ACTA CARSOLOGICA	30/1	7	97-114	LJUBLJANA 2001
COBISS: 1.04
TERCIARNA IN KVARTARNA TEKTONSKA PREMIKANJA
NA KOČEVSKEM -VLASKA TEKTONSKA EPOHA, PLIOCEN/PLEISTOCEN,
JUŽNA SLOVENIJA
TERTIARY AND QUATERNARY TECTONIC MOVEMENTS IN
THE KOČEVJE AREA -WALLACHIAN TECTONIC EPOCH, PLIOCENE/PLEISTOCENE,
SOUTHERN SLOVENIA
STEVO DOZET1
Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1001 LJUBLJANA, SLOVENIJA, e-mail: stevodozet@geo-zs.si
Prejeto / received: 24. 1. 2001
Izvleček	UDK: 551.78/.79:551.24(497.4)
Stevo Dozet: Terciarna in kvartarna tektonska premikanja na Kočevskem - Vlaška tektonska epoha, pliocen/pleistocen, južna Slovenija
V preliminarnem članku podajamo pregled tektonskih dogodkov v terciarni in kvartarni periodi na Kočevskem in v širši okolici s posebnim poudarkom na tektonskem dogajanju na meji med terciarjem in kvartarjem. Na podlagi rezultatov regionalnih in detajlnih kartiranj na Kočevskem, ki so dale zanimive podatke o strati-grafskem razvoju, facijalni sestavi in strukturni zgradbi tega dela Slovenije, smo prišli do pomembnega odkritja, da so nekatere gube na Kočevskem nastale na meji med terciarjem in kvartarjem kot posledica zadnjih sunkov mladoalpidske orogeneze, ki smo jih pripisali Vlaški tektonski epohi. Neotektonsko dogajanje smo v ožjem pomenu omejili na kvartarno periodo.
Ključne besede: geologija, tektonika, Vlaška tektonska epoha, Kočevsko, Slovenija.
Abstract	UDC: 551.78/.79:551.24(497.4)
Stevo Dozet: Tertiary and Quaternary tectonic movements in the Kočevje area - Wallachian tectonic epoch, pliocene/pleistocene, southern Slovenia
In this preliminary article a review of tectonic events in the Tertiary and Quaternary period in the Kočevje area and its surroundings with special emphasis on the tectonic activity on the Tertiary/Quaternary border has been presented. On the basis of results of regional and detailed geological mappings in the Kočevje area giving interesting data on stratigraphic development, facial composition and structure of that part of Slovenia, we came to the significant discover that some folds in the Kočevje area originated on the border between the Tertiary and Quaternary as a consequence of the last strokes of the Alpine orogeny being ascribed to the Wallachian tectonic epoch. In the Kočevje area, the neotectonic activity is in the narrower sense limited on the Quaternary period.
Key words: geology, tectonics, Wallachian tectonic epoch, Kočevsko, Slovenia.
UVOD
Na ozemlju Kočevske in širše okolice so bile v daljni in nedavni preteklosti opravljene dokaj številne detajlne in regionalne geolo{ke raziskave. Naj omenimo samo nekatere najpomembnej{e stratigrafske in tektonske. Geološko zgradbo ozemlja sta prva opisala Lipold (1858a) in Stache (1858, 1889). Lipold (1858b) je podal razširjenost terciarnih plasti na spodnjem Kranjskem. V skrajnem južnem delu ozemlja med Kočevjem in Metliko omenja tri majhne sladkovodne kadunje s plastmi rjavega premoga in lignita z vmesnimi plastmi glin in laporjev, ki vsebujejo conhylije. Menil je, da te plasti ustrezajo horizontu z Melania escheri, deloma pa so še mlajše. Lipold (1958b) je pisal tudi o železonosnih diluvijalnih ilovicah v Spodnji Kranjski (1958b). Geološke razmere v kočevskem premogovniku so opisali Petraschek (1929), Protzen (1932), Jelenc (1956), Pleničar (1960) in Dozet (1983). Protzen je ugotovil šest slojev premoga in vmesne plasti gline in apnenčevega laporja. Melik (1955) je opisal kraška polja Slovenije v pleistocenu, med njimi tudi Kočevsko polje. Hidrogeološke raziskave na Kočevskem in v okolici je raziskoval Novak (1959, 1969, 1974). Tektonsko zgradbo Slovenije oziroma Kočevske je prikazal Rakovec (1956). Zajčeva (1955) je mikropaleontološko raziskala vzorce premoga, talnine in krovnine iz rudnika Kočevje. Budnar - Tregubova (1960, 1961) je preiskala terciarni pelod in spore v kočevskem lignitu. Naše premoge je po starosti, nastanku, razvoju in sestavinah razdelila v tri skupine. Za rjavi premog Kočevja in Kanižarice je menila, da je spodnjepliocenske starosti. Pleničar (1960) je v doktorski disertaciji obdelal razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem. Šercelj in Dozet (1982) sta s pelodnimi in stratigrafskimi raziskavami ugotovila, da so se kočevske premogovne plasti usedale tudi v srednjem in zgornjem pliocenu ter villafrankiju. Škerljeva (1980) je v 42 preiskanih vzorcih, ki so bili vzeti iz zaporedja plasti Kočevske premogovne formacije, le v vzorcu iz petega sloja premoga ugotovila redke, krhke, slabo ohranjene ostrakode iz rodu Metacypris sp. Menila je, da imajo kočevske oblike tega rodu nekatere podobnosti s srednjemiocensko vrsto Metacypris danubialis Straub iz sladkovodnih bazenov Ehingena in Ulma (zahodna Nemčija) in Mirabeau-ja (Francija). Dozet (1982) je poimenoval, opisal in razčlenil formacijo Kočevsko-rib-niške ilovice, leto pozneje (1983) pa premogovne plasti v kočevski kadunji. Kočevsko-ribniško ilovico je razdelil v štiri člene. Najspodnejša ilovica je pleistocenska tvorba, ostale tri pa so holocenske starosti. Zaporedje plasti premoga, premogovega skrilavca, konglomerata, peščenjaka, laporja in gline je označeno z imenom Kočevska premogovna formacija in je razdeljeno na 14 členov.
