. Glavna gledališka skupina je družba «Wisconsin Players», so pa še razna druga gledališča in igralske družbe, poklicne in diletantske, ki poživljajo vse leto gledališko udejstvovanje ter nudijo občinstvu obširen klasičen ;n moderen program od‘ Shakespeara pa do najnovejših uspehov Broadwaya.
več samo ženinovi ljudje. K<S so prišli do hiše, reče starešina pred hišnimi vrati ženinovi materi ali, če ta več J 4
živi ali je kako drugače
zadr-
Žana, k drugi, ki jo nadomesc • ((Privedli smo dobro, pridno in
pošteno dekle; če 3°
hočete,
vam bo v hiši osa dela pridno opravljala)). T.edaj pride ženinova mati iz hiše z grdo cunj^
(cunjo za brisanje, sem
hotel
reči), kakršna se navadno rabi v kuhinji za brisanje paso-de, ter jo da nevesti. Ta J° prime na enem koncu, mati pa obdrži drugi konec » roki jo tako potegne v hišo.
Tu se nevesta usede v sobi na okoren stol, na katerem 3 hrapav kožuh s kosmato str njo navzven. Nato ji dado Ja tička (kolenčiča) v naroc)-Ona pa dela; kakor bi te otroku hotela dati prsi in®, podojiti. Kmalu zatem Pristop ženska in ji porine v jjjj-majhno, z medom namazan« pogačo, ki ji pravijoJe Nevesta malo poje, da « nekaj ženinu, naposled Pa u di drugim zraven stoječim Kmalu zatem gredo k ji in hišni starešina na^mJl pravemu starešini, želi namreč dobrodošlico. Pote prikaže kuharica z loncL,. polnim vina, ki gre vanl 1" bližno mera, ter iz njega pije pravemu starešini na vestino in ženinovo z^ Na to zdravje mora vsu^ izpiti poln lonec.	<
Po večerji zapro nevesj°agt ženina v izbo, kjer
lOC/tz/zu. c/	■	-	V	-	J. IJI
drug drugemu sleči čev 1
-	»T	.	..	Afft/I	*	j*
eso t in o1
ah n
vi zakonski ženi metlo v t0
nogavice. Nato gresta Uro kasneje jima prinese r^ čeno kuro v posteljo in
Zjutraj dado nevesti ah^
da bi pometla hišo. K° ^ ^ ta, meče ženinova mat\ y rafi njo vsakršne smeti a in nesnago, ki jo	m	da
la, ter jo trosi tu in ta„ ’^e\a bi nevesta imela čim vyc . s pometanjem. Dragovi P“ ^ dejo in branijo materi naposled ujamejo, da bi ^ sta nemoteno mogla P° ; izbe-
Nato skliče starešina^ navzočne. Nevesti naleze ^ to -na rame, vzamejojj
sta-
sira in vina ter se nap01, d
najbližji vodi. Tu nagod°t\ ^ rešina vodo z naslednji^ ^
sedami: «Dober dan
no
dana, koja si krstila ^°^ebl
svetega Ivana, jaz
pn-ipeljal le-to nevestico,~ ,[st0
deš nji uslužila no nj ^ ohranila.)) Pri tem 0	.“a jih
kaj koščkov kruha i‘n vrže v uodo in vlije t"*!. jgsti vina vanjo. Tako da vo ^je in piti, ostanek poje ijjf sesani in tisti, ki stoje okr a ga. Ti vlivajo potem . atf nevestin lonec, toda del.0 ^li-drugovi jim branijo in 3. jgjr vajo. Končno gredo vsi paj spet domov.	]cd-
To je, se zdi, posnemnnj^
kega staropoganskega -jo-žrtvovanja. Menda ne .gSp dovalo, ko bi ta ali znajdi' veni uradnik prvemu 1 je telju te praznoverne 0v<r
izkazal čast ter morda ” o-ril čvrsto palico (<td 1 -.^oiei nem starešine) nekako’ .vedel ((Dober dan, o pa^ca'u; tefl1’*
da
bi
iztePla
sem- te semkaj, p ra znovernemu plah tako bedastih	{epo
ter mu ohranila sukh se čisto.» Tak pozdrav pu1	. pri
pač še danes kar Pr.rL pri1' takih vodnih ceremoml 'vCi dar se je bati, da si tr navcr ne bi dali iztepsti star ^o-de. Navada je kmetom dajec.	začrt«
Ko so prišli domov, • ples. Plešejo pa samo ^ irt
nevesta in fantje.
dva primeta konec 1	li-
ga med. plesom držita mi. Tako poskakujejo po^e kn dvojne piščalke,mladf,„ vidaUce.
pleše, pa  --------------- a
zastavonoša in trob’l( .	.
sedijo in častitljivo o rajanie kakor nekakšni V sodniki.
Drugi starci pa .	0>	r,-
drugemu zdaj to, zdaj so počeli, in pripoveduj J fb kršne grde kvante, t0 st kdo le more izmisliti, pojim včasih naloži	gt-
kora. S takimi ***%?' 0V<** dobljami in zbad!*»«»"» cami, ki z njih naštet a nočem niti onesnažiti F in bralčevih oči,	^
dragocenega casa,	nesm*
mo rečem, da so	ima)0
selne in sramotne grdi koštruni največ) ^ zabavo in smeh. Saj prI-mnrne norčije	»	degu
stoje slabše ko starim rgS.
ki naj bi si	za nedf'
nebo in častnost ah	uo
no šalo. m nis° f nesramen
da izzivajo surov m ^ 0H smeh. Tako ug	jnlj.
štiri dni, včasih celo ^u-
Ko se jih je	ie\i,	dt
ial ^r s\^J\Tzahi*lljt
vsakemu kolač, se * čTst, da so bili*%°£ U4 ter prosi, naj bodo	n	b
tako zadovoljna, ce t razu tako odslovil ter 3‘^.^i, n* meti, da jih ta,a * 0dšeh bi nihče sain od *
Medtem ko nl tej [c,
starešina, naf0)
tožijo
ŠEŠLJIH
POSTAJA
LETOUISHO
SREDIŠČE
Pri nas je velika gradbena dejavnost: nove hiše rafijo kot da bi bile «gobe» ki povpraševanje po stavbnih zemljiščih raste. Med in-eresenti so skoro sami tuj-°i. Čudimo se. da jim naše oaseij,e tako ugaja, čeprav se zavedamo njegove prijetne obalne lege s primerniki prometnimi zvezami s Tistomi, kateremu manjka zaledje. Ce bo Sesljan tako napredoval, bo v nekaj le-m ^predstavljal predmestje
V teh lepih in zadnje dni ze vročih pomladanskih'
neh je pri nas zelo živo ® Postajališče polno vozil.
°®tinski obrati sq menda zelo zadovoljni, ne pa tako gostje, ki pogrešajo večjo “»bnost in postrežbo.
V vasi se opaža vedno Večja brezposelnost. Delo je nestalno in kratkotrajno.
areče imajo pri tem »naseljenci, ki'uživajo oče-°vsko skrb cd' več strani jn imajo za to določene naše. Kaže, da se naša oblaka uprava za to vpra-Je ne zanima dovolj.
. Ki čim več, domačini
prai, mani> to Je kot kaže *jaKsa njeno načelo.
/-
^je dvakrat smo opozorili en ka, lastnika «Carsi-e», aa se v svojem p-ujet W Premalo zanima za pot-e pretežno slovenskega P°iekla. Imamo vtis, kot da 1 Osebje imelo nalog ita-'Jančariti čeprav je menda se> kot tudi gospodar — °yenske krvi. Samo eden |6 Jzjema jn se zaveda svo-* narodne in službene dolž-,°sti, s čimer potnikom ze-jJjgaja. Tudi'moramo opo-t^ti, da se nekaterj bilje-ji vedejo tako kot bi bili kiki na razpolago njim •n ne narobe ter so njih od-DS1 do potnika vredni obijanja.
Saj smo že rekli: Ce g. nožiču ugaja naš denar, naj Uvažuje tudi naše zahteve, jfpar bomo prisiljeni povedi še kaj.	f.
iz siinn ‘zuir m.
nam
® novem, ribiškem nase-v. Stivanu se je ~že mno-
jjti  	^ jc _
Pisalo, pri nas pa govo-Conski svet (recte Pa-?h) mu je naklonil kar
milijonov. Zato ima u-
luu 200 .
SehVa tega famoznega na-dot b^Sum ponuditi za on-ln u zemljišče kar celih i ur za kv m Zemljišče lastnina 17 uoravlčenih . aastmkov , med katerimi planski grof s 3 deleži, dain ■ zemljišča ne pro-zJ ’ ,ker ga potrebujejo n® to drugič, ker ogroža skih n.?SelJe interese devin-bcKj* ribičev. Šušlja se, da da ta svet razlastili, češ (hcJre za splošno korist Vo,. f Pubblico). Radi bi Spufali' v čem, obstoji ta ski	korist. Gospod conr
Iiian?f? dnik jo kot ita-1 Prefekt gotovo do-se .Pozna in mi tudi. Zato Mn-	v ir>teresu tu-
»tj up? 1P| splošne skupno-
Nad vhodom v Gruntar-jevo gostilno v Bazovici je vzidan star napis v latinščini (glej sliko, ki se glasi: Hoapitium una cum cisterna et adiacenlibus Aerepu b. Terg. a fundamentis errect MDCCXLIII.
Ta napis je postavila leta 1743 tržaška občina, ko je tam sezidala postajališče. s krčmo, hlevom in vodnjakom za kranjske, pivške in brkinske voznike, ki so vozili v Trst živino, sadje, krompir, pšenico, seno itd., nazaj pa raznovrstne industrijske izdelke, kolonialne predmete, obleke itd.
BREZ ZAMERE...
Kdor je bil že na Repen-taboru, oziroma na Poklonu, ga bo gotovo spoznal, ker ga je nedvomno videl kje na cesti ali v gostilni pri Furlanovih.
Kot so značilne za Repen-tabor skale, cerkev na griču, srednjeveško zidov je, tako je tudi ta možiček, ki se vam tako prebrisano smeje izpod zimske kape, značilni tip, ki .ga vsi poznajo, še bolj pa mu ugajajo.
Ce mu ponudite kozarček vina in> se mirno pogovarjate z njim, vam bo marsikaj povedal' iz svojih mladih let, ko je bil avstrijski «žendaim», če pa mu kdo zažvižga, ali ga vpraša zakaj ne gre delat, ali koliko kozarčkov ga ie spil, tedaj se razburi in jih začne naštevati, da se vsi svetniki plaše od groze. Pri Furlanovih pa mu znajo potolažiti srce. .
To je nune Pept Joštov s Poklona. Morda se bo nune razburjal, ker smo ga dali v; časopis in celo objavili njegovo sliko. To smo pa storili zaradi tega, da opozorimo nagajivce, da ni prav oe nadlegujejo moža, ki nobenemu ne stari slabega.
OBLJUBI DELI DOLG
stajn	3 sončnih dni po
lo	deževju nas je ze-
lam Zvesehlo, ker lahko de-Sesni na Polju in pobiramo ,UPa>i smo. da jih Da , c; ker so lepo cvetele, 10 vir? k-° vrcme napravi-lete ’*? škodo, tako da je c0	. er!j skoraj polovi-
bil0	nJ kakor bi jih lahko
rai0 t,,H Vreme nas je ovitega Pri gradnji ljud-banireč *ma' Kanienje je Sijati vse skopano, a Pri toT moremo, ker hlain „kd'nnolomu ip dosti
tel T'
?.ail vas? ™	S<? Postavili v
^tajaliEAn.^*, avtobusnih po-
Wse	orogove	za	na-
i‘h Prin?	Čakamo,	da
ii! ^	Mi'j'	toda
th hi r?b?	jezični, jim
č^mo dvojezičen': Zu'
--b Z naK?
činsko upravo v Miljah imamo v lem pogledu žalostne izkušnje. Dvojezične napise, razglase itd. nam pošiljajo le za izterjevanje davkov, drugo je pa vse le v italijanščini. Kominformi-sti so v predvolivni kampanji obljubljali, da se bodo boril; za spoštovanje slovenskega jezika in za naše narodnostne pravice. Pa vse to je bilo, kot po njihovi navadi, le prah v oči. Tudi župan Pacco je ob svoji izvolitvi svečano izjavil, da bo zagovarjal pravice Slovencev. Toda vse je bilo le gola laž. Ostalo je kot je bilo prej, m še slabše. Drugih posebnih novic v naši. vasi ni. Vse hiti z delom, kljub temu pa ne zanemarjamo prosvetnega dela, črtamo časopise in, sledimo razvoju političnih dogodkov v svetu in pri nas,.
V Bazovici so imeli vozniki zadnjo postajo. Vožnjo so si uredili tako, da so prišli zvečer v Bazovico. Tu so si potolažili žejo in glad, se spočili, naslednje jutro pa so spočiti vozniki in živina na vse zgodaj bili že v mestnem vrvežu. Opoldne so že žvenketali zlati cekini v žepih zadovoljnih Kranjcev.
To so bili zlati časi za mesto, meščane in tržaško občino. Zato je občina poskrbela, da je čimbolj ugodila trgovcem, voznikom itd. Za voznike kot smo rekli, je bila prva vaška gostilna sezidana v Bazovici, na plošči pa je tržaški grb, ker je to napravila tržaška občina.
«Pri lipi» je zato daleč naokoli zelo znana gostilna; «Pri lipi» jo kličejo, ker je na velikem dvorišču pred hišo košata lipa, pod katero se zbirajo možaki. Tu so pred dobrimi 50 leti ustanovili bazoviško prosvetno društvo «Lipa», ki še danes deluje; v skednju ali lopi na tem dvorišču pa je bil prvi sestanek OF za časa NOB. Hiša in gostilna sta menjala že večkrat gospodarja. Tržaška občina je prodala hišo Vrabcu, ta Steguju, ki jo je prodal Urbančičevim, sedanji gospodar pa je gospod Gruntar.
DIIM tlllltl
prijateljica
vsakega otroka
Cesto stopi mati z otrokom v to, ali ono knjigarno in obstane pred množico knjig: «Kaj naj kupim? Katera knjiga ga bo najbolj zanimala in katera mu bo največ koristila» se v zadregi vprašuje in ne ve, kaj bi izbrala.
Ta negotovost je dokaz, da maiti vse dotlej o tem vprašanju ni še prav nič razmišljala. In to seveda m prav, kajti vprašanje, kaj naj bi dali » troku brati, v resnici ni samo stvar, o kateri bi morali razmišljati samo učitelji in vzgojitelji, temveč bi se morali ob tem vprašanju zamisliti tudi starši.
Knjiga je močno sredstvo v poglavju vzgoje otrok; rečemo lahko celo, da je eno najmočnejših sredstev. Marsikdo od nas še danes ne more pozabiti vtisov in slik iz knjig, ki jih je prebiral v najbolj rani mladosti. Ce kdo govori o oblikovanju svoje osebnosti in o razvijanju idej v sebi, običajno navaja tudi knjige, ki jih je v mladosti bral.
Nedvomno se otroci zanimajo za knjige. Todia otrck sam ne zna izbirati, prav lahko ga premami ne samo prikupna vsebina knjige, marveč.že tudi samo njena prikupna zunanjost. Zato je potrebno otrokovo zanimanje za knjigo pravilno usmerjati.
Kaj morajo storiti matere za to, da bi se v otrocih vzbudila in razvila ljubezen do knjige? Same naj se zanimajo .za knjige, posebej za mladinske! Ce le mogoče, naj ob prostem času že najmlajšimi ki še niso prestopili šolskega praga, prebere lahko pripovedko ali nekaj pesmi ali razkažejo nekaj slik iz dobrih, njim namenjenih knjig. Pri starejših otrocih pa, ki bero že sami, naj vzgajajo predvsem ljubezen in spoštovanje do knjige. Morale pa bi jim tudi že svetovati, kaj naj vzamejo v roke. In glede tega hočemo povedati še nekaj besed.
Otrok živi s knjigo, ki budi njegovo domišljijo in ji daje krila. Iz knjige črpa otrok velikokrat prve pojme o dobrem in slabem. Iz njenih strani se spoznava s svojo do-
• mbvino, z življenjem drugih narodov, z življenjem živali itd. Si knjigo v roki potuje o-trok v daljnje vekove, v pretekle in bodoče. S knjigo v rokipotuje v daljnje dežele, iz nje spoznava različne ljudi, njihov različen način življenja in običaje; otrok potuje s knjigo celo v središče zemlje ali skozi vsemirje v njegove neizmerne svetove? Taka knjiga širi otroku meje, do katerih ne more seči njegovo oko. Knjiga pomeni torej otroku nov in brezmejen, bogat svet.
