Ljubljana, nedelja, 19. septembra 1948
UREDNIŠTVO IN UPRAVA« LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA tTEV. i TELEFON B-a DO U-M
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
Leto DL, štev. 224. — Posamezna številka 2 din
IN 8 E BATNI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 8« 18-a
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI ŠTEV (-3IH1-1
0QLA81 PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA IS DIN
*G
SILO
O S
OBODI
N B
E
S proglasitvijo udarnikov
najlepše zaključujemo Gozdarski teden
Danes bo v Ljubljani velika slovesnost. Ob zaključku drugega tedna gozdarstva bomo počastili v svoji sredi naše najboljše borce za plan v lesni proizvodnji, udarnike v gozdarstvu, Nedvomno je to tudi najprimernejši zaključek drugega tedna gozdarstva, v katerem so bili doseženi veliki uspehi
Glavni namen drugega tedna gozdarstva je bil pospešiti proizvodnjo lesa v naših državnih in zadružnih gozdovih, s pomočjo množičnih akcij pospešiti izpolnjevanje našega lesnega plana, ki je danes v našem gospodarstvu zaradi velikih potreb po lesu pri naši kapitalni izgradnji itd. nadvse važno vprašanje. Tak način aktivizi-ranja naših množic za socialistično graditev se pri nas dnevno izvaja pri reševanju najtežjih nalog našega piana. Tak način aktivizacije množic ie tudi na V. kongresu KPJ postavil tov, Kardelj kot eno najvažnejših nalog Fronte.
Točne ocene doseženih uspehov drugega tedna gozdarstva zaenkrat še ni mogoče podati, ker niso še zbrani vsi potrebni podatki. Toda že iz tega, kar ie bilo doslej objavljeno, lahko trdimo, da tolikšnih uspehov z mobilizacijo množic pri nas v gozdarstvu še nismo nikdar dosegli. Nobenega dvoma n. pr. ne more biti, da je 2470 prostovoljcev, ki so v nedeljo delali v okraju Dravograd, doseglo velik delovni učinek, da je velik delovni učinek doseglo v nedeljo v naših gozdovih 4000 Ljubljančanov ali 1500 prostovoljcev, ki so v nedeljo delali v prekmurskih gozdovih. Goriški in tolminski okraj sta n. pr. v nedeljo izpolnila svoj letni plan v zadružnem sektorju, goriški ga ie celo presegel. To le samo nekaj primerov, ki nam zgovorno govore o materialnem učinku gozdarskega tedna.
Toda nič manj važen uspeh množičnih akcij v drugem tednu gozdarstva ie uspeh v političnem smislu. Predvsem ie v tednu gozdarstva uspelo zainteresirati naše delovne množice za naš plan v gozdarstvu, kar bo nedvomno imelo ugodne posledice tudi v bodoče, kajti naše gozdarstvo ima v petletnem planu ogromne naloge.
Drugi teden gozdarstva pomeni samo uvod v še intenzivnejše izpolnjevanje gozdarskega plana. Naši delavci in nameščenci, ki so se množično udeleževali delovnih akcij, so v praksi spoznali vso problematiko našega gozdarskega plana. Na lastne oči so videli vse težave, s katerimi se je treba v gozdarstvu boriti Nedvomno bodo zato tudi v bodoče z enakim ali še z večjim poletom pomagali, da bomo vse naloge v gozdarstvu uspešno izvrševali.
Še posebno razveseljivo pa je, da so se v drugem tednu gozdarstva v precejšnji meri razgibali tudi naši kmetje. Nič kaj ugodna poročila niso prihajala prve dni gozdarskega tedna o sodelovanju zadružnega sektorja, v katerega so gozdni posestniki vključeni Nedvomno ie bila glavna krivda za to slabo delo množičnih organizacij, krajevnih štabov in samih vodstev zadrug in lesnih odsekov, ki niso že takoj v začetku napravili dovolj, da bi s pravilnim prepričevanjem pritegnili kmeta k sodelovanju. Ko je bila ta začetna napaka odpravljena, se je v veliki meri razgibal tudi zadružni sektor. Zlasti na Štajerskem, kot na primer v okraju Dravograd, v Prekmurju in zlasti tudi na Primorskem v okrajih Gorica in Tolmin, pa
tudi ponekod na Gorenjskem in verjetno še marsikje so v gozdarskem tedno množično sodelovali tudi mali in srednji kmetje, ki so s tem dokazali, da se tudi oni zavedajo pomena lesa za naš plan in svojih dolžnosti do skupnostL
Povsod, kjer so množične organizacije s pravilnim delom v gozdarskem tednu dosegle razgibanost med kmeti, je prišla tudi ob tej priliki do izraza diferenciacija, ki se danes na našem podeželju vrši med malimi in srednjimi kmeti ter velikimi, špekulantskim! posestniki Kajti nešteto je bilo primerov, ko so se tudi ob tej priliki ti špekulanti ponovno razkrinkali kot sovražniki naše ljudske oblasti in izgradnje socializma. Na ta način se je na naši vasi še bolj utrdila ironta srednjih in malih kmetov, ki sodelujejo pri izgradnji socializma, ker se vse bolj zavedajo, da ie le v socializmu njihova boljša bodočnost. Še bolj pa so se izolirali na naši vasi kapitalistični in špekulantski elementi, ki iščejo le svoje osebne koristi Nedvomno bodo odslej mali in srednji kmetje-gozdni posestniki še bolj pazili da bodo njihove zadruge svoje naloge v gozdarstvu bolje izpolnjevale, še bolj bodo pazili na vse špekulantske elemente, ki se jim je tu in tam posrečilo vriniti v zadruge in celo v njih vodstva, kjer poskušajo sabotirati in škoditi kjer le morejo.
Množično sodelovanje delavcev, nameščencev in kmečkega ljudstva v gozdarskem tednu ie nov dokaz velike ljubezni in zaupanja, ki ga naše ljudstvo goji do naše Partije kot vodilne sile pri izgradnji socializma. Množični odziv v gozdarskem tednu je nov odgovor vsem klevetnikom naše Partije in države, da ni sile na svetu, ki bi mogla odvrniti naše ljudstvo s poti, po kateri ga vodita Partija in Tito.
Nedvomno se je tudi v gozdarskem tednu pri skupnem delu še boli utrdila zveza delavcev in kmetov, tako da se ie tudi ob tei priliki utrdila ironta našega delovnega ljudstva, da oo še z večjo udarno silo premagovalo vse težave pri izgradnji socializma.
Pravilno je, da se prav ob tej priliki spomnimo vseh tistih, ki pri izpolnjevanju našega plana v gozdarstvu in lesni industriji največ žrtvujejo, našita gozdnih delavcev in najboljših med njimi — udarnikov. To sp preprosti hi skromni ljudje — živijo odmaknjeni od sveta v gozdovih in vendar so s svojim delom in zavestjo, s katero svoje težko delo izvršujejo, povsem povezani z našo današnjo stvarnostjo. To nam kažejo primeri, da so tudi med njimi novatorji, racionaliza-torji, ki prekoračujejo norme za 20, 30, 40, 70 %. V času stare Jugoslavije so živeli zapuščeni in izmozgavani od kapitalistov: v gozdove jih ni prišel pogledat drug kot kak kapitalistični priganjač, da se je prepričal, če so dovolj izkoriščani. Naša ljudska oblast pa se trudi da bi čimprei odpravila dediščino kapitalizma — težke razmere, v katerih delajo in živijo. Marsikaj ie v tem smislu že napravljenega. In ni daleč dan. ko bo tudi naš gozdni delavec po načinu svojega dela in življenja povsem izenačen z delavci v industriji. Te napore naše ljudske oblasti kaže tudi današnja slovesna proglasitev udarnikov - gozdnih delavcev, čemer bodo dobili zasluženo priznanje za svoje velike napore pri izgradnji socializma.
ZA ČIM BOLJŠO IZPOLNITEV PLANA JESENSKE SETVE
Sklepanje pogodb za traktorsko oranje ob letošnji jesenski setvi
Strojna obdelava zemlje se vsako leto čedalje boli uvaja tudi pri posameznih kmetijskih gospodarstvih. Tisoči delovnih sinov odhajajo s posameznih kmetij v razvijajočo 6e industrijo. Zemljo, ki so jo poprej obdelovale delovne roke na preprost način t. j. z ročnim orodjem, lesenimi stroji, plugi itd., obdelava jo zdaj sodobno izdelani stroji, traktorji, kombinirani okopalniki in osipalniki, mlatilnice, ru vači krompirja itd. Tisoče in tisoče ha zemlje so že preorali plugi traktorskih brigad, tisoče ton žita so omla-tile mlatilnice traktorskih brigad, ki tako rešujejo krnita težkega dela in s tem nadomeščajo delavce, kj so odšli s posameznih kmetij v industrijo.
Te dni končujejo prijave posamezni kmetje zadružniki v svoji kmetijski zadrugi, kolikšno površino zemlje bodo preoralj in obdelali s stroji traktorskih brigad v sedanji jesenski setvi ozimnega žita. Prijave bodo po vseh okrajih zaključili 20. septembra. Najvažnejšo nalogo pa bodo traktorski plugi v letošnji jeseni izvršili z glo-kobim oranjem na tistih njivških površinah, ki bodo ostale čez zimo ne-
obdelane, preorane pa zato, da se bo zemlja spomladi čim bolje razkrojila in pripravila v odpornosti proti morebitni suši in drugim škodljivim pojavom v prihodnjem letu.
Zvezna vlada je s posebno uredbo podprla globoko jesensko oranje s tem, da je postavila obvezno izvršitev na vsa zemljišča, tako na državnih posestvih, kmetijsko obdelovalnih zadrugah, mestnih in industrijskih ekonomijah in na vseh zemljiščih individualnih kmetskih gospodarstev. V ta namen je tudi ministrstvo za kmetijstvo LRS izdalo navodilo, da se izvaja globoko jesensko oranje na vseh zemljiščih, tako da ne bo smela ostati nobena obdelovalna površina zemlje nepreorana Brez dvoma je ta ukrep zelo pomemben, važen agrotehnični ukrep, ki bo podprl borbo za zboljšanjem kmetijske proizvodnje.
Organizacijsko dolžnost, da bo vsa zemlja letošnjo jesen obdelana in globoko preorana po navodilih ljudske oblasti, so prevzele okrajne zveze kmetijskih zadrug s svojimi kmetijskimi zadrugami. Pri tem delu poma-
gajo zadrugam predvsem »USTROJ-ic in traktorske brigade s sodelovanjem okrajnih in krajevnih ljud. odborov in množičnih organizacij. Važen in pomemben je predvsem nov način izvrševanja pogodb in obračunov za strojno obdelavo zemlje, da ne bo USTROJ obračunaval s kmeti, temveč bo to izvrševala kmetijska zadruga. Kmetijska zadruga bo postala s tem še bolj samostojna edinica na naši vasi in bo še globlje posegla v rekonstrukcijo kmetijstva. Kmetje zadružniki bodo za Izvršena strojna dela obdelave zemlje plačali po določeni ceni svoji kmetijski zadrugi, Ustroj pa bo predložil skupen enoten račun zadrugi in od celotnega zneska priznal 10°/o. Ta znesek bo zadruga vložila v fond za nabavo večjih in srednjih kmetijskih strojev, ki jih morejo kmetijske zadruge kupiti po nižji enotni ceni brez bonov. Upravni odbor OZKZ in kmetijske zadruge pa smejo določiti iz tega fonda malim in srednjim kmetom popust pri plačilu izvršenih strojnih del od cene, ki je predpisana za strojna dela.
Kmetijske zadruge morajo dati kmetom za jesensko
setev najboljše seme
TOVARNA STROJEV »JEDINSTVO« — MLADINCI PRI DELU V NOTRANJOSTI TOVARNE
Med važnimi pogoji za zboljšanje naše kmetijske proizvodnje in dvig hektarskih donosov je vsekakor tudi setev izbranega in kakovostnega semena. Naša semenska služba je v primerjavi z lanskim letom dosegla viden napredek, tajio da smo za letošnjo setev glede kakovostnega semena precej na boljšem. Ta napredek pa je treba seveda že v letošnji jesenski setvi» dosledno izkoristiti. Sama propaganda, naj kmetje sejejo kakovostno, očiščeno in razkuženo seme. bi bila premalo. Kmetijske zadruge morajo kot nosilci socialistične preobrazbe kmetijstva tudi dejansko poskrbeti, da bodo kmetje pravočasno prišli do najboljšega zrnja za
setev.	———----------
V letošnjem odkupu žita so kmetijske zadruge v nekaterih okrajih odkupile znatne količine semenskega zrnja, ki ga bodo sedaj v zamenjavi za potrošno žito razdeljevale kmetom za jesensko setev. Pri tem odkupu so bile nekatere zadruge površne in so prevzemale blago, ki ga ni mogoče porabiti za setev. Razumljivo je, da je treba to zrnje izločiti iz sklada semenskega blaga ter ga dati v potrošnjo. V borbi za višji hektarski donos se morajo naše zadruge vztrajno izogibati vsake napake, zlasti pa bi neodpustljivo grešile, če bi razdeljevale med kmete slabo semensko blago. Z razdeljevanjem in setvijo kakovostnega semena se bodo v posameznih področjih kakovostno okrepile žitne kulture in že samo s tem ukrepom se bo tod vidno dvignilo povprečje hektarskih donosov. Zadruge naj dajejo v svojem okolišu živo pobudo, da bo setev kakovostnega semena množična. Malim in srednjim kmetom, ki tvorijo napredni stržen vsake zadruge in si želijo napredka kmetijske proizvodnje. ne b>o težko prikazati važnosti setve kakovostnega semena. Prav zato pa bo tudi lažja borba proti
tendencam in »nasvetom« kapitalističnih in špekulantskih vaških elementov, ki skušajo na prikrit način odvrniti male in srednje kmete od tega, da bi poslušali svojo zadrugo in se lotili naprednega kmetovanja.
V letošnji akciji za nabavo najbolj šega semenskega blaga so se tu in tam zgodili primeri, ki ne kažejo samo malomarnega in škodljivega odnosa do vprašanja kakovostnega semena za jesensko setev, ampak so neposredno krivi znatne zamude v odkupu žita in zakasnitve v izpolnjevanju plana jesenske setve. V gori-škem, sežanskem in ilirskobistriškem okraju letos ni bilo obveznega odkupa žita, pač pa so kmetje kontrahirali znatne količine svojega prav dobrega semenskega blaga, ki naj bi ga dobili kmetje po drugih okrajih za jesensko setev. Svoje semensko žito so kontrahirali za zamenjavo potrošnega žita, ki naj bi jim ga poslali iz drugih okrajev. Samoposebi se razume, da so kmetje v sežanskem, goriškem in ilirskobistriškem okraju pričakovali, da bodo dobili za svoje prvovrstno semensko žito zares dobro in lepo potrošno (merkantilno) žito. Toda nekatere pošiljke potrošnega žita so bile take, da so bili primorski kmetje razočarani in so v posameznih primerih svoje semensko žito raje peljali nazaj domov, kakor da bi ga zamenjali za blago, ki so jim ga poslali. Prav posebno je treba grajati primer okrajne zveze kmetijskih zadrug iz Gro-suplja, ki je poslala v Ilirsko Bistrico 8800 kg potrošnega žita slabe kakovosti, umazanega in polnega smetja. Ko so v Ilirski Bistrici spustili žito, ki so ga dobili iz Grosuplja, skozi čistilnik, -so dobili iz 50 kg težke vreče samo 39 kg zrnja in 11 kg smetja. Jasno je, da so bili kmetje spričo takega žita upravičeno nezadovoljni ter zanj niso hoteli dati svojega lepo očiščenega in visokovrednega semenskega žita. V Ilirski Bistrici so grosupeljsko žito
kratko in malo poslali v mlin. Zaradi vsega tega se je seveda v ilirskobistriškem okraju močno zavlekel odkup kontrahiranega semenskega žita, ki bi moral biti po planu izvršen že do 26. avgusta. Na drugi strani se je tem zakasnila tudi dobava semenskega žita, razdeljevanje itd. Tako rase iz zamude nova zamuda in vse to škodljivo vpliva na izpolnjevanje plana jesenske setve. Slabo in zelo smet-no potrošno žito je dobil od podjetja »Žito« tudi sežanski okraj. Namesto da bi v okraju takoj izvršili zamenjavo za semensko žito, so morali najprej pošiljko »Žita« očistiti, kar je spet za nekaj dni zavleklo izpolnjevanje važne semenske službe. O podobnih nevšečnostih pri zamenjavi kontrahiranega semenskega žita za potrošno žito poročajo tudi iz gori-škega okraja.
Da bo jesenska setev glede seme. na dobro opravljena, naj kmetijske zadruge vestno poskrbijo, da bo semensko zrnje, ki so ga same odkupile ali pa dobile od drugod, pravočasno razdeljeno. Nikjer se ne sme primeriti, da bi setev ne bila opravljena do določenega roka. Prav tako pa se letos nikjer ne smejo ponoviti ianski primeri (Kamnik), ko semen sko blago sploh ni bilo razdeljeno, ampak je obležalo v skladišču. V teh dneh naj zadruge in ves aparat, ki vodi priprave za jesensko setev, še bolj požjvimed kmeti tudi propa gando za čiščenje in razkuževanje semena, kajti tudi to spada med učinkovite ukrepe za dvig hektarskega donosa. Kjer imajo premalo čistilnic, naj posnemajo primer okraja Kranj, kjer so organizirali leteče čistilnice in nudijo s tem prav vsakemu kmetu priliko, da sr temeljito očisti semensko zrnje. Podobna naj bo tudi -pobuda za razkuževanje semen z bobni, kar je prav tako važno za setev kakovostnega semena.
Predkongresno tekmovanje — pobuda *a nove udarnike in novatorje
Proizvodne brigade - borci za dvsg proizvodnje v usnjarni ^Standard• v Kranju
NI še dolgo tega, odkar so začeli v tovarni usnja »Standart« v Kranju tekmovati na čast I. kongresu Enotnih sindikatov Jugoslavije, toda že so dosegli velike uspehe. Slehernega člana svojega delovnega kolektiva so vključili v tekmovanje. Že v prejšnjih tekmovanjih so v tovarni organizirali sedem proizvodnih brigad, ki imajo tudi največje zasluge, da si je delovni kolektiv priboril zastavico Zvezne direkcije usnjarske industrije. Tudi posamezniki, ki delajo po individualnih normah, te visoko presegajo.
Med proizvodnimi brigadami se je v vseh tekmovanjih najbolj izkazala I. brigada, ki dela v skladišču surovih kož. Prei ie na tem mestu delalo osem moških, sedaj pa to delo opravljajo štiri ženske: Marija Štroves, Karmela Madon, Marija Majer in Kati Lovrek ter njihov brigadir Franc Potočnik. V tekmovanju je brigada sprejela obveznost da bo vsak dan v sedmih urah opravila svoje delo, eno uro pa pospravljala delovne prostore, poleg tega bo še trikrat tedensko pospravila tovarniško dvorišče. V tovarniškem rdečem kotičku so grafikoni ki jih delavci vsak dan zasledujejo. Skoraj vsak dan je rdeča črta najvišja, to Je črta prve brigade. Prvi mesec, ko je bila ustanovljena, je presegla normo za 30 %. Sedaj v tekmovanju za I. kongres ESJ pa preseže normo tudi za 50 in še več odstotkov. Včeraj je presegla normo za 59 % hi to že sedaj, ko je ena brigadirka na dopustu. Druga brigada brigadirja Kurenta dela v lužami in presega normo M 20 odatoffeov. Tretja brigada — Laoaj-
nova — dela v strugami in presega normo za 30 %. Četrta brigada dela v izdelovalnici; brigadirka je Terezija Kamiželi; tudi ta presega normo za 30 %, večkrat pa je presegla normo tudi že nad 60%. Peta brigada — Osredkarjeva — presega normo za 15 %, šesta — Prinčičeva — pa tudi za 15 %. Sedma brigada, ki dela v skladišču gotovega usnja, presega normo za 10%. Vsak dan je podeljena prehodna zastavica najboljši brigadi Ta zastavica je ponos vseh brigad, zato je med brigadami težka borba za osvojitev zastavice.
Toda ne tekmujejo samo brigade med seboj, temveč tudi posamezniki, ki dobivajo prehodno zastavico. Včeraj so je imeli strugarji: Marija Lapajne, Andrej Penčič in Jožef Šetina, ki so presegli normo za 78 %; Franc Kovič in Franc Blažen presegata normo za 20 %, Ana Debevc in Zofka Marc pa za 25 %.
V tovarni »Tiskanina« so delavci in mojstri predložili že 26 predlogov za izboljšanje
Tudi v tovarni »Tiskanina« v Kranju tekmujejo na čast I. kongresu ESJ. Delavci so prevzeli tekmovanje, ki ga je napovedala predilnica iz Škofje Loke. Na tekmovanje so se delavci temeljito pripravili. Komisija za tekmovanje in izboljšanje dela je imela sestanke z novatorji, racionalizatorji in udarniki, katerim je razložila pomen tekmovanja, prav posebno pa še glavno točko tekmovanja: izboljšanje dela. Udarniki so to prenesli na ostalo de-
lavstvo. Tako je bil sleherni delavec dobro seznanjen s tekmovanjem. Že takoj prve dneve tekmovanja so bili doseženi veliki uspehi. Norme so se dvignile — tisoči metrov blaga več. Andrej Kočar in Valentin Rakovec iz belilnice sta napravila prve načrte za izboljšanje dela: dvojno izpiranje blaga na en stroj. S tem bi se prihranil drug stroj. Čez nekaj dni sta predložila še nov načrt za štednjo kloro-filne lužine ter za olajšanje dela v belilnici. Skladiščnik Franc Grašič je predložil predlog za nov način signaliziranja komadov surovega blaga. Ko' misija je načrt odobrila in nagradila s 3000 din. Peter Vilfan je dal predlog, po katerem se bo zmanjšala kvara pri blagu. Viktor Osterman je dal tri predloge, po katerih se bo zvišala proizvodnja. Za dva je bil nagrajen s 4000 din, za tretjega pa mu je bila izrečena pohvala. Tako je komisija za izboljšanje dela in delovnih pogojev ter racionalizacije sprejela v tekmovanju na čast I. kongresu Enotnih sindikatov do danes že 26 predlogov.
V	tovarni dela 89 proizvodnih brigad z 200 člani. Te brigade visoko presegajo svoje norme. Delovni kolektiv »Tiskanine« je svoj polletni plan presegel s 109%, plan za mesec avgust pa za 3 %.
V	tovarni je tudi živo kulturno-pro-svetno delo: tovarniški orkester, dramatska in folklorna skupina, mladinski, ženski in moški pevski zbor.
Danes bo sprejel delovni kolektiv visoko priznanje za svoje delo: prehodno zastavico glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije.
Minister Leskošek poljskim mladincem v Zagrebu
Poljski mladinci učenci v gospodarstvu, ki so sedaj v Zagrebu na proučevanju raznih industrijskih panog, so poslali ministru zvezne vlade za težko industrijo Francu Leskošku tole pismo:
Tovariš minister, poljski mladinci iz doma v Zagrebu, smo že nad 10 mesecev v Jugoslaviji
Naše bivanje v Jugoslaviji poglablja naše bratske zveze in slovansko vzajemnost v borbi za boljše življenje in zmago trajnega miru.
Naše bivanje je dokaz vzajemr nosti vseh Slovanov. Pri vsakem koraku v Jugoslaviji čutimo skrb in ljubezen do nas in obljubljamo Vam, da bomo v drugem šolskem letu vložili vse sile za učenje, za svojo izobrazbo, za poglobitev bratstva naših narodov in da bomo pri vseh akcijah za izvršitev petletnega plana neutrudno delali z jugoslovanskimi brati. N a ta način hočemo izraziti svojo ljubezen in občudovanje do naporov narodov Jugoslavije za izgradnjo socializma in boljše bodočnosti. Dvakrat tedensko delamo pri javnih delih in naš kolektiv nosi že 54 srebrnih značk za 100 ur dela. Vsak član našega kolektiva bo značko ponosno nosil. Iskreno se zahvaljujemo za prelepo letovanje V Baški vodi.
Živeli junaški narodi Jugoslavije! Živel vodja jugoslovanskih narodov maršal Tito! Živelo bratstvo in enotnost jugoslovanskega in poljskega ljudstva!
Minister France Leskošek je odgovoril na to pismo mladine bratskega poljskega naroda z naslednjim pismom:	»
Tovariši mladinci!
Naša Partija in vlada s tovarišem Titom na čelu se neutrudno borita, da za učence v gospodarstvu ustvarita take pogoje, da bodo postali visoki špecialisti v svoji stroki, graditelji novega družbenega reda — socializma. Naše šole za učence, ki pripravljajo Specialiste za vse panoge narodnega gospodarstva, morajo vzgajati mlado generacijo, tako da bo postala ta zares mojster v svoji stroki in bo ideološko in politično prekaljena v naših šolah. Iz naših šol morajo priti takšni mladinci, ki bodo oboroženi s sodobnim znanjem, ki bodo smeli novatorji in sposobni reševati vse probleme na področju industrije, kmetijstva in kulture, mla. dinci, ki ne bodo samo visoko izobraženi, ampak tudi idejno visoki ljudje, brezpogojno predani izgradnji socializma, ki bodo pri svojem praktičnem delu zares avantgarda izgradnje socializma. Take naloge je postavila naša Partija in vlada s tov. Titom na čelu pred učitelje in učence vseh naših strokovnih šol. Dejstvo, da poleg marljivega študija sodelujete prostovoljno pri javnih delih in da nosi vaš kolektiv znak priznanja za požrtvovalno delo na svojih junaških poljskih prsih že 54 srebrnih značk, potrjuje, da ste vi, poljski mladinci in vaši vzgojitelji, pravilno razumeli svoje naloge in pravilno izkoristili obstoječe pogoje
v	novi Titovi Jugoslaviji. Vse to me je zares razveselilo.
Prav tako dejstvo, da izkoriščate svoje bivanje v Jugoslaviji za poglobitev bratskih vezi in slovanske vzajemnosti vseh Slovanov v trenutku, ko se vodi proti vodstvu naše Partije in tov. Titu nepravična kampanja, polna klevet in laži posameznikov iz demokratičnih držav, in da to povezujete z borbo za boljše življenje in mir v svetu, govori, da ste
vi	ne samo rodoljubi svoje domovine, ampak tudi dosledni interna-cionalisti, ki pravilno razumejo položaj v Jugoslaviji, vlogo KPJ in tov. Tita osebno. Te vaše besede, poslane meni, so me prav tako izredno razveselile, ker govore o vaši visoki idejni ideološki in politični zavesti. V zvezi s tem želim, da imate tako vi, kot vaši učitelji še naprej pred očmi znamenita navodila tov. Stalina v tem, da obstoji neka panoga znanosti — znanje, ki je obvezno ra špecialiste vseh vej znanosti — marksistično-leninistični nauk. Zmerom je treba pomniti, da je človek, ki je oborožen z marksistično-leni-nističnim naukom, nepremagljiv. Moja največja želja je, da boste vi v svojem življenju za srečo naših narodov takšni nepremagljivi ljudje.