Prikazani rezultati v pričujočem članku so pridobljeni predvsem pri regionalnih geoloških raziskavah za Osnovno geološko karto SFRJ, list Delnice 1:100 000, ki sem jih opravil v letih od 1973 do 1977. Raziskani so predeli med Kolpo, Kočevjem in Prezidom na površini 550 km2. Nadrobna opazovanja in raziskave na sekcijah Mozelj, Kočevje, Čabar, Prezid, Kočevska Reka in Škrilj v merilu 1:25 000 ter rezultati paleontoloških, mikrofacijalnih in sedimentno-petrografskih preiskav so dali podlago za detajlno lito-, bio- in kronostratigrafsko razčlenjevanje, ki nam je omogočilo skupaj s podatki tektonskih raziskav prikaz natančne razčlenitve tektonskih premikanj in posledic njihovega delovanja v terciarju in kvartarju. Tektonska premikanja so časovno razdeljena v kredno-terciarna, terciarna, terciarno-kvartarna (Kočevska orogenetska faza) in kvartarna (neotektonika).
GEOGRAFSKI OPIS
Obravnavano ozemlje leži v južnem delu Slovenije. Obsega Kočevsko in dele sosednjih pokrajin. V geomorfoloskem pogledu Kočevsko ni enotna pokrajina. Njeno osredje tvori Kočevsko polje, ki ga na vzhodu obroblja Kočevska Mala gora, jugovzhodni podaljšek Male gore. Vzhodno Kočevsko predstavlja Rogovsko višavje. Zahodno od Kočevskega polja se v smeri NW-SE vleče
Sl. 1: Lega obravnavanega ozemlja.
Fig. 1: Location sketch map of the study area.
hrbet Kočevske gore ali Kočevskega pogorja, ki se proti zahodu spušča v Moravško ali Goteniško ravan, ki jo proti zahodu obroblja Goteniška gora. V jugozahodnem delu Kočevske je Borovška gora. Med Kočevsko in Goteniško goro se Velika Gora s svojim skrajnim jugovzhodnim delom klinasto zajeda v Moravško visoko ravan. Kočevsko polje je južnovzhodni podaljšek Ribniškega polja. S 60-100 km2 ravnega dna je največje kraško polje v Sloveniji.
Mikrorelief Kočevske tvorijo številne vrtače, doline, doli in drage. Njihov nastanek je v tesni zvezi s tektoniko.
Hidrografska mreža je slabo razvita. Stalen in izdatnejši tok imata samo reka Kolpa in njen severni pritok Čabranka. Vsi ostali vodni tokovi, izviri in manjša jezera imajo periodičen karakter.
METODE DELA
Članek temelji na geoloških raziskavah in študiju glavnih značilnosti zgornjekrednih, terciarnih in kvartarnih litostratigrafskih enot oziroma formacij, na paleogeografiji in okolju nastanka, po katerih je mogoče sklepati na tektonska premikanja, ki so pogojevala njihovo nastajanje oziroma odsotnost. Prisotnost ali odsotnost posameznih sedimentov, bočno izklinjevanje, spremembe v debelini litološkega stolpca, bazalne tvorbe, velikost, oblika in lega v prostoru so namreč v najtesnejši zvezi s tektonskimi dogajanji. Večina potrebnih podatkov je dobljena pri regionalnem in detajlnem kartiranju ter stratimetrijskem profiliranju (Savic & Dozet, 1984, 1985). Najbolj podrobne podatke o tektonski zgradbi sosednjih ozemelj vsebujejo sledeči tiskani listi in pripadajoči tolmači Osnovne geološke karte SFRJ M 1:100 000: Gorica (Buser, 1973), Trst (Pleničar, Polšak & Šikic, 1973), Ilirska Bistrica (Pleničar & Šikic, 1970), Postojna (Pleničar et al., 1970), Ribnica (Buser, 1976), Črnomelj (Bukovac et al., 1984) in Delnice (Savic & Dozet, 1985).
LITOSTRATIGRAFSKI PREGLED
SENONSKI SKLADI
V senonskem morju Kočevske so na Dinarski karbonatni platformi nastajali pretežno prigre-benski in grebenski, bioklastični, biostromalni in redkeje biohermalni apnenci (Protzen, 1932; Uršič, 1933; Pleničar, 1982, 1985; Pleničar & Šribar 1979, Dozet, 1989). V najspodnejšem delu senonskega zaporedja pri Zeljnah je razvit plastnat biointrasparitni apnenec z eksogirami (Pleničar, 1973), ki so tako številne, da tvorijo lumakele. Bazalno maastrichtijsko tvorbo predstavlja breča z orbitoidi in odlomki rudistov (Dozet, 1989b). Gre za temneje sivo, plastnato (20 cm do 60 cm), drobnozrnato (0,5 cm do 4 cm) apnenčevo brečo s slabo zaobljenimi in nezaobljenimi apnenčevimi prodniki, številnimi orbitoidi in odlomki različnih rudistov; kalcitno vezivo jih veže v trdno sprijeto (kompaktno) kamenino (Dozet, 1989). Rudistna favna, ki gradi senonske biostrome in bioherme pripada predvsem radiolitom in delno kaprinidam. Hipuriti na Kočevskem niso najdeni. Poleg rudistov sta v senonskem morju na Kočevskem uspevala še mikrofavna in mikro flora, predvsem pa foraminifere in alge.
ZGORNJEKREDNI KLASTIČNI SEDIMENTI
Na Kočevskem in v širši okolici so ponekod ohranjeni v obliki manjših erozijskih krp klastič-ni sedimenti senonske starosti. Znana so zgornjekredna zaporedja pisanih klastičnih sedimentov pri Rdečem kamnu, Kunčah, Starem bregu, Hinjah, Dobrniču, Riglju in Dolenjskih Toplicah, ki predstavljajo izolirane erozijske ostanke v zgornji kredi veliko bolj razširjenih sedimentov.
Na južnem robu klastičnih sedimentov okoli Rde~ega kamna (Germovšek, 1953) leži kon-kordantno nad zgornjekrednimi apnenci z rudisti in foraminiferami rdeč do siv lapornat apnenec (spodnji laporni horizont). Nad njim je 50 metrov debelo zaporedje apnenčeve breče z rdečkastim vezivom, konglomeratne breče ter svetlo sivega zrnatega apnenca. V kosih breče in v plasteh apnenca so najdeni hipuriti, nad brečami leži zgornji laporni horizont, ki ga sestavljajo rdeči skrilavi laporni apnenci in apnenčevi laporji. V rdečem apnencu so bele kalcitne konkrecije, v rdečih lapornih apnencih pa so do nekaj centimetrov velike konkrecije rdečega, rumenega in rjavega roženca bogatega z železovim oksidom. V manjšem obsegu se še pojavljajo rjavkasti, vijoličasti, zelenkasti in zlasti sivi laporji in apnenci. Breče so delno obrežni sedimenti, delno pa so jih naplavile tekoče vode od blizu. Po načinu nastanka jih prištevamo v isto vrsto kot flišne eocenske sedimente. Breče dokazujejo, da so bili orogenetski premiki v času odlaganja opisanih klastičnih sedimentov zelo živahni.
