knjižf
m
PRIMORSKI DKEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Ste v. 52 (2671)
RIM NE MORE REŠITI KRIZE V TRŽAŠKIH LADJEDELNICAH, KER JE NE MORE PO LASTNEM PRIZNANJU — NITI V ITALIJANSKIH. TO BI MORALI POVEDATI KLERIKALNI IN KOMINFORMOVSKI SINDIKALNI VODITELJI SVOJIM PRISTAŠEM.
Poštnina plačana V gotovim Spedizione ln abbon. post. I. er.
TRST, torek 2. marca 1954
Cena 20 lir
JACIONAIISTI portobica izvršili atentat
LPBEPSTAVHISKI ZBOBHICI T WASHIM6T0BP
atentatorjev, v kateri Je tudi ena ženska. Je izstrelila 30 strelov iz ^Žei -Sa in ranila Pe* poslancev, od katerih enega hudo, ob vzklikih nNaša ai svobodna! Osvobodite PortoricoI" - Atentat Je v zvezi z medame* dru . konferenco v Venezueli - Vsi atentatorji aretirani kakor tudi neki ne*cionalist, ki Je grozil z atentatom na predsednika EIsenhowerJa
'• “ Sku-ie dar, -tov iz Porto-Vpr4tavnf-l-IZVršila at«tat
!0il,Stonu v gornici v Wa-f'*'’	*	y	zbornici	-
Pravic
'Ujejo3o PnriPrav)ja"gla-načrtu zako-
liskih del« 1 meh‘5kih trne-LgaCi vV v Z°A, ko je
K%stvu ' r. J, Je namenjena
?V5 moSk/f^0 vež strelov.
m avtotnsti^n- e”a ženska so ?‘reliali v dv°'mi samokresi . 8Š;> de*«i rano In kričali: ^od» Z11 svobodna, sekutiH^.0 nco-B V ne-IeHih 30 l h,'le bil° izstre-®0v'. Dva n i 12 samokre-?'c	anca’	republika-
6S’ sta ln dernokrat Da-Pozneje . zgrudila
tla. so poslan-
izvedelo, da 5' ki So. , ru8e tri poslm-H«tts de',W ?0krat Kenneth s!° itl 'ret>^h?H5at George Fal-«en. Pubhkanec Ben Jen-
btnas^a1^t.ri,’n ob£instvom
^ « IkakiPasnikaH ne'
Po »2 '	50	zdrav-
$°čili ran?? U’ pa so Pri-W tem se fcem na pomoč, sr*-	rePublikanske-
Prijeti n Zandtu P°'
Druff, ?neSa od tero-*8& in JL. Ya, enega mo K. . zensko, pa so
Ležali v5™?1; Atentatorji i« a in t« zastavo Por-a VrgH v S° Jlh Prijeli, so
*" »Si* “',b™
iteri
1:1 Prekinjeni, trdijo da atenta-
p4‘J‘ niso biHU1JO da
^iih je l^° triie-Pa('
3* ^ dvo:
<t«l 7'« Je i, bUo pet Neki
*fc!dnV«S
®^o. Dodal je, da >tiv'atorii’ f,1	j.® bila med
SW Oiecitt, Ja^a samo v
>» U aa 111 -lco 80 ostali
Poslance.
H
k
s
h fc
v!’ **
&.
F*.?*«* t^^ani so še: 20-letnj
miaas'edrfi ie- policija ®B°'
VSki tl ?.,a .imena atenta-K on stan^e v New
fem, S° Še: 2°-Ie,ni
*eo J star , !a. njegov brat
1 L'«l tr, . /mena atenta-^ L« nSl 12 ^ew Yorka: let T1>ej p.®1'00, stara 34 let, Maranda, 25 Jet ^i§uerca
Cor-
4' Irvmg Flores, VomI?*« tudi -arost ni navede-
ročajo da bo Sancatz jutri postavljen pred posebno komisijo pod obtožbo, «da je grozil življenju predsednika«. O-menjeni MacDonald je še dodal, da se je «zdel Sancatz preveč hladen in priseben da bi ga lahko imeli za slaboumnega«.
Ze v novembru 1950. je Portorico obrnil nase pozornost vsega sveta s poskuša-rim atentatom na tedanjega predsednika H. Trumana. Dejstvo je namreč, da je Portorico nadvse važen za ZDA zaradi vojaških interesov, ki-postajajo vedno bolj važni. Pod odvisnost ZDA je prišel Portorico leta 1898, ko ga je Španija po vojni z ZDA odstopila s pogodbo, ki je bila ratili-cirana 11. aprila 1899. Otok sam pa je odkril Kolumb leta 1493 in je bil španski od leta 1509 do 1893. Otok šteje z nekaterimi manjšimi otočki nad 2,200.000 prebivalcev in je zelo gosto naseljen (248 prebivalcev na kvadratni kilometer). Glavno mesto je San Juan (224.000 prebivalcev). Od leta 1917 ima otok svojo ustavo in izvoljenega guvernerja, ki je sedaj Luis Munoz-Marin, izvoljen leta 1948 ter mu je lani potekel mandat. Otok izvoli dalje svojega rezidenta — komisarja v Wa-shingtonu, ki ga zastopa v predstavniški zbornici brez glasovalne pravice. Prebivalci imajo državljanstvo ZDA.
Ko je generalna skupščina OZN preteklo jesen razpravljala, ali naj z novo ustavo postane Portorico avtonomno o-zemlje ali ne, so pripadniki nacionalističnega gibanja Por-torica priredili manifestacijo. Skupine demonstrantov so takrat demonstrativno korakale pred sedežem OZN in zahtevale svobodo za svojo domovino. Portoričani, ki so sedeli na tribunah dvorane, v kateri se je vršila razprava, pa so morali biti odstranjeni, ker so poskušali onemogočiti govore posameznim govornikom. Sef ameriške delegacija Cabtit Lodge in dclegal Bo'ton pa sta takrat prejela grozilna piiisma in policija ju je morala še posebej stražiti.
v jpi^ar ia"u*iet *n Pablo Ma-
>>dj.
J?rbic;
V.lofi<ii!a iet ~ vsi stanujoči
^S:'CiiaClnašKUrane ženske
toifl «PrPH KPlsmo sledeče Visn^fahtevi b°gom in sve-O* Powm?3a kri neod-* vlienip°nca' Darujem tSV8 svobodo svo-z-> ie krik zmage v iajo ^iavljaJ^odvisnost. Sve-S:,* ZDA izda-
^'je nen^ a žlovečanstva ifa« dežele bm.m zatiranjem Svobrl	^rsenjem njenih
naroda in
«^^X(Sen?.stva in z bar-Alt>i ;neoriv^ m naže°a apo-C-.2U r^^nost Don Pedra
'‘a za ^«če:
CawVl5a<>st d<
?'ko^,k bil0°t!l. p°d tem be'
»Pi^v^311^3110 s svinč-rjt^ost 2a ternam nase od-
ttMJ^Stonu Polltični krogi v c‘io , aylja sto smatrajo, da a»t^rV zvezi , ^lat demonstra-ft konf otv°rHvijo pan-v Cara*
^ v^0WeretlCr ■. Na dnevnem
^n^ašan^e je namreč" tu-0lo.nI' in okupi-bod0 vt Ameriki. Hiz-pisnih 0 Poročilu j. pr,r?‘te.nie‘i j, ki vse-strin- -rica Predloge, ^a>5tva3a]0 zahtevami ^odvisnosti, 13 republik.
ih
' i!0rii ob 'C^e so sanl'
republik, niso ZDA. Kot so
Prvem
zasliša vse-
^ ke konfpovezanost . S^iiL ateQtatnrence v Cara-zbn^'«. Speaker po-bil ’nvL pa ie P°ve-
N»^'sltih tnri i. s skupino T« da je f?v..ln da je 1 S»S te ,i la 20 pri-
JVVdniir H?106 zadržala. \j 'zvedel ?ls*nhower je 41 spe.,ta atentat in te-
V.^nientn )U kakor tudi iNv^traln^ Poslancem. V var * ,Urad‘h so brli 0 hi* k°t sp ,ini ukrepi ra-
ie' -Izvedb T PrCd Be-X a le	se	je nada-
i6 aretira',a dobi'a na-
‘S^l0naliste, kiebi^rt°ri' ^iv^o v
Trum-inU' Df1Všl pred' Pa je izrazil
atentat% 'n ogorčeno 'j S '« še	r zboi-
\ e bod 'ziavi^ da 0(j.
<lei^tiihlSto,pa na°b?Kl1 obaiI>-s» 'i s«'2 aznic 5!buno brez
tut1 .Poslanci J{h b°d0 J ' da so „ ; Izvedelo
,\wsllli. da katen P°-■^S Ska^,fakesr° atenta-
i
Začela se je konferenca v Caracasu
so na zahodni polobli zasedena po evropskih državah; 4. pravica do zatočišča političnim beguncem in izgnancem.
Ameriški državin tajnik Dulles je ob svojem prihodu v Caracas izjavil, da je prepričan, da bo ozračje na konferenci «mnogo bolj umerjeno kakor na berlinski konferenci«. «Imamo naša vprašanja, in namen te konference je, da o teh vprašanjih razpravljamo. Toda mi bomo to napravili kot prijatelji. Prijateljsko združenje ameriških držav je najstarejši temelj ameriške zunanje politike. Ta politika pa ni enosmerna, pač pa temelji na medsebojnem sporazumu in na recipročnosti. Mislim, da bo ta konferenca dodala novo konstruktivno poglavje k našim odnosom«.
Toda vse kaže, da bo na konferenci prišlo do ostrih spopadov. Zlasti se že več tednov vodi polemika med ZDA in Guatemalo. Ta država zanikuje ameriške trditve, o »(komunistični infiltraciji», ter
obtožuje ZDA, da so podpira-Je zaroto proti vladi. Ameriška vlada zavrača obtožbo.
Guatemalski zunanji minister je ob prihodu v Caracas izjavil, da je pripravljen boriti se proti slehernemu poizkusu vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, zlasti pa v njegovo državo.
Države Latinske Amerike pa so najbolj zainteresirane na gospodarskih vprašanjih, zato da izboljšajo svojo življenjsko raven. Bojijo se gospodarske krize v ZDA, ki bi lahko škodovala njihovemu gospodarstvu, ter se bojijo, da bi ameriški kongres zvišal carinske tarife.
Scelbov program pred parlamentom
RIM, 1. — Jutri popoldne bo poslanska zbornica zadela z razpravo o programskih izjavah Scelbove vlade. Do sedaj je vpisanih okrog 15 govorni-ikov. Predvideva se, da bo raz-
prava trajala vsč dni kot pa pred senatom, t. j. najmanj do 15. t. m. Medtem so vse parlamentarne skupine imele sestanke. na katerih določajo smernice, ki jih bodo njihovi predstavniki zagovarjali v diskusiji. Te smernice pa so že znane iz razprave v senatu in ni pričakovati nikakršnih presenečenj.
Jutri zjutraj bo razpravljala tudi komisija za finance in državni zaklad o predlogu državnega proračuna treh finančnih ministrstev. Predvideva se, da bo v teh komisijah predstavnikom Vlade zelo trda predla in da niso izključena presenečenja.
BEOGRAD, 1.
V sredo 3. t m. bo odpotovala iz Beograda v Ženevo jugoslovanska delegacija, ki se bo udeležila 9. rednega zasedanja evropske gospodarske komisije, ki prične z delom 9. marca. Delegacijo bo vodil državni podtajnik Bogdan Cmobrnja.
Testi i« Beograda
Razprava o amandmajih zveznega iz Aga sveta
(Od roseča dopisnika)
BEOGRAD, 1.	—	Odbor
za gospodarstvo jugoslovanske zvezne skupščine je na današnji dopoldanski seji sprejel tisti del predloga zakona o proračunu, za katerega je potrebno njegovo soglasje.
Na popoldanskih sejah so odbori za proračun pričeli z razpravo o amandmajih zveznega izvnšnega sveta na proračun in družbeni plan. Zvezni izvršni svet predlaga med drugim zmanjšanje sredstev rezervnega sklada v korist povečanja sredstev nekaterih zveznih organov, med drugim državnega tajništva za narodno obrambo, za splošno upravo in proračun upravo za investicije, povečanje dotacij ljudiskim odborom in nekaterim organizacijam.
S tem zmanjšanjem bi se rezervni sikilad — vštevši rezerve, ki jih predvideva družbeni plan — zmanjšal za 4 milijarde 100 milijonov dinarjev.
Z drugim amandmajem zvezni izvršni svet predlaga spremembe v načinu udeležbe federacije v dobičku gospodarskih podjetij. Udeležba federacije bi se zmanjšala za okrog 2 milijardi v korist ljudiskim republikam in okrajem. Istočasno zvezni izvršni svet predlaga povečanje sredstev za ljudsko obrambo za 2 milijardi in za investicijsko izgradnjo za okrog 2 milijardi.
B. B.
Letošnje povečanje proizvodnje
vseh industrijskih panog v Sloveniji
Povečala se bo proizvodnja nafte za 48 odst., elektroindustrije za 42 odst., gradbenega materiala za 20 odst., kovinske industrije za 15 odst., črne metalurgije za 6 odst. itd. • Izvoz električne energije v Avstrijo
LJUBLJANA, 1. — Predvideva se, da bodo ietos skoro
vse industrijske panoge v Sloveniji povečale svojo proizvodnjo. To povečanje temelji predvsem na boljšem izkoriščanju obstoječih industrijskih objektov, kakor tudi na povečanju
riala bo povečala proizvodnjo
za 20%. •
Za kovinsko industrijo se predvideva povečanje za 15%, posebno bo povečana proizvodnja strojev, avtomobilov, poljedelskih strojev, raznih proizvodov za široko potrošnjo, kar
5%, v manjši meri pa na odpiranje in razširjenje novih industrijskih objektov.
V primerjavi z lanskim letom se bo največ povečala proizvodnja in predelava nafte, in sicer za okrog 48%, predvsem zaradi povečanja proizvodnje plinov, v manjši meri pa same surove nafte.
Elektroindustrija bo povečala proizvodnjo za okrog 42%, čeprav je bila lanskoletna v primerjavi s predlansko že povečana za 63%. Proizvodnja elektroindustrije v Sloveniji se razvija z izredno hitrim tempom, ter so se njeni proizvodi že začeli uveljavljati na inozemskih tržiščih.
Industrija gradbenega mate-
Trideset mrtvih t Kh ar tu mu
pri neredih ob ^agiboicm prihodu
Pred guvernerjevo palačo je policija streljala na demonstrante • Spopadi tudi med pristaši obeh sudanskih strank V Kairu izjavljajo, da so nerede organizirali voditelji stranke „Umma" in Angleži, ki to stranko podpirajo Obsedno stanje v mestu - Več voditeljev stranke »Umma" aretiranih Razgovor med Nagibom in Selwynom Lloudom
KHARTUM, 1. — V dobro obveščenih krogih se je zvedelo da se je general Nagib nocoj sestal z britanskim državnim ministrom Selwynom lAoydom, s katerim se je razgovarjal o vprašanja Sueza in o položaju, v Sudanu. Nagib bo jutri odpotoval z letalom v Kairo.
CARACAS, 1. — Deseta vse. ameriška konferenca se je začela danes ob 10.30 po krajevnem času v dvorani univerze pod predsedstvom predsednika venezuelske republi; N	-	letalii4e	pa	je	pri.
kc- Jimeneza ob navzočnosti	“	...	.	r	•>__	.
KHARTUM, 1. — Predsednik egiptovske republike general Nagib je prišel danes zjutraj 7. letalom v Khaitum, kjer ga le okrog letališča čakala množica 50.000 ljudi. Na njegovem potovanju ga je spremljal minister za narodno u-smerjanje major Salem. Z avtomobilom sta se Na^ib in Salem odpeljala v palačo generalnega guvernerja kjer so ga razen guvernerja sprejeli tudi člani posvetovalne komisije, sudanski ministrski predsednik Azari ter ministri in člani odbora za sudaniza-cijo
Kmalu pr, prihodu generala
delegacij 20 ameriških republik in predstavnikov diplomatskega zbora. Se pred začetkom konferenca so voditelji delegacij na predlog ameriškega zunanjega ministra Dullesa izvolili za predsednika konference venezuelskega zunanjega ministra Aureliana Otaneza. Otvoritvi je prisostvoval tudi glavni tajnik skupščine OZN Hammaskjoeld.
Ob priliki konference so odredili stroge varnostne ukrepe, zato da ne bi se ponovili hudi incidenti, ki so terjali več sto človeških žrtev ob priliki zadnje vseameriške konference leta 1948 v Bogoti v Kolumbiji.
Na konferenci bodo razpravljali o sledečih vprašanjih:	1. prodiranje «medna-
rodnega komunizma* v Ameriko; 2. gospodarska vprašanja; 3. kolonije in ozemlja, ki
| šlo do hudih neredov. Ko je ’ I šel mimo sprevod avtomobilov, na katerih so se vozile uradne osebnosti, so pristaši dveh nasprotnih strank (unionistične in indipendentistične) vzklikali «živel Egipt in enotnost Nilove doline« ter »živel neodvisni Sudan, ne Angležev nc Egipčanov, Sudan Sudancem« Ko je sprevod avtomobilov’ odpeljal, je prišlo med nasprotniki do hudega spopada. Toda najhujši neredi so bili pred palačo generalnega guvernerja, potem ko je policija skušala demonstrante razgnati z metanjem solzilnih bomb. Toda to je doseglo prav nasproten učinek. Demonstran-
orožje. Pri tem pa je bilo več demonstrantov mrtvih in ranjenih. Neredi so se razširili tudi na druge deie mesta in spopadali so se pristaši dveh strank in sekt.
V Khartumu se je danes namreč zbrala ogromna množica ob napovedanih svečanostih za otvoritev prvega sudanskega parlamenta, katerim je imel prisostvovati tudi general Nagib. Vse zadnje dni so prihajale v Khartum o-gromne množice z vsemi mogočimi sredstvi. Računajo, da je bilo danes v Khartumu, ki šteje skupno z dvema bližnjima mestoma okoli 250 tisoč prebivalcev, najmanj okoli milijon ljudi. 2e včeraj je notranji minister dal nalog, naj preprečijo nadaljnji dotok v mesto.
Dve politični struji, na kateri je razdeljeno sudansko prebivalstvo, unionisti, ki so naklonjeni združitvi z Egiptom, in indipendentisti, ki jih podpirajo Angleži, sta med seboj ločeni tudi po verskem fanatizmu. V vodstvu unionistov je kot duhovni voditelj šeljj Abdel Rahman El Mir-ghani, ki je voditelj muslimanske sekte «Khatmia». In-dipendentiste pa vodi Abdel Rahaman El Mahdi, ki je voditelj sekte «Ansar» in sin znanega Mahdija, ki je leta
ti so se spopadli s policijo in 11899 vodil upor proti dervi-z vojaškimi silami, ki so bra- j šem.
nile guvernerjevo palačo. Po- Znano je, da so pri zadnjih liciji se je posrečilo zadržati volitvah z veliko večino zrna-napad demonstrantov šele po- g ali unionisti, in tako je pred-tem, ko je uporabila strelno | sedniki te stranke Ismail El
Indija zavrnila ponudbo za ameriško vojaško pomoč
Indija nc priznava več ameriških opazovalcev ▼ komisiji OZN za Kašmir - V ZDA izjavljajo, da bo morala Indija zahtevo za umik opazovalcev predložiti OZN - Pakistanski zunanji minister odstopil?
