Leto VI., štev. 196 Ljubljana, torek 25. avgusta 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din ga l«h»j« eb 4. Kjtrtraj. ea gtane mesečno Din as—; sa ino-iemstvo Din 40'— neobvezna. Oglasi po tarifo. UredniSivo 1 Dnevna redakcija: MikloSičeva cesta Stev. 16/I. — Telefon Stev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knafiovi ul, St 5/L — Telefon »t. j4. 1 1 Vv • _ * :• 1 , & 1 i 1 Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava■ UpravniJtvo: Ljubljana, Prešernov* ulica St. 54. — Telefon St. 36. Inseratni oddelek: LJubljana, Pre Sej. nova ulica St. 4. — Telefon St. - PodruZnlcI: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račnn pri poStnem ček. zavoda: Ljub« ljana Si. 11.842 - Praha čislo 78.1801, Wien'Nr, 105.141. LJubljana, 24. avgusta. V nedeljo je pričel Stjepan Radič na Krškem polju svojo politično ofenzivo v Sloveniji, Po brezuspešnem poskusu prodora v Šumadijo ln v srbska sela, je torej začel svojo «seljaško fronto* ustvarjati pri nas, da bi tabo čim prej prenesel svojo strankarsko diktaturo na Hrvatskem na vse ljudstvo v državi. Slovenija ni Hrvatska, in ako misli Stjepan Radič, da je v nedeljo odnesel s Krškega polja šopek cvetic, ki ne bo ovenel, se zelo moti. Cirkus Kludsky, katerega je obiskalo v Ljubljani na de-settisoče ljudi, je zapustil mnogo več spomina kakor pa ga bo Radičev nastop na Krškem polju. Pri nas se s takim roootom ne dajo dosegati politični uspehi To vč tudi gosp. Pucelj, ki se gotovo še z bridkostjo spominja, da je doba pri skupščinskih volitvah 8. februarja v celem radovljiškem okraju 462. reci in beri: štiristošestdesetdva glasova, dasi prireja že več let na Bledu slične kmetske tabore, kakor tokrat r.a Krškem polju, in katerih se je po trditvah prirediteljev samih vedno udeležilo po več desettisoč zborovalcev. Ce bi ne bila za praznik na Krškem polju angažirana »Kmetijska podružnica v Krškem*, ki je priredila živinsko razstavo, če bi se ne bila pod to pretvezo dosegla polovična vožnja in če se ne bi vzbujal «firbec» z bobnanjem o prihodu Stjepana Radiča, ki bi ga rad vsakdo enkrat videl, bi gg. Pucelj ln Prepeluh r.a Krškem polju doživela tak fiasko, kakor sta ga že marsikje drugod Pa še tako in navzlic vsemu nista pridobila niti 50 novih glasov za svojo «Zvezo». Takim prireditvam mora Pri nas slediti še dolgotrajno in podrobno delo od vasi do vasi. da bi bilo mogoče govoriti o uspehu. Da tega dela ni sposoben organizirati niti gosp. Pucelj. niti gosp. Prepeluh. o tem sta si menda ta dva gospoda sama na jasnem. Zato se bo radičevsko slavje razkadilo malone tako naglo, kakor žlahtna kapljica, ki je bila ob tej priliki zavžita. Kako malo vezj je bilo med slavnostno gospodo in zborovale!, Je najboljši dokaz to. da je ostalo okoli govorniške tribune le malo domačinov. čim je nebo začelo drobno ro-siti. Posebni vlak iz Ljubljane pa je vozil le 100 udeležencev ter jih z vsemi novo vstopivšimi pripeljal v Krško samo 150. Veliko bolj kakor sama prireditev je zanimiva izjava gosp. Puclja. da ie sedaj čas. da se Slovenci naslonimo na Hrvate. Stjepan Radič mu je takoj nato povedal, kako si zamišlja ulogo Slovencev pri tej naslonitvi. Slovence je krstil za siromašnega Benjaminčka ter dejal, da mu bodo že Hrvati in Srbi nekaj vbogajme dali. Potrdil je torej sam Stjepan Radič pravilno razumevanje Pucljeve «drobtinarske politike*. Slovenci nimamo od Ridača ničesar pričakovati. Zidati na Radiča se pravi zidati na opolzel temelj, ki se vsak hip lahko razleze. Stjepan Radič je prvi v Jugoslaviji imel drzno čelo, da je odstranil Slovence iz državnega imena. Tudi Puclju ne more biti neznano, da stremi Radič za tem. da se uvede v državi dualizem, v katerem slučaju hoče on Slovence imeti pod seboj, v Zagrebu. Tudi sam Pucelj in Prepeluh sta imela dosedaj z Radičem le slabe Izkušnje. Gosp. Pucelj ni postal minister, kakor je bilo prerokovano, postal tudi ni državni podtajnik. kar bi tudi sprejel. Niti enega uspeha ne more gosp. Pucelj pokazati, dasi je tako vnet radi-čevec. Benjamin Pucelj je moral celo :ia zagrebški prireditvi ponižno čepeti v kleti, medtem ko se je radičevska in druga gospoda mastila nad njim v salonih *SeI.iačkega doma» in v imenitnem gradskem podrumu. Gnati Slovence pod hrvatski absolutizem Stjepana Radiča, znači nadaljevati klerikalno politiko od tam dalje, kjer je po tolikih objemih in poljubih z Radi-čem katastrofalno končala politika dr. Korošca. Maček, ki ga imata gosp. Pucelj in Prepeluh od zveze z Radičem že sedai, se morda že dl za en dan, ali za nekaj tednov kurirati z Gubčevo proslavo na Krškem polju, a za tem se bo maček zopet vrnil, in sicer še mnogo hujši. Zavesti, da se ie gosp. Pucelj s svojim vstopom v HSS prenaglil, mora slediti kaj drugega kakor Radič na Krškem polju, kjer je bil gosp. Pucelj kot naslednik Matije Gubca sprejet v službo kot siromašen slovenski dninar velikega hrvatskega gospoda Stjepana Radiča. ki pa ima tudi pravico, da ostane dolžan za dnino. Vsekako gosp. Pucelj ne ceni dovolj slovenskega kmeta, da se mu drzne na slovenskih tleh predstavljati Stjepana Radiča kot odTešenika. Gg. Pucelj in Radič ne smeta pozabiti, da je pri nas le par odstotkov analfabetov, dočim jih je na Hrvatskem s stolnim gradom Zagrebom vred 34 %. Slovenski kmet ne bo slepo drvil za njim v svoj lastni prepad! Za krškim praznikom pride še dolga vrsta delavnih dni zdrave pameti našega naprednega ljudstva. Dva voditelja SDS o Radičevi politiki Lepa demokratska škoda v Splitu in Nevesinju. — Kdor pozna Radiča, težko veruje v iskrenost sporazuma. — Napredovanje SDS v Bosni in Hercegovini. Nevesinje, 24. avgusta, p. V nedeljo je imel g. Svetozar Pribičevič v Nevesinju sijajno uspe! shod. na katerem je govoril o sporazumu RR. Prej se je govorilo narodu, da je država v nevarnosti ter da je treba ono, kar smo si z muko pridobili, čuvati — kakor zenico v očesu. Danes pa tisti, ki so to govorili, delajo drugače. Že Davidovič je poskušal s sklepanjem sporazuma, dočim je Pribičevič vedno govoril, da naj Srbijanci ne delajo sporazuma z Radičem, ker ga ne poznajo. Nekateri krogi so uverjeni. da bo Pašič prevaril Radiča, Radič pa misli, da bo prevaril Pa-šiča. Naš narod je moral sedem let voditi politično borbo,, mesto da bi si gradil svojo hišo in urejeval druge svoje prilike. Po prevratu je bil prvi glas, ki smo ga slišali, Radičev, ki je rekel, da ne pojde v Beograd in da je boljša majhna država, ki se imenuje Hrvatska, kakor velika država s Srbi in Slovenci. Radič se je s sporazumom z radikali izvlekel iz velikih škripcev, ker je reši! svojo stranko gotove propasti in osvobodil obenem sebe iz zapora. Govor Svetozarja Pribičeviča je zbrano ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Split, 24. avgusta, r. Včeraj se je vršil v tukajšnjem gledališču shod krajevne organizacije SDS, na katerem je govoril minister n. r. dr. Grisogono o političnem položaju. Udeležba na shodu je bila zelo mnogoštevilna. Dr. Grisogono ie najprej označil načelno stališče SDS napram drugim strankam ter izrazil svoje veselje, da je ena najbolj ekstrem-nih strank, Radičeva stranka sprejela vidovdansko ustavo ter ž njo načela državnega in narodnega edinstva. Izrazil pa je svoj dvom. da bi bila Radičeva politika iskrena, ker je Radič tekom 30 let pokazal predeč izpremenijivosti. Obsodil je Radičev nastop proti jugo-slovenskemu Sokolstvu, ki je bilo pr-voboritelj za državno in narodno edinstvo od vsega početka. Ravno tako je tudi obsodi! preganjanje državnega uradništva, ki ne pripada sedanji vladni večini, ki pa je vedno zvesto služilo državni ideji edinstva. Obsodil je tudi preganjanje Orjune, ki je tem boli nelogično, ker oblasti mirno trpe hujskanje Srnao in Hanao. Glede sporazuma med radikali in radičevci je izjavil, da nekateri radikalni poslanci še danes ne vedo, kakšen je ta sporazum, ki še do danes ni bil objavljen. Ako je ta sporazum v dobrobit državi in ne samo strankarski dogovor za pridobivanje moči, bi radikali in radičevci pač ne mogli imeti nobenega razloga, da bi njegovo vsebino prikrivali javnosti. Ne samo javnost, tudi radikalni volilci sami ne morejo radi prikrivanja vsebine sporazuma presoditi, kakšne pridobitve more prinesti. Končno je dr. Grisogono poudarjal potrebo po organiziranju velike državne stranke.ki naj bi združila v sebi vse napredne in v resnici demokratične elemente. Mrtvilo v političnem življenju Večina ministrov je še izven Beograda. — Državni podtajniki prevzemajo svoja mesta. — «Po!itika» o razmerah v opoziciji. — Andrič. ki je prevzel svoje prejšnje mesto podtajnika v ministrstvu agrarne reforme. Prihod ostalih radikalnih pod- Beograd, 24. avgusta, p. V političnem življenju je tudi danes vladalo popolno zatišje. Minister za trgovino in industrijo, dr. Krajač, se je vrnil iz Su-botice, kjer je prisostvoval otvoritvi tamošnjega velesejma, združenega z gospodarsko razstavo. Zvečer sta se vrnila z Bleda v Beograd tudi minister za notranje stvari Maksimovič in prosvetni minister Velja Vukičevič. Za jutri je napovedana seja ministrskega sveta, na kateri se bodo razpravljala razna resortna vprašanja, posebno pa vprašanje premestitve uradništva na Hrvatskem. Na razpravo pride tudi otvoritev kredita ministru agrarne reforme za fakultativni odkup zemljišč po določbah finančnega zakona. Prosvetni minister je prinesel z Bleda večje število podpisanih ukazov o upokojitvi, premestitvi ter imenovanju gimnazijskih ravnateljev, profesorjev in učiteljev. Izmed državnih podtajnikov sta do-šla v Beograd člana HSS dr. Krnjevič in Pasarič. Dr. Krnjevič je bil danes dopoldne v ministrstvu socijalne politike, kjer je prevzel svoje posle. Pasarič še ni mogel prevzeti svoje dolžnosti, ker prosvetnega ministra še ni bilo v Beogradu. Od radikalnih državnih podtajnikov je došel v Beograd Vlada tajnikov se pričakuje za nocoj in za jutri. Beograd, 24. avgusta, r. Današnja «Politika» razpravlja o sedanjem političnem položaju in njega vplivu na opozicijo. List napoveduje, da bo del di-sidentov Radičeve stranke (predvsem posl. Uroič, Jagatič in drugi) ustanovil s Hrvatsko zajednico novo stranko, o čemer bo padla odločitev bržkone na sestanku Hrvatske zajednice dne 26. avgusta v Zagrebu. Odnošaji med da-vidovičevci in spahovci še niso toliko dozoreli, da bi se moglo govoriti o ustanovitvi skupne stranke in tudi stališče srbskih zemljoradnikov še ni razčiščeno. Vsekakor je zaenkrat še prezgodaj govoriti o ustanovitvi nove ju-goslovenske zemljoradniške stranke. Pač pa trajno narašča nasprotstvo med davidovičevci in radičevci. dasi so da-vidovičevci prvotno zavzeli precej dobrohotno stališče. Ta izprememba je v prvi vrsti posledica izjav St. Radiča. Včerajšnje zborovanje radičevcev na Krškem polju pa se na drugi strani smatra kot pričetek odločnega boja Radičeve stranke proti SLS v Sloveniji. -SS3- Prodaja Steinbsisovega podjetja? Beograd, 24. avgusta, r. Minister za šume in rudnike dr. Nikič je določil komisijo treh članov, da pregleda delo uprave podjetja Steinbeis, ker so vsi člani uprave tega pod« jetja podali ostavko. V poučenih krogih tr« dijo, da bo minister za šume in rudnike pro« dal Steinbeisovo podjetje na licitaciji in da bo država obdržala zase 200 km dolgo želez« niško progo, ki je tudi last podjetja. S to prodajo se spravlja v zvezo tudi bivanje biv« šega ministra dr. Ivioe Kovačevi da v Beo» gradu. Naša šolska vojna ladja v Solunu Solun, 24. avgusta, r. Po sijajnem spreje« mu v pirejskem pristanišču se je včeraj vsi« drala jugoslovenska šolska vojna ladja »Sit« nica» v tukajšnji jugoslovenski svobodni lu» ki. Oficirji so posetili zastopnike oblasti, med drugimi makedonskega guvernerja Ka« navosa. Opoldne je jugoslovenski generalni konzul priredil na čast oficirjem obed, zve« čer pa so bili na večerji pri guvernerju Ka« navosu. Tekom popoldneva so položili vence na pokopališču jugoslovprisMh vniakov, ki so bili v Solunu poka- _ .\'-.;o>ne vojne. Neprijetne finančne zadeve Beograd, 24. avgusta r. Danes dopoldne je posetii pomočnika zunanjega ministra Jovana Markoviča guverner Narodne banke Vajfert Razen tega je posetii g. Markoviča tudi avstrijski poslanik Hoffinger, ki se je vrnil z dopusta in ki je ob tej priliki ugiral, da naj bi naša država pričela odplačevati dolg za popravljene vagone tvornici vagonov v Gradcu. Ministrski svet je namreč že pred meseci sklenil, da se prične ta dolg odplačevati, vendar pa se to doslej še ni zgodilo. M VI I v «• 1 f V Nasi odnošaji do I urcije Beograd, 24. avgusta, p. V Beograd je dospel delegat turške vlade v činu ministra Z. Hikmet beg. Danes dopoldne je posetii ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča ter se z njim dalj časa razgovarjal Hikmet beg je imenoval kot diplomatski zastopnik Turčije pri naši vladi, vendar pa pri njej še nI akreditiran, kakor je to običajno, ker naša država kakor znano noče podpisati 5au-lausanneske mirovne pogodbe. Bivša Srbija je s podpisom mfrovne pogodbe leta 1913. v Londonu prevzela odgovarjajoči del turških dolgov za ono ozemlje, ki Ji je pripadlo po balkanski vojr Ker pa naša država ob izbruhu svetovne ine sploh ni imela s Turčijo skupnih mej. še manj pa je po svetovni vojni dobila od Turčije kako novo ozemlje, zato je razumljivo, da Jugoslavija nI n rla pristati na zahtevo turške vlade o ponovni razdelitvi tuTškfh dolgov, vsled česar ie odklonila podpisa lausanneske mirovne pogodbe. Prihod Hikmet bega v BeogTad ima namen, da izgladi nesoglasja, ki obstojajo med našo vlado jn Turčijo, da se z eventualnim posebnim aramžmanom rešijo obstoječa sporna vprašanja. Velik požar v Beograda Beograd, 24. avgusta, r. SnočI je izbruhnil v Hartwigovi in Princa Gjorgja ulici velik požar. Pogorelo je 50 do 60 trgovin. Požar je nastal opolnoči v neki pekariji in se je zelo hitro razširil Požar so omejili šele zju« traj. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je zelo velika materijalna škoda. Pri gašenju je po« leg ognjegascev sodelovalo tudi orožništvo in vojaštvo. Med prebivalstvom je v tamo« šnjem delu mesta povzročil požar veliko razburjenje. Londonski sestanek za ureditev vomih dolgov Francoski finančni minister zastopa v Londonu odločno stališče svoje vlade. — Možnost ugodnega izida pogajanj. — Skupina ameriški?- senatorjev rroti sporazumu z Belgijo. London, 24. avgusta. 1. Sinoči je dospel sem francoski finančni minister Caillaux. Na kolodvoru so ga sprejeli zakladni kancelar Churchill, francoski poslanik v Londonu in razne druge visoke politične osebnosti. Razgovori med Caillauxom in Churchillem so se pričeli danes dopoldne. Po prvi razpravi, ki je trajala zelo dolgo, je izjavil zakladni kancelar Chur chill, da se Je razpravljalo predvsem o problemu dolgov vobče. Prvi razgovor med obema državnikoma je potekel nad vse ljubeznivo. Pariz, 24. avgusta, a. Finančni minister Caillaus je pred svojim odhodom podal novinarjem sledečo izjavo: Angleški tisk je pisal, da prinese Caillau* v London gentlemanske ponudbe. Zdi se mi. da obstoji gentleman-ska ponudba v tem, da ponudnik drži kar ponudi. Francoska vlada je mislila samo na takšne ponudbe. Vsekakor bo Churchill zadel na zastopnika velikega naroda, ki skrbi za svojo bodočnost, se zaveda svojih dolžnosti in svojega tradicionalnega dobrega glasu in pa tudi svoje prošlosti in pravic, ki mu jih daje ta prošlost. Imam polno zaupanje v pravičnost plemenitega angleškega naroda in v visoko umevanje višjih koristi obeh držav in sem prepričan, da bo istega mnenja tudi angleški zakladni kancelar. «Matin» izjavlja, da je vest, da bi bil Caillaux pripravljen ponuditi Angliji let no odplačilo 15 milijonov funtov, netočna. Zadnja ponudba, ki so jo stavili francoski strokovnjaki, je znašala 10 milijonov funtov šterlingov. «Petit Parisien* poroča iz Newyor-ka, da je skupina senatorjev tkzv. ne-spravljivcev pripravila odpor proti ratifikaciji belgijsko - ameriškega sporazuma glede vojnih dolgov: Ti senatorji so mnenja, da se Belgiji nikakor ne bi smele popustiti obresti in da nekdanje Wilsonove obveze ne veljajo več. Senator Borah, predsednik komisije za zunanje zadeve, ki je eden najhujših nespravljivcev, je brzojavil senatorju Smootsu, predsedniku finančne komisije in članu komisije za vojne dolgove, da bo najodločnejše nastopil proti ameriško - belgijski pogodbi. (Glej tudi pariško pismo na 2. strani. Ured.) Napeti odnošaji med Anglijo in Rušilo Zanimive čičerinove izjave o razmerju med sovjeti in Anglijo. — Sovjetska politika na Kitajskem. — čičerin odpotoval v Italijo. čerin mnenja, da je pakt naperjen proti Rusiji in proti njenim dobrim odno-šajem do Nemčije. Dopisnik dostavlja, da je Cičerin odpotoval v Italijo. (Glej tudi poročilo iz Rima na 2. str. Ured.) Hongkong. 24. avgusta. I. Tukajšnji angleški pomorski krogi zahtevajo, naj prične vojaštvo s preganjanjem boljše-vikov v Kantonu, da se omogoči vzpostavitev pravih oblasti, priznanih od vlade v Pekingu. London. 24. avgusta, s. V razgovoru s poročevalcem «Dai!y Heralda*, je izjavil sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerin. da so odnošaji med Anglijo in sovjetsko Rusijo precej napeti. Vzrok temu je sovražno stališče angleških diplomatov, kakor tudi delovanje desnega krila konservativcev. Sovjetska politika na Kitajskem dela na to. da bi ustvarila neodvisno združeno demokratsko državo. Glede garancijskega vprašanja je ljudski komisar Ci- Francosko napredovanje v Maroku Francoske čete v Dosesti črte pred rifovskimi napadi. — Vse ozemlje plemena Tsul v francoskih rokah. — Maršal Lyautey potuje v Pariz. Pariz, 24. avgusta a. Uradni komunike o vojaških operacijah se glasi: Akcija proti plemenu Tsul je dovedla Irancoske čete na črte, ki so Jih imele zasedene pred napadom Rifovcev. Francozi so tako v treh dneh pridobili vse ozemlje, ki so ga Rifov-ci zasedli tekom treh mesecev. Nadaljujejo se podrobne operacije za organizacijo tega ozemlja. V osrednjem sektarju so Rifovci skoraj popolnoma zapustili svoje ozemlje, kjer so pustili velike oddelke. Vsa plemena te pokrajine pošiljajo dnevno emisarie k fran-ooskemu poveljstvu s prošnjo za pričetek mirovnih pogajanj. Zvesta plemena stojijo krepko na strani francoskih čet 800 družin plemena Tsul se je podvrglo Franco-zcm. Kakor pričakujejo, bo sledil tem tudi ostali del plemena. Francoski letalci »0 uspešno bombardiral; vse važnejše točke tega okoliša, zlas'i pa pogorje Le-Ben in so brez težave zopet založili s žtvli in municljo vse bližnje francoske postojanke. Fez, 24. avgusta 1. Francozi so zasedi vse ozemlje plemena Tsul do skrajne severne fronte. Tako je izključena možnost, da bi se to pleme združilo s plemenom Beni Ouarain južno Taze, kar bi razdvojilo francosko fronto. Ozemlje Tsu! je sedaj klin med severnimi in južnimi uporniškimi plemeni. Abd el Krim ne bo mogel več pritiskati na ta plemena, ki so vedno ca strani močnejšega. Pariz, 24. avgusta s. »Petit Parisien« poroča iz Feza, da bo maršal Lyautey v četrtek odpotovai v Francijo, da pouči vlado o položaju. Sodijo da bo približno osem dni odsoten. Iz Toulona poročajo, da bo tamošnji lovski polk v kratkem odšel v Maroko. -KS- Francoska nota izročena Besedilo note se objavi v petek. Berlin, 24. avgusta, d. Francoski poslanik je izročil danes zunanjemu ministru dr. Stre« semannu Briandov odgovor na zadnjo nem« ško noto o varnostnem paktu. Jutri ima državna vlada sejo. na kateri se bo razpravljalo o francoskem odgovoru, ki bo po izrečni želji francoske vlade objavljen šele v petek 28. t. m. in sicer istočasno v Berlinu in v prestolicaii zavezniških vlad. Pariz, 24. avgusta, s. Kakor poročajo, bo poljska vlada na jesenskem zasedanju sveta Zveze narodov podala svečano izjavo glede vprašanja varnostnega pakta. Iijavila se bo za podlago ženevskega protokola ter prote« stirala proti paktu, ki bi ne garantiral ne» dotakljivosti poljskih meja. Mednarodni socijaiistični kongres Marscille, 24. avgusta, a. Na včerajšnjem zasedanju mednarodnega socijalističnega kongresa je razpravljal nemški delegat Helf« ferding o potrebi, da 9e nadaljuje boj za do« aego svetovnega miru na ta način, da so uvede