1Z1. Stnllla. I LliMUti, f tiHfc, 21. lija 1917. L Ml. HHS ^^^1 l^^^l ^Ht" ^^^B ^^^h l^^^^^^V ^^^H ^^K ^^H ^^^^^^1 ^^H ^^^^B ^^^H ^^^^^L ^^^^1 ^^^b ^^^^^^B ^^^^^^^^^^1 ^^^^b ^^^B ^^^H ^^^H ^^^H ^^^^1 .Slovenski Narod" vtlja po pottl: za Avstro-Ogrsko: cek> teto skupaj naprej • K 28— pol leta „ „ . . . 14 — četrt leta „ „ . . . 7 — na mesec m „ . . . 250 za NemČJjo: cdo teto naprej . . , . K 33*— za Ameriko in vse druge đežele: cclo leto naprej . . . . K 38.— Vprašanjera glede inseratov se naj priloži zi odgovor dopisnica ali znamka. ^pravnlitro (spodaj, dvorišče levo}. Knallova ulica *t. 9, telefon *U 89. Iihaja t*-s% đaa irsćar ltnemt! ntM]« la prasatk«. lnserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 ram širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin.. par te In za h val* (r.nak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vp»!atv^ nsročnine se ne ozira. „flarođaa tiskara«« Malo* it. 89. UpravniStvu naj se r>o5iljajo narevnine, reklaincije, inserati L t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja v Lfnbljavl dostavljen na dom ali Če se hodi ponj : ćelo leto naprej . . . . K 2f>40 I pol leta „ .....1320 | četrt leta „ . . ^. 9 £60 na mesec „ . > »^V^. 9 2*20 Foaaataiaa ilertlka vel|a 10 Tlatrjav. Dopisi naj se frankirajo. Rokoptst se ne vračajo. Uredništvo: ZaaOova alloa at 9 (v prttiičju levo,) telefon tft. 84. ie uredno norcolo. Dunaj, 35. maja. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO IN JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Ničesar pomembnega. ITALIJANSKO BOJIŠĆE. Velika bitka na jugozapadu tra-Ja. Če se Je dala sila bojev od 23. in 24. maja še stopnjevati, se je to zgodilo včeraj. Nikđar v ravno dopol-njenih dveh letih ni stala soika ar-maria večjim sovražnim naporom na-sproti, kakor te dni. Bojišča so bila tuđi včeraj zopet ista. Prostor pri Plaveh. visine pri Vodicah, Sv. Gora in gričevje ori Gorici. Povsod je naskakova! sovražnik naše crte. me-stoma po dva in trikrat. Vedno pa so se razbile njegove napadalne kolone ob naši hrabri obrambi. Najsilnejši nasKok v mahati je veljal zopet našim pozicijam na KrašKi visoki pla-noti. Kar so morali izvršiti v teh bo* Jin branite/ji v obrani bi in protinapa-du, v žila veni vz trajanju pod najsil-nefširn tapovskfm ognjem in v borb! moža proti možu, je stvar zgodov:-ne. Jasnejše, kakor vse drugo, govori uspeh: Naj boj na skrajnem jugu fronte za. ozke odseke Še ni končan, usoda đneva se je vednar odločlla popoinoma nam v prilog. 5ovražnl na val se ie na v$£i fronti krvavo 2a brez uspeha zlomil. Sovrainik se 15. dan bitke ni niti za korak pribli-žal svojemu cilju, prebiti naše crte. Na Koroškem in Tlroiskem ne-Izpremenjeoo. Sef generalnega štaba. • • • Dunaj, 27. maja 1917. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Mestoma močen ruski artiljerijski ogenj. kateremu smo primerno odgo-varjali. ITALUANSKO BOJIŠCE. Težišče bitke je ležalo včeraj po-polnoma na južnem krilu so§ke ar-made. Severno od Vipavske doline je prišlo, izvzemši s protisunkom hitro odbiti napad na visine pri Vodicah, samo do meniajoče se močnih topovskih bojev. Na Kraški visoki planoti je zbral sovražnik zopet silne mase iz sunek. Na Fajtjem hribu in pri Kostanjevici se je boj brez izjeme pred najsprednjimi jarki ustavil, tu so se zlomili vsi navali. Med Jamljami in morjem je valovila bitka bolj živahno. Nekaj višin je menjavalo po večkrat na dan posestnika, toda nepretrgano trdna je ostala tuđi tu fronta branitelja. Glavno pezo boja nosi kakor vedno, nad vso hvalo vzvišena pe-hota. Honvedska polka št. 12. in 31. in honvedski bataljon III 20 so zavr-nili tekom 48 ur 17 sovražnih napa-dov, ogrski armadni polk št. 37 pa 18 napadov en dan ter je isti dan trikrat v naskoku zavzel neko visino. Polki št. 11., 55., 91. in 98., v katerih vrstan stoje sedaj sinovi vseh avstrij-skih narodov, so si priborili pri Jam-ljah trajno slavo. Artiljerija tekmuje z glavnim orožjem v hrabrosti in ži-vem vztrajanju. Artiljerijski poročnik nadvoivoda Leopold se je pridruži! s peščico topnicarjev nekemu pešpolku, jurišal z drugimi v najsprednji crti ter pripeljal nazaj kot plen 2 italijanski strojni puški. Aeroplani in hidroplani nišo dali samo za spoznanje sovražnika drago-cenih rezultatov svojih izvidnih pole-tov, marveč so tuđi požrtvovalno pod-pirali artiljerijo in infanterijo v vseh fazah boja. Aviomobilske čete vozijo v učinkovitem italijanskem ognju dan in noč vojni materijal tik za naj-prve crte. Stevilo v času od 23. maja sem na Kraški visoki planoti vjetih je naraslo na 250 častnikov in nad 7000 tr.ož. Vse^a skupaj je bilo od početka desete bitke ob Soči vjetih nad 15.000 neranjenih Ftalijanov- Eden bistvenih predpogojev zma-govite obrambe je bogata oprema branitelja s topovi, strojnimi puškami, strelivorn in tehničnim vojnim orod-jem. Če se sovražniku v 16 dnevih bitke ob Soči ni posrećilo doseći ni-kakega kolikor toliko tehtnega uspeha, gre bogat delež na tem uspehu tiso-čem mož in žena, ki se posvečajo v opremnih delavnicah zaledja, navdani patriotičnega duha, zvesto in brej obotavljanja težkemu, a za vojsko na bojišču nad vse važnemu delu. Trajna zahvaia domovine jim je zagotov-jena. JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Nfčesar noveza. Šef generalnega štaba. Dunaj, 28. maja. (Koresp. urad. Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE, Povećano artiljerijsko delovanje sovražnika traja. ITALIJANSKO BOJ!$ČE. Boji ob Soči so včeraj bistveno popuščali. Severno od Vipavske doline se je boj na obeh straneh omejil na ogenj topov. Na Kraški visoki planoti se je po zadnjih 4 vročih bojnih dnevih razkrojil italijanski napad na krajevno in časovno med sedaj neodvisne posamne šunke. Dva taka moč-na šunka smo včeraj pri Jamljah za-vrnili. Danes zjutraj je sovražnik na istem prostoru trikrat poskusil predreti naše crte, hrabri štajerski in primorski strelci pa so ga vrgli nazaj, pri čemer mu je hrabri mariborski bataijon od-vzel 6 častnikov, 300 mož in 2 strojni puški. Isto uro pri Kostanjevici zastav-ljene kolone so se zlomile v ognju naših baterij. Vsa opazovanja in vsa poročila soglašajo v tem, da presegajo krvave izgube sovražnika daleč žrtve prejšnjih bitk ob Soči. Predpolje naših pozicij je posejano z mrtvimi Italijani. Na Koroškem in na tirolski fronti nobenih pomembnih dogodkov. JLGO - VZHODNO BOJIŠCE. Neizpremenjeno. Šef generalnega štaba. lili rt i nii. Beroiin, 26. mz^a. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki .crlavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta Ba-varskega. Boji pri Loosu so se končali s tem, da smo nasprotnika vrgli po-polnoma nazaj iz naših jarkov. Obdr-žali smo vjete in strojne puške. Artiljerijski ogen] je bil kakor prejšnte dneve na obeh bregovih Scarpe ži-vahen. Armadna skupina nemškc-2i prestolonaslednika. Na Cherain des Damesu južno od Pargnyja smo z malim! lastajmi izgubami doboievaH bo), ki je naše pozicije moćno izboljšaL V sijajnem naskoku so podrle iz Šlezijcev, Ma-kJenburžanov, Šlezvik . Hollstein-cev in Hanseatov sestavljeoe napa-dalne čete na tla« vjele 14 častnikov in 1230 mož ter vplenile 15 strojnih pušk in mnogo materijala. V zavze« tih crtah smo gladko zavrnili franco-ski protinapad. V zapadnem defu Champagne so po silnem artii.ierijsken; učfnkovanju, ki se je popoldne stopnjevalo do bob-naiočega ognja, prodrli proti našim visinskim pozicijam južno in jugozapadno od Nauroya v širini 4 km. V hiižinskem bo?u smo Francoze vrgli naza.i ter s protisunkom očistHt točke, kjer ie bil sovražnik udri. Ko se je prvi naval ponesreč?!, je sovražnik šc dvakrat napadel, a sta se tući ta dva napada ponesrečila. Armadna fronta general-feldmaršala vojvode Alfe r e h t a Wurtemberškeg5L Ničesar novega. Na uspešnem poletu so obmeta-vale naše /rakoplovske flotilje ob južni angleški obali Dover in Folke-stone z bombami. Tuđi nad kopnim so imeli ietalci dobre uspehe. V številnih bojih v zraku je izgubi! sovražnik včeraj 20 letal, eno nadalnje >5!ed otrarabne^a ognja. Poročnik AHmenroeder je zbil svojega 19. in 20. nasprotnika. VZHODNO BOJIŠCE. Med Dvino in Berezino tor od železnrce Ziočov - Tarnopo! tia v Karpatsko predgorie in v ohmejno gorovje Moldave je bilo pri dobrem razglednem vremenu streljanje žU vahnejše, kakor sicer. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Nobenih posebnih docodkov. Pi^'i gfeneralni kvartirni mojster v. Liidendorff. Berlin, 27. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki slavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina prestolonaslednika Ruprehta Bavarskega. V loku pri \Vytchaetu in na obeh bregovih Scarpe se je streljanje zopet razširilo. Večkrat smo zavrnili an-gleške izvidne šunke, jugozapadno od Achevilla in severno od Monchvja smo vzeli pod učinkoviti ogenj pripravljene sovražne napadalne čete. Armadna skupina nemške- ga prestolonaslednika. - Francozi so zvečer zaman skušali v štirikratnem napadu nam zopet iz- trgati pri kamnolomih južno od Par- gnyja zavzete pozicije. Tuđi peti na- skok, započet ob nastopu teme, se je z izgubami ponesrečil. Po noči po močnem strelskem napadu izvršen sunek pri Vauxaillonu je ostal brer vsakega uspeha. V Champagni je bil zapadno od Suippe artiljerijski boj živahen. Armadna skupina vojvod. Albrehta VVurtemberŠk. Ničesar bistvenega. Dne 26. maja smo zbili 15 sovražnih letalcev. Poročnik Voss je pre-magal v boju v zraku svojega 30. sovražnika. Na vzhodnem bojiŠČu in ob makedonski fronti pri menjajočem se streljanju v posamezmh odsekih no-benega večjega bojnega delovanja. Prvi generalni kvartirni moj$tw v. LndeBdorff. * Bero 1 i n, 28. maja. (Kor. urad.f Wolfov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCf. Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. Med Ypresom in Armentieresom, pri Hulluchu in na obeh straneh Scarpe so se razvili pri dobrem razgledu silni artiljerijski boji. O polnoči smo s protisunkom zavrnili vzhodno od Wytchaeta več angleških stotnij. Med Cherisyjem in Bullecourtom so se odigravali na obeh bregovih potoka Sensee tja v noč silni boji. Opetovani napadi Angleiev so se tam krvivo ponesrečili ob žilavosti naSih Cet. Armadna skupina nemškft-esi prestolonaslednika. V Cbampagni so vzeli wQrttcni-berški in thflrinški polki ter deli ne-kega napadalnega bataljona v hitrern napadu več črt franeoskih jarkov ob gori Poehl in Keil južno od Moron-villiersa. Skrbna priprava in zbrano artiljerijsko učinkovanje sta napravila infanteriji pot do uspeha. Sovražnik je imel težke izgube. Nad 250 Franco-zov smo vjeli, nekaj »trojnih pušk vplenili. Jugo-vzhodno od Nauroyja so čete v šunku izčistile gnezdo Fran-cozov, ki ^e bilo ostalo v naših po-zicijah izza bojev z dne 25. maja. Armadna fronta general-feldmaršala vojvode Albrehta VVurtemberškega. Ničesar novega. Naši Ietalci so zbili 12 sovražnib letal in dva privezna balona. Na vzhDdnem bojišču in na makedonski fronti je položaj neizpre-menjen. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. LISTEK. Zerjavi. T. E p p i c h. , Matija Lapuh ;e stopil \z pred-mesrne gostilne. Na sredi ulice je postal. pa pogledal po cesti navzgor. Zdelo se mu je, da se srne je nekje blizu pritajen ženski glas. Radove-den je iztegnil malo vrat. a oko ni neslo daleč, zakaj ponizni prameni petrolejke na vogalu druge hiše so dosegali komaj še četrto, od tam naprej pa je gledalo iz teme samo še neka] nedoločnih obrisov. Ozrl se je na desno in levo. Eno okno pritlične hiŠe ni bilo zastrto. Opazil je človeka s privihanimi ro-kavi srajce do komolcev, ko je no-sil žlico v oćmerjenih presledkih od sklede do ust. od ust v skledo. Njemu nasproti je sedela žena. ki je za-jemala po malem. Kadar je zajela, je nagnila glavo v skledo in ko je dvečila. je gledala v okno, pa po-kimavala. Lapuh je videl že dosti podobnih slik in prizorov. Prepričan ie bil, da je premislila žena že vse po dne-vu, kar bo poredala možu pri ve-čerji. Znal je pa tuđi, da bo ona odložila žlico dosti prej kot on, da je on ne bo sili!, da bo goltal do zadnjega lepo zlagoma eno za drugim, da si bo obrisal slednjič usta z dla-njo in da bo s tem končano glavno dejanje. Ni ljubil vsakdanjosti. zato je zamahnil s palico po zraku, kakor bi hotel nekaj odbiti ter se obrnil naglo v drugo stran. Oz\ so mu iskale od hiše do hiše. hrskale so v spomi-nu med liisami, po dvoriščin. po tem-nih spalnicah. dokler se nišo ustavile utrujene na koncu, kjer je za-sla ulica v široko cesto. Tam je br-lela druga svetiika tako bledo, tako rnotno. kakor bi bila prekrita s platnom. Ravno pod lučjo je stal straž-nik mirno in nepremično. kamenit steber. Steber se je premaknil in Lapuh je štel njegove odhajajoče, težke, ndarjajoče korake. -Naredi! mi je prostor — tuđi jaz ljubim luč<- — si je mislil. pa se napotil tja. odkoder je svetila luc tako mrtvaškobledo v jesensko noč. Ko je stal na onem mestu. se je razgledah kolikor je mogei. do ko-der je lahko tipal pogled. Vsenaokrog mrtvo, prazno, pogreznjeno v temo. Vse tiho, tako pokojno, da je čul nad glavo ono neprestano šumenje go-reče petrolejke. Zdajpazdaj je prihajal iz mesta kak človek. Šel je mimo kakor sen-ca, plazeče, poćasi. Drdranje voza je prihajaJo z druge strani. Udarci kopit so bili zmirom močnejši. Mimo je ropotal težak, velik voz. Stresalo in poziba-vfalo je gručo ljudi, ki so sedeli po deskah, vrsta za vrsto, eden zraven druzega. tako tiho, tako spokorjeno, kakor bi sli v smrt. *Kako žalostno, kako obupno-dušeče je vse to!« — si je mislil Lapuh. pa zavriskal nehote na vse grlo. Cakal je, da se mu bo kdo izmed onih odzval, a njegov vrisk je planil samo do voza, pa padel neuslišan na zemljo. »Kako mrtvaško, Še voznik si tišči ušesa, vsaj z bičem bi počil. Zakaj se nišo napili dobrega vina, da bi si ogreli žile?« Drdranje voza je odhajalo votlo, zamoiklo. Dvoje belih lis je spet pad-lo v temo. dvoje vpreženih belcev. Na sredi ceste se je pojavil zno-va strainik. Visoko ziavnan je na-gnil glavo malo naprej. Izgovori! je rezko nekaj strogih, pretrganih be- sed, pa se okrenil. Pramen luči mu je obliznil čelado. Lapuh ga ni ne gledal. ne po-slušaU samo ugibal je, kdaj in odkod je prišel, da ga ni opazil in ni čul? Poprej je štel od daleč njegove trde, votle, bobneče korake, a kako bi čul hojo človeka. ki prihaja natiho. pritajeno, oprezno, na mehkih mačjih šapicah? »Za Boga, kaj sem pa storil?« — se je vprašal in ustrašil se je tega nedolžne.^a vprašanja tako, da mu je zdrknila palica iz razkrenjenih prstov na zemljo, da se je naslonil na zid ter pridržal sapo. Oni, ki ga je ravnokar nagovoril tako grozeče, se je pogreznil. Nagnil je glavo na stran, še dlan je primaknil na uho, da bi bolje prisluhnil. a od nikoder niti najmanjšega šuma. nobenega glasu. Bil je siguren, da preži iz teme mani, da bo skočil, pa ga zagrabil, ko bi se malo nerodno premaknil. Zato je stisnil še usta, da mu ne bi ušla preglasna beseda. še noge je pritegnil k zidu, da bi bilo bolje, brez nevarnosti. Zamaknil se je v nebo. Nekaj veličastnega je bilo v oblakih, ki so se valili v ogromnih gmčah na jug, se gnetli med seboj, prerivali na vse strani. Lapuh je primerjal to sliko z berbo v človeškem življenju. Pri-mera se mu je zdela lepa in poglab-Ijal se je zmirom bolj vanjo. Srce mu je prekipevalo občutkov. Pa zavela je hladna sapa. Spre-Ietelo ga je po telesu in prešel je brez zveze na druge misli: »Domov'.f Kaj bom doma? — Pet tednov sem leža! bolan, sam, v bolečinah, zapuščen, od nikogar obi-skan, na spoteni postelji, po dnevu strmeč v sredino stropa, v oni prokleto smešni ornament, ki ga bom še jutri prav gotovo prebelil; ponoći brez spanca, brez žive duše. s katero bi se razgovarjal. Najbližji sosed mi je bila moja stara, častitljiva gospodin ja in najbližje znamenje življenja njeno težko, nadušljivo sopenje, ki prihaja sleherno noč skozi ona vrata, z visoko, hrastovo omaro zaslonje-na. Prešanja! sem v teh dneh svoje holezni vso svojo zlato, neomade-ževano mladost, klicai nazaj svojo nadebudno preteklost, preklinjal vso svojo brezplodno sedanjost in zđaj me je strah te žalostne, obupne pri-hodnjosti.« (Dalje pHhodnJie.) Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 29. maja 1917. 121. štev. toni odbor lamdes - laoniR stranke t IM tomm ztoi Izvrše valni odbor narodno-na-predne stranke je imel v četnek dne 24. t. m. zvečer sejo, da se z ozirom na skorajšnjo otvoritev državnega zbora posvetuje o položaju ter sklepa o stališču stranke. Seji je v odsotnosti predsednika predsedoval njegov namestnik podžupan dr. Karei T r i 11 e r. O položaju je poročal poslanec dr. Vladimir Ravnihar. Izvrševalni odbor narodno-na-predne stranke pozdravlja otvoritev parlamenta kot prvi korak k vzpostavitvi ustavnih razmer v državi. Prepričan je. da bo državni zbor odločen tolmač vroče želje vseh avstrijskih narodov po skoraj-šnjem častnem miru, ki naj prinese tuđi naši državi kot najdragocenejšo pridobitev neizmernih krvnih žrtev vresničenje demokratičnih idealov, odpravo nadvlade enega naroda nad drugim ter vstvari podlago novega kulturneea, socijalnega in gospodar-skega razmaha. Tuđi Jugoslnvani pričakujemo od svojih zastopnikov, da bodo v dr-Žavnem zboru iskreni in možati glas-niki teh teženj. Zavedajoč se veli-kega zgodovinskega trenotka, od katerega pravega umevanja je odvis-na vsa naša bodoenost in v spozna- nju, da je reiitev Jugostovanikag* vprašanja eden najvažnejiih in naj-nujnejših problemov države in sve-tovne vojne, morajo naši poslan ci z največjo ođločnostjo zahtevati v okviru monarhije združitev in osa-mosvojitev vsega našega naroda. Tej največji nalogi se morajo sedaj ukloniti vsi drugi oziri. Kot prvi predpogoj za nspešno delovanje parlamentarnih zastopni-kov smatramo jednotno organizacijo vseh jugoslovanskih poslancev, ki naj bo že na zunaj izraz narodnega stremljenja po ujedinjenju. Izvrševalni odbor odobruje po-ročilo poslanca dr. Ravniharja, da se snuje jednotna organizacija jugosio-vanskih poslancev ter izraza rudi iskreno željo, da se ustvarijo med ju^oslovansko delegacijo fn parla-mentarnimi zastopništvi ostalih slo-vanskih narodov čini najožji politični stiki. Glede odnošajev med jugoslo-vanskimi poslanci in sedanjo vlado se pridružujemo mnenju, da je program vlade v nasprotstvu z našimi in državnimi interesi. V Ljubljani, dne 24. maja 1917. ♦ V komurnkeju nar. - napr. stranke, ki s^:o ga priobčili v soboto, sta vsled tehnič-ne pogreške izostala zadnja dva odstav-ka. Zato komunike se enkrat objavi jamo. Op. ured. Popili? itilijike »ieiuie. Na binkoštno nedeljo je znatno popustilo na svoji eneržiji italijansko napadanje, katero se je bilo prejšnji dan ogromno razvilo. Vso binkoštno soboto so divjali zlasti na Kraški planoti velikanski ljuti boji. Sovražnik je hotel prebiti naše crte na vsak način. Mase za masami je vodil na bojišče, posebno na južnem dolu Kraške pla-note se je trudil na vse s.le, da bi zlomil odpor naše junaške infanterije, ki je preprečila tuđi ta dan vse nakane sovražniku ob krepki podpori artiljerije in letalcev. Naša artiljerija je tako zraščena z infanterijo, da kar sama od sebe posega v njeno gibanje. Ako sovražnik na kakem kraju vdere v naše crte, nastopi takoj artiljerija in pripravi infanteriji pot za protisunek. S svojini zapornim ognjem zapaline sovražni infanteriji z vseh strani vsak stik z rezervami in tako se ne more več upirati zadostno protinapadu naše infanterije. Na binkoštno nedeljo je zopet začel sovražnik napadati naše pozicije. Doživel je neuspeh za ne-uspehom in na neki točki so bile naše pozicije ćelo nekoliko naprej po-maknjene. Odlikovali s o se v tem boju, kakor poudarja vojnoporočevalski stan, mariborski in tržaški prosto-voljni strelci. Italiiani so se v soboto trudili tuđi na severnem delu Kraške visoke planote med Kostanie-vico in Fajtjim hribom, ali bili so krvavo odbiti. V nedeljo so se omejili na več napadov severno Kostanjevice, pa brez uspeha. Na Krasu ni bilo uspehov za Italijane, na severni soški fronti tuđi ne in tako sta potekla zadnja dva bojna dneva preteklega tedna za Italijane brez vsakega napredka, ki bi jih približal njihovim cil'em. Brez-obzirno je italijansko armadno vodstvo gnalo svoje ljudi na bojice; obramba jih je odbila in naša fronta se ni omajala. Binkoštni prazniki so bili! In za binkoštne praznike bi bili italijanski generali radi pokazali kak velik rezultat svojih bojnih operacij, kajti baš na binkoštne praznike pred dvema letoma se je bila začela vojna z Avstrijo. Ali binkoštni prazniki so prešli brez prebitja avstro-ogrske fronte ob Soči pač pa v ogromnimi žrt-vami za Italijane. Vojaško razmotriva-n j e 25. maja poudarja, da od treh proti naši soški fronti poslanih itaii-janskih armad je stopila v boj tuđi najjužnejša armada, ki je bila dotle v ozadju. Njene sprednje divizije so do-živele izredno težek poraz. Krvave izgube sovražnika v dosedanjih bo-jih desete soške bitke presegajo 100.000 mož. Iz poročil vojnih poroče-valcev: Italijani, ki razpolagajo z artiljerijskim ojačenjem, katerega ni podcenjevati. streljajo iz vseh svojih kalibrov. Njihovi težki rninometi me-čejo vžigalne bombe, katere svete po več minut, in skušajo pogostoma s plinovimi granatami vzeti braniteljem vid. Ali burja, ki brije po Krasu, ni ugodna taktiki vporabe plinov. Protiučinek avstro - ogrske artiljerije seje kazal, kakor sem mogel kon- statirati sam, zepet v ogromnih eks-plozijah, deloma tuđi po eksplozijah municijskih skladišč. Major Tanner, znani vojni poročevalec berlinskega »Lokalanzeigerja« piše s soške fronte: Ako Italijani mislijo, da so odvr-nili fronto avstrijsko od Doberdoba na Trnovo, se varajo. Soška fronta ima svoje moči tako dobro porazde-ljene, da ne bo mogoče nikjer doseči zaželjenega prebitja. C. in kr. artiljerija je jako silna in gibčna v svojem ognju in infamerija si je obdržala tu* di ob drugi obletnici italijanske vojne nanovedi v polnem obsegu svojo cbrambno in napadalno silo. Kamor-koli priđe Italijan, povsodi bo prelil dosti krvi, ne da bi dosege! zmago. Ćelo lokalno prebitje bi provzročilo samo nove ovire in ni mogoče pre-soditi, koliko časa se bi morala trajati ta vojna, da bi se dalo Italijanom za mir tuđi le skromna jamstva. Preko Curiha poročajo, da hočejo Itaiijani na vsak način izsiliti kako odločirev. Prehodi čez mejo iz Italije v Svico so zopet zaprti pa tuđi po drugih znakih se da spoznati, da gredo na fronto