Najlepše se vam zahvaljujem ra dosežene uspehe pri učenju in pri delu.
Tovariši poljski mladinci, učite in vzgajajte se še naprej tako, da v novi Titovi Jugoslaviji postanete takšni ljudje, ki bodo znanost in tehniko razvijali naprej in s tem utrjevali moč in slavo naše in vaše domovine. To je moja želja in v tem smislu želim vam pa tudi vašim vzgojiteljem popoln uspeh pri delu.
Mintster težke industrije: France Leskošek
Po ohvafih s pripraviti plane za Teden gasilstva
Po vseh okrajih so v preteklem tednu formirali pripravljalno odbore za izvedbo Tedna gasilstva. V teh odborih so tudi zastopniki množičnih organizacij, ki so poskrbeli predvsem za povezavo dela gasilskih in množičnih organizacij. ■ Pripravljalni odbori so sestavili plane za Teden gasilstva. Pri tem je okraj Ptuj napovedal tekmovanje v naslednjih točkah: kateri okraj bo najbolje sestavil plan svojega dela za Teden gasilstva in ga tudi najbolje izvedel, kateri okraj bo gasilstvo organizacijsko najbolj utrdil kdo bo v Tednu gasilstva pridobil največ novih članov, zlasti mladine obojega spola, kateri okraj ozir. gasilsko društvo bo v Tednu gasilstva najbolje uredil gasilsko orodje, opremo in domove, kateri okraj bo po vseh krajevnih ljudskih odborih na sestankih OF najbolje zainteresiral prebivalstvo o pomenu gasilstva današnji ljudski državi, o preventivnih ula-epih in o vzrokih požara, razen tega pa pritegnil največ ljudi k predavanjem. sestankom in vajam, kateri okraj bo najbolje izvedel propagando z izložbami, v tisku itd., kateri okraj bo dne 26. septembra najbolje izvedel gasilske vaje in pritegnil največ ljudstva.
V	Mariboru bo danes za začetek Tedna gasilstva ob 10 v vseh tovarnah in prostovoljnih gasilskih četah enominutni znak s sirenami. Odprta bo gasilska razstava v dvorani FD Poleta. V ponedeljek bodo množični pregledi v tovarnah. Po četah bodo predavanja o požarno varnostni službi Med tednom bodo pregledi varnostnih naprav po obratih, čiščenje orodja, predavanja, vaje itd. Prihodnjo nedeljo bo velik gasilski manever mimohod gasilstva mesta Maribora in zaključni govor sekretarja MI. O.
V	Mozirju bodo med drugimi nalogami izvedli po vseh četah občne zbore in zvišali članstvo iz vrst mladine za 50 %.
Postojna bo poleg okusne dekoracije mesta organizirala OF sestanke, na katerih bodo po končanih predavanjih vpisovali nove člane. 25. septembra zvečer bo velika nočna vaja najboljših članov gasilskih čet vsega okraja. Naslednjega dne bo množično zborovanje, nato manifestaci.iska poVorka jn ' velike dnevne mokre vaje Popoldne bo gasilski nastop.
A a .Jesenicah bodo s prostovoljnim delom 1 uredili domove in oro-dišča, med tednom pa bodo predavanja. čiščenje, vpisovanje novih članov itd.
Okraj Kranj bo dvignil število članstva za 50°/», žena pa za 300 %.
V	Ptuju bodo enorlnevn tečaji za uporabo orodja, čiščenje domov in popravljanje orodja. Po vseh krajih bodo množični sestanki. Organizirali bodo razstave in tako zaključili teden z gasilskim zletom in gasilsko akademijo.
Gornja Radgona se pripravlja na gasilski teden. Med tednom bodo vaje, predavanje, za zaključek pa slavnostna akademija.
Idrija bo organizirala nova društva.
V	Celju bodo vse industrijske gasilske čete po svojih gasilskih strokovnjakih pregledale v obratih požarno varnostne naprave, pregledale vso električno napeljavo itd. V vsaki tovarni bo po eno predavanje o pomenu gasilstva, nato pa vpisovanje v gasilska društva. Število članov se bo dvignilo za 30 %-,
V	Ljutomeru bodo danes po okraju občni zbori z volitvami, množičnim vpisom itd. Skupne vaje med tednom bo ocenjevala tekmovalna komisija. Dne 28. septembra bo okrajni nastop najboljših čet, mimohod gasilskih čet z godbo, suhe vaje, ocenjevanje najboljše čete itd.
V	Novem mestu bo razstava gasilskega orodja in sredstev, ki se uporabljajo pri gašenju. Prihodnjo nedeljo bo med drugim razdelitev nagrad četam, ki bodo dosegle največ uspeha v tem tednu.
Grosuplje se obvezuje, da bo pridobilo v Tednu gasilstva 500 novih članov od tega dve tretjini mladine. Priredili bodo poljudna strokovna predavanja, na katerih bodo prikazali pomen gasilstva v FLRJ.
V	Poljčanah bodo uredili izložbe gasilskega orodja in pridobili nove Člane.
Okraj Maribor okolica bo v vseh 23 podjetjih ustanovil gasilske čete. Organizirali bodo 3 razstave, kjer bodo objavili tudi gasilske udarnike.
V	Kočevju bodo organizirali razstavo in izvedli občne zbore; poleg tega bodo pregledali in uredili orösi je-
V	Murski Soboti bodo vsi člani
Skojevskega aktiva na sestankih prikazali vsem mladincem potrebo vključitve mladine v gasilstvo.
V	okraju Tolmin bo 42 predavanj o pomenu gasilstva. 26. septembra bo skupna vaja vseh 6 gasilskih čet iz okraja, ki imajo gasilsko orodje. Vsi člani novih društev bodo v Tednu gasilstva dali po 4 ure prostovoljnega dela pri zadružnih domovih.
V	okraju Črnomelj bodo v vseh šolah 20. septembra prvo šolsko uro poučna predavanja. 26. septembra bodo gasilske vaje. Vse uprave državnih posestev bodo prejele navodila požarno varnostne službe; dimnikarji bodo ugotovili vse nepravilnosti pri dimnikih, DES pa kontroliral električno provizorično napeljavo.
Tudi ostali okraji so si postavili načrte dela. Manjša aktivnost je po primorskih okrajih, kjer ni mnogo gasilskih čet ip še te nimajo najnujnejšega orodja.
»Teden gasilstva« na področju glavnega mesta Ljubljane
V	»Tedna gasilstva«, ki je organiziran na področju LRS v času od 19. septembra 1948 do vključno 26. septembra, bo v glavnem mestu Ljubljane naslednji program:
V	nedeljo, 19. t. m. bodo imele vse prostovoljne gasilske čete na svojih sedežih gasilske vaje ob 7. zjutraj.
V	torek ob 20. uri bo kombinirana gasilska vaja na Tobačno tovarno.
V	četrtek ob 20.30 bo kombinirana gasilska vaja na pivovarno Union.
V	nedeljo, dne 26. t. m., pa bo ob 9. uri velika kombinirana gasilska vaja, ki bo zajela univerzo ter blok hiš na Kongresnem trgu.
Izvedla se bo tudi ena nenapovedana
gasilska vaja, kjer bodo gasilske čete pokazale strokovno sposobnost in uvež-banost.
Množične In sindikalne organizacije ter gasilske čete bodo v tem tednu priredile sestanke z namenom, da se seznani prebivalstvo s požarno-varnostnimi ukrepi.
Vabimo vse prebivalstvo v Ljubljani, da se polnoštevilno udeleži teh prireditev in da s svojo prisotnostjo da priznanje našemu gasilstvu, ki postavlja svoji organizaciji nove temelje. Z razumevanjem važnosti gasilske organizacije razumemo važnost očuvanja ljudske imovine pred požari.
V	tednu gasilstva bodo izvedle svoj program tudi ind. gasilske čete, prostovoljne gasilske čete in gasilska narodna milica, dimnikarji, Rdeli križ in razne komisije:
Tako bodo industrijske gasilske čete seznanile uslužbence podjetij z vsemi požarno-varnostnimi napravami, priredile predavanju o pomenu gasilske službe v podjetju; prostovoljne gasilske čete bodo uredile orodišča in domove, priredila strokovna predavanja o gasilstvu; gasilska NM bo sodelovala v vseh gasilskih vajah; dimnikarji bodo priredili razstavo dimnikarskega orodja, poskrbeli da se odstranijo razni nedostatki požarne varnosti po hišah; Rdeči križ bo sodeloval s svojimi ekipami pri vseh gasilskih vajah-
Komisijsko bodo pregledane vse kinodvorane in gledališča ter hidranti r.a področju mesta Ljubljana.
Prebivalstvo mesta Ljubljana naj v tem tednu pri vseh akcijah čim aktivnejše sodeluje na ta način, da se udeleži predavanj o .gasilstvu in da odstrani vse pomanjkljivosti požarne varnosti po stanovanjskih poslopjih.
Za čimboljšo izvedbo gasilskega tedna so določeni tudi predavatelji, ki bodo po raznih sindikalnih podružnicah in terenih predavali o potnenu gasilskega tedna' ter propagirali vpis novega članstva. Pripravljalni odbor za izvedbo >Gasilskega tedna« za glavno mesto Ljubljana
Demanti Tanjuga
Beograd, 18. lept. Tanjug je pooblaščen objaviti v zvezi t llevetni-ško kampanjo nekaterih reakcionarnih časopisov i in agencij naslednji
demanti:
»Italijanski neofašistični časopisi, ki eo znani po svojem sovraštvu nasproti FLRJ, ZSSR in državam ljudske demokracije, so objavili zadnje dni vrsto fantastičnih izmišljotin o FLRJ. »Tempo«, »Momento«, »Gior-nale dTtalia«, »MeS6aggero Veneto« ter agencija »Astra« so si izmislili in objavili »vesti« o nekakšnih uporih v Jugoslovanski armadi, o nekakih sestankih predsednika vlade FLRJ maršala Tita z nekaterimi ameriškimi predstavniki na Jadranskem morju, o dozdevnih demonstracijah y Zagrebu, o oboroženih borbah v Banjaluki in drugih mestih Bosne itd.
Te izmišljotine, ki so jih oči-vidno in tendenciozno inspirirali imperialisti, so razširile zahodne novinarske agencije Associated Piess, United Press, Reuter in agencija France Presse. Na ta način so dale še enkrat »gradiva« tistim, ki se pri klevetanju nove Jugoslavije in njenih narodov ne upajo posluževati izmišljotin neofašističnih časopisov. Te vesti- pa so na široko razširili med drugim tudi degaullistična časopisa »L,Epo-que<« in »Le Pays«, Blumov »Popu-laire«, znani Mac Cornickov časopis »New York Daily News«, reakcionarni angleški časopis »Daily Express«, francoska časopisa »Humanite« in »Ce Soirc, avstrijski radio, avstrijski časopis pod nadzorstvom angleških oblasti »Das Steierer Blatt« itd. Take vesti, k.j izhajajo očividno iz istih virov ,60 objavili tudi budimpeštanski radio ter češkoslovaška časopisa »Prače« in »Lydove noviny«.
Te najnovejše klevete in surove izmišljotine jasno kažejo željo reakcionarnih mednarodnih krogov, da bi spričo zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v Parizu oblatili Jugoslavijo in še bolj povečali jez med državami ljudske demokracije. Največja sramota pa je, da so se na istih pozicijah znašli tudi nekateri komunistični časopisi, kakor n. pr. Humanite« in »Če Soir« ter nekateri časopisi in radijske postaje držav ljudske demokracije, ki z zlobnim užitkom prenašajo take lažnjive fašistične in reakcionarne vesti.
Grof Bernadotte v Jeruzalemu ubit
London, 18. sept. (Tanjug) Reuter poroča, da je bil posredovalec Organizacije združenih narodov v Palestini grof Folke Bernadotte pri prihodu židovski sektor Jeruzalema, ubit. Z njim je bil ubit tudi francoski polkovnik Beraux, član komisije opazovalcev OZN.
V Jeruzalemu je bilo po vesteh iz Tel Aviva dne 17. septembra eno največjih topniških streljanj po premirju. »New York Times« piše, da so pričeli Arabci streljati na okraje, naseljene z Židi, nakar so Židje odgovorili. Načelnik operativnega oddelka štaba zidovske armade polkovnik Ja-din je izjavil predstavnikom tiska, da je pričakovati, sodeč po obsegu vojaških priprav Arabcev, z obnovo obsežnih vojaških operacij v najkrajšem času.
Lake Luccess, 18. sept. Reuter poroča, da je prevzel dr. Ralph J. Bunch začasno dolžnost posrednika OZN v Palestini. V Jeruzalem je prispel s posebnim letalom eno uro po uboju grofa Bernadotta.
Jugoslovanskim novinarjem omogočeno sodelovanje na zasedanju OZN
Beograd, 18. sept. Jugoslovanski novinarji, ki 60 hoteli prisostvovati zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v Parizu, niso odpotovali z delegacijo FLRJ, ker jim francoska vlada ni hotela izdati potnih dovoljenj, čeprav so pravočasno opravili vse potrebne formalnosti.
Naše gasilstvo se mora v svojem nadaljnjem delu organizacijsko utrditi in sprejeti v svoja društva čim večje število novih članov iz vrst delavcev, kmetov in del. inteligence Delovno ljudstvo vlaga sleherni dan ogromne napore za zgraditev socialistične domovine. Gradimo tovarne, zadružne domove in druga industrijska in gospod, poslopja. Samo iskrica ali majhen plamenček zaradi malomarnosti.in neprevidnosti — pa ogenj uniči v kratkem času to, v kar delovno ljudstvo vlaga svoje napore. Zato preprečujmo požare, kajti tudi s tem čuvamo ljudsko imovino!
Pred Mwedonj«m Generalne skupščine OZN,
Poročilo Trygve Liea o delu Združenih narodov ne ustreza objektivnemu razlaganju trditev
Moskovska »Pravda« ostro kritizira poročilo generalnega sekretarja o delu
Organizacije združenih narodov
poslušno orodje angloameriškega blo- Nato je prišel na glasovanje predlog ka. ki hoče razbiti OZN. Poročila ge- o začasnem dnevnem redu, na kate-neralnega sekretarja OZN nikakor ni rem je bilo tudi vprašanje spopada
Moskva, 18. sept. (Tass) V članku z naslovom »Popačena slika pod krinko poročila« komentira »Pravda« poročilo Trygve Liea in pravi:
V zvezi z bližnjim tretjim zasedanjem Generalne skupščine OZN je objavil generalni sekretar Trygve Lie poročilo o delu organizacije, katere glavna administrativna moč je sam. Nihče ne zanika dejstva, da se je borba med silami demokracije, ki branijo mir in varnost narodov, ter silami reakcije, ki vodijo gonjo proti demokraciji in hujskajo na novo vojno, v zadnjih letih močno zaostrila. Prav tako ostro je izstopila tudi razlika med obema težnjama v zunanji politiki. Prvo predstavlja Sovjetska zveza, ki vodi demokratične sile in hoče okrepiti mednarodno sodelovanje, mir in varnost narodov in v zvezi s tem tudi OZN, dočim streme ZDA po svetovnem gospostvu, kar nasprotuje načelom in smotrom Združenih narodov. Prav to pa le tudi razlog, zakai le postala OZN torišče spopadov med obema nasprotnima težnjama v zunanji politiki.
Ali ustreza poročilo Trygve Liea zahtevam objektivnosti in pravilnega tolmačenja dogodkov na osnovi dejstev. Žal moramo na to negativno odgovoriti. V uvodu beremo o oceni splošnega položaja: »Združeni narodi so postali glavna sila, ki podpira enotnost kljub nasprotnim težnjam in pritiskom, ki streme po razbitju te enotnosti.« Generalni sekretar OZN ne karakterizira teh »nasprotnih teženj«, ampak jih vrednoti enako in vzbuja s tem napačen vtis, da sta obe težnji za razbitje enotnosti OZN. Prav tako ne navaja, kdo sta eksponenta teh teženj.
Kaj se je zgodilo in kaj se dejansko dogaja? Vzemimo vprašanje soglasnosti v Varnostnem svetu.
Trygve Lie se postavlja na stran angloameriškega bloka in podpira one njegove akcije, ki imajo namen obiti in kršiti Ustanovno listino Združenih narodov. To se prav tako jasno vidi iz delov poročila, ki govore o Grčiji, Koreji, Indoneziji in Palestini. Ves svet ve, da je tragični položaj grškega ljudstva pretežno posledica vmešavanja ZDA in Velike Britanije v grške notranje zadeve, ker te države obo-rožujejo in financirajo grške monar-hofašiste. Ves svet ve, da hoče znana »Trumanova doktrina« spremeniti Grčijo v strateško oporišče ameriške ekspanzije, v žarišče nove napadalnosti. Organizacija Združenih narodov ni ničesar ukrenila, da bi napravila konec tragičnemu položaju grškega ljudstva, kar so vztrajno zahtevale Sovjetska zveza In druge demokratične države, pač pa so sestavili znano »balkansko komisijo«, ki ima samo to funkcijo, da podpira klevetniške obtožbe proti severnim sosedam Grčije. Generalni sekretar Združenih narodov brani prav to »balkansko komisijo«, ki služi smotrom imperialističnih in-tervenclonistov v Grčiji.
Prav tako je čudno tudi stališče Trygve Liea v korejskem vprašanju. Trygve Lie prikazuje odhod komisije Združenih narodov v Korejo skoro kot' »uspeh«, čeprav mora vedeti, da ie ustanovitev te komisije v popolnem nasprotju z Ustanovno listino OZN in kršitev sporazuma glede Koreje.
Trygve Lie odobrava ustanovitev znanega »začasnega komiteja«, ki ga le sovjetska delegacija na drugem zasedanji Generalne skupščine OZN označila kot protizakonitega, ker je dobro znano, da je bil ustanovljen zaradi tega, da bi stopil na mesto glavne ustanove OZN _— Varnostnega sveta.
. Izjave v poročilu Trygve Liea, ki zadevajo tako imenovane »češkoslovaške dogodke«, so prav tako uslužne nasproti angloameriškemu bloku.
Višek odrekanju načelom in nalogam OZN pa je stališče, ki ga zavzema Trygve Lie do Marshallovega načrta. Sedaj je popolnoma jasno, da vodi »maršalizacija« evropskih držav ne samo k izgubi njihove gospodarske in nacionalne suverenosti, ampak tudi h • gospodarskemu in političnemu suženjstvu. In poleg tega vidi Trygve Lie v Marshallovem načrtu, ki kot železna zavesa deli zahodno Evropo od vzhodne, činitelja, ki olajšuje vzpostavitev »Nove Evrope« in vodi baje h gospodarski obnovi; Ustvarja se vtis, da generalni sekretar OZN Savno brani ukrepe, ki imajo namen škodovati Združenim narodom. Ustvarja se vtis. da je generalni sekretar OZN
mogoče sprejeti kot listino, ki bi ustrezala zahtevam objektivnega podajanja In pravilnega razlaganja dejstev. Poročilo odraža v popačeni sliki načrte angloameriškega bloka, ki si prizadeva, da bi Organizacijo združenih narodov spremenil v sredstvo svoje politike.
Varnostni svet razpravlja o hajderabadskem vptašanju
Pariz, 17. sept. Varnostni svet je imel včeraj sejo, ki ji je predsedoval predstavnik Velike Britanije Cadogan. Cadogan je predlagal, naj se potrdi začasni dnevni red, na katerem je vprašanje spopada med Indijo in Haj-derabadom.
Predstavnik ZSSR Malik je izjavil, da so najprej potrebni podatki o pravih vzrokih spopada med Indijo in Hajderabadom. Zastavil je Cadoganu več vprašanj, med drugim tudi vprašanje, kako je določen status Hajdera-bada v deklaraciji z dne 15. avgusta 1947 o neodvisnosti Indije, kakšni so odnosi med Hajderabadom in Veliko Britanijo, in ali so pri upravi Hajde-rabada britanski uradni svetovalci.
Cadogan je odgovoril, da je avgusta 1947 prenehala angleška suverenost nad Indijo in je Hajderabad sklenil 12 mesečni sporazum z Indijo. Pri upravi Hajderabada ni britanskih svetovalcev.
ned Indijo m Hajderabadom. Dnevni red je bil sprejet z večino 8 glasov, medtem ko. so se delegati ZSSR, Ukrajine in Kitajske vzdržali glasovanja.	,
Nato je dobil besedo predstavnik Hajderabada, ki je obtožil Indijo zaradi napadalne akcije in pozval Varnostni svet. naj stori vse,'da bo prenehal indijski napad proti Hajdera-badu. Predstavnik Indije je odrekal Hajderabadu pravico, da se obrača na Varnostni svet, češ da Hajderabad ni neodvisna država, marveč samo sestavni del Indije.
Zatem je bilo zasedanje odloženo na 20. september.
Hajderabadski knez kapituliral
Delhi, 17. sept. (Reuter) Predsednik hajderebadske vlade Mir Laik Alij je \z javil, da je hajderabadski knez sklenil opustiti nadaljnji odpor in je ob 17. uri po krajevnem času izdal svojim četam ukaz, naj ustavijo ogenj.
Po vesti Associated Pressa je hajdera-badska vlada odstopila. Knez je o svoji odločitvi, da preneha odpor obvestil generalnega guvernerja Indije in obljubil, da bo sestavil novo vlado.
Po vesteh iz Madrasa, Pune in Nagru-pa so vkorakale indijske čete v knezovo prestolnico Hajderabad.
Protest Enotnih sindikatov FLRJ proti aretaciji Mükosa Papadgasa
Beograd. 18. sept. (Tanjug) Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije je izročil grškemu kr. poslaništvu v Beogradu naslednje protestno pismo za atensko vlado:
»Delavski razred fci vse delovno ljudstvo FLR Jugoslavije je silno raz-hurila vest, da hoče atenska vlada protipravno postaviti pred naglo sodišče grške sindikalne voditelje, naj-doslednejše borce za zaščito delavskih in sindikalnih pravic, med njimi tudi generalnega sekretarja Generalne konfederacije dela Grčije Mikosa Pa-parigasa. Delavski razred Jugoslavije se pridružuje protestom milijonov delavcev vsega sveta proti aretacijam voditeljev del. razreda Grčije, ki jim sedaj grozijo z naglim sodiščem. Ko
nega ljudstva naše države, najodločneje protestiramo proti surovemu teptanju osnovnih državljanskih pravic in zahtevamo, da se Mikos Paparigas in drugi aretirani sindikalni voditelji izpustijo.
Hudi boji v Epiru
Atene, 18. sept. (Tanjug) Agencija Elefteri Elada poroča o operacijah demokratične armade:
Na področjih Mesovuni in Rola Maria v Epiru sovražnik nadaljuje z napadi, edinice demokratične armade pa mu odgovarjajo s silnimi protinapadi Sovražnik operira, s 6 bataljoni. 50 topovi, več eskadrami letal in velikim številom protitankovskih topov. V borbah je imel doslej več kot 200 mrtvih in ranjenih.
Monarhofašistične enote vdirajo na albansko ozemlje in skušajo napasti naše edinice z boka. Dne 15. septembra so z velikimi silami napadle naše postojanke na višinah Tanu in Ka-sfri. Po hudih bojih, pri katerih je zgubil sovražnik več kot 150 borcev, so zavzele naše enote nove obrambne položaje.
13.	septembra so izvršile enote de* mokratične armade bočni napad na /Sovražnika na področjih Jonovni in Karpag (vzhodna Makedonija — Traki ja). Naše edinice so razbile sovražnika in ga pognale na Lekari. V borbah 13. in 16. septembra je zgubil sovražnik na tem področju 580 vojakov.
Ameriški generali na fronti
Atene, 18. sept. (Tass) Predsednik senatske komisije ZDA za oborožene sile Garney, ameriška generala Pearson in Botner ter admiral Galfridge, ki so včeraj prispeli v Atene. odpotovali v spremstvu šefa ameriške vojaške misije v Grčiji Van Fleeta na
KULTURNI PREGLED * *
Ivan Setgeiević Tur gem ev:
»Mesec dni na krneli h«
(Nova premiera v našem gledališču)
Poleg nekaterih del, ki jih je vprizori-la naša Drama že v pretekli sezoni in ki jih bo naše gledališče ponovilo v predsezoni (»Tartuffe«, »šola za obrekovanje« itd.) je na sporedu tudi premiera komedije v petih dejanjih »Mesec dni na kmetih<, ki jo je napisal veliki ruski pisatelj preteklega stoletja 1. S. Turgenjev. To delo je naša Drama pripravljala že prejšnjo sezono. Premiera bo v četrtek, 23. t. m. v opernem gledališču.
Ivan Sergejevič Turgenjev se je rodil ▼ Orlu 28. oktobra 1818. leta. Prvo izobrazbo je dobival doma od učiteljev in guvernant. Srednjo šolo je končal v Moskvi, se vpisal na univerzo in tam končal tudi zgodovinsko-filološko fakulteto. Da izpopolni svojo izobrazbo, je odpotoval v Berlin. V svojih spominih pravi, da je odšel v tujino zato, da »se oddalji od svojega sovraga« in premisli, »kako bi ga mogel občutneje napasti«. »V mojih očeh je imel ta sovrag docela jasno
podobo: ta sovrag je bilo rusko tlačanstvo.«
Njegova pripovedna pesnitev »Paraša«, ki jo je izdal 1843. leta, mu je prinesla umetniško ime. Knjižno delo Turgenjeva v tem času je iskanje lastne umetniške osebnosti. Piše pesmi, povesti, gledališke igre, ocene, itd.
Zbirka povesti, ki je izšla pod skupnim imenom »Lovčevi zapiski«, mu je prinesla veliko popularnost, priznanje nenavadno nadarjenega mojstra in' prvorazrednega umetnika-realista. V tej zbirki je Turgenjev ožigosal tlačanstvo, a zato tudi občutil nasilje carske cenzure. Ta knjiga je bila glavni povod, da so ,ga zaradi nekega* njegovega pisma ob Gogoljevi smrti 1852. za nekaj časa priprli in ga nato pregnali v konfinacijo v domačo vas Spasskoje-Lutovinovo. V obtežilne okoliščine so mu šteli tudi to, da je živel v revolucionarnih letih, t. J. 1847 do 1850, v tujini.