načelo vzajemnosti narodov in suve« renitete Zveze narodov. Helfferding je ob. jsinjevsl razloge, radi katerih naj bi vstopi« le v Zvezo narodov Nemčija, Rusija in Ame riks, in je v polni meri odobraval ženevski protokol, ki se nanaša na varnost, arbitražo, razorožitev in varnostni pakt. Francoski de. legat Leon Blum je ravno tako zahteval, da se pripustijo Nemčija, Rusija in Amerika v Zvezo narodov in je povdarjal potrebo varnostnega pakta ter obsojal boljševiško propagando med zapadnim proletsrijatom, češ da je brez učinka. Na drugi strani je ta propaganda na daljnem vzhodu vzbudila fanatičen nacijonalizem, ki je povzročil no» ve plemenske in verske boje. Blum je za«» ključi!, da more samo mednarodna organi« zacija preprečiti vojne konflikte. Na današnji seji jc izjavil amerižki dele* gat Billquick, da mirovnega problema ni mo« goče rešiti brez pomoči Amerike. Govornik je očital Ameriki, da stoji ob strani, goji imperialistične tendence in skuša zavzeti svetovni trg. Billquick je odločno nastopal za vstop Amerike, Rusije in Nemčije v Zve« za narodov in je zaključil, da je edino so» socijaiistični nauk zmožen, zagotoviti mil. Prometna konferenca v Budimpešti Budimpešta, 24. avgusta. V prvi polovici septembra se bodo v Budimpešti sestali zastopniki italijanske, jugoslovenske in madžarske železrtfške uprave, kakor tudi delegati paroplovnih družb na konferenco, fcf se bo baviia z določitvijo tarifov za promet z Jadranskim morjem. Od 1. oktobra t. L bo veljala začasna pogodba, ki bo dovoljevala agrarskim in Industrijskim produk-to iz Madžarske na italijanskih in jugioslo-veoskih železnicah do 30% ugodnosti. Na septembrski konferenci bo sklenjena dafinl-tivna tarifna pogodba med vsemi tremi težavami glede blagovnega prometa iz Madžarske na Jadran. Justifikacija v Egiptu London, 24. avgusta, a. Včeraj dopoldne so v Kairu obesili sedem Egipčanov, ki so obsojeni na smrt radi atentata na angleške« ga generala in poveljnika egiptovske vojsko Lee Stacks. Justifkacija se je pričela ob 7. in se je končala ob 11. Vsi obsojenci ao pri« hajali mimo na moriš če, le eden se je bra* nil in so ga morali zvezanega pripeljati pod vešala. Neki Ibrahim Musan je na vprašanje ali ima še kako željo, zaklical: Živijo ZagluU paš&!» Gubčeva proslava na Krškem polju Krško, 23. avgusta. Za proslavo 352. obletnice smrti Matije Gubca na Krškem polju so se vršile znatne priprave, ki so v precejšnji meri udovoljile pričakovanjem, ker se je iz raznih slovenskih in hrvatskih krajev, predvsem naravno iz posavske pokrajine, zbralo dokaj tisočev ljudi, zainteresiranih deloma na precej obsežni živinski razstavi, deloma na Radičevem prihodu in na splošnih zanimivostih prireditve pod vedrim nebom. Večje skupine so dospele s posebnimi vlaki od obeh smeri, drugi zopet peš in na okrašenih vozovih. Vreme je bilo še dovolj ugodno. Slavnost je pričela v prvih dopoldanskih urah s sprejemi na kolodvoru, odkoder so se razvijale povorke došlih gostov in so osobito Hrvati, ki so dospeli s prvim posebnim vlakom, bili deležni vrlo simpatičnih pozdravov od strani domačega ljudstva. Kmalu nato je dospel še drugi hrvatski posebni vlak in končno tudi oni iz Ljubljane, ki pa je pripeljal le 150 ljudi. Vse je vodila prva pot na razstavni prostor, kjer je bila po razumni prizadevnosti strokovnjakov, v (prvi vrsti živinozdravnikov Slajpaha in Tepine ter ljubljanskega gerenta Josipa Turka) od »Podružnice Kmetijske družbe v Krškem* aranžirana razstava izbrane goveje živine in konjev. Videti je bila cela vrsta zares krasnih eksem-plarjev, dokazujočih odlično stopnjo slovenske živinoreje. Na razstavnem prostoru je bilo ves dopoldan živahno vrvenje. Nato je bilo veliko zanimanje posve- Dr. Žerjav kot separatist Povodom radičevskega shoda v Krškem je objavil zagrebški »Obzor* kon-fuzen članek, ki dokazuje, kako malo so poznane slovenske razmere ravno onim zagrebškim krogom, ki delajo na razširjenje radičevske politične organizacije v Sloveniji. Nekaj jim lebdi pred očmi, pa ne vedo, kaj bi radi. Cilj njihov je edinole, zanesti radičevstvo med Slovence in ga ukrepiti. «Obzor» proglaša krško zborovanje za prvi korak zbližanja med Slovenci in Hrvati ter dolži slovensko inteligenco, da je ona kriva, ako do tega zbližanja doslej še ni prišlo. Priznava sicer, da Hrvati do slovenskega kmeta sploh niso prišli, pravi pa, da je slovenski kmet še manj znal za Hrvate. Prvo je res, drugo pa ne. Slovenska inteligenca, ki je vedno gojila stike s hrvatsko, kolikor ji je bilo to v njenih skromnih razmerah mogoče, je tudi med slovenskim ljudstvom vedno gojila bratsko ljubezen do hrvatskega naroda, čemer niso le dokaz velike protestne manifestacije proti preganjanju Hrvatov po madžarskih banih Čuvajih in Khuen-Hedervaryjih, ampak tudi dejstvo, da se že desetletja splošno poje med slovenskim ljudstvom več hrvatskih pesmi, kakor pa med Hrvati slovenskih. Slovenci so tudi prevzeli mnoge hrvatske narodne himne za svoje. «Obzor» pravi, da je slovenska inteligenca vedno budno pazila, da Hrvati niso prešli Sotle in da se je bolj bala hrvatske penetracije, kakor pa nemškega pohoda. To je zlobno in demagoško obrekovanje, tembolj ker je ravno slovenska inteligenca že pred Strossmay-erjem, zlasti pa od Strossmayerjevega jugoslovenskega pokreta dalje vedno i-VULU jc U11U vcui\u JugOSlOveilSKCKa pumem uaiji. ivuiiu čeno slavnostnemu sprevodu, ki se je I jskaia kulturnih in drugih stikov z Hr- fonniral kmalu po kosilu in je številni i vat, in preko njih s Srbi v spoznanju, množici ogledovalcev nudil zelo pestre i da S{a sam0 v zedinjenju vseh jugoslo- slike alegorične prizore iz kmetskega j venskih plemen zagotovljena trajna bo- življenja. Sprevod je krenil na Krško po i dočnost in obstoj Slovencev kot naj- lje. spremljan od cele množice, ki se je | manjšega in najbolj narodno ogrožene- končno zgostila okoli govorniške tri- j ga jugoslovenskega plemena, bune, pričakujoč politični del praz- j žal, da je v tem stremljenju našla nika. ! razumevanje z ozirom na znatno šte- Zborovanje ie otvoril domačin Alojzij j vilnejši hrvatski del naroda sorazmerno Pire, ki je po domačih pozdravnih bese- j ie med majhnim delom hrvatske inte- dah. naslovljenih v prvi vrsti na posa- | Iigence, katere večina ni bila indolentna mezne funkcijonarje in odlične goste, — I v tem pogledu samo napram slovenske- izročil besedo poslancu Ivanu Puclju. ! mu ljudstvu, ampak tudi napram last- Govornik je zasukal zeodovinsko re- : nemu hrvatskemu seljaku. Moramo re- miniscenco Matiie Gubca in takratne j či, da so Slovenci sami brez kake po- složnosti slovenskega in hrvatskega j moči od zunaj branih svojo narodno kmeta v borbi za staro pravdo na da- j mejo napram Nemcem ter Italijanom, našnje razmere. Poudarjal je potrebo, [ in če bi slovenska inteligenca v tem da ^ Slovenci naslonijo na Hrvate. i boju ne vodila slovenskega ljudstva, bi Drugi govornik radičevec dr. Basari- j bil položaj danes tudi za Hrvate znatno ček je pozdravil množico v znamenju i slabši. ... „ „ hrvatskega narodnega zastopstva ter | Višek nevednosti, pa je »Obzorova* zakliučil z vzklikom' Štefanu Radiču. j trditev, da je v Jugoslaviji ostal položaj Odmev k njegovemu vzkliku ni bil oglu- ! isti kakor v Avstriji, samo da je narne- šujoč, nato pa ie hrvatsko pevsko dru- sto Dunaja pnsel Beograd, namesto štvo > z lenim učinkom odpelo S Nemcev in Srbijanci. »Obzor* pravi da «Lepo našo» je slovenska inteligenca v novi državi t " ~ „ i največ stremela za tem, da bi Srbi ali In zatem je ! Hrvati ne »osvojili, Slovenije. Pravi, nastopil Albin Prepeluh, ki ie dobro . se vss slovenske stranke in bo- udrihal po fabnkantih ter zagotovil vsej ; ^ da sQ bi[e §e tako gprte med seboj? množici, da fabnke v Jugoslaviji ne bo- . yedno strinjale v tem, da je treba ki- do delale po itike. A kar se tiče selja- f na Sotl5 še ojaeiti in da je bil ške politike, je Prepeluh obrnil zapoved ; dr 2er1ay večji separatist v praksi, ka. «Moli in delaj!« v novo devizo: «Delaj j kQr pa je b}, Radič y teorijL ^Obzor* tn živi!* . ..... i bi moral pač že vedeti, da je ravno slo- Izpregovonl je nato znani radicevsKi ; „pncVo n;,nrpr1na intplirpnna. ki ie sko- gromovnik poslanec dr. Pernar, svoje venska napredna inteligenca, ki je_ skoro vsa organizirana v samostojni de- jtromuvuiK. PUMdiK-u ui. i"*«". ro vsa organizirana v samostojni oe- časno najstrastnejsi republikanec, Ki pa ; mokratski stranki, zastopala najčistejšo je zdaj posebno vzel na piko slovensko . jug0Si0Vensk0 idejo državnega in na-inteligenco in duhovščino, označujoč j rodnega edinstva in da je njeno na- inteligenco obo Med „_______ - bilo kmalu kraja, je končno vendar do hitela pričakovana zanimivost: v dveh avtomobilih so se pripeljali btefan Radič, dr. Maček, dr. Niko Peric in dr. Laza Markovič. In Radič jc kajpak ta-koi povzel glavno besedo ter govoril: Slovenci so tisti revni mož, ki ga je opeval -že največji slovenski pesnik Gregorčič. Kristus je umrl na enem križu, a Slovenci so pribiti na tri: prvi je klerikaiizem, drugi fiškalstvo (advokati). tretji pa italijanski imperijalizem. Z Italijo bomo imeli še hude opravke! mciisciiiu lil ——o— I rodnega edinstva in aa je njeno na- )boje za sovražnika hrvatskega naroda. ; sprotstvo proti radičevstvu nastalo sa-VIed njegovim govorom, ki mu tudi ni | mo radj njegovega separatizma, ki je negiral to idejo in ki se še danes ne more smatrati kot likvidiran. Radičevci in ž njim vred tudi «Ob-zor», ki menja svoja naziranja kakor se menjajo poslovni interesi njegovih gospodarjev, se motijo, ako menijo, da i bodo z izmišljenim natolcevanju in kle-I vetami proti samostojnim demokratom i dosegli med Slovenci kake politične i uspehe. Poznamo zagrebško gospodo, ; ki kljub tisočletnemu obstoju hrvatske-! ga kraljestva ni mogla obvarovati last. z, imu u Liumu mitu i njh liudi madžaronstva, švabčarenja in Nič manj pa s fiškalstvom, ki je razpred- | Vdovstva, preveč dobro! Pošteni Hr-lo celo mrežo, ter s popovstvom. Bog ; vati so bili med Slovenci vedno dragi je Bog, pop pa pop. V Boga verujemo, t bratjCi kakor tudi po§teni Srbi. ako pa popa pa presojamo. Morda je med 100 > se branimo radičevske nesolidnosti in popi dober edino eden. ah pa tudi no- > vrtoglavosti, pa nam to nihče ne more beden. Ce je. naj ga Bog živi, ako pa j gtetl v zlo_ tem manj pa onj radičevci, je hudoben, naj sicer živi, toda ne sme j ki sedaj naenkrat za «Speiszettel* biti naš zastopnik pred Bogom in ljud- , Slovencem pišejo, da bo »u Slovenač-mi. Vera ni v nevarnosti, pač pa po- : koj jog bo!ie ka0 u Hrvatskoj*. povski žep. Pri prvih volitvah nobene . -- kroglice več za popa ali škofa, marveč j zase. Dr. Korošec je vse zavozil. Spo- i razum, kakor ga je zamišljal on, je bil | . . ..... d..cL-: tak, da nai bi Srbi vihteli gorjačo, Slo- | Clcertaovo potovanje v Itai.jo. - Ruski venci pa bi pomagali. Toda zdaj je v j znanstveniki v Rimu. - Važna seja mi-Beogradu postavljena velika miza, s i nistrsKega sveta, katere bodo nekaj dali Srbi, nekaj Hr- i Rim, 22. avgusta, vati, pa bodo tudi Slovenci kot Benja- I Berlinski dopisnik «Tribune» poroča, ftiin _ naimlajši in najmanjši bratec ! da so ruski politični krogi zelo vzne-— imeli dovolj. Živela torej sloga in j mirjenl radi razgovorov in pogajanj o sporazum! Med Radičevim govorom je j varnostnem paktu, ker vidijo v uresni-začel pršiti droben dež. ki je odpravil ■ čenju francoskih smotrov odkrito grož-več.ii del liudi. Po nekaterih ponovnih ! njo sovjetskemu režimu, ker bo komu- i* i t r v__ ____1. ___Z I _t .i: ^__« , •« . rv 1 i»-» * * 1 ? n t n \7ir. Italijansko-ruski odnosa ji izpadih proti dr. Korošcu, klerikalcem in popom, je Radič zaključil govor. »Orač* pa ie zapel pesmico o slovenskem dekletu. Bil je vrlo dražesten prizor, ko so narodne noše izročile Radiču šopek, toda iz precejšnje distance, v očitnem nistična Rusija po uveljavl.ienju varnostnih in arbitražnih pogodb popolnoma osamljena. Kljub uradnim demantijem zatrjujejo ruski diplomatski krogi, da je vest o Cičerinovem potovanju v Italijo resnična in da se pripravlja neoficijelen se- Uit \L yi cccjaujt v uv-iiiiviu I lin lil -------------- -- strahu, da ne bi tudi one bile deležne j stanek med njim in ministrskim pred- __f 1__.__: D« lI MiieoAlSnnom Iri rtai Hi nn7PP- poljubčka; saj je Radič poljubljal kar vse križem, gotovo nad 30 seljaških deklic, fantov in možakov. Kmalu nato pa se je odpravil s svojim spremstvom k povratku; z avta so še kratko govorili Radič predvsem, nato pa tudi dr. Nin- sednikom Mussolinijem. ki naj bi pozneje obiskal Moskvo. Berlinski sovjetski krogi računajo s poglobitvijo italijan-sko-ruskih prijateljskih odnošajev in pravijo, da je Italija obljubila Rusiji svojo podporo pri ureditvi vprašanj južno- vojaški in politični prestiž Francije In Anglije. K tej vesti svojega berlinskega poročevalca pripominja »Tribuna», da je varnostni pakt v resnici nevarnost za Rusijo, ker jo oddaljuje od Nemčije. Sovjetska Rusija, ki je zaposlena v boju z Anglijo, išče nove zveze tudi tam, kjer se zdijo najmanj možne. List pravi, da so dobri odnošaji z Rusijo sicer potrebni, da bi pa politična zveza med Rimom in Moskvo gotovo škodovala najvišjim interesom Italije. Ker je časopisje pričelo razpravljati na visoko o možnosti novega sporazuma z Rusijo, je vlada naročila uradu Agenziji di Roma, na.i demantira vse te vesti, češ da se odnošaji med Italijo in sovjeti razvijajo popolnoma naravno v interesu evropskega miru. Ob priliki proslave dvestoletnice Ruske akademije znanosti je povabila sovjetska vlada zastopnike italijanskih znanstvenih akademij k udeležbi proslave, ki se prične 5. septembra v LJe-ningradu in se konča 14. septembra v Moskvi. Povabilu se je odzvalo veliko število italijanskih znanstvenikov in učenjakov. V zvezi s tem pov.biloin je prišla sem ruska komisija, ki jo tvorijo zastopniki vseh višjih in najvišjih šolskih zavodov v Moskvi. Član komisije, vseučiliški profesor Edelstein — nepotvorjen zastopnik ruske znanosti! — je izjavil novinarjem med drugim: Smoter našega potovanja je vzpostavitev kulturnih stikov z ostalo Evropo. Po desetih letih osamljenja je najvažnejše naše potovanje v Italijo. Italijansko ljudstvo je napravilo na nas najlepši utis. Sicer pa je tudi v Rusiji velika simpatija za Italijo. Na novinarjevo vprašanje, ako se bodo izboljšali odnošaji med obema državama kljub različnemu političnemu režimu, je odgovoril: Nisem politik, vendar morem reči, da obstoja temelj za najboljše razmerje med Italijo in Rusijo. Nadalje je izjavil, da so ruski znanstveni krogi zelo trpeli radi znanstvene izolacije, da pa se je njihov položaj sedaj izboljšal, ker jim gre na roko sovjetska vlada, ki jo je zelo pohvalil. V političnih krogih vlada veliko zanimanje za napovedan Mussolinijev ekspoze o italijanskem stališču glede varnostnega pakta. G. Mussolini bo podal svoje izjave na prihodnji seji ministrskega sveta, ki se bo vršila, kakor hitro bo francoska nota oficijelno izročena nemški vladi. Na tej seji se bo razpravljalo tudi v naraščajoči draginji in o korakih, ki jih je treba storiti, da se odpomore temu zlu, ki vznemirja celokupno javnost, ne izvzemši pristašev režimske stranke. €ail!aux v Londonu Kaaic prcavsem, nato pa tudi dr. Nin- jo podporo pri ureauvi vprašanj ju^uu-ko .Perič in dr. Maček. Ko so srečno j vzhodnih meja. Italija in sovjetska Ru-oddrčali po cesti, se je preostala mno- \ sija naj bi zasledovale enotno politiko žica razgibala v veseličnem vrvenju, dok \ napram Nemčiji. Tudi se govori, da je ler se v lepem večeru ni približal čas j Italija nasvetovala Nemčiji, naj zavla-povratka. i čuje svoj vstop v Zvezo narodov in •--I naj ne podDiše ničesar, kar bi povečalo Temeljno vprašanje r.a sestanku med Caillauxom in Churchillom. — Oster francoski glas proti angleškemu stališču. — Ameriško stališče. Pariz, 23. avgusta. Finančni minister Caillaux je odpotoval danes v spremstvu inšpektorja v svojem ministrstvu v London.^ kjer se prično jutri razgovori z angleškim za-kladnim ministrom Churchillom o ureditvi vprašanja dolgov. Neposredni povod tihega Caillauxove-ga odpotovania v London je vznemirjenost v angleških vladnih krogih radi ameriško - belgijskega sporazuma, ki se je sklenil pred londonskim razgovorom. V finančnem in zakladnem ministrstvu so se zbali eventualne ameriške naklonjenosti do Francije in Italije ter so pohiteli s pogajanji s Francijo. Glavni predmet razgovora med Cail-lauxom in Churchillom tvori vprašanje, koliko mora plačevati Nemčija na podlagi Dawesovega načrta. Britansko za-kladno ministrstvo meni, da znaša kvota, ki se mora plačati Angliji, 10 milijonov funtov sterlingov. Francija ponuja Angliii za odplačilo svojih dolgov 9 % od 52 %. ki jih mora Nemčija dati Franciji po Davvesovem načrtu. Britansko zakladno ministrstvo sicer sprejema po-nujanih 9 %, meni pa. da je to premalo in da mora za ostanek odplačevanja skrbeti francoski finančni minister. To je podlaga, na kateri se bodo vršili londonski finančni razgovori. Ob priliki Cai!!auxovega odhoda v London je priobči! Stčphane Lauzanne v«Matinu» oster članek, v katerem odklanja angleško stališče. Med drugim piše, da se Angleži pritožujejo, ker morajo vračati svoje do!gove Ameriki, njim pa da nihče noče poravnati svojih obveznosti. Francija vendar ni dolžna, da pomaga Angliji, saj tudi Anglija ni vprašala Francije za svet, ko je leta 1923. na svojo roko uredila to vprašanje. Clankar izvaja: »Gospod Baldwin je šel v VVashington — ne sicer dobesedno —, in ko se je vrnil. je vesel oznanil strmečemu svetu in še bolj strmečemu Bonar Lavni: Splcn-did! Ameriki bomo plačevali 30 milijonov lrver na leto. Ni - li to grandijoz-no? — Danes pa bi želel, da bi mu mi pomagali pri plačevaniu ter prispevali h «grandijnznosti»! E. Pa se pomenimo! Dovolite, da o tem inalo podebatiramo! In dovolite tudi. da vas opozorimo: niste vi edini upnik v Evropi, ki še niste izplačani. Tudi Francija je upnik In njeni dolžniki so ji dolžni več kakor ona drugim. Dolgujejo ii predvsem vse one države, velike in majhne, ki so se borile ra nični strani: Italiia. Belgiia. Srbija. Češkoslovaška. Grška. Rumunija. Toda nekaj je. v čemer se Frar^na raz-likuie od drugih upnikov: Francio bi se obrnila k ) sen. da sem Francoz. Prijatelji Angleži, I vi tega pač ne razumete ... Rekli ste nam v Londonu: Od 30 milijonov liver, ki jih moramo plačati na leto Ameriki, bi nam jih vi mogli vrniti 20. Saj ste dovolj bogati ... — Ne, mi nismo dovolj bogati. In zakaj ne? Ker smo sklenili mirovno pogodbo, kl io naš največji zaveznik že šest let skuša z vsemi sredstvi ovreči, oslabiti in ne uveljaviti — zlasti v pogledu finančnih klavzul. Sicer pa tudi ne gre za vprašanje bogastva, gre za povsem enostavno aritmetiko. Mar vas je gospod Lloyd George, ki slovi po svojem neznanju zgodovine in zemljepisa, potegnil za seboj tudi v nepismenost številk? Račun je vrlo priprost: 30 milijonov funtov, pravite, morate vsako leto plačati \Va-shingtonu, in vaša želja je, da bi to svo-to poravnale — v večjo slavo Anglije — njene dolžnice. Dobro. A katere dolž-nice? Jaz bi mislil, da vse. Vsaka v svojem razmerju. Toda Francija vam dolguje le 30 % od vsega dolga, ki vam ga je dolžna Evropa. Po tem računu bi vam torej plačali le 30 % od vaših 30-milijonskih anuitet. 