Ni^ovejSih
Benetj‘eh ie ‘te,n tanju. t>5,? Y zelo
S^t,
ra-
are'ti' Policija pa
'L^ancatza ^ 24-let-le	pod ob-
^Žb0 t>ed:
i« s, Macrj^'Jski ^ Eisenho-SaT^ald j« f^tan Jo-da'81* b&‘S«vil da UkQ,"Rre Ubit 3avti na **U*i. po ‘‘ Preds, d-v zvezi seftatu v
tem
spo-
NOVI DELHI, 1. — Indijski ministrski predsednik Nehru je zavrnil ponudbo za ameriško vojaško pomoč Indiji, ki mu jo je stavil predsednik Ei-senhower v posebnem pismu. To je danes sporočil Nehru v svojem govoru v parlamentu. Med drugim je izjavil; «Ce bi sprejeli ameriško vojaško pomoč bi bili hinavci in oportunisti. Indija nima nobenega namena mešetariti ali pa odpovedati se svoji svobodi iz katerega koli vzroka ali pa zaradi pritiska. Ne gre za vprašanje stranke, pač pa za narodno vprašanje, glede katerega ne more biti dveh mnenj.«
<tListina OZN, je dalje dejal Nehru, temelji na določenih načelih in na določenih smotrih. Gledati moramo, do kakšne mere tem načelom služijo določene države, ki se vojaško pridružujejo drugim, in tudi gledati, kako se v OZN izogibajo razpravljanju o življenjskih vprašanjih. Na ta na_ čin se sn otri listine OZN prav gotovo ne bodo uresničili in tudi se ne bo zmanjšala napetost v svetu »
Nehru je nato izjavil, da Indija ne more več imeti ame-
riških opazovalcev v komisiji OZN za Kašmir za nevtralne, in da je njihova navzočnost
neumestna.
Besedilo odgovora, ki ga je Nehru poslal Eisenhowerju, je: ((Zahvaljujem se za vaše osebno pismo, ki sem ga dobil 24. februarja Cenim zagotovila, ki mi jih dajete, toda vam je znano naše stališče glede vojaške pomoči. Stališče naše vlade temelji na želji, da pomagamo pri uresničenju miru in varnosti v svetu. Nadaljevali bomo to politiko.«
V dobro obveščenih krogih v Novem Delhiju predvidevajo da bo indijska vlada sedaj morda zahtevala umik ameriških članov iz komisije opazovalcev OZN za Kašmir. Gre za 1» civilnih opazovalcev m za 5 letalskih častnikov Komisija šteje 54 članov, od katerih delujejo nekateri na in-diiski strani demarkacijske
črte ki je bila določena v Kašmirju.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je iz avi, da bo morala ‘ndl^ka ^a predložiti zahtevo na OZN ce želi da se ameriški .vojaški f pazovalci umaknejo iz Kašmirja Dodal je, da s« ti o®3’
zovalci prišli v Kašmir na podlagi sporazuma z OZN, in zaradi tega je treba vsako pritožbe nasloviti na to organizacijo.
V Karačiju pa je danes govoril po radiu pakistanski ministrski predsednik Mohamed Ali, ki je med drugim izjavil, da je ameriški sklep za dovolitev vojaške pomoči Pakistanu «najbolj učinkovit korak. Kar jih je bilo kdaj storjenih za zajamčenje varnosti in napredka dežele*. {(Ameriška odločitev in nedavni tur-ško-pakistanski dogovor, je nadaljeval Ali, sta izredno važna dogodka. Ta sporazum bo okrepil muslimanski svet bo omogočil Pakistanu, da vrši svojo vlogo v interesu svetovnega miru z razvijanjem azijske varnosti. Ponudba za ameriško pomoč Pakistanu je torej zgodovinski dogodek ki zadeva vse muslimane.«
Dva pakistanska lista pa sta danes pisala, da je pakistanski zunanji minister Zafrulah Kan, ki je sedaj v Lahore, odstopil na poziv voditelja verske sekte, katen pripada
Azari postal ministrski predsednik prve sudanske vlade. Toda indipendentisti, za katerimi pravzaprav stojijo Angleži, ne priznavajo svojega poraza.
Med spopadi sta bila ubita tudi britanski poveljnik policije v Khartumu Mac Gui-gan in sudanski višji načelnik mestne policije general Mu-stafa El Majdy Po dosedanjih vesteh je bilo 30 mrtvih in 117 ranjenih. Pristaši El Mahdija so prišli v Khartum s sulicami, sabljami in ščiti, ki so jih uporabljali pri spopadih.
Sudanska vlada se je sestala takoj po krvavih dogodkih in je sklenila odložiti otvoritev sudansikega parlamenta na 10. marca Generalni guverner Howard Howe pa je proglasil obsedno stanje. Vlada je pozvala El Mahdija. naj takoj ukrene, da bodo njegovi pristaši zapustili Khartum, Nocoj pa je vlada ukazala aretirati 32 voditeljev indipendentististične štranke Umma in je odredila preiskavo. Med aretiranimi je tudi namestnik glavnega tajnika te stranke.
Vlada je pozvala predstavnike 17 držav, ki so prišli v Khartum, da prisostvujejo svečanostim ob otvoritvi parlamenta, naj ne zapustijo svojih bivališč iz varnostnih razlogov. Med .temi predstavniki so med najvidnejšimi osebnostmi predsednik egiptovske republike general Nagib, egiptovski minister za narodno u-rmerjanje major Salem in britanski državni minister Sel-wyn Lloyd, Iti so nastanjeni v palači generalnega guvernerja, ki jo ščitijo močni oddelki policije.
Po današnji seji sudanske vlade je bilo objavljeno poročilo, ki pravi; »Incidenti, do katerih je danes prišlo v Khartumu, pričajo o obstoju skrbno pripravljenega načrta.« Poročilo javlja nato, da so u-vedli preiskavo, zato da izsledijo hujskače in krivce krvavih incidentov, ter dodaja, da bodo krivce strogo kaznovali. -
Proti večeru se je v mesto vrnil mir. Po mestu krožijo skupine vojakov in po licije Britanski bataljon v Khartumu ni bil pozvan na interevencijo, bil pa je pripravljen, prav tako kakor e-giptovski bataljon.
V uradnih krogih v Kairu izjavljajo, da sta bila general Nagib in egiptovska delegacija žrtev zarote, ki jo je organizirala indipendentistična stranka, ki ie zaveznica Angležev. V Kairu izjavljajo, da so organizatorji neredov zbra. li danes nad 20.000 pristašev El Mahdija v Khartumu. Ti so se nato zbrali okoli letališča in °b P0ti, po kateri bi moral iti sprevod egiptovske delegacije. Zaradi neredov, ki so jih , demonstranti povzročili že pri letališču, ni mogel Nagib pregledati častne straže in se je moral odpeljati v avtomobilu sudanskega generalnega guvernerja Ko so demonstranti to opazili, so se zagnali proti guvernerjevi palači oboroženi s palicami, sulicami in sabljami Palačo so stražili samo majhni oddelki policije, tako da so morali nujno poklicati vojaške oddelke na pomoč. V uradnih krogih v Kairu izjavljajo, da je za varnost v Khartumu odgovoren generalni guverner.
Nocoj je radio Kairo odda-
nim mnenjem, da so dogodki v Sudanu plod zarote, ki so jo v vseh podrobnostih pripravili Angleži proti neodvisnosti. Sudana in zato, da bi poviročili v deželi državljansko vojno«.
Kairsiki radio je pri komentiranju današnjih dogodkov v Khartumu poudaril, da nosi v*o. odgovornost zaaje. stranka tUmmai. »Voditelji te stranke — je izjavil komentator — so kovali zaroto, da bi povzročili nerede v Sudanu in so neposredno hujskali svoje pristaše, na; izzovejo nerede. Tisti, ki soJ povzročili nerede, so bili vsi kmetje, ki so v službi Mahdija na njegovem posestvu na otoku Aba, in on jih je nahujskal na upor. Po trditvah radia je Mahdi pred nekaj tedni izjavil:	«Pri volitvah
smo bili premagani, toda z orožjem bomo zmagali)).
V. londonskih diplomatskih krogih pa so mnenja, da so današnji krvavi neredi neposredna posledica nedavne e-giptovske krize. Mnenja so namreč, da so dogodki v E-giptu omajali prestiž Egipta v Sudanu in dali pogum indi-pendentistični stranki.
Britanska vlada, ki se je no. coj sestala, je proučila poročilo, ki ga je iz Khartuma poslal generalni guverner Robert Howre Poročilo pravi, da je nocoj v Khartumu mirno, ne izključuje pa novih neredov. Ker je bila otvoritev parlamenta odložena na 10. marca, in je državni minister prišel v Khartum da prisostvuje svečani otvoritvi, bo morda sedaj izkoristil priliko, da se sestane z generalom Nagibom, ki je tudi v Khartumu. Previden odgovor, ki ga je danes v spodnji zbornici dal zunanji minister E-
proizvodnosti dela za okrog | bo ugodno vplivalo na zmanjšanje uvoza naprav za naše investicijske objekte, poleg tega pa se predvideva, da bo začela tovarna koles in pisalnih strojev z redno proizvodnjo.
Osnovna baza kovinske in elektroindustrije — črne metalurgije — se bo povečala za 6%. Medtem ko premogovniki ne bodo povečali svoje proizvodnje, predvidevajo, da se bo proizvodnja lignita v rudniku Velenje povečala od ‘lanskoletnih 540.000 ton na 700.000 ton.
Tudi za ostale panoge se predvideva povečanje razen lesne industrije, ki ne bo dosegla lanskoletne proizvodnje, kar je popolnoma v skladu s planiranim zmanjšanjem sečnje lesa na račun čuvanja gozdne mase, ki je bila v preteklih letih pretirano izkoriščana.
V Sloveniji in na Hrvatskem so danes preklicali vse dosedanje omejitve potrošnje električne energije. Omejitve so trajale mesec in pol. Slovenija in Hrvatska sta morali celo uvažati električno energijo iz Avstrije. Zdaj se je vodno stanje taiko izboljšalo, da jugoslovanske elektrarne od včeraj lahko vračajo višek električne energije avstrijski energetski mreži:
Partizani iz Poraja
i!
den poslancem, ki so ga vprašali, ali namerava britanska vlada obnoviti pogajanja o Suezu, potrjuje mnenje nekaterih krogov, da bo Velika Britanija čakala nekaj Sasa, preden se bo o tem odločila
Medtem javljajo i* Kaira, da je bil tata aretiran bivši poslanec in voditelj egiptovske socialistične stranke Ahmed Husein. V Kairu je včeraj prišlo do hudih neredov, ko je večja množica demonstrirala in skušala napasti britansko in ameriško poslaništvo. Policija je na demonstrante med katerimi je bila večina študentov, streljala in jih ranila dvanajst. Ranjen je bil tudi en policijski častnik. Uradno poročilo pravi, da so aretirali dva člana ((Muslimanskih bratovi), ki da sta bila med organizatorji včerajšnjih demonstracij.
Včeraj je general Nagib, ko se je pripeljal v poslopje predsednika republike v Kairu, izjavil množici, ki ga je pozdravila, da bo v kratkem uvedeno parlamentarno življenje v državi. «V krajšem času želim sklicati ustavodajno skupščino. Ta bo pripravila ustavo, ki bo začela veljati, predno bo minilo prehodno obdobje.« V sporočilu, ki ga je general Nagib poslal revolucijskemu svetu, preden ga je ta pozval, naj znova prevzame svoje mesto, pravi, da je podal ostavko iz lastne volje, in poziva Egipčane, naj se združijo in zaupajo revolucijskemu svetu! «Zdi se mi po-no poudariti, da revolucijski svet nikakor ni imel na.nena služiti koristi ene osebe ali več, pač pa so ga navdi. hovale večje koristi države.*
skim sodiščem proti garibaldinskim partizanom, ki sb bili pred dvema letoma obsojeni na znanem zloglasnem procesu pred porotnim sodiščem v mestu Lucca, o katerem je naš list obširno poročal, češ da so krivi smrti 19 ozopovcev. Tedaj je bilo sojeno 52 partizanom, od • katerih številni niso bili navzoči in so bili sojeni v odsotnosti. Od 52 jih je 41 sodišče {(spoznalo za krive umora iz političnih razlogov*. Tedaj so bili vsi oproščeni obtožbe {(izdajstva domovine*. Trije so bili obsojeni na dosmrtno ječo, ki jo je sodišče spremenilo v 30 let zapora. Enajst partizanov je bilo osvobojenih. Proti tej sodbi so nekateri obtoženci vložili priziv. Priziv pa je vložil tudi javni tožilec.
Na današnji razpravi je obramba zahtevala odložitev procesa na 11. t. m., .ker je med branilci več članov parlamenta, ki bo zadržani z zasedanjem senata in poslanske zbornice. Državni tožilec pa je izjavil, da se odreka priziva glede vseh obtožencev v kolikor zadeva ((izdajstvo domovine* razen za 8 obtožencev, pridružil pa se je predlogu za odložitev razprave, ki jo je sodišče nato tudi odložilo na 15. t. m.
Na ta način se bo ponovno začela razprava proti partizanom antifašistom, ki je vzbudila ne samo v Italiji, temveč v vsem svetu tako veliko o-gorčenje že ko se je vršila pred dvema letoma v Lucci in se končala s sramotno obsodbo. Vse to se dogaja medtem ko se fašistični vojni zlo. činci svobodno sprehajajo po ulicah in trgih italijanskih mest
Zopet mirno v Siriji
Hašem Atasi je zopet postal predsednik republike • Sestavljena nova vlada
Toda vlada baje odklanja spre- jal izjavo narodne zveze sudan-jero ostavke. Omenjena li«ta skih študentov, ki pravi: «Iz-trdita, da Zafrulah Kan m ne javljamo pred sudanskim, potrdil ne zanikal t« vesti, egiptovskim in svetovalni jav.
DAMASK, 1. — V soboto so predstavniki sirijske vojske in razne politične osebnosti dosegli sporazum i# to na sestanku fci ga je imel načelnik sirijskega glavnega Štaba general Sukair v Homsu. Sukair je pozval prebivalstvo, naj se izogiblje vseh ma. nifestacij da bi se ohranil mir in varoval ugled države
Na podlagi sporazuma je Hašem Atasi spet postal predsednik republike. To mesto je Atasi moral zapustiti 2. decembra 1951, bo je general Sišakli napravil državni u-dar Predsednik skupščine in začasni predsednik republike Kuzbari je sporočil, da zapušča svoj položaj, in prav tako tudi vsi člani Sišaklijeve vlade.
Danes je bila sestavljena nova sirijska vlada, ki ji predseduje Sabri Assali, član nacionalistične stranke. Danes popoldne je Assali govoril v psrlamentu in je med drugim izjavil, da bo sirijska vlada «vodila lojalno in prijateljsko
ni značaj. Vlada je začasna in v tej prehodni dobi se bo trudila, da vzpostavi red in da ščiti svoboščine. To je prva naloga koalicijske vlade, ki bo morala tudi razpisati svobodne volitve in referendum, ali naj poslanska zbornica ima značaj ustavodajne skupščine za dobo treh mesecev. Takoj po teh volitvah in takoj ko bo začela delovati nova skupščina, bo predsednik republike podal pred skupsči-no ostavko, zato da bodo poslanci lahko izvolili novega predsednika.*
Novi sirijski ministrski pred. sednik Assali je bil večkrat notranji minister in min*stej za pravosodje med leti 1945 in 1948 Je voditelj narodne stranke, kateri pripada tudi predsednic Atasi. Ta stranka ima za svoj smoter združitev z Irakom.
Kmalu potem, ko sta predsednik poslanske zbornice Kuzbari in načelnik glavnega štaba polkovnik Sukeir sporočila, da je bil dosežen sporazum, je prišlo do novih nere-
ttVOnila Jujamu	tuui,	J*-	p*	~	••
politiko do vseh	arabskih dr-	dov,	ko	je večja	skupina de-
—-------1___________________I_____*«..	zasesti
žav ter politiko prijateljstva in naklonjenosti do vseh tujih držav na podlagi enakopravnosti*. Ministrski predsednik je predstavnikom tiska izjavil: «Moja vlada ima nalogo vzpostaviti položaj v okvir ljudskega režima, ki naj izhaja iz ljudstva in naj deluje za ljudstvo. Ta vlada bo imela demokratični in ustav-
monstrantov skušala zasesti radijsko postajo. Policija m vojaštvo so streljali na demonstrante, od katerih je bilo nekaj ubitih in vec ranjenih	...	*	,
Danes je položaj v prestolnici miren. Obsedno stanje se vedno velja. Novi predsednik Atasi ie popoldne zapustil Homs m se vrnil v Damask.
BEOGRAD, 1. j Stalni jugoslovanski delegat pri OZN Leo Mates, za kate-I rega je nedavno ameriška vla-1 da pristala na imenovanje za jugoslovanskega veleposlanika Washingtomi,‘ bo prispel te dni na posvetovanje v Beograd. Prav tako se pričakuje, da bo v kratkem prispel v Beograd dosedanji jugoslovanski veleposlanik v ZDA Vladimir Popovič, ki bo prevzel položaj FIRENZE, 1. — Danes je predsednika zunanjepolitičnega bila prva razprava pred tu-1 odbora zveznega sveta ljudske kajšnjim porotnim apelacij- skupščine.
V Firenc! se bo 15. t. m. ponovno začela razprava proti antifašističnim borcem medtem ko so fašistični zločinci svobodni
Ustanovljena je bila balkanska tiskovna unija
Angleški, kanadski, donski in be'gijski državniki poudarjajo važnost balkonskega pakta - Tržaška kriza je potrdila privrženost in prijoteljstvo Grčije in Turčije do Jugoslavije
ANKARA, 1. — Turški zunanji minister Keprulu je danes sprejel člane novinarske delegacije Turčije, Grčije in Jugoslavije, delegacije treh batkanskih držav so imele v Ankari konferenco, na kateri so podpisali protokol o ustanovitvi balkanske tiskovne unije.
Kanadski zunanji minister Pearson poudarja, da je Kanada z zanimanjem spremljala n8pore treh držav, ki so privedli do sklenitve sporazuma, ki je znak sodelovanja in dobre volje med narodi in ki obeta mnogo dobrega za bodočnost.
Danski zunanji minister Hansen meni, da bo balkanski pakt prispeval k tesnejšemu sodelovanju Jugoslavije na gospodarskem in kulturnem področju z Zahodom in ostalim svetom.
Clan britanskega parlamenta Fitzeroy MacLeen poudarja, da je z balkanskim sporazumom utrjena moč obrambnega sistema na Balkanu m v vzhodnem delu Sredozemlja.
Po mnenju MacLeena je tržaška kriza potrdila privrženost Grčije in Turčije Jugoslaviji, ker sta obe državi stalno na strani svojega zaveznika v času preizkušnje. ............
Ljudski poslanec belgijske socialistične stranke Laroque pa pravi, da je balkanski pakt izraz skupne volje za neodvisnost, ki pa predstavlja najboljše jamstvo stabilnosti za Balkan. «To dejstvo združuje narode, ki so predani svoji nacionalni neodvisnosti in njihove združene moči, so jamstvo svobode zanje in za njihove sosede«, je poudaril socialistični poslanec.
Eden o Egiptu in obrambni skupnosti
LONDON, 1.	— Britanski
zunanji minister Eden je danes v spodnji zbornici kritiziral nadzorstvo, ki so ga uvedle ameriške oblasti v a-meriških pristaniščih nad britanskimi ladjami, ki potujejo na Daljni vzhod. Minister je na nekatera vprašanja s tem v zvezi izjavil, da kar se je zgodilo, je šlo preko tega, kar je britanska vlada imela za da se drži
«še dalje sledila položaju* in da ((bodo protesti obnovljeni, če bo potrebno*.