Po nekaj letih se je njegovim prijateljem posrečilo, da so ga rešili pregnanstva. Leto dni nato, 1855., je vnovič odpotoval v inozemstvo. Odslej je živel večinoma v tujini (največ v Franciji). V tem času je tiskal nove povesti («Murnu«, »Zatišje« itd.) in roman »Rudin« (1856), ki je bil prvi v vrsti mnogih romanov, od katerih je bil vsak pomemben doživljaj v ruskem književnem življenju. Romani kakor »Plemiško gnezdo«, »Predvečer«, »Očetje in sinovi«, »Dim«, »Novina«, so vzbudili mnogo živahnih komentarjev, razpravljanj, priznanja, pa tudi kritike.
V inozemstvu je Turgenjev vzdrževal zveze z najbolj znamenitimi osebnostmi Rusije in zapada. Podpiral je emjgranle-revolucionarje. Bil je neprenehoma v središču zanimanja ruske kritike. Na zapadu pa je dobil prvi med ruskimi pisatelji naslov »velikega romanopisca«. Med svoje znance in prijatelje je štel skoraj vse tedanje francoske pisatelje-realiste (Prosper Mčrimee, brata Gon-court, Alphonse Daudet, Emil Zola, Maupassant, zlasti pa Gustave Flaubert). Proti koncu svojega življenja je pisal le še krajše novele in skice (Pešem zmagoslavne ljubezni«, »Klara Milič«). Zlasti so znane njegove »Pesmi v prozi«, ki jih je napisal 1882.
Umrl Je 3. septembra 1883. v Bougiva-
lu, truplo pa so prepeljali v Rusijo in ga pokopali v Petrogradu.
Čeprav trdijo poznavalci Turgenjeve-ga literarnega dela, da Turgenjev ni izrazit dramatik, ampak predvsem novelist in romanopisec, vendar so imele njegove drame in komedije velik uspeh na številnih svetovnih odrih. Zaradi svoje poetičnosti, liričnosti in risanja občutij, je Turgenjev predhodnik tiste dramatike, ki je dosegla umetniški vrh v delih Antona Pavloviča Čehova. Pa tudi v nekaterih prizorih socialno-kritičnih dram, ki jih je napisal Maksim Gorki, je najti nekaj odsevov take lirično-epične dramatike.
Med njegovimi gledališkimi deli, kakor so »Zajtrk pri imenitniku«, »Provin-cialka«, »Kjer je tanko, se rado strga«, »Tuji kruh« itd., je morda najboljša pet-dejanska drama »Mesec dni na kmetih«, ki jo je Turgenjev napisal 1855. leta, in jo kakor večino svojih del nazva! komedijo.
V tej komediji so mojstrsko prikazane razmere, v katerih je živelo rusko plemstvo sredi preteklega stoletja. Dejanje se godi na posestvu Islajeva v začetku štiridesetih let minulega stoletja. V hišo posestnika Islajeva in njegove žene Natalije Petrovne pride kot vzgojitelj njunega sinčka Kolje mlad študent Aleksej Nikolajevič Beljajev. V hiši živi tndi mladoletna varovanka Veročka, ki se ka-
kor Natalija Petrovna zaljubi v novega Koljinega učiteljp. Beljajev pa se v tej težki in mučni situaciji ne znajde in reši konflikt s tem, da odide.
Ob tej zgodbi je Turgenjev mojstrsko ka-rakteriziral več značilnih tipov iz življenja podeželskega, malega in propadajočega plemstva. Vsa Turgenjeva mehkoba, mojstrsko obvladanje psihologije ruskega človeka, globoko poznavanje človeškega srca, njegova svetovna razgledanost in izobrazba, vse kar je značilno za Turgenjeva-pisatelja, je našlo izraza tudi v tem liričnem odrskem delu. Tudi tu se pokaže mojster in umetnik Turgenjev kot plemenita j>ostava, pevec ljubezni, nagnjen k opisovanju erotičnih dogodb srca in čustev, pravi realist, vendar z rahlo romantičnim prizvokom.
Komedijo, ld jo je prevedel Josip Vidmar, je zrežiral dr. Branko Gavella. Načrte za sceno je na pravil Vladimir Ze-drinski. Zasedba:	Arkadij Sergejevič
Islajev (Jože Zupan), Natalija Petrovna (Mira Danilova), Veročka (Ivanka Meža-nova), Islajeva mati (Marija Nablocka), Lizaveta Bogdanova (Elvira Kraljeva), Schaaf, vzgojitelj (Bojan Peček), Raki-tin, hišni prijatelj (Slavko Jan), študent Beljajev (Stane Česnik), sosed Boljšin-cov (Janez Cesar), Spigelski, zdravnik (Stane Sever), Matvej, sluga (Nace Simončič), Katja, služkinja (Mila Karičeva).
epirsko in makedonsko fronto. Garney se je sestal s C-aklarisom, cd katerega je zahteval podrobna poročila o vojaških operacijah.
Bolgarska vlada odklanja preiskavo »balkanske komisije«
Sofija, 18. sept. (Tanjug): Minister za zunanje zadeve LR Bolgarije 5 asil Ko-larov je poslal generalnemu sekretarju OZN Trygve Lieu brzojavko, v kateri zavrača v imenu bolgarske vlade zahtevo posebne komisije OZN. da bi v zvezi z incidenti dne 5., 6. m 12. avgusta izvršila preiskavo onkraj meje. Bolgarska vlada poudarja, da ni spremenila svojega dosedanjega stališča do posebne komisije. Posebna komisija, kakor je zamišljeno, ne more ohraniti miru na bolgarsko-grški meji, kar dokazuje vrsta novih incidentov z grške strani.
16 članov Ljudske fronte aretiranih v Trstu Trst, 17. sept. (Tanjug) Agenti civilne policije so aretirali 16 članov Ljudske fronte Svobodnega tržaškega ozemlja, ko so se vračali iz Kopra (jugoslovanska cona), kjer so se udeležili obletnice ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja. Med aretiranimi sta tudi predsednik Fronte Sporer in glavni urednik »Trieste sera« dr. Mario Piccoli, ki ju dolže, da sta razširjala prepovedane letake.
Vodstvo Fronte je vložilo pri merodajnih oblasteh oster protest zaradi tega samovoljnega in nezakonitega ravnanja civilne policije.
Češkoslovaška bo plačala ameriške terjatve iz vojne Praga, 17. sept. (Tanjug). V Pragi je bil med ZDA ln češkoslovaško podpisan sporazum, s katerim so 11-klvdlrane ameriške terjatve za dobave vojnih potrebščin v okviru posojila in najema. Češkoslovaška bo iz* plačala ZDA 8,648.072 Kč.
Amerika se opravičuje Abesiniji
Washington. 17. sept. (Reuter) Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA je po uradnem protestu abesinskega poslanika v Washingtonu izrazilo svoje »obžalovanje« v zvezi z incidentom, ki 6e je pripetil pred dnevi na konferenci ameriškega združenja za pospeševanje znanosti, ko so abesin-kemu poslaniku A. H. S. Himru sporočili, naj zaradi svoje polti iakoj zapusti dvorano
OPOZORILO UDARNIKOM, RACIO-NALIZATORJE.M IN NOVATOR.JEM V'GOZDARSTVU IN LESNI INDUSTRIJI TER PRIJAVLJENIM UDELEŽENCEM ZA DANAŠNJO TEKMO TESACEV. ZBOROVANJA IN PRIREDITVE OB ZAKLJUČKU TEDNA GOZDARSTVA
Vsi udeleženci tekme tesačev. zborovanja in prireditev naj se ob prihodu vlaka na ljubljansko postajo obrnejo na tamkajšnje reditelje, ki jim bodo dali potrebna navodila in pojasnila ter jih napotili v Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo, Ljubljana, Cankarjeva 18. kjer dobe udeleženci spored tekme tesačev. zborovanja in vseh prireditev ter tudi nakaznice za prehrano.
Republiški štab za organizacijo dela v »Tednu gozdarstva«.
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje dne 18. septembra: Ohmočje visokega zračnega tlaka s® razprostira od Azorov preko zapadne Evrope in Alp do Balkana. Severno od tod Pa se hitro elliljejo depresije z viharnim vremenom. Ena od front, ki izvira z depresije s središčem nad Baltikom, je dosegla Nemčijo In se zelo hitro premika proti jui-ovzhodu. Jutri Im ta fronta vplivala na- vreme v biorenijl.
Vremenska napoved za nedeljo. 19. Aept.: Peohlačitev Na štajerskem. Dolenj, «kem in v območju Kamniških Alj, nekaj dežja, driiffod brez bistvenih padavin. V tolminskem okiajn delno jasno. Popoldne po vsej Sloveniji izboljšanje.
Glavna naloga pri
dohodnine kmetom
Pomembne «o sprememb« ki «o ■ novimi uredbami In navodili izvrtane v naši dohodninski politiki. Te spremembe so izraz nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma v naši deželi, plod naših izkušenj iz lafi.sko-letne davčne kampanje in končno tudi sprememb, ki so se izvršile v Zveznem ministrstvu za finance z od-strnitvijo bivšega ministra Žujeviča.
Dohodnina postaja, če tudi je še vedno močna proračunska postavka, predvsem vse važnejše orožje delavca in malega kmeta v borbi proti izkoriščevalskim elementom. To je glavna naloga ki se je moramo zavedati pri letošnji odmeri dohodnine kmetom.
Predvsem lahko ugotovimo, da se tega orožja ne poslužujejo pravilno tam, kjer rešujejo naloge prakti cistično, kjer niso uvedli načrtnega dela v vsak postopek in v delo slehernega uslužbenca.
Lanskoletno odmero dohodnine kmetom smo upravičeno imenovali »davčno kampanjo«. Če tudi so bili roki s strani Ministrstva za finance tesno postavljeni, je bila Vendar skrbno pripravljena. Toda na terenu se je reševala vsaka faza kampanje v zadnjem trenutku. Tako dela ni bilo mogoče izvršiti drugače kot kampanjsko in brez resne politične priprave. Saj so bili zato tudi objektivni razlogi, kakor n. pr. pomanjkanje kadra in politična šibkost finančnih uslužbencev; v enem letu ie bilo treba izvršiti odmero za tri leta. Ponekod finančna poverjeništva niso pravilno vodila diferenciacijo, ki jo je na vasi stopnjevala odmera dohodnine, direferciacijo, ki je pričela zavzemati že zelo ostre oblike. Vaški špekulanti so se poslužili vseh metod, od zavajanja in podkupovanja še kolebajočih srednjih kmetov do histeričnih izpadov na množičnih sestankih. Sčuvanje malih in srednjih kmetov proti dohodnini so marsikje vodili iz župnišč, od koder so hoteli tudi ob tei priliki organizirati odpor proti ljudski oblasti in za interese vaških bogatašev. Vse to bi morali ljudski odbori predvidevati in temu primerno usmeriti svoje delo in delo finančnih poverjeništev. Izgovor na objektivne težave v glavnem ne drži.
iie lani je bilo vidno, da lahko olajšamo borbo predvsem s temeljitejšo pripravo terena. Dosedanji kampa-nijski način dela za tako borbo ni primeren, ker ne daje časa za politično pripravo, vrinjajo se napake, uspeh ni popolen, ker se akcija nujno razvleče preko roka v katerem, bi morala imeti zaželje-n uspeh. Ker je tudi dohodnina orožje delovnih ljudi, delavcev in malih kmetov v borbi za socializem, mora biti tudi odmera dohodnine v njihovih rokah. Zaman tolmači finančni uslužbenec svoje strokovne prijeme, če množica ni razumela smisla ukrepov, če ne vidi v njih poti za dosego svojih ciljev v borbi proti izkoriščevalcem.
Odmera dohodnine neposredno posega v razredno borbo na vasi. Odtod živ interes delovnih množic in njihovih sovražnikov za vsa vprašanja, Id so v zvezi z našo davčno politiko. Nešteto primerov kaže, da naši ljudski odbori tej potrebi_ množic ne znajo vselej zadostiti. V referatu na posvetovanjih okrajnih ljudskih odborov o sistemu in metodah dela, je podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije tovariš Stane Kavčič pokazal na vzroke, ki v celoti drže tudi v tem primeru.
Pravilna odmera dohodnine je možna samo z mobilizacijo delovnih množic na vasi, ki bodo dohodnino same odmerjale in to prav gotovo ne v korist, ampak v škodo vaških špekulantov. Zato je nemogoče dobro organizirati odmero dohodnine kmetom brez pomoči partijskih in brez sodelovanja naših množičnih organizacij.
Naše republiško politično vodstvo je v lanskoletnih naporih jasno videlo nedostatke, ki so se pojavljali kljub premišljeni in pravilni politični liniji. Slaba je bila evidenca, ki daje v akciji pregled _ in omogoča pravočasno intervencijo; nismo se držali postavljenih rokov: v davčne komisije se nam je vrinjal vaški bo-
fataš in od tam vplival na razpolo-enje srednjih kmetov, ter z lažnimi
vestmi, izkrivljenimi tolmačenji in tudi a strahovanjem skušal pritegniti celo malega kmeta; kmečke delovne množice niso bile primerno poučene; izterjava ni bila pravilno izvajana, Radi teh napak se je akcija zavlekla prav do danes. Poprava odmere je sledila popravi. Mali kmetje in pretežen del srednjih kmetov je poravnal svoje obveznosti, bogati kmetje pa se še sedaj izmikajo.
Sedanjo akcijo morajo začeti okraji z izterjavo zaostankov pri bogatih kmetih, ki še do danes niso poravnali svojih obveznosti, med tem ko plačujejo mali kmetje že akontacije za 1.1948. Takih bogatih zaostankarjev ima n. pr. okraj Ptuj čez 1200, okraj Radgona blizu 400 itd. Ljudstvo v teh okrajih se razumljivo pritožuje čez tak način izterjatve. v Lendavi.
lici in drugod primerov ni.
Ljubljani - oko-takih nedopustnih
S pripravami za odmero dohodnine je letos začelo ministrstvo za finance že zgodaj. Kljub navodilom pa vrsta ljudskih odborov ni razumela važnosti političnih in tehničnih priprav, še dalje dovoljujejo nekateri ljudski odbori, da jih slabi zastarela organizacija službe, birokratizem in prakticizem v finančnih poverjeništvih in izvršujejo naloge brez m-obilizadje množic.
Poglejmo nekoliko takih primerov. Že od srede junija imajo ljudski odbori nalogo, da sestavijo davčne komisije. Ta naloga še ni povsod izvršena, še malomarneje so pazili na sestav davčnih komisij. V krajevnih davčnih komisijah je v Sloveniji le 69 »A> malih kmetov in delavcev. ostali so bogati in srednji kmetje. Zahteva malega kmeta: ,niti enega vaškega špekulanta v davčne komisije' je upravičena. Medtem pa so sestavljene naše krajevne komisije tako. da je potrebno spremeniti v črnomeljskem okraju sestav kar tridesetih komisij, v Ilirski Bistrici je sestav zelo slab. v Radgoni se je vrinilo v komisije večje število bogatih kmetov, v Križevcih ima predsednik komisije 26 ha zemlje itd.
Premalo je skrbi za sestavo in delo davčnih komisij. In kjer ni skrbi in načrtnega dela. kjer so se v komisije vrinili razredno nasprotni ali kolebljivi elementi, tam bo delo neprimerno težavnejše in dolgotrajnejše. zahtevalo bo več napora vsega okrajnega aparata, stalnih političnih in upravnih posegov ves čas odmere in plačevanja dohodnine. Zadnji čas je. da se spremeni odnos do davčnih komisij, ker te napake sedaj še lahko odstranimo in s tem preprečimo lanski stil kampanj«.
Dobro postavljene krajevne komisije večkrat zaman pričakujejo pravilnih političnih instrukcij. Okrajne komisije, ki so prenatrpane z drugim delom, jih ne morejo im jim ne nudijo pomoči. Na teren pošiljajo uslužbence. ki tolmačijo samo tehnični postopek za odmero dohodnine. V Maribor - okolici je vodil dve sektorski konferenci poverjenik, ostale pa uslužbenci finančnega poverjeništva. V Radgoni in Šiški sta okrajna ozir. rajonska komisija popolnoma nepoučeni. Komisija v Ilir. Bistrici z delom še ni niti začela.
Okrajni in krajevni ljudski odbori bi že morali sestaviti svoje operativne plane. Tega pa še niso napravili niti okraji Jesenice, Radgona, Maribor - okolica in RLO šiška' kaj šele njihovi krajevni ljudski odbori.
Ker je dohodninska politika na vasi važno orožje naše borbe, je razumljivo, da povzroča omalovaževanje te akcije škodo vsem ostalim našim akcijam. Nujno je. da so izvršni odbori o nastalih problemih in napakah, ki se pojavljajo, dobro in hitro poučeni in da sami odločajo o ukrepih. Napačno pa bi bilo pri tem zanemarjati važnost tehničnega aparata. Finančno poverjeništvo, mora biti o svojih nalogah pravočasno obveščeno. Potrebno je, da pridejo okrožnice in druga navodila čim hitreje na finančno poverjeništvo, brez zastoja nekoliko ur ali celo dni. kakor se je to zgodilo z brzojavnim naročilom v grosupeljskem okraju.
Zavedamo se lahko, da bo sovražnik skušal ovirati tudi letošnjo
akcijo. Pri t«m mu pomagajo birokratizem, površnost m brezbrižnost, ki so še doma y nekaterih naših uradih. Zato je nujna stalna kontrola. Lep primer za to so člani sindikata ljubljanske pošte, ki so preprečili pošiljko šestih depeš iste vsebine na okraj Celje, ki jih je poslal brezvestni uradnik ministrstva za finance. Ob tej priliki je ministrstvo za finance ugotovilo, da je bil tudi MLO Ljubljana o važnejših nalogah obveščen brzoj a smo namesto telefo-nično. kar je hitrejše in cenejše.
Priprave za odmero dohodnine so trajale po navodilih ministrstva za finance že od januarja t. L pa do
10.	t. m., ko se je začela davčna odmera na terenu. Težišče je sedaj na delu davčnih komisij, ki morajo pripraviti do 10. oktobra odmerne predloge. Sedaj je naloga naših delovnih kmečkih množic, da zahtevajo odstranitev zadnjega vaškega špekulanta iz davčne komisije, izvršni odbori bodo iniciativno podprli take zahteve našega delovnega kmečkega človeka. Od te množične kontrole in sodelovania naših ljudskih odborov pri tej akciji, ki mora poglobiti diferenciacijo na vasi. zavjsi, kako bo pripravljena faza množičnih sestankov v dobi od 10. do 31. oktobra ki ji bo sledilo plačevanje in izterjava dohodnine.
Teh nekaj kritičnih pripomb je nujnih prav sedaj, ko se začenja najtežja borba za pravilno delovanje davčnih komisij na terenu. Treba pa ie ugotoviti tudi to da so okrajni ljudski odbori izvršil1 že doslej velikansko delo, ki nam jamči, da bo letošnja odmera dohodnine v primeru z lansko pravilnejša in zato v rr-rmčno korist malega !n srednjega kin.ta da bo torej dohodnina izvršila svojo politično nalogo in poglobila diferenciacijo na vasi. To pa je za nas najvažnejše.
Janko Dekleva
Spekulacija je glavni krivec pomanjkljive preskrbe % vinom
Smo v času pred novim, letošnjim pridelkom vina. Zdi se nam pravilno, da ob tej priliki tud: kritično pregledamo usodo lanskoletnega pridelka. To je potrebno predvsem, da se bomo izognili težavam in napakam v bodočnosti. Istočasno pa se bo bralec lahko prepričal kako napačne m smešne so neosnovane verzije o fantastičnJi količinah vina, ki ga baje .odžira' izvoz notranji potrošnji.
Celotni pridelek vina (neupošte-vajoč direktorje: šmarnico itd.: je na področju LR Slovenije znašal v letu 1947 — 100 %. Fri tem je namenoma vzet minimalni srednji hektarski donos v višini 22 hi. Č- cd bijemo od celotne proizvodnje \ina 20 % za katere predpostavimo da so jih porabili proizvajalci sam', nam ostane od celotne proizvodnje 80 « o Ta količina predstavlja glavni predmet naše obravnave. Od omeni) rih 100 % je uspelo zajeti paši odkupni mreži le 40 o/», kar je razvidno iz podatkov o plačanem davku na promet proizvodov. Disiriim-cija regularno zajetih količin torej 40 % celotne proizvodnje, nam izkazuje. da je od tega šlo 73»/» za notranji konzum, a le 27 % za izvoz
Iz tega sledi, da dosega srednja letu poraba na prebivalca LB Slu vtn'je v letu 1948 predvojno srednjo letno porabo, upoštevajoč pri tem le regularno zajete koFčine Toda tej srednji letni porabi na pre-biva'ca LR Slovenije moramo pri šteti tudi od nezajetih 40 % celotne proizvodnje vsaj še 36»/», ki je bilo porabljenih mimo regularnega odkupa in distribucije. To se pravi, mimo davka na promet proizvodov. Za 4 % celotne proizvodnje predpostavljamo, da je še v privatnih kleteh, čeprav je za to malo verjetnosti. Upoštevajoč torej tudi te količine, ki so dejansko bile porabljene, se
Gradnja zadružnih domov v Črni gori, Bosni in Hercegovini
Ravno tako kot pri nas v Sloveniji po ostalih bratskih repub.ikah — kmetje zadružniki dosegajo ogromne uspehe. Desetine že zgrajenih zadružnih domov nam to dokazuje. Tudi v ostalih naših republikah se kujejo v uporni borbi za čim prejšnjo dograditev zadružnih domov novi ljudje, katerim ni nobeno delo pretežko. ker se zavedajo, da delajo za skupnost, za razvoj zadružništva, s katerim bomo zgradili socializem na vasi.
V	Ljudski republiki Črni gori je bila letos predvidena gradnjo 50 za. družnih domov. Poleg tega pa so zadružniki na svojih letnih skupščinah sprejeli obveznost, da bodo zgradili še 11 domov. Od tega je 40 domov večjega tipa. Na čast ustanovnega kongresa Komunistične partije Črne gore je III. plenum Izvršnega odbora Ljudske fronte Orne gore sprejel obveznost, da bodo do 4. oktobra pod streho vsi zadružni domovi v republiki.
V	okrajih, kjer so pravočasno pričeli z delom in so že v zimskih mese. tih pripravljali material iz lokalnih virov, bo ta obveznost izpolnjena še prej. Pri tem prednjačijo primorski okraji, kjer jih zimsko vreme ni oviralo prj delu. V Crni gori je danes
zadružnih domov pokritih, 7 dozidanih, na šestih dograjujejo prvo nadstropje, na 14 zidajo pritličje, na ostalih pa zidajo temelje.
Zadružniki Crne gore so pri gradnji zadružnih domov posvetili vso skrb nabavi materiala iz lokalnih virov. Tako so dobili 11.879 m» kamenja, 7543 m3 peska, 10,034.167 kg apna in 1895 m3 gradbenega lesa. Po okrajih zbirajo tudi hrano, žito, krompir, povrtnino, mlečne proizvode in drugo, kar porabijo za prehrano mladinskih in frontovskih delovnih brigad, ki živijo na gradiščih.
Da gradnja ni hitreje napredovala, je vzrok gradnja železniške proge Nikšič—Titograd, ki je največji objekt v prvem petletnem plenu LR Crne gore. Za to akcijo je Ljudska fronta mobilizirala vso delovno silo. Proga je bila izročena prometu šest
dni pred rokom. Ljudska fronta je tudi mobilizirala delovno silo za delo pri gozdnih cestah in železnicah. — Takoj po končanih delih na progi so v Crni gori formirali frontovske in mladinske delovne brigade na gradiščih zadružnih domov, kar je tudi pripomoglo, da so danes pri gradnji zadružnih domov v LR Crni gori dosegli že velike uspehe.
V	Ljudski republiki Bosni in Hercegovini bodo do kongresa KP Bosne in Hercegovine zgradili vse zadružne domove. Gradnja zadružnih domov v LR Bosni in Hercegovini je zajela
150.000	delovnih ljudi na vasi, ki so s tem dokazali svojo veliko politično zavest jn predanost naši Partiji.
V	krajih, kjer delo dobro poteka, se dobro razvija tudi kulturno prosvetno delo med graditelji. Grad.teiji okraja Šamac so sprejeli obveznost, da bodo do kongresi KP Bosne in Hercegovine popolnoma dogradili 4 domove, ostale 4 domove pa bodo pokrili, popolnoma izdelali pa do dne 29. novembra. Dobro napreduje gradnja tudi v okraju Rogatica, ki je napovedal tekmovanje vsem okrajem vzhodne Bosne.
Tudi delavci so pravilno razumeli pomen gradnje zadružnih domov in so že pričeli uresničevati svoje obveznosti. Največje delo so pri tem opravili delavci na žagah, ki so prostovoljno razžagali ves gradbeni les. Tudi sindikalne podružnice tovarn so častno Izpolnile svoje obveznosti in Izdelale veliko število stolov za zadružne domove. Pri tem prednjači stolarska delavnica v Prijedoru, ki je svoje obveznosti visoko presegla. — Tudi sindikalne podružnice ostalih strok častno izpolnjujejo svoje obveznosti. Tako je sindikalna podružnica uslužbencev državnega knjigovodstva v Bosanskem Grahovem organizirala svojo brigado, ki je dala pri zadružnih domovih že veliko število prostovoljnih delovnih ur. Sindikalna podružnica kontrolne komisije je poklo. nila za zadružne domove dva radioaparata in večje Število knjig.
srednja letna poraba na prebivalca
LR Slovenije dvigne za 60»/» nad srednjo letno porabo pred vojno.
Dosedaj je bilo govora le o plemenitih vinskih sortah. Če pa dosedaj prikazanim rezultatom prištejemo še vsaj 9 % direktorjev (šmarnico. Clintona itd.), nadalje 2000 vagonov (20 milijonov litrov) sadjevca in preko 2 milijona litrov žganja, likerjev, ruma, konjaka in ostalih alkoholnih pijač, se približujemo predvojni srednji letni porabi vina v Franciji, ki je kot največji svetovni povpreček dosegala 156 litrov na prebivalca. Pri vsem tem pa moramo imeti v vidu. da je število pivcev vsaj za eno tretjino manjše od skupnega števila prebivalcev, na katere je izračunana srednja letna poraba (zmanjšanje za eno tretjino odpade na otroke itd.).
Kakor smo že uvodoma omenili, je zajel izvoz od letošnjih odkupljenih količin le 27»/», dočim znaša procent zasežen po izvozu z ozirom na celokupno proizvodnjo v letu 1947 le slabih 11%.
Takšna so torej dejstva v zvezi s proizvodnjo odkupom in distribucijo vina. Sedaj pa poglejmo stvar globlje. Dosedanji prikaz ne predstavlja le mrtvih številk, ki naj sluT žijo samo sebi. Ta prikaz jasno govori o napakah in težavah, predvsem pa o protizakoniti in škodljivi špekulaciji z vinom.
