Spedlctoae (s
Leto XXin^ st> 18$, i	Ljubljana, nedelja 15. avgusta 1943
Cena cent« 80
Uprjvništvo Ljubljana, fuccinijeva olja 5. Telefon ii U-22 <1-23 il-24
KtdeleK Ljuniiaoa, Puccinijeva olj'
ca i - I eletuo št il-25 31-26
Puoruzmca Nove cnesto■■ Liubijanska cesta 42 Računi: ia LiuoljanMic pokrajin© pn poštno čeko- eni tavochi 4i "* Italiie Senizii Conii
17.749, za ostale kraje Con Post. No 11-311*
7KJJLCNU £AS'10PS1V0 ta oglase a Ki
Italije io inozemstva ima Limone Pubblicit« 'ta hans s	MILANO
likaji mk dta taaeo ponedeljka Naročala« aah mcsečai
jo Lit rkljočoo t »Pooedeliskim Lit 36.50.
Uredaiitvo t racanijera alica k. 9. — Tele ker. 31-22, 31-23. 31-24.
EotopUl i« aa fttfijo.
CONCESSIONARLA ESCLUSTVA pet blicrti di ptorentenra kalini :d e
Unione Pubbliati Italiana S. A. N
la
MILANO.
La lotta iti Sicilia
Le trnpps ifaliane e germaniche ostacolano validamente i movimenti del nemico — Nuovi successi degli aerosilu-rasti: trn piroscafo dl medlo tcnnellagglo ed un cacciator-frJkfere gravetsiente daimeggiati — 11 velivoli »srnici
distrutti
Coroamlo supremo. Bollettino di guerra Nr 1176:
Sul fronte Sieiliano le forze italiane e germaniche ostacolano, jn vivaei combali-menti difensivi, i movimenti del nemico.
Ad oecidt-nte della Sicilia nostri aerosilu-ranti hanno colpito lin piroscafo di medio tnrinellagglo od un eacciatorpediniere dan-neggiandoli in modo cosi grave da far rite-nere ner eerto i! loro successivo affonda-mento.
Nella rada di Siracusa navi alla fonda sono state bonibardate con buon risultato.
L'incursione effettuata leri su Koma da gruppi di quadrimotori americani ha cau-saco gravi danni prevelentamente ai fab-bricati di quartieri popolari; 3 quadrimotori e 3 bimotori delle formazioni nemiche risul-tano abbattuti dalla nostra caccia; 3 dal tiro delle batterie contraeree.
Squadriglie di pJurimotori avversari che tentavano 1'attacco ad una loealita del La-zio, perdevano iu duelli aerei con la caccia italiana dne apparecchi.
Generale Ambrosio.
B^rba na Siciliji
Itiflfanske in nemške čete hrabro ovirafo sovražna premikanja — Novi uspehi torpednih letal — 1 paralk srednje tonaža in 1 rušilec hudio poškodovana — 11 sovražnih letal
uničenih
Vrhovno poveljništvo: Vojno poročlo štev. 3176;
Na sicilskem bojišču ovirajo italijanske in nemške čete v živahnih obrambnih bojih premikanja sovražnikov.
Na zapadu Sicilije so naša torpedna letala zadela parnik srednje tonaže in neki rušilec ter ju tako poškodovala, da se njihova kasnejša potopitev smatra za gotova
V sidrišču Sirakuze so bile z dobrim uspehom bombardirane tamkaj zasidrane ladje.
Letalski napad, ki so ga včeraj izvršile na Rim skupine ameriških štirimotornib letal, je povzročil hudo škodo pretežno na poslopjih v stanovanjskih okrajih; naši lovci so sestrelili 3 štirimotorna in 3 dvo-
motorna letala, protiletalske baterije pa so sestrelile 3 nadaljnja letala.
Eskadre sovražnih večmotornih letal, ki so poskušale napad na neki kraj v Laziu, so izgubile v letalskih dvobojih z italijanskimi lovci 2 letali.
General Ambrosio.
Kraljica in Cesarica med ranjenci
Rim, 14. avg s. Včeraj popoldne se je Nj. Vel. Kraljica in Cesarica podala v polikliniko Umberta I., nato pa v bolnišnico sv. Duha in v bolnišnico italijanskega Rdečega križa »Regina Elena«, kjer je prinesla ranjencem zaradi letalskega napada svojo visoko tolažilno besedo.
laserski napadi na Rim, Milan in Turin
Slepo in nečloveško pustošenje anglosaškega besa
Rim, 13. avg. s. Davi je bil Rim zopet napaden. Kakor prvič, se je sovražno letalstvo udi sedaj zagnalo proti okrajem na periferiji. V več valovih so bili zadeti zlasti ljudski okraji f uscolana, na katere je padlo mnogo bomb, ;n Tiburtiaa. ki je bil že ob prvem napadu hudo prizadet. V bližini Leonardijcvega trga in trga Villa Fiorelli so padle številne bombe m napravile znatno škodo. Marijina cerkev, kjer je v bližini vodovod Felice, ki je bil tudi zadet, je hudo poškodovana. Sovražni letalci so 6e nizko spustili in streljali s strojnicami na prebivalstvo. ki je bežalo v zaklonišča. Reševalna služba je takoj pričela delovati navzlic silovitosti bombardiranja. Prebivalstvo v zadetih okraj :h je ponovno dokazalo zgledno disciplino
Uničevanje zgodovinskih dragocenosti v Milanu
Milan, 13. avg. s. To noč je bil MIlan hudo napaden od sovražnika. Napad je zadal mestu, ki je bilo že hudo preizkušeno v noči na soboto, najhujšo škodo. Alarm je bil dan okrog 1. ure in nekaj minut nato je velika skupina sovražnih letal — bilo jih je morda kakih 100 — ki je premagala zaporo protiletalske obrambe, pričela metati zažigalne in rušilne bombe, med njimi tudi tempirane. Sovražnik je odvrgel tudi letake, napisane v hinavsko človečanskem tonu.
O človečnosti sovražnika se je Milan nedvomno prepričal. Glavni cilj njegovega uničevalnega besa je bilo utripajoče srce starega Milana od stolnega trga do območja korzov in cest v starem mestu, kjer je vse polno trgovin, starih palač in najmodernejših zgradb. Hudo zadeta je bila galerija Vittorio Emanuele. Njena kupola in njena okna so uničena. Na stolnem trgu je bilo porušenih nekaj palač, med njimi palača ob katedrah. Od velikih trgovin na Rinascientu in Odeonu, kjer so gledališče in kinematografi istega imena. ni ostalo ničesar. Tudi absidij krasnega svetišča Marije, zraven stoječa nad-škofova palača in Kraljeva palača so bili hudo poškodovani.
Z zažigaino bombo velikega kalibra je bila zadeta palača Marino, zgodovinski sedež občine, okrog katere so ves dan gasilci marljivo delali in skušali rešiti vsaj del neprecenljivih umetniških dobrin iz palače, žrtev plamenov je bila palača Kr. kvesture. Hudo poškodovana pa zraven stoječa cerkev Sv. Vernika. Ogenj se je razširil na trg Vittorio Emanuele, kjer je uničil staro sodno palačo.
Sovražni bps je zadel še druge palače zgodovinske vrednosti, kakor palačo grofov Durini. vojvod Visconti in grofov Bor-romei. Palačo Silvestrije in Serdellonijev kjer so bivali Napoleon I., Viktor Ema-nuel II., Napoleon m. ia Giuseppe Gari-baidi. Zadete so bile tudi senatna palača republike, konzervatorij Giuseppe Verdi, palače iz 6. stoletja na trgu Sansepolcro, in 100 drugih na Manzonijevi cesti, na cesti Princa Umberta in v parku S srn Da-miano, kjer ni nobene palače več, ki ne bi bila peškodovana.
Sliko divjega piratstva oudi tudi trg Cavour in okodca javnih vrtov, kjer je bil uničen naravoslovni muzej. Med znanimi poslopii sta bila uničena tudi generalni konzu.at Nemčije in velodrom Vigorelli. Zadetih je bilo tudi več cerkva. Seveda pa divji uničevalni bes sovražnika ni divjal samo v središču mesta, temveč tudi na periferiji. Hudo zadete so bSJe politehnika, ,
materinska bolnica, nova bolnica Nlgu-arda Motea. Ljudske hiše nudijo znake opustošenja.
Kardinal Schuster. milanski nadškof, je opravil ob 7. url mašo v nadškofovski kapeli, medtem ko je streha palače gorela. Peš se je podal v najbolj prizadete kraje in si jih ogledal. Obiskal je tudi ranjence v bolnicah.
Vandafizem nad Turinom
Turin, 14. avg. s. Sovražni teroristični napad, ki je bil za en dam odložen zaradi viharja nad Alpami, ki je zadržal sovražne skupine v noči na četrtek, in je bil potem izveden z nezaslišano silovitostjo na Turin v noči na 13. t. m., lahko štejemo med najhujše, kar Jih je veliko pohabljeno mesto doslej doživelo. Alarm, ki se je pričel kmalu po polnoči, je trajal dve uri. Mnogi sovražni štirimotorniki so se približali Turinu in odvrgli izredno veliko število rušilnih bomb in zažigalnilh lističev, kakor tudi ogromno količino bomb novega tipa, vsebu-jočih 50 do 60 litrov zažigalne tekočine. Zaradi tega je nastalo ogromno požarov, ki so se navzlic takojšnji intervenciji gasilcev strahovito razširili. Več bomb je padlo na poslopja, ki so bila že prej zadeta in so še povečale kupe ruševin, zlasti v središču mesta. Nekaj eksplozivnih priprav ni eksplodiralo in okrog njih so postavili straže.
Tudi to pot je bUa, kakor je r očitnem namenu sovražnika, napravljena največja škoda na stanovanjskih hišah in najbolj slavnih spomenikih zgodovinskega mesta, v bolnišnicah in cerkvah, šolah in javnih poslopjih. V središču so področja glavnih cest pokrita z ruševinami Vrhnji del fasade palače Madama je bil zadet z zažigal-nimi bombami, ogenj je hudo poškodoval palačo. Tudi palača Čari gnano je biia P°-novno poškodovana, prav tako palača Pre_ fekture. Na pol porušena je bila palača Chiabrese. Bolnišnico Molinette je zadelo 9 rušilnih bomb, na srečo ni žrtev. Fasada zraven stoječe cerkve se je porušila. Hudo poškodovana je bila tudi bolnišnica Val-dese.
žalostno sliko nudi cerkev Tolažnice, ki sta jo zadeli dve rušilni bombi. Močno sta poškodovani tudi cerkvi sv. Ivana in Srca Jezusovega. Fakulteta veterinarske medicine je na pol porušena, farmacevtska fakulteta je popolnoma porušena; že tretjič je bila zadeta z rušilnimi bombami, kakor tudi šola »Silvio Pellioot. Izedno lepa »palača mode« je popolnoma porušena. Hudo je poškodovan vojaški dom. Trgovine »Standa« na Cesti Rima so postale žrtev plamenov, ki so uničili to gosposko četrt. V tretjem nadstropju palače kina Sabaudo je eksplodirala bomba in poškodovala tudi poleg stoječa poslopja, med njimi tudi poslopje lista »La Stampa«.
Od 20 na Valemtino vrženih rušilnih bomb sta dve zadeli srednjeveški grad. Na glavnem pokopališču so na slepo odvržene bombe uničile kakih 50 grobov, žalostna izuba za Turin je popolno uničenje založništva Utet, ki je bilo, kakor založništvo Paravia med najvažnejšimi ln najstarejšimi italijanskimi založništvi.
Zelo žalostna je bilanca te nove izredno hude preizkušnje, ld pa jo je Turin s ponosnim srcem prestal. Oblasti skušajo kar najbolj pomagati prebivalstvu. Prefekt je obiskal prizadete kraje, kakor tudi poveljnik teritorijalne obrambe. Oba sta ugot&rtta, da se gpabfcFaJstvo zadrži s ču-
dovito požrtvovalnostjo in da Sani fojafct
in raznih podpornih in reševalnih ustanov vneto delajo, da zajezijo do skrajnosti obseg Škode.
Opustošenje ameriških letalcev v Teraiju
Rim, 13. avg. s. Teroristični napad na Temi je bil izvršen s premišljeno krutostjo. Področje starega Ternija, ki tvori mestno središče, je ločeno zelo vidno tudi iz višine od področja z industrijskim mestom. Zaradi tega ni bila mogoča zmota. Ameriški letalci pa so napadli brez razlike stanovanj, ske okraje, cerkve, bolnišnice, delavske hiše in zavetišča Dejstvo da so prav industrijski oddelki utrpeli zelo neznatno škodo v primeri s hudim uničenjem in žrtvami v mestnem središču, to potrjuje. Nekaj ameriških štjrimotornikov je ponovilo z običajnim cinizmom streljanje s strojnicami iz nižine na periferiji mesta in v okolici, kamor so se zatekle ženske m otroci.
V svojem slepem besu niso sovražniki prizanesli nobenemu okraju in noben; javni zgradbi v Terniju. Mestne palače z lepim stolpem ni več. Biser iz 4. stoletja, cerkev sv. Lovrenca, je popolnoma uničena. Skoraj vse bolnišnice so doživele isto usodo. Bolnišnica princa Piemontskega, last Rdečega križa, je porušena. Civilna bolnišnica sredi starega okraja j€ neuporabna. Bilo je uničenih ah hudo poškodovanih mnogo šol, med njimi poslopje tehničnega zavoda. Poslopje uršulink v Caporealu in zavetišče na Colle dell'Oro sta porušeni. Najhujše pa je bilo razdejanje v ljudskih okrajih. Glav_ ni trg je pokrit z ruševinami in stare ceste okrog njega so popolnoma razdrte. To so tako zvani »vojaški cdji« letalskih gang-sterjev.
Odbiti sovjetski napadi južno od Vjazme
Sovjetski vdori zajezeni -
6$ letal
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Težišče bojev na vzhodni fronti je bilo tudj včeraj še zmerom na področja južnozapadno od Bjelgoroda. V sem in tja va-lovečih bitkah so utrpele sovjetske čete zelo velike krvave izgube.
Na kubanskem predmostju je sovražnik napadel samo s šibkejšimi silami.
Na področju zapadno od Orla ter na fronti južno in južnozapadno od Vjazme je sovražnik izvedel številne napade, ki so bili v hudih borbah zavrnjeni. Neznatni vdori so bili razčiščeni ali zajezeni.
Južno od Ladoškega jezera je sovražnik nadaljeval svoje napade s podporo močnih topniških in oklopnih oddelkov ter bojnih letalcev. Tudi ti napadi so se zrušili z velikimi krvavimi izgubami za sovražnika.
Sovjetska vojska je izgubila zopet 273 oklopnih voz. Letalstvo, ki je tudi včeraj napadalo predvsem sovjetska zbirališča, topniške postojanke in dovozne zveze, je sestrelilo 65 sovjetskih letal.
Na severni finski fronti so ponovni sovjetski protinapadi v odseku Louhiva ostali brez uspeha.
Sv. oče med prizadetimi žrtvami
Bodrilo in tolažba rimskega ljudstva
Vatikan, 13. avg. s. Takoj po končanem alarmu je papež zapustil Vatikan ob spremstvu namestnika državnega tajnika monsgr Mondinija in se podal na kraje, ki so bili zadeti ob sovražnem napadu.
Vatikan, 13. avg. s. Ko so davi sirene dale ob 11. uri znak za alarm, se je Nj. Sv. Pij XII. nahajal v svoji zasebni knjižnici in se razgovarjal z državnim tajnikom kardinalom Maglionejem. Srce krščanskega poglavarja je zatrepetalo, kajti po prvih pokih bomb, vrženih na Rim, in po strelih proti let. I ske obrambe je takoj spoznalo, da se zopet preliva nedolžna kri v njegovem nadvse ljubljenem Rimu. Papež je z očmi, dvigi jenimi proti nebu, pričel moliti. Čeprav ;xxtrt, je ohranil svoj mir. Poldrugo uro je sledil uničevalnemu besu visoko eksplozivnih bomb in ko so ob 12.45 sirene dale znak za konec alarma, je poklical k sebi namestnika državnega tajnika msgr. Mondinija, stopil na dvorišče sv. Damaska, sedel v avtomobil in se odpeljal v prizadete kraje. Na trgu sv. Petra S6 JC nabrala kakor vedno ob takih prilikah tisočglava množica. Ljudje so papežev avtomobil spoznali po belo-rumenem praporcu, toda prebivalstvo ni moglo priteči in vzklikati najvišjemu pastirju. ker je avtomobil z veliko hitrostjo prevozil veliki trg m zavil v Via della Conciliazione.
p
Ko je papež zapustil Vatikan, se Je ve»t
o tem takoj ^razširila po papeževi državi in takoj so odšli še drugi avtomobili za papeževim. Papežev avtomobil je prevozi. Beneški trg, Vio del Impero in trg San Giovanni ter se je ustavil pri Porti Mag-giore in v Vii Taranto, kjer se je prikazalo v vsej obsežnosti opustošenje, katerega je sovražnik izvršil. Ogromna množica je takoj spoznala papeža, ki je stopil iz avtomobila in se prepričal o žalostnih posledicah napada. Pred cerkvijo sv. Fabia-na in Venancija ga je pozdravil župnik, kateremu je papež izročil znaten dar za prizadete in ga povprašal po podatkih o nesreči. Na tem kraju so se pridružili papežu monsgr. Respinghi, prefekt papeževega ceremoniala, monsgr. Nazaili Rocca in tajni komornik, inž. Galeazzi. arhitekt stolnice Sv. Petra, poveljnik Švicarske garde in monsgr. Riberi
Od ganjenosti bledi papež, si je ogledal ruševine in sledil s pretresenim srcem nosilnicam italijanskega Rdečega križa, v katerih so odnašali ranjence. Roka papeže va se je dvignila in* blagosiav Ijala množico, ki se je strnila okrog njega io mu vzklikala. Blizu njega so nesli nosilnico s hudo ranjenim mladeničem. Roka papeža se ga je dotaknila in bela tunika se je oškropila s krvjo.