Zato ne smemo dovoliti, da bere otrok knjige kar tako na «slepo». kar mu pač pride pod roke. Skrbimo, da bere knjige, ki so primerne njegovemu razvoju, njegovi starosti in znanju, da bere knjige, ki jih more razumeti
ZOBOVJE
IN
PREHRANA
Brez dvoma ima prehrana, velik vpliv na zdravje človekovega -zobovja. Da prehrana ugodno vpliva na zobovje in čeljusti, mora v glavnem odgovarjati naslednjim trem zahtevam.
1. HRANA NAJ BO PRAVILNO SESTAVLJENA.
Osnovne sestavine prehrane, se pravi: beljakovine, maščobe, ogljikom hidrati, vitamini ter mineralne soli, morajo biti v pravilnem razmerju s celotno prehrano. Organizem sicer takoj reagira na količinsko nezadostno prehrano, kar se ka-[ že v tem, da postane človek lačen, vendar se pa to ne zgodi, če prehrana v svojem sestavu ne odgovarja zdravstvenim zahtevam. Zato žal ni mogoče postaviti določenega pravila, ker je način prehrane v
veliki meri odvisen od podneb ja, okolja, starosti, poklica in splošnega zdravstvenega stanja. Ogibati se moramo enostranske prehrane in gledati na to, da bo hrana vsebovala dovolj čmega kruha, sadja, sočivja, mleka, masla, sira, mesa in krompirja, in sicer v pravilnem razmerju in izmeni.
2. HRANA BODI PRAVILNO PRIPRAVLJENA!
Ker se pri pri%>ravlja:nju hrane kaj rado zgodi, da gredo v izgubo bistvene sestavine, moramo paziti, da pri pripravljanju hrane ohranimo njeno funkcionalno in biološko vrednost. Potrebno je torej, da posvečajo gospodinje v svoji kuharski umetnosti največ paš-nje v to, da ne gredo pri kuhanju v izgubo vitamini in rudninske soli. Nikdar ne mo-
Letošnja pomlad je bila do- to ne bomo tega ponavljali. Do-
slej tako grda in nestanovitna, da je bilo gospodinjam kar težko pomisliti, kako in kdaj bo-do lahko spravile zimsko garderobo na varno. Toda vreme se je kar nenadoma spremenilo in tako smo tako rekoč preskočili kar iz zime v pravo po. letje. Zato je skrajni čas, da vse tiste gospodinje, ki tega še niso storile, takoj spravijo vse volnene in krznene stvari.
Ker smo že mnogokrat slišali pritožbe, češ da so tudi spravljene stvari molji vendarle prejedli, hočemo dati našim čitateljicam nekaj praktičnih nasvetov, ki bodo prav gotovo koristili.
Vsaka količkaj številna družina razpolaga vedno z raznimi volnenimi bluzami, jopicami, rutami itd. Predeni vse te stvari spravimo, jih moramo pošiti ter nato dobro oprati. Vsaka gospodinja že ve, kako najbolje volnene stvari operemo, za-
bro je, da stvari prej tudi nekoliko potikamo, da jim damo pravilno obliko ter jih prihodnjo zimo laže uredimo. Vse te volnene stvari zložimo v skrinjo ali predal, katerega dno smo pokrile s časopisnim, papirjem,. Nato potresemo vse z dobro plastjo naftalina, ali kakega drugega sredstva proti moljem. Ce je to sredstvo v prahu, potem ga denimo v majhne vrečke iz gaze. Ko naredimo to, pokrijemo vse zopet s časopis-nim papirjem ter skrinjo ali predal dobro zaprimo.
Volnene obleke in plašče moramo najprej dobro skrtačiti. Vse tudi najmanjše madeže je treba očistiti, ker molji namreč najraje nagrizejo pra-v u-mazana mesta. V drogerijah dobimo posebne papirnate vreče, za obleke in plašče, v te vreče potrosimo nekaj naftali-ne ter jih zgoraj dobro zapremo.
Krznene stvari moramo naj-
prej dobro prezračiti, nato dobro iztepsti in skrtačiti. Ce so na krznu madeži, jih moramo prav tako z bencinom, odstraniti. Krzno nato zavi jemo v časopisni papir, ail pa še bolje v bel papir; vse posujemo z naftalinom ter jih prav tako spravimo v papirnate vreče.
Ne pozabimo tudi raznih o-dej jn drugih malenkosti!!
remo dovolj poudariti sledečih zahtev,- uživajmo čim več surove hrane; na vitaminih bogata živila ne smemo predolgo časa prati ali preveč namakati v vodi, ker vodd izpere mineralne snovi; čas kuhanja naj ne bo predolg; dušenje" ima prednost pred kuhanjem; ne odlivaj vode, v kateri si kuhal, temveč jo uporabljaj za ■ juho in prilivanje drugim jedilom, taka voda je namreč bogata na vitaminih; ker vsebuje krompir velike količine vitamina C, zato ga uživaj kar največ v oblicah; jedi ne pogrevaj, ker prestane jedi izgubijo mnogo vitaminov.
3. HRANA BODI KONSISTENTNA!
C e je hrana kašnata, sluzasta in redka, škodi zobem in čeljustim, zato ■naj bo trda in kompaktna ter gosta, ker le z grizenjem navajamo zobovje k delu in tako utrjujemo žve-kalne organe. To velja predvsem za otroško zobovje: otroci zelo radi grizejo in žvečijo, kar je zobem zelo koristno in pospešuje rast čeljustnice ter preprečuje nepravilno lego zobovja. Hrama naj bo tako pri pravljena. da je ne bomo hlastno pbžirali. avipak da jo bomo grizli in po grizenju dobro prežvečili. Uživajmo čim, več črnega kruha s trdo skorjo, sveže sadje, redkvico, lešnike, orehe ter podobno, tako smo namreč prisiljeni, da grizemo in žvečimo ter na ta način ja-čarno zobovje.
Seveda je pa tudi potrebno, da enkrat ali dvakrat na leto obiščemo zobnega zdravnika, ki nas bo opozoril na morebitne zobne okvare in jih pravočasno odstranil
PEPELKE
Pogovorimo se danes o tistih oblekah, katere le prerade zanemarjamo, oziroma jim posvečamo premalo pažnje. To so predvsem domače ter kopalne obleke. Piave pepelke so, vsaka na svoj način.
Malokatera izmed nas misli ob izrazu «domača obleka« na halje iz žameta ali izbrane svile. Naša domač^ obleka je tista, ki nam, služi pri kuhinji in čiščenju, na splošno pri delu. Neumestno bi bilo poudariti znova, da mora biti taka obleka praktična, vedno čista, u« dobna itd. To vemo, ker ie bilo neštetokrat že napisano. Želimo.
JU IJMifli HPH Hill M ŠM 99W	W91111111 UPUIlil JPH WW M UP š
J§® 9M	MM.	ši JU '§9 JU HIJIJ	HJ® VMM. ilill gH flf 'šilil lij!	Sjik Hf
iHRiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiim^
Važna novost v vinogradništvu
ŠKROPILNO ŽVEPLO DAJE LEPE USPEHE PRI UNIČEVANJU TRI NE PLESNI
Trtna plesen ali oidij je bolezen, kj jo naši vinogradniki in trtorejci sploh predobro poznajo.
Ako je pravočasno ne uničujemo z žveplenimi pripravki, lahko povzroči na žlahtni vinski trti ogromno škodo. Za trtno ušjo ali filaksero in za pe-rcmosporo ali strupeno roso je trtna plesen gotovo najbolj nevarna bolezen v vinogradu, ker uniči ue$ letni pridelek grozdja ter ošibi trte za bodoče letine. Zaradi tega je razumljivo. če si vinogradniki in strokovnjalci že približno sto let, kar se je ta bolezen močneje pojavila, trudijo, da dobijo čim učinkovitejša sreastva zoper trtno plesen,
■ Kakor je tudi našim trtorej-cem ie na splošno znano, povzročajo trtno plesen ali 'oidij mikroskopičme glivice, ki napadajo vse zelene in nežne dele vinske trte domačih, žlahtnih vrst. Trte izabele in jrugole Ver šmarnice in še drugih križank ali edirektorjevs, kakor tem trtam pravijo, ta bolezen ne napada in ne škoduje. Kakor so dognali kmalu pp prvem močnejšem pojavu trtne plesni. je to bolezen mogoče uničiti in njeno razširjanje preprečiti le če prašimo zelene dele trte z žveplom v prahu.
UČINEK ŽVEPLA V PRAHU
Žveplati je pa se ni izkazalo vednp enako in dovolj učinkovito. Mnogo je odvisno od vremena in toplote; Zveplanje ob mrzlem in deževnem vremenu je brez učinka. Treba je zadosti toplote in sončnih žarkov, da žvepleni prah lahko razvija strupene žveplene pline, ki so za trtno plesen pogubni 'in preprečujejo njeno razmnoževanje. Zveplanje tudi bolje učinkuje, čim drobnejši žvepleni prah uporabljamo. Po natančnih poizkusih je bilo dognano, da nu-ventilirano žveplo vinogradnikom največ uspeha. Drobnost prahu • izražamo v stopnjah «Chancels (izg. šansel). Italijanski zakon predpisuje za žveplo prroti trtni plesni najmanj 70 stop. chancela. Ze nekaj desetletij nudi trgovina trtorejcem žvepleni prah, ki doseže tudi 95 stop. chancela in ga na splošno imenujejo «superv’entilhto». Cim več stopinj chancela ima žvepleni prah, tem učinkovitejši je pri pobijanju trtne plesni in tem bolj se izplača. Seveda je to žveplo tudi razmeroma dražje, kar je odvisno tudi od njegove čistoče, ki jo pa izražajo v odstotkih. Dvakrat rafinirano žveplo presega na splošno 99.5 odst čistoče, kar pomeni, da ima tako žveplo kvečjemu 0.5 odst. prahu, ki sestoji iz drugih snovi.
ŠKROPILNO ŽVEPLO
Žveplo v prahu škropimo z raznimi pripravami. Naši vino-grddniki se za zveplanje največ poslužujejo ročnih mehov in pa najrazličnejših nahrbtnih žveplalnikov. Z vsemi temi pripravami pa ne moremo popolnoma razprašiti žveplenega p ra hu. Tudi se ta prah ne more oprijeti trdno zelenih delov rastlin in ga veter ter dež z lahkoto odneseta raz njih. Voda takega žveplenega prahu ne more razmočiti * in se v njej tudi ne da dobro razmešati, da bi ostali v vodi posamezni delci žvepla razdeljeni, ker silijo skupaj na vrhu vode ali plavajo v njej v nekakih svalkih.
Razne tovarne, oziroma rafinerije žvepla pa so uspele v zadnjih letih pripraviti žvepleni prah, ki se hitro razmoči v vodi in se v njej razdeli v naj-, drobnejše delce, tako. (hi je videti kot bi bilo žveplo v vodi raztopljeno, čeprav je le silno razdeljeno ali razredčeno v tekočini. (Žveplo torej ni kat slad-kor ali razne soli, ki se v vodi raztopijo).
Tak žvepleni prah, ki se v vodi popolnoma razmoči in razdeli v najdrobnejše delce je mogoče tudi škropiti z navadnimi trtnimi škropilnicami. Zaradi tega so mu dali tudi ime «škropilno ži)eplo». Pri škropljenju s takim žveplom doseže, mo, da se najdrobnejši delci njegovega prahu pomešajo z vodlrvimi kapljicami — v podobi medle. — ter oprimejo vseh delov in tudi spodnjih strani listov jMŠkropljenih trt, oziroma rastlin. Pri praženju ali navadnemu žveplanju pa pade večinoma tudi najdrobnejši žvepleni prah le na zgornje strani listov trte in drugih rastlin, od koder ga veter jn dež z lahkoto odneseta, kakor smo že zgoraj omenili.
SIJAJNI USPEHI
S ŠKROPILNIM ŽVEPLOM
Kako dobro se je obneslo škropilno žveplo dveh znamk: «Fi*H>it» in «Mormino» pri prrak tičnem pobijanju trtne plesni, nam pričajo podatki ,ki jih navaja prof, Rui in ki so bili ob-javljeni decembra 1948 v reviji, ki jo izdaja uSola in poskusna postaja za trtorejo in kletarstvo v Coneglianu».
Poizkuse so napravili na znatni površini in na velikem številu trt raznih vrst 1948 leta. Vreme je bilo zelo ugodno za razvoj trtne plesni ali oidi-ja in zapazili so prve napade že 25 aprila.
Na koncu poskusnega leta so mogli zabeležiti naslednje uspehe;
Sredstva proti plesni, škoda na trtah, uspehi
1. Kontrola (brez sredstva) Skoda 60-70% Uspeh 0
2. ventilirano žveplo
Skoda 1/2% Uspeh zelo dober
3. «Fiovit» škropilno žveplo Skoda Q Uspeh sijajen
4. «Morrrino» — škrop. žveplo Skoda Q Uspeh sijajen
Na imenovani poizkusni postaji v Corveglianu so dosegli sijajne uspehe s škropilnim žveplom tudli v letini 1950. Dognali. so tudi, da kljub hudi vročini in izredno 'Visoki toploti v lanskem poletju, ni bilo opaziti nobenih Oipeklin niti na listih niti na. Jagodah, kjer so uporabljali škropilno žveplo «Mormino». Kjer so pa žveplali trte z ventilirunim žveplom, so bili nekateri bolj zunanji listi nekoliko ožgani, ker se je na one liste usedlo več žveplenega pmhu kot drugod. (Nadaljevanje prihodnjič)
deblo
past
deblo
PAST NA DEBLU
Jabolčni zavijač
Od kod črvivost, ki povzroča sadnemu drevju leto za letom, toliko škodte? Ali jo je mogoče preprečiti? Gotovo! Škodljivca že itak poznamo vsi, spoznati je treba še njegovo življenje in razvoj, da mu borno z majhnimi stroški lahko prišli do živega.
V toplejših krajih že konec aprila, y hladnejših pa maja in junija poletava okrog jablan majhen metuljček, jabolčni zavijač (Carpocapsa pom-oneUa). lči ga navadno tudi imenujemo samo «črv». Ne napada samo jaibodk, ampak tudi hruške, češplje in breskve.
Metuljčki, ki imajo prednja kapica pisano-sdvoizelene barve, zadnje pa sveflosive brez madežev. letajo zvečer. Ko drevje odčvete, odložijo samice na vse zelene dele drevesa, predvsem na cvetne čašice in, na pecelj 30 db 50 jajčec. V osmih do štirinajstih dineh se izležejo gose-
ČEŠNJEVA MUHA
Češnjevo muho (Rhagcletis cerasi), imenujemo kot ličinko «črv». Ta škodljivec vedno napada češnjeve plodove in je zelo škodljiv, ne samo zato, ker zaleže črviča v Sad, ampak tudi zato. ker postanejo češnje mehke — neprijetnega c-kiusg- in torej neprimerne za prodajo. Ce češnjo razpolovimo, najdemo pri koščici v neki ’ nagniti kaši belkasto 4 do 5 mm veliko ličinko češnjeve muhe. Ce položimo take plodove v hladno vodb, izlezejo ličinke iz plodiov, 'ki pa kljub ternu niso užitni. Dorasla muha ne meri čez pol cm, nje trup je črn, tu pa tam rumeno pikčast. Glaya je tudi
Sadež s črvičkom muhe; odrasla muha (samica)
rumena, kcilei prozorni z nepravilnimi čarnimi lisami.
Dorasla češn jeva muha se pojavi v maau-junijiu ter poletava ob toplih urah. Odlaga jajčeca na zoreče plodove. S podaljšanim leglom predrg plod blizu Peclja in odloži nanj drobno jajčece; ker se majhna lamica tako(j stisne in zaraste, okužbe niti ne opazimo. V nekaj dneh izleze iz jajčeca zelo majhna ličinka, ki se prerije do koščice. Ko so češnje zrele, so dorasle v njih tudi ličinke. Prevrtajo se na prosto in odpadejo, pa tudi prelezejo po deblu na zemljo. Zarijejo se do 3 cim globoko v zemljo in zabubijo v rjavkastorumene, sodčkom podobne bube, iz katerih izleti v maju prihodnjega leta češnjeva muha, se spari in odlaga jajčeca na mlade plodove češnje.
To veliko škodljiivko zatiramo v glavnem s tem, da uničimo bube. Ce rastejo češnje na obdelan; zemlji, je najbolje, da zemljo po obiranju pod drevesi globoko prekopljemo in spravimo bube v globino, od koder ne morejo muhe na površje. Tudi je prav. če prekopano zemljo povaljamo ali vsaj potolčemo z lopato. Pri prekopavanju so nam laihko dobre pomočnice kokoši.
Na travnatem zemljišču teže zatiramo črva. Dobro je. če v času, ko češnje dozorevajo, tra. vo pokosimo in ve® prostor pod drevesom potrosimo z apnenim prahom, v katerem poginejo odpadajoče ličinke.