O dogodkih v Egiptu je Eden izjavil, da je prezgodaj, da bi lahko rekli, ali in kakšne posledice bodo ti dogodki lahko imeli na angleško-egip-tovske odnose. Dodal je, da ostane britanska politika tista. kakršno je on obrazložil 17. decemDra. (Tedaj je Eden izjavil, da bo Velika Britanija vztrajala glede dveh točk: 1, Zopetna okupacija sueškega področja po britanskih četah, če bi se čutila potreba za obrambo Srednjega vzhoda; 2. britanski strokovnjaki, ki bodo ostali na področju Sueza po umiku britanskih čet morajo nositi uniformo).
Eden je dodal, da so vidni znaki o nestalnosti v Kairu, vendar pa je v interesu Angležev in zaveznikov, da pride čimprej do rešitve.
O evropski obrambni skupnosti je Eden izjavil, da se strinja s tem, da se na Francoze izvaja pritisk za ratifikacijo dogovora o tej skupnosti. Ko ga je neki poslanec vprašal, ali je Francija na berlinski konferenci zahtevala od Velike Britanije, naj bi prevzela nove obveznosti, preden bo pogodba o obrambni skupnosti predložena v ratifikacijo, je Eden odgovoril: ((Francoska vlada je večkrat izjavila, da bi želela zagotovila^ da bodo britanske in ameriške čete ostale na kontinentu. Ni stavila novih zahtev ne na berlinski konferenci ne pozneje*.
NEW YORK, 1. — Senator MacCarthy je izjavil, da namerava zopet pozvati pred pododbor, ki mu on predseduje, generala Zwickerja, ker da njegove izjave nasprotujejo poroča lu. Pentagona glede okoliščin, v katerih je bil odpuščen iz vojske z označbo, da je (tčastno* služil.
Zwicker pa je podal tisku izjave, v katerih 'poudarja, da je MacCarthy ustvaril dva tabora in razvnel duhove. Tako je Zwicker dobil od mnogih ljudi pisma, v katerih ga imajo za mučenika, drugi pa so metali kamenje v okna.
Kakor je znano, je prav surov nastop MacCarthyja proti temu generalu med njegovim
umestno napraviti,
sklepov OZN o prepovedi po-	-------
Siljanja strateškega materiala , pričanjem izzval spor med sena Kitajsko.	matorjem in ministrom za voj-
JSden je dodal, da bo vlada | sko Stevensom,
PRIMORSKI DN-BV-N*K
— a —
i........,.
2. mar« 1*
NI’IIMI\nkl »NEVI
Na današnji dan je bil leta 1824 rojen Bedrich Smetana, češki narodni skladatelj.
IS	r m		i		f!
\0m	, I				
DANES, torek 2.
Pust, Semplicij, Brna
Sonce vzide ob 6.44 in 17.58. Dolžina dneva H-O”-vzfofe ob 5 05 in zatone od JUTRI, sreda 3. marca Pepelnica, Kimieunda, M» _
Zaslužena
pohvala.,,
Medtem ko v slovenskih krogih odločno obsojajo vodstvo Slovenskega dobrodelnega društva zaradi vabljenja rimskih emisarje v na «Slo-vanskiv oz. po novem «1/7. tradicionalni ples», je to slovensko, po duhu anacionali-stičnos društvo dobilo nepričakovanega zaveznika v We-rojašističnem glasilu sMessag-gero Venetov. Ta list, ki je znan kot najbolj strupen v odnosu do Slovencev, je imel za potrebno, da zaščiti voditelje Slovenskega dobrodelnega društva pred kritiko ePrimorskega dnevnikav ter istočasno pouči italijansko javnost da so v Trstu še Slovenci, ki so pripravljeni na ((sodelovanje med slovensko manjšino in italijansko večino».
sMessaggero Venetov je namreč temu vprašanju posvetil v nedeljski številki uvodnik na tržaški strani, v katerem prikazuje akcijo odbora SDD kot pozitivno dejanje, saj po njegovem to dokazuje, «da je med Slovenci v Trstu še nekaj resnih in razumnih ljudi, «ki so za sodelovanje med slovensko manjšino in italijansko večino, kot se je to dogajalo v daljni preteklosti v obojestransko korist»,
sMessaggerov torej pozdravlja iniciativo odbornikov Slovenskega dobrodelnega društva. kajti v njihovem odstopanju od doslej vsaj na zunaj doslednega stališča glede priznanja rimskih emisarjev vidi možnost za sodelovanje. Ce torej upoštevamo dejstvo, da je odbor SDD, ki spada po politični opredelitvi pod okrilje Slovenske demokratske zveze, povabil na svoj ples rimske emisarje in da je eMessaggerov, kot glasnik prav teh emisarjev, njihovo pobudo pohvalil, tedaj pač ne, more biti drugače, kot da je vodstvu SDD započelo s politiko, ki so jo po «Demokracijii« označevali z besedico «fratelančna» politika. Seveda je treba pri tem precizirati, da ne gre za ono nujno povezavo med slovenskim in italijanskim delovnim ljudstvom, temveč za povezavo in sodelovanje tako imenovanih višjih krogov okoli SDD oz. SDZ z raznimi «ekscelencami:s, ki predstavljajo v Trstu italijansko imperialistično oblast in ki z vsem svojim delovanjem težijo za tem, da bi nas iztrebili s tega koščka slovenske zemlje.
Jasno je, da zagovarja tako «fratelančno» politiko le določen krog ljudi, kar je navsezadnje pokazala že sama udeležba na plesu. Vsega upoštevanja vredno je namreč dejstvo, da v dvorani nNaffi-Effin, kjer je ples bil, in kjer so bile zaman za rimske emisarje rezervirane mize, skorajda ni bilo predstavnikov slovenske inteligence in mladine niti slovenskih delavcev in kmetov. To pa pomeni, da se Slovenci, pa čeprav različnih političnih mišljenj, ne strinjajo s tako politiko, saj bi v nasprotnem primeru pljunili na lastno čast in prepričanje. Pozabiti namreč ne smemo, da je bil prav dr. J. Agnelet-to eden izmed tistih, ki so odšli 1952. leta v London in da je prav v času krivičnega londonskega sporazuma dr. B. Agneletto na bazoviškem taboru v imenu svojih pristašev kričal, da ne priznava sklepov tega sporazuma, po katerem je v aparatu ZVU zasedlo razna mesta 21 rimskih emisarjev.
V dneh, ki so sledili plesu, smo lahko z zadoščenjem ugotovili, da ogromna večina tržaških Slovencev in tudi večina onih, na katere so se prireditelji direktno obrnili, obsoja klečeplastvo SDD in odklanja vsako akcijo, ki bi dovedla do kakršnega koli sodelovanja z ilegalnimi predstavniki rimskega imperializma. Kdor pa tako stališče zagovarja ali celo v dejanjih podpira, ta nima pravice, da nastopa v imenu slovenskega prebivalstva na tem ozemlju. Quislingov in Rupnikov pri nas ne poznamo!
OH PONOVNEM Hltt lllI.MIIIHVI OBISKI PRI RIMSKIH BIROKRATIH
Rimski ministri obljubljajo a v Trstu kriza vedno večja
0*1 JPollovih obljub do Scelbovili seje število brezposelnih povečalo, v «burakah» je vedno več delavcev, 2000 delavcem v ladjedelnicah grozi odpustitev itd.
V Tržaški konopljarni
zopet normalen delovni umik
V Tržaški konopljarni je de. lavstvo že dolgo časa delalo po skrajšanem delovnem urniku, in sicer po 24 ur na teden. Zato so delavke in delav-ci prejemali skupno z dodatkom iz dopolnilne blagajne plačo samo za 36 delovnih ur. Te dni je ravnateljstvo ko-nopljarne zopet uvedlo reden delovni urnik, in sicer izmenoma po 40 in 48 ur na teden. Tako se bo položaj delavk in delavcev v tem podjetju, ki je že tako resen, vsaj malce izboljšal
Izvedelo se je, da je bil župan Bartoli sprejet pri novemu predsedniku italijanske vlade, Scelbi. Znano je sicer, da je Bartoli že več dni v Rimu, da »osebno posreduje pri rimskih birokratih za rešitev sedanje tržaške gospo-, darske krize, da dobi delo za ledjedelnice in drugo tržaško industrijo. To nam tudi «dokazuje» Bartoljev razgovor s Scelbo, kateremu je »poročal o sedanjem tržaškem položaju na gospodarskem, finančnem in političnem področju, posebno pa še o kritičnem položaju zaposlitve delovne sile». Kot zna povedati klerofašistični tisk, je Scelba zagotovil Bartoliju ((popolno podporo vlade«.
Ta Bartoljeva potovanja v »večni« Rim so podobna romanju grešnika pred oltar po milost za svoje grehe. Spomnimo se samo njegovega novembrskega potovanja v Rim. Tedaj smo namenoma pisali o vseh obljubah tedanjega predsednika rimske vlade Pel-le in drugih odgovornih visokih birokratov. Fella je namreč obljubil Bartoliju. «da bodo ukrepom za pomoč tržaškemu gospodarstvu in socialni podpori brezposelnim ter izrednemu nakazilu za javna dela sledili v kratkem Času še drugi ukrepi, ki naj zadostijo potrebam v dobi pričakovanja«.
Tedanji italijanski podtajnik ministrstva za industrijo in trgovino ter tajnik medministrskega odbora za obnovo (CIR) poslanec Ferrari-Aggradi je Bartoliju zogoto-vil, «da je bil načrt za zaposlitev tržaških brezposelnih in za pomoč gospodarstvu, ki so ga predložile politične stranke in gospodarske ustanove Trsta, temeljito proučen in da ga bodo postopno izvajali, upoštevajoč nujne potrebe določenih gospodarskih področji, predvsem pa bodo upoštevali takojšnjo zaposlitev brezposelne delovne sile raznih strok«. Dalje je obljubil novo industrijsko podjetje v tržaškem industrijskem pristanišču ter pokazal «svo-. je veliko zanimanje za dodelitev dela tržaški mali industriji«.
V istih dneh pa je tiskovni urad tržaške demokrščanske občinske uprave sporočil, da sta rimska emisarja 'Vitelli in Memmo »zagotovila županu možnost postopne zaposlitve pri javnih delih in pri SELAD 1000 in kasneje še 2000 delavcev ne glede . na to, ali so bili ali ne zaposleni pri anglo-ameriških silah«. Podžupan Visintin pa . je izjavil, da bodo v tem letu zaposlili pri SELAD 2000-3000 delavcev.
Potrebno je, da navajamo gornje že objavljene obljube, da si Tržačani lahko sami ustvarijo sliko, koliko velja beseda včerajšnjega, današnjega ali jutrišnjega predsednika italijanske vlade, koliko veljajo besede in obljube vseh
ostalih rimskih ministrov in njihovih namestnikov ter koliko veljata «skrb in prizadevanje« župana, rimskih emisarjev v Trstu in sploh vsa iredentistična propaganda, ki že dolga leta slepi tržaško javnost z obljubami. Dejstvo pa je, da gre tržaško gospodarstvo rakovo pot. Zato je nujno, da tem gospodom, ki se norčujejo z bedo brezposelnih delavcev še enkrat povemo. da naj prenehajo z obljubami in naj dajo roke vstran od Trsta, če mu niso kos dati vsaj najbolj osnovnih sredstev za življenje in napredek.
Po vseh njihovih obljubah je danes v Trstu več brezposelnih kot v novembru, ladje-delniška industrija ima že na stotine in stotine delavcev v «barakah», kjer prejemajo naj. nižjo plačo. Ce bo šlo tako naprej še nekaj mesecev (in vse kaže da bo šlo), bodo v ladjedelniški industriji od-
pustili najmanj 2000 delavcev. Srednja in mala industrija ter obrtništvo tožijo, da imajo vedno manj dela in da bodo morali začeti z odpusti z dela, trgovina na drobno stalno pada itd. Glede zaposlitve brezposelne sile pri SELAD, kot sta to obljubljala Vitelli in Memmo, pa naj povemo samo to: ustanovo SELAD, ki je bila ustanovljena kot socialna ustanova za podporo brezposelnim, je višje ravnateljstvo za civilne zadeve, ki mu načeluje Vitelli, spremenilo v navadno gradbeno podjetje in ne zaposluje več brez. poselnih delavcev raznih strok, po določenem vrstnem redu, ampak zahteva od urada za delo strokovne delavce za javna dela.
To so v kratkem dejstva, ki najbolj jasno dokazujejo «skrb» Rima, rimskih emisarjev in rimskih agentov v Trstu za rešitev krize dela in bede 20.000 brezposelnih.
ASIZZ I. OKRAJA
vabi na
PROSLAVO 8. MARCA
hi bo v soboto 6. marca ob 29- uri v Ul. R. Manna 29.
Na programu enodejanka ((Kaznovani šaljivec«, recitacije, dvospevi, mladinski tamburaški zbor, violino solo, klavir solo.
Po prireditvi družabna zabava.
Vabljene tudi žene in družine drugih okrajev.
ODBOR
£ KRITIKE IN POROČILA^)
Koncert zbora ,,l. Cankai“ in kvinteta v Avditoriju
Številni poslušalci so toplo pozdravili nastop oživljenega zbora šentjakobskih pevcev
V nedeljo popoldne je pev-i har na Volgi« v Svarovi pri-ski zbor «Ivan Cankar« skup-lredbi ter popularna «Ribni-
«Europa» in «A[rica» zopet vozita iz Trsta
Po daljšem presledku bosta zopet vozili iz tržaške luke ladji »Europa« in «Africa». Včeraj je odpotovala proti A-friki ladja «Europa» z več sto tonami raznega blaga in nekaj potniki. Vkrcanju potnikov je prisostvovalo veliko število meščanov, ki so z zadovoljstvom občudovali lepo potniško ladjo v luki, ki je bila nekdaj polna takih ladij, a je zdaj skoraj mrtva, zlasti glede potniškega prometa.
no s Tržaškim kvintetom pri redil v Avditoriju koncert umetnih in narodnih pesmi. Zbor, ki je pod vodstvom tov. VI. Švare nastopil po daljši neaktivnosti, se je poslušalcem, ki so skoraj popolnoma napolnili dvorano, predstavil kar najbolje in žel zaslužen aplavz. Številčno sicer šibek,0 toda glasovno in interpreta-cijsko močan, je dobro obvladal celoten program. Pevovodja tov. Švara mu je posredoval vse svoje dirigentske sposobnosti, vendar mu je bilo spričo glasovne kvalitete in interpretacijske smiselnosti do. mala vseh pevcev delo v precejšnji meri olajšano. Posebno lepo se je zbor uveljavil v drugem delu programa, ki je vseboval vrsto priljubljenih narodnih pesmi kot sta koroški «Ti puobeč ja k’ne lum-pej» in «Juhe pojdam v Skof-če» v Kernjakovi priredbi, «Dobil sem pisemce« in »Vi-
TUDI PUSTNE ZABAVE V ZNAMENJU C ASA IN RAZMER
ZA NEKAJ DNI V POZABO VSAKDANJE SKRBI IN TEŽAVE
V starih časih je bilo seveda drugače..- - Tudi letos ŠKedenjci prvi Veselo pustovanje na sedežih naših prosvetnih društev - Danes nagrajevanje otrošKih masK v Ul.
Skedenjski pustni sprevod med špalirjem gledalcev v mestu.
ZDRAVSTVENO POROČILO ZA JANUAR
Epidemija noric
in veliKa umrljivost
Umrljivost je predvsem visoka med starimi ljudmi, katerim ostra zima ni prizanesla - Velike količine zaplenjenih živil
Opozorilo branjevcem!
Občina obvešča branjevce, ki Imajo stojnice v in izven okrajnih trgov, da je zadnji dan za plačilo takse na zasedbo javnega prostora v obliki odgovarjajočega predplačila za takso v 1, 1953, nepreklicno 6. marca. Proti tistim, ki do tega roka takse ne podo plačali, bo takoj uveden predpisani postopek in sicer denarna globa ali pa celo odvzem dovoljenja.
Iz poročila zdravstvenega in higienskega urada za januar je razvidno, da je bilo zdravstveno stanje v glavnem dobro
Normalno stanje je bilo tudi glede nalezljivih bolezni z izjemo noric	(varicella), kate-
rih je bilo zabeleženih 191 primerov. Prav gotovo pa je število obolelih otrok za noricami še mnogo večje, saj prav gotovo niso bili vsi primeri. posebno lažjega značaja, prijavljeni. Kaže torej, da gre za pravcato epidemijo te sicer nenevarne otroške bolezni, pri kateri pa se je treba kljub temu strogo držati predpisane 21-dnevne karantene, ker so norice močno nalezljive. Druga otroška bolezen, in sicer mnogo	hujča škrlatinka,
pa je k sreči začela pojemati, saj so v januarju zabeležili 20 primerov, medtem ko so v decembru zabeležili 58 primerov. Da je sedanje obdobje zelo ugodno za razvoj nalezljivih bolezni dokazujejo tudi šolski	zdravstveni pre-
gledi, Med 6.651 učenci v 549 razredih so ugotovili 180 primerov nalezljivih obolenj, 956 učencev so	morali podvreči
nadaljnjim zdravniškim opazovanjem, 593 učencev pa so predlagali za poletne klimatske kolonije.
Tudi umrljivost je bila v januarju zelo velika, saj je umrlo kar 332 oseb. medtem ko je bilo rojenih le 193 otrok. Smrt je pobirala predvsem med starejšimi ljudmi, kar je posledica izredno ostre zime.
Zdravstveni pregled vsebuje še nekaj drugih zanimivih podatkov: uporaba vode v januarju je znašala 81.577 kub. metrov. Pregledali so 518 stanovanjskih prostorov, pri čemer so ugotovili 102 primera nedovoljenega bivanja. Higienski komisariat je izvedel 4982 pregledov, pri čemer je prijavil 1.440 nepravilnosti.
Na živilskem trgu so zaplenili 3.400 kg svežega sadja ter 5.142 kg svežih povrtnin Na ribjem trgu so zaplenili
1.140 kg rib, sanitetni organi pa so pregledali več kot 100 tisoč kg rib in nad 50.000 kg mehkužcev. Predstavniki pasjega rodu so ogrizli 37 oseb, od katerih se je 28 podvrglo zdravljenju proti pasji steklini.
V dobrih ali slabih letih, pust je vedno pust — čas veselja, razigranosti in zabave za stare in mlade. Vabijo te sem in tja, da si skoraj v zadregi, kam bi šel, da bi se vsaj enkrat v letu sprostil, pozabil na vsakodnevne skrbi in težave. Da, za pust se lahko razveseliš, zabavaš, lahko prepevaš in si spačiš obraz, nihče ti ne bo zameril, če boš počil od smeha, ali vzbujal smeh. Pust ti dovoli, da preganjaš skrbi, sebi in drugim. Zato ima pust stare korenine, sega v daljne čase in pustne običaje najdeš po vsem svetu
Roma - Pustne Rase" itd. itd.
karikaturami in lepimi maskami, ki so vzbujale smeh in dobro voljo radovednih meščanov. V spomin na zlate čase pa so tu pa tam metali bombone, vmes pa riž — ker ni dovolj bombonov.