Pij XII. je vse blagoslovil in je nadaljeval svojo pot ter hotel priti do kraja, kjer se je dvigal gost steber dima. Svetovali so mu, naj ne gre naprej, kajti tam v bližini so bile bombe, ki še niso eksplodirale. Pred župno cerkvijo blizu Ville Fiorelli je papež pokleknil k molitvi. Molil je pred vsem za nedolžne žrtve. Recitiral je De Pnofundis. Ljudstvo, ki je molilo z njim, je klečalo in mnogi so jokali.
Ko 9e je zopet dvignil, je sv. oče naslovil svoje vzpodbudne in ljubezni polne besede svojim ljubljenim sinovom Rekel jim je, naj se mimo zadržijo in obdržijo potrebno odločnost ter nadaljujejo pot kreposti in vere ▼ Boga. Ljubeče besede papeževe so bile velika tolažba za ljudstvo, ki Je izrazilo svojo hvaležnost z dolgim vzklikanjem Kristovemu namestniku
Papež se je nato napotil na trg San Giovanni. Zaradi velike množice je mogel avtomobil nadaljevati pot le korakoma. Številni mladi kolesarji so pomagali metropolitaneem in vojakom, ki so utirali avtomobilu pot Na trgu se je avtomobil ustavil. Pij XII. je stopil iz avtomobila in se postavil na stopnišče bazilike. Obrnil se je do naroda in za trenutek občudoval množico, ki jo je malo prej globoko pretresel silovita sunek zla, zdaj pa je postala pred čuvarjem dobrega zopet vedra in zaupna. Pij XII. je doumel vso lepoto čustva tega svojega ljudstva in je kot rimski škof zopet blagoslovil svoje vernike. Potem je pokleknil na kamen in z ljudstvom ianolil Oče naš in De Profun-dis. Nato se je dvignil in razklenil roke, kakor bi hotel pritisniti na svoje očetovsko srce ves Rim, ki je njegov in ki predstavlja Italijo, katere sin je tudi on, nakar je dal vsem očetovski blagoslov. Ob 14. uri se je Pij XII. zopet vrnil v Vatikan.
Neskončna sporazumevanja Anglosasov
z Moskvo
Pravo ozadje Stalinovih načrtov
Bukarešta, 13. avg. s. Ves romunski tisk komentira z velikim zanimanjem sestanek Roose-velta in Churchilla ter odsotnost Stalina. »Or-dinea« izraža prepričanje, da hoče Stalin s svojo vojno uresničiti svoje cilje, poslužujoč se tudi žrtev in pomoči Angležev in Američanov, ne da bi jim prepustil najmanjšo iluzijo. »Sea-ra« piše z velikimi črkami doslovno: Lahko se zgodi te dni, da se vojaški položaj presenetljivo spremeni zaradi političnih dogodkov. Odsotnost Stalinova na sestanku Churchilla in Roosevelta bi lahk0 še povečala razpoko med Anglosasi in Sovjetsko zvezo. Stalinove zahteve glede Evrope in njegova rezerviranost do zaveznikov so spravile v obup tudi tiste^ ki so prislovično angleško mirni. L'St »Rapid« izraža mnenje, da bedo zavezniki skušali na tem sestanku določili sredstva, ki naj se uporabijo, da se pospeši odločilni udarec Evropi, kajti ob-rabljalna vojna, ki jo vsiljuje nemška taktika, povzroča hude izgube sovražniku ter jo podaljšuje tako. da postaja že nevarna
Madrid, 14. avg. a Listi pišejo o sestanka Roosevelta in Churchilla in dajejo •velik pouda. rek Stalinovi odsotnosti, ki ji pripisujejo značaj umika, navajajoč, da tvorijo predmet sporov med Anglosasi in Moskvo, ki naj bi jih konferenca odstranila, ne le vprašanja otvoritve drugega bojišča, temveč globlja nesoglasja glede Evrope, o kateri ima Stalin baje svoje osebne načrte. List »Alcazar« opozarja na povsem antagonistično in oportunistično hladni sklep Stalina, de ureeniči svetovno revolucijo tudi nasproti slučajnim zaveznikom, Let »mri
nato vse narode pred boljševizmom, čigar vojske so dosegle zadostno moč. da ogražajo Evropo.
Buenos Aires, 14. avg. s. Državni tajnik Ze din jenih držav Cordell Hull je včeraj izjavil na konferenci tiska, da ni podrobno kontroliral izjave Moskve, po kateri Rusi niso bili povabljeni na sedanjo konferenco, ker je običaj, da se predsednik osebno bavi s takimi vprašanji. Hull je dodal, da dvomi, da bi bili predsednik in ostali poglavarji združenih narodov medsebojno na tekočem glede vseh možnosti položaja.
Bivši šef francoskega letalstva umri
Pariz, 13. avg. s. 63 let star je umrl bivši šef glavnega stana francoskega letalstva Picard.
(sr^sfuodarstvenild v francoskem Maroku
Tenger, 13. avg. s. Po bučni reklamni napovedi je te dni prispela v francoski Maroko tako imenovana komisija ameriških senatorjev, ki bo obiskala vso severno Afriko Gre za sku-
Emo ameriških poslovnih ljudi ;n finančnikov, i so skoraj vsi osebni prijatelji predsednika Roosevelta m ki prihajajo v Afriko, da bi napravili mastne dobičke s špekulacijami Pred njimi so že pred tedni prispeli njihovi tehniki in strokovnjaki. Francozi se nikakor ne zde i -io Mwdušmi Mrfkk tega obiska.
- 273 sovjetskih tankov in uničenih
Na Siciliji ni prišlo do večjega bojnega delovanja.
Pri prostem lovu nad Atlantikom sta bila sestreljena ra angleški bombnik in en velik hidroplan.
Sovražna letala so včeraj podnevi izvršila napad na ju ž novr h odno državno ozemlje. Zaradi odvrženih rušilnih in zazidalnih bomb so nastale v enem kraju izgube med ljudmi in škode na poslopjih.
Sovražna letala
nad Madžarsko
Budimpešta, 13. avg. s. številna sovražna letala so v zaporednih valovih danes priletela nad madžarsko ozemlje. Letala so preletela južno-zapadno mejo Madžarske in so bila usmerjena preko zapadnega donavskega ozemlja v severnozapadni smeri. Prva letala so se pojavila nad Madžarsko Ob 13.55. Na povratku so sovražne eskadre zapustile Madžarsko ob 15.25. Alairm ▼ Budimpešti je trajal od 13.40 do 15.
Novi minister za narodno kulturo
R'm, 14. avg. s. Kr. veleposlanik Eksc. Gui-do Rocco je bil določen za neko mesto v inozemstvu. Zaradi tega je bila odrejena nadomestitev ministra za narodno kulturo s Kr. veleposlanikom v pokoju z Eksc. Carlom Gallijem.
Eksc. Carlo Galli se je rodil v Florenci dne 25. novembra 1878. Po promociji na pravni fakulteti v Rimu 1. 1901 in po natečajnem izpitu je bil imenovan za prostovoljca v konzularni karieri z dne 29. julija 1904, nakar je b9 pozvan v službo v ministrstvo. Kasneje je bil Kr. konzul v raznih pomembnih krajih, tako v Triestu od L 1905 do 1911, v Tripolisu od julija do oktobra 1911, nato zopet v Tr estu od l 1911 do 1913 in v Skadru T Albaniji leta 1913. L. 1914 je bil član mednarodne nadzorne komisije v Albaniji. Od 25. junija l 1915 do 11. januarja 1. 1918 je bil generalni podtajnik generalnega tajništva za civilne zadeve pri vrhovnem poveljništvu v italijansko-avstrijskS vojni, nato tajnik za civilne zadeve pri Kr. gu-vemerstvu v Triestu. ataše italijanskega po>-slanstva na mirovnem kongresu in italijanskega odposlanstva na veleposlanici konferenci v Parizu od 1. 1919 do 1922. BM je delegat na raznih konferencah vrhovnega sveta r Bruslju, Spau in San Remu in pooblaščeni minister za jiodpis nekaterih pogodb v zvezi s pogodbo v Sevresu (Dodekanez, zaščita manjšin). L 1922 pa je bil svetnik Kr. veleposlaništva v Parizu. Avgusta 1. 1924 je bil imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Teheranu. maia I. 1926 v Lizboni, od L 1928 do 1935 pa v Beogradu. Končno je KI Kr. veleposlanik v Ankari kjer je ostal do avgusta I. 1938^ ko se je nastanil v Benetkah.
Upokojitve In imenovanja prefektov
Rim, 13. avg. s. S Kr. dekretom sta bila upokojena dr. Emanuele Zannelli, prefekt v Bolzanu, in dr. Agostino Podesta, prefekt v Fiumi. Dr. Adalberto Bemiti, prefekt v Pisi, je postavljen na razpoloženje. V službovanje sta pozvana dr. Pietro Chiarotti za prefekta v Fiumi in dr. Arturo Venditeih za prefekta v Cuneu.
Izgube ameriške vojske
Buenos Aires, 14. avg. s. Obveščevalni urad vojnega ministrstva v Washingtotw je objavil izgube, ki jih je doslej utrpela vojska Zedinjenih držav in ki znašajo skupno 96.357 mož.
Ba ublažimo škodo v sadjarstvu in vrtnarstvu
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I sporoča svojim članom in drugim po toči prizadetim vrtniiiarjera:
Da ublažimo škodo, napravljeno po toči, in odvrnemo njene posledice v sadjarstvu ln vrtnarstvu, je treba takoj poskrbeti, da ranjeno sadje, veje in listje ne napadejo gniloba in druge glivične bolezni. Ker je listje odbito in, kolikor ga je še ostalo, raztrgano, veje in sadje pa ranjeno, je nevarnost, da bodo rastline opešale; saj ni več ravnotežja v presnavljanju surove hrane iz korenin in ogljikove kisline iz zraka. Vsako opešano rastlino pa napadajo živalski škodljivci in razne bolezni. Da po toči poškodovano sadno drevje obvarujemo hujših posledic, da pospešimo cepljenje ran in preprečimo bolezni, je treba, "da vse sadno drevje, razen breskev in trte poškropimo čimprej z 0.5% bordoško ali burgundsko brozgo. V vlažnem podnebju. kakršno imamo v ljubljanski kotlini, bi večja množina ge ličnega škropiva opa-lila l stje; še 0.5 raztopina nekoliko opa-li nekatere občutljive vrste hrušk in jablan. Gnojiti v tem poznem letnem času sadnemu drevju ne smemo več.
Kakor sadno drevje in trte, poškropimo izmed povrtnine tudi paradižnike, papriko, in jejčevec. Korenstvo (repa, redkev, ko-
renje, pesa, zelena, pasternjak, črni bi beli koren) se bo še opomoglo, vendar bo pridelek nekoliko manjši. Potrebno pa Je, da pri njem in pri vsej po vrtnini zbito zemljo plitvo porahljamo in s tem preprečimo izhlapevanje vlage iz zemlje ter pospešimo dotok zraka h koreninam.
Kjer je solata od toče pomandrana, ni pričakovati, da bi zrasla v glave. Zato jo bomo kakorkoli porabili in posejali na isto mesto zimsko špinačo (Eskimo), zimsko solato (Nansen), motovileč, tržaški radič, korenje ali belo rano pomladansko čebulo, pa je tudi še čas za nasad zelene dolgolistne endivije, saj ne popolnoma dorasla je najboljša za vzimljenje. Ako imamo na razpolago sadike, sadimo še lahko nizki kodravi ohrovt, ln komur ugaja, lahko seje repnjačo (Kitajsko zelje) na stalno mesto.
Zaradi odvračanja sive rje na bučnicah delno pomaga škropljenje s 3% žvepleno-apneno brozgo oziroma prašenje z žveplom. Pri fižolu pa je edina pomoč, da ga vzravnamo na prejšnje mesto. Škropljenje fižola proti boleznim je brez učinka. Uši na fižolu pa, kakor tudi na drugih rastlinah, uspešno zatremo b tobačnim prahom.
Nagrade za bablšks pomse zavarovankam ZSZ
Z 9. juli jem 1943 je stopil v veljavo dogovor med Sindikatom bab c in Zavodom za Socialno zavarovanje v Ljubljani, po katerem znašajo nagrade /a babiško pomoč zavarovankam ZSZ:
a)	pomoč pri porodu, vštevši obiske med nosečnostjo in otroško posteljo ter pomoč zdravniku:
za nameščence ... lir 210.— za delavce .... lir 105.—
b)	priprava, babiška pomoč ali pomoč zdravniku pri ginekološki odnosno odprav ni operaciji:
za namcščence ... lir 70.— za delavce .... lir 68.40
Te nagrade so enake za mestne in podeželske občine in se prav tako ne razlikujejo glede na število otrok porodnice.
Odškodnina za porod vsebuje: najmanj en obisk med nosečnostjo, pomoč pri porodu ter najmanj 9 obiskov med otroško posteljo, ki se v normalnih primerih porazdele na devet zaporednih dni. Babica je poleg tega dolžna izvršiti dva meseca po porodu kontrolni obisk. Odškodnina za pomoč pri splavu vsebuje vse 6 tem zvezane storitve.
Babice ne smejo ničesar zaračunati poleg tako določene nagrade. Prav tako ne smejo delati razlike med delavci in nameščenci. Za nameščence jc smatrati osebe, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu, ali so izvzete iz tega zavarovanja po § 3. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. V tem pogledu je odločilno enako načelo kakor za družinske do-klade.
Dogovor vel ja za vse zavarovanke ali sve/jke zavarovancev, ki so v primeru bolezni upravičene do zavarovalnih dajatev. To pa ne glede na morebitno manjkanje članstva za dosego porodniških dajatev.
Prej omenjeni cenik velja tudi za zavarovanke bolniške blagajne TBPD in »Merkurja«.
njih izvršitev, šele proti koncu 1. 1869 je grški parlament sprejel zakon, ki je dal vladi pooblastilo, da stvar realizira. Vendar je trajalo še nekaj let, preden so se tozadevna dela lahko začela. L. 1881 so zasadili krampe v zemljo. Kopali so 12 ■et. Korintski prekop meri v dolžino 6343 m ter je 25 m širok. Njegov pomen za Grčijo je ogromen. Samo 1. 1927 je šlo skozi ta prekop 5528 parnikov in 3246 jadrnic. Te ladje so prepeljale takrat 2.8 milijonov ton tovorov.
§€-Ietnlca Korintskega prekopa
Pred 50 leti, dne 6. avgusta 1893, je
imela Grčija nadvse svečan praznik. Ta praznik je veljal njenemu gospodarstvu in prometu, kajti otvarjalj so Korintski prekop.
S tem prekopom je bila otvorjena prva direktna zveza med Korintskim in Saro-niškim zalivom, tako da je bilo mogoče dobiti direktno zvezo s Pirejem pri Atenah. Z otvoritvijo Korintskega prekopa je bilo mogoče direktno priti v Jonsko morje ter je bila pot iz Italije proti Grčiji vsem odprta. Mesta Patras, Korint in Atene so dobila nove zveze, iz vseh teh pristanišč je bilo mogoče doseči Egejsko morje, ne da bi bilo treba potovati okrog Peleponeza. S tem so bili pomorščakom prihranjeni ne le mnogi burni doživljaji, kajti okrog Peleponeza divjajo siloviti viharji, temveč je bilo mogoče spraviti v promet še več jadrnic, ki so v oskrbovalnem prometu Grčije na enem prvih mest v pomorstvu. Pa tudi prihranek časa je bil zaradi nove zveze zelo znaten, saj je nova pomorska pot skrajšala plovbo ladij za celih 185 km.