Za zatiranje češnjeve muhe rabimo tudi melaso z arzenikom ali svinčenim arzeniatom, ki ju stavimo v posodice in te obesimo na več mestih po vejah češnje. Sladkoba melase, ki
služi kot vaba, privabi muho, ki pogine, čim jo poskusi. Izborno sredstvo proti češnjevi muhi je tudi DDT škropivo. Dvakrat moramo škropiti z 1-odstotnim DDT škropivom, in sicer v drugi polovici maja in drugič kakih 10 dini pozneje.
Trtni zavijač
Trtni zavijač (Byctiscus be-tulaie) je komaj pol centimetra dolg hrošček. Barve je različne; nekateri zavijači so kovi-nasto zeleni, drugi pa plavi kakor jeklo. Pojavi se, kadar poganja trsje. Samice zavijača imajo to navado, dia ranijo mlade poganjke in peclje listov, trte, hruške, češnje itd. Tako ranjeni listi ovenejo in se z lahkoto zavijejo. Med' zavijanjem listov polaga samica med posamezne gube in zavoje jajčeca v prav različni množini, in sicer največ 6 v en zavitek. Ti zavitki, zaradi katerih so dali hrošču ime «zavijača«, ga posebno označujejo. a tudi izdajajo, ker po njih vemo, da je v trsiju. Iz jajčec izlezejo ličinke, ki se hranijo z zavitkom. Gb vetrovnem vremenu popadajo zavitki na zemljo, kjer se preobrazijo v hroščke.
Danes imamo tudi nova sintetična sredstva, s katerimi lahko zatiramo zavijača. Škropimo ga z 1-odstotnim tiogamom v času, ko grize peclje. Poslužujemo se lahko tudi tetrafida, ki ima tudi to svojstyo, da ga list vpije, pride v mjsrn v stik i ličinkg ter jo un*i$»
nice, ki so prvotno belkaste s črno glavo in ki se navadno zarijejo pri muhi v sredino plodu. Kjer razjedajo notranjost.
Vhodna luknjica se kmalu zaraste in od zunaj nič ne poznamo, da bi bil črviv. V kakih 20 db 25 dneh pa postanejo črvički 15 do 20 mm dolgi in mesnordeče barve. V drugi polovici junija zapustijo črvički plod in si poiščejo skrivališče, navadno v razpokah na deblu, kjer se zabubijo. Avgusta meseca že predere bubo metuljček, ki takoj zaleže p<> sadju drugi zarod. Ta dela še večjo škodo kot prvi, ker ga je več, plodov pj manj kakor spomladi.
Gosenice dirugega zaroda so ob zelo ugodnem jesenskem vremenu dleloma dorasle že na drevju, preden je sadje zrelo
Kako zatiramo škodljivca?
Napadeni plodovi zaostajajo v rasti in postaporpa odpadajo, posebno če drevo narahlo stresemo.
Plodovi so kakor lešniki in
vsi preluknjani. Včasih odpa	.	-	  ,
dejo vsi db kraja, tako da ne Potrebnem' ne izgubljata.
sj izpopolnjevanja in novosti.' Izberemo si takšne domače obleke, ki jih lahko oblečemo tudi za pot v kopališče ali kratek sprehod. Iz kockastega ali gladkega platna je prvi model katerega posebnosti so; kratki kimono rokavi, majhen ovratnik, v krilu pa gube, pod katerimi se skrivajo žepi. Dodajmo bel ovratniček ali belo pentljo, bel obrobek na rokave ter usnjeni pas v kontrastni barvi: pred nami je vesela poletna o-blekca.
Kadar nastopi pasja vročina, obdržimo na sebi le najpotrebnejše ter se zgodi, da pri domačem, delu nadomestuje obleko spodnje krilo. Ali ni bolje v takem1 primeru pripraviti si globoko izrezano obleko, kj bo nladna in estetična? Druga korist te obleke je, da tvori v zvezi s športno bluzo (v primerni barv; seveda) oblačilo za spre-hode ali opravke v mestu. Tretji risbi lahko prisodimo zmago; takšna srednje dolga haljica je pravi čudež. Recimo, da je iz temno-rumenega platna. Z navadnim, krilcem jo nosimo doma. Prosto padajočo jo ogrinjamo preko vsake poletne obleke, na kopanju pa nadomestuje kopalni plašč. Tako smo prišli dd druge pepelke, kopalne obleke. Po navadi vložimo Dremalo skrbi pri izbiri oblačila, ki komaj zasluži to oznako, tako malo ga je. Im vendar mora ta majhen kos blaga opraviti isto delo kot najširša obleka, namreč skriti napake telesa ter n,as prikazati v čim bolj prikupni in primerni obliki. Zato se moramo otresti vseh iluzij, ko gledamo slike vitkih, eteričnih deklic v kopalnih oblekah brez naramnic ali kaj podobnega. Postavimo se raje pred ogledalo, ali n« v visokih petah, temveč bose ter s spuščenimi lasmi, takšne pač, kakršne smo pri kopanju.
S strogim, odkritim, očesom moramo ugotoviti, kaj iP za nas primerno in kaj ne. S tako izbrano kopalno obleko gremo rade na kopanje, kjer nam bosta morski veter in voda odnesla pepel prejšnjih neprimernih oblačil.
Sonja Mikuletič ~ Palme
OHRANIMO
VITAMINE
pri kuhanju
Vitamim A in C sta najmanj vzdržljiva, zato moramo pri pripravljanju hrane zelo paziti, da se oba, za čiloveka tako potrebna vitamina po ne-
dobimo od drevesa niti enega piškavega sadu. Ravno s pobiranjem odpadlih plodov, ki jih dajemo prašičem, uničimo marsikaterega črva, a ne vse, ker je marsikateri zapustil plod že na drevesu in je jabolko šele pozneje odpadlo. Ti črvi se niso zadovoljili z uničenjem zgolj enega plodiu, ampak so napadli še sosedinija zdrava jabolka.
Sadne shrambe, kjer je čez zimo nakopičenega mnogo sadja, so prava zavetišča za tega škodljivca. Take shrambe bi morali zgodaj spomladi, ko pospravimo vse sadje, temeljito osnažiti in zažveplati, da stremo vso zalego po skrivališčih.
Zelo mnogo zavijačev se ujame, ako nastavimo meseca junija po deblih ne'ke vrste pasti (zavetišča), kamor se skrijejo gosenice, ko zapuste plo dove. Pest slame, lesne volne ali pasove iz cunj, valovitega papirja namočenega v naftolu privežemo okoli-debla v polm vici meseca junija, V ta skrivališča se radi skrijejo črvi da bi se zabubili. Take pasove moramo vsakih 15 dni pregledati jih uničiti ter zamenjati. ValoJ namočenega v naftolu. ni potrebno menjati. V januarju po vsa ta skrivališča odstranimo in zažgimo.
Z zimskim strganjem (snaže-njem) detel in vej ter s škropljenjem s preparati na osnovi katrana ali petroleja in solfu-rov pokončamo mnogo gosenic
Škropimo z insekticidi takoj, ko dosežejo plodovi velikost oreha (v polovici maja). Ker se črvički ležejo postopoma in se hkrati tudi veča površina sadežev, je potrebno, da, škrop ljenje dva do trikrat ponovimo in to vsakih 10 dni.
Najprej moramo spregovoriti nekaj besed o posodi: če hočemo, da bo tudi kuhana hrana obdržala vitamina A in C, ne smemo uporabljati pri kuhanju niti bakrene niti železne posode. Baker je namreč največji neprijatelj vitaminov; čim, sa hrana dotakne bakrene posode, sta omenjena vitamina že izgubljena. Zato kuhajmo hrano, ki vsebuje vitamin A in G v aluminijasti, emajlrani ali glinasti posodi.
Vitamin C propade v glavnem- pri segrevanju ter v dotiku z zrakom. Posebno hitro sa vitamin C kvari ali izgublja pri temperaturi od 35 do 49 stopinj, mnogo manj pri vrenju. Razen tega moramo vedeti, da se vitamin C pri kuhanju preseli v vodo.
Iz vsega navedenega povzo-mamo, da ne smemo zelenjave predolgo namakati v vodi. Ope-rimo j° tik preden jo denemo kuhati; tudi zrežemo jo šele pred kuhanjem; kajti če pride narezana zelenjava v dotik s kisom, vitamin C propade.
Preden damo zelenjavo kuhati, moramo počakati, da voda zavre. Da preprečimo pristop kisika in zraka, moramo zelenjavo in sočivje kuhati v precejšnji količini vode. Posodo, v kateri kuhamo zalenjavo, dobro pokrijmo in pokrov privzdigujmo čim bolj poredko. Ce kuha. mo zelenjavo v odprti posodi, se vitamin C izgubi.
Ce kuhamo zelenjadno juho, potem je najbolje, da ji dodamo takoj nekaj masti, ki pokrije površino ter s tem očuva vse vitamine.
Vsako zelenjavo je treba kuhati le toliko, da se omehča. Vitamin C namreč povsem izgine, če zelenjavo predolgo kuhamo ali pa če dolgo stoji na vročem štedilniku in če. jo ponovno grejemo.
PRIMORSKI DNEVNIK	—	«	—	S.	junija	1951
Nedeljska šola je trajala od devetih do pol enajstih, potem je bila služba božja. Dva izmed otrok sta ostala prostovoljno pri pridigi, Tom pa iz tehtnejših razlogov, »Povej, Bill, si dobil rumeni listek?« «Sem», Tom je položil predenj piškot ter trnek in imetje je spremenilo lastnika. Tom je nekaj časa kupoval raznobarvne listke, ki so jih učenci v obliki podobic dobili za pohvalo... nato pa se je z nekom ruval, drugega vlekel za lase, nekatere pa zbadal Z iglo...
4
Zvečer je Tom prišel na samotno cesto, kjer je stanovala neznanka. Splazil se je na vrt, nato pa legel na tla tik pod njenim, oknom, sklenil roke, držal v njih svojo ubogo uvelo cvetico ter si želel, da bi umrl. Tako bi ga zjutraj videla ona, in oh, ali bi potočila vsaj eno solzo, Tedaj se je hipoma odprlo okno, zaslišal se je glas služabnice in povodenj je premočila iztegnjene ostanke mučenika. Ko je namočeni junak odskočil, je nad ograjo hušknila majhna meglena postava.
1
Ob napovedanem času je Mr. Walters začel pridigati, govor je motilo prerekanje med porednimi dečki, dobršen del šepetanja Pa je povzročil vstop gostov. Z notarjem 'Tha-tscherjem sta prišla dva gospoda. Slaboten in star odličen mož ter kežat človek srednje starosti. Z njimi je prišla gospa in z njo otrok. V naslednjem trenutku se je Tom že začel ((postavljati« po vseh svojih močeh, da bi očaral deklico; njegovo vzhičenje je ime. lo samo eno bridko primes, spomin na p n žanje
5
Drugo jutro po zajtrku, je Tem zbral vse svoje sile, da bi se naučil pet svetopisem skih verzov na pamet. Mary je vzela knjigo, da bj ga izprašala... toda ni šlo: «Ce boš znal, ti bom dala nekaj lepega«, mu je obljubila. In šel se je znova gulit... Dosegel je sijajen uspeh in Mary mu je dala popolnoma nov nož znamke «Bar-low». Takoj je narezal omaro in že bi se lotil mize, da ga niso poklicali, naj se obleče za nedeljsko šolo.
2
Človek srednjih let je bil visoka osebnost, veliki sodnik Tha-tscher, brat mestnega sodnika. Superinten-dent Walters, knjižničar, učiteljice in učenci, vsi so se šopirili na različne načine, samo da bj vzbujali spoštovanje pred velikim možem, ki se je veličastno smehljal nad vso hišo. Mr. Wal.ter-su je manjkalo do popolne sreče samo Je to, da bi lahko nekomu podelil	svetopi-
semsko nagrado; toda dobi jo lahko le tisti, ki je imel 10 rumenih 1 tirov.
O
PRAZNINA
v kominformističnem krožku pri Sv. Ivanu
Pred nekaj leti je bilo v ((Narodnem domu« pri Sv. Ivanu vedno živo; polno je bilo ljudi in zlasti mladine. Toliko različnega dela In opravkov je imel vsakdo tam; pa če že ni imel nobenega, mu n j dalo srce, da se ne bi oglasil, če že ne vsak, pa vsak drugi večer na svojem sedežu.
Kako daleč so sedaj tisti časi. Iz bivšega sedeža demokratičnih ljudi se slišijo sedaj samo histerični kriki kominfor-mistični aktivistov. Vsi oni, ki prebivajo v tem predelu mesta, pa ne samo, da ne gredo več noter, temveč se celo izognejo teh, sedaj tako’ tujih in neprijaznih vrat in če že morajo mimo, gredo po drugi strani ceste.
Kam je izginilo tri ali celo štiri sto ljudi, ki so nekdaj bili vpisani v ta krožek? Kje so vsi tj vpisani mladinci, ki jih kominformisti tako radi prikazujejo na svojih statistikah s tolikimi ničlami? Kje je onih «2000», ki so pri Sv. Ivanu «glasovali» za nje?
Nič se nii čudili kje?
Mladincem že dolgo niso več povšeči ((demokratične« prepričevalne metode V obliki klofut, kričanja in podobnih visoko kulturnih ((prijemov«, ki so'postali značilni za kominfor-movsko vzgojno delovanje. Mladina pri Sv. Ivanu je našla pot medi poštene ljudi.
Mladinec
Znate
kombinirati ?
To je pozicija iz partije dr. Schenk - Demetriescu, ki je bila igrana 1. 1933 na turnirju v E-benseeu. Beli je na potezi in po kombinaciji v treh potezah prisilil črnega k predaji. Skušajte najti tudi vi te tri poteze.
Rešitev: 1. Dh7— Kf8; 2. d5, Sf5; 3. Lf6U in črni se mora predati, ker ne more preprečiti mat na Dh8, če pa vzame na .'6, sledi mat na Df7.
KRATKA ZGODOVINA JUGOSLOVANSKE POŠTE IN JUGOSLOVANSKIH NARODOV NA ZNAMKAH
Leto 1941 je zadalo konec mladi državi. Od vseh strani so pridrveli tujci in razkosali državo na majhne dele, pri tem pa si odrezali košček še zase. Makedonija je bila razdeljena med Bolgarijo in med Albanijo, del Srbije so si vzeli Madžari in Romuni, ostali, srednji del pa je postal ((samostojen«. Na Hrvaškem, v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji je bila vzpostavljena «Nezavisna Država Hrvatska«, obmorski del Dalmacije pa so si prisvojili Italijani in ga priključili k svo.ii državi. Italijani so si priključili tudi tako imenovano «LjubljanskO' pokrajino«; ostali del Slovenije je bil razdeljen med Nemci in Madžari.
V Srbiji so bile najprej izdane bivše jugoslovanske znamke z nemškim poševnim pretiskom «Serbien», nato pa je izšla cela vrsta novih znamk. Vsega skupaj je bilo izdanih v Srbiji sto trideset znamk, od katerih je fran-kovnih 41, letalskih 20, dobrodelnih 37, spominskih 9, portovnih 22, službena pa ena.
Skoro dvojno število znamk je izdala Nezavisna Država Hrvatska in sicer 239. Od teh je 71 fran-kovnih, 34 spominskih, 82 dobrodelnih, 2 obvezni v tednu Rdečega križa, dodatnih za vojno pomoč 5, službenih 18, dve za vojne pakete in 25 portovnih.
V Sloveniji je bilo za časa italijanske in nemške okupacije izdanih 152 znamk. Pod italijansko zasedbo so bile najprej izdane bivše jugoslovanske znamke pre-tiskane v italijanskem jeziku; konec leta 1941 pa so bile zamenjane z rednimi italijanskimi znamkani. V Prekmurju, ki je bilo priključeno Madžarski so uporabljali madžarske znamke brez pretiskov, prav tako so ravnali Nemci na Štajerskem in Gorenjskem, kjer so bile v teku nemške znamke. Nemška poštna uprava je dala tudi posebno serijo v promet, ker so bili naslikani različni slovenski predeli.
V Ljubljanski pokrajini so bile po razpadu Italije in za časa nemške zasedbe izdane navadne italijanske znamke s pretiskom, pozneje pa je izšla posebna serija s slovenskimi motivi.
26. aprila leta 1941 je bila izdana jugoslovanska frankovna serija s portretom bivšega kralja Petra II s pretiskom «Co.Ci.» (Commis-sariato Civile). 5. .maja istega leta je izšla ista serija s pretiskom «R. Commissariato Civile Territo-ri Sloveni Occupati Lubiana« in z prejšnjim napisom na znamki «Jugoslavija» pokritim s črnimi kvadrati. Končno so 26. junija izšle zopet enake znamke s pretiskom «Alto Commissariato per la Provincia di Lubiana«. Fran-kovnih znamk je bilo 52, letalskih 10, dobrodelnih 8, portovnih pa 13.