30 % od 30 milijonov liver pa ie 9 milijonov in ne 20. Gospod Churchill očividno ne zna šteti. In gosp. Caillaux je storil prav, da je odpoklical svoje eksperte iz Londona. V nobenem slučaju vam ne more priznati več kot 9 milijonov. Ce vam plača le en penny več. ga bo Francija kamenjala... Dragi prijatelji Angleži! Bojim se, da so vas vaši finančniki in ekonomisti, ki stoje v vaših očeh visoko nad vsemi evropskimi strokovnjaki, zapeljali v usodne zmote. Mislili so. da je v vašem interesu Nemčijo industrijsko povzdigniti, Francijo pa finančno prisiliti na kolena. Niso pa opazili, da so s tem. ko so dvignili marko in ponižali frank, nojveč škodili baš vašemu funtu! Res je, livra je danes al pari z zlatom. Toda vi imate danes 1.300.000 brezposelnih, kl jih nima nc Nemčija ne Francija. In industrija v teh dveh deželah dela s polno paro, pri vas pa zatvarjaio tvornice. Le vztrajno zahtevajte, da naj vam plačamo fantastične svoje, da nam frank pade še niže; brezposelnost pri vas bo potem še večja in večji bo vaš marazem. Zato bodite hvaležni gospodu Call-lauxu. če se ne bo hotel vdati vašemu pritisku. Obranil vas bo s svojo nedostopnostjo novih napak, finančnih, političnih in gospodarskih. Ce vam bo ugodil, tem slabše za vas. In Francija vam tega ne bo nikdar odpustila® «Chicago Tribune* poroča iz Wa-shingtona. da bodo Zedinjene države obravnavale francoski dolg popolnoma ločeno od sporazumov z drugimi državami. V francoskem slučaju gre za eno samo vprašanje, in to je možnost njenega plačevanja. Ako bo francoska delegacija hotela imet! ugodne pogoje, bo morala dokazati ameriškim komisarjem na podlagi točnih številk, da so njene zahteve v resnici pravilne. Politične beležke + Kakšno ulogo igra posl. Pucelj? Poslanec Pucelj je izstopil iz zemljorad-niškega kluba in vstopil v Radičevo stranko. Zadnja številka «Sela», glasila zemljoradnikov, piše o tej stvari in pravi, da slovenska samostojna kmetijska stranka, še vedno idejno čvrsto stoji ob strani srbske zemljoradniške stranke in da ie nien vstop v Radičevo stranko smatrati bolj kot taktično zadevo. Zem-ljoradniško glasilo ne vidi v PucUevem koraku cepljenja, temveč zedinjenje vseh seljaških strank v veliko seljaško stranko v duhu programa zemljoradni-škega saveza. Kmetijci imajo sedaj de-likatno misijo, da oostanejo most med hrvatskim in srbskim seliakom. da pri radičevskih seljakih ustvarijo podlago za edinstveno zemljoradniško frontoMn pozneje za edinstveno zemljoradniško stranko. Vprašati treba, kakšno stališče zavzemajo snovate';i nove raz^pdne zemljoradniške fronte napram onim kmetom, ki jih je znatno več v radikalni kakor v zemljoradniški stranki, in ali bodo radikali zadovolini. da jim "!tW? zavezniki v vladi v Srbiji snujejo za hrb tom protiorganizacijo. Iz vsega se vidi. da je med sporazumaši mnogo neiskrenosti in neodkritosrčnosti. kar bo gotovo še vzrok, da si bodo današnji veliki prijatelji skočili prej ali slej v lase. + SLS in njena osamljenost. »Slovenec* skuša olenšati osamljenost SLS v sedanjem političnem položaju z neomaj-nostjo načel te stranke in piše, da je velika sreča za slovenski narod, da ima v takih časih svoio slovensko, krščansko ljudsko stranko ter voditelja, ki vztraja na poti. ki jo kaže klerikalni stranki njen pr;gram. Leno jc sicer, da dr. Korošec neomajno vztraja na programu svoje stranke, znano pa je. da je to vztrajanje zanj. Še bolj pa za njegove pristaše skraino nenriietno in da klerikalci tolažijo svoje liudi na deželi samo še s tem., da bodo tudi oni vstopili v vlado. Zato se vrše priprave, da opusti SLS avtonomistični program. Dr. Korošec je svoje aranžmaje z Radičem tako spretno izvedel, da ie pognal sicer St. Radiča v naročje rad;ka!om. sebe pa potisnil v zadnji kot. SLS kot večinska stranka slovenskega ljudstva ne igra danes v političnem življenju nobe ne pomembne uloge in je za razvoj tega življenja popolnoma brezpomembna. Politični dogodki se bodo razvijali, kakor kažejo današnje razmere, brez nic in preko nie. pa je zato tudi popolnoma nepotrebno, da bi izpreminjaia v katerikoli smeri svoj program v svrho sk!e- zardela od sramu, če bi .....- -- , -------------- —. . . ( svojim včeraišniim zaveznikom s pozi- i panja kompromisov. Le bi to s,on!a. bi vom: plačajte! Franciia tega ni storila j se le še bolj osmešila, kar spoznavajo in unam, da tudi ne bo. Zato sem pono- ' pač tudi klerikalci sami. Taita ie ta stvar. Ce pa je velika sreča za slovenski narod, da ima klerikalno stranko % avtonomističnim - federativnim programom, je seveda drugo vprašanje. Doslej te velike sreče slovensko ljudstvo še v ničemer ni opazilo, pa mislimo, da jo pristaši SLS še v doglednem času ne bodo. Zato pa ji pridno obračajo hrbet. ■f Radičev politični jedilni list. §e to-le je Stipa Radič razodel beograjskim novinarjem: »Pravijo, da smo se mi izneverili devet desetinam svojega programa. Toda na vladi se drugače misli kakor v opoziciji. Opozicija lahko vse uredi po svoji želji. To je ravno tako, kakor če se kdo spravi h kuhanju obeda. pa nato vzame «SDeisezettel» ter gleda in govori: kuhal bom to, kuhal ono itd. — a ko pride v kuhinjo, vidi, da je na razpolago samo teletina ali go-vedina. In kuhati se mora ono, kar je na razpolago. Ko pridete na vlado, je treba pregledati, kaj se od vsega da sku hati . . .» Tako zdaj Radič mojstrsko karakterizira. kako je vedoma obetal svojim seljakom pečene golobe z neba. A zdaj jim nudi samo slabo govedino. Ampak — dobri želodci so zlata vredni. + »Slovenec* "m verski teror. »Slovenec* zanika, da bi klerikalna stranka operirala pri pridobivanju pristašev z verskim terorjem, in zlorabo cerkve. To je nepotrebno, ker ni nihče pričakoval, da bi to priznal. Toda bili so tudi pri samem »Slovencu* trenutki, ko .ie zagotavljal. da je dolžnost cerkve in njene duhovščine, posegati v politično življenje. Menimo, da tega tudi danes ne bo zanika!. Od poseganja cerkve in njene duhovščine v politično življenje pa do zlorabe vere in cerkve v politične svrhe je zelo majhen korak. O tem pričajo nešteti slučaji, zlasti v podeželskih župnijah, kjer stoji prebivalstvo pod izljuč-nim vplivom polltikujoče duhovščine. »Slovenec* trdi. da je ljudi v taboru SDS nagnala skupaj sila razmer. SDS Pa se ni stvorila šele pod PP vlado ln jugoslovensko napredno demokratsko gibanje ni šele od včeraj, pa tndi ne samo za jutri. Njegov obstoj niti najmanj ni odvisen od trenutne politične konste-lacije. Zato se tudi ne bomo prepirali s »Slovencem* radi zapuščajočih trum. Zagotavljamo ga le, da bo Imel še prezgodaj priliko prepričati se o čem drugem. Klerikalna stranka je dosedaj slovensko vprašanje le kompromitirala in če bi ne bilo med Slovenci naprednih elementov, bi Slovencev bržkone v Jugoslaviji sploh ne bilo. Stranka, ki je po svojih voditeljih proglašala narodnost za poganstvo ln ki H Je vrhovni vzor klerikalni internacfjonalizem, se izdaja za slovensko, ker it ie slovenstvo sredstvo v dosego ultramontansklh ciljev. Iskreno slovenska je slovenska demokracija, ki dela za lepšo bodočnost Slovencev v skupni zajednlci z ostalimi deli jugoslovenskega naroda. O tem ne govori samo zgodovina, marveč bo pričala tudi bodočnost. Sokol Sokolski praznik v Višnji gori. Pod tem naslovom objavljena prireditev v 192. štev. »Jirtra* z dne 22. avgusta se v toliko popravlja, da se olimpijski prvak brat Leon StukelJ ni udeležil slavnost! samo kot gost, anrpak Je tudi nastopil pri lavni telovadbi ter s svojimi težkimi vajami žel burno pohvalo vsega navzočega občinstva. Iz Trbovelj t— Penzijonlranfe po ncnvm pravilniku. Na podlagi zdravniških preiskav in spričeval so se penzijotiirali v smislu odloka Radarskega glavarstva t dne 22. maja t 1. št. 1513 sledeči rudarji, in sicer z mesečno penzijo, ki je označena v oklepe jih: Ferdi* nand Bratun (800 Din), Melhijor Borštner (800), Peter Brezovar (800), Antcm Dreni* šak (800), Jernej Ferant (800), Ivan Flere (800), Franc Guna (200), Franc Gajšek (670) Franc Golež (728), Franc Guček (440), Aloj zfj Hribar (344). Franc JakS (800). Alojz Jere (800), Ivan Jurman (800), Franc Kram« žaT (800), Franc Knez (800). Jože Kobalj (584). Jože Kastelic (368), Jože Petrič (800) Franc Talčar (800), Martin Požun (200), To« maž Pikelj (150). Anton Rozina (632), Av« gust Ravnikar (800), Jože Schoner (760). Iv. Stiptč (800), Alojz Umek (656), Ivan Ule (1000), Andrej Volčanšek (800). Miha Veli« govšek (4401. Ana Vovkova (208), Terezija Verbičeva (208), Alojz Voga (150), Franc Zalar (800), Ivan Kilar (800). Poteg tega so se priznale na podlagi zdravniških preiskav in od zdravnikov izgotovljenih spričeval na« slednje rente za utrpele nezgode in to v Trbovljah: Frencu VizovISku (200). Kuzmi Ostrovcrkovu (93.75), Ludviku Poibiču (2251 Francu Kleč-j (250), v Hrastniku: Mariji Smoličevi (1000) in Antonu Emeršiču (200). t— Okrevališče v Gaberskem. Na konfe« renči 20. t. m. se je glede okrevališča v Ga« berskem sklenilo, da naj se še letos dogradi most čez potok ob stavbni parceli, nadalje cesta pod stavbiščem in ograja okrog par.-cele Slednjič bi se tudi še adaptiralo staro Kmetovo poslopje v Gaberskem za oskrbni« ka, služilo pa bi obenem tudi za pisarne pred dograditvijo posameznih objektov. Y to svrho je že izdelalo gradbeno podjetje «Slograd» iz Ljubljane dctajlirane načrte in proračune, ki znašajo okroglo 1.200.000 Din brez opreme; primitivna ''prcm.i pozneje jc računana na okoli 100.000 Din. Na temelju načrtov bi se priče! graditi cb.fckt I. in II, v katerih bi bilo prostora za J.S bolnikov, Sele naslcdnic leto, medtrir. ko objekt III. najbržc sploh ne bo priš-.>1 v poštev, ker je prevladovalo mnenie. da bosta prva dva cb jekta zadostovala za daljšo dobo let; 90 bol« nikov. kolikor bi iili moQV> Siti v vseh treh ohjc':t!h okrevališča bržkone nc bo nikdar po dosedanjih izgledih. Ob prvem mednarodnem kongresu profesorjev v Beogradu Prihod in sprejem delegatov z zapada. Ljubljana, 25. avgusta. Na dolgi poti na prvi mednarodni profesorski kongres, ki se te dni vrši v Beogradu, je z jutranjim tržaškim brzo-vlakom dospela na naše ozemlje močna deputacija kongresistov z zapada ter doživela v Ljubljani izredno prisrčen sprejem. Deputacija šteje 30 oseb, med njimi: prof. Beltete in Claviere kot zastopnika mednarodnega pripravljalnega biroja za beograjski kongres, prof. Cope kot predsednik «Federation nationale des professeurs des lycees de France« ter gdč. Brechot kot podpredsednica in g. Favižres kot tajnik iste federac''e, nadalje gdč. Colette kot članica mednarodnega pripravljalnega odbora, profesor Bonln kot predsednik »Fedžrati-on nationale des professeurs des colle-ges de France*, prof. Pequer kot predsednik ter prof. Renard kot tajnik «Fe-dčration nationale des professeurs d' Athenčes de Belgique», g. Paul Roger kot oficijelni zastopnik francoske vlade. miss Theodora George kot pooblaščena delegatinja »Ligue Internationale des Socletes des Croix Rouges de la Jeunesse«, prof. Iwaszkiewicz kot zastopnik Poljske, prof. Braturac kot zastopnik Češkoslovaške ter g. Lloyd Storr Bert kot zastopnik angleškega prosvetnega ministra in predsednik cBoard of education« velike angleške vzgojne organizacije. Bilo pa je tudi nekaj gostov iz Amerike, Italije in od drugod ter več dam. Deputacijl so do Postojne šli naproti profesorji Dragoljub Nikolič iz Beograda ter Vincencij Marinko in dr. Pavel Brežnik iz Ljubljane. Utrujene od dolge nočne vožnje je na ljubljanskem kolodvoru prijetno presenetil prvi oficijelni pozdrav. Pri sprejemu so zastopali velikega župana prosvetni šef dr. Pe-stotnik, divizionarja general Zivkovlč, ljubljansko občino magistratni ravnatelj dr. Zamik, nadalje nadzornik srednjih šol prof. Wester in podpredsednik liublianske sekcije prof. udruženja prof. Hočevar. S kratkim, lepo zasnovanim pozdravnim nagovorom je dragim gostom v gladki francoščini izrekel dobrodošlico prof. dr. Sušnik in nato prof. Detela v imenu Franc. Instituta in cercla. V polnem vzradoščenju se je za pozdrav zahvalil prof. Beltete, nakar so se gosti podali v salon kolodvorske restavracije na zajtrk, ki ga je priredila ljubljanska sekcija prof. udruženja. Bila je vrlo srečna domislica sekcli-skega podpredsednika prof. Hočevarja, da je za razvedrilo gostov povabil k sprejemu kvartet prof. dr. Kozine, ki se je radevolje odzval, ter med zakusko nprav očaral celo družbo s celimi venč-ki naših najlepših narodnih pa tudi umetnih pesmi. Odobravanju, kar «un ban», domala ni bilo kraja. Tako je slovenska pesem štirih svežih, harmonično fino skladnih glasov (prof. Kozina. Burja. Berlot, Kragelj) nudila gostom po njih lastnem navdušenem zatrjevanju estetični užitek ln duševno okrepčilo po dolgi vožnji. Gostje so znali posrečeno kulturno gesto kvltirati z izrecno željo, da kvartet zapoje tudi našo državno himno, ki so jo poslušali stoje in se zanjo zahvalili s toplimi vzkliki: »Vive Ia Yougoslavie . . .!» Se tik pred odhodom brzovlaka. ki je krenil ob 8.35. je kvartet v poslovilo bra-vurozno odpel »Vasovalca«. Sloves je bil prisrčen. Vsa publika, katere se je medtem tudi precej nabralo na peronu. je najsimpatičneje vračala ^ pozdrave odhajajočim gostom, ki bodo dalje v Jugoslaviji in v Beogradu nedvomno deležni vseh simpatij in gostoljubnosti, a poleg vsega ipak končno potieso ob povratku v domovino gotovo tudi prvi, sveži, prijetni dojm iz Ljubljane. Slatinska nedelja Rogaška Slatina, 23. avgusta. Slatina je ljubljenec bogov. Kroginkrog tožijo o slabi sezoni, tu pa še sedaj vrvi življenje kot bi še ne stala jesen pred durmi. In vendar so že lipe vse ožgane, vrhovi kostanjev bledijo od ure do ure. Jasne pa se solnčni žarki, ki igrajo nad godovi v prvih nijansah jesenskih barv. Povsod tožijo o večnem deževju in res je prelestna dolina dan na dan obrobljena nakopičenih oblakov, a tu porosi komaj par trenutkov in že zopet bleste vabljive bele stezice med jarkim zelenjem, ki je sveže kot ob zgodnji pomladi. Deteljice cveto in duhte. Letos je torej lahko Slatina hvaležna verigi gorovja, ki ji sicer zemlje razgled, pa ji zato razbija in izpraznjuje natrpane oblake. Tudi današnja nedelja se je vsled tega kopala v mehkem jesenskem soln-cu, ko je za Bočem in na Pohorju monotono rosilo. Sicer nas vsak dan že ob 7. uri zjutraj prebudi godba, ki ima svoj paviljon ravno v sredini hiš, tako da privabi vse goste v park, ki je ravno sedaj pohotno razcvetel krog slatinskih vrelcev. Ob nedeljah pa čakamo z godbo do 10. ure, ko se pripeljejo na kratek oddih v Slatino tudi iz Maribora. Celja in Zagrebčani z avtomobili. Danes se je izkazal zlasti Maribor, ki je poslal svoje najboljše firme — Pinter & Le-nard, Gašpar in Faninger, Bidonc & Pregrad, Šostarir, preds. našega gremija Weixl. torej same naše gospodarske kapacitete. Zdi se nam prav in je bil že skrajni čas, da se naš mariborski trgovski svet zanima za svetovno zdravilišče v svojem območju. Če imamo že med sedmimi zdravniki komaj dva narodna Slovenca, ni treba, da prepuščamo tudi v trgovini eksploatacijo petih tisočev gostov samo tujcem. Imamo sicer enako radi brez izjeme vsakega tujca in bomo tudi v polni meri respek-tirali v zdravilišču vsako narodnost, vsakomur prijazno postregli v njegovem občevalnem jeziku, toda zaslužek mora ostati doma, v naših rokah. Ni pa seveda zadostna legitimacija za etabli-ranje v takšnem svetovnem zdravilišču trkanje na narodna prsa. Predvsem trebamo absolutne strokovne sposobnosti, solidnosti in primerne inteligence, finega nastopa, kajti takšno zdravilišče vrši za državo tudi veliko reprezentativno nalogo pred tujim svetom, ki igra važno vlogo — toda o tem ob drugi priliki. Danes smo že sredi vrvenja tisoč-glave mešane publike, med katero bi skoro ne slišali slovenske besede, ko bi ne bilo nekaj Mariborčanov in še malo Ljubljane. Vsi smo zgoščeni krog belih mornarjev, ki jih dirigira predlanski znanec iz Maribora, kapelnik Ma-jer. Razvajeni gostje iz velikih mest ga hvalijo in ploskajo odkrito izbranim, z umevanjem. občutkom in s fineso podanim arijam priznanih oper. Smetana, Čajkovski, Dvofak. Verdi, Bizet. Pucci-ni, Grieg, pa tudi Lehar in Kalman in jugoslovenski mojstri so naši stalni ljubki gostje v godbenem paviljonu. Za vsakogar nekaj, in tako je bil pred par dnevi benefični koncert v zdraviliški dvorani prav častno obiskan. Izvajanje pa je bilo tudi v vsakem oziru na umetniški višini. To je lep uspeh mlade godbe naših mornarjev iz Kotorja in zadoščenje za trud delavnemu kapelniku. Kadar ni godbe, ki pa svira tudi po- BLITNI KINO Matica Telefon 124. Vsled velike dolžine filma se vrše predstave točno ob: Vj5, 7, i/«10. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Cene nezvišane. 9 T SilCOT priznano najboljši francoski komik in vsi ostali dobro nam znani najboljši igralci prvovrstnih francoskih gledališč igra o glavne vloge v velikanskem pustolovnem filmu : TIH MINH ""^Sfl* (Nova Izdaja) Vsebina je, kakor običajno pri teh Gaumont filmih istočasno polna ljubezni, romantike In napeto zanimivih pustolovnlh zapletljajev. Film je posnet v najlepših krajih romantične Francoske. Vsled ogromne dolžine se isti predvaja v dveh delih. poldne in zvečer, pa zopet Čitamo. pije. mo vodo in pa — fotografiramo se. Sediš na klopi in kramljaš, gledaš bogate, priprosto, a fino in okusno oblečene kmetice Svabinje ali skušaš koketirati z ognjevitimi Madžarkami in na-pudranimi hčerkami Beograda in že te bliskne naš pridni celjski Pelikan. Zvečer je že ra^.obešena fotografija v izložbi. pa si jo kupiš za — 5 Din. V Slatini smo torej vsaj pri fotografih pod pariteto. Ker sem že pri solidnosti in nedelji, od boga izvoljenim dnevom za zlete, naj še nategnem potrpežljivost šefre-dakterja s solidnostjo zdraviliškega ravnateljstva. Sobe po zdraviliških do-mih namreč niso prav nič dražje kot v hotelih naših mest. ampak še cenejše. In da gostom ni dolgčas, ima zdravilišče letos tudi tri nove avtomobile za izlete, pa se ljudje prav pridno vozijo v Maribor, Celje. Dobrno, Krapino, iz Zagreba pa prihaja opoldne stalno avtobus, ki proti večeru zopet odpelje goste. V Dobrno in Maribor stane vožnja sem in tja samo 120 Din za osebo in prav elegantno tečejo avtomobilčki. Dolgčas nam torej ni in to je prvo za gosta — poleg solidnih cen ob času denarne krize. a- r. Proslava 3G!etnice Prometnega društva na Bledu V nedeljo dne 23. t. m. je naše agilno tujsko-prometno društvo na Bledu na skromen in dostojen način proslavilo 30 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je Prometno društvo priredilo plavalno in kolesarsko tekmo, ki so prav dobro uspele. Najlepši del proslave pa je tvorila svečana otvoritev elegantnega, nad 16 m visokega razglednega stolpa na griču Bledeč. Za naš tujski promet tako zaslužni g. dvorni svetnik dr. Ferjančič je z lepo zamišljenim govorom pozdravil navzoče, očrtal v kratkih potezah zgodovino in delovanje blejskega Prometnega društva in poročal o izrednih materijalnih žrtvah, ki jih je doprineslo društvo in požrtvovalni možje k zgradbi tega stolpa. Po končanem slovesnem pozdravu je g. govornik izročil stolp prometu. Otvoritvi je prisostvoval skoro celoten občinski odbor z županom Kendo na čelu. cel odbor Prometnega društva, med njimi posebno zaslužni gg. Jakob Peternel, Ivan Pretnar. Anton Vovk in Leopold Stuchly. nadalje cela garnizija blejska, ter zastopnik Zveze za tujski promet ravnatelj Pintar. Po otvoritvi se je pričela živahna prosta zabava, pri kateri je sodelovala vojaška godba. Zvečer je bil stolp sijajno razsvetljen z električnimi žarnicami. Obžalovati je le, da se je vsled grozečega slabega vremena te lepe prireditve udeležilo dokaj malo Ljubljančanov. Filmsko posnemanje naravnih krasot Slovenije Znamenita pariška tvrdka Pathč frč-res je pred dvema mesecema poslala v našo državo svojega operaterja g. Gil-berta, da posnema najznamenitejše kraje in naravne krasote. G. Gilbert se je mudil v Srbiji, Bosni, Črni gori. Dalmaciji in Hrvatski. V Slovenijo je prišel pretečeni teden ter je izjavil, da ima na razpolago za naše kraje samo še dva dni. Vsled pičlo odmerjenega časa se seveda ni moglo napraviti toliko posnetkov kot bi bilo potreba in je prišla v poštev samo Gorenjska. Generalni tajnik Zvze za tujski promet g. Pintar je spremljal g. Gilberta na njegovem potovanju ter ga je opozoril na najlepše motive: Kranj. Bled, Bohinjska Bistrica, Bohinjsko jezero ter Kranjska gora. Po posredovanju g. okr. glavarja radovljiškega in g. župana iz Kranjske gore se je posrečilo aranžirati za fil-manje lično in pestro grupo naših lepih narodnih noš. — Vsled slabega vremena je žal moral izostati izlet na Jezersko. — G. Gilbert se ni mogel zadosti načuditi lepoti in ljubkosti naših krajev ter redu in snagi, ki vlada pri nas: osobito so mu ugajala z cvetlicami Kulturni pregled Ar.zažmanl za mariborsko opero. Uprava mariborskega gledališča ]e angažirala tenorista Petra Burjo ra baritonist3 Pavla Koviča, oba absolventa pevske šole prof. drja. Pavla Kozine v Ljubljani. Redni pouk pri prof. Kontni prične letos dne L septembra. Dalmatinska pevska župa »Hektoro- vi pričajte »e. Dobivajo se V prodajalnah. 