Še bolj značilni so klasti~ni sedimenti med Grintavcem in Starim bregom (Germovšek, 1953), ki imajo flišni značaj. Tudi tu so stratigrafsko najniže rdeči laporni apnenci, ki leže na rudistnih apnencih in prehajajo v skrilave apnence. Nad njimi leže svetlo rjavi in sivi mehki laporji. Višji horizont sestavljajo peščeni sljudni laporji, ki ponekod že prehajajo v laporje. Pri Starem bregu ne opazujemo breč. Sedimentacijski material je bil očitno nanesen od daleč. Plitvo-morski sedimenti kažejo na regresijo morja, saj imamo skoraj neprekinjen prehod od najniže ležečega apnenca prek laporja, lapornega peščenjaka in peščenjaka, to je vedno debeleje zrnatih sedimentov.
Južno od Dobrniča na ozemlju med Presko, Artmanjo vasjo, Koriti in Zagorico predstavljajo senonsko stopnjo debelozrnate apnenčeve breče in brečasti konglomerati, ki jih sestavljajo kosi spodnjekrednega, zgornjekrednega in jurskega apnenca (Buser, 1974). Vezivo je zelenkast in sivkast lapor, ki predstavlja mestoma tudi večje samostojne vložke med brečo.
Podlago zgornjekrednega zaporedja klastičnih sedimentov predstavlja masivni malmski apnenec.
V okolici Čateža (Buser, 1974) leže senonski skladi transgresivno na zgornjeladinijskem dolomitu in apnencu karnijske stopnje. V spodnjem delu leži ponekod tudi pisana apnenčeva breča ali pa sivkast peščen apnenec. Mestoma prehaja apnenčeva breča bočno v zelo trdne kri-noidne apnence, ki se menjavajo navzgor z brečo. Na apnenčevi breči in krinoidnem apnencu leže sivkasti laporji, ki se menjavajo s tankoploščastimi peščenimi apnenci, med temi plastmi pa se dobe tudi tanjši vložki apnenčevih breč z rožencem. Nad zelenkastimi laporji in peščenimi apnenci ležita rdečkast lapor in laporni apnenec, ki vsebujeta zelo številne in velike gomolje roženca. Med rdečkastim laporjem in lapornim apnencem so številni vložki breč. V brečah so odlomki rudistov, v rdečkastem in sivem laporju ter lapornem apnencu pa številne globotrunkane.
Senonski klastični sedimenti na Kočevskem so debeli 200-150 metrov.
Vzhodno in severovzhodno od Metlike leže transgresivno na grebenskih apnencih zgornjega malma flišne plasti senona (Bukovac et al., 1984). V spodnjem delu flišnega zgornjekrednega
Sl. 2, 3: Diskordantna lega zgoraj ležeče Kočevsko ribniške ilovice in pod njo ležečimi nagubanimi plastmi Kočevske premogovne formacije na območju rudnika Kočevje - Salka vas. Fig. 2, 3: Discordant position of the overlying Kočevje-Ribnica loam and underlying sedimentary succession of the Kočevje coal formation in the Kočevje-Salka vas area.
Sl. 4: Jedro Kočevsko-ribniške ilovice, dobljeno pri vrtanju usedlin na območju 27 metrov globoke vrtače, nastale v močno zakraselem reliefu krednega apnenca v središču kraja Ribnica. Fig. 4: The core of the Kočevje-Ribnica loam from the drill hole in the 27 metres deep funnel-shaped hole formed in a strongly karstified relief of the Creatacous limestone in the central part of Ribnica.
zaporedja je debelozrnati brečokonglomerat s slabo izraženo gradacijo. V brečokonglomeratu so debeli odlomki (do 50 cm) spodnjekrednih in malmskih karbonatnih kamenin. V brečokonglome-ratu se pojavljajo tudi ogromni bloki-olistoliti spodnjekrednih apnencev, ki so zdrsnili v flišno korito. Zgornji člen flišne formacije predstavlja ritmična sedimentacija peščenjakov in laporjev. Zgornjekredna flišna formacija pri Metliki je debela 400 do 500 metrov.
Pri Kališah (Pleničar et al., 1970; Grad, 1961) leži razvoj klastičnih sedimentov z erozijsko-tektonsko diskordanco na krednih apnencih. Flišne plasti so sestavljene iz sivih, rjavkasto sivih in rdečkastih laporjev, ki ponekod prehajajo v laporne apnence. Poleg laporja in peščenega laporja se pojavljata še apnenčeva breča z numuliti in apnenčev peščenjak eocenske starosti. V spodaj ležečih plastnatih in masivnih grebenskih apnencih je Pleničar (1961) pri Smrečici vzhodno od Kališ našel sledeče makrofosile: Praeradiolites cylindraceus (Des Moulins) Toucas, P. leymeriei (Bayle) Toucas in Radiolites galloprovincialis var. lamarcki (Math.) Toucas. Fosili kažejo na senon oziroma maastrichtij. V vzorcih laporja je ugotovljena zgornjekredna foraminifera Globo-truncana cf. arca in gümbeline. Mikrofavna dokazuje, da je spodnji del plasti pri Kališah zgor-njekredne starosti.
Starost klasticnih sedimentov. Dosedanje raziskave kažejo, da so obravnavani klasticni se-dimenti Kočevske in okolice zgornjekredne oziroma senonske starosti. Na to starost sklepamo po fosilni vsebini, stratigrafski legi, litoloski sestavi in primerjavi z podobimi razvoji drugod v Sloveniji. V brečah in apnencih je Germovsek (1953) nasel hipurite in drobne polže. Starost klastič-nih sedimentov na območju Kočevske in sirse okolice je ugotovljena tudi s pelagično favno (Buser, 1974): Globotruncana cf. arca, G. lapparenti tricarinata, Globotruncana sp., Gümbelina sp. in Globigerina sp.
Pri Metliki (Bukovac et al., 1984) je v prodnikih brečo-konglomerata in v vezivu najdena združba fosilov, ki sega celo v cenomanij, večina fosilov pa je karakteristična za senon in to za visji senon: Heteroporella lepina, Cymopolia heraki, Moncharmontia apenninica, Scandonea sam-nitica, Orbitoides media, Siderolites calcitropoides, Keramosphaerina tergestina, Acordiella co-nica, Dicyclina schlumbergeri, Stamiosphaera sphaerica, Pithonella ovalis, Globotruncana cal-carata, G.lapparenti lapparenti in G. arca.