5. januarja leta 1944 so bile izdane od nemških oblasti na področju Ljubljanske pokrajine italijanske znamke s pretiskom «Lju-bljanska pokrajina - Provinz Lai-bach« in kranjskim grbom. Fran-kovnih znamk je bilo 33, ekspresni dve, letalskih 7, portovnih 9, dobrodelnih pa 16. Dobrodelne so imele poleg pretiska «Ljub!janska pokrajina - Provinz Lalbach« še odgovarjajoče pretiske, in sicer: «Zimska pomoč - VVinterhilfe«. 6 znamk, «Slrotam - Den Waisem>, «Breždomcem - Den Ohdactilosen« 2 znamki, dve ostali znamki pa sta imeli v sredi velik rdeči križ.
(nadaljevanje sledi)
NOVE ZNAMKE
STO - CONA A Iste znamke kor v Italiji, s pretiskom «A.M.G. - F.T.T.«.	•
ITALIJA Spominske za XXIX Milanski velesejem. 20 lir, svetlorjava (helikopter nad Palačo narodov); 55 lir, temnomodra (Palača PTT).
Spominske na posvečenje «Ara Pacis« v Medeji pri Krminu. 20 lir, svetlozelena (pogled na «Aro Pacis«).
Spominske na 500-letnico rojstva Krištofa Kolumba. 20 lir, ži-vozelena (Kolumb stopi na ameriška tla).
Spominske na Mednarodno razstavo mode in tekstilne industrije v Turinu. 20 lir, vijoličasta (motivi s polja razstave).
SAN MARINO Običajna letna serija v korist
Roečega križa. 25 lir, rjava-vina-sta-rdeča; 76 iir, sepija-rjava-rdeča; 100 lir, rjava-črna-rdeča.
FRANCIJA Spominske ob priliki »dneva znamke 1951». 12 + 3 franki LUKSEMBURG Dopolnilne vrednote k fran-kovnl seriji, na vseh znamkah je portret nadvojvodinje Karlote.
DANSKA Spominske ob priliki 250-letni-ce ustanovitve danske pomorske šole. 25 oerov, 50 oerov. Slika je enaka na obeh znamkah -in prikazuje ladjo iz osemnajstega stoletja.
Spominske v čast fizika Chri-stjana Orsteda, ki je leta 1821 'iznaSel elektromagnetne principe.
50 oerov. Na znamki je njegov portret.
Ko bi se motal umiti, je Tom pomočil milo v vodo ter ga položil poleg sklede, iz katere je izlil vodo po-lahko na tla. Toda vzela ga je v roke Mary in ga pošteno umila, mu prinesla drugo obleko, naravnala njegov veliki o vratnik pieko ramen, ga okrtačila ter ga okronala s pisanim slamnikom. Toma je močno jezila čista o-bleka in še bolj je bil nesrečen, ko je moral stopiti v svoje čevlje... Mary in Sid sta bila kmalu opravljena in vsi trije otroc; so šli v nedeljsko šolo.
3
Jl€A
PEPI
Pepa moja! Vsak dan nekaj novega «Giornale« skuha v svojih člankih. Toda v
splošnem
ihto le in mržnjo bruha
proti trmastim Slovencem ki se jih ne da ugnati niti zlepa niti zgrda in ki hočejo ostati,
to, kar so. Se pravi: skromni vendar ne tako neumni, da bi Lahi lahko rekli, da so oni bolj razumni.
Tega se ne da tajiti.
Kjer se prilika pokaže, da je treba nekaj znati, prav gotovo se izkaže
kak Slovenec. Kakor berem, to so mogli ugotoviti že med našo otrečadjo, ki zna lažje se učiti
v šoli, v svetu in življenju, To je znova potrdila naša vrla šolska deca, ki se je udeležila
risarskega natečaja ter zasenčila z veščino one, ki bi vedno radi prvo goslali violino.
Najbolj pa je šlo na živce italijanskemu glasilu, da je tak uspeh dosegla polovična po številu
udeležba naše dece.
Vrhu tega so izbrani kot slovenski nagrajenci po večini deželani.
Zlasti to, Pepina moJa, Lahom dobro voljo kvari, v mislih, da so zaostali z umom daleč za barba
Sicer pa m vredno truda govoriti s to zalego, kajti butca težko v škripce ali pa v zadreg ■
On bo gonil vedno ker pač gleda svet Z 0 zmešanega patriotstva.
In čeprav so se zastali
s takim trapastim rnišlfen^e pri sosedih in v fdi1”]' so še vedno kot 3°	*
prepotentni petelini.
perP
K sreči brez ostrog ^ brez grebena in brez in le s trpkim kikiriki malovrednega kopuna.
Vse zaman! če ne r>r’Tn^ svojp zgrešene zablod , bodo bržkone deležni še kaj žalostne usode-
Toda, kai to naju	a
V s - k m:sV s !r,'rin_______
in če hoče sam, nesrečo 0 bog mu žegnaj! Pepca
!H!ED MSlU®
Argentinska atomske, >T. hn. Pred nekai tedni p—r<3p
senti-skj predsednik
razhobnal v svet. da Argentina svojo atomsko bo, ki ie mnogo uein*0.^ ^
kot severnoameriška
ima to prednost, da neP ^jj no manj stane. Kot izn8 nete bombe je bil imeno tr;. ki Richter, učenjak tz <ja je. Zdaj pa se je izi<aZ aSedd
nase
i»
Nihče od dečkov pa ni imel dovolj listov in ko je že poslednje upanje umrlo, je prišel Tom Sawyer na dan z devetimi rumenimi listi, z devetimi rdečimi in desetimi modrimi in je prosil za Sveto pismo! To je bila strela z jasnega! Toma so peljali pred okrožnega sodnika in ostale izvoljence. Dečke je razjedala nevoščljivost, najgren-keiše muke pa so trpeti tisti, ki so Tomu prodali listke za bogastvo, ki si ga je nagrabil, ko je oddajal pravice za pleskanje
je predsednik Peron navadnemu pustolovcu
,	neresn1'	*
gre za popolnoma 1
devo	.ntinsfc8
Med vrstami:	Arge	gfisj
bomba je nekoliko Pp®^,ni je počila in predsednik Nelahko srečen, da ni z n tel v zrak.	v
SE BOLJ iZPLf
Mijski župan PaCC^_Jp0tz‘ slal županu Bologne	^
čestitke, ker se je P	jco*
njih volitvah obdrža	^
kandidat KPI. Ko s0 njegovi komkanveraU w ^
li, zakaj je to .torti dri mož odgovoril. «M	Je-
stane brzojaviti ene ^-stitke, kot pa stotim
,,e ' po UOLlTUjjj
DLIMROBEPREBOP
DEMOKRISTJANI:	E
la nostra vittoria!„T tvviv#
KOMINFORMISTI:
la nostra vittoriai	epi-
*
mPRECOIIOBA
. c \yoiil
LJUDSKI GLAb
^katoliški gbas» -
belogardistični g>aS ■ ‘ •
PRAUOČASItO
MARK TVVAIN
JhiMolouSčim
Ilustriral Bogdan Grom
Kultirtm dom
V «Pionirskem rodu« smo te pisali, da so sklenili pionirji Jugoslavije, da bodo tudi oni zbirali prispevke za Kulturni dom v Trstu. Po šo. lah so sestavili odbore, ki vodijo to nabiralno delo. Tako so v vasi Nevlje, ki je majhen kraj in ima le 82 Solarjev, nabrali 1200 dinarjev. Vsi učenci so prispevali, nih. le ni hotel zaostajati. Tudi po drugih šolah zbirajo in ko bodo zaključili z nabiranjem, vam bomo javili.
Kaj pa vi, tržaški pionirji in pionirke? Ali ste že prihranili kakšno liro, da jo boste dali za opeko, da bo naš dom limprej zrasel? Kako lepa bo zavest vsakogar, ko bo dom stal v okras našemu mestu in v ponos nas Slovencev, ki bo lahko dejal: *Tudi jaz sem prispeval za zgraditev!*
Otroci se iqrafo
Ali je kaj trden most?
Trden kakor kamen kost.
Iz lesa ste ga zidali?
Iz bele repe rezane.
Ali nas pustite trikrat
skoz?
Le pojte, pojte trikrat
skoz!
Visoko dvignite roke!
Le kar je zadnje, naše je!
OTROK
in ieutt&alca.
Otrok je vprašal lastovko:
«Lastovička, zakaj se vra čaš vedno v staro gnezdo? Zakaj si ne poiščeš drugega, lepšega?«
Lastovka je odgovorila:
«Zakaj pa hodiš zmeraj v
isto hišo ko pa so druge lepše?«
«Zato, ker sem tu doma! Tu sem se rodil, tu so vsi moji -- očka, mamica, sestre in bratje. V tej hiši poznam vse kotičke. Ti kotički so kakor živi. Vsak mi kaj pove. Povedo mi, kje sem prvikrat padel na nos, kje mi je de-dek pripovedoval pravljice, kako me je mati učila hoditi. V drugi hiši bi se dolgočasil in tuje bi mi bilo«. * «No vidiš! To gnezdo je pa moj dom. Tudi meni marsikaj pove. Pove mi, kako eud-no se mi je zdelo vse, ko sem prvikrat odprla oči, pove mi, kako so mi starši prinašali hrano in kako je bilo tistega dne, ko sem prvikrat zletela iz gnezda«.
Nesreča
Hitro po rešilni voz, ■ Marko padel je na nos, hitro most in tri brvi, teče, tele rdeča kri!
Marko je drugačen til,
Marko ne zajoka nič, sam se z nosom vred
L pobral, zjezil se in se smejal!
Kmalu bo konec šolskega leta. V našem razredu se vsi bolj pridno učimo, kakor smo se prej. Profesorji tudi vsak dan sprašujejo in nihče noie dobiti slabega reda, da bi mu ne bilo treba imeti -ponavljalnega izpita al{ celo ponavljati razreda. Kako žalostne bi bile potem šolske počitnice! Pa tudi očka in mama bi me ne bila vesela.
Zato pa, pionirji, vsi pridno na delo, da bomo dobro končali razred in da nas bo do naši starši veseli!
Andro od Sv. Ivana I. r. gimnazije
hm mim
K Borisovemu očetu so prinesli list papirja. Oče si ga je ogledal in nato dal zanj mnogo denarja.
Boris je vprašal: «Olka, kaj si kupil?»
«NHesar», je odgovoril oče. «Le neki račun sem poravnal.*
cPokaži!« je zaprosil Boris in si račun ogledal.
Pa se je domislil, da bi tudi sam sestavil takle račun.
Takoj se je lotil dela in ga sestavil. Potem pa ga je podtaknil m.ami pod krožnik. Račun je Boris napisal takole:
Mama dolguje Borisu:
1. za prinašanje vžigalic in kvasa . . 10 lir
2. za hojo po kruh in mleko ...................10	lir
3. za pridnost in u-bogljivost .... 10 lir
4. za druge usluge . 10 lir
Skupaj 40 lir
Mama ni rekla nič. ko je našla račun. Boris pa je bil silno radoveden. Sele zvečer je našel pri svojem krožniku na mizi 40 lir. Veselo jih je vtaknil v žep.
Nestrpno je pričakoval drugega dne. Mogoče ga bo mama spet kam poslala, na kar ji bo takoj predložil račun. Junaško se je lotil zajtrka in premaknil krožnik. Holaj, pod krožnikom je listek! Račun? Ampak tega ni on pisal. Na listu je bilo: Boris dolguje svoji mami:
1. za desetletno hrano
in stanovanje ... nič
2. za obleko, perilo, pra
nje in krpanje ... nič
3. za nego in oskrbo v času bolezni .... nič
4. za vse druge brige in skrbi.......................nič
Skupaj nič Boris je postal rdel kot
kuhan rak. Nič kaj mu ni teknila jed. Hitro se je odpravil od mize. Strašno se mu je mudilo. Toda mamica tudi to pot ni nič rekla. Nemalo pa se je začudila, ko je našla v žepu svojega predpasnika tistih 40 lir, s katerimi je bUa poravnala sinku račun.
Cez morje tri ptičice letijo. Prva nosi klasek od pšenice, druga nosi grozdek iz gorice, tretja nosi zdravje in ve-Iselje.
Ktera nosi klasek od pšenice, o, da bi zletela v naše polje, da bi polje rodovitno bilo! Ktera nosi grozdek iz gorice, o, da b{ zletela k nam v [gorice, da bi naše trte obrodile! Ktera nosi zdravje in ve-[selje,
o, da bi zletela v naše selo, da bilo bi zdravo in veselo!
Poglejte se otroci, kako so vam žarele oči na »otroškem sejmu#.
»Otroški sejem# je bil res vesel dan vseh pionirjev in pionirk. Vse je bilo tako zabavno in vedro, da skoro ne vemo, kaj nam je najbolj ugajalo: ali cirkus, klovni, plesalci, divji mož, Frice in Frače... ali pa posebni kotički proste zabave, kako smo streljali v žarnice in podirali figure, kar1 tekmovali smo med seboj, kdo si bo nabral več avtomobilčkov, letal, piščalk in podobnih igrač. In ko je prišel večer in z njim tema, kar nismo mogli zapustiti stadiona. Se ponoči smo sanjali o našem sejmu. — Tistim, ki so nam otrokom priredili tako lep praznik, se od srca zahvaljujemo in želimo, da nam k letu pripravijo podobno veselje.
((...Predstavljam vam slavni cirkus...#, tako nam je direktor v fraku predstavil svoje artiste, klovne in divjačino, potem pa so se vrstile dogodivščine, ki so vsem v smehu
spravljale solze iz oči...
mmi
Plfiuiuv vtiki lo***
Bližajo se počitnice za dijake in bližajo se dopusti tistih delavcev, ki bodo tako srečni, da ga bodo sploh imeli.
Dopust — počitnice; koliko lepih upov in nad je zvezanih s to besedo. Misli o gorskem
Pred Izpiti
Šolsko leto se bliža zaključku, z njim pa se tudi stopnjujejo napori naših dijakov in študentov za dosego čim boljšega učnega uspeha. Onim, ki so bili skozi vse leto marljivi, ti zaključni dnevi ne delajo prevelikih preglavic, teže pa je za one, ki so se zanašali na konec. Toda zdaj gre zares in razen za korist vsakega posameznega izmed nas, gre tudi za ugled slovenske šole in slovenske študirajoče mladine kot celote, saj prav dobro vemo, kako so nam tujci nevoščljivi za vsak naš uspeh tako v šolstvu, kakor drugod. O tem nas prepričuje pisanje nekaterih tržaških italijanskih listov ob zadnjem nagradnem risarskem natečaju. Zato h knjigam in potem toliko radostneje na počitnice.	Osmošolec
soncu, vodi v kateri se bomo kopali, prijetni družbi, zabavi in vsemu, kar je na svetu takih prijetnih reči.
Mlajši jo bodo tudi letos mahnili v kolonije v glavnem na Vič pri Ljubljani,
Kaj pa starejši, ki jim že poganja brada in si vijejo tudi prve ponosne brčice? Mestni odbor mladine je mislil, in premišljal, kaj bi naredili tudi za starejše.
Z e dolgo let je znano (bilo je tudi našim očetom in' materam), da je najlepši oddih v sončnem planinarskem kraju, po možnosti z lepim jezerom ali reko. Pa saj že vsi veste kam pes taco moli. Bled? Ne. Bohinj vendar!
Priznano čist zrak, prekrasna okolica, čudovite planine in prelepo jezero, ki ga obdajajo gore — za dobro družbo bomo pa že sami poskrbeli — kaj hočete še več za prijeten oddih in čudovite počitnice?
Z e slišimo pesimiste, ki so
Kako bomo
letos najlepše preživeli počitnice
udarjeni bolj na materialno stran in ki radi dobro spe: «Ze lepo in prav, toda kje bomo pa spali?« Pod šotori vendar, te si bomo pa izposodili. Pa saj ne ^o prvič, da organiziramo taborjenje na Gorenjskem.
Pa se še oglašajo:	«SpuIi
bomo, v redu, kaj bomo pa jedli?« So ljudje, ki celo življenje mislijo samo na to, kaj bodo dobrega «popupcali» ali «popapcali». Pravijo, da so lo predvsem stari ljudje in radi godrnjajo, čeprav so drugače dobrega srca. Mi smo pa mla-
di — toda želodec je želodec in kadar se oglaša j« dobre volje konec.
Pa z dobro voljo se bo tudi to dalo urediti. Vsakdo bo pač | moral nekaj prispevati. Vsi j vemo, da mladinska organizacija ni Rotschild ali Morgan, pa tudi državna banka ne in da je njena blagajna ponavadi suha, če že ne čisto prazna. Koliko bo treba plačati še ne vemo točno. Na vsak način Pa ne bo vsota prevelika.
