Z51. stnfllt f IMffnf, t prtifc, I. mhi im. L.H1I .SoventJd Narod* vtlfa po poitfti M Arftro-Ognkoi M Nemdjo: fido lelo iknptj n*pr*J . K 3O- I ćelo leto luptej . . . . K 3*- PO* teta - • . . . 15— I fctrt leta „ • . . I 750 I ** Amcriko ** *»« drage deželc: ■a mesec „ .... 2-50 | rdo leto naprcj . . . . K 40. ~ VpfaŠMJem gfcd« inserttov te naj priloži za odgovor dopisnica ati znamka. OpravnlitVO {tpodaj, dvorlŠČe levo^. Rnalova »lic*» at 5, tolslaa *t. SS. Ukafta vsak 4aa *▼•*•* lirtisM a»4«4|« la pnualk«. Inserati se računalo po porablfenern prostoru in sicar: 1 mm visok, ter 63 mm tilrok prostor: •nkrat po 3 viru. dvakrat po 7 vla., trlkrat po 6 v. PotUno (enak prostori 16 vin., parte ta zahvale (eiuk prottor) 10 vta. Pri već]Ih intercijati po dogovora. Kor! aarociiki na) pošijejo naro£ns»ed-D*h itilfjanskih č€t vrhodno od dolenlc-fa Tlhnenia ter vrgle soTražnlia nizaj, doCim so avstro-ogrski zbori pritiskafi •d Soče sem proti zadnji sovražnTku •staf! prehodni pozldjl pri Latisanf. Od-rezaii vsled šunka s scvera, »e polož'Jo ■a ob«fa strane* obj«to, nad (SGMO Itali-jaoov oroJie. Zauisovaic* ao vpteofli več %to topov. ^ievllo T;ctili iz v enem tednu tc!to nfpc5ne ćvans'ste titke zna-*a s tom 160.000 mo2, štev!!o vpler^enlh to rov ned !5G0. DrnfU pien Je rneriti po teh Številksh. — v. Lu >r Jm if. AVSTRIJSKO VECERNO FOROCJLO. Dunaj, 1. novembra zvcCer. (K. n ) Izčiščenje vzhodnega brega Tilmenta se nadaljujc. P'ri Latisani i ti pri [} i n z a n u smo unićili močnejše i t a 1 i - ianske o d d e I k e. Mnogo v ] c t -ii i k o v. NEM?KO VECERNO POROCI! O. Brroltn. 1. ruovembra zvclcr. (K. u.) Ob Tilmentu je bil so v razni k, ki se je držal na vzhodnem bregu se pri Pinzann in Latisani, poražen ali pa vjet. GRADEŽ ZASEDEN. Dunaj, 1. novembra. (Kor. urad.) Iz vcinoporojevalske^a stana: Izkrcam deteehament mornarice in tržaških mlad h strelcev je včeraj zjutrai zesedel Gradež. Prcbivslslvo je spre;elo izkrcane Čete z veseljem in z zvonenjem zvor.ov. Avstro-ogrske in nemške čete stoje danes ob Ti'menlu. Dvanaj^ta soš::a bitka, ki so jo Ita-iiani že naznanjaii kot ententno ofenzivo, je bUn torei pač zadnja tega imena. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. S0. oktobra. Včera;*£nji dan je tra-jal Timik naših ^et "ih A!*>, po':n?e po^i<*i na z**mljevif!. To j« skoro povsodi popr^k k procira'niin črt^ra le*e^» roroT> s trf,-kiini pr«laai. ki oviraj^ pohod, ki pa »o bili rrrmn^ri kljub roprnlm vrrmen^ksm raz-rr«ram !n od om posam^znih z?pcr n pVo čet, ki ?© t>*» m^{t divizije sk-.ipso 7 avstro - ogTskfmi kolonami so iz-Trtll« sud«k na Codrnipo in »o prisilile bežeče preostsnk© tretje italijanFk* armade, ^a je iskala svojo r^Sitev v prebođu čez Tilment pri T> a t i -s a n i. Proti vi«okn naras'i reki pritisrjcni ita)ij«rs?:ki odi^lki so porkusiii na raz^ež-sem Kepr^h'Hlnein riževem poljn s*» Se upirati, č#rr»^ so bili večinoma i« zmedeni, kar j« provzro ^ prask. Ker so kreni- le pri Codro': c . ^ čote proti jugpu in so istočasno pri5!e avstro - ogrske kolone vzdo'ž lagiin ca iugru, je provzroćilo to popolno oVsolitev proti preho'.n ko-rakojačih sovrafcnikovih delov Ko so bile italijanske ć«te ca mo^tišču sarrTn se borere vržene č^z Tilrrent, ae je noralo udati nad C0.000 mož z već sto topovi na prostem bojiiču zmagovalcu. Ta izgniba dveh ali tr?k zhorov L^.-'n« sli« in prejšnje rpikosa-■je pomeai jotovo toliko, kakor da je tret-ja tta!ijan»K» armada postavljena izven bo-jevanja. Zop«t pa moramo lmeti pred očmi izreća* *'.?ni«s€« upa, da angleSko - fransoska pomoč ne priri© prepozno. Viieni je Vomaj : r'O hm od P^netk oddaljen. Italijaoska ar-nada brfkone nm more &• postaviti s« proti sovralniku. Priprave za odloellno bitko? Iz Londona: Reuter je izvedel Iz vi-rokih italtjanskih vojaikih krogov, 4a vla-f*a tam za^oSčenje za napovedan« pomoč. sMirjinrpv. k«r mora nar>ri»riti na italijansko ljudstvo največii vtink. č«|»rav j« polo-ti.j skrrjm r-sen. Ta pomoč nudi aliiran-^^tn pri'Jko f'*» }-Vorf-t;'^ F»'*>w - e^*«lti ar ira<1i, ki $+ prvikrat stopila aa odprto omemlje Nf gre samo za to, ila se poda Italiji r^moč. marveč da ee pribori odlo-rnna zm'žg'a v bitki, ki bo inHa najbrže ođ!očiT-»n vpliv ta ves potek vojna. Ali lsirafalo s# toza#evr,o đvoail. Am-sterčarcski »Aligemeen Hanrtelsblart« dvo-mi, da bo imela obljubljena pomoč veliko jraktieno vrednost. Vprašanjp je, ali je taka ponirč ^p'oh ir^r^č* brez ško^e zi zapadno fronto. V teoriji s« inj« lepo na-svet, naj s« poraM priliko sa odločilni uria-r •. >Bas«l«r Kat!oaalv«It.trnfiltn, 11 a 1 i j a • s k i claval sta«. Poroča se, da j* italilaaski glarsi 0tasi prsss>-ien nekam v okolia Pada. Vae province severiio Pada ogrožene. I'a'ijanska vlada je prosušila vse provinre severtio Pada za ogTožene in nad vsemi mesti na tem ozemlju Ptrogo oblegalno stanje. Vge državne oblasti ima-jo ukaz. naj kar najLitreje spravijo v južno - italijauska mesta vse državne arhive in driarn« blagajne. Demonstracije proti vojni. V Milnn'j ja pri bio porodom porocil o porazu itali;au«ke ermade do vihamih ro rr?sta:a r-t-j»*ro preizku^rjo in si n# Č9 omajati svojega »aupanja t ar-rnolo in »jenega vrhovnera voditelja. De-»orsllracij« ni in notrani« sile deže!e nišo pretresem*. ScTrainik in ves svet naj fzve, da Italija in nei^recn« br>čine črpa voljo, da prrmara v?« notran:"e spore in ojači vse enfrf>, da bodo tla domovine po gotovi zmaji zeprt osvojena. JanstTA •ttputnih poslali 1 k • v. Tz Rima poroča Havas: Poslaniki A«f!ije, Franr-ije in Rusije so skunno zajamčili ir+ec^-iteto itAlij^nske?ra državner-a ozeralift.Ameri^ki poslanik J* oddal Imenom predf«dn!ka Wilsona enako izjavo. Nemčija v zastava h. Iz Beroll-na: Preffnftljtva pororila o ogromnih uspcfeih na italij^nskem bojlSčii so izzvala v vsr* dr*RTi najveselcjJi o^mcv in hva-Iežno občudovanj« zavezniških armađ, kakor tuđi fa TThovno armadno vodstvo. Vsa mesta »o v zastavah. Cessrju in vrhovne-ain arma^nemu vodstvrn priha^nio dan na dan z vseh strani izjave polne veselja in eahva.!*. Konfirma v Washingtonu. Ronter peroča Iz Wa*hinrtotia: Državni tajniic Lansin«; j« imel z italijanskim poslanikom ko!if:w oni, kl J« cadel Romunljo. Spravil je ftaiijandko armado ob tem^j vae vojne. Franrosk« *ete, ki ođ ponedeljka prihajajo v Italijo, bodo ino«??e deseci Tilment sele. ko n lt bo dal t«ć popraviti italijsnski fj^ree. Zađet Je pa tTTdl Sarrf.il. kajti po zvezsfe i mjira v Fr?»nciji in Italiji se vozijo 9«4«4 ««t« sa pomoć ob Tilmenta. V Ločnlku pri Gorici bo pustili Italijani ćelo vrsto, đeloma povsem celih automobilskih baterij 15 do 35 cm kalibra, v Krrninn pa vse polno montur, tovornih. avtomobilov, municije in živil. Na Pod-g o r I je bilo zajetih 32 topov. S težkimi možnarji je bilo pre-gnano poveljstvo druge italijanske armade iz Krmir-a. štab z generalom je zbežal najprvo na Baguerjev grad na Dobrovem, po-tem pa preko Brd proti Tilmentu. Ameriško posojilo Italiji. VVashington, 1. novembra. (Kor. ur.) Zakladni urac1 je posođil Italiji 230 milijo-nov dolarjev. đa e tem poplača premog in drago blago katero je Italija kupila ▼ Ameriki. — Kubanska vlada je prepoveda-la izvoz rafiniranega sladkorja v nevtral&e države. BRZOJAVKI MED HINDENBURGOM IN CESARJEM VILJEMOiVL Berolin, 1. novembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Generalfeldmar-sal von Iiindenburg je poslal cesarjn Viljemu nastopno brzojavko: Vsled naših hitrih udarcev na vzho« du, vsled žilavega vztrajanja naših hrabrih čet na vseh frontah, zlasti jia zapadu, se je proti Italiji zopet izvoje-vala velika zmaga. Zasledovalni boj v Furlanski nizini je dal 31. oktobra nove ogromne uspehe zavezniškemu orožju. Nemške in avstro - ogrske divizije so sunile proti vzhodnem toku Tilmenta in tam vjele najmanj 60.000 Italijanov z več sto topovi. Pridobltev 12. sojke bitke dosega s tem poleg zasedene Gorenje Itrlije približne do Tilmenta, 5te-viio 1S0.000 vjetnikov z nad 1500 topovi. Prosim Vaše Veličanstvo najvdanejše, da naj se 1. novembra na Pruskem in V Alza^ko - Lotarinški izobesijo zastave in