Zelo lepo je bilo tudi v prostorih SHPZ v Ul. Roma, kjer sta v soboto zvečer priredili pustno zabavo prosvetni društvi «Pinko Tomažič» in «Voj-ka $muc». Prav prijetno in veselo je bilo v istih prostorih v nedeljo popoldne, ko so mamice pripeljale na veselo rajanje svoje malčke v ljubkih in lepih nošah. Zajčki, dame, 'vile itd. se bodo vrnili na svojo zabavo tudi danes popoldne, ko bodo nagradili tudi najlepše maske, zvečer pa se bodo zopet zabavali starejši. Domače in prijetno je bilo tudi pri Sv. Jakobu, v Dijaškem domu, na plesu mladine, v Nabrežini in drugih vaseh na Krasu, v predmestju in v Bregu.
Nekaj posebnega pa so epustne k ase«. Tam je veselje, ko si delijo denar, ki so si ga prihranili skozi vse leto, povrh pa še obresti: tako v honjerju, v Bazovici, v Gro-padi in v nekaterih drugih vaseh.
Omenimo naj še smiljski pustil, ki bo dobil danes popoldne uradni pečat, saj so se zanj zavzele občinska uprava in druge ustanove..., da bi privabile v Milje čim več ljudi in — denarja.
Veselo zabavo vsem. V sredo pa pozor na glavobol!
Letošnji pust je bolj naklonjen otrokom. To je bilo opaziti že prue dni po mestnih ulicah in raznih prireditvah. Največ je otrok v maskah, ne_ katere so prav lepe. Vsaka mamica hoče razveseliti svojega otroka, pa tudi sama je ponosna, če ga drugi obču dujejo.
Ne bomo naštevali vseh prireditev, saj jih skoraj ne bi mogli, toliko jih je bilo v soboto, v nedeljo, včeraj in bodo še danes. Začnimo kar pri Skednju, kjer je pust prav doma. O škedenjskem pustu smo že večkrat pisali, kako
ška» v Maroltovi priredbi, ki so jo morali ponoviti. Kot solisti so se v tem delu programa uveljavili Danilo Gombač s svojim mehkim tenorjem v Kernjakovi «Ti puobeč...«, Milan Lipovec in Vladimir Premru v «Ribniški» ter Albin Orel in Avgust Grgič. Izven programa je zbor dodal še makedonsko «Bolen mi leži«.
Med prvim in drugim delom je nastopil kvintet, ki ga je uvežbal prof. Karel Boštjančič in ki ga poleg Boštjančiča sestavljajo še Lipovec, Orel, Cek in Žerjal. Nekatere pesmi je kvintet zapel s presenetljivo preciznostjo in glasovno ubranostjo, ki jo bo z marljivim vežbanjem prav gotovo še izpopolnil, saj ima odlične pevce. Najbolj so ugajale Maroltova «Polka...», Volaričev «Nos» in Maroltova «Dol za vaškim gričem«, katero je moral kvintet ponoviti. Podrobneje bo o koncertu poročal naš glasbeni kritik.
Pevce je v imenu SHPZ pozdravil tov. prof. Budal, ki jim je čestital k obnovitvi in ustvaritvi tako kvalitetne pev. ske skupine ter želel napredka in uspehov. Zbor in kvintet sta prejela v dar lovorjev venec in šopek nageljnov.
Otvoritev umetniške razstave članov civilne policije
Včeraj popoldne je bila v prisotnosti ameriškega generala Mac Fadyena in drugih gostov otvoritev «V. umetniške razstave članov civilne policije«.
V uvodnem nagovoru je
inšp. Corrier, ki izven konkurence tudi sam razstavlja, pre-čital sklep žirije, ki so jo sestavljali kipar Ugo Carra in slikarja Brumatti in Piero Lu_ cano, ki je dodelila prvo nagrado za slikarska dela agentu Tonzarju. (Njegovo nagrajeno sliko smo objavili v nedeljo na III strani) Drugo nagrado si delijo kapi. Bresanutti in agenta Micolj in Pisani. Prvo nagrado v slikarstvu si je priboril Bisiach, v risanju kapi. Giorgi, v karikaturi pa nar. Furlan Poleg tega so bila pohvaljena še druga Tonzarjeva. Agolantijeva, Renarjeva in DutKrva dela.
Po otvoritvi so gostom priredili zakusko. Razstava bo odprta v umetniški galeriji Rossoni od 11. do 12.30 in od 17. do 20.30 ure do 10. marca.
KROG
TRŽAŠKIH SLOVENK bo imel v četrtek 4. marca 1954 ob 20.30 ure
v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11. svoj
drugi
predavateljski
večer
Govoril bo dr. BARTOL o temi : nDve nasprotni smeri v slovenski literaturi«.
Toplo vabljeni.
Razna obvestila
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR«
Jutri 3. t. m. od 18. do 20. ure običajni sestanek za zamenjavo znamk. Ob 20. uri seja upravnega odbora, pri kateri morajo biti vsi odborniki in nadzorni odbor, Občni zbor kluba bo v nedeljo 7. t. m .ob 9. uri na sedežu kluba v Ul. Roma 15, II.
( GLEDALIŠČE VERDI)
V nonedeljek 8. marca bo v gledališču Verdi nastopila violinistka Gioconda De Vito, katero bo spremljal pri klavirju Tullio Macoggi.
Na sporedu je Corellijeva «Fol-lia«, Bachova Sonata št. 1 in Beethovnova Kreuzerjeva sonata.
Za člane koncertnega združenja je določen popust.
Zensko truplo na morski gladini
V nedeljo popoldne je 43-letni Raffaello Corberi iz Ul. Picciola med sprehodom ob morju opazil v bližini splošnih hladilnikov na površju plavajoče žensko truplo Takoj je obvestil gasilce in policijo in tako so truplo s pomočjo čolnov potegnili na suho.
V trenutku ko so truplo po. tegnili na nabrežje je prišel mimo Anton Bočič iz Ul. Bel-poggio, ki je v utopljenki spoznal svojo 49-letno ženo Karmelo Adam stanujočo z njim. Na mesto je prišel slučajno tudi sin pokojnice, ki se je pridružil skupini ljudi, ki jih je radovednost prignala Zdravnik RK je po pregledu izstavil potrdilo o nastopu smrti zaradi utopitve nakar 'So truplo odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice. Vse kaže, da si je Bočičeva prostovoljno izbrala smrt.
Pešec v avto
Kmalu po 10. uri zjutraj je v avto 49-letnega Paola Gel-minija iz Ul. S Nicolč, in si cer v trenutku ko je šofer zavil za neki ovinek Istrske ceste, priletel 60-letni Ivan Kr telj iz Doline št. 176, ki je v majhni razdalji sledil prvemu vozilu. Sunek jc Krtelja vrgel ob tla in ker se je ranil, so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico. Tu so mu ugotovili k sreči le manjše rane na čelu in udarce na kolenu in ker ne obstaja nevarnost so ga po prvi pomoči poslali domov,
Vsako leto ga pokopajo, a vsa- ga tam praznujejo in mu pn-ko leto se povrne, svež, na-': redijo svečan pogreb. Znana
je tudi zadeva, ali «p ustna afera», ko so lani oblasti, na zahtevo samega škofa, prepovedale, da bi pusta dostojno pokopali. Kljub vsemu pa so Skedenjci med prvimi, kar se pusta tiče, čeprav ga ne smejo več pokopati.
V soboto zvečer je bila kino dvorana v Skednju nabito polna, kljub vsej prepovedi in propagand i kominformistov. V nedeljo popoldne je bila dobro obiskana otroška pustna zabava, na kateri je dobila prvo nagrado mala Majdiča v noši iz 18. stoletja. Včeraj so se zabavali v dvorani škedenj-ski trgovci in obrtniki, danes pa se bodo zabavali start in mladi Kakor vsako leto so se tudi ietos Skedenjci pokazali po mestu samem. V kočijah na motorjih in vozovih v različnih nošah, s posrečenimi
sme jan, razigran, Čeprav ima tako kratko življenje.
Naši stari očetje in mamice večkrat radi pripovedujejo, kako je bilo za pust v njihovih zlatih letih. «Eh, takih pustov ni več; takrat je bilo res lepo.v Zdaj pa..., zdaj so pač drugi časi. Kaj hočem o, tudi pust se modernizira, se mora prilagoditi razvoju, napredku, razmeram. Gorje mu, če se ne bi. Saj bi izumrl. Tu je tajnost njegove večne mladosti. Tudi otroci in mladina, ki se danes razposajeno zabavajo, bodo pripovedovali, ko bodo stari, svojim vnukom, kako je bilo lepo, ko so bili mladi, in bodo majali z glavo: «Eh, takrat, da, takrat je bilo lepo za pust.« Vedno bo lepo za pust, dokler se bo hotel človek razveseliti vsaj enkrat v letu, ko narava napoveduje bližnjo pomlad in topli žarki preganjajo zadnje ostanke zime.
Toda kljub vsemu tudi pust občuti posledice razmer, v katerih živijo tisti, ki ga hočejo praznovati. «Du ra lex, sed lex», bi rekli stari Rimljani. To je trd zakon, a zakon. Maske so le krinka. Tedaj bi skoraj le nekoliko pritrdili našim mamicam, da je bil nekdanji pust v kočiji veselejši in bogatejši kot sedanji na vespi. Takrat je bilo lahko na Korzu po tleh na debelo bombonov, lahko so veseljaki metali zlate cekine, zdaj si ne more nihče kaj takega privoščiti, ker so žepi skoraj prazni, cekini pa so le redkost v zlatarnah. Vsako leto je bol i opaziti razliko, ker so skrbi vedno večje, ker ni dela, ni zaslužka, ni denarja niti za vsakdanje potrebe. Pust pa je le enkrat v letu. Kdor se hoče le malo razveseliti, stiska, stisne, da ima za to priliko nekaj drobiža zase in za Otroke,
Nepoklicani gostje ori „Pina del porchi'
Tatovi so predvčerajšnjim ponoči obiskali tudi znano gostilno «Pina dei porchi« na Kolonkovcu, dobro vedoč, da se ne bodo vrnili praznih rok. Sreča jim je bila mila in tatvina se jim je popolnoma posrečila. Ko je lastnica opazila praznino, ki so jo pu stili tatovi v gostilni, je takoj poslala svojega 33-letnega sina na policijo, kjer je prijavil. da so nezaželeni gosti odnesli poleg Steklenic vina in raznih likerjev tudi 10 gnjati, vse skupaj vredno 120 tisoč lir.
Policija ga išče
Na prošnjo sorodnikov je kriminalistični preiskovalni od. sek civilne policije začel iska. ti 20-letnegn Neda Greggia iz Turina, ki je 23. februarja letos odšel od doma in nesel s seboj samokres «Beretta» kal. 7.65. Mladenič je sorodnikom poslal iz Trsta razdal ra-
1ZPRED POROTNEGA SODISCA
Preložena razprava proti Ga variču inValjevcu
Razprava proti Ivanu Va-ljevcu in Ljubomiru Gavariču, ki. sta obtožena poleg drugih manjših prekrškov tudi poskusnega umora Stefana Ciz-miča, proti kateremu je Va-ljevec s samokresom, ki ga je dobil od Gavariča, sprožil strel, je bila ponovno odložena. Manjkal je namreč eden izmed uradnih branilcev in ta. ko je bil predsednik prisiljen imenovati novega v osebi odv. Prestija, ki je bil tedaj slučajno v dvorani. Potem ko je predsednik na kratko obrazložil zadevo je razpravo, da bi tako dal možnost novemu zagovorniku da si ogleda akte, odložil na 16, t. m.
Od obtožencev je včeraj, sicer zelo na kratko, spregovoril le Gavarič, ki ni bil zadovoljen z odložitvijo razprave, ker »že leto dni čaka na razpravo v zaporu«. Mladenič je izjavil, da se čuti nedolžnega in da bo zato govoril golo resnico. Omenil pa je, da nekaterih stvari javno ne bi mogel izreči. O teh tajnih za devah je Gavarič spregovoril že v svojem memorandumu, ki ga je poslal predsedniku. Kakšne so te «tajnosti» pa nihče danes ne ve. Znano je le to, da je Gavarič hotel biti zaslišan od angleške in ameriške policije in kakor vse kaže, so mu ustregli. Trdi namreč, da ga je policija zaslišala, vendar v aktih ni nobenih izjav, ker ga policija ni mogla in niti smela zaslišati, ker je bil po izročitvi s strani avstrijskih oblasti na razpolago le predsedniku sodišča. Preds. Palermo, tož. Pascoli
giednico, v kateri je	.
zumeti, da si bo vzel živ- zapis. Neri, prevajalec Krumi, ljenje	lobramba	odv.	Borgna	in	Presti.
PROSVETNI DRUSTfl »VOJKA SMUC* in «PINKO TOMAflO
priredita danes Ž.
v društvenih pr°**° v Ul. Roma 15/H.
z začetkom ob 21. ur*
jtudUu\
Igran bo | prvovrsten orkesttf'
Maske zaž e l*n'
Vabila so na razF*1'!'
pri SHPZ v Ul. B**! štev. 15/11- ^ J
Danes 2. marca U* ob 15.30 p o n o v i * * T
otroške maškara*
Vljudno vablje®''   ^
| OD VČERAJ DO DANES {
Rossetti. 16.00: »Prepovedana Car-men», A. Esmeralda, F. Tozzi.
Ezcelsior. 16.00: «Žrtve sovraštva in ljubezni«, M. Schell, M. Gori ng.
Fenice. 16.00: «Plaža», M. Carol, R. Vallone. Mladoletnim prepovedano.
Nazionale. 15.30: «Sto let ljubezni« A. Fabrizi, V. De Sica.
Filodrammatico. 16.00: «Sirota brez nasmeška«, G. Garson, W. Pid-geon.
Arcobaleno. 16.00: «M-eč in vrtnica«, R. Todd, G. Johns. VValt Disneyer film.
Auditorium. 16.30: «Sambo», N. Bruno, A. Ninchi.
Astra Rojan. 16.00: «Zlata kočija« A. Magnani.
Cristallo. (Trg Perugino) 16,00: «Junaki iz sto legend«. P. Hen-reid, J. Sutton. H. Gilbert.
Grattacielo. 16,00: ((Prihaja samostanski brat Krištof«, Ferna-ndel.
Alabarda. 15.00: «Aida», Sophia Loren.
Ariston. 16.00: «Sin nekoga drugega«, L. Amanda, W. Tubbs.
Armonia 15.00: »Robin Hood in tovariši iz gozda«, R. Todd, J. Rice.
Aurora. 14.30: «Morski ropar Bar-banera«, L. Darnell, R. Neveton.
Garibaldi. 15.00: «Srebrni bič«, D. Robertson. R. Calhoun.
Ideale. 15.30: nTarzan proti nakazam«, J. VVeissmueHer.
Impero. 16.00: «Nočni paradiž«, M. Gaynor, S. Brady.
Italia. 15.30: «Aida», Sophia Loren
Viale. 16.00: »Neka ženska prosi«, A. Arnova, O. Toso.
Kino ob morju. Danes zaprto.
Massimo. 16.00: »Drama v Kasba-hu», G. Raft.
Moderno. 16.00: «Nori pevec«, D. Martin.
Sv. Marko. 16.00:	«Možje»,	M.
Braredo.
Savona. 15.00: «Zenska, ki je iznašla ljubezen«, S. Pampanini.
Secolo. 16.00: »Montecristov neč«, G. Montgomerv.
Vittorio Veoeto. Danes Ples.
Azzurro. 16.00: «Divna podoba«, S. Granger.
Belvedere. 16.00:	«Ne popustim
-pred nasiljem«, Mac D. Carey.
Marconi. 16.00: «Zadnja Karlova teta«, R. Bolger.
Novo cine. 14.00: «Zaklad svete reke«, J. Payne,
Odeon. 16.00: »Ultimatum zimlji«.
Radio. 16.00: «Svet jih obsoja«, A. Valli. Mladoletnim prepovedano.
Venezia. 15.30: «Cowboyi puščave«
RAD š O
TOREK, 2. marca 1954.
TK8 T II.
306.1 m ali 980 kc-eek
11.29 Zabavni orkestri; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.00 Glasba po željah; 14.15 Kulturni obzornik; 17.30 Plesna glasba; 18.00 E. Elgar: Koncert v e-molu za čelo in orke. ster; 18.40 Koncert mezzosopranistke Justine Kralj-Vuga; 19.00 Sola in vzgoja: 20.05 Operna glasba; 21.00 Jules Romaine: »Triumf medicine« igra v 3 dej.
T It » T I.
13.25 Operna glasba: 17.45 Veseli zvoki; 18.20 Lahka glasba; 20.20 Glasba po željah; 21.45 Koncert dua Jones-Langhein:	Beethoven
«Sonata v c-molu».
H 1,0 V K A 3 J A
327,1 m, 202,1 m. 212,4 m
Poročila ob 5.35. 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 22.00.
12.00 Skladbe L. Hafnerja pojo «Fantja na vasi«; 12.20 Kmetijski nasveti; 12.30 Opoldanski koncert; 13.55 Melodije za prijetno razvedrilo. Izvajajo orkestri: Arthur Murray, Levv White, VValter Renske in Kurt VVage, Mojmir Sope s svojim triom in Ljubljanski ples ni sekstet; 15.30 Lažja orkestralna glasba; 16.00 Iz solistične glasbe pri nas in po svetu; 17.10 Narodne pesmi izvajajo ansambli in solisti; 18.30 Igrajo orkestri Man-tovani, Andre Kostela n-etz in Sig mund Romberg; 20.00 Tedenski no. tranje - polltičn-i pregled; 20.10 Jugoslovanski operni solisti pojo arije iz znanih oper; 21.00 Iz Ka-tulovih pesmi; 21.30 Dolenjsko že-nitovan-je - izvajajo: Zbor in soli rti APZ p. v. Radovana Gobca; 22.15 Iz sodobne simfonične glasbe
SENTJAKO B Sjt PROSVETNO DRU5‘ u I VAN C A N K A” Ul. Montecchi 6/*V .
priredi d a n ts .
z začetkom ob 21-
veselo diisIo«#,,
na katerem bo zabave za staro in h1
  	’	,AjJ
Danes 2. marc* bo od 15. do II' 0
olroško piislno ni*1
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne l, marca se je v Trstu rodilo 12 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa je 8 oseb,
POROČILI SO SE: frizer Co-slmo Aiello in gospodinja Matilde Bordon, zidar Anton Bilosla-vo in gospodinja Dorotea Kre-vatin, geometer Dario Saffi in uradnica Anna Maria Jose Nap-pi, poljedelec Giovanni Farur m gospodinja Anna Rebec, zidar Libero Paoletti in gospodinja Marija Dodič.
UMRLI SO: 69-letni Clorindo Maragna, 73-letn! Antonio Baxa, 78-letni Josip Mrakič, 86-letni Andrej Pečar, 79-Jetna Emilija Peric vd. Lupi, 59-letnl Amedeo Allegretti, 45-tetni Camillo Bor-serini, 67-letna Marija Katunarič vd. Vigna,
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 13,9, najnižja 10,1, ob 19. uri 11,5. Zračni tlak 1009,2 v porastu, vlaga 62 odst., veter 5 km vzhod-jug-vzhod, padavine 4,3 mm, oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 6,4 stopinj.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: Ob 7.45 z Reke s 319 t raznega blaga izrael. ladja »Dromit«; ob 8.00 uri z Reke s 300 t raznega blaga ital. ladja »Marte«; ob 8.15 prazna iz Ra-venne ital. ladja »Maria M.»; ob 8.20 iz Tripolisa s 13.600 t surovega olja ital. ladja »Luisa«; ob 10.40 iz Casablance s 1163 t raznega blaga amer. ladja «Exer-rnont«: ob 13.00 url Iz Banjasa z 11.983 t olja panam. ladja «Amata»; ob 17.30 iz Calamate
s 175 t sočivja grška ladja iiAl-kis«; ob 23.45 iz Barija z 250 t raznega blaga holandska ladja »Atlas«.