93-1 iy) Najugodnejši n=*kwp mr obleke Vam Rudi Josip Rojina, Uublfsaa. * Kako raznovrstni so izdelki, ki Jih izdeluje tovarna testenin «Pekatete», se boš lahko prepričal na veleseimu paviljon «G». * Gospodinje vpoštevajte! Naše milo znamke »Gazela« se izdeluje iz najfinejših snovi, ki perilu ne škodujejo. Zato perete z nJim brez truda ter dosežete, da je perilo res snežnobelo. * V boju zoper grižo ln druge nalezljive bolezni je edino uspešno desinfekcijsko sredstvo «SANITOL». Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. f^roizvaja ga Chemo-techna, Ljubljana, Mestni trg 10. 1560 * Podeželski odri. Vsled preselitve v nove prostore so naprodaj kompletne garniture kulis po zelo nizki ceni. Ogledajo se lahko pri ^Gledališkem odru» Narodne čitalnice v Kranju, kamor naj se naslavljajo tudi event. ponudbe. 1693 * Edino primeren za dekoracijo razstavnih prostorov na velesejmu Je dekoracijski papir, ki ga je v bogati izbiri prejela danes iz Pariza tt. M. Tičar, Ljubljana. Kdor si ogleda vzorce v izložbi trgovine, se bo prepričal, da bo že dekorirana koj a sama privlačna sila za obiskovalce. Poslužite se ugodne priložnosti. 1702 * Lov na divje svinje. Srezki poglavar v Brežicah nas obvešča, da bo v nedeljo dne 30. avgusta velik lov na divje svinje na veleposestvu Rudolfa Hoscheka na Planini pri Sevnici. Vabimo svoje člane, da si privoščijo ta užitek. Zbirališče ob 8. uri na postaji Sevnica. Avtomobili na razpolago. Prehrano Je prinesti s seboi. Strelja se samo s kroglo. Od ustreljenega plena obdrži strelec običajno trofejo. — Slov. lovsko društvo v Ljubljani. 1704 * Razstavo psov v Zagrebu ]e Zagrcbač-Ker tehničnih priprav za projektirano razstavo ni mogoče dovršiti do otvoritve II. mednarodne razstave avtomobilov, lovske in splošne športne razstave v Zagrebu, ki se otvori dne 8. septembra, je pripravljalni odbor sklenil, da se razstava psov preloži na pozsneijši čas. Dan otvortve bo pravočasno razglašen. * Zavod za slepe deklice. Nasledniki grofa Pejačeviča so podarili državi na pusti »Moja volja« v Slavoniji štirinajst oralov obsežno zemljišče z lepo hišo in gozdom vred. Ministrstvo za socijalno politiko je poslopje in zemljišče prepustilo »Kolu srp-skih sestara« v Beogradu, ki bo tam ustanovilo zavod za slepe deklice. * Otvoritve Doma na Krvavcu se udeleži čitalniški pevski zbor rn del salonskega orkestra iz Kranja. Kranjska podružnica SPD bo k prvemu ljubljanskemu vlaku oskrbela avtomobie in druga vozila, tako da bodo jetranji izletniki lahko že do 10. t. m. (11.) ure na zeleni planini pod Krvavcem, Pešcem priporočamo sledeča pota: 1.) Kamnik 5 en turška gora, Sv. Ambrož; 2.) Strahovi-ca, Osredek, Križka planina; 3.) Holmec, Komenda, Šentirrška gora; 4.) Zalog Sentur-ška gora. Od kranjske strani pa: 1.) Cerklje, Sv. Ambrož, 2.) Velesovo, Štefanja gora, Davovec, 3.) Olševek, štefanja gora, 4.) Predvor, Tupaliče, Možjanca, štefanja gora, 5.) Kokra, (Tomarek) Davovec, 6.) Ko-kriJko sedlo, G'eben (ali Kavče) Koren, Veliki zvok. Vsa pota bodo dobro markirana; siceT pa ne bode mogoče nikamor zaiti, ker že vsa okolica nestrpno pričakuje otvoritvenih slavnosti, tako da bodo 6. septembra vsa pota preprežena z živo vezjo od slehernega okoliškega seftšča gori do skalnih vršacev Izza ozadja zelenega Krvavca. Samotarski ljudomržci nam ta dan ne uidejo, ker jih masa novopečenih planincev zajame v svoje mreže in sfioma pri-tira v rajajoče kolo. * Poučno potovanje v južno Srbijo. Ude-ložniki odidejo iz Ljubljane v soboto dne 29. t m. ob 11. uri zvečer, oni iz Štajerske pa z vlaki tako, da bodo ob eni ponoči na dan 30. t. m. v Zidanem mostu. Ce bi se želel tega zleta udeltžiti še kdo, ki se doslej ni javil, naj se oglasi radi polovične vožnje in drugih informacij v Agrarnem biroju dipl. agr. A. Jatrmika v Ljubljani, ŠelenbuTgova ulica 7-1. (nasproti gl.Vvne pošte) najkasneje do 29. t. m. opoldne. — Sprejem takih zamudnikov je z ozirom r.a že odrejeni prostor v vagonih — omejen. Strošek polovične vožnje je okoli 600 Din. * Požar na Bledu. Na Bledu Jc v nedeljo ponoči na doslej nepojasnjen način izbruhnil požar v gospodarskem poslopju trgovca Frana Zupana. Požar, ki se je naglo širil je upepelil tudi hišo in gospodarsko poslopje posestnika Franca VIdica. Poslopja so pogorela do tal. Energični akciji gasilnih društev z Bleda, Rečice, Gorij, Zasipa, Breznice, Žirovnice, Rtonega tn Boh. Bele pa se je posrečilo omejiti požar, ki bi se bil sicer lahko še dalje razširil in povzročil ogromno škodo. Pogoreli objekti so bili sicer zavarovani, a žal le za neznatne svote. * Četveronožnj gosti na Triglavu. Pišejo nam: »Jutro« je prineslo dne 21. t- m. med domačimi vestmi notico, da je odnesel pes gosp. P. S. iz Ljubljane prvenstvo pri plezanju na vrh Triglava. Temu pa ni tako! Moj krivonogi dakel »\Valdi«, ki mi je sledil na vseh mojih potih, se je udeležil že 18. avgusta 1909. ekspedicije na Triglav. Kri- vonožec pa vživa še to prednost, da je kot pravi »gore sin« zdelal sam celo pot na vrh Triglava in nazaj, ne da bi ga kdo nosil v zobeh. Seveda tudi moj »ranjki« ni bil »prvi«, kajti čast prvenstva bode gotovo odnesel kak «cucek» iz Bohinja ali pa iz Mojstrane. Spominjam se dobro, da so spremljali mladino s planin, ko je posečala sivega očanca, tudi domači kužeti. * Peš do morja. Oddelek ljubljanskih tabornikov je napravil po vzoru starih slovenskih študentov pešizlet do morja. Odšli so 9. t. m. iz Ljubljane in se vrnili v nedeljo. Pot jih je vodila mimo Križne jame preko Loža, Prezida, Trstja, Gerovega, Črnega Loga, Mrzle Vodice, Jelenjeka v Ba-knr. Pri morju so ostali ne' •« dn; in se v--uil; potem čez Delnice in Kočevje v Ljubljano. Menda ni treba . - .....; vzgojnega pomena takih ckspedicij za mlade duše. Starši le želimo, da bi nam priredila gozdovniška organizacija še več takih Izletov za našo mladino. * Pomagajte nam. Podporno društvo slepih v Ljubljani nam piše: Tekoči mesec se nas nihče ni spomnil s kakim miiodarom To se je zgodilo sedaj prvič, odkar obstoja naše društvo Zato se obračamo na usmiljena srca s prošnjo, naj nam pomagajo nam na-jbedrejšim in se nas spomnijo z darovi. * Strašen požar v Teiovu. V mestu Te-tovu v Macedoniji je izbruhnili v nedeljo ponoči v neki pekami v ulici princa Gjurgja požar, ki se je bliskoma razširil tudi na sosedno Hartvigovo ulico. V nekaj urah je vpepelil požar 50 hiš in trgovin. Škoda znaša nad 5 milijonov dinarjev. Požar so udu-šili šele zjutraj s pomočjo vojaštva in žan-darmerija. innaDn-- aiisiBssaBzsssssssaESBagtsasBBa Veiecenjene dame! Ali že poznate — SANOFORM? * Rodbinska tragedija. V nedeljo zvečer je vratar našega poslaništva na Dunaju Pavel Obriskar v prepiru ustrelil svojo ženo, nato pa še sam sebi pognal kroglo v glavo. Oba sta mrtva. Zakonca Oriskal sta bfla sicer sodno ločena, stanovala Pa sta skupaj, ker žena ni mogla dobiti lastnega stanovanja. To neprostovoljno skupno bivanje je dalo povod večnim prepirom in je dovedlo do katastrofe. * Ženski detektivi. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je uvedlo neko novost: namestilo je dve ženski v nravstveno policijo. Ženska detektiva imatal dolžnost, da jx> rr.znih skrivališčih iščeta sumljive dekHoe, zlasti one, ki so že bile kaznovane zaradi tajne prostitucije. Ta novotarlja je pokazala že lepe uspehe glede pobijanja tajne prostitucije. Iz Ljubljane u— Jesensko porotno zasedanje. Pri deželnem kot porotnem sodišču v Ljubljani se prične dne 14. septembra tretje letošnje porotno zasedanje. Spored porotnih obravnav še ni določen. u— Umrli v LjuMJanL Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Gabrijela Gram, ha železniškega ključavničarja, 2 leti ln pol. — Neža Klembas, zasebnlca, 63 let. — Josip ŠinigoJ, ključavničarjev novorojenček, 10 ur. — Neža Rajmiš, posestni-kova hči, hiralka, 32 let. u— Preprečen samomor. V nedeljo okoli 2. zjutraj Je prišel po cesti št I. na Glm-cah proti železniškemu prelazu mlajši moški in se vlegel malo pred prihodom vlaka čez tračnice, hoteč v smrt na enak način, kakor v petek Ivan Podobnik. Zeleznl-škl čuvaj Josip Turšič je še pravočasno opazil neznančevo namero in sklical ljudi, katerim se ie končno z velikim naporom posrečilo, da so odstranili preko tračnic ležečega mladeniča, ki se Je branil na vse kriplje. Kasneje došll stražnik je spozna! v obupancu 32-letnega mizarskega pomočnika I. H. z Gline. Kaj je vzrok njegovemu obupu nI hotel povedati. Po odhodu vlaka ga je stražnik odvedel na dom. u— Najnovejše bluze, otroške ln datnske obleke, priporoča Krištofič-Btičar. u— Datrsko krojaštvo .los. Setinc-Bersin se Je preselilo v Rožno ulico 41. 1701 u— Minister Šuperina v LJubljani. Na svoji poti na Bled se Je minister za pošto in brzojav dr. Šuperina včeraj ves dan zadržal v Ljubljani. Po kratki inšpekciji na poštnem ravnateljstvu se je z avtom popeljal na ogled po mestu. u— Našla se je sinoči v Knaflovi ulici ženska rokavica. Dcbi se v trafiki Blaž na Dunajski cesti št. 12. u— Pazite na svoje otroke! Voznik cestne železnice Alojz Blažič je našel v nedeljo na Zaloški cesti pred Leoniščem štiriletnega otroka, močno potolčenega na čelu, ki Je Jokal na vse pretege. Odvedel ga Je na stražnico v Moste, kjer je otrok izpovedal, da ga Je podrl tramvajski voz in poškodoval. Dečka so po daljšem poizvedovanju oddali staršem, katerim se Je Izmuznil In odhitel na glavno cesto, kjer ga Je dohitela nesreča. u— Streha se Je udrla. V soboto popoldne se Je odtrgalo okrog 50 kvadratnih metrov strehe na poslopju stare predilnice na vogalu Miklošičeve ln Pražakove ceste, ki je last Jadranske banke in padlo na dvorišče. Vzrok je bilo preperelo bruno, ki Je nosilo kos strehe in se je vsled teže prelomilo. Nesreče zrušenje strehe nI napravilo nobene, ker se takrat ni nahajal n!kdo na dvorišču. u— Ogenj v Dravliab. V nedeljo okoli pol 24. ure se ie v strehi hiše št. 40 v Drav jah, ki je last Jakcba Tomšiča, pokazal rdeči petelin. Ogenj je buknil nenadoma v noč z vso silo in kot bi trenil objel slamnato streho, ki je v hipu zgorela. Prva Je zapazila požar soseda Marija Rojina, ki je opozorila vse tri stranke, stanujoče v goreči hiši in nato druge ljudi, da so priklicali domače gasilce, ki so ogenj takoj lokalizi-rali. Sosedne hiše so bile v veliki nevarno- v najmoderne .'■; barvah se dobijo najceneje v modnem salonu Z, RHahnič-Gorjans Kopitarjeva ulica štev. 1. sti, da preide ogenj tudi nanje. Kako je ogenj nastal še ni ugotovljeno. Najbrže jt padla iz dimnika na slamo iskra in povzročila požar. Škoda, ki Jo je napravil cgenj, znaša okrog 15 000 Din, ki pa Je z zavarovalnino krita. Hiša Je bila že stara ter jo Je mislil lastnik ravno te dni renovirati. u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 2 prestopka pijanosti, 1 pretep, 1 goljufija, 1 prestopek malomarnosti pri nadzorovanju otrok, 1 nezgoda, 5 prestopkov cestnega policijskega reda, 3 prestopki obrtnega reda in 1 požar. Aretacija Je bila izvršena 1 in sicer radi neplačanega užitka. Iz Maribora a— Generalni direktor državnih železnic inž. Ilič Je dospel v spremstvu oblastnega direktorja dr. Borka na službenem potovanju v nedeljo popoldne z brzovlakom lz Ljubljane v Maribor. Po prihodu se Je takoj odpeljal v svojem salonskem vozu na koroški kolodvor, kjer je pregledal kurilnico in delavnice. Po večerji se Je vrši! v restavraciji prijateljski sestanek železniškega uradništva, kjer je sodeloval tudi znani trlo Harfe in kvartet Drave. Včeraj zjutrai se Je g. generalni direktor odpeljal z zagrebškim brzovlakom proti Zagrebu. a— Državna borza dela. V času od 16j do 22. t. m. so bili pri državni borzi dela; v Mariboru 203 slučaji prostih služb, 236 oseb Je Iskalo službe v 104 slučajih je borza uspešno posredovala. a— Nesreča v avtomobilu. V nedeljo okG H 16. ure so pripeljali z rešilnim vozom v mariborsko bolnioo gospo Moravec, soprogo trgovca z gumijem. Gospa se Je vozila z avtom iz Marenberga v Maribor. Radi nekega defekta je avto zavozii po obronku ceste, nakar se je prevrgel. Pri tem je šipa na avtu tako nevarno obrezala gospo Moravec na obeh' nogah, da so Jo morali prepeljati v bolnico, kjer Je bila popoldne operirana. Gospod Moravec ln otrok sta ostala nepoškodovana. a— Riziko dela. 33-letn! 'delavec lesne Industrije «l 9. url zvečer v restavracij! Narodnega doma sestanek, pričakujoč polnoštevilne udeležbe. e— Obrtniško zborovanje. Občesloven-sko obrtno društvo Je Imelo v nedeljo v Narodnem domu zborovanje, ki pa Je bilo zelo nepovoljno obiskano, dasi so se ga udeležili tudi nekateri obrtniki Iz okolice in iz vse Savinjske doline. Predavanja strokovnjakov o delavskem zakonu, o davčnih bremenih in o obrestni meri, o rečeh, ki silno težijo obrtnika, bi pač zaslužila, da bi Jih prišlo poslušat več nego kakih 70 ljudi. e— Katehetski sestanek. Danes, dne 25. avgusta se bo vršil v zavodu šolskih sester sestanek katehetov iz mariborske in ljubljanske škofije. Razpravljali bodo o šolskih in stanovskih zadevah. e— Westeoove hiše. V soboto Je tvrdka Westen dogradila svojo šesto stanovanjsko hišo v Gaberju. ki bo služila neoženjenemu delavstvu. Hiša stoji na polju za Čečkom, Je dvonadstropna In zelo udobno urejena. Novost je za naše kraje, da bo imelo delavstvo veliko skupno obednico. Iz Primorja * Konec drugega slovenskega razreda r.a ljudskih šolah v Julijski Krajini Z leto* šnjim šolskim letom 1925/26 se ukine na vseh ljudskih šolah v Julijski Krajini drugi razred, ki je bil doslej slovenski. Otroci bo* do morali tudi v tem razredu poslušati pouk lo v italijanskem jeziku. e Tretji redni občni zbor Dijaške Matice v Trstu se bo vršil v nedeljo dr.e 6. septem bra v dvorani Delavskega konzumnega dru* štva pri Sv. Jakobu. * Zopet hišne preiskave. V Gorici so obi» skali te dni policijski organi Glubichcvo lekarno, kjer so izvršili telesno preiskavo na farmacevtu Mihi Koširju. Košir je moral peljati detektive tudi na svoj dom, kjer mu jo policija vse premetala. Obe preiskavi sta bili brezuspešni. * Nov poveljnik vojaškega okrožja v Go> riet. Za novega poveljnika vojaškega okrož* ja v Gorici je imenovan bivši poveljnik 73. pcšpolka, cavalicrc Peter Ridolfi. c Si-momor Slovenke v Sapolju. V Na» polju sc je vrgla v morje 241ctna Amalija Komavli iz Podgore pri Gorici. Vzela si je življenje radi nesrečne prevare v IjubeznL Letalo za 150 potnikov Zračni strokovnjak londonskega «Sta-ra» priobčuje zanimive podatke iz razgovora z ameriškim inženjerjem Novar-rom, ki je specijalist v gradbi letal. Ta konstrukter se pripravlja na organiziranje redne prekomorske zračne službe med Evropo in Ameriko z novimi orjaškimi aeropiani iastne konstrukcije. — Novarro računa na finančno pomoč gospodarskih krogov, ki jim je gotovo mnogo na tem, da se čimprej udejstvijo njegovi načrti, ki so vse prej kot fantastični. Tudi predsednik Coolidge je naklonjen akciji in je že obljubil svojo pomoč. Inženjer Novarro je celih šest let delal načrte za svoja letala, ki so zamišljena kot aeropiani za prevoz potnikov in tudi blaga, in ne bodo, kar se tiče nosilnosti, mnogo zaostajali za zrakoplovi. Imajo pa to prednost, da bodo veliko hitrejši in okretnejši. Varnost je popolnoma zajamčena, tako da potovanje z niimi ne bo nikak riziko, vsai kakor sam zatrjuje. Pri tej priliki bodi omenjeno, da se je že opetovano izkazalo, da so letala tem varnejša in zanesljivejša, čim večja so. To se vidi zlasti pri poslednjem tipu nemških potniških letal «Jun-ker», ki vozijo tudi na progi Dunaj— Celovec—Trst. Novarrovi aeropiani bodo popolnoma iz kovine, in sicer iz jekla in duralumi-nija. Široki bodo 56 metrov. Imeli bodo po troje krovov in se bodo s tem zelo razlikovali od dosedanjih avijonov, ki so večinoma dvokrovniki, pa tudi enokrov-niki. Gnalo jih bo devetero motorjev po 450 konjskih sil, skupaj torej 4050. En motor bo nameščen pred aparatom, ostali pa v dveh skupinah po dva na vsaki strani letala. Med vsakim parom motorjev je zamišljena kabina za mehanike, ki imajo nalogo paziti na stroje. Posadka teh orjaških aeroplanov bo znašala 35 mož, raed njimi dva kapitana in dva letalska strokovnjaka. Na vsakem aparatu bo po 12 mehanikov, ki se bodo menjali vsakih 8 ur. Letala bodo imela po dvoje gondol, od katerih bo imela vsaka po en salon, dolg 13.50 in širok 2.80 metrov. Sredi aeroplana bosta ti dve gondoli zvezani s hodnikom za izprehajanje. Prostora bo na aparatih za 150 potnikov. Zamišljena so tudi skladišča za tovor, bencin, olje, vodo, živila itd. Na krovu bo električna kuhinja. Posebnost teli aeroplanov je, da se lahko v 24 urah pre-urede v vojne svrhe za prevoz čet in za metanje bomb, ki jih bodo jemala seboj na tone. Vsako letalo bo imelo razen drugih tehničnih pripomočkov tudi brezžično telefonijo in telegrafijo, tako da bo v stalni zvezi s kopnim. Posamezni deli avijona bodo seveda med seboi tudi spojeni s telefonom, zlasti s poveljniško kabino, kar je važno za plovbo po zraku. Nadalje so zamišljene tudi reševalne naprave za primer nesreče na morju. Vsak aeroplan ima zadostno število rešilnih pasov na krovu, prav kakor na ladjah. Manjkali tudi ne bodo rešilni čolni, majhne ladjice iz jekla in duralu-minija, ki se daio v par minutah sestaviti in more z njimi posadka takoj odpluti in se tako rešiti pred vrtincem, ki ga povzroča voda. ko se letalo potaplja. Hitrost teh zračnih velikanov je preračun jena na 150 milj na uro. Ni iasno iz poročil angleških listov, ali so to angleške ali morske milje. V prvem primeru bi znašala torej hitrost 240, v drugem pa 270 kilometrov na uro. — Ako vzamemo za podlago le 100 milj, bi se ogromna razdalja med Londonom in Newyorkom prevozila v dobrih 35 urah, torej v poldrugem dnevu. Stroški konstrukcije takega orjaškega letala so proračunjeni na 150.000 funtov ali nekaj nad 40 milijonov dinarjev. Da bi se mogla uvesti redna zračna služba s temi aparati, jih bo treba zgraditi več. Po mnenju graditelja Novarra naj bi se osnovala posebna družba s kapitalom šestih milijonov funtov (160 milijonov dinarjev). Izračunano je, da bi se ta letalska služba prav dobro rentirala. Vož- nja za enega potnika iz Anglije v Ameriko ali obratno bi znašala približno 55 funtov, t. j. nekaj nad 14.000 dinarjev, kar nekako odgovarja prevoznim prvega razreda z velikimi prekooceanskimi pamiki. Razlika obstoja pa predvsem v tem. da rabiš za vožnjo preko oceana z brzim parnikom še vedno najmanj pet dni in pol. dočim bi jo napravil s temi ogromnimi letali v poldrugem dnevu. Zanimanje za ta letala ie naravno na obeh straneh Atlantskega oceana ogromno. Govori se, da je znesek dveh milijonov funtov za družbo, ki se bo osnovala za obratovanje s temi aeropiani. že zagotovljen. Računajo, da bo ostanek štirih milijonov funtov kmalu podpisan, tako da bi se v par mesecih začelo z gradbo teh zračnih kolosov. Feiiedvajsetlefcmca prvega se Te dni praznujejo Nemci 251etnico prvega poleta vodljivega zrakoplova, ki ga je bil zgradil grof Zeppelin v Fried-richshafnu ob Bodenskem jezeru. Na programu so razne prireditve, ker hočejo Nemci to obletnico dostojno praznovati. V nizu prireditev je tudi tekma navadnih balonov v Friedrichshafnu. Dopuščeni so bili baloni, ki so se dvignili pretekli teden v zrak, vseh velikosti do 2000 kubičnih metrov plinske prostornine. ! ekma je bila zelo zanimiva in je pokazala ugodne uspehe v plovbi z ne-vodliivimi baloni. V petek se je dvignilo v zrak sedem balonov. V petek zvečer je imel dr. Eckener, ki je lansko iesen vodil poslednji zrakoplov Zeppelinovih delavnic, «Z R 111», preko oceana v Ameriko, kjer vrši sedaj službo kot »Los Angeles», last ameriške vojne mornarice, slavnostni govor, ki so ga pričakovali z veliko napetostjo. Med drugim je dejal govornik, da je zrakoplov naravnost ustvarjen za raziskavanje neznanih krajev, zlasti polarnih. Dejal je, da antanta gotovo ne more imeti namena, da bi tehnično tako veliko pridobitev, kot so vodljivi zrakoplovi, v Nemčiji popolnoma onemogočila, in da bo prekinila