Načrt za prekop pri Korintu se je porodil že v najstarejših časih, še tedaj, ko je trgovina v klasični Grčiji bila v polnem razcvitu. Toda od načrtov do realizacije je bila dolga pot. že rimski cesar Neron, ki si je bil podvrgel Grčijo, se je bavil z načrtom, kako bi presekal celino pri Korintu. da bi dobil krajšo pomorsko zvezo s sosednjimi kraji. Rimljani so celo pod-vzeli nekatera gradbena dela in so prekopali celino pri Korintu z zapadne strani 2180 m v dolžino, tako da je ostalo neprekopane proge samo še 2364 m. Toda pretresljaji, ki so nastali v rimskem cesarstvu po Neronovi smrti, niso dopustili, da bi bila dela izvršena do kraja.
V srednjem veku in v novejši dobi so se načrti za prekop pri Korintu zopet obnovili, toda osmanska vlada ni pristala na
I Danes zadnji dan razstave slik	;;
| V. SKRUŽNEGA, scenografa	jI
drž. gledališča — Cesta Viktorja	::
Emanuela III. (Bleivveisova) št. 13	«J
»Peklenski meseci" v Španiji
O španski prestolnici Madridu gre po svetu glas, da ima devet mesecev ostro zimo in tri mesece peklensko vročino. Od srede junija do srede septembra pritiska v Madridu takšna vročina, da ji nihče ne more odolevati. Ne samo zasebniki, tudi vlada se v tem času navadno umakne iz glavnega mest na deželo ln z vlado gredo seveda vsi uradniki ter ogromno meščanov.
Tisti, ki morajo ostati v Madridu čez poletje pa si morajo urediti življenje po docela svojevrstnih načelih. Treba je napeti vse sile, da človek lahko prenaiša vročino. V Madridu je namreč ob tem času v pol-dnevnih in prvih popoldanskih urah tako vroče, da se živo srebro v senci dvigne na 45 stopinj. Ta pojav je čisto normalen. Zvečer zdrkne živo srebro sicer za 17 stopinj nižje, toda navzlic temu morajo biti ljudje pripravljeni, da žive stalno ob povprečni temperaturi 45 stopinj. Madrid je naimreč najbolj vroče mesto na španskem. Ze v mirnih časih je zaradi tega veljala navada, da so ostajali čez poletje v mestu samo možje, ki so bili potrebni zaradi dela. Njih družine pa so se hladile na morskih obalah, ki jih ima Španija dovolj na razpolago.
Dejali smo, da je vse življenje v Madridu zaradi vročine prilagodeno poletni seziji. Ljudje ne delajo podnevi, temveč šele proti večeru in pozno v noč. Jedo običajno šele zvečer, spat pa legajo ob 4. zjutraj ter vstanejo ob 11. ali 13. uri opoldne. Zaradi silne vročine nihče ne čuti zjutraj teka ter je zaradi tega navada, da Španci skoro niti ne zajtrkujejo. šele popoldne med 14. in 15. uro si privoščijo nekoliko žlic juha, kave ali kaj sličnega. Tega obroka skoro ni mogoče imenovati obed, ker je sestavljen iz lahkih jedi.
Vlada generala Franca je hotela tudi glede na Špansko poletje v prestolnici izvesti neke reforme, toda se ne more pohvaliti s posebnimi uspehi. Prvotno je bilo zaukazano, da ne smejo restavracije postreči gostom v opoldanskem času po 14.30, zvečer pa po 21.30. Kinematografi so začenjali svoje predstave točno ob 22.30, kavarne pa so morali zapirati ob 1.30 ponoči. Toda kmalu se je pokazalo, da ti ukrepi nimajo praktične vrednosti. V restavracije je prihajalo čedalje manj ljudi in to tako opoldan kakor zvečer. Kinematografi pa so morali zaradi prezgodnjega začetka predstav uvesti odmor, poleg tega so morali tudi opustiti predavanje žurnaJov. Meščani, ki niso več našli zatočišča v kavarnah, so pohajkovali po ulicah sem in tja, da. bi se na ta način vsaj nekoliko raztresli in nahodili.
Poletni meseci napravljajo torej življenje v Madridu vse prej nego prijetno. Kdor more, se temu izogne na ta način, da se za nekaj časa oddalji iz prestolnice. Komur pa je zaradi službe neobhodno potrebno, da ostane v Madridu, ta si skufa urediti življenje po svoje, kajti vztrajanje v madridskem peklu je res pravcata, muka in zahteva od človeka poleg močnih živcev predvsem angelske potrpežljivosti.
ZDRAVILO
»Tvoj slepi oče pa nič več na voglu ne
stoji in ne berači.«
»Dobil je bogato dediščino in zdaj zopet vidi.«
Kronika
Drevi bomo opazovan Lunin mrk
Opozorili smo že, da bomo današnjo nedeljo zvečer imeli — v primeru ugodnega vnem ena, seveda — priliko opazovati izredno lepo nebesno Igro: Lunin mrk. Danes bo polna luna, ki pa ne bo vzšla na jugovzhodu kot okrogla plošča, marveč kot rdečkasta krogla, ki bo delno že potopljena v senco Zemlje. Tokrat bo lunin mrk tembolj zanimiv, ker ga bomo lahko opazovali skoraj od početka do konca. Mrk se bo pričel cb 19.59 minut poletnega časa, vendar vzide polna luna v naših krajih četrt ure pozneje. V začetku mrka bo luna stopila v polsenco in bo v njej ostala celo uro.
Cim bo Sonce zašlo in bo vzhajala polna luna, jo bo Zemlja bolj in bolj zasen-čevala. Višek bo dosežen ob 21.28, ko bo luna do 88 odstotkov, torej do devetih desetin svojega premera, potopljena v senco Zemlje. Od polne lune bomo videli le še tanek krajček na spodnjem koncu. Zatemnitev bo tolikšna, da bomo lahko opazovali celo morebitne spremembe v barvah v zemeljski senci, ki se bo pomikala preko lune. Svojevrsten bo pojav, ko bomo lahko opazovali zasenčeni del Meseca v rožnatem Siju.
Skoraj 3 ure bo Luna potovala skozi polno senco Zemlje. Ob 22.58 bo čarobna igra pri kraju in sicer bo senca Zemlje zapustila Luno na vzhodnem robu. Svetlejša polsenca bo zapustila luno ob 23.68 in takrat bo mrk šele popolnoma končan ter bo polna luna nemoteno svetila iz ozvezdja Kozoroga na Zemljo. Kakor rečeno, zavisi zgolj od vremena, kako bomo lahko občudovali nocojšnjo nebesno igro. Vneto bodo na delu po opazovalnicah, kjer bodo zvezdogledi ves mrk fotografirali in opazovali, ali se računi zvezdo-gledov do pike natančno skladajo z ra^ vojem mrka. Obenem bodo natančneje
spoznavali površino Lune.
*
*	Smrt poveljujočega generala. Na čelu svojih čet je padel južno od Orla 2. t. m. poveljujoči general armadnega zbora Hans Z o r n. Bil je odlikovan z viteškim križcem in je s padlimi vojaki pokopan pri Brjan-sku. Tam blizu je padel tudi vitez železnega križa Eckhardt von Devvitz, nadporočnik in bataljonski poveljnik strelskega polka »Grossdeutschland \
*	Vojaški zdravnik — žrtev poklica. Turški vojaški zdravnik dr. Mehmed Tu na se Je pri pridobivanju seruma proti pegavcu zastrupil in podlegel.
*	Vrnitev iz konfinaclje. V Rim se je vrnil Iz daljše konfinacije Giuseppe Festa, znani publicist in strokovnjak za mednarodna gospodarska vprašanja. Festa velja za vešcaka posebno v vprašanjih denarstva.
*	Gorsko zavetišče »Emilio Comici«. Pa-donavski odsek Italijanskega alpinističnega centra je sklenil, da bo gorsko zavetišče v visoki dolini Fiscalini, ped goro C roda dei Toni, ki jo imenujejo tudi »Katedrala Dolomitov«, imenoval po slovitem, tudi pri nas zelo znanem pokojnem alpinistu Emiliu Comiciju.
*	Vsepovsod štednja z vod°. Pri nas imamo takorekoč vode v izobilju, kar se je pokazalo ob letošnji vročini, ko Ljubljsna z vodo ni štedi.a, saj mora prebivalstvo s&mo vedeti, da je štednja na mestu, ksdar je potrošnja največja. V vseh drug.h večjih mestih srednje Evrope je bila javno priporočena štednja z vodo, tako na Dunaju, kakor v Budimpešti, v Zagrebu in drugod. Zlasti so morah štediti na Madžarskem, kjer so imeli zadnji čas 36« C! V Pečuhu je vodovod zaprt od 18. do 20. ure. V Zom-bolju je bilo prepovedano uporabljanje vode izven najnujnejših življenjskih potreb, zato od 22. do 6. ure vodovod sploh zapirajo.
» Redek meteor. V zapadnih Pirenejih so nedavno noč opazovali redko nebesno prikazen. V smeri od severn ce se je pojavil dobro viden meteor, ki je izginil v vsemir kakor blisk magnezije. Pokrajina je bila sredi noči za nekaj sekund razsvetljena kakor pri belem dnevu. Kometov rep so lahko opazovali tri minute.
*	Nevarne hiše. Ljudje morajo paziti, ko se vračajo v stavbe, ki so jih zadele bombe. 58-letni trafikant Erminio Zecca v Milanu se na to ni oziral, ko je pred nekoliko dnevi odprl svojo trafiko na korzu Como. V pro-dajalnici je bilo nekoliko oseb, ko se ie strop nenadno zrušil in jih pokopal pod seboj. Ruševine so trafikanta semega lažje poškodovale na roki, njegovi hčeri so zlomile nogo. najtežje poškodbe pa je dobil na glavi stari električar Eugenio Farina, ki je kmalu potem v bolnišnici umrl. — V neki drugi hiši, ki jo je zadela bomba v ulici Premudi, je skupina delavcev pospravljala, ko se je zrušil del zidu. Izpod razvalin so potegnili dva ranjena delavca, izmed katerih je 52-letni Aristide Riva nekoliko ur pozneje v bolnišnici umrl.
*	Lahkomiselna igra s smrtjo. 31-letni delavec Giovanni Scotti iz Milana je našel majhno bombo in jo začel kazati ljudem. Priče pripovedujejo, da se je cele tri ure igral s smrtno nevarnostjo, strašil ž njo ljudi ter se posmehoval njihovi grozi. Nazadnje je pred svojim stanovanjem zagnal bombo na ulico, češ: »Poglejte, kako bo eksplodirala!« Eksplodirala je zares in drobci so ranili več dečkov, ki so opazovali Sccttitejevo igro. Zadeli pa so tudi 18'et_ nega Aristida Gattija. ki je šel baš mimo. in ga tako ranili v trebuh, da je še isti
Tečaji italijanščine v ItaL kulturnem zavodu
Italijanski kulturn; zavod sporoča, da se Je začel vpis za naslednje poletne tečaje:
1.	osnovni tečaj: torek in petek od 16. do 17.
2.	I. tečaj za naprednejše: ponedeljek in četrtek od 15. do 16,
3.	II. tečaj: torek in petek od 17. do 18,
4.	JU. tečaj: torek in petek od 18. do 19.
Razen tega bo še tečaj same konverzacije
vsak ponedeljek in četrtek od 18.—19.
Poletni tečaji, kakor so zgoraj navedeni, se prično v ponedeljek 16. t. m. in bodo trajali dva meseca. Vpisnina in ukovina za vse poletje znaša 35 lir.
Vse druge informacije dobite v italijanskem kulturnem zavod v Ljubljani, Napoleonov trg 6/1. (od 9.—12. in od 16.—19.).
dan umrl. Neko mladenko je drobec ranil v ustnico. Ko je. Scotti zapazil posledice svojega zločinskega obnašanja, je s kolesom pobegnil. Ovadili so ga vojaškemu sodišču.
* Kavarniška farma. Zveza madžarskih
kavarnarjev v Budimpešti je zaradi težavnega nabavljanja mleka ustanovila v okolici mesta zadružno farmo. Krave so nakupili v okoliških občinah. Farma bo dajala 20% mleka za javne namene budim- i peštanske občine, 80"'o mleka pa si oodo j med seboj delili kavarnarji po posebnem ključu. Tako bo budimpeštansko občinstvo lahko pilo zopet mlečno kavo, pomagano pa bo tudi tistim, ki jim ■'e mleko nujno potrebno za dnevno preživljanje. Farma bu- j dimpeštanskih kavarnarjev šteje že 500 krav.
KREMA ZA NEGO OTROK
BABY'KOL
MR. PH. J. KOLA K
DOBI SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH
IZ LJUBLJANE
Zlata maša uglednega duhovnika
Poročali smo že, da bo danes ob pol 11. v šentjakobski cerkvi v Ljubljani daroval svojo ziato mašo upokojeni profesor vero-nauka in častmi kanenik g. dr. Gregorij Pečjak. Jubilant je kot odličen katehet, cerkveni pisatelj in neumoren karitativni delavec v naši javnosti splošno znan in spoštovan. Doma je iz Hinj pri Žužemberku, kjer se je rodil dne 11. marca 1867. V maš-nika je bil posvečen 26. julija 1893. Kot kaplan je služboval po nekaj let v Žužemberku in pri Sv. Jakobu v Ljubljani, leta 1900 pa je bil imemovan za profesorja vero-nauka na II. državni gimnaziji, ki je bila najprej v Beethovnovi ulici, cd 1. 1907. dalje pa na Poljanski cesti. Na zavodu je ostal do svoje upokojitve 1. 1932., torej več ko 30 let. Učil je celo generacijo naše srednješolske mladine in vsem svojim učencem je ostal kot učitelj in človek v najboljšem spominu.
Plodno je bilo tudi delo dr. Pečjaka na
verskem področju izven šole. Prve slovenske veroučne knjige za višjo gimnazijo so izšle izpod njegovega peresa. Priredil je več mortvenikov, ki spadajo med najbolj priljubljene in razširjene in doživljajo vedno nove izdaje. Bil je med prireditelji Svetega pisma v slovenskem prevodu iz grškega in aramejskega izv'rnika, vprav epohalne-ga pomena pa je postal njegov vzorni prevod rimskega »Obrednika«. po katerem se služijo pri nas vsi verski obredi razen maše. Kako velik ugled si je pridob'1 prof. dr. Pečjak kot vzgojitelj, cerkveni znanstvenik ter mož izredne duhovne in srčne kulture, priča poleg njegovega imenovanja za častnega kanonika tudi dejstvo, da je bil po več let predsednik društva kate-hetov in katoliškega tiskovnega društva.
Dr. Gregorij Pečjak pa spada tudi med naše najbolj požrtvovalne karitativne delavce. Posebno so mu od nekdaj pri srcu dijaki, katerih mnogokrat prikrivano bedo je mogel opazovati kot dolgoletni profesor. Premnogim je iz svojih skromnih sredstev pomagal sam, še večim z organiziranimi dobrodelnimi akcijami, ki jih je razširil tudi na druge potrebne in trpeče Ze dve desetletji je delaven predsednik znane Ljudske kuhinje v Sreliški ulici, kateri je zlasti po svoji upokojitvi posvetil ves svoj čas in vso svojo vztrajnost.
Ob današnjem redkem jubileju dr. Gre-gorija Pečjaka se čestitkam in voščilom njegovih bivših učencev pridružuje tudi številni krog njegovih znancev in spoštova-teljev.
u— Spet jasno sončno vreme. Seveda je četrtkovo neurje močno razčistilo ozračje, toda soparica je bila pregnana žele v noči od petka na soboto. V petek čez dan smo imeli 23° C. Noč je nastopila prijetno sveža, svetla in jasna. Scbotno jutro z 12° C je bilo megleno, vendar se je megla kmalu dvignila in potem se je ves dan sprehajalo
Ferenc Kormendl:
34
ZMOTA
Ana si je prinesla iz očetove hiše, kjer je živela kakor v začaranem gradu, pravljično ozračje. Janko se je radostno nj modro uklonil zskonom, ki so veljale na tem blaženem otoku. Zdaj pa. v dnevih, ki so sledili večerni zabavi, sta Ana in Janko začutila, da se je sinje nebo njunega življenja prvič stemnilo: vse, kar je bilo doslej čisto, kar je imelo ostre obrise in jasno podobo, vse to se je skalilo in postalo medlo. Nenadoma je dobil čas drugačno vrednost in razmerje ter je predrugačil čustva, ki jih je prebujal: ure, preživljene v samoti, ko sta biia dsieč drug od drugega, so neopazne minevale nad njima, kadar pa sta bil skupaj, sta se čudila počasnemu teku časa. Nosila- sta v sebi tih nemir.