EOCENSKI FLIS
Eocenske plasti so na Kočevskem ohranjene v obliki manjših erozijskih krp pri Hinjah ter med Starim bregom in Grintovcem. Te plasti leže navadno na turonijskih plasteh, med Starim bregom in Grintovcem pa transgresivno na senonskih sedimentih. Pričnejo z drobnozrnato apnenčevo bečo in apnenčevim pesčenjakom. V zbrusku bazalne breče je pri vasi Grintovec najdena (Buser, 1974) sledeča mikrofavna: Alveolina sp., Nummulites sp., Assilina sp., Operculina sp. Discocyclina sp., Discorbina sp., in Globorotalia sp.
Nad apnenčevimi brečami in pesčenjaki ležita rjavo siv in zelenkast lapor, ki se navzgor menjavata s sljudnim kremenovim pesčenjakom. Opisano zaporedje sedimentov ima lastnosti flisa. Debelo je okoli 100 metrov.
KOČEVSKA PREMOGOVNA FORMACIJA
Na območju nekdanjega rudnika rjavega premoga Kočevje-Salka vas se je v kočevski kadunji v srednjem in zgornjem miocenu, pliocenu in villafrankiju usedalo zaporedje plasti, ki je po najvažnejsi komponenti premogu in po mestu Kočevje imenovana Kočevska premogovna formacija (Dozet, 1983). Gre za bazalni konglomerat in menjavanje slojev in leč premoga z jalovimi plastmi pesčenjaka, laporja premogovega skrilavca in gline. Kočevska premogovna formacija sestoji iz 14 členov. Spodaj je Salkavaski konglomerat. Navzgor sledijo talnina, sest slojev premoga s petimi vmesnimi členi iz gline, pesčenjaka, laporja in premogovega skrilavca ter krovni-na.
Obe meji imenovane formacije - spodnja in zgornja - sta izraziti in diskordantni. Kočevska premogovna formacija leži erozijsko in diskordantno na senonskem apnencu, prav tako erozijsko in diskordantno pa leži na plasteh premogovne formacije kvartarna Kočevsko-ribniska ilovica.
Šalkavaški konglomerat. Bazalni člen Kočevske premogovne formacije predstavlja heterogen apnenčev konglomerat. Sestoji iz prodnikov različnih apnencev in dolomitov. Prodniki so največkrat lesnikove velikosti, dosežejo pa tudi do 20 cm in več. V konglomeratnem členu je tudi precej nezaobljenih kosov in drobcev karbonatnih kamenin. Medstoma se v tem členu dobe tudi do 1 m veliki, slabo zaobljeni apnenčevi bloki. Vezivo konglomerata predstavljajo lapor, kalkare-
nit, drobnozrnat peščenjak in breča. Konglomerat vsebuje, posebno na kontaktu s kredno podlago, vložke breče enake sestave.
V jugozahodnem delu kadunje leži neposredno na kredni podlagi grušč, ki vsebuje apnenčeve in dolomitne drobce. Nad gruščem je 5 m debela plast peska pomešanega s prodniki. V apnenčevih prodnikih Šalkavaškega konglomerata je Šribarjeva določila spodnje- in zgornjemalmsko, hauterivijsko, spodnjealbijsko, cenomanijsko, turonijsko in senonsko mikrofavno. V vezivu niso najdeni pomembnejši fosili. Ti podatki dokazujejo le post senonsko starost bazalnega konglomerata. Ker pa v konglomeratu ni paleocenskih, eocenskih, oligocenskih ter spodnjemiocenskih prodnikov te plasti verjetno na Kočevskem sploh niso bile odložene, tako da predstavlja ta konglomerat najverjetneje bazalno tvorbo miocenske premogovne formacije in je srednjemiocenske starosti. Na osnovi najdene in določene favne in flore so se plasti Kočevske premogovne formacije tvorile v srednjem in zgornjem miocenu, pliocenu in villafrankiju.
BOKSITNA GLINA - TERRA ROSA
Pri Mozlju, Grčaricah, Moravi, Kočevski Reki in še na mnogih mestih Dolenjske je na površini razvita rjavo rdeča do rdeča boksitna ilovica, ki leži diskordantno na svetlo sivem značilno laminiranem glavnem dolomitu ali drugih karbonatnih kameninah. Večinoma gre za avtohtono tvorbo, ki jo sestavljajo predvsem aluminijevi in železovi oksidi, v manjši meri pa minerali glin. Rdečo barvo ji dajejo železovi hidroksidi. Rdeča boksitna glina je revna s fosili. Samo v rdeči boksitni ilovici pri Mozlju smo našli zrno polena Pinus tipa haploxylon, ki je terciarni element in kaže, da gre za plio-pleistocensko usedlino.
MORENA
Gre za ostanek ledeniške morene (Šifrer, 1959) v jugovzhodnem delu obravnavanega ozemlja oziroma sledove delovanja snežniškega pobočnega ledenika. Morena je sestavljena iz odlomkov različno starega apnenca in dolomita ter dolomitne in apnenčeve breče. Gre za zelo nesortiran material glinaste, meljaste in peščene velikosti pa tudi večjih drobcev, kosov in blokov, ki dosežejo velikost do 35 cm.
KOČEVSKO-RIBNISKA ILOVICA
Čeprav je Kočevsko-ribniška ilovica le nekaj metrov debela formacija je povsod na Kočevskem v splošnem bolj ali manj jasno deljiva v štiri litostratigrafske člene (Dozet, 1982). Prav spodaj na kontaktu z živoskalnato podlago je rdeča boksitna ilovica, v srednjem delu je svetlo rjava ilovica, v zgornjem delu je temno rumenkasto oranžna ilovica, na vrhu pa je rumenkasto siva ilovica. Vsi štirje členi Kočevsko-ribniške ilovice vsebujejo prodnike kremena, roženca, kre-menovega peščenjaka, železnatega boksita ter železnate geode. Rdeča boksitna ilovica je pleisto-censka tvorba, svetlo rjava ilovica je spodnjemiocenske, temno rumenkasto oranžna in rumenkasto siva ilovica pa zgornjeholocenske starosti (Šercelj & Dozet, 1982). Ker leže ilovice pri Kočevju diskordantno na mlajšeterciarnih ali starodiluvialnih premogovih plasteh je Lipold (1958) menil, da gre za diluvialne usedline. Pri Trebnjah je v ilovici našel zob, ki pripada diluvijalni vrsti Equus caballus Linne.