Tudi datum odhoda še ni točno določen. Zelo verjetno pa je, da bodo šle različne grupe, ki bodo ostale Po 15 dni. Tako bo lahko •prišel vsakdo na vrsto in se ni bati, da bo zamudil. Prva skupina bo šla verjetno v drugi polovici julija.
Pa bo še kdo vprašal, čemu nekaj pišemo, če ne vemo točno povedati, kako in kaj. Brez skrbi, dragi prijatelju Ob pravem času ber znano vse, Kar pa smo napisali zdaj, velja predvsem za opozorile vsem, da ne bodo po «toči zvonili«, če bodo pozabili na to izredno priliko. K pripravam torej in nasvidenje v planinskem raju bohinjskega kota.	S.	B.
Italijanski otroci v koloniji v Sloveniji.
PBEMIEBA SNG
Namišljeni
L a «1
U 0 I n 1 li ,rKO predstavo te znamenite komedije bo naše gledaje odigralo v koprskem gledališču “Ristori„
S*ep“li smo se z enim izmed Hane v SNG.
*~"ši se, da spet nekaj pripravljate>>. t ripravljamo. Smo že pripravili. V kratkem bo premiera levovega „N umišljenega bolnika”.v
* ? »Obrti gospe Warren” prihaja ta premiera kaj hitro. Ifco ie to mogoče?»
«Slovensko narodno gledališče ne more odigrati več repriz, n*s° na razpolago nekatere dvorane kot n. pr. pri Sv. težn'1 lH Ua 9^ina?l’ k?er ie tudi Prej nastopalo. Nujna je torej ielj Ja P° VB^ premierah, bodisi zaradi občinstva bpdisi zaradi lilo fWm^ga gledališkega ansambla. S smotrno izbiro del je Kav O..mo9°ee '— pri „Namišljenem bolniku” bodo namreč fen” P<; sam° igralci, ki so bili prosti pri „Obrti gospe War-l!! o	da Smo sPreieli v repertoar ti dve deli, nam je
2ato r?°9°®e,t dvojni študij. Odločili smo se za Moliera pa tudi » 1-P~er 7B nJeQOva komedija še vedno vzor moderni komediji feon 1 .ne m,°re biti resnega gledališča, ki bi se moglo Molieru Sha?11 -^° ™ *®ko smo istočasno študirali ((Oba Moliera)) — Bled r-'-6 namree nekdo imenoval Moliera XX. stoletja. (Naše tiln !r,Ce *9,a Molierit v šestih sezonah tretjič, medtem ko je Z an^aria, igralo v isti dobi Večkrat, in sicer štirikrat). Prilik 0iniln študijem. se nam je obenem nudila izredna ttopn- Za vključitev mlajšega ansambla, ki bo lahko pokazal *unih° nap$?dovanja. Pri tem pa seveda ne gre za nastop •Pet d jmh ^ralcev, kajti igral bo tudi Nakrst. ki bo hhk en° izmed ovojih odličnih interpretacij. Pri Nakrstu . rečemo, da se razvija v prvovrstnega karakternega
Jmiki« mm ie letos ž
že postavil nekaj dognanih likov "Revizorju”, „Za narodov blagor”).))
«Kaaj bo torej premiera?))
* tbrek 5. junija, in sicer v Kopru v gledališču „Ristori:
(v
k dv pru? K^ko to? Zakaj ne v Avditoriju? Sedaj sm0 se ških °rane ^ako privadili, da čutimo v njej tudi ob gledali-ValcuP.eC*s^avab neko domačnost, čeprav so vsakemu obiskovani i opazne težave, s katerimi se mora pr; postav-je U °dra boriti tehnično osebje kakor tudi igralci, ki jim - • 0S na odru še vedno pretesen kljub vsej iznajdljivosti
Kopru so vzroki in razlogi,
st?ia in inscenatorja.» ki J! 3 pr^lo do premiere v upravičeni in pa tudi ne. lili 52a^ko občinstvo je pckazalcč dovolj zanimanja za prešo te predstave v središču mesta, v Avditoriju. In čeprav bilo Predstave združene s tehničnimi težavami, je vendarle' ObčiOp>azno zboljšanje pogojev za dostojno raven predstav. va[or‘itv.° ie to čutilo, zato je njegovo večje zadovoljstvo vplL pri. gledališču samem na rast in dvig predstav. Toda lahko naieteI° tu(Ii na bake težave, ki bi se mogle kaj Bedališ*" braniti. a močno zadevajo v uspešno delo in razvoj
Vens^alCor vsako resno gledališče na svetu, tako tudi Slo-Sobn 0 nar°dno gledališče pretehta svojo zmogljivost in spo-* °stl ter nato _
in drugega aparata, z ekonomskimi pogoji.
tem""".11 I’er nab° Po strogem. načrtu določi čas premier. Pri čioa n‘ uepomembna vloga tehničnega Pri aeiavnost je treba vskladiti tudi
litost 'j03!1-111 in razvrstitvi premier je celo neka taka zako-■ "a je treba gledati celo na letni čl
ni vseeno, kdaj ki ne pomenijo nikakega od-
^Pričo vseh teh ugotovitev,
e nam seveda ni zdelo potrebno in niti ne umestno
kaj igra.
1 bprii
fodne Pli uPravi Avditorija prioriteto Slovenskega na-bima §a fkedališca. Gre namreč za profesionalno ustanovo, ki Slove SV°^e strehe. Kaj pa je sicer SNG, kaj pomeni za tržaške Čv0r nce> koliko časa se bori za možnost igranja v dostojni treba 111 ~~ ° tem smo že toliko govorili in pisali, da tega ni sedaj ponavljati. šal0. .^torijem, se je stanje v primeri s prejšnjim izbolj. SH<3 1 ;bi neobjektivni, če bi tega ne priznali. Vendar ima ftiu l 'alne težave zaradi tega, ker nima nikoli gotovosti, da Pokgn Ka dan’ s* §a ie določilo za premiero, res na raz-terijf In to kljub temu, da more dati SNG upravi Avdi-Zf za daleč naPrej seznam zaželenih dni. Kajpak mora
2 e ncsigumosti SNG neprestano spreminjati termine vni 00 J drugod. Odlaganje premier na poznejše termine
fc|j£IlVa zeio neugodno na vse delo gledališča. Ni namreč
bUdi 0 doštudirati dte.-o in ga pustiti vnemar, dokler Se po
%n,PnIožnost za premiero’ ta čas Pa že pričeti študij na ™jega dela.
ta Jako bi morali tudi tokrat čakati na premiero dlje časa niSmo °di°čili odzvati se povabilu gledališke uprave Hem a Skdališča. In tako bomo igrali premiero v prenov-n gledališču «Ristori» v Kopru. *T: —j-
Ni prvič, da igramo
RAZGOVOR S SEDMOSOLCEM JURIJEM ŠTAVARJEM. VODITELJEM FOLKLORNE SKUPINE "SLOVAN"
Ljubica Berce in Jurij Štavar ter folklorna skupina - Prvi nastop v Pevmi - Harmonikar, ki ga tuna trka in plesalci s črno mačko - Plesalci, ki jim je ples že od rojstva v nogah - Mnogo resnega, trdega dela in težav ter upov na veliko bodočnost
Ljubica Berce je mlado, prijetno dekle, Jurij Stavar pi še mlajši fant, ki mu poganjajo komaj prvi brki, čeprav trdi ponosno, da se redno brije. Vendar sta oba postala etako važna)), da ju obletavajo novinarji in prosijo za intervjuje, prav tako kot velike državnike. ((Velika politika)) seveda nista, sta pa pomembna na našem ozemlju za našo slovensko kulturo, v katero sta vnesla skupaj z Olgo Gorjupovo nekaj novega, mogoče že malce pozabljenega — naše folklorne plese.
Folklorna skupina (ravno pred nekaj dnevi so ji dali bolj zveneče ime ((Slovan«), ki jo vodita, je z vrsto svojih prireditev žela pomembne uspehe.
Povprašajmo ju, kdaj je pričela njuna ((važnost« ali, od kdaj se ukvarjata s plesom. Zal vam pa moramo povedati, da bo lahko odgovarjal samo tisti, ki je prisoten in to je samo moški del — naš Jurij, ker je Ljubica resno zadržana (ali ne čutite podobnosti z «velikimi» ljudmi?), ima ravno te, dni važen izpit na univerzi.
2e od mladih nog mi je ugajal ples. Resno pa se nisem z njim pečal. Del mojega življe-na je postal šele potem, ko sem se vrnil s tečaja, katerega sem obiskoval predlanskim v Ljub-Ijanj, Tam smo bili štirje Tržačani: Ljubica, Cibic, že izkušena plesalka Olga Gorjupova in moja malenkost.
Ze na tečaju smo delali načrte za prihodnost. Olga se je mislila posvetiti večji skupini in stiliziranim plesom. Midva Ljubico sva pa imela svoje načrte. Nameravala sva ustanoviti plesno skupino. Na prosveti so naš predlog, ki je medtem dozorel, podprli in folklora je bila tukaj.
Skupina brez nastopov, je tako kot vojak brez puške ali študent brez logaritmov. Kdaj ste pričeli nastopati in kje ste
nastopali?
Zčlo kmalu po ustanovitvi, spomladi 1950. smo prvič nastopili v Pevmi na konferenci slovenske mladine pod Italijo. Nag prvi nastop je bil tudi naš prvi uspeh. To se sicer sliši običajno, ker je postalo pre“ mleta fraza, ampak V našem primeru drži.
Treme v Pevmi ni bilo preveč, ker sc> že vsi nastopajoči bili na deskah, vendar smo imeli v grlu nekak čuden občutek.
Pozneje smo zelo mnogo nastopali. Prebrodili smo v.se naše tržaške vasi:	Boršt,	Dolina,
Mavhinje, Boljunec, Prosek itd. Ni je menda vasi, kjer še ne bi gostovali. Reči moranj da so nas povsod dobro sprejeli.
V najlepšem spominu so nam ostala popotovanja s «Tržaškirn zvonom*. Tako s člani, kot tudi s pevovodjo Boštjančičem smo se zelo dobro razumeli. Nekoliko so nas razvajali, kot «ta male», obenem pa so nas imeli za polnopravne državljane, čeprav skoraj nobeden izmed nas še ni stopil v tisto kritično dobo, ko ima pravico na ženitev brez dovoljenja skrbnih roditeljev1.
Vidiš Jure, o vaših prireditvah smo že precej pisali in tudi hvalili smo jih, ker so bile res kvalitetne. Bi enkrat za spremembo pov&dali neka ji o najslabši in ne o najboljši prireditvi, kot je to običajno?
Neuspeha nismo doživeli nikoli. Čeprav pravijo, da se živemu človeku vse dogodi in mi sr,o živi. pa še kriko! Fantje in dekleta imajo prirojen čut za ritmiko in melodijo, ples jim je že od rojstva nekako v nogah. Odrasli se zdaj vsi zelo zlahka znajdejo in če kdo le zgreši kak takt, se takoj ujame-
Nato je Jurij namršil čelo v nadvse resne gube in pričel iskati z lučjo pri belem dnevu neuspeh. Gotovo si je mislil
«Sto ljudi, sto ljudi naj pride not» — kar sama prične brenčati olcveku po ušesih ta stara okoliška melodija. Misel se ustavi na spominih. Tako star je ta ples, tclikrat že ponavljan, pa vedno se nam zdi še lepši ko ga vnovič vidimo, še bolj naš, odraz našega morja. Krasa, slovenskih kmetov in ribičev. 17. junija ga bomo zopet občudovali.
Za
premiero v Kopru. Tudi «Kralja na Betajnovi* smo igrali leta 194” najprej tam. Gledališka uprava iz Kopra nas je sicer večkrat vabila, da pridemo k njim igrat tudi premiere; kakor smo jih v preteklih sezonah igrali poleg Skednja tudi na Opčinah («Primorske zdrahe*), pri Sv. Ivanu («Kar hočete*). Vendar pa je naše stalno stremljenje, da igramo čim več v Trstu in sicer prav v mestu, ne le v predmestjih in okolici. Da se oglašajo šovinisti, ki nas «pošiljajo» čim dlje od Trsta, ni nič novega; ne bi pa hoteli, da bi se zdelo, kot da imajo taki prenapeteži kje kakršenkoli vpliv.
Upamo, da se bodo dale težave, ki sem jih navedel, premostiti in bo potem delo SNG vendarle olajšano.* vUpamo in pričakujemo tudi mi.»
OBDOBJA REŠKE LUKE
20 odst. povedana operativna kapaciteta
jau/eno*
uvoz
T	I----1---1---1-----1----;---1---[——1------1-------1—T>
T92C 192? ,222. ,929. ,920 ,931 ,932 1933 1932 ,933 ,936 1937 ,930 1939
Obalni promet reSke luke od 1924 do 1939.
nCa sl°letja reško k '"^e nj bilo nič važnej-llors].. So bila vsa ostala ob-k0 . 3 mesta. Po 1717. letu,
Je bila
k«
ill, ,
‘li*
Plovb " t'luS‘aseiia svobod-
proglašena a po Jadranskem mor-a Postala Reka svobodna
Pr'žel rasti njen go
t»>ski
pomen. Izven mest-AlVa “Zidja so nastajale razne ■obajj30 kot n; pr. sladkorja, k,’ Usr-ja in riža. Mesto je «• al° Prav kmalu
2 ,	 —	gospodar-
bjega ° aktivno in je preko it j ^ndžarska usmerila svo-^ Po?"*110 *rS°vino, ker so bi-^brte* Preko Avstrije in Trsta s 2 visokimi carinami. Te. Na^rične borba, da bi Reka Ven . rnadžarsko pristanišče. ar ie bil v tem obdobju ^Jhe'	še	vedno zelo
n,*n ie še zdaleka ne ino-Vlbbsiun'a^rati za pristanišče b™*eka pomena.
}* ie J?' rezvoj pristanišča
* Reka I87a' Wa No i. ZVezana z ikot; J,roti Karlovcu
fha
ko je bi-zvezana z železniško Oti St* p Karlovcu z ene in 2* »tra*;. tru na Krasu z dru-
je„nagl° pa‘ Bjifjra, Kraljeviče,
av ^ Ja in Karlobaga.
i -ben INU jt dobUa Reka Soo PNen ^
bvencii 1?°vino -■ - ki jih
ib tarifne politike
1 Progi iz Madžar-
ekl- °d 1890. leta
Na
t^^flništvo i
•nadžaisko na osnovi )e dobivalo
Žele;
zoiški
Prot,
d0
1904.
lad!jed.elniško družbo «Adlrdan» in vrsto pomorskih podjetij.
V tem svojem prveln obdobju lahko vidimo tudi na našem grafičnem prikazu izredno hiter porast prometa v rešfci luki.
Uvoz je bil stalen, ker se je oslanjeval v glavnem na predmete potrebne v domači industriji in potrošnji. Izvoz pa je bil odraz zunanje gospodarske madžarske politike, ki je v propagandne namene pošiljala v inozemstvo svoje čete. Posebno je bil forsiran neposredno pred drugo svetovno vojno.
V drugo obdobje je stopila reška luka 1918. leta, ko je prišla pod Italijo. Ze bežen pogled na številke prometa nam pokaže propadanje. Prevelika bližina meje, odtrganost od pri-rodr.ega zaledja, nova politična organizacija Srednje Evrope, vse to je vplivalo na to, da je promet znatno padel Pod stanje, ki je vladalo pred prvo svetovno vojno.
Od 1924. do 1939. leta je bil blagovni promet odraz gospodarsko političnih odnosov. Italija se *je morala boriti, da bi pritegnila tranzitni promet, to pa je bilo tem teže, ker je bil bližnji Trst v skoro enakem položaju in je poleg tega razpolagal s krajšimi progami proti zaledju. Najem bazena «Thaon de Revel* Jugoslaviji je bil praktično brez pomena, ker je sušaška luka že 1924. leta dosegla promet, ki je bil samo za polovico manjši od Reke. Italija j g sklenila vrsto železni-,
ških tarif z Madžarsko, Avstrijo in Češko, zato. da bi pritegnila njihov tr.anzit. Vendar je Nemčija vedno intervenirala s svdjo tarifno politiko in preprečila vse napore.
Izvoz je imel v tem obdobju vse značilnosti tranzitnega prometa in je bil nižji od uvoza. Uvoz pa je bil v rmvogočem namenjen za tovarne, ki so zrasle na Reki, t. j. rafinerije, ladje delnice itd. Posebno neposredno pred drugo svetovno vojno, ko se je promet dvignil je bil to predvsem uvoz strateških surovin.
Poslednjo obdobje doživlja Reka sedaj, ko ni več s nepravičnimi mejami ločena od svojega zaledja, ko obe progi vežejo pristanišče z Jugoslavijo in Srednjo Evropo. Vendar so prilike, pod katerimi Se razvija promet sedaj v mnogočem različne od onih v Avstro-Ogrski.