V tistih dneh sta oba čutila, da se je nekaj zgodilo v njiju ali okrog njiju, a se nista mogla prilagoditi izpremembi. Kmalu sta oba igrala in se pretvarjala. Doslej si nista bila v svesti, da se je izprememba, ki sta jo čutila v sebi, dotaknila čiste, velike iskrenosti njunega medsebojnega življenja ter ju po malem odtujila, da, gta začela legati. Janko je kazal dobro voljo in neskrbnost, Ana se je prilagodila njegovemu dobremu razpoloženju. Ko sta se bila že močno odtujila, sta v urah samote čutila, da je ta igra zla in težka. Janko se je že zdavnaj navadil drugače misliti in drugače govoriti, drugače delati in drugače čutiti. Ana vse doslei ni poznala razlike med uvcjc duševnostjo in svojimi dejanji. Zdaj W oba junaško igrala svoje vloge, nekam radovedna in pomirjena s stvarno-
stjo, da morata igrati. Toda vedno pogosteje je pronicala iz njune igre resničnost. Čutila sta, da nekaj med njima ni v redu.
Nekega večera sta bila sama doma. Sedela sta v salonu. Ana je brala, Janko je listal po nekem uradnem spisu. Kakor oddaljeno svarilo je padalo v tišino obračanje listov. Kotliček molka se je pomalem napolnil z vrelo paro potiskanih občutkov in je pretil z eksplozijo. Ana je bila tista, ki je težje prenašala pezo molka. Ko sta bila sicer tako sama, sta se pogovarjala in si pripovedovala in baš v teh mirnih trenutkih sta si bila najbolj iskrena, izpovedujoč si svoja čustva in misli. Po tisti večerni prireditvi pa sta le poredko ostajala skupaj in sta nehote čutila, da bežita pred lastnimi pogovori k zabavi z drugimi. Ko pa. sta ostala sama in nista imela gostov, ni bil njun molk nikoli tako mračen kakor ravno zdaj: naenkrat taka tišina. Ne vzdržim tega. je pomislil^ Ana in odložila knjigo.
Janko, ki je zaslišal, kako je knjiga udarila ob mizo, je dvignil glavo iznad svojih spisov. Pogled mu je bil vprašujoč in prijazen; nasmehnil se je Ani. Ker Ana ni čitala in ni dvignila glave, se je Janko znova sklonil nad spise, zskašljal je in si na-mršenega čela, kakor da naporno razmišlja, počasi nekaj zabeležil na robu lista. Molčiva, je pomislila Ana. Kako dolgo bova molčala? Moram mu reči. da se ne jezim nanj, da mu verjamem, da se ni nič zgodilo, naj bo že konec tega nesporazuma! Ako ne začne on, moram jaz začeti. Tako je torej to, kadar se človeka, ki se ljubita, spreta?! Pa saj se jaz ne jezim nanj. Moram mu reči, da ga ljubim. Da ne smeva več molčati! Da ne prenesem več tega-! Da bpm dobra!
S trepetajočo roko je segla na mizo po cigareto.
»Jeni!«
Janko je dvignil gla\-o. se nasmehnil, segel je po škatlico vžigalic.
»Prosim, draga.«
Ana je z dihom malone ugasnila plamen vžigalice. Naposled si je prižgala cigareto. Ko je n3to potegnila dim, je dejala z nekem čvrstim glasom:
»Hvala.«
Molči in čaka, ali ji bo Janko kaj rekel. Ne. Vrgel je v pepelnik vžigalico, na. pol se je odvrnil in segel po svojih spisih. Ne! Ne sme ga tsko pustiti!
»Jeni. .. hotela bi ti nekaj reči.. .c
Spet obmolkne, naenkrat je pozabMa na besede. Tiho zveni v črno praznino Jankov vljudni, vprršujoči g.as:
»Prosim, deklica?«
Trenutek še vlada tišina. Potem začne Ana govoriti;
»Povej mi, Jeni! Ali je že bil3, od tistega 58 sa pri tebi Irma BorbeIyjeva?«
Niti ne ve, kako ji je prišlo to vprašanje preko ustnic. Ne. saj tega vendar ni hotela vprašati. Prisega pri svojem lastnem življenju, da mu tega ni hotela reči. Hotela mu je povedati, da ga ljubi. Da naj jo tudi on ljubi. Ko je zaslišala svoj tihi. nekam neslgunji glas, se je t3ko prestrašila, da se je vsa stresla, lica so jI zardela, negotov ji je begal pogled po sobi.
Jankovo čelo se je nagubalo, vendar mu Je glas zvenel mirno in prijazno.
»Seveda. Bila je v moii pisarni. V ponedeljek je prinesla svojo tedensko plačo.«
Nastal je kratek odmor.
»Si govoril z njo?«
»Seveda.«
»O čem?«
Jaaiko se je ponevedoma nasmehnil. »Ne spominjam se več natanko. Veš, pravkar sem se vračal od Andreja, pa sem jo našel pri Doni Sz3bovi. Mislim, da sem jo vprašal, kako se ji godi in tako dalje, kakor je že navad3.« Anin obi-3z je za spoznanje zardel. »Se mi rogaš?« Janko se je začudil. »Krko to misliš?«
»Ako si jo samo vprašal, kako se ji godi, potem vendar nisi govoril z njo.« Janko je ni razumel.
Kako misliš to, da nisem govoril z njo?« »Ako bi bil govoril z njo. bi ji bil rekel ...«, trenutek je pomolčal3, razmišljala, — »da ji ni treba več hoditi k tebi v pisarno.«
Tišina. Janko gleda Ano, čelo se mu še bolj naguba. Glas mu zveni mračno in zaskrbljeno.
»Ne razumem te. deklica. Ali si ljubosumna na to dekle?«
»Nisem. Toda mislila sem, da ji boš po vsem tistem povedal, naj ne hodi več k tebi.«
»Z eno besedo, ljubosumna si. Zakaj ne govoriš iskreno z menoj? Se bojš Irme Borbelyjeve ?c
»To ni res! Toda ko je že nekdo govoril nekaj takega o naju, morda ne bi bilo potrebno, da bi mu dajala nove priložnosti za obrekovnje.«
»Toda deklica, zares se ti moram Čuditi. Zaradi neumne ln nesramne laži naj bi se ravnal tako. kakor da imam zares vzrok, da spremenim svoje ponašanje?«
»Nisem rekla, da imaš vzrok za to, pravim le, da bi bilo pametneje, izogniti se
sonce po sinjem svodu. Ob precej ^ptalje-
nem barometru si tudi za nedeljo obetamo ijajlepše vreme. Kopalci še hitro iatocri-ščajo sončne dni, saj z vročino smo rxenda za letos opravili. Po mestu so očistili nesnago, ki jo je povzrettio neurje. Na trgu pa se posledice neurja niso občutno poznale, ker k sreči niso bili prizadeti okoliši, odkoder največ zalagajo vrtnarji in sadjarji ljubljanski trg.
u_ Ce je šestde»etletnik čvrst in neupogljiv, kakršen je korektor Naiodne tiskarne g. Vinko Vizjak, se že spodobi da zabeležimo njegov jubilej v »Jutru«. Sicer pa zasluži to skromno priznanje prav posebno zaradi svoje zveste, skoraj bi rekli nepoboljšljive vdanosti črni umetnosti, kateri se je posvetil že pred 30 leli po študijah na filozofski fakulteti. Od L 1914 dalje je v službi Narodne tiskaune, Miren, samozavesten je pri svojem delu, ki zahteva potrpežljivosti, znanja, razgledanosti in skoraj humorne potrpežljivosti v neprestani borbi s tiskarskim škratom — (ter priznajmo — večkrat tudi z naglico ali površnostjo blagorodnih gospodov v uredništvu). Vinko Vizjak je v tako imenovanem službenem krogu prav tako spoštovan in priljubljen kakor v svoji zasebni družbi, ki bi brez njega kar umrla od dolgočasja. Vinko pa še zapoje, kakor v mladih letih, in mu želimo, da bi šele čez desetletja upravičeno zapel »Starčkac.
u— Tramvajska proga na Vič spada zlasti v svojem enotirnem delu med najbilj obtežene v vsem omrežju ljubljanske cestne železnice. Razumljive so zato razne nevšečnosti. ki se pojavljajo pri prometu na njej. Docela odpraviti se bodo dale šele, ko bo mogoče vso progo zgraditi dvotirno, kar pa je naloga povojnega časa. Da pa promet že sedaj čim bolj oljaša. in pospeši, je trmvajska uprava temeljito popravila tir od tobačne tovarne do konca, tako da je vožnja bolj mirna in prijetnai Obenem pa instalira siične signalne naprave, kakršne so sc že dobro obnesle na križišču Gradišča in Rimske ceste, tudi na križišču Tržaške ceste in Langusove ulice ter na i^ogitališču pri milami. S tem bo odpravljeno nepotrebno čak?nje tramvajskih voz, zlasti pa neprijetna in včasi tudi nevarna zmeda, ki se je dc-gaiala, ko ota se voza srečala, kje na enotirni progi in je moral potem ta sli oni tramvaj voziti nazaj do izogibališča. Instalacija bo že v par dneh končana in promet bo potem ne le hitrejši, temveč tudi varnejši, kar bodo tisoči in tisoči, ki se dan za dnevom vozijo na Vič ali z Vita, gotovo z zadovoljstvom vzeli na znanje.
u— Darilo. Gospa Olga Zajec ln rodbina darujeta v počastitev spomina gospe Gigi Pišlarjeve ln gospoda Leopolda Fursagerja 300 lir Domu slepih.
u— Sv. maša zadušnica za pok gosp. Daneta Zalesjaka bo darovana v sredo 18. avgusta ob 7. url v frančiškanski cerkvi pri oltarju Marije Pomagaj.
u— Za šolsko leto 1943/44 dijake-inje najbolje pripravljamo za popravne izpite ln za višje razrede. Poučujejo gimnazijski profesorji. Specialne instrukcije. Kongresni trs 2.
u— Bodoči prvošolci-prvošolke. prijavite se v naše Specijalne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole. Kongresni trg 2. Vpisovanje dnevno do 19. ure.
u— Davčna potrdila za odmero šolnine. Da se prepreči naval strank tik pred vpisom otrok v šolo in da bo vsakdo pravočasno mogel dobiti davčno potrdilo v svrho odmere šoinine. naj starši čimprej viože prošnje za izstavitev potrdi). Prošnje bo davčna uprava za mesto sprejemala od 16. t. m. dalje ter morajo biti vse prošnje vložene teden dni pred pričetkom vpisovanja na šolah Obrazci prošenj se dobe pri davčni uprav! za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5/II soba št. 7. Stranke, ki imajo davčni predpis, naj se Izkažejo s številko svojega računa v davčni glavni knjigi. Osebe, ki plačujejo uslužbenski davek preko svojega službodavca. morajo prošnji priložiti potrdilo svojega službodavca glede višine v letu 1942. plačanega uslužbenskega davUa. Podlago za odmero šolnine tvori le čisti uslužbenski davek brez vsakršnjih koli drugih davščin in doklad. Ob večjem navalu strank sp bodo potrdila izdajala šele po preteku treh dni od dneva vložitve prošnje.
u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče Je znanje strojepisja in stenografije. Dva najvažnejša praktična predmeta. Novi tečaji pricno 1«. avgusta. Priporočljivo tudi diiakom-injanu Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvn- ali trimesečni tečaji prično 17. avgusta. Največja moderna strojepisniea — Učnina zmerna. Posebni stenografski tečaji. Friporofliivo dljakom-injam. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Rdeči križ poroča. V pisarni Rdečega križa, ulica Arielle Rea 2/II, naj se med uradnimi urami od 8—12. javijo: Arnšek Andrej, Černe An-drejka, Icič Miodrag in Gantar Minka roj. Am-brožič. ter svojci naslednjih: Burger Iva. Bram-sel Marjeta, Makovec Božena, Krševan Alojzija, Lukec Marija. Rogiič Milena. Skubic Milka, Tratar Antonija in Trobiš Justina, nadalje osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Jurešič Mirko, Babič Albin ln Kušlan Marija.
u— »Islandski ribič* Je najboljši roman zds-nega francoskega romanopisca Pierra Lotija. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrost eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem zni ln ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik opremil pa je knjigo inž. arh. A. Gaspari. Delo Je Izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, dobi pa se tudi v drugih knjigarnah.
u— Instrukcije za popravne izpite, za vse predmete in šole. Turjaški (Novi) trg 5. (Od 8. do 12. ure.) Uspehi odlični. Resno delo in strogost!
u— Mam m a mleko, doza 14.60- F*. Kham. Kongresni trg 8.
u— Najlepši spomin — fotografska povečava, tudi po vsaki stari sliki. FOTO BEM, LJubljana. Wolfova 6.
u— Pred nakupom harmonik si oglejte veliko izbiro prvovrstnih harmonik (klavirske, dlatonl-čne. kromatične) pri »Everest«, Prešernova 44. Prodaja po nizki ceni in proti garanciji.
u— Premog in drva pri tvrdki »GORIVO«, Karlovška 8, telefon 34-57, lastnik Lojze Jeran-čič mlajši.
vsemu neprijetnemu videzu in ji reči.. .< »Tako? Reči ji, da na j bi... ? Kaj — ?« »Da so toie govorili <> naju in da bi bilo v njenem interesu, da ne bi več prihajala k tebi .. kaj. ako bi to izvedel njen ženin.« Janko je naglo vstal.
»Dekle, ti nimaš zdrave pameti! Da naj bi še jaz širil naprej to nesramno laž?! Naj bi na njo opozoril nekoga, ki na srečo nima niti pojma o nji?«
»Tega ne. A povedal bi ji, naj pošilja denar po pošti, ali pa ji oprosti ostanek dolga.«
j-Ne, to ni moja navada.« Trdo in odločno je za zvenel ta hladni, uradni stavek. Ana je prebledela. »To ni tvoja navada?« »Ni moja navada. Niti to ne, da bi kar tako poklanjal tovarniški denar, niti to ne, da bi kogarkoli podil iz svoje pisarne, kdor je prišel po siužbenem opravku, niti to ne. da bi nekoga, ki je docela nedolžen, strašil z nekakšno neokusno neumnostjo! Razumeš?« Anin obraz je bil bled kakor stena.
»Kratko malo ne storiš tega niti meni na ljubo.«
Val srda se je na mah polegel v Janku. Ze se je kesal zlega prizvoka v svojem glasu. smilila se mu je Ana.
»Anica, poglej, dragica. Iskreno sem mislil, da je vsa ta grda zadeva že pri kraju, zda i '"a moram ugotoviti, da —«
»Vidim, da niti meni na ljubo ne maraš storiti tega, da bi se lahko pomirila!«
»Bodi pametno, dekle, sa j vendar ne morem Z3radi. tvojega miru nekoga žaliti, kdor tega ni zaslužil. Sa1 te vendar ne more pomiriti to. da je nekdo drusri nedolžno osramočen. In tudi ne moreš si želeti, da naj bi se znašel v nemogočem položaju!«
Z GcrsKfskega
Dveletnica. 6. t. m. sta, minili dve leti odkar se je začelo n?. Gorenjskem organiziranje Hitlerjeve mladeži. Nemški listi prinašajo daljša poročila. Jedro mladinske organizacije je v učiteljišču v Krsnju ter v zavodu v št. Vidu. Pri nekem oberoževa nem podjetju je uie.ena p tebna učilnica za go-renjske mladeniče. Dekleta pa gredo večji del "v teč je na Koroškem.
Kupčije l makom n.so dovoljene. Prebivalstvo je opozorjeno spričo nove letine ma. ka, da je trebd ves mak oddati za pridobivanje olja. Za-branjeno je vsiko kupčeva-nje. z? menjava ali pcJaritev.
Hudi nesreča ob Dravi. 15 letni Hans Sagan z Dunaja in njegov tovariš čigar ime še m ugotovljeno, sta se peljala na kolesih po Dravski delni prou BeljaKU. Vczila sta vštric in na napačni stran-. Cesta je pel na ovinkov. Nenadno se je pred nj.ma po avil tovorni avto, ki se mu nista mogla več izogn ti. Saganov tovariš jc bil na mestu mrtev Sagan pa je obležal pod avtom s smrtno nevarnimi peškodbami na glavi. Prepeljan je bil v bolnišnico v Beljaku.