prepoved gradbe zeppelinov, ki imajo preko 30.000 kubičnih metrov plinske prostornine. Na koncu svojega govora je razpravljal dr. Eckener tudi o svojem načrtu gradbe velikega zrakoplova za raziskavanje severnega tečaja, ki naj bi ga zgradil nemški narod. S tem govorom v zvezi so izdali vodilni možje v Nemčiji proglas na prebivalstvo, naj prispeva s kolikor mogoče velikimi zneski, da se omogoči znanstvena raziskava neznanih krajev, predvsem polarnih, s pomočjo velikega zep-pelina. Doslej je že podpisanih nekaj zneskov. Računati je. da se bodo Nemci v velikem številu odzvali pozivu, ker da gre za narodno čast. Maliaradža Paiiaiski «Jutro» je že pisalo o indijskem ma-haradži Patialskem, enem najbogatejših ljudi na svetu, ki se udeleži zasedanja Zveze narodov kot zastopnik napol neodvisnih indijskih držav. Maharadža, kar pomenja v indiiščini nekaj toliko kot knez. ima jedva 36 let ter je zelo bogat. Maharadži prinašajo njegova posestva in drugi dohodki nekaj nad 15 milijonov zlatih dinarjev na leto. Suveren potuje po svetu svojemu stanu primerno, z vsem sijajem indijskega mogotca. Vzgojen je evropsko i.n govori več jezikov. Oblečen je moderno ravno tako tudi njegova žena in otroci. Edino, kar ga spominja na Orijent, je njegov indijski turban z dragocenimi kamni. V Londonu so za kneza naieli celo prvo nadstropje enega največjih hotelov. Savoya. Ker je maharadža zelo izbirčen in noče priti z navadnimi ljudmi v dotiko, so preuredili zanj celo vrsto sob. Mnogo sten so morali prebiti in napraviti posebna vrata, druge pa za- zidati* čeprav samo za par dni Knez ie dal urediti za čas svojega bivanja v Londonu vse sobe po svoje in namestiti v njih precej lastnega pohištva, lastne preproge, zavese itd. Dvajset avtomobilov so morali najeti, da so v Parizu prepeljali nočno prtljago maharadže na kolodvor, za kar je bilo potrebnih več vagonov posebnega vlaka, s katerim se je peljal s spremstvom na Angleško. Knez ima seboj 50 ljudi, Indijcev višjih kast. Od teh je 20 veljakov, od katerih hrani vsak po en ključ dragocenih jeklenih zabojev, v katerih so dragulji, vredni več sto milijonov. V teh zabojih hrani maharadža Patial-skj kronske zaklade svoje kneževine, ki so se tekom tisoč let nakopičili v rodbini potentata. Žlahtni kamni, ki jih nosi na svojem indijskem turbanu, se cenijo na najmanj tri milijone v zlatu! Maha-radžova rodbina ima seboj več sto najdragocenejših oblek. Večino oblačil imajo le po enkrat na sebi. In jekleni zaboji, v katerih vozi knez seboi vrednosti, s katerimi bi lahko kupil cel kup železnic. brodovia celih parobrodnih družb in cela mesta! V zabojih so diamant!, rubini, smaragdi, biseri, debeli kot lešniki in še večii. V njih je zlata na stote. Pa ne morda cekinov ali zlata v palicah. ampak dragoceni starinski predmeti so to, umetniška dela, ki se sploh ne daio oceniti, stvari, ki so se podedovale od rodu do rodu in jih časte kot svetinje. Dvajset jeklenih zabojev, staroi.ndij-sko delo. dvajset ključev, dvajset ključarjev. pri katerih se to dostojanstvo podeduje od očeta na sina že stoletja. Zato mora biti teh dvajset mogočnežev vedno okoli kneza, ker brez njih ne more do svojih zakladov. Maharadža Patialski Pa ni lenuh in ne uživa samo svojega neizmernega bogastva, ampak dela po 12 do 16 ur na dan. Kaj. to je tajnost, ki io vč le njegova naizaneslji-veiša okolica, samo njegovi osebni tajniki. __ Strašen čin blaznika Te dni se je sprehajal v Genovi no promenadi 26 letni brzojavni nameščenec Ludvik Giacona, ki je bil že dvakrat v blaznici in so ga vedno izpustili kot ozdravljenega. Vendar so se na možu že večkrat pojavili znaki, iz katerih se vidi, da duševno r.i normalen. Ker sicer ni bil nadležen, se je svobodno gibal in je tudi redno vršil svojo službo. Naenkrat je zagrabil Giacona petletnega sinčka spedicijskega uradnika Gia-conellija, Itala, ki se je v bližini igral z obročem. Dvignil je otroka in ga z naglo kretnjo vrgel preko zidu v 15 metrov globok prepad. Nesrečni oče otroka je sede! v bližini, a mu ni mogel priskočiti r.a ?omoč, ker .ie bilo že pre-kasno. Stekel je sicer po stopnicah v globino, vendar je bil otrok že mrtev. Množica, ki je prisostvovala groznemu prizoru, je hotela morilca linčati. Policija je komaj ubranila Giacono, da ga niso ljudje pobili na tla kot steklega psa. Na policiji je izjavil Giacona, da se je deček nekaj pregreši! in da ga ie hotel le kaznovati s strahom, ki nai bi mu ga prizadejal, ko ga je držal čez zid nad prepadom. Otroka nikakor ni mislil umoriti. Naenkrat pa ga je nekaj prijelo in ni mogel drugače, kot da je moral vreči otroka v globino. Kasneje je Giacona preklical svojo prvotno izjavo in rekel, da se je Ie šali!. Več ni bilo mogoče izvedeti od njega, ker je zopet začel zmedeno govoriti. Morilca so odpravili v blaznico. posetnikom velesejma. da si na istem in to v paviljonu „1" 213/17 naroče oblačila za jesensko in zimsko se^!jo. Vzorci krasnih angleških blag, ter vodja ateljej bo cenj. naročnikom na razpolago. Izgotavlja se po meri, ali že izdelane. Drage Schwab, Ljubljana. IX Prvi starokatolliki ikof v Avstrip. V kratkem se izvrši posvetitev prvega staro« katoliškega škofa v Avstriji Adalberta Schin delarja. Posvetitev se bo vršila ob priliki desetega mednarodnega starokatoliškega kongresa v Bernu. Posvetitev novega škofa izvrši švicarski škof, vseučiliški profesor dr. Adolf Kiiry ob asistenci češkoslovaškega škofa Alojzia Pušk* in nemškega škofa pro fesorja dr. Mooga. X Velika železniška nesreča se je zgo« dila v Denveru (Colorado), kjer sta trčila dva izletniška vlaka. Nesreča je zahtevala 15 mrtvih in 75 raniencev. X Kolera. Na Filipinskih otokih se je raz širila kolera. V Manilli je umrlo že nad 20 oseb. X Sestanek med na smrt obsojenima zakoncema Lederer. Te dni je dovolil budim« peštanski državni pravdnik na smrt obsoje« ni Mici Lederer obisk pri ijenem ravnotako na smrt obsojenemu možu, ki je zatrt v vojaških zaporih. Čas za razgovor je bil določen na pet minut. Zakonca sta se scš!a v pisarni sodnega predsednika, kjer sta se objelz. Ta scena jc trajala pet minut, zato jc predsednik izjavil: Določenih pet minut je minulo. Zakonca nista mosh spregovo» riti nobene besede Lcdcrerjcvo so prepe* ljali nazaj v jetnišoiao. X Rer.\tzky izpuščen. Tz Budimpešte po« ročajo, da je bil v soboto izpuščen iz zapo« rov Edmund Benitzkv proti kavciji 300 mi« lijonov madžarskih kron. Pred jetnišnico je pričakovala Benitzkega velika množica, ki je priredila bivšemu notranjemu ministru ži« vahne ovacije. Množica je vzklikala: Živci Benitzkv živel kralj Otol Na vprašanje pri« šotnih zastopnikov časopisja, kaj namera* va storiti, je odgovoril: Kopat se grem! X V letalu preko oceana. Francoska leta!« ca Tarascon in Coli nameravata v kratkem poleteti iz Pariza v Newyork z velikim aera planom. Leteti nameravata po najkrajši po« ti brez pristanka. Priprave so že tako da« leč napredovale, da računajo s poletom za začetek septembra. Letalca bosta porabila za polet velik dvokrovnik s 420 konjskih sil močnim motorjem. Bencina mislita vzeti seboj za 50 ur vožnje. Akademzčni slikar V. Hynais umri Med češkimi znanstveniki in umetniki ima smrt letos bogato žetev. Ugrabila je po vrsti že več odličnih in zaslužnih delavcev na vseh poljih kulturnega življenja in tem težkim izgubam se je pridružil v soboto zjutraj morda najtežji udarec — umrl je znameniti slikar Voj-tech Hynais. V podolskem sanatoriju v Pragi je bolehal pokojni šest tednov na neozdravljivi bolezni, v petek je nastopila kriza, bol-likov krepki organizem je podlegel komplikaciji in v soboto zjutraj je Hynais po težkih mukah preminul. Z njim je odšel v večnost tipični predstavitelj starejše češke slikarske generacije, izborni profesor, ki je vzgojil celo vrsto mladih slikarjev, ki jim je dalo njegovo učenje podlago in oprede-lieni značaj umetniškega ustvarjanja. Hynais je prinesel v češko umetnost povsem nove in privlačne vrednote, ki so pomenile v upodabljajoči umetnosti nekaj bolj svežega in duhovitega, kot pa je bil zastareli duh nemškega vpliva. Svojim učencem je skušal dati na pot v življenje vse, kar je odlikovalo njegovo umetnost: fineso linije, gracijoz-nost modelov in nežnost kolorita. Hynais je bil za češke razmere epo-halni pojav. Rojen je bil 14. decembra 1854. na Dunaju, kjer ie študiral najprej pri znanem slikarju A. Feuerbachu. Iz te šole je odnesel gracijozno - klasični smisel za linijo in pravi umetniški ari-stokratizem. Po študijskem potovanju v Italiji je vstopil v Parizu v Geromov atelje na Ecole des Beaux - Arts, kjer je bil ves čas pod vplivom znamenitega francoskega slikarja Baudrega, čigar dekorativne slike v pariški Operi so zbujale takrat splošno pozornost občinstva in mladih talentov. Ta šola in vpliv se je s Hynaisovo solidnostjo in pridnostjo še izpopolnil. Leta 1880. se je vrnil Hy-nais kot temeljito izšolani slikar v Prago, kjer mu je bila poverjena dekoracija stopnišča in budoarja kraljevske lože v Narodnem divadlu. Tem alegorijam se že poznajo tipične lastnosti Hynaisove-ga sloga. Alegorije štirih letnih časov v budoarju Narodnega divadla so eno najboljših umetniških del te vrste. Hynai-sov ustvarjajoči genij se je pa še bolj uveljavil v nadaljevanju teh alegorij, namreč v dekoracijah Lecomtove vile v Auteuilu pri Parizu. V velikih slikah na stopnišču Narodnega divadla je pokazal Hynais pravzaprav prvo državno češko alegorično sliko. To je alegorija dežele svetovaclavske krone in podoba miru. Tu vidimo vpliv narodnih motivov. ki se poznajo z malimi izjemami vsem Hynaisovim delom. Pokojni je bi! v svojem praškem ateljeju. ko je izbruhnil 1. 1881. na podstrešju Narodnega divadla požar. Bil je med prvimi, ki so pohiteli, da rešijo Talijin liram preteče nevarnosti. Gledališče je zapustil šele takrat, ko je padel na tla veliki lestenec. Povodom jubilejnih svečanosti leta 1918. je pripovedoval o vtisu, ki ga je napravila nanj usodna noč, ko je požar ogrožal eno najdražjih narodnih svetinj. V odsevu plamena so stale okrog Narodnega divadla množice praškega občinstva. Tedaj ie Hynais instinktivno začutil, da je sin tega naroda, ki tako ljubi hram svoje umetnosti. In ko je videl, s kakim navdušenjem zbirajo ljudje prostovoljne prispevke za obnovo gledališča, je vzel r.a pot v Pariz ne le Nerudovo mnenje o češkem ljudstvu, nego tudi idejo za največja delo. za krasno sliko na novem zastoru Narodnega divadla. To je eden najlepših zastorov na svetu. Prvotni osnutek leži v pariškem Musče des Arts decoratifs. Za večino češkega naroda je Hynais slikar tega zastora. Slikal ga ie s pariškima prijateljema Karbovvskim in Dersi-rierjem v posebnem paviljonu na dvorišču češke tehnike. Brez zaprek seve ni šlo. Arhitekt Scliulz in stavbni odbor je imel vedno kake neumestne predloge. Ko je pa Hynais zahteval, naj mu preskrbe za preizkusno večernega efekta primerno razsvetljavo, so mu poslali navadno svetiljko. Po povratku v Pariz je delal Hynais za državno porcelanasto manufalcturo v Sevres, izdelal je za dunajski Burg-theater mojstrske lunete z dramatičnimi pesniki vseh časov in ljubke motive za dekoracijo lož. Doba borbe za moder no umetnost, za realizem svetlobe in risb je našla v Hvnaisu navdušenega sobojevnika. Od leta 1893. je živel Hynais stalno na Češkem kot profesor praške akademije upodabljajočih umetnosti. Njegovo zadnje dekorativno delo so alegorije na kupoli Pantlieona Češkega muzeja Naslikal je tudi Masarykov portret in pripravljal veliko delo — sliko Kristusa pred Pilatom, ki je pa žal ni dovršil, ker ga je prehitela smrt. Med najznamenitejša Hynaisova dela spadaio: Zastor Narodnega divadla v Pragi (1881). Alegorija Leto in Pravda, Parisova razsodba, jubilejni plakat češke umetniške razstave, portret Hlavka in Lobkovica. dekoracije v dunajskem dvor. gledališču in Burgtheatru. razne slike, portreti in diplome. Za svoje delo je bil odlikovan v Parizu kot član mednarodnega jurija za pariško razstavo z zlato medaljo, bil je tudi vitez častno Legiie in v inozemskem kulturnem svetu so mu sploh priznavali velike zasluge za razvoj moderne dekorativne umetnosti. S Hynaisom ie izgubila češka umetnost izredno talentiranega in agilnega moža, kj ga bo težko pogre-šaJa. _ Izseljevanje iz Češkoslovaške. Tz poročila češkoslovaškega državnega statističnega urada je razvidno, da je število izseljencev v !. 1924. za 14 944 oseb večje napram številu v i. 1922. Iz bivšega madžarskega ozemlja se je izseliIo37.695 oseb. Naj več oseb se je izselilo v Zedinjene države in v Francijo. Iz poročila je torej razvidno, da prevladuje v Slovakih' tudi v svobodni državi še vedno izsel.ieniški nagon. Rudyard Kipling: Vplivnost V Simli so namestitve za eno leto, za dve leti in za pet let ter so stalne namestitve, kjer lahko ostanete do konca svojega življenja in si zasigurate rdeča lica in čedne dohodke. Seveda greste lahko v dolino, kadar nastopi mrzli čas, kajti Simla je precej pusta takrat. Tarrion je prišel kdo ve od kod, od daleč, daleč, iz pozabljenega kraja sosednje Indije, kjer vozijo z volmi, če se ne motim. Spadal je k nekemu polku, ampak najrajši bi se bil poslovil od njega in živel v Simli za vedno in vedno. Za kaj posebnega mu ni bilo mar, razen za dobrega konja in za čedno tovarišico. Mislil je, da je zmožen za vsako delo, kar je silno lepa vera, če jo ima človek v svojem srcu. Bil je spreten v marsičem in je znal zabavati ljudi okoli sebe, še celo v osrednji Indiji. Tako je prišel gori v Simlo in ker je bil brihten in zabaven, je gravitiral seveda k mrs. Hauksbee, ki je lahko oprostila, samo stupidnosti ne. Nekoč ji je napravil veliko uslugo s tem, da ji je izpremenil dan na povabilu na veliki ples, ki bi se ga bila mrs. Hauksbee silno rada udeležila, a se ga ni mogla, ker se je bila skregala s pod-kraljevim pribočnikom, ki jo je kot malenkosten človek pač povabil na mali ples šestega, namesto na veliki ples šestindvajsetega Bil je silno prav čeden slučaj ponaredbe. Ko je mrs. Houksbee pokazala svoje vabilo pod-kraljevemu adjutantu in ga podražila nalahko, da se ne zna boljše maščevati, je on res mislil, da se je zmotil; in je — kar je bilo zelo modro — prišel do tega, da je zastonj prepirati se z mrs. Hauksbee. Ona pa je bila hvaležna Tarrionu in ga je vprašala, kaj lahko stori zanj. On je odgovoril pri-prosto: »Jaz sem vojščak na dopustu in gledam, kaj bi uplenil. Jaz nimam v Simli nobenega zanimanja. Mojega imena ne pozna nihče, ki ima kako važno mesto, jaz pa si želim službe, dobro in zdravo »pukka«-službo. Uverjen sem, da storite Vi vse, česar se poprimete. Ali mi hočete pomagati.« Mrs. Hauksbee je minuto pomislila in povlekla konico svojega jahaškega biča preko ustnic, kar je bila njena navada, kadar je kaj premišljevala. Potem so se njene oči zabiiskale in je rekla: »Hočem« ter mu stisnila roko. Tarrion, ki je imel popolno zaupanje v to veliko ženo, se ni dalje nič brigal za svoj posel, razun da je razmišljal, kakšne vrste nameščenje bo dobil. Mrs. Hauksbee je začela preračunavati vse cene predsednikov oddelkov in svetnikov, ki jih je poznala in čim bolj je premišljevala, tem bolj se je smejala, kajti njeno srce je bilo pri tem udeleženo in to jo je zabavalo. Potem je vzela v roke civilno listo in je pregledala nameščenja v njej. V civilni listi je nekaj prav čednih mest. Končno se je odločila, da posadi Tarriona v politično službo, dasi se ji je zdel predober zanjo. Kakšen načrt je imela, da to izvede, je nazadnje vseeno, ker ji ie šla sreča ali usoda na roko, in ni imela drugega dela, nego paziti na dogodke in se okoristiti z njimi. Vsi podkralji, ki pridejo prvič sem. se pehajo skozi »diplomatske skrivnosti«. Te se sčasoma izgubijo, toda te skrbi se primejo vseh od začetka, ker so šele prišli v deželo. Takratni podkralj, ki je imel to bolezen, — to je bilo davno prej, preden je prišel lord Dufferin iz Kanade, ali lord Ripon iz srca angleške cerkve, — jo je imel v precejšnji meri. In posledica je bila, da so ljudje, ki so šele spoznali uradne skrivnosti, hodili kakor nesrečniki okoli. In podkralj je bil ponosen na to, da je svojemu štabu vcepil pojem molčečnosti. Toda vrhovna vlada ima lahkomiselno navado, da sporoči vse, kar dela, tiskanim papirjem. Ti papirji se pečajo z vsem — od plačevanja po 200 rupij za »tajno službo« domačinov do ukorov domačinom »vakilom« in »motami-dom* in do precej osornih pisem domačim knezom, naj imajo svojo hišo v redu, naj ne kradejo žensk in ne ba-šejo svojih žalilcev s stolčenim rdečim poprom in naj ne uganjajo takih ne- navadnosti. Seveda se te stvari ne sme-io razvedeti, kajti domači knezi se — uradno — nikoli ne motijo in njihove države so — uradno — prav tako dobro upravljane kakor naše zemlje. Tudi posebne nagrade raznim čudnim osebam niso popolnoma pripravne za novine. dasi bi dale večkrat prav čedno čtivo. Kadar je vrhovna vlada v Simli, se ti papirji napravijo tam in cirkuli-rajo okoli ljudi, ki se jih tičejo, ali v uradnih mapah ali po pošti. Načelo tajnosti je bilo temu podkralju prav tako važno kakor služba in on je bil mnenja, da dobrohoten despotizem, kakršen je naš. nikoli ne more dovoliti, da bi se tudi kaka taka mala stvar, kakor je namestitev poduradnikov, raz-vedela, preden je čas za to. On se je vedno odlikoval po svojih načelih. Tistikrat so pripravljali prav zelo važen kup spisov. Ta je imel potovati iz rok v roke od enega konca Simle do drugega. Vtaknili pa ga niso v uraden, temveč v širok bledorožnat ovitek na štiri ogle; stvar je bila pisana na mehek, voljan papir. Naslovljen je bil na »The Head Clerk etc. etc.« Med »The Head Clerk etc. etc.* in med »Mrs. Hauksbee« s svedrci pa ni prav velike razlike, zlasti če je naslov pisan s slabo pisavo, kakor je bila ta. »Chapras-si«, ki je imel ovitek dostaviti, ni bil nič večji idiot, kakor je večina »chapras-sijev«. On je samo pozabil, komu ima izročiti ta neuradni ovitek, zato je vpra- šal prvega Angleža, ki ga je srečal, in ta je bil slučajno neki mož, ki je z veliko naglico jahal na Annandale. Anglež jc naslov komaj po vrhu pogledal in rekel: »Hauksbee, sahib ki mem« in ie jahal naprej. Chaprassi je napravil takisto, kajti bilo je zadnje pismo in bi bil rad z delom pri kraju. Potrdila ni bilo treba: zato je vrinil pismo služabniku gospe Hauksbee in je odšel, da s svojim prijateljem malo pokadi. Mrs. Hauksbee je pričakovala pravkar od svoje prijateljice nekaj krojnih vzorcev na tankem papirju. Brž, ko je dobila veliki stirioglati omot, je vzkliknila: »O, ta prijaznost!