TEKTONSKA PREMIKANJA
A.	TEKTONSKA PREMIKANJA NA PREHODU KREDE V TERCIAR
Na Snežniku in v širši okolici se je na meji med santonijem in maastrichtijem čutil vpliv Subhercinske epohe. Kočevska je bila blokovsko razsekana, Snežnik z okolico pa je bil dvigan in nato erodiran. Pri eroziji nastali drobci in bioklasti so dali material za slabo sortirano heteroge-no brečo z radiolitnimi drobci in orbitoidi.
Morje se je ponekod pričelo ponovno umikati z Dinarske karbonatne platforme v času nastajanja in po odložitvi senonskih rudistnih apnencev, kar je bila posledica živahnega Laramijskega dviganja. Nastalo kopno ni bilo popolnoma ravno. Vsebovalo je plitve gube, ki so nastale pri blokovskem premikanju, pomembnejšega gubanja pa takrat na obravnavanem ozemlju ni bilo. Sledilo je sorazmerno dolgo časovno obdobje zakrasevanju in eroziji izpostavljenega laramijske-ga kopnega.
B.	TEKTONSKA PREMIKANJA V TERCIARJU
Močan pečat zgradbi obravnavanega ozemlja so dala terciarna tektonska dogajanja. V Lara-mijski tektonski epohi je prišlo do emerzije pretežnega dela Kočevske. Na kopno sklepamo po odsotnosti paleocenskih, oligocenskih in pretežnega dela eocenskih kamenin v tem prostoru. V Laramijski epohi je pod vplivom pretežno vertikalnih premikanj nastalo laramijsko kopno med dvema flišnima jarkoma. Sledilo je obdobje zakrasevanja in površinske erozije. Dviganje se je s presledki nadaljevalo tudi v času Ilirske, Pirenejske, Savske in Štajerske tektonske epohe. V pa-leocenu, eocenu in oligocenu se je to kopno pod vplivom stalnih endogenih sil dvigalo, zato tudi v tem delu Zunanjih Dinaridov ni moglo priti do paleocenske, oligocenske in deloma eocenske sedimentacije. V času Savske in Štajerske tektonske epohe so močno prevladovale tektonske sile, ki so v glavnem povzročale le dviganja in grezanja ozemlja.
Ilirska tektonska epoha
Mezozojsko-paleozojsko kopno na današnjem ozemlju Kočevske je doživelo največje guba-nje verjetno v času Ilirske tektonske epohe, to je v obdobju srednjega in zgornjega eocena. Takrat so nastale številne dinarsko usmerjene gube, občasno pa je prihajalo tudi do lokalnega luskanja in narivanja. Sledilo je obdobje erozije in ponekod sedimentacije eocenskih, pretežno peščenih plasti (Buser, 1974).
Štajerska tektonska epoha
Štajersko tektonsko epoho na Kočevskem karakterizira močna blokovska tektonika z dviganjem in grezanjem posameznih blokov. Ta vertikalna premikanja so na kopnem omogočila nastanek številnih depresij (Buser, 1974; Premru, 1982). Šlo je za bolj ali manj podolgovate polzaprte bazene, kjer se je vršilo oslajevanje vode. V teh bazenih z brakično in sladko vodo se je nadaljevala kontinuirana sedimentacija, bujna vegetacija v njih pa je dala material za premogovne plasti. Kočevska premogovna formacija leži erozijsko in izrazito diskordantno na različno starih krednih kameninah. Pričenja z bazalnim konglomeratom, brečo, prodom in gruščem, ki so nastali z erozi-
Sl. 5: Tektonska premikanja v terciarju in kvartarju (južna Slovenija).
Fig. 5: Tectonic movements in the Tertiary and Quaternary period (southern Slovenia).
jo blokovsko razkosanega ozemlja v času Štajerske tektonske epohe. Plasti premoga so nastajale v času relativnega mirovanja, klastiti pa v času intenzivnejših premikov.
C.	TEKTONSKA PREMIKANJA NA PREHODU TERCIARJA V KVARTAR
Vlaška tektonska epoha
Na območju opuščenega rudnika premoga Kočevje-Šalka vas leže plasti Kočevske premogovne formacije z izrazito erozijsko in tektonsko diskordanco na zgornjekrednih apnencih. Plasti premoga in ostalih sedimentov premogovne formacije ter talnine tvorijo Kočevsko sinklinalo, ki leži severovzhodno od Kočevja. Gre za ovalno kadunjo z dolžino približno 1400 m in širino 1000 m. Plasti premoga vpadajo na južni in vzhodni strani pod kotom 25-30°, medtem ko so na severni in zahodni strani položnejše, (15-20°). V sredini kadunje so plasti položnejše, prav na vrhu skoraj vodoravne.
V času, torej po odložitvi sedimentnega zaporedja Kočevske premogovne formacije, ki so nastale v srednjem in zgornjem miocenu, pliocenu in villafrankiju in pred odložitvijo pleistocen-sko-holocenske Kočevsko-ribniške ilovice, ki leži erozijsko in tektonsko diskordantno na plasteh kočevske premogovne kadunje, je bilo na območju Kočevja gubanje, ki je imelo za posledico nastanek miocensko-pliocenske Kočevske sinklinale in verjetno še nekaterih gub v bližnji in širši okolici. Kočevska sinklinalna je nastala pod vplivom horizontalnih pritiskov s smerjo severovz-hod-jugozahod v času med pliocenom in pleistocenom, oziroma na začetku kvartarja. Gubanju sta sledila še prelamljanje in vertikalno premikanje. Našteta tektonska premikanja na prehodu ter-ciarja v kvartar uvrščamo v Vlaško tektonsko epoho.
D.	NEOTEKTONSKA PREMIKANJA
Čeprav je v času, ki ga štejemo za neotektonskega, nastalo tudi nekaj orogenetskih struktur, je večina neotektonskih struktur nastalo pod vplivom horizontalnih in vertikalnih premikanj.