italijanske đonolnilne čete in da hoče Italija vporabiti vse svoje rezerve za odločitev. En fran-coski ženiiski zbor in portugalske čete so odšle na italijansko fronto. Torej pomagajo Italijanom Francozi, Angleži in Portugalci. Italijansko uradno poročilo nam podaja sliko, kaj pravzaprav so dosegli Italijani na odseku od Kostanjevice do kopališč v Tržiču. Vsa italijan-ska pridobitev je minimalna in se omejuje na Hudilog, Lukatiče, Jamlje in prve visine zapadno in jugozapadno Tržiča na meji med furlansko nizino in krasko planoto. Od Kostanjevice v smeri na Tržič tekoči izpostavijeni del odseka, ki je bil proti zapadu tako potisnjen, da je tvoril z ostalo soško fronto od severa proti jugu pri Kostanjevici naravnost pravokot (Hudilog je skoro natančno zapadno, tri kilometre od Kostanjevice), in stisnjen nazal na severo-južno smer, marveč je k večjemu en kilometer premak-njen. Modifikacija frontne crte je čisto neznatna. Seveda se v Italiji ob pomanjkanju velikih uspehov malen-kostne pridobitve razglašajo za velike, še toliko bolj, ker položaj kaže, da deseta ofenziva ne prinese onega rezultata, katerega je Cadorna prav gotovo pričakoval. Sodba o njegovi ofenzivi v Berolinu je taka: Cadorna se je dal zopet zapeljati po političnih prevdarkih. To je in ostane njegova usodepolna napaka. Kakor se vidi, se Cadorna sedaj ozira zlasti na eksponirano pozicijo vlade in na razpolo-ženje med ljudstvom. Ofenziva je imela biti za italijansko ljudsko dušo vzvi-šeno pozorišče ogromne moči in dalekovidnih uspehov, ali v resnici je podjetje ovna, ki se obupno zaletava ob skale. Dunaj, 26. maja. (Kor. urad). Iz vojnoporočevalskega stana: Petnajsti dan soške bitke je prinesel Italijanom samo nove izgube in nova razočaranja. Ne na severnem ne na južnem delu bojne fronte se jim ni oosrc&lo. d« bi bfli irtrfiti našim jusUm četam le košček tal kljub ogromnim njihovim žrtvam. Vrgli so v boj Se močaejie sile kakor prejinje dni, napad na napad je divjal proti našim pozidjam, ali jurišajofi bataljoni so bili raspršeni in zapodeni nazaj že z uničujočirn ognjem naše artiljerije ali tam, kjer so mogli priti skozi smrtno točo, vrženi v spopadu, neiz-rečno ljutem. Naša infanterija je izvršila čine, katerim ni pri-mere v vojni zgodovini vseh časov. Dva polka sta morala dne 24. t. m. tri težke zaporedno valovajoče napade odbiti, drut^i polk je moral trikrat jurišati na neko visino, za katero se je vršilo vroče borenje, in se držati potem proti nič manj nego osemnajstim protinapadoni. Jednako hrabro in požrtvovalne se je izkazala tuđi artiljerija, ki je naiučinkovitejšč podpira^a infanterijo s preciznim skupnim delcvaniem ž njo. Njeno hrabro in požrtvovalno obnašanje zasiuži naj-višje priznanje. Ni se zadovoljila samo s tem, da je dušila s svojim uničujo-čim ognjem sovražne napade v masah že v kali, marveč tam, kjer se je ita-lijanskim četam posrećilo, vdreti v našo crto, je potisnila topove iz pozicij naprei, da jurišajoče^a sovražnika vstavi z drektnim ognjem v fronti in boku. Ako so Italijani vsled svoje p:c-moči tuintam predrli čez naše jarke, so pograbili vrli topničarji za revol-verje in ročne granate, da branijo svoje topove, doklcr nišo prišle rezerve in sovražnika popolnoma vrgle nazaj. Zvesta svoji stari tradiciji se bojuje naša artiljerija tuđi danes ob Soči. Tuđi včeraj je divjal boj z največjo ljutcstjo zopet na istih žariščih soške fronte. Tako so napravili Italijani zvečer številne močne napade na naše visinske pozicije; bili so zavrnjeni. Tuđi na Sveto goro so navalili Italijani popoldne ponovno kakor v v z^odnjih zjutranjih urah, Morali pa so se zopet vrniti. Na odseku vz-hodno Gorice sta se pricela po močni artiljerijski pripravi južno ceste po Rožni dolini dva sovražna napada, katera pa so premagale naše čete v spopadu, ki je trajal nad eno uro. Po polnoči so prijurišali Italijani tretjič, z istim neuspehom. Od takrat traja tu samo zmeren artiljerijski ogenj. Pa četudi je bil boj na označenih odsekih ljut, na Kraški visoki planoti se je vršilo tako razljučeno boren e, da pač se ni moglo še bolj stopnje-vati. Dan in noć je nadaljeval sovražnik svoje napade v masah, ki so se razbili jednako drug za drugim ob ieklenem odporu naše junaško vstra-jajoče infanterije. V boje infanterije in artiljerije so posegli uspešno tuđi le-talci. Podpora, ki so jo dali jedni in drugi, je bila vedno vzorna. Nišo pre-prečili samo vpadov sovražnih letal-skih skupin čez naše crte, marveč so tuđi posegli kolikor mogoče globoko v boj infanterije, ko so jurišajoče ba-taljone Italijanov obstnijevali najučin-kovitejše iz svojih strojnih pušk. Sovražni letalci so izgubili en aparat tipa Caproni. Preko Lugan a poročaio glede angleških baterij, da se je po porocilu Agenzie Stefani udeležilo bojev na Krasu deset angleških baterij srednjega kalibra. Prikrival se je precej časa dohod angleških čet, sedaj pa misli vlada, da je prišel ugoden trenotek, da naznani ljudstvu sodelovanje An-gležev ob Soči. Na italijanski fronti se je mudil ob sedanji ofenzivi tuđi šef franeoskega generalnega štaba Focb, ki se je pa že vrnil v Pariz. Mesto Gorica v sedanji ofenzivi mnogo trpi. Umevno, saj stoji tik ob bojišču, v njej se zbirajo italijanska poveljstva in čete korakajo iz nje v jarke. Na delih okoli Rožne doline pa so naše crte prav blizu notranjega mestnega dela. rMatin" in wFigaro" poročata z italijanske fronte, da leži Gorica pod težkim avstrijskim ognjem. Delom avstroogrsire arm^de se je posrećilo, da so svoje pozicije pri Gorici potisnili bolj proti mostu. ITALIJANSKO L'RADNO POROČILO. 24. maja. Včeraj so jurišale na Krasu po deseturnerr, jako iiudem ob-strclj2\anju hrabre čete tretje armade ra močne sovražne crte pri Koštanic-vici in so }\h predrle, doc;m je na levera krilu, severno Koštan] evice, naša infanterija dala sovražniku dosti posla z močnimi šunki. Potcm ko je bila odloč-no prebila nasproti ležeče sovražne okope, je zasedla del zone južno ceste iz Kostanjevice v Hudilog, je šla preko Hudegaloga in Lukatičev in se je pola-, stila Jamelj in važnih, jako moćnih vi-šin: točke 92 (en kilometer vzhodno »Pietra Rossa«), točke 77, točke 58 Basni in točke 21. Sovražnik, ki je bil presenećen najprvo po nenadnem in nevzdržnem napadu in bil ves !z sebe, je pričel takoj protiakcijo in je izvršil trdovratne protinapade, katere je pod-piralo bombardiranje izjemne silovitosti. Bil je zavrnjen $ težkimi izgubami. Tekom dneva smo vzeli sovražniku nad 9000 vjetnikov, med njimi nad 300 oficirjev. Naše mosročne zračne bojne sile (1.10 leta!, med tem? skupina pomorskih letal) so se udeležile boja, so obložile sovražne Crte z 10 tonami bomb in obstreljevale sovrafne infa^te-riiske mase s strojnimi puikamL Vsi naši letalci so se vrnili na svoje posto-janke. Ogromne artiljerijske priprave sta se udeležili na učinkovit način dve angleški bateriji najnovejšesa modela. ki sta prišli na našo fronto, da doka-žeta bratsko skupno delovanje aliiranih armad. Jako ^ učinkovala tuđi pomoč baterij naše hrabre mornarice. Ko smo v *oriški ZOni odbili več močnih sovražnih napadov, so zavojevale naše Čete utrdbo na scvero - zapadnem po-bočju Sv. Marka in so po ljutih bojih srečno napredovale v zoni Svete gore in Vod>j. 25. maja. Na italijanski fronti od morja do Plavi traja bitka jako trdo-vratno. Ko so premagale težke ovire zased polnega terena in zavojevale od pedi do pedi obsežna motila sovražnih vtrdeb, katere so branili številni in v vojni o;ek!er,e!i sovražn'ki, so dosegle naše* neun|i TOfni. »NajgrandioznejŠa bitka v tej vojni" imenuje znani italijanski poročevalec L. Barzini novo italijansko ofenzivo ob Soči. Piše: Boj divja na fronti okoli 30 kilometrov. Veličina te bitke presega vsako domišljijo. To kar imponira na tem borenju, ne tiči toliko v masi bojnih sil in vporablienega vojnega materijala, marveč bolj v oštri nepristopnosti pozorišča, na katerem se razvija. V tej evropski vojni je bila marsikaka druga bitka izvojevana z ogromno množino ljudi in topov in marsikatera bitka se je vršila na go-ratem svetu, nikdar poprej pa se nišo zdrtiževali karakteristični znaki gorske vojne z onimi ogromne materijalne bitke do tako gigantične velikosti. Po globokih dolinah, po visokih vrbovih, po temnih gozdih, po omotičnih grebenih, po div je raztepeni strmi steni in v grozovitih razpokah divja boj, poln prememb in razočaranj; nepre-računljiv, ki se menjava vsak trenotek, pri vsakem koraku zahteva nov boje-valni način in nastopa v tisočeri obliki. Vsak nov cilj zahteva tukaj svojo lastno napadalno tehniko. Za vsako še tako nebistveno točko se mora napraviti poseben vojni nacrt. Tu treba groziti in zadrževati, tam jurišati, tu se morajo moči zediniti na en cilj, tam obratno se morajo razviti kakor po predalih na vse strani. Ni ena bitka to, tisoč jih je. Ni mogoče slediti razvitku boja, ni mogoče vstvariti si sodbo. Oko vidi same epizode in le počasi se pojasni v besnečem ropotu vzrok, zakaj se tu zadržujejo, tam prod'rajo, tu čakajo in tam se bore z obupnim pogumom. Včasih prevlada vr-sk, kakor da je zbesnel pekel: po-zneje sele so umljive zveze. Leto dni sta delali mina in lopata pripravo za to bitko. Sovražnik je slutil to in se tuđi pripravil. Delal je za svojo obram-bo kakor mi za napad. Vsekal si je jame v skale, si zgradjl galerije, luknje, zvezne poti, ćela podzemska mesta r električno razsvetljavo in si naložil nešteta oklopna skrivališča svojih strojnih pušk, ki so bila zvezana po poteh v globino k bivalisčem. Izključeno je bilo, iznenaditi ga. Čas nenadnih napadov je minul. Bitko se je pričako-valo in moralo je priti do spopada dveh popolnih organizacij, ki sta se opremili do skrajnosti z vsemi pomož-nimi sredstvi znanosti in preizkuše-nosti. Sovražna artiljerija se je vidno pomnožila; tuđi nasprotna stran je storila svoje najmogočnejše napore. Tekom bobnajočega ognja, ki je sesul jarke in pripravil pot napadu, so reagirale avstrijske granate le slabo, tako da smo imeli vtisk, da so težki sovražni topovi že odtegnjeni. Ali bili so samo skriti, nišo se hoteli izdati in čakali so napada. Potem pa so bili pripravljeni ognjeni orkani za našo infanterijo. Prizor tega petinpet-deset ur trajajbčega bobnajočega ognja je imel od časa do časa na sebi nekaj fantastičnega.... Mračna soteska, na katere dnu se peni Soča, odmeva ne-popisnega hrupa. Kakor slika se razvija bitka na hribu nad njo. Napada! no torišče pada strmo k tlom. Sovražni jarki se vijejo kakor kaca od zdolej gor do grebena, zvezani med seboj po pokritih hodnikih. To ni napad, to je juriš na steno. Tuintam se infanterija oprime torišča, počasif skoro neop?ženo prodira. Pot je dolga. V trenotkih izgine vse v oblakih. Grozovito vsplamtenje eksplozij, gost dim avstrijske artiljerije deluje posebno ljuto. Avsirijske strojne puške bijejo z vseh strani. Počasi, prav počasi prodirajo naši vojaki. Ure so dolge kot večnost. Pot je strašno dolga.... - Bitka na zapadu. NEMŠKO VECERNO POROČILO, Berolin, 28. maja. (Kor. urad.) W«iffoy urad poroča: Veliki glavni stan, dne 28. maja zvečer: Nikakih bistvenih dogod-kov. • • • FRANCOSKO URADNO POROČILO. 24. m a i a p o p o 1 d n e. Na visoki planoti Vauclerc smo takoj ustaviti nemški napad, ki je ob pol 9. stedil na silen nernški ogei«j. Sovražnika, ki je imel resne izgube, smo vrgli v njegove izhodne jarke nazaj. Vjeti, ki smo iih dobili med operacijami dne 22. maja v tej pokrajini, pripadajo 6 različnim pol-kom in 4 raziičnim divizijam. Od 1. do danes smo vjeii med Soissonsom in Auberivom 8600 neranjenih Nemcev. V Champagni precej živahen topovski boj v gorati pokrajini pri Moronvillier-su. Na ostali fronti spopadi patrulj in topovski ogenj s presledki. 24. m a j a zvečer. Poročati ni ničesar ražen o včasih živahnem ognju artiljerije v okolici mlina Vauclerc, visoke planote Kalifornije in v okolici Chevreuxa. V noči na 24. t. m. so metale naše flotilje letal 2200 kg pro-jektilov na kolodvore v okolici Rethla, kjer so izbruhnili požari. 25. maja popoldne. Na Che-min des Damesu po noči močno delovanje obeh artiljerij v pokrajini se-verozapadno od Brayeja en Laonnois in ob Pantheonu. Severno od mlina Vauclerc smo zavrnlli poskušen rem-ški napad na franeoske jarke. Bolj proti vzhodu pri Chevreuxu so izvršili Francozi včeraj zvečer podvzetje proti delu gozda na jugovzhodu. Sovražnik se je krepko ustavi jal. Napad se je popolnoma posrečil, Francozi so našli v kritjih, razdejanih od težke artiljerije, številne mitve. Vjeli so kakih 30 mož, med njimi enega častnika. Pri Courcviu smo zavrnili snvražpn Ad. 121. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 29 maj* 1917. Stran 3. delek, kateremu se je bilo posrećilo vdreti v postojanko na vzhodnem bregu kanala. Spopadi izvidnih od-delkov jugovzhodno od Reimsa in v okolici Đezonvauxa. 25. maja zvečer. Po zelo sfl-nem obstreljevanju naših jarkov seve-rozapadno od Braveja en Laonnois so Nemci s tremi moćnimi oddelki na-padli naprej moleći kos naše crte v odseku Pantheon, severno od Chemina des Dames. Kljub krvavim žrtvam se je Nemcem po već napadih posrećilo ustaliti se na nekaterih točkah. S ta-kojšnjimi protinapadi smo većino po-zicij zopet zavzeli Pri protinapadih smo vjeli 55 mož in vplenili 2 strojni puški. Tekom napadov 22. t m. na visoko planoto Vauderc smo vpleniti 3 poljske tope. V okolici Chevreuxa je sovražnik vćeraj od nas zavzete pozicije obstreljeval samo s topovi Po- , trjuje se, da so bile sovražne izgube zelo težke. Dva nemška bataljona sta bila skoraj popolnoma uničena. Naše izgube so bile manjše kakor število od nas vjetih, imamo kakih 30 mrtvih. V Argonih smo pri nenadnem napadu na nemške jarke pri Fille Mortu vjeli nekaj mož. Na ostalem delu fronte vćasih prekinjeno artiljerijsko delo-vanje. Belgijsko ura dno poročilo. 24. m a j a. V noči na 24. maja se je borila ena naših patrulj s sovražnim iz-vidnim oddelkom južno od Dixmuidna. Čez dan navadni artiljerijski boji. Mi smo naperili razdiralen o^enj na sovražne naprave v okolici gradu Ci-gogne (?). ANGLEŠKO UPADNO POROČILO. 24* m a j a popoldne. Popoldne m ponoči smo vjeli med praskami patrulj vzhodno Vergnierja nekaj Nem-cev. 24. m a j a zvečer. Poskušen napad v blizini Armentieresa smo z izgu-bami zavrnili. 25. maja popoldne. Zadnjo noč smo zavrnili krajevni napad na našo postojanko jugozapadno od Fon-taina les Croisilles. enako tuđi severo-vzhodno od Arleuxa sunek s težkimi izgubami za sovražnika. Mi nismo imeli izgub. Vzeli smo nadalnji del sovražnih prednjih jarkov in naprav jugovzhodno od Loosa ter vjeti 23 mož. Južno od Armentieresa in zapadno od Messinesa smo izvršili uspešne šunke ter vjeli nekaj mož. 25. maja z v e ć e r. Artiljerijsko delovanje zlasti na levem bregu Scarpe ifl v sosedstvu Loosa. Zeppelini nad Anglijo. London, 24. maja. (Kor. ur.) Reu-tcr. Zadnjo noč so se približan" 4 zrakoplovi, ali pa uh je bilo 5, vzhodni an-gleški obali. Gosta stena oblakov je otežkočala razsled. Štirim zrakoplovom se je posrećilo, prodreti nad vzhodne grofije. Bečali so sem in tja brez cilja ter zmetali več bomb na kmetijske distrikte. Očitno je bilo, da se nišo mogli orijentirati. Naša letala so jih zasledovala. Oblak i so omogb-čili napad alcem, da so ušli. En moški je biJ ubit. Škoda je najbrže neznatna, Ameriška pomoć. Curih, 24. maja. Iz Washingtona poročajo, da bodo iz Amerike poslali v najkrajšem času na francosko fronto 80.000 mož. Vojna kontribucija v Belgiji. Belgijskemu prebivalstvu je nem-5ko armadno poveljstvo pred šestimi meseci naložilo mesečno vojno kon-tribucijo 50 milijonov frankov. S 15. junijem je nemško poveljstvo zvi-šalo to kontribucijo na 60 milijonov mesečno. Angleži na Portugalskem. Basel, 25. maja. Iz Rotterdama poročajo, da so angleške vojne ladie na željo portugalske vlade izkrcale čete v Oportu in Lizboni. Na vseh koncili poka. Amsterdam, 25. maja. »Nieuwe Ro-terd. Courant« poroča: V govoru v Stepnevu je rekel minister Smuts: Mislim, da se bliža vojna svojemu koncu, ker na vseh koncih že poka. Premirje koncem junija? Beležimo s primerno previd-n o s t j o brzojavko iz Haaga z dne 25. t. m., ki pravi: Politični krogi na Nizozemskern so prepričani, da bo koncem junija sklenjeno splošno premirje. To do-mnevanje se opira na to, da je angle-ško - francoska ofenziva ponesreči-la, dasi je provzročila silne izgube; sklepa se na to tuđi iz delovanja podmorskih čolnov in iz popolne raz-drapanosti Rusije. Amerika je pre-pozno vmes posegla. Wilson je pose-gel v vojno le, da bi imel vzrok obo-rožiti Arneriko za predstojeći konflikt z Japonska. Junafci na bojiSCa 2rtrajejo kri fe življenje! Tebi ie le treba, da poiodS sto Pred rusko ofenzivo. (Iz vojaškega razmotrivanja.) Italijanska ofenzivi igra v celotnera vojnem nacrtu entente zelo važno vlogo. Pred vsem je pripomniti, da se je pričela, ko je imelo italijansko armadno vodstvo gotovost, da ne stoje nemške ćete na južnem Tirolskem, pripravljene na ofenzivo proti Italiji in da tuđi naše ćete ne mislijo še prićeti ofenzive izpred Gorice. Italijan-ski napad naj bi bil nadalje potegnil ćim već naših ćet z ruske fronte. Ob enem raćuna italijansko vodstvo s krepko rusko ofenzivo, ki naj bi se prićela že tekom italijanških operacij. Zdi se, da namerava rusko armadno vodstvo poslužiti se ugodnega taktičnega položaja. Množe se namree, kakor je razvidno iz nemškega komu-nikeja z dne 26. t. m., znaki, da se pripravlja na vzhodni fronti ofenzivno gibanje. Z ozirom na položaj ruske armade same se zdi, da bi neuspeh ofenzive prav obćutno vplival na razpoloženje čet in na njih volio za boj, nasprotno pa bi utegnil eklatanten uspeh prvih dni moćno povzdigrriti duh ruske armade ter premostiti nasprotstva v nje-nem osrćiu. Morda bi z zrnato rus kega oroža tuđi zopet oživeli stari ruski zavojevalni nameni. Še traja bitka ob Soći in zdi se, da to pot ne bo prenehala tako hitro. Skoraj bi rekli, da to pot Italija ne zasleduje svojih samopašnih ciljev, marveć da se je uklonila volji entente in da se hoće Rusiji zahvaHti za lansko pomoć. Toda le par dni nam je treba poćakati in z vso gotovostio smemo računati s tem, da bo Italija predložila Rusiji svoje raćune. RUSKO URADNO POROClLO. 24. maja. Zapadna fronta. Dne 22. t. m. je nameril sovražnik v odseku vzhodno od Lipnice Dolne severno od Haliča oblak duse^ega plina proti našim pozicijam. Ker se e veter okrenil, je šel plin ob sovražn:h jarkih. Zrornunskein kavkaske fronte ni poroćati ničesar pomemb-nega. Rusija — ententL Rotterdam, 25. maja. »Dailv Te-legraph« poroča h govoru lorda Ce-cila v poslanski zbornici, da ruska vlada ni zahtevala samo od Anglije, marveč rudi od Francoske m Italije, da sporoće danes merodajne vojne cilje, z izjavo, da želi Rusija v interesu svoje notranje konsolidacije skorajšnji mir. Rusija in ententa. S primerno previdnostjo bodi zabeležena sledeča brzojavka: Kodanj, 25. maja. Ruska začas-na vlada je odpovedala vse poRod-be s četverozveznimi državami in začela pokajanja zaradi sklepa novih pogodb. Sovet vojakov, ki igra pri tem odločilno vlogo, zahteva, nai se pogodbe razilase in zahteva tuđi, da pri pogodbah ne sme biti tajnih klavzul. Rusija in nienl zaveznrit. Dunaj,26. maia. Iz Ženeve po-roČajo, da je sporoćila ru^ka vlada zastopnikom entente, vsled sklepa, storjenega v delavskem in vojaŠkem sovjetu z većino 300 glasov, da vztraia pri zahtevi o objavi zavezniških pogodb ter je vlada zahtevala tuđi nadalje, da ententne države objavijo svoje vojne cilje. Glasom kodanjskih poroćil se vrše sedaj razgovori zavez-nikov brez Rusije, da udejstvijo raz-merje Rusije napram ententi. Glasom poroćil »Petit Parisiena* je gotovo, da priđete Millerand in Churchill kot veleposlanika v Petrograd. Stockholm, 25. maja. Neki potnik iz Petrograda poroća, da je baje vsa ruska uprava v angleških rokah in pod angleškv kontrolo. Oni poročevalec pravi, da kroži govorica, da ima Japonska mandat zasesti vzhodno Sibirijo do Bajkalskeora jezera ter je zavezana v tem slućaju poslati 300.000 mož v Rusijo, da napravi tam red. Vest, da so Angleži zasedli Arhangelsk, Japonci pa Vla-divostok in Charbin, se vzdržuje ter se obenem poroča, da stoji v Char-binu 15 japonskih divizij. Angleži imajo baje rudi Aleksandrovsk ob Murmanski obali v svojih rokah tako da je Rusija popolnoma v oblasti teb dveh držav. Z druge strani se poroča, da vest, da bi bili Japonci zasedli Vladivostok in Charbin, ni resnična. \ Ruski To|«kl prod *ggWitttM !■ JapiMffifkM LBilaikoai Curih, 25. maja* NajnovcjSa poro-čila iz Rusije pravijo, da Je privrela ljudska nevolja proti Antrležem in Ja-poncem do vrhunca. VojaJri na fronti so baje pomorili mnoso a«gl*jflffli in fran-coskih častnikov. Posledlce odklonitve I mirovne formule s strani novega kabineta so nedofledne. ZostaM boji«. BOLOARSKO URADNO POROClLO. 26. maja. Makedonska fronta. O*> dolenji Strumi v odseku med Butkovom in jezerom Ta hi nos silen artiljerijski ogenj, ki je na severnem delu ravnine pri Seresu proti večeru zelo narasel. Proti 9. zvečer so po-skusili sovražni izvidni oddelki prodreti proti Ernekeju naše najsprednje postojanke pa so jih pre^nale. Na ostali fronti navaden artiljeiijski ogenj, ki je bil samo včasih severno ud Bi-tolja in v loku Crne silnejši. Sovražni izvidni oddelki so skušali severno od Bitolja in ob Mogleni prodreti, mi pa smo jih z ognjem pregnali. Pri Seresu je zbila naša artijerija sovražno letalo, k< je padlo za sovražne crte. — Romu nska fronta. Pri Isači in Tulći osamljeni topovski streli, vzhodno od Mahmudija ogenj pušk. T!JR>KO URADNO POROClLO. 24. maj a. Glavni stan sporoča: One 22, t. in. popoldne so otvorile sovražne baterije vseh kalihrov ogenj, ki je bil na nekaterih točkah silnejši kakor sicer. Lme 23. t. ni. je prodrl neki sovražni polk, oprt na močno konjenico, z dvema topoma proti našim pozicijam. fa izvidni od-delek je na§ o^enj pre?:nal. Na ostalih trontah nobenih posebnih dogodkov. Francosko poročilo iz Makedonije. 22. m a j a. Dan ie potekel mirno, ražen ob Strumi, odkoder poročajo o zelo živahnem artiljerij^kem boju, in v o'rnlici Kra^tPln, k;er smo zavmili bol-gar5T"i izvidii oddelek. 24. maja. Orijentska f r o n- t a. Časih topovski n^enj ob srbski fronti. V okolici Hadži Berimaha in Skre di Lec:en obojestranski boj z roč-nimi Kranatami in torpedi. Kbainetna f^riza na KUaJskem. Pe-fin^, 25. maja. (Kor. urad.) Predsednik republike je odpoklical T^inistrskeTa rredsedn;ua Tnanš""-ja ter poveril sestavo novega kabineta Nut:nlangu. 0^«o^ki m morju. PODMORSKI ĆOLN V AMERI-ŠKIH VODAH. Frakfurt, 25. maja. Glasom privatne brzojavke »Frankfurter Ztg.« razširja »Ap:ence Havas« poročilo ?>rleralda« iz Bostona z dne 24. t. m., ki pravi: Uradnose sporoča navzočnost nekega podmorske ^ a Čolna na visini Portlanda. SREDOZEV!Sk z obširno spomen co, v katari zvrača krivdo, da je moralo priti tako daloč, na An^lijo. Spomenica nava:a, da je nemška vlada že v svoji spomenici z dne 29. januarja 1917 dokazala, da rlasti Angleži zlorabi a:o lazaretne ladje za voiaške svrhe, vs'ed re^ar ie proglasila Nem-« či;a potove dole Severnega morja in Kanala za zaprte tuđi bolniŠkim lad-iam. Med tem pa je porocal poveljnik nekega nemškecra podmorskoga čolna v Egejskem morju, da je videl celih 16 dni v severnem Egejskem morju čez dan z^ol lazaretne ladje. Enaka so druga poročila in izpoved nekega v Makedoniji vjetega podčastnika. Vsled tega bodo nemške pomorske vojne sile tuđi v Sredozemskem morju potapljale sovražne lazaretne ladje, iz-vzemši one, ki se strogo drže nekaterih od Nemčije natančno določenih pogojev. Uspeh* podmorskih čolnov. Berlin, 26. maja 1917. Wolfov urad poroča: Vsled delovanja naših podmorskih čolnov na severnem pomorskem bo-jišču je bilo uničenih nadaljnih 70.000 ton bruto. Dne 26. maja je potopil neki naš podmorski čoln v Atlantskem oceanu 6300 ton obsegajočo angleško pomožno križarko #Hilary\ Rusko pomorske letalsko postajo Lebar smo 21. maja zjutraj izdatno obložili z bombami. Moćno streljajoče sovražne obrambne baterije smo z metanjem bomb prisilili, da so utihnili. šef admiral, štaba mornarice. AntieSi* prcvozna ladia za čet© potopijena. London, 25. maia. (Kor. urad.) Admiraliteta poroča, da je bil angle-ški prevozni parnik »Transsylvania« dne 4 t m. v Sredozemskem morju torpediran. Pri tem Je izgubilo 29 častnikov in 373 mož, kapitan iadje en ladijski častnik in 9 mož posadke avijenje _________ Amerika v vojnL Wm\mi cllfl Amtrik«. Frankobrod, 25. maja. Iz New Yorka poročajo oficijelno, da bo ameriška vlada v najkraćem času proglasila svoje vojne cilje. Uradno bo kontrolirala svoje soglašanje z entento glede odškodninskih zahtev, obnovitve in vrnitve zasedenih pokrajin, usode Alzacije in Lotarinške ter slovanskih narodov. Teh „ureditev" ne smatra Amerika za aneksije. Ameriški vojni kabinet Dunaj. 25. maja. Iz New Yorka poročajo, da namerava Wilson sesta-viti vojni kabinet. Za municijskega ministra bo imenovan Baruch, kralj jekla, za prometnega ministra mr. Willard, predsednik Baltimore-Ohio, ki velja v Ameriki za naivečjo av* toriteto na polju železničarstva. BRAZILIJA PRED VOJNO. Rio de Janeiro, 24. maja. „Agence Havas" poroča: Glasom po-ročil listov je izjavil zunanji minister Ni'o Pecanka v ministrskem svetu, da torpediranje parnika »Tijuca* ne bo dosti izpremenilo zunanje^a politične-ga položaja Brazilije. Stališče Brazilije napram Ncmčiji je določeno že vsled torpediranja parnika »Parana*. Mini-s'er je dostavili Braziliji ni treba na-povedati Nemčiji vojne. Omejiti se mora na to, da sprejme vojno stanje. Pri razmotrivanju sodelovanja Brazilije z Zedinjenimi državami je nato izja-javil: Dasiravno smo bili naprošeni samo za moralično in gospodarsko sodelovanje, moramo vender posveča-ti organizaciji naše vojske in mornarice največjo pozornost, zlasi za slučaj našega sodelovanja pri varnostni službi v južnem Atlantskem oceanu, ter se pripraviti za vsako mož-nost. Napram časnikarjem je izjavil na vp'ašanje ali bo Brazilija napove-dala Nemčiji vojno: Brazilija ne na-poveduje nikomur vojne, Brazilija se brani. f-irovno vprašanje. Konferenca v Stockholmu. Naj tuđi nemški socijalni demo-kratje Še toliko pišejo in agitirajo, vendar ne mara nihČe verjeti, da bi mogla imeti mirovna konferenca v Stockholmu kak uspeh. Prav najbolj industrijalne države, Angleška, Belgija. Francija in Amerika ne bodo zastopane na tej konferenci. Zaradi kurijoznosti bodi omenjeno, da je bil en del predposvetovanj posvećen — balkanskemu problemu in specijelno macedonskemu vprašanju. Bolgrari so se izrekli za združenje vseh delov bol^arskega naroda (po bolgarski statistiki) in za hiter mir. Listi poročajo, da italijanska in amerikanska vlada nočeta dati socijalistom potnih listov za polovanje na mirovni kongres sodjah'stov v Stock-holm. Iz Stockholma iavlja;o, da je soc ''alistični nrireditelj Branting: izjavil, da ves1 glede amerikanskih socijalistov še ni potrjena. Berolin, 26. maja 1917. (K. b.) Kakor javlja „Vonvarts*, je italijanska vlada res odrekla socijalnim demokratom Dotne liste na mirovni kongres v Stockholm. Stockholm, 26. maja. Konfe-rence se ne bodo udeležili samo ruski socijalisti većinske stranke, nego tuđi zmemi in ćelo revolucionarni socija-Tsti. Socijalistični delegatje iz Avstrije so imeli v četrtek posvetovanje s socijalisti iz Nemčije, da določijo mirovni program avstrijskih socijalnih demokratov. Stockholm, 25. maja. (Kor. ur.) Kakor poroča „Sodaldemokraten", se je vršila včeraj prva konferenca nizozemsko - škandinavskega komiteja z avstro - ogrskimi delegati. Konferenca se te dni nadaljuje ter se do konca ne more o nji poročati. Zvečer so se zbrali delegati Avstro - Ogrske, Bol-garske, Finske, Nizozemske, Danske, Švedke in Norveške ter je izrekel Bran-ting upanje, da bo mogoče nespora-zumljenja odstraniti. Dr. Adler bo ostal baje do splošne konference v Stockholmu. Danes dospe v Stockholm ruski socijalist iz Londona Maikov z važni mi poroci 11. Kosila odklanla separatil mir. Petrograd, 27. maja. (Kor. ur.) Petr. brz. ag. Kongres častniških na-mestnikov je sprejel z 265 glasovi proti 246 glasovom resolucijo, ki pravi: Ker zahteva blagor domovine napetje vseh sil, apelira kongres na vse ruske častnike, da podajo revolucijonarnim vojakom roko ter enodušno utrde z revolucijo doseženo svobodo. Ob enem apelira kongres na imovite sloje, da naj v tem hudem času pozabijo na svoje osebne interese ter podpirajo provizorično vlado in jl pomagajo voditi deželo do usta voda jnega zbora. Kongres je navdušeno aklamiral dnevno povelje vojnega ministra Kerenjskega i glecU olenzive. 1 Petrograd, 27. maja. (Kor. nr.( Kongres zastopnikov kmetov je skoraj soglasno sprejel resolucijo, ki pravi, da mora izginiti pod imenom oboro-Ženega miru znano staro stanje in da odklanja kongres vsako misel na se-paratni mir, ker mora biti boj za pravični in umestni mir le mednaro-den. Resolucija se konca z nujnim apelom na vse v armadi se nahajajoče kmete, da naj se podvržejo svobodni disciplini in da naj branijo revolu-cijonarno Rusijo do skrajnega. Petrograd, 27. maja. (Kor. nr.) General Dragomirov, vzhodni poveljnik armade na sevemi fronti, je do-spel v Rigo Na tamošnjem kongresu odposlancev te fronte je izjavil v svojem govoru : Separatni mir je ne-mogoč, ker ne bi zajamčil svobode Rusije, ki mora pomagati svojim zavez-nikom, da uničijo Hydro nemškega • militarizma in da utrdi pridobitve revolucije General Dragomirov je naprosil odposlance, da naj pri svojem povratku na fronto to razlože svojim tovarišem. Petrograd, 27. maja. (Kor. ur.) Socijalistični ministri Černov, Skobelev in Cereteli so prišli pred delavski in vojaški sovjet ter poročali o svojem delovanju, odkar so vstopili v provizorično vlado. Sovjet je izrekel ministrom skoraj soglasno zaupanje in z ministri vred ćeli provizorični vladi. OBJAVA TAJNiH POGODB. Koda nj, 26. maja. (Kor. ur.) #ExtrabladetM poroča iz Stockholma: Petrogradski delavski in vojaški sovjet je sklenil s 340 glasovi proti 46 glasovom, da naj vlada objavi tajn# pogodbe z zavezniki. Minister HerralsklJ med TtlaU. Kod a nj, 26. maja. (Kor. urad.) „Berlingske Tidende" javljajo iz Petrograda: Vojni minister Kerenjskij je obiskal Helsinglors, kjer si je ogledal čete. V svojem ogovoru ]e izjavil, da izraz za mir brez aneksij in vojnih odškodnin ne pomeni še nehanja vojne. Oficirski kongres v Petrogradu, ki Šteje že 1000 udeležnikov, nadaljuje svoje delo s ciljem, zagotoviti tesno skupno delovanje oficirjev in vojakov za podporo provizorične vlade. ViSji oficirji so prisegli, da bodo podpiralt socijalni problem ustavodajnega na-rodnega zbora. Petrograd, 26. maja. (Kor. a.) Agenrura: Vojni minister Kerenjskij je v spremstvu franeoskega municijskega ministra Thomasa prispei na jugozapadno fronto, kjer ga je sprejel ar-madni zapovednik te fronte general Brusilov. Oba ministra sta imela na kongresu zaupnikov jugozapadne fronte govore. Vsi zastopniki kongresa so zagotovili Kerenjskega, da imajo po-polno zaupanje v provizorično vlado in pojdejo, zvesto izpolnjuje vsa mini-nistrova povelja, kamor jih pošljejo. Sodjalistični minister Skobelev je vsto-pil v vlado s pogojem, da pridejo to-varne kovinske industrije v last drža-žave, da se tako izboljša razmerje med kapitalisti in delavci. Kadeti o potrebi ofenzUe. Petrograd, 26. maja. (K. u.) Petrogradska brzojavna agentura poroča: Osmi kongres stranke kadetov je soglasno sprejel resolucijo, pred-lagano od poslanca Vinaverja, katera pravi: Stranka kadetov, ki za stopa načelo vlade, je prepričana, da je njena udeležba pri vladi najuspešnejše sredstvo, da se prepreci protirevolu-cija. Stranka upa, da bo vstop zastopnikov skupin levice v vlado ojacil njeno avtoriteto in trajnost ter odstra-nil dualiteto oblasti na fronti in v deželi. Stranka odločno odobrava vladno izjavo glede brezpogojne potrebe ofenzivnih dejani na fronti in glede neomajne zvestobe napram za-veznikom ter obljublja vladi, da ji bo pomagala pri vsem, kar bo imelo na-men uresničiti objavljene cilje. Vo aška diciplina na Ruskem. Petrograd, 26. maja. (Kor. ur.) Vojni minister Kerenjskij je izdal dnevno povelje, v katerem pravi, da sto-pajo po § 2. od sedanje vlade dne 20. marca 1917 izdelane vojaŠke pravice v veljavo. Dnevno povelje obsega 18 paragrafov, od katerih določajo najvažnejši svobodo vojakov, kateremu koli združenju pripadajo, svobodo vesti in političnega prepričanja in pravico nositi zunaj službe civilno oble-ko. § 12. odpravlja obligatorični vojaški pozdrav ter ga stori fakultativnega, § 14. določa, da se ne sme noben vojak kaznovati brez obsodbe, med voi-nimi operacijami pa imajo poveljniki pravico poslužiti se vseh represivnih in kazenskih sredstev s pomočjo obo-rožene sile proti onim podrejenim vojakom, ki se ne pokore njih ukazom. ft»sU sooijaliitl prati vlaik Stockholm, 26. maja. (K. u.) „Novaja Žizn* poroča, da je Trockoj na zborovanju združenih sodjalistor grajal vstop socijalistov v vlado, ter zahteval, da naj preide najvišja moć na delavski in vojaški sovjet. Zboro-vanje je sklenilo odreci sedanji vladi podporo in Skobeleva in Čeretellija, ki sta vstopila v vlado, ne priznati ! ve£ za člane stranke. .SLOVENIJU IMAKOD*, dne ss. maja I9i/. Un. stev. Notranjepolitični položaj. MAfi CZSAfi SA MOL Basel, 26. maja. Baselski listi poročajo, da bo avstrij-ski cesar Karei v kratkim po-nadil Rusiji ugodne mirovne po goje. Ponudb« se bo izvršila v dogovoru z drugi mi člani Stiriz veze. Državni zbor. Naposled se jutri vendar zopet finide avstrijski državni zbor. Snide se po dobi, ki ostane vsaj većini avstrijskega prebivalstva v neiz-brisnem spominu kot čas največjega ponizan ja in najhujše brezpravnosti. Dne 13. marca 1914. leta je imel državni zbor svojo zadnjo sejo. Nato te je Stfirjrkh-Hochenburgerjeva vlada odkrižala ljudskih zastopnikov in etablirala absolutistični režim, kakrten je vladal v časih Metternicha in Đacha. Sistem StOrgkh - Hochenburger je po-stopal silo in krivico zlasti proti slo* vanskim narodom v Avstriji. Več ka« kor tri leta, v kateri dobi so doprina-šali narodi največje krvne in denarne žrtve, je vladal v državi absolutizem pooštren z ^esposobnostjo. Ali je zdaj temu konec, se pač še ne da zancsljivo SOditi. Starim nerešenim problemom so se v minoli absolutistični dobi pridružili novi, nabralo se je pa tuđi drugih stvari, glede katerih je treba jasnosti že da se prepreci obnovitev doseda-njih razmer. Mogoče je, da se vse to premaga, a zanesljivo se to ne more presoditi prav, ker je v državi vse polno moćnih vplivov, ki gledajo na ljudsko zastopstvo vedno z neprijaz-nimi očmi in komaj čakajo, da se ga odkrižajo, katerim je vsaka malenkost dobro došla, da obnove temne razme-re, kakršne so vladale za časa Sturgkha in Hochenburgerja. BAzpraTllante o vojnih rM\\h Avstro~Ogri*e. V Hstih je bilo naznanjeno, da foo v najkrajšem času dovoljeno raz-pravljati o vojnih ciljih Avstro-Ogrske in „N. Fr. Presse" je v ne-deljski Stevilkt že priobčila Članek, v katerem pravi, da mora zahtevati Avstro-Ogrska zagotovitev svojih mej in svoje posesti, da mora dobiti Lovčen, da mora doseči popolno svobodo in varnost na ćeli Donavi do izliva, ne da bi ji mogla Rumunija ali Srbija Še kdaj delati kake ovire in da mora doseči take gospodarske razmere z donavskimi sosedi, da ne bodo ti sosedi več gospodarske pred-straže entente. — Kakor znano je minister zunanjih del grof Czernin pred kratkim razglasil, da Avstro-Ogrska ne zahteva nikakih aneksi j. Sporočil je to na naslov Rusije. A kinalu na to ie sklical izdajatelj dunajske „Armee-Zeitung* Karol Danzer več politikov na sestanek, na katerem je zavzel drugačno staliSČe. Kakor poroča pražki „Venkov* je Danzer na rečenem sestanku, ki se ga je udeležilo tuđi več jugoslovan-skih poslancev predlagal aneksijo Srbije in Crne gore. Pred-log je bil odklonjen. Kot urednik »Armee - Zeitung* velja Karol Danzer za nekakega glasnika gotovih visokih vojaških krogov. Njegov nastop bi znal napraviti utis, da je tuđi pri nas blizu tako, kakor na Nemškem, kjer lahtevajo vojaški krogi aneksije, vlada pa ne. — Avstrijski Nemci, zlasti Vse-nemci, so že doslej razpravljali o vojnih eiljih, seveda v listih, ki izhajajo v Nemčiji. Tako je »Tagliche Rundschau" prinesla izjave poslanca Wolfa, Pacherja, Mtihhvertha in Sommerja, ki vsi odločno odklanjajo socijalnega demokrata Scheidemanna agitacijo za mir brez aneksij. — Spričo takih po-javov je torej jako umestno, da dopusti vlada razpravljanje o vojnih ciljih. Jugoslovanl in vlada. O tem vprašanju piše glasilo predsednika Hrv.-slov. kluba posl. drja. Korošca. V poučenih političnih krogih se pripoveduje, da bo že drugi dan po otvoritvi državnega zbora, torej dne 31. maja, cesar povabil po-slance v dvor, da govori prestolni govor. Na ustavo cesar še ne bo prisegel, ker si ministrstvo hoće držati odprto možnost za spre-membe v ustavi. Tako bo avstrijski državni zbor postavljen pred dej-stvo: da bode Ogrska imela ustavo, na katero je vladar prisegel, Avstrl-ja pa ne. To je znamenje, da je treba avstrijskim Slovanom biti pred Clam - Martinicem zelo na straži, kajti z Wolfom vred še vedno ni opu-stil misli na oktroaje. To je sicer zopet velikanska koncesija za Nemce, a dvomimo, da bo Clama tako po-stopanje resilo. Avstrija potrebujc sedaj mož, ki so naklonjeni vsem na-jodom in čas in časovne razmere so navadno močnejše, kakor posamez-niki, ki so se enostransko zagrizli v Kako omiljeno jim idejo. Dne 22. t m., so bili voditelji Iirvatsko-slo-jvensfcgga kluba povabljeal k ©taistiv skema predsedniku. lx njih kroeov izvemo, da Ciam-Martinic ie vedno odkrito o b ž a 1 u j e, da se ma oktroaji nišo posrečilL SkuŠal bo izvesti drugim potom nacrt« ki ga je hotel izvršiti z oktroaji. Hrvatsko-siovenski klub še sicer ni sklepal o svojem razmerju do mini-strstva, a njegovo stališče je po Clamovih izjavah pač že precej jasno. Za Jugoslovane nima ministrski predsednik drugega nego prijazno besedo, da uvažuje pomen jugoslo-vanskega vprašanja, kar so do sedaj dosledno še vsi ministrski predsed-niki storili. Uvaževali so jugoslo« vansko vpraianje, storili pa nič. Hrvatsko - slovenski zaupniki nišo za-mudili povedati ministrskemu pred-sedniku. kako težko jim je posebno v sedanjih časih pod sistemom, ki jim je vse drugo nego prijazen. Zagotovila. da bo temu drugače. od ministrskega predsednika nišo dobili. Posvetovanja o nstanovltvl Jednot-nega jugoslovanskega kluba. Z Dunaja poročajo 25. maja: Včeraj se je vršila v parlamentu kon-ferenca med načelnikom Hrvatsko-slov. kluba drjem Korošcem in za-stopniki Dalmatinskega kluba posl. drjem Ivčevičem, drjem Cingrijo in drjem Smodlako, kako doseči čim najbolj ednoten nastop vseh Jugoslo-vanov v parlamentu. Ni izključeno, da bo ustanovljen jednotenklub vseh Jugoslovanov. VSENEMC* PROTI AVSTRIJI. Berolin, 25. maja. (Kor. urad.) .Norddeutsche Allg. Ztg.* piše: „Deutsche Tagesztg* je napadla včeraj v večerniku grofa Czernina. Te napade zavračamo z vso odločnostjo. Kot pod-laga za napade so služila listu poročila o vsebini razgovorov in pogajanj, ki so se baje vršila povodom zadnje na-vzočnosti avstro-ogrskega zunanjega ministra v nemškem glavnem stanu. Pooblaščeni smo konstatirati, da so tr-di've »Deutsche Tagesztg.* prosto izmišljene. Delovanje s takimi izmišljo-tinami lahko provzroči veliko škodo in lahko moti zavezniške odnošaje z Avstro-Ogrsko. Tako nevarno delovanje mora brezpoffojno prenehati. (.Deutsche Tagesztg." je namreč trdila, da „je grof Czernin že zopet poskusil v nemškem glavnem stanu uveljaviti svoje namene glede sklepa miru in glede mirovnih pogojev in da se je trudil za skorašnji mir na pod-lagi, ki jo je označiti za „model Schei-demann", kar da bi pomenilo za Nem-Čijo v vsakem oziru ruin". List oštro napada grofa Czernina, češ, da njegov program, odpovedati se aneksijam, za Nemčijo ni sprejemljiv. Op. ur.) Ifamška Nstaat8Bpraoli6oro-vanju vseh poljskih državnozborsJoh in deželnozbofskiii strank ▼ Krakovo. Osrslca loriia. Cesar sprejema na Dunaju ogrske vodilne politične osebnosti, da izve njihovo mnenje glede rešitve ministrske krize. V ospredju stoji mi-sel, ustanoviti koncentracijsko ministrstvo in mu postavili na Čelo nadvojvodo Josipa, ki je na Ogrskem jako popularen in o katerem se sodi, da bi še najlaglje premostil na-sprntja med strankami. Nadvojvoda Josip je govoril z vsemi, na avdijen-co k cesarju poklicanimi ogrsktmi politiki. Sodi se, da bi nadvojvoda prevzel ministrsko pred^edstvo. Po angleškem vzoru bi mu bil kot minister - govornik dodan grof Apponvi. Iz Budimpešte poročajo 27. maja. „Az Esf javlja, da bo imel nadvojvoda Josip tekom prihednjih dni posvetovanja o politiki različnih strank. Poklicana sta tuđi bivša ministra Ber-zewiczy in ^rof Ivan Zichy. — Iz neposredne blizine nadvojvode Josipa se čuje, da nadvojvoda ne bi rad prevzel ministrskega predsedstva, ker bi ga v tem poslu ovirala zavest, da bil morda njegova oseba ovira svobodni kritiki. Nadvojvoda nrsli z ozirom na položaj, da ne more prevzeti ministrskega predsedstva ter se hoče vrniti k ar-madi. — Nadvojvoda Josip odpotuje v glavni stan poročat cesarju o uspeh u svojih posvetovanj i ogrskimi politiki. Sodba je, da pokliče cesar novič ne-kaj politikov k sebi. Ni izključeno, da priđe na krmilo takozvano nevtralno ministrstvo, v katerem bi bili poleg pristašev nagodbene stranke zastopane tuđi vse druge stranke. Predpogoj bi bil, da se ta vlada omeji na reše-vanje državnih potreb za časa vojne in odloži volilno reformo za poznejši čas. Tako vlado bi podpirala tuđi Tiszova stranka. Politične vesti. = Policijski članki v čeških II- stlh. »Pravo Lidu« piše k izvajanjem dr. Adlerja o policijskih člankih: Da, pošiljali so jih nam in mi smo jih na-tisnili; ampak ne samo mi, mar več jednako tuđi »Narodni Listv^. »Ven-kov« in »Lid. Nov.« in drugi češki dnevniki. Drugega bi ne bilo preostalo kakor prenehati z izhajanjem. Obzir na to, da se češkernu narodu ne srne povsem odtegniti njegovo dnevno časopisje in da masa češkega naroda ne izgubi svojega zadnjega stika s političnimi strankami, je zma-gal pri nas kakor tuđi v drugih ured-ništvih nad vsemi drugimi čustvi, ki so jih rodile te razmere. Potek do-godkov je gotovo opravičil ta sklep. Da so ostali dnevniki češkemu narodu, se smatra gotovo povsodi za politično koristna in Češki narod ve tuđi sicer, kako ima v vojnem času čitati liste... Vesti iz prionu Ml Zupanstvo Bovec, sedaj v Ra-dovljici, pozivlja vse begunce istega, da mu čim preje sporoče kolikor mo-goče natančno z opustitvijo vsakega pretiravanja nasleinje: a) Ime. pri-imek in domaće ime begunca; b) kraj in hišna Številka svojega bivali-šča ob mirnem času; c) število dru-žinskih udov brez poslov; d) 1. število hlapcev, 2. dekel, 3. poslopij, 4. gospodarskih poslopij za živino, 5. za pridelke, 6. število volov, 7. krav, 8. junic in junčkov, 9. konj, 10. pra-šičev. II. ovac, 12. koz, 13. kuretine. 14. voz, težkih. 15. voz. lahkih. 16. samokolnic, 17. strojev, 18. oral, 19. ročnegfa orodja. — 2upanstvo Bovec. sedaj v Radovljici. 20. maja 1917. — Leapold J on k o. župan. Za mrtvega je izkazan v sezna-mu §t. 534 skupne centralne izkazil-ne pisarne Silvester Zdravlje, pešec 97. polka, doma iz Bovca, ro-jen 1877. Umri je za jetiko dne 15. marca t. 1. v rezervni holnišnici §t. 2 v Mariboru, pokopan tam. zrob št, 559. V Lebringu je umri Josip Nanut, pešec 97. p. iz Gorice, ro-jen 1976; umri 10. marca 1.1. za raz- širjemem pljul Umri ;e v Klancu v Istri gospod Henrik W r u s s, c. kr. gozdar v pokoju, po d6lgem trpljenju, star 63 let. Naše sožalje! Kdo v^ kaj? Kdor bi vedel, kje se n ah a ja družina Franca Široka iz Orgrarja St. 107, naj blagovoli sporo-čitl Filipu Pavlinu, k. u. k. L. 35, Marine Batterie 93, vojna pošta 220. StrotoUc za pllnmr motor, klju-čavničar ali kovač za orodje, tuđi več kamnosekov in v to stroko spa- i dajoCih delavcev se sprejme v trajno J ditfbo. NatanCncjSe podatke daje \ Posredovalnica za goriike begmet v Ljubljafll, Dunajska cesta 38/1. '■ Kdo ve kaj? Peric Anton iz Ce-rovelj pri Devinu, p. Sesljan št. 4, sedaj vojni vjetnik na Ruskem (njegov naslov: P. A. 413 Pavlovskoj Rudnik, Lozovaja Pavlovska, Jeka-terinoslavskoj gub. Rusija) bi rad iz-vedel, kje se nahajajo njegova žena Antonija, njegova svakinja Karolina in njegov tast Legiša Tomaž, vsi iz Ćerovelj št. 4 pri Sesljanu. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Drugič sta dobila Signum laudis pri 7. lovskem bataljonu nadporočnik - provijantnik Josip Pfeifer in nadporočnik Ernst Scharsach. Sisnum laudis te dobil poročnik b. lovskega bataljona Stanko Jeglič. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili stražmojstri Josip Jaklič, Ga-špar Klančnik in Franc Gomboc b. orož. poveljstva. — V«{ikodušen dar. Gosp. župan dr, Tavčar je izročil garnizij-skemu šef-zdravniku, g. generaštab-nemu zdravniku dr. Gedul dige rj u, svoto 4.600 kron, ki so mu jo v. Ame-riki naseljeni Slovenci poslali z od-membo: za pomoči potrebne ranjene ali bolne bojevnike slovenske narodnosti oz. za njihove svojce. G. garni-zijski šef-zdravnik odkazuje od te svote primerno denarno podporo pomoči potrebnim Slovencem, ki imajo v smislu odmembe do tega denarja pravico. — Kranjski deželni odbor je svoj čas preklical izvolitev profesorja Bogomila Remcain profesorja Evgena Jarca za zastopnika dež. odbora v deželnem šolskem svetu. r Tesorja Remec in Jare sta se proti i . i sklepu pritožila na upravno sodiso:, češ, da sta bila izvoljena za dobo šestih let in njiju mandatov pred potekom te dobe ni mogoče razveljaviti. Upravno sodišče je pa pritožbo odbilo, Češ, da sta bila profesorja Remec in Jare samo zastopnika dež. odbora y deželnem šolskem svetu in torej nimata pravice zahtevati, da bi trajala njiju doba do konca funkcijske dobe. — Iz trgovske in obrtne zbornice. Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev Ivana Kneza za predsednika in K. Pammerja za podpredsednika trgovske in obrtne zbornice za leto 1917. — Iz colitične konceptne službe. Deželnovladni konceptni praktikant Robert Hollegha von Hollegau je imenovan za deželnovladnega kon-cipista. — Zvišanje draginjskih doklad za državne uradnike. Z Dunaja poročajo: Vlada pripravlja zvišanje draginjskih doklad državnim uradnikom in sicer že za 1. junij. Zvišanje bo znašalo za uradnike po 100, 180, 240 in 300 K, za pogodbene uradnike, in sluge po 100, 150, 200 in 250 K. Predsednik splošnega uradniškega društva je izročil finančnemu ministru spomenico glede draginjskih doklad drž. uradnikom. Minister je obljubil pomagati kolikor mogoče in se tuđi ugodno izrekel glede želje, naj vlada preskrbi uradništvu surovine za obleke in obuvala. Posebna uradniška deputacija je bila pri ministrskem predsed-niku, pri ministru notranjih del in pri finančnem ministru. Ta deputacija je izročila spomenico, v kateri je rečeno, da je vbJna pomožna akcija za uradnike nezadostna. Uradništvo zahteva sto odstotno zvišanjevseh do-hodkovz draginjskimi dokla-dami, vštetje vseh prejemkov v po-kojnino, dvojno vštetje službenih let med vojno v pokojnino. Ministri so obžalovali, da tem željam ne morejo ustreči in da ne morejo več storiti, kakor je že naznanjeno. — Privatni uradnikf. V kratkem času, odkar se je pričelo gibanje med privatnimi uradniki za združttev, se je vzbudilo že toliko zanimanje v vseh slojih prebivalstva, da moramo poČa-kati samo še oblastvenega dovoljenja, da seznanimo širšo javnost z nacVti in temelji te snujoče se organizacije. Množe se pa že danes dan »a dan slučaji, ki nam prihajajo v vednost ter dokazujejo, kako nujna je že bila potreba take organizacije. — Privatni uradniki. — DeŽelno pcmoino društvo za bolne na pljućih na Kranjskem. Letošnji redni ob?ni zbor se vrši v torek, dne 12. junija ob 6. zvečer v biblijotecni dvorani c. kr. deželne vlade i naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročila odbora in sicer a) generalnega tajnika, b) blagajnika. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Poročilo generalnega tajnika o stanju predpriprav za ustanovi te v oskrbovalnicc za tuberkulozne v Ljubljani in za gradbo zđraviliSča na Golniku. 5. Samostojni predlogi članov. — Čist! dobiček prireditev „PaljCkov". Cisti dobiček obeb pri* reditev »Paljčkov" v deželnem gleda-lišču po otrocih Ginl-Metodovih Sol iz TrsU zna$a nad 2000 kron. — Ljubljanska pllnarna je raz* glasila, da ustavi izdelovanje plina. Zgodi se to vsled pomanjkanja pre-moga. Človek se nehote vpraša: kam pa gre ves premog, ki ga pridelajo v Zagorju in v Trbovljah. Dalje: kaj je pa s premogokopom v St Janžu in kaj je s premogokopom v Kočevju? Res, da smo sele na začetku poletja, a to da je morala nehati plinarna že skrajno občutno v raznih obrtih in v zavodih. Dejstvo, da že zdaj niti za plinarno ni dobiti premoga, odpira lepo perspektivo za zimo. Vse namreč kaže, da po zimi ne bo premoga, pa tuđi ne drva. Že zdaj so drva tako draga, da je groza in ni dosti upanja, da se jih bo kaj več dobilo. Kaj bo? — C. kr. centralna rekvlzljska komisija na Dunaju razglaša, da je prevzela tvrdka S. Hofmann v Plznu predelavo starega svinca za šibre. Občinstvo se s tem opozarja na raož-nost dobavljati šibre (špriha). Cena za kg ne srne presegati 2 K 05 v. — V zaporih tukalftnje c. kr. deželne sodnije se nahaja znana žepna tatica Amalija Mayer. Kradla je tukaj že skozi več mesecev v vozovih cestne železnice ali pa na trgu, v pro-dajalnah in mesnicah. Oskodovanci naj se oglasijo pri c. kr. deželni sod-niji soba št 95. V Idri i je umri gosp. Anton Ipavec, mesar in posestnik v visoki starosti 77 let. Prizadetim rodbinam naše sožalje. Strahovita toča na Dolenjskem. Dne 26. maja okoli 6. ure je nastala pri Mirni na Dolenjskem grozovita nevihta ter osobito po mirenski obČini grozovito potolkla toča. Tako je na travnikih, polju, vrtovih, osobito pa po vinogradih pač vse uničeno. Podrl je orkan tuđi več poslopij in sadnega in gozdnega drevja. Izsipavala se je toča kakih 20 minut s strahovitim viharjem in skoro brez dežja. Okoli Griča je ležalo po 20 cm na debelo toče, tako da so Ijudje napolnjevali z njo ledenice in cisterne v večjem obsego. Kaj naj počne obubožano ljudstvo, katero nima kaj jesti in tuđi živini ničesar pokrmiti ? Slivnioa pri Celju. Na južnem bojišču je dne 18. maja laska granata pretrgala nit življenja 241etnemu vele-posestnikovemu sinu Francetu Selicu iz Voglajne. Blagemu rajnkemu bodi kraška zemljica lahka! Poroci I se je c. in kr. nadzdrav-nik v Mariboru gosp. dr. France Toplak z gospodično EIzo Žiber-tovo iz Ptuja. Čestitamo! Henny Porten v Kino Idealu. Danes do Četrtka se predvaja krasna štiridejanska drama „Klic ljubezni*. Danes in naslednje dneve igra ob ugodnem vremenu orkester pri pred-stavah na vrtu. Izgubil se je rujavo-šekast pes fermač. Prosi se, ako se je h komu zatekel, naj se ga proti nagradi odda pri Valentinu Škandru, Sp. »iška. Aprovizaciia. -f- Oddaja cenejšega mesa za uradniške skupine. V sredo, dne 30. maja bo mestna aprovizacija ljubljanska oddajala v cerkvi sv. Jožefa za uradniške skupine goveje meso in sicer za skupine I. in II. a 2 K, za skupine III. 1 kg a 3 K in za skupine IV. 1 kg a 4 K. Pri oddaji mesa se določa naslednji red: Od 1. do 3. ure priđe na vrsto I. in II. skupina, od 3. do 7«4. ure III. skupina in od V?4. do 4. IV. skupina. Vse stranke se opo-zarjajo, da prineso s seboj mesne karte, katere so dobile pretekli petek pri krušnih komisijab. — Oddaja cenejšega meta za provizorne karte. V sredo, dne 30. maja 1917 bo mestna aprovizacija oddajala goveje meso jia male provizorne karte v cerkvt sv. Jožefa in sicer 1 kg a 2 kroni. Določa se naslednji red: od 4.—5. ure popoldne pridejo na vrsto male, provizorne izkaznice s št. od 8301 do 8600 in od o.—6. ure popoldne izkaznice s štev. 8601 do 8900. Stranke se opozarjajo, da prineso k oddaji mesa tuđi mesna nakazila, katera so dobili pretekli pe-tek pri krušnih komisijah. Brez na-kaznice za meso ne dobi nihče mesa* Stranke naj pripravijo tadi drobiŽ. + Tretji brezmesnl dan. Ćim bo na trgih kaj več živi i in bo poeprav-ljena nova žetev, hoće vlada zopet uvesti tri brezmesne dneve na teden. Z ozirom na pomanjkanje masti, hoče-jo neki veleposestniki na Ceškem u-rediti velike farme za reje preŠičev. -|- Še enkret se opozarjajo vsi oni, ki se Se nišo abonirali, š. se žele abo-nirati na meščansko kuhinjo, da se takoj priglase pri aprovizadjskem u-radu na Potjanski cesti. Ker obstoja namen otvoriti kuhinjo s 1. junijem,, je v svrho tozadevne ukrenitve potrebno, da se interesentje takoj zglase. — Udeleženci. Izdalatef) ta odgovorni urednik: Valentin Kopitar. IđlUđiui In tbk »NtrodM ttMoAt. 121. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 29. maja 1917. Strau 5. PosoiltnUa * Narlboru, (flarotfnl tfom) na- znanja žalostno vest, da je njen dolgoletni in zaslužni član nadzorstva gospod Vekoslav Bahovec c kr. poštni kontrolor v pok. v Mariboru danes ob %U 12. uri dopoldne po kratki bolezni mirno v Gospodi1 Taspal. I ;■ ^eb dragega pokojnika se vrši na binkoštno nedeljo, 27. ma* 'ka 1917 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na mest-nem pc pališču v Pobrežju. | V MARIBORU, 25. majnika 1917. 1754 j Ravnateljstvo. I Amalifa Wrisss roj. Arrigler javlja v imenu svojem j I in sorodnikcv prebritko vest, da je njen ljubljeni, dobri soprog, I oziroma brat, svak, stric, gospod I r* ' s* »** ■■'*'' Sf* j£** tf-l jf-i **8nfla. ^HbGSBo Bb ■Hv.^^^E «^^Sm ^^^BB I H ^Bf ^(F ^BlB^^ ^J ^m 90 ^^ ^9 ^B* ^BV ^BV ^P ^BB^B? ^BB^ ^BB^ j | c. kr. gozdar v p. I 3 po dolgem trpljenju v 63. starostnem letu danes ob 9. uri 1 zvečer mirno preminul. * Pogreb blagcpokojnika se vrši v nedeljo 27. maja t. 1. 1 ob 6. uri popoldne. f 1748 2 KLANEC, dne 25. maja 1917. I Brez poseta«g4 obvestii«. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče oziroma stari oče, tast in stric, gospod 1 An*cn Ipavec metar in posestnik ' danes dne 21. majnika, star 77 let, previđen s tolažili sv. vere Boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega se vrši dne 23. majnika ob 6. uri popoldan iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi. i V IDRUI, dne 22. majnika 1917. ' Zalujoče rodbine: Ipavec, Činkovec, Vidsc, Levstik. I Zahvala. Za izkazano sočutje povodom smrti našega Ijubljenega i očeta, oziroma starega očeta, tasta in strica, gospoda Antona Ipavca I mesarja in posestnika ; se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, ter 1 slavnemu občinstvu, ki so spremili pokojnika, k zadnjemu i počitku. V IDRUI, dne 23. raajnika 1917. i Žalulože rodbine: I i Ipaveo, iinkoveo, Vtdic, Levstik. j I Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti i naše srčnoljubljene matere, oziroma stare matere in tašče, gospe IIlKinc* GlasAr zatebnlce ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, izreka, svojo glo-bokočutečo, srčno zahvalo. Žalujoia rodbina Verstoviek. 1762 ^_________________ Kjslojpdo tor u krlsflaa* tSpritzer) to vis« rupatttl« 9« p«vs««ta us3 JL OSET, p. Gnitanj, KoroSke. Kupini SiliM *t m^mSTiM %***. zidari, betonski delavci, tesarji In pomožnl delavcL Zaslu2ek dober in nad ure ob nedeljah in piaznikib. — Prijaviti se i- pri UalN Ba«gesellaehalt9 Maria-Baat vri Maribor«. 1757 SI V« rbecico hrast«, Ua«iĆ3ie grtnie In druge knitid nadloge odprtvi hitro In si-gurao Para'ol. domaće maslo. Ne uma^e. ie brez vonta, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3. — , dvojnati K 550. Dalje Paiatol tresni prašek za varstvo občutljive kože, Skatljica K 2.50 Oboie se dobi proti \ poslatvi zneska v Faratol tvornici ▼ Burt{nire*fl, VI-24. 2!At«As-n 28. 16^5 F]LT aaa^^Si? ^BEbbmi ^E^Mi^h ^^SS^Pi ^^B^b^f .^bu ^Vb^t BBBav^Baf na;b9lfša kakovoatt po 8, 10, 12, 14 in 16 kros; lasne podloge Srepp »11 Pvthon io lasne *^?e-išce v vaah barvah; „NERIV bt>rva za Isse in brado od Dr. Drsllta rluva, tamnorfava ali crna po 2 in 4 K itd., vse šo ao-liđtio, zaaealtivo blago rrtporo^a Štetan Sfrmoli Liuhliana, Pod Trančo št. 1. Pozor I Kara dl vpokUte. n?a v vofasko sivtbaTanle *• lokal odprt samo sa prodalo blaga in sicer vsahi dan samo od 9 do 2 f In v aedelfo od 8 do 11 rre do^oldan. fofoinsnufEslftUFs drogerija, L>ubl;ana9 Salonbargova nllca M. S. priporoča vollko zalogo desinfekcijskih preparatov kakOH Lyso!, Lysoforraf Kreolin, For-malin Formaiinove nastilje, karbolovo kislino, karbolovo apno itd. itd, i Velika zaloga lotograUUh potrebičla 1b aparatov. j L^___________________________________________A §HT Vollka aaloga najmoalomojalh alamnikov. ~%&U v najnovejših fasonah in v veliki izberi IVAN SOKLIĆ. tđt Pplttfil Pawi«a.iUwal>tl od 9 K do SO K. jMi Zahvala. I I Za obilne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam doSH ob smrti našega sično Ijuoljenega soptoga, očeta, starega o^eU, brata, »tiica, svaka, gospoda Ivana Štritofa | posestnika In trgovca I ! izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. I Zahvahujemo se pa §e posebno častitemu gospodu Alojztju Lesar, I kapelanu v Starem trgu. za njegovo vsestransko pornoč ob pokojnikovi ) I zadnji uri, kakor tuđi vsej prečastiti duhovSčini, ki se je v polnem I Stevilu udelcžiia pokojnikove^a pogreba, dalje g%. pevcem za njih ganijivi .^aiostinki, oddelku tukajSnega gasilnega društva za častno \ spremstvo, kakor sploh vsem, ki so spremili nam tako dragega pokojnika | na njegovi zadnji poti k ve'nemu počitku. STARI TRG pri LOŽU, dne 26. maja 1917. | Zalujoča rodbina Štrltof. Gospodično trgozrako naobraleno prada|alko, zmož- no s!oven?č?ne aT hrvaŠČ-ne in r.em5*rr.e, laćo trgovina rokavic In parliiTnerije Katlca Slfjn'er, Zagreb, Ilica 17. W9" Kupi se ~WB pisalni stroj z vidno pisavo. Ponunbe Da poštal pređa! 76« Ljubljana. 1735 Iz dobre hlše, spr«|me tako] Jernei SC^ilan« trgove^ v Krasifu. 1715 z vs51etr*o prahso, vojaščine prasr, žel! r*esto prezaieniti. Naslov peve uprav. »Slov. Naroda«. 1746 FČF' Kupi se dobro idoča zlsta itt ura lanestnlca. Ponudbe z navedbo ceoe ca upra.ni- štvo »Sioven. Naroda« pod „Zlato"- 1756 s@ ^roda i?is v Krakovski ul. št. 19. KUPIM vaako množino že sablienih vile« fealh korbic iz nrotja ali lesovine sa aadie ali iivila, vaabina 5 do 10 Wlf iatotako zabofe xa vsebfoo od 20 do 200 Ml. 1730 Ivan RazborSek, imartno pri Litiji, Kranjsko- prenellćar. se \e izgubi! na fiazđrtem, dae 18. mala popoldne. Pes ima kratko dlaco z luiavimi in belimi Hsami, u5esa dolga, rep do polovice pristrižen. Kliče se z imenom »Tref« Okoli vratu nosi z rudečim zametom obš to ovratnico. Kdor bi ga na5el se 'eno prosi, da ga odda laltalr]« Schior T Stravo, n. Kav«.tfrt3, ali ga o tem obvesti. Dobi 50 kron nagrade. 1744 ^9S" ^^a^? ^^a^^ aV £• 9Im **^^ aS aV ^p Vam plflčam, ako moj unU čevalec koren i n aUa baliaai ne odpravi v 3 dneh brez bolečin Vaših kvrflk oč—, tmdavto, oMIMaiic«T. Cena lon^ku z iamstvenim pismom 1.75 K, 3 lonćki S 4*50, 6 lončkov a 7.50. Na Stotine zahvalnih pišem in priznanj. K«»#sy. — 3o*ice(aXaaaa) Foaifaeh 1 11307a0gnho. 3663 HT Priporočam "Hi cikorijo, milo za pranje, slivovko in tropinovec. Naročita za cikorijo in milo isvrSaje tuđi od 5 kg dal}« po poŠt. povzetju tvrdka &. KuSlan UubltaM, Karlovska cesta ft 15. sa nudi polutku haieri oblskule trgovce z mešanim blagom« Naslov pove upravn.štvo »Siov. Nar« 1716 Kuharica ki zna dobro kuhati in fe zmošna nekaj nemššine, se sprejme lakoj« I7b9 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Ljubljančan, udovce, 5.0 let star, vešč knjigovodstva, dopisovanja slovenskega, nem-žki'ga, hrvatske"a in italijanskega, leli prlm«mo slufbo. Gre tuđi na deželo. Nastop takni. y.2s\ov Teod Srau, Stari trg it«w. 6, Ljubljana. 1731 prodala Mauser. trgovec, Gradec, lendplatz. 1752 ===== Dobro ohranfen ===== glasovir £^T* se kupi. *^M| Ponudbe pod „ Glasovir 1755" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. §Mr Hirna stranka li€e ~%m ^taneuemje x eno sobo. 2 posteljema, ter kuhinjo eventneloo soenorabo Iste. — Dotičnik kateri mi stanovanje s prvim ali cetnajstim izposlire, dobi nagrado v Uvillli. 1760 Naslov rove upravništvo >Sloven, Naroda«. 2000 s3 iterijsla u mm je od zidave v tobaćni tovnroi do' in' takoj ali tuđi pozneje. Vpr^ša se pri g. Robei^i; ^9?:ie!ov#ske*nu, stavbeniku, Rimika ees. it. 2. 1674 Odda se cela skoraj nova Hlia, vas Kostralniea, poftaja Utija, tričetrt ure oJ kolodvora v lepi dolini, 5 5. sofcami, kuhinjo, kletjo in z praznim lokalom za trgovino. Tuđi hlev je na razpolago, proti primarni najemnini' Jeset*iek, posestfllk, KotlroMca, Imartno p. utija. 1749 dobra in zenosljiva z Iefnimt spričevali, se takoj sprojzae. — Plača 40-— Hron. 1761 Ponudbe pod „Dobra kuharica" na poStoi predal itv. 38, Ljubljana, desUllran lx Tisa lasinega prideltia. Pri oslabelosti od starosti in želodčnih tež-kočah je iz vina destiliran star konjak že stoleta znano preizkušeno okrep^ilo. 12 let starega v 4 pjllitrskih steklenicah pošljem franko za 40 K, mlnjšega 3 letnega, čudovito bolečine tolažeče vdigavalno sredstvo zoper trganje v ndlo, 4 pollitrske stekle-n:ce 32 K. Vino od oo litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgunder per liter K 3 60. Benedikt Hertl, veltpoaeatnlk, w&Qm t« c*n«. I AiUipisaliiiil v dobrem stanu »Uoderwood«, tCP ¥66 ivoktlM Ib ilvalnUi itrolev »• erao proda, Ljubljana, Stari trg »te*. 28, ¥ pritllćjp. 1729 Proda se p*polaoma ura|wa VlSICai if ci na Kranjsfcem, g popolao tiskarsko Ib kniigoTeiko koncesllo. Ponudbe pod „ Tiskarna •% pofttnl predal 74, Lfubliaaa. 1695 ft Z JI I • •! (MilfarM •*13 ma aapr»| dsttla« iiiiiifikiun iif'iin^ifnif *•*■• °* * ■ ■■•■^*■** "** lillUuUIlU UlUjIllItUl saoaaaLas«. 1699 Nobenega zobobola več, nobenih noči brez spanja. „Ffdos** pomiri bolcčine v otlth zobeh, pri *rdovra*nih revmatičnih zobnih boleČinah, ko so vsa sredstva Že odpovedala. , Pri neuspehu denar nazaj. Ccna 2— K, 3 ravitki 5 K, 6 zavitkov *•— K. ' Nobenega zobncea kamena več, snežnobele zobe dobite po uporabi „Slri*-„„„„„„ zobaa voda. Takoi$nji učinek Ccna 2 K 3 steklenice 5 K. Eemeny, Ecžlcc (Sascbaa) L Poital preda! 12 7 11, O*rmko. 3659 Srb@2ico9 hraste, izpuiiaje odpravi Icar najhitrejSe .,Dr. Flescha nijavo mazilo". Mali lonček K 1 60, veliki K 3 —, družinska prrcija 532 K 9—. Z dodatkom, kako se uporablja. sj mroča pri Op. £, F9es€hs fCronen-Apotheke, Raab (GyBr), Ogrsko. Peooine opreme ofroikega perila v zalogi sa vsako starost priporoca znana trgovina s perllom C- J. HAMANM LJUSLJANA, Mestni trg Stev. 3. Ustanovljeno 1866. BST Perilo lastnega izdelka. 'Mm. Mi Pripeto. lošeiie im, liiaii. M. temo boiezBi. tore. itekliie ii rane < ćdrari hitro m sisn*1"*10 iantarsko mazilo. Ne urra/e in ne diŠi. Mal; lonček 3 K, velike lonček 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom. K temu spadaj oče brinovo milo 4 K. dero ^aiiador, lekamar, Nagy KOrOs 30. /UBEROER. lutlVfUtLlml za pripravo nadonHstka jedilneifa olja, je izborno uporaben za vsako vrstne solate, če tuđi ni ina oljne \ masčobe. — Cena za zavitek K 1.30. po pošti poslan 20 vin. več. Kdor želi rekomandirano posiljatev, naj doda he 25 vinarjev. Postna naročita sprejema: Hat Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica St 6, Karol fitti? . a« metfioiaskifc ia •rtap^Utalli kllatkab icpraiaa ter ifplamlraa Baserln Bonster Kenih otes. nas Kopa!, hotel „pri slosu". Zastonj in poštntne prosto dobi vsak na željo me i glavni katalog mi s ca. 40CO slikami j/ ur, srebrnine, zlat- ^h nine, godbenih in J&?&i biivskih predmetov. . ^jj3 Šolske in koncertne ^*9^ violine do K 12, 14. 16, 20 25, 30 in viš. Dobre harmonike a K 8, 10, 1?, 14, 16, 22. 30, 40, b\ 70 in višje. Premena do-voljena ali denar nazaj. PoSiljatev po povzetju ali predplaCilu. Razpošiljalnica JA* BONUS, c kr. dMnri dobvHMl, Nost (BrtU) l\m, 16M. UUm. Kupujem in prodajam: bodisi pBMItm, gt«UeBlB#9 te-leza, snlle^ porcelas, oroi]«, p#d«bey star immmr, gploh ¥»•, kar ]• aBlauml M M ttaro. Obcnem kupim staro zobovje. Posredujem za MU, zemljišta iid. Albert Derganc Wrin* Ia kos«esif oalranl stmriaar Ljubljana, Franiiškaoska ulica 10. m^^^^^^^^^^^^m a^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^j:^^^^^^^^^^^^^» mm^^^^^^^^^^^m Josip Jug pleskarski in likarski mojster UuMJana, Rimska c 16. se ptiporoća cee je nema obćinstvu za vsa v to ?troko spadajoča dela. 1114 S«Udac !■ totaB p^stratliB. Ob pomanjkanju mleka in sladkorja je itjfrtlj zdrava i a tuđi najcenejša IZ- hrana u Jojcnikc i'MoA ««««■ Mi»«lB. Glavn« «1of«: Ra D«Mjl » lekarMli Tntocif: ScktatrmcrttrBMe IM, J*mN »attn ■■ », laiclzkTftetf 4; v Oraica: Sacfc-itraate 4. 214^ Proda &e prosto voljno biša št. 32 „GostllnB Pldor" v Kranju z lepim razgledom ia posebno pripravna za gostilao, v dobretn stanju pod vlož. št. 417 ad Kranj parcela šu. 336 z dvoriSčem iu gospo-darakim poslopjem parcela 337/1 vrt in parcela 337/2 vrt in vlož. St, 803 njiva sedaj vrt in sicer ne pod ceno 50 000 K Ponudne naj se pismeno vlože v pigarni Dr, ValeattnB Stompfharfa Odvetalka v Kraajn, do 4. juni ja 1917 ob 12. uri dopoldne. — 1736 V tej pisarni se dado rodi natanČneja pojasnila. Ugodna naložltev tienarfa. Proda se arondirano, 37 oral veliko 5 krasno lego v Halozah pri Ptuju. Posestvo obsega: 1V2 orala novega 8 do lOletnega amerikanskega vinograda, 5 oral starega opušČenega vinograda, ki je Še za prenoviti, 10 oral travnikov, njiv in sadonosnikov ter 21 Oral gozda in sicer 2 orala lepega bakovega, 2 orala hrastovega, 2 orala podrenega ia 2 orala lepega koštanje-Tega ter 13 oral mlađega 6 do 12 let starega smrečjevega gozda. Na posestvu je tuđi vi ni čari ja. Posestvo je neobremenjeno ter se proda le radi druzinskih razmer za 75.006 K pn« takojiajema pUttl«. i6Q6 Ponudbe pod. Posestro, LJvbllaaa, poitnl predml 74. SIFON in drugo belo blago zopet v večj ih možinah na razpolago! Tako je bilo Čitati v raznih ligtih. žal da je to nemogo&e, ker so bile vse zaloge za drugo nujno porabo oblastveno zase-žene; vaaka nađaljna nabava pa je tuđi izključena, ker se to blago ne izdeluje veŽ. Vsled tega se priporoča, si preskrbeti go-tovega perila, katerega ima £e veliko zalogo tvrdka A. & E. Skabernć specijalni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Izrcdno lepa izbira vsakovrstnega damskega perila iz sifona, batista in platna, fino in solidno delo. Zelo ugoden nakup perila za gospode. Vse perilo je izdelano samo iz đobrega in soliđnega blaga, kakršno je bilo pred vojno. Perilo sa gospode se oddaja vsled posebne odredbe samo v omejenem številn! ___________________* »__________________________________ JADRANSKA BANKA Del niska glavnica: K 8,000.000—. PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezerve: okrog K 1,000.000—. SFaBJKMA: VUg« mm hapilu ia |ft «krMta|e f &tik 4'/.. Vl«f« ■■ tofeaM !■ tftr« rataa fnti ■ajaf*dMfie»i obrestovanja. Đrif* se lakk* vsak 4u brci tdn m mm- torij. Reoiai davek plač« buka iz sv^cpk ■UFUJ1 m PSOBAJA: Derize, valatc, mtautrn pafirje «4. ii »refte c. kr. razreda« Merijc Brzojavni naslovi JADRAMKJL. ■HBBaBaaaBaaBaa\alBBt BI ****** ■SKOonSal: Menkc, devize, rrednostne papirje itđ. DEBAJol: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. BAA PUMMHIs nt blago, ležeče v javnih skladiščih. rulliHAs Borna naročita in jib izvršnje najkniantneje. Telefon «. 257. M