«, ga prerezala z nožem za papir in vsi spisi, ki so bili notri, so padli na tla. Mrs. Hauksbee je začela čitati. Saj sem rekla, da so posebno važni spisi, To je popolnoma dovoli za vas, da veste. Nanašali so se na neko korespondenco. na dvoje kaznovanj, na odločno povelje nekemu domačemu poglavarju in na dva tucata drugih stvari. Mrs. Hauksbee je težko sopla, ko je čitala, kajti prvi pogled na nago mašinerijo velike indijske vlade brez ostenja, laka in prepleska ter brez ograje napravi vtis na najneumnejšega človeka. Mrs. Hauksbee pa je brihtna ženska, Sprva se je nekoliko prestrašila in je občutila, kakor da bi bila prijela blisk za rep in ni prav vedela, kaj naj napravi s tem. Na robu spisov so bile opazke in začetne črke; opazke pa so vo Revija letošnjega veiesejma Letošnja prireditev Ljubljanskega vzorčnega velesejma, ki se bo otvoril svečano v soboto 29. t. m., bo nudila zelo pestro sliko ter bo zadovoljila vse interesente. Razstava proizvodov je bogatejša kakor prejšnja leta. Naši indu-strijci ter nekaj veletrgovcev in obrtnikov so se za letošnji velesejem kljub težki stagnaciji in hudi gospodarski krizi pripravili z najizbranejšimi proizvodi. Govori se, da bodo na velesejmu cene predmetov znatno nižje kakor doslej in bo torej imel vsak interesent priliko, dar si krije potrebe ne samo iz prve roke,-.marveč tudi ceneje kot dosedaj. Vejeseimska uorava je razstavljene proizvode razdelila na naslednji način: V paviljonu E se bo videla najprej naša papirna industrija, grafika, karto-naža, lepenka, pisarniške potrebščine, štampilje in zvezki. Tem predmetom se priključi les, in sicer najraznovrstnejša stanovanjska oprema in pohištvo, pisalne mize in japetniški izdelki, razni čolni, lesna galaitterija, okvirji, ribniška roba in drugo. Erta atrakcij letošnje prireditve pa bo gotovo kolektivna razstava naše lesne industrije, katere se udeleži 45 tvrdk z izbranim lesom. Inozemstvo, zlasti Italija in Grčija, kaže baš za ta oddelek posebno zanimanje in uprava velesejma ni pozabila za primerno propasando. Lepo izdelani plu-tovinski zamaški. sestavljeni v krasnih skupinah, so našim obiskovalcem že znani. Za lesno stroko se vrsti kemična industrija z najrazličnejšimi izdelki. Od čistila za čevlje, fotomanufakture, umetnih gnojil, olja, mila do sveč in voska, vse je zastopano. Za naše dame zanimiva kosmetika bo razstavila potom najrazličnejših tvrdk najnovejše preparate. Sledi še živilska industrija in že smo pri izhodu paviljona E. Paviljon F je v velikem kontrastu s prejšnjim paviljonom. Obiskovalci bodo občudovali mogočne stroje za obdelovanje lesa in kovin, lokomobile. mlekarske in opekarske stroje, pletilne stroje, sesaljke. transmisije. turbine in strojne dele. Nadaljevanje paviljona F je paviljon G. ki prikazuje najrazno-vrstnejše izdelke iz železa in jekla, orožje, municijo, električne in plinske naprave, kljuke, pile. posode, spojke, stavbeno okovje, štedilnike, verige, vijake, zavore, žage, žeblje, železne blagajne, aluminijeve izdelke, bakrene kotle, jedilno orodje, ključavnice, tehtnice. Zanimiva bo tudi razstava avtomobilov, motornih koles in bicikljev. Posebno interesantna pa bo letos velika razstava poljedelskih strojev in poljedelskega orodja najmodernejše vrste in po nizkih cenah, tako da gotovo noben kmetovalec ne bo odšel s sejma praznih rok. Vrstijo se še kleparska galanterija, pločevinasti izdelki, tiskarniški in knji-goveški stroji, palično in obročno železo. instalacijski materijal, bakrena žica in pa najmodernejše — radio v bogati izbiri. Razna glasbila, športno in telovadno orodje bodo gotovo tudi vzbudila splošno zanimanje. Paviljon H je deloma trgovinski paviljon, kjer razstavi naša trgovina, deloma pa je podaljšek paviljona I za tekstljno stroko, konfekcijo, kožuhovi-no, perilo, blago, bombaževo tkanino, pletenine, preproge, uniforme, vrvarske izdelke. Zelo lepa je ekspozicija neke svetovne tvrdke v perzijskih in orientalskih preprogah. Urad za pospeševanje obrti je pod spretnim vodstvom aranžiral kolektivno razstavo naše male obrti, ki bo nudila dokaj zanimivega, ne samo raz stališča kupčije, marveč bo tudi poučna, ker nam bo po-kazaia. da je tudi naša mala obrt močno razvita in se tned njo najdejo pravi mojstri. Mestna plinarna bo letos praktično predvajala uporabo plina, njen prostor bo menda zbirališče vestnih gospodinj. Razni vozovi in kolarski izdelki na polpokritem prostoru tvorijo zaključek. V paviljonu I bodo razstavljeni poleg splošne tekstilne industrije usnje in konfekcija usnja, gonilni jermeni, gornji deli za čevlje, leseni cveki, obutev, podplati, strojilni ekstrakti in usnjarska galanterija. j Čitatelje bo zanimalo pač tudi to, kaj ; se bo videlo na sejmišču pod milim ne- i bom. Poleg najrazličnejših paviljonov naše industrije, traktorjev, poljedelskih strojev, voz, bo vzbujala zanimanje na novo postavljena enodružinska stanovanjska vila s krasnimi rastlinjaki in cvetličnjaki. Velesejmski prostor se je v teku let izpremenil v pravcati park. Češkoslovaški državni paviljon je letos zaseden po češkoslovaški težki in železni industriji. Na vinskem prostoru pa se bodo nudila najboljša vina in sočni prigrizki naših domačih industrijskih podjetij. __ Hmelj Nurnberg, 24. avgusta. Po železnici dovoženo 170, prodano 130 bal. Najpr-vovrstnejši hmelj čvrstejši — do 470 do 480 mark; drugovrstno blago — čvrsto — do 420—455 mark za 50 kg. Žatec, 22. avgusta. Kupčija s hmeljem se precej živahno razvija. Močno povpraševanje ni povsem krito, ker še ni dovolj blaga. Cene so skokoma porasle in so bile 21. t. m. 3100—3450 Kč za 50 kg Dosedanji rezultati obiranja pokazujejo jasno, da bo pridelek še manjši, kakor se je cenilo pred 14 dnevi, in bo v ža-teškem okrožju znašal le 80.000—90.000 starih centov po 50 kg. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Pšenica: sremska 255, dva vagona. Tur ščica: baška, ladja Begy 190, 40 vagonov. M o k a: «0s» 440, dva vagona. Tendenca mlačna. = Beograjski gospodarski kongres. Zastopniki beograjske Industrijske zbornice, Udruženja izvoznikov in Centrale industrijskih korporacij so sklenili, da se tretji r^dnj letni kongres gospodarskih krogov, ki je bil določen na 5. in 6. septembra preloži na 19. in 20. septembra t. 1. To se je zgodilo zaradi tega, ker mnogi naši privredniM, zlasti izvozniki iz Beograda in industriici iz Zagreba odpotujejo v češkoslovaško 'n Poljsko, da prisostvujejo otvoritvam praškega in Ivovskega velesejma. Za kongres je sedaj definitivno določen naslednji dnevni red: 1.) vprašanje davkov, sedanje stanje in reforma; 2.) naše socijalno zakonodajstvo sedanje stanje in reforma; 3.) poročilo o delu tretjega kongresa Mednarodne trgovske zbornice v Bruslju; 4.) mere za pospeševanje naše izvoza in prognoza za nastopajočo izvozno sezono. = Uradni tečaji za september: napoleon-dor 216, turška lira 242, angleški funt 271, dolar 55.8, kanadski dolar 55.3, zlata nemška marka 13-3, poljski zlatnik 10, avstrijski šiling 7.85, 100 francoskih frankov 262, 100 švicarskih frankov 1083, 100 Italijanskih lir 202, 100 belgijskih frankov 254, 100 ho-landskih goldinarjev 2250, 100 iejev 28.5, 100 levov 40.6, 100 danskih kron 1293, 100 norveških kron 1045, 100 švedskih kron 1500, 100 pezetosev 805, 100 drahem 86, 100 češkoslovaških kron 165.5, 1 milijon madžarskih kron 785 Din. — Velika divldenda našega sladkornega pc&Setja. Bilančna seja sladkcnie tvornice v Cupriji je sklenila, da se bo izplačala drvi-denda 60 Din na delnico, dočim je lani znašala dividenda le 16 Din. — Slsdkor-na industrija torej pri nas izvrstno uspeva, zato pa morajo konzumentj drago plačevati sladkor. Spričo takih razmer je tudi razumljivo, da so se producenti sladkorne pese odločno postavili po robu sladkornim tvornicam, ki so se branile plačati sladkorno peso po tistih cenah, ki so jih oni popolnoma upravičeno zahtevali. = Permanentne legitimacije za letošnji velesejem veljajo Din 50. in upravičujejo imetnika do poljubnega večkratnega vstopa na sejmišče. Poleg tega pa irpravičujejo letos tudi do brezplačnega vstopa na vtnski prostor po 6. uri zvečer, tako da se vsakemu obiskovalcu izplača nakut) legitimacije, ki mu velja za ves čas trajanja sejma in nudi enajst dni poučne zabave ln užitka. Tudi si kupec ne more naenkrat ogledati izdelke, ki ga zanimajo. = Dobave- Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 7. septembra pri komandi vojnog okruga v Mariboru glede dobave 120.000 kg sena ln 60.000 kg slame; 9. septembra pri hrtendanturt Dravske dl-vizijske oblasti v Ljubljani za dobavo 150 tisoč kilogramov sena In 80.000 kg slame: 19. septembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave Jermenov in usnja; pri direkciji državnfh železnic v Subotici glede dobave risalnega materija!« in glede dobave Samotne opeke; 21. septembra Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave hrastovih pragov: 22. septembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobav koKakov z:: kuplja-nje (Vacutrnschlauch-Kupplun-gsniuiie) ter glede dobave železa za avtogensko varenje Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Stalni delegat velesejma ▼ Beogradu. Uprava Ljubljanskega velesejma je poslaJa v Beograd svojega stalnega delegata, ravnatelja Trgovske akademije g. dr. L. L. B6hma, da osebno v deputaciji povabi naj-odiičneiše osebnosti k otvoritvi letošnjega velesejma dne 29. t. m. = Razstava o amelijoracij&h in kmetijstvu v Napolju se bo vršila od 16. avgusta do 15. septembra t. L pod pokroviteljstvom italijanskega kratlja. Med razstavo bodo tudi poučne konference in je zato poset razstave osobite važnosti tudi za naše poljedelce. 24. avgusta. LJUBLJANA (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe ki v oklepajih kupčJJski zaključki.) Vrednote: investicijsko posojilo 80—0, zastavni teti Kranjske deželne banke 20—25, kom. zadoLžntce Kranjske dež. banke 20—25, Celjska posojilnica 202—203, (202), Ljubljanska kreditna banka 225—265, Merkantilna 100—104, Praštediona 895—0, Kreditni zavod 175—185, Strojne 95—112, Trbovlje 0—335, Vevče 111—0, Stavbna družba 165—180. — Blago: les: bukove deske, suhe, od 2 m dolž., napre), 25 mm od 12—30 cm šir., fco meja 520—0; jelove deske monte, 20 mm, 25 mm, med. 28 cm, 400 m8, fco meja 0—510; testoni, 4—10, motite, fco treja 0—545; bukova drva, 1 m dolž, suha, fco naklad, postaja 4 vagoni 17.50—17.50, (17.50); poljski pridelki: pšenica baška, fco naklad, post. 0—270, hrvatska, 76 kg 2—3% par. Ljubljana 0—282.50, domača, fco Ljubljana 275—0, otrobi pšen, drobni, fco Postojna trans. 1 vagon 195—195 (195); pšen, poldebeli, fco Postojna trans., 2 vagona 193—193 (193); turščica: slav., fco Prevalje 1 vagon 227 50—227.50 (227.50); slav., par. Ljubljana 0—220; oves slav, paT. Ljubljana 0—190; laneno seme, Ia, fco Ljubljana 550—0. ZAGREB. Položaj na efektnem tržišču neizpremenjesi. Pri bančnih papirjih je bilo največje zanimanje za Praštedlono, a na tržišču industrijskih vrednost za Slavonijo. Praštediona je bila nadalje čvrsta in se je zaključila od 915—920, dočim je Slavonija popustila. Vojna škoda je obdržala čvrstočo. Promptna se je v precejšnji meri iskala in Je poskočila na 300, proti koncu pa je ponovno oslabela na 298. — Na deviznem tržišču je bil priHčno živahen promet. Dinar je obdržal v Ctrrfhu svoj sobotni tečaj, toda ie Curih oslabel na svetovnem tržišču, kar se je odrazilo tudi na zagrebški borzi s splošno majhno okrepitvijo vseh tečajev razen Švice. Narodna banka je dajala blago v devizah na Švico, dočim Je devize na London kupovala. Italija je dalje mednarodno čvrsta. Skupni promet v devizah je znašal okrog 9 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 787.5— 792.5, ček 782.75—792.75, Berlin 1328.5-1338.5, Italija izplačilo 206.35—206.95, ček 206-55—208.95, London izplačilo 271.17— 273.17, ček 271—273, Newyork ček 55.58— 56.18, Pariz 263—267. Praga 165—167, Švica 11082—1090, ček 1082—1090; — valute : dolar 54.92—55.52 mK 0.0765—0.775; efekti: bančni: Eskomptna 114—120, Kreditna Zagreb 115—118. Hipo 66—67, Jugo 101.5—102.5, Obrtna 75—76. Praštediona 9175—920, Slavenska 65—66, Srpska 130— 131, Narodna 3500—3550: industrijski: Eksploatacija 45—50, Šc6erana 490—500, Nihag 38—41, Os.iečka ljevaonica 150—155, Gutmann 400-420, Slaveks 155—160, Slavonija 56—57, Trbovlje 340—350, Vevče 110—0, državni: mvestici.isko posoJHo 77J, agrarne <1—43.7.5. Vojna škoda 297.5—2985 za september 302.5—303.5, za oktober 0— 309, za december zaključek 314. BEOGRAD. V soglasju s položajem na curlški borzi, kjer so se vsi tečaji okrepiti, je tudi na beograjski borzi nastopila lahna okrepitev. Edino Švica Je ostala nespremenjena. Narodna banka je intervenirala v de-vizl na London. Celokupen promet Je znašal 8.7 milijona Din. Notirale so devize- Ber- bile dosti bolj ostre nego spisi. Začetnice so bile od mož, ki so danes že vsi mrtvi in pokopani: toda v svojih dneh so bili veliki možje. Mrs. Hauksbee je čitala dalje in je mirno premišljevala, ko je čitala. Kajti svesta si je bila vrednosti svoje najdbe in je preudar-jala, kako bi jo najbolje uporabila. Nato je vstopil Tarrion in sta skupaj pre-čitala vse papirje in Tarric- ki ni vede?, kako je prišla do njih. se je rotil. da je mrs. Hauksbee največja ženska na svetu. Mislim, da je bilo to res ali vsaj približno res. »Poštena pot je vedno najboljša pot« je rekel Tarrion po poldrugournem pro učavanju in razgovoru. »Ako preudarim vse stvari, je informacijska služba naj-bolja zame. Ali ta ali pa služba v zunanjem uradu. Grem oblegat velike bogove v njihovih svetiščih.« On ni poiskal kakega malega moža ali kakega malega velikega moža, ali kakega slabotnega načelnika mogočnega oddelka, temveč javil se je pri največjem in najmogočnejšem možu. ki ga je vlada imela, in mu je razložil, da bi rad dobil v Simli službo z dobro plačo. Kombinirana nesramnost zahteve je zabavala mogočnega moža in ker ni imel ta trenotek nikakega dela, je poslušal predloge predrznega Tarriona. »Vi imate, domnevam, mnogo posebnih sposobnosti, razun daru samozavesti, da utemeljujete z njimi svoje zahtevke. »O tem. Sir« je rekel Tarrion, »gre soditi Vam.» Nato je začel, ker je imel dober spomin, naštevati nekatere najvažnejše opazke iz papirjev — počasi in drugo za drugo, po kapljah, kakor se chlorodya vliva v kozarec. Ko je prišel do odločnega povelja — ln je tudi bilo odločno povelje — se je mogočni mož zmedel. Tarrion je končal: »In jaz sem mnenja, da je točna vednost take vrste vsaj toliko vredna de- : kreta za imenovanje v zunanjem ura- I du, kakor, recimo, če je kdo nečak že- ' ne kakega višjega častnika.« To je zadelo mogočnega moža v srce, kajti zadnja namestitev v zunanjem uradu se je izvršila po protekciji in on je to vedel. »Bom videl, kaj lahko storim za Vas«, je rekel mogočni gospod. »Najlepša hvala,« je rekel Tarrion. Nato se je poslovil, mogočni mož pa je šel pogledat kako bi se nameščenje preprečilo. Sledil je odmor enajstih dni z gro- i mom in bliskom in velikim brzojavlje- j njem. Mesto ni bilo posebno važno, ne- t slo je 500 do 700 rupij na mesec. Toda, 1 kakor je rekel podkralj, prvo načelo diplomatske tajnosti je to, da se varuje, in bolj ko verjetno je ,da bi bil dečko, ki je tako izborno informiran, vreden, da se premesti. In so ga premestili. Toda gotovo so kaj sumili, dasi je trdil, da je prišel do teh informacij samo po svojem posebnem talentu. Marsikaj iz te povesti, kakor tudi poznejšo povesi o manjkajočem ovoju, si morate sami dopolniti, kajti so razlogi, iz katerih se to ne da pisati. Če pa ne poznate razmer od »tam gori«, je ne boste znali dopolniti in rekli boste, da je to nemogoče. Kar je rekel podkralj, ko mu je bil Tarrion predstavljen, je bilo: »To je torej dečko, ki jc indijsko vlado v naskoku vzel, ne? Zapomnite si. dospod, da to ne gre dvakrat.« Torej je moral vendar kaj vedeti. Kar je rekel Tarrion. ko je čital svoje imenovanje v časnikih, je bilo: »Če bi bila mrs. Hauksbee dvajset let mlajša. jaz pa njen mož, bi bil v petnajstih letih podkralj Indije.« Kar pa je rekla mrs. Hauksbee, ko se ji je Tarrion zahvalil skoraj s solzami v očeh, je bilo najprvo: »Saj sem Vam rekla,« nato pa sama pri sebi: »Ali so moški neumni!« Ba 1333—1335, D-jnaj 789—791, Praga 16« —166.25, Budimpešta 0.07S2—0.0791, Bukarešta 28—28.50, London 272—272.15, New-york 55.85—55.925, Italija 207.5—208.25, Pariz 264—265. Švica 1085.5—1086. CURIH. Beograd 0.225, Berlin 1.2280, Newyork 516.50, London 25.07, Pariz 24.30, Milan 19.07, Praga 15.30, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.65, Varšava 84.50, Dunaj 72.55, Sofija 3.75. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 72.80, Živncstenska 308, Assicurazione Generali S5S0, Dalmazia 270, Oceania 176, Dalmazia cement 645, Split cement 473, Krka 410. Devize: Beograd 47.80 — 48.25, Dunaj 380 — 390, Budimpešta 0.0377 do 0.0384, Praga 79.25 — 80, Bukarešta 13 do 13.75, Pariz 127.25 — 128, London 130.15 do 130.60, Newyork 26.75 — 27, Curih 523 do 526. Valute: dinarji 47.60 — 48.10, 20 zlatih frankov 105 — 107, zlata lira 528.50. DUNAJ. BeogTad 12.67 — 12.71, Berlin 168.62 — 169.22, Budimpešta 99.5950 do 99.9950, Bukarešta 3.5850 — 3.6050, London 34.45 — 34.55, MIlan 26.19 — 26.31, New-york 708.65 — 711.15, Pariz 33.35 — 33.51, Praga 21.0050 — 21.0850, Sofija 5.1050 do 5.1450, Varšava 121.05 — 121.55, Curih 137.30 — 137.80: dinarji 12.68 — 12.74. PRAGA. Beograd 60.425, Curih 655.375, London 163.95, Milan 124, Newyork 33.75, Dunaj 475.625. BERLIN. Beograd 7.50, London 20.378, Newyork 4.195, Milan 15.59, Curih 81.28, Dunaj 59.11. LONDON, (ob 10.30) Beograd 272, Nev-york 485.71—485.73, Italija 131 iu tri osmin-ke, Švica 2506. Šport Semifinale za kraljev pokal V nedeljo sta se vršili semifinalni tekmi za kraljev pokal, in sicer v Beogradu med zagrebško in beograjsko in v Splitu med subotiško in splitsko reprezentanco. Vsa sportska javnost se je seveda v prvi vrsti zanimala za beograjsko tekmo. Izid tekme v Splitu ni dovoljeval nobenega dvoma. Go« tovo je bilo, da bo zmagal Split. To »c je tudi zgodilo. Split : Subotica 2 : 0 Split je zmagal brez posebnih težkoč. Po* drobnosti o tej tekmi bomo še poročali Zagreb : Beograd 2 : 1 (1 : 1) Zmaga Zagreba je bila zaslužena, ker »o bili Zagrebčani brezdvomno boljše moštvo. Zlasti v drugi polovici je zagrebško moštvo pokazalo lepo igro, ki se je odlikovala s smiselno kombinacijo. Obramba je delala odlično, kar se o napadalni vrsti ravno ne more reči. V napadalni vrsti sta odpovedala zlasti Benkovič in Buble. V prvi polovici je bila igra precej odprta. V drugi polovici je bil Zagreb v premoči in to zlasti radi tega, ker sc je napadalna vrsta nekoliko izpre« menila. Plazzeriano je šel na desno krilo, Benkovič pa na levo. Beograjska napadalna vrsta pa je v drugi polovici razočarala ter skušala doseči uspehe s prodori. V beograj« skem moštvu so bili dobri obe krili in »red« nji krilec Marjanovič. Zagrebčani so zelo dobro krili Jovanoviča in Petkoviča, vsled česar ta dva nista mogla priti do veljave, j Ob pričeku igre so bili vsi igrači precej J razburjeni. Vse žoge so končsle v outu. Igra i je precej odprta. V 36. minuti prosti strel j proti Zagrebu. V 40. minuti doseže Plazzer« ; riano prvi gol za Zagreb, v 42. minuti pro« ! sti strel iz daljave 25 metrov proti Zagrebu, j Vratar Mihelčič ga ni mogel obraniti radi i solnca in s tem Beograd izeuači. V drugi j polovici ostri napadi Zagreba, ki pa končajo i večinoma v off side Perške in Plazzeriana. V 9. minuti zabije Buble po lepem centru j Plazzeriana drugi gol. Premoč Zagrebčanov j postaja vedno večja. Beograd skuša izena. čiti, zlasti Sekulič ima v 44. minuti lepo pri* j liko, vendar pa gre žoga preko prečke. V \ zadnji minuti dva prosta strela proti Zagre« j bu, ki ostaneta neizrabljena. Sodnik Felver iz Sarajeva je bil dober. Tekmi je prisostvovalo 6000 gledalcev. V fi. nale za kraljev pokal, ki sc vrši prihodnjo nedeljo v Zagrebu, prideta torej Zagreb in Split 4 : 2 (2 : 2), Admira : Gersthof 4 : 0 (2 : 0) Weissc Elf : Bevegungsspieler 3 : 1 (1 : 1). Izmed ostalih tekem bi bilo omeniti: Cricke. ter : WAF 3 : 1 (2 : 0). Nicholson : Rag 3 : 1 (0 : 0), Ostmark : Donaustadt 2 : 1 (1 : 0), Bcvvegung XX. : Viktoria XXI. 3 : 0 (1 : 0). PRAGA: Sparta . ČAFK. 2 : 0 (1 : 0), Viktoria Žižkov : Vršovice 2 : 1 (0 : 1), Viktoria N. : Kladno 3 : 2 (3 : 1), Smichov : Kolin 3 : 0 (1 : 0). TOPLICE: TFC. : Liben (Praga) 2 : 1 (2 : 0). BUDIMPEŠTA: MTK. : Rapid (Dunaj) 3 : 1 (3 : 1). UTE. : FTC 3 : 2 (0 : 0). BRATISLAVA: Hakoah (Dunaj) : Ma. kabi 5 : 1 (1 : 1). KODA.V J: Švedska : Norveška 7 : 3 (3:2) NUERNBERG: Real (Sevilla) : L F. C. Niirnberg 0:1! VARŠAVA: F. C. Pardubic« : Poloni* 2 : 0 in 5 : 3. Kolesarske dirke AŠK. Primorje V proslavo petletnice svojega obstoja je ASK. Primorje priredilo v nedeljo več kolo sarskih dirk, od katerih je bila najvažnejša dirka na progi Ljubljana . Krka » Stična • Višnja gora . Ljubljana » Kranj . Šenčur « Mengeš . Ljubljana. Žalibog naši kolesarji nimajo preveč sreče. Start se je moral izvn Siti ob dežju in radi tega se je odpeljalo s cilja samo osem dirkačev. Prijavljenih jih je bilo 15, med njimi tudi znani dirkači iz Hr« vatske, ki se pa radi najavljenih tekem v svoji ožji domovini niso mogli udeležiti te jubilejne dirke. Radi dežja ccste, zlasti nt Dolenjskem in na progi Kranj.Mengeš niso bile v najboljšem stanju. Ze na Dolenjski cesti pri železniškem prelazu se je odcepila močna vodilna skupina, katero je tvorilo pet dirkačev. Ta skupina se je držala sku« paj skoraj do Ljubljane. Kmalu po Ljubljani sta se odcepila dva dirkača. Glavič, zelo sposoben dirkač je zaradi defekta, ki ga jo imel kmalu po Šenčurju zaostal za Kosmati, nom in Šolarjem, ki sta kljub slabi cesti vo« žila zelo dober tempo. Odločilna borba med imenovanima se je začela kmalu po JežicL V lepem spurtu je dospel kot prvi na cilj Josip šolar (kolesarska Ilirija) v času 4:5031 Pol kolesa za njim je prišel Kosmatin (ASK Primorje), kot tretji pa Glavič (ASK. Pri« morje) v 4:59.36. Sledila sta Hvala in Pele. Dopoldne »o se vršile še tri kolesarsko dirke, ki so imele nastopno rezultate: Dirka juniorjev, 10 kms 1. Gustinčič Just (Perun, Maribor) v 19:37, 2. Turk (Sava), 3. Golte« (Ilirija). Dirka novincev, 6 km: 1. Frelih Ivo (ASK. P.) v 11:54, 2. Sava, 3. Kocbek (ASK. P.) Domska dirka 3 km: 1. Batjel Fani (Sava) 3:45, 2. Raspotnik (Sav»), 3. Slamič Draga (Sava). Plavalne tekme na Bledu V svrho propagande plavalnega športa so se v nedeljo priredile na Bledu medklubske plavalne tekme, katerih so se udeležili Člani Ilirije, Primorja in Ljubljanskega šport« nega kluba. 