S pomočjo fotogeologije, tektonofizike, stratigrafije in seizmike je neotektoniko vzhodne Slovenije preučeval Premru (1976). Po fotogeološki obdelavi letalskih posnetkov je v vzhodni Sloveniji razlikoval šest neotektonskih prelomnih sistemov. Na podlagi njihove singenetske sedi-mentacije v nastalih tektonskih jarkih je določil čas njihove aktivnosti med spodnjim pliocenom in današnjim časom. Aktivnosti je razdelil na neotektonske faze, ki jih je združil v dva neotekton-ska ciklusa. Obravnaval je tudi vpliv nasledstvene tektonike in povprečno trajanje posameznih neotektonskih faz. Glavno peneplenizacijo ozemlja južne Slovenije je postavil v spodnji pliocen. Peneplenizacija v spodnjem pliocenu je zahtevala sorazmerno mirno tektonsko obdobje. Ostanki peneplena, ki jih danes dobimo v različnih nadmorskih višinah, so ponekod dobro ohranjeni, drugod pa jih je močno razdejala erozija. Prvi ciklus neotektonskih premikanj se je pričel v srednjem pliocenu po spodnjepliocenskem mirovanju in končal ob koncu starejšega pliocena. Vrhunec je dosegel med zgornjim delom srednjega pliocena in zgornjim pliocenom. Manifestiral se je v močnih dviganjih in spuščanjih posameznih grud in v horizontalnih premikanjih. V drugi fazi tega ciklusa premikanj se je razvil prelomni sistem N-S, ki je razvit tudi na območju Kočevja. Aktivnost 5. faze prvega ciklusa je povzročila nekatere regionalno pomembne prelome med katerimi so tudi Borovniški, Želimeljski, Ortneški, Dobrepoljski in Roški, ki potekajo vsi v smeri
severozahod-jugovzhod. Drugi ciklus se je pričel s srednjim pleistocenom in traja še danes. Ozemlje se postopno umirja, dviganja so redka, več je ugrezanj. V 14. fazi tega ciklusa so se aktivirali posamezni deli prelomov, ki so nastali v 5. fazi. Tako se je formiral nov prelomni sistem NW-SE s parketno zgradbo ozemlja.
Za neo tektonsko fazo na Kočevskem so značilni predvsem vertikalni premiki, zato k njej štejemo vsa tektonska dogajanja, ki so sledila močnim strukturnim deformacijam oziroma nariva-njem konec alpidske orogeneze. Neotektonska premikanja obravnavajo različni avtorji dokaj različno. Eni jih postavljajo v miocen, drugi v pliocen nekateri pa v kvartar. Neotektonske strukture potekajo na Kočevskem največ v dinarski smeri (severozahod-jugovzhod). Tudi med prelomi prevladujejo dinarsko usmerjeni prelomi, opazujemo pa tudi prelome s smerjo sever-jug ter prelome v prečnodinarski in prečnoalpski smeri. Prelomi so pretežno vertikalni do subvertikalni. Sledimo jih po močno zdrobljenih in milonitiziranih conah, ki so pri regionalnih prelomih široke tudi nekaj sto metrov. Ob prelomih so kamenine povsod močno razpokane, bolj ali manj limonitizira-ne in zapolnjene s kalcitom, redkeje kremenico. Na številnih mestih ob tektonskih prelomnicah so kamenine močno spremenjene, marsikje pa se pojavlja tudi tektonska breča. Prelomne cone so bile ugodne za nastanek dolin. Največje doline sledimo namreč ob prelomih z dinarsko smerjo, kar dokazuje, da je njihov nastanek v najtesnejši zvezi z njimi. V najtesnejši zvezi s prelomno tektoniko je tudi nastanek vrtač, saj so le-te navadno razvrščene v obliki nizov ob prelomnicah.
V kvartarju je na Kočevskem prevladovala prelomna tektonika ter dviganja in pogrezanja ob njih. Na začetku kvartarja so bila še lokalna gubanja, narivanj pa ni bilo več. Vertikalna premikanja so povzročila blokovsko zgradbo tega dela Slovenije. V tem času se je dokončno izoblikovala večina pomembnejših geomorfoloških tvorb Kočevske. Na območju spuščenih blokov so nastale doline, kraška polja, uvale in sistemi vrtač, dvignjeni bloki pa so Snežnik in visoke kraške planote, ki predstavljajo zravnane površine dvignjenih delov nekoč enotnega peneplena. Sledilo je intenzivno zakrasevanje, ki ga je zaustavilo pleistocensko zasipavanje Kočevskega polja v plei-stocenu in holocenu. Na Kočevskem polju so ugotovljena štiri večja zasipavanja, bilo pa je tudi nekaj manjših. Na območju Praprotne drage je bilo v pleistocenu manjše jezero, v katerem so se odlagali glina, melj, pesek in prod. Na Snežniku so v pleistocenu delovali pobočni ledeniki, o čemer pričajo manjše ledeniške morene (Šifrer, 1959).
Sorazmerno heterogena sestava kvartarnih usedlin in različni strukturno-geomorfološki pojavi, ki se od območja do območja močno razlikujejo, so posledica neotektonskh premikanj.
ZAKLJUČKI
Tektonska premikanja na Kočevskem v terciarju in kvartarju so posledica Alpidskega oroge-netskega ciklusa in neotektonike. Ta premikanja so imela veliko vlogo pri strukturni zgradbi in morfologiji tega dela Slovenije, močno pa so tudi vplivala na sedimentacijo v tem času. Na tektonsko zgradbo obravnavanega ozemlja so najbolj vplivala tektonska premikanja mladoalpske tektonogeneze, in sicer: Laramijska, Ilirska, Pirenejska, Savska, Štajerska, Rodanska in Vlaška, ki so ustvarile makrorelief, dolgotrajna kopna, bolj ali manj debele plasti groboklastičnih sedi-mentov, ponekod pa tudi boksitne usedline. Na Kočevskem je še zlasti zanimivo prehodno obdobje med terciarjem in pleistocenom, ko je nastala Kočevska sinklinala in verjetno še nekatere druge strukture. Nastale so zaradi delovanja tektonskih sil s smerjo NE-SW. To epoho Alpidske
orogeneze predstavlja Vlaska tektonska epoha, ki je na Kočevskem zadnja epoha Alpidskega orogenetskega ciklusa. V času njenega delovanja so nastali prelomi in druge strukture, ni pa bilo narivanja. Dokazana je na območju rudnika premoga Kočevje-Salka vas, kjer leže nagubane plasti miocensko-pliocenske Kočevske premogovne formacije izrazito diskordantno na senonskih apnencih, diskordantno na njih pa leži Kočevsko-ribniska ilovica.
ZAHVALA
Za finansiranje sistematičnih regionalnih geoloških raziskav in vso drugo pomoč se avtor zahvaljuje Ministrstvu za znanost in tehnologijo ter Geološkemu zavodu Slovenije.
BIBLIOGRAFIJA
Budnar-Tregubov, A. 1960: Mikropaleobotanična raziskovanja nasih premogov. - Geologija 6, 335-337, Ljubljana.
Budnar-Tregubov, A. 1961: Mikropaleobotanična istraživanja uglja iz Kočevja in Kanižarice. -Vestnik, 19, ser. A, 227-287, Beograd.