Na prvem mestu se moramo zaustaviti na 40 »/o celotne proizvodnje. ki niso bili zajeti po redni odkupni liniji ministrstva za trgovino in preskrbo LRS. Ta ogromna količina vina predstavlja predvsem presenetljivo izpričevalo špekulacije privatnega sektorja z vinom. Tu vidimo, koliko desettisočev sodov in .flaškonov' raznih velikosti je .zdrknilo' mimo davka na promet proizvodov. Toda to ni edina težka posledica črne trgovine z vinom. Ne mnogo manjša škoda je prizadeta skupnosti s tem. da te količine niso bile porazdeljene smotrno ter da tako v večini primerov niso prišle v roke osnovnih množic delovnega ljudstva. V tem se skriva torej glavni. a ne edini vzrok pomanjkanja vina v regularnem konzumu. Vsekakor je delovanje špekulantov v tako velikem obsegu bilo omogočeno ne le zaradi premale budnosti poklicnih finančnih in oblastvenih organov, temveč predvsem zaradi pre-male budnosti nas vseh. Prav te
ogromne količine vina, ki so jih odtrgali socialistični trgovini špekulantski kanali, govore o potrebi ostre borbe proti špekulantom v bodoče tudi na tem polju.
Kot drugo, ki je razvidno iz podatkov, je nepopolnost ali bolje rečeno slabost dosedanje odkupne organizacije na tem področju. Odkup vina bo sicer v bodoče zaradi vezanih odkupnih cen v izključno vinogradniških in pasivnih predelih olajšan, s čimer pa ni odstranjena potreba po izboljšanju odkupne organizacije vina. Tu je treba omeniti, da so predeli, kjer je vinarsko za-drušništvo močno razvito, prodali vsekakor zadovoljive količine. Saj je procent zajetja v mariborskem, ormoškem in ljutomerskem okolišu dosegel tudi do 80 % proizvodnje.
Kot tretjo hibo, ki je podprla neredno preskrbo notranjega trga z vinom je smatrati neplansko porazdelitev razpoložljivih količin. Ta pomanjkljivost je prišla konkretno do izraza v tem, da so bile v prvih petih mesecih po .Martinu' dane na razpolago notranjemu trgu daleko prekomerne količine. To je namesto zmernega uživanja vina imelo za posledico škodljivo pijančevanj. Torej tudi to je eden vzrokov sedanjemu pomanjkanju vina.
Kakor že rečeno, ni dvoma, da bodo te izkušnje s pridom uporabljene že ob novem vinskem pridelku, ki je pred nami. Da bi bilo uspehu pomagano tudi z boljšimi prijemi pri zajetju davka na promet proizvodov, je jasno. Predvsem pa je potrebno osloniti zajetje vinskega pridelka na zadružno — kot ljudsko gospodarsko organizacijo, ki bo vnesla v odkup tudi največ smiselnega dela ter obenem izvršila smotrno sodobno vzgojo vina. Tako bo dosežena boljša kakovost in s tem tudi boljša cena. ki je v skladu s socialističnim nagrajevanjem. Čim ma-sovnejša bo sistematična vzgoja vina, vse manj bo priložnosti potvarjanja ter 'zlorabi vina od strani špekulantov. Brozganju in potvarjanju vina, ki vodi v pijančevanje in rušenje zdravja je treba prav tako kot ostali špekulaciji napovedati vojno.
Ob koncu moramo poudariti še dejstvo, da se relativno povišanje standarda širokih množic odraža tudi v znatnem povečanju konzuma vina v primeri s predvojno dobo. Vse okolnosti torej ponovno narekujejo potrebo po revolucionarnem povečanju vinske proizvodnje.
S prav Ido izvedenimi vol tvarni se bodo naše žene dobro priprav ie za ili konsres AFŽ Slovenile
Poročali smo že, da bo 12. in 13. decembra v Ljubljani III. kongres Antifašistične fronte žena Slovenije.
Pred kongresom bodo volitve v vse odbore organizacije AFŽ Slovenije.
Že V. kongres Komunistične partije Jugoslavije je poudaril važnost političnega, kulturnega in vsestranskega dela med ženami ter sprejel v svoj program sklepe, da se bo Komunistična partija posebej borila za vsestransko krepitev aktivnosti AFŽ.
Ker pomenijo volitve v odbore AFŽ tudi utrditev OF in obenem izvajanje sklepov V. kongresa KPJ, jim moramo posvetiti vso pozornost. Važno je predvsem, da bodo volitve dobro kadrovsko pripravljene in da bo udeležba na njih polnoštevilna. Pri sestavi predlogov bo treba paziti na socialni sestav žena, ki bodo izvoljene v nove odbore, na njihovo voljnost in možnost dela v organizaciji, na njihov odnos do ljudske oblasti in do izvajanja njenih ukrepov. Žene, ki so se v raznih akcijah dobro izkazale, in imajo ugled pri ostalih ženah, bodo prav gotovo uspešno delale in bo od njihovega dela zavisel v bodoče napredek celotne organizacije AFŽ.
Ker hočemo z vsem predkongresnim delom ter z volitvami utrditi organizacijo AFŽ, bomo morale na vseh pripravljalnih votivnih sestankih kritično obravnavati dosedanje in bodoče delo organizacije. Prvenstveno bo treba na teh sestankih seznaniti žene z
nalogami, ki jih je pred organizacijo AFŽ postavil V. kongres Komunistične partije Jugoslavije. Te naloge bo treba prilagoditi terdnskim razmeram in sprejeti konkretne naloge za delo.
Za III. kongres AFŽ Sloven je pa se bodo žene na predvolivnih sestankih pripravile tudi z večjo mobilizacijo žena v borbi za mir. za katerega se bore vse demokratične sile sveta. Borba za krepitev svetovnega miru pa pomeni borba za naš plan. ker bo ie gospodarsko močna Jugoslavija lahko uspešno kljubovala hujskačem nove vojne.
Utrditev organizacije AFŽ pomeni obenem tudi utrditev Osvobodilne fronte, zato se bodo morali na te volitve resno pripraviti tudi vsi okrajni aktivi Osvobodilne fronte.
Napačno je mišljenje, da so volitve v odbore AFŽ samo stvar žena in jih zato nekateri odbori OF prepuščajo izključno ženam. V vsem svojem delu in predvsem pri takih odločujočih volitvah mora imeti AFŽ množično oporo zlasti v Fronti.
V vsem tem delu, v pripravah za volitve in za III. kongres AFŽ bodo naše žene tekmovale v točkah, ki so si jih postavile po prqgramu sklepov V. kongresa KP Jugoslavije.
Volitve v odbore AFŽ pa morajo biti obenem tudi ena izmed točk tel* movanja, ki ga bo Osvobodilna fronta razvila v čast II. kongresa KP Slovenije.
Poidimo na gozdarsko v azstavol
Na napeti žici čez Cankarjevo ulico |e pred ministrstvom za gozdarstvo In lesno industrijo prežeče obvisel tovor lelovih hlodov. Ta značilna podoba iz naših gozdov’ pozdravlja delovne ljudi in jih vabi na gozdarsko razstavo. ki jo naš ogromen gozdarski in
Pred ministrstvom za gozdarstvo tai lesno Industrijo vabi tovor jelovih hlodov na žičnici na razstavo
lesni delovni kolektiv z ministrstvom na čelu prireja ob zaključku sijajno uspelega drugega »Tedna gozdarstva«.
Novi delovni ljudje, ki jim je na poti v socializem zaupana skrb za gozdove in naložen ogromen plan gozdarske in lesne proizvodnje, so vzpodbudni, originalni in prizadevni. V dveh »Tednih gozdarstva« so z neumorno mobilizacijo navdušili tisoče in tisoče delavcev v tovarnah, podjetjih, pisarnah in ustanovah, po vaseh in kmečkih hišah in jih popeljali na delo v gozdove. Tisoče in tisoče so naučili, kako je treba vzljubiti gozd in delati zanj. Za navrh so poleg tekme tesačev priredili krasno razstavo, ki naj Ljubljani pokaže v miniaturi naš gozd, lesno proizvodnjo in vso razsežno problematiko gozdnega gospodarstva. Med hlodi in debli, ki so jih naši gozdarji kdo ve kod posekali in sedaj postavili ob marmornate stene na vhodnem stopnišču gozdarskega ministrstva, začuti človek moč, trdnost in veljavnost našega gozda. Na teh deblih sloni velik kos našega gospodarstva, ta debla nam bodo izdatno pomagala v bitki za našo socialistično bodočnost! Kako nepregledna je vrsta velikih in drobnih koristi, k)i jih ta debla dajeio dan za dnetn vsemu delovnemu ljudstvu. Postavi si hišo. pomagalo ti je deblo, zgradi novo progo, deblo je dalo pragove, sedi na stol in za mizo, sedel si na deblo, poglej deco, ki se smeji ob pisanih igračah, dalo jih je deblo, prižgi žveplenko, zagorelo Je deblo!
Med te hlode so na razstavi naši gozdarji potisnili tehniko, moderne stroje, ki jih naša socialistična industrija kuje za obdelavo lesa. Z vsakim letom bo našemu gozdnemu in lesnemu delavcu lažje in lažje delo. Kdo bi ne bil vesel modernega rezkalnega in vrtalnega stroja! Pa velik brusilni stroj — samo potisneš vanj žago in nabrusi ii zobe kakor živ avtomat. In motorne žage. to sijajno orožje mladinskih brigad, ki na Pokljuki, Jelovici in drugod s tolikim delovnim žarom izpolnjujejo petletni plan! Že samo ob teh primerih čutiš, kako socialistična tehnika in industrija podpirata naše gozdno gospodarstvo, ga dvigata na moderno ravan, zboljšujeta in poce-njujeta.
Veliki zemljevidi z raznobarvnimi progami, preseki in kolobarji pokažejo obiskovalcu razstave vso našo gozdno površino. Pred temi zemljevidi čutiš, da slovenska zemlja ni revna. Za temi zelenimi, rumenimi, rdečimi progami na zemljevidu leži naše prostrano smrekovo, bukovo, hrastovo in vse lesno bogastvo. Naloga petletnega plana pa nam pove. da nam to bogastvo brez truda ne pada v naročje. Samo pri urejevanju gozdov nas petletni plan zadolžuje: »Premeriti, popisati in določiti prirast in donos na površini najmanj 360.000ha!« Zraven zemljevidov se v epruvetah in steklenicah lesketa semenje vseh vrst gozdnega drevja. Miniaturna gozdna drevesnica ti pokaže, kako je treba od semena do sadike skrbeti za obnovo gozdov, za pogozdovanje. V načrtih, miniaturnih jezovih in regulacijskih ponazoritvah spoznaš način borbe proti hudournikom, ki razkrajajo naša gozdna
Model moderne gozdne žičnice, ki omogoča najhltrejöl in najcenejši transport lesa iz gozdov
pobočja. Ko hodiš od mize do mize, se seznanjaš s preprostim in modernim orodjem in pripravami, ki služijo našemu delavcu, gozdarju, logariu in inženirju pri delu v gozdu.
Za borbo proti najhujšeniu gozdnemu škodljivcu lubadarju je tov. Jože slander izdelal originalno pripravo. Z njo ugotavljajo biološki razvoj luba-',',-'a, njegovo rast. rojitev, številčnost d. ter na podlagi izsledkov določalo način in časovne termina borbe proti škodi ivcu. S pomočjo te nove metode dela v Sloveniji že 8 postaj, na
Pokljuki, v Trnovskem gozdu. Litiji in drugod.
Delavci z gozdnega gospodarstva Sv. Lucija ob Soči so izdelali model ustroja in mehanizma velike žičnice v Kneži. Že sam model ti pokaže, kako sijajna stvar je takale gozdna zračna železnica, po kateri drsijo v dolino tisoči kubikov lesa. Z žičnicami bomo v petletnem pianu modernizirali transport lesa iz naših gozdov, s temi zrač-:imi žele ricami bomo prodrli v naj-iiolj skrite gozdne grape in soteske in dvigali iz njih ogromne posekane gmo-
te lesa. Te žičnice nam bodo pomagale pri socialistični preobrazbi gozdnega gospodarstva. Z njimi bomo dvigali les iz vseh tistih gozdnih predelov. kamor nekoč pogoltni kapitalist ni zašel s svojo sekiro, ker bi mu ondi posekani les vrgel premalo tolstega dobička.
Po mizah in policah vidiš za čuda proizvodov, ki jih daje gozd. Ko ogleduješ vezane plošče, furnirje, kopita, lesene jermenice, glasbila, lesene igrače, parkete, lesovinske plošče in neštete druge izdelke, čutiš visoko ravan naše lesne industrije. Naši šahisti naj si pogledajo prekrasno šahovsko mizo, glasbeniki in muzikanti pa odlično izdelana glasbila. Kaj vse znajo narediti delavske roke v slovenjegraški tovarni meril in šolskih ter pisarniških potrebščin! Lepe fotografske povečave ti pokažejo gozd in našega vrlega gozdnega in lesnega delavca. Knjige in brošure ter revija »Gozdarski vestnik«, ki se vrstijo Po mizah, ti povedo, kako naši strokovnjaki in naši gozdarski inženirji neumorno znanstveno" delajo za dvig gozdnega gospodarstva.
Lepo organizirana gozdarska razstava je sicer manjšega obsega, vendar pa nudi vsakomur celoten pregled našega gozdnega gospodarstva in lesne industrije. Obiskovalcu pokaže napredek in stalni vzpon gozdnega gospodarstva. zlasti lesne industrije. Ko človek zapušča to razstavo, čuti, kako se naše gozdno gospodarstvo v pogojih nove družbene stvarnosti razvija v moderno socialistično gospo-larsko panogo, ki bo poleg dragih gospodarskih panog prinesla delovnemu ljudstvu blaginjo in boljše življenje.
Odredba o začetku obveznega odkupa koruze
Po odredb; ministra za trgovino in preskrbo FLRJ 6e obvezni odkup koruze začne med 1. in 10. oktobrom.
Ministri za trgovino in preskrbo ljudskih republik bodo do 25. septembra letos odredili točen dan začetka odkupa koruze za posamezne okraje, upoštevajoč pri tem dozorevanje koruze v posameznih okrajih.
Ta odredba stopa takoj v veljavo.
Odredba o ureditvi prometa s koruzo, do zaključka obveznega odkupa
Minister za trgovino in preskrbo FLRJ je izdal na temelju 21. čl. Uredbe o odkupu žitaric v gospodarskem letu 1948/1949 odredbo o ureditvi prometa s koruzo do zaključka obvezne, ga odkupa. Kmetje-pridelovalci ne smejo prodajati, posojati, darovati ali na kateri koli drugi način odtujevati koruze ali koruznih mlevskih izdelkov.
Te omejitve ne zadevajo kmetov-pridelovalcev, ki pred zaključkom ob. veznega odkupa dobavijo pooblaščenim odkupnim podjetjem svojo obvezno dobavo in količino koruze, ki so jo dolžni dobaviti po sklenjenih pogodbah (kontrahiranju), ki morejo odtujevati svoje proste presežke koruze na temelju odobritve okrajne uprave za odkup.
To odobrenje izdaja okrajna uprava za odkup na temelju potrdila odkupnega podjetja, da je poljedelec v celoti oddal svojo obvezno dobavo, oziroma dogovorjemo količino koruze.
Dan zaključka obveznega odkupa bo odredil minister za trgovino in preskrbo FLRJ.
Kmetovalec-pridekvaleo, ki bo v nasprotju s to uredbo odtujeval svojo koruzo, v kolikor njegovo ravnanje ne vsebuje elementa kaznivega dejanja, bo kaznovan z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev ali e prisilnim delom do dveh mesecev.
,i>
Ob „Tednu knjige
Mestni ljudsko-prosvetni svet Celja napoveduje mestnima ljudsko-prosvetnima svetoma Maribor in Ljuljana
knjižničarsko tekmovanje,
ki se prične z današnjim dnem 19. septembra in traja do 1. januarja 1949. Tekmovali bomo:
1.	za dvig števila naprednih knjig: a) za dvig zanimanja za politično literaturo, b) za odstranitev neprimernih knjig;
2.	za dvig števila čitateljev;
5.	v pripravah za novembrski knjižničarski tečaj;
4. v poslovanju: a) v načrtnosti pri delu, v dobri evidenci, b) v čim preglednejši statistiki;
5 v načrtnem poročanju;
6.	v pomoč; drugim knjižnicam;
7 v čim boljši izvedbi Tedna napredne knjige, a) v programu, b) v uspehu.
Izid tekmovanja bo objavil in na podlazi poročil določil Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije v Ljubljani.
GasHci na Ježici napovedujejo tekmovanje
Gasilci na Ježici so imeli v gasilskem domu občni zbor gasilskega društva Ježica. Zborovanja so se udeležili poleg gasilcev bivše gasilske čete Stožice in Ježica tudi zastopnik gasilskega poveljstva za mesto Ljubljana, zastopnik krajevnega ljudskega odbora Ježice ter zastopnik OF.
Po prečitanem dnevnem redu in izvolitvi delovnega predsedstva je spregovoril zastopnik gasilstva pri notranji upravi MLO tovariš Milan Vrhove, ki je pojasnil gasilcem pomen gasilstva v naši državi. Po živahni razpravi, ki se je razvila med gasilci, je tov. Kreč Ivan predlagal kandidatne liste z imeni preizkušenih gasilcev. Skupščina je soglasno potrdila predlagane liste. Kot predsednik je bil v novi odbor izvoljen tovariš Škerl Vinko, za poveljnika čete pa tov. Erjavc Stane.
Skupščina je ob zaključku soglasno sprejela predlog, da gasilsko društvo na Ježici napove za gasilski teden vsem prostovoljnim gasilskim društvom v Ljubljani tekmovanje po programu gasilskega tedna.	Škerl Andrej
Sprejemanje mladincev-graditeljev
na delo v gospodarskih podjetjih
Na vseh velikih mladinskih gradi-liščih v državi so začeli sprejemati pred nekaj dnevi mladince-graditelje za delo v gospodarskih podjetjih. To akcijo izvajata skupno zvezna uprava za delovno silo in centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije. Zaradi uspešnejšega izvajanja akcije je bil izdelan načrt za posamezna podjetja. Po tem načrtu naj bi v prihodnjih 3 mesecih zaposlili v rudnikih, tovarnah in drugih gospodarskih podjetjih nad 10.000 mladincev in mladink. Tiste mladince z gradilišča Novega Beograda, ki se bodo prijavili za delo v gospodarstvu, bodo zaposlili v 28 podjetjih, mladince iz avto-ceste in Železnika pa v 28 tovarnah. Iz mladinskih gradilišč Hrvatske, Slovenije, Bosne in Hercegovine bodo odšli mladinci v 25 podjetij zveznega in republiškega pomena. Vse mladince, ki se bodo prijavili za delo v industriji in rudarstvu, bodo poprej poslali v delovne strokovne te-
čaje ter šole. ki jih bodo odprli pri podjetjih. To bo omogočilo, da bodo ti mladinci, ki odhajajo v gospodarstvo, polkvalificirani delavci. Vsa podjetja, ki bodo sprejemala mladince, morajo preskrbeti dobro hrano In stanovanje. Podjetja bodo nabavila tudi dovoljne količine tekstilij in obutve. Kolikor pa se posamezna podjetja za to ne bodo pobrigala pravočasno, jim tudi ne bodo poslani mladinci.
Rudniki, tovarne, kombinati in druga podjetja bodo pošiljali svoje predstavnike na gradilišča, da bi tam prevzemali mladince, ki se bodo prijavili. Da bi povečali propagando za delo v gospodarstvu, bodo posamezna podjetja organizirala male razstave fotografij o življenju, delu in proizvodnji. Na gradilišča prihajajo tudi delavci, novatorji, udarniki in raciona-lizatorji, ki govorijo o delu svojih podjetij ter o borbi delovnega jjudstva za uresničenje petletnega plana.
RAZSTAVA GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE OB ZAKLJUČKU »TEDNA GOZDARSTVA«
Na} ne bo nikogar, ki sl ne bi danes in lutri ogledal razstave na ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo, Cankarjeva 18. Razstava vam bo pokazala vse delovne postopke v gozdarstvu in lesnoindustrijskih podjetjih ter predočila važnost izvršitve plana v gozdarstvu za vse panoge našega razvijajočega se gospodarstva.
Predložitev gotovinskih planov
Vsa državna in zadružna podjetja, ljudske in družbene organizacije in njihova podjetja kot tudi vsa državna oblastva in ustanove pozivamo, da nemudoma pristopijo k sestavi predlogov gotovinskih planov za razdobje oktober-december 1948 in da te predloge takoj dostavijo Narodni banki FLRJ oziroma kreditni ustanovi, pri kateri imajo svoj tekoči račun odnosno proračunski akreditiv. Predloge je sestavil v dveh izvodih in morajo dospeti Narodni banki FLRJ oziroma kreditni ustanovi najkasneje do 25. septembra 1918, Zadruge, lokalna podjetja in krajevni odbori pa jih morajo predložiti svojemu nadrejenemu organu (poslovni zvezi, operativnemu voditelju, okrajnemu odboru) že do 22. septembra 1948.
Za sestavo gotovinskih planov veljajo navodila, ki so bila objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 73 z dne 28. avgusta t. L in št. 78 z dne 11. septembra L L kot navodila Narodne banke FLRJ.
V kolikor imajo oni, ki so obvezani sestaviti predlog gotovinskega plana gotovinske prejemke in izdatke na področ-, u dveh ali več okrajev morajo za vsak okraj sestaviti poseben predlog gotovinskega plana in pa skupni predlog gotovinskega plana, ki bo obsegal vse predloge po okrajih. Predloga gotovinskega plana pa ni treba sestavljati v primeru, če dohodki ali izdatki v gotovini v območja enega okraja ne bodo dosegli v razdobju oktober-december 1948 zneska Din 10.000.
Glede sestave predlogov gotovinskih planov veljajo za družbene organizacije sledeča navodila:
1.	Centralni odbor ESZDN' v Beogradu in centralni odbor voj. vojnih invalidov v Beogradu bosta sestavila glede članarine centralni predlog gotovinskega plana. Delavska Enotnost. Invalidski vestnik in vsa ostala gospodarska podjetja teh dveh organizacij pa morajo sestaviti somostojne predloge gotovinskih planov po okrajih. Od tega so izvzeti le počitniški domovi ESZDN za katere bo sestavil predlog gotovinskega plana Glavni odbor v Ljubljani.
Za gotovinske dohodke in izdatke iz prodaje srečk oziroma iz plačila dobitkov bo sestavila predlog gotovinskega plana Drž- klasna loterija v Beogradu (ne pa prodajalci srečk).
2.	Glavni odbori Rdečega križa, LMS, AFZ in druga društva upokojencev vsi v Ljubljani bodo sestavili centralni predlog gotovinskega plana tako glede članarin, naročnin za razne časopise in revije, ki jih izdajajo, kot tudi glede vseh
izdatkov razdeljenih na okraje koder se dohodki oziroma izdatki pojavljajo.
3.	Za OF sestavljajo predlog gotovinskih planov Okrajni odbori samostojno in vnesejo vanj vse gotovinske dohodke in izdatke (članarina, prispevki za soc. fond, katere je izkazati na obr. Kp 1 pod točko 6.) Izdatke pa je razvrstiti v obr. Kp 2 v rubrike 1 in sicer za plače po odbitku soc. dajatev in uslužbenskega davka, v rubriko 2 podpore soc. fonda, v rubriko 4 pa materjalne izdatke ter potne stroške, dnevnice itd.
4.	Fizkultuma društva naj takoj javijo Fizkulturni zvezi Slovenije Ljubljana, Tabor
a)	višino mesečnih članarin,
b)	planirane mesečne gotovinske dohodke od prireditev, ločeno za mesec oktober, november in december,
c)	planirane mesečne osebne izdatke (plače in nagrade), ki gredo iz društvenih sredstev, ločeno za mesec oktober, november in december,
č) planirane mesečne rente, podpore, hranarine, potne stroške in dnevnice, ki gredo iz društvenih sredstev, ločeno za mesece kot zgoraj,
d)	planirane mesečne materjalne izdatke, ki gredo iz društvenih sredstev, ločeno za mesec kot zgoraj, dočim bo izdatke, ki gredo v breme Fizkulturne zveze, planirala Zveza sama.
Poseben predlog gotovinskega plana, ki ga je predložiti Državni investicijski banki pa morajo izdelati:
1.	Vsa gradbena in montažna podjetja, ki Imajo svoje tekoče račune pri DIB; za lokalna gradbena podjetja pa veljajo navodila objavljena v Službenem listu FLRJ št. 73 z dne 28. avgusta 1948 točka 1 zadnji odstavek;
2.	investitorji, katerih inv. dela se finansirajo po DIB in jih izvajajo v lastni režiji, razen po investicijskih kreditih, ki so prenešeni na Narodno banko potom akreditivov, v katerem slučaju pošljejo gotovinski plan Narodni banki;
3.	državne ustanove, oblastva, podjetja, zadruge, zadružne organizacije itd., katerim so odobreni investicijski krediti (posojila) in ki investicijska dela izvajajo v lastni režiji;
4.	imetniki amortizacijskih fondov, ki sredstva teh fondov uporabljajo direktno za večja popravila;
5.	imetniki začasnih depozitov, v kolikor jih pri DIB vplačujejo ali dvigajo v gotovini.
Ljubljana, 18. septembra 1948.
Xarodna banka FLRJ Centrala za LRS Ljubjana
Šest novih državnih rekordov v atletiki
Po prvem dnevu četver oboja v atletiki vodi Partizan s 16.665 točkami pred Hrvatsko s 14.973, Srbijo s 14.780 in Slovenijo z 12.826 točkami
Beograd. 18. sept. Danes popoldne se le začel na štadionu Avala v Beogradu atletski četvaroboj med reprezentancami Srbije, Hrvatske, Slovenije ln moštvom Partizana. Na sporedu je tudi troboj med ženskimi reprezentancami Srbije, Hrvatske ln Slovenjle. Favorit tekmovanja Partizan je izpolnil pričakovanje. Ze prvi dan je bilo doseženih šest novih državnih rekordov.
Ob 15.15 je bila slovesna otvoritev. Pred tribuno je tekmovalce v Imenu Atletske zveze Jugoslavije pozdravil Milan Kovačevič ln Jim želel čim več uspe. ha. Ob Igranju himne so dvignili državno zastavo, nakar se je začelo tekmovanje. Največje uspehe so Imeli atleti Partizana, ki so prevladovali v vseh disciplinah. Slovenci so Imeli precej smole, poleg tega pa so bile na sporedu zanje najslabše discipline. Ze v prvi točki v teku na 110 m čez zapreke je bil Olivieri Izključen zaradi slabega starta, čeprav ga starter prvič ni opozoril na to. V teku na 10 km je Vlah po C km nesrečno padel in tako Je Slovenija izgubila okoli 1000 točk.