Odhodi:	Ob 7.00 uri prazna
proti Reki Jug. ladja »Bakar«; ob 7.00 url prazna proti Ravenni ital. ladja »Aurora«; ob 21.40 proti Reki s 143 t raznega blaga amer. ladja «Exermont».
NOČNA SLUŽBA LEKARN:
All'Alabarda, Ul. dellTstria 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Uniti 4; Pren-dini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Ha-rabaglia v Barkovljah ln Nicoli v Skednju.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci	2	-	22
Policija	2	-	23
Nehote ga je ranil z lovsko puško
Včeraj pol ure po 17. so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 39-letnega Alda Fer-racina iz Ul. Giuliani.
Ob sprejemu v bolnico je ranjenec pojasnil, da je odpravil k Sv. Barbari, kjer ga je neka njemu neznana oseba nehote ranila z lovsko puško. Neznanec je namreč od veselja sprožil strel, ven dar se je nekaj kroglic odbilo od neke hiše in zadelo Ferracina. Policija je takoj uvedla preiskavo in v kratkem ugotovila strelca v osebi 49-letnega Lorenca Tula doma iz Cuka 816<
Vstop pr°s
t!
PROSVETNO »IGO GRUO® iz NABREŽINE
vabi vse mlade i» na
PLES
ki bo danes 2. od 20. ure dati* v dvorani kulturne*? ma v Nabrežini'
kes"f
Igra dober or1
Za pijačo in
poskrbljeno.
P
!»(**
MLADI in S?A so vabljeni ®a
nuslflo zabavo s
ki bo danes 2. 0,1 od 20.30 ure
v prenovljen*^) skedenjski kino &
-----
Igral bo prvovrstn* ^ ster. — Za pijačo i grizek bo skrbel založeni bife'
• i
Vabljeni vsi, ki s* veselega razved®*^
DANES na pustni torek
zv«*
pustni
T«*'
Prireja ga ml3*^ svojem kr°g v Ul. Alfier*
Ples se začne n®
j**'
Maske
zaž*
  ..
MOTOKLUB «JaD
OPČINE _ K| 1*
napov-euan za i. ""L-oV 'il zaradi tehničnih razjo*
Izlet v Novo Gorico. t --, napovedan za 7. rn?r_0v K
vp tA
nadaljuje do četrtka
MOTOKLUB	e1.!*
priredi motociklističnj 0, n*.
MOTOKLUB *A'V1 jZie0š
I jjl
stojno-Ljubljano l*-	^
vanje samo za člaI] [Ti3rC> 17. do 19. ure do 4-
ADEX
----------------
13. in 14 maf* izlet v
NOVO GORIČI KANAL OB » , MOST NA S & TOLMIN i« "	.
REKO	4 <(■/
Vpisovanje d°   ' '	1^
19., 20. in 21. '“*er, 1 tridnevni
LJUBLJANO	j
 t(Ci 1 (
19., 20. in 21- ^ jjie'
dvainpoldnevni
BUZET
DIIAGUC	,
PAZIN	g n*/
Vpisovanje ______
j, l"
20. in 21- ^1*1 *
dvodnevni
MATERIJ0 OBROVO PODGRAD
,)e
^......z«l
F. Se vero
Vpisovanje J* e»*Vv pri ((Adria-b ^ tel.
primorski dnevnik
— 3
2. marca
k. IVE MIHOVILOVIČ
U [ Sfataper priznava, da Oberdank ni tolmačil neobstoječih teženj Koških Italijanov po priključitvi k Italiji, ampak da je s svojo smrtjo J^_e Protestirati proti njihovi <praktični, merkantilistični psihologiji»
klijanstoi iredentisti že
sebn*0 iet m tudi danes, po-2»m ° ,	3’ ko se iredenti-
»u OK ^Vlja' slaviio Gugliel-..►» X na (pravzaprav Vi
tsv,? danka!) kot svoje‘ Velikega junaka, kot sim-
^■‘alijanitv. Trsta in Jadra.
]ga9 a sPjoh. Njega so leta
kršiti f11’ k*r poskusil hali j**611*** na cesarja in •kžefa	°'<^>grske Franca
spije*1^110 ^ strani fen3'i*e in rilt» ’ so P°ln‘ prazne reto-in •<, m rodoljubarskih Iraz .Ustavimo raje na tem, "len iv! ° °berdanku pisal
lovo ^ najrazumnejših in gost^ ,aJ“°lj realnih iredenti-per 'v* t0 t’s(' Scipio Slata-ro ’ 1.Je' Povedal marsikate-»0 WC°’ Pa četu<^ Je konč-
svetovn! S8m. padeI v prvi denti,*! vopu za veliko ire-
per^L0 laž-V 2birki Slata'
ie esejev in člankov, ki ti ivu-f- Pod naslovom »Scrit-tar 1C1>>’ dobimo tudi tisto, t*rd,«vnapisal leta 1914 ° O-niku „7 bolonjskem dnev-kakor *,° del Carlinos *»1 o Udl tisto’ kar ie napi-v	erdanku leta 1910
kratken, * <La Voce»- V dede- Slataper rekel sle-
Pojen^i*^ !511 oberdank pre. idej0 . nanjansko nacionalno dati tun? --e,. bil Pripravljen čitev t . tenje za priklju-
k°nčn0 7, J. k Italiii in Sa je
tivnim	dal,	z demonstra-
na Franca idej iJ, 7, °berdank tolmačil J. °i večine tržaške-2ve5to a alstva- ki je bilo žilo Avstriji in ni sovra-v str=ifeSar b°lj kot Italijo kwahu' da bi bil Trst pri-hotel s *taliji. Oberdank je Prav svojo potezo pravza-tasp ama to, da bi dvignil iatiov zavest tržaških Itali-v5,tn' 011 je hotel s svojo za-h «n,Protestirati pro-Ptihoi^.^i. merkantilistični terihglJl>> trzaških Italijanov, tpanj Pa 'a smrt ni niti naj-Pojjjj-j. prebud!la, nasprotno, Peklj . 80 113 Oberdanka že ^*dtem 7 Po — senzaciji... Hali 1- s° Oberdanka 0-lt’stPl5e. Slataper, so tržaško o'!311' vodili živo -pole-PtOjjj , . neki novi železniški Ni* l, naj bi je bolj pove-iNiem r2aško pristanišče z ”1 n.u 7 °d katere so Trža-'^dteto8 va,i že večjo pro-
sn.,. *'r>či
v \-wjvy
N ' slataper karakteri-
smrt in in-
H tla.”054 tržaških Italija-
14 točnn?^ njemu na kratko
jNtičn ak°le; «On je anti-'•na
'«0em ~ lev v najbolj prak-*Per 0 m7u>>’ K° P'^e Sla-!? i* bii3 berdanku, zatrjuje, n® , njegova smrt »brez-Bo>zkuš ° vsak individualni Proti 1	1 Se hoče postaviti
vinskim razlogom
V’ ®latanl^Sta>,• Zato je — Pra-®v°je n„ r ~~ Trst nadaljeval da normalno življenje, ne vNijU-®. zanstavil niti pri erdanka,'IU nad grobom O-p°litiei# 'i ^ knjigi oScritti i ®ele m‘ran 56 in 185). t\ beC"?®0 Poseje, ko se , *ko ven„ vendarle ne-bdi v tapZ	'n	zakoreninil
Trsu 6111 antiiredentistič-.J,ti Oh-.,' so začeli proslav-jl6 je	in	to slavlje-
Pr v-'	do	vrhunca
V
h
* ^ Drvev	0	vrillinca	v
x neJe J vSVetovne vojne in
* ^tu >a*a?u ^ašizma, ko so T	cel°	Migati	ol-
Nvii vehT-	In	tak° s°	je
tn vpletii	kult,	v katerega
stet ejo njegovo ubogo
h
t7° boteh »° njegovi materi V? PokLtPnekai reči, ter s aema Ob Pravo poreklo
pfcj 0berdanka. v‘italijansk!U ^vstrije, so tu-tJjNli« a1 z?°dovinarji «do. u b bila’ 7 Je Oberdankova ° i« bil °venka
medtem
Nknn.i., ^ bil -
njegov oče nemške
J* *lS n°tr0k neke '
it ' svetni (^servas)
Oberdank
sloven-
posebno
Ln sveti, Je («serva» v Nu f7' vojni, f ,>Ua, .^ lzma, se je stvar
V* blati "en7d0ma ie nje-
*k,Nli So p atala Italijanka
'D'	50	mu celo
to
nk
in-
Po
>no
/ar
nje-
italijan-
°četa v" nC!lou.itali
<7V Benetk! aJ bl bil vtm°Val Felcier ^ **
se je mn
boj1 pr£ f, 1934- ko na zamisel a.
Ser- Trojne Oberd
robi
mnogo
so bi
da ankove
1
po-
v	>	-	-
tšbh*811 izeSmi avečanoštm t»l'7nega gf„u ega in po ko . grobniCo a ^ monumen w 1* divili j v Rim. v kt^ein v aTrg°nja. Proti Peti 7 prav gotou ‘n Julijsk *>i in “vospevov 7 niso moff' N,denzato so °ve
iiii!..nili v
jo
nski
Ni No ni. sledeče-teLsl°vensk0b°rdan
času
Slo-
;i
mogli že.
enostavno
Iz-
Noč 7*nskiierda
sploh
Pe £ bil, Vuv°ma
ni trdili pa Vipa-Tr-kateri in bila starši. >0. nje. v za-atoletja
mati
;em»
'janski
ona
absurdno
času
povsem slovensko mestece, v katerem ai nihče znal italijanski. Dodajali so sicer, da je bil otrok nezakonski. In ona se je spoznala z nekim Istranom Ferenčičem, ki da je bil goreč Italijan in da sta mati in oče v tem duhu vzgo. jila tudi Guglielma, ki je tako postal heroj.
Zelka (Jožefa) Oberdank (in ne Oberdan!) se je rodila v Vipavi leta 1830. Bila je prava Slovenka in tako so bili tudi njeni starši ter dedje. V življenju ni imela sreče. V njeni hiši je vladalo siromaštvo in ona je kot nešteto slovenskih deklet odšla v mesto, da bi našla dela kot služkinja. Kot pomožna kuharica je služila več let v tedanji «ugledni» in bogati hiši nemškega barona Ritmayerja. Ni bila ona edino preprosto in naivno slovensko dekle, ki je postala žrtev mesta. Zgodilo se je, .(in to je tudi trdno dokazano), da je «ugledni» baron Ritmeyer postal oče njenega otroka. To je izzvalo spor med baronom in baronico, ki ni imela svojih otrok. Kljub temu so Oberdankovo zadržali v službi še nekaj let, z majhno vsoto denarja so ji »zamašili usta« in ona ni smela nikomur razkriti imena pravega očeta njenega otroka. Zato je to tudi v poznejši dobi o-stala «tajnost». Hkrati pa je bila s tem dsna možnost, da se heroju Oberdanku dodeli oče, tako kot je to bilo primerno iredentistom. Dejansko je bil Oberdankov oče nemški baron, ki je po svoji smrti pustil svoje premoženje tržaški občini in po katerem se še danes imenuje ena tržaških ulic.
Baron Ritmeyer je nekoliko skrbel za svojega sina, pa četudi je morala Oberdankova iz njegove hiše. Ne glede na to, da je ona bila Slovenka, je potrebno priznati, da je ni odlikovala preveč vzorna krepost. Imela je več ljubavnih zvez in se končno poročila z že omenjenim Istranom Fere-tičem. ki sicer ni bil Italijan, ampak poitalijančen Hrvat. Potrebno je reči tudi to, da ni mnogo skrbela za nacionalno vzgojo svojega nezakonskega sina, to pa je dovolj razumljivo glede na tedanje razmere. V tedanji dobi je predvsem nezavednim ljudem bilo »gosposko« govoriti italijanski in odreči se «s’ciaveriji». Viljem ali Willy, kot so tedaj klicali Guglielma v Ritmeyerjevi hiši, je hodil v italijansko šolo, pozneje pa ga je baron poslal na Dunaj na univerzo. V druž. bi tedanjih maloštevilnih tržaških in trentinških iredentistov je on postal romantičen borec za italijanstvo in ker je bil precej eksaltirane narave, se je odločil tudi za oni atentat, ki dejansko ni mogel imeti praktičnega učinka.
Zaroto so odkrili še pred atentatom in sicer zaradi izdajstva nekega Oberdankove-ga tovariša, in Oberdanka so aretirali. Ko se je to zgodilo, je njegova mati, 2efka Oberdank šla k baronu Ritmeyer-ju, ki je prosil cesarja Franca Jožefa naj ohrani življenje mladeniču 20 let. Toda cesar je odgovoril: «2al mi je, dragi baron, ne morem storiti ničesar, sem že podpisal«. Ob zori naslednjega dne, so ga obesili. Zgodovinsko je dokazano, da je bilo pismo, ki ga je heroj iredentizma Oberdank pisal materi napisano v nemščini. To je storil gotovo zato, da bi prišlo pismo prej v reke materi, 'o pa zaradi cenzure. V.sa ostala pisma materi pa je on pisal v slovenščini in sicer v vipavskem narečju, ker se je samo tako- pogovarjal z materjo. Na vsak način pa to le iz navade in ne pa iz kakih politično nacionalnih razlogov.
Zefka Oberdank je umrla leta 1908, stara 78 let. Njene smrti ni tako rekoč nihče opa. sil. Pozneje so si izmislili pravljico, da so jo spremili do groba »številni patrioti« in da so njen grob okrasili z venci in italijanskimi zastavami. Pozneje pa se je iz razumljivih razlogov začel proslavljati ne samo dan smrti njenega sina, ampak tudi njen, v novejšem času pa se na obletnico njene smrti piše o italijanskih patriotskih vrlinah 2efke Oberdank, o njenih zaslugah, da je sin postal borec za «osvoboditev Trsta«, pi_ še se o vzorni nacionalni vzgoji, ki jo je dala sinu, in podobno...
V zadnjem času se je na tržaškem političnem torišču pojavila neka ženska, ki zatrjuje, da je Oberdankova sestra, in ki se ji izkazujejo časti tako da je pri zadnjih parlamentarnih volitvah celo kandidirala za poslanca v nekem italijanskem mestu. Verjetno so računali, da bo š tem zvočnim imenom imela uspeh, toda dobila je premalo glasov. Zanimivo je, da ta ženska nosi isti priimek kakor Oberdank, kar pomeni, da ne izhaja iz zakona, ki ga je
2efka Oberdank sklenila s Ferenčičem, in to pa spet pomeni, da je tudi ona nezakonska, torej hči «nepoznanega» očeta. Ce bi bil Viljem Oberdank še živ, bi imel sedaj o-koli 92 let; če bi pa bila Zefka Oberdan^ živa, bi imela 124 let. Koliko let ima «Ober-danova sestra«, nam ni znano; toda po reklamnih slikah bi se ne moglo reči, da je zares njegova sestra. Morda je tudi to potvorba, kakor je potvorjeno marsikaj, kar se piše in govori o Oberdanku-Oberdanu.
Vse kar smo tu navedli, ni bilo navedeno z namenom, da
li’ •'Iki
-‘■iiiliS
KAKO SO PISALI LJUBLJANSKI LISTI OB GOSTOVANJU SNG IZ TRSTA V LJUBLJANI
Ena najboljših uprizoritev
V Ljubljani so priznali tudi prvenstvo tržaški uprizoritvi Zemljanove «Odiočitve», pri čemer poudarjajo važno vlogokontovelskega narečja
(Nadaljevanje na 4. strani)
Nastop
Tov,
pevskega zbora «1. Cankar« v Avditoriju (zgoraj) Kari Boštjančič čestita pevovodji tov. Svari.
(Nadaljevanje in konec.)
Najsijajnejši domislek pa je podelitev bandera županu, ki ima na eni strani naslikanega sv. Florijana, na drugi pa sv. Alojzija, kar je primerna ilustracija pesmi, ki jo na koncu zapoje zbor rodoljubov pod vodstvom u-čitelja Sviligoja. Uspeli so (rodoljubi, op. P. d.) v vseh svojih skupinskih kakor tudi posameznih nastopih. Tu je bila vsaka figura do kraja izdelana, vsak gib je imel svoj smisel in svojo globljo vsebino. Morda je bilo tega celo nekoliko preveč in gledalčevemu očesu ni bilo mogoče že pri prvem gledanju opaziti vseh duhovitih podrobnosti in fines. Slavnostni govor učitelja Sviligoja v tretjem aktu ter gibanje rodoljubov okoli njega •— je za moj občutek eden najsijajnejših prizorov, Miha Ba-
loh kot Peter je presenetil s sigurnim in prožnim nastopom, Štefka Drolčeva kot Jacinta pa je bila prav gotovo ena najbolj očarljivih in najbolj uspelih Jacint, kar sem jih kdaj videl Posebno pažnjo zasluži Rado Nakrst kot Zlodej, ki je s svojo zadržano in umirjeno igro vnesel nekaj novega elementa v to vlogo. Njegov uvodni monolog v tretjem aktu se dogaja na lestvi, medtem ko obenem Čisti svetilko. Kakor je to eden najbolj mojstrskih prizorov vseh Cankarjevih dram, tako nam bo tudi to podajanje tržaškega igralca ostalo še dolgo v spominu. Naj omenim še uspelo vlogo Popotnika (Guštin) in zaključim z ugotovitvijo, da je bila to ena najbolj uspelih uprizoritev «Pohujšanja».
Tržaško gledališče je s to
KUJA DEŽELA MAD MflDOVCEV
z______
: 'j:,:':'' ''-v-	;
Gora Kenia (51S4 m).
1.
Kenija pripada svetu, kateremu zaman iščemo primere v Evropi in Severni Evropi. Leži ob ekvatorju in je z izjemo ozkega obalnega pasa precej dvignjena nad morsko višino. Nizka zemljepisna širina in visoka nadmorska višina se medsebojno uničujeta in u-stvarjata podnebje, ki ni niti mrzlo niti vroče, temveč prijetno zmerno. Klimatične prednosti povečuje še okol-nost, da je večina zemlje 0-stanek vulkaničnih erupcij in zato v popolnem nasprotju z značilnostmi neplodnih tropskih predelov. Pokrajina je nadalje izredno lepa, vrstijo se velikanski vulkanski vršaci, ljubka jezera, zeleni gozdovi in razsežne prerije, po katerih živi velika zverjad.
Vabljiva dežela
Ni pa vsa Kenija enako zaželena. Neplodna puščava na severu je le redko obljudena z nomadi. Obalni pas je vroč m vlažen. Najbolj obljudene so visoke planote, ki ležijo 1000 do 1500 metrov nad mor_ jem in na katerih so afriški kmetovalci obdelovali zemljo že skozi več stoletij. Tudi Evropejci delajo v teh krajih, vendar samo v mestih; ko stopijo v pokoj, se ali vrnejo v domovino ali pa preselijo v
še višje predele Kenije, ki so bili po afriških domačinih le redko obljudeni; ko •: so se pojavili Evropejci in ugotovili, .da . bi se lahko tu stalno naselili. V' višini nad 1500 metrov se lahko Evropejci popolnoma prilagodijo novemu podnebju.
Z izjemo Abesinije, ki pa ni dostopna za evropsko naseljevanje, so višji predeli visoke planote Kenije najširše področje te vrste v tropični Afriki. Ti predeli s0 postali domovina evropskih kmeto. valcev in živinorejcev, prav tako pa tudi afriških poljedelcev in nomadov, kot manjša enako dvignjena področja Vzhodne Afrike.