Neposredno pred osvoboditvijo je okupator miniral Reko in Sušak v toliki meri, da je bilo potrebno mnogo časa, dokler so jo dokončno usposobili za praktično uporabo. Bla-
36
19
IS
1_7
tl
tl
11
ti.
i± 1.1 10 °'1 °A °1.
—
cs,
oj.
«3
O?
 1----------1-----1------1-----T"
199 S 1996 1997 199$ 1999 1900
Promet ladjevja v reskl luki od 1945 do 1959.
govni promet je v tem obdobju narastel tako, da je že dosegel številke iz 1913. leta.
Reka je postala glavno pristanišče FLRJ, ima pa vse pogoje, da postane tranzitno pristanišče za Madžarsko in CSR. To bi tudi bila, če ne bi te države vodile proti Jugoslaviji gospodarske blokade, kar je vplivalo na njihov tranzitni promet preko Jugoslavije. Med. tem ko je 1948. leta tranzit preko Reke znašal 8% celokupnega prometa, je v 1950. letu padel celo pod en odstotek. Razumljivo je, da je ta padec samo posledica političnih ukrepov proti Jugoslaviji.
Razvoj Reke je dosege] stabilizacijo že 1946. leta. Povečan promet od 1948 do 1950 je posledica povečane proizvodnje na domačem tržišču.
Reškemu pristanišču posveča petletni gospodarski načrt posebno pažnjo, saj predvideva da se b0 povečala operativna kapaciteta za 20%. Ta naloga se izvršuje s polno paro in Reka vedno bolj postaja prirodna točka, proti kateri je usmerjen promet ožjega in širšega zaledja.
((Oh ti sitni novinarji, kaj vse hočejo vedeti od poštenih ljudi«. Pa kmalu se mu je spet pričela odpletati nit.
Nekaj takega, kar bi rad vedel je Pa le bilo. V Boljuncu smo bili nekoč vsi slabe volje, smo pač vstal; z levo nogo ali pa nam je pot prekrižala črna mačka. Našega harmonikarja je Pa menda kar pri električni razsvetljav; luna trkala in pričel je igrati nekaj čisto drugega, da bi ge angelci nič ne razumeli. Mi smo se motali po odru, kakor vešče pod leščer-bo. Sele precejšnja porcija zelo jasnih sičnikov in pridušenih pristnih’ tržaških kletvic ga je zbudila. Nato je pričel pravo in šlo je kot po maslu. Se po steno ploskanje smo doživeli. Tisti, ki nas še niso videli nikoli nastopati, so menda mislili, da mora iti ta reč tako. Mi smo jih seveda z zadovoljstvom pustili v krivi veri. Zato se jim tudi tokrat, bolj kot kdaj koli, opravičujemo
Takrat se je naš harmonikar dvakrat zmotil. Prvič in zadnjič. Drugače pa ima fant takt v svojih prstih tud; menda iz plenic in bil bi smrten greh, če bi mu pripisovali še druge napake.
Za tiste, ki se radi smejejo, dovolj. Poleg smeha imate tudi zelo nmogo trdega dela, vaj, ponavljanj brez prestanita, ko so noge že trudne in se kar same prično zapletati. Pa drugih težavnajbrž tudi ne manjka?
Težave tne je takoj prekinil seveda so. Pa vseeno niso tako hude, ker se jih da z dobro voljo vse premostiti. Te pa ne manjka pri nobenem plesalcu. Seveda je slabo, da se skupina čestokrat menja, ker mora ta ali on; prenehati, ker že pride kaj vmes. To je resna stvar, ker tako ne moremo doseč; one kakovosti, ki b; j0 po talentih lahko. Pa tudi prostor ni najbolj primeren, ker je premaj-. hen. Seveda pa moramo izreči prisrčno zahvalo Dijaškemu domu, da nas je vzel pod streho, ker bi drugače bili na cesti.
Največja skrb, ki nas tare, je orkester. Harmonikaš je sicer zelo dbber, toda sami le ne more nadomestiti orkestra. Tudi udeležba na vajah ni vedno najboljša, pa tu j,o navadno resni vzroki vmes. Pa se vrsta čisto materialnih zadev: noše, copate. SHPZ nam: sicer zelo pomaga, pa tudi ona nima neizčrpne blagajne. Noše So pa draga reč, posebno slovenske. Zato se tudi nismo posvetili v toliki meri slovenlskim plesom.
Ker smo že pri tem. Kakšne plese predvsem gojite in kakšni so načrti?
Slovenske smo predelali skoraj vse, razen koroških. Največ pa segamo p0 srbski za-
kladnici, ki je tako bogata in s svojim temperamentom tudi odgovarja našemu živahnemu značaju.
Ze prof. Boštjančič je pretekli teden povedal, da smo
hoteli nastopiti v Avditoriju. Zao-aidli nenadnih bolezni takrat nismo mogli. Dajemo pa resno moško besedo, da v jeseni, oktobra ali novembra, nastopimo gotovo.	B.	S.
IV. SIMFONIČNI KONCERT "V VERDIJU,,
Poslednji koncert letošnjega '(Pomladanskega simfoničnega ciklusa» v četrtek zvečer je dirigiral Robert Denzler, ki se je letos že predstavil tržaškemu občinstvu z Wagnerjevo opero ((Mojstri pevci«.
Švicarski gost si je za. spored izbral Beethovnovo uverturo «Eomont«, Stravinskega baletno suito ((Ognjeni ptič«, Brahmsovo II. simfonijo in kot novost «Poletno noč» švicarskega skladatelja Othmarja Sčhoe-cka. Kdor ne pozna del švicarskega pesnika Gottfrieda Kellerja, morda ne bo pravilno sodil na njegovo poezijo za godalni orkester uglasbene ((Poletne noči«. Kakor literarna podlaga, je tudi Schoeckova ((Poletna noč«, tipično romantično delo, ki predstavlja glasbeno sliko zvezdnate noči. Skladatelj se ne spušča v uporabo efektov, ki mu jih sicer polno nudi moderna instnumentacij-ska tehnika, ampak s skromnimi sredstvi ustvarja preprosto vzdušje in idiličnost preteklih dob. Pravo karakterno nasprotje tej skladbi je znamenita baletna prmvljica Stravinskega ((Ognjeni ptič«. Orkestralna partitura je bogata in nasičena in-strumentaljiih barvnih efektov, kakor jih je je znat v š/vojih delih uporabljati že učitelj Stravinskega Nikolaj Rimski-Kor-sa)kov. ((Ognjeni ptič» je zgodnje delo Stravinskega in se mu pozna še močan vplim Wag-nerja in francoskih impresionistov. Brahmsova simfonija št. U. v D-duru op. 73, ki je izpolnila d-rugi diel sporeda, je najbolj znano in pogosto izvajano delo slavnega nemškega mojstra.
Dirigent Robert Denzler ni morda umetniška osebnost, ki bi posebno izrazito izstopila, kaže pa pri svojem nastopu veliko glasbene kulture in izvrstno tehnično pripravljenost, ki je omogočila, da mu je zvenel orkester kot resnična harmonična celota. Lepe zvočne efekte je dosegel zlasti prt subtilni
pod vodstvom švicarskega dirigenta Roberta Denzlerja
Schoeckovi «Poletni noči» in bleščečem «Ognjenem ptiču» Strasmnskega, dasi bf mestoma ritmične in dinamične efekte lahko podal še izraziteje. Stilno izvrstno je Denzler interpretiral zlasti Brahmsovo simfonijo in poudaril jasno strukturo in čistost -posameznih glasbenih misli. Uspelemu koncertu je pripomogel tudi visoko kvaliteten orkester Tržaške filharmonije.
—r
<ti
A
pibiqos
Informacije dobite pri sledečih razdeljevalcih:
Milje ,->kedenj Sv. Sava Bolj u n ec Sv. Jakob
Opčine Barkovlje Str. Frinli I* r o s e k Nabrežina S e K 1 j a u 1> e v i n Sv. Križ
MU.
tMzlka fto-idoni fiUfettto- ctaiufa.
Stener - trgovina kuhinjskega pribora Barini - Ul. Servola, 67 - Tel. 93054 Barini - Ul. Istria 210 • Tel. 93481 Strajn
Riosa - UL Istria, 1 - Tel. 94470 in Universaltecnica - Ul. Istria -Tel. 94465 Malalan - Narodna ul. 126 - Tel. 21183 Pertot - Barkovlje Boved, 24 - Tel. 29909 Godnig - Strada Friuli, 339 Kante Trgovina z jestvinami Knez - Nabrežina Center - Tel. 22523 Legiša Albin - Trgovina z jestvinami Bravin . Trgovina z jestvinami Košuta - Trgovina z jestvinami
Koncesionarka za STO — Bo-nifacio d.d. Trst, Ul. Roma 20 Tel. 5540 - 23693
Prodam
ŠIVALNE STROJE
naslov pri uprav/ Usta
MN DOLES
izdeluje in popravlja
aktovke
TRST - UL. G. GOZZ1 št. 1, voga] Ul. Pauliana
Mizarji podjetniki kmetovalci.
Deske smre kove, macesnove in trdih lesov, trame, vezane plošče, turnir, parkete in drva nudi najugodneje
IR 81 viale Solino 24 lel. 90441
Oglejte si brezobvezno
.Ul IJ 0
KUHINJI: II SPREJEMNICE
katere dobite po konkurenčnih cenah v J R S T U, ULiCA VASARI ŠT. 6
Pletilni svetovno znani stroji
//DIAMANT" z/COLMOR" in //P F A F F"
za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače.
oiiiinniiniiiniiiiniiiiiim
TRST
ULDEllA GUARDIA.15
NA OBROKE
MIZARSKA DELAVNICA
MIHELJ JOŽE
TRST Ul. Polonio 3
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
v,"trtIt ov%ibtn n m/srrV* hit ti dela pa utj cirliiUi cenah
Spominska
Ivanu Cankarju
Slovani v Avstriji so za danes priredili na Dunaju slovanski dan. Ze včeraj je bilo odkritje spominske plošče češkemu skladatelju Antoniriu Dvoraku, zvečer pa slovanski večer s sodelovanjem koroških slovenskih, gradiščanskih hrvat-skih in čeških pevskih zborov Danes ob 11. uri pa bodo odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju na hiši v Lindgasse 26 XVI okraj (Ottakring). pr; odkritju bo nastopil tudi pevski zbor Slovenske prosvetne zveze. Ob 15. uri pa bo prireditev v parku gradu Poetzleinsdorf v XVIII. dunajskem okraju. Tu bo koncert slovanskih skladateljev, nastop dunajskih čeških Sokolov, «češka beseda», rej pod lipo, gradiščanski Hrvatje bodo izvajali svoje plese, ca koncu pa bo še prosta zabava.
Razstava slovenske grafike
v Milanu
V prostranih prostorih kluba «Famiglia artistica* v Mi-
lanu so odprli razstavo slovenske grafike. Otvoritvi so poleg velikega števila občinstva prisostvovali tudi jugoslovanski konzularni predstavniki v Milanu. Celotna prireditev je potekala v duhu kulturne vzajemnosti. Odvetnik dr. Accetti, predsednik kluba, se je v svojem govoru, v katerem je na kratko prikazal sedanjo raven slovenske umetnosti, spominjal tudi lepih vtisov s svojega potovanja po Jugoslaviji, medtem ko je nestor lombardskih umetnikov Vigano podal strokovno analizo o umetnikih razstavljal-cih ter predvsem podčrtal njihovo izredno tehniko.
Milanska publika se je tako lahko seznanila z deli najboljših slovenskih sodobnih grafikov, kajti na razstavi so izbrane grafike Pilona, Jakca, Sedeja. Toneta Kralja, Debenjaka, Pirnata in Miheliča. Obiskovalci so pokazali veliko zanimanje za to razstavo in odnesli najboljše vtise. Kajti razstavljalci
niso stremeli po prenapetem realizmu s socialnim ozadjem, ki se često sprosti v anekdotske motive, kakor se tudi niso spustili v eskluzivne oblike abstraktnosti. Pač pa gre za umet. nike, ki se predajajo predvsem lastnim impresijam, ne da bi se spuščali na preveč polemično področje. In prav to je ugajalo publiki.
O tej zanimivi razstavi bomo še poročali.
Revije, hi sine jih prejeli
Mladinska revija. Glasilo mla dih kulturnih delavcev Slovenije. Letnik VI, štev. 9—10.
Ljudski pravnik. Izdaja društvo pravnikov LRS. Letnik VI, št. 4.
Priroda, človek in zdravje. Mesečnik za poljudno zdravstvo. Leto VI, št. 4—5.
Morsko ribarstvo. Izdaje Mi-nistarstvo ribarstva NR Hrvat-ske. Split. — Letnik III, št. 5.
Trst. Ul. G. Vasari 1«
Dospela nam je nov/a pošiljka spomladanskih čevljev 7.0, ženske in moške
OGLEJTE)
si nase izložbe I
im: v is asi
&&uteu,
ki tmd o-čctAid!
Velika izbira za moške. Elegantne in športne čevlje Vam nudi:
'Zifovma (jf&C
sRojau Trg tra i llivi 2
(fcHtUijST® 4<§),
£3
/*7 o/vlttVinnia fu nti f n in eenViiilnili ltit't[£iUt &nintf^iiiili tv'i hleprtihtvt*
1 1P\ 1“ l i	1“	Včeraj ob 19. uri je bil zračni
V K I AA	I	pritisk 757-4» toplota 21.6 (rzaj-
T I \ LIY 8	L	Višja med dnevom 2?.4, najniž-
je 16.6), vlaga 62 odst., veter 16 km, nebo 3/10 pokrito, morje lahno razgibano, vidljivost 25 km, toplota morja 21.9. Za danes predvideva vremenska napoved delno oblačnost in možnost krajevnih padavin.
STKAN 8
ZADNJA POROČILA
a JUNIJA 1951
1$ illillif jjti;r |pf
II :::::
Hilli
iiiiiii. .1........
 iliBiHH-iii:
at
i m
:	•!	'ti'
::!	•jjjj
sf h '::::' ::::
fji:	i
F |wpi IV
■
i a S
=5smi:n!i::i:Httiiini:mn:Tdili=nmniiii!=ii-Hmai«SJ=l«i
ii m
s«,	8-	"t	98	i	B	=
RADIO
Današnje najvažnejše oddaje:
Jug. cona Trsta: 16.30 Poje bar. kovljanski zbor; 19.00 Schuman:
Koncert v d-molu za violino in orkester. SIovenija:9.30 Igra kmečki trio; 20.00 Ma-non Lescaut, opera v štirih dejanjih. Trst II.: 18.00 Plesna glasba; 23.00 Capricci in scherzi. Tret I.. 15.45 Nogometna tekma Italija - Francija.
GENERAL VAN FLEET
o položaju na korejskem bojišču
Poročilo VIII. armade pravi, da se ni danes zgodilo nič posebnega
TOKIO, 2. — Generalni po-ipočmik Van Fiest je iimei danes tiskovno konferenco, na kaiteri je dejal, dia je «8. armada zaključila z obdobjem zaisiledlovar n j a in spodila sovražnika z Južne Koreje«. Le nekaj svojih odr dtikov imajo zahodno od reke imjin, 8. armada bo še vedno zaustavljala Kitajce in Severnokorejce pri njih napadu na Južno Korejo in kjer bo nevarnost, jo bo odpravila «tudii s tem, da prodre v Severno Korejo«. Dejal je, da je bila zadnja protiofenziva presenečenje za Kitajce, ki ao utrpeli velike izgube, Te znašajo do 100.000 mož. Izjavil pa je, da imajo Kitajci «velike rezerve, s katerimi lahko prično novo rundo«. Novinarji so vprašali generala o bodočnosti vojne na Koreji. Van Fleet je dejal, da je treiba smatrati zadbjo ofenzivo kot enega najbolj kritičnih bojev na Koreji. Kljub temu, da so bili Kitajci in Severnokorejci resno tepeni (nekatere divizije so izgubile tudi 90-95 odst. mož), ntjih moč še ni izčrpana. Gene ral je napovedi i ponovno cen-auro za vesti z bojišča.
* * *
KOREJSKO BOJIŠČE. 2. -
[Ameriške in južnokorejsfce čete so nad hidravličnim, bazenom pri Hvačooiu napredovale od 3 do 6 km, vendar so morale pozneje popraviti svoje položaje aaradli zbiranja novih kitajskih in severnokorejskih čet na tem področju. S tem., da so Američani zasledili Jangu, so prerezali Kitajcem in Severnokorejcem
umik iz vzhodnega brega tega bazena.