Organizacija tekmovanja je zelo dobra, vendar so sodniki s svojo nepozornostjo kvarili ta vtis. Namesto da bi opravljali svoj posel, so se bolj zanimali za tekmovanje v drugih disciplinah, zaradi česar se je prireditev zavlekla za celo uro. Najkvalitetnejša atletska prireditev po vojni je imela okoli 5000 gledalcev in Ji je bilo naklonjeno tudi vreme.
Ze v prvi točki tekmovanja je pripravila presenečenje Matejeva, ki Je s prvim metom diska Izboljšala državni rekord in ga nato še popravila. Pri njenih me. tih je bilo videti izvrstno tehniko od prvega do poslednjega giba, S svojim rezultatom se Je uvrstila med najboljše atletinje v Evropi.
Središče pozornosti Je bil tek na 5000 metrov, kjer so prav tako pričakovali Izboljšanje rekorda, ki pa je bil samo izenačen. Ves čas je vodil Ceraj, ki so mu sledili Stefanovič. Hanc, Ilič in mladi Smilkovlč. Hanc je Izgubil bitko za prvo mesto v začetku zadnjega kroga, ko je nenadno popustil ln zadnjih 100 m ni mogel več nadoknaditi Izgube.
Izreden je bil tek Sabolovića na 400 metrov. V silovitem tempu je že po prvih 100 m prehitel vse tekmovalce
—	tekel je namreč na notranji progi
—	in ta tempo vzdržal do konca. Temu ustrezajoč je bil tudi doseženi čas 48.9 sekunde s čimer je stari državni rekord Izboljšan za 4 desetinke sekunde.
Presenečenje je pripravil Zurkovlč v teku na 110 m čez ovire. Premagal je favorita Srpa, ki se je preveč zanašal na svojo premoč in v zadnjih metrih izgubil tekmo.
V	teku na 10.000 m sta se Mihalič in Polovina že takoj v začetku odtrgala In vedno bolj večala razdaljo od ostalih tekmovalcev. Po nekaj kilome. trlh sta jih prehitela za cel krog, nato pa nekatere celo za dva kroga. Mihalič Je bil v Izredni formi in je pritekel na cilj popolnoma svež. Izboljšal Je državni rekord za skoraj 10 sekund. V tej disciplini je beležil lep uspeh tudi slovenski tekmovalec Štajner. ki je postavil svoj osebni rekord In najboljši čas po osvoboditvi v Sloveniji. Tudi Kotnik je po dveh letih krize prišel spet v staro formo.
Presenečenje je pripravila Slovenka Peterlinova, ki je v teku na 800 m premagala čanadljevo.
Nov rekord so postavili tudi v štafeti 4x100 m, ki so jo sestavljali Par tlzanovi tekači Račič. Sabolovič. Berec in Stefanovič. Devet let stari rekord so izboljšali za 3 desetinke sekunde.
Sabolovič je s svojim izvrstnim tekom prispeval tudi k novemu državnemu rekordu v štafeti 800x400x200x 100 m. Ogromno Je bilo njegovo ta dan opravljeno delo.
V	metu kopja se je odlikoval Mirko Vujačič. Pričakovanje, da bo izboljšal državni rekord, je izpolnil in vrgel kopje 67.06 m daleč kar Je rezultat evropske vrednosti.
Edino zmago je Slovenčevi priboril Zagorec, ki je v troskoku postavil prav dober rezultat 13.98 m.
Podrobni rezultati tekmovanja so naslednji :
Danes prvi dan športnih tekmovanj železničarskih fizkultumih društev
Danes popoldne ob 14. bo na štadionu Železničarja t Šiški slovesna otvoritev športnih tekmovanj med železničarji iz vse države.
V soboto je prispela v Ljubljano s posebnim brzim vlakom Iz Beograda In Zagreba glavnina udeležencev. Tekmovalci z juga, ki bodo nastopili v teh dneh v petih panogah, so takoj po prihodu v sprevodu odšli v svoja bivališča in sicer v prostore železniškega tehnikunia ob kamniški progi. Snoči ln ponoči so se pripeljali še številni udeleženci iz slovenskih železniških središč, tako da je za današnjo otvoritveno slavnost zbranih najmanj 890 aktivnih flzkulturnikov, Članov železničarskih flzkulturnlk edlnic.
Kakor smo že poročali, obsega današnji
spored poleg oficlelnega nastopa vseh udeležencev prva tekmovanja, ln sicer bodo igrali tenis in nogometne tekme na stadionu Železničarja, 3 tekme v odbojki pred domom Ljuba Šercerja ln Izvedli plavalne točke s skoki in vaterpolom v centralnem kopališču ob Gosposvetski ee stl. Nasprotniki današnjih srečanj v nogometu ln odbojki so bili Izžrebani v poznih večernih urah, tako da nam ni mogoče objaviti podrobnosti.
TEKMA ZA POKAL FLRJ Med dopoldanskim sporedom mladin* 8klh železničarskih moštev bo ob 19 na štadionu v šiški tudi tekma za nogometni pokal FLRJ med Železničarjem iz Ljubljane in J. Gregorčičem z Jesenic.
Prvenstvo IL državne lige v nogometu
DANES OB 16 NA STADIONU ENOTNOSTI OB TYRSEVI CESTI
METALAC, Zagreb : ENOTNOST, Ljubljana
PREDTEKME OD 12.30 DALJE
Društveno prvenstvo Jugoslavije v tenisu
V času od 22. do 29. septembra bo odigrano prvo kolo finalnih tekem za meddruštveno prvenstvo Jugoslavije v tenisu. Finalisti tega tekmovanja so prvak Slo. venlje ŠD Enotnost lz Ljubljane, FD Dinamo lz Zagreba, FD Beograd lz Beograda in pa prvak Vojvodine Jedinstvo iz Vršca. V prvem kolu bo nasprotnik Enotnosti Dinamo lz Zagreba. Tekma bo v Ljubljani na teniških igriščih pod Ce-klnovim gradom. V moštvn Dinama je precej dobrih Igralcev, kakor Würth. Valušnlk. brata Friedrich ln drugi, Ker ao tudi slovenski teniški igralci v leto. šnjl sezoni precej napredovali, je upati, da bodo častno zastopali slovenski tenis.
Drobne zanimivosti
Jugoslovani bodo sodelovali na teniškem turnirju v Švici. Fizkulturna zveza Jugoslavije je sprejela povabilo švicarskega teniškega kluba »Lido« iz Lugana, kjer bodo igrali jugoslovanski teniški igralci na mednarodnem turnirju, ki bo od 27. septelbra do 3. oktobra v Luga-nu. Jugoslavijo bodo zastopali Mitič, P-aiada, Branovič in Milojkovič
Jugoslavija pojde na evropsko prvenstvo odbojke. 24. septembra se bo začel v Rimu turnir za evropsko prvenstvo v odbojki. Na tem turnirju bo sodelovala tudi reprezentanca Jugoslavije (moški), ki je na nedavnem evropskem šampionatu v Sofiji zasedla drugo mesto.
MEDNARODNI SINDIKALNI TURNIR
Jugoslavija je še vedno v vodstvu
LJUBLJANČANI! Udeležite se v čim večjem številu današnje tekme tesačev, ki bo ob 8. uri zjutraj v Tivoliiu. Tekmovalo bo 30 najboljših tesačev iz vseh delov Slovenije. Tekmovalci bodo v triurnem tekmovanju pred ocenjevalno komisijo in množico gledalcev pokazali svoje znanje in spretnost v časovni, količinski ln kakovostni Izdelavi tesanih tramov. Spoznali boste tesače in tudi druge naše, še vedno premalo poznane junake dela in graditelje socializma globoko v gozdovih ter lesnoindustrijskih podjetjih in obratih.
V	IV. kolu sindikalne šahovske olim-piade v Špidlerovem Mlinu na Češkoslovaškem so bile odigrane tekme Jugosla-vlja-Madžarska In Poljska-Svica, med tem ko je bila Češkoslovaška v tem kolu prosta.
Srečanje med Jugoslavijo In Madžarsko je bilo posebno zanimivo, ker so Jugoslovani, čeprav igrajo z mlajšimi igralci, najnevarnejši nasprotniki Madžarom. Doslej sta bili končani dve partiji. Rabar je remiziral z dr. Szilyjem, medtem ko je Janoševič izgubil proti Gerebenu. V prekinjenih partijah Vidmar-Szabo in Puc-Barcza imata jugoslovanska mojstra boljši položaj.
V	srečanju Poljska-Švlca je bila do prekinitve končana samo ena partija, v kateri je Grünfeld premagal Ewarda, medtem ko so bile partije Gadallnsky-Water, Sapler-Bernt ln Tarnovsky-Cha-terlet prekinjene in so jih nadaljevali zvečer.
Včeraj so Igrali zadnje kolo, v katerem so se srečali Madžarska-Švlca ter češko-slovaška-Poljska. medtem ko je bila Jugoslavija v zadnjem kolu prosta.
Po IV. kolu je 6tanje naslednje:	Ju-
goslavija 8 in pol (2), Madžarska 7 (2),
Češkoslovaška 9 in pol. Poljska 3 In pol (3) in Švica 1 (3).
Na mladinskem prvenstvu vodi Matanović
Celje, 18. septembra. Danes se Je nadaljeval šahovski turnir za mladinsko prvenstvo FLRJ. Prekinjena partija Iz XI. kola Bardun—Bajec ae je končala z rezultatom 9:1. V današnjem XII. kolu pa so bili Izidi partij naslednji: Krzna-rič : Osmanovič 1:9, Bajec : Njegovan 1:9, Matanovič : Bardun prekinjena v Izenačeni poziciji. Žepič : Mikolič 9:1, Krstič : Strbič 9:1, Bogdanovič : Nlko-lovskl prekinjena, Ivkov : Cvetkov 1:9 In Vrhovec : Boškovič prekinjena v izenačeni poziciji.
Stanje po XII. kolu Je naslednje: Matanovič 9 in pol (1). Mlholič 9 in pol, Ivkov 9, Krznarlč 8, Krstič 7. Bogdanovič 6 ln pol (1), Bajec. Njegovan 6 in pol. \ rhovec 5 (1), Osmanovič. Žepič 4 in pol, Nikoiovski 4 (1). Boškovič 3 in pol (1). Strbič 3 in pol, Cvetkov 3, Bardun 2 ln pol (1).
Prvenstvo bo zaključeno v sredo, med tem ko bo v torek prost dan.
MOŠKI: 109 m če« zapreke: 1. Zurko-viič (Sr.) 15.8 sek., 2. Srp (H) 15,9. 3. Rebula (P) 16.6, 4. Markovič (S) 16.9, 5-Erlih (H) 17.4. 6. Hobnjec (Sl.) 17.0.
199 m: 1. Pecelj (Sr.) 11 sek. 2—3- Va-mič (H) in Stevanovič (P) 11.2. 4. Tur-kalj (H) 11,4, 5. Popov (Sr.) 11.5, 6. Berec (P) 11.7. Časa Slovencev Petauerja in Crepinška sta 11.9 in 12.3.
196 m: 1. Sabolovič (P) 48.9 sek., 2. Račič (P) 50.1, 3. Zupančič (Sl.) 51.1. 4. Tot (Sr.) 511, 5 Bulič (H) 51.2, 6. Co-šič (Sr.) 51.3', 7. Oberšek (Sl.) 51.4.
Skok v višino: 1. Dimitrijevič (P) 183 cm, 2. Sram (H) 180 cm, 3. Vukovič (P) 180 cm, 4. Žgalin (SL) 175 em. 5. Zivko-vič (Sr.) 170 em. 6. Marčelja (H) 165 cin.
Troskok: 1. Zagorec (Sl.)	13.98 m. 2.
Serčič (P) 13.79 m. 3. Petranovič (Sr.) 13.52 m. 4. Bemot (P) 13.24 ni, 5. Djordje-vič (Sr.) 12.86 m. 6. Žgalin (Sl.) 12.53 m.
10.000 m: 1. Mihalič 31:35.8 min.; 2 Polovina (oba P) 32:11,3, 3. Štajner (Sl.)	33 :20,S,	4. Kotnik (H)
33 :37,0, 5. Skenderovič (Sr.) 33 :51,0.
krogla: 1. Jeftovič (Sr.) 14,55 m; 2. Saroevič (H) 14,28 ni; 3. Jelisijevič (Sr.) 13,64 m; 4. Sušić (P) 13.60 m; 5. Skoko (P)	13,38 m; 6. Galin (H)
12,97 m; 7 Kosec (Sl.) 11,67 m; 8. Šebenik (SL).
1500 m: 1. Ceraj (P) 3:58,6 min.; 2 Stefanovič (P) 4:00.0; 3. Smiljko-vič (Sr.) 4:01,0; 4. Ilič (Sr.) 4:01.1; 5. Hanc (Sl.) 4:01,6; 6. Vrhovnik (H) 4:12,2; 7. Ferluga (Sl.) 4:14,2.
kopje; 1. Vujačič 67,06 m; 2. D. Vujačič (oba P) 60,5Sm; 3. Dangmbič (Sr.) 59,77 m; ostali rezultati zaradi mraka niso bili izračunani.
Štafeta 4x100 m: 1. Partizan 42,7 sek.; 2.—3. Srbija in Hrvatska 43,7; 4. Slovenija 45,6.
Balkanska štafeta:	1. Partizan
3:20,4 min.; 2. Srbija 3:21,7; 3. Slovenija 3:28,6: 4. Hrvatska 3:35.5.
Točke: 1. Partizan 16.665; 2. Hrvatska 14.973 ; 3. Srbija 14.780 ; 4. Slovenija 12.826.
ŽENSKE: met diska: 1. Matej (Sr.) 40.70 m; 2. Kofol (Sl.)	33,90 m;	3.
Medveš (Sl.) 32,90 m; 4. Neferovlč (H) 32,40 m; 5. Radosavljevič (Sr.) 81,91 m; 6. Curinall (H) 31.83 m.
800 m: 1. Repovž (Sl.) 2:25,4 min.; 2. Canadi (Sr.) 2:30,4; 3. Kokot (Sl.) 2:35.6; 4. Skenderovič (Sr.). — Izven konkurence je tekla Peterlinova (Sl.) in dosegla drugo mesto s časom 2 :30.2.
100 m: 1. Butja (H) 12,8 sek.; 2. Koledin (Sr.) 13,4;	3. Rehar (Sl.)
13.7; 4. Šumak (H) 13,7; 5. Posinek (Sl.) 13,9.
Skok v višjno: 1. Knez (Sl.) 140 cm; 2.—3. Koledin in Radič (Sr) 140 cm; 4. Gradiäar (Sl.) 135 cm; 5. Šumak (H) 135 cm.
Točke: 1. Srbija 5.446; 2. Slovenija 5.244; 3. Hrvatska 5.066.
Letošnje vreme in naša trgatev
pola:
anodu
zračnih mas iz severozahodnega Atlantika je povzročila v letošnjem poletju po vsej Evropi in tudi pri nas zelo močne deževne režime, skopo odmerjeno oblačnost, sorazmerno nizke temperature in pogosto oblačnost. Protj koncu avgusta in v začetku septembra p3 se je pričel uveljavljati v Evropi vedno močneje tropski zračni aktiv, ki je imel za posledico močan porast Azorskega anticiklona in stabilizacijo lepega, sončnega vremena pr; nas. Zato se nam obeta v splošnem ugodna, topla, suha jesen.
Znano je, da vreme ustvarja posebne biološke pogoje v vegetaciji, zlasti pa je še to poudariti pri kulturnem rastlinstvu. Ako zasledujemo vremenske prilike pri vinski trti.opa-zimo, da imajo temperatura, padavine .vlaga, sončnost, oblačnost itd. izredno velik vpliv v življenju te rastline, v njenem biološkem ciklusu in njeni rodnosti.
Proučevanja so dokazala, da je pri nas potrehna srednja dnevna temperatura 9—12° C, ko prične vinska trta poganjati popke. Dočim na Ma-meri (na 32® sev. geogr, šir.) brsti šele, ko je srednja dnevna temperatura že 17° C. Cvetenje vinske
trte se prične pri nas, ko je srednjja dnevna temperatura 15° C, ako pa je ostala na tej temperaturi, po Mer-žanjanu oplojevanje sploh izostane. Najugodnejša je oploditev pri 25 do 35° C. Pri razvitju jagode in njenem dozorevanju igrata najvažnejšo vlogo toplota in sončnost. Gotovo je, da se različne vrste vinske trte nekoliko raziskujejo s svojimi biološkimi fazami in z njihovimi odnosi napram toploti, vlagi itd., vendar v splošnem veljajo zgoraj navedene stopnje toplote. Po Porchetu je zla6ti važno, kakšno je vreme 75 dni pred trgatvijo, ker v tej dobi se prične ustvarjanje sladkorja v grozdju in procent alkohola v vinu zavisi predvsem v vsotj temperature v tem času. De Cillis in Odifredi sta uporabila odnos sladkorja napram kislini, to je sladkor deljeno s kislino in imenovala to koeficient zrelosti, da bi dokazala vpliv toplote na zoretje grozdja. Poizkusi, ki so se vršili v Kataniji na vrsti Merelo, so pokazali, da je popolno skladje med srednjo dnevno amplitudo temperature v dobi od cvetenja do zoretja m koeficientom zrelosti. Cim višja je bila amplituda dnevne vrednosti toliko večji je bil koeficient zrelosti t. j. grozdje je bilo toliko bolj zrelo, imelo j« več sladkorja i manj kislina.
Celokupna množina toplote, ki je neobhodno potrebna za razvitje vinske trte od brstenja do dozoretja različni avtorji ocenjujejo na različne načine. Po Gasparenu potrebujejo zgodnje vrste vinske trte za popolno dozoretje grozdja 2264° C, a pozne vrste 500(P C. V teh mejah se torej giblje toplotna množina, ki je potrebna, da popolnoma dozori grozdje.
M. Stojanovič je mnenja, da je v naši državi potrebna toplotna množina 3100° C od brstenja do trgatve. Ako primerjamo nekatere vinorodne okoliše v Sloveniji kakšno toplotno množino so sprejeli lansko leto, in kolike so bili deležni že letos do 1. septembra, se nam odpre približna slika vpliva letošnjega vremena na vinsko trto pri nas.
	I.	n.	III.	IV.
				Razi. - prim.
	i. TV.-31. X. i.rv..	■3i. vm.	1. TV.-31. vm.	do 1. IX. 194
	1947	1947	1948 napr. 1. IX. 194?	
MaSiboT	. . 3147.1° C	2507.6°	2345.1° C	162.5° C
Celje . .	. . 3127.2° C	2454.7°	2291.3° C	163.4° C
Novo mesto	. . 3182.4° C	2573.8°	2561.8° C	212.0° C
Ajdovščina	. . 40140° C	3068.7°	2837.2° C	231.5° C
Iz razpredelnice I. se vidi, da je v Mariboru bilo sprejeto 1. 1947 v dobi vegetacije vinske trte 5147,1° C, v Celju za 19,9° C manj kakor v Mariboru t. j. 5127.2° C. v Novem mestu 5182,4° C. a v Ajdovščini 4014° C. Ako primerjamo te količine toplote v vinorodnih okoliših z zaključki M. Stojanoviča, vidimo, da jim zadovoljivo odgovarjajo. Zaradi tega ie bila lansko leto kvantitativno in kvalitativno dobra trgatev z dovoljno množino sladkorja v grozdju in zadostno stopnjo alkohola v vinu.
Rubriki II. in HI. nam kažeta toplotno množino v letu 1947 od 1. aprila do 31. avgusta in množino toplote v istem časa letos; kolona IV. pa
močne razlike med lani in letos v toplotni množini, od katere je najmanjša v Mariboru 162.5° C, a največja v Ajdovščini 231.5° C. Vendar nas ne sme preveč prevarit; gola številka, kajti v Vipavski- dolini (Ajdovščina) kljub največjemu primanjkljaju toplotne množine letos napram lanskemu letu, bo še vedno možno doseči tisto stopnjo zrelosti, ki je zadostna še za kvalitetno grozdje. Precej drugačna pa je slika z Novim mestom. Trgatev na Dolenjskem je letos v veliki nevarnosti, da ne bo kvalitetna, ker grozdje ne bo dovolj dozorelo. Podobna nevarnost preti vinogradom v celjskem okraju, dočim vi-
nogradi v okolici Maribora, Slov. goric in Haloz so nekoliko na boljšem.
Ako predpostavimo lepo jesen, bodo rezultati naših vinorodnih okolišev' znatno boljši v pogledu trgatve kakor kaže sedanje stanje. Račun verjetnosti nam pove. da tudi kljub najboljšemu vremenu ne bo mogoče v glavnem doseči v Sloveniji tako kvalitetnega grozdja, kakor je bilo lansko leto, vendar bo največja možnost še dobre trgatve predvsem v po-dravskme in kraško-primorskem rajonu, če izvzamemo škodo, povzročeno po toči. Posavsko-savinsko-krški rajon ima precej večjo nevarnost slabe dozoritve. K temu je še prišteti navado vinogradnikov v teh predelih, da zlasti radi preuranjeno trgajo grozdje. S tem povzročijo zelo veliko škodo sebi in skupnosti. Zato je letos potrebno izredne pazljivosti in skrbnosti pri nas pieden se prične trgatev. Ze v uvoda sem poudaril, da se nam obeta iepa. pretežno ugodna jesen, ki bo v naših vinorodnih krajih poskušala vsaj nekoliko nadoknaditi to, kar je med letom bilo zamujenega. Potrebno je velike previdnosti pri trgatvi, kajti lahko se zgodi, da preuranjeno trganje grozdja povzroči v našem narodnem gospodarstvu težko napako. Zaio moramo vsi pravilno pomagati povsod, da se to važno delo letos reši na način, ki bo odgovarjal zahtevam pravilnega, načrtnega gospodarstva,	P. J.
Tečaj o negi in higieni zdravega dojenčka
Sola materinstva v zavodu za zdra\-stveno zaščito mater in dece razpisuje 3 tedenski tečaj o negi in higieni zdravega dojenčka. Tečaj bo obsegal 12 ur, dvakrat tedensko po 2 uri In je namenjen predvsem mladim materam katerim bo nudil vse potrebno teoretično in praktično znanje v higieni dojenčka.
Tečaj se začne 20. septembra 1948 ob 18. uri v zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani, Lipičeva 3. za sv. Petra cerkvijo. Tu se bodo določili dnevi in ure, ki bodo najbolj ustrezale priglašenim tovarišicam.
Poverjeništvo za lokalni promet opozarja Ljubijaifžane..,
Opaža se, da ljudje ki si oskrbuje.,-» kurivo za zimo, puščajo drva na pl opilkih iai cestiščih zaradi žaganja n s tem ovirajo redni cestni promet. Ne potrudijo se, da bi z žaganjem pohiteli in tako odstranili cestno oviro.
Zato opozarja Poverjeništvo za lokalni promet MLO za glavno mesto Ljubljana v Ljubljani vse prebivalce, da drva ki jih nabavljajo za zimo, ne skladajo na pločnikih in cestiščih zaradi žaganja, ker s tem ovirajo cestni promet, temveč jih morajo spraviti na tak prostor kjer ne bodo predstavljala prometne ovire. Vsak lastnik drv mora v dveh dneh, ko jih dobi, tudi spraviti. Treba bo torej žaganje drv časovno vskladiti z nabavo.
Organi NM bodo skrbno pazili, da bodo vsi prizadeti to opozorilo upoštevali. V nasprotnem prinic.ru se bo proti krivcem postopalo po zakonu.
Šolstvo
DEKANAT
GOSPODARSKE FAKULTETE je doslej prejel za vpis Izrednih slušateljev po večini potrdila o zaposlitvi, ki so nepopolna in ne ustrezajo zahtevam uredbe o Izrednem studiranju na vseučiliščih ln visokih šolah, l rad. list FLRJ št. 1®7, z dne 17. dec. 1947, ki med drugim pravi:
v čl. 5.: »Osebe Iz 4. člena morajo pri vpisu predložiti oceno svoje strokovne sposobnosti, ki so jo pokazale v službi in mnenje o tem, ali je primerno, da nadaljuje šolanje na fakulteti ali visoki šoli«.
V členu 9.: »Uradi, ustanove, podjetja ter zadružne in druge organizacije, v katerih so izredni slušatelji zaposleni, so jim dolžne olajšati priprave za izpite in opravljanje izpitov. V ta namen jih smejo oprostiti izrednih obveznosti y službi ter Jim ob izpitnih rokih dati potreben dopust«.
Dekanat ne more definitivno vpisati irijavljencev vse dotlej, dokler ne pred-'ože od svojih podjetij oziroma ustanov potrdila, ki vsebujejo:
a)	oceno njihove strokovne sposobnosti;
b)	mnenje glede primernosti nadaljevanja šolanja na fakulteti v smislu citiranega člena 5 in
c)	izjavo podjetja oziroma ustanove, da bodo izpolnjevale obveznosti iz člena 9 zgoraj citirane uredbe.
Isto velja za vse Izredne slušatelje, ki se vpisujejo v nadaljnje semestre.
Kandidati za vpis dobe stara potrdila na dekanatu, da jih predlože ustanovam v izpopolnitev.	Dekanat
Zadružni tehnikum v Ljubljani. Sprejemni izpiti za zamudnike bodo samo še 20 septembra 1948 ob 8. uri zjutraj v prostorih Ekonomskega tehmkuma. Ljubljana, Bleiweisova 8.	1812-n
EKONOMSKI TEHNIKUM V LJUBLJANI. V ponedeljek dne 20. septembra ob 8. url se morajo vsi v Ljubljani stanujoči dijaki(-lnje) obvezno zbrati v šolskem poslopju. — Uprava.	lS3fl-n
Državni učni zavod »Gospodarski tečaji«, Ljubljana. Informacije in vpisovanje v vse teč-aje šele od 1. do 5. oktobra. Nadrobna navodila bodo objavljena ob koncu meseca. — Ravnateljstvo. 1833-n Večerna delavska gimnazija v Ljubljani. Vpisovanje bo 20., 21 in 22. septembra 1948 od 19. ure dalje. Nadrobnosti na oglasni deski. Sv. Jakoba trg 1.