strelja »Viktorija«. v. Hindenburg. Cesar Viljem je odgovorili Poro-čilo o novem osromnem uspehu nem-ških in avstro - ogrskih čet ob Tilmentu sprejemam jaz kakor vsa nemška armada, naša domovina in naši zvesti zavezniki z veseljem in ponosom. Geniial-nemu vodstvu, predvidnim odredbam generalnega štaba, previdnosti in moči voditeljev in hrabrosti vseh nemških rodov se imamo zahvaliti za to zmago in gledamo v upanju na Boga v bodoč-nost. Ukazujem, ljubi moj feldmarŠal, da sporočite mojo cesarsko zahvalo na italijanskih tleh borečim se nemškim četam. Ukazal sem, da se povodom teh velikih zmag razobesijo zastave. Bog je rjomasal, Njernu bodi čr\?t! Naklonjeni Vam cesar in kralj Viljem I. Brzojavka nemškesa cesar ja generalu Belowu. BeroHii, 1. novembra. (Kor. urad.) Cesar Viljem je poslal generalu Belowu nastopno braojavko: . Na corcnjcitalijanskih bojiščih so Bcmške Čete ramo ob rami z naflrni zvestimi avstro - ocrskimi zavezniki pod Vašim vodstvom prebile močne tn žilavo branjene gorske pozicije Italijanov ob srednji Soči in so si izsilile izhod i* Jnlij^kih Air. Z neprestanim za-sledovftnjem po furlanski nizini je do-sežen Tilment. Obupno boreče se sled-nje straže Italijanov, naliv, nehodna pota nišo mogla zadržati lepega poteka armadne zmage. Naš verolomni nekda-rji zaveznik je iz\*edsl, kaj more storiti ncmška sila in nemška jeza. Z menoj se zahvaljuje domovina svojim brezpri-mernim sinovom. Naprej z Bogom! — Viljem. Enisnte č^Ha še hujši nHarsi: 1 Bern, 31. oktobra. (Ker. nrađ.) Voja-ški act-u^rik »Basler Nachrichten« polkov-nik Tlgli piše o ofenzivi proti Italiji: Operacija je bila sijajna v osnutku, pripravi in izvršitvi. Arrrade, kl doprinašsjo po tako dolgo trajajočl vojni taka junaštva, so Vzvii«ne n3d vcako pehvalo. V njihovem var3tvu smejo države in nsrodl zavestn» g!«d«t1 v bodočno«t. Pod njlhovlml udarci se trc«« Italija od Mi!«ra do Sicilije. Naj-bMŽja posltdica pa najbri ne bo notranji polom in revolucija, t«mve5 rgrnlll s« bod« instruktivno pred vidno nevarnostjo. Polom bi ie !• pr!l«l, te bi *» tudl 1. rtalijanftkft Rpr.-iad« zap!«tla v keto«trofo in bi Ie! vo-Jtški suntk v are*. R»vno tako se tre«e ©•-tenta do kesti. S težavo se de'ajo pogurane, z=«. samoiavestjo pa se skriva trepeta« ječi strah. Ententl bo morda grozll v do« gleđnem časj s popolnoma druge strani ie popolnoma drugačtn udarec. Kmalu bo glo-boko obžalovala, da je odklonila papežov mirovni pr«dtog. Stran 2. BMAJV£JM5rU NAKOJ*, auc I. novembra i5*i7. 251. Sltv. (esar na Primorskem. Trst, 31 oktobra. (Kor. ur ) Cesar |e inšplciral danes naprave istrske obalne obrambe in obiskal razna mesta te kronovlne. Vladar se je peljr1 iz Trsta v spremstvu došlega nadvojvode Maksa v Poreč in od tam preko Buj, Pirana, Izole in Kopra nazaj v Trst Prebivalstvo v Poreču, ki }e videlo v ©bisku ccsarja v težkem času posebno naklonjenost za svoje, od sovražnika ponovno napadeno mesto je pričakova-lo na glavnem kolodvoru cesarjev prihod, škof Pederzolli se je poklonil ce-saiin z besedami navdušenega veselja. Cesar je posluša! prisrčno poročilo o trpljenju, naloženem mestu, in je spre-dposlanstva goriškega mesta. Nemčija in Avstro - Ogrska. Pod tem naslovom piše »Norddeutsche Alltemeine Zeituni«: Pod geMom zvestoba za zvestobo sta Nemčija in Avstro - Ogrska sprejeli boj, M jimi Je bil brezvestno vsi-lien, V tem dnhu stojita že deli kot tri leta rtmo ob raml, navdani zavesti, da Ima njiju It stoletia trajajoča in v raznih oblikah se pojavliajoča zveza danes močnejšo žlvljenj-sko silo, kakor kdaj. Zveza med centralnima državama, ki traja sedaf fe kmalu Stiri de-s«tletia. posvećena po besedilu samo obrambl napadov na mir, je služila temu cilju z blagodejnim uspehom tako dolgo, da s* Je zdelo protivnikom rastočeza razvoja Nemčije In Avstro - Ozrske, da |e prišla ura, da s svojo zvezo lahko unIČujoče uda-rijo po obeh državah. V dolcem mlrovnem fasu, za kateri se Je posebno zahvaliti trdnl rvezi obeh cesarstev, se Ie pri nas^rotnikih« rd^J tu, «daj tam pojavilo domnevanjc. da fmi ta zveza za resni sluCaf komaj veCJl pomeo, kakor kak nakit ali druc« Sara. Od* ločilno se ie iivr?fl na bojl^ču protidokaz. Vsm žrtve, vs« trpljenje. Id Hh Je Imela vojna za posledlco, ni moglo unlčiti Cuta skup-nosti, Id se je zasidral v mfstl **v*xaiQđh ' | na rodo v. Na?! zaveznfki *o radi tolm»M ' na$o pripravljenost za mir kot znak sit-botnotti. Kakor te pogoste, so jih đejsrva drugare podučila. Po zmagovitem prodiranju ob Riskcm zalivu in ne oziraje te na I velikansko borbo na zapadni fronti. U ne da priti sovrainlkorr; njiti ciljem bliže, je ■ priJel rdarec proti Itahii, ki zopet kate voj-j no bratstvo Nemčije m Avstro - Ogrske v najiasnfišl luči. Izmena brzojavk med ce-sarjem Karlom in cesarjera Vlljemom ie iz-ražala ćustva, kl najdejo srčen odmev v obeh državah. S posebnim veseljem po-zdravljaio dežele siiajen uspeh ozkega skupne2.1 nastopa zato, ker je ta nastop zadel izdajal^keK* biv*e?:a zavernika z zasluženo kaznijo. V tej zvezi bosta obe ce-sarstvi kakor v preteVlostl. tako tiidl v ho-dočnosti zve^tl za^Čitnici miru ter bosta do-vedli iz stisk vojnih let svoje ljudstvo k no-verau procvltu. Z ostalih bcišc. NFM>KO IJRADNO POROCI! O Bero:;n, 31. okcobra. (Kor. urad > Zapadno boii^^e, f k u p i n a xlm. Ruprc ita. V sre«!; f^ndr^Ke Do;ne fronte so se od!-rali včeraj ljuti h<\l katerim »e sled*! zvurai na ccJi i.onii od Hoi thoul^tskesa ^ozda đo kanala Comine? - Ypres ohsežcfi h(»bnaTo^l ogeni. Ćez dan močnl a«^leskj uap^d? med Jeleznlcanii oJ RoulvTsa preko I angenmarka in 3d Zonnehcka v Ypre*. Sila sovra*ne?;a smika ie bfto naperjena proti kraiu Pastshendaole, kl smo ga začasno izsunMi. V Ijutcm nn p3du smo vas p<»d zbranlm artit]eri)-*kim u*!n^ovar!:?*T y. v hojii prciiku-seniml četami zopet zavreli ter popol-ncmi držali proti desetim do nočl tra jaioiim novim napadom An^Iežev. Naša, na strani vaši se bolufoča peJiota In v boju prcizku'cni streici s stroJnimF puškami so tekom đneva večknt iz-vmili o^eiovane 5cvra/.ne nepade v razoranem In moiv'rnn!«iti polju run ž:!avo vzircjaloč, ter iemUelo sovrav-niku zač2sno V7et3 tla. Poie^: ^lcvn^ napadov skuša'o An^Icži prodruti tirdi na obeh strareh ceste Mcnln - Ypres proti Ghciuvcltu. V nađeni drhro !rže-čem osrniu so prodrli !e slabotnl deH. S pehoto *n strojn'tal puckam? smo jih za-vrnlU. Čete četrte artcaie, ki so s? ud?-ležile včercjšnje^a bc]a. %o x s'^ntm so?cssc nov uspeh. Aneiež? so Irne'i trez uspe-hov iznova težke krv .ive i7 2:>»be. — Skupina nemške.ea p r e s t o 1 o-n a ? 1 e d n i k a. Ob It^nnln O1«e-.*.!ene !n ob gorfki frrnt! Cftcr*:n \ dz* Damcs. se Je 2rtilleri!s!ii boj vč^ra! močno c]a-ČH. Francoska ?nf?nterija ie ostala ne-delavna. Na vzhodncn: bre*u Mose ?e na§ un?čevalnl ogenj zopet zadržal pr!-pravljamče se napade frsneozov ob gozdu Chaume. Vzh^dno boiišče in makeđcn^k.i fronta. Položaj je ne?7Dr2meniefL Berolin, 1. novembra. (Ko*-, urad ^ Na zapafru vzhodti In v Mckeđo-nifi nikakr^nih več'ih bojev. NEMSKO VECERNO POPOClT O. Berolln, 1. novembra zvečer. (K. u.) Na zapadu in na vzhodu no-benih posebnih dogodkov. BOLGARSKO UPADNO POPOČT! O. 31. oktobra. Na cc!i makedonski fronti 5labotcn m~teči O)?enj. V dolini Strume boji patrulj in živahno letal-sko delovanje. TURSKO URADNO POROCILO. 31. oktobra. Na vseh frontah m-kakršnih posebnih do^odkov. JAPONSKA POMOĆ Bern, 31. oktobra. (Kor. urađ. 5ef J«-ponske vojaSke misfje v Pet^ograda general Takaja je izjavll. da je izključcno, da bi prišla kaka japonska armada na evropsko bojtšče. Z ruske fronte. Nezncl so zapustili rte pol-otok Verder. Iz Petrosrrađa poročajo. da eo Nemcl ves ta polotok popolnoma opustošili. V merodajnlh krogih tolmaCijo mir na vzhođn. morskem bojišču s tem, da si namerava povražnik ustvaritl na otokih Oesel in I;ago trdno oporišče, đa se more potem polastitl pristanišća t Revalu. Obramba Petrograda. Petrogjrad, 30. oktobra. (Kor. urad.) Agentura. Generalno zborovanie odposlan-ccv vo.iaških zvez na severnl fronti je spre-jelo to - Ie resolucijn: Kcr je obramha Pe-trojerada ozko zvezana s ćelo fronto, ne sme posad!