V zadnjih letih je stopila Kenija v ospredje kot dežela nemirov^ To bomo lahko razumeli samo če si ogledamo vse preobrate, ki jih je dežela doživela od leta 1885 dalje v njenem upravljanju, izkorišča, nju in v splošnem. Leta 1885 je namreč berlinska konferenca, ki so se je udeležile prizadete evropske države, določila meje zasedbenih področij in delitev Osrednje Afrike.
Boj za zemljo
Konferenca je pomenila začetek boja za zemljo, ki je stisnil tropični Afriki v krat-
kem času 15 let politično zunanjo obliko, katera se je le malo spremenila v naslednjih 50 letih. Nekatera evropska o-zemlja so menjala lastnika, potrjena je bila ena sama neodvisna država, meje same se pa niso dosti spremenile. Politična zasedba ozemlja je slonela na podpori iz obale in na obvladanju plovnih jezer ter rek — vse te vodne poti so pa delile od obale zemeljske zapreke
V Vzhodni Afriki so Angleži prodirali iz Mombase, najboljše luke, s katero so razpolagali na tej strani celine in se širili proti Viktorijinemu jezeru. Da pridejo do jezera so morali prekoračiti visoko planoto ter so zato bodrili naseljevanje, ki naj bi trdno zagotovilo zvezo z jezerom. Politični nagibi so v začetku prevladovali, vendar je britanska vlada bila tudi odlo. čena napraviti konec arabskemu trgovanju s sužnji. Leta 1890 in v naslednjih letih so oblasti Velike Britanije tudi hotele prehititi francosko prodiranje proti velikim afriškim 'jezerom po Nilu in preprečili nemški pohod v notranjost Afrike proti Viktorijinemu jezeru od obale Indijskega ocea. na neposredno južno od britanskega obalnega oporišča.
Tudi zasebne pobude so bile zelo različne Razne posameznike so vabili lov na veli. kg zverjad, alpinizem in druge dogodivščine, vendar se je od tistih, ki so prišli v Afriko zaradi takih stvari, le malo za stalno naselilo. Privlačevala je tudi trgovina, konec XIX, stoletja so bile najbolj cenjene afriške dragocene kovine in slonova kost. Kenijski Afričani niso od svojih pičlih poljskih pridelkov mogli ničesar izvažati, od svojih bednih čred so pa imeli za izvoz le neka slabo strojenih in po žuželkah preluknjanih kož.
'lemelji gospodarstva Kenije
Ze prc.d letom 1900 so pa i v Veliki Britaniji i v Južni Afriki spoznali, da je visoka planota Kenije zelo primerna za naseljevanje. Začeli so gra. diti na visoko planoto železnico. izseljenci iz navedenih dveh dežel so pa začeli pridobivati si zemljo za živinorejo, kmetije za nasade kave, čaja, sisala in drugih tropičnih pridelkov. Vsi ti pridelki so bili določeni za izvoz in so kmalu postali temelj gospodarstva Kenije. S porastom poljedelske kolonizacije so rastla tudi me. sta in vasi. Skozi mnogo let Evropejci niso samo krili svojih potreb, ampa-k so tudi dobavljali vladi Kenije potrebni denar za razvoj afriških con dežele. To je bilo mogoče zaradi 'cenene afriške delovne sile, ki je bila na razpolago za zasebna in javna dela.
Skoraj vsi kmetijski naseljenci Kenije kot tudi večina trgovcev in obrtnikov v mestih živijo na visoki planoti. Visoka planota ima boljše podnebje in najrodovitnejšo' zem. Ijo. Ko so prišli v te kraje Evropejci, so bili razsežni predeli še' neobdelani in nezasedeni ter so novi naseljenci domnevali, da si jih nihče ne lasti., Angleška vlada je od vsega začetka preprečevala zasedbo zemlje afriških domačinov; vlada je zasegla le predele, ki so bili potrebni za gradnjo mest in S kilometre širok pas pa zradnjo železnic.
Zasebna lastnina je nastajala na razne načine. Deloma z nakupom afriških javnih in zasebnih posestev, deloma s koncesijami predelov, ki so jih proglasili za last krone. Vsa zemlja, ki je danes v evropskih rokah, je bila odtujena pred letom 1815, večinoma med leti 1902 in 1907. Kmetijski naseljenci so si nato delili prvotna evropska posestva, od katerih so bila mnoga preveč razsežna za korist-no obdelovan je
Nesoglasje
Cas je pokazal, da lahko Evropejci živijo na visoki planoti, v teh krajih rojenih potomci naseljencev pa sploh
nič ne trpijo zaradi ekvatorialne klime. Novi Kenijci, kot se satni imenujejo, so pa po pokoienju trudapolnega dela, je združeno z življenjem prvih pionirjev v vsakem novem okolju, v večnem sporu z britanskim ministrstvom za kolonije kar zadeva politiko z Afričani, in v vedno večjem nasprotstvu z Afričani samimi. Na prvi pogled se zdijo vzroki teh sporov različni, vendar izvirajo brez izjeme iz problema izkoriščanja in lastništva zemlje.
NOV SISTEM ZA PROIZVODNJO UMETNEGA GUMIJA
Neka kemična tovarna iz Zahodne Nemčije je objavila podrobnosti o načrtu za proizvodnjo umetnega gumija iz rdečega francoskega, vina, ki je najbolj cenen vir za proizvodnjo alkohola, ki je potreben pri proizvodnji .umetnega gumija 'Nedavno je tovarna podpisala*« pasti d ha« za -dobavo pol milijona hektolitrov tega rdečega francoskega vina letno. Poleg ostalin snovi bo ta količina vina zadoščala za izdelavo kakih 30.000 ton umetnega gumija.
iiSSSiSf*
Nastop kvinteta v Avditoriju preteklo nedeljo (zgoraj). Najralajši castilci Kurenta.
Skupina 137 šolskih otrok iz Pittsburga. v starosti med 6 in 9 let i, je s solzami v očeh gledala, kako so jih ta teden s hipodermičnimi iglami cepili proti otroški paralizi. Ti otro-c. predstavljajo predstražo največjega množičnega poskusa v ameriški zdravstveni zgodovini.	,
Vseh 137 in se kakih pol mi. liiona otrok iz Združenih držav, bo odslej pod stalnim nadzorstvom na tisoče zdravnikov in v njih bodo uprte oči milijonov staršev tako v Zdiu-ženiii državah kot v tujini. Vsi ti upajo, da bo novi poskus ostvaril vodilno nit na začetku konca otroške paralize (po. limyelitisa), »e strašite bolezni, k, zahteva največ žrtev ravno med otroki, in ki je predmet verjetno več zdravniških raziskav in ki povzroča v Združenih državah med ljudstvom mnogo večjo zaskrbljenost, kot katera koli druga bolezen.
Sedaj Pa le obstaja razlog za novo upanje. Profesor pitts-burške univerze m načelnik ta„nine ki jo lahko označimo kot pravo armado raziskovalce^ otroške paralize v Združenih državah, dr Jonas E Salk je prepričan, da je zrna-Ba nad to kruto boleznijo le še vprašanje tehnike, ne pa osnovni znanstveni problem.
Dr. Salk, ki je dal osebno
/VO VI UPI V BORBI
PROTI OTROŠKI PARALIZI
vseh 137 injekcij, je imel v svoji brizgalki vse kaj drugega kot gama-globulin, ki so ga uporabljali pri podobnih poskusih lansko leto.
Predpostavljali so namreč da gama globulin, ki je krvni derivat, naredi človeka imunega, pred paralitičnimi učinki bolezni samo za omejen Čas Pionir lanskoletnih množičnih poskusov z gama-glo-bulinom je prav tako neki pittsburški zdravnik, dr. William Mac Hammond Vendar se je gama-globulin, čeprav je bil samo prvi korak pri raziskavah, ki so privedle do letošnjega poskusa, pokazal kot neučinkovito sredstvo da bi z njim preprečili ali pa spremenili potek paralize.
Dr. Salkovo odkritje, ki je cepivo v pravem pomenu be-sede, pa pomeni popolnoma nekaj drugega Cepivo draži namreč človeško kri, da proizvaja proti-telesca, to je tiste drobcene kemične delce
v krvnem obtoku, ki so stalno na straži pred vdirajočimi nosilci bolezni, znanimi kot virusi,
Gama-globulin pa zgolj prenese proti-telesca od enega bolnika na drugega, in to v omejenih množinah. Novo cepivo proti otroški paralizi pa pomaga vedno navzočim protitelescem, da se toliko raz. množijo, da jih napadajoči virusi po številu nikdar ne morejo prekositi. Cepivo ustvari to, kar imenujejo zdravniki aktivno imunost. Cim je bolnik enkrat cepljen, traja njegova imunost vse življenje.
To je veliko upanje. Toda ali lahko novo cepivo ustavi delovanje vseh treh doslej znanih tipov virusa, ki povzroča otroško paralizo?
Znanstveniki pripisujejo dr. Sajkovemu cepivu veliko važnost. Velike ameriške farmacevtske tovarne že delajo s polno paro, da bi izdelale dovolj oepiva, s katerim bi lah-
ko še pred junijem, ko pričenja bolezen žeti svoje žrtve, cepili kak milijon šolskih 0-trok. Na stotisoče staršev je z veseljem dovolilo, da se nji. hovi otroci udeležijo tega poskusa.
Ce se bo jeseni, kot se običajno napad bolezni otroške paralize konča, izkazalo, da se cepljenih otrok v hudo prizadetih področjih med sezonskim napadom bolezni ni prijela paraliza, potem bodo lahko naglo pričeli z množično proizvodnjo novega cepiva in prve pošiljke v tujini bodo lahko šle na pot že prihodnje leto.
Ce pa se bo pokazalo, da novo cepivo ni tako učinkovito, pa to še ne pomeni konca začete poti, kajti res važen činitelj pri otroški paralizi ni poskus, ki se je ta teden pričel v Pittsburgu, pač pa dejstvo, da so neizpodbitno ugotovili, da je cepivo mogoče izdelati. Cepivo, ki ga sedaj
preizkušajo, je le ena izmed mnogih možnih variant.
Pač pa pomeni zadnji poskus vrhunec več desetletij tiajajočih naporov znanstveni, kov v mnogih državah, posebno pa še v Ameriki Pot, na katero so se podali, je bila drzna. Spisali so kakih 15.000 razprav, potrošili so na milijone dolarjev, proučevali so na tisoče bolnikov in na živalih so napravili na desettisoče poskusov.
Toda sedaj je že znano, da vsak izmed treh tipov virusa bolezni, medtem ko je v krvnem obtoku, postane lahek plen proti-telesc; šele ko doseže virus živčni sistem lahko povzroči paralizo, kajti takrat je že izven obsega proti-telesc. Ljudje, ki so često izpostavljeni lahkim napadom bolezni, pa postanejo sčasoma odporni Podobno odpornost je mogoče doseči tudi umetno, s cepljenjem, toda le v začetni stopnji bolezni, dokler je virus še v krvi.
Znano je tudi, da je mogoče izdelati uspešno cepivo. Treba pa bo še najti. cepivo, katerega učinek bo čim bolj splošen. Kot torej ta teden iz Pittsburga izhaja, je vrata do zavojevanja otroške paralize le možno odkleniti, edin,i problem je le še v tem, najti najboljši ključ.
predstavo ponovno dokazalo, da je neločljivi del slovenske gledališke kulture in da je stvar vse slovenske javnosti, da ga v njegovem boju za nemoteno delo na tržaškem ozemlju z vsemi silami podpre.
V «Ljubljanskem dnevni-ku» pa je 17. febr. napisal Miloš Mikeln:
Obe uprizoritvi, s katerima so gostovali v Ljubljani, zlasti pa še »Pohujšanje«, sta toliko pomembni, da moramo pri ocenjevanju vsak dopolnilni kriterij, ki ni v neposredni zvezi z uprizoritvijo samo, položiti na stran; sicer bi storili bolje, če bi končali, preden smo začeli.
V odnosu do Cankarja, posebej pa še v uprizoritvah Cankarjevih odrskih del, se vsakokrat manifestira cel svetovni in umetnostni nazor časa, v katerem je uprizoritev nastala, in umetnikov, zlasti režiserja, ki jo je pripravil. Tudi tržaško »Pohujšanje« potrjuje to misel, tako se je spremenil tudi odnos do Cankarjeve dramatike, ker je njena funkcija najprej estetska ter ne več v tolikšni meri trenutno politično aktua.*ia, kot je bila vselej doslej.
Zato mora — zavedno ali nezavedno — vsaka sodobna uprizoritev «Pohujšanja v dolini šentflorjanski« mimo realizma v tisto smer, ki jo je delu dal Cankar sam: v simboliko, da, v fantastiko.
Tako je bilo ((Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v u-prizoritvi SNG za Trst. Sveži veter — toda tokrat ne iz središča proti periferiji, temveč s periferije v središče.
Režiser Jože Babič je s pomočjo scenografa Maksa Kavčiča, ki mu je dal dobro inscenacijsko osnovo za njegovo zamisel, postavil na oder stilno sicer ne popolnoma izčiščeno in enotno a vendar močno ubrano uprizoritev, ki je v osnovah točno zadelo to, kar imenujemo odrsko farso. Zal ga je prevelika skrb za formalno perfektnost nekajkrat zavedla v — tudi v simbolično ali, če hočemo, fantastično zasnovani interpretaciji ((Pohujšanja« nesprejemljivi — formalizem, tako v mizansce-ni kot v oblikovanju govora. Da bi dosegel zadosten poudarek neki dobri domislici ali iz čisto vizuelno kompozicijskih razlogov je tu in tam žrtvoval kakšen verz ali vnesel v mizansce-no nelogičnost. Vendar ob velikem uspehu, kar v celoti pomeni Babičeva režija te dramaturško tako šibke in tako težko uprizor-ljive farse, gornje slabosti izgubijo na teži in skoraj izginejo.
Jacinta Štefke Drolčeve je srečno združevala hudo različne komponente tega lika v celoto, ki od njenega prvega do zadnjega nastopa ne upade in ne izgubi nobene svojih pestrih barv. Miha Baloh svojega Petra ni izdelal dovolj trdno, na raznih predstavah je celo precej različno oblikoval nekatere važne prizore. Peter je bil zgrajen vse preveč na zunaj, manjkalo pa mu je zadostne * izražene notranje zavzetosti, napetosti in celovitosti. Rado Nakrst je v vlogi Zlodeja na trenutke zašel v zgolj zunanjo efektnost, sicer pa je bil odličen Isto bi veljalo za vso šentflorjansko druščino. Vsi so bili odlično odigrani, dovolj izniansirani med seboj in vendar ubrani v sijajno celoto.
Glasbeno spremljavo je dobro oskrbel Milan Lindič.
Iz «Odločitve» so tako režiser Jože Babič kot tudi igralci, izvabili skoraj več duha in življenja, kot ga v tej dramski reportaži je. Morda je k temu pripomogel tudi kontovelski dialekt, ki je hudo papirnati dialog precej oživil in zabrisal njegove šibkosti Naj bo že tako ali tako, tržaška uprizoritev ((Odločitve« živi in diha, ubrana v — kolikor je v tem delu pač mogoče — odlično prikazano razpoloženje in je boljša, kot obe dosedanji slovenski uprizoritvi.
Tako torej, tam na naši jugozahodni meji raste gledališče, ki ga bomo ob bodočih pretresih in napisanih ali nenapisanih obračunih slovenskih gledaliških _ prizadevanj morali	upoštevati
mnogo bolj kot	doslej. Tržaško gledališče	ima svoje
trdno mesto med slovenskimi gledališči; kot tako bo imelo tudi določen vpliv na našo sodobno	gledališko
tvornost.	,
Poročilo v ((Slovenskem poročevalcu» 10. febr., podpisano z M. S., se okrnjeno glasi:
Noben članek, noben pozdravni govor ali sploh karkoli drugega najbrž ni za Slovensko narodno gledališče iz Trsta tako lepa dobrodošlica, kakor iskreno in navdušeno zanimanje ljubljanskega občinstva, ki te dni večer za večerom polni dvorano Mestnega gledališča, v kateri gostuje.
Cankarja imajo vsa slovenska gledališča dovolj pogosto na sporedu, pa vendar velja odločitev zanj še zmeraj za precej pomembno dejanje, sporajda nekoliko tvegano stvar — je pač še zdaj naš najbolj kompliciran dramatik, zahteven za publiko in za uprizoritelje. Lahka in enostavna ni nobena njegovih dram, »Pohujšanje« pa še posebno ne,
ko Kreft, doslej še nihče ii-med številnih, ki so to poskusih, ni prišel čisto do kraja.
In vendar lahko rečemo, da nam je predstava posredovala mnogo tistega, zaradi česar je bil Cankar kljub večini ((nerazumljivosti« in drugim grehom zmerom priljubljen avtor, posredovala je mnogo tiste prvobitne sile, s kakršno je Cankar svojo farso napisal in jo zalučal v obraz čed-nostnim prebivalcem doline šentflorjanske.
Režiser Jože Babič se dela ni lotil šablonsko in se ni preveč oziral ne na prejšnje uprizoritve in celo ne na Cankarjeva lastna navodila zanje. Teksta ali njegovega pomena sicer ni spreminjal, pač pa ga je tolmačil v širšem smislu, svobodneje. Tako n. pr. od igralcev ni zahteval, da bi se po črki držali avtorjevih napotkov za svoje vloge. Ko bi bilo res, da bi lahko ena sama napačna gesta pokvarila vse, bi morala biti predstava obupna — v resnici pa ni utrpela nobene bistvene škode. Toda — mimogrede — ali ni ravno to, da tekst «zdrži» različne interpretacij«, najboljši dokaz njegove resnične vrednosti? — Isto velja za izvedbo tretjega dejanja, v katerem ne samo, da ni bilo «vsega razpoložljivega razkošja«, kakor to naroča avtor, ampak je celo klavrni, opeharjeni zlodej med svojimi uvodnimi meditacijami, čepe na majavi lestvi, brisal prah z lestenca. Duhovit «popravek», ki nima samo pomena trenutne režiserske domislice — tudi takih je pri predstavi lepo število, ampak bo brez dvoma dobro služil v prihodnje vsem tistim, ki bodo morali biti pri uprizarjanju »Pohujšanja« skromnejši.
Za uspeh tega »zmanjšanega merila« ima nemajhne zasluge tudi scenograf Maks Kavčič. Posebnost prvega in tretjega dejanja je horizontalna delitev odra, katerega zgornji, sproščenejš.i del je skoraj izključno namenjen Petru, Jacinti in sem pa tja še Zlodeju.
Zbor Sentflorjančanov se je odlikoval po pretehtani ansambelski igri, posrečenih maskah in sproščenem karikiranju, kot ga priporoča Cankar.
Nakrstov Zlodej je bil premišljeno zdelana, čeprav ne na efekt preračunana o-peharjena peklenska kreatura, in je, opravljajoč vlogo nekakšnega vmesnega člena med šentflorjansko ■ srenjo in Petrom, dajal vodilni ton celotni predstavi.
Peter je abstraktna tvorba duha, ne človek, in bi za idealno upodobitev zahteval igralca s stotero obrazi. Isto velja za Jacinto, čeprav na videz morda nima tolikega razpona. Nadarjena mlada igralca, Štefka Drolčeva in Miha Baloh, ki sta se teh dveh vlog lotila, sta uspela predvsem v drugem, njunem dominantnem dejanju. Čeprav Baloh Petru po zunanjosti, ki si jo je Cankar do podrobnosti izdelal, ni niti najmanj podoben, mislim, da je en njegov obraz zadel in izčrpal do dna — njegov prešerno bohemski, bolj v trpkost kot v resničen posmeh prelivajoči se obraz. Drolčeva mu je bila vseskozi ekvivalentna partnerica. Kot posebno odliko naj pri obeh omenim še lepo, izrazito dikcijo, le da je dal Baloh svojemu glasu včasih nekoliko premočan zalet.