Večerna delavska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano. Vpisovanje bo 20. in 21. septembra v dopoldanskih in popoldanskih urah v pisarni XII. gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano.	1827-n
Ravnateljstvo državne gimnazije v Postojni obvešča dijake da bodo vsi naknadni in prekinjeni izpiti dne 23. sept. 1948. Nadroben razpored je objavljen na razglasni deski. Začetek rednega pouka za razrede od vključno III. do VIII. razreda bo dne 4. oktobra 1948. ob osmih zjutraj. Kdaj se bo začel pouk za I. in II. razred, bo objavljeno kasneje. 1825-n
Gospodinjske pomočnice rajona Center in Rakovnik-Vič imajo važen množični sestanek v ponedeljek, 20. t m., ob 8. uri zvečer. Za rajon Center bo sestanek veliki dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti 22 za Rakovnik-Vič pa v Srednji tehnični šoli, Aškerčeva oesta. Njihove delodajalce prosimo, da jim dajo prosti čas na sestanek.	1831-n
Obvestilo Narodne banke FLRJ
Narodno banka FLRJ obvešča, da Je izdal minister za finance FLRJ odločbo o izročitvi v obtok novih bankovcev po 500.— din, izdaje Narodne banke FLRJ, in o odvzemu iz obtoka in zamenjavi bankovcev po 500.— dm DFJ državne izdaje. Glasom te odločlJe:
1. Daje Narodna banka FLRJ v obtok na dan 10. septembra 1948 bankovce lastne izdaje po din 500.— z datumom 1. maj 1946.
Z bankovci po din 500.— DFJ državne izdaje se odvzamejo iz obtoka in se zamenjajo al pari, t. j. brez odbitka, v relaciji 1:1. Odvzem bo izvršila Narodna banka FLRJ pri svojih blagajnah pri Glavni centrali, centralah m pri vseh svojih podružnicah in sicer od 10. septembra 1948 do vštevši 25. septembra 1948.
3. Počenši veljati od 26. septembra 1948 prenehajo bankovci po din 500.— P* I državne izdaje kot zakonito plačilno sredstvo, vendar se lahko zamenjajo naknadno pri Narodni banki FLR) (Glavni centrali, centralah in vseh njenih podružnicah) v roku na-
daljnjih dveh mescev, t, j, do vštetega 25. novembra 1948.
4.	Do se olajša osebam, Id so oddaljene od kraja zamenjave, zamenjava bankovcev po din 500.— DFJ, se priporoča, da zberejo pristojni ljudski odbon te bankovce od prebivalcev svojega območja in jih zamenjajo pri najbližjem bančnem sc-deču s spremnim spisom, ločeno od lastne gotovine v teh bankovcih.
5.	Oblasti, ustanove in podjetja naj izročajo svojo gotovino v bankovcih po din 500 — DFJ s spremnim pismom.
Državne oblasti, ustanove m podjetja lahko izvršijo zamenjavo bankovcev po 500.— din DFJ tudi za svoje uslužbence m delavce prav tako s spremnim pismom, vendar ločeno od svoje lastne gotovine v teh bankovcih.
Na zgoraj označeni način se bo izvršila zamenjava bankovcev po din 500.— tudi vojaškim ustanovam, ko mandam m enotam odnosno njiho vim pripadnikom.
Iz Narodne banke FLRJ
Koledar
Nedelja, 19. septembra.: Vitodrag. Ponedeljek 20. septembra: Jane« Kor.,
Evstahij, Morana.
Torek, 21. septembra: Matej, Blagoslav. SPOMINSKI DNEVI
19. IX. 1943. — Zavzeta belogardistična postojanka Turjak, zajetih 700 belogardistov.
19.	IX. 1944. — Podpis premirja med Sovjetsko zvezo in Finsko.
20.	IX. 1912. — Boji na Dobrovljah. Komandant Stan« juriša na Nemce in jih prežene iz taborisva.
20 IX. 1944. — Pohod Gubčeve brigade proti Litiji Poganiku in Kresnicam. Napad jo bil ob sodelovanju letalstva.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromoetje, Marijin trg 3.
NEDELJSKA
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubljana: <]r Igličar Vinko, Tržaška cesta 14. telefon 22-b'J, do ponedeljka do 8. zjutraj.
Celje: dr. Podpečan Ivan, Mariborska ulioa 24 do ponedeljka do 8. zju
traj-
Maribor: dr. Marin Vilko, Gregorčičeva ul. 4. tel. at. 25-55, do ponedeljka
do 8. zjutraj.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani
Nedelja, 19. septembra, ob 29.: Sheridan: Šoia za obrekovanje. Izveau (Predstava
. v Operi I.
Četrtek, Si. septembra, ob 20.: Turgenjev: Meseo dni na kmetih. Premiera. Izven. (Predstava v Uperi).
Sobota, 25. septembra, ob 20.: Turgenjev: Meseo dni na kmetih. Izven. (Predstava
v Operi.)
Nedelja, 26. sept., ob 15.: Sheridan: šola za obrekovanje*, izven. (Predstava v
Uperi).
V	četrtek, 23. septembra bo premiera Turgenjeve komedije »Mesec dni na kmetiji«, katero prevod nam je oskrbel Josip Vidmar. Turgenjev je nenavadno izobražen, odiičen poznavalec svetovne književnosti. V njegovih delih vedno privre na dan odprta In iskrena misel, resnica In prava razumna ljubezen do človeka, domovine, prirode. lepote, umetnosti. \ »Mesecu dni na kmetih« nam prikazuje razmere v Rusiji v času njegove dobe. Režijsko jo naštudiral delo dr. Gayelia. Igrali bodo: Jožo Zupan, Mira Danilova, Marjan Pavšič, Ivanka Mežanova, Marija Nabioeka, Elvira Kraljeva, Bojan Peček, Slavko Jan, Stane Cesnik, Janez Cesar, Slano Sever, Nace Simončič in Mila Ka-čičeva. Premiera jo izven abonmaja. Predstava bo v opernem gledališču.
Opera v Ljubljani
Torek. 21. septembra, ob 20.: Beethoven: Fidelio. Izveo. Gostovanje Valerije
Hey hal o v e.
Sreda, 22. septembra, ob 20.: Baletni večer:	Dvorak-Mlakar:	Cekin ali gosli.
Kozina-Mlakar: Diptihon. Izven.
Potek. 24. septembra, ob Ž0.: Čajkovski: Evgenij Gnjegin. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelja. 19. septembra, ob 20.: B. Nušič: »Žalujoči ostaL:«, gostovanj© na Vrhniki v Cankarjevem domu.
Na to prvo gostovanja Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, ki je na zadnjem tekmovanju gledaliških družin doseglo prvo mesto, opozarjamo vse obiskovalce.
Šentjakobsko gledališče sprejema nove člane. Prijave z osebnimi podatki pošljite na naslov: šentjakobsko gledališče. Mestni dom. Ustno prijavo sQ sprejemajo vsak večer od 20 daijo v Mestnem domu.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 2d. sept., ob 15.: Smotana: Prodana nevesta. Gostovanje ljubljanske
opero poi vodstvom režiserja in dirigenta tov. Poliča Zorana na letnem gledališču ob L ko vi za iiomavhom na Jeeonioah.	Ib28-n
*
ŠTUDENTJE LJUBLJANSKE UNIVERZE:	Obveščamo vas o razporedu dela
na Študentskem domii od 19. septembra do 3. oktobra 1948. Delali bomo v uveh izmenah od 7.30 do 12.30 in od 13.30 do 18.39 in to vsaka fakulteta oziroma oddelek po naslednjem razporedu: PONEDELJEK IN ČETRTEK: I. izmena: grad., g p od , arh.; II. izmena: kemiki, rud., metal.;'* TOREK IN PETEK:	I. izmena:
stroj., clekiro.; II. izmena: ekon., med.; SREDA IN SOBOTA: I. izmena: jur., fil.; II. Izmena: akademija, VPS, agronomija. Pridimo polnoštevilno, da čimprej izpolnimo svojo obvezo. Sekretariat UO LŠM-a.
PIONIRJI, PIONIRKE, ki hočete resno sodelovati v pionirski folklorni skupini kulturnega društva »Kajuh«, pridite
v	ponedeljek. 20. t. in. ob 18. na VI. gimnazijo v Šubičevi ulici. — MO - LMS.
ORDINACIJE v protituberkuloznem dispanzerju v Kranju bodo od 20. sept. dalje 2 krat tedensko in sicer vsak ponedeljek od 15. do 18. ure in četrtek od 8. do 11. ure. Vpisovanje za preglede se vrši eno uro pred začetkom ordinacije.
V	KRANJU bo v torek dne 21. septembra ob 20. uri v dvoran! Prešernovega gledališča ustanovni zbor osrednjega sindikalnega kulturno - umetniškega društva »FRANCE PREŠEREN«. — Vabljeni vsi, ki se zanimate za kulturnomu umetniško delo v našem mestu. !832-n
Slušatelji gospodarske fakultete! V torek iji petek o»i Vi 2. do 1 * 7. prostovoljno delo pri gradnji Študentovskega doma. V a bi j e jr. vsi slušatelji, tudi novinci I — Sekretariat LŠM-a.
Dolaysko nameščenska potrošniška zadruga z o. J. Laško sporoča vsem cen j. đo bavi tel jem. da je z 1. septembrom 1948
vi	j učena v plačilni sistem po Uredbi o
medsebojnem plačevanju.	1829-n
I)r. BOH ALOJZ. Ljubljana. Gledališka 16. zopet rc* no ordinira.	1826-n
Zapora ceste. Zaradi popravila propusta pri km 21.200 .v območju KLO Be&nica. b v okrajna ee*ta Ljubi j-ona—Beenica—Litija od 20. t. in do vključno 21. t- m. za ves prstni promet zaprta.	1934-n
Z dnem 29. septembra 1948 prenehajo obratovati sezonske avtbbusne proge Boh Bistrica—Savica. Novo mesto—Dol._ toplica in Novo m ost o—šmarješke toplice — Slovenija nvtoproiret. Linbljana.
Sindikalna podružnica Mostovne delaV-n ct' r čn vsem svojcem in znancem p-cliih borcev ir. talcev fašistične nkupa-cie. d < bo v nedeljo 19. spir>t. 1SM8 ob y uri cU t«o!dmv sjovesro odkritje so^min.
S • plašče v M.^r vnl delavnici Ljubi lana-Šiška. Sindikalna podružn{ca Mostovne delavnice.	1817-n
V nedeljo 19. septembra bo pr| Clnna-
nu v Mednem vrtna veselica, katero prirodi Gasilska četa Medno. Za jedačo Iti pijačo dobro preskrbljeno. Izletniki in vsj .»stali vljudno vabljeni; — Odbor. 1821-n
Kinematografi
LJUBLJANA UNION:	sovjetski film:
»Učenka prvega razreda«, tednik. — Predstav© ob 17., 19. in 21. — MOSKVA: ameriški film »Veliki diktator*. — SLOGA: američki film: »Vojna divjih mačk«, tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21- — LETNI TIVOLI: sovjetski film: »Marita•••, tednik. Predstave ob 20.30. — KODELJEVO:	sovjetski film:
»Otok skritih zakladov«, tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. — ŠIŠKA: sovj. film: »Vuška učiteljica«, tednik. Predstave ob 18. in 20.
MARIBOR ESPLANADE: sovjet, film: »Gajči«, tednik. — GRAJSKI: angleški film: »Sedma tančica« tednik. Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30. — LETNI MARIBOR: sovjet, film: »Čakaj me«, tednik.
CELJE METROPOL: sovjet, film: »Miki uho Maklaj«, tednik. —j DOM: sovjet, film: »Deček iz predmestja«, tednik. KAMNIK: sovjet, film: »Letališče Bemi-baba«, tednik.
KRANJ MESTNI: sovjet ftilm: »Mladost pesnika«, tednik.
PTUJ: jugoslovanski fjlm: »Slavica«, tednik—
Radio Ljubljana Maribor in Si. Primorje
SPORED ZA NEDELJO
8.00 Jutranji koncert. 8 30 Napoved časa, poročila, objava dnevnega sporeda in vremenska napoved. 8.45 Slovenske narodne. 9.00 Srečka Kosovela pesmi. 10.00 Nedeljski dopoldanski simfonični koncert. Na sporedu: Eigar, Grieg in Saint-Saens.
11.00	Poje zbor Glasbene Matice iz Maribora. (Prenos iz Maribora). 11.30 Pester ■opoldanski spored. 12.30 Napoved čas-a in poročila. 12.40 Zabavna glasba, mali ogl. m objave. 1 R.lH) Pol ure za naše najiniajše poslušalce. Nekaj kratkih zgodbic z vseli vetrov. 13.30 Za vsakogar nekaj. 14.30 Napoved časa, poročila in objave večernega sporeda. 14.45 Slovenske narodno poje Branka Stergar, 6premlja Avgust Stanko.
15.00	Oddaja za podeželje. Predavanja:
politični dogodki zadnjega tedna; »Preprečimo požare! Nekaj slik s hrvatsko-slovenskega festivala v Brežicah; Mladina pomaga graditi zadružne domove; Gospodarske uredbe; Pobrigajmo se za spr-stenino; Razmnožujmo žita čistih sort; Pozorjevanje paradižnikov; Sušimo sadje; France Slokan: Odlomek iz »Nove povesti o stari pravdi«; Na svobodnem Koroškem; Branko Čopič: »Kako se je Niko-letina začudil<. (Pripoveduje Ježek); partizanske, delovne, narodne in umetne pelini pojo zbori, ansambli in solisti Ita-•.;iia Ljubljana; Georges Bizet: Arležanka. suita, vmes pester spored s plošč. 18.30 Igra Vaški kvintet. 19.00 Radijski dnevnik. 19-10 Nekaj operetnih melodij. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.40 Zabavna glasbaT mali oglasi in objave. 20.00 Giacomo Puccini. »Turandot« opera v 3. dejanjih (Plošče). Uvodna beseda:	Hinko
Leskovšek. 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.30 Najnovejša fizkul-turna poročila. 22.40 Zabavna in pie6na glasba 23.30 Zaključek oddaje.
SPORED ZA PONEDELJEK
5.30 Igrajo godbe na pihala. 5.40 Napoved ča& in poročila. 5.50 Jutranja telovadba. 6.00 Veder jutranji spored. 6.30 Križem po svetu v glasbi. 7.00 Radijski koledar, poročila in objave. 7.10 Dvajset minut virtuozne solistične glasbe. 12.30 Napoved časa in po ročila. 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Odlomki iz koncertov. 13.30 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v. Rudolfa Stariča. 14.00 Vokalno skladbe slovanskih skladateljev. 14.30 Napoved časa. poročila objava večernega sporeda. 14.45 Schumann in Schubert — skladatelja, ki ju poslušate v tem tednu. 18 30 Komorna glasba italijanskih skladateljev. 19 00 Radijski dnevnik. 19.10 Glasbene slike. 19.30 Napoved časa in poročila. 19 40 Zabavna glasba mali oglasi- in objave. 20.00 Samospeve Franza Schuberta poje sopranistka Rezika Lipušček, pri klavirju Marijan Lipovšek. 20.20 Popularne baletne skladbe. 20.40 Vera Panova: »Sopotniki*. 21.00 Simfoničniv koncert slovenskih skladb.
22.00	Prenos poročil Zvezno postaje Beograd. 2*2.30 Nočni koncert basista Friderika Lupše in vioFinista Uroša Prevor-ška. pri klavirju Dana Perušek. 23.00 Lahek nočni spored. 23.30 Zaključek oddaje.
DIFERENCIAL
za osebni Fiat 15Ö0 — kupi takoj Uprava Slovenskega poročevalca, LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5
OBVESTILO
Glavna direkcija Zvezne tekstilne industrije, Beograd, Kneza Mihajlova 40
bo imela pogajanja za artikle, potrebne v letu 1949. v svojih prostorih-do vključno 25. septembra 1948, In to:
1.	S koristniki iEVentržiiega fonda v navedenem času. izvzet Je le 18. september 1948.
2.	S koristniki tržnega fonda, t. j. z ^semi ministrstvi trgovk in preskrbe ’Juđ^kih republik ostale dneve.
Ziatopniki posameznih ustanov morajo razpolagati e apeCifJkacijami artiklov v obsegu one osnovne skupine proizvodov.
Zaradi «Aler>anja predhodnih pogodb aa široko potrošn/o morajo poleg vsakega republiškega mniietratva trgovine in preskrbe poslati svoje zastopnike tudi vsa ministrstva indu9tri’e Hudnikih republik, mmjtrstva komunalnih zidov in notranja ministrstva odnosno ni* hove gospodarske direkc'je Za predhodno pogajanje se n/po5tonejo osnovni potrošniki, ki so pri '°t direkrffii skleniti pogodbe aa izročitev '° aga v 194-9. letu.
Glavna direkcija
Zveane tekstilne Industrije, Beog^d, Kneza Mihajlova 40.
Preskrba
DELITEV MESA ZA DAJALCE KRVI
Poverjeništvo za trgovino In preskrbe MLG v Ljubljani obvešča dajalce krvi, da sl lahko nabavijo sveče meeo v ponedeljek 20. t m. od 6. do 12. in od 14. do 17. ure in sicer na vse odrezke (brez odvzema glave-) dodatue potroš. nakaznice za dajalce krvi meseca avgusta t. 1.
Meso se bo delilo v poslovalnicah na trgu.
DELITEV RIŽA IN FOSFATNE MOKE ZA OKRAJ LJUBLJANA OKOLICA
Okrajni LO Ljubljana okolica, odsek za trgovino in preskrbo, sporoča vsem IM. OM in PZ. da delijo-riž vsem dojenčkom v etarosti do 1 leta po Vi kg na posameznika. Riž prejmejo tudi oni dojenčki, ki niso v zagotovljeni preskrbi. V kolikor posamezne poslovalnice ne bi imele riža na zalogi, naj tega dvignejo v skladiščih OM. Hkrati naročamo, da prevzamejo pri ÖM fosfatno moko ter to takoj delite, po naših 'navodilih z okrožnico št. 7061/1 z dne 10. junija 1948.
DELITEV MOŠKEGA PERILA Potrošniki prejmejo po 1 srajco ali ene dolge spodnje hlače ali dvoje kratkih spodnjih hlač na naslednje številke kuponov republiške dopolnilne preskrbe, živilske nakaznice za mesec september 1948:
TD-a Jam na kupon št. 570; TD-a na kupon št- 430; TD-b na kupon št. 470; TD na kupon št. 410; SD-a na kupon št. 490; SI) na kupon št. 390; LD na kupon št. 350; GD na glavo živilske nakaznice za september IV teilen »S«; na glavo živilske nakaznice v 'pasivnih jn v voJnI opustošenih krajih, za september 1948.
Na gornje kupone prejmejo perilo vsi Imetniki živilskih nakaznic gornjih kategorij t. j. moški In ženske.
Opozarjamo potrošnike, da hranijo kupone republiške dopolnilne preskrbe za mesec september 1948, ker ho prodaja trajala daljšo dobo. Čakanje v vrstah je nepotrebno, ker Je perila dovolj za vse upravičence.
Iz pisarne MTD.
POPRAVEK Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS je priobčilo v ^Slovenskem poročevalcu' dne 16. septembra 1948 »Cenik št. 3«. V tein obvestilu je zaradi tiskarskega škrata dvakrat javljeno:
»buče Industrijske din 0.50 za 1 kg«. To se mora pravilno elasiti:
»bučo vrtne (jedilne) din 1.— za 1 kg, buče industrijske din 0.50 za 1 kg.«
»ČILIMI«
proizvajalna ZADRUGA PREPROG, LJUBLJANA, Mestni trg »t. IS,
■e priporoča
za popravilo vseh vrst domafith In
perzijskih preprog.
Pisarniško moč
za štiri ure dnevno
SPREJME
podružnica Slov. poročevalca v Kranju
„VIN0CE T«
tovarna za kis in predelavo poljskih pridelkov — Viška cesta št. 60 KUPI
vsako množino GOB in GOBIC ~ vseh užitnih vrst za vlaganje,
Gobe plačamo po dnevni ceni, dostavo pa nagradimo še posebej. — Večjo množino pridemo Iskat sami.
»VINOCET«
OBVESTILO
Industrijsko kovinarska šola »TITOVI ZAVODI LITOSTROJ«
Vsem učencem, ki so vpisani v Industrijsko - kovinarsko šolo »Titovi zavodi Litostroj« — sporočamo, da se začno redni šolski pouk 1. oktobra 1. 1948. — Isti dan naj se učenci prijavijo upravi šole, odnosno internatu v Guncljah — St. Vid nad Ljubljano.
„Slavonija Furnir“
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 ima na zalogi vse vrste slepih in okrasnih furnirjev
UPRAVA:
»ŽELEZO« - mestni magazin -
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica št. 7
Akademija upodabljajočih umetnosti
v LJUBLJANI — potrebuje več
MOŠKIH IN ŽENSKIH MODELOV
Upoštevajo se mlajše, lepo razvite osebe. Služba je stalna in omogoča mesečni zoslužek 4000 din.
Nadaljnja pojasnila se dobe — v tajništvu Akademije — Ljubljana, StrossmayerjCva I, dnevno od 8. do 12. ure.
Poziv
Osebe, ki so zaščitene po invalidskem zakonu in reflektirajo
na zaposlitev,
naj takoj, a najkasneje do 25. septembra 1848 vložijo pismene prijave na:
UPRAVO
Invalidskega trgovskega podjetja -
LJUBLJANA, Tržaška cesta 12. (Tobačna tovarna).	|
OBVESTILO
CENTRALNO LJUDSKO KOPALIŠČE V LJUBLJANI
bo predvidoma zaprto 21. septembra.
Abonente sezonskih kabin prosimo, da svoje stvari do tega dne odnesejo.
UPRAVA KOPALIŠČA
Mestna hranilnica ljubljanska
obveSča vse lastnike tekočih računov,
da preide dne 20. septembra 1948 iz dosedanjega načina poslovanja na plačilni promet po sistemu Narodne banke.
Vse potrebne obrazce in pojasnila dobite v prijavnici: Prešernova uL 8 (bivši lokal »Zletne pisarne«).
RAZPIS
Industrijska šola Glavne direkcije za elektroindustrijo LR Slovenije
sprejme določeno število učencev na triletno šolanje za elektromehanike, strojne ključavničarje, kovinostrugar-je in orodjarje, ki imajo ko končanem šolanju pravico obiskovati delavske n	tehnikume.
Pouk v Soll- je teoretičen ln praktičen ter traja tri leta. Učenci naj ne bodo starejši od 16 let ter morajo biti duševno in telesno zdravi.
V šolo se sprejemajo:
1. Učenci ki so končali osnovno šolo.
‘i Učenci, ki so končali 1 ali 2 razreda gimnazije.
Prijave se sprejemajo najpozneje do 28. t. m od 8. do 12 ure v Glavni direkciji ža elektroindustrijo LRS, kjer vsak prosilec osebno izpolni obrazec za prošnjo ter predloži naslednje dokumente :
1.	Rojstni list ali krstni list.
2.	šolsko izpričevalo.
3.	Zdravniško izpričevalo.
4.	Nravstveno izpričevalo (Izdano
od KLO).	,
5.	Karakteristiko, izdano od okrajnega odbora LMS.
6.	Potrdilo o lmovinakem stanju (izdano od OLO).
7.	Kolek za 10.— din za prošnjo.
Pred sprejemom v šolo mora kandidat položiti sprejemni izpit. O sprejemu odloča izpitna kpmisija. ki sporoči svojo odločbo prosilcu.
Sprejeti učenci bodo v internatu šole popolnoma preskrbljeni. Učenci morajo po končanem šolanju ostati pet let v podjetjih te direkcije.
Stroško prihoda v Ljubljano in povratka na dom nosijo« prosilci sami, kolikor ne bodo sprejeti. — Vsa ostala navodila daje direkcija za elektroindustrijo LRS. Ljubljana Gregorčičeva št 2 7 -1V
UPRAVITELJSTVO.
Objava
Zvišali smo za vse hralnine vloge obresti na 5%, kar znaša letno:
5 dinarjev na vloženih 100 dinarjev 60 dinarjev na vloženih 1.000 dinarjev 500 dinarjev na vloženih 10 000 dinarjev • 6000 dinarjev na vloženih 100.000 dinarjev
Nova obrestna mera s tem znatno zvišuje Vaše prihranke.
Vloženi denar je torej plodonoeen in varen.
Zato si bo vsak državljan, napreden tn pameten varčevalec, nabavi svojo hranilno knjižico, ker je samo tak način varčevanja temelj Maginji vseh državljanov.
Vsak vlagalec prejme pri vplačilu prve vloge brezplačno hranilne knjižico, s katero lahko vlaga In dviga svoje prihranke brez kakršnihko) stroškov ln omejitev, kjerkoli želi.
Hranilne vloge sprejemajo vat sedeži Nerodne banke, vsa krt dltna podjetja in vse pošte v državi.
ZA HRANILNE VLOGE JAMCI DRŽAVA.
Nadrobnejša navodila In pojasnila prejmete lahko na vsakem sedeži Narodne banke In pri vsaki pošti v državi.	x
Narodna banka Federativne ljudske republike Jugoslavije
Včeraj 18, septembra je KOLEKTURA SREČK izplačala tov. Antonu Palčiču iz Trbovelj PREMIJO iz 9. kola v znesku 151,090- dinarjev.
GLAVNA DIREKCIJA ZA ELEKTROINDUSTRIJO LRS
sporoča,
da bo sklepala preliminarne pogodbe 7.a leto 1949. v svojih prostorih v LJUBLJANI, Gregorčičeva št. 27JV od 25. septembra do 5. oktobra t. 1.
Pogodbe bomo sklepali na bazi kontingentov za letošnje leto, oziroma po našem produkcijskem planu za leto 1949. — Vse potrebne specifikacije so Interesentom na razpolago v naših prostorih v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 27.
Glavna direkcija kovinske industrije LR Slovenije v Ljubljani
bo sklepala v svojih prostorih, Ljubljana, Frankopanska ul. 21, tel. 22-64 od 20. do 30. septembra 1948
koristniki k! imajo svoj sedež v ljudskih republikah Srbije. Hrvatske. Bosne in Hercegovine, črne gore. Makedonije
PRELIMINARNE POGODBE ZA LETO 1949
za artikle, ki so potrebni v produkciji, za vzdrževanje, široko potrošnjo ln izventržne potrebe.
Ob sklepanju pogodb je treba brezpogojno predložiti potrebne specifikacije.
Glavna direkcija kovinske industrije Ljudske republike Slovenije.
Kmetijske zadruge
OBVEŠČAMO, DA VELJAJO ZA
JESENSKE SUHE GOBE
NASLEDNJE CENE:
I. VEZANE za mala kmečka gospodarstva:	la 55.—
Ha 43.— din In Hla 35.— za kilogram.
II. P R O S T E za vse ostale nabiralce od 87.— din do 137.— po kakovosti — vse franko zadružno skladišče.
Cene poletnim suhim gobam ostanejo nespremenjene.
Kmetijske zadruge naj po možnosti sproti odpremljajo gobe, pazijo pa naj na to, da se jesenske ne mešajo s poletnimi, nadalje pa tudi na kakovost samega blaga.
TRGOVSKO PODJETJE G O S A D LJUBLJANA, Prečna ulica 4
din,
din.
BREZ SKRBI SE LAHKO POSVETIŠ DELU ZA SVOJ IN SKUPNI NAPREDEK — CE TE PRED OGNJEM IN NESREČO VARUJE ZAVAROVANJE.