*a ^lavneaca mes^a sama odločati o vpra^anjih obrarrbe Petrograda. 7ato spo-roča zborovanje delavskemu in vojaškernti sovjetu v Petrosiradu, da ne r^tena in da obsoja vsak separatnl skicp glede obra-Tibe ali opustitve Petrograda. Potopljen ansleikl transport. Rotterdara, 31 oktobra. (KoresD. Lrad.) Dnifi teden oktobra !e potopil neki nemški podmorski Coln v angle^kem Kanalu lx Amerike prihajajoč" oborožen parnlk s !35 polj-^kfrni topovi kalibra 75 mm. SO havblcaml kalibra 12 cm, 50 000 granatam!. 22.000 gra-nvarni kalibra 12 cm, 15^000 ročnlmi gra-nat-'.rni. 20.000 pu5Vamf. 6 oVJomilm! avtn-mobllt 11 tovornlml avtotnobfi!, 1300.000 patronami in 140 stroinfml pu§kamL Razne vojne vesti. PARIŠKA KONF1HENCA, Rotterdam, S. novembra. (Kor. urađ.) Il Londona poroCajo: V poslaosld abornld Je sporoćll rčeraj Bouar L«w, đa bo imeU paHlka konferenea raveinlkor nalogo po-STetoTttl m o tploftnem \ojnem pololaju trr doloCItl korake sa nadala Je skupno de-Iot&zO« amvesalkoT. Ka Trtieliaao? u»o- J var, 4* *» KeremakiJ ia$mHi. «a\ bodo »1m-lall ruski delegati doae«i aporasum o toj-Uih ctljik, j« od«QvorU Boaar Uw, roćajo, đa ao t&m konfino opustili mlsel, đa bi se udeletili stockholmske eocijf li--tiene koiifereBO* •ociJalietiCne kenference. Bern, tu. oktobra. (Kor. urad.) »Base-ler NachrlchteDu poroćaJA, da pređtagajo franrofki socijalisti, da na] se v kratkem ekli^*- pocljSiiMitna konferenca v Bernu In da naj s*» atot kboimeka posvetovanja v bodove opust*. Francoeka vlada je baje soci-ja't.^tom sporortla, đa ne bo odrekla pot-nin listov v Bern. Norveška proti napadatnl vojni. Iz Kolanja p^ .i- ■ ' nient je sprejel vćeraj s 77 glasovi proti 30 fclasovom za >nski ra-i i. ..* u . . , „ . norveška armada in mornarica ne smeta ni'-Jar t:pnraM ati ra ^anai Ta zakonski nalrt onemogoča kralju napoved vsakršne vojne. Angleškl vojni Izdatkl. AntteSk! z.i'- la ini kaneler Bonar La\v ie povodom svoje p. edloge za kredit 400 mili ionov iuntov šterliujjov v poganski zbornici izvajal. da zna^ajo dnevni izdatki A.n-llje v zadnjem finančnem letu 6,^4^000 fintov. Narodni d\g zr.aSa 5000 milipnov funtov, od teli 301K) milijonov funtov voi-iiCija dol^a Severna Arglija za mir. Lofi<1nrfeki list »Commonflensp« plfte* Ce Lloyd George ne bo sklenil prav kmalu (!o!-:'Pga nttru, ho r.n'bolj m-i-ipularpn člo-vek ▼ Anglili. Severna Angiija Je ogor^?na nad njlin, Ver ?e brati z Lord Nortrhiffom in lrc!ajatHjem lieta »John Buli«, Betomle-yem. V angk'3klh političnih krotrih ra^una-jo z molr.f'Pt'o l:r' Irrta Lan«f*owne, ▼ ka-terem bi Aaqutth rastopal vlado t poelan-ski zbornici. Vojni izdatkl Amerike. V/ashJnst.n, 29. oUntra. (Kor. v. -\-A ) izđatkt vlauf b ^do zna>ali meseca oktobra, vStcvši posojila zaveznikom, nci ako eno rr.iria-s-d ■> d'■ 1 - T-: v r- • "' t d*:rvni izdatki ^na^ajo sedal 42,600 000 dolariev. Nerri'^e terjatve v Amerlki- London, SI. oktobra. (Kor urad.1) NemSke teijatve ▼ Am*rikt. nad 200 m!li-jon^v dclaijev, ramerarajo zapleuitl in na-;o?!ti v vojnem posojilu. Japcntko ameriika trgovinska pogodba. li Nei» Ycrka poročajo, da J|e dos^ela neka ;ar onska komisija ▼ neko pacifično pristanišče in da ima nalo^o pk]rniti ja-ponsko - ameriško trgovinsko pogodbo. Kitajski častnikl. London, 81. oktobra. (Kor. urad.) ^Zentral N>wsc poreča^o. đa je kralj *pre-.el nekaj čartnikor kitajske armade in kl-tajske*-* t)ro«!ovja. Deio anileškesa brođorja. V sv-Mern ^^vf.'u v po^'a^'lvi zhovnlci ]e izvajal Lloyd Ccorge o ansleškcm bro-dovju: V tej vojni je bilo naarl*kl konffrenc! bomo raspravljati rudi o vpr^aniih rbrambe \n enotnosti ter Dostavili zanesliive točke, kl nam bodo d?le v rbrisln jrl^dati konec veli-kejca krvoprelitia. Rusija mora na kon-fererici ponolnoma e^ot^o n?»«tonafi. Te-reSčenko iz'avHa, da ln«nikcHe. izde-lan^ za. rn^Ve dete^t>te. ni«;o t)npn1«r»ma srečne. BoMm se. da n»^ Ho^o po"r«|?f rodovi srr^^r»li. 5ko n*d*1i">mo v teh instrukcii^ri na-n^čenn n^t. Mi mor^rna na kopferrnri ZnMnvaf mir. toda tnk nir, ki zrdo?*^ rnsHtm interesom [rt ki zahteva neHotakliivost ruskesa ozemlja. ne pa možnosti, da se razvijamo proti severu in proti jugu. Boijtovikt in monarhisti. Kotanj, II. oktobra. (Kor. ormd.) Ol»- sob petrosradekih poro^il prlhajajo neprestano Teatl, da naraeravajo dne 2. novembra boljšertkl s pomodjo monarhirtor rpii-Eoritl veliko manifestacijo. Vlada ls raxne stranke skuftajo namene boljfeevikor pre-kriiati. Vlada je pripravila povsod Ćete, da z orotjf»m udugi gitaanj«, ki naj bi imelo mačaj protlreTolucije. RAZNC VESTI IZ RUSIJE. F 1 n 5 k # o b 11 • 11 me branijo sode-Lovatl pri evakuiranju, ukaianem od ruskih vlađnih orsaner Na odredbo provizorične vlade te po ir^de PetrogTad, Kronštat in v?a Finska vrhovnemu poreljniku sererne fronte. SplrMI kongrea delavsklfc in voiaSkih sovjetov vse Rušile y Moskvi, ki naj hi «p vršll 2. novembra, je preložec uh 7. novembra. Drugo posojilo »vobode Je prinesio do 27. oktobra 4180 milijonoT rubljev Rufkl zunanji minister Te-re8C*rko je v seji kabineta dne 25. oktobra ponoći energično protestiral proti irf-etrukci.'&in Skobelpvn ter obenem razvijal novo irirovno formnlo, namreč vojno, tako dolgo, da bo armade nezmožne za nadalje-vanjr». Maklikor in StahoviĆ. ki po-tiiieta na »vna poci-irifeka mesta v Parizu o^irotna r^adr'du, Eta Izjavila instrukcije fielavskera in vojaškega sovjeta Skobelevu rupke vl«de ne ve*ejo. Stahović Je lijaril, da Je ručki narod utrujen in da želi mir. Vesti o nemirih co pretirane. Mo£tro m-akega brodo 'Ja Je »estavljeno re^inoma i* bcijS^vikov in pacIHstov, in vendar se ni branila Mtl ena Udja izpolnltl sprejetl boja proti premočremu sovražnlku. Do pomladi bo dlsciplii'« ▼ runkl rojski obnovljena, na krko ofer.^ivo pa pred pomlado itak ni ml-eliti. Vla^a ostane v Petrogradu, ki se evakuira iam<. \% ozirov na Drebrano. Ruski narod r> ođklanja vsak mir, ki bi bfl združen le z najman!*o izici'bo oiemlja. Revoln-cije v NemCiji ne prlčakuje, ker Je nemšM narod najbolj disciplinirani narod na Bve-tu, pač pa prtčakuie, da bo Nemčija oma-irala. G!*»r?e Finuk© je izjavll, da je njena avtonorrija zaeigurana tudl za slučaj, da bi se Rusija zopet izpremenila ▼ monarhijo. Finska p^ mora ostati pri RusiJL Senzadlonalen preoftrat u pollsbem ypra!an]u. V sredo smo priobčili sledečo vest: o. Dunaj, 30. oktobra. Iz z a n e -šljive strani sem izvede 1, da se namerava v najbliž-jih d n e h, najbrž 5. novembra, razglasiti personalno unijo Poljske z Avstro-Osrskoin sicer z Izjavo, da Galicija pripade novi z Avstrijo združeni Poljski državi. Kakor se v podučenih krogih z a t r j u i e, ima vlada že izde-lane v tem smislu primerne zakonske nacrte, katere predloži državnemu zboru in sališkemu dcželnemu zboru. LjTibljanska cenzura nam je to poročilo kakor tuđi komentar, ki smo ga napisali, konfiscirala, češ, da na-sprotuje vnanjepoiitičnim interesom monarhije. Cenzorji v ostali Avstriji so bili dru^ejra mnenja. Tako je smela vsebinsko ista vest iziti v sredo v praških Hstih in danes obširno razpravlja o rnej tuđi že graška »Tagespošta«, vir modresti za ljubljansko cenzuro. Prasa, 31. oktobra. »Narodni Li-sty« javljajo: V krogih »Poljskega kluba« je z veliko si&urnostjo razširjena vest, da bo v naibližjem Času izvršena nova ureditev poljskega vprašanja. Začetkom novembra iz-idc v sporazumu z nem?ko vbdo cesar-ski patent, ki bo združil poljsko kralje-stvo in Galicijo v eno državo pod habs-burško dinastijo. Na ta način bi se zo-net uiediniii mski in avstrijski deli nek-danjega poljskega kraljestva. Poznanj-skega in pa onega dela bivšega polj-skega kraljestva, ki je svoječasno pri razdelitvi Pdjske pripadel Pnisiji, se novi poljski program ne tiče. Gradec, 2. novembra. »Tagespostc piše: Vedno bolj verjetno postaja, da bodeta bivša ruska Poljska in Galicija združeni v eno državo in da je naša slavna dinastija pokli-cana, nositi krono nove velike države. Kako se naj to v podrobnem uredi, o tem se vrše še pogajanja. Sedaj, ko je severno krilo italijanske armade raz-bito, ko se ostaii deli