S Spodnjega štajerskega
Novi grobovi. V Seh\vanbergu na Gornjem štajerskem je umrl dan pred svojo SO-ietnico upokojen, šolski ravnatelj Lu-dovik Kes. Bil je po rodu iz Marioora, je pa cd leta 1882 dalje služboval in bivai v Schwan'oergu, kjer je slovel kot izvrsten učitelj, častni član pevskega društva, načelnik Olepševalnega društva in nad 50 let vodja rajfajznevke. — V Gradcu je umrla v visoki starosti 89 let ga. Marija Wambrechtsamerjeva, upokojena postanca. Bila je iz Rožančeve druž ne in je zapustila sorodnike v Kianju. Na Ponikvi sta umrla 851etni Matej Malenšek m 151etm Ivan Gajšelc.
žrtve kopanja so letos zelo številne. Iz Arnovža poročajo, da je pri kopanju v Pesnici utonila 721etna sedlarjeva vdova Elza Wehoferjeva. V Muro pa se je šel kopat 26!etni vozač Jeronim Golob iz Rec-naja v Upniškem okraju, čeprav ni znal plavati, je hotel premeriti Muro, ki ga je odnesla pred očmi tovarišev.
žrtve Save. Mariborska dnevnik sporoča 3 Posavja, da je nedavno utonilo v Savi 12letno dekletce, ki je hotelo pomagati svoji utapljajoči se sestrici. Eno sestrico so rešili, "druga je bila že mrtva, ko so jo spravili na prod. Preteklo nedeljo pa sta se v Savi pri Krškem utapljala dva dečka iz Leskov ca, ki pa so ju rešili in jima z un letnim dihanjem vrnili življenje.
Poliske miši delajo na štajerskem veliko škodo Graški dnevnik daje nasvete, kako naj se prepreči katastrofa, V vsaki občim je treba nekaterim osebam poveriti sistematično zatiranje poljskih miši, da bo zalega za vedno odstranjena.
S strehe je padel 601etni Martin Pre-dikiika iz Bobove in se hudo pobil na glavi. Na Teznem je bil 191etni strojni ključavničar Fric Pliberšek pri nogometu udarjen v glavo in ima pretresene možgane. 291etni viničar Dominik Vake iz Melja je pomagal pri prevažanju. Prišel je med tovorni avto in prikolico in ima hudo poškodovana ramena, llletna Krista Kurbusova iz št. Jurja ob ščavnici se je vsekala s srpom v roko in si zastrupila
kri-	M-
Brezobziren vozač. Na glavni cesti blizu Slovenske Bistrice je neki tovorni avto v soboto zvečer povozil 121etno Lenko Metuljevo iz Slovenske Bistrice, 141etno Ju-stro Ogrinčevo iz Laporja in 151etno Marijo Scršakovo z Zgornje Polskave. Metuljeva ima zlomljeno levo nogo in poškodo-;ane oči. Ogrinčeva zlomljeno desno nogo in odrgnine, Soršakova pa zelo hude poškodbe" na obeh rokah in nogah. Prepeljali so jih v mariborsko bolnišnico. Brezobzirni vozač bo izročen sodišču.
Z vrelo žlindro se je po nesreči polil 54-letai krovec Lovrenc Schonett v Rušah. Ima nevarne opekline po desni strani života in po desnici. Mlatilnica je zdrobila 47-letni Alojziji Lcrbekovi iz Partinja 3 prste na roki. Pc'eg teh dveh je bilo v mariborsko bolnišnico pripeljanih več ranjencev, ki so se poškodovali na vožnji s kolesom.
Strela. V Malem Podlcgu pri Krškem je ob zadnji nevihti treščila v neki marof, ki je takoj bil v plamenih. Na pomoč so prihiteli goteniški gasilci, ki so požar omejili in zatrli.
Konec žetvene p°moči. V torek dopoldne se je v mariborski grajski dvorani zbralo okrog 300 deklet, ki so pomagale pri žetvi na Spodnjem štajerskem. Zvezni vodja Heimatbunda se je zahvalil, ker so sodelovale pri spravilu žetve, oskrbovale otroke in pomagale gospodinjam, v prostih
urah pa prirejale pevske tečaje. Zdaj so se vrnile domov na Srednje in Gornje štajersko.
Zaradi nemoralne nasilnosti sta bila v
tajni razpravi v Gradcu obsojena Jurij Zajšek iz Padeža pri Celju in tujec Vasilij Makar vsak na tri leta ječe.
ženltne ponudbe in ponudbe za dopisovanje s pomočjo oglasov so pripadnikom vojske odslej prepovedane. Prav tako ao prepovedane objave p:d šiframi.
Da morajo biti izletniki previdni pred živalmj v pri rodi, priča dogodek, o katerem poročajo štajerski listi. 491etni uslužbenec Karel Apfelknab je bil na izletu na planini. Ko je počival, se je zaletel vanj hud oven. Ob udarcu se je Apfelknab zbodel z nožem v nogo in si prerezal žilo. Oven ga je še dalje napadal. Ranjenec je vpil na pomoč. Bližnji kmet in neki vojni ujetnik sta mu prevezala rano. saj je izgubil že mnogo krvi in je bil ves oslabljen. Prepeljali so ga na vozu v Gradec na kliniko.
Iz Hrvatske
Nove zakonske odredbe. Hrvatski uradni list je objavil zakonsko odredbo o državni podpori poškodovanim in ranjenim funk. cionarjem ustaškega pokreta ter svojcem padlih. Podpora funkcionarjem, ki so pri izvrševanju službe postali nesposobni za delo, znaša ne glede na njihove premoženjske razmere polno pokojnino, kakršno prejemajo uslužbenci s 35 leti službe. Družine padlih alj smrtno ponesrečenih funkcionarjev prejemajo državno podporo, ki je enaka podporam za pripadnike umrlih državnih uradnikov. Manj invalidni prejemajo državno podporo, kj odgovarja stanju njihove invalidnosti.
Kraljevski sejem, ki ga imajo v Zagrebu vsako leto že od 11. stoletja dalje, se bo vršil tudi letos kljub vojni. Pričel se bo 21. t. m. in bo trajal tri dni.
O hrvatskih letalcih na vzhodni fronti poročajo listi, da so opravili okrog 3000 poletov in da so sestrelili 174 ruskih letal. Poveljeval jim je podpolkovnik Djal.
ŠPORT
Spet imamo jubilanta
Naši prvi in najbolj zaslužni športni delavci so se letos začeli zbirati okrog Abrahama. Gotovo Abrahamova leta v teh burnih časih ne pomenijo toliko kakor so nekoč, toda za hip pa se le moramo ustaviti ob tem življenjskem mejniku posameznikov, predvsem zato, da vsak slavljenec potem še krepkeje stopi na nadaljnjo pot.
To pot je vrsta na tihem in vztrajnem športnem funkcionarju, ki je svoje organi-zatorne sposobnosti predvsem posvetil našemu nogometu. Od prvih početkov organiziranega nogometa pri nas je bil zraven, zmerom in povsod je zastavil svojo odločno besedo in mnogo začetnih težav in nepotrebnih sporov smo prebrodili prav tedaj, kadar je posegel vmes
Ivan Kralj,
ki se danes srečuje s častitljivim očakom. Gori pod Kamniškimi planinami mu je tekla zibelka, potem pa ga je pot po svetu privedla v Ljubljano, kjer se je kmalu znašel v velikem krogu navdušenih prijateljev športa in telesne vzgoje. In nato je dolga leta bil v ospredju športnih organizacij ter šele zadnji čas ga srečujemo samo kot gledalca. Toda prepričani smo, da se bo še vrnil, kar mu ob tem jubileju povrh drugega dobrega od srca žele
njegovi tovariši.
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 15. AVGUSTA 1943:
8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 8.15: Koncert izvaja organist Alessandro Pascuc-ci. — 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v Pirenzi. — 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). — 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Pesmi in napevi.
—	13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini.
—	13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Orkester vodi dirigent Petralia. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec: 1. P. Sattner Hugolin: Jetfejeva prisega — oratorij; 2. Savin-Bernard: Suita — barcarola, narodna pesem, romanca; 3. Adamič: Na kmečki svatbi. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.15: Ing. Rejc Hinko: O gozdnih sadikah in drevesnicah — predavanje v slovenščini. — 17.35: Pesmi in napevi. — 17.45: Orkester vodi dirigent Rizza. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Pisana glasba. — 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 21.10: Simfonični koncert vodi dirigent Alfredo Simo-netto, sodeluje pianistka Maria Luiza Falnl. — 21.00: Orkester vodi dirigent Petralia. — 21.30: Glasba za godalni kvartet. — 22.00: Orkester vodi dirigent Angelini. — 22.45: Poročila v italijanščini. — 23.00: Orkester vodi dirigent Zeme.
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob prezgodnji smrti naše nepozabne, ljubljene
GIGI PIŠLAR-jeve
iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste v tako častnem številu spremili našo predrago rajnico na poslednji poti ter jo počastili z venci in cvetjem.
Sv. maša zadušnica bo v torek 17. t. m. ob 8. uri zjutraj pri glavnem oltarju župne cerkve Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, 15. avgusta 1943.
Emilio Salgari:	39
KRALJICA KARIBOV
j Lahko bi vas predrl!« je zaklical kapitan. »Pa vam velikodušno podarim življenje, ker ste mi povedali važne novice in ker ste markizin prijatelj!«
Skrajni čas je že bil, da je opravil s tem nasprotnikom; kajti Moko in Stiller, ki vo-iaka nista bila mogla dohiteti, sta pridirja-la .s poročilom, da je posadka trdnjave sklicana. Z vseh stolpov in okopov se je razlegal krik:	..
»K orožju!... K orožju!... Flibustirji!«
> Nekje si moramo poiskati zavetjeje gusar zamrmral. »Tu gori bodo kmalu trd-njavski topovi streljali po nas!«
>Kdo ve, ali bi še lahko ušli po vrvični lestvici?« je vprašal Carmaux.
»Prepozno! Španci so že tu!«
.Gospod, rešite se! Mi se bomo tu upirali in vam' tako omogočili, da pridete zdravi
dol!«	, ,
»Nikoli vas ne zapustim!« je zaklical Ventimiljski. Stiller je silil vanj:
»Podvizajte se, kapitan! še je čas, da pobegnete!«
t-Za nič ne! Pri vas ostanem! Dajmo, branimo se, dokler ne pridejo Grammontovi flibustirji!«
22. poglavje V trdnjavskem stolpu
Gusar je naglo pogledal okrog sebe. V kotu ploščadi je opazil kamenite stopnice, ki so menda vodile v notranjščino stolpa. Že je bil postavil nogo na prvo stopnico, ko mu je prišlo na misel, v kakšni nevarnosti m»ra biti zdaj markiza de Bermejo.
ŽALUJOČI OSTALI

»Eden izmed vas ji mora sporočiti, kaj se je zgodilo, da se bo lahko varovala maščevanja rojakov!«
»Pojdite vi, kapitan!«
»Moje mesto je tu pri vas! Stiller, tebi dam nalogo, da greš najprej k markizi, potem pa h Grammontu in mu opišeš naš položaj!«
»Slušam!«
»Mi ostanemo gori na ploščadi, dokler ne prideš na varno. Idi, podvizaj se, čas hiti!« , ,
Hamburžan se je zavihtel čez rob stolpa, se oprijel vrvi in izginil v temi.
»Ko boš spodaj na pečini, ustreli s pištolo, da bomo vedeli!« je Carmaux še zaklical za
njim.	,
»Zdaj pa mislimo na obrambo!« je gusar ukazal. »Ti, Carmaux, se postavi k topu, midva z Mokom pa bova držala most!«
španski vojaki, sklicani od straž, so bili takoj planih pokonci in zgrabili za orožje.
Najprej so mislili, da je gusarska vojska poskusila napasti zahodne stolpe in okope. Zato so na vrat na nos zdirjali v tisto stran. Tako so gusar in njegova tovariša pridobili nekaj minut časa.
Ko pa so sprevideli svojo zmoto in zvedeli od vojaka, da gre samo za peščico flibustirjev, je poveljnik trdnjave ukazal eni svojih čet, naj naskoči ploščad na vzhodnem stolpu in zajame predrzneže.
Petdeset mož, oboroženih deloma s puškami, deloma s helebardami, se je vzpelo čez branike in pohitelo proti mostu. Med tem so namerili na ploščad dva topa, da bi podpirala napadalni oddelek.
Kapitan in Moko sta se postavila za zaslon na skrajnem koncu mostu, med tem ko je Carmaux nameril topič tako, da bi jim držal prehod prost.
Institut za bankarstvo na trgovski visoki šoli v Stockholmu je nedavno objavil zanimivo študijo o pozabljenih vlogah v bankah in drugih denarnih zavodih križem sveta. Za »pozabljenei se smatrajo vloge, za katere se že več ler. nihče ne zanima in je vlagatelj tudi sicer neznan. Podatki so zbrani za konec leta 1938.. torej zadnjega predvojnega leta. Za to leto so bančne zveze raznih držav po večini S-- pred začetkom vojne objavile preglede o stanju bank in drugih denarnih zavodov na svojem področju. Na osnovi objavljenih podatkov cenijo. da leži v denarnih zavodih civiliziranih držav za okrog 15 milijard lir vlog brez znanega, gospodarja. To ogromno premoženje sestavlja več milijonov vlog od prav majhnih zneskov pa do tisočakov in deset-tisočakov. Denarni zavodi takih mrtvih vlog niso veseli, čeprav z njimi nimajo drugega de.a. kakor da leto za letom pripisujejo narasle obresti.
Mnogo teh zneskov izvira iz dobe pred hudo gospodarsko krizo, ki je pred dobrim desetletjem več ali manj prizadela ves svet. Denarni zavodi so se takrat ztesti v državah. ki niso imele krepko dirigiranega gospodarstva, zapirali kar na veliko. Nešteti vlagatelji so prišli ob svoje vkoge, posebno v raznih ameriških državah. Mnogi zavodi so si potem zopet opomogli, toda nekateri vlagatelji so medtem pomrli, ne da bi bili znani njihovi dediči, mnogi zopet so se preselili in niso zvedeli, da ima njihova vloga zopet realno vrednost.
Precejšen del pozabljenih vlog pripisujejo nepoštenim izvorom. Morilci, tatovi, sleparji so se odkrižtfli denarja, ki bi jih
Pozabljene milijarde
mogel izdati, s tem, da so ga vložili ped napačnim imenom v kako banko. De.:a.';a i si pa pozneje ali niso upali dvignili sii pa i ga niso mogli, ker so bili zas-ien in oo- j sojeni na večletno ječ", tako da se z nepo- i šteno pridobljenim premoženjem niso megli i okoristiti.
Nadaljnja skupina pozabljenih vlog izba. i ja od raznih skrbnih, a več ali manj čudaških tet ir. stricev. N abira i in nalagali so skrivaj zneske, da bi presenetili nečaka, nečakinjo ali kakega drugega ljubljenca z doto ali s kapitalom, potrebnim za gospo- j darsko osamosvojitev. Nikomur niso čihnili j o tem besede, da bi bilo potem presenečenje tem večje. Prehitela pa jih je smrt, preden so z denarjem razpolagali. Za na eženo svo-to ni vedel nihče in os&ala je v hranilnici ali banki brez lastnika.
še mnogo je takih in sličnih primerov pozabljenih vlog. Po večini gre, kakor rečeno. za manjše vloge, a njihovo števi o je po svetu tako veliko, da cenijo njihov skupni znesek na prav reprezentativno premoženje 15 milijard lir. Usoda pozabljenih vlog je prav različna, ker zakoni raznih držav | zelo različno določajo, kaj se ima zgoditi z vlogami, katerih lastniki so neznani in se v določenem roku ne javijo. Po večini zapadejo take vloge na korist države, ponekod pa gredo tudi v dobrodelne namene. Doba, po kateri se to zgodi, je v raznih državah zelo različna in se giblje med 5 in 50 leti. V uvodu omenjeno poročilo stock-holmskega instituta priporoča naj bi se usoda pozabljenih vleg uredila čimbolj enotno v vseh civiliziranih državah.
P I L A R N A
L FIGAH
Vošnjakova 12
. - ^."sts. Izdelovanje in popra-J^k	vilo vsakovrstnih pil
gT	^^	in rašpel
^^	STALNA ZALOGAJ
MBUKttttUMilHItniUiiUnHni ianu»« I UlUUUiUi,tmit(tJ I iUMUUUtbillUillli f Uit^ilHHdi i idHauBrauBiiMflsaiB^
Gospodarstvo
Cene drv
Ljubljana. 13. avgusta.
Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino glede na določbo čL 1 uredbe z dne 9. V. 1941, št. 17 Službeni list št. 38-41, v zvezi z določbo čl. 2 uredbe o ureditvi cen. Službeni list štev. 238-26-40, glede na določbo čl. 2 uredbe o nadzorstvu nad cenami, Službeni list št. 68-15 41,
določa zaslužek trgovcu z lesom na debelo v prodaji drv, ki niso Lastne proizvodnje, takole:
Najvišje cene drv, ki so določene v uredbi z dne 26. IV. 1942 št. 133, se smejo zvišati pri prodajah, ki jih izvrše trgovci na debelo, za 7 %>, če gre za drva, ki niso lastne proizvodnje.
Za drva lastne proizvodnje, četudi jih prodajajo trgovci na debelo, ostanejo nespremenjene cene navedenega cenika.
Cene v smislu določbe čl. 4. uredbe z dne 9. V. 1941 morajo biti razobešene v prodajnem lokalu.
Kdor bi ne spoštoval teh najvišjih cen, se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z uredbo z dne 26. I. 1942 št. 8, Službeni list št. 8-42.
Lesno oglje za pogon motornih vozil ni več kontingentirano
Urad civilne mctorizacije pri Visokem ko-misarijatu sporoča po zaslišanju poveljništva gozdne milice v Ljubljani, da preskrba lesnega oglja za pogon motornih vozil na plinski por gon ne bo več podvržena kontingentiranju niti izdajanju bonov za dodeljevanje.
Prizadeti se bodo lahko oskrbovali neposredno pri proizvajalnih s! ladiščih ali v trgovini z vso potrebno količino lesnega oglja.
GOSPODARSKE VESTI
—	Seznami davčnih osnov akcldenčnih tiskarn.
fotografov, sobnih slikarjev, pleskarjev, črkosll-karjev, pražarn, slaščičarn, medlčarjev in Izdelovalcev kanditov so razgrnjeni do 27. avgusta, seznami davčnih osnov stolarjev, sodarjev, leso-strugarjev, tesarjev, metlarjev-ščetarjev, kolar-jev, parketarjev, izdelovalcev rolet in mizarjev pa do 29. avgusta t. 1. v mestnem odpravništvu (v III. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom).
= Znaten madžarski presežek žita. Iz Budimpešte poročajo, da bo letos imela Madžarska spričo ugodne letine večji izvozni presežek žita, kakor kdajkoli prej od leta 1918 naprej. Seveda je treba pri tem upoštevati, da se je v zadnjih letih državno področje Madžarske precej povečalo.
—	Obilna pšenična letina v Rumuniji. Iz Bukarešte poročajo, da se letos ceni pšenični pridelek Rumunije na 30 milijonov metrskih stotov, to je neprimerno več kakor v zadnjih dveh letih, ko je imela Rumunija zelo slabo letino. Leta 1942. je znašal pridelek komaj 12 milijonov metrskih stotov, leta 1941. pa 19 milijonov. Povečanje je deloma pripisati ugodnim vremenskim prilikam, deloma pa tudi povečanju posejane površine na 3 milijone hektarjev, nasproti 2.0 odnosno 2.5 milijona hektarjev v prejšnjih dveh letih. Tako bo imela letos Rumunija izvozni presežek v višini okrog 9 milijonov metrskih stotov pšenice. K temu Je prišteti še presežek Transnistrlje, ki se ceni na 1 milijon metrskih stotov. Ta znatni uspeh je Rumunija dosegla v sodelovanju z Nemčijo, ki je v zadnjih dveh letih dobavila Rumuniji 5000 traktorjev in 86.000 plugov. Poleg tega je letos Rumunija v večjem obsegu pridelala tudi rž, ki Je bila posejana na površini skoro četrt milijona hektarjev, medtem ko je bil prejšnja leta pridelek rži malo pomemben.
=> Stanje Hrvatske državne banke. Sredi maja je bila izdana zakonska odredba o Hrvatski državni banki, ki določa med drugim, da mora banka vsak mesec objaviti izkaz o svojem stanju. Od tedaj banka redno objavlja svoje mesečno stanje. Pravkar je bil objavljen izkaz za konec julija iz katerega sledi, da se Je od konca aprila, ko je bil izdan prvi izkaz, obtok bankovcev povečal le še za 3.35 na 25.69 milijarde kun, medtem ko so žirovne obveznosti narasle sa 1.59 na 4.57 milijarde kun. V zadnjih štirih mesecih je med aktivami predvsem narasla postavka predujmov na terjatve v inozemstvu, ln sicer od 2.75 na 5.59 milijarde kun. Stanje zla-
»Kdo je?« je okliknil bližajoče se Ventimiljski, ki je držal v desnici meč, v levici pa pištolo.	.
»Vdajte se!« je kriknil oficir, poveljnik krdela
Tedajci se je začul s stopnic medel glas:
»Primite ga! To je Črni gusar!«
Bil je Diego Sandorf, ki se ni mogel pobrati, dasi ni bil kdo ve kako hudo zadet.
Ob njegovih besedah so Španci osupnili in vsi prepadeni zavpili: »črni gusar!«
Slava ponosnega pomorščaka se je bila razširila po vseh španskih kolonijah ob mehiškem zalivu, in vsi so poznali drzna podvzetja tega moža. Poznali so ga tudi po strašnem sovraštvu, ki je vladalo med njim in med flamskim vojvodo.
Vojaki so omahovali, ali naj gredo naprej ali naj se obrnejo in skočijo po oja-čenje.
Ventimiljski je hotel najprej pridobiti
ČS»Naprej!« Je kriknil in sprožil svojo pištolo. »Carmau*, dvajset mož naj zavzame most, ti, Moko, pa s petnajstorico naskoči branik !... K puškam!«
Španci so se dali res prevarltl s temi povelji. Preplašeni so se umaknili, Čeprav jim je Sandors spet ln spet klical: »Pobijte jih! .. Saj so samo štirje!«
Ko je Carmaux videl, da beže po obzidju, jih je hotel tudi sam zavesti v zmoto. Sprožil je topič; krogla je odtrgala kos zidu in obsula bežeče s točo kamenitih drobcev, kakor da bi bilo deset topničarjev Izstrelilo svoje cevi.
Trenutek nato Je spodaj na pečini dvakrat počila pištola.
»Stiller je na varnem!« je zaklical Moko.
»In mi smo dosegli svoj namen!«
tih in deviznih rezerv se Je v istem času povečalo od 1.26 in 2.01 milijarde kun, menična in lombardna posojila pa so narasla od 14.88 na 15.78 milijarde kun.
= Izboljšanje piva v Srbiji. Zaradi težkoč pri dobavi pivovarskega ječmena je bil lani v Srbiji prisilno znižan odstotek slada v pivu na 4-Vt. Ker pa so letos prvikrat v znatnih količinah pridelali pivovarski ječmen v Srbiji sami, je bil odstotek slada sedaj povišan od 4 na e5.«.
= Novo notranje posojilo v Srbiji. Kakor smo že poročali, sta Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka vpisali v celoti 4.5°/« notranje posojilo v višini ene milijarde din. ki ga je srbska vlada razpisala 25. marca t. 1. To posojilo se bo uporabilo do polovice za Javna dela prometnega ministrstva, druga polovica pa bo na razpolago za Javna dela gradbenega ministrstva. Po vesteh iz Beograda bodo v prihodnjih dneh razpisali novo dolgoročno 4.5»>/• posojilo v višini 2 milijard, ki bo služilo predvsem za financiranje letine.
»= Novi davki v Ameriki. Po dolgotrajni razpravi Je proračunski odbor ameriške reprezentančne zbornice odobril nov velik davčni predlog zakladnega tajnika Morgenthaua. Odbor pa dvomi, da bo z novimi davki dosežen dodatni dohodek 12 milijard dolarjev za državno blagajno. V svoji utemeljitvi pred proračunskim odborom Je Morgenthau poudarjal, da neposredni davki v Zedinjenih državah navzlic ponovnim povišanjem v zadnjih letih še niso dosegli polovice obremenitve kakor Je v Angliji.
= Obnova petrolejskih vrelcev v Srednji Franciji. V francoskem departementu Saone et Loire so v bližini mesta Autuna že leta 1836. odkrili ležišča mineralnega olja ter zgradili manjšo rafinerijo. Zaradi slabe uprave je podjetje propadlo, vendar se Je leta 1855. znova obnovilo in so takrat iz Autuna izvažali mineralno olje celo v Zedinjene države ameriške. V tej dobi je bilo zaposlenih v autunski industriji mineralnega olja 3000 delavcev. Ko so bila drugod odkrita izdatnejša ležišča mineralnega olja, je črpanje nafte v Autunu prenehalo in je Francija sama pričela uvažati mineralno olje lz Inozemstva. Stiska zaradi pogonskega goriva, ki je nastopila leta 1940., pa je narekovala, da se Izkoristijo vse možnosti za pridobivanje tekočega goriva. Zato so obnovili črpanje nafte v Autunu in zgradili novo rafinerijo, ki je v zadnjem letu že v polnem obsegu obratovala. Uspehi tega podjetja so prav zadovoljivi.
POŠILJKE
IZ IT A LIJ F
v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje m najceneje dostavi mednarodna trsnsportna tvrdka
MARCHESI LOMBARDA S. A., MILANO,
VIA ARNALDO DA BRESCIA 8
Enkrat tedensko zbirni vagon Milano - Ljubljana
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu.
Zastopstvo v Ljubljani:
RAJKO TUR K,
VFLHARJEVA CESTA ŠTEV. 33
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki boiezni za vedno zapustil naš brat, stric, svak, gospod
p. Venceslav Polak
očet. trap. reda v Banja Luki
v starosti 23 let. Pokojnik je pokopan na pokopališču v Banja Luki.
Ljubljana, Črnuče, Banja Luka,
dne 23. julija 1943.
žalujoči: FANČI, EDICA por. PU-HAR, NEDA, MARICA, CVETKA, sestre; MARJETICA, nečakinja; FRANC PUHAR, svak
1
Pllh in perje prodaja I R. SEVER, Marijin trg 2 J
Po kratki bolezni je odšel med nebeške krilatce naš zlati štiriletni

DINKO
Pogreb bo jutri, dne 15. t. m. ob %4. uri popoldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, 14. avgusta 1943.
Užaloščena rodbina prof. dr. ROMANA SAVNIKA in ostalo sorodstvo
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre mame, stare mame in tašče, gospe
Marije Grofieltiik
roj. Stegnar
so nam naši prijatelji in znanci dali toliko utehe in tolažbe, da se jim za vse to iskreno zahvaljujemo. Istotako za vse prelepo cvetje, ki ga je pokojnica tako zelo ljubila ter končno za njih štvilno spremstvo na njeni zadnji poti.
Obenem izrekamo globoko zahvalo g. dr. Brandstetterju, ki je blagi pokojnici v njeni težki bolezni nudil vse svoje zdravniško izkustvo in ji tudi z besedami lajšal njeno trpljenje. Iskrena hvala tudi č. sestri Romuli, ki je pokojnici ves čas njene bolezni požrtvovalno stala ob strani.
Maša zadušnica bo v cerkvi sv. Petra dne 17. avgusta t. 1. ob 8. uri zjutraj.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1943.
Žalujoči ostali
Ta mah pa so zagrmeli topovi z zahodnega stolpa, in dve krogli sta zažvižgali čez ploščad. Prva je komaj pet korakov od Moka razbila eno izmed lin; druga je odnesla kos topiča in zletela v morje.
»Pojdimo zdaj!« je gusar zaklical.
Vsi trije so planili h kamenitim stopnicam, medtem ko je tretja težka krogla dvignila kos tlaka in ga zdrobila na tisoč kosov.
Ko so prišli flibustirji kakih petnajst stopnic globoko, so se zagledali v velikem obokanem prostoru z dvema strelnicama, ki sta ju varovali železni rešetki; ena je bila obrnjena proti morju, druga na trdnjavsko dvorišče, ki je bilo skoraj v isti višini kakor odprtina.
Debela, z železnimi ploščami oblta hrastova vrata so zapirala ta dvorani podobni prostor.
»Zdaj moramo najprej gledati, da si zavarujemo hrbet!« je rekel Carmaux.
Z Mokovo pomočjo je treskoma zaloputnil vrata in jin zapahnil z dvema železnima drogoma.
»Tod skozi gotovo ne pridejo!« je dejal. »Ta so trdna, niti sekira jim ne more do živega!«
»Tudi železno drogovje pred oknoma je čvrsto!« je dodal Moko.
Gusar je iskal drugega izhoda, a ga ni nadel.
»Morda zdržimo tu, dokler ne pridejo flibustirji!« je menil.
»Oh, teden dni, kapitan! Zidovi so tako debeli, da jih ne prebije noben topovski strel! c
»Kaj, ko nimamo ne vede ne kruha!«
»To je res!« je nekam malodušno pritrdil Carmaux.
»Potolaži se! Polkovni branjevci že prihajajo! Na žalost nam ponujajo samo železne hlebce!«
»Ti so težko prebavljivi... ne gredo mi v slast!«
Ventimiljski, ki je stal za eno izmed sti el-nic, je videl, kako je oddelek Špancev porival v skrajni konec dvorišča top. Pravkar se je hotel umakniti v kot, ko je začul s stopnic korake.
»Med dva ognja nas mislijo vzeti!« je rekel, »še sreča, da so vrata tako močna in da na stopnicah ne morejo postaviti topov!«
Silovit udarec po vratih, ki je stresel ves stolp, ga je prekinil sredi stavka
»Odprite!« je zaklical glas.
»Oho, pazite se! Doma smo, nihče nas nima pravice motiti, niti kralj španski ne!«
»Aha, doma ste!«
»Da, gospodu Sandorfu smo plačali najemnino s pednjem pravega toledskega jekla!«
»Predajte se!«
»Komu se je zdaj oglasil Črni gusar.
»Poveljniku trdnjave, donu Estebanu de Joavu!«
»Povejta gospodu de Joavu, da gospod Ventimiljski niti v sanjan ne misli na to, di bi se'vc'jil!«
»Pomislite, da nas je f»0") mož!«
»Mi smo samo trije, zato pa odločeni, da se bomo borili do poslednjega diha!«
»Guverner vam podari življenje!«
»Rajši ga v boju zaigram! Hodite fe Rajši ga v boju zaigram! Hodite z Bogom in pustite nas pri miru!«
»žal mi je, vitez, teda posledice si sami pripišite I«
Zgodovina japonske prestolice Tokia
Tam, kjer stoji zdaj moderno milijonsko mesto, je tilo nekoč navadno poštno
postajališče
Tokio, prestolnica Japonske, je doživel 1. julija pomemben preokret v svoji zgodovini. Tega dne je namreč prenehala dosedanja komunalna ustava in upravo mesta je prevzela vlada. Namesto dosedanjega voljenega župana stopi po ministrskem predsedniku imenovanj guverner, ki mu ne bedo dodeljeni predstojniki mestnih uradov kakor do sedaj županu, temveč osem vlad-rih predsednikov. Dosedanji cbčinski sveti so šteli okrog 1000 članov, a polagoma se je to število zn'žalo na 100. Tokio šteje 7,400.000 prebivalcev in njegov letni proračun je znašal 600 milijonov jen. Površina Tokia znaša 2144 kv. km in japonska prestolnica je torej največje mesto na svetu. V pičlih 300 letih se je Tokio razvil iz skromnega poštnega postajališča v velemesto. Prvotno je bil samo prstolnica vzhodne pokrajine, zdaj pa je središče vzhodnoazijske veledržave pod japonskim vodstvom.
Klica stare japonske države je bila Slednja Japonska s središčem bivše cesarske dežele *Kycto. V začetku 12. stoletja se je pričelo osvajanje novih pokra.vn ir Japonska cesarska dežela se ;ie širila zlasti proti vzhodu. Podrcčje sedanje prestolnice je tvorilo takrat japonsko vzhodno pokrajino. Tja so usmerjali svoje korake tisti vojskovodje. kj jim pomehkuženo življenje v Ky-otu ni ugajalo. Med njimi je bilo tudi več cesarskih princev, ki so prejemali razmeroma skromne apanaže, tako da jih je življenje samo sililo k osvajanju novih dežel. Ti obmejni grofi na vzhcdu so bili ž'lavi borci, dočim so dvorni krogi v Kyotu prezirali vojaško službo ter se ogrevali za literaturo, ž;več v blagostanju in razkošju. Pcsledice niso izostale. Vojaško in politično težišče je prešlo polagoma na vojaško organizirano vzhodno deželo, ki je bil njen obmejnj grof Tokugava proti koncu 16. stoletja po cesarju imenovan za cesarskega namestnika. Do let 1868 sc vladali Japonski po cesarjevem naročiiu Tckugava-šo-guni. dečim se je cesarski dvor v Kyotu praktič-o komaj udeleževal državnega vodstva ker mu je bilo več do življenjskih naslad kakor do resnega dela.
Razmah Tokia :e ncrazdružno zvezan s 300 lctn-m vladanjem rodbme Tokugava. T kier stoji zdaj Tokio, je bilo nekoč p . postajališče, kjer so izemenjavali k-	d Kvote m in vzhodno prestolnico
K a	konje. Tu je zgradil prvi To-
kugava-.« svoj grad Edo. ki so se v njegovj ok iici kmalu naselili novi člani vzhodnega deželnega plemstva. Šoguni so se imenovali s polnim naslovom Sei-i-iaj-šogm. kar pomeni vrhovni poveljnik, ki si ped-' ilja barbar*1. V času japonskega fev-dalii na so se imenovr '"ako nosilci de-
janske oblasti in prvi cesarjevi vazali. Prvi šogum je bil Yoritomo. Posledica naselitve plemičev je bila naselitev obrtnikov in trgovcev. Prvi Tokugava je imel pr-3d očmi najprej vojaške interese, torej arnost svojega gradu, pozneje, ko je' bila ckolica gradu že gosto naseljena in sicer okrog leta 1650- se je pa pričela organizirati mestna uprava. Kmalu se je razvil Edo v cvetoče mesto ki je štelio ob koncu 17. sto-letaj že 2 milijona prebivalcev, dečim jih je štel London takrat šele 1,500.000.
Da bi mogli plemiče policijsko nadzirati, jim je vlada Tokugave ukazala zgraditi v mestu palače. Vsak plemič je moral pekaj mesecev v letu preživeti v svoji palači, tako da je bilo v mestu vedno prisotnih 300 olemičev z rodbinskimi člani in velikim spremstvom. Poleg plemstva se je naglo razvil tudi trgovski stan, ki je kmalu obogatel. na drugi strani je pa tudi denar pridno trošil, "tako da je vladalo v mestu blagostanje. Tudi umetnost se je lepo razvijala, zlasti gledališča, še zdaj japonska gledališča rada uprizarjajo najboljša dela iz onih časov. Meščanstvo je prihajalo v borbi proti fevdlnim predsodkom vedno bolj do veljave
Sred-' 19. stolet;a je potrkal na zaklenjena vrata Japonske nov čas. Ameriške in angleške vo're ladje so dosegle, da .^o se odprla japonska pristanišča svetovni trgovin'. Tem problemom pa po 300 letnem vladanju obrabljeni šoguha rodbine Tokugava n; bil dorasel. Ob silnem navdušenju vse Japonske je cesarstvo znova prevzelo državno vodstvo in mladi cesar Meii je prenesel svo-' sedež iz Kvota v Edo. Tako so gospodarsko prestolnico preimenovali v T kio kar pomeni »mesto vzhoda«.
Čim se je pa to zgodilo, je padlo število Prebivalstva približno za dve tretjini, kajti z dvorom rodbine Tokugava so zapustili mesto tudi gardni polki in plemiške rodbine, ki iim je bilo postalo že davno neznosno drago dvojno gospodinjstvo. Plemiči so se vrnili v svoje pokrajine, njihove palače v mestu so ostale prazne in najlepša zemljišča so bila prodana po smešno nizkih cenah. S tem so pa položili nekateri veriž-niki temelje svojemu poznejšemu ogromnemu bogastvu.
Toda kriza je h'tro minila. Japonsko je zajel vrtinec evropske civilizacije in Tokio je stopil na čelo tega pokreta. Leta 1896. sta zgradili mesti Tokio in Yokchama prvo brzojavno zvezo, naslednjega leta pa Tokio in Nagasaki. Obenem je biT urejen prvi poštni promet med mestoma Tokio ir: Osa-ka. Leta 1872. je krenil prvi vlak iz Tokia v Yokchama. železniški promet je otvorii cesar sam. Takratna japonska vlada je morala seveda premagati hud odpor reak. cijonarnih krogov. Reakcijonarni krogi so še dolgo po otvoritvi nazivali železnico »ognjeni voz«, če so ljudje videli lokomotivo,
Kam i našim fantom?
Nov red goslarjev dorašsa
Ljubljana, 14. avgusta.
Dve deščici, ena javorjeva. druga smrekova, obod. vrat z lepo zrezljanim polžem pa štiri strune — kako preprost je na videz ta čudežni stvor, kj mu pravimo violina! Dolgo je trajalo, da je to, danes najbolj cenjeno godalo dobilo po zaslugi velikih kremonskih mojstrov goslar-jev svojo dokončno obliko, ki predstavlja po svoji preprosti lepoti in svojem prefinjenem tonu višek, ki ga odtlej ni bilo več mogoče prekositi. Nasprotno, največja želja vseh gc.slarjev v zadnjih treh stoletjih je bila Ie-ta, da bi dosegli vsaj približno, kar so ustvarili gcslarji iz Cremone s Stradivarijem na čelu.
Dolga je vrsta znamenitih goslarjev v Italiji, Nemčiji, Franciji. Češki in Poljski, ki se jim je posrečilo združiti v svojih izdelkih skoraj vsa delna svojstva znamenitih kremonskih godal. Tudi Slovenci se lahko ponašamo, da so na našem ozemlju živeli prav spretni goslarji — naj navedemo samo goriškega Pelizona in idrijskega Lukasa, oba v prvi polovici XIX. stoletja. Danes doživlja naše goslarstvo nov pro-cvit, saj imamo že vrsto odličnih izdelovalcev violin, ki se lahko ponašamo z njimi.
K napredku našega goslarstva je v zadnjih letih nedvomno odlično prispevala naša »goslar ska šola«, z uradnim naslovom Pokrajinska šola za izdelovanje glasbil, ki je uvrščena v ustroj Tehniške srednje šole v Ljubljani.
V strokovnjaško opremljeni delavnici z vsemi pristroji, ki jih zahteva ta plemenita obrt, se zbirajo leto za letom mladi gcslarski kondi-dati. ki prehodijo v treh odnosno štirih letih zanimivo pot. potrebno bodočemu strokovnjaku gcslarju.
Naša goslarska šola ima vse pogoje za to,
da pripravi temelje bodoči slovenski goslarski obrti odnosno domači obrti, ki utegne postati slovenska narodna last. Razume se. da vsak absolvent take šole ne bo 6posoben ustvarjati mojstrskih koncertnih instrumentov, zato pa bo usposobljen izdelovati vse vrste godal, pri katerih se prav dobro zasluži in grede bolje v denar. Kajti za to je treba poleg strokovnega praktičnega in teoretskega znanja posebne prirojene nadarjenosti in mnogoletnega izkustva. Če naš mojster goslar M Mušič na stara leta izdeluje prvovrstne violine in \iole. ne smemo pozabiti, da ma 501etno delo za seboj A prav je, da ima doraščajoča generacija goslarjev priložnost videti in opazovati njegovo delo. kajti tako ima priliko presojati svoje lastne poskuse.
Starši muzikalnih mladeničev, ki sc opazili pri njih spretno roko pri izvrševanju dešk h ročnih del, naj bi se brez pomisleka odločili. da jih ošljejo v imenovano šolo. Seveda ne smejo pričakovati, da bodo njih sinovi že po prvih poizkusih izdelovali mojstrske vol'ne. Saj začno s predvajami in se nauče v prvem let niku v najugodnejšem primeru izdelavat citre alj kitare Prav ta brenkala. posebno kitara, pa pomenijo pozneje lahko za mlade aoslarje z-daten vir dohodkov.
Starši, ki se zanimajo za to obrtno panogo-dobe natančnejša pojasnila v ravnateljski pisarni T. S. Š.
Pokrajinski šoli za izdelovanje glasbil pa želimo ob nastopajočem šolskem letu novega razmaha in opozarjamo nanjo slovensko občinstvo. Opozarjamo pa pri tej priliki občinstvo tudi na tam izdelane instrumente ki vzdržujejo vsako konkurenco glede kakovosti in cene s tujimi izdelki te vrste.	—ni—
Navodila za sušenje zelenjave
Ljubljana, J?,, avgusta
Najnovejša številka »Sadjarja in vrtnarja« prinaša obilo zanimivega gradiva, ki bo koristilo poslužilo vsem našim sadjarjem. vrtnarjem in vrtninarjem. Tudi drugi bi lahko našli v njem kakšen koristen nauk, saj je več člankov, ki bi jih s pridom prebral vsak in bi mu tako ali tako mogli koristiti. Za vse zanimiv je med drugimi članek o sušenju zelenjave, ki je letos vsaj tako varno, kakor je bilo lani. že lani so mnogi dosegli s sušenjem najlepše uspehe, dasi so bili komaj začetniki, brez izkušenj in včasih tudi brez potrebnih naprav. Vsak, kdor se je založil s posušeno zelenjavo za zimske potrebe, je bil pozinr ; anjo brez skrbi in mu je v zadregi pom agala preko najhujšega. Tudi letos nam lahko napravi posušena zelenjava neprecenljive usluge.
Kdor se bo odločil za sušenje zelenjave, mora iti že sedaj na delo. Sezona zelenjave in vsakovrstnih vrtnin je na višku. Sedaj je blaga največ in izbira najlepša. Kdor bo sušil doma v svoji pečici, na štedilniku ali morda celo na plinu, mora imeti na razpolago predvsem primerne lese. Izdelava les ni posebno zamotana. Napraivi si jih lahko vsak sam. Pisec omenjenega članka v »Sadjarju in vrtnarju« A. G. priporoča, naj bodo lese 25 do 50 cm dolgi in široki in 5 do 6 cm visoki leseni okvirji, na katere razpne-mo mrežo, ki ne rjavi. Za podstavek nam služi enako velik okvir, visok do 30 cm. Zunaj in znotraj mor? biti podstavek obit s pločevino. Obstajajo tudi posebne kovinske lese, ki jih ima na zalogi društvo sadjarjev in vrtnarjev.
Začetna toplota pri sušenju narj znaša okoli 60 do 70 stopinj Celzija. Kasneje se lahko zniža. Zelenjavo polagamo na lese v tankih plasteh od zgoraj nav&ioJ Pred shranitvijo rž1 zložimo posušeno zelenjavo nekaj dni v suhem prostoru, ki je zavarovan proti soncu in mrčesu, in šele nato gpravink) zelenjavo v primerne vrečice, škatle ali posode. Pojišeno zelenjavo je treba hraniti v čistem, suhem in zračnem prostoru.
Mnogi ne vedo, koliko zelenjave bi posu-
šili, da bi jim zadostovala za vse zimske potrebe. Količino si izračunamo t kole: za eno osebo potrebujemo za juhe 15 do 20 g, za prikuhe 25 do 30 g in za enolončne jedi 30 g. Da nasušimo 100 g zelenjave, nam je potrebno 1 kg zelene. Pred uporabo moramo posušeno zelenjavo oprati, ni je pa potrebno namakati.
Za vse vrste zelenjave velja, da je primerna za sušenje le zelena, zdrava in primerno zrela. Sušimo jo taikoj, čim jo oberemo, kasneje izgubi na kakovosti Odstia-mti je treba stebla, osmukati liste in večje, močnejše žile. Fižol obrežemo in mu odvzamemo niti. Korenje zrežemo na t3nke rezance Predno jo denemo sušiti, jo operemo in posušimo na rese tih. Skoro vse ^Tste je dobro pred sušenjem oboriti. Vržemo jih za nekaj minut v vrelo vouu, nato pa pobere-mo ven in odcedimo.
Za nekatere vrste je treba upoštevati še nekaj podrobnejših navodil. Fižolovo stro-čje moramo pariti 5 minut. Zelo mlado stročje sušimo celo. Bolj razvito narežemo na rezine po dolgem. Sušimo 4 do 5 ur vzdržema pri toploti 60 do 70 stopinj Celzija. Šele ko je stročje že zelo osušeno, toploto znižamo. 5 kg zelenega fižola da približne pol kg suhega.
Še bolj se stisne špinača. 5 kg zelene špi-nače da 30 dkg suhe. Pri špinači odstranimo stbla in sušimo spočetka pri 70 stopinjah Celzija, kasneje toploto znižamo. Zelje parimo 7 do 8 minut. Seveda smo odstranili kocene in debele žile. Suši se kakor špinača. 5 kg zelenega zelja da 3.50 suhega.
Z listi nadzem ske kolerabice ravnamo kakor s špinačo. glavice pa zrežemo na pol cm debele ploščice ali pa rezance. Vse moramo prevreti in sušiti kakor korenstvo. 5 kg zelene nadzemeljske kolerabice da 40 dkg suhe.
Vse korenstvo (korenje, podzemeljsko kolerabo, peteršiljeve korenine) zrežemo na rezance in parimo 5 minut. Sušimo z uporabo enake toplote kakor fižol, o kg zelenega korenja da okoli 60 dkg suhega. Pri drugih vrstah zalenjave se ravnamo po zgornjih navodilih.
iz katere se je valil dim, so takoj prihiteli in jo začeli polivati z vodo, misleč, da je ognjeni vez utrujen in da bi umrl. če bi ga ne osvežili z vodo. Brzojavne vode so pogosto prerezali. Zlobni reakcijonarji so namreč prigovarjali ljudem, da pije ta satanska žica mladim dekletom kri.
Vse to pa ni moglo zavreti napredka. Tokio je dobil plinsko razsetljavo. Po ulicah so se pojavila prva kolesa in vozovi cestne železnice s konjsko vprego. Leta 1872. je bila ustanovljena prva univerza, k; so ji kmalu s sdile še srednje in ]judske šole. Moderno šolstvo se je razvilo zelo hitro in je mnogo doprineslo k razmahu Japonske. Leta 1872. sta začela izhajati tudi prva japonska lista in sicer »Tokio Nič! Niči« in »Hohin«. V naslednjem letu sta bila otvorjena v Tokiou prva moderna banka in prvi hotel v evropskem slogu. Prebivalcev je štelo mesto v 80 letih prej šnjega stoletja 900.000. torej še vedno komaj polovico toliko kakor prej.
Velik razmah je pa doživela japonska prestolnica po zmagoviti vojnj proti Kitajski 1. 1895. Tokio je imel od 1889. komunalno avtonomno upravo, doč'm je prej upravljal mesto po notranjem ministru imenovani veliki župan. Komunalna avtonomija ie torej trajala 54 let in ta čas je imel Tokio 19 velikih županov. Toda v tem stoletju se je mesto zelo razvilo, zlasti po zmagovitih vojnah preti Kitajski in Rusiji ter po prvi svetovni vojni. Kmalu po rusko-japonski vojni leta 1908. je štel Tokio zopet
2 milijona p ^bivalcev in življenje v njem je bilo zelo razgibano.
In v tem bujnem vrvenju ie prišla 1. septembra 1923 nenadoma strahovita potresna katastrofa. Potres je porušil v Tokiu 210.000 hi§ in pod razvalinami je našlo smrt 75.000 ljudi. Stvarna škoda je znašal 4 milijarde zlatih jen. Prebivalstvo je bilo v začetku vse zbegano in na meredajnih mestih so razmišljali o prer.osu prestolnice drugam. Toda sred' splošne zmešnjave in gioze je izšel cesarjev odlok o takojšnji obnovi mesta in v sedmih letih je bilo vse delo prav-ljeno. Namesto prejšnje prestolnice je nastalo krasno moderno mesto, zgrajeno po najmodernejših načelih in 8 let po potresni katastrofi je štel Teko 5 600.000 prebivalcev. Po priključitvi nekaterih okoliških cb-čin je naraslo število prebivalstva na 7,400.000.
S prenehanjem komunalne avtonomije se vrača Tokio v načelu k upravni reformi pred letom 1889. Obe načeli sta se po tem letu neprestano berili med seboj. Vlada je hotela, da b; bilo mesto pod državno upravo parlament je pa proti temu protestiral in 26 krat je zavrnil vse tozadevne vladne predloge. Končno so najširši krogi uvideli, <a avtnoncnina uprava ni združljiva z interesi vojne in tako je bil končno dosežen sporazum. Prebivalstvo je napeto pričakovalo, koga bo imenoval cesar za prvega guvernerja Tokia. Imenovan je bil vladn; svetnik v notranjem ministrstvu Ota-te, star 52 let. Otate ie znan kot izvrsten administrator in organizator. Cesar ga je takoj po zasedbi Singapura poslal tja kot prvega japcnskegka župana. Svojo težko nalogo je vzorno izpolnil. Zdaj ga čaka še težja naloga. Japonsko prestolnico bo mo* ral preurediti in organizirati v prestolnico vse vzhodne Azije.