POŽAR. VLOM, STEKLO, ZVONOVE, ŽIVINO, TOČO; ŽIVLJENJE,-NEZGODE, CHOMAGE, STROJELOM, AVTO, JAMSTVO. TRANSPORT, ' VSE TO ZAVARUJE
DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD
DIREKCIJA 23A LR SLOVENIJO
Ljubljana Miklošičeva cest* št. 19 - Telefon št, 37-7677 Poslovalnice:
CELJE — Ulica 14. divizije št. 2 — telefon št. 22 KRANJ — Prešernova cesta 10 — telefon št. 534 KRŠKO — Trška gora 33, telefon št. 13
LJUBLJANA' — Miklošičeva cesta štev. 19 — telefon štev. 87-76, 37-77
MARIBOR — Partizanska cesta štev. 47 — telefon štev. 21-34, 21-01
MURSKA SOBOTA -r- Lendavska cesta št. 23 — telefon št. 95
NOVO MESTO — Ljubljanska cesta št. 17 — telefon št. 150
POLJČANE — Poljčane št. 17 — telefon št. 25
POSTOJNA — Vojkova cesta št. 24 — telefon št. 28
VIPAVA — Vipava št. 39 — telefon št. 14
Zastopniki so v vseh krajih naše domopine!
POZIV
Glavna direkcija Zvezne industrije * -• usnjar irr ipwHkoflfMk -
se bo predhodno pogajala za artikle, potrebne za 1949. leto.
Zato se pozivajo vsi tisti koristniki zveznega in republiškega pomena, ki so imeli kontingent 1948. leta pri tej direkciji, da pridejo na predhodno pogajanje. S seboj naj prineso podatke o potrebah po artiklih izven široke potrošnje za 1949. leto.
Predhodna pogajanja za široko potrošnjo se bodo vodila do 20. septembra 1948. leta.
Predhodna pogajanja se bodo vršila v prostorih Glavne direkcije Zvezne Industrije usnja, i.n gume. Beogrrd, Jakslčeva 5, do 25. septembra 1948.
RAZPIS
INDUSTRIJSKA SOLA
DRŽ. ELEKTRARN SLOVENIJE V MARIBORU — sprejme
večje število učencev
v I. letnik te šole.
Pogoji za sprejem: 2 razreda srednje šole ali 6 razredov osnovne šole.
šolanje traja tri leta, vse stroške krije šola. Učenci imajo stanovanje in hrano v internatu.
Mladeniči, ki imajo veselje do električne stroke, naj se javijo osebno ali pismeno pri:
Drž. elektrarnah Slovenije v MarL boru Ulica heroj» Tomšiča štev. 2, v oddelku za strokovno šolstvo.
UPRAVNIK.
V neizmerni boli sporočamo vse: znancem in prijateljem žalostno vet da je nenadoma preminul moj ljublj: ni mož. zlati očka, ljubi brat, si: svak in stric
ANTON OREL
operni pevec
Pokopali ga bomo v ponedeljek dr 20. septembra popoldne v Radovljlc.
Radovljica, 18. septembra 1948.
žalujoča žena Mara, sinko Tonče’ starši, sestra, brat in ostalo 6orodstv
Umrl je
ANTON OREL
solist Opere v Ljubljani Sindikalna podružnica SNG bo ohrr nila svojega člana tovariša Toneta najlepšem spominu.
V Ljubljani 18. septembra 1948.
SINDIKALNA PODRUŽNICA' SLOV. NARODNEGA GLEDALIŠČ V LJUBLJANI
Umrl je po daljši bolezni
Kajetan PREMERSTEIN-PREMRG
predsednik okrajnega sodišča v pc
Pogreb dragega pokojnika bo v p nedeljek 20. septembra 1948 ob 16. Ljubljani, z Žal. iz kapele sv. Andi -ja, na pokopališče k fcsv. Križu. Kamnik, Idrija, Ljubljana.
18. septembra 1948.
Premrov Olga, žena; Primožič Fan Grilc Mici. Lariani Talka sestre — i ostalo sorodstvo.
+ V neizrekljivi žalosti javljat vsem sorodnikom, prijateljem znancem, da nas je danes po dolgi b lezni, stara 71 let, zapustila žer.. mati, sestra in tašča
MARIJANA CERGOLJ, roj, Kogcvš:
upokojenka Tobačne tovarne
Pogreb drage pokojnice bo v pon deljek 20. t. m. ob 9. dopoldne iz hi žalosti, Kamnogoriška 31 na pokop, liščp v^Dravlje.
Žalujoči: mož. sin, snaha, sestr: nečaka, nečakinje — in osta. sorodstvo.
ZAHVALA. — Vsem. ki ste nam I rekli sožalje ob nenadni izgubi našeg dragega
ALOJZIJA KOPAVNIKA
gostilničarja v vili »Mojmlr«
spremili pokojnika na zadnji poti te darovali vence in cvetje — izrekam iskreno zahvalo.
Rateče-Planica, 16. septembra 194;
Žalujoča žena Cilka z otroc. in ostalo sorodstvo
ZAHVALA. — Iskreno se zahvalju jemo vsem, ki ste kakor koli izkazal čast našemu tragično preminulemu
LUDVIKU
Nenadno Je umrl
ANTON OREL
basist Opere v Ljubljani Slovensko narodno gledališče Je izgubilo mladega člana lz vrste prvih opernih solistov ln najboljšega tovariša.
V Ljubljani, 18 septembra 1948.
UPRAVA SLOV. NARODNEGA
GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Ob Izgubi mojega ljubljenega moža,
očeta in brata
ANTONA TOMCA
rudarja
se vsem najiskreneje zahvaljujemo, posebno č. duhovščini, rudniški godbi, pevskemu društvu »Zarji«, tov. Željku za poslovilni govor, tov. Breznikarju, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na poslednji poti.
Trbovlje 16 septembra 1948.
Globoko žalujoča žena. sinova, oče. brat. sestre in ostalo sorodstvo.
Posebno zahvalo vsem, ki ste ga ob
sull s cvetjem, gasilskim četam, trak toristom »Ustroja« in vsem, ki ste gi spremili na zadnji poti. Prav tako s« najiskreneje zahvaljujemo predsedniku sindikalne podružnice tovarišu H Zmrlaku, tov. Mirku Podgoršku za tolažilne besede in pevskemu zboru »Tabor« za žalostinko. Vsem, ki ste nam olajšali našo neizmerno bol, nate. globoka zahvala.
^6v. Jurij ob Taboru, 18. sept. 1948.
SILNIKOVI
ZAHVALA. — Vsem sorodnikom, prijateljem znancem naznanjamo žalostno vest, da je dne 1. avgusta 1948 tragično preminul naš nadvse ljubljeni sin, brat. stric in svak
LOJZE ŠMALC
paznik rud. Kanižarica pri Črnomlju.
Obenem se najiskreneje zahvaljujemo tov. Bahorju Francu, predsedniku sindikata za poslovilni govor, kakor tudi tov. Graheku Slavku, ki 'se je v svojem govoru poslovil v imenu uprave rudnika in glavne direkcije rudarstva LRS. Zahvaljujem se tudi upravi rudnika, sindikalni podružnici Pionit. mestnemu čevljarskemu podjetju Črnomelj in OSS Črnomelj za prekrasne vence, ki so jih položili na grob.
Šmalc Martin, oče; Šmalc Uršula.: mati; ostali bratje in sestre.
ZAHVALA. — Ob težki Izgubi našega dragega brata, nečaka itd.
FRANCKA GOLEŽA
šoferja
Izrekamo našo iskreno zahvalo tovarišem zastopnikom podjetij DOP-a ln Kurivoprčmeta, tov šefu za njegove tople poslovilne besede, častiti duhovščini. tovarišem pevcem, nosilcem krste. vsem darovalcem vencev in prav vsem. ki ste z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti.
Ljubljana. Ponikva Sv Marjeta niže Ptuja. 19. septembra 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA
Ob težki Izgubi našega ljubljenega, nepozabnega
DR. ALFREDA SERKA
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, kit ste skušali lajšati našo neizmerno bol, ® ga spremili na zadnji poti in mu darovali toliko vencev ter vsem za Izraženo ustno in pismeno sožalje.
Zahvaljujemo se za častno sprem- . 8tvo rektorju ljubljanske univerze dr. Antonu Meliku, dekanu filozofske fakultete dr. Stanku Škerlju, zastopnikom medicinske In ostalih fakultet, zastopnikom Akademije znanosti in umetnosti, geografskega društva, komiteja za turizem in gostinstvo in upravi Postojnske jame.
Za globoko občutene, prisrčne bese^ de ob grobu se najiskreneje zahvaljujemo univ prof dr. Francu Ramovšu in univ prof. dr. Albinu Seliškarju.
Prisrčna hvala prijateljema tov. Jn*. Janezu Dolencu In tov. Egonu Pret-nerju za vso skrb in ves trud ob prevozu.
Godbi ljubljanskih poštarjev Izrekamo toplo zahvalo za žalostinke.
Ljubljana, Postojna. 18. sept. 1#48.
ŽALUJOČI OSTAM.
T
STRAN 6
LOVE.
N S
a£*i
POROČEVALEC
St. 224 £ NEDELJA, 19. SEPTEMBRA 1948
M.	II.II.I.M
5*MocKa6i
ZASLUŽEK
NUJNO ISCEM DOJILJO za operiranega otroka. Takoj. Plačam dobro. Naslov v ogl. odd.	27563-4
FOSTRE2NICO, pošteno ln vestno, za nekaj ur dnevno ali pa za par dni v tednu Iščem. Javiti se pri Jurčič — Tavčarjeva 12-11. od 10. do 12. dopoldne.	27876-4
STAREJŠO TOVARIŠICO ali upokojenko sprejmem čez dan k enoletnemu fantku. — Nudim razne ugodnosti. Naslov v ogl. odd. 28059-4 PREVAJAM In nudim pouk iz angleščine in nemščine ter obratno. Pismene ponudbe pod: Prevajanje na oglasni oddelek.	28052-4
Z RACUNOVODSKO-komercialno prakso v industriji in trgovini, s tehnično Izobrazbo v kovinski, avto, elek-trostrokl pomagam pri delu nekaj ur dnevno. Ponudbe pod Soliden na ogl. oddelek.	28092-4
KROJAŠKEGA POMOČNIKA za nekaj ur dnevno sprejmem. Oskrba pri mojstru Gogala, krojač. Dev M. v Polju 91 — Ljubljana.	27930-4
ISCEM TOVARIŠICO za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Lahko dobi tudi hrano in stanovanje. Plača po dogovoru. Informacije na Cankarjevi cesti št. 10 (nasproti hišnika).	27963-4
POŠTENO DEKLE od 14 do 15 let iščem k otroku. Hrana in plača dobra. Lelija Žen. učit.. Tržič. 27395-4 POSTREŽNICO večkrat tedensko iščem za takoj. Groharjeva 21, srednji zvonec.	27695-4
MLAJŠA UPOKOJENCA, ki imata veselje do vrtnarstva in gospodinjstva, se sprejmeta takoj v počitniški dom blizu Ljubljane ob železniški progi. Stanovanje je na razpolago, vse ostalo po dogovoru. Pogoj je poštenost in vestnost. Ponudbe na oglas, odd. pod Počitniški dom. 27856-4
PRODAM
1 kg PRAVE KAVE — n ep raž en e — prodam. Naslov v ogl. odd. 27735-5 TELICO od dobre mlekarice. 6 mesecev brejo, prodam. Vič, Cesta na Brdo 79.	27787-5
6	m DAMASTA za kuhinjske prte, serviete ali brisače, širina 120 cm, 2.50 m drap podloge (svilen serž) — dvojna širina, 2.50 m blaga za moške obleke in novo prešito odejo — prodam Naslov v ogl. odd. 27731-5 VOZ ZAPRAVLJIVČEK, rabljen prodam. Smrtnik. Poizve se Vrhovci številka 6.	27873-5
NOV LAHEK »LINCER« prodam. Po-nube na Muršič Martin, Pobrežje ob Dravi 2, Maribor	27819-5
PRVOVRSTEN PISALNI STROJ z dvojnimi črkami — latinico in cirilico znamke »Mercedes« — naprodaj. Naslov v ogl. odd.	27798-5
ZENSKE SMUČARSKE HLAČE, krasno predvojno blago, in vetrni jopič prodam Naslov v ogl. odd. 27889-5 VELIKEGA črnega in hudega psa — odličnega čuvaja, prodamo. Star je dve leti. Kupci naj se zglasijo pri Orthaber, Spodnja Polskava št. 75, Pragersko.	27819-5
ŽENSKO KOLO, prodam- Florian — Tyrševa cesta 6-II	28055-5
ČEBELNJAK s 3 družinami in 31 praznih panjev Žnidaršičev, prodam. Poizve se pri: Skrajner Tilki, Orehek pri Kranju št. 13.	28058-5
NOV CRNI MUF (seal), prodam. — Vičič, Tyrševa 37-11.	28001-5
ŽENSKI KOSTUM v modnih barvah, črtast, svetlosivo dvodelno obleko vse moderno izdelano, za srednjo postavo, povrhnjo črno jopico (predvojno volneno blago) in črno svileno krilo (moderno), ugodno prodam. — Ogled pri vratarju Slovenskega poročevalca, Knafljeva 5	28002-5
INVALIDSKO PODJETJE »KOMISIJA, Ljubljana, Stari trg 4, ima v prodaji dobro ohranjena moška in ženska oblačila, obutev, perilo, zavese in preproge, različne tehnične predmete, ure, kompase, pribore, harmonike, citre itd. itd. 28004-5 OMARO, divan, nočno omarico, otroško posteljico, pisarniške fotelje, železno posteljo in luči prodam. Cesta II. št. 12, Rožna dolina. Z8042-5 NOVO SVILENO ODEJO prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 28043-5 PEC, veliko lončeno, prodam. Ogled od 14.15. Naslov v ogl. odd. 28046-5 MOŠKO KOLO prodam za 9000 din. — Ogled iz prijaznosti: Stari trg 16,
I. nadstropje.	28047-5
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, dobro ohranjen, prodam. Sv. Petra cesta 42, hišnica.	28049-5
NOVE ZENSKE ČEVLJE št. 39 z nizko peto, črni boks. šivane in moške št. 41, malo nošene, prodam. Jančar Angela. Na peči št. 9 b.	28048-5
SPALNA VREČA, podloženo z ovco, za odrasle naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	28051-5
ŽENSKO KOLO prodam ali zamenjam za šivalni' stroj Cesta v Mestni Log št. 15, Žagar.	28028-5
MOTORNO KOLO »Puch«, 125 cem, originalno, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	28030-5
ŠPORTNI VOZIČEK naprodaj. Stari trg št. 2-IV.	28034-5
POPOLNO ZBIRKO dobro ohranjenih spisov Ivana Cankarja, vezanih v polusnje, prodam. Ponudbe pod Ivan Cankar na oglasni oddelek. 28031-5) LEP RADIO, petcevni, prodam. Na;'
slov v oglasnem oddelku. 2S041-5 PREŠEREN: POEZIJE, rokopisna izdaja naprodaj. Poizvedbe od 13. do
15.	Naslov v oglasnem odd. 28040-5 MOŠKO KOLO. odlično, fotografski aparat, sirena za motorno kolo šest voltov, naprodaj. Sv. Petra nasip 71, gostilna-	28039-5
STENSKA URA. dobro ohranjena, naprodaj Naslov v ogl. odd. 28038-5 PRVOVRSTEN STOF za kostum, zelen, prodam. Štrukelj, — Bohoričeva št 16-1.	28084-5
LONČENE SOBNE PECI prodam. — Naslov v oglasnem odd.	28082-5
OTAVO prodam. Ogled v nedeljo od
9. do 11. in od 15. do 17. Krakovski nasip, gostilna Kramar	28088-5
OTROŠKO STAJICO, «sto, č ohrätljeno, prodam. Krakovski iia-sip 12, Markovič.	28050-5
STEKLENICE od 5—50 litrov prodam.
Svetlin, Smartinska 24.	27955-6
TRIVRJjSTNO HARMONIKO — poceni prodam. Vinko Meško, Mesarska cesta 5.	28053-5
HIDRAVLJICNO DVIGALO, 50 tonsko, za stiskanje sadja ali podobno, prodam. Naslov v ogl. odd. 28087-5 DOBER ŠIVALNI STROJ naprodaj.
Naslov v oglasnem oddelku. 28090-5 OGRODJE za moško kolo in kolesa ter otroški športni voziček prodam. Ljubljana. Opekarska cesta štev. 53, I. nadstropje.	28081-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Ogled iz prijaznosti: Ljubljana, Sv. Križ št. 3.	28080-5
MOŠKI DEŽNI PLASC iz balonske svile, prodam. Tyrševa cesta 71 — Švigelj M.	27984-5
GUMIJASTE DOLGE NOGAVICE za osebo, ki ima krčne žile, so za lastno ceno s 4000 din naprodaj. — Vprašati pri Sander, Tavčerjeva 2-II. 27985-5 TRAKOVE za pisalne stroje 11—13 mm pasu. kitaro »Schneider«, ameri-kansko bluzo, kalcijeve Injekcije — antično sliko (Atila — pohod v Evropo). prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27993-5
SODOBNOST, šest vezanih letnikov, novo, prodam. Ponudbe pod Sodobnost na ogl. odd.	27992-5
SOBNO KREDENCO, omaro za obleke, usnjen suknjič, rjav krznen plašč, zlato nalivno pero. in nov Torpedo, prodam. Naslov v ogl. odd. 27962-5 ŠPORTNI VOZIČEK, primeren tudi za dojenčka, in kompl. luč ža obsevanje znamke Solux prodam. Vič. Nanoška ulica 28.	27989-5
OTROŠKO ŽELEZNO POSTELJICO z vložkom, mizico z dvema stolčkoma in plinsko peč za peči prodam. Naslov v ogl. odd.	27950-5
NOVE MOŠKE ŠKORNJE št. 42, prodam. Naslov v podružnici Slov. poročevalca v Kranju.	28015-5
NOVO PRESITO ODEJO, 2.50 m blaga za moško obleko, 2.50 m drap podloge (svilen serž) dvojna širina — prodam. Naslov v ogl. odd. 27731-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, najbolje ohranjen, avtomodel, ugodno naprodaj. — Vič, Glince, Splitska ul. 10.	28033-5
ZOFO, dva naslonjača in žensko kolo prodam. Naslov v ogl. odd. 27996-5 MLADE PSE volčjake, prodam, Dermota, Legatova ulica 24, Brdo pri Viču.	27997-5
LEPE SEMIS ČEVLJE št. 41, prodam, Kolodvorska 11. dvorišče. 27998-5 RADIO znamke »Ewning« 6-cevni —, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd.	27980-5
ROČNI PLESKARSKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam.. Poizve se: Kokol j, Tomačevo 48.	27987-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, mojstrsko violino in note za klavir, prodam. Naslov v ogl. odd. 28010-5 RAZPRODAJO STARINE izvršuje na Gallusovem nabrežju 27 Invalidsko podjetje »Komisija«	28007-5
SALONSKE HLAČE 'dolge, 109, prodam. Rimska 2-1. nadstr., vrata 12, Frankovič	27983-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, prodam. — Jegličeva 10, VII. stopnišče.
I. nadstropje	27986-5
KROMATICNO HARMONIKO Helikon basi, register, prodam. Križovniška št. 9, Vračko.	27988-5
MOTORNO KOLO znamke »Guzzi« — 500 ccm, prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poročevalca.	27981-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. — še skoraj nov in ženske rjave salonarje štev. 39, prodam Močnik Vidovdanska št. 6.	27931-5
MOŠKE NOVE ČEVLJE št. 43 prodam. Naslov v ogl. odd. 27926-5 PISALNI STROJ »Remington« portable, model 5. dobro ohranjen prodam. Naslov v ogl. odd. 27905-5 NOVO KLAVIRSKO harmoniko »Seti-mo Soprani«, 120 basov. 2 registra, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na oglasni oddelek pod Odlično.	27901-5
LEP VELIK ASPARAGUS, za okras naprodaj. Selan, Hrenova ulica številka 17-11.	27902-5
KRASNO ZENSKO KOLO naprodaj — Makovec Alfred, Medvedova številka 10.	27903-5
MOŠKO KOLO poceni prodam. Poizve se: Rudnik; nova hiša. nasproti gasil doma za progo Vrečar. 27944-5 FOTOGRAFSKI APARAT »Retina« — anostigmat ektor. optika 1:3,5, malo rabljen, ugodno prodam ali zamenjam za fotografski material. Vprašati od 10. do 12. dopoldne pri vratarju Hotela Slon.	27945-5
MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno — prodam. Grabeljšek Ivana. Sv Petra c. 76	27941-5
ZAPRAVLJIVČEK poceni prodam. — Matena štev. 43, pošta Ig pri. Ljubljani.	27942-5
MOŠKI OBLEKI za srednjo postavo. dobro ohranjeni proda Lobnikar. Komenskega 24-11.	27937-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, bel — dobro ohranjen prodam Naslov v ogl. odd.	27938-5
GLOBOK VOZIČEK prodam. Zupanc, Nunska 8.	27932-5
NOV ŽELEZNI ŠTEDILNIK, prodam.
Pugljeva ul. 28.	27933-5
PRAŠIČA za rejo. 50 kg težkega, prodam. Pred konjušnico štev. 1 — Trnovo.	27934-5
1	kg FINE PRAVE KAVE. amerikan-
ske prodam. Naslov v oglasnem oddelku	27925-5
MOSKÖ ŠPORTNO KOLO prodam. — Prisojna 8. Tabor	27923-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, predvojni. dobro ohranjen, športni voziček in blago za zavese prodam. — Ogled samo popoldne. Naslov v ogl. oddelku.	27921-5
ŠIVALNI STROJ »Gritzner« prodam.
Naslov v ogl odd.	27918-5
OREHOVO JEDILNICO ln ženske obleke za srednjo postavo prodam. Naslov v ogl. odd.	27919-5
2	PLAŠČA 26x2.25 in zračnici in plašč
26x2.00 za male motorje prodam. — Naslov v ogl. odd	27946-5
ŽELEZNO-ŠAMOTNO PEC. manjšo, in 6 m cevi prodam. Erjavčeva 3-1 — desno Ogled od 2 do 4.	27947-5
SOBNO PEC za 50.000 din in štedilnik za 5500 din prodam. Predoviče-va 22, Moste.	27948-5
IVi kg NEPBAŽENE amer. kave prodam. Naslov V ogl. oäÜ. 27916-5 ODDAM v košnjo otavo ali zamenjam za gnoj. Poizve se od 2. do 3. Ce-šnovar Karel, Hradeckega 2. 27949-5 OGRODJE za kavč prodam ali zamenjam za žensko kolo po dogovoru. Klančar, Velebitska 4. Vič. 27969-5 KRASNO CRNO BLAGO za ženski plašč ali kostum, predvojno prodam. Naslov v ogl. odd.	27970-5
BELO ZLOŽLJIVO POSTELJO s tro-delno žimnico prodam. Naslov v ogl. oddelku.	27971-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in 2y2 kg prave kave proda Hlastan Anica Marmontova 16 — Mirje. Zvoniti na spodnji zvonec.	27972-5
SEDEČA BANJA ln radijski zvočnik naprodaj. Naslov v ogl odd. 27965-5 % VIOLINO ugodno prodam. Ogled v Društveni ulici 17...	27966-5
GRAMOFON z nekK ploščami prodam Ogled v Trnovski’ ul. 2. 27967-5 MLADE MAČICE oddamo. Hafner — Linhartova 41.	27951-5
ZENSKI DEŽNI PLASC, nov. prodam.
Naslov v ogl odd.	27910-5
MOŠKO ŠPORTNO KOLO, — odlično ohranjeno, z dinamo prodam. Erjavc, Virje 100. p. Medvode.	27909-5’
LEP KAVNI in jedilni servis prodam.
Naslov v ogl. odd.	27906-5
ŠIVALNI TROJ, skoraj nov, prodam. Prah J.. St. Vid nad Ljubljano — Podgora 40.	■	27899-5
VEČJO PREDELNO STENO s steklenimi vložki prodamo. Primemo za pisarne ali skladišča. Putnik - Ljubljana.	27913-5
WERTHEIM BLAGAJNO 156x68x64 cm prodam. Naslov v ogl. od. 27761-5 NOV DINAMO za kolo prodam Ogled od 15. dalje. Rožna 35. priti. 27763-5 DVA ŠTUDENTA iščeta sobo. Plačata v naturalijah — po dogovoru — inštruirata. Naslov v ogl. odd. 27758-5 MAJHNE ZLATE UHANE z lepimi diamanti prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27915-6
ZOBNO KRONO. 22 kar., 1.20 g in 4 stole prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27911-5
NOVO MOŠKO KOLO prodam. Ogled Aljaževa 4-1.	27800-5
AVTO znamke Fiat 503 naprodaj. Dober za predelavo. Naslov v oglas, oddelku.	27737-5
NOVI LESENI PREDAtLI za žito (ka-šče) naprodaj. Naslov: Predovičeva ulica 5-II, Moste.	27736-5
NOV DIVAN prodam. Maličnik Franc, Cesta V, št. 37.	27748-5
NOVO LUC ZA OBSEVANJE (Quarz lampe}, pripr. za okrevališča, sana torij e in zdravnike, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod Okrevališče.	27843-5
AMERIKANSKI DEŽNI PLASC za 8-letnega. nov, prodam. Ogled pri vratarju Slov. poročevalca. 27838-5 MOŠKO KOLO skoraj novo, prodam.