sovražnih čet naglo umikajo za Tilment, bo v zavesti skupno izvojevane zmage lažje najti razrešitev. Naravno je, da zahteva Nemčija prothislugo. Nemčija želi trojne garancije: vojaške, trgovsko-politične in železniško - politične. Za-varovati se mora tuđi proti nenasitno-sti Vsepoljakov, ki so obrnili svoje oči na Gdansk, mesto ob izlivu Vlsle. Tega roparskega nakiepa proti nem5kemu državnemu ozemlju si zmasrovitl nemški narod ne bo ćal dopasti. Nemški narod pa se ne bo zadovoljil z obljubami, temveč mora zahtevatu da sežejo predstraže nemlke države do same ruske meje. Žcv novembru 1915 so v Berlimi predlagali podobno razre*'tev, toda stvar se je po-nesrečlla vsled tega, ker se je grof Tisza protivtl garancijam, kl jih je za-htevala nemška vbda. Gospod je na Du-naju In v Budimpešti so Imeli sicer apetit na Rusko Poljsko, toda hoteli so irneti deželo brezno^ojno, v kar Nemčija ni mogla prlvoliti. Sedaj so se zo-net r*riM^-»!i fa fr tpVrr?,rnnv> irme-n!n«^ med cfssrjem K*r1nm \n cesar-jem VfHrmom, zveni finma-silo snora-riima tuđi o bor»oč-osti PolisVe. Defini-th-na pogodba bo, kakor up^m^, 5V1e-n*ena še tekom zmagovitc ofenzive proti Italiji. Ustavni spor med sosposbo in poslansbo zbornico. g Dunaj, 1. novembra« Zopet je danes gosposka zbornica odklonila justične zakone, sklenjene ponovno v zbornici ljudskih zastopnikov. Odklonila je ćelo kompromisne predlo-ge, ki jih je nasvetovala pravna komisija te zbornice. Paragraf 7. določa v drugem odstavku, da se morejo vse ž* izrečene razsodbe vojnih sodišč posta* viti v stan predpreiskav?; ta določba je ! bila odklonjena s 66 glasovi proti 6. 1 Drugi sklep poslanske zbornice, da je razveljaviti vse razsodbe izjemnih sodišč, ki do 7. julija 1917 še nisc> postale pravomoćne in izročiti take slučaje po-rotam, je pa bil odklonjen s 53 glasovi proti 20. Gosposka zbornica je izvršila tako korekturo na ljubo vladi, katera hoče še vedno varovati avtoriteto dovršenih činov na podlagi § 14 v neustavni dobi. Bivši pravosodni minister in učeni pravnik dr. Klein je včeraj v gosposkl zbornici toplo in z zgovorno besedo pri-poročal sprejetje načrtov zakonov, kakor jih je sklcnila poslanska zbornica. Z neizprosno logiko je pobijal gospodstvo § 14 in njega škodljivost za narode in državo. S posebno vnemo je dokazal, da je kompetenca porotnih sodišč zajamčena v državnih osnovnih zakonih, ki se morejo spremeniti Ie z dvetretjin. većino. Ko so se delalt ti zakoni, so bili zakonodajcem tako važni, da so jih hoteli zavarovati z dvetretiinsko većino. In ti zakoni so tako jasni, da jih je treba ie razumno čitati, pa je njih pomen takoj in brezdvomno jasen. Pravosodni minister dr. Schauer je govoril proti sprejetju justičnih zakonov. Nikakor ne gre, je dejal naivno, da bi razveljavili vseh 47.000 razsodb, ki so jih proglasila izjemna sodišča; enako ni nikakega povoda, da bi raz-veljavili tistih 21 razsodb, ki 7. julija še nišo bile pravomoćne. Pri zakonu o porotniških fmenikih so glasovali v smislu predloga dr. Klei-na, naj se zakon sprejme po besedilu poslanske zbornice: vojvoda Beaufort, baron Beck, Benedikt, dr Beurle, Dor-fel, dr. pl. Dulemba, dr. Dumba, baron Engel, dr. Exner, vitez Gomperz, dvorni svetnik Grunhut pl. Gutmann. dvorni svetnik Hochenegg, Janotta, dr. Klein, grof Kolowrat, baron Rotschild, dr. Sieghart, baron Schey, dvor. svetnik Wettstein, pl. Zimmermann. Enako so glasovali isti za predlog dr. Kleina, naj se označi zakon že v naslovu za dopol-ntlo državnega osno\Tiega zakona. Taka je bila na sploh opozicija proti nazad-njaškim predlogom, ki izzivljajo oster konflikt s poslansko zbornico. V oči pada in zbada, da v tej dru-*bi poštenih mož ni n!ti enega Slovana, Ali so morda glasovali z većino? Ne, to tuđi ne, mar več zbe-žali so od glasovanja vsi za-pored, med temi tuđi naš dvor. svetnik V u k o v i ć\ ki se je malo prej vroče potezal za to, da bi stalno bival v Dalmaciji član cesarske hiše. Konflikt z zbornico poslancev je popoln. Ni nikakega dvoma, da poslan-ska zbornica ostane pri svojih sklepih, ako bi rudi še enkrat prišli ti nacrti na dnevni red. Ni sicer neizogibno, toda praviloma mora priti po drugem glasovanju že do skupne komisije iz obeh zbornic, kjer se konflikt sele prav do dobra razvije. Gosposka zbornica se igra z ognjem v dobi, ko se ves svet vrti v zelo demokratični struji, ki pač ni prijazna privilegijem, ki jih uživajo in, kakor se vidi, ocitno zlorabljajo visokorodni gospodje elani gosposke zbornice. Dali so sami nov povod nasprotniko mtega visokesa zakonodafnega za^topa, da bodo toliko odločneje nastopali za odpravo gospo-ske zbornice ali vsaj za sestavo na docela đrugačni podlagi. Tako si gosposka zbornica sama pri vezu je Damoklejev meč na zelo tanki niti nad glavo svoje usode. Leiofn]g Mmt\}& K D u n a jf i. novembra. Velika ofenziva proti Italiji nam je prinesla tuđi delegacije. Se pred H dnevi se je z merodajne strani zatrje-valo, da ni treba misliti na zasedanje delegacij, kajti po vzgledu v poslanski zbornici ni pričakovati, da bi se moglo vršiti to zasedanje primerno sedanjemu težkemu in vojnemu času. Posebno pa se je Še naglašalo, da bi češka in jugo-slovanska politika, na čelu jima državnopravni izjavi z dne 30. maja, mogla privesti v delegacijah do resnih političnih zaplttljajev in sporov z Madžari. Vmes je prišel ^n^ni Kraftov pred-log na povabilb grofa Czernina v proračunski odsek, a za nameček še Koro-šcev predlotr. naj se povabi tuđi skupni finančni minister baron Burian, da bi poročal o razmerah v Bosni in Hercegovini. Kraft je od svoje strani sicer odtegnil svoj predlog, ali dr. Korošec ga je takoj sprejel za svojega in ga vzdržuje. Pred ofenzivo proti Italiji se je do-zdevalo. knkor da se hočejo skupni ministri za zdaj še izoj?niti polaganju obračuna o svojem dc!u v delegaci]aT Toda po srečno izvedeni ofenzivi se : nakrat vse spreobrnilo v dru^, ć zelevno doce'a pravilni tir. V pone< !;ek ve^er se je vrnil p:rof C?ern:n z ' ?ke fronte in že drugi dan dopoldne rriSel v parlament, kjer ic imel dc * razgovor z driem Seidlerjem in s £rc /Di. stev. SLOVLJsbKI NA^OD", t i.e J novembra l'ji/. Siran b lom Silva - Tarouc.a. ki velja za eno najbistrejših stav med »poklicanrmi in irvotjcnimi državniku in mn ie baie ođ-ločcna že važna naloga tecbj. ko se bo bližal svetovni mir in se bodo gradili temelji »nove Avstrije«. Ko je bil grof Czernin se v parlamentu. 5e je tu že govorilo, da je prišel iskat izhoda iz položaja, ki at a ga nstva-rila predloga poslancev Krafta in dr. Korošca, t. j. najti pot, ki bo ča5ten za skupno vlado in parlament. Kmaln pa smo izvedeli. da je prinese! grof zbornici z lašk© fronte — zasedeme delesa-cii. ki naj bi se sklicale na Dunaj že na ponedeljek dne 3. decembra. Pred.%ed-rik gospo.cke zbornice ie popoldne že naznanil. da je postavfl na dnevni red prihodnje (današnje) seje izvolitev de-legatov. Tukaf pade v oči. da v zadnjih 14 clneh ni ođpadlo prav nič tistih razlo-gov. ki 50 jih navajali proti sklieanju delegacij. Zakaj zdaj nikrat ta spre-memba? Ali je bilo utemeljevanje pred 14 dnevi Ie pretveza? AH pa pričakujejo zdai po ofenzivi protj Italiji, da Cehi in JuKosIovani spremene svojo taktiko, ako ze ni prićakovati. da bi v čemur-koli odstopili Ie za las od svojega na-čeJnega stališća in svojih zahtev? Zdi se. da prrcnkujeio to r-rs'ednje, in ako bi se zmotili. tedai bi se oiuna-ćili ter natočili Cehom in Jasoslovanom >:;'te?ra vina«. Icakor je zahteval opat Helmer v srosposki zbornici. Uspehi na talijanski fronti so rodili tako odločnost v Ficrodajnih krogih. Zato niorcmo z napetost jo pričakovan nadaljnih do^od-kov ne ie na bojnem polju, kjer teče krt, tnarveč tuđi na polju naše domaće politike, kier se iskre krešemo in robija in mori brez krvi. Naša jugosiovan-ska stvar je tako vzvišena in nam vsem tako sveta, da se ne bojimo riti take »nove dobe*, v knteri bi vriska!a \\*olf \u Helmer. ker veruiemo v zrnato svojih id?alov! jReich^post- zahteva tajne seje ćelegacij ali vsaj tajne seje odseka za zunanje zadeve. To zahtevo utrmetjuje t dogodki v poganski zbornici. kjer Dpc'icija zlorabi ja svchrtdo govora in daje potuho sovražnikom države. Tuđi nemško - radikalni »Polit. Tagbi.