Bukovac, J., Poljak, M., Susnjar, M. & Čakalo, M. 1984: Tumač za list Črnomelj L33-91. -Zvezni geoloski zavod, 63 str., Beograd.
Buser, S. 1965: Geoloska zgradba južnega dela Ljubljanskega barja in njegovega obrobja. - Geologija, 8, 34-57, Ljubljana.
Buser, S. 1968: Osnovna geoloska karta SFRJ, list Gorica 1:100 000. - Zvezni geoloski zavod, Beograd.
Buser, S. 1969: Osnovna geoloska karta SFRJ, list Ribnica 1:100 000. - Zvezni geoloski zavod, Beograd.
Buser, S. 1973: Tolmač lista Gorica L33-78. Osnovna geoloska karta SFRJ 1:100 000. - Zvezni geoloski zavod, 50 str., Beograd.
Buser, S. 1974: Tolmač lista Ribnica L 33-76. - Zvezni geoloski zavod, 60 str., Beograd.
Buser, S. 1976: Tektonska zgradba južnozahodne Slovenije. - 8. jugosl. geol. kongr., 3, 45-58, Ljubljana.
Dozet, S. 1982: Kočevsko-ribniska ilovica. - Rud.-met. zbornik, 4, 246-257, Ljubljana.
Dozet, S. 1983: Premogovne plasti v Kočevski kadunji. - Rud.-met. zbornik, 3/1, 51-67, Ljubljana.
Dozet, S. 1989a: Tektonska premikanja na Kočevskem v mlajsem paleozoiku in mezozoiku (južna Slovenija). - Rud.- met. zbornik, 36/4, 663-673, Ljubljana.
Dozet, S. 1989b: Razvoj mezozojskih plasti na Kočevskem in v okolici. Disertacija. - Univerza v Ljubljani - Naravoslovnotehnična fakulteta - Katedra za geologijo, 183 str., Ljubljana.
Germovsek, C. 1953a: Obvestilo o geoloskem kartiranju lista Novo mesto (1), Trebnje (2), Novo mesto (3) in Kočevje v letih 1950 in 1951. - Geologija, 1, 284-288, Ljubljana.
Germovsek, C. 1953b: Zgornjekredni klastični sedimenti na Kočevskem in v bližnji okolici. -Geologija, 1, 120-134, Ljubljana.
Germovsek, C. 1955: O geoloskih razmerah na prehodu Posavskih gub na Dolenjski kras med Stično in Sentrupertom. - Geologija, 3, 116-235, Ljubljana.
Grad, K. 1961: O starosti flisa pri Kalisah. - Geologija, 7, 261-264, Ljubljana.
Gregorič, V. 1969: Nastanek tal na triadnih dolomitih. - Geologija 12, 201-230, Ljubljana.
Heritsch, F. & Seidl, F. 1919: Das Erdbeben von Rann an der Sava vom 29 Jänner, 1917. Mitt. Erdbeb. Kamm. II. Teil, NF. 55, Wien.
Hrovat, A. 1953: Kraška ilovica, njene značilnosti in vpliv na zgradbe. Državna založba Slovenije, 91 str., Ljubljana.
Jelenc, D. 1956: Geološke razmere v Kočevski premogovni kadunji. Arhivsko poročilo. - Geološki zavod Slovenije, 190 str., Ljubljana.
Lipold, M.V. 1858a: Bericht über die geologischen Aufnahmen in Unterkrain im Jahre 1857. - Jb. Geol. R.-A (Wien) H., 9/2, 257-276, Wien.
Melik, A. 1955: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. - Razprave SAZU, IV, 7/9, 51-54, Ljubljana.
Melik, A. 1959: Posavska Slovenija, II/3. - Slovenska matica, 595 str., Ljubljana.
Melik, A. 1962: Geografski pregled Dolenjske. V knjigi: Dolenjska zemlja in ljudje - Dolenjska založba, 7-14, Novo mesto.
Novak, D. 1955: Nekaj jam iz okolice Mozlja na Kočevskem. - Speleolog, III, 3/4, Zagreb.
Novak, D. 1969: Koritnica in njeno hidrografsko zaledje. - Varstvo narave, 6, 25-36 (1967), 25-36, Ljubljana.
Novak, D. 1974: Nekaj o vodnih razmerah na Kočevskem polju. - Acta carsologica, 6/26, 269-394, Ljubljana.
Nosan, A. 1957: Profili vrtin rudnika Kočevje. - Mestni zgodovinski arhiv, Ljubljana.
Pleničar, M. 1960a: Statigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem. -Geologija, 6, 22-146, Ljubljana.
Pleničar, M. 1960b: Geološke razmere v kočevski premogovni kadunji in njeni okolici. Arhivsko poročilo. - Geološki zavod Slovenije, 12 str., Ljubljana.
Pleničar, M. 1963: Tolmač h Geološki karti ribniško-kočevskega območja na listu Ribnica 1:100 000. Arhivsko poročilo. - Geološki zavod Slovenije, 54 str., Ljubljana.
Pleničar, M. et al. 1970: Tolmač za list Postojna L 33-77. - Zvezni geološki zavod, 62 str., Beograd.
Pleničar, M. 1973: Medsebojna primerjava zgornjekrednih eksogir iz Slovenije in Alžirije. - Slov. akad. znan. umetn. 4. razr., 16/5, 191-216, Ljubljana.
Pleničar, M. 1982: Rudistne trate na karbonatni platformi severozahodnih Dinaridov. - Zbornik radova 10. jub. kongr. geol. Jugosl., 1, 203-207, Budva.
Pleničar, M. 1985: Senonijske rudistne biostrome severno od Kočevja. - Razprave 4. razr. SAZU, 26, 247-258, Ljubljana.
Pleničar, M. & Šikic, D. 1969: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, list Trst. - Zvezni geološki zavod, Beograd.
Pleničar, M. & Šikic, D. 1970: Tolmač za list Trst L 33-88. Osnovna geološka karta 1:100 000. -Zvezni geološki zavod, 68 str., Beograd.
Pleničar, M. & Šribar, Lj. 1983: Kredni skladi med Kočevjem in Krko. - Geološki zbornik, 4, 47-79, Ljubljana.
Premru, U. 1976: Neotektonika vzhodne Slovenije. - Geologija, 19, 211-249, Ljubljana.
Premru, U. 1982: Geološka zgradba južne Slovenije. - Geologija, 25/1, 95-126, Ljubljana.