2aIibog naši najboljši plava« nI so startali Rezultati zaradi tega tudi niso ravno dobri. Tekma, Id se Je vršila v Graj« ski kopel ji. Je prinesla nastopne rezultate: I. seniorjL 50 m sprint: Blei-wets Marko (LSK), 2. Hartman Miko (ASK. P.), 3. Et» bežnik (ASK. P.). II. dame, 50 m, prosto: 1. Prekuh F ranči, ška (ASK. P.) 2. Medved Mirni (ASK. P.), 3. Prekuh Angelca (ASK. P.) III. juniorji, 50 m, sprint: 1. SramelJ (ASK P.), 2. Bleiweis Marko, 3. BIerweis Miran (oba LSK.). IV. gospodje, 100 m prosto: 1. Kramaršič Vinko (LSK.), 2. Erbežnik (ASK. P.), 3. Le. skovec (Ilirija). V. dame, 200 m prosto: Prekuh Frančiška, 2. Prekuh Angelca, 3. Premelč Marta (vse ASK. P.) VI. gospodje, 100 m hrbtno: 1. Medved Ivo, Premelč Marta (damska konkurenca), 3. Sever Igor (vsi ASK. P.) VII. gospodje, 500 m: 1. Svigelj Fedor, 2. Blciweis Marko, 3. Trnkoczy (vsi LSK.) VIII. Skoki juntorjev: 1. Vi ran t (II.), 2. Šramelj (ASK. P.), 3. Bleiweis (LSK). IX. Skoki seniorjev: 1. Kordelič 01.), Z Juntez (ASK. P.) IVaterpolo: LSK. : komb. Dirija»Primorje 6 : 3. Zanimiva tekma, ki je pokazaia, da imamo v naših plavačih res dobro močL Drage nedeljske nogometne tekme MARIBOR: Ilirija je absolvirala v ned&> j ljo v nekoliko kombinirani sestavi v Mari« j boru prijateljsko tekmo z Merkurjem ter \ zmagala s 3 : 2. Igra, ki jo je nudila, spada j med njene najšibkejše igre v zadnjem času. ] Temu je bila manj kriva kombinirana se. j stava kakor splošna indispozicija moštva, v , katerem je bil na mestu Miklavčič in koli. kortoliko še Oman in mali Kreč na levem j krilu. Merkur je igral z velikim elanom in ; voljo; goji za enkrat še izraziti kick and | rush. Sodnik Planinšek je imel zelo slab dan. i DUNAJ: Pokalne igre so vzbudile veliko i zanimanje. Vsa igrišča so bila polna. Rezul« j tati so nastopni: Amateure : \Vacker 6 : 2 (3 : 1), Simmering : Sportklub 3 : 2 (3 : 2), WAC. : Floridsdorf 1 : 0 (0 : 0), Vienna : I Hertha 4 : 3 (3 : 3), Rudolfshuge! : Slovan Atena : Merkur 16 : 0. V nedeljo ie gostovala v Mariboru zepet hazena ljubljan. ske Atene. Odigrala je to pot propagandno tekmo s TSK. Merkurjem ter ponovno po« dala lepo in uspešno igro. Zlasti napadalni trio Je predvedel lepo kombinacijo in znal zaključiti skoro sleherni napad s ostrim strelom na gol. Desno krilo Erbcžnikova, to pot izvrstno disponirana, je sama dosegla 8 golov. Obramba Je defenzivno igrala do. bro, v podpiranju napadalne vrste pa je bi« la še vedno pomanjkljiva. Kot gost je na« stopila v golu Atene Cimpermanova, repre« zentančna vratarica Jugoslavije; imela sicer ni mnogo opraviti, toda jc svojo nalogo iz. vršila z veliko rutino in gotovostjo. Doma« činke, ki goje hazeno šele kratek čas, so razvile veliko požrtvovalnosti in člana, teh« nično in v skupni igri pa se naravno niso mogle z uspehom kosati z Atenašicami. Mnogo opore so našle v Petanovi (S. K. Ili* rija), ki je igrala za Merkur kot gost poročilo Ljubljana, 24 avgusta 1925. Ljubljana. 306 m nad morjrm j Kraj j opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine j mm , [; Liubliana . . . 7. 7616 15 7 brezv. mejila |! Ljubljana . . . 14. 7570 25 8 sev. vzh. pol. obl. r I.iubljana . . . 21. 7.561 186 vzhod več. jas. j- Zagieb .... 7. 7586 200 jas. f Beograd . . . 7. 7586 230 brezv. j Dunaj .... 7. 1 Praga .... 7. [j Inomost . . . 7. 1 Solnce vzhaja ob 5 9. zahaja ob 18-56, luna vzhaja ob 746, zahaja ob 20'34. Barometer nižji, temperatura viša. Dunajska vremenska napoved za torek: Bolj oblačno, semintja tudi nevihte. J. Suchy: I film 10. Bojazljivi lord. Za prihodnji dan smo se zmenili, da se vsi skupno v bark popeljemo na Barbat. Ob poldeseti uri bi morali odriniti. Toda, kakor običajno, smo tudi to pot morali čakati na lorda in milady. Končno smo bili vendar kompletni. Uvertura se je začela: zopet smo imeli križe in težave z Beli-čevo, ki se nikakor ni mogla odločiti stopiti v barko. Ladjica se je namreč pri vstopu vsakega gosta malce nagnila; to je videla Beličeva in morali smo jej prigovarjati na vse pretege, da »nema opasnosti«. Naposled »halb zog er sie, halb sank sie hin — na dno barke, da bi se skoraj bila udrla tla. Lord je bil že skrajno nervozen, vem, da bi se bil najraje takoj izmuznil, toda naša pozornost ga je vendarle spravila v ladjo. Ladja je odrinila. Kakor običajno v dopoldanskih urah, je vel tudi takrat lahen zefir ali kakor mu pravijo na Rabu »mištral« (maestrale), tako, da smo se komaj čutno in vidno malce zibali. Tedaj pa se je zgodilo, da je lordu ves pogum padel v hlače. V smrtnem strahu se je deske, na kateri bi naj sedel, krčevito oprijel z vsako roko ob strani svojega, od deske za celo dlan vzdignjenega srednjega dela telesa. Ni se upal gledati ne na desno ne na levo, misleč najbrže, da s tem manevriranjem uzdrži ladjo v balanci. Nič ni pomagalo vse naše prizadevanje, da ni nevarnosti, da se ladja sploh ne ziblje, — zastonj vsaka beseda. Lord je vidoma bledel, znojne kapljice so rosile njegova bleda lica in vsa kri se je koncentrirala v njegovih se krčevito deske držečih rok. Ko smo prišli izven luke, se je mištral sicer poostril, valovi so bili malce večji, toda še vedno se nismo zibali. Tedaj je obupno zavpil lord: »Pri-stanite, pristanite ,nečem še umreti!« Tudi milady je bila sedaj že bolj mrtva nego živa. »Stojte!«, je vpila, »ne grem dalje. Lord halten Sie fest, da ne boste pala, mein Gott! Verflixte Kerl, ke-hren sic doch um!« Začetkoma smo še jima smejali, ko smo pa videli, da gre za res, smo obrnili, obojico izkrcali na bližnjem pomolu ter odrinili naprej. Kadar bi se nameraval zopet voziti, je lord vsakega domačina, ki ga je srečal, vprašal, da li bo danes mištral, ali kakor se je on pačil »mine-štra«, in če so mu rekli da, ni za ves svet hotel v ladjo. Od onega Irenotka sem izgubil še tisto malce rešpekta pred lordovo soigniranostjo. 11. Afera s kopalno obleko. Nekega dne je zavladalo neobičajno vrvenje in letanje po ozkih rabskih ulicah. Ker na Rabu ne poznajo institucije ognjegascev ter jim radi tega primanjkuje tudi trombe, s kojo se običajno in v drugih krajih opozarja na pretečo nevarnost, tedaj tudi nihče ni mogel vedeti, kaj je povzročilo nenavadno nerazpoloženje v vrstah dvo- in štirinožnih rabskih prebivalcev tistih dni. Kaj se je zgodilo, so uganjevali »dučani, De-likates in Bufet«, so gostobesedno razpravljale rabske matrone in šiorine, sta pomembno vpraševala papa Šimun in kafedjija Bolkovič. Nihče ni vedel vzroka. V zrak sta vohala obadva mestna pseta jn Špirov maček se je skrival za ograjo, ker se je očividno bal tolike množice zbranega občinstva. Pendreka Franjo I. in II. sta se trudila na žive in mrtve ter sedaj I. sedaj II. menjaje se s pen-drekom udrihala po zraku — skupno premoreta namreč samo en pendrek, ki ga I. izroči II., čim menjata šihto in narobe. To jutro sta si ravnokar »predavala« službo ter službeni znak pendrek, ko ju v tej njihovi važni »seanci« pri Šimunu zaloti rabski protokolista šjor Kalokira češ, naj brzita, da prideta še pravočasno na lice mesta v Park hotel. »Kaj se je zbilo, za boga?« sta vpraševala Franjo I. ii# II. Šjor Kalokira jima je na kratko obrazložil, da je ravnokar na občinski urad prisopihal sam vele-možni gospod lord ter se tam pritožil, da je raz balkon njegovega stanovanja preko noči zmanjkalo dragocenih kopalnih hlačic, odnosno kopalnega kostima njene vzvišenosti milady in da je to povzročil gotovo kak rabski zlikovec, tat, falot, Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In soclaine namene občinstva, vsaka beseda SO par> Najmanjši znesek Din 5'—s Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din l«—. Najmanjši znesek Din t0*~% Fotografi, amaterji! Himosa. Baver, Bvk, Ge-vaert, Kodak pauirji v zalogi foto-materljal Janko Pogačnik LiubHana, Tavčarjeva nI. 4 841/1 Pozor, trgovci! Cvetličarna »Palm** v Podčetrtku (lastnik TVan Stres) razstavi v paviljonu Stev. E 37 na velesejmu svoje krasne izdelke kakor: umetne cvetlice, cvetlično listje, vence za neveste, nagrobne vence, ročne Šopke, rutice ter sploh vse v to stroko spadajoče predmete po najnižji konkurenčni ceni. Trgovci dobe 10—25% popusta. Ceniki na željo. Trgovci, podpirajte domačo industrijo. 20490 Za 150 Din Vam naredi krasno obleko Franc Burjak Ljubljana, Ižanska cesta 44, zraven Mokarjeve gostilne. Sporočite, pridem na dom. 19107 Paviljone na velesejmu sprejme v dekoracijo Bud. Sever, Gosposvetska 6 fv hiši mesarja Slamiča). 180S1 Mesto feorcspondenta in knjigovodje pod mačko »Dobra pla-Sa» je oddano. 20780 Družabnica f kapitalom 50.000 Din se išče. Ponndbe pod značko •Napredek* na npr. »Jutra* 50789 Praktlkanta kolesarja ISče pisarna tovarne »Pe-katete* na Glincab. 20788 Brivski pomočnik dobra moč se Bnrejme. M Z i b 1 a r, Tržič, Gorenjsko 20624 Krojaški pomočnik izurjen v velikem delu se takoj sprejme. Aristovntk Arjavos. Petrovče. 2P820 Prodajalka vešča v detajlni prodaji modno-ga!anterij»ke stroke, ee sprejme v Mariboru. — Predos; imajo one, ki so vešče slov. in nemškega jezika ter strojepisja. — Pismene ponudbe s podatki sedanjega poslovanja in s fotografijo na podružnico »Jutra. v Mariboru do 10. eeptembra pod »Prodajalka za modno trgovino«. 20S06 Več trg. pomočnikov spretnih m.innfaktnristov sprejme veletrgovina »Tr-govski dom* v Mariboru. 20320 Kuharica (Jobro izurjena, ee iSče za večjo trgovsko hišo. Plača dobra. Vprašati Emonska eesta št. 8;H. 20725 Prodajalka izučena v železninskl stroki, samostojna moč in sicer za kubinjski oddelek, se sprejme. Ponndbe pod šifro .Kuhinjski oddelek* na upravo »Jutra*. 2065(5 Servlrarlco izrežbano in z dobrimi spričevali sprejme restavracija hotela »štrukelj*. 20540 špecerij. trgovina sprejme učenca poštenih staršev, k! bi imel vso oskrbo doma. Naslov pove uprav« »Jutra*. 20529 Šolerja zanesljivega in treznega * najboljšimi spričevali se sprejme za osebni avto. — Ponudbe na poštni predal 8 v Gornji Radgoni. 20287 Spreten prodajalec in izložbeni aranžer, vešč nemškega in slovenskega jezika, za mcnufakturno trgovino v Beljaku, se (prejmeta. Ponudbe na naslov: Johann Tomsche, Villach. Karaten. 20684 Lekarna v provinc I Ji sprejme abitu- rienta kot praktikanta. — Naslov pove unrava »Jutra* 20481 Katera dama izobražena, čedna, ne nad 30 let stara, bi prevzelo gospodinjstvo takoj pri sodnijsko ločenemu veletr-govcu z otroki. Naslov v upravi »Jutra*. 20649 Pošteno dekle začetnico z dežele ali mesta katera ima veselje do kuhe, sprejme takoj zakonski par brez otrok. — Pomagati bi morala event. tudi v trgovini snažitl. — Naslov pove nprava »Jutra* Čevljarski učenec ki ima veselje do čevljarstva. 15—17 let star, se takoj sprejme. Oskrba v hiši. Anton Kokalj, splošno čevljarstvo, Poljane St. 50 nad Skofjo Loko. 20768 Učenka iz poštene hiSe se sprejme s 1. januarjem 1926 v trgovino z mešanim blagom. — Pogoj dve meščanski Soli. Motoh S drng. Gornji Do-lič, Mislinje. 20770 Kuharico perfektno, 9 prvorazrednimi referencami potrebujem takoj za Beograd. Javiti se na naslov: Direktor Roche, Bled, vila Thaler. 20774 ffSše?©) Kuharica srednje starosti želi mesta pri orožnikih ali kakem gospodu. Dela tudi vsa druga dela. Ponudbe pod značko »Orožniki* na npr. »Jutra*. 20795 Kontorlstinia vešča vseh pisarniških del in stenografije iSče mesta, event. tudi 'kot blagajničarka. Ponudbe pod značko »Zanesljiva 10086» na npr. »Jutra *, 20798 Gospodična le vajena otrok iSče mesta pri boljSi rodbini v mestu — najraje pri otrokih od 2 let naprej. Cenjeno ponndbe pod »Boljša moč 10088» na upravo »Jutra*. 20800 Kurjač l?!e pri parnem kotlu službe, event. tudi drugo delo. Naslov pove uprava »Jutra* 20777 Velesejem! Trgovsko Izobražena gospodična prevzame zastopstvo v paviljonu na velesejmu. Naslov pove uprava »Jutra*. 20793 Primerne službe iSče pošteno in pridno dekle z večletnimi spričevali kot sobarica in natakarica. Gre za natakarico ali kot pomočnica gospodinje — najraje na deželo. Nastopi lahko s 1. septembrom. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dežela*. Trg. sotntdnik vojaščine prost, želi nastopiti službo kot železninar ali špecerist. Ponudbe pod »Zanesljiv 2059» na upravo »Jutra*. 20590 Korespondentinia perfektna v slov., nemščini. italijanščini in francoščini, po potrebi tndi srbohrvaščini, z večletno prak-bc. iSče službe za dopoldanske ure. Naslov pove uprava »Jutra«. 20141 Prodajalka začetnica iSče službe. — Dopise na upravo »Jutra* pod «1. september 9837*. 20395 Mlad gospod značajen, z najboljšimi referencami, državni blagajnik, želi v privatno službo. Nudil bi šefu zaupno in zanesljivo pomoč ali zastopstvo večje lesne firme ali tovarne. Zajamčena je največja vestnost in zaupnost. Vstop 1. oktobra. — Dopise na npravo »Jutra* pod »Zaupnost*. 19036 Blagajničarka vajena tudi drujrih pisarniških poslov, išče službe. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Blagajničarka 9959». 20810 Absolvent trg. tečaja vešč slovenske stenografije, korespondence, strojepisja in knjigovodstva, išče službe pri lesni trgovini. Ponudbe na upravo »Jutra* pod iifro »Absolvent*. 20762 Kot natakar ali točilec dobro vpeljan iščem službe. Naslov pove uprava »Jntra*. 20786 Strojnik in kurjač samostojen, išče službe. — Naslov pove uprava »Jutra* 20767 Kobilo sposobno za ježo in lahko vožnjo proda Makso Sever, Ljubljana, TVolfova nI. 13. £0417 Motorno kolo lahko, HP se po zelo ugodni ceni proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 20794 Dve lepi vazi pristni japonski se prod« v Mariboru, Cankarjeva št. 83 20S11 Največia zaloga in najcenejša dvokolesa, motorji, otroški vozički, šivalni stroji, pneumatika. Ceniki franko, prodaja na obroke »Tribuna* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska cesta štev. 4. 381 Kranjske klobase najboljše, ee dobe v restavraciji na kolodvoru Grosuplje. 825 VVertheim blagajne ln jeklene denarne omare za vzidanje, priporoča Ljubljanska komercijalna družba, Ljubljana, BIeiweisova št. 18. 219 Majhna trgovina z mešanim blagom na deželi na jako prometni točki se z vsem inventarjem jako ugodno proda. — Zelo primerno za samca. Stanovanje takoj na razpolago. Dopise na npravo »Jutra* pod »Prometna točka*. 30631 Proda se: bela, železna otroška posteljica in dve drugi: več modelov (pup) za krojače in trgovine; več vrtnih klopi: dvoje velikih vrat za Snpo-garažo in hrastove stopnice. Naslov pove upr. »Jutra*. 20648 Za 198 Din razpošilja po povzetju (poštnina posebej) krasne barvaste, svilene, trikot Jumperje z dolgimi rokavi tvrdka H. Kenda. Liublja-na, Mestni trg 17. " 20552 Spalna garnitura iz zlateea jesena, kompletna z žimnicami, skoraj popolnoma nova, dva lestenca iz kovane medi, najfinejši vinski servis iz čistega srebra, dva težka krožnika iz čistega srebra in jako fin porcelanast jedilni servis se po jako nizki ceni proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 20516 Hrastovi hlodi 500 m' od 14—30 cm debeli ter 3—7 m dolgi, se ugodno prodajo. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Zimska sečnja 1924*. 20494 Moški šivalni stroj se ugodno proda. Naslov v npravi »Jutra*. 20600 Gonilna jermena prvovrstne in neprekosljive trpežnosti ter »Prima* vosek za mazanje jermenov, nudi po najnižji konkurenčni ceni tvrdka Cadež i Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 85. Zahtevajte cenik in vzorce! 19287 Kovčke In košare večjo množino, malo rabljene. v velikosti 120 X 80 X 75 od 75 Din dalje prodaja P. Magdič v LjuMjani Jagode velikoplodne in mesečarke. lepo razvite nudimo franko Maribor, po Din —.50 komad. — »Vrt*. Džamonija in drugovi. družba z o. z v Mariboru. 18318 Otomane najfinejše izdelave v blagu po 900 Din, afrik modroci po 250 Din. patent foteli in vsi tapetniški izdelki po najnižjih cenah. Vabi se na ogied. — Rud. Sever, Oo-sposvetska cesta št. 6, bfša mesarja Slamiča. 1S009 Trgovina z mešanim blagom, s prodajo premoga in drv, z motorno žago za žaganje drv, vinotočem. z velikimi skladišči, kk-tmi in drugimi udobnostmi, dobro idoča. ee odda v najem, event. tndi proda. — Naslov pove uprava »Jutra*. 20658 Proda se: moška siva obleka (skoraj nova )za 500 Din ter siv površnik za 400 Din. Ogleda se v Studentovski ulici 5t. S.TI. desno. 20784 40 stekl. balonov po 50 ltirov. 1000 vinskih steklenic in 500 šampanjskih steklenic se proda. Pisni?-no pod »Detnijoni* na upr »Jutra*. 20g»2 Solne vreče se kupijo v vsaki množini. Ponudbe z navedbo cene in množine na upravo »Jntra* pod »Sol*. 20787 Lečo in fižol kupuje Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska e. št. 36. 20545 Jabolka namizanih in za prešat kupim na vagone. Ponudbe na naslov: Jos. I. Rože, Maribor-Lajtersberg, .Aleksandrova 830. 20371 Juto iz manufakturnega in volnenega blaga, v vsaki množini. kupuje skiadišč-1 'Ko-nopjuta. d. d.», Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 2. 20754 Šupa ali podstrešje se vzame takoj v najem. — Ponndbe na upravo »Jutra* pod »Supa*. 20816 Lokal z manufakturo. na zelo prometni točki v Ljubljani se proda radi selitve. Pod »Sreča 10.029» na upravo »Jutra*. 20709 Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Glcdalijka nI. 8. 18000 golju in bog ve še kaj. Lordove poteje da so bile skrajno ogorčene, da so se prelivale V vseh rde-čebarvnih niansah ia da se je šjor Kalokira kar bal, da ga nc bi zadela kap. Prišedša na lice mesta sta, kakor sem že omenil, najprvo s pendrekom mahala po zraku ter s tenko paličico udrihala po zbrani mulariji, češ da napravi prostor slavni hermandadi. Raz balkon je zrla na prizor pod oknom milady ter z roko vabila pendreka, naj pristopita bliže. Povedala jima je, kar sta že čula iz usta šjora Kalokira. »Tu so mi vzela moja kostim«, je rekla ter obrnivši se k lordu, ki se je ravnokar pojavil poleg milady na oknu: »Lord, zakaj niste bolj pazila, zakaj ste tako trdo spala. Joj mene.« Ugibala sta pendreka, ugibal je narod, kdo bi se bil polastil hlačic. Špiro je ves otožen taval po hotelu, boječ se za prestiž svoje kuče. To vrvenje in prerekanje na trgu pred hotelom je seveda zvabilo na okna vso zaspano družino gostov in domačinov. Komaj so potolažili obojico. Špiro je milady ponujal celo svoje kopalne hlačl-ce, ki jih je seveda z ogorčenjem zavrnila. Nad lordovim stanovanjem v drugem »katu« se je na predvečer nastanila dvojica mladih iz Dunaja. On je bil bančni uradnik in v prostih urah hudomušnež prve vrste, ona pa njegova zvesta družica. Pisala sta se menda za Grobbauerja. Toliko vem, da sta na Rabu ostala vse dotlej, dokler ni zmanjkalo par. Tedaj ta hudomušnež je zjutraj na vse zgodaj zapazil tik pod svojim nosom na balkonu viseče kopalne hlačice. Heureka, je zamomljal junak ter s pomočjo špage in trnka lepo in hitro potegnil k sebi miladyne hlačice. Ko sta pozneje zvedela za potek zadeve, sta skesano hlačice položila zopet na balkon, kjer jih je uro pozneje našla sobarica ter iih v triumfu prinesla v obednico. 12. Pri Šimunu. Pri Šimunu v srednji ulici smo imeli svoj po-večerni tabor. Predstavite si tri kleti v pritličju. V prvi takoj za vratmi so posedali »otmeni« go-stje-stranci, v drugi je bil sanktuarij s sodi, velikimi pletenimi steklenicami, ki so bili vsikdar polni žlahtnega rabskega vina. Če smo se v prvi kleti razgreli, smo se utaborili kar tu pri izvirku vseh' dobrot Tretjo klet je od druge ločilo stopnišče. Le-tu so posedali domačini, kakor n. pr. pismo-noša Doro, potem šimunova reklama, oni tihi stalni pijanček, čigar nos je cvetcl kakor krompir, če začne poganjati v kleti in čigar se je Šimun posluževal kot vestnika, da je n. pr. nastavljen nov sod s toliko in toliko kapacitete in jakosti. V tem oddelku je kraljeval sam Šimun, večno smehljajoči se krčmar in kučegazda. Če si pošel mimo Šimunove krčme, si nehote obstal, zakaj tu notri je vladalo veselje: smeh, bohotni krohot, vriski in petje, vse se je spajalo z vinskimi duhovi, ki so tu notri plesali orgije. In med vsemi je bil »mirujoči pol« edini Šimun, ki menda nikdar ni poskusil kapljic svojega vina. Ni prešel večer, da nismo prišli k Šimunu v goste, seveda sparoma, vkolikor se je dalo: lord in milady, Majnik in Elvira, Pat in Pataclion, don Fernandez in Carinen. Kot nekaka garda sva sledila gospodja Belič in jaz. Med popivanjem in prerivanjem se je situacija včasih spremenila. V takih trenotkih sta navadno utihnila — dva, lord in don Fernandez. Milady se je včasih izmuznila pokroviteljstvu lorda ter prisedla k drugemu gostu in ker Carmen tudi ni bila zvesta, jc njen Adonis — don Fernandez grdo gledal. To grdo gledanje je imelo za posledico, da se ga je don nadvse pošteno napil. Tudi lord ni zaostajal v tem pogledu. Z vsemi slanimi in neslanimi dovtipi, šalami in burkami smo si preganjali čas, ki je itak samo po sebi hitro mineval. Včasih smo muzicirali. Ker nismo imeli drugih inštrumentov pri roki, smo si od naših »boljših polovic« izposodili vse razpoložljive glavnike, ki smo jih vglasili v cis- in mol akordih, v bas- in tenorskih notah. Da smo imeli mnogo gledalcev in poslušalcev, je umevno, ker smo bili mojstri na naših inštrumentih. Refren pri vsaki pieci je bil: brunda, brunda, — čifari — duhovito, kaj? Ker so se pri večnem brundanju vidno sušila grla, je Šimun radi videl, če smo brundali V pozni uri smo se vračali v tesnih zvezali po ozkih ulicah. Od daleč nam je sledil rabski pendrek Franjo II. (Dalje sledi.) Pozor! Pozor! Stara trgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem, na zelo prometnem kraju v sredini Ljubljane, se odda v najem najvišjemu ponudniku vsled boiezni lastnika. Naelov v npravi »Jutra*. 20802 Šivilje! Eno ali dve sobi dam na razpolago za damsko kro- jačnico le boljši šivilji. — šivale bi skupno. — Imam lastni šivalni stroj. Naslov v npravi »Jutra*. 20759 Nova hiša s trgovino r.a zelo prometnem industrijskem kraju in v krasni legi na Gorenjskem, se radi selitve proda Poleg je še novo gospotar-sko poslopje. Cena nizka. Proda se z vsem inventarjem ali pa »udi brez njega. Naslov pove uprava »Jutra» pod »St. 50». 20765 Lepe stavb, parcele za eno- ali več družinske hiSe z vrtom, ob Martinovi cesti se ugodno prodajo. Poizve ee na Zaloški cesti št. 6. 20716 Vila pripravna za tovarno, dvoje stanovanj no 3 sobe, vrt za zelenjavo in sadje ograjen. s 3 orali sveta ta par-celirati, elektr., vodovod, tik železnice, v bližini Ljubljane, se radi družinskih razmer proda. Naslov pove uprava »Jutra». 18025 Hiša z vrtom v Rožni dolini se ugodno proda. — Stanovanje kupcu takoj na razpolago. Naslov v upravi »Jutra*. 20779 Lastni doni ličen, pod ugodnimi pogoji poceni zida »Mojmir* takoj ko se prijavi reven reflek-tant. Ponudbe na kreditno in stavbno zadrugo »Moj-mir*, Maribor, Rotovški trg St. 1. 20805 Parcele v Mariboru se prodajo po 6 Din m'. — V slučaju zidave je voda brezplačno. Marija V račko. Cesta na Brezje It. 82 pri Mariboru. 20315 Hiša z izdelovalnico in razpo-liljalnico čepic, oblek in perila, z inventarjem in z odjemalskimi naslovi, se radi družinskih razmer po ugodni ceni proda. — Ponudbe pod značko »Dober zaslužek 9976* na upravo »Jutra*. 20627 Redka prilika! Skoro nova hiša-vila z 8 stanovanji v krasni legi tik Ljubljane, se po izredno nizki reni (800.000 Din) proda. Kupcu stanovanje — sestoječe iz 3 sob in pritiklin — na razpolago. Potreben kapital 80.000 Din. ostalo po dogovoru. Naslov pove uprava »Jutra*. 20629 Star hrastov gozd za jesensko sečnjo, se kupi — Onis dimenzije dreves t navenbo tovorne postaje, množine hlodov in najnižje cene na upravo »Jutra* pod šifro »Sečnjo prevzame lastnik sam*. 20769 Hiša v Mariboru Pobrežje, Mejn« ulica 80 se proda. 20818 Stanovanjska hiša lepa. s 2000 m' vrta in zraven več stavbnih parcel v Sp. Šiški se po ugodni ceni proda. — Veg pove Anton SUrn. Kavškova c. št. »94 t Sp. Si»l. 20516 Kupim majhno vilo podobno hiši v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Hiša 10083». 20805 Enonadstropno hišo z njivo ln 1 oralom sadnega vrta v Virmašeh št. 20 pri Škofji Loki, 5 minut od kolodvora, proda A. Kaiser — Dravlje 112. 20775 Dve dijakinji sprejme učiteljica na stanovanje in hrano. Zračna soba, elektr. razsvetljava. Cena nizka. Poizve se n» Kongresnem trgu št. 6/n. 2'J792 Lepa soba z 2 posteljama in elektr. razsvetljavo se takoj odda v Streliški ulici štev. 18/1. 20801 Stanovanje lepo, s 3 sobami, dam z vsemi pritiklinami proti odkupu klavirja. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru pod šifro »Giasovir*. 20812 Predplačilo nudim za 1 ali 2 sobi ln kuhinjo. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »K. L. 3*. 20737 Dijaki fe sprejmejo v lepo zračno stanovanje in dobro domačo hrano. Naslov v upravi cJutra ». 20679 V Kranju i*če samostojen gospod s 1. septembrom opremljeno mesečno sobo. — Ponudb« pod . 20782 Kanarčki se prodajo na Viču St. 81. 20676 Izprašan dreser prevzame talentirane pse v garantirano popolno izobrazbo. Ponudbe na naslov Viljem Zipser. Bled. 20773 Vsi p. n. love! kateri so v tekočem mesecu kupili pri meni gotove ali s smodnikom napolnjene pa-trone prosim vljudno, da mi prinesejo iste nazaj, ker se je pripetila neka nezgoda in hočem ugotoviti, kaj je temn krivo. Josip Sternad. Maribor. 20804 Dijakinje se sprejme na hrano in stanovanje v sredini mesta. — Naslov pove uprava «Jutra» 20821 Drva in žaganje bukove in hrastove odpadke od parketov in žagn dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna žaga V. Scagnetti, za gorcnjfkim kolodvorom. 382 Majhen otrok se vzame v dobro oskrbo. Naslov pove uprava «Jutra* 2066? Pozor! Patent naprodaj! — Jako praktičen ročni stroj za sajenje koruze, fižola, graha itd. Odkupnina 50.000 Din. Ivan Petschaner. Stu-deniee It. 20 pri Poljčanah — Slovenija. 20346 Dve dijakinji se sprejmeta v sredini mesta na dobro domačo hrano In stanovanje. Naslov pove uprava «Jutra*. 20758 Dve dijakinj! sprejme na hrano In stanovanje A. P., Trdinova ul. St. 2/1. 20766 Dijakinja se sprejme na brano in stanovanje. Naslov pove upr. «Jutra». 20772 Dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje na Poljanski c. št. 54/1, vrata 18. 20787 Izjava. Slabe vesti, ki se Žirijo O trospe Ivanki Radanovič, babici v Brežicah, gleda mojega poroda, niso resnične. — Anica Tožar. 20S17 Dežni plašč se je našel. Naslov v upr. cJutra». 20764 Poselska knjižica glaseča se na ime Ivanka Bezlaj se je izgubila v Sodnijskem parku. Najditelj se prosi, da jo odda v upravi cJutra*. 20791 Prostovoljna €!?8f.biis V nedeljo dne 30. avgusta 1925 ob 3. uri popoldne se na licu mesta v Peklu pri Poljčanah vtšI prostovoljna dražba 10 minut od postaje Poljčane oddaljenega posestva, ki meri 27 oralov in obstoji iz hišnega in gospodarskega poslopja ter zemljiških parcel. Posestvo se bo prodalo skupaj ali pa tudi po posameznih parcelah. Pojasnila daje lastnik 4499-9 Anton KobllžeEf«, tovarnar v Poifčaaslš. Dobroidoča msniilslitiirnGMiin v Mariboru na prometnem kraju se radi bolezni ugodno proda z vsem Inventarjem in blagom ali brez Inventarja in blaga. Eksistenca zajamčena. Pismene ponudbe na upravništvo .Jutra* Maribor pod šifro ,,Sigurna bodočnost". Joseph Delteil: Petero čutov Roman. 13 IX. Kuga se širi. Odslej je tropa črncev noč in dan stala na straži pred Bergen« skim županstvom. Taborišče se ie pretvorilo v stražnico. Evo štirih Bambarov na pr2gu, ki igrajo na karte: lica jim plavajo v masti in na ustnice so si naložili dve škatlji voščila. Pridušajo se kot bao» babi in od poželjenja se jim razkraja obraz. Straža pred vrati, s puško ob nogi in s slonokoščenimi očmi, pokašljuje iz okuženih pljuč. Eleonora je pod strogim nadzorstvom. Po Moldejevi smrti ne sme skoraj nič več na prosto. Zleknjena je na laponski preprogi, drugarita ji «Razprava iz oftalmologije« in kirurška vbrizgalka. Dcbro jo vidim, ležečo na blazinah, v njenem laboratoriju. Še. gavo prodira solnce v sebo, v soju se odevajo epruvete in noži z jodovo prevlako. Bleda so njena lica, oči vijoletne, čelo trdo kot rog: Eleonora sanja. Nič več ljubezni, nič več radosti! Kuga se je jela širiti ši hitreje. Čete Turkov so postopale brez prestanka po Mestnem trgu. Nekega dne so umirajoči Madžari v bližini pristana napadli in razdejali indijski laboratorji, češ da še ni našel cepiva. Po ulicah so ob belem dnevu kamenjali nesrečno negodne zdrivnike. Divjanje ljudstva je naraščalo z divjanjem kuge. Dečaki v rdečih hlačah so oblegali bolnice. Ambulance so žurno dirkale z avtomobili, vedno polnimi slovanskih seljakov, maharadž in znojnih Andaluzijk. Rekvirirali so sleherna prevozna sredstva, tudi najprimitivnejša: švedske pločevinaste samokolnice, kaparge, dvokolnice. Protestantski pastorji so si najeli mošeje in derviši vsi vprek so pridigali pokoro v pagodah. Vsako jutro so dohajale nove tolpe Mehikancev. Yersinov bacil je bil na višku svoje moči. Čuječnost Senegalcev je naraščala od dneva do dneva. Eleonora je bilo obsojena na tiho prisilno delo. Vsako uro jo je obiskal zamorček, da jo povpraša po zdravju coccobacilov. Trope zamork so se utaborile spodaj pred hišo. Ledena sovražnost je zajela županstvo. Eleonora dela. Sama je. Na EliesElijev nasvet je mednarodni svet poslal Gasparda v London z nalogo, da odnese sloviti tamošnii velikanski strektoskop, ki je neobhodno potreben za uspešno raz« iskovanje kuge. Deček je odplul na šalupi s štirimi angleškimi mornarji. Elie«Elieju je čuječnost Senegalcev postala neljuba. Ni si skoraj več upal Eleonoro posetiti. Bila je osorna proti njemu in ni govorila niti besede. Od časa do časa se ji je v krčih streslo telo in izbruhnila je v plač. Vendar pa je, iz dolgega časa morda, ali iz prenasičenosti ali vsled sile delala ves čas. Moderni mož (in žena) se cenita po svoji koristnosti. Življenje je računski stroj. Elementi, beafteck. raz« umnost, čisti zrak se s kolesjem prenašajo in pretvarjajo v sukno, v električne žarnice, v avtomobile. Civilizacija je prežvekovalna cev, ki sprejema in oddaja. Človek je enakovreden 1000 iglam. Štirje delavci so enakovredni 15 kvadratnim metrom na uro stla* kovane ceste. Ljubka punčka je enakovredna 0.75 m lunevillskih Čipk. Ena glava možganov se ceni na tri konjske sile. Delo krasi delavca. Stroj krasi človeka. V tem ljubkem sistemu je Eleonora enakovredna s cepivom. Toda, ah! cepiva ni mogoče najti. Druhal se udaja brezupju, od dne do dne večjemu. Umiranje se pojavlja vsepovsod hkrati: v kulmijah, na javnih krajih, v posteljah, v spalnih vozovih, da. celo na pokopališčih. Kitajci podlegajo zgrbljeni na trsovih leži. ščih, Bavarci v obližju pivskih pivnic, Chilenci izdihavajo v pam> paskih kožuhih, Grki v chlamijah. Čehi se v plesnem ritmu po. slavij a jo od življenja, Tripolitanci odhajajo na drugi svet zibaje se kot kamele, Rusi zalivajo poslednje vzdihe z vodko. Francozi izginjajo v nirvano brez gest. (To je bogme najlepša gesta). Ne. kateri Kafri umirajo odprtih oči. Arabci si zagrinjajo obraze. Cey. lonke polegajo v morskih oblačilih. Buri se utapljajo v valih kafre, Irci ugašajo brez bucol. Neka flamska deklina umira doječ, neka španska deklina doji umirajoč. Rujavkaste Napolitanke cepajo kot slive, visokorasli Poljaki pa se onesveščajo liki govedo. Egip. čani, Hrvati, Tunizijci, Irokezi, Veneguelci, Finci, Švicarji, Ga. skonjci, pomešani vsi vprek, se utapljajo v povodnji barv, v po. polni mrtvaški harmoniji. Perzijski poeti in harfisti z Montpar. nassa se opotekajo, pokriti s bulami. Baltski mornarji poginjajo na krovih, ki se nagibajo pod težo smrti. Člani mednarodnega sveta so onemogli obsedeli v svojih kurulskih stolicah. « * Pod novim izbruhom kuge je zadrgetala vsa zemlja. Zemeljska skorja se je pordečila kot kri. Morja so pobledela. V rekah in ribnikih so se zaplodile nove živali. Dezorganizacija jc prodrla globoko v notranjost zemlje. Vulkani so bruhnili vso motno lavo, in v usedlinah so vzklila smolnata drevesa. Na vseh petih delih sveta so se pojavljala čudna bitja. Brezoblične ribe iz morskih globin so vzplavale na površje oceanov, gobce uprte v luno. Ples. nivi sloni so se zibaie podali iz Indiie na pot proti Kamčatki. Kače so se v nekaj urah odebelile. V vsaki dolini, na sleherni gori so se nenapovedano pojavile strašne pošasti, mesnate gobe. dvoglavi osli. žive leče, zvezde, konkavna zrcala, perie kanarčkov, skarabeje in muhe. F. S. Lukas, Celje Distillerie et Fabrique de Liqueurs Zsižane cene i Odprto vsals dan do polnoči se priporoča vsem posetaikem veie-sejmz v Ljubljani. taborna kuhinja ia prvovrstna vina« ■1388-a Zelo y§cdno se oroda obstoječe iz stanovanjskega in gospodarskega poslopja. Povsod električna razsvetljava, mlin in mlatilnica na električni pogon, velik sador.osnik, 20 oralov njiv in travnikov, 4 orale lepega gozda, vse najlepše lege ln zelo rodovitno. Poslopje stoji v mestu Slovenjgradcu na lepem prostoru in jt pripravno za tovarno ali druga podjetja. Več potom upravništva .Jutra'. 'polnojaremnik (Volljjatter) s prostornim lesnim skla diščem pri žagi, tik kolodvorskega skladišča, loko-mobila do 42 konjskih sil, cirkularka, brusilni stroj, orodje in druge pritikline, postavljena pred dvema letoma in v poinem obratu, zidana enonadstropna stanovanjska hiša pri žagi, _ s priključenim za obrt, trgovino ali industrijo zelo | porabnim zidanim poslopjem se bode prodajala na prisilni javni dražbi dne 24. avgusts 1.1. ob 10. uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Kamniku, soba št. 6. Ocenjena vrednost: 233.248 Din. Izklicna vrednost: 155.497 Din. Pod to ceno se ne proda. Podrobnosti se izvedo pri Mestni hranilnici v Kamniku. ,—^-v—V/——-V-\S—\/-\S—V/-V v/ \s V/'V XX V/ issr Nudimo naš prvovrstni PORTLflND CEMENT jiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiii svetovne znamke (Tour) iz naše tvornice v Soiinu po izjemno nizki dnevni ceni „SPLIT" d. d. za cement Portland, podružnica LJubljana. ===== L. RUDI VIDMAR IVA VIDMAR roj. RAMOVZ poročena Trbovlje Stoike pri Ljubljani Vrhnika 24. VIII. 1925. J f" plošče in filme, dalje EViimoaa, Satrap, Ko-tiakpaD>rJe, vse foto-po-treb^čine in fotorraflčne aparat! Eroeman, Contesa, Kedak GSrtz že od 160 Din naprej Ima stalno v zalog) drcierija: Anton Kant sinova. Ljubljana, Židovska ulica Ste«. 1. Zahtevajte cenik' ežne plašče pristne angleške, tvorniške zaloge, nepremoi" ljive, kupite najsi olfe pri J&EOB LAH, MARIBOR, Glavni trg 2 32s-*n Zahvala. Ob težki izgubi naše nepozabne soproge, matere, hferke in svakinje, gospe Sine Barovič došlo nam je toliko odkritih izrazov sočutja in tolažbe, da nam je nemogoče zahvaliti se dostojno vsakemu posebej. Izrekamo zato na tem mestu najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so blago pokojnico tolažili v njeni dolgi bolezni in jo v tako častnem, velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravniku, župnika, oro*n. komandi, uradn. tukajšnjega rudnika, pevcem in vsem drugim, ki so poklonili prekrasne vence in šopke na njeno krsto. Črna, Žerjav, dne 22. avg. 1925 Žalujoči soprog in otroci ter vsi ostali sorodniki. r Metod cPattrnost knjigovodja tovarn Peter Kozina &Ko. Vida Pater no si roj. Jiojina poročena t V Mengšu 23. avgusta 1925 Tržič Šmartno pri Kranju L. Vljudno naznanjam, da sem se iz hiše Kongresni trg 6 preselila v l?.stno posest Sencin, olje, Delavnica za popravila avtomobilov in motociklov. Izposojevanje koles In popravila. Pneumatlke, vsi deli In opreme najceneje pri „!XPRE3S" d. z o. z. LJUBLJANA, Venova ulica štev. 8. Zahvala, Ob nenadni izgubi našega nepozabnega dobrega očeta, soproga, gospoda 4498-a Blaža Sirefel nam je došlo vsestransko sočutje tako, da nam ni mogoče vsem se zahvaliti. Zahvaljujemo se posebno roso. gerentu Turku, g Likozarju, g. Jančieaju, g. nadolic. Mohoriču za častno spremstvo Zahvaljujemo se deputaciji prostov. in pok'lc. gas. društva, odboru mest. niž. uslužbencev, grajskim nrebi alcem in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti Ljubljana, 24. avgusta 1925. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Srčno se zahvaljujeva vsem, ki so se naju spomnili ob bridki izgubi naše mamice. Zahvaljujeva se darovalcem krasnih vencev in mnogoštevilnemu občinstvu, ki je deloma od daleč, prihitelo izkaza t rajnei poslednjo čast. Ravnatelj Ivdn Avsenik 4510-a in hčerka Pavla. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dragi, nepozabni sin, brat, svak in stric, gospod Vinko Janež v 31. letu svojega življenja po dolgi in mukepolni bolezni dne 20. avgusta ob 2. po polnoči mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega se je vršil v petek, dne 21. avgusta ob 5. pop. iz hiše žalosti (Gunduličeva ulica št. 12) na rimsko-katoliško pokopališče v Koševi, kjer je bil položen k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica se je vršila v soboto, dne 22. avgusta 11. ob 7. zjutraj v rimsko-katoliški cerkvi v Sarajevu. Sarajevo, dne 20. avgusta 1925. Ana JaneZ, mati — Leopold, biat in rodbine: Schnaubelt, Feliar, dr. Berce, Ravnik. mm Za dosedaj ml izkazano naklonjenost se vele-cenjenim damam vljudno zahvaljujem in se dalje za mnogoštevilna naročila priporočam z velespoštovanjem 3515-a Jos, Settnc - Bsrsts, damsko nroiaštvo. za mlenle kamenja, ki bi mogla zdrobiti od 1-2 kub. metra na uro kupim. Ponudbe pod ..Drobilnica" na Aloms Company, Beograd, Ko-larčeva 7. 4516-a Ifelnovajša MM\ Brezkvarjenja blaga kemično snaiente in vsakovrstno barvanje oblek ANTON B O C Ljubljana. Selenburpia dL { I. nadstr. filincHit 45. Trgovci i dežele i ki v resnici kupujete deželne pridelke iz prve roke in se zanimate za izvoz, zglasite se v lastnem interesu osebno ali pismeno na Josip Žiberna, Ljubljana, Stari trg 34. goooaomršSE^rao^oooT Važno za obiskovaloel 3 rf] 3 Lli 3 Lil 3 3 3 —i i—i TH "e? _< "V! Lloskeg? jesenskega veleseima od 30. m. do 5 »U tehnični veleseiem od 30. avausta do 9. septembra. Znižane cene na železnicah in vizum. — Za slučaj, da se javi zadostno število obiskovalcev, bodo vozili za časa velesejma direktni vagoni Zagreb — Ljubljana — Lipsko. Prijave sprejema ter daje vsa potrebna pojasnila iastno zastopstvo sa ljubljanski okraj: Stegu In ds*,, Ljubljana Dunajska o. (palača Ljub. kr. banke) katero preskrbi tudi vizum ter izroča legitimacije. i I ZAHVALA. Za mnogostransko sožalje, izraženo nam povodom smrti naše nepozabne mamice, stare mamice, gospe HeSene Planine vdove vpok. tajnika SGRJ. podr. Ljubljana kakor tudi za pokionjene kiasne vence in šopke ter za mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo na|-prisrčnejšo zahvalo. Predvsem se zahval lujemo častitemu g. Sušniku za tolažilne besede ter nadalje za pretresljive žalostinke pevskega zbora. Vsem skupaj iskrena, p.isrčna hvala ! V Ljubljani, dne 24. avgusta 1925. Žalujoča rodbina (legel. Ob nenadni, težki izgubi našega nepozabnega, dobrega soproga, očeta, starega očeta, strica, svaka in tasta, gospoda Hajka SfSSigoJa posestnika se vsem ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti najtopleje zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo cenj. g. dr. Gorišeku za ginljivi nagovor ob grobu, pevskemu zboru za krasne pesmi in vsem, ki so poklonili krasne vence na njegovo krsto. Merija Snežna, dne 22. avgusta 1925. Ana Sfiligoj, žalujoča soproga, otroci, ter drugi sorodnik). 'SLiSJiS*.■>>•;. Urejuje Stanko Vimnt. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskamarja Fran Jezersek. Za inseratr.i del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.