Kranjska gora 25.	27812-5
2 POSTELJI z mrežami in nočnima omaricama ter blazino, vse čisto, in kad za zelje ugodno prodam. Seme, Rimska cesta 23.	27907-5
OMARO za obleke prodam. Tabor 6, parter.	27785-5
POSTELJO iz mehkega lesa, skoraj novo, z mrežo prodam. Jeglič Pavlina, Hranilniška ul. številka 14 — Bežigrad.	27914*5
KUHINJSKO POHIŠTVO prodam. Naslov v ogl. odd.	27786-5
POHIŠTVENO BLAGO prodam. Naslov v ogl odd.	27601-5
RADIJSKI APARAT Kapsch. 3 + 1 — dohro ohranjen, ugodno prodam. — Povšetova 96b. pritličje. 27973-5 POSTELJO s spodnjo peresno žimnico, čisto, prodam. Rimska cesta št. 7 — vrata 5.	27954-5
PRECIZNA TEHTNICA, v©č lestencev (za šole ali pisarne), stroj za rezanje trave, kletka s stojalom ün 2 stojali za kolesa riajprodaj. Naslov v ogl. odd. 28094-5 DEKLIŠKI PLAŠČ, fina volna skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. odd.	28093-5
ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam. Nowak Alojz, Zidanj most.	28074-5
GLOBOK LEPI VOZIČEK, skoraj nov prodam Naslov v oglasnem odd. 28073-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Ogled pri »Vezera'-lhi«, Jurčičev trg 3, v ponedeljek od 8 do 18. ure.	28100-5
NOVO MOŠKO KOLO prodam. Sv. Petra iciasip 41, — Ljubljana.	28099-5
VOLNENO PREPROGO, 120X80 cm, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 28083-5 NEKAJ KAVE. temnomodre salonske čevlje št. 37. visoka peta, primerne za ples, prodam. Naslov v ogl. odd.	28079-5
GOLDMAN UNIVERSALKAMERA: 9X12, dvojni anastigmat. okvirju raznih velikosti za grafiko, ogledalo, votivne slike itd., velžk tridelni okvir za špansko stereo in mizo prodam. Naslov v oglasnem oddelku	28098-5
NESTLERJEV RISALNI PRIBOR, nov, zamenjam za dežni plašč ali prodam. Ponudbe pod Precizno — na oglasni oddelek.	28066-5
HARMONIKO KLAVIRSKO italijanske znamke. 80 basov, l register, skoraj novo, prodam. Ogrič, železni k ar jeva ulica 20. Sp. Šiška	28063-5
TRI ZVITE FILME: 8Xl0y2 cm »Pemtz« dam za maščobo ali podobno ali prodam. Pccrudbe pod Film: 8xl<% cm na oglasni oddelek.	28062-5
KRASNO JEDILNICO zaradi vtesnitve prodam. Preradovičeva št. 6rII., za Be-ž igradom.	28060-5
USNJATO STREHO za voz — brek prodam7 * 9 ali zamenjam za usnje. Ponudbe na oglasni oddelek pod Dobro ohranjena streha — 5000.	.	28067-5
VELIKO OTROŠKO POSTELJICO z ograjo in dvema, predaloma prodam. Ogled v Ko-lezijski ulici 38-1, od 15. do 16. po-poidhe.	28071-5
ZEISS-IKON KLJUČAVNICO, kompletno s samozapiračem. prodam. Ogled med 9. in 10. dopoldne atli telefon 34-28 Kolesij ska ulica 38-L	28070-5
KUPIM
MOŠKO KOLO. nizko, novo ali dobro ohranjeno tudi z pomožnim motorjem. kupim. Ponudbe pod 123 na oglasni oddelek	27646-6
PLASC iz balonske svile, samo dobro predvojno blago, za močno moško postavo, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	27727-6
KUHINJSKO in sobno opremo z žimnicami, dobro' ohranjeno ali novo — kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene na žvihart M., Graben št. 41, Kamnik	27392-6
MLADEGA LOVSKEGA PSA Drotar-Ja, ki še ni dresiran, kupim. Kos Peter. brivec, — Jahačev prelaz — Kranj	27539-f
2	ELEKTROLITA 16 MF 660 kupim Ponudbe pod »Plačam dobro« na ogl. odd.	28054-'
KUPIM za IV. razred gimnazije Slov. berilo. Obči zemljepis. Latinsko vadnico ln Botaniko. — Optik Zajec, Miklošičeva 30.	28057-
KONCERTNO VIOLINO Izdelek starih Italijanskih mojstrov, kupim. — Naslov v ogl. odd.	28003-‘
INVALIDSKO PODJETJE »KOMI SIJA«, Ljubljana, Stari trg 4, sprejema v prodajo vsakovrstne dobre ohranjene predmete.	28006
ZENSKI ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom kupim." Ponudbe na Gorenc Minka. Ljubljana, Stefanova ul štev. 24.	27957-(
ZENSKI ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom kupim. Ponudbe na Poli čar Antonija, Ljubljana — Soteska štev. 4. o	27956-6
KABINO za tovorni avtomobil, akumulator 6 volt., 120 amp., kupimo. Ponudbe na: upravo podjetij KLO Višnja gora.	28027-6
MOŠKO ZAPESTNO URO boljše znamke, dobro, kupim. Ponudbe pod Za pestna na oglasni oddelek. 2803 6-6 KLAVIRSKO HARMONIKO, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod Ko vinski glas na oglasni odd. 28037-6 VEČJO KOLIČINO prvovrstnih boro vih plohov, debelina 50 mm, kupimo. Mestno podjetje: Roleta, Linhartova št. 8. Ljubljana.	28089-6
ZLATO 22 karatno, nekaj gramov, za zobovje, kupim. Ponudbe pod Krona na oglasni oddelek.	28091-6
PUŠKO na zračni pritisk z risano cevjo, dobro ohranjeno, kal. 4Vi kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Zračna puška« na ogl. odd. 28019-6 BELEC : I. latinsko vadnico kupim. — Močnik. Celovška 99.	28032-6
KMEČKEGA KONJA kupim ali vzamem v najem. Klemen, Vnanje gorice 110, p. Brezovica.	27936-6
2.50 m RJAVE PODLOGE za površnik (svilen serž) kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	28072-6
ZLATO za zobe kupim. Ponudbe na oglasni odd. pod 10 gr. 22 karatno. 28068-6 OJNICÖ kupim Plačam dobro. Naslov v podr. SP., Zagorje.	28025-6
KUPIM ali vzamem v najem za dobo 20 let grobnico na pokopališču pri Sv. Križu. — Naslov se poizve pri egi. odd% SP.	27978-6
DOBER RADIO kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Do 10.000«.	27927-6
DESNA VRATA za kabino tovornega avtomobila tipa »Dodge« kupimo. — Vrata so lahko rabljena ali pokvarjena. Ponudbe ustno, telefonsko ali pismeno na: Kemična tovarna Moste — Ljubljana — telefon 30-12, 23-51.	27943-6
VEC POSTELJ, lesenih ali železnih, kompletnih z odejo ali samo ogrodje takoj kupimo. »Pecivo«. Poljanska 7] Ljubljana.	27935-6
6	m ENOBARVNEGA povoščenega ali gumiranega platna za tapeclranje foteljev ln miz kupim. Ponudbe z naslovom in ceno na ogl. oddelek pod Platno.	27924-6
ELEKTRONKO C 443 Philips kupim. Ponudbe na ogl. oddel. pod Elek tronka.	27920-6
KOMPLETNO OPREMO za moško samsko sobo novo ali rabljeno, kupim, — Pismene ponudbe na naslov Černe Viktor. Staničeva štev. 19 — Bežigrad.	27968-6
DOBRO OHRANJEN KAVČ kupim. —
-— Ponudbe na oglasni oddelek pod Kavč 2.	27953-6
SADNO STISKALNICO kupim. Ponudbe na ogl. oddelek pod Rabljena.	27961-6
100 KOSOV ETERN1TA (za streho) in novo električno blazino kupim takoj. Marenčič Marija Savski breg 7 Kranj.	27427-6
ŽELEZNO BLAGAJNO, velikost 80x50 cm kupimo. Kmetijska zadruga žab-ntca.	27553-6
LEPO OPRAVO za trgovino, špecerijo kupimo. Naslov v ogl. odd. 27865-6 KOMPLETNE VRTNE garniture (pletene, železne ali lesene) in sončnike,* 1 * * * *' vse dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe poslati na Ministrstvo za grad nje LRS, Ljubljana.	27855-6
KOTEL za žganjekuho in rezervne dele za avtobedfort kupim. Pismene ponudbe na podruž. SP Novo mesto pod Kotel.	27808-6
MENJALNIK (gonilo) za BMW 500, 600, 750, športno — kupim ali zamenjam za protivrednost. Naslov v ogl. oddelku.	27884-6
VOLNENO BLAGO za žensko obleko kupim. Ponuditi pri vratarju Slov. por. Knafljeva ul. 5.	27867-6
VOZ z gumijastimi kolesi, nosilnost 4 tone, kupimo. Ponudbe poslati na naslov: Rajonsko gradbeno podjetje. Predovičeva ulica št. 17.	27900-6
BLAGO za moške srajce kupim. Naslov poslati oglasnemu oddelku pod Dobra kvaliteta.	27897-6
ELEKTRIČNI BOJLER OKOLI 601. kupimo. STROJ P1B, mehanična delavnica Gradišče 10.	28061-6
ZAMENJAM
MLADO TEŽKO KRAVO zamenjam za dobro mlekarico. Puh, Ljubljana, Gradaška ul. 22.	27587-7
KROMPIR zamenjam za prašiča, težkega nad 30 kg. Ponudbe na oglas, odd. od Krompir.	27529-7
KOSILNICO zamenjam za kravo mlekarico. Naslov v ogl. odd, 28046-7 MOŠKO ŽEPNO URO, švicarske znamke, novo. zamenjam za med ali sladkor ali prodam Naslov v oglasnem oddelku.	27990-7
ŽENSKO KOLO, skoraj novo, zamenjam za 3000 kosov zidne opeke ali radijski aparat. — Naslov v podružnici SP Kranj.	28012-7
4	NOVE AVTOMOBILSKE PLAŠČE 500X15 zamenjam za 525X16 ali 550X16 ali 650X16. Osebne ali pismene ponudbe na hotel »Union« v Ljubljani.	27979-7
GLOBOK VOZIČEK zamenjam za žensko kolo ali prodam, ženski zimski plašč prodam. Ogled v ponedeljek od 14. ure dalje. Bregar Bolgarska številka 17-1.	27244-7
DVE DOBRI VOLNENI ODEJI zamenjam za živež: jajčka kure itd. Naslov v ogl. odd.	27895-7
KOMPLETNO OKNO ■ šipami, široko 80X130, zamenjam za krompir. — Ogled v ponedeljek. Dolenjska cesta štev. 65.	28008-7
3.20 m PREDVOJNEGA BLAGA zamenjam za bukova drva, ali ga prodam. Ponudbe na podruž. SP Celje pod Zamenjava Celje.	27681-7
ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, zamenjam ža pianino. Naslov v podruž. SP Kranj.	27428-7
MODRE NOTE 11 'eiCNi h:k.k i«:_ srednje visoko postavo zamenjam za dober dežni plašč ali škomOe št- 41. Ponudbe, prosim, pod Trenerke na ogl. odd. 28065-7 TELICO 10 mesecev staro in prašiča, 60 kg, zamenjam za kravo mlekarico. Naslov v ogl. odd.	27833-7
LEPEGA PRAŠIČA dani za konja — morebiti tudi doplačam. Ponudbe pod Dober voznik na ogl. odd. 27778-7 DIFERENCIAL za BMW 750 (prešan ogrod), kompleten zamenjam za diferencial BMW 5Ö0 za zadnjo federacijo tudi če je nekompleten. Naslov v ogl. odd.	27883-7
VERIGE ZA VOZ in mrežo za seno ali steljo zamenjam za krompir. Po izve se Stari trg 32-11 desno. 27861-7 PRAVO KAVO ln dva večja piščanca dam za dobro ohranjen dežni plašč za lOletnega fantka. Naslov v oglas oddelku.	27803-7
OGRODJE za BMW 600 (v 6) zamenjam za vilice (v. 51-11-71). Naslov v ogl. odd.	27885-7
NEPREMIČNINE
HIŠO z vrtom ali malo posestvo od Celja do Maribora, kupim. Jože Tre-panc, Sv. Jurij pri Celju. 27554-8 HIŠO kjerkoli v Ljubljani, prednost okraji: Mirje, Kolezija, Trnovo, Rožna dolina, Vič kupim. Ponudbe pod : M. F. na oglasni oddelek. 28085-8 ENODRUŽINSKO HIŠO z večjim vrtom v Ribnici na Dolenjskem prodam resnemu interesentu. Dopise pošljite pod Novejša hiša na oglasni oddelek.	28078-8
HIŠO Z VRTOM v severnem delu mesta kupim. Ponudbe pod »Zamenjava stanovanja« na ogl. odd. 27975-8 HIŠO Z VEČJIM VRTOM, do 4 stanovanj, kupim. Ponudbe pod »Bližina tramvaja« na ogl. odd	27976-8
ENO ali DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom v bližini tramvaja, kupim. Ponudbe pod »Do 1,2 mil.«, na ogl odd. SP.	27977-8
HIŠO eno do dvodružlnsko z vrtom, kupim ali zamenjam za dvodružin-sko v Ljubljani, Ponudbe pod »Štajerska« na ogl. odd.	28009-8
HIŠO v Ljubljani ali okolici do 500.000 kupim. Ponudbe na oglas. odd. pod Plačam zelo dobro.	'	27922-8
NEDOGRAJENO HIŠICO zamenjam za večjo z doplačilom. Informacije: »Vino«. Domžale.	27964-8
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Beogradu. . takoj vseljivo zamenjam za enakovredno z Istimi pogoji v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek pod Beograd 52.	27969-8
POSESTVO na Štajerskem vzamem v najem ali kupim. — Naslov v podružnici SP Maribor. 27813-8 POSESTVO, na katerem bi redil do 5 glav živine kupim ali vž6.mem v najem. Ponudbe na ogl. oddel. pod Posestvo.	27806-8
PARCELO ali eno-, dvodružinsko hišico z vrtom v Ljubljani ali okolici kupim. Ponudbe pod Dom na ogl. oddelek	27912-8
ENODRUŽINSKO HIŠICO. 15 minut od Dolenjskega kolodvora, blizu Dolenjske ceste. 1300 kv. m sadovnjaka in vrta, zamenjam najraje za enako v Celju ali Mariboru — pred mestje. Naslov v ogl. odd. 27888-8
VNAJEM
MALO POSESTVO jn prevodi i š t v o oddam v najem skrbnemu zakonskemu paru. Pojasnila daje P- Kajič Ljubljana, Gajeva 1/VI. s	28101.9
SOBE - STANOVANJA
ISCEM prazno čedno sobico. Komur je znano, naj javi svoj naslov B. Ora-žem, poslov. SAP. Ljubljana, Metelkova 4	27653-10
DVA SOLIDNA TOVARIŠA ves dan odsotna. Iščeta opremljeno sobo v rajonu Center. Plačata po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek pod Center-Tabor.	27669-10
MAJHNO PRAZNO SOBO išče starejša uslužbenka proti plačilu ali uslugi. Naslov v ogl. odd. 27776-10 ŠTIRISOBNO STANOVANJE v centru Celja zamenjam za stanovanje v Ljubljani (4, 3 ali 2 sobi in kabinet). Zaradi dogovora pustite naslov v podružnici SP Celje.	27536-10
LEPO STANOVANJE v Črnomlju zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	27477-10
INTELEKTUALEC išče prazno ali opremljeno sobo. Naslov v oglasnem oddelku. '	27893-10
SOBE — PROSTE iščemo za samce; plačilo jamči podjetje. Ponudbe poslati na:	»Stavbno mizarstvo« —
Ljubljana, Slomškova 16.	27629-10
ENOSOBNO STANOVANJE, lepo, v Rožni dolini zamenjam za dvosobno. Naslov v oglasnem odd. 28044-10 ZAMENJAM SOBO s posebnim vhodom pri univerzi za večjo v mestu. Ogled od 15. do 18. Naslov v oglasnem oddelku.	28029-10
OPREMLJENO SOBO iščem za študenta univerze kjer koli. Več po dogovoru. Ponudbe pod: Oktober na oglasni oddelek	28075-10
KOMFORTNO GARSONIERO v centru s stranskim prostorom za kuhanje in s plinom, zamenjam za dvosobno stanovanje, po možnosti s kabinetom in vrtom, v centru ali bližini. Ponudbe pod Oktober na ogl. odd. 28076-10 DVA STUDENTA TEHNIKE iščeta opremljeno sobo. Plačata v maščobi ali rižu. Ponudbe pod Akademija na ogl. odd.	27994-10
AKADEMIK-začetnlk. odličen dijak in dobro vzgojen išče opremljeno sobico. gre tudi kot sostanovalec ali inštruktor za matematiko. Posteljno perilo po potrebi lastno. -— Ponudbe na ogl. odd. pod 1. oktober. 27991-10 OPREMLJENO SOBICO išče študent z lastnim perilom. Plača dobro in v naturalijah. Ponudbe na ogl. odd. pod »Center ali tramvaj«. 28011-10
DIJAKINJO sprejmem kot sostanovalko. Naslov v ogl. odd. 28000-10 LEPO OPREMLJENO SOBO blizu Tivolija zamenjam za enako ali tudi prazno v Celju. Ponudbe na ogl. odd. pod »Sončna soba«.	27999-10
MESEČNO SOBO za 1. november v Ljubljani Išče študent ekonomske fakultete. Slovenec iz Beograda. — Upošteva se tudi zamenjava s študentom, ki išče sobo v Beogradu. — Ponudbe na ogl. oddelek SP pod: Beograd 62.	27960-10
KRASNO VELIKO SOBO, vhod s stopnišča, zamenjam za enosobno stanovanje. Istotam se zamenja lepa srednje velika soba za enako lepo s strogo ločenim vhodom. Oboje je v bližini Sv Jožefa. — Naslov v ogl. oddelku. '	27929-10
OPREMLJENO SOBO išče pridna tovarišica Ponudbe pod »Pomoč gospodinji« na ogl. odd. SP. 27928-10 DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam z enakim v Kranju ali okolici. Naslov v ogl. odd. Slov. poročevalca.	26907-10
DIJAK delovodske šole išče sobo. po možnosti v centru. Ponudbe na ogl. odd pod Potrebujem nujno. 27904-10 POŠTENO SOSTANOVALKO, z lastnim perilom sprejmem. Oddaljeno 16 minut od tramvajske postaje. Več po dogovoru. Vprašati Prešernova 36, trgovina.	27940-10
TRISOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjamo za dvo- ali enosobno v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod Maribor na ogl. odd	27917-10
TRISOBNO STANOVANJE, lepo, komfortno v Mariboru zamenjam z enakim v Ljubljani. Ponudbe pod Maribor na ogl. odd.	27974-10
DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, v Ljubljani zamenjam za enako ali manjše v Beogradu. Jenko, Vevče 108.	27485-10
VELIKO PRAZNO SOBO v Kranju zamenjam za enako v št. Vidu. Ponudbe na podr. SP Kranj, pod Lepa sončna soba.	27830-10
OPREMLJENO SOBO išče mirna uradnica. Perilo lastno. Plača lahko tudi v naturalijah. Ponudbe na ogl. odd. pod Kot ena družina.	26628-10
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE v centru Zagreba zamenjam za podobno v Ljubljani. Lahko tudi samo sobo za dijakinjo. Ponudbe na oglas, odd pod Zagreb.	27696-10
DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v Beogradu zamenjam za podobno v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. pod Botanični vrt. 27626-10 DVOSOBNO STANOVANJE je na razpolago zakonskemu paru. ki bi bil pripravljen iti za oskrbnika in gospodinjo v počitniški dom blizu Ljubljane ob železniški postaji. Prednost imajo mlajši upokojenci, ki se razumejo na vrtnarstvo. Nastop takoj, pogoj poštenost in vestnost. Ponudbe poslati na ogl. odd. pod Počitniški dom,	27857-10
KOMFORTNO dvosobno stanovanje v centru zamenjam za trosobno. Ponudbe pod Trosobno stanovanje takoj na ogl. 6dd.	27896-10
HIŠNIK zamenja komodno enosobno stanovanje s pritiklinami v centru za enosobno v mestu. Ponudbe pod Prilika na ogl. odd.	27908-10
DVE VELIKI ZRAČNI SOBI v mestu zamenjam za dvosobno ali primemo stanovanje v mestu ali zunaj ob tramvaju. Ponudbe pod tisto na ogl. odd. 28095-10 SOSTANOVALKO sprejmem; najraje dijakinjo. Albanska 14-1., Bežigrad. 23069-10
RAZNO
LIKVIDACIJO komisijske trgovine H. Privšek izvršuje inv. podjetje »Komisija« na Starem trgu št. 4, Pozivamo vse stranke, da brezpogojno dvignejo svoje predmete. 28005-14 2000 DIN NAGRADE dobi. kdor mi izsledi tatu ali moško kolo št 218787. Javiti na: Jankovič, Ilirska št. 21-1, Ljubljana.	28035-14
TOVARIŠA ali tovarišico, ki se pripravlja na privatni izpit za 7. razred gimnazije, iščem za skupni študij. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod Prvi termin!	28086-14
DNE 16. SEPTEMBERA 1948 sem izgubil listnico z vsemi dokumenti, ln sicer: osebno izkaznico in šofersko kolesarsko izkaznico. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne dokumente na naslov, ki je v legitimacijah, denar si lahko obdrži.	28077-14
REJCI KOZ! Imamo čistokrvnega kozla Švicarja, za plemenjenje. Hafner. Linhartova 41.	27952-14
LOVSKI PES, svetlorjav »Bor«, se je izgubil v nedeljo 12. t. m. na glavnem kolodvoru v Ljubljani. — Nima ovratnega jermena. Sporočiti proti nagradi na Klemenčič. Križe.
28013-14
FRANC TEKA VEC, šofer, prej stanujoč v Novem mestu — naj se javi sestri v Trbovlje. Zadeva je zelo važna.	28020-14
V PETEK Ž VEČER sem i^rubila Blei-weOsovi cesti mcdro otroško copatko z belo angolsko volno garnirano. Najditelja prosim. na«j jo vrne v oglasnem oddelku	28096-14
OD TOVARNE STORE DO PODGORE sem izgubila denarnico s živ. nakaznicami na ime Jurjevčič. Poštenega najditelja prosim, da ml jih vrne proti nagradi.	27995-14
POIZVEDBE
MIZAR iz Ajdovščine, ki Je delal pred enim mesecem in pol v Ljubljani in je želel imeti ekspresni lak, naj se javi pismeno na ogl. odd. SP. pod: »Nujno«.	-	28056-15
PROSIM TOVARIŠE, ki so pred prvo svetovno vojno delali z menoj pri eni izmed tvrdk G. Tonies. Ljubljana. arsenal, Pulj in KID Skedenj, da sporoče svoje naslove na: Slabe Janez, ključ., Duplica 8, pošta Kamnik.	27982-15
PROSIM vsakega, ki ve za naslov Alojzija Metelka, roj. 7. VII. v Vidmu, pred vojno stanoval v Ljubljani, Prešernova 17, naj sporoči njegov naslov Kolar Emiliji. Zagreb. Srebernjak 106.	27602-15
Ivan Ribič ■ Stojan:
Ljudje onkraj reke
Romaš
240
»K njemu greš ...?«
V Lekšejevih očeh se je vžgal blesk.
»No, kaj pa misliš!« Repetdral je puško in jo trdno prijel
z obema rokama. »Če boste mogli_____me krijte z mitraljezom.«
Z vsem gornjim telesom je sunil naprej, kot bi se bil pognal v valove, in stekel po Vorančevi sledi.
Sonce je že mehčalo sneg in vsak korak mu je bil težji. Kljub temu je bil kmalu do pol poti k sedlu. Za hip se je ustavil sredi teka, zajel sapo in se razgledal. V tem pa so ga opazili tudi Nemci. Nekaj dobro merjenih krogel se je zaprašilo v sneg okrog njega. Zapustil je Vorančevo in Lizino sled in zavil v stran, proti griču. Že po nekaj skokih je završel nad njim dolg rafal. Lekšeja je zmrazilo, čeprav mu je pot lil s čela po licih in mu polnil usta z grenko slanim okusom., Zamižal je in se z naprej nagnjenim životom silil po celem snegu, da je skoraj izgubil ravnotežje in padel. Le od časa do časa je dvignil glavo in si s hlastno kretnjo obrisal oči, ker se mu je meglilo. Švist naslednjega rafala mu je za hip zlomil voljo. Klecnil je in omahnil na kolena. Zgrabilo ga
je divje brezumje. Dvignil je puško in ustrelil kar na slepo. Pok lastnega orožja pa ga je osvestil. Skočil je na noge in se pognal naprej. Od varnega pobočja ga je ločil le še ozek pas ravnine. Če jo bo utegnil pregaziti, preden ga pogodijo... Obšla ga je misel — kako strašno bi bilo, če bi ga zadeli v nogo. Ležal bi, oni pa bi sekali vanj... V roke, v život, v trebuh... Še teh-le nekaj metrov se mu mora posrečiti!...
Zažvižgalo mu je tik mimo ušes. Druga krogla se je komaj slab čevelj daleč zavrtala v sneg. Zdaj, zdaj ga bo zadelo... Strašno mora biti, če je človek ranjen v nogo... Streljajo vanj, pomagati pa si ne more... V roke, v život, v trebuh... Če bi vsaj takoj — v glavo! Pred njim je bila- že senca zakritega grma. Za grmom pa je pobočje... Voranc! Misel na Voranca mu je postala nekaj velikega, lepega, kakor brezmejno hrepenenje... Da bi le do njega prišel!... Že je stegnil roke, da bi se v enem samem zaletu dokopal preko sence do pobočja, ko ga je v levi rami zaskelelo. Močan sunek mu je izbil puško iz rok in pogled mu je zastrla meglena koprena. Misel pa je ostala: samo še čez tisto senco zametanega grma... Voranc ... Grič... Rešen! S prsti zdrave roke se je krčevito zakopal v sneg in se potegnil dalje. Ko je drugič grebel po snegu, je začutil v pesti nekaj še-getajočega. Vedel je: senco je dosegel; dokopal se je do borovega grma pod njo... In vrnila se mu je moč. Široko je odprl oči, hropeče zajel zrak in se postavil na noge. Krogle mu niso več
sikale okrog ušes. Z naglico na novo oživljenih sil je rinil v breg, dokler ga ni zaustavil znan glas:
»Lekše!«
Zamajal se je v kolenih in pokleknil. Pogled pa se mu je zbistril. Voranc je opotekaje se drvel proti njemu.
Lekše je snel pas nabojev.
»Na,« je samo rekel.
Voranc mu ga je iztrgal iz roke in segel še onem, ki mu je bingljal z rame. Brez besede se je obrnil nazaj proti vrhu in se vzpenjal, hitro ko da hiti po ravnini.
Lekše je otipal ramo. Plašč je bil lepljivo moker. In ko je pogledal prste, so bili krvavi. Toda z roko je lahko gibal. Zdelo se mu je, da bolečine sploh ni več. Vstal je in planil za Vo-rancem. Utrujenost ga je minila in na vrh je prispel v trenutku, ko je Voranc- vložil naboje in' dvignil strojnico, da bi jo prenesel prav na vrh, Nemcem nasproti.
Ko pa se jima je odpr1 nogled na grič pred njima, sta za hip zasopi jena obstala. Pet ljudi se je kotalilo po nasprotnem pobočju. Prvi je že bil na sedlu. Videla sta, kako je zagazil proti pobočju njunega griča. Drugi štirje so mu v mali razdalji sledili.
»Glej jih, vrage!« Lekše se je vrgel v sneg k Vorancu. »Daj jih!«
Voranc je škrtnil z zobmi.
JJrejuje uredniški odbor, Ljubljana,'Knafljeva ulica St. 5/H — Telefon uredništva ln uprave št. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljansko naročnike St. 38-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni
urednik Cene Kraule	6