Kitajci se še vedlno umikajo s področja pri Inje in umaknil se je tudi njih zadnji oddelek s področja Južnt Koreje pri Hangie. Na jugu demarkacijske črte imajo sedaj pod svojim nadzorstvom samo še področje Kaesonga. To področje je za Kitajce zelo važno, ker predstavlja pristop k severnokorejski prestolnici Pjongjang.
Severno odi Coksona so zavezniške sile- uspele prodreti preko reke Injin. Ameriška kolona je prodrl^ proti severozahodu ob cesti' Hvačon-Hum-hva za 3 km. Zaustavili so jo Kitajci, vendar je uspela še na. prej napredovati. Nek drugi oddelefc je uspel prodreti iz Kumhve proti sev ero-vzhodu, prav čfo gorske vasi Chipo, ki je oddaljena 15 lun jugo-vzhpd-no od Coorvona.
Kakor javljajo letala, jie v zadnjih dveh mesecih prekoračilo rekp Jalu 150 tisoč Kitajcev. Zdi se, da imajo sedaj Kitajci na Koreji 600 tisoč mož zbranih v 69 divizijah.
Poročilo 8. armade prarvi, da se ni zgodilo na bojišču nič posebnega.
Egipt hoče nafto
KAIRO. 2. — Egipčanski minister za industrijo Ghannan paša je izjavil, da je njegova vlada zahtevala, naj tudi ameriška družba «Socony Vacuum Oil Company» prenese svoj se-
dež v Egipt, kot bo to storila «Anglo-Egiptian Oilfields«. Minister je označil to svojo zahtevo kot «pričetek naturplizaci. je petrolejskih družb«. Dodal je, da bo egiptovska vlada v kratkem spremenila zakon o ležiščih nafte, s čemer bo podprla tuje petrolejske družbe pri i-skanju novih petrolejskih ležišč V Egiptu. Vlada je povabila petrolejske družbe, naj razširijo svoja raziskavanja ha Sinajskem polotoku in vzhodni ter zahodnj puščavi. To novo stališče bo dalo Egiptu možnost, da se osamosvoji pri proizvodnji nafte.
Doslej so v Egiptu izčrpali na leto 2,250.000 ton nafte, uvozili pa so jo 1 milijon toni. E-gipčanska vlada je dala razumeti. da bi bila nacionalizacija nafte proti interesom države.
Državljani ZDA
ne smejo v ČSR
WASHINGTON, 2. — Ameriško zunanje ministrstvo je javilo, da je od danes naprej do preklica prepovedano ameriškim državljanom obiskati Češkoslovaško. Predstavniki zunanjega ministrstva so pri tem omenili številne incidente, do katerih je prišlo v CSR na škodo ameriških državljanov. Omenili so tudi primer dopisnika (Associated Presse« y Pragi, Williama Matisa, ki je zaprt pod obtožbo protidržavne delavnosti.
12 MRTVIM
in 21 ranjenih pri Brescii
Motorni vlak se je zadel v kamion z izlefniki
BRESCIA, 2. — Motorni vlak, sestavljen iz dveh vozov na železniški progi Edolo-Brescia se je zaletel v kamion na nezavarovanem prelazu pri Pisogni. Kamion je bil v skupini drugih šestih kamionov, na katerih je bilo vsega skupaj 270 uslužber.cev livarne FOB iz Bergama, ki so se pravkar vračali z izleta ob Izejskem jezeru. Kamion je motorni vlak popolnoma razbil. Vlak se je u-stavil- šele 200 m od kraja nesreče, ko je prvi voz iztiril. Ob nesreči je bilo takoj mrtvih 6 oseb. Drugih 6 oseb pa je umrlo med prevozom ali pa ko so jih pripeljali v bolnico v Pi-sogno. V tej bolnici je sedaj še 11 ranjencev, med katerimi so trije zelo hudo ranjeni. Deset ranjencev pa so prepeljali v bolnico v Lovere. Na kraj nesreče so takoj prišli predstavniki oblasti.
***
NEW YORK, 2. — Neko a-
meiiško vojaško letalo je danes eksplodiralo nad Long I-slandom, otočkom vzhodno od New Yorka.
Poplave v Makedoniji
BEOGRAD, 2. — Poplave, ki so včeraj nastale v Makedoniji zaradi nenadnih ploh, so povzročile precejšnjo škodo zlasti okoli Skoplja in Kumanova. Doslej sta znani tudi dve smrtni žrtvi. V Skoplju je bila o-grožena tudi državna bolnica, kjer je stala v okolici voda 80 cm visoko. Okoli Kumanova je precej škode po poljih. Včeraj
zvečer vlaki na progi proti Nišu in Beogradu niso mogli odpotovati iz Skoplja.
Američani protestirajo
pri grški vladi
ATENE, 2. — Položaj, ki je nastal v Grčiji' po cdstopitvi vrhovnega poveljnika grške vojske maršala Papagosa, je povzročil v ameriških krogih v Atenah veliko nezadovoljstvo. Poslanik ZDA, Peurifoy, ki se je danes vrnil v Atene, se je takoj sestal s kraljem, predsedt-nikom vlade Venazelosom in maršalom Papagosom. Vsem trem je razložil ameriško stališče. Dobro obveščeni krogi menijo, da je bil poslanik zelo energičen in dal razumeti, da bi bila ameriška vlada pripravljena ppdivzeti tudi ^amkcije proti Grčiji. Govore celo o možnosti ultimatuma ki naj bi ga predal poslanik. Menijo, da je ameriška vlada pripravljena delno al; pa v celoti črtati vojaško in gospodarsko pomoč tej državi. V zavezniških krogih v Atenah prav nič ne skrivajo njih želje, da bi se Papagos Vrnil na mesto vrhovnega poveljnika.
Nezadovoljstvo je izrazil grškemu poslaniku v Washing-tonu, Athanasiosu Politusu, tudi državn; podtajnik Mac Guy. Ko so vprašali v Atenah podtajnika- zunanjega ministrstva Jeana Politisa kaj misli o teh vesteh, je odgovoril: »Povsem naravno je, da zavezniki zahtevajo vesti glede namignov sprememb, do katerih je prišlo v naši državi«.
PA3TJES V GEJfOTI
Francozi proti Ital*!
Gostje mislijo nadoknaditi pomanjkanje tehnike s požrtvovalnostjo
Casari
Giovanmni Tognon Cervato Annvazzi	Venturi
Boniperti	Lorenzi
Cervellati	Amadei	Cappello
o
Hann	Grumellon	Alpsteg
Baratte	Strappe
Cuissard	Bonifaci
Marcbe	Jonquet	Huguet
Dakoski
Rezerve: Sentimenti IV. Bertu-Celli, Piccinini, Pandolfini, Ca-lapellese.
Ruminski, Albanesi, Kargu.
GENOVA, 2. — Na predvečer nogometne tekme med Italijo in Francijo sta obe enaj. storici še vedno izven mesta. Italijani so v Arenzanu, Francozi pa v Usciu.
Gostje so danes vstali zgodaj, odšli v Rec^o. kjer so imeli lahek kondicijski trening. Opoldne so se vrnili v Uscio in ostali tam izogibajoč se napadom navijačev. Francozi bodo igrali jutri v najavljeni postavi, prav tako tud; domačini, ki so bili ves dan v Arenzanu. Švicar Lutz, sodnik tekme, je že od včeraj zvečer v Genovi. V spremstvu genovskih sodnikov si je danes ogleda] okolico mesta. Prostori na stadionu so skoraj vsi pokupljeni in kaže, da bo tekmo gledalo okoli 70 tisoč gledalcev. Začetek b0 točno ob 16. uri.
Ves pariški tisk posveča v svojih današnjih številkah veliko pozornost genovski tekmi, nihče p# ne daje jasnih prognoz. Priznavajo tehnično nad-močnost Italijanov, vendar zaupajo v požrtvovalnost svojih. Športni . dnevnik «L’Equipe» prinaša obširen članek pod na. slovom: «Tekma šestih srednjih napadalcev«. Za Italijane: Arna dei, Boniperti in Lorenzi, za Francijo: Grumelon, Strappe in Baratte.
Medtem sporočajo obmejne oblasti v Ventimiglia. da so številne skupine francoskih
športnikov, namenjenih, v Genovo, že prekoračile mejo. Se več jih pričakujejo jutri zjutraj.
Jugoslovanske telovadke prve v Florenci
FLORENCA, 2. — Danes so se končale mednarodne tekme v orodni telovadbi, na katerih je tekmovalo okoli 15 tisoč telovadcev iz Italije in inozemstva. V zadnjem dnevu je jugoslovanska ženska reprezentanca priredila veliko presenečenje z zmago na »Turnirju narodov«. Jugoslavija je nabrala 183,65 točk, druga je bila Italija s 178,85 in tretja Avstrija s 178.80 točkami. Med posameznicami je zmagala Italijanka Scaricabarozzi Lilli s 37.75, pred Avstrijko Korarje-vo s 37 in Jugoslovanko Ivan-dekič Marico s 36.5 točkami. ***
TRENTO, 2. — Nekaj lahkoatletskih rezultatov z dvoboja Trento-Pirelli (Milan). Disk: Consolini 53„47 m; 400 metrov: Porto 49.4; 800 metrov: Curian 1:56.5; kladivo: Taddia 53,90.
STOCKHOLM, 2. — Madžar Gerevič je postal svetovni prvak v sabljanju.
Uspešen nastop beograjskih odbojkarjev
BEOGRAD, 2. — Na povratku iz Francije je beograjska ekipa odbojkarjev odigrala tri tekme v Italiji in vse tri tudi zmagala. Rezultati:	Beograd.
Unione Sportiva Reggiana 3:1, Beograd.reprezentanca Brescie 3:1, Beograd.Societa Bonsigno-ri (Remedello) 3:0. V Franciji so Jugoslovani premagali re. prezentanco Pariza s 3:2.
S TRINAJSTO ETAPO V ZAKLJUČNO OBDOBJE
Van Steenbergenov dan
Mnogi niso pravilno ocenili bega, ki je trajal nad 220 km - V Bologni prvi L. Maggini
(Od našega dopisnika)
Eno ime je vladalo danes vsemogočno na tekrrnavamflu: Van Steerabergen. Kp se bomo zbrali v Trstu na, kosilu novinarjev, d!a izberemo najbolj herojski podvig «Gira», nikakor ne bomo smeli pozabiti na 230 km Van Steebergenovega bega. Popolnoma sam, brez vsakršne pomoči sobegunctv je prišel v Bdlogno skoraj šet minut pred pr vo skupino in d:evet pred ono. v kateri so krmarili asi. nerazpoloženi im utrujeni od včerajšnjih naporov ali drugih razlogov (glej Kobleti. Na cilju je zmagal sicer Lucianu Maggini, a on in drugi, ki so p riši; me d prvimi, s bili navadni naraziti na G ir ardengovem milj ncu.
Rik si je temeljito zaslužil «roea majico« in na obzorju verjetnih prvakov se je tako pojavil še en mož. Bežen pogled na lestvico nam pokaže, da ima devet in pol minut naskoka pred Cappijem, sedem pred Kublerjem itd. Pri tekmovalcu njegovega kova, borcu do zadnjega, ki je v svojem elementu kadar ga obliva diež in hrumijo vetrovi, kot je sam pojasnil s simpatičnim glasom na cilju, zmaga ne bo stvar za be-bice. Do sedaj ga nismo šteli med najhujše, ter izrazitih «plezalnih» sposobnosti resda nima in torej nismo imeli za verjetno, da bi si lahko priboril naskok v planinah. Sedaj Pa je stvar drugačna: problem bo samo v ohranitvi naskoka. Inteligentna taktika ter ščepec sreče in dlolgo pričakovani cilj bi bil v objemu.
Druga današnja ugotovitev: Pomaranča je dozorela, to smo videli po današnjem razpoloženju, Slutimo, da nam to odslej vsak dan prinesel opevanja vredno zanimivost.
Kratka kronika; Takoj po začetku je prvič letos pokazal
svoje kremplje Marinelli, za nijim je poskočil tudi Bobet. a bil kmalu ujet in popeljan' v prijateljski objem, sotrpinov, Van Steemlbergen je izkoristi) nemir po končanem lovu in jo ucvrl z brziinp rakete. Prvaki niso pravilno presodili važnost tega de janja- in razen nekaj n,e-dol-žnejših varnostnih ukrepov riiso ptodvzeli ničesar. Rik se je tako pridružil Marinelli ju. Be vi‘lacqui in. Casoli, ki so tvorili predsitražb za njim- sio prišli še Maggini. Pezzd, Rivola ter Bre sci in družbica je bila t^kč -zvarjena. Do konca je držala skupa-ji
GIAMPIETRO TOSSATI
VRSTNI RED RIMINI-BO-LOGNA 249 km:
1. Maggini Luciano (Atala), ki je prevozil progo 249 km. v 6,28’52”, povprečno 38.419 km na uro; 2. Casola Lui-gi (Atala) 3. Bevilacpua Antonio (Benot-to). 4. Van Steenfoergen Rik (Girardengo), 5. Pezzi Luciane (Atala), 6. Marinelli Giacomc (Stucchi). 7. Rivola Dante (Be-nptto), 8. Bresci Giulio (Bot-tecchia), vsi s časom prvega: 9, Rossello Vincenzo (Taurea) 6,34’03”; 10- Lamibertinj Attilin (Bantali), 11. Ciolli Marcello, 12. Moresco Rinaldo, 13. Sartinj Lido, 14. Salimbeni Virgilio, 15 Vita-li Sergio, 16. Zamp-ieri Gia-como, vsi s časom Rcssella; 17 Leoni Addfo 6,37’12”. z istim časom skupina 60. vazsčev.
LESTVICA
1. Van Steenibergen 80.OF35”;
2. Astrua Giancario 80,05*40”;
3. Magni Fioren-zo 80,05’58” 4 Kubler Ferdinando 80,07’07”; 5. Bobet Luigi 80,07’10”; 6. Cop-pi Fausto 80,09*31”;	7. Schaer
Frit7, 80,10’08”; g. Pezzi Luciano 80,11*34”;	9. Koblet Hugo
80,12’02”; 10. Zamipitti Donato 80,14*15”; 11. Brasola 80,14*30”
12. Radovan 80,15*43”; 13. For-nara 80,15*45”; 14. Rossello Vin-cenzo 80,17*15”.
Na beograjskem kriteriju zmagal Vidali
BEOGRAD, 2. — Na mednarodnem kolesarskem kriteriju, ki je bil danes na beograjskih ulicah in na katerem so tekmo, vali poleg domačinov tudi avstrijski in tržaški kolesarji je zmagal Ljubljančan Vidali s 40 točkami pred Coljo iz Trsta (28 točk) in Avstrijcem Ham. merlom, ki je nabral 18 točk. Najvišja brzina je bila okrog 41 km na ur*o.
Rezultati mednarodnega prvenstva Francije v tenisu: moški posamezno, polfinale: Stur-gess : Mac Gregor 10-8, 7-9, 7-6,
5-7, 9-7; Drobny ; Sedgman 6-0,
6-3, 6-1.
Danes:
Lahkoatletska reprezentanca STO bo gostovala v Pulju, kjer bo povratni troboj med Puljem, Reko in STO,
V nogometnem tekmovanju Za pokal Istre bo v devetem kolu Koper igral doma s TT Rovinj, Piran pa s Puljerri II.
SPORED NEDELJSKIH TEKEM ZDTV ZA POKAL «1. MAJ«
Sv. Ivan - Z.V. Skedenj, igri. šče. ePrvi maj» ob 10, Nabrežina — Olimpija, igrišče «Prvi maj« ob 16, Devin Ilirija, igrišče aPrvi maj» ob 14, Mezgec — Sesljan, igrišče na Opčinah ob 15.30, Opčine — Zarja, igrišče na Opčinah ob 10■
KINO
V TRSTU
Rossetti. 17.00 ((Prehodni oblaki« J. Allison, J. Garland. ExceIsior. 15.30:	((Manekenka«,
Lana Turner.
Nazionale. 16.30: «Pesem reke« D.
Ameche, A. Leeds.
Arcobaieno. 14.30: ((Prekleti ne obžalujejo«, Joan Cravrford. Fenice. 15.00: ((Sestanek s smrtjo« J. Mason, M. Toren. Filodrammatico. 14.00: ((Princ in berač« Billy in Bobby Manch. Alabarda. 14.00 ((Indijanska ljubica« F. Steward, D. Paget. Armonia. 14.30: «Nilski skobec«, V. Gossmann, S. Pampanini. Garibaldi. 15.30: «Machbeth», Or-son VVelles, Nolan Jamet.
Ideale. 14.30: «Gospa na reki«, J.
De Carlo.
Impero 15.00: ((Pustolovščine Ci-ska Kida«, W. Baxter.
Italia. 14.30: «Manon» C. Aubry, S. Reggiani.
Kino ob morju. 14.30: «To noč vzide sonce.«. J. Garfield, P. Armendariz.
Savona. 14.00: ((Zaljubljenca pokopanega mesta«, Joel Mac Crea Virginia Yao.
Viale. '14.30: «Mrtvi ne govore« George Raft, Nina Foch. Vittorio Veneto. 14.15: «DoI 2 mojim možem« W. Holden. Azzurro. 16.00: ((Vladarjev valček« Bing Crosby, Joan Fontaine. Belvedere. 14.30:	«Rosana»	F.
Granger.
Marconi. 14,30: «Norec gre v vojno«, Bob Hope, Dorothy Lamour. Massimo. 14.30:' »Kokain« H. Duff S. VVinter.
Odeon. 14,30: «Rdeči sokol« Jac-ques Serras.
Radio. 14.30: «Snegulčica», Walt Disney.
POLETNI KINO Javni vrt. 20.45: «Deček z zelenimi lasmi«.
Rojan, 20.15: «Tedni brez medu«. F. Severo. 20.45:	»Prepovedane
sanje.«
RADIO
JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA NEDELJA 3.6.1951.
Oddaja v slovenščini:
Poročila ob 8,00, 13.30, 19.30,
23.05 — 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Kmetijska ura. 9.00 Koncert. 9.30 Mladinska oddaja. 10.00 Folklorna glasba. 13.45 Glasba po željah.
16.30 Poje zbor iz Barkovelj. 17.30 Nedeljsko branje. 17.15 Lahka glasba. 17.30 Beethoven: Simfonija št. 1 v C-duru op. 21. 18.00 Slavonske narodne. 19.00 Schumann: Koncert v d-molu za violino in orkester. 23.10 Glasba za lahko noč.
Oddaja v italijanščini;
11.15 Simfonične variacije. 12.00 Razna glasba. 12.45 Chopinova glasba. 13.00 Slavne melodije.
14.30 Vesela glasba. 20.00 Svira harmonika. 20.30 Pianist W. Gie-seging. 22.15 Lahka glasba.
PONEDELJEK 4.6.1951. Oddaja v slovenščini:
Poročila ob* 7.00	13.30,	19.30,
23.05 — 7.15 Jutranja glasba. 13.45 Straussovi valčki. 14.00 Zabavni orkester. 14.30 Od včeraj do danes. 14.35 Slovenske narodne pesmi. . 18.00 Baletna glasba. 18.30 Skladbe za harmoniko. 19.00 Samospevi slovenskih skladateljev.
21.00 Simfonični plesi. 21.30 ((Češnja« - radijska priredba. 22.00 Lahka glasba. 22.30 Plesna glasba. 23.10 Glasba za lahko noč. Oddaja v italijanščini:
12.00 Vesela glasba. 12.45 Znani pevci 13.15 Aktualni problemi. 13.20 Intermezzo. 20.00 Klavirska glasba. 20.30 Plesna glasba.
SLOVENIJA NEDELJA 3.6.1951.
8.15 Zabavna glasba. 8.30 Godba na pihala. 9.00 Iz bratskih republik 9.30 Igra Kmečki trio.
10.00 Simfonični koncert. 12.00 Odlomki in ljudske opere Mirka Poliča »Deseti brat«. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Za pionirje in cicibane. 13.30 Želeli ste - poslušajte! 16.00 Plešite. 17.00 Staretov Lovrenc pripoveduje. 17.50 Uganite kaj igramo! 18,40 «Svet v satiri in humorju«. 19.00 Valčki in polke. 19.45 Zabavna glasba.
20.00 Manon Lescaut, opera v 4. dejanjih 22.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije. 23.15 Glasba za lahko noč.
PONEDELJEK 4.6.1951.
6.15-7.00 Jutranji koncert. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Iz zakladnice Franza Leharja. 14.00 Veseli kvintet. 14.30 Iz opere Julesa Masseneta. 15.15 Zabavna glasba.
15.30.16.00 Prenos iz Maribora.
18.00 Igra Kmečki trio. 18.35 Pisan spored lahke solistične glasbe. 19,10 Plošče. 20.20 Cesar Franck:	Sonata za violino in klavir. 21.15 Za razvedrilo in oddih. 22.30 Nočni koncert. 23.30 Mali ansambli vam igrajo za lahko noč.
TRST II.
NEDELJA 3.6.1951.
8.00 Jutranja glasba. 8.45 Vesela glasba. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Lahka glasba. 11.15 Simfonija v treh stavkih. 12.00 Melodije. 12.30 Zuccheri in Kramer
RADIO V JUNIJU 1951
Kolesa za vso družino Če kupite radijski aparat pri
RUGGERO
in postanete radijski naročniki, boste brez vsakih formalnosti udeleženi pri žrebanju nagrad
RADIJSKI APARATI NAJBOLJŠIH ZNAMK
GELOSO
ABC
Kdor kupi radijski gramofon, d,obi v dar album z dvanajstimi gramofonskimi ploščami Kupujemo rabljene radijske aparate in jih plačujemo po najvišjih cenah
Na račun 1000 lir in mesečni obrobi po 2000 lir
RUGGERO - Korzo Garibaldi 8
Slutit
Hill
*
S,***
BEIRVNICŽ T It
Ul. F. Crispi 75 Telefon 9521^
lil
»M«
■MU
KI JE NAJLEPSE KOPALIŠČE V BLIŽINI TRSTA, S PRVOVRSTNO KUHINJO’ ® FEJEM IN PENZIONOM TER WEEKEND HIŠICAMI Z ENO ALI VEC POSTELJAM ORKESTER, PLES IGRIŠČA IN ZABAVE fO UGODNIH CENAH.
LADIJSKE IN AVTOBUSNE ZVEZE
•	ODHODI	S POMOLA PESCHEH1A
Ob	delavnikih:	iz	TRSTA ob 9.30,	10.15, 11.00, 12.30.
iz	Sv. NIKOLAJA	ob 12.30, 16.15, 17.30.
Ob	nedeljah	in	praznikih: iz	TRSTA ob 8.00,	8.45, 9.30, 11.00, 12.15	13.00	14.00
iz	Sv. NIKOLAJA	ob 10.30, 17.30, 18.30, 20.15,	ev.	20.55.
ODHODI Z AVTOBUSNE POSTAJE V TRSTU S POSTANKI PRI SV. SOBOTI, ZAVLJAH, MILJAH IN LAZARETU Ob delavnikih:	iz TRSTA ob 10.00. 13.00.
iz Sv. NIKOLAJA ob 11.30, 19.00.
Ob nedeljah in praznikih: iz TRSTA ob 8.30, 12.00, 14.00, 20.30.
iz Sv. NIKOLAJA ob 10.00, 13.00, 19.00, 23.00.
PREVOZNE CENE:	1Ir
S parnikom obojesmerna vožnja in kopanje: .... odrasli 200 lir - otroci l3®
Z motorno jadrnico obojesmerna vožnja in kopanje: Z avtopulmanom obojesmerna vožnja brez kopanja:
odrasli 180 lir - otroci
Vse pojasnila dobite pri upravi kopališča in pri Adria-Express Ul. F. Severo 5 b, tel.
120 )ir 120 li*
Ob delavnikih: odrasli 190 lir - otroci * j;r Ob praznikih:	odrasli	235	lir	-	otroci	—
~29-2*3
vas zabavata. 13.00 Glasba po željah. 14.30 V operi. 15.30 Orkester Percy Faiih. 16.00 Moški zbor. 16.20 Promenadni koncert. 17.00 Vsakdo rad posluša. 18.00 Plesna glasba. 18.10 Za najmlajše. 19.00 Till Eulespiegel. 19.15 Znane arije. 20.00 Operetna glasba. 20.35 Pestra glasba. 21.30 Zbo-
ri in dueti. 22.00 Koncert za klavir in orkester. 22.19 Rozamunda, uvertura. 22.30 Melodije. 23.00 Ca. pricci in scherzi. 23.35 Polnočna glasba.
TRST I.
NEDELJA 3.6.1951.
8.453 Operna glasba. 9.25 Kmeč-
. .	75	i.
ka glasba 9.40 Oddaja pes5,i
 -
iete-
11.45 Lahka glasb,l45 KlaV‘ter-1.30 Lahka glasba. l4-4” 0rKes”i-ritmi. 15.00 Melodičen p
15.45 Radiokronika drug -!tajip-časa nogometne^ f.tli iz f‘'?ici' Francija, “	'
21.03 G, liani.
19.10 Glasba
Verdi: I vew
niSB#
 .................................................................      n.............................................................................................      ...m................. n.................................................................................................................................. 'liL'1'" " 'Ul 'JilillLT^liLillJlIlll1 '.'lil' 'illil'.'1'llL'ilJhL'.'T'ilT'^
V
doSugo. vA{afoL \fjM\ka
III. PEL 1 u <u*etowu u6ftu
   	v,	^	--	•	—
j JAMSIM HA£nf j
171
P K B V K D L L PROF. OB. FRAN BRADAČ
• ILUSTRIRAL OR. R O R E R T H L A V A T V
«Ne ponimat, ja krimski Tatarin, Alah ahper.» Tatar je sedel, prekrižal noge na tleh in roke na prsih pa začel moliti: «Alah ahper — Alah ahper — arahman — arahim — malinkin mustafir.«
«Torej ti si Tatar«, je sočutno rekel Svejk, «ti si se pa res posrečil. Kako naj me razumeš in jaz tebe, ko si Tatar. Hm -• ali poznaš Jaroslava Sternberškega? Tega imena ne poznaš, ti paglavec tatarski? Ta vam je dal po riti pod Hostinom! Ali poznaš Hostinsko Devico Marijo? Seveda je ne poznaš — ta je bila tudi pri tem, saj vas bodo, paglavci tatarski, tukaj v ujetništvu pokrstili.«
Svejk se je obrnil na drugega ujetnika: «Ti si tudi Tatar?«
Le-ta je zmajal z glavo: «Tatarin njet, Cerkes, rodneja Cerkes, golovy režu.»
Svejk je imel sploh srečo, da se je znašel v družbi raznih pripadnikov vzhodnih narodov. V transportu so bili Tatari, Gruzinci, Osjetinci,- Cerkesi, Mordvini in Kalmiki.
Tako se Svejk ni mogel dogovoriti z nikomer, in z ostalimi
so ga vlekli v Dobromil. V Dobromilu so v pisarni zapisovali drugega za drugim, kar je bilo zelo težko, kajti izmed 300 ujetnikov ni nobeden razumel ruščine narednika, ki je sedel za mizo in se je nekoč priglasil, da zna ruski; bil je zdaj tolmač v vzhodni Galiciji. Pred tremi tedni si je naročil nemško-ruski slovar, a ta mu Se ni prišel. Zato je namesto ruščine lomil slovaščino, katere se \je slabo naučil, ko je kot zastopnik dunajske tvrdke prodajal na Slovaškem podobice sv.-Stefana kropilnice in rožne vence.
Tele čudne postave, s katerimi se sploh ni mogel dogo.' voriti, so ga docela zbegale. Stopil je torej iz pisarne in zakričal v skupino ujetnikov: «Wer kann deutsch sprechen?«*
Iz skupine je stopil Svejk. Narednik ga je peljal v pisarno in začel se je nemški razgovor:
«Ti si žid, kajne?« je začel na Svejka.
Svejk je odkimal.
«Tega ti mi treba tajiti«, je nadaljeval narednik-tolmač, «vsak izmed vas ujetnikov, ki je znal nemški, je bil žid in basta. Kako se pišeš? Svejch? No, vidiš, kaj bi tajil, ko imaš tako židovsko ime? Pri nas se ti ni treba bati tega priznanja. Pri nas v Avstriji se ne delajo pogromi na žide. Odkod si? Aha, Praga, poznam, poznam jo, to je pri Varšavi. Ondan sem imei tukaj tudi dva žida iz Prage od Varšave. In katero številko ima tvoj polk? Enaindevetdeset?«
Narednik je vzel shematizem in listal po njem: »Enaindevetdeseti polk je erivanski, Kavkaz, kader ima v Tiflisu. To gledaš, kaj, kako mi vse vemo?«
• Kdo zna nemški govoriti?
Svejk je res zijal na vso to storijo in narednik je nadaljeval, ponujaje Svejku do polovice pokajeno cigareto: «Tole je drugačen tobak kakor vaša mahorka. — Jaz sem tukaj majvišji gospod, židek. Ce jaz kaj rečem, se vse trese. Pri nas je druga disciplina ko pri vas. Vaš car je trapa, naš car pa je odprta glava. Zdaj ti bom nekaj pokazal, da boš videl, kakšna je pri nas disciplina.«
Odprl je vrata v sosedno sobo in zaklical: «Hans Lofler!«
«Hier!» in vstopil je golšav vojak, stajerc, z izrazom objokanega kretena.
«Hans Lofler«, je ukazal narednik, «vzemi tamle mojo pipo,, daj si jo v usta, kakor če pes aportira, in teci po štirih okrog mize tako dolgo, dokler ne bom rekel ,halt’! Zraven moraš lajati, a ne tako, da bi ti pipa padla iz gobca, drugače te dam privezati.«
Golšavl Stajerček je začel lesti po štirih in lajati.
Narednik je zmagoslavno pogledal Svejka: «No, ali ti nisem rekel, židek, kakšna je pri nas disciplina?« Potem je rekel: »Haiti In zdaj sedi na zadnje noge in aportiraj pipo! — Dobro, in zdaj zajodlaj!«
In razlegnilo se je po sobi: «Holarij6, holarijd...«
Ko je bilo po predstavi, je vzel narednik štiri cigarete iz miznice ter jih velikodušno daroval Hansu. In zdaj je začel Svejk lomiti svojo nemščino m razlagati naredniku, da je imel pri nekem polku oficir tako pokornega slugo, da je delal vse, kar je njegov gospod hotel, in ko so ga nekoč vprašali, ali bi požrl žlico, če bi mu njegov gospod ukazal, in še tisto, kar izserje, je rekel: ,Ce bi mi to moj gospod lajtnant ukazal, bi požrl, toda ne smel bi v tem najti lasu, to se mi strašno gnusi, takoj bi mi bilo slabo.’«
■e*
Narednik se je zasmejal: «Vi židje imate dobre a toda jaz bi stavil, da disciplina v vaši vojski ni ta:^nd9i^ pri nas. Pa da prideva do jedra, postavljam te za kom ^gi nad transportom! Do večera mi napiši imena vse^,11 ujetnikov! Dobil boš zanje menažo, razdeliš jo na vsa	pSel-
mož in jamčiš za to, da ne bo nihče ušel! ce bi ti žid, te bomo ustrelili!«	.
«Gospod narednik, hotel bi se z vami pogovoriti«, Je Svejk.
«Le nikar se ne pogajaj«, je odgovoril narednik
«j_.e mKar se ne pogajajje oaguvuin	. se ^
nimam rad, ali pa te pošljem v taborišče. Pvehitro nas v Avstriji nekako aklimatiziral. ~ Cim lepše čio	,nj;piK>
z vami ujetniki, tem slabše ... Idi torej, tu imaš papir in pa piši seznam...! Kaj še hočeš?«
«Ich melde gehorsamst, Herr Feldwebel...»
«Glej. da se pobereš! Saj vidiš, koliko imam d	•
Svejk je salutiral ter odšel k ujetnikom.	nreded	f
Hujše je bilo kajpak s sestavljanjem seznam	je	^
■"'"S
kak°f
ujetniki razumeli, da morajo povedati svoje im ' m0rav»*-marsikaj doživel, ampak tale tatarska, gruzinska	verj^
imena mu le niso šla v glavo. «Tega mi ne do	kal'
je pomislil Svejk, «da se je kje mogel
ovejK, «uči jc ivjc	irmirat	Aia*1	n$
tile Tatari: Muhlahalej Abdrahmanov »ejm	pri	pa
Džeredže Cerdedže — Davldtbalej Nurdagalej ^stl fajm°st imamo vendarle lepša imena, kakor na prlm v Zidohovštju, ki se je pisal Ritnik.«
* Pokorno javljam, gospod narednik .
(Nadaljevanje
sledi)
ii«E-rvi\n«TVO- lil ICA MONTECCH1 št 6 III nad. — Telefon štev. 93-808 Ul 94-638. — Poštni predal 502. - UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA Telefonska St 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 ln od 15-18. - Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak n-.-m višine v širini stolpca, trgovski 60. fmanCno-St. 20. — Telefonska s*. /j m.	»	90 u Za FLRJ. Za vsak mm sirlne , stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV ^ENKO. — T5ska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul S Pell.co l-II., Tel 11-32 Koper. Ul. Battlsti 301a-I, Tei 70
 _______-—	,	.	od	din-
RJ. izvod 4.50. mesečno
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: izvod 3. mesečno 70 din m •	ln(>zemskega	trST-
Poštni tekoči račun za STO • ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija dernf>1<ja-!1gke„a t)Ska D.ZO-Z- ’	—
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo r a	-------