NAJVECJI BRITANSKI RAZISKOVALNI CENTER JE ZGRAJEN IZ PLASTIČNEGA MATERIALA
Nedavno je britanska družba za kemično industrijo, «Im_ jerial Chemical Industries«, odprla v Welwyn Garden Ci-tyju, v Herts, nov revolucionarni center za raziskave, največji v Veliki Britaniji, ki je zgrajen iz enakega materiala, kot ga bodo v njem delujoči znanstveniki proučevali. Ta prvi spremenljivi britanski laboratorij je tronadstropno poslopje, ki ga je mogoče naglo in ceneno preurediti v skladu z novim razvojem in novimi procesi, ki bi jih lahko kemična industrija razvila.
Projektant centra, arhitekt E. D. Jefferiss Mathews, je dobil nalogo, da mora imeti vsako nadstropje površino med 790 in 840 kvadratnih metrov, ter da je vse prostore lahko preurediti. Odločil se je za montažno tehniko gradnje. Kovinsko ogrodje nosi po. slopje. ki je zgrajeno v obliki letalskega hangerja, tako da je vsako nadstropje odprta dvorana.
NAJVECJI PETROLEJSKI VOD SVETA PRIČEL OBRATOVATI
Nedavno je po novem več kot 2.700 km dolgem petrolejskem vodu iz Edmontona, glavnega mesta pokrajine Alberta, v kateri se raztezajo najobsežnejša kanadska petrolejska polja, do Sarnie, v pokrajini Ontario, ki je važno središče za rafiniranje nafte pritekla prvo surova nafta
Začasna zmogljivost novega voda znaša 182.000 sodčkov dnevno, sčasoma pa jo bodo povečali na 300.000 sodčkov dnevno. Za pot iz Edmontona do Sarnie je nafta rabila približno 2 meseca. Z otvoritvijo novega voda se je tudi proizvodnja surove nafte v pokrajini Alberta povečala za skoro 12.000 sodčkov dnevno, v bodočnosti pa se bo povečala tudi zmogljivost petrolejskih OMtAooe v Suntt.
TRST, torek *. marca 1951
VREME
Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme s krajevnimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 13.9 stopinje; najnižja pa 10-1 stopinje.
PRIMORSKI DNEVNIK
RA III0
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II-: 18.40: Koncert mezzosopranistke Justine Kralj - Vuga. — Trs* 21.45: Koncert dua Jones-I.anghein: Beethoven »Sonata v c-molu. — Slovenija: 2130: Dolenjsko ženitovanje izvajajo: Zbor in solisti APZ p.v. Radovana Gobca.
: • ::: ' ■ ■■ ■
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI
čilS«
asSsasiEiiis
Zgrešeni
argumenti
Tukajšnji šovinistični propagandisti m oznanjevalci «nadvse italijanskega značaja« goriške in videmske pokrajine, kjer je po njihovem zatrjevanju vsega v izobilju, in prebivalci pomilujejo liste Slovence, ki so ostali -na drugi strani meje, se niso mogli premagati, da ne bi tudi izjave ljudskega poslanca za Tolminsko Jake Avšiča izrabili za svojo propagando in jih seveda prikrojili po svoji potrebi.
Pri njegovi izjavi, da je tolminski okraj v gospodarskem in socialnem oziru eden izmed najrevnejših v Sloveniji. so «pozabiliy> pristaviti tudi Avšičevo ugotovitev, da je to posledica gospodarskega zapostavljanja za časa 25-letne italijanske okupacije teh krajev. Prav tako je njegovo navedbo, da bi Tolminska lahko dala 4.000 ljudi kot delovno silo za razvoj lokalne industrije, spremenil član-kar v «Giornale di Trieste» od 18. t. m. v 4.000 brezposelnih. Ce bi po takem ključu šteli brezposelne na Goriškem, bi jih našteli morda 30.000 ali več, saj je praktično polovica prebivalstva, ki drži križem roke, ali pa ie le zasilno zaposlena. Kje je torej gospodarska katastrofa?
Očitno je ta člankar prespal in preslišal v zadnjih Istih, vse obupne klice brezposeln ih v Gorici, Tržiču in drugod na Goriškem. Očitno je pozabil, da ima naša pokrajina državni rekord ■la tem področju in če pojde tako naprej, bodo morali zaradi pomanjkanja dela skoraj popolnoma zapreti Jadranske ladjedelnice v Tržiču !n še marsikatero drugo podjetje, med katerimi morda celo SAFOG v Gorici. Kako naj bi potem dobili delo še brezposelni s Tolminskega, medtem ko se tudi beneški Slovenci trumoma selijo za koščkom kruha v tujino, to naj nam pove gospodarski «vešča.k» omenjenega lista, ki bi tudi Tolmince najraje zopet spravil pod oblast demokrščanske Italije.
Z dotacijami, ki jih bodo že letos prejeli Tolminci od republike in zvezne vlade, bodo kmalu postavili svoje gospodarstvo popolnoma na noge, saj je že do sedaj bilo napravljenega zelo mnogo 'n jim gotovo niti na misel ne pride, da bi se zopet vrnili tja, kjer se razmere iz leta v leto slabšajo in kjer bi biH deležni takih dobrot, kot njihovi bližnji sosedje, naši bratje v Beneški Sloveniji. Tam se morajo otepati : mnogo večjo brezposelnostjo in poleg tega še s popolno brezpravnostjo na šolskem in prosvetnem področju, saj je prišlo že tako daleč, da kmalu ne bodo smeli več niti moliti v svojem jeziku.
Vsekakor hi bilo mnogo bolje in koristneje, če bi se člankar zavzel za večje gospodarsko, kulturno in športno sodelovanje med obema deloma Primorske in za pravično manjšinsko politiko swojili gospodarjev, ki bi prinesla našim obmejnim krajem na Goriškem in v videmski pokrajini mnogo več koristi kot pa vsi dosedanji več ali manj jalovi ukrepi.
(Jz «Soče»)
Zimska pomoč
Vsota prispevkov, ki so jih dr-sedaj darovali delavci in podjetja naše pokrajine za sklad ziraske pomoči brezposelnim in onemoglim, znaša f, 860.384 lir.
Resnica o Oberdanku
(Nadalje vanj
strani)
bi se zmanjšal pomen Gu-glielma Oberdana v italijanskem iredentističnem smislu. To je legenda ali mitos, na katerem se ne more ničesar spremeniti. Primer je morda zanimiv glede na preteklost Trsta, glede na usodo naše krvi v tem mestu. Podobnih pojavov je bilo mnogo. Poznano je, da so mnogi sinovi našega ljudstva, pod vplivom Sole, okolja in socialnih razmer postali zavestni ali nezavestni renegati. Tako je na žalost bilo. Zanima nas morda najbolj iredentistični sistem potvarjanja. Kajti prav tisti, ki na ves glas rjovijo in klevetajo Slovence in Hrvate, ki nas nazivajo s «s’ciavi» in ki trde, da smo narod nižje rase in »barbarske krvi# se niti najmanj ne sramujejo lastiti si Oberdanka in njegovo slovensko mater.
Ivt Mihovilovič
NAGRADITEV NAJZASLUŽNEJŠIH KMETOVALCEV BREZ PRESEB1EČE1MJ V JlGOSUHA\SHE\[ jHOGOMETIMM PRVENSTVU
RAZDELITEV NAGRAD V OBCIIISKI DVORAKI
Kraški Irt briški kmetje ter vinograd' niki so dobili precej lepih priznanj
Odred bi zaslnžil neodločen izid
Hajduk je z zmago nad Gri/enu zvezdo premostil budo oviro
V občinski dvorani, na Kor-zu je bila v nedeljo dopoldne ob zaključku 1. državnega tekmovanja velika svečanost, katere so se udeležili številni nagrajenci iz vseh občin goriške pokrajine. Prisotni pa so bili tudi predstavniki pokrajinskih oblasti s prefektom De Zerbijem na čelu, go-riški škof, dva poslanca, glavni nadzornik poljedelskega inšpektorata dr. Marsano, člani komisije, ki je izbrala nagrajence, in predstavniki denarnih zavodov, ki so prispevali k nagradam, katere so bile določene najboljšim kmetovalcev goriške pokrajine.
Nagrade so bile dodeljene najboljšim obdelovalcem zemlje, in sicer velikim kakor majhnim kmečkim posestnikom, ki so se na svojem zemljišču v letu 1952-53 trudili, da dosežejo največjo produktivnost. Zatem so nagrade prejeli številni kraški kmetovalci, katerih trud je bil namenjen izboljšanju trde kra-ške zemlje. Bili pa so nagrajeni tudi nekateri udeleženci razstave grozdja, ki je bila v
okviru Andrejevega semnja zatem udeležtnci praznika grozdja v Krminu in številni drugi vinogradniki v goriški pokrajini, posebno pa v šte-verjanski občini.
NAGRADE ZA POSPEŠEVANJE PRODUKTIVNOSTI
I. nagrado v znesku 200 tisoč lir sta med velikimi posestvi prejeli «La Fiorentina* in «La Gava» iz Isole Morosi-ni. Med srednjimi veleposestniki, katerih zemljišča ležijo v ravnini, pa je prvo nagrado v znesku 150 tisoč lir prejel Luigi Zorzon iz Brazzana pri Krminu. Med malimi posestniki v ravnini je prvo nagrado v znesku 125 tisoč lir je prejel Franco Giobatta iz Verse ter številni drugi kmetovalci. med njimi tudi Jožef Kom.ianc iz Steverjana, kateremu so podelili 25 tisoč lir.
NAGRADE ZA IZBOLJŠANJA KRAŠKE ZEMLJE
Prvo nagrado v znesku 25 tisoč lir je prejel Josip Černič z Vrha; drugo nagrado 22 tisoč lir je prejel Andrej Ger-
S številnimi plesi
se poslavljamo od pusta
\ So vod n jati so imeli dobro uspel kmečki ples v narodnih nošali
Pust se bliža svojemu koncu, zato so tudi plesi in razne druge pustne zabave skoraj na dnevnem redu. Plešejo in veselijo se v mestu in po vaseh. Najbolj vabljivi so, kaikor se zdi, kmečki plesi, ki jih je bilo od sobote do danes kar troje.
V Sovodnjah so z napovedjo o udeležbi narodnih noš na plesu privabili številne domačine, zatem bližnje Rupen-ce, Pečane, Vrhovce ter mnoge Goričane in tudi nekaj Furlanov. Prenovljeni društveni prostor je bil premajhen za vse plesalce in ostalo udeležence kmečkega plesa. ) 1 večinoma domačih parov se je vrtelo v narodnih nošah in to je dalo poseben izraz pustni zabavi. Dekleta in fant. je so bili zelo mično oblečeni in so zaslužili zalivalo jovo-denjskega župana, ki je zbranim spregovoril ob polnoči. Takih zabav z domačimi šegami in navadami si slovensko ljudstvo na Goriškem, želi tudi v bodoče.
Tudi Furlani so se zavrteli na kmečkem plesu, ki so ga v soboto priredili v Ločniku. Poleg drugih zabavnih točk je bilo na programu tekmovanje raznih plesnih parov. Tako so prejeli med drugimi nagrado: najdebelejši plesni par, ki je tehtal 234 kg, zatem plesni par dveh zakoncev Luisa, ki sta skupno tehtala komaj 85 kg. Nagradili pa so tudi naj-starejši par Alfredo Marega in Erminia Cargnel — skupno 144 let; ta dva sta bila zmagovalca v plesu, katerega so se udeležili plesalci in plesalke nad 50 let stari.
* * X
Sinoči pa je bil velik kmeč. ki ples v Gorici, in sicer v dvorani «Ginnastica». Ples je bil v furlanskem stilu in s furlanskimi običaji. Ob polnoči so mladi plesalci priredili furlansko poroko, gostom pa je bila servirana velikanska polenta z golažem, kar je tradicionalna jed furlanskih kmetov.
Lansko leto smo se ob tem dnevu v Gorici svečano poslavljali od pusta s pustno parado, toda letos, kakor pravijo po mestu, nam tega niso dovolile finančne možnosti. Akademiki so kot pomoč za organiziranje parade od soriških trgovcev zbrali 2.000 lir in pa eno budilko, ki bo, kakor se zdi, ostala le v spomin za propadlo maškarado leta 1954.
PRIJAVA DOHODKOV
Ustanovili so
in|ormacijske pisarne
Od včeraj 1. marca je bil po vseh davčnih uradi pokrajine ustanovljen poseben urad, kamor se lahko davkoplačevalci obrnejo za potrebna pojasnila in informacije za izpolniti prijave dohodkov za
leto 1954.
Tak urad je odprt tudi na Finančni intendanci, Corso Verdi 24, soba štev. 10, 3 nadst. od 9. do 12. ure do konca meseca marca.
golet iz Doberdoba; 18 tisoč lir Josip Colja iz Doberdoba; 12 tisoč lir Josip Pahor iz Jamelj, isti znesek so prejeli še naslednji kmetovalci s Krasa; Josip Gergolet, Doberdob, Giovanni Mazzuchin ir Ronlc, Kostantin Vižintin iz Zagraja, kmečko posestvo Ca-stelnuovo iz Zsgraja, Anton Frandolič iz Jamelj, Josip Ra-detič iz Sablič, Josip Gergolet iz Doberdoba, Vincenc Boštjančič iz Vižintinov, Josip Pahor iz Jamelj. Po 10 tisoč lir so prejeli naslednji kmetovalci: Karl Vižintin, Palkišče: Josip Vižintin. Sv. Martin: Karl Semolič, Jamlje; Friderik Pahor iz Jamelj: Josip Fer-folja, Doberdob; Friderik Lavrenčič, Doberdob; Anton Lavrenčič. Poljane in Alojz Jarc, Doberdob. Po osem tisoč lir je prejelo za nagrado še precej drugih kmetovalcev iz Jamelj, Doberdoba in drugih kraških vasi.
Med nagrajenci za najlepšo razstavo namiznega grozdja so prejeli: častno diplomo Anton Stekar iz Steverjana, diplomo prve stopnje je prejel Josip Komjanc iz Steverjana, kmečko posestvo baronice Tacco iz Steverjana, posestvo Otella Zurija iz Steverjana in drugi. Med nagrajenci razsta-! ve grozdja za potrošnjo so bili nagrajeni med ostalimi tudi Gofred GravDer iz Oslav.ia, Josip Gravner iz Steverjana, Josip Klanjšček iz Oslavja, Anton Pintar iz Steverjana in drugi.
Zaslužne nagrade so prejeli še številni vinogradniki in Steverjana in Oslavja.
Sestanek prodajalcev časopisov in revij
V četrtek 4. marca ob 10. uri predpoldne bo na sedežu Zveze trgovcev Corso Italia 5, I. sestanek vseh prodajalcev časopisov in revij iz Gorice in pokrajine.
Zaradi važnosti sestanka so vsi interesenti toplo vabljeni.
Prispevek slov. šol v boju proti jetiki
V boju proti jetiki so s prostovoljnimi prispevki sodelovale tudi ljudske in srednje šole. Po uradnih podatkih so šole na Goriškem zavzele četrto mesto na splošni lestvici Italije. Med temi šolami sta se odlikovali tudi slovenska gimnazija in licej.
Urnik trgovin danes in jutri
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bod» danes na pustni torek vsi trgovski obrati odprti samo do 12.30 ure.
Na peplenično sredo bodo mesnice ves dan zaprte.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Venuti, Ul. Ra-batta 18 - tel. 21-24.
KINO
CORSO. 16: ((Pomladanski zvoki#, L. Webb.
VERDI. 17: «Ljudje brez stra-hu», J. Mason.
CENTRALE. 17: «Fomlad».
VITTORIA- 17:	<rWaterloojski
most», R. Taylor.
MODERNO. 17: »Normandija«, D. Brian in J. Agar.
Seja upravnega odbora Trgovinske zbornice
Govorili so o gradnji dvotirne že-leznišKe proge Trst-Gorica-Videm
Med najvažnejšimi argumenti, ki jih je obravnaval na zadnjih sejah upravni odbor Trgovinske zbornice v Gorici, je potreba za graditev dvojnega tira na železniški progi Trst-Gorica- Videm in pa elektrifikacija proge od Cervignana d„ Benetk. Goriška Trgovinska zbornica ho finansirala tudi udeležbo štirih obrtnikov iz goriške pokrajine na mednarodni razstavi obrtništva v Florenci od 24. aprila do 13. maja. Upravni odbor je dodelil tudi razne denarne zneske goriškim srednjim šolam in tehničnemu vzgojnemu konzorciju v Gorici.
Motociklista
ste se zaletele v zid
Eden izmed motociklistov si je pretresel možgane
V noči med nedeljo in ponedeljkom se je v Ul. Vittotiio Veneto dogodila prometna nesreča, katere žrtvi sta bila 24-letni Bruno Gumelli iz Ul. Par-car 18 in 21-letni France-sco Terlizzi iz Ul. Giustiniani 23. Bilo je 5 minut čez polnoči, ko sta rrtladmiča privozila na mo. torju do Ul. V. Veneto, kjer sta trčrila ob neki zid in se oba poškodovala. Hujiše posledice je odnesel Terlizzi, ki je vo-
dil motor. Na pomoč jima je prifeel rešilni tvto Zelenega križa, ki ju je takoj odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Ter-lizziju so zdravniki ugotovili verjeten zlom lobanie ter pretres možgan, Gumelliju pa precejšnjo rano na glavi ter več poškodb po raznih delih telesa.
Sprememba predpisov
za izmenjavo blaga z Jugoslavijo
Pristojno ministrstvo v Rimu je uvedlo v predpise za trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo važno spremembo. Po novih določilih ne bodo več uvažali živine in živinskih proiz* vodov iz FLRJ samo s carinjenjem, ampak bo za tak uvoz potrebno posebno ministrsko dovoljenje. Ta odlok velja predvsem za uvoz konj za zakol, goveje živine, prašičev, svežega in Zamrznjenega mesa, izvzeto pa je ovčje in kozje meso.
tfhito in čilaf k’ Ptimolhki (itutmUkl
REZULTATI :
BSK - Vardar	3:1	(2:8)
Rabotnički - Odreti 3:2 (1:0) Hajduk - Cr. zvezda 1:0 (1:0) lokomotiva-Vojvodina 3:1 (1:0) Spartak - Sarajevo 6:1 (1:0) Fadnički - Partizan 2:4 (0:1)
V jugoslovanskem nogometnem prvenstvu so še vedno vrzeli, zaradi katerih je trenutni pregled položaja nemogoč. Zaostalih tekem, ki jih prejšnjo nedeljo v Beogradu in Subotici zaradi košave m snega niso odigrali, še niso nadoknadili, pridružila pa se .ie še ena neodigrana tekma. Tekmo so pravzaprav igrali, vendar pa samo na ljubo občinstvu kot prijateljsko tekmo. To je bilo v Osijeku, kjer sta se Proleter in Dinamo dogovorila, da zaradi razmočenega igrišča ne bosta odigrala prvenstvene tekme. Tako so na igrišču, ki je bilo podobno jezeru, igrali, kolikor se je dalo in kolikor se jim je zdelo, saj ni šlo sa točke. Ce pa je bila to nekaka generalka za prvenstveno tekmo, tedaj mora biti bolj zadovoljen Dinamo, ki je s svojimi dobrimi strelci \ zmagal 2:0 (0:0).