« trde. da boclo življi, ki ^dmevalo po zn-nanjem svetu. Đttor.n&e se sesianefa 5- decembra. Dimaj. 1. novembra. Pel:trc*~l;en!a r^^czl? na nzemlie naše države, ozironuu da se tam, kjer se pri nas ze naliaiajo ..nsiopriki teh iti-2mljer:J. ki sicer ne rahtevajo, da b! se r.arn cležele lztrgale. tcmveč zahtevaio Ie. da bi se jim se dm^e pridružile — to *e nanaša zlasti ri JugosJovane — na^a pota in sredstva, da se taki nazori ne vkorenf-niio. Dosedai nisem mo^el nfčesar drusre^a steriti. kakor da sern si debil, ko sen*. prc-vzel ministrsko predsedništvo, jarancije, o katerih $em opetovano seovoril. Upam, da bodo te garancije odločilnc, ne pa one za-hteve. ki se sedai ponavljalo dan 2a dne-vom. To pa nam še ne more biti dovolj. Mi Fe iroremo prepreciti, da bi se ▼ avstrij-skem parlamentu ne predna?a!e ttke fn t>^-dobne Izjave. Toda od avstrflskifc vodilnlh krofov in zlasti od av«trijske vladt smemo zahteva ti, da take izjave kar »«jo<51a5?t«Ji« za\-rne. Mi zahtevamo, da se take fzjave tuđi kazensko prešanja, tko 51 bile podane na kraju, kjer Je preganjame n?nZoče. Kakor sem it v pr^fanskt zbomfd pnvedal, sem se priče! to*.iie\-no že oficijelno pozaiatf z avstrliskim jastI2iiT»n r^fni-strom Sedai sem šel še korak raprei: Od avstrijske vlade ne zabfevam Ie uvedbo omenjene kazensko - nra*.Te ranjene, tern-več isto^asno tuđi. da potom cenzure prepreci, da bi avstrljsko časopi«;Jc podoiralc stremljenja, naoerjena proti inte-fritet! ogrske države. Razventcga morarno na vsak način podvzeri korake, da vodit??« **^cbe v a v d I j e n c i prosijo Njec>vo Ve-l'"anstvo za ureditev vseh teh vprašani. ld jih ne moremo dolgo več pustiti nerazre-šenih. Tu ne «rr« Ie «a interese Otr«Vt. tem-več tuđi za interc$e monarhije in dinastija. Zato moramo imeti besedo pri v*eh onih ukreolh, ki so v zvczl t sovUnostjo obeb drsav moaarhije aH z interesi dinastije. Bo-diie prepričani, da bom te idije uveljavijal rudi ▼ praktični politiki V sinjem fovom ▼ p^staliti zboriici, na lc»terera oporari* Wsckerle madiarske matnate. pa ?e irvajal (JS. oktobra): že ko sem tuka i prvić fovrnil kot ministrski pred-sednfk, sem opnrortl na »0, da sem 0 pre-vtetju svojega r.ie^t« r njirr»m nt ceika iR Ivr^lovajuna stremljenja ^e tmdiL doaeči «e »«rr!-> neko stanovitno arijentacijo, am-pak tuđi neke firandle. V Arstriji se Je pojavila po*a*t narodnih zahtev, pojavili 90 se ćelo saaki ki »redo ra dale-koitlnlm teritorijalnim ujedinjenjem. Bil sem taho slobode« it takrai pnpoinniti, Ja ^errr, kaknr *e razume *amo po sebi, na naj-vtšjem mestn dobil ragotovilo o tem, da omefljena strem!jer«a ne bod--> dobtU nikake r^đoore. Bila j» niDja nalomi, ne samo da dobim sigurnost o tem, da sera se htotako — ne da bi se vmcSaval v notranfe avstrij-nu. V tem on>u so se fe storili rrimeni koraki. Pravosodni mfnisttr je It po^Ial »vstrtJsM vlmdi dr>r»u<. r»^!»c t<-»« ua se vr$e ustmer.i posrovnri o tej KaJeri. Do~ ^:l 'fm rcfforo". da ff§-neravi avstrijska ▼lađa vre* to stvar v pretres. Ne v«mo, kt'a: se bo posrećilo p^l avstrijtki vladi i«-vfsti wn*e rthteve, kdti bo raTireč a\Titr1J-s^o rakon^dtittv>r» v tem oriru iipopolniH k?»?!rn5ki rako«. Tcda interes vojevanja se-Hteva. da se ta^a «tr«mne«ia. v kolfkor ie pojavliajo v čtsopfjrjn. «aNra«JJ« potom e e ■ 1 u r e. P'Mer tet« mo-ar^n skrb-K tuđi ri to. da *? :ak« «tre"ifler»!a ne raa-liri;-> tridi nm ntr»ko ili da •« t"ka' >«• vkrs-re«'>fio. V t*fm r»r"nj smo f.% nkreifli potrebne odredbe taft ^rttff w&$ trn. fO4 aa^e«a saajreb«k««m dovlsmfka.) 7, a t r e b. 3Q. ck:nhra. Prozrwm brvat^keffa 9«bora. Jci se jutri sestane, ni obsežen: votiranje za-časne^a proračuna ns nadaTine štiri mc-sece in poda'jsanie financijalne nagodbe z Ojrjko do konca febrnvj»rja. Za tok rat no j-^nsko ra^danfe ni pričako-vati r ^aboni zobenih porebnih dcf;od-kov niti vajnih političnih iijav. Sabor-?ka većini vodi svojo politiko na Či«to naf^dber.em temeJ'T 1 velikimi cbejiri ni oćncAmie nap-ran? Of^tki, akoraiTto Carska ne kat- riti naima*! /^zirov na.rram zalnevam Hrvačke. Kot flavriD svojo naroro je naglasila večina demokratizacijo javnega življenja, katere temelj se naj ust\ ari z uveđbo ?plošne in en-^ke \-nlHre rrs\ice. Za enkrat se će-mekracija kaže Ie v zelo žoviisJne-n obnaša"iu novega bana, sicrr pa je os:a!o še vse pri starem: U5tav*we svo-boščine 50 su*p?r!dir?ne in «?ocijar«torn ni dovoljsno niti sklicanje javnet;a •hoHa. OJede voffine reforme je postavljeno ntćelo, da naj priđe ns ^.Ot'iO volilcev po en po?'ar«ec. Zdi se, da «e z o?rrsk* strani zahteva posebno za-rfopstvo za Alađžire na Hrvatskem. ki irnajo itak kot uradniki jrlasovaino nra-vico, ne da bi morali biti hrvatski ob-Čani. Nejasne razmere na O^rskem ter velika borba grofa Ti«ze proti demokratizaciji stavljalo zapreka nnzlzmu nvajanju reform V.ič\ na Mrvat^kfm, zlasti v zadnjem ćasu. ko vsenemci in niihovi osrrski nrijatelii. panmadzari. ho-čejo, da zunanfe politične in vojne c!o-5ror!ke izrab'jo za svoie cffje in proti reformfstičnim stremljenjem Slovanov. Oovoril sern z nekim zastopnikom «^n-borske većine, ki ie kaza! jako malo sigurnosti, da bi pri*.!a voli!na reforma v saboru sJcoraj na razpravo- Dejal rni ic: Volilna reforma Je sicer zn^:zvTBn%. ne vern pa, a!i priđe kmatu na dn-vni red. FCatere drusre stvari nridejo v saboru še v razpravo. Se ni z«ano. Smif'i se, da bo vloŽenih posebno mnogo in-terpelaclj, ker so medf ljudstvom f otovi acrenti ijrr^bili r^r^zn^i^^enfe rrot; rro-nopoljjtirarin kuhanja ?srania. ki je uve-ćz::o v takozvanih centralnih đestiMn-jah. LJndje namrcć ne smejo več sami kuhati zdanja, tcirveč se kuhani? vridravlienje mora priti iz Zagreba, in že prihaja; od tu mora priti tuđi krep«k protest proti vsemu, kar smo tr-^cli do sedai in krepka podpora vsemu, kar hoćemo, da dosežemo za naio svo-hodo i« xa skupno nemoteno življenje triimenskrga naroda. Poiiiične vssfi. = Poiitice« dar. Pod tem naslovom objavlja »uraicr l'agbiatt« Članek, ki naj dokaže, da it smatrati darilo mini-s:ra dr. Ivana Zolgerja (100 kron) »Slovenski Matici«, kot odobravanje političnih tendene ^Slovenske Matice«. Clanek navaja predr^odovino razpusta Slovenske Matice« s tako točnostjo, da je razvidno, da so bili na razpolago akti Ljiibijanskega državne^a pravdništva ali pa ljubijanike policije = Občinske voiitre v Gradca. V Gradcu, ki je imel že več kot tri leta komisarja, se pričneio dne 6. novembra občinske volitve. Tretji volilni razred voli 6. novembra, drugi razred 13. novembra, prvi razred pa JO. novembra. V.jiltve se vrše v znamenju sporazurr.a med nemskimi nacijonalci, socijabimi demokrati in krščanskimi socijalisti. = Potajanja % Ogrsko. Vladi blizu stojeći !iPesti Hirlap« potrjuje, da v vprasanju prehrane med avstrijsko in rgrsko vit do ni prišlo do sporazuma. Ogrska vlada zahteva predvsem pre-moga in petroleja ter boce šeie potem zvišati k\-oto živil. Tuđi glede nagodbe se ni jasnosti. Zatrjuje se, da se bo sklenil dveletni nasodbeni provizorij ter temu od20vari a joči bančni provizorij. Mogoče je pa tuđi, da niti do dve-letncga provizorija ne pri Je, marveč da se skiene nagodbeni provizorij samo za eno leto. = *ovi veJiki župeial na lirvat-skem. Kikor pnrnčijo iz Zagreba, bodo prihodnje dni imenovani novi veliki župani in sicer ra zagrebško županijo po-slanec Ljuba B a b i ć - G j a 1 sk i. za varaždinsko županijo jrrcf Franjo K u 1-m e r, za županijo Lika - Krbava petro-vara#dinski senator V i d m a r. za županijo Požcra zagreb^ki senator d^. Va-silije BeloJević, za županijo Srijem grof StaniMav Lubienski. Velika žn-V*.rt* bar. Adamovich (Vitrnvitica) in Labiš (Bjelovar) o^ttneta na svojih mestih. = Italija in Jugoslovari. V svojem jrovorr v italljanski zborrld, tik pred Dričetkom avstrijske ofenzive, je rovoril Sonnino med družim tuđi o ja-dranskem M^ra^anju. Dej?il je: Zavezni-ki *e sicer borc ra ^plnsne ideale narodne obrane in restitucije mednarodne pravice, za^lcdujejo pa tuđi posebne ci-l:e. Tnko rahteva Frartcosk^ svoj* leta H71. ji ugrabljene pokrajine, Italija pa se hori zs spopoinitcv svojfh nara\nih lTifi, za osvoboditev od titjeev zatiranih b-atnv tn 7.* o^fgtirarJe svojega ob^tan-V\. V tfm smislu je razreSitev jadranskoga vpraflaTija za Italijo blstven vojni cfTf. rWr katfrrra ^e ItsHi^ v* *?"*ča v nobene razprave niti s svojimi zavez-fiiVi. Ttaliia je pripravljena, se ozirati na r")ii^^e fn gosr^^^rsVe iTtftcsc iusrn-•T^vansHJi narodov na vthedrji obali .TirJ!"an^k*fa morja, da tako omo^oči pri?»tefjsfcp odn^'Seie r-ed HftTi^rj^VfTn h Movertskim plernenom. Urediti pa r^nra tuđi »voje odno5aje v vzhodnem de!u 5rcdoe:^rn«ke8rt morji, kfer ?a>"te-va v političnem in fospoderskem oziru Ie toltkn, knljknr je potrebno v interesi ravnof*5:t \- tem rr^r\u — SmmVkm kai»c!ectka ariaa. Naj-fl^vef^l« berlinska poročil« Dravijo, da bo btvjir^ki minfstr*Vi pred?Mnik jrof H e r 11 f n t vndarle previd mesto nem+r^Vi predsednik-. = NemšVo vo|no rtn^oj'fn. V sen c^TT+riinej- rjfrka dris>^*+ hank? ie Iriavil nrc^^e^^tV te ^»f»r.k nVt^^ri nad W odstotkov v gotovini vp!a?e^*^t = Hr-ivi v,ii79r,v nifnlster mr*h đa ' »^'•' "f------:-» /*«• "»t. r'-f-S-« |ij,f-;,]. dam, katerc hočejo zavarati javna mne- nje. Mir še ni pred durmi, vojna bo trajala šc dolgo. To morate imeti vsi pred oćmi tako radi bremen, kl jih moramo previeti vsled nadaljevanja vojne, kakor tuđi radi dobrot, ki jih ba rodila vojna tuđi ta nas. Ententne države so trdno odločenc, da vojna ne sme pre-nehuti prejet predno ne bo izkoreninjen militarizem. ki je povzročil ta strahoviti orkan. = Turski parlament. Včeraj se je sestal turski parlament na novo sesijo. = S?Ica prlkrajšan«. Fz Berna po-ročajo, da je iSvica prisiljena, zmanjšati svoje racije kruha in inoke. = Kabinetna kriza na Špans&em. Ker stranke ievice odklanjajo udciežbo na koncentracijskem kabinetu, je moral Sanchez Toca odkioniii sestavo kabineta. Domneva se, da bo kralj pozval bivšega ministrskega predsednika Garcia Prieto, da sestavi nov kabinet. I Vojno oosojilo v mmm z^sge. V ponedeljek 5, novembra bo razgr-njeno sedmo avstrijsko vojno posojilo. Izdane bodo dvojne vrste zadolžntce 5! /fr> amortlzaćne zadolžnice in hy-.J, zakladniĆ-ne nakaznice na dobo 8 let In 9 mesecev. Prve bodo izdan« po kurzu 92.5%, druge po kurzu C4.5. Amortizačne zadclinlce, katerih obrsatl bedo zapadale 1. februarja in 1. av-gusta vsakega leta se bodo plačevate nazaj potem srećkanja v eerijah po 5,000.000 K v ietih 1923 1957. Zakladnice nakaznice pa se boao plaćale nazaj dne 1. avgusta 1925. Pri oben vrstan zadolžnic dobi sub-skrlbent ae boniftkacijo 50 vinarjev, tako, da prtde amortlzačno vojno posojilo na 92%, zakladnicne nakaznice pa na 94%. Obe vrati novih zadolžnic sta tuđi prosti efektnoga davka. Njihova rentabilnost je naravnoit sijajna. Zakladnične nakaznice a« obrestujejo po 6.41%, amortizačne zadolžnic© pa do leta 1923. po 7.5% in še do teta 1957 po 6.07%. Subskribenti na novo vojno posoj'lr imajo povrh še dvoje novIH garanclj. Prvtč je to vojno posojilo izdano na podlsgt uatavopravno predpisanega skiepa državnega zbora, drvigič pa je fl-rančn! mmlstcr kakor smo trn nedavno omenlli pr«d kratkim v državnem zboru alovetno izjavit, da lastnikl državnih vojnih zadolžnic nikdar ne smejo biti na slabšem nipram oosestnikom kakorinihkoli drugih vrsdnofitu Najzanesljivejša garancija novoga vojneg« posojila, kakor vs«h prejšnjih vojnih po«cjll, pm so zmags naše slavne ar-made, ki bai zadnje dni triumfira nad najstrup«n«jiim scvražnikom monarhije. Podpisovanje na *edrro vojno posojilo se bede vriiio v znamenju zmage. Ni dvoma, da bo Imelo sljajnl uspeh. leti iz niiNiHk M. Portoros«. Dne 31. oktobra se je peljai skozi Portorose cesar Karei in tu so ga pozdravili tuđi otroci slovenske Ciril - MetodoTe šoie pod vodstvom učiteljstva. Veselo so mu s klobuki in robei mahali in se menda prvič razle-jrali na trgu v Portorose krepki »Živio5-klici iz otroških grl. Vladar je navdu-šenim ovaciiam slovenskih otrok z naj-večjo liubeznjivostjo odzdravljal, kar pa je otroke še boli navdu^ilo. RenŠko županstvo generalu Bo-roeviću. RenŠko županstvo v St. Vidu nad Ljubljano je veleslavnemu povc!j-nikti 5o§ke armade ekscelenci Svetozar-ju Boroevću pl. Bojna kot svojemu čast-nemu občanu odposlalo naslednjo čestitko: VzhiČeni v radosti v vedno pol-nem za*jpanju, spominjajoč se na Vaš? usLmeno zagotovilo v Renčah, da bo prišel dan, ko bo sovrag ob-čntil pravičnost naše svete stvari. ▼ tej nadi.smo živeli i dalje, kar potrjuie trdi zadnja naSa česritks k Vašemu najvišjemu odlikovanju z vzVlikom, da bi prišel skoro oni srecni dan praznovr.nja zmage na domaćih tleli pod fajtim hribom, vračajoč se iz prcRnanstva v svoje ljubljene domaće krate, kličem v svojem imenu in v imenu svojih dragih občinarjev Vam in Vaši vztrajni prehrabri armadi: Več-na slava! — Z najodliJnejšim sp?)-stovaniem prevdani Ivan S te p a n ć i č, župan. 7 zaposlovataeTa tečaja goričkih nSIteilišč v Ljubljani. Oojenci in srojen-ke, ki so po začasnem prekinjenju pouka odšli domov, se nbveSčajo, da se je redni pouk že pričel in sicer začasno 7.* četrti in tretji letnik v dru?tvenih prostorih »Ljubljanec, na Jurčičcvem t"TU Št. 3 I!., za drugi in prvi Ict-nik pa v dni^tveni sobi RokodelsVe^i doma v Komenske^a ulici št. 12, v pri-tličju na levo. Umri je v zasilni bolnišnici v Bi;-karešti po kratki bolezni v 19. letu svoje s-rarosti kadetni aspirant četovodjn Fr. Sket rin gosp. dr. Tvana Sketa, odvet-nika iz Gorice. ŽcTeznica Ogulin - Knin. Tz Zadra poročaj^* Do konca leta bo otvorjena proga dalmatinske 2elcznice do Vrhovin p-i P'ftviikih ieterib: dn konca prihod-njega leta pa bo gotova ćela proga. !§č*jo se: Ladislav ZakotnlK. K. u. k Fel-.ijilg. - Rann. št. 7. 3. Komp.. vojna pošta 3*9. i«če naslov družine Franc Komel-a iz Bilj pri Gorici. Poizvedbe nij se pošljejo na zgoraj navedeni naslov. — Ivan Kolenc. oskrbnik opokarne Jos. Đavdaža v Avčah, naj naznani svoje seđ?nje bivališče Josipu Bavdažu, Sežana 1S5. Vs«h mrtvih dan. L \ettr vzit, v vetni kakor jata p'ahih Ptičcv listi plahtitalo. Kiše, da so hiše več ne znajo; okna so z&prta vsa in vrata. Vrata so 0dprta.5p.m0 ena: kakor vetor vele liste rro^i. tnime't ^el. ki jim priava Kloni, skoz! vrata suva rdc^a žena. f Žena v vetru na vse kraje zove: »Matere in žene in dekleta, : ktera« ktera še mi da očeta, ai moža, al fanta, al sinove?* n. Veter veje s severne dežele, veter veje iz dežele južne, ž njim pa ko pršeće kaplje, tužne so besede v okna zazvenele: I »Matere in žene in dekleta! i Mi, ki nismo tam, kjer prst je sveta, i mi, ki ne ležimo mirni v jami — ; kdo naj bo, kdo naj bo danes z nami? Ne med rožami. sred kamnov sivih naše bele so kosti. Crvivih naših trupel niliče ne obišče, samo Se trop lačnih psov nas išče.« Moja mati, danes ko na grobe spet procesija pobožna roma, moje misli romajo do doma. I Moje misli polne so tesnobe: Kdaj ta neveseli Čas preteče? , Ko da se povmil sem iz je5e, i I ko da je zbežala z mene mora, I stal bom zopet neki dan pred vrati naše hiše: »Kje je, kje je mati* in čemu odgovora ni dala, I mi na pisma?' Morda Ie joka"fa moja sestra bo, brez odgovora. rv. Moja druga matf. domovina? Je Še ktera druga bolečina več ja kakor tvoja? Kaj še. kaj še hoče smrt od tebe? Prazne so že zadnje koče. V praznih oknih ni \e več visoke rože rožmarina. Kar dobila ni ?d iantov vojska, za škropila MI je Ie za dede in otroke. a. g Dnevne vesti. — Na ▼cinik grokcrrih. Nepregledne množice 90 romale vceraj ves -lan i;a naša pokopališča. Vsak ima taru zu-naj pred mestom kakega svojega IJnbe-gau ki se ?a ob Vsih svetih spon;inja z darom cvetk, druga leta tndi z In^ca-mi. Kakor druga leta, so tadi ▼čerat pri-hajale nepregledne vrste občinstva zjasti na novo pokopališče pri $▼. Križu, kjer leže poieg naših ljubih tuđi številni voiaki, ki so izdihnfli svoje življenje v 5>!uŽb: za donio vino. Tom je bil rCerajšnji dan se posebno namenjen. Ob dohodih k Dokopalisčem so proda-jale deTdice znake m razg"Iedmce v prid vojnim groboi:\ na pcKopaiisču pa se je vršila ob 3. popofetne spominska slo-vesnost v spomin onih. Jd leže na tem pokopalisču, in v spomin onim, ki so dalec od nas zakopani v tuji zemlji. Ob mogoZnem križn pri skupnih grobovih vojakov sta bila položila vence mest-na obCirm in deiela kranjska pa ci 1 mi juna kom domovine. Izmed zastopnikov, ki so prišli počasfit $r>omrn padlih. ie imenovati de^elneiara predsedrrilra srrota A 11 e ra s a. knesoŠkofa dr. J e z 1 i č a, župana dr. Tavčarja, podžupana in deželne?ra odbornika ćt. T r t 11 e r J a. ra\rnate!ja mestnih uradov dr. Zar-n i k a, deželne odbornike ms^. dr. Lampe ta. dr. Pegana in dr. Zai-č a, etapne .era ^disketra ix>ve!irrika polkovnika H o 1 i k a. ?:en«ralštabnega zdravnika đr. O e d n 1 d i £ e r J a in vo-ja^kesra mestnega povreljnika poctpol-kovnika v. T h e i s % a, v imenn dcžv.-!nc vlade visjela deže!nosodncp:a svetnika V e d e r n i a k a. predsednika dežolne-nepri* društva Rdeće^a križa Del C o t t a ter poJnoTkovnika Kramar-siča. Molitve je opravi! ter govori! v sromin pađllrr voiaSki s.nr»erior Kln-b a v s. naknr je rr»oški zbor Giasbene Matice pod osebnim vodstvom ravna-ttlla M. rfnbada zapel tri pretresljivc /'nlostinke »F.cco. qiiomodo moritnr iustus*. »Nagrobnico junakom« in »Čio-vek, .^lei dotrnanje svoje«. Kapela na P'kopalibCu, kjer je duhovšćhia opravi-In svoie molitve, je bila okusno okin-ćana in so ?o ves dnn po?eča!e nepregledne množice. — Cćsarska ma^a. }utri, 3. t. m.? ob 9. donoldne ima c. kr. vio-.sobni na Kranjskcm se nahajaji^črno-fvojniki. ki so pristojni n. pr. na Stajcr-*ko. V *takih slučajih se je dotičnim, ako so v svojem posiu neposrešljivi, obr-Tiiti, kadar ćobijo vpokiic, na politično oblast bivališča, da potrdi nepogreš-Ijivost in izposluic v nujnih slučajih raz-vdjavljenje vpoklica. — Pov«Ustvo etapne postaj« ▼ Ljubljani je prevzel polkovnik H o 1 i c k. — S pošte. Imenovanje. Požtni aspi-rant Iiearik Peteiin za poštnega oftcijanta V Malem Lošinja. — Premeščenje. Poitnt aficijantka Bianl:a OllcJara od po*ir.e*a urada Trst I. k poštnemu ravnateljstvu; poštna oiicijantka Slava Sancin iz Skednja v Št. Peter na Krasu. — OJpoved. Po>tni eficijantki Kristini Smuk je odpovedana služba: poštni oficijant'.a: Steiani.'a \ ?.• :">o-tič. Anica Sivec ter Jadvita so oc' e poštno službo. — Umrli so: Višji pt;.. :i-trclor Josip Hvala (Ljubljana), postanca Doroteja Klobovs (Gorenja vas> in poštna ekspedijentka Ernestma L'i2owitz (Klanec). — Po^tarsko izkušnjo z izvrstntm usp^>m Je prestal poitar FrančiJek PaviiČ. — Raz-pisano je ooštneca ek^edilenta mesto v Pomianu (HI/4). Pav^al znaša 630 K. Prošnje je vtožiti v teku treh tednov. — Cene za čevlje. Glasom minlstrsK« odredbe z dre '20. avgusta 1917.. đrž. tak. £t. 352, kl Tsebuje prećpUe glede a- nja in cen kož, usnja in strojnih :•- >▼, ne smejo Izđeiovalcl čerljev pri Izračunavanju ceii poć^nši s 15. novembrom 1917 vzeti za po^laco viš;ih ceu, nego so navedene v seznaicu I.. Ki jf priložen navedeni CfiredbL Izus oćredfce in seznarna I. ja ▼ pisarnf trgovske in ofcrtniške zbornice T Ljubljani interesentom na vpogied. — BczunsVa oblcka. Begunci. ki so pri mestnem magistratu prosili za cbleko med 20. in 26. oktobrom, dobe nakaznice, ako se legitirnirajo z razkaznicarr.i o isto-vetncGd, v naslednjem redu: v ponedeljek, dne 5. novembra, stranke z začetnimi črka-.ni A—Q; v srede, dne 7. novembra, stranke od H—L: v petek. dne 9. novembra. .stranke od M—P in v ponedeljek, dne 12. novembra, stranke od R—2. U radne ure so Ie od 10.—12. dcpoldne. Obleka se odiaja vsak ponedeljek, sredo in petek od 2.—5. popoldna pri deželni zalomi c. kr. ć?želne vlade (pri tvrdki R- Miklauc Stritarjeva ulica št. 5, skozi vežo). — Sto tisoč parov čevliev za državne u radnike. »W iener .*" :ine Zsitg.« po-Toča. da dospe v nrr : dneh iz Sviće 100.000 parov čevljev. ki bodo razdeljeni med državne tiraduike. — Popis živine. Nekaj posestnikov še do danes ni prišlo popišat svoje živine, dasi so bili z razglasom in z notico v časopisih v to pozvani. Te zamudnika opozarjamo, da brez odloga store svojo dtlžr.ost — Tirolsko, koroško in soško fronto ^e izdala tvrdka G. Frevtag cn Berndt v novi izdaji v merilu 1 : 350.000 ter za ceno 2 K "60 vin. s poitnino vred. Karta, ki cbsega tirolsko fronto, g:e do Ber.etk in Mant::e. 5o-?ka i-^rta je natančno odmerjena k tirolski. Karti sta dobro presudni. — Posredcvalnlca zadruge krojačev Itd. v Ljubljani, Gosposka ulica št. 5, nirno rabi kro'aške pomoćnike, prn-.nćrJce, vajen-ce in vajenke. Qg. člani in čla^:^^ ^e nan-^-sijo. da se e^lasiio v zadružni pisarni glede potrebe delavske pomoči, oziroma vaiencev •tn vajen!-:. — Zdravstveno stanfe inostre obilne ljubljanske. V času cd 21. do 27. o':t b-a se ie rodilo 15 otrok: umrlo pa je 29 oseb, med niimi 19 domačinov. Umri je 1 tuiec za le-garjem, dva, med njimi 1 tujec, za grižo; 1 ,oseba za vratico, 3 domaćini in 2 tu!ca za -Jetiko *n 2 osebi vsled mrtvotida. Oboleli so: za škrlatico 1 đomačin, za tifuzom 2 tujca in 66 vojakov, za grižo 2 domaćina in 46 vojakov in za vraticn 1 do^n^*1. Umri Je v Mariboru po đolgi bolezni đr. Filirv Teri v 74. letu evoje starosti. Bil je znan kot r^sten zdravnik daleć po mariborakem okraju. Ustrelil se je v torek, dne 30. oktobra zjutraj v posiopju mariborskesra okro?-nega sodišča tamkajšnli 431etni sodijski ofi-cijal Pavel S i m o n. Bil je takoj mrtev. Vzrok so baie dol^ovi. Izsnbljena deaarnfca. Dancs doroldne te bila izgubljena pri izstopu iz tramvaja pri posti denarrica z ve£)o vsoto denarja. Po-Sten najditeli Je naproien, oddati jo v našem upravništvu. Izgubljena je bila čma mala denarnica z manišo vsoto denarja od Dnnajske ceste do kazine. Odda naj se proti nagradi v našem upravniltvi!. Dežnik je bil odneš^n včeraf Doprldne na dvorišču gostilne pri Belem volku. Odda naj se tam ali v našem upravništvu. Aprovizaciia. -\- Meso na rdeče fn rtnnene fzkaz-nice A. Stranke, ki imaio rdeče in rumene izkaznice, zaznamovane s črko A, prejmelo meso v soboto dne 3. t m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od pol 4. do 4. ure. 4- Meso za uradniške skupine. Mestna aprovizaciia bo odćajala meso mradniškim skupinam v soboto dne 3. t m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Do-ločen je tale red: I. uradniška skupina od 4. do pol 5. št. 1 do 200, od pol 5. do 5. St 201 do konca. II. uradniška skupina od 5. do tričetrt na 6. in če-trta uradniška skupina od 3/46. ao 6. 1 oseba dobi 1/4 kg, 2 osebi 1/2 kg, 3 rfo 4 osebe 3/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1V4 kg, več oseb lV2 kg. 4- Meso na rdeče izkaznice. Stran-k«, ki imajo izkaznice brez ćrke A, premijo meso v soboto dne 3. t. m. popol-dne v cerkvi sv. Jožefa. Dolcčen ie tale red: od 1. do pol 2. št. 1 do 200, od pol 2. do 2. St. 201 do 400, od 2. do pol 3. št. 401 do 600, od pol 3. do 3. It. 601 Jo 80G, od 3. do pol 4. št. 801 do konca. : oseba dobi 1/4 kg, 2 osebi Vs k§» 3 - 4 osebe s/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 , ohcb l1/* te već o$eb l1/, k«. -±- Speh za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo špeh na Poljanski cesti it. 15 v lorek dne 6. t. m. dopoldne. Od pol li. do 11. št. 1 do 150, od 11. cio 12. §t. 151 do 350 in od 12. dalie it. 351 do konca. Ys*ka o^eba dobi V« kr Kilogram stane 8 K 80 v. f DofeCtm in nofcčim materam ni treba p utajiti pr«d trgovlnaml ia v većiih gn|e-ćali. Po vr^tnem redu, ki je bil žc objavljen v tukajšnjih dnevnikih, se bodo v času od 2. do 24. novembra oddajale v mestvi po«Te-tovalnici vsakokrat od 3 do 5. popoldne iz-k«?nice za zdrob itd. in ticer za otrok« do 3. leta in za doječe ter aoseče »ttere. T> na ime doječe ali noieče matere fla^eč« te izkaxnice pa dajejo matera« samim tuđi to prednost, da tmejo pri aakupu živil za iastno rodbino, kjerkoll bi ac zbi-rala večja možica ljudi, tako] vstopiti v prodijalno, ne flede na ostale čskatoče. Isto velja tuđi pri kruSnik komi-sljah in stojnicah. Ta ugodnost pa ne pri-stoja ostalim rodbinskim članom, ćetudi se izkažejo z iskaznico doječe ali noseće matere. Kdor hoče imeti izkaznico za doječo ali nosečo mater, mora vsled raz-pisa urada za ljudsko prehrano z dne 5. oktobra 1917, št. *3.801 predložiti mest-r.emu magistratu pri izdaji teh izkaznic zdravniško spričevalo, da traja nosečnost že nad tri mesece, doieče matere pa morajo predložiti zdravniško spričevalo ali potrdilo zaprtsfžene babice, da doje otroka ter krst-ni irpisek, da otrok še ni.nad 10 mesecev star. Te na doječe in noseče matere se gla-seče izkaznice so javne listine, vsled česar se bo vsaka zloraba kaznovala kakor pre-stopki elede drugih žlvilskfh Izkaznic. + ^P*h zi V., \U VII. in Vin. okraj. Mestna aprovizacifti bo oddajala strankam V.. VI.. VII. in VIII. okraia ^peh na Poljanski cesti št. 15 v soboto dne 3. t. m. v nedeljo dne, 4. v pone-dcljek dne 5. in v torek dne 6. t m. Do-ločen je tale red: V. okraj: v soboto čine 3. t m. od pol l. do pol 2. št. 1 do 200, do pol 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do pol 4. št. 401 do 600, od pol 4. do pol 5. 