Premru, U. 1993: Vrednost strokovnih kritik o fotogeologiji, neotektoniki in seizmotektoniki. -Rud.-met. zbornik, 40, 3-4, 455-495, Ljubljana.
Protzen, H. 1930: Geologische Betrachtungen über Gottschee. - Jub. Festb. Gottsch. 6000 Jahrg., Kočevje.
Protzen, H. 1932: Das Tertiärbecken von Gottschee (Kočevje) in Unterkrain und seine morphologische Bedeutung. - Vesnik Geol. inst. kralj. Jugoslavije, 1/2, 69-123, Beograd.
Rakovec, I. 1956: Pregled tektonske zgradbe Slovenije. - Prvi jugosl. geol. kongres, 78-83, Ljubljana.
Savic, D. & Dozet, S. 1984: Osnovna geološka karta SFRJ, list Delnice 1:100 000. - Zvezni geološki zavod, Beograd.
Savic, D. & Dozet, S. 1985: Tumač za list Delnice L 33-90. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. - Zvezni geološki zavod, 62 str., Beograd.
Stache, G. 1858: Die Neogenen Tertiärbildungen in Unterkrain. - Jb. Geol. R-A (Wien), H. 3, 366-398, Wien.
Stache, G. 1889: Kohle in Krain und in Küstenländer. - Jb. Geol. R.-A (Wien), H 10, Verh. d.k. G.R. Sitzungsberichte, 49-50, Wien.
Šercelj, A. & Dozet, S. 1982: Prispevek k kronostratigrafiji premoških, pliokvartarnih in kvartarnih usedlin v Kočevski kotlini in okolici. - Rud.-met. zbornik, 2-3, 111-120, Ljubljana.
Šifrer, M. 1959: Obseg pleistocenske poledenitve na Notranjskem Snežniku. - Geogr. zbornik, 5, Ljubljana.
Škerlj, Ž. 1980: Mikropaleontološke raziskave vzorcev z območja lista Delnice 1:100 000. -Geološki zavod Slovenije, 3 str., Ljubljana.
Tancik, R. 1959: Pedološke značilnosti Ribniške in Kočevske doline. - Geologija, 5, 98-116, Ljubljana.
Uršič, F. 1933: Stratigrafski pregled slojeva u okolini Kočevja u Dravskoj banovini. Vesn. geol. inst. kralj. Jugoslavije (za god 1932), 2, 83-106, Beograd.
Zajec, K. 1955: Poročilo o mikropaleontološkem raziskovanju materiala iz Kočevja in Kanižarice. - Geološki zavod Slovenije, 5 str., Ljubljana.
Žurga, F. 1938: Nekoliko iz geologije Dolenjske - Trgovski list (Dolenjska številka), 42, 8-26, Ljubljana.
TERTIARY AND QUATERNARY TECTONIC MOVEMENTS IN THE
KOČEVJE AREA -WALLACHIAN TECTONIC EPOCH, PLIOCENE/PLEISTOCENE, SOUTHERN SLOVENIA
Summary
Tertiary and Quaternary tectonic movements in the Kočevje area are the result of the Younger Alpine orogenetic cycle and neotectonics. They affected very strongly the sedimentation in that time and had the strongest influence on the geological structure of the considered area.
After the deposition of the Senonian rudistid limestones in the Kočevje area a vigorous Lara-mian movements occurred. The new-originated dry land was not quite plain. It included small folds originated at block displacements but there was no significant folding. A long period of karstification and erosion of the Laramian dry land followed. Under the influence of the constant tectonic forces the Paleocene and Lower Eocene land has been elevated equally and almost constantly, so that in the considered area there was not the Paleocene, Oligocene or the greater part of
Eocene sedimentation. The new transgression of the sea occurred in the middle part of the Lower Eocene (Buser, 1974).
In the Lower Eocene sea, firstly, the basal breccia and the flysch were deposited. The considered area remained elevated until the middle Miocene transgression, when the Kočevje coal formation originated. In the Kočevje area the Styrian epoch was characterized by strong block tectonics, an elevation and sinking of blocks respectively. These movements enabled the origin of numerous depressions on the dry land, more or less restricted basins respectively, where freshening of the marine salt water took place. In these depressions with brackish and fresh water a permanent sedimentation continued. The rich vegetation gave material for the origin of coal seams. The Kočevje coal formation consisting of 14 members lies erosively and clearly discordantly upon the various Cretaceous carbonate rocks. It begins with the basal conglomerate, breccia and gravel. Six members have beeen formed by the coal seams. Below is the footwall and above the hanging wall sequence. Between the coal seams there are five other members composed of clay, sandstone, marl and coal shale. The footwall of the coal formation is represented by a clay with numerous gravels of limestone, dolomite and dolomitic breccia. The hanging wall is composed of sandstone, clay and several trunks, which are sometimes calcified and silicified. The considered coal succession was formed in the middle and Upper Miocene, Pliocene and Villefranchian.
In the time after the deposition of the Kočevje coal formation (originating in the Middle and Upper Miocene, Pliocene and Villefranchian) and before the deposition of the Pleistocene-Holo-cene Kočevje-Ribnica loam, lying erosively and tectonically discordantly upon the sediments of the Kočevje coal formation, in the Kočevje area there was a folding which caused the formation of the Miocene-Pliocene Kočevje syncline and probably the formation of some other tectonic forms in the wider surroundings. The Kočevje syncline originated under the influence of horizontal pressures with a northeast-southwest direction in the time interval between Pliocene and Pleistocene, at the beginning of the Quaternary. The folding was followed by vertical faulting and displacements. Like the folds other tectonic structures of the above-described deformations also pass in the same direction belonging to the Wallachian tectonic epoch.
The neotectonic period followed. In a narrower sense, in the Kočevje area the neotectonic activity is limited on the Quaternary period. It is characterized by "dinaric" and other fault tectonics. Here and there traces of small folding can be seen, but there was not any thrusting or overthrusting in the area treated. In this period most of the geomorphologic features in the Kočevje area were formed. Intensive karstification followed. It was stopped by the Pleistocene accumulation. The filling up of the Kočevje plain by clay, sand and gravel continued in the Holocene, as well. However, in the Kočevje plain four larger fillings by Quaternary sediments have been found. In the Praprotna Draga area there was a smaller lake of Pleistocene age, where clay, sand and carbonate gravel have been deposited. In the Snežnik area Pleistocene slope glaciers were active. Smaller glacial moraines give evidence of that activity.
ACKNOWLEDGEMENTS
The author is much obliged to the Ministry of Science and Technology as well as to the Geological survey of Slovenia for financial support, which enabled the investigations in the field.