Otok je zletel v zrak
V avgustu 1883 ie doletela atofc Krakatau strahovita elementarna katastrofa
V avgustu 1883 sta začela bruhati ognjenika na otoku Krakatau. To je bil najsil-nejši izbruh ognjenikov, kar jih je pomnilo človeštvo. Ljudje v okolici so milili, da je prišel sodni dan. Geološka eksplozija je bila namreč tako strahovita, da je izpre-menila lice zemlje. Težko je popisati to stivšno naravno katastrofo. Otok Krakatau leži med Sumatro in Javo v prelivu Sunda.. Na njem sta bila dva ognjenika in meril je 33.5 km^ Oba sta bila dotlej precej mirna samo 1. 1680. in 1684. sta izbruhnila nekaj lave. Najvišji vulkanski \rrh se je imenoval Berbuatan. Ves otok je bil pokrit z gozdovi in neobljuden. Ljudje so prihajali nanj samo z otoka Jave sekat les. Več vročih vrelcev je bilo na otoku, ki jih pa ni nihče izkoriščal.
Krakatau je bil torej miren, idiličen otok, ki mu je pa seveda neprestano pretila nevarnost, šaj sta bila na njem dva ognjenika. V maju 1883 se je naenkrat za-čulo v zemlji silno bobnenje. 20. maja sta jela ognjenika bruhati lavo in iz obeh so se dvignili ogromni stebri dima Toda nihče na manjših otokiii v bližini, pa tudi ne na Javi in Sumatri ni slutil, kaj se pripravlja. V noči od 26. na 27. avgusta je pa nastala strahovita katastrofa. Eksplozija v zemlji je bila t : ko str šna, da se je slišala v Manili, oddaljeni 2.900 km. v Avstra'iji, oddaljeni 3.600 km in celo na Madagaskarju, oddaljenem 4.775 km. Polovica otoka je zletela v zrak. Zdaj meri otfek samo 10.5 km'-. En vulkanski vrh je povsem izginil
Učenjaki so pozneje izračunali, ds je zletelo v zrak 18 kni:l prsti in kamenja.
Vse to je bilo razmetano deloma po okolici, deoma je pa izginilo v morju. Strahoviti ka tasti-ofi je sledil peščen dež in otok je pokrila do 70 m debela plast peska. Pesek je razneslo na površino dobrih 800.000 km2. 200 km daleč naokrog so videli ogromne ognjene zublje ter stebre dima in peska, še več mesecev pozneje je zakrival nebo nad otokom ogromen modrikasto vijoličast oblak, ki je zlasti v večernih urah žarel v čudovitih barvah.
V ogromnih valovih se je dvignilo morje, ko se je pogieznila vanj polovica otoka. Valovi so bili visoki do 36 m tako. da so pljuskali celo čez otoka Javo in Sumatra. Preko Indijskega in Tihega oceana je valovilo morje ogromne valove tja do južnoameriške obale, človeških žrtev je zahtevala ta strahovita elementarna katastrofa okrog 50.000. Vsi potresomeri na svetu so zabeležili potresne sunke. Nastale so silne električne nevihte En vulkanski vrh z žrelom je pa ostal sredi strahovitega razdejanja nad 40 let miren, kakor da se je izčrpal.
Morje in vetrovi so zopet zanesli življenje na opustošeni otok. Leta 1928. je pa ia-čeio v zemlji zopet bobneti in iz morja se je dvignil nov otok, ki je dobil ime Anak-Kr&katau. Leta 1931. je nastalo okrog otoka silno bi-uhanje morske vode, leta. 1935. se je pa novi otok znova pogreznil v morje. Nihče ne ve kij re je dogajalo v naročju žareče zemlje na tem kraju. Pred katastrofo je bil otok Krakatau dolg 9, širok pa 5 km, a zdaj je dolg: samo 55, širok pa ^
vati. Za vse podrobnosti njenega življenja se je zanimal. In nekatere med njimi mu je morala celo ponoviti. Ko se je vneti človekoljub. ki življenje globoko dojema in razume, prepričal, da ima pred seboj pošteno dekie, ki si je tudi zaradi svoje časti nadelo moško obleko, je poskrbel za dobro službo, ki jo bo Saviljka Dimula z veseljem opravljala in ki ji zagotavlja niirno, srečno življenje.
Zgodba o starem konju
Na mesarjevem dvorišču je vse živo. Mešetar Jaka je privede] starega belca, konja, ki je že odslužil. Kupil ga je za. nizko, jako nizko ceno.
—	Saj bo lahko nekaj časa še vozil! — se hahlja Jaka, dviga bič m tolče po konju, ki ga drži za uzdo starejši pomočnik Matija. Konj rita, dviga zadnje noge in hoče udariti.
Jakovo zagorelo lice, poraslo s kratko sivkasto dlako, nemirno trza; drobne, zelene oči mežikajo in se sovražno iskre. V vsem širokem obrazu je nekaj napetega in vendar hladnega.
Mlajši pomočnik Anton pograbi belca za uzdo in zleti z njim preko dvorišča. Konj hiti. Njegovo zgarano, trudno telo se še dokaj prozno poganja, čotaste noge skušajo biti spretne.
—	Ha. ha, ha, kako se mrha trudi! se za reži Jaka.
Vsi gledalci se zaihahljajo.
Mešetar spet dvigne bič, ki zažvižga v zraku, da konj vzdrnti. ritne in poskoči na sprednje noge.
Odpeljejo ga v hlev in privežejo k jaslim.
—	če bo žrl, bo lahko še nekaj časa delal, a potem ga ubijemo! modruje mojster. V njegovem prijaznem rdečem obrazu ni zlobe ne sovraštva, a tudi sočutja ne. Oči ao mu mirne, modre, krepke obrvi jih ščitijo in ustvarjajo v obrazu neko resnost. Dolga, silna zajetna postava stoji mirno kakor izklesana.
Vsi se pomaknejo v hlev, kjer stoji belec in željno trga iz svislL
Nekdo mu vrže pest ovsa kakor miloščino. Konj zahrope in hlastne po njem.
—	Ješč je, še bo živel, modruje Jaka.
Matija prime konja za gobec in ga spretno zgTabi za jezik ter mu h« »če pogledati zobe, nakar se zareži:
—	Niti starostnih zob več mira.! To ti je res pravi Matuzala!
—	Vendar je čvrst in skoči kakor žre-bec, ga spet pohvali Jaka in znova udrihne po živali, da poskoči in potem utrujena obstane. Nozdrvi ji hropejo, z glavo zamahne in spet seže po senu .
Mešetar ga otipava in zaide k zadku.
Konj skoči in ga brcne, da kar zakoleba.
Gledalci se zareže.
Jaka so požene in jame udrihati z biče vnikoin po belcu.
—	Stoj! Mrha je moja! ga miri gospode®.
Konj se zgrudi na sprednje noge.
—	Ubil bi ga! No, saj me ni tako hudo! se tolaži mešetar in se prijema za trebuh ter golta žganjico. ki mu jo je prinesel pomočnik za prvo silo.
Počasi odhajajo iz hleva.
Gospodar pristopi h konju in ga mirno gleda:
—	Matija, popoldne ga kar spravi s sveta!
Konj se zgrudi na tla. obleži negibno, i Le njegove velike, otožne oči se z=strme za odhajajočimi kakor bi nekoga iskaie in ga prosile usmiljenja in ljubezni.
—- ^ ti """ ^

rd se bo spusti! v m^rslts globino 3 metrov
L':j.:zbrisa krogla za tri osefce je že pripravljena
Ime si v..eja p:-it v c~f.:-3t!jt- i.j; hj jc-. veau_, i &e —».^a It t t:- i:: . -C' ni ni mož lo ^, ^ * m.; ! posien .e i. i. tr^m':; p mu je. co bi pogled
Piccarda stopa zopet a je Piccaid napo-a ai.:a:osi:erični po-P uo:;: je. dr je slav-za^iiKrat opustil. Z^-rualsmi i^ahctelo se k j s? godi v mor-
skih globinah do 20.000 in več me.rov. Trenutno preučuje skupno s svojima s delavcema prof Cousinom in pref. VVertme-scherjem možnost, kako bi se iahko potopili v morske globine.
K?kor ptročTjo iz Brus''" katerem se hoče Piccard spustiti v globino, že pripravljen. Oni del tega aparata, ki bo molel nad morsko površino, je sestavljen iz na lažjih kovin. Je okrogle oblike in ima v premeru 16 m. Z močnimi železnimi vrvmi je ta del aparata pritrjen na jekleno kroglo.'Ta krogla je visoka 3 m. v premeru pa meri 2.80 m. V tej čudoviti krogli bo prostora za. 3 osebe, ki pojdejo na morsko dno. da vidijo, kakšna je rast morskih rastlin in kakšno je življenje rib v doslej nedostopnih morskih giobinah. Verjetno bo ta svojevrstna potapljalna priprava lahko dosegla globino do 20.000 m. Njena važnost po posebno velika v povojni dobi. ko bo treba iskati in ugotavljati mesta, kjer so bile potopljene v pomorskih bitkah neštete vojne in 'trgovske ladje vseh vrst. Namen oref Piccarda ie bil pri zasnovi po-tapljslne priprave predvsem znanstven in raziskovalen, šlo mu ie za to, da o^krii-1 podmorske tajne, da posreduje svetu vse ono, kar se nanaša na floro in favno naj-
večjih morskih globin. Zaradi tega so se zbrili okoli prof. Piccarda najbolj znani učenjaki in raziskovalci, ki so s strokovnim nasvetom sodelovali pri zanimivih in važnih pripravah. Seveda bodo v povojni dobi njegova dognanja lahko uporabili za dvig potopljenih vojnih ladij in drugih dra-gotin. ki so šle z njimi na dno morij.
Sedaj proučuje prof. Piccard s svojimi sodelavci funkcijo številnih znanstvenih in_ trumentov, ki mu bodo služili pri točnem opazovanju morskega življenja. To znanstveno raziskovanje in prizadevanje bo ostalo zmerom poglavitni namen sijajno zgrajene potaplja lne krogle. Že pred petimi leti je namreč Piccard naročil v Nemčiji nekatere zelo točne priprave, predvsem mikroskope. ki omogočajo s svojim izredno finim, natančnim prikazovanjem študij ter opazovanjem najmanjših bitij v morskih glooinah
Zelo dragoceno je bilo v tem ožim sodelovanje prof. Wertmescherja, ki si je zastavil cilj. da ne sme ostati nič neznanega o skrivnostnem življenju v pomorskih breznih. V tem pogledu je vneto pripravil koristno gradivo, ki ga je obdelal v številnih znanstvenih razkravph. Doslej je postavila znanost številne teorije glede starosti zemlje in življenja na njej. Upati smemo, da bodo prizadevanja prof Piccarda. nanašajoča se na raziskovan ie živKenja in obliko merskih globin do 20.000 m. utegnila zadovoljivo prispevati k razčiščevaniu problemov glede starosti zemlje ter n.ienega nastanka.
Lasulje že v 13* stoletju
Prvo lasuljo je nosii francoski kralj Ludvik Sveti, ki je umrl 1. 1270. Ko se je vrnil s križarskega pohoda v Palestino, se je njegova mati silno prestrašila, kajti njen ljubljeni sin je bil plešast. Lase je bil izgubil med napornimi pohodi in v vročem podnebju. Toda mati je bila iznajdljiva. Vsakemu kavalirju na dvoru, ki je imel kraljevim kolikor toliko podobne lase, jih je odstrigla po en šop in spretno je iz šopov tujih las sešila lasuljo za svojega sina.
►H
Za smeh
postavnega ^karezakfja" — brhko dekle
Senzacija na trgu Omonla v Atenah — Zanimiva življenjska zgodba uboge grške sirote
Trg Omonia v Atenah je važno prometno križišče, pa tudi izhodišče k podzemski železnici, ki pelje v Pirej. Tukaj se zbirajo »karozaki«, ki se preživljajo s tem. da vozijo atenskim gospodinjam na dom nakup. ljene tržne potrebščine. Ti »karozaki so zelo zanimivi ljudje. Kadar imajo dober zaslužek, lenarijo po končanem d«»lu ves dan in se med seboj razgovarjajo. Med njimi je nemara tudi precej temnih elementov. Zaradi teh organizira atenska policija od časa do časa razne čistke in racije po trgu Omonia. Te racije so se običajno končale z nezanimivi uspehi. Ta ali oni »karozak« je pač zaradi manjše ali večje nepoštenosti poromal za nekaj dni za zapahe. Ko se je vrnil med svoje tovriše. je šlo življenje po starem tiru naprej.
Te dni pa imajo atenski -karozaki«, ki prenašajo potnikom kovčege na kolodvor, ki voziio atenskim gospodinjam na trgu na-kupljerio blago na d' .n in ki opravljajo po potrebi tudi druga sliona dela, svojo posebno senzacijo. S tem v zvezi so tudi njihovi dnevni pogovori na trg"i Omonia. Predmet teh razgovorov in kramljanj se je za par dni ustalil na osebi, ki je delj časa živela med njimi in ki je bila nedavno po naključju razkrinkana.
Prišel je nekega dne med nje postaven mladenič, zagorelega lica in s prsti, vsemi ožganimi od nikotina. Lase je imel na kratko porezane. Mladi »karozak« se je s svojim uslužnim, vedrim obnašanjem zelo pri-
ljubil starejšim tovarišem. Bi! je najpopularnejši med njimi, če ga ni bilo nekaj ur, so že povpraševali po njem. Sedaj pa je prišla spet racija in jim odkrila mladega, priljubljenega tovariša z neslutene strani. Med zajetimi je bil namreč tudi mladi »ka-rozak .. In ko se je moral v policijskih prostorih sleči, so policijski organi nemalo osupnili. Hipoma se je pred njihovimi očmi pretvoiil postavni »karozak« v — brhko dekle.
Mlada, čedna Vasiljka Dimula je pripovedovala strmečim svojo življenjsko zgodbo. že pred tremi leti je postala sirota. Iz Pa trasa, kjer ie bila rojena, jo je mahnila v svet, da si poišče zaslužka. V rodnem mestu ga ni našla, življenjska pot jo je zanesla v Atene. Tuk 'j je imela srečo. Pridružila se je »karozakom«, skupno z njimi delala, kramljala, se smejala in tudi včasih trpela. Med nje je prišla v moški obleki, saj je vedela, da si bo laže pomagala skozi življenje kot moški. In to svojo vlogo je sijajno odigrala. Nikomur od sicer radovednih »ka lakov« se ni posvetilo, da bi se za vedrim tovarišem skrivalo dekle. In sedaj so tako presenečeni, da ne morejo že več dni spremeniti predmeta svojim kramljanjem. Njihova misel se zmerom i znova vrača k Vasiljki Dimula, ki ji je prinesla racija ugoden preokret v življenju. Zanjo se je zavzel državni tožilec v Atenah, Ki slovi kot zelo človekljuben mož. Vae mu je morala Vasiljka Dimula točno pri poved o-
HESAVEC
Žena: »Štiri tedne me ni bilo doma. zdaj pa hočeš že prvi večei v gostilno!«
Mož: »Veš, po štirih tednih bi tudi rad svoje prijatelje videl.«
NEVAREN POGOVOR
»Pomislite, davi sem telefonično govoril • tisto lepo prodajalko čevljev in naenkrat dobim strahovit udarec.«
»Aha. od električne napeljave!«
»Ne. od moje žene!«
OBČUTJE
»Prijateljček, kaj pa premišljuješ ob odprtem vodovodu?«
»Pusti me v miru, pišem odo na Niagac-ke slapove!«
PREMIŠLJEVANJE
Postopač se gleda v izložbenem oknu in modruje: »To je pa res čudno, na glavi imam cilinder od nekega ravnatelja, suknjo od bankirja. hlače od tovarnarja in pri vsem tem je moja vnanjost dokaz pristnega postopača.
NAOKROG
Prijateljica: »Kaj pa dela tvoj mo&*<
žena pisatelja: »Meni dela obleko!«
Prijateljica: »Kako to?«
žena pisatelja: »Novelo piše, honorar mi bo pa dal za novo obleko!«
PRAVI TRENUTEK
Zena svojemu možu: »In kdaj boš povabljencem razglasil zaroko najine hčere?«
Mož: »Takoj, ko bo gos na mizi!«
IZVIR
»Ti Janez, kadiš najfinejšo smodko — po bencinu diši...«
m ŠOLE
Učiteljica: »Mira, povej mi, ati je stan koristna aH škodljiva žival!«
Mira: »škodljiva!«
Učiteljica: »Zakaj?«
Mira: »Zato, ker iz njegovih zob delajo tipke za klavir.«
OTROSK4
Mati: »Zakaj pa leže vse tvoj« punčka na tleh?«
Jeli ca: »Vse so omedlele, ker jim nočem kupiti novih oblek.
TUDI JUNAK
»To je bilo res junaško ©d vas, da ste s take višine skočili v vodo in rešili tone-čega.«
»O, prosim, to je častna zadeva- Sploh pa bi rad vdel, kdo me je pahnil za njim v vodo.«
PREVIDNOST
Gospodinja beraču: — Ali pijete žganje ?
Berač: — Ah je to poziv ali zasliševanje?