601 do 800, od pol 5. do pol 6. St. ^01 do 1OOO. V ncdcljn dne 4. t. m. dopadne od 8. do 9. št. 1001 do konca. — VI. o k r a j: V neće!jo dne 4. t. m. od 9. do 10. dopoldne št 1 do 200, od 10. do 11. št. 201 do 400, od 11. do 12. št. 401 do 600. V prmedeljek dne 5. t. m. dopoldne od 8. do 9. §t. 601 do ?°0, od 9. do 10. št. 801 do 1000. od 10. do 11. št. 1001 do konca. — VII. okraj: v ponedeljek dne 5. t. m. od 11. do 12. dopoldne št 1 do 200. od 2. do 3. po-pcldne Št 2H! do -400. od 3. do 4. št. 401 do £00. od 4. do 5. št. 601 do gno. od 5. do 6. št SOI do konca. — VIII. okraj: v torek dne 6. t m. od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 200. od 9. do 10. št. 201 do 400. od 10. do pol 11. št 401 do konca. Vsa-ka oseba do V4 kf. Kilogram stane 8 K 80 v. Polej nakazil za mast prine-site s seboj tuđi mesecne maščobne izkaznice. -i- Oddaja čaii na karte. Tvrdka Meinl v S?!enburg:ovi ulici bo boćoče oddajala čaj !e na kirte in sicer na rfie-če krompineve karte mestne aprov-a-cij'e. Ta in (fruRi teden priđe na vrsto I. okraj. Za rođT?ine c!o 3 članov bo tvrdlta ođd^jala manjse, za več je rodbine več-je zavitke čafa. Ta odredba mestne aprovizacije je bila potrebna z o?-ircm ni prošnjo tvrke Meinl v^e-d tejca, da se to blago kolikor moj2ročc pravičneje na drobno razdeli. — Dunajčani snteio nakupov^t! krompir. Dunaj^ko namestnisU-o r*z-s^aša. da srreio privatne osebe naku-povati krompir neposredno pri producentu, ako oddajo svojo nakaznico. In *=icer ?mejo kupiti za noven^ber po 80 kz za osebo, v decembri] po 70 kff. v januarju po 60 kfc, v februvarju po 50 in v marcu po 40 kjf za osebo. + Cene za seno in slamo s-o «? do-ločilf za 100 k* sena na 34 K. za 100 1:? stresne slamt wa 2.1 K in za 100 k£ na-vadne slame na 21 K. Na prlvitnem učn«m zavodu Legat v Mariboru ob Dravi. Dn« 20. novtmbra t. 1. »(• otrorijo »OTi t##aji za 5t«t3nyrafl5o, ftroj>rl«J«. pravopisj«. trirorcki na^tarpk, raČi:n«tTo t zrezi z temeljnim poukom t kcjipovo'ittTu, lepopUju in nemškem j#xi-ku. Trajajo 4 m^^«c« Prospekt) z»«tonj. CoToriin^ i;re vsakl dan od 11.—12.. Maribor, ViktringhofgasRt 17^ I. nadstropj«?. Iidaljtcfl hi o#rovorni urtdsdlc: LffsrMoa In fisk »Narodne t^Vimet MP" Ipr^iai« — prltaa, vartsti fMI - gosiodiEija • srednje starasti, ki m* ini»e;.f . «• on*<. Kie. p«ve \z prija«9A««i flf đ t»«i:«t, „»slMailMka kit*4, trmmim, MmliMaaa. -------------- Him\B •• -------------- : SODARJI : sa vlaska trfptT*«* ai*a>M t*4*mW. BUM M a*^4. P.*+d-e *W*, 5>c£'*4 9ey iHr. 41. prvovrstnlli JabolK (• mm prađftt »rt irairfai J«a«il4 pMestvo Mlla^«, »wiU Me^a-lzUke. • HLAPEC • event hegunec k par Uome*« proti ^rim^rni n:«*i i« po-volni n«Wrbi v trgovi«! Je?. W*vaer v Šmar'u, pri J»4Š3li. 3695 Knpl ft« vsaka, tuđi numanjša, BUMktina oiupkov od hrušek in iabolk vsvko posebH p9 1 kreni kg ia dohro po««*#9» pr«*«ttl^» •* aura*«* In Jaboik po S0 «. kilogram. Ponudhe in no^tliatev se probi na aa tvrtko rraa Sos, Lf aMtaaa. WW Sprtjmo se vefc "T-^ mlzarjeu in tssarjsu miiarji proti plači »d 90 h napjei in tcsaiji od 1 K narrej od ure. — Deio je trajno v Ljublani pri narakah Vora^a se Floriaa Stranaz, Sv. Petra cesta at. 23 ft>dl učasna laHrorltre trgovine se otfda v aadiltai pont zdravega in čvrstega tu & e> ini o ** ?e 7 dve letno ufaa dobo v tr(|O»f««> % s«t««Hz« ■■•i vtake fo:-o!!*••, (ma! v z^mmi^ Hafi). Če v bliiin; Ijubijintke okolice dottavi tventueino kur>tc sam vozr>"«. — Pnnuibe na uorav* fcof«! „Han" v UHi**-|}»ni. ls%9ft««M a« ■>£■•«!• vatija ruso« Škmm rt'.m? ^a^knmi litrer<*viti j»ra2nin EWr STEKLtNIC. "TpJB Tca^o oftvMfcfaa, »4 li mm #^a* \9z1d nt^T^3 ^«fii a« BMalv16ti #C?i Josip ^s^, mm Polz&l, 7 Sš if S 0\ S^ €1 £) d 111 SE r? %%> v-^ Yta£? vtKbeet? ■•dctiprlZasreb-*W :k#»»«*»sI sam***o» Ju prci*-m«4»v Iz pr^bfcovire !■• Jarić. ___________la.________3553 dm earavBft v«iika««if kakur k^ e^nste jwtrtt? na pUts« I izvrsuie oaateteNrtca ^o vsaki l»to- | f«l»!i 136 Ds^oHn RovielE prvi foojrahii ia povefaralni rnvad ajgwia,!JB»sga¥wsaaBMga L2?3n*!cyfino solio K!jyt2i?ni£ar-yojalc somčn«la£^i« s p«?evii!m vMdom, se odda tsfie posla zi ^»^olditcre ia vcoers. — fesa]*: os*M. 372^ Ponudb- pod „IiimčiTnićir *t- W« 3730" Kje, p#ve u^ravnMtvo »Sluvensk. Pkr«tfa«. na upravništvo »Slovenskega Naroda«. sa Mttteti*^ atrvf i«a'«of feudi p#tovi *rva sat kavpf pa vte«kl aeni, na Krajiškom ne cia.»c ©d *»ia«nis>£ ?•■*%<: — V*-»*ti* r» *«-di v*?j« i»ii*3 / ns'ova v okaflil MmMIm«* — Ponuabe: LJtiiajama P^ateal pr*dLmi it. tSI. 3»05 k«a!m« vsako naoiđ a pa a*]vls|ih ©e^ih. Porto se povrne. Za ovo; se pi.*; vjo tre**c^ rra»ts in f ank^ Joslf) Btnsfein in S*DOvi, trgovina s koauhi ia koUnA H5ppias«n na Vlrlemberiken v Neasčiji. Telefon 163 ima^ turska st«6jO >n nove srečie avstr. Hi^čega kritA vsleđ i svoje Ttruno zvišu.oće se denarne vredauati I Vsaka SrCČka zaden© ! R G'a^na dobitka znaSata čez 2996 B tSJ?" 1,000.000 &trs~>. "^S3 I Navinčno pojasnilo z i^ralntm nacrtom razpošilja brezplačao : B SrsiKovno zastopstvo 1, Ljnb?jana. 1 JQ Joško lldn%er ' ^ gj Q ^r/« Hdnzer roj. Simottc T/ |i 3734 poročena. || « LjuMjana, dne 3t. oktobra I9i7. | TaJefon 46208. Telefon 46208, •? ^ **• ■ laj- aT^Uf« proste &?t na^siaesstek za arapski gn*ii in dekstrin, ^ako vporatert, v tenki plasti namazan, skoro brezbarven, hitro sušeča se Upilna snov, \\' iz- rstno drži, prik^adrn za vso kartonafno industrijo, za nalepljenje etiket na papir, usnj-i steklo in pioščevino, dobavlja točno a 5 kg, 10 kg, 20 in 5) kg, v sodih a 250 kg iz tovarne; Ekskluzivno embalaSo j 31r. Ph. Bela pl. Caonka 1 i * j ^, u. %. 2\/[edib Offih n\ Jozica pl. Csonka *roj. GiUy M j r-K^t^ poročena. ^h jj 8 Ciinkoia Višnja gora. U J \^^ 3727 F %d? ^3*3 %M ^M J Š3§ b ^0 W ^M & Masč&itaVa ^orp#raoi!a v Kamritra, Kranjsko, dale v aafeas pn>«*3, lastsi lav ▼ Itacnatškl Bistrici v Eamaišklh plau^ah v pri« »litaaaA obs«^ 45fO liektarjav. V tem lova se nal>«ia me i drugim najveČ sialno naseljenih divjih koz Lov se od -m]a za 10 letno debo od 1. januarja 1918. Lovske hiše, stanovanja za lovsko osobje, blevi ter lovsko osobje na raspoia^fo. Me#to Kamufk ja 24 km e-ddaljeno od Ljubljane in lovišče od mesta Kamntka 5 km, kan-icr se priđe po lepih ravnih vodnih cestah. Pojasnila o lovs-^ih najemnih pogojih in dru^o daje upravni^tvo korporacije v Kamn'ku, kjer se imajo vložiti naikasneje do 30. novembra 1917 obvezne p^nudbe, ki morajo biti opremljene z 10% vadijem ponudeue svote. Kamnik, Kranjsko, dae 29, vinotoka 1917. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrentgi sočutja, ki so nam doiii povodom smrti n»5e preljube sorodnice pat>lc HIemen$ kakor za številno spremstro na njer.i zad»^' a^f, ter darovao« veacs, izrekamo tem potom naio naiarivrčnejšo zahvalo. Ribnica, 31. oktobra 1917. Rodbina fiizzoli. DRV8 HUJI idliill ORDliFRIlA i liliH lUlnlUjlln illLUIUllHulii UiiUULIUJfl parfuraerija, fotografična manufaktura itd. Ustanovljena iata 1837. £lnt©n l^ciJie MMkllama, Siflo?tka olloa 1 Ceniki na lazpoSago. Ceniki i.a razpolagt