Zdelo se ie, da se bo Odred vrnil iz Skoplja vsaj z zasluženim neodločenim rezultatom. Štiri minute pred koncem je bilo še 2:2 in bila je obramba domačega Rabot-ničkega, ki je imela polno dela. Vendar je nenadna pro-tiakcija domačih rodila sad: gol in zmago. Ljubljančani so igrali dobro zlasti v drugem polčasu, ko so že kmalu izenačili na 1:1, potem pa celo prešli v vodstvo 2:1. Popustili pa niso niti tedaj, ko so domači dosegli izenačenje ih bi neodločeni rezultat res ne bil nezasluženo darilo. Zaradi poraza je sedaj Odred močno osamljen na zadnjem mestu, ker se mu je najbljžji — prav njegov nedeljski nasprotnik Rabotnički — odmaknil za tri točke.
Na čelu lestvice so se stvari nekoliko spremenile: tekma med favoritoma Hajdukom in Crveno zvezdo se je končala z zmago prvega. Hajduk je sicer zmagal tesno, toda zmaga je zaslužena, čeprav je tudi Zvezda igrala dobro. Tekma je bila borbena in napeta, V prvem polčasu sta bil* nasprotnika enakopravna ves čas. V drugem polčasu pa so v začetku silovito napadali Beograjčani, zadnjih 20 minut pa so bili popolni gospodarji domači.
Partizan v nedeljo ni imel močnega nasprotnika, vendar ni pokazal prav sigurne igre, dasi se tudi ne more reči, da je igral slabo. Predvsem je prva polovica prvega polčasa prešla v znamenju premoči Radničkega:	šele pozneje so
se igralci Partizana razgibali. Odločilni gol za zmago pa je padel šele 10 minut pred koiv cem in v zadnji minuti igre je padel še četrti gol. Zanimivo je, da v Partizanovem moštvu že dlje časa igra na mestu srednjega napadalca reprezentativno levo krilo (in levo krilo evropske reprezentance v tekmi proti Angliji) Zebec, medtem ko nastopa na levem krilu Herceg.
Vojvodina iz Novega Sada. ki je igrala v Zagrebu proti Lokomotivi, spada med boljša moštva, kar je razumljivo že spričo velikega števila igralcev v njenem moštvu, ki se odlikujejo po individualnih sposobnostih in so že večkrat oblekli dres z državnim srhom. Po igri gotovo tudi v nedeljo v Zagrebu ni razočarala, toda v bran se ji je postavila izredno borbena Lo-
komotiva, ki ji je uspelo doseči tri gole, medtem ko ji je svetišče čuval zelo zanesljivi Stinčič. Pri Vojvodini pa stvar ni šla prav v streljanju na gol.
Pri beograjskem BSK so gotovo zelo zadovoljni s svojim levim krilom Prlinčevičem. Čeprav nedeljska zmaga BSK nad Vardarjem ne more biti samo njegovo delo, pa nosijo vendar vsi trije goli njegovo očetovstvo — čeprav tudi s pomočjo še ostalih napadalcev. Vardar je imel sicer tudi obdobja, ko je bil boljši na igrišču, toda prav v tem času — kot se rado zgodi — je prejel tretji gol.
1:0 in 3:1 se glasita rezultata obeh polčasov s tekme v Subotici, kjer je pri Spartaku gostovalo Sarajevo. Subotiča-nom je šlo v drugem polčasu vse «od nog» in tako se je rodil rezultat 6:1.
Prihodnjo nedeljo bodo igrali: Partizan - Proleter, Radnič-ki . BSK, Dinamo - Spartak, Lokomotiva - Hajduk, Rabotnički - Crvena zvezda, Vojvo-
dina
dar.
Sarajevo, Odred . Var-
Hajduk
Partizan
Dinamo
Crv. zvezda
Vojvodina
Spartak
BSK
Vardar
Sarajevo
Proleter
Lokomotiva
Radnički
Rabotnički
Odred
KLJUB
TRIESTINA NA ZADNJEM
Paiermn-Triesliiia 1:1 (1J
Fiorentina v zadnjih minutah rešila neodločen r* zultat, medtem ko je Juventus zmagala v Geno*1
LESTVICA :
IS	13	2	3	33:18	28
17	13	1	3	33:22	27
17	11	3	3	39:14	25
17	11	3	3	31:15	25 I
17	10	3	4	46:27	23
17	8	3	6	34:27	19
17	5	4	8	28:29	14
18	3	8	7	23:26	14
18	6	2	10	19:33	14
17	3	7	7	19:37	13
17	4	4	9	23:27	12
18 4 31121:36 11 18 4 311 18:33 11 18 2 4,12 26:50 8
ZA SVETOVNO PRVENSTVO
Brazilija - Čile 2:0 (1:0)
SANTIAGO (ČILE), 1.	—
Brazilija je premagala Ciie z 2.0 (1:0). To je bila izločilna tekma za svetovno nogometno prvenstvo. Pred kratkim je že tudi Paragvaj dvakrat premagal Čile in bo borba za vstop v finale med Paragvajem in
Brazilijo.
Bilo jih je mnogo, ki so se pri svojih prognozah ssa tekmo med Palermom in Triestino na vročih sicilskih tleh sklicevali na rezultat prejšnje nedelje (Triestina - Milan 0:6!). Toda vsi tl so se zmotli. kakor so se to pot zmotili tudi vsi tisti, ki preveč verjamejo v tradicijo. Po tradiciji bi namreč Triestina skoraj ne mogla v Palermu doseči gola, češ da je minilo že mnogo let, ko sa tam ni zabila. Toda v nedeljo je padel gol za Triestino že v drugi minuti igre. Več golov sicer Triestnna res ni dosegla, toda pri gledalcih je zapustila najlepši vtis z igro, v kateri je prihajalo do izraza tudi inteligentno ravnanje z žogo, ki je domače spravilo iz koncepta. Težko je reči, če je že prvi nastop Feruglia imel tolikšen vpliv ali takšno magično moč na igralce Triesfcme, da so dobil l točko, odkoder je večina ni pričakovala; vsekakor pa je ta uspeh dobro znamenje. Se-I veda pa bo treba še vse kaj
SVETOVNO PRVENSTVO V AlFSKIH DISCIPLINAH V AAREJU
Norvežan Eriksen in Švicarka Schoepfer svetovna prvaka v slalomu in smuku
Razmeroma slab uspeh Avstrijcev v slalomu
Za tekmo v slalomu na svetovnem prvenstvu v alpskih smučarskih disciplinah je bil Norvežan Stein Eriksen, zrna-goval-.c na zadnji olimpiadi, gotovo med favoriti. Vendar pa je marsikdo bil mnenja, da mu bo težko uspelo predreti trdno avstrijsko falango odličnih alpskih smučarjev. Toda Eriksen ni le slučajno zmagal, temveč je njegova zmaga zelo prepričljiva, saj je dosegel v obeh tekih daleč najboljši čas.
Žirija je dos6dila Avstrijcu Pravdi 5 sekund kazni, ker je izpustil ena vratca. Zaradi tega se Pravda s četrtega premakne na 13. mesto. Avstrijski vodja Fred Roessler je vložil uradni protest, nakar se
je žirija zbrala, da o tem raz. pravi j a.
Rezultati — slalom moški:
1. Eriksen (Norv.) 130"6 (73”69-66”37);
(ZDA) 133”79;	17. Rokne
(Norv.) 153”79; 18. Gluck (It.) 155”16 (79”98-75”18); 19. L. C. Perret (Švica) 155”40; 20. Geor-ges Schneider (Švica) 157”13;
2. Obermulle (Nemč.) 146"3 21 Nilsson (Sved.) 157”65; 22. (76”88-69”15);	|	Behr	(Nemč.)	158”36;	23.	Kra-
3. Spiess T. (Avstr.) 146”73 sula <CSR) i58”83; 24. Hiro-(75”01-71”72);
4. Pravda (Avstr.) 145”89 (75”50“71”39);
5. Molterer (Avstr.) 147”2 (77”37-69"65); 6. Bonlieu (Fr.) 148”49; 7. Sollandeg (Sved.) 143”95; 8. Perret (Fr.) 149"11; 9. Dodge (ZDA) 149”69; 10. Dalman (Švica) 149”83;	11, Couttet (Fr.) 149”95; 12. Mat-tis (Fr.) 151 ”31; 13. Rey (Švica) 151”66; 14. Julen (Švica) 152”33; 15. Casienica - Ciaptak (Poljska) 153”62; 16. Werner
SVE10VH0 PRVENS1V0 V H0HBJU NA LEDU
Skupaj s SZ in CSR vodijo Kanadci ki so pregazili Švede i 8:0
Brez točke so še Nemci Švicarji, Finci in Norvežani
V nadaljevanju tekmovanja za svetovno prvenstvo v hokeju je Švedska prvi dan tekmovanja premagala Norveško z 10:1 (3:0, 4:0, 3:1).
V prvi sobotni tekmi pa je češka reprezentanca premaga-
švedska publika na vso moč navijala za Nemce in se veselila vsake kazni, ki je bila dosojena kakemu ruskemu igralcu. (Verjetno pa bi Švedi navijali za Ruse, če bi jim bili nevarni tekmeci za prvo
la reprezentanco Zapadne Nem- mesto Nemci namesto Rusov).
Dosedanji rezultati svetovneta prvenstva v hokej«:
1. dan:	CSR - Svicn 7:1: SZ - Finska 7:1; Sveds&a - Norveška 10:1-
2. dan: CSR - Nemčija 9:4; SZ - Norveška 7:0; Kanada * Švica 8:1.
3. dan: Švedska - Finska 5:3; Kanada - Norveška 8:0;
4. dan: CSR . Finska 12:1; SZ - Nemčija 6:2; Kanada -Švedska 8:0.
Kanada	LESTVICA 3 3 0			0	24:1	6
SZ	3	3	0	0	20:3	6
CSR	3	3	0	0	28:6	6
Švedska	3	2	0	1	15:12	4
Nemčija	2	0	0	2	6:15	0
Finska	3	0	0	3	5:24	0
Švica	2	0	0	2	2:15	0
Norveška	3	0	0	3	1:25	0
čije z 9:4 (2:0, 4:0, 3:4). Nemcri eo se odločno in trdovratno borili in bi zaslužili še kak gol, vendar pa je med Cehi stari lis-jak Zabrodlsky poskrbel, da se je tekma končala, kot se je pričakovalo. Švedom bi očitno zmaga Nemcev bila mnogo bolj po volji, saj se z eventualnim porazom Cehov •nočno povečajo njihove šatvse za osrvojitev prvega mesta (seveda, če ne bi bilo razen Cehov še Kanadčanov in Rusov!). Na današnji tekmi je 4000 gledalcev, od katerih je bilo tri četrtine šolskih otrok krepko navijalo za Nemce, vendar vse to ni nič pomaga'lo.
Sledila je tekma med SZ in Norveško. Rusi z Norvežani niso imeli posebnih težav in rezultat 7:0 (3:0, 4:0, 1:0) i\iti ne izraža dovolj njihove premoči. V zadnji tekmi pa je v soboto Kanada premagala Švico z 8:1 (3:0, 2:0, 3:1).
V nedeljo je najprej Švedska premagala Finsko s 5:3 (0:0, 2:2, 3:1), nato pa Kanada Norveško z 8:0 (4:0, 2:0, 20).
STOCKHOLM 1. — Češko hokejsko moštvo je danes premagalo Fince z 12:1 (3:0, 4:1, 5:0). Finci so bili ves čas igre stisnjeni v obrambo, zlasti v tretjem času, ko so Cehi igrali tudi z branilci v napadu. Finci imajo cel kup poškodovanih ljudi in tudi med tistimi, ki so bili danes na igrišču, jih večina ni bila v najboljšem stanju.
V drugi tekmi so nastopili Rusi proti Nemcem. Kakor zadnjič pri tekmi med Cehi in Nemci, tako je tudi danes
Rusi so zmagali s 6:2 (1:1, 1:1, 4:1).
V zadnji tekmi pa so Švedi nastopili proti Kanadcem; ti so jim že nekoliko izbili iz glave misel na prvo mesto. Kakor prejšnji dan slabe Norvežane, tako so danes Kanadci odpravili visoko cenjene Švede z 8:0.
P*
tekme, ko so Furlani vsaj neodločen rezultat, pri njihovem edinem i rečeno, da je bij avtogol njega krilca Novare; v€. ir je ta le oplaziil Ž030,	;
taro (Japno.) 160"10; 25. Alo-nen (Fin.) 160”28.
AARE, 1. — Danes so tekmovale ženske v smuku. Proge je bila dolga 2000 m s 510 m višinske razlike s 25 obveznimi -vratei. Z eno samo desetinko sekunde je zmagala Švicarka Schoepfer pred Avstrijko Klecker. Švicarka je po tekmi izjavila, da je letošnje leto zadnje ko tekmuje, zato pa je bilo treba, da zmaga.
Tvegala je vse tn uspela. Pravi, da se bo sedaj poiočila.
Bilo je sicer tudi mnogo protestov, češ da je bilo za progo 2000 m preveč vratc, tako da je bila pravzaprav tekma v veleslalomu ne pa v smuku.
Rezultati — smuk ženske:
1. Ida Schoepfer (Švica), svetovna prvakinja l’29”2; 2. Tru- enim samim golom, uv~ jji' 6e Klecker (Avstr.) l^S'^; 3. obe točki zase, saj Ge®0^ Lucienne Schmitt	(Francija)	so	tako	zelo	potrebne.
1’29”5; 4. Jeannette Burr (ZDA)	r	Ko	je	v	tekmi	med
1'30”9;	5. Madeleine Berthod' Legnanom krilec Lesna11* vil
(Franc.) 1*31 ”4; 5.	Luiise Ja-	---------------------------- ,ui
retz (Avstr.) 1*31”4; 7. Lucille Wheller (Kanada)	1’32”6;	8.
Borghild Niskin (Norv.) 1’32”8;
9. Anne Heggtveit (Kanada)
1'33”1; 10. Margareta Jakobs-son-Olsson (Sved.)	1’33”2; 13.
Anna Pelossier (It.) 1’34”5; 18.
Maria Grazia Marchelli (It.)
1’37”4; 21. Celina Seghi (It.)
1’38”8.
REZULTATI: Atalsrota - Genoa Fiorentina * Inter Lazio • Bologna Milan - Napol! Palermo - Triestina Sampdoria - Juventus Spal - Legnano Torino - , Roma Cdinese - Novara
1-»
1-1
M
H
H
X
1J
l
h
več. Prihodnjo nedeljo P* * Trst Udine.se in Triestina^ ne bo smela zadovoljiti, z neodločenim rezultat«!1, bo hotela zapustiti zadnje ^ sto, kamor je sedaj kljub neodločenemu rez™
— zaradi zmage Atalante-Kakor na tekmi med F10^, tino in Juventus pred H vi, tako je tudi na r,e tekmo med Fiorentino iB prišlo okrog 80.000 ljudi. ‘ rezultat je bil enak. tudi odgovarja d/gri? Tel^ ( je državni prvak vsei nadkriljeval Fiorentino, : _ domači so se pa tudi *** naprezali, da tisti gol Da,.v, cu — čeprav iz cnajstn1* ke — M bil podarjen.
Juventus je prinesla * iz Genove Zadostoval >e ^ cagnijev edini gol. Sarfip«" , je napravila taktično na^Tjj, ko je hotela predvajati teR® no igro; na tem področiu Je rala seveda nujno podleči „ sproti Juventus bi se m lahko uveljavila edino fl žrtvovalno brzirtsko igr°-Milan je premagal seveda pa je razočaral so mislili, da bodo videli ve kaj po tekmi v Trstu, dar pa tudi ni bil slab. * v govem moštvu pa je bil “ najboljši stari Noidahl, bil sploh najboljši na Bologna je v Rimu Laziu dosegla neodločen r^. tat, vendar pa pravijo P0^, la, da bi morala celo ZCOf* p Roma je bila v Turinu in^ prinesla točko iz tekme * A rinem. Obe moštvi sta tako, da zmage res nobew z&shižižo.	-s-
V Vidmu je občinstvo čim modno žvižgalo in morda zaradi njihove ■ igre, temveč zato, ker_ K ji premoči niso znali dosegi *jj. (kar pa je končno vendaf ,c ba igra). In tako je že samo pet minut, do
tela v gol.
Ataianti je vsak
to«**
f
r
St«'
trebna kot lačnemu kr11 r zumljivo torej, da je t rila, da je v nedeljo,
vere že drugič z roko
MILAN, 1. — Sedmo zlato kolajno «Colombo» bodo 11. marca podelili kolesarju Bar-taliju.
Juito na Ojičiitah
predvaja danes film:
£JtHQRADtO FILMSaujcku,
FERNANDEL
LEDA (MA
JOLE SILVANI LUIGI RUMBO JEAN GAVEN
micmrn
HENRI V1LBERT
P1ERINA BRUNO
$su
HEmVMM
R K O RADIO
žogo, ki jo je Ekner »^jjl proti vratom, je sodnrk j« enajstmetrovko. Ekner 63 gflft je pretvori! v gol, ki 3e čil tekmo.
Prihodnjo nedeljo	tH'
rentina in Inter igra'a ^1: j.ih igriščih (Genoa, V01,^ medtem ko bo v Turinu a Juventus - Torino	f
torej ugodne za juvenV lo verjetno bo od Prl nedelje lestvica nosila n to ime.
LESTVICA : Fiorentina Juventus Inter Milan Napoti Roma Bologna Lazio Sampdoria
. 14 *
22 I3 * 1 % 1’
22 13 I? W
22 12 9 1 " 2iP, 22 11 7
Torino
Genoa
Novara
Udinese
Spal
Legnano
Atalanta
Palermo
Triestina
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
•“■P
»•‘SSl
7 9 6 Ji rt <
8 7 7 3' ^ 3 7 7 •
77 8 a Z
5 107
1 9 8	»
3 »»?:«> 5
lane Rossi V|Cenra.,;i prvak turnirja v
VIAREGGIO, 1.
10 „ -jy,
tošnjem mladinskem	'
nem turnirju v Visf^1 vpisalo svoje ime mt’ valce turnirja manj -štvo. Do finala sta )US mladinski moštvi Juv ,a ^ Lane Rossi Vicenza ^ p ^ čalo se je z zmago	,
v tlnalni tekmi očitno nadkriljujejo f 'f jš sprotnike Tekma se ’ čila z 2:1	(1:0).	P»	1
«i je osvojil tretje četrto pa Udinese.
Udguvui 111 urednik STANISLAV HtNKO - OHEIJNISTVO: ULICA MONTECCH1 K « Ul. nad - Telefon Številka 93-808 In *4-638.	—	PoetiH
predal 50!i	- UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 30 - Telefonska itevilka 37-338 - OGLASI: od 8. do 1J.30 In od IS • 18	— Tel.
37-338 — Cene oglasov: Za vsak c run vtSme v Širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak cmr. Širine ) stolpca «a vsi- vrst* oglasov po 2S.. din. — Tiska Tiskarski ra vod ZTT — 'Podružn Gorlea Ul. a Pelllco 1-11 Tei 33^82 — Rokoolsi s« n* vračajo
,	--7—^	•	,	   .	&
NAROČNINA: Cona A: mesečna 330, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 5300 Ur. fed. IJud repub. Jugoslavija: Irvod ;o, mesečno g)c'r*' PoStnl tekoči račun ta STO ZVU Založništvo trJaSkega tiska Trst U.3374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska. Drž. zal o*03 ft*1 nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-028 tek. račun pri Narodni banki » IJublJanl 608 ■ 7- 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ’