Leto XVI., štev. 73
u piavoistvo. Ljubljana. Knafljeva ulica o. — Pelelon St. 3122, 3123,
3124, 3125. 3126. lnseratm oddeieK: Ljubljana Selen« burgova m 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
Sil 13_ — Telelon St. 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica St.
2. — TelefoD St 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wlen št 105.241.
Nova poljska ustava
Te dni je poljski Sejm sprejel spremembe in dodatke, ki jih je predlagal senat k zakonskemu predlogu nove ustave. S tem je potemtakem nova poljska ustava definitivno sprejeta in bo kmalu stopila v življenje.
Poljska ustavna reforma pomeni jako interesantno poglavje iz sodobne politične zgodovine v Evropi. Označiti jo je treba kot eno izmed znamenj onega političnega razvoja, ki je naperil svoje aiake zoper stari parlamentarizem in zoper demokracijo. Ne gre tedaj le za običajno preuredbo ustavnih določb, kakor se izkažejo za potrebne povsod, v vseh časih in državah, marveč je proizvod povojnega stremljenja po avtoritarnem režimu. To stremljenje je na Poljskem neločljivo združeno z imenom Josipa Pilsudskega, starega maršala in voditelja legij v svetovni vojni. Četudi se ne da trditi, da bi bila ustavna reforma direktno njegovo delo, moramo vendarle naglasiti, da je izraz njegovih nazorov in razpoloženj, da se je delala pod njegovo iniciativo in da se v sedanji obliki prav gotovo ne bi bila realizirala, ako je ne bi odobril on sam. Zlasti to zadnje dejstvo jo uvršča med tvorbe povojnih avtoritarnih teženj.
Nova poljska ustava v bistveni meri povečuje oblast državnega predsednika in vlade ter sploh krepko ojačuje ekse-kutivno oblast na račun ljudskih zastopnikov. To je njena poglavitna kara k veri s tika. Zlasti ie interesantna določba, da sta ministrski predsednik in z njim vlada kot taka odgovorna samo predsedniku republike, ne pa tudi Sejmu in senatu. Dalje ima predsednik republike v izvestnih primerih pravico izdajati ukrepe, ne da bi bil za to potreben sopodpis šefa vlade; kadar je parlament razpuščen, more izdajati celo ukrepe z veljavnostjo zakona. Že te določbe pripovedujejo dovolj zgovorno, kakšen je značaj nove ustave. In v tem je zapopadeno tudi njeno bistvo.
Poljska je dobila svojo ustavo takoj po osvobojenju in uedinjenju, ko je ves svet stal pod oblastjo idej, da je nastopila končno doba trajne demokracije in tako rekoč neomejene svobode. Zato je značilno za ustave one dobe, da so v.e silno liberalne, narejene pač po za-paanoevropskem vzorcu, kjer je zibelka modernega parlamentarizma in demokracije. Morda je v tem posnemanju bistvo težav, jedro slabosti, ki so jih pokazale nove ustave v novih nacionalnih državah. Ti zapadnjaški parlamentarni sistemi so bili pač dobri za dežele, kjer se je demokracija razvila na osnovi dolgotrajnega razvoja, po hudih borbah in kot produkt lastnih doživetij. Nove države pa se s tako preizkušnjo niso mogle izkazati, niso imele one tradicije, one vzgoje v demokratični naci-ona.ni preteklosti. Ne parlamentarizem sam na sebi, marveč ta nezrelost, pa neenotna dozorelost za moderne demokratične običaje — v njej so korenine onega zla, ki se je pokazal v prevladi partizanskih kriterijev in interesov namesto nacionalnih, kar je sprožilo reakcijo patriotov.
Natanko tak je bil razvoj na Poljskem. Zoper partizanske režime je izvedel reakcijo Pilsudski in takoj sklenil, da povede državo v novo dobo, v novo ustavo. Značilno pa je, da bo minilo kmalu deset let, odkar je s pomočjo svojih legij in pristašev v armadi izvršil prevrat v Varšavi, pa vendar je šele seda "i republika dobila novo ustavo. Josip Pilsudski je uvedel čuden režim. Ni razpustil parlamenta, marveč je vladal z njim, dasi je imel v njem hude nasprotnike ki so razpolagali s parlamentarno večino. Potem so njegovi prijatelji in pristaši osnovali posebno stranko, ki je imela nalogo, realizirati maršalove težnje in jih dovesti do popolne zmage. Stranka je polagoma napredovala ter končno dosegla večino, ki je dejanskemu avtoritarnemu režimu Pilsudskega končno dala tudi formalno osnovo. Toda dasi je reforma ustave že takoj v početku tvorila program Pilsudskega, ni hitel z njo. Tudi potem, ko se je že davno izdelal zanjo osnutek, se mu ni mudilo, marveč so zopet pretekla leta, preden je dobila svojo končno in definitivno obliko. Ministrski predsednik je s posebnim poudarkom pokazal na ta dejstva v svojih besedah, s katerimi je pospremi! definitivni sprejem ustavne reforme, češ. da nova ustava ni in noče biti revolucionarno delo, marveč obratno izdelek dolgotrajnega pre-uaarjanja in tehtanja.
Že na prvi pogled se zdi, da je nova ustava izdelana pod perspektivo, da postane njen prvi predsednik maršal Pilsudski sam. Dosedaj je ves čas od onega znamenitega majskega prevrata opravljal samo funkcijo vojnega ministra in samo s tega mesta držal v svojih rokah usodo države. Ali nova ustava je tako rekoč nalašč zanj ustvarila mesto predsednika republike z velikimi pravicami, ki ga postavljajo nad monarha v marsikateri monarhija. Ni si mogoče misliti, da bi se mogel v okviru nove ustave Pilsudski še zadovoljiti samo s pozicijo vojnega ministra.
Ali Josip Pilsudski je nepreracunljiv. Okrog njega vlada molk, ki ne izda ničesar o njegovih bodočih načrtih. Tak-
Ljubljana, četrtek 28. marca 193$
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno Din 2ft*—> Za inozemstvo Din
Izgubljena igra v Berlinu
Obisk angleških ministrov Simona in Edena v Berlinu ni prinesel pričakovanih olajšanj v mednarodni napetosti ter je zbudil samo
razočaranje zaradi nemške nepopustljivosti
London, 27. marca g. Zunanji minister
sir John Simon se je v prvih popoldanskih urah vrnil z letalom iz Berlina v London. Oficielni angleški krogi so v splošnem na-ziranja, da je neposredni razgovor med angleškimi državniki in odgovornimi osebnostmi Nemčije ne glede na končni izid, ki ga bodo imela berlinska pogajanja, vsaj pomagal razčistiti stališče Nemčije do najvažnejših evropskih problemov. Po povratku Edena iz Moskve, Varšave in Prage se bodo dala naziranja in zahteve najvažnejših evropskih držav strniti v enotno sliko, ki naj bi omogočila konferenci v Stresi sklepe glede evropskega sodelovanja.
V diplomatskih krogih poudarjajo izrecno, da je bilo vse, kar se je doslej zgodilo, le v informacijske svrhe in da niso bili sklenjeni nobeni dogovori. Angleški obisk v Berlinu ni imel namena, da bi dosegel kak sporazum, temveč predstavlja samo del splošnih mednarodnih sestankov, ki so se pričeli z italijansko-francoskimi razgovori in ki bodo po razgovorih s Poljsko, Rusijo in Češkoslovaško zaključeni v Stresi.
Samo po sebi je umevno, da v teh dneh, ko sta se mudila Simon in Eden v Berlinu, ni prišlo do nobene izpremembe v angleški zunanji politiki. Govorili so o varnosti, oboroževanju, Društvu narodov in letalski konvenciji, vendar pa niso v nobeni zadevi skušali skleniti kakšnih dogovorov.
Kakor izjavljajo v angleških krogih, se ne more prikrivati, da so se ugotovila v Berlinu zelo resna nesoglasja. Sedaj je naloga angleške vlade, da jih poravna.
Sodba o klajpedskem procesu, ki so jo državnemu kancelarju Hitlerju sporočili med razgovorom z angleškimi državniki, je dala povod, da je strastno plediral proti Litvi in je bila vzrok več, da je Hitler še bolj odločno odklanjal vzhodno pogodbo v predlagani obliki. Tudi glede na podu-navsko pogodbo ni pokazal nobene volje za koncesije. Največ pa je dalo angleškim državnikom misliti Hitlerjevo stališče glede na vprašanja oborožitve. Kot bodočo moč nemške armade navajajo oficielno 36 divizij, tako da bi štela nič manj kakor 550.000 mož. Nemčija namerava zgraditi svojo mornarico do 420.000 ton, kar bi bilo enako tretjini angleške mornarice. Nemška zračna mornarica baje ne bo šibkejša kakor je najmočnejša zračna mornarica Evrope, in sicer ruska, o kateri trdijo, da šteje okoli 4000 letal. Angleški državniki so prišli v Berlin očividno z upanjem, da bo Nemčija pristala vsaj na povratek v Društvo narodov, razočarani pa so bili tudi v tem pogledu, ker je Hitler zahteval pred vsem temeljito reorganizacijo Društva narodov, pri čemer je naglašal, da so ženevski statuti sestavni del versajske pogodbe, proti kateri vodi Nemčija vso borbo.
»Daily Mail« pravi, da se je Hitlerju
posrečilo vsiliti Simonu spoštovanje pred njim kot močnim nasprotnikom.
Razočaranje
je splošno
Pariz, 27. marca AA. Pariški listi so mnenja, da je bilanca britansko-nemšklh razgovorov v Berlinu negativna, čeprav je bil ta obisk koristen pred vsem za to, ker je britanskima ministroma dal priložnost, da sta se podrobno poučila o nazira-nju nemških voditeljev in se lahko sama prepričala, da nemška vlada ne kaže volje za sporazum.
»Figaro« pravi: Berlinski sestanek je bil vsekakor koristen, ker sta britanska ministra jasno spoznala kaj Hitler hoče. Manj gotovo je pa, ali so njuni vtisi ugodni. Prevladuje vtis, da je bil državn! kancelar Hitler na berlinskem sestanku prej zgovoren kakor jasen, če je bil jasen, je bil le v negativnem pomenu.
»Oeuvre« piše: Angleža sta globoko razočarana, ker sta prišla v Berlin v nadi, da bosta našla vsaj majhno možno6t sporazuma. Seveda Simon ne bo odkrito priznal, da je berlinsko igro izgubil. Domnevati je treba, da bo vzlic temu neuspehu svetoval britanski vladi, naj še pred sestankom v Stresi izdela nov načrt splošne konvencije o oboroževanju. Nemci se zanašajo na ta predlog, toda Laval in Mussolini ga ne bosta sprejela, ker ni bil noben Hitlerjev odgovor na vprašanja britanskih ministrov takšen, da bi mogel služiti kot izhodišče za dejanski sporazum.
»Journal« pravi, da je rezultat berlinskih razgovorov v tem, da je Hitler dobil »patent za mir«, vendar pa pristavlja, da je treba poprej doseči še soglasje o pojmu miru.
*Fettt Pariš i eo* misli, da želi Nemčija s svojimi zahtevami po enakopravnosti doseči premoč nad Francijo.
»Ezceisior* meni, da 90 se brftanako-neanški razgovori izjalovili Istega mnenja je tudi »Echo de Pariš«, ki pravi, da se nemškim zastopnikom ne da očitati, da bi bili neiskreni, ker niso skrivali niti ene nemške namere.
Posebni odposlanec Agencije Havas poroča iz Berlina:
Sedaj vemo, da sn»o tam, kjer smo biH pred tednom dni. Takšen je vtis, ki ga človek dobi v krogih blizu britanske delegacije Razočaranje odgovornih krogov je očitno. V ponedeljek je debata o vzhodnem in podunavskem paktu zbujala nekaj upanja, včeraj, ko se je načel vojaški problem, pa se je položaj takoj skalil. Državni kancelar Hitler je obrazložil, da je pa-rireta v oboroževanju na nedoločenem nivoju za Nemčijo življenjskega pomena. Njegov edini cilj je bil jasna obrazložitev nemške te®e, da jo bo Simon mogel povedati v Stresi. V nekaterih krogih so dobili vtis, da so to zgolj manevri, ki naj prikažejo Veliko Britanijo kot nemškega advokata Britanska diplomata je prevzel pravi občutek neugodja
Nobenih konkretnih sadov
Rim, 27. marca. AA V italijanskih listih prevladuje naziranje, da anagleško-nemški
razgovori v Berlinu niso rodili nobenih konkretnih sadov.
»Piccolo« piše, da se Je sir John Simon vrnil v London praznih rok. »Tevere« in drugi italijanski listi pravijo, da bo šele konferenca v Stresi pojasnila sedanji položaj v Evropi.
Avstrijski pogoji za spravo z Nemčijo
Dunaj, 27. marca d. »Nemgkeits-Welt-blatU se bavi s posledicami berlinskih razgovorov za Avstrijo Glede na vesti, da noče Nemčija podpisati nobenega pakta, ki bi dovoljeval drugim državam vmešavanje v avstrijske zadeve, izjavlja, da se zrcalijo v njih vsa sredstva, ki jih je na-rodno-socialistična stranka uporabljala za svojo srednje evropsko politiko, če so Italija in glavne sile pomagale Avstriji v njenem boju proti narodni socialistični agitaciji iz inozemstva, se ne more v tean videti niti najmanjšega vmešavanja v avstrijske notranje politične zadeve, temveč samo aktivni protest proti poizkusom vmešavanja v avstrijsko notranjo politiko z druge strani. Avstrija je vedno poudarjala pred vsem svetom, da ne obstoji na njeni strani niti najmanjša ovira za normalne odnošaje z Nemčijo v prijateljskih
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125. 8126 Maribor; Gosposka ulica 11- Telefon St- 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
oblikah. Pogoj seveda M moral Mtl polno
priznanje svobode ki neodvisnosti Avstrije, pri čemer bi se morala narodna socialistična stranka zavezati, da n« bo tihotapila niti denarja za agitacijo niti letakov ter drugih mnogo bolj nevarnih stvari preko avstrijske meje zaradi vplivanja na avstrijsko notranjo politiko. Če bo nekega dne mogoče, da bodo merodajni nemški krogi brez pridržka priznali avstrijsko neodvisnost in se obenem odrekli svojim dosedanjim poizkueom ilegalnega vplivanja na avstrijsko notranjo politiko, ne bo nobene ovire več sa dobre in prisrčne odnošaje med Avstrijo in Nemčijo.
Skrb Amerike
za svojo obrambo
FUadelfija, 27. marca. č. Državmi tajnik za vojsko Georges Dem je imel na nekem rfxr rovanju govor o oboroževanj« Zedinjenih drži/v. Med drugim je zahteval, da se mora ameriško vojno brodovje tako po števihi ladij, kakor po svoji tehnični sposobnosti toliko izpopolniti, da mu ne bo ko6 nobeno drago brodovje na svetu. Prav tako se mora ojačiti ameriško vojno letalstvo. Zato pa bodo Zedinjene države organizirale le manjšo vojsko na kopnem, ki pe bo v pogledu organizacije in opreme na vrlSku. Ameri&co vojaštvo mora biti oboroženo z najmodernejšimi sredstvi. Vojna opasnost, ki podaja mak dan večja, sili vbo narode, da z *eeroi močm4 skrbijo za svojo obrambo.
Italija pospešuje svoje vojno letalstvo
Rim, 27. marca. AA. Maja meseca lanskega leta je Mussolini odredili obooro italijanskega vojnega letalstva, ki naj bi se izvedla v šestih letih. Zdaj pa je v zbornici letatefld podtajnik Valle izjavil, da ee bo to agodilo že v treh letih. Reorganizacija letalstva bo stala 1200 milijonov.
Eden na po ti v Moskvo
V Rusiji pričakujejo obisk angleškega ministra z velikim zanimanjem, ker upajo, da bo prinesel zboljšanje odnošajev z Anglijo
Varšava, 27. marca. AA. Davi ob 9. sta potovala skozi Varšavo z vlakom na poti v Moskvo britanski minister Eden in sovjetski poslanik v Londonu Majski. Na postaji so Edena pozdravih raslopniki poljske vlade m britanski poslanik v Varšavi. V Moskvo potujejo tudi angleški novinarji.
Radek o napakah angleške politike
Moskva, 27. marca. d. Obisk angleškega pravosodnega ministra Edena pričakujejo v Moskvi z veliko napetostjo. Program njegovih razgovorov še ni določen, ker je v glavnem odvisen od rezultata Simonovih razgovorov v Berlinu. Značilne so za ru-sko-angleške razmere izjave v obojestranskem tisku. Radek je pričel objavljati v oficielnih »Izvestjih« vrsto člankov, v katerih se bavi z mednarodnim položajem in angleško politiko in ki jim je treba vsekakor prisojati velik pomen ker predstavljajo naziranje sovjetske diplomacije. Radek je mnenja, da je politični položaj angleškega imperija poln protislovij. Glavni konkurent Anglije so na svetovnem trgu Zedinjene države in zato temelji angleška politika na vprašanju, ali more eden ali drugi preokret ojačiti ali pa oslabiti stališče proti Zedinjenim državam.
Anglija se mora tudi izogibati vsaki poostritvi odnošajev z Japonsko v primeru ameriško-japonske vojne, ki je v Angliji sedaj nihče ne želi, ki jo pa kljub vsemu smatrajo kot možno. Razen tega se zaveda svoje slabosti na Daljnem vzhodu. Njena negotova politika na Daljnem vzhodu je imela za posledico izpremembo politike Amerike in celo njeno grožnjo, da opusti Filipine. To bi pomenilo njihovo zasedbo po Japonski ,ki bi nastala na ta način v južno-kitajskem morju neposredna soseda angleške Indije. Te grožnje Amerike se sicer ne smejo smatrati za preveč resne, vendar pa so napravile na nekatere vplivne angleške kroge znaten vtis. V Angliji tudi vedo, da danes ne zadošča več svetovati Japonski, naj koraka proti severu, da bi se tako odstranila nevarnost, ki grozi Veliki Britaniji
Kakor na Daljnem vzhodu, je položaj Anglije poln protislovij tudi v Evropi. Lloyd George si je še lahko privoščil pametne argumente proti potlačenju Nemčije. ker je vedel, da leži nemška mornarica na morskem dnu pri Scapaflowu. Takrat je mogla Anglija celo pomagati v gotovi meri k obnovi nemške moči, da bi bila protiutež naraščajočemu vplivu Francije, toda razvijajoči se pomen letalskih vojnih sil in podmornic je izpremenil položaj. Baldwinova izjava, da leže angleške meje ob Renu, se torej ne more smatrati kot prazna fraza, temveč kot uspeh resnih razprav v angleškem generalnem
tika molka je prešla že tudi na njegove sodelavce v notranji in zunanji politiki. Zato se tudi nič trdnega ne izve o nadaljnjih projektih njegovega režima. Vidi se, da smatra Pilsudski čas za svojega najzanesljivejšega zaveznika, zato se mu nikamor ne mudi, marveč rajši pusti, da mu načrti zorijo polagoma.
Poljska je sestavljena iz različnih delov, ki so bili ravno v najbolj odločilni dobi demokratičnega razvoja priključeni različnim državam. One tri velesile, na katere se je bila razdelila Poljska v dneh svoje velike nesreče, so imele različne vplive. Zato ni čuda, da je bilo delo v poljskem parlamentu po obnovi
svobode tako težavno. Pilsudski je prišel končno do spoznanja, da je treba v novi svobodi najiprej politične vzgoje, potem šele postane narod sposoben in goden za demokratizem. Njegovo delo je sedaj vsaj v prvih stopnjah zaključeno in sedaj prične velika doba, ki naj pokaže, ali je imel v svojih stremljenjih ter spoznanjih prav ali ne.
V najnovejši dobi se vnanja politika Poljske giblje po smernicah, ki nam niso blizu. Ali morda je tudi to samo prehodno stanje. Vsekakor nas ob sprejetju nove poljske ustave navdaja želja, da bi pomenila za republiko novo, srečnejšo dobo.
štabu. Obnova nemškega vojnega letalstva napravlja Nemčijo zopet za neposrednega sovražnika Velike Britanije, česar ne more prikriti nobeno kolebanje angleške politike.
Značilno je, da je Austen Chamberlain, ki so ga dolga leta smatrali v Sovjetski uniji za svojega nasprotnika, podal zastopniku »Pravde« daljšo izjavo, v kateri pravi, da je sicer nasprotnik sedanjega ru-
skega režima, opozarja pa, da niso kneM spori med Anglijo m Sovjetsko unijo, ki so nastali v času, ko je bil on zunanji minister, nobene zveze z mednarodnimi od-nošaji, temveč ao predstavljali le kočljivo vprašanje vmešavanja v notranje zadeve. Chamberlain je izrazil upanje, da se k takega sedaj ne bo ponovilo.
Odklonjeno povabilo
Gdansk, 27. marca. AA. >Danzinger Vor* poštene, glasilo narodnih socialistov, prinaša vest, da je predsednik senata mesta Gdanska Greiser poslal povabilo britanskemu ministru Edenu, naj bi se med potjo v Varšavo in Moskvo ustavil tudi v Gdan-sku. Eden je odgovoril, da mu je žal, ker se zaradi pomanjkanja časa ne more od* zvati povabilu.
Odločilni sunki
proti venizelistom
Tsaldarisova vlada bo proglasila danes odpravo senata in odgoditev zasedanja poslanske zbornice, ki ji bosta sledila razpust in volitve
Maksimos zopet zunanji minister
Atene, 27. marca. k. Poslanska zbornica je sklicana za četrtek 28. t. m. k izredni seji, na kateri bo predsednik vlade Tsaldaris poročal o poslednjih vladnih ukrepih v zvezi z ven ize listi eno revolucijo in potem predlagal še naslednje nove stroge ukrepe:
1.	Najstrožje kaznovanje vseh, ki so ee udeležili upora 1. marca.
2.	Odstranitev vseh separatističnih elementov iz vojske, mornarice in letalstva in iz vseh drugih državnih in javnih ustanov.
3.	Reforma države z revizijo ustave.
Tsaldaris bo dalje v svoji deklaraciji objavil odlok o ukinitri senata in prekinitvi parlamentarnega lasedanja sa dva meseca. Po preteku teh dveh mesecev se sedanji parlament razpusti. Najkasneje čez tri mesece bodo razpisane nove volitve za poslansko zb ^rnico. ki naj izpremeni ustavo. Nova nacionalna skupščina bo morala izvršiti vse reforme, ki jih misli vlada izvršiti r ustavi.
Na koncu svoje deklaracije bo Tsaldaris sahteval od poslanske zbornice, naj izkaže popolno zaupanje vladi, da bo inogla izvesti svoje namere.
Novi parlament bo imel 300 poslancev, dočim jih ima sedanji 250.
Atene, 27. marca. AA. Jutri bo bivši
nji minister Maksimos, ki je ob izbruhu ve-nizelis.lčne revolucije odstopil, zopet prevzel resor zunanjega ministrstva.
čiščenje v vojski in mornarici
Atene, 27. marca. k. Vlada je prrifiela veliko razčiščevalno akcijo med častniškim kadrom grške vojske. Posebna komisija, ki je neposredno podrejena ministru vojske generalu Kondili&u, je doslej odstavila iz izključila iz -rake vojske že 9 generalov, 12 polkovnikov, 7 podpolkovnikov io zelo veliko število podčastni kov.
Zanimivo je, da bivši diktator general Pangalos odločno obsoja venizelistično gibanje. Predlagal je celo vojnemu ministru Kondilisu. naj proglasi diktaturo.
Proti upornim mornariškim častnikom se bodo v kratkem pričeli poeebni procesi pred posebnim vojaškim sodiščem- Venizelos bo sojen » kontumaciji.
Usodne poplave na Kitajskem
London, 27. marca. AA. Iz zadnjih poročil iz šanghaja se vidi, da zavzema naraščanje Rumene reke v zapadnem delu pokrajine Šantung in v severnovzhod-nem delu pokrajine Konan naravnost katastrofalen obseg. Podatki o številu žrtev so sicer zelo protislovni Po eni verziji je izgubilo življenje nič manj ko 10.000 ljudi, nekatera kitajska poročila pa govore celo o 50.000 smrtnih žrtev. Več sto vasi je uničenih. Med mesti je posebno trpel Cangjnng, ki je popolnoma odrezan od sveta.
Karamboi dveh italijanskih letal
Rim, 27. marca AA. V pristanišču Au-gusti sta trčili dve italijanski vojaški letali. Oba pilota sta se ubila.
Eksplozija v japonskem rudniku
Tokio, 27. marca AA. V premogovniku pri Nagasaki se je pripetila huda eksplozija. Doslej so iz rova rešili 11 rudarjev, vse nevarno ranjene. V rovu je Se 14 rudarjev, vendar je malo upanja, da M jih mogli rediti.
Senator J. Živanovič od^ojitelj Nj. Vel. kralja
Beograd, 27. marca. AA. Z odlokom kraljevega namestništva je imenovan za odgojitelja Nj. Vel. kralja Petra II. senator g. Jeremija Živanovič.
*
Jeremija Živanovič je eden naših najod-ličnejšib pedagogov, kri uživa velik sloves tudi v mednarodnih strokovnih krogih. Rojen je 27. septembra 1874 v Vražagornači, srez timoski. Gimnazijo je dovršil v Zaječa-ru, nato pa je študiral filozofijo na beograjski univerzi in slovensko in klasično filolo-gijo na Dunaju in Lipskem. Pozneje je bil profesor v Zaječaru. Nišu in Beogradu. Leta 1912. je bil izvoljen za poslanca in je bil pozneje načelnik prosvetnega ministrstva. Leta 1920. je bil imenovan za profesorja višje pedagoške šole v Beogradu, ob ustanovitvi banovin pa za bana moravske banovine. Pri senatdkih volitvah l. 1932. je bil izvoljen za senatorja, od koder prihaja sedej na visoki položa' kraljevega vzgojitelja. G. Živanovič je znan ne samo kot vzgojeskmr strokovnjak, marveč tudi kot literarni kritik in pisec. 25 le* že urejuje književni list Veoac, ki ga je sam ustanovil. Mnogo se je ndej-sfcvoval v profesorskem udruženju in v šolski nloani,
Č?trtek. 28. TIT. 1935
Sortiranje kandidatov
Na listo g« Jevtiča bo prišlo povprečno na sleherni srez po dvoje kandidatov — Težkoče nosilcev ostalih list
V ministrstvu notranjih del je v glavnem že končano urejevanje ogromnega materiala, ki je zvezan na podlagi ^ določb zakona o volitvah narodnih poslancev s sreskimi kandidaturami na državni nacionalni listi predsednika g. Jevtiča. Delo, ki ga je biio treba opraviti, je biio ogromno ter so ga jedva zmogli, najsi je bil ustanovljen v ministrstvu notranjih del poseben oddelek za volitve. Posebno zamudno je bilo Sortiranje prijav posameznih kandidatov, ki so želeli dobiti pristanek predsednika Jevtiča za kandidaturo na njegovi listi. Teb prijav je bilo nekaj tisoč, ker ga skoro ni bilo sreza, v katerem se ne bi prijavilo po pet in več kandidatov. Rezultat sortiranja je ta, da bo prišlo povprečno na sleherni srez po dvoje kandidatov na listi g. Jevtiča. V mnogih srezih bo samo po ena kandidatura, v nekaterih večjih. kjer zahtevajo posebne geografske in ekonomske prilike, pa še po več kandidatur. Tako je "pričakovati, da bodo tekom prihodnjega tedna že znane kandidature na vladni listi skoro v V3eb banovinah. Nerazčiščena situacija je še ^v dravski banovini. Tu v nekih srezih še m definitivnih kandidatur, v drugih so mogoče še razne spremembe.
Zelo živo so na delu s sestavljanjem svoje liste tudi socialisti Njihov centralni volilni odbor pa se mora boriti v posameznih banovinah in srezih z velikimi teikocami. ker je za listo dr.^To-paloviča le težko dobiti primerne kandidate. Voditelji socialistov pa so precej razočarani tudi zaradi medlega odmeva. ki ga je izzvala agitacijska turneja nosilca socialistične liste dr. 2iv-k a Topa lovca med volilci Nekateri pesimisti med njimi celo napovedujejo, da se sploh ne bo posrečilo pravočasno sestaviti socialistične državne liste.
Več sreče ima pri sestavljanju svoje državne kandidatske liste Jugosloven-ska narodna stranka, vendar pa bo tudi ena jedva do zakonitega roka zadostila vsem predpisanim formalnostim. V dravski banovini je lista sreskih kandidatov že precej popolna, vendar pa so nastopile tudi nekatere nepričakovane težkoče v poedinih srezih. Tako iščejo prijatelji dr. Kodžere že nekaj dni primerne kandidate za Ljubljano, kjer bo morda kandidiral voditelj slovenske skupine te stranke odvetnik dr. Ivo Poto-kar. ki kar. iidira tudi v kamniškem srezu. V šmarskem srezu kandidira baje celjski dr. Ogrizek na Hodžerovi listi.
Ž največjimi težavami se mora boriti akcijski cdbor za listo g. Dimitrija Lje-tiča. kateremu se napoveduje zelo slab odziv med volilnimi masami. Zaenkrat se še najbolj gibljejo politični slovenski bojevniki, ki upajo sestaviti kandidatske liste za dravsko banovino tekom prihoa-n;ega tedna. S kakim posebnim uspehom očividno ne računa niti g. Ljotič sam po pisanju njegove »Otadžbine^. V uvodniku -Zakaj smo postavil listo< pravi namreč naslednje: 3Naša moč ni niti v številu glasov, niti v številu mandatov, nego v neizmerni vrednosti naših teženj in v čvrsti veri. da smo na dobri poti.« Te težnje bodo zastopali g. Fabjančič v krškem, dr. Zore v litijskem in g. Ku-s:er v kranjskem srezu.
Zanimivo je, da do danes še ni določil z izjemo predsednika Jevtiča in dr. 2ivka Topaloviča noben drug: nosilec svojih zastopnikov v Glavnem volilnem odboru.
Kandidatura v Ljubljani
Ljubljana voli. kakor znano, po novem volilnem zakonu dva poslanca. Kakor se čuje. na listi g. Jev.iča v Ljubljeni ne bo paralelnih kandidatur. Senator dr. Kramer je ponovno kandidaturo oiklonil. Organizacije JNS so se v zadnjem času pr: posvetovanjih in razgovorih izrekle za to. da bodi eden kandidat iz uradniških, eden pa ;z širokih gospodarskih krogov. Kot gospodarska kandidata se imenujeta bivši m ni&ter g. Ivan Mohorič in predsednik Obrtnesa društva 2. Josip Rebek, iz nameščenskih krogov pe inž. g. Beve >n predi?ednik orgarrzacije privatnih nameščencev g. Žemljic. Ze danes zvečer je župan dr. Ravnihar, ki je po sklepu sre-ske^a odbora JNS prevzel predsedstvo vo-liLneja odbora. skMcal sejo. na katero so poleg pr?dsfavnikov organizacij JNS povabljeni tudi zastopniki raznih stanovskih in s^rokovn-ih udruzenj.
Kandidatura v ljubljanski okolici
Seja sreskesa volilnega odbora za ljubljanska okorico bo v nedeljo. 31. marca, ob pol 10. dopoldne v restavraciji »Zvezdi« v Ljubljani. Člani sreskesa volilnega odbo~a eo vsi T2. predsedniki občinskih in kraev-nih oraaniMCij, sresk odborniki in g?. dele-getje. ki so bili predlagani na sreski skupščini. dne 2. marca t. L — Sresko tajništvo. •
Kakor se bodo naši čitatelji še srpominja-li, je b lo za srez Ljubljano - okolico, ki voli dva poslanca, predlaganih cela vrsta kandidatur. Naknadno je bila kandidatura {x>nu-
dena tudi g, ministru dr. Maruliču. Ves mesec 30 »e vršila nato razna posvetovanja in
pogajanja. Po naših informacijah eo bila te "dni zaključena .n bo v nedeljo sreskemu vo-likieniu odboru predložene naslednja kandidatura: minister g. dr. Drago Marulif 1 namestnikom g. Albinom Komanom. dotedanjim poslancem ljubljanske okolice, ter vrhnišk. župan g. mae. Slavko Hočevar z namestnikom 2- Josipom Mesecem, sodnim uradniUvoi :n posestnikom. Ker bo kandidiral ak'iven minister, bo gornja kandidatura tako zvana solokandidatura. tako da Jevti-čeva lia-ta za srez Ljubljano okolica ne bo imela drugih kand:da*ov.
Iz kamniškega sreza
Situacija v kamniškem srezu se je zadnje dni precej razbistrila. Skoraj gotovo je sedaj že, da ne bo kandidira! v tem srezu noben vidnejši pristaš bivše SLS. Pred nekaj dnevi ie umaknil svojo kandidaturo tudi domžalski župan dr. Hočevar, tako da se bosta potegovala za zaupanje naroda na listi predsednika Jevtiča najbrž samo dosedanji narodni poslanec 2. Anton Cerer in graščak na Brdu pri Lukoviei g. Anton Kersnik. Od opozicije to kandidiral na listi Jugoslovenske narodne stranke g. dr. Ivo Potokar, dočim bojevniški kandidat na listi g. Ljotiča še ni definitivno določen.
Gosp. Alojzij Pavlič se še ni odločil
V	sredo popoldne se je vršil pri Mikliču volilni sestanek, ki ga je sklical bivši narodni poslanec za laški srez g. Alojzij Pavlič. Na sestanku je bilo navzočih okoli 25 ljudi. Med njimi so bili rudi gg. odvetnik dr. Pegan. bivši litijski župan in oblastni poslanec Hinko Lebmger, odvetnik dr. Mazek iz Litije in Korena iz Metlike. Sestanku je predsedoval g. Pavlic sam, ki je uvodoma omenil, da je bil pripravljen podpirati politiko sedanje vlade ter je tudi ponudil svojo kandidaturo na listi gospoda predsednika Jevtiča. Z njemu nepojmljivih razlogov pa je bil odklonjen. Zaradi tega ?e je odločil, da bo kandidiral na eni izmed opozicijskih list
Po tem uvodu se je g. Pavlič spustil ▼ razglabljanja o političnem položaju, ki pa jih je prekinil navzoči policijski komisar s tem. da mu je odvzel besedo in razpustil sestanek.
Po sestanku je izjavi! g. Pavlič nekaterim navzočim, da pojde še ▼ Maribor na neke razgovore. .Ako tudi tam ne bo uspeL potem bo pustil politiko, prosil za kako faro in se posvetil dušebriiništvu.
V drugih banovinah
Na zboru v Žitkovcu je bil postavljen za moravski srez za kandidata invalid Boris a v Covič.
V	Ogulinu je prijavH sreskemu sodišču svojo kandidaturo upokojeni inšpektor ministrstva poljedelstva Vladimir Vujno-vič z namestnikom Madimirjem Bosr.i-cem. starosto Sokola v Ogulinu.
V	Kruševcu je bila sklicar.a konferenca sreske organizacije JNS za sres rasinski, da določi svojeg3 kandidata Ker je prispelo na konferenco nepričakovano veliko število delegatov je bila konferenca pre-tvorjena v javno zborovanje na prostem. Predsedoval je zboru podpredsednik sreske organizacije JNS Dušan Vesič, ki je predložil kandidaturo sreskega tajnika JNS, odvetnika Bogoljuba Kneževiča. Predlog je bil soglasno sprejet.
V	Pančevu je bil izvoljen za kandidata na listi predsednika Jevtiča zdravnik dr. Damjan Živojinovič.
V	svrljiškem srezu bo kandidira! na vladni listi g. Milan Golubovič. Ob priliki postavitve njegove kandidature se js vršil velik shod, na katerem je med drugim: govoril tudi niški župan Dragila Cvet-kovič.
Seja Državnega odbora
Beograd, 27. marca. p. V petek ali soboto se bo sestal državni odbor za skupščinske volitve, da imenuje nove predsednike volilnih odborov na mesta onih, ki zaradi bolezsi ali iz kakih drugih tehtnih razlogov ne morejo prevzeti te funkcije.
Volilni shod v Skoplju
Beograd, 27 marca p. V nedeljo bo velik ban o vinski volilni shod v Skoplju. Na shodu bo govorilo več članov vlade, med njimi tudi minister pravde dr. Dragutin Kojič. ki bo kandidiral v Skoplju.
Topalovičevi kandidati
Na alističn: listi 2. dr. Zvka Topaloviča kandidirajo: v kranjskem srezu kot kan-did t g. Krč in namestnik Sova iz Tržiča; v kamniškem srezu kot kandidat ključavničar Alojzij Bešter 'in namestnik kmet Franc Virjent :z Olševka; v lit jskem srezu kot kandidat p-edsednik Delavske zbornice e. Franc Sede; in namestnik posestnik 2. Franc Špund iz Kresnic.
Naše terjatve v nemškem kliringu
Beograd. 27 marca. AA. Po poročilu Narodne banke, znašajo terjatve naših izvoznikov Nemčiji, ki so vplačane v markah na zbiralnem računu pri Poštni hranilnici v Berlinu na dan 27 marca protivrednost milijonov Din. Ta dan so se izvršila klirinška vplačila po avizah do št. 3£»50 od 27. novembra 1934.
BITI NA VIŠKU HIGIENF SE PRAVI
uporabljati le »RIVIERA« medicinalna mila, ki
so bila ponovno odlikovana na najpomembnejših svetovnih razstavah. — Na izbero so povsod:
RIVIERA-KARBOL, GEICERIN-KARBOL. KATRAN, SUMPOROV, LVSOL. LYSOFOBM m BORAKS MILO.
Poudarjamo, da so na višku le
Japonci kupujejo Sahafin
Po dveletnih mučnih pogajanj* >0 končno zaključena pogodba o prodaji ruske
vzhodno kitajske železnice Japoncem. Mo-•kva je morala znatno popustiti na svojih zahtevah in večne japonske grožnje so jo temeljito pognale v defenz-.vo. Rusi so bili prisiljeni prodati omenjeno železnico, aadejajoč se. da si bodo s to žrtvijo kupili mir na Daljnem vzhodu. Kakor pa vse kaže, je bila ta nada prazna, kajti Japonci so tako zelo zadovoljni s svojo dobro kupčijo, da nameravajo na isti trgovski način še dalje postopati proti Rusiji. Njihov zunanji minister H:rota je prošli teden v svojem ekspozeju rZrazil željo, da bi bila Japonska pripravljena kupiti ruski del otoka Sahalina.
Kakor kaže. je ta prostodušna želja uvod v nova pogajanja, pri katerih bo Japonska zopet naperila proti Moskvi ves svoj arsenal onih učinkovitih argumentov, kojih težo poznajo Rusi še iz pogajanj za prodajo mar.džurske železnice. Hirotova želja zastavlja Rusom zopet isto vprašanje: ali se izplača tvegati spopad z velesilo Japonsko m ali ima Rusija količkaj izgledov, da lahko učinkovito zavrne poželjivega soseda? To vprašanje, ki je bilo zastavljeno že pri odkupa mandžurske železnice. ima v primeru Sahalina bistveno drugačen: značaj. Tam je šlo Z3 predajo soudeležbe in solastništva na železnici, tekoči po tuji zemlji, pri Sahalinu pa gre ze. prodajo dela državne površine, s čimer bi znatno utrpel sovjetski ugled. Prece-denčni primer iz I. 1S07. ko je carska Rusija prodala Ameriki Aljasko, se dar.es r.e da s pridom uporabiti, saj se je prejšnjemu ruskemu režimu tolikokrat očitalo ta prodaja. boljševiki pa hočejo dokazati, da se njihove metode prav znatno razlikujejo od metod carskega režima.
Poleg tega pa imajo sovjeti še drug. da-leko važnejši razlog, da se ne morejo spustiti v nikakršna pogajanje za prodajo otoka. Zavarovanje Daljnega vzhoda pred rumenim pohlepom je stalo in vsak dan še stane ruski narod tolikih denarnih žrtev, da bi se vsakdo lahko ogorčen vprašal. čemu tako drage vojaške priprave, ako Japonci kljub temu lahko trgajo kos za kosom od državnega telesa že, ako plačalo samo del one vsote, ki jo Moskva trosi za varnost svoje tihomorske posesti. Vsi dosedanji napori Moskve, da si utrdi položaj ob Tihem morju, bi postali nesmiselni in sovjeti dobro vedo, da ne smejo tvegati take sramotne odtujitve državnega ozemlja.
Po portsmouthskem miru je bil SahaTin razdeljen zopet na dva dela. kakor je bi! pred 1. 1875: severni del pod rusko, južni pa pod japonsko oblastjo. Tega leta je Rusija odstopila Kurilsko otočje Japoncem v zameno pa je dobila južni del Sahalina. Na svbjem 36.0X) km' obsegajočem delu je Japonska naselila okoli 150.000 svojih ljudi, tako da ima južni del otoka okoli 200.000 prebivalcev, ruski del. ki je za kaka dva kilometra večji, pa šteje borih 15.000 duš. Zato pa je severni de! — rusko-japonska meja teče natanko ob 50. vzporedniku — znatno bogatejši na prirodnib bogastvih, zlasti r.a premogu in nafti, po ksteri danes močno hrepene Japonci.
To bo tudi edini razlog, da pritiskajo r.a Rusiio, kajti znanemu japonskemu argumentu. da Japonska potrebuje zemlje za svoj preveliki prirodni prirastek, v Evropi že malokdo verjame. Sai na zapadu dobro vedo. da Japonci v tridesetih letih niso mogli kolonizirati nekdaj skoro prazne Mandžurije, dasi se ie v tej dobi preselilo tia na milijone Kitajcev :n na stotisočr Korejcev. Japonec na severu ni koloniza-tor, marveč ?amo vojak in izkoriščevalec. Na severu ima otok Hokaido prostora najmanj še za kakih 10 milijonov na jugu pa Formoza še za daleko večje število. Ako bi kljub industrializaciji japonski ljudski prirastek zr.aša! še dalie 900000 letno, bi sama Formoza in Hokaido zadostovala za dobri dve desetletji.
Toda Japonec je v prvi vrsti imperia-list: njegova politika gre za izključnim go-spodstvom v Tihem morju. Slednje pa je odvisno od sirovjn. ki jih mikadovo otočje nima v zadostni meri. Železo, premog in nafta so Japoncem neobhodno potrebna sredstva za vzdrževanje močne vojske in mornarice ter za delovanje njihove mogočno razvite industrije. Preobljudenost ni razlog za ekspanzijo, marveč le pretveza, s katero Japonci spretno zakrinkavajo svojo težnjo po nadvladi nad Vzhodno Azijo. Zaradi rudnin gledajo ne samo po redko naseljenem ruskem Sahalinu, marveč tudi po razmeroma gosto naseljenih Fi'i pinih, nizozemski Indiji in celo po preob-Ijudeni Kitajski.
Za sedaj so usmerili svoj pritisk proti Rusiji, ki jo smatrajo za stran najmanjšega odpora, kjer se morda da doseč: uspeh že s samimi pretnjami. Sicer Japonska tudi na severnem delu Sahalina uživa velike koncesije za pridob;vanje nafte in v ribolovu, toda to ji ne zadostuje. Imen hoče nad vsem bogastvom suvereno oblast vedoc. da Rusija brez močnega brodovja ne more ubraniti otoka pred napadom Tudi se zdi Japoncem, da je treba izrabiti pripravni čas evropskih homatij. ki so zelo ugodne za postopne japonske okupacije S tem pa ustvarja Japonska nevzdržne prilike, iz katerih se kai lahko izcim: spopad z nedoglednimi posledicami. Ru-sko-japonski spopad bo imel v pretežni meri značaj bo'a med belim hi rumenim plemenom in zd: se da se Evropa tega le premalo zaveda.
99
RIVIERA"
MEDICINALNA MILA
zato zahtevajte povsod izrecno le »RIVTERA« toaletna in medicinalna mila
Olajšave za nemške
izletnike
v naši
državi
Beograd. 27. marca. AA. Naše primorje obišče leto za letom med drugimi tudi mnogo nemških izletnikov. Zlasti zadnja leta jih je bilo mnogo, ker je Nemčija imela od uvoza blaga v Jugoslavijo velike terjatve pri kliringu: toda od srede preteklega leta Nemčija nima več klirin«kih terjatev pri nas. temveč nam nasprotno celo dolguje nad 270 milijonov Din in morajo zato naši izvozniki čakati po več mesecev na plačilo. Tako je nemškim izletnikom glede na devizne predpise, ki ob-sto'e v Nemčiji, onemogočen prihod v našo državo. Da se jim omogoči prihod v Jugoslavijo m da se razvije naš tujski promet. je Nirodna ba"ka sporazumno s finančnim ministrom sklenila odkupiti vplačila. ki se v Berlinu zbirajo na zbiralrzm računu mark pri obračunski blagajni za račun turistov, prav tako kakor Narodna banka odkupuje terjatve tud' naših Uvoznikov V ta namen je dovoljen znesek 10 ' milijonov Din.
Bratislavski sestanek
Konferenca med Titulescom in Benešem o mednarodnem položaju in stališču Male antante m Balkanske zveze do najnovejših dogodkov
Bratislava, 27. marca AA. Dane« ob 10.45 s« je pripeljal semkaj iz Beograda rumun-
ski zunanji minister Titulescu s svojo soprogo in pooblaščenim ministrom Radu-lesco. Na postaji so pozdravili zunanji
minister dr. Bezeš s svojim tajnikom dr.
Kučero, rurnunsk: poslanik v Pras: Baan-d:, preise-iaik bratislavske občine dr. Kmo, divizijski generai Vojka in zastopnik: civilnih in vojaških oblasti. Sprejemu je prisostvovai tudi odpravnik poslov ju-gosiovenskega genera.nega konzulata v Bratisiav; podkonzui Krstič.
Ko Je vlak pri vozil na postajo, =0 za-evirai". rumunsko m češkosiovaiko himno. V imenu mesta Bratislave je Titutesca pozdrav:! v francoščini župan dr. Kmo. V svojem o"1?ovoru je Titulescu rekel me-! drugim: -Ko sem :z Rumun:;e odpotoval čez Jugoslavijo tia Češkoslovaško, sem zine rom imel med vožnjo občutek, kakor da sem doma. Ta občutek še krepi navzočnost dr. Eeneša, ki je del mojega jaza. Midva sva eno, to pa ne pomeni, da bi bili naš; razgovori enolični«.
Nato se je Tituiescu dotaknil v^raSa-nja revizije in dejal: »Mi hočemo med državami Male antante odpraviti	toda zato hočemo tudi svoje skupne meje braniti s skrajno energijo*.
Temperamentni govor g. Titn.esca je često prekinilo burno ploskanje.
Velikanska množica ljudi, ki se je zbrala pred postajo in na cest'., je odšla pred hote! rCarlton-, kjer so se trostje nastanili, ter jim priredila navdušene ovacije. Vseh mesto je okrašeno z zastavami držav Male antante.
Varnost Male antante se ne sme zmanjšati
Praga. 2T. marca d Glede na obisk ramenskega zunanjega ministra Titu!esca t Beogradu in njegov sestanek z dr. Bene-šem v Bratislavi, piše »Prager Tagblatt«. ca eo zunanji ministri Male antante odločeni, da ne priznajo samovoljne uvedbe splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji, ker gre za kršitev versajske mirovne pogodbe, k', so jo podpisale tudi driave Male antante. Mala antanta sicer nima namena, da bi formalno protestirala v Berlinu.
more se pa kot povsem verjetno napovedati. da bo še naprej strogo rezervirana in da bo šeie na zasedanju Društva narodov 15. aprila označila svoje stališče. Mala antanta bo postopala v sogiasju z velesilami, predvsem s Francijo.
V zvezi s tem problemo-m bosta dr. Be-ueš in Tituiescu bržkone razprav i jaia tndi o vprašanjn ponovne madžarske, avstrijske in bolgarske oborožitve. Položaj v tem pogledu je nekoliko drugačen, ker se ne more govoriti o samovoljnem dejanja teh držav. Madžarski ministrski predsednik Gombos je celo izrecno izjav-:!, ča ne bo Madžarska nikdar stremeia sa tem. da bi dosegla svojo oboroževalno enakopravnost s samovoljnim dejanjem, temveč samo pogajanj:. V enakem smislu so se izjavili tudi odgovorni državniki Avstrije in Bolgarija bo bržkone prav tako stremeia po dosegi razorožitvene enakopravnosti na ženevskih tleh-
More se smatrati, da bo Mala antanta postavila nasproti zahtevam Avstrije, Madžarske in Bolgarije pc enakopravnosti tezo, da se varnost držav Maie antante s tem ne sme zmanjšati. Prt tem prihaja zlasti v peštev politični položaj češkoslovaške. Zahteva Dunaja. Budimpešte In Sofije po enakopravnosti ne !M zadela na ockpcr samo pri Mali antanti. temveč tudi pri 3alkanski zvezi in velesilah. Nasprotno te more računati s pripravljenostjo, da se dovolijo razeroženim tujim državam gotove olajšave g ede na obrambne določbe. Mala antanta bo bržkone stremela za tem. da bi se ta vprašanja uredila v okvirti splošne razorožitvene konvencije.
Bolgarija ne misli kršiti mirovne pogodbe
Ankara. 27. marca AA. Zunanji minieter Tev?;k Ruždi Arae Je sprejel novo imenovanega bolgarskega poslanika t Ankari Paviova. Pri tej prifiki je Pavlorr jsjaviL, da Bolgarska nikakar ne miali razveljaviti vojnih določb neuillyske mirovne pogodbe. Podobne ve^ti t inozemstvu so tendenčne. Zunanji minister Aras Je o tej izjavi kot predsednik sveta Društva narodov takoj obvestil generalno tajništvo Društva narodov, hkratu pa tudi posamezne balkanske države.
Laval pred senatom
Na seji senata je imel Laval velik govor o položaju in smernicah francoske zunanje politike
Pariz. 27. marca. k. Francoski senat je snoči razpravljal o francosko-italijanskih sporazumih z dre 7. januarja. Senator in bivši farncoski" ooslar.ik v Rimu de Jou-venel je ime! daljši govor, v katerem je plediral ze. odobritev sporazuma.
Nato je govoril zunanji minister Laval. ki je med drusim poudaril, da ;e Italija v smislu rimskih sporazumov pokazala tudi že svojo dobro voljo za sporazum z Jugoslavijo. Mussolini ie pred kratkim po italijanskem poslaniku v Beogradu efektivno dokazal, da želi zbližanje z Jugoslavijo. brez katerega bi bila organizacija miru v Srednji Evropi nemogoča. V trenutku. ko je Nemčija s svojim sklepom z dne 16. marca prekršila V. poglavje versajske mirovne pogodbe in ko vse kaže. da se hoče iznebiti tudi vseh drugih obveznosti, ki jo vežejo napram posameznim evropskim narodom, je korak Italije v Beogradu toliko pomembnejša manifestacija mednarodne solidarnosti.
Ne glede na zadržanje naših sosedov, je dejal Laval, bomo tudi v bodoče delovali za orsanizacijo kolektivne varnosti in miru v Evropi. Da dokažemo. da s svojo j politiko nočemo izolirati nikogar, izjavlja- t nio. da se bodo posamezne države lahko
pridružile našim paktom kadarkoli bodo pokazale iskreno voljo za sodelovanje Nemčija naj ve. da ne sme samovoljno kršiti mednarodnih obveznosti in da se ne bo mogla nenehoma izm:kati in vedno znova zavračati pozive miroljubnih r.aro-
dov k sodelovanju. Leta 1931. sem bil s pokojnim Briar.dom v Parizu. Po vsej poti skoz: Belgijo in Nemčijo so nas pozdravljale množice ljudstva v veri. da bo vendar dosežen trajen in trden mir. Takrat je lebdela pred očmi vsesa nemškega ljudstva velika ideja vsesplošnega miru. Ideje tega ljudstva se niso spremenile. Državnike čaka še vedno naloga, da jih realizirajo, če jim je zares na tem, da ne izgine vsa civilizacija. V Franciji bomo vselej delali na to. Istočasno pa moram poudariti, da se naša država kljub vsemu nikoli ne bo odrekla svojim zaveznikom in prijateljem, marveč da bo svoje zveze in prijateljstva še bolj utrdila. Da si ohranimo varnost, je potrebno, da ostanemo močni in združeni. Izvajanja g. Lavala je sprejela zbornica z nedeljenim odobravanjem. Senat je po govorih, ki so jih imeli še nekateri senatorji. soglasno sprejel rimske sporazume med Francijo in Italijo.
Sokol KJ in politika
Beogrrad, 27. marca p. izvršni odbor Saveza SKJ je izdal naslednji komunike: Ker so se v tujih listih pojavila izvestna tolmačenja o SokoLstvu in politiki, opozarja izvršni odbor SKJ, da je jugoslovensko So-kolstvo točno preciziralo svoje stališče napram politiki v »Potih in ciljih Sokola kraljevine* Jugoslavije«. Odstavek, ki se v tej knjigi na to nanaša, se glasi: SKJ je kot občna narodna organizacija, ravnajoč se v tem pogledu po sokolskih tradicijah, nepolitična organizacija. Svojim članom prepušča. da se v mejah občih sokolskih načel in pozitivnih državnih zakonov politično opredelijo svobodno in po svojem prepričanju zahteva pa obenem od njih. da še v javnem življenju in pn vsem svojem delu vedno ravnajo po njegovih načelih.
Izvršni odbor Saveza SKJ.
Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Prometni minister v Zagrebu
Zagreb, 27. marca. n. Davi je prispel ▼ Zagreb prometni minister inž. Dimitrij« Vujič. Na postaji so ga sprejeli zastopniki tukajšnje prometne direkcije. Minister je prispel v Zagreb po službenih opravkih. Takoj po prihodu se je odpeljal v kurilnico državnih železnic in nato v že.ez-r.iške delavnice, ki si jih je podrobno ogledal. Od tam se je odpeljal na železniško in poštno direkcijo. Na pošti se je zanimal zlasti za avtomatsko telefonsko centralo. D:rektor in referenti posameznih oddelkov so mu podrobno poročali o poslovanju.
Vremenska narioved
Zazrebška vremenska napoved ia danes:
Stalno, zmerno toplo vreme.
Dnnaj-ka vremen-ka napoved za četrtek:
Hladnejše vreme, nato spremenljivo.

S potrtim srcem javljamo žalostno vest. da je naš ljubi soprog oziroma dobri oče, brat, svak in stric, gospod
VILKO RUS
SRESKI PBOSV. REFERENT, ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE
danes dne 27. marca 1935 po kratki, mučni bolezni, 59 let star, potem ko je odslužil šoli 39 let. previden, mirno v Gospodu zaspal.
Nepozabni pokojnik bo v petek, dne 29. marca ob 5. uri popoldne položen k večnemu počitku.
V Kranju, dne 28. marca 1935.
ANA RUS roj. ŠUMI, soproga; VILKO, MARIJAN, sinova, in ostalo
sorodstvo.
Maši kraji in Ifudje
Slovenski umetniški par razstavlja na Dunaju
Te dni poroma z vlakom na Dunaj obsežna pošiljatev slik, grafik in plastik Toneta Kralja in slik Mare Kraljeve, da bodo za veliko noč razstavljene v prostorih znamenitega Hagenbunda. Povabilo, ki ga je prejel Tone Kralj, je našemu umetniku toliko častnejše odlikovanje, ker se le prav po redek m zgodi, da odpre Hagen-bund svoje salone delom enega samega umetnika; po navadi se vrše pod njegovim
okriljem samo reprezentativne skupinske razstave. Umetniško delo Toneta Kralja je vz£>i»diilo pozornost dunajskih krogov leta 1927., ko je razstavljal tam z našim Klubom mladih. Takrat ga je Hagenbund ime-i>ovaJ za svojega dopisnega člana m po tistem je ostal z društvom v stalni zvezi. Velikonočna razstava Toneta m Mare Kralj bo zavzemala prav reprezentativen obseg, saj bo izpolnila vse prostore Ha-genibunda, ki so približno dvakrat večji od našega Jakopičevega paviljona. Vsega skupaj bo razstavljenih okrog 100 večjih io manjših, skoraj samih novih del (od tega okrog 30 slik ge. Mare). Le zaradi jasnejšega pregleda umetnikovega razvoja jim bo pridruženih nekaj značilnih starejših. Vsekakor je to gostovanje slovenske umetniške dvojice v enem izmed najznamenitejših središč evropske upodabljajoče ametnosti dogodek, ki zasluži pozornost Tone Kralj, ki je v svojem ustvarjanja napravil v novejšem času velik razvoj, kar se tiče intenzitete doživljanja in samonik-losti oblikovanja, se je tudi za to svojo pot na Dunaj pripravil z veliko vnemo in iz vse svoje ustvarjalne moči. Njegov atelje tam na robu mesta rn barjanskih livad se je v okroglem letu dela do vrha napolnil obsežnih platen, o katerih se lahko reče, da pomenijo prodor nove dobe v na-~rn umetniškem dejanju in nehanju. Mimo nekaterih že znanih (»Bratje«, ki s pre-
Tone Kralj: »Tatjana«
prosto stiliziranim realizmom simbolizirajo strahoto vojnega klanja, »Pieta«, pretresljivo lep portret matere ob truplu padlega letalskega oficirja, »Oče«, »Ohcet« in drugih) je v tej kolekciji bogata serija novih olj, ki nadvse značilno kažejo smer njegove najnovejše rasti. Zakoreninjenost v domači zemlji in domačem žitju, ki je Tonetu Kralju lastna od vsega početka, je v teh novih delih dobila novega, poglobljenega izraba
Poleg mirne, same na sebi preproste slovenske pokrajine in slovenskega življenjskega miljeja (»Jesen«, tiho lep spomin na umetnikov rojstni kraj, »Pomlad«, košček dragocenega življenja iz naše kmečke vasi, »Južina«, ki v smotrno dovršeni kompoziciji podaja vso lepoto in silo elementarne kmečke in zemeljske resničnosti) se tu vrste ostre disonance modernega veka
(»Tovarna«, »Tihožitje«). A najbolj zanimivo na razvoju tega tipično slovenskega oblikovalca je, da se je motivni svet v tej novi kolekciji Toneta Kralja z vso intenzivnostjo razširil tudi v nacionalni mitos našega juga: »Majka Jugovičev«, »Kosovska devojka« in »Sveti Sava« — to je troje kompozicij, ki so enako močne v svoji pestri barvitosti kakor v svoji pomembni simboliki. Tu je Tone Kralj z mojstrsko suverenostjo strnil v eno sredstva moderne umetniške oblike s preprostimi sredstvi podedovanega ljudskega mita Pa težko je izčrpati vso dolgo vrsto teh Kraljevih del v kratkem reporterskem poročilu: tu so še »Judita in Holofernes« v vsej svoji plastiki, znameniti »Karneval«, »Sent-peter pozimi«, »Ljubljanica s trimostja«, »Dva akta«, »Tatjanica« (portret žene, ki slika hčerko) pa še vrsta monumentalnih plastik, grafik in slik.
Mara Kraljeva bo svoje lirično intimno delo prav tako predstavila na prav odličen način. Med drugim bo razstavila svojo »Pieta«, ki je bila na mednarodni razstavi v Firenci nagrajena, in več del, ki imajo še posebno folklorno vrednost (»Slovenska pastirica«, »Bosanka«, »Beg kralja Matjaža« itd.). Vobče pomeni razstava, ki jo bosta naša umetnika pozneje v enakem obsegu priredila tudi v Berlinu, Parizu in po drugih evropskih središčih, eno največjih, pa tudi najpogumnejših dejanj, kar iih je izšlo v novejšem času iz nase kulturne sredine. Tonetu in Mari Kralj čestitke na pot in želje, da bi za svoj"! veliko, kulturno in nacionalno pomembno delo našla razumevanje in pod-porol
Praznik vzgojitelja na robu Slovenskih goric
Šolski upravitelj g. Kvirin Pertl — šest-desetletnik — službuje že 33 let na Kapeli, prijaznem griču sanjavih Slovenskih go-
ric. Vzgojil je nepregledno vrsto fantov ki deklet da je ni hiše v njegovem šolskem okolišu, iz kater ene bi izšla vsaj že druga generacija. Dasi ni domačin, :e vzljubil Slovenske gorice tako, da marsikdaj s pritajeno solzo v očeh potoži, da ne ve, kako se bo mogel ločiti od njih.
Eden od onih neumornih delavcev je, ki s pridnostjo čebele tiho zlagajo kamen h kamnu, da mimoidoči niti ne slutijo, kdo je ta nekoliko čudaški šolnik, nad katerim tu pa tam ta ali oni zmigne z rameni. 2« kot učiteljiščnik se je izredno odlikoval v glasbi. Njegov učitelj, pokojni Anton Foerster je odkril njegov muzikalni talent in ga bodril, da bi se izobrazil dokončno na konzervatoriju. Bil pa je revnih staršev in tako mu je v tistih časih ostala pot zaprta. Bil je izrazit skladatelj-ski talent Polno njegovih mladinskih pesmi najdeš v starejših letnikih raznih mladinskih listov. Kot mlad učitelj je sodeloval pri pevskih in orkestralnih društvih ter jih na novo ustanavljal, tako v Laškem ki zlasti pozneje na Kapeli. Žal pa je v svojem življenju moral po krivici pretrpeti marsikatero grenko. V začetku tega stoletja je divjal ob naši severni meji obupen narodni boj. Mnogi so videli v njem skrivnostnega tujca in so mu prišli z nezaupanjem nasproti Po svoji naravi umetnik je obziren in skoro pretirano skromen
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo po-legati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ljubil ta lepi kos slovenske zemlje, kar s« je videlo zlasti v prvih letih svetovne vojne, ko sta se z Jakobom Zemljičem z vso odločnostjo upirala ustanovitvi šulferajn-ske šole v Radencih. Seveda je ob početku svetovne vojne avstrijski orožnik na njegovem stanovanju zaplenil ogromno zalogo narodnih kolkov CMD. Vojaško oblast-vo ga je potem neštetokrat vpoklicalo kot črnovojnika.
Vse življenje je Pertl ostal zvest svojemu talentu, glasbi. Deluje kot odbornik pri raznih narodnih in prosvetnih društvih. toda proste ure je vse posvetil pevskemu zboru, ki ga vodi na Kapeli že 18 let. Morda o malokom velja do zadnje črke stari pregovor: »Kogar bogovi sovražijo, tega za vzgojitelja postavijo«. Morda je bil umetnik v njem močnejši kakor vzgojitelj. Njegovi učenci smo videli v njem tovariša, ki je hodil z nami roko v roki in nam z mehko šegavostjo utiral pot v težko življenje. Največja uteha pa mu bodi ob 601etnici tiha sreča v lastni rodbini Na pogled kakor, da ne pozna niti trohice ljubezni, ji je dal vse, kar je imel, da je mogel ostati tih, neopažen in ne-spoznan. Bodi mu ta skromni spomin ob njegovi 601etnici čestitka hvaležnih učenčevi	R-
Pesem drami in varuje
Celovec, 25. marca
Družabni večer, ki ga je priredilo društvo »Bisernica« v Gaverjevi gostilni v Celovcu, je bil velika prisrčna manifestacija narodne zavednosti koroških Slovencev. Prireditvi je prisostvovalo mnogo gostov iz Celovca, Roža, Podjune in ostalih slovenskih krajev. Predsednik »Bisernice« Š. Piopivnik je otvoril družabni večer s toplim nagovorom, zlasti je tudi pozdravil zastopnika konzulata kraljevine Jugoslavije. Salonski orkester g. R. Vošnjaka (doma iz Medgorij) je krasno zaigral slovenske skladbe. Sredi dvorane so se nato zbrali fantje iz Borovelj. Ko je zadonela pesem o domovini, milem kraju, so se za-blestele solze v očeh. Navdušenje se .ie le še stopnjevalo, ko so krasno ubrano zapeli pesem o Žili in Dravi. Potem pa je spet orkester zaigra! melodije, ki jih prepeva narod okrog Triglava. Potpuri slovenskih biserov je brate od Dobrača do Pece, zbrane v eno samo družino sredi Celovca, tako navduševal, da jim ni in ni bilo dovolj igranja in petja. In ko je žametni bariton dvignil Prešernovo podokni-co »Luna sije«, je vse prisluhnilo kakor zavzeto. Nato je vse očarala pesem »Slovo lastovki«. Vsa čast zboru iz Borovelj! Ima mojstrskega zborovodjo, ki lahko s svojimi pevci podaja vso lepoto slovenske pesmi. Pohvala je bila v polni meri zaslužena. Vmes" je Vojfcnjakova godba venomer izpopolnjevala spored. Ko je predsednik »Bisernice« že izpregovoril zaključne besede, še dolgo ni bilo konca Se iiv ?.e so donele pesmi v večer, pcln harmonije in bratstva. Bil je to spet živ zgovoren dokaz, da živimo krepko in zavedno, — da nočemo umretil
Predlog za uvedbo
družinskih voznih listkov
i..
Družinski oče nam pise:
Znižanje železniških tarif, ki je s 1. marcem stopilo v veljavo, je na vsak način delo, za katero gre onim, ki so ga izvršili, vsa čast in hvala. Toda še nekaj bi bilo mogoče ukreniti, da bi se dohodki železnice zvišali, obenem pa bi bilo pomaga-no tudi tistim, ki jim zadnje znižanje tarif ni dosti koristilo, namreč družinam uradniških in delavskih slojev. Samec ali tudi poročen par brez otrok ne čuti toliko izdatka za vožnjo kakor pa družinski oče, ki mora plačati za več oseb. In koliko nas je takih revežev, ki imamo žene in otroke in bi radi vsako nedeljo vzeli družino kam na deželo ali na planine, pa nam je to vkljub znižanju tarif in vkljub izletniškim voznim listkom še vedno popolnoma nemogoče.
Dovolite, da vam to računsko dokažem: vozni listek v Planico velja zdaj 2S.50 Din, v Bohinjsko Bistrico 30 Din. Ce vzame oče s seboj ženo in dva odrasla otroka, ki nimata več pravice do četrtinskega voznega listka, ga stane samo vožnja v Planico 114, v Boh. Bistrico pa 120 Din. Jasno je, da si more družina dovoliti kvečjemu dvakrat na leto tako razkošje izleta v najlepše kraje, kjer morda šs nikoli ni bila. Prav gotovo je mnogo družin, ki še niso videle Kranjske gore ali Bohinjskega jezera. Morda oče ali mati v mladih letih. Toda otroci so še bolj potrebni, da se jim pokaže lepota domače zemlje, da se jim privzgoji ljubezen do domovine. In če jo vidijo in
Nevarnost
v žepnem robcu
iiiiifiiriii pregled
Razgovor z dirigentom Rhenejem-Batonom
VeKko in slavno ime me je zvabilo, da sem šel v posete k znamenitemu dirigentu. Predstavljal sem si visokega gospoda dolgih las, oči zasenčene z roženimi očali, kakor si pač povprečen človek predstavlja umetnika, pozabil pa sem, da je gospod Rhene - Baton Francoz. Gospod Ba-ton ima poleg tega še to odliko, da je pravi, tipičen Francoz po duhu in telesu. Na zunaj srednje velike, čokate in močne postave, je v občevanju dobrodušen in nad vse ljubezniv gospod s pravim francoskim esprijem, a ogromno znanje, izkušnje ter potovanja križem sveta so napra-vi.1 a iz njega človeka najpopolnejše izobrazbe, kateremu nikdar ne zmanjka za poslušalca najzanimivejše snovi
Prav za prav pa sem imel za g. Batona pripravljena neka vprašanja. Najprej me je seveda zanimalo vedeti, kako mnenje ima o .Ljubljanski filharmoniji in njenem orkestu po prvih izkušnjah z njima. Na to mi je g. Baton odgovoril, da je z orkestrom izredno zadovoljen, da je njegovo članstvo prav odlično, ter da ni niti pn-iKkov«V da bo našel tako sijajen to tako
dobro vigran orkester, s katerim bo, kakor je prepričan, dosegel v petek največ^
Naslednje vprašanje, ki sem mu ga zastavil, je bilo, kakšen je današnji položaj glasbe v Franciji, katere stroje prevladujejo, kaj lahko nudi današnja francoska glasba tujini?
— V francoski glasbi je danes več stroj,
_ je odvrniL — Lahko pa rečemo, da v
naši današnji glasbi prevladuje arhitektura- Francoska glasba se odlikuje po svoji čistoti, jasnosti in važnosti, ki jo polaga na formo. Naše skladbe so znane po svoji harmoniji. Prednost in pomen francoske glasbe za tujino je potemtakem v tem, da je vedno skušala zanesti v mednarodno glasbeno umetnost omenjene odlike, ki predvsem dičijo francosko glasbo.
Nate sem vprašal g. Batona, kaj misli o krizi glasbene produkcije, o kateri se pri nas mnogo govori? Kaj sodi o bodočnosti glasbene umetnosti? Koliko lahko romantična a£ klasična smer vplivata na glasbeno tvorbo sodobnosti? Kateri izmed teh szneti prisoja pozitivnejši vpliv na
glasbeni izraz današnjega človeka?
_ Gotovo tudi pri nas obstoji vefika
kriza v glasbi, toda ne toliko v glasbeni produkciji kot v glasbeni eksekuciji. Ta kriza je pač v neposredni zvezi s krizo francoskega gledališča, ki jo je v posebno hudem obsegu opažati na deželi. Pariš
V repnem robcu se skriva nevarnost, ki se je ne sme prezreti. Kajti ravno v žepnem robcu se nabira največ kali in bakterij, ki postanejo lahko vedno nevarne, ako se jih ne uniči pri pranju. Zato pozor t samo zares higi-jenično oprani žepni robci niso nevarni. Šele v vreli raztopini Schichtovega Radiona, ko prehaja na milijone kisi-kovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, se uničijo vse kali.
* Kar je dobro za žepne robce, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodjnjstvu in družini.
/ Domači izdelek
SCHICHTOV
RADIOM
pere vse higijenično čisto
R.J.5-35
se učijo gledati in spoznavati jo, jo bodo tudi ljubili. Ako torej postavimo, da več-članska družina napravi zdaj letno največ po dva izleta z železnico, ker je za več premalo denarja, bi lahko mirno rekel, da bi jih napravila, če bi imeli vsi družinski člani četrtinsko vožnjo, vsak mesec dva. Zdaj torej proda železnica taki družini štirih oseb letno štiri cele izletniške vozne listke, potem pa bi jih mogla prodati 34,1 ker bi se ljudje vozili pozimi ravno tako kakor poleti.
Torej taka je moja misel: družinam vsaj štirih oseb naj bi se dala ugodnost četrtin-ske vožnje na vseh progah in za vse vlake; če že ne po vsej državi, pa zaenkrat vsaj v dravski banovini. Izkušnje mi bodo dale prav, da bo železnica zaslužila tudi pri takih, ki ji doslej niso dali mnogo zaslužiti. Obenem pa bo s tem storjeno veliko socialno delo, za katerega bomo železniški upravi hvaležni vsi družinski očetje. Kontrolo bi bilo mogoče izvesti na ta način, da si vsak družinski glavar priskrbi policijsko legitimacijo, opremljeno z osebnimi podatki vseh članov in fotografijami. Na podlagi take legitimacije naj bi zelezniska uprava izdajala brez vsaice nadaljnje ovire družinam četrtinske ali recimo »družinske« voine listke. Smatram, da bi bilo to prav lahko izvedljivo, četudi bo zmabiti kdo zavihal nos, češ: potem se bedo vozili v vlakih sami otroci. Treba pa jc pomisliti, da so ravno otroci najbolj potrebni, da vidijo ia spo^iajo vse kraje domovine. Tudi odraslim ne bodo v na-potje, ker bo pač vsak družinski poglavar sam pazil nanje. V ostalem: ali se ni še nedavno poudarjalo, da živimo v nekakšnem stoletju otroka?!
Star marmorni zid v Tuhinjski dolini
Kamnik, 27. marca
V Tuhinjski dolini desno od vasi Va-sena so prišli delavci na sled krasnemu zidu iz marmorja. Zid je dolg kakih 60 m. Pot do njega vodi skozi vas Potok, pri Čibrovi gostilni zaviješ po brvi čez Nevljico, potem čez travnik in mimo kamnoloma. Zid je podsut le kakih 10 cm ga gleda iz skalovja. Marmor je gladek, iepo brušen in še zelo lepo ohranjen. Čeprav teče po grapi hudournik, zidu ni poškodoval. Vzporedni zid je bržkone zasut O postanku so ljudje kajpada hitro iznašli razlago: da je bil tu nekoč ognjenik, ker je na vrhu hriba velika jama, napolnjena z vodo. Naj bo kakorkoli, umestno bi vsekakor bilo, da se ukrene potrebno za zaščito najdbe, ker ljudje zid že odkopavajo in odnašajo. Marmor je vsekakor umet-
no brušen. Aili je tn stalo v davnini kakšno svetišče ali gradič, to naj uganejo sta-rinoslovci.
Jutri ob y4S. popoldne bo ZKD predvar jala češki velefilm fteka — ali IMlada lju-bav — mlada srca. To filmsko delo je želo povsod ogromno uspeha in odobravanja- To je edino delo z dovršeno umetniško kreacijo. Pokaže nam ljubezen dveh mladih src. Film priporočamo posebno mladini pa tudi staršem. Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50.
Požar ob železniški progi
Ljubljana, 27. marca
Popoldne je prebivalstvo po vsem Ljubljanskem polju in po bregovih daleč na okrog vznemiril velik soj, ki je kazal, da je nekje v smeri proti Zalogu nastal požar, kakor da bi gorel ves hrib ali vsa vas. Po podrobnejših poizvedbah pa se je izkazalo, da ne gre za ogenj takšnega nevarnega obsega, temveč, da se je samo ob železniški progi nekje blizu Zaloga vnela trava in grmičevje, ne da bi bila ogražena kakšna naselja aii gozd- Ogenj je zanetila najbrž kakšna iskra iz lokomotive, kakor se to pogostokrat dogaja v toplih pomladnih in poletnih dneh.
Nevaren požar v Konjicah
Ob 4. uri zjutraj v noči od ponedeljka na torek je zbudil prebivalstvo konjiškega trga gasilski rog. Nebo je mogočno žarelo, na gorenjem koncu trga pa so švigali svetli ognjeni zublji visoko, visoko. V trenutku je bilo vse na nogah in množice so drvele proti požaru. V plamenih je bila hiša krojača g. Jelenka. Ker je bilo poslopje s slamo krito in tudi spodnji deti leseni, ni bilo niti misliti na gašenje. Gasilci, ki so bili z motorko takoj na mestu, so morali v prvi vrsti posvečati pažnjo sosednim hišam, da bi se požar ne razširil. Vzlic temu, da je ogenj opravil v prav rekordnem času svoje uničujoče delo, je vendar uspelo gasilcem ic nekaterim domačinom, da so rešili iz gorečega poslopja skoraj vse pohištvo in obleko.
Sreča v nesreči je bila, da je bilo vreme izredno mirno in veter ni trosil ogorkov. V neposredni bližini sta še dve stanovanjski poslopji, ki sta istotako s sia-mo kriti in leseni ter bi se bili sicer vneli že ob najlažjem vetriču. Kako je požar nastal, ni dognano. Gospodinja pravi, da je za večerjo le prav malo kurila in je nemogoče, da bi tlela kaka iskra skoraj vso noč, preden so se vneli slamnati deli ostrešja. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen od zločinske roke. G. Jelertko trpi občutno škodo, nizko cenjeno okoli 50.000 Din, zavarovan pa ni bil niti za polovico.
je velemesto, ima mnogo turistov ter ne pozna gledališke krize, zato pa preživlja tem težje čase provinca, kjer se gledališče še komaj drži. Ne majhen vpliv ima
tudi pomanjkanje dobrih libretistov, saj je krivo mnenje, da za dober gledališki komad zadostuje že dobra kompozicija. Tudi najboljša kompozicija ne napravi s slabim libretom pravega efekta. — Kar se pa tiče glasbenih stroj, v tem gotovo prevladuje klasicizem. Romantična stroja je v zatonu; dandanes se vsa glasba vrača h klasicizmu, zlasti v obliki. Dejstvo, da danes prevladuje čista glasba, taka, na katearo nima vpliva literatura, je očitno, da ga ni treba posebej dokazovati
Slednjič, gospod Baton, kako se uveljavlja r Franciji glaSba slovanskih narodov T AJ1 vidite v slovanski glasbi tipične odEke, ki lahko vplivajo tudi na francosko giaSbo?
— Moram re«, da se danes uveljavlja slovanska glasba v Franciji slabo. Nekoč Je imela pri nas zelo velik vpliv ruska glff^a toda ta vpliv je v povojni dobi že Ssto togi Trii Pač pa vidim v slovanski giaSM posebne velike odlike, in sicer predvsem take, ki izvirajo iz njenega folklo-rizma.	pa, da so to vsakemu naro-
da in njegovi glasbi tako svojski elementi, da se ne dajo prenesti v glasbo drugih narodov.
Nato sva se spustila z g. dirigentom v dolg nevezan govor. Pripovedoval je o svojih neštetih turnejah po svetu, kako je dirigiral ogromne koncerte po južni Ame-
riki, v Italiji, Moskvi, Leningradu in bog ve kje še. Le Pariz pravi, da mu ne ugaja, čeprav so mu tam že večkrat ponudili v operi mesto dirigenta. Tak položaj zahteva namreč ogromnega dela, neprestanega dela noč in dan, on pa ni več prav tako mlad, da bi mogel prenesti tako silen pritisk na svoje živce	—sj—
Knjiga V. S. Žottenka
Te dni je izšla v Ljubljani ruska knjiga, ki je vredna naše pozornosti že iz dveh razlogov: Predvsem je to, kolikor vemo, prva večja, v Ljubljani kot izvirnik natisnjena ruska leposlovna knjiga, z druge strani pa je zanimiva oseba njenega pisca V. S. Ž o 1-tenka. Knjiga se imenuje »Ulybki ž i z n i< (Smehljaji življenja) in šteje 244 strani.
General bivše ruske carske vojske V. S. Žoltenko biva že dolga leta v našem mestu. Prijatelji ruske knjige se spominjajo tega krepkega, postavnega moža izza let, ko je vodil nekdanji ruski oddelek Zvezne knjigarne. V kletnih prostorih te knjigarne so bile precejšnje skladovnice ruskih knjig, seveda, z malimi izjemami emigrantske izdaje. Bili so časi. ko so v Berlinu, Parizu. Rigi, Pragi in drugod delovala velika ruska založništva in pošiljala v svet grmade knjig. Danes je to večidel samo še spomin, edinole v Parizu in v Rigi so se ohranila nekatera založništva. Ruski knjigi >za gra-nico< prede trda, število konzumentov postaja čedalje manjše, le s težavo se drže
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24 Danes ob 4, 7.15 tn 9.15 nrl
PREMIERA sijajnega filma, v katerem nastopa slavna MAE WEST
Pridi, da me vidiš - NISEM ANGEL
To je film poln tempa, ljubezni in komike.
Rezervirajte vstopnice!
Domače vesti
♦	Novi člani glavnega prosvetnega •veta v Beogradu. Ker je pretekla triletna doba članom glavnega prosvetnega sveta ministrstva prosvete, so bili s kra-levim ukazom imenovani novi člani v stalni odbor in širši odbor glavnega prosvetnega sveta. Iz dravske banovine so imenovani v stalni odbor: g. Josip Mazi, direktor I. drž. realne gimnazije v Ljubljani in g. Ivan Dimnik, predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu, v širSi odbor pa poleg teh g. prof Fr. Grafenauer, predsednik sekcije profesorskega udruženja v Ljubljani, in univerzitetni prof. g. Jovan Hadži iz Ljubljane. Za predsednika glavnega prosvetnega sveta je imenovan g. dr. Vladimir čorovič, rektor univerze v Beogradu, za podpredsednika g. Jelenko Mihajlovič, rektor višje pedagoške šole in direktor seizmološkega zavoda v Beogradu. Prvo zasedanje glavnega prosvetnega sveta, ki je trajalo ves prošli teden in še zaseda. Je otvoril g. minister prosvete Stevan čirič, ki je podal članom daljši ekspoze o prosvetni politiki.
♦	Hrast kralja Aleksandra v Parizu je
bil svečano zasajen v torek na Marsovem polju med višjo vojno akademijo in Eiffe-lovim stolpom. Svečanosti so z zastavami prisostvovale deputacije invalidov, meuza-vezniškega združenja borcev in Poilus d* Orie-nt Govornikom se je toplo zahvalil naš poslanik dr Spalajkovič, ki je obljubil, da bo v Beogradu zasajen hrast Louisa Barthouja. Poleg predstavnikov Pariza velikega števila meščanov, novinarjev in fotografov je svečanosti prisostvoval tudi bivši poslanik v Beogradu g. Dard.
♦	Velikonočno poklonitveno potovanje na Oplenac priredi oblastni odbor Narodne odbrane skupno s »Putnikom« z odhodom iz Ljubljane dne 20. aprila zvečer, s povratkom v Ljubljano dne 23. aprila zjutraj. Cena vožnje brzovlaka do Mladenov-ca in nazaj vključno avtobus, železniška legitimacija in vstopnina na razstavo, II. razred 320 Din in III. razred 235 Din. V slučaju, da se prijavi zadostno število za posebni vlak, se zniža cena -11. razreda na 364 Din in III. razreda na 298 Din. Prijave sprejema Putnik do 10. aprila.
♦	Nacionalna ura radia. Snov današnjega predavanja, ki ga bo oddajala beograjska postaja bo: staro narodno opelo Iz Južne Srbije.
♦	iz odvetniške zbornice. Za prevzemnika pisarne pokojnega odvetnika g. dr. Antona Prusa v Slov. Konjicah je bil imenovan šoštanjski odvetnik g. dr. Fran Mayer.
♦	Važna avtobusna proga v službi turizma. Sredi aprila začne voziti »jadranski ekspres«, ki bo vezal glavno železniško progo Beograd-Zagreb z Jadranom. Ta avtobusni ekspres je sicer vozil že lani, za letos pa sta vozni red in proga precej iz-preunenjeni. Progo vzdržuje banjaluško avtobusno podjetje Bilbija. Avtobus bo vozil vsak dan lz Splita in bo vodila proga preko Sinja, Livna, Kupreša, Bugojna, Dolnjega Vakufa, Jajca, Mrkonjičgrada, Banjaluke in Bosanske Gradiške do železniške postaje Okučani, kjer bo imel avtobus zvezo z beograjskim brzovlakom. Na tej progi, ki dosega na Kuprešu 1300 m nadmorske višini, bodo vozila nova moderna vozila, ki so bila zgrajena nalašč za to progo. Z uvedbo nove avtobusne proge bo mnogo pridobil naš turizem. Jadranski ekspres bo že v prvih dneh svojega obratovanja pripeljal večjo skupino švicarskih
Izletnikov, ki bodo obiskali Bled, Ljubljano, Zagreb, Plitvička jezera, potem pa Jajce, Sarajevo, Mostar, Trebinje, Nikšič, Cetinje in Dubrovnik. V Dubrovniku se bodo ukrcali na parnik ter preko Splita odpluli v Benetke. Jadranski ekspres pa bo v Dubrovniku prevzel drugo skupino švicarskih turistov.
♦ Brezposelnim diplomiranim tehnikom. Udruženje diplomiranih tehnikov, sekcija Ljubljana, je dobilo poziv industrije za svilo za diplomiranega tehnika-specialista za tovrstno industrijo. Prav tako išče specialista za kemično industrijo (izdelovanje maž). One, ki imajo strokovno naobrazbo za omenjeni stroki, prosimo, da takoj javijo, če reflektirajo na omenjeni mest.i. Nastop v enem mesecu. UDTKJ, sekcija Ljubljana, Gradaška ulica 8.
PERMA - TEX
Najboljše od najboljšega iS n poskus — prepričali se boste
♦	Prostovoljna gasilska četa v šmartnem pri Litiji proslavi letos v dneh 1. in 2. junija petdesetletnico svojega obstoja in delovanja. Društvo, ki je matično v litijskem srezu, je vso to dolgo dobo delovalo požrtvovalno v pomoč svojemu bližnjemu in tako deluje še danes. Na to proslavo že danes opozarjamo vsa gasilska drušitva in cenj. občinstvo.
♦	Ciril Metodova podružnica v Radečah pri Zidanem mostu ima svoj občni zbor v gostilni gospe Ljudmile Hmelj v nedeljo 31. t. m. ob 16. Po občnem zboru se bo vršilo predavanje o Koroški.
♦	V Tuhinjski dolini na Kavranu je velik klanec, kar promet silno otežkoča. Od tam vozijo kmetje drva in les ne samo v Kamnik ampak tudi v Ljubljano, čez ta klanec morajo vzeti vedno priprego, kar je silno nerodno. Kamniški cestni odbor je zatorej odredi), da se klanec za poldrugi meter poniža in ride odpravijo. Tako bo te dni ustreženo kmetom, da spravijo les na trg.
♦	Po dvajsetih letih iz vojnega ujetništva Svojima bratoma v Potrkanju pri Knja-ževcu se je javil iz Rusije Ilija Božinovič, katerega so leta 1915. pri umiku srbske vojsko zajeli Nemci pri Leskovcu. Poslali so ga v ujetniški tabor pri Vidinu v Bolgariji, odkoder ee mu je po preteku leta dni posrečilo pobegniti čez Dunav v Ru-munijo, kjer je vstopil v dobruško prostovoljsko legijo. V bitki je bil ranjen, pa so ga prepeljali v neko rusko bolnišnico, kjer ga je zajela boljševiska revolucija. Ko je ozdravel, je skušal dobiti dovoljenje za vrnitev v domovino, ali ga ni mogel dobiti, ker je bil brez sredstev. Po več letih je pisal svojima bratoma, da mu pošljeta 2000 frankov. Ker sta brata uboga, nista mogla poslati denarja, nakar jima je poslal pooblastilo, da prodasta del njegovega posestva, ki je vredno okoli 100.000 Din. Toda posestvo si je v njegovi odsotnosti prilastil njegov zet, ki se je seveda uprl, ker ne želi tastove vrnitve. Francosko poslaništvo v Moskvi mu je preskrbelo vse potrebne potne listine in Ilija čaka sedaj samo denarja, da se vrne. Njegova brata sta se obrnila na naše ministrstvo vnanjih stvari, da bi omogočilo bratovo vrnitev v domovino, kar se brez dvoma zgodi v najkrajšem času.
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Prostovoljna javna sodna dražba
stavbenih parcel, ki se vrši 2. aprila 1935. ob 15. uri popoldne v prostorih gostilne »Kmet« ▼ Šiški ob Celovški cesti. Parcele leže nasproti gostilne »Kmet«, merijo okoli 500 kvadratnih metrov, imajo zelo ugodno lego ta ae na njih lahko grade visokopritlične
in enonadstropne vile. Vsi tozadevni dražbeni pogoji se dobe na sodišču v pritličju soba štev. 37. Vzklicna cena za en kvadratni meter je Din 100.—.	2684
take častitljive revije, kakor so n. pr. »So-vremenni zapiski« v Parizu. Čas je storil svoje. Mnogi pribeženci so umrli, mnogi se izgubili po širnem svetu, le nekaj tisočev jih je še, ki v sveti ljubezni do naroda in domovine varujejo kakor vestalke duhovno luč nacionalne ruske tradicije in ostajajo neomajno zvesti ruskemu jeziku.
Tudi skladovnic ruskih knjig, med katerimi se je gibal general V. S. 2oltenko, ni več.' On sam pa se ni kdove kaj spremenil: slej ko prej mu ie korak vojaško prožen, obraz odločen, pogled prem. Fanatično veruje v stare ideale in ljubi daljno domovino. Kdor ga pozna le po videzu, ne bi mislil. da ruski carski general v samoti svojega ljubljanskega stanovanja piše pesmi in pripovedna dela. S fantazijo ustvarja podobe iz življenja v Rusiji, obuja si spomine na nekdanja doživetja in jih s pesniško svobodo pretvarja v fantazijske slike, le kot mlad častnik je čutil potrebo pisanja in je sodeloval v raznih revijah in listih. Potem so prišla burna leta, doba novo »smute«. Vojni na Daljnem vzhodu, ki se je je udeležil tudi V. S. Zoltenko (pred leti je v »Življenju in svetu« objavil spomine nanjo), je sledila v necelem desetletju svetovna vojna. Pa so se razvezali »besi ruske zgodovine«: dve revoluciji sta zvrtinčili stari ruski svet, razvila se je državljanska vojna in po zadnji zmagi boljševikov je moral tudi general V. S. Žoltenko zanustiti domovino Usoda rrn je zanesla v Ljubljano, ostal je med uami in v tišini našega Tivolija piše svoje povesti in romane. Spisal jih
prva
je že šest knjig, a izšla je samo »Smehljaji življenja«.
— Zabeležite, — nam je dejal literarno delujoči general, — kako je prišlo do
Obleko aii površnik
po svoji žefli dobite pri znano solidni tvrdki
J.PlCBC
konfekcija za moške in deco, Aleksandrova c. 12
♦ Ubijalec lastne žene obsojen na smrt.
Okrožno sodišče v šabcu je obsodilo na smrt na vešalih kmeta Ljubomlra Ivano-viča iz Gornje Sipulje v jadranskem srezu. Ljubomir je s svojo ženo Katarino živel v neprestanem prepiru, dasi Je bila Katarina zelo dobra žena in gospodinja. Lani 4. decembra se je nekaj spri s Katarininim bratom, katerega je v pretepu ranil z nožem, a ko je nato prišel domov, se je znesel še nad ženo. Vlekel jo je za lase in jo neusmiljeno bil s pestmi. 2eni se je naposled posrečilo, da mu je ušla. Napenjajoč vse svoje moči, — bila je hroma na eni nogi in v drugem etanu — se je privlekla do ograje ob hiši sestre Ružice. Toda tu jo je dohitel Ljubomir, potegnil kol iz plota ln začel udrihati po njej. Nihče ni upal k njemu, dasi je uboga žena v silnih bolečinah vpila na pomoč. Celi dve uri je mlatil po njej dokler ni bila mrtva. In še potem je kakih desetkrat udnihnil po mrliču. Glavo ji je popolnoma razbil. Ker se je pritožil proti razsodbi okrožnega sodišča v Sabcu, se je vršila sedaj razprava pred beograjskim kasacijskim sodiščem, ki pa je prvo razsodbo potrdilo v vsem obsegu. Ljubomir šteje šele 29 let. Za njim, ko konča na vešaHh, ostaneta dva otro-čiča brez matere in očeta.
Iz Ljubljane
u— G. Rhene-Baton, slavni francoski dirigent, skladatelj, ki ga svetovna kritika prišteva med največje dirigente in ki je stalna atrakcija na vseh koncertnih odrih Evrope in Amerike, bo v petek 29. t. m. ob 20. uri v Unionu dirigiral ljubljanski filharmonični orkester. Nastopi 75 godbeni kov. Vaje so v polnem teku. Vodi jih dirigent sam. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
u— Akademski pevski zbor si je v zadnjih letih svojega nesebičnega, narodovi kulturi posvečenega dela, pridobil pri vseh glasbenih krogih nedeljene simpatije. In to ni nič čudnega! Saj se le redko ponudi v Ljubljani prilika, da bi mogli s tako nedeljenim priznanjem poročati o kakem glasbenem dogodku med Slovenci. S svojimi koncerti, predvsem pa z lanskim, je zbor postavil viden svetilnik, ki kaže krmarjem naše pevske kulture smer, da ne zgreše poti. Hvaležni moramo biti dirigentu za važno narodno-kulturno delo, s katerim nam rešuje našo glasbeno umetnost, če Akademski pevski zbor zapoje njegove pesmi, najdejo takoj pot do srca. Kontakt med zborom in poslušalci je trajen in iskren. To dokazujejo dosedanji zborovi nastopi. In koncert 1. aprila bo to potrdil.
VAŠE SMUČI
hranimo in impregnlramo preko poletja!
ŠPORT KMET
d. z o. z., Aleksandrova cesta št. 7
u— Predavanje v društvu »Pravniku«.
V petek 29. t m. priredi društvo »Pravnik« točno ob 18. v justični palači dvorana št. 79. predavanje. Predava g. dr. Vladimir Murko o novejši bančni zakonodaji. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da 6e tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
u— Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto, 30. t m. ob 18. na univerzi v zbornici svoje drugo predavanje. Prof Veber nadaljuje in zaključi svoje predavanje o temi Svoboda ln nujnost. Vabljeni tako člani društva kakor vsi, ki se za filozofijo zanimajo.
u— S. O. Preporoda poziva svoje Članstvo, zlasti one, ki 60 se lani udeležili ekskurzije v Bolgarijo, da se ob priliki bivanja bolgarskih akademikov med nami stavijo na razpolago akcijskemu odboru nacionalnih akademikov. Vse potrebne in-formacile dobe t tajništvu. To&anova S., telefon 29-74.
u— O fašističnem korporacljskem »Istemu bo predaval pri društvu »Tabor« g. dr. Verčon drevi ob pol 21. v kemični predavalnici na realki. Vstop prost.
u— Gostovanje šentjakobčanov na Viču. V nedeljo 31. t. m. ob 20. uprizori šentjakobski oder izvrstno uspelo veseloigro »Matajev Matija« v dramatizaciji Milana Skrbinška. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj ne zamudi prilike, da si ogleda originalne Telebanovce z njihovim nerodnim Matijcem na čelu. Vtopnice od petka dalje v Jeločnikovi trgovini. Cene običajne.
u— Uprava Hubadove župe JPS tma danes ob 18.15 zelo važno sejo v poslopju Glasbene Matice. — Uprava.
u_ Ribiči, izlet ljubljanskega ribarske-
ga društva. V nedeljo 31. t m. se odpeljejo ribiči s potniškim vlakom ob 7.25 v Celje, od tam z avtobusom skupno s tovariši celjskega ribarskega društva v 17 km oddaljeno Bukovlje do ribogojnice g. Zang-gerja. Tu se sestanejo z mariborskim društvom, ki pride z istim namenom tja, ob priliki proslave svoje 251etnice. Prijave sprejema tajnik do sobote 30. t. m. Ob zadostnem priglašen ju se odpeljemo v primeru lepega vremena z odprtim avtobusom.
u— Zveza gospodinj priredi predavanje o čaju danes ob 16. Breg 8. Gospodinje vabljene.
m Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer
RAMON NOVARRO
r veselem filmu
Matura ljubezni
u— V starosti 80 let je umrl g. Franc L a v r a č, nadziratelj brzojava v pokojn. Pogreb uglednega pokojnika bo danes ob 16. iz bolniške mrtvašnice. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Na delu za novo cesto od Ljubljane do Kranja. K članku, ki smo ga včeraj objavili pod tem naslovom moramo zavoljo jasne stilizacije pristaviti majhen popravek. Zapisali smo, da je g. Inž. Bevc odklonil vodstvo tehničnih del na gradnji te ceste, v resnica pa o odklonitvi ne more biti govora. Vodstvo gradnje je bilo izročeno drugemu strokovnjaku zavoljo tega, ker je g. inž. Bevc prezaposlen drugrod.
n— Aretacija drznega vlomilca. V soboto je policija aretirala 251etnega brezposelnega delavca Viktorja Bana iz Ljubljane, ki je vzbudil pozornost agentov kriminalnega oddelka s tem, da je kljub brezposelnosti razpolagal s precejšnjim! vsotami denarja. Po aretaciji je prišlo na dan, da je policija dobila v roke drznega in že dolgo iskanega vlomilca, ki pa se je znal na širokopotezen način zmerom umakniti roki pravice. V začetku novembra je Viktor Ban poizkusil vlom v skladišče Mergenthalerjeve tvornice v Mostah in si je v skladišču nabral že dobršen kup raznovrstnega usnja, ko ga je zasačil Mer-genthalerjev vajenec in je moral zbežata pred preganjalci. Po tistem se je Ban po raznih kriminalnih opravkih potikal daleč naokrog, se mudil nekaj časa tudi na Sušaku in v raznih mestih Dalmacije, od časa do časa pa je prihajal v Ljubljano. Nedavno se je za trajno naselil v vodmat-skem predmestju. Na stanovanje je prinašal vake vrste dobrih reči, mesa, kokoši, špecerije in denarja, tako da je policija pri hišni preiskavi našla med drugim še okrog 20 kg sladkorne sipe v vreči in precejšen šop bankovcev, skritih v čevljih. Za sladkor in denar policija doslej še ni mogla ugotoviti okradencev, ker ni bilo prijave. Viktor Ban je bil včeraj izročen sodišču.
u— To 6oboto ob pol 21. bo »Veliki plesni turnir« v dvorani Kazine, kjer bo tekmovalo 17 najboljših parov lz Zagreba, Ljubljane ln Maribora. Pred in do turnirju družabni ples.
Zvočni kino Dvor
TeL 27-30
Danes ob 4^ 7. ta 9. uri zvečer
Celiuskinci
Vstopnina Din 4.50 in 6.50
PRIDE!	PRIDE!
H. E. GROB ln KARIN HARDT
V veseli opereti
„TEBI POJEM PESEM SVOJO"
Iz Celja
e— O moderni državi bo preda-ral univ. profesor dr. Evgen Spektorski ia Ljubljane danes ob 20. na Ljudskem vseučilišča. Opozarjamo na to zanimivo predavanje.
e— Pedagoški sestanek staršev ln učiteljstva bo v petek 29. t. m. ob 16. v mestni narodni šoli Prof. dr. Fr. 2geč bo obravnaval teste in merjenje inteligence predšolskega otroka
e— Uradni dan Zbornice za TOl sa On-Ije in okolico bo v torek 2- aprila od 8-do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulicL
e— Razširjenje železniškega podvoza prt hotelu »Pošti« je postalo zaradi naraščajočega prometa nujno potrebno. Podvoz je preozek in tudi zek> zanemarjen, zarad* česar bi ga bilo treba tudi v tem pogled« primerno preurediti. Mestna občina je prosila direkcijo drž. železnic v Ljubljani, da bi razširila ta podvoz. Železniška direkcija pa je v veliko začudenje občine odgovorila, da železniška uprava ni dolžna razširiti podvoz, češ da to razširjenj® ni v zvezi z železniškim prometom. Mestna občina se bo v tej zadevi, ki je povzročil* že toliko kritike in pritožb, obrnila na prometno ministrstvo. Pričakujemo, da bo prometno ministrstvo zavzelo drngačmo stališče nego železniška direkcija.
e_ Pravilnik o gradbenih taksah za mesto Celje, ki predvideva minimalne takse v smislu gradbenega rakona, je stopdl 24. t. m. v veljavo.
e— Drzen vlom pri belem dnevu. Vfceraj dopoldne okrog 9. je neznam vlomilec neo-pažen smuknil na dvorišče poleg hiše tn delavnice ključavničarskega mojstra g. B. Grad ta v Vodnikovi ulici, pobral tam železen drog in s silo odprl vrata, ki vodijo
v	stanovanje babice ge. A. Rozmanove. G«. Rozmanova je odšla malo prej t mesto po opravkih. Vlomilec je odnesel iz stanovanja dve zlati ovratnl verižici, zlato moško uro in suknjič v skupni vrednosti 2500 dinarjev.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 ta 20.30 rusk) zvočni veflefttm »Heroji Arktika čeljuskinci« ta dve predigri.
Iz Maribora
a— Ena tvrdka: 10.000 Din »a spomenik.
Slovesnjeb etriška tvrdka Zugmaver in Gruber je prispevala mariborskemu spomeniškemu odboru 10.000 Din za postavitev spomenika U edini telju.
a— Ljudska univerza v LJubljani. Dre
vi	ob 19.15 bo predaval na drž. trg. akademiji tajnik delavske zbornice gos-p. PT-lip Uratnik o davčni politiki in delavstvu ter nameščenstvu.
a— Žalna fastava je razobešena na poslopju klasične gimnazije ob smrti prof. dr. Frana Rostacherja, plemenite duše in dobri-čine. Pogreba danes popoldne se udeleži zavod a profesorskim zborom na čelu.
a— V Mariboru kongres bibliografov. V dneh od 20. do 29. junija bo v Mariboru bibliografski kongres. Polovična vozninaj* dovoljena.
a— Likovna umetnost, borba za krščanstvo v Nemčiji. V Ljudski univerzi bo predaval jutri univ. profesor dr. Izidor Cankar o tem, kako vidi likovna umetnost svet. V ponedeljek bo predaval univ. profesor dr. A. Zivkovič iz Zagreba o borbi ia krščanstvo v Nemčiji.
izdaje te knjige V mojih očeh je to čudež. Lahko si mislite, da sam nimam sredstev Z8 izdajo knjige v samozaložbi. Rokopise sem ponujal na razne strani, povsod so hvalili
moje delo in obžalovali, da ga ne morejo izdati. Ce ruski pisatelj v emigraciji ni že dovolj znan in priznan, dobi zelo težko založnika. Tako sem zaman skušal prodreti v javnost. Tedaj pa me nekdo opozori na imo-vitejšega gospoda v Ljubljani, ki jako čisla staro rusko kulturo. Nisem ga poznal in on ne mene, in vendar se je takoj odločil, da mi priskoči na pomoč. Po njegovi zaslugi je moja prva knjiga ugledala svetlo. Njegovega imena pa ne smem imenovati: ostati hoče anonimen. _ Recite, da sem bela
vrana, — mi je dejaL Zares bela vrana! To srečno naključje me je globoko pretreslo. Narod, ki ima tako idealne poedince, ne more propasti.
Sedaj *e prva ▼ Ljubljani iziSla ruska leposlovna knjiga razpošilja po širnem svetu.
V nji je daljša povest »Močnejše od smrti«, dalje povest »V tujini«, legenda »Otroci Kri-sta« in povest »Smehljaji življenja«. Uvod vsebuje nekako avtorjevo izpoved, čije subjektivnost je umljiva, kot izraz emierant-ske psihologije. Najbolj označuje pisca njegov vedri optimizem. Dovolj je drgeta z zobmi. dovolj žalostnih grimas, dovolj obupa zaradi domovine — skušaimo se smehljati! Rusija je bila, je in bo. Pisec jo neuenano ljubi in strastno veruje v njeno bodočnost. Zato se v svojih povestih, ki so zajete iz ruskega življenja, bori zoper malodušje in skepso. povzdiguje pozitivne strani ruskega značaja, poudarja plemenitost ruske ženske. slavi može. ki branijo svojo čast in drže besedo poveličuje ruski heroizem in zvestobo domovini. V ostalem pa pisec pri-
poveduje o zašlem čaasu, o razmerah, kakor jih danes v Rusiji ni več.
Čeprav proze V. S. Zoltenka ne bo nihče meril z deli predstaviteljev ruske emigrantske literature, bo vendar njegova knjiga vzbujala zlasti v literarno neizbirčnih Čita-teljih plemenita čuvstva, predvsem pa ljubezen do ruske domovine, do njene svojsko-sti in njenega lepega jezika, ki ga je včliki Turgenjev povzdignil med najvišje ruske vrednote.
Tako je torej ta v Ljubljani izišla ruska knjiga, delo med nami živečega ruskega generala - emigranta, zanimiv pojav, ki ga kot takega uvrščamo v kroniko našega kulturnega življenja.
Kamil Krofta, »Die Podkarpatska Rus and die Tschechoslovakei. Kot poseben odtis je izšla 34 strani obsegajoča razprava, ki jo je objavil lani v »Prager Rundschau« odlični češki znanstvenik, najožji zunanjepolitični sodelavec ministra dr. Edvarda Be-neša, vseučil. prof. in minister dr. Kamil Krofta: »Die Podkarpatska Rus und die Tschechoslovakei«. Problem te dežele, ki je bila z mirovno pogodbo kot avtonomno telo priključena Češkoslovaški in neločljivo zvezana z nje usodo, se v češkoslovaški iav-nosti češče razglablja.. Posebej je treba omeniti ministra dr. Edv. Beneša »Govor o podkarpatskem problemu ln njega odnosu do češkoslovaške republike«. Minister dr Kamil Krofta ne razpravlja v svojem kratkem, zgoščenem, a vsebinsko tehtnem spisu o celotnem problemu te dežele, mar-
več predvsem prikazuje nje zgodovinsko usodo od zgodnje dobe do priključitve novi Češkoslovaški državi. V okviru podkarpat-ske zgodovine postanejo umljivejše tudi druge, zlasti kulturne in gospodarske posebnosti te dežele. Svojo zajemljivo študijo sklepa pisec z ugotovitvijo, da si Podkar-patske Rusije ni prilastila Češkoslovaška sama, da bi imperialistično razširila ozemlje in moč češkega naroda, marveč so pri priključitvi odločevali poleg izvoljenih zastopnikov prebivalstva mednarodni činite-lji, ki jim ie šlo le za blaginjo nodkarpat-skega prebivalstva. S to odločitvijo se usoda Podkarpatske Rusije ni rešila samo začasno, marveč ostaja nje ozemlje v smislu in duhu tedanjih sklepov trajno v suvere-nitetnem območju Češkoslovaške, ki ima vso pravico, da prepreči vsakršne revizio-nistične poskuse. Knjižico priporočamo vsem, ki jih zanima vprašanje, o katerem razpravlja.
Koncert ljubljanskih konservatoristor v Zagrebu. Slušatelji ljubljanskega konserva-torija so pokazali, kaj vedo in znajo tudi pred zagrebškim občinstvom. Ker nisem mogel osebno prisostvovati temu koncertu, prinašam referat za »Jutro* iz peresa svojega tovariša - kritika. Poročilo se glasi: »Dijaki ljublianekega konservatorija so svojim zagrebškim tovarišem vrnili obisk in priredili glasbeno produkcijo. Nastop nekaterih naprednejših učencev in učenk vokalne in instrumentalne stroke je pokazal da ta glasbeno učni zavod deluje resno, intenzivno in z vso marljivostjo, zaradi tega
čokolada ^^ kakao bonboni
a— Studenšk« kulturno iivljenje. Drevi ob pol 20. bo v studenški Ljudski univerzi predavanje veter, nadsvetnika Fr. Pirnata o temi: Živali, človeške prijateljice.
a— Slovenska umetnost v stiku s svetom. Včeraj je odpotoval v Madrid v svrho nadaljevanja študijev akademiki slikar Zoran Mušič, član »Brazdec.
a— B:>g daj srečo! Poročil se je znani sokolski delavec in prvak-telovadec Tošo Primožič z jrdč. Avgusto Žoharjevo, učiteljico. Nase čestitke!
a— Meja poje... Zadevno notico o obmejnih pevcih iz Kaple Gradišča popravljamo v toliko, da bo nastop dne 30. t. m. pri Grmeku in ne v Sokolskem domu.
h— Javna kuhinja se preureja. Včeraj so pričeli preurejati javno kuhinjo, ki ee bo razširila in povečala za prostore, kjer je biia prej Borza dela. Lep napredek važne socioine ustanove!
a— En sam akt tehta 40 k&. Te dnii se je zaključil pri mestnem gradbenem uradu akt, ki se nanaša na gradnjo carinske pošte. Ves material, zbran v aktu, tehta točno 40 kg!
a— Ceneno meso. Danes se bo prodajalo od osme ure zjutraj naprej na stojnici za nporečeno meso pri mestni klavnici 180 kg govejega mesa po 4 Din.
a— Dela so se pričela pri urejevanju Aleksandrove ceste. Včeraj so stali naenkrat vzdolž promenada mladi nasajeni topoli, po sredini pa se bodo najbrž še ta teden postavili novi trosvetiljni kandelabri.
a— Srednje založen je bil včerajšnji mali trg. Kmatje so pripeljali 4 voze krompirja, 4 vo&e kurilnih drv. Cene so bile: krompirju po 4—4.50, za merico kislemu zelju 3, čebuli 1—1.50, česnu 5—6, hrenu 4—5, ohrov-tu 1—1.50, karfijoli 2—5, glavnati solati —-50 do 1, jabolkam 4—5.
a— Zastrupljeno i lizolom so prepeljali ▼ splošno bolnišnico 201etno delavko Jo-sipino T. Zdravniki so ji rešili življenje.
a— Obešenca so videle mlekariee včeraj zjutraj, ko so šle v mesto, na Vauipotičevem posestvu v Košakih, neznanega, lepo oblečenega mlajšega moškega, na drevesu. Prd njem niso našli nikakšnih dokumentov, vendar se je posrečilo ugotoviti identiteto. Gre za 241etnega Karla Kovina na Tezsra. Vzrok samomora ni znan.
a— To sta dva! 611etni delavec Iva® Spes
in 241etni Alojzij Verbek sta vse Pohorje strahovala. Kradla sta, kar jima je prišlo pod roko, ovce, kokoši, purane, obleko, denar. Pri neki ženski sta imele svoje skladišče in shajališče, dokler se ni posrečilo orožnikom, da so oba ujeli ter ju prepeljali v zapore eodišča.
a— Do pravcate oblege neke hiše je prišlo v Prepolah, kamor se je zatekel posestniški 6in Štefan Klepec, ki ga je skupina fantov zasledovala in preganjala. Fantje so pričeli oblegati hišo in so izvršili pravcati bombardman s kamenjem. Pobili so *se šipe, streho pa razd&jali. Red so napravili šele orožniki. Zaključek bo pri sodišču.
a— Z nožem nad svaka. 271etni viničar iz
Gornje Voličhe Matevž Habjanič je letos na Novega leta dan v Zikarcih zabodel z nožem svojega svaka Franca Pipeka v lice, vrat, tilnik in desno nadlehtjo. tako da je postal obraz trajno skažen. Vzrok je bil malenkosten: Pipek je dejal Habjaniču. ko je prišel k njemu na obisk, da sme prisesti k mizi in piti, toda samo pod pogojem, ako bo s tastom in taščo lepše ravnal. To je Hajjaniča zdražilo, da je segel po nožu. Mali senat je Habja/niča včeraj obsodil na 8 mesecev zapora.
a— Žaga v plamenih. Na Podvelki je zgorela žaga Jakoba Urbanca. Ogenj je uničil poslopje do tal in tudi precej lesne zaloge je pogorelo. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino.
Iz Kranja
r— Sokol sporoča članstvu, da je preminul član društvene in župne uprave, usta-novnik društva br. Rus Vilko, šolski nadzornik. Pogreba, ki bo jutri ob 17. se udeležimo v kroju. Zbor za domače članstvo ob pol 17. pred Narodnim domom, župno članstvo ee lahko priključi še pred hišo žalosti.
r— Pevska vaja za sokolski mcžkl zbor
bo drevi ob pol 21 v knjižnici v Narodnem domu. Vse brate, četudi zdaj niso člani zbora, in pevce pokojnega br. Vilka Rusa vabimo, da se oddolže pokojnikovemu 35 letnemu delu in se priključijo zboru.
(loipodaritvo
Proga št. Janž—Sevnica zagotovljena
V najkrajšem časoi bomo pričeli z gradnjo železniške proge Sevnica-Tržišče (St. Janž); obenem bo rekonstruirana proga do Trebnjega. S tem bo ustvarjen prvi del nove in važne transverzalne zveze k našemu morju. Tako se giasi končna odločitev kraljevske vlade, sklenjena r gospodareko-fi-nančnem odboru ministrskega 3veta v popoldanski seji dne 215. marca 1935. Odposlanstvo akcijskega odbora za gradnjo železnice St Janž - Sevnica je dne 25. t m. posetilo častnega predsednika odbora, gospoda ministra dr. Draga Marušiča, da se mu zahvali za iskreno podporo, ki jo je bil gospod minister od vsega početka naklonil našemu delovanju.
Odposlanstvo akcijskega odbora so tvorili zastopniki gospodarskih ustanov in prizadetih občin: predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, tajnik Zveze mdustrij-cev inž. Milan šuklje, podžupan novomeški Josip Paučič, za trebanjsko občino dekan Ivan Tomažič, mirnski župan Fran Bule, župan šentjanški Ignac Majcen ter predsednik sevniške občiine Ivan Trupej. Potovanja v Beograd bi se moraJ udeležiti tudi inž. Fran Zupančič, ki pa je nenadoma obolel. To odposlanstvo se je že zjutraj oglasilo pri pomočniku prometnega ministra inž. Vaskoviču, da mu poroča o željah dolenjskega prebivalstva, ki so obenem želje vse dravske banovine. Poročali smo mu, kako nujno potrebno je, da se nemudoma prične z deli na železniški zvezi, ki jo zahtevajo v prvi vrsti gospodarski razlogi, potem pa važni oziri na obrambo dežele. Prebivalstvo Dolenjske nestrpno pričakuje, da nova proga spoji glavno 1 in i j o Zagreb-Zidani most z omrežjem dolenjskih železnic. Opozorili smo inž. Va-skoviča tudi na stanje obstoječe proge št Janž-TVebnje, ki nujno zahteva temeljito rekonstrukcijo, da bo nova zveza Sevnica-Trebnje zadoščala za promet z brzimi in z velikimi tovornimi vlaki. Končno smo prosili za podporo, da se novi železniški most preko Save zgradi tako, da bo istočasno služil za cestni promet. Sedanji leseni most se vsako leto kvari in je stalna nevarnost, da ga prva velika voda odnese.
S temeljitim poznavanjem gradiva in nenavadno jasnostjo vpogleda v tehnične in
ekonomske pogoje je inž. Vaskovič sprejel naše poročilo in mu v celoti pritrdil. Poudarjal je, da tvori predlagana zveza Sevnica-Trebnje prvo etapo velike trans-verzalke, katere druga etapa mora biti nova proga Novo mesto - Straža - Kočevje, na kar se bo kot tretja etapa gradil spoj iz Kočevja na sušaško progo. Tako bo uresničena stara naša želja po zvezi Slovenije z morjem. Z radostnim srcem smo se poslovili od tega odličnega strokovnjaka, ki sta mu minister prometa oz. kr. vlada poverila važni posel izdelave načrta za preureditev železniškega omrežja naše države.
Nato smo posetili ministra za šume in rude, g. Svetislava Popoviča Zopet smo se uverili, da so člani kr. vlade do podrobnosti poučeni o naših zahtevah. Obiskali smo tudi ministra za javna dela dr. Marka Kožulja, da izprosimo tudi njegovo podporo in njegov sporazum za spojitev novega cestnega mostu preko Save s projektiranim železniškim mostom pri Sevnici. Gosp. minister je izjavil, da odobrava to misel in da se bo o vsem potrebnem dogovoril z ministrom prometa Zelo zanimiva so bila njegova izvajanja o programa-tični izgradnji cestnega omrežja. Podčrtal je cestno zvezo Beograd-Ljubljana, potem pa ono iz Ljubljane do morja in v Dalmacijo. Opoldne smo imeli še priliko predstaviti se ministru za trgovino in industrijo gosp. dr. Milanu Vrbaniču. Tudi tu smo našli polno razumevanje ter ljubeznivo izjavo, da se bodo naše želje vpo-števale in vseskozi podpirale.
Popoldne se je, kakor v uvodu povedano na seji gospodarsko-finančnega komiteja ministrov končnoveljavno sklepalo o naših predlogih, ki so bili v celoti osvojeni. Dasi smo prejeli tako obvestilo, smo vendar smatrali za svojo dolžnost, da izvršimo še vse prijavljene posete. Dne 26. t. m. predpoldne nas je sprejel načelnik glavnega generalnega štaba g. armijski general Ljubomir Marič. Visoki general nas je obvestil, da prihaja od Nj. Vis. kneza regenta, kateremu je baš poročal o sklepu kr. vlade glede gradnje železniške zveze iz Sevnice do Št. Janža in o rekonstrukciji proge do Trebnjega. Našo nadaljnjo
so tudi rezultati lepi in v vsakem pogledu zadovoljivi. Anton P e t r o v 6 i č (učenec prof. Jeanette Foedranspergove) je s svojim lepim, sonornim bas - baritonom muzikalno zapel dve pesmi. Albert D e r -m e I j (učenec prof. Jana Š 1 a i s a) je pokazal. da je nadarjen violinist. Boža Š a p -
1 j a (učenka prof. L M. Š k e r j a n c a) je dobro in tehnično sigurno odigrala Ravela, a jako dobro je učinkovala Gotovost, s kalero je podajala Poulenca. Valens Vodu š e k (klavirski razred prof. Ravnika) je muzikalno odigral Prokofjeva. Temperamentno in z veliko sigurnostjo je Uroš Prevoršek (violinski razred prof. Slai-sa) igral Sarasateove »Ciganske napeve«. Lep gramatski sopran ima Štefka Koren-čanova (iz šole prof. Vande W i s t i n g-h a u s n o v e). ki je z razumevanjem in občutjem odpela svojo točko Marta Osterc (klavirski razred prof. Ravnika! je uspešno odigrala Lisztovo koncertno etudo f-mol in Webrov »Rondo brillante«. Klavirsko spremljavo je zanesljivo izvrševal prof. Janko Ravnik. Občinstvo je z očitnim priznanjem pozdravljalo mlade koncer-tarite. Medsebojna gostovanja naših glasbenih šol so nedvomno zanimiva, vrh tega bodo tudi obiski pospešili naše čim tesnejše kulturno zbližanje.« — 2. Hirschler, Za-
Nove domače premiere v Beogradu. »Vreme* poroča, da bo beograi=ko gledališče v kratkem uprizorilo igro »Irsko platno«, ki jo je spisal v Avstriji živeči jugoslovenski avtor, za sedaj skrit pod psevdonim >Ka-
maro«. Dalje bo beograjska drama uprizorila J. Kosora dramo »Ima Boga. nema Boga«, Manojlovičeve »Katinkine snove« in dramatizacijo Sremčevega romana »Limu-nacije na selu«.
Iz naše znanstvene literature. V teku prihodnjih mesecev izidejo: Korespondenca I. N. Primca v redakciji prof. dr. Fr. K i-d r i Č a in »Conversio Bagoariorum et Ca-rantanorum« v redakciji in s komentarjem prof. dr. M. Kos a. obe knjigi v založbi Znanstvenega društva v Ljubljani. — »Kratka zgodovina slovenskega jezika«, delo prof. dr. Fr. Ramovš a, izide še pred počitnicami pri Akademski založbi. — Za jesen pripravlja Znanstveno društvo obsežen pravopisni in pravorečni slovar.
Beograjsko založništvo »Kosmosc, ki je poleg velikih političnih del izdajalo prevode filozofskih spisov (med njimi Bergsono-ve Stvarjalne evolucije. Freudovega Uvoda v psihoanalizo. Crocejeve Estetike. Adler-jeve Individualne psihologije, Marxovega Kapitala), je pravkar prevzel znani beograjski založnik Geza Kohn. Vse kaže, da bo g. Kohn polagoma obvladal ves beograjski založniški trg, na katerem zavzema že sedaj prvo mesto.
Bolgarski tenorist Gospodinov. ki je bil nekaj časa član ljubljanske opere, je te dni gostoval v Beogradu. Kritik »Politike« dr. Miloje Milojevič sodi. da le Gospodinov v zadnjih letih znatno napredoval glasovno in icrral=ko
INSERIRAJTE V „JUTRU"
željo glede cestnega mostu pri Sevnici j« g. armijski general, ki so mu razmere kot bivšemu komandantu armije v Zagrebu dobro znane, sprejel v svoj program. Po dovršitvi zveze Sevnica-Trebnje se bo delo nadaljevalo preko Straže do Kočevja in naprej do sušaške proge. Posetili smo še ministra financ g. dr. Milana Stojadinovi-ča, ki je izjavil, da je dal svoj pristanek na dela, ki jih v imenu dolenjskega prebivalstva zahtevamo. Z delom se bo v najkrajšem času pričelo Naše odposlanstvo je slednjič sprejel minister za promet gospod Dimitrij Vujič, od katerega smo prejeli zagotovilo, da je uredba o programu javnih del v področju železniške uprave podpisana in da zavzema proga Št. Janž -Sevnica prvo mesto med novogradnjami.
Razpis licitacije za to progo bo izšel v osmih dneh in se bo delo brez odlašanja oddalo. Kr. vlada je trdno odločena izvršiti ta program, ki naj dovede našemu gospodarstvu novih moči in mu pomaga do popolne ozdravitve.
Od vsega početka smo bili uverjeni, da kr. vlada ne more odreči svojega pristanka naši zahtevi po železnici Sevnica - Št. Janž, ki je v interesu prebivalstva Slovenije in v interesu vse države nujno in neobhodno potrebna. Odposlanstvu, ki ga je v kraljevsko prestolnico vodil predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, je pripadla srečna naloga, da sporoči naši javnosti dobro naznanilo: Zveza Slovenije z morjem se prične graditi!
Milan šuklje
Naš izvoz po vodni poti
Lani smo izvozili 73 •/• po vodi in le 27 •/« po suhem.
V zvezi z razpravami tarifnega odbora prometnega ministrstva glede železniških blagovnih tarif, ki se pravkar vršijo v Ljubljani, so zanimivi nekateri podatki, ki jih vsebuje »Statistika zunanje trgovine za leto 1934«, ki je te dni izšla v obliki obsežne knjige v izdaji finančnega ministrstva. Ta statistika vsebuje med drugim podatke o tem, kakšnih prevoznih sredstev smo se lani posluževali pri našem izvozu in uvozu. Že prejšnja leta smo opažali, da stalno nazaduje odstotek izvoza po suhem (po železnici), medtem ko narašča izvoz po vodni poti, t j. po morju in po rekah. Razmerje med izvozom po vodni poti in po suhem se je zadnja leta gibalo tako-le:
. izvoz po	vodi
milij. ton	•/•
1927 1.65	38.9
1932	1.62	67.5
1933	2.09	71.3
1934	2.60	72.7
izvoz po suhem milij. ton 2.60 0.78 0.84 0.98
61.1 32.5 28.7 27.3
Lani smo po vodni poti izvozili ie 72.7'/« vsega našega is voza, dočim je ta delei izvoza po vodni poti leta 1927. znašal komaj 38.9*/»; nasprotno pa vidimo, da je delei izvoza po suhem (po železnici) padel ie na 27.3'/«, dočim je leta 1927. znašal še 61.1V«. Čeprav je bila količina vsega našega izvoza lani za približno 700.000 ton manjša nego leta 1927., se je od tega leta izvoz po vodni poti dvignil za 1 milijon ton (od 1.65 na 2.60 milijona ton), zato pa je tembolj nazadoval izvoz po suhem, ki je znašal leta 1927. že 2.6 milijona ton, lami pa komaj 1 milijon ton. V zadnjih
KAVA HAG
vediurffifa.
dveh lertih je povečanje tonaže našega izvoea šlo skoro v celoti v korist izvoza po vodni poti, dočim se je izvoz po suhem le nebistveno povečal. Gornje številke nam kažejo, da se naši izvozniki v rastoči meri poslužujejo morskih in rečnih prevoznih sredstev, ker to na eni strani zahtevajo spremembe
pri izvozu v posamezne države in ker je prevoz po morju in po rekah v primeri z železnico mnogo cenejši. Tonaža izvoza po morski poti ee je dv.gnila lani na 1.90 milijona ton (53% vsega izvoza) nasproti 1.60 milijona ton v prejšnjem letu, izvoz po rekah pa se je dvignil za 0.71 milijona ton nasproti 0.49 milijona ton v prejšnjem letu.
Slične spremembe opažamo tudi pri uvozu. Leta 1929. smo uvozili po suhem'(po železnici) 48.9"/« vsega našega uvoza, leta 1932. samo 40.60/«, predlanskim 36.4'/«, lani pa komaj 30.2*/«. Zato pa se je sorazmerno povečal uvoz po vodni poti. Leta 1932. smo uvozili po morju 316.000 ton blaga, predlanskem 354.000 ton, lani pa 411.000 ton; uvoz po rekah pa je znašal leta 1932. 207.000 ton, leta 1933. 150.000 ton, lani pa 200.000 ton.
Gornji podatki nam na eni strani potrjujejo, da naše izvozno blago ne prenese visokih železniških prevoznih stroškov, na drugi strani pa nam tudi kažejo razveseljiv pojav, da smo pričeli ceniti pomen našega morja, tako pri izvozu kakor tudi pri uvozu. Ta okolnost nam znova potrjuje nujno potrebo, da zgradimo dobre železniške zveze z naši-mi morskimi lukami, ki bi morale imetd r interesu našega gospodarskega razvoja prednost pred vsemi ostalimi železniškimi gradnjami. Naša zunanja trgovina kaže zlasti v zadnjih desetih letih izrazito tendenco povečanja blagovne izmenjave z bolj oddaljenimi državami, zlasti z onimi, a katerimi nas veže morska pot Ta razvoj moramo z vsemi sredstvi podpirati, kajti čim manj smo pri našem izvozu odvisni od naših neposrednih sosednih držav in čimbolj razdelimo naš izvoz na večje število držav, tembolj bomo gospodarsko in politično neodvisni. K pospeševanju našega izivoza v oddaljenejše države, s katerimi nas veže morska pot, pa nas sili tudi okolnost, da se naše neposredne sosede zaradi avtarkičnih stremljenj vedno bolj zapirajo proti našemu uvozu. V prvih leitih po vojni smo izvoz v oddaljenejše države precej zanemarjali in je šlo 70 odstotkov vsega našega izvoza v Avstrijo in Italijo; leda 1922. je znašal ta delež še 58«/«, leta 1930. 46*/e, lani pa le še 37V«.
Iz vsega navedenega 6ledi, da moramo za olajšanje našega izvoza znižati železniške izvozne tarife zlasti za ono blago, ki visokih tarif ne prenese (les), obenem pa moramo izgraditi naše železniško omrežje predvsem v smeri na naše morje.
Naša zunanja trgovina v februarju
Generalna direkcija carin je pravkar objavila podatke o naši zunanji trgovini v februarju letošnjega leta, ki kažejo, da je naš izvoz v tem mesecu ponovno nekoliko popustil, kar je v glavnem sezonski pojav, je pa deloma pripisati tudi zastoju, ki je nastal pri našem izvozu v Italijo v drugi polovici meseca, ko je Italija proglasila znane uvozne omejitve, ki so v prvih tednih zaradi nesigurnosti in nejasnosti novega stanja povzročile, da so naši izvozniki s svojimi pošiljkami čakali na razčiščenie položaja.
Naš izvoz je v februarju znašal 188.966 ton (lani v februarju 210.636) v vrednosti 237.4 milijona Din nasproti 269.7 milijona dinarjev v lanskem februarju m 224.4 milijona Din v predlanskem februarju. Nasproti lanskemu februarju je bil torej naš izvoz za 32.5 milijona Din ali za 12 odst. manjši, nasproti predlanskemu februarju pa je bil še vedno za 13 milijonov Din večji.
Tudi naš uvoz je bil v februarju nekoliko skrčen, vendar je znašal 246.8 milijona Din in je bil pri tem za 13.8 milijona Din ali za 5.9 odst. večji nego lani, ko je znašal 232.9 milijona Din. Ker je bil izvoz manjši nego lani, uvoz pa večji, smo zabeležili v februarju pasivnost naše trgovinske bilance v višini 9.4 milijona Din, dočim je bila lani v februarju naša trgovinska bilanca aktivna za 36.9 milijona dinarjev.
V zadnjih mesecih se je naša zunanja trgovina gibala tako-le (v milijonih Din):
oktober 1934 november 1934 december 1934
januar 1935 februar 1935
izvoz	uvoz	saldo
425.6 349.3	+ 76.3
375.1	298.1	-f- 77.0
460.6 312.2	+148.4
267.8 237.4
363.4 -f-246.8 —
4.4 9.4
jan.-febr.	1935
jan.-febr.	1934
jan.-febr.	1933
jan.-febr.	1932
5052	510.2	— 5.0
502.6	492.6	+ 10.0
456.7	3S2.2	+104.5 431.9	437.5	— 35.6
V prvih dveh mesecih letošnjega leta je znašal naši izvoz 505 milijonov Din kar je za malenkost več nego lani v istem času. Ker pa je uvoz še znatneje narasel, je bila naša trgovinska bilanca v prvih dveh mesecih pasivna za 5 milijonov Din, dočim je bila lani v tem razdobju aktivna za 10 milijonov Din (izredno visoka aktivnost v začetku leta 1933. je bila neposredna posledica oslabitve zunanje vrednosti dinarja, ki je nastopila ob koncu leta 1932., in je imela za posledico precejšnjo olajšanje izvoza in otežkočenje uvoza).
Izkazana pasivnost v višini 5 milijonov dinarjev pa je le navidezna. V letošnjem letu je Narodna banka pričela iz Pariza prenašati svoje zlato, ki ga mora po najnovejših prednisih imeti v celoti v tresorih v Beogradu. Narodna banka ie letos do konca februarja fkflkor je razvidno iz tedenskih izkazov) prejela iz Pariza za
okrog 17 milijonov Din zlata. Z uvozom tega zlata se je povečala tudi vrednost vsega našega uvoza, kar pa v resnici ne pomeni nobeno povečanje uvoza. Ce torej ta uvoz zlata odbijemo, tedaj vidimo, da je bila naša trgovinska bilanca letos v prvih 2 mesecih celo aktivna za 12 milijonov Din. Kakor smo že enkrat na tem mestu opozorili, se pri presoji trgovinske bilance ne sme upoštevati uvoz in izvoz plemenitih kovin za monetarne svrhe. Statistika generalne direkcije carin pa ločeno izkazuje uvoz in izvoz plemenitih kovin za monetarne svrhe le četrtletno. Zato bi bilo želeti, da bi tudi mesečni izkazi vsebovali te podatke, ker je to potrebno za pravilno presojo gibanja trgovinske bilance.
Izvoz lesa.
Kakor smo prejšnji mesec poročali, je že v januarju naš izvoz lesa precej nazadoval. Gradbenega lesa smo v tem mesecu izvozili le 4477 milijonov (lani 6574) v vrednosti 36.8 milijona Din (lani 53.3). V februarju se je naš izvoz lesa v primeri z januarjem sicer dvignil, vendar je še precej zaostajal za izvozom v lanskem februarju. Gradbenega lesa smo letos v februarju izvozili 5187 vagonov (lani 6821) v vrednosti 42.1 milijona Din (lani 58.4). Drv smo v februarju izvozili 992 vagonov (lani 935), oglja 143 vagonov (lani 251) izdelkov jz lesa pa 42 vagonov (lani 261). Skupna vrednost našega lesnega izvoza v februarju je znašala 46.8 milijona Din nasproti 66.0 milijona Din v lanskem februarju.
Žito
Tudi izvoz žita, ki je bil prejšnje mesece prav znaten, se je v februarju skrčil. Dočim smo v decembru izvozili še 1467 vagonov pšenice in v januarju 182 vagonov, je izvoz pšenice v februarju docela izostal. Izvoz koruze, ki je v decembru dosegel rekordno količino 11.488 vagonov, je v januarju padel na 3954 vagonov, v februarju pa na 1872 vagonov (lani v februarju 4389) v vrednosti 13.4 milijona Din Gani 30.6). Ostalega žita pa smo izvozili v februarju 171 vagonov Oani 45). Nadalje živahen je bil izvoz fižola, ki je znašal 326 vagonov Oani 30) Suhih čeSpelj smo izvozili le 74 vagonov (lani 119) v vrednosti 3.3 milijona Din (lani 6.3). Po daljši pavzi smo v februarju izvozili za 10.9 milijona Din tobaka. Izvoz hmelja je znašal 3.1 milijona Din (lani 3 0). izvoz konoplje pa 77 milijona (lani 2.3).
Izvoz goveje živine se nadalje neugodno razvija in smo v februarju izvozili le 3^20 glav govedi (lani 7736) v vrednosti 5 6 milijona Din Oani 10.8V Izvoz konj se ie za malenkost dvignil od lanskih 4.4 na 5.0 milijona Din. Izvoz svini je sicer na-dalie slab. ver>dar ie bU pr? tem mani^i iefio lani in ie znašala vrednost 121 miliiona Din (lani 11.8) Okrutno pa ie nazadoval izvoz žive perutnine od lanskih 10J
na 5.8 milijona Din, dočim se je izvoz svežega mesa dvignil od lanskih 7.4 na 14.3 milijona Din. Svinjske masti smo lani v februarju izvozili za 6.4 milijona Din, letos pa skoro nič. Tudi izvoz jajc se je skrčil od 121 na 8J milijona Din. Zmanjšanje celotne vrednosti našega izvoza je pripisati tudi manjšemu izvozu bakra, ki je padel od lanskih 48.9 na 26.9 milijona Dir
Gospodarske vesti
= Oster padec belgijskega franka. Nazadovanje belgijskega franka na mednarodnih deviznih tržiščih zavzema vedno večji obseg V torek popoldne je pričela deviza Bruselj na mednarodnih tržiščih naglo padati in je v Curihu zdrknila nekaj časa navzdol na 60, kar pomeni 16 odstotno razvrednotenje, šele proti večeru se je tečaj spet dvignil, včeraj pa je bil r Curihu zabeležen končni tečaj 6€. Tudi na ostalih tržiščih se je trgovala deviza Bruselj s približno 10 odst. disažrijem. Kakor kaže najnovejši izkaz belgijske Narodne banke. Je ta oddala v zadnjem tedna (do 21. t m.) za 784 milijonov frankov Blata in se je zlati zaklad skrčil na 11.647 milijonov frankov. Zlato kritje je padlo od 64.5 na 60.0 milijona Din in je torej §e vedno prav visoko. Znatne oddaje zlata pa niso mogle preprečiti padca.
— Naš uvoz avtomobilov. Kakor znano Je zadnja leta naš uvoz avtomobilov silno nazadoval. Po najnovejših podatkih za leto 1934. se Je sicer zopet nekoliko dvignil, vendar Je še vedno malenkosten v primeri s prejšnjimi leti. Leta 1930. smo uvozili 2078 osebnih avtomobilov, naslednje leto 1366, leta 1932. 37«, leta 1933. pa le 182; lani ce je ta uvoz zopet dvignil na S40 avtomobilov. Uvoz tovornih avtomobilov je padel od 574 v letu 1931. na 173 v naslednjem letu ln na 100 v predlanskem letu; lani pa smo uvozili 152 tovornih avtomobilov. Ponovno pa se je lani zmanjšal uvoz motocrtkJov, ki smo jih uvozili le 26 nasproti 52 v predlanskem letu, 331 v letu 1932. in 1001 v letu 1931.
Borze
27. marca.
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz tudi danes ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza Bruselj je ponovno popustila. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.66 — 8.75, španske pezete pa 5.30 — 5.40. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.71, angleški funti po 230.75, španske pezete pa po 5.40.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za kaso po 377 (v Beogradu po 375), za julij pa po 375. Promet je bil še v 7*/« investicijskem posojilu po 78, v 8*/« Blairovem posojilu po 80, v ? » Seligmanovem posojilu po 73 in v 6°/« beg-luških obveznicah po 66. Končno so bili še zaključki v delnicah Priv. agrarne banke po 260 in ▼ delnicah Trboveljske po 125.
Devize.
Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2968-94 — 2983.53, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 937 66—942.72, Curih 142101 — 1428.08, London 209.80— 211.85, Newyork 4358.98 — 4395.30, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.42 — 184.5-2. Trst 360.28 — 363.37. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8-65 — 8.75.
Cnrih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 14.81, Newvork 309.25, Bruselj 66, Milan 25.50, Madrid 42.20, Amsterdam 206.90, Berlin 124.05, Dunaj 56.80. Stockholm 76.35, Oslo 74.35, Kobenhavn 66.15, Praga 12.9150,
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 25.77, Milan 44.25, Newvork 536.54, Pariz 35.44, Praga 22.28, Curih 173.63, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 376 — 377. 7°'o investicijsko 77 — 78. 8«/« Blair 78 — 79, 7®/o Blair 67 — 68, 4°/o agrarne 45 — 46,
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 375.50 — 377, za maj 375 — 376, za junij-julij 375 — 376. 7% investicijsko 77 — 78, 4*/« agrarne 45.50 — 46.50. 7®/« Blair 66.75 do 67.50, 8°/o Blair 79 — 80, 7°/o Drž. hipotekama banka 71 — 73, 6% begluške 65.50 do 66.50; delnice: Priv. agrarna banka 259 do 260, Trboveljska 125 — 127.
Beograd. Vojna škoda 373 — 375 (375), za april 377 bl., 7e/o investicijsko 77.50 do 78.50 (78), 6°/« begluške 66 do 66.50 (65.25 do 65.50), 8"/o Blair 77 — 78.50 (78). 7•/• Blair 66.75 — 67.25 (67), 7°'o Drž. hipotekar-na banka 70.50 — 71.50 (71), Narodna banka 5240 — 5300 (5230), Priv. agrarna banka 257 - 258.50 (257).
Dunaj. Trboveljska 12.75, Alpine-Montan, 10.30.
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (27. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih podnic in 1 vagon friz.
ŽITO.
+ Chicago. 27. marca Začetni tečaji: Pšenica: za maj 94.50. za julij 92.3750, za september 82; koruza: za maj 78.25, za julij 73.25.
+ Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za žito je bila stalna. Zaključen ie bil 1 vagon koruze. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 125 — 127; banatska, 78 kg težka po 123 — 125; oves: slavonski 98 — 10o; koruza: baška po 68 — 70; banatska po 64—66; moka: baška in banatska jO« po 200 — 220; baška »2« po 180 — 200; baška »5« pa po 160 — 180; otrobi: baški debeli 95 — 100.
+ Novosadska blagovna borza (27. t m.) Tendenca omahujoča. Promet srednji. Pšenica; baška potiska 126 _ 128: slavonska 127 — 129; sremska in baška 120—122; banatska 119 — 122. _ Oves: baški, sremski in slavonski»86 — 88. — Ječmen: baški in sremski. 65/66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 _ 140. — Kornza: baška in sremska 66 — 67; banatska 63 — 64. — Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 187.50—210: »2« 167.50—190; »5« 147.50 do 170; »6< 130 — 142 50; »7« 105 do 110; »8« 75 — 78. — Fižol: haški in sremski beli. brez vreč. 2% 130 — 185. — Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 78 — 80: banatski v jutastih vrečah 76 — 78.
BOMBAŽ.
+ Liverpool. 26. marra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 6.31 (6.32). za julij 6.21 (6.22).
Pesek prinaša smrt
Veliki predeli Amerike se spreminjajo v puščavo
jev — Krivda: izsekavanje gozdov
- Postanek vihar-
Deželo ameriškega Srednjega Zapada je začela ponovno obiskovati nadloga, ki je že lani nakazala svoje senčne strani,
nadloga peščenih viharjev.
Tako sta n. pr. deželi Kansas in Dako-ta že popolnoma opustošeni in spremenjeni malone v peščeno puščavo, žitna letina je uničena, a smrtnonosni oblaki prahu in peska se še niso ustavili, marveč nadaljujejo svojo usodno pot, kajti vreme se noče spremeniti in ostaja toplo in suho.
Nadloga peščenih viharjev pomeni za Zedinjene države prav rasno nevarnost z neskončnimi posledicami. Od leta do leta se ta nevarnost veča in zbuja v prebivalcih ogroženih ozemelj resno bojazen in strah za bodočnost.
Ameriška vlada ki je spoznala grozečo katastrofo, če se stvar ne ustavi, je že dala ukaz, da se mora velik pas Srednjega Zapada pogozditi, ker je le na ta način mogoče ustaviti propast teh ozemelj. Toda minilo bo še celo desetletje, preden se bo ta načrt uresničil, dotlej pa napravijo peščeni viharji lahko nepopravljivo škodo.
Kako nastajajo usodni viharji, ni lahko pojasniti. Kadar se vihar vzdigne, odnese v zrak ogromne
množine suhega humusa.
Z zemljo pa se dvigne v zrak tudi setev in letina je tako izročena poginu. Na zemlji ostane le še plast nerodovitne zemlje brez semenja. Kjer pa se peščeni oblaki ustavijo, odložijo na zemljo pesek to seme. Tako se vleže na drugo rodovitno zemljo debela plast prahu, zaduši že klijo-čo letino, in nova neprecenljiva škoda nastane.
Ameriški državljani, ki že nekaj let doživljajo to katastrofo, s strahom to trepetom opazujejo to nesrečo, ki se je začela tedaj, ko so
iztrebili velike gozdove.
Kadar se bliža takšno neurje, ki ga spoznavajo dokaj časa pred začetkom, poba-šejo ljudje svoje imetje to beže, kolikor jih neso noge, v zaklonišča, kajti glasovi to žvižgi v zraku jim naznanjajo bližnjo smrt. Avtomobili, železnice, celo letala so prenapolnjena. Kdor pa ne more bežati z doma, zadela vse razpoke v oknih to vratih to špranje v podu. Prah, ki ga prinašajo oblaki, je namreč tako droben, da vdira skozi še tako neznatne razpokltoe. Ker zasipava celo demnike.
povzroča hud kašelj,
posebno obolenja to vnetja pljuč ter očesne bolezni.
Preden se začne peščen vihar, gre skozi zrak čuden šelest. Nebo se pokrije s sivimi to črnimi oblaki. Ko je nedavno konec takšnega viharja dosegel Chicago, so imeli ondotni pometači dva dni polne roke dela, preden so očistili ulice nesnage. Peska to prahu je bilo toliko, da so ga morali odvažati noč to dan.
Tudi letala, ki vozijo v višini nekaj tisoč metrov nad zemljo, morajo paziti, da
čimprej uidejo viharju,
kajti če jih zajame, je po njih. Letalci poročajo, da je vsa zemlja videti črna. Neki pilot se je moral po takšnem viharju v nekem kraju v strmem padalnem poletu spustiti skozi 400 m debelo plast prahu.
Sir Simon v Berlinu
Angleški zunanji minister sir John Simon zapušča letališče Tempelhof v družbi
von Nenratha
Dnevno poldrug
milijon funtov
za umetno lepoto Angležinj — Zapravljen denar
nje lansko leto toliko skrbele za svojo lepoto, da so izdale dnevno okrog poldrug milijon funtov samo za
kozmetična sredstva. To je pač rekord, s katerim se ne morejo ponašati niti Američanke, kajti njih izdatki v te svrhe zaostajajo za polnih 75 milijonov dolarjev. In Američanke so veljale doslej za prvakinje v tem pogledu. Po statistikah izda
vsaka angleška ženska za kremo, lasno vodo, črtala, puder, pedi-kuro to manikuro ter za frizerja letno povprečno 30 dolarjev, to sicer 10 dolarjev za kosmetiko, 20 dolarjev pa za negovanje obraza in las. Za samo nego las so izdale Angležinje 300 milijonov dolarjev. Neka-
Diktator za tujski promet
Da bi ugodil vsem željam francoske tuj-sko-prometne industrije, je francoski ministrski svet imenoval diktatorja za tujski promet v osebi dosedanjega strasbur-škega prefekta Rclanda Marcela, ki bo skušal poživiti in urediti dotok tujcev v Francijo.
Po nekih novih statistikah so Angleži-tere izdajo vsak teden več nego 10 dolarjev za svojo lepoto, včasih si dovoljujejo
obrazne operacije, ki same stanejo 100 do 1000 dolarjev. V Londonu je 300 lepotnih salonov. Lansko leto so prodali črtal v skupni dolžini 500 angleških milj to za preko 1000 ton pudra. Brez potratnosti v tem pogledu bi seveda ne šlo v takšne številke.
Doživljaj je bil tako tvegan, da bi ga ne hotel ponoviti nikoli več.
Kakor lani, se tudi letos ameriški peščeni viharji ne omejujejo zgolj na kopno, temveč segajo celo daleč
v področje morja.
Tam se naposled umirijo in ležejo na vodo, ki je seveda po takšni prekuciji vsa kalna. Ameriške Zedinjene države stoje zaradi teh viharjev pred zelo resnim problemom. če jih ne bodo ustavili v desetih letih, je Srednji Zapad toliko kakor izgubljen. Danes še cvetoča polja se bodo spremenila v puščavo, namestu pšenice bo rasel iz tal pesek in zemlja bo imela velikansko nerodovitno liso več.
Nova belgijska vlada
Ministrski predsednik van Zeeland je sestavil kabinet narodne sloge
Radioaktivni natrij
Prof. Lawrenceu s Kolumbijskega vseučilišča je uspelo proizvajati po umetnem potu žarke gama, ki jih oddaja drugače samo radij. Ti žarki nastanejo, če bombardiramo natrij z elektronu Najbolj čudno pri tem pa je, da so dvakrat močnejši od radijskih žarkov gama. Zato utegnejo dobiti v medicinski praksi še velik pomen. Seveda se konča izžarevanje natrija že po kakšnih 15 urah, na kar pa lahko to snov znova bombardiramo z elektroni in jo napravimo zopet radioaktivno.
Ozdravljiva
ljubosumnost
Pariški zdravnik dr. Dumoulto stoji na stališču, da je ljubosumnost prava bolezen to kot takšna tudi ozdravljiva. Po vsej priliki bo tako, kajti metoda, ki jo uporablja dr. Dumoulin za zdravljenje ljubosum-nežev, mu privaja vedno dovolj pacientov.
P^red vsem jim zapisuje določeno dieto in jim prepove vsak užitek, kakršen je alkohol, čaj, kava, nikotin itd. Šport to jutranji sprehodi po pol ure imajo važno ulogo pri zdravljenju, pred sprehodom pa priporoča na tešč želodec kozarec mrzle vode. Hrana vsebuje le malo mesa in nič začimb. Poleg vsega priporoča pacientom, naj se bavijo z abstraktnimi vedami, filozofijo, matematiko, teologijo in kar je podobnega. Skratka, če bi človek živel točno po predpisih, ki jih oznanja higiena, bi ne mogel biti ljubosumen. Bržkone pa ne bi bil niti življenja posebno vesel...
0€&t vedno
nudimo veliko izbiro trenchcoatov. spomladanskih plašče v. vetrnih jopi-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah
Drago Schwab, Ljubljana
Ugrabljeni novinar
Žrtev nemškega tajnega maščevalnega sodišča — Zločin sredi karnevalskega rajanja
rf&tm ^MTMA
miCo
ima vse prednosti idealne-g a mila. Dobro opere in poceni je. — Za vas gospodinja — le DOMAČE milo! SVOJI K SVOJIM!
Skoro ves svetovni tisk obravnava skrivnostno izginotje nemškega emigrantskega novinarja Bertholda Jacoba, ki so ga hit-lerjevci ugrabili na ozemlju
bazelskega kantona v Švici ter so ga z avtomobilom prepeljali čez švicarsko mejo v Nemčijo. Podoba je, da so tam Jacoba umorili. Švicarska policija je storilecm na sledu ter je prijela glavnega krivca ugrabiteljske afere doktorja NVesemanna.
Berthold Jacob se je pisal prav za prav Salamon. Bil je židovskega porekla. V Strassbourgu je vodil agenturo za novinarsko obveščanje. To podjetje je vodilo oster boj proti »tretjemu carstvu« ter je zalagalo z novicami list »Strassburger Neues-te Nachrichten«. List je prinašal večkrat
odkritja o narodnih socialistih, poročila, ki so bila vodjem te stranke v Nemčiji kaj malo všeč. Posebno pozornost je posvečal Jacob razmeram v koncentracijskih taboriščih ter oboroževanju Nemčije.
Ker je Jacob pred kratkim spravil v jarko luč sodnega svetnika Jonsa, ki je imel nalogo soditi morilce Liebknechta in Roze Luksemburgove, so ga narodni socialisti vzeli na piko. Jons je vodil obravnavo tako, da so bili
morilci oproščeni. Zaradi tega so ga svojčas vrgli iz službe, toda ko je zavladal režim kljukastega križa, so ga rehabilitirali.
Te in takšne vesti so bile nemški vladi kaj malo povšeči in zato je bila usoda Jacoba že davno zapečatena. Narodni socialisti so samo iskali človeka, ki bi jim po-mogel do izročitve Jacoba. Našli so ga v dr. Wesemannu, ki je bil v službi nemške
tajne policije
ter je potoval često po inozemstvu. Ko je prišel v stik z Jacobom se mu je predstavil kot zaupnik bivšega glavnega urednika londonskega lista >Times<t. W. Steeda. Ker mu je nakazal nekaj denarja po pošti, je Jacob menil, da ima opravka s poštenim človekom. Odpeljal se je v Bazel. kjer se je sestal z \Vesemannom, pomočniki slednjega, med njimi
celo sin hotelirja, v čigar gostišču je Jacob stanoval, pa so moža ugrabili med karnevalskim veseljem, ga strpali v avto in odbrzeli z njim čez nemško mejo. Tako se je režim kljukastega križa rešil opasnega nasprotnika v inozemstvu. Švica pa je zaradi nasilja, izvršenega na njenem ozemlju, vložila v Berlinu oster protest, ki pa je spričo izvršenega ugrabi jen ja brez stvarnega pomena

PRAVKAR IZI8LA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET44
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: IMRE GOTH: »POMLAD« Naslovna slika: DORE KLEMENCIC: ŠIVILJA Miroslav AdleSič: J02EF ŠTEFAN (Ob stoletnici rojstva slovenskega pisatelja in fizika - 2) — Primarij dr. Mirko Cernič: STEBRI SODOBNE M-RURGLJE (5) —ZNANSTVENO DELO M. L PUPIN A (M. A.) — Srečko Kosovel: ZAPRISE2ENCI — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (14) — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRLII (14) — KDAJ PRIDE POMLAD? (rf) — 10.000 POTRESOV VSAKO LETO — SVETLOBNE CELICE ČUVAJO POTOMSTVO
—	Anton K a p p u s: MARA — NIPONCI, ARIJSKEGA POREKLA (kc) — IZ LITERARNEGA SVETA (Prekmurci v Slodnjakovem Pregledu - Vilko Novak —
—	Carl Spitteler - A. D. — Nove knjige to revije) — NAŠ JEZIK (Kaj pomeni j sodoben«?) — KNJIGE EN REVTJE (Ob Kojčevi knjigi življenja - 4 - M. Adlešič) — SONCE IN EIFFELOV STOLP — ŠAH — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah:
HUMOR — KRI2ALJKA Z OBRATNICAMI (Crassus) — ANEKDOTE
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pn upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, in stane na leto (dve knjigi) 80 Din. za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din.
Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Italija kupuje Madagaskar
Na tem otoku se lahko naseli več milijonov kolonistov
Londonski »Sundav Express« poroča iz povsem verodostojnega vira, da pripravlja Francija Italiji večje koncesije v Afriki. Baje je Francija pripravljena
prodati otok Madagaskar 75 milijonov funtov. Odplačevanje bi trajalo petnajst let.
Madagaskar je tretji največji otok na svetu (štirikrat tako velik kakor Anglija s Walesom) ter ima tri in pol milijona £mih prebivalcev. Na njem pa živi komaj
16.000 francoskih kolonistov. Visoka planota na otoku je zelo rodovitna
ter bi bilo tam prostora za naselitev več milijonov belokožcev. Francija je to svojo kolonijo ki je njena last že 40 let, zanemarjala v prid severni Afriki Madagaskar je poleg tega zelo bogat na rudnikih, posebno na železu, ki ga mora Italija uvažati iz tujine. »Sundav Express« pripominja, da bi bila Itaija v primeru pozitivnega sporazuma o Madagaskarju pripravljena opustiti vse svoje eksp&nzivne načrte glede Jadranskega morja. Severne Afrike šn Male Azije, ker bi morala posvetiti vso pozornost kolonizaciji tega otoka.
mm ^ 'llllljll
Domačini z Madagaskarja se vračajo z uspešnega lova na aligatorje
Neškodljiv padec iz višine 50 m
Usodni obisk mestnega stolpa v Brnu
Skupina tujih turistov, med njimi pet dam to dva gospoda, si je te dni hotela ogledati Brno z višine
mestnega stolpa to Je splezala nanj v družbi nekega gasilca. V višini 30 m se je 231etna Cecilija Lossejeva iz Lozane malo preveč nagnila preko nizkega okna to je hipoma strmoglavila v globino. Gasilec je bil toliko priseben. da je priskočil to jo zgrabil za nogo, toda v roki mu je
ostal samo čevelj. Groza je obšla vse navzoče, vsi so mi-
slili, da je mlada ženska končala na ka-mesnitem tlaku pred mestno hišo v strašni smrti. Toda zgodil se je čudež. Lossejeva je obvisela kakšnih 8 m nad zemljo v ne-tem gotskem okrasku portala. Od vsepovsod so pritekli ljudje, prihiteli so tudi gasilci, razprostrli pod ponesrečenko za vsak primer
reševalno rjuho to nato mladenko sneli s pomočjo lestve. Lossejeva je bila povsem nepoškodovana in se je tudi kmalu osvestila.
Z raketo v stratosfero
Kakor poročajo ameriški listi iz Moskve, pripravljajo Rusi v največji tajnosti senzacionalni polet, še preden bo minilo to leto, se bo dvignilo baje raketno letalo, v katerem bo pilot, v stratosfero. To letalo posebne konstrukcije bo baje razvijalo strašno brzino. Poročevalec te vesti pravi, da ima tudi znani profesor Obreth pripravljen načrt za raketo, ki bi mogla poleteti s posadko do lune. Ne najde pa ljudi, ki bi mu zgradbo te rakete finansirali. Tudi ne ve povedati, kako bi se raketa vrnila z lune, če bi že dospela tja.
Pek — milijonar
Ne samo v Zedinjenih državah, tudi na Angleškem napravi človek lahko fantastično kariero — tako vsaj izpričuje primer peka Johna Scribbansa. ki je ob svoji smrti zapustil svojcem in prijateljem okolu dva in pol milijona funtov. Velja podčrtati, da ni Scribbans pridobil niti delca tega nremoženja s špekulacijo, marveč s keksi, ki so bili specialiteta njegovega podjetja. Občinstvo jih je tako željno kupovalo in jedlo, da jih ni mogel nikoli dovolj sproti napečL Moral je neprestano širiti in dozidavati svoje podjetje iz katerega je zrasla naposled ogromna tvorm-ca. Scribbans se je v oporoki spomml tudi svojega advokata, kar se tudi med Angleži prav redko primeri.__
INSERIRAJTE V nJUTRU44
NaSI dedi niso poznali samomorov. Mi prehitro živimo! Naši živci so stalno prenapeti!
K*r je bilo včeraj Se rekord ali senzacija, je danes že staro. Privoščite si mir, oddih, ugodno družbo, čašo dobrega vina bodisi doma ali pa v gostilni, vendar brezpogojno vedno in povsod:
RADENSKA
VARUJTE VASE ŽIVCE!
VaS uspeh zavisi v 90% od Vaših živcev!
Prva lepotica na svetu
Med neštevilnimi visokimi gosti in gosti-njami, ki se bodo udeležili slavnosti ob srebrnem jubileju kronanja angleškega krar lja Jurija V., bo tudi ženska, o kateri pišejo londonski listi, da je prva lepotica na svetu. To ni nihče drugi, kakor prestolo-naslednica hajderabadska, ena in dvajset letna Duru Shehoar, ki bo nastopala v Londonu z vsem siajjem svojega knežjega dvora.
Princesa ima, kakor poročajo listi, čudovite sive oči. Kadar bo njen soprog zasedel prestol, bo prva dama v Indiju Pravljični so že danes njeni biseri, smaragdi in rubini ki jih hrani v svoji zakladnici poleg ogromnih množin zlata. Skratka, pre-stolonaslednica hajdarabadska je kakor princesa iz tisoč in ene noči...
A N E K D O T A
Angleška kraljica Elizabeta je obiskala nekoč svojega ljubljenca, državnika Bacona v njegovi hiši na deželi. Bila je začudena nad tem, da je hiša tako majhna in preprosto opremljena.
»Kako morete kot moj prvi minister živeti v tako majhni hiši? ga je vprašala.
Bacon, ki je imel navzlic svoji skromnosti mnogo zavistnih sovražnikov, ki so mo očitali, da se je vzpel samo s svojim stre-muštvom v višino, ji je odgovoril pred vsem spremstvom:
»Ali je moja krivda, če me je vaše veličanstvo napravilo prevelikega za mojo hišo?«
VSAK DAN ENA
Ugrabljeni Berthold Jacoh
»O Bog, o Bog, tvoj prvi sivi las!...«

S P O
T
Joso Goreč:
Kakor so šle letos vse priprave za ska- I kalne tekme v Planici skozi skoro neum-Ijive ovire, tako je tudi rezultat Planice izzval razna mnenja za in proti. Morda bo malo razčistilo teh par vrstic poglede na vrednost in pomen Planice.
Največji letošnji mednarodni _ smuški tekmi v Evropi one v Garmischu in Pisma v Tatri, zaradi viharjev nista dali pričakovanih rezultatov. S tem je bila Planica avtomatično postavljena na prvo mesto mednarodnih prireditev. Ob sodelovanju petih držav oficielno in ene neoficielno (Norveške) je dala Planica naslednje rezultate v tekmovanju: svetovni rekord na 87-5 m, poliski rekord na 87.5 m, češki rekord na 85.5 m. švicarski na 86.5 in jugoslovenski na 72 m: izven tekmovanja: svetovni 99 m, norveški 99 m. avstrijski 91 m, tedaj skupno 2 svetovna in 6 nacionalnih rekordov. Najdaljši skok na Fisinih tekmah v Ta-trah je bil krajši od najkrajšega skoka v Planici, a Andersen je skočil nad dvakratno dolžino skoka zmagovalca v Holmen-koilnu.
Kdo nas ne bi zavidal za take uspehe!
In vendar nismo dosegli 100 m! Toda — ali je krivda na prireditelju? Norveški sa-vez je stavil pogoj za določitev svojih tekmovalcev Fisino odobrenje za pianiško skakalnico. Ko pa je to odobrenje prišlo, se je izgovarjal na sklep kongresa Fise 1. 1934, češ. da je vezan na ta sklep in da je zato proti tekmam na velikih skakalnicah! V soboto, tedaj tik pred tekmo je prejel savez dve, tekmovalci za eno njegovo brzojavko, vse z odločno zabtano starta, bodisi v ali izven konkurence... Poleg tega pa še Avstrijci. Ne naš savez, temveč njihov vodja tekmovalcev jim je zabranil start in pripustil samo 14_ Avstrijcev na tekmovanju — po rezultatih v treningu. Ker tekmovalci s tem niso bili zadovoljni je prišlo med njimi do ostrega konflikta; posledica je bila ,da so vsi tekmovalci, z edino izjemo Holla. zapustili start Da take neprilike ne morejo vplivati na borbenost in razpoloženje, ki je potrebno za tekmovanje in za dosego vrhunskih rezultatov, je jasno, in tega v Planici po vsem tem ni bilo. Tedaj ne sneg, ne skakalnica nista preprečila pričakovanega stometrskega skoka temveč le pomanjkanja borbenosti in ubito športno razpoloženje.
Tudi zaradi naših tekmovalcev smo čirii Trritožbe. Savez je letos zaradi pomanjkanja. snega imel onemogočen trening na
Planica z naše strani
velikih skakalnicah. Zato je pridobil Ul-landa za trening pred Planico. Ta jc odpovedal. Nato je zaprosil Guttormscna, a tudi ta je prišel prepozno. Naši so trenirali sami in na podlagi rezultatov lastnega treninga je savez reduciral število prvotno predvidenih tekmovalcev na dva, ker se ie hotel izogniti vsakemu riziku, da ne bi dal Fisi povoda za nadaljnje ukrepe zaradi morebitnih riskantnih padcev.
Ne smemo prezreti, da je dala Planica tudi v tem prav izredne rezultate. Na svetu nimamo nobene skakalnice, ki bi dovoljevala skoke preko 85 m, z izjemo onih treh prepovedanih. Planica pa je dala v treningu 16 skokov med 85 in 90. 11 preko 90, a na dan tekme 9 skokov med 85 in 90 in 5 preko 90 m. Od vseh teh 41 skokov je bil samo eden s padcem! To je najmočnejša vrednost Planice in najzgovornejši zagovornik njene sposobnosti! A niti ne, da bi bili to rezultati samo Norvežanov. Sedem raznih tekmovalcev jih je postavilo: 4 Norvežani, 1 Poljak, 2 Švicarja, 1 Ceh 2 Avstrijca; skok s padcem pa je bil ravno skok Norvežana.
Mnogo nerazpoloženja v Planici je povzročila železnica, ki je vozila s tolikimi zamudami vlake v Planico. O tem je bilo v javnosti že govora, pa ni treba ponavljati. Prepričan sem, da bodo letošnje izkušnje dragocen nauk za prihodnja leta. Opozorim pa naj pri tem, da je planiška prireditev razen železnici tudi drugače prinesla državi precejšnje dohodke. Sto in sto avtomobilov ogromen konzum monopol skih predmetov, telefon,, brzojavi, davek itd., vse to je zneslo lepe vsote. Kje pa ostanejo gospodarski koristi naše Gorenjske, ki ji jih je prinesel »teden Planice«, kje turistične in propagandne vrednosti, ki jih je dala toliko predebatirana Planica?
Planica je naša, njena vrednost je v zgraditvi najdovršenejše skakalnice na svetu, pred katero je zastrmel doslej še vsak strokovnjak. To sijajno delo našega Bloud-ka še nikdar ni tako blestelo, kakor ono nedeljo. Planica pomenja in bo ostala še dolgo dobo mejnik v zgodovini človeških poletov po zraku. Ne sme pa ostati pri dosedanjih metodah, da se oni faktorji, ki prihajajo v poštev, popolnoma pasivno ah pa celo protivno zadrže, kadar je treba podpreti delo privatne iniciative. Planico je treba smatrati za naš ponos in vsi moramo prispevati, da ji ohranimo vrednost, da jo dvignemo kljub uporu tolikih močnejših sil iia 6topnjo_ ki ji pripada.
Dogodki v drugem kolu
To nedeljo je ljubljanski drugi razred absolviral prvo kolo spomladanskega prvenstvenega tekmovanja. Napetost, ki se je v tej podsavezni skupini s tvorba tekom jesenskega tekmovanja, se je, seveda, prenesla tudi v spomladno sezono. Toda nedeljski dogodki so le nebistveno vplivali na stanje v tablici. Grafika je sicer nepričakovano zgubila proti Reki in padla s tretjega na šesto mesto, to pa je tudi edina sprememba v tablici.
Največje zanimanje je bilo med Slogo in Slovanom, torej med moštvoma, ki sta preko zime stali na prvem in drugem mestu. Slovan je vodil že 3:1, naposled pa je Sloga le izbila neodločen rezultat 3:3 in z delitvijo točk ostala pred Slovanom.
Reki ni nihče pripisoval, da bo Grafiki odnesla obe piki. V prvem polčasu tudi ni kazalo, da ji bo to uspelo. Grafičarji pa so bili bolj slabi strelci, in ko so se Reča-ni v drusrem delu igre močno popravili, je bila prilika že davno zamujena. Točki sta naposled šli s Primorja na Vič. Reka se je povzpela za mesto višje. Grafika pa je padla globoko s tretjega na šesto mesto. Rezultat je bil 2:0 za Reko.
Marsovci z Mladiko niso imeli težke borbe. Sicer jim je Mladika v jeseni odvzela obe točki, tokrat so se pa temeljito revanžirali in z 9:0 popravili jesensko nezgodo. Za eno mesto so si popravili svoj položaj v tablici.
Svoboda in Korotan sta se pomerila na Hermesovih tleh. Svobodašem ^e naposled uspelo odščipniti dve točki klubu, ki se tesno drži .gornje hiše in so tako preko zime postali faktor, ki bo, če znamenja ne varajo, soodločeva! o dogodkih v drugem razredu Za Korotance pa pomeni nedeljski poraz precejšnjo oslabitev pozicije, ker je sedaj razdalja do vrha že znatna. Izid je bi! 3:0 za Svobodo.
Jadranov rezultat s Slavijo 4:0 preseneča po svoii pičlosti. Al se je Slavija okrepila? Ali je Jadran igral bolj slabo? Menda dr« ' drugo. V hudi konkurenci se bodo morali Trnovčarri nekoliko bolj potruditi. sicer jim bo slaba predla. Zaenkrat so še vedno sretfi tablice in imajo te-
sen prikliuček	na vrh					
Do prihodn;	e nedelje			velja nasledn-ja		
tablica:						
Sloga	10	7	1	2	26:15	15
Slovan	10	6	2	2	34:14	14
Reka	10	7	0	3	32:17	14
Mars	10	6	1	3	36-10	13
Jadran	10	6	1	3	31:16	13
Grafika	10	5	2	3	36:17	12
Korotan	10	4	1	5	20:25	9
Svoboda	10	3	0	7	22:35	6
Mlad'ka	10	1	0	9	10:48	2
Slavija	10	1	0	9	9:59	2
Prihodnjo nedeljo		sta	Mars		in Mladika	
Drez ifHijic. vetu....	--------- r
razvrstilo v naslednje pare: Korotan : Slovan. Sloga : Slavija, Svoboda • Grafika. Jadran - Reka.
Visofc^alulftsfca Ritmika tekma na Peci
Pred tednom se je vršila na Peci od Kordeževe olave do sedla nad Ltetovo kočo medklubska visokoalpinska tekma za prehodni pokal ZSO - SPD Mežica
Doseženi so bili tile rezultati: 1. Letner Ivan (Rapid. Maribor) 1.50. 2 Cizel, Miran (Železničar. Maribor) 1.51 3. Stopar Rudolf (Maribor) 2.22, 4 Kuba.Marjan (Maribor) 2.40. 5. Mešl Pavel (SPD Preva-lje) 3.46. 6. Udir Rupert (SPD Mežica) 3.55. Letner Ivan brani torej prehodni pokal v letošnjem letu in je prejel tudi naslov »Prvak Pece«. Ciceli in Stopar pa sta
preiela diplome.	.
Poudariti treba, da so tekmovalci na tej tekmi pokazali res vso svojo zmožnost in inanje, kar pričajo skoro rekordni časi,
ako ne pomisli da je bila proga dolga le 25 km s padcem 500 m. Tekmovalci so celo izjavili, da je ta tekma res edinstvena ki je izvedljiva izključno le na stari živi Peci, ker pač zahteva celega moža. Vsekakor pa je zelo priporočljivo vsakemu smučarju, da preiskusi smuški teren na Peci in videl bo, kaj Peca od njega zahteva, ter se bo tudi prepričal, da mu en sam po-set Pece več koristi, kakor marsikateri smučarski tečaj, ker bo našel na Peci pač vse snežne vrste, ki mu jih dolina ali nižje hribovje ne more nuditi.
Tekma y alpski kombinaciji na Smrekove«
SK Celje je priredil 24. in 25. marca na Smrekovcu tekmo v smuku in slalomu. Z« tekmo je vladalo veliko zanimanje in se je prijavilo 26 tekmovalcev. Na startu jih je bilo 22. in sicer člani naslednjih klubov: SPD Celje. Smučarskega kluba Celje, SK Olimpa, SPD Šoštanja, SPD Prevalje in SK Celja Snežne razmere so bile prav dobre. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Slalom: 1. Pleteršek Feri (Celje) 2.10 izven konk., 2. Mejavšek Mirko (SPD Celje) 2.11.8; 3. Tkalčič Herman (Olimp) 2.19.6, 4. Pavline Drago (SPD Celje), 5. Meštrov Zvonko (SPD Celje).
Smuk: 1. Meštrov Zvonko 354, 2. Mejavšek Mirko 5.02, 3. Kragl Ivam 4.17, 4. Pavline Drago (vsi SiPD Celje), 5. Pleteršek Feri SK Celje.
V kombinaciji: 1. Mejavšek Mirko 97 točk, 2. Meštrov Zvonko 94 točke, 3. Pleteršek Feri 89 točk izven konkurence, 4. Pavline Drago, 5. Kragl Ivan.
Zmagovalec je prejel krasen pokal ter diplomo, drugi in tretji diplomo. V klubskem tekmovanju je dosegel prvo mesto Pleteršek Feri, 2. Škvarca Ivan, 3. Stepan-čič Slavko.
Službene objave LNP
(Seja k. o. 21. marca 1935.)
Navzoči: Kralj, Logar, Galof, Kosirndk Dolenc.
Aljančič Oton, Slavija, se zasliši preko njegovega kluba. Po službenih objavah »Sportista« od 8. marca 1935 so oproščeni nadaljnjega izdržavanja kazni igralci:
Znideršič Stane, Svoboda, Ljubljana, Rihter Stanko Sloga, Ljubljana, Repovž Franc, Reka, Jicha Zdenko, Ulaga Franc, Lazar Milan, vsi Primorje.
Ustavi se postopanje proti igralcem* Perko Danijel (Mars), Sočan Julij, Rihar Ivan, Svetic Ignac (vsi Ilirija>. Mokorel Viktor, Brodnik Milan (oba Hermes).
Zaslišanje rediteljev Reke s tekme Reka : Grafika dne 8. decembra 1934 se preloži na prihodnjo sejo.
Kaznujeta se po §§ 30 in 31 k. p. v zvezi s § 13 k. p. Žitnik iVnko, Ilirija in Močnik Stane, Hermes, s sedemdnevno zabrano igranja od 25. marca do 1. aprila 1935. Tajnik III.
Errata... V poročilu o predtekmi Primorje : Ilirija v torkovi številki je rezultat napačno zabeležen. Pravilno se glasi 6 : 0 in ne 6 : 2.
LZSP. (Službeno). Seja upravnega odbora danes ob 20. v posebni sobi restavracije Emone.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening za prvo in ligino moštvo. Opozarjajo se člani m simpatizerji kluba, da je v torek in četrtek dostop na igrišče dovoljen le moštvu, ki trenira.
SK Železničar (Zagreb) : SK Celje. V nedeljo ob 10.15 se bo pričela na Glaziji ▼ Celju prijateljska nogometna tekma med zagrebškim Železničarjem in SK Celjem. Tekma bo gotovo zanimiva, napeta^ in privlačna, ker so gostje v dobri formi.
SK Reka. Drevi ob 20. obvezen sestanek nogometne sekcije v telovadnici osnovne šole na Viču.
SK Slovan. Danes ob 15. trening za vse člane nogometne sekcije. Ob 20. je v Idubovi sobi pri Krušiču strogo obvezen sestanek za vse članstvo.
SK Zalog. Postava za nedeljsko prvenstveno tekmo s SK Domžale: Gvido, Ambrož, Cerar. Završnik, Lorbek, Danilo. Bezlaj, Jaka Edi, Šabec, Hans. Rezerve: Wendel, Kocjančič, Peca, Juvančič, Butara, Pangeršič. Igra se v belih dresih. Vsi navedeni točno ob 14. na našem igrišču.
Redni letni občni zbor SK Celja bo v četrtek 4. aprila ob 20. v rnali dvorani Celjskega doma.
Redni občni zbor SK Olimpa v Celju bo v petek 5. aprila ob 20. dani naj se udeležijo občnega zbora polnoštevilno m naj poravnajo članarino. Vabljeni tudi pri-jatelji.	___
Iz zapuščine dr. Mihajla Pupina
Beograd, 25. marca Včeraj dopoldne je bila v slavnostni dvorani »Privrednika« spominska seja, posvečena velikemu dobrotniku dr. Mihajlu Pupinu. Odborniki »Privrednika« so poveličevali spomin velikega pokojnika, na-glašujoč v svojih govorih, da je veliki učenjak do zadnjega ohranil vero v svoj narod in v znanost, ker je obema služil ® vsemi silami svojega bistva. Mnogo tvornih sil. ki jih je kot raziskovalec in učenjak posvetil vsemu svetu in človečan-stvu, pa je veliki pokojnik črpal baš iz svoje stare domovine in iz naroda, od katerega se ni nikdar ločil.
Ob zaključku spominske seje je nrednik »Privrednika« g. Terzin prečital dolg seznam Pupinovih volil m ustanov. Na prvem mestu je fond za siromašne učence in dijake Južne Srbije, ki znaša 300.000 Din, potem je milijonski fond za publikacije srbskega starega narodnega blaga — pripovedk, pesmi, slik in omamentike. Fond 7 milijonov si delijo »Privrednik«, idvorska občina, Pupinov dom v Ldvoru in štipendisti poljedelskih šol. Dvamilijon-ski fond je določen za zgradbo in obskr-bo Narodnega doma in vrtnarske šole v ldvoru, pol milijona dobi akademija umetnosti v Zagrebu, društvo »Cvijeta Zuzo-rič« v Beogradu 60.000 Din, ohridska občina, ker je — kakor stoji v oporoki — zibelka slovanskega krščanstva na Balkanu, pa 56.000 Din. Vsa volila in darovi, ki jih je veliki dobrotnik že poprej razdelil, znašajo po doslej možni cenitvi preko 11 milijonov dinarjev.
Iz življenja na deželi
Z Jesenic
j— Lepo uspelo vrtnarsko predavanje.
Podružnica SVD, ki zelo uspešno deluje, je priredila v nedeljo poučno predavanje o umetnih gnojilih in o pridelovanju zgodnje zelenjave. Predaval je banovinski šolski nadzornik gospod Andrej Škulj, ki je v dobro pripravljenem govoru pojasnil navzočim velik pomen hlevskega gnoja m komposta za vrtove ter kako in kdaj naj se uporabljajo umetna gnojila in njih sestavni deli. Poudarjal je pomen kolobar-jenja na vrtu in pridelovanje zgodnje zelenjave. Zelo dobro obiskano predavanje je pričalo, da se je tudi naš gorenjski kot začel živahno zanimati za važna sadjarska in vrtnarska vprašanja, ki so za naš kraj velikega gospodarskega pomena. Podružnica ima zdaj na razpolago vsem občanom potrebno škropilnico, ar bor in m razne umetna gnojila.
s— šahovska simoltanka. V nedeljo zvečer je v Sokolskem domu odigral simul-tanko g. Milan Longer, prvak LSK iz Ljubljane. Udeležilo se je samo 11 Sa-histov, kar je za Jesenice vsekakor prenizko število. Mar zanimanje za lepo kraljevsko igro med našimi občani pada? Računalo se je z vso gotovostjo, da bo imel gost opravka z 20 do 30 nasprotniki Longer je zelo nadarjen šahist, saj je od 11 partij le eno izgubil. Simultanka je trajala 2 uri.
Iz Litije
i— V Ljudski univerzi bo predaval drevi ob 20. sreSki san. referent dr. Orel o raku. Vstop vsakomur prost.
i— Trboveljska podružnica železniškega glasbenega društva »Sloge« priredi v nedeljo 31. t. m. skupno 8 pevSkim zborom matice v Ljubljani koncert v Litiji. Pevski zbor bo vodil g. Mirko Premelč. Obeta se lep glasben užitek. Pridite!
Iz Trbovelj
t— Poklonitev Rdečega križa na Oplen-cu bo v času od 24. do 28. maja t. L Vozna cena iz postaj v dravski banovini do Mladenovca in nazaj po železnici in z avtobusom je 180 Din. Dne 25. maja bo ogled Beograda. Prenočišča v Beogradu bo pre-skrbel odbor RK za 10 Din. Tudi za prehrano bo poskrbljeno z nizkimi cenami za obed, večerjo in zajtrk. Apeliramo na vse člane in prijatelje RK, da se priglasijo naj dalje do 8. aprila pri predsedniku g. Omer-zi Karlu učitelju v Trbovljah, ali na šoli na Vodah. Voznina 180 Din mora biti položena pri društvu RK do 5. maja. Izra bite ugodno priliko in udeležite se poklo-nitve na grobu Viteškega kralja!
t— Izid ljudskega glasovanja glede komasacije trboveljske občine ni nikakor presenetil, ker je bil vsakdo, ki pozna prilike, prepričan, da drugače biti ne more, Glasovanja se je udeležilo 86 odst. volilnih upravičencev, in sicer iz vsakega kraja točno 28 posestnikov. Posestniki iz Marije Reke so oddali 27 glasov za to, da 6e vrnejo k občini St. Pavel, 1 glas je bil za Trbovlje. Prebivalci Sv. Planine pa so_ se soglasno izjavili, da ostanejo pri občini Trbovlje. Oblasti bodo željam prebivalstva gotovo ugodile.
t— Občinstva glas. Že dolgo časa se ču-jejo pritožbe zakaj se vsaj podnevi brzo-vlaki ne ustavljajo v tretji največji naselbini dravske banovine, v Trbovljah. Br-zovlaki se ustavljajo samo v Zidanem mostu pa v Lkiji, nočni celo samo v Zidanem mostu. Cisto odveč bi bilo dokazovati, da bi bilo ustavljanje brzovlakov v Trbovljah potrebno. Prosimo, da se ta nedostatek v našem prometu odpravi.
t— Sokolsko gledališče. V nedeljo m ponedeljek je naše sokolsko gledališče uprizorilo burko »Drzni plavač«. Razpoloženje igralcev in publike je bilo nad vse dobro Obisk pa bi bil lahko boljši. | t— Mladinska prireditev. Otroški vrtec
priredi v nedeljo ob pol 15. v Delavskem
domu mladinsko prireditev v korist CMD. Spored je zelo pestro izbran. Ker pri tej prireditvi nastopa naša najmlajša deca, vlada za njo posebno med starši veliko zanimanje.
Iz Ljutomera
lj— Dramatski odsek sokolskega društva je 23. in 24. t. m. uprizoril angleško veselo igro »Peg, srček moj« v režiji s. Apihove, ki je živahno igrala tudi naslovno vlogo. Enako dobra sta bila oba plemiča, dalje vse ženske vloge, pa pravni zastopnik, ljubimec in sluga. Satira na angleško ozko-srčnost je dosegla lep uspeh, občinstvo je nagradilo vse igralce s toplim aplavzom.
lj_ Civilna poroka. Dne 24. t. m. je izvršilo sresko načelstvo nenavaden akt: poročilo je civilno mizarja Dajčbauerja Feliksa in šiviljo Otilijo Kolaričevo, ki sta oba brez konfesije. Po primernem nagovoru sreskega načelnika sta poročenca položila predpisano obljubo, s čimer je bila poroka izvršena. Po dolgih letih je bila to menda druga civilna poroka v našem srezu. Prva je bila nekoč pred svetovno vojno.
*
HRASTNIK. Občni zbor Krajevne proti-tuberkulozne lige bo v nedeljo 31. t. m. ob 17. v deški šoli. Na občnem zboru bo podano poročilo o stanju akcije za gradnjo kopališča, ki bi naj bilo še letos dograjeno.
S&NABO
C PERTOJJI
DRAMA.
Začetek ob 20. Četrtek. 28.: Waterloo Četrtek. Petek, 29.: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob 20. -Četrtek, 28.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znatno znižane cene od 20 Din navzdoL Petek. 29.: Zaprto.
Danes se igra Raortova komedija >Wa-terloo< za red Četrtek. Občinstvo opozarja mo, da ta efektna komedija ni bila igrana in da spada po svoji vsebini med najbolj uspela satirična dela. V glavnih vlogah dame: Medvedova, M. Danilova in V. Juvanova ter gg. Gregorin. Kralj, Drenovee, Jerman itd. Režiser B. Kreft.
V drami se pripravljata dve novi premieri, in sicer: Oskarja Wildea komedija »Bunbury« v režiji g. prof. Šesta. V igri nastopijo dame: Marija Vera, Na-blocka, Levarjeva in Lojkova, ter gg.: Jan, Sancin, Lipah, Pianecki in Potokar. Druga premiera je B. Kreftova satira »Malomeščanic, v kateri nastopajo dame: M. Danilova, P. Juvanova in Medvedova, ter gg.: Levar, Jerman, Cesar, Lipah, Danes, Pianecki. Delo režira avtor sam.
Drevi se poje Beneševa rerijska opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patronc kot ljudska predstava po znatno znižanih cenah od 20 Din navzdol. Delo je izredno ljubko in efektno, muzikalno sočno in me-lodiozno. Uprava gledališča daje z ljudskimi predstavami najširjim krogom občinstva možnost, da si ogledajo gledališke predstave po najnižjih cenaha. Zasedba je običajna. Dirigira g. A. Neffat
Abonente reda Četrtek opozarjamo, da imajo za svoj abonma v soboto 30. L m. Zandonievo opero >Francesca da Riminic, ki spada muzikalno, vsebinsko in po izvajanju med najmočnejša dela letošnje sezone. V glavnih vlogah nastopijo: ga. Gjun-gjenac in gg. Gostič, Primožič in FrancL Dirigent ravnatelj Polič, režiser R. Primožič. Ker odpade na abonma Četrtek še 13 predstav in je do konca gledališke sezone samo še 11 četrtkov, je uprava gledališča primorana, da da abonentom dvakrat po dve predstavi na teden zaradi v oktobru izpadlih predstav.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Četrtek. 28.: Hoffmannove pripovedke. Premiera. D. Petek. 29.: Zaprto.
Premiera »Hoffmannovih pripovedke bo drevi za red D. Z napetim zanimanjem pričakovano delo bo izvedeno pod vodstvom kapelnika Herzoga in gL režiserja J. Kovi-ča. Sodelujejo: Herzogova (Olimpija in Antonija), Zamejic - Kovičeva (Nikolaj) in Neralič (Lindorf, Coppelina, Dapertutto in Mirakel) kot gostje. V ostalih partijah: Udo-vičeva, Sancin, P. Kovič, Medven, Gorin-šek, Blaž, Košič, Harastovič in Verdonik. Zbor je pomnožen, močno ojačen je tudi orkester, v katerem bo sviral na harfo znani mariborski glasbenik g. Lukež.
Radio
Četrtek, 28. marca. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Vojaška godba na ploščah. — 18.30: Sprehodi po stari Ljubljani (dr. R. Andrejka). — lS.uO: Srbohrvaščina. — 19.20: Cas, jedilni list, program za petek. _ 19.30: Nacionalna ura. _ 20: Prenos iz Beograda. — 2*2: Cas. poročila. operetna elasba na ploščah.
Fetek, 29. marca. LJ UBI^J AN A 11: šolska ura: Najvažnejši dogodki po svetu (dr. I. Grafenauer). — 12: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. _ 18: Kulturno življenje starih narodov (Fr. Terseglav). — 18.20: Radio - orkester. — 18.40: Recitacije Medvedovih del (inž. I. Pengov). — 19: Radio - orkester. — 19.20: Cas, iedilni Ust program za sol>oto.
—	19.30: Nacionalna ura. — 20: Prenos koncerta Ljubljanske filharmonije iz Uniona.
_21.40: Cas, poročila. — 22: Citre solo (g.
Mezgolits). — 22.30: Plošče.
BEOGRAD 16.30: Orkester. — 20: Iz Zagreba. — 22.20: Lahka godba, — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.30: Testni. _ 20: Chopinov koncert. _ 20.30: Koncert solistov. —
21.30: Zborovsko petje. — 22.15: Jazz. — PRAGA 19.30: Spevoigra. — 21: Iz Brna. 21.35: Klavir in orkester. — 22.15: Plošče.
—	BRNO 19.30 Iz Prage. — 21: Igra. — 21.40: Klavir. — 22.15: Iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 23.05: Lahka glasba. — DUNAJ 12: Orkester. _ 16.10: Operetna glasba. — 17.3»): Komorna glasba. — 19.35: Prenos Mozartove opere >Rop v Serajlu«. _ 22.10: Jazz. _ 23.45: Plošče. — BERLIN 20.15: Igra. — 21: Neminljive besede in napevi. — 23: Bruck-nerjeva VIII. simfonija. _ KONIGSBERG 20.15: Iz Berlina. — 21.15: Violina in orkester. — 22.20: Narodna glasba. — STUTT-GART 19: Orkester. — 20.15:
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 27. marca
Ljubljana 7, 7SS.6, 2.4, 79, 0. 5. —> —; Ljubljana 13, 762.8, 16.4, 32, SW3—i Z, —; Maribor 7, 766.2, 3.0, 80, 0, 6, —v —; Zagreb 7, 767.1, 4.0, 80, ESE1, 5. —, —; Beograd 7. 766.6, 6.0, 90, SI, 0, —, —; Sarajevo 7, 770.0, 1.0, 90, 0, 0, —. —; Skoplje 7, 767.3, 9.0, 96, 0, 10, —v —; Kumbor 7, 766.9, 11jO, 79. 0. 3, —v —; Split 7, 766.0, 11.0, 70, NE1, 0, —, —; Ra* 7, 766.6, 10.0, 50, 0, 0, —, —. Rogaška Slatina 7. —, —1.0, 9<5, BI, 0, —. —.
Temperatura: Ljubljana 17.5, 1.0; Maribor 14.0, 3.0; Zagreb 14.0, 3.0; Beograd 14.0, 4.0; Sarajevo 15.0, 0.0; Skoplje 16.0. 7.0; Kumbor 22.0, 10.0; Split 18.0, 10.0; Rab 15.0, 5.0; Rog. Slatina 13.0, —2.0.
•v, ^ „ v
P1. t^raJtfV -
do^ osve^^o
Dobro vpeljano, aktivno
spedlcijsko pdletie
na meji se ugodno proda. Ponudbe pod »Eksistenca« n? oglasni odd. >Jutra«.
2617
Telefon
2 9 § i
PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI
IV. SCHUMl Dolenjska cesta
IZURJENEGA STROJNIKA
išče veliko tekstilno podjetje za samostojno upravljanje pogonske naprave:
4 parnih kotlov sistema Babcock & Wilcox 2 stabilnih parnih strojev in lokomobile (Wolf) 2 Dieslovih motorjev (Christoph Unmack in Buldogg) 2 motorjev na vpojni plin, električnih naprav stalnega in izmeničnega toka z motorji in električno centralo. Strojne delavnice za postrežbo strojev in delov. Samo resne, popolnoma samostojne in izkušene moči pridejo v poštev. PoDudbe s sliko in navedbo plačilnih pogojev pod j-Maš in is ta 354« na Propaganda a. d. prej Jug. Rudolf Mosse a. d. Beograd, pošt. pret. 409.	2728
*
Bre* posebnega obvestila
Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, ozir. oče, brat in stric, gospod
ir. Franjo Rostoha
profesor
v torek, dne 26. marca 1935, ob 14. uri po dolgi mučni bolezni, previden z tolažili sv. vere, v 51. letu svoje dobe, za vedno zatisnil svoje blage oči.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v četrtek, dne 28. marca ob 15. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Sv. maša zaduSnica se bo darovala v petek, dne 29. marca ob HO. uri v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor-Krško-Liubljana-Brno, dne 27. marca 1935.
2730	žalujoči ostali.
L. WOLFF;
57
Pokonci glavo
Benito jo je z grozo pogledal, Nemogoče je bilo razumeti, kaj je hotela madame Charlotte v ulici Saint-George št. 50. Boječe ie vprašal:
»Ali madame ve, kakšna hiša je to?<
>Vem, Benito.<
Benito je vzdihnil in odprl vratca voza.
Madame Natalie je sedela v lepi, bogato opravljeni sobi za veliko diplomatsko pisalno mizo. Pregledovala je račune in vpisovala v blagajniško knjigo _ prav tako skrbno in vestno, kakor Harry Moschenheim v newyorškem hotelu »Montrose«.
Ko je Šarlota vstopila, ni bila videti Natalija Gisevius nič posebno začudena. Tovariško je pokimala hčerki in prisrčno dejala:
>Dober dan, Šarlota. Zelo me veseli, da si našla pot do mene.«
»Saj je zadnja, ki mi ostane.«
»Čemu ta napetost, otrok? Pot k materi je prva in najbližja, vsaj meni se tako zdi.«
Šarlota je s spačenim obrazom odvrnila^
»Prišla sem k tebi, ker ne vidim nobenega drugega izhoda več. Menda bo res tako, da spadam semkaj. Morebiti me lahko porabiš. Pripravljena sem.«
Ihtenje ji je zadušilo glas.
»Norica ti mala,« je rekla mati. »Sedi, da se pomeniva kaj
pametnega.«
Šarlota je obstala.
»Nič ne vem o tvojem življenju, Šarlota. Nič mi ni treba pripovedovati. Na pamet znam vso tvojo povest. To je zgodba vseh žensk, ki se v ljubezni prevarijo. Usoda žene je taka. Me smo zmerom osleparjene. Tudi kadar same varamo, emo nazadnje prevarjene. Tega ni moči izpremeniti.«
Prižgala si je cigareto, pomolčala in čez trenutek nadaljevala:
»Zakaj sedim tu, Šarlota? Zato, ker sem bila prevarjena. Veš, kdo me je previril? Jaz sama, Šarlota, moje hrepenenje Po pravici me boš vprašala, zakaj sem ušla tvojemu očetu. Daj, da ti povem, Šarlota. Življenje v Darkehmenu je bilo tako pusto, tako neznansko pusto, da ga nisem mogla več prenašati. Danes sem že izmodrena in vem, da ni v življenju ničesar pametnejšega od zdrave puščobe in ničesar neumnejšega od kratkočasja.«
Šarlota je molče gledala ženo, ki naj bi bila njena mati.
»Moje življenje ni bilo lahko, lahko mi verjameš, da ne, Šarlota, a vendar se ne morem ničesar kesati. To je, lagati se nočem. Bolelo bi me, če bi te moje besede žalostile.«
»Ali smem ostati tu?« je vprašala Šarlota, ki se ji je mudilo, da bi se čimprej uničila.
»Ne, dete, ne smeš,« je smehljaje se odgovorila mati. »A čuj, Šarlota. V Louveciennesu imam lepo vilo. Ali poznaš Lou-veciennes? Prelestno je tam. Tam lahko stanuješ in živiš brez skrbi.«
Žarek upanja je izpreletel Šarlotino obličje.
»Lepo bi bilo, mati.«
»Nu vidiš,« je zadovoljno rekla madame Natalie. »Saj sem vedela, da si pametno dekle. Šarlota.«
»Ali bova stanovali skupaj, mati?«
»Obiskala te bom, kolikokrat bom le utegnila.«
»Zakaj nočeš stanovati z menoj?
»Ker ne morem kar tako pustiti svoje hiše. To moraš izpre-videti.«
»Nikakor ne izprevidim. Hišo boš opustila.«
»To ni mogoče, Šarlota. Bilo bi finančni samomor. V hišo 6em zabila toliko, da se zdaj ne morem zaradi lepe geste vsega odreči. Sicer imam pa z lastnikom hiše — mož je senator — izredno ugodno pogodbo, ki velja še sedem let. Razumela boš, da take možnosti ne smem zavreči. Ko mine teh sedem let, pa lahko govoriva o tvoji želji, Šarlota.«
»Z Bogom,« je dejala Šarlota in odšla iz sobe.
»šarlota!« je vzkliknila madame Natalie in skočila pokonci, da bi planila za njo. Na pol poti je obstala in skomignila z rameni. Ubogi brezumnici tako ni bilo pomoči. Saj ni moja hči, je pomislila madame Natalie; to je hči pastorja Giseviusa.
Benito se je blaženo nasmehnil, ko se je Šarlota tako hitro vrnila iz hiše.
»Peljiva se nazaj v hotel, Benito.«
Ko je stopila v La Boetiejevi ulici iz voza, je zagledala gospoda Buujesa iz Hamburga, ki je ves zamišljen stal pred hotelom »Roehambeau«, kakor da bi sanjal z odprtimi očmi. Njen3 prva misel je bila, da bi pobegnila. Ko ga je pa videla tako ne-izpremenjenega, vtelešeno zanesljivost in zvestobo sredi pariške uline, jo je minila vsa plahost in zadrega. Stopila je k njemu in prijazno rekla:
»Dober dan. gospod Bunjes.«
Zdramil se je in zamaknjeno zastrmel vanjo.
»Gospa Šarlota.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Cin 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din lv— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5,— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagaite znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka Jutra, jj^ J#. y ^amkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, fcičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek
v
Jutra", Ljubljana.
SlutbeUte
Beseda 50 para, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din
Prodajalka
starejša, s 6000 I>in kavcije, želi priti v Ljubljano ▼ kakšno špecerijsko trgovino kot prodajalka ali blagajničarka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lahko nastopim takoj«.
5838-2
Brivski pomočnik
vojaifine prost. 24 let star dober delavec in bubi stri-iec, nekadilec, soliden — išče za takoj službo v boljšem salonu. — Naslov: Kranj. Stara cesta št. 36.
5897-2
Gospodična
marljiva in poštena, že nekaj časa brez posla — prosi namestitev kot pisarniška moč. Vajena je strojepisja in nemščine. Gre tudi kot blagajničarka. — Tvrdka. ki ima kakršnokoli mesto prazno naj pošlje cenj. naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vljudna in poštena uslužbenka«.	5486-2
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
črkoslikar. vajenca
»prejme takoj atelje Pri s ton ni Resljevi oe«t.i štev. 4.
jEtii-U
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za Šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Prodavačicu
poslovotkinju za filijaiu papirnate branše — znanjem hrvatskog i njemačkog, a morskom kupalištu. tražim ponudbe na oglasni odde-lrk »Jutra« pod »Kupa-lište«.	5406-1
Službo dobita
prvovrsten sluga in prvovrstna kuharica v odlični hiši na Gorenjskem. Ponudbe samo od izvrstnih moči z večletnimi spričevali, cttrri-culum vltae in fotografijo. Znanje državnega ln nemškega jezika pogoj. Nastop službe čim preje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljive moči«.
5591-
Krojaškega
pomočnika
dobro izurjenega v izdelavi finih malih in velikih komadov sprejme takoj Vipave Franc. Zagorje ob Savi.	5802-1
Brivskega
pomočnika (co)
dobro verziranega v vodni, železni in trajni ondulaciji sprejmem takoj s hrano in stanovanjem v hiši. Plačam dobro. — Karol Doležal, brivski mojster — Ježica-?',ožice ISO pri Ljubljani.
5353-1
Trg. pomočnika
takoj sprejme tvrdka Ljudevit Vernik, Moškanjci.
5805-1
Urno tipkarico
(brezposelno) potrebujem sa nekaj dni zaposlitve. Oglasiti se na Aleksandrovi c. št. 5. pritličje, desno — »Slalom«.	5088-1
Dobro kuharico
ki zna tudi dietično hrano kuhati, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Dijetična hrana«.	5000-1
Mizarja
za pohištvo, pridnega ln poštenega sprejme mizarstvo »Sava« v Kolodvorski ulici IS. _ 5960-1
Frizerko in brivskega pomočnika
iščem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
S92M
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca sprejme takoj Ivan Vodopivec. brivec, Zidani moet. 59:64
Hotel Rokan, Selce
HrvaŠko — Hrv. Primorje
sprejme prvovrstno kuharico. sobarico in blagajni-čarko-šiviljo.	5914-1
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Za hranilne knjižice
ljubljanskih zavodov prodam vse vrste tapetniških izdelkov — kakor modro-ce, otomane, fotelje, spalne divane itd. Solidna izdelava. Egon Zakrajšek, tapetništvo, Selenburgova ul. št. 4.	44M-12
Prodata
Beseda 1 Dta, davek 2 Din, ca šifro al) dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Razprodaja sadnega drevja!
Vlsokodebelne ja-biane ln visokodebelne žlahtne hruške, visoke in nizke višnje. orehe m trte dobite
po znižanih cenah pri Kmetijski družbi, Ljubljana Novi trg 3. — Po železnici najmanj 10 dreves.
5904-6
G Th Rotman:
Brata Smuka
Ker sta bila pa oba brez klobukov in je bilo Izidorja vrhu tega strah pogledati, sta stopila najprej v trgovino z obleko. Zapustila sta jo zala. kakor da bi ju bil iz škatlice vzel. in še sta imela dovolj denarja, da sta kupila dve motorni kolesi, na katerih sta židane volje odgrmela proti domu.
Pozor, gasilci!
Ugodno Vam dobavim čepice, pasove in sukno za uniforme. Zahtevajte ponudbo. Senčar Metod, Strigova.	5čSXH>
Dolomitni pesek
za posipanje vrtov, dvorišč, tenis in balin prostorov ter za napravo raznih ometov, dobavlja naj-solidneje Kat. Vodnik. Podutik 25, pošta Ljubljana VII. Naročila sprejema tudi »Jeklo« v Ljubljani. Stari trg lil, telefon 28-46.
5450-6
Železen štedilnik
»Ferolim«, dobro ohranjen naprodaj. — Pojasnila daje Gross, Žirovnica. 5889-6
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Zastopstvo
tekstilne tvornice bi sprejel za Srbijo in Južno Sr-»ijo. Mitrovič. Kapetan Mi-šina 5, Beograd. 5006-5
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Parni kotel
ev. rabljen, StrObel Eko-nie št. 2 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Kotel«.	5čf7ti-~
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din-
Investiram
250.000 Din
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Popolnoma sigurno in rentabilno«.
5837-16
Bančne vložne knjižice
nakup, prodaja, fcredlt, kompenzacije najsolld neje ln najhitreje samo preko: Poslovni zavod d. d.. Zagreb, Praška ulica 6 TI. Telefon Inter. 38-38. Naročila Izven Zagreba 6e izvršujejo promptno.
94.16
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice Kamnik
kupim proti gotovini ob prevzemu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovino plačam«.
5677-16
10.000 Din posodim
proti 5 % obresti na prvo ali dobro drugo mesto hiše v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posestnik«.	5036-16
Knjižico
Hranilnice kmečkih obttn takoj ugodno prodam. Do pise pod »Gotovina 388« oa oglasni oddelek Jutra.
5911-16
Loicali
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Dva lepa lokala
sa vp>eij«no mlekarno tn m cunjo ali drugo obrt oddam na Tj-rieri cesti. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«.	5660-19
Velika skladišča
zidaeo, poleg postaj«, in
gostilno
dam v najem ali prodam. Ugodno za manjšo tvorni-co, skladišče gradbenega materijala, žita, gospodarskih strojev ali stično. — Pojasnila daje Ivo Vrane-šič, Sunja.	5894-19
Lepo delavnico
s stanovanjem
za mimo obrt oddam. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«.	6901-19

Beseda I Din, davek 2 Din. za šilro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Opremljeno sobo
s štedilnikom, v pritličju oddam dvema ali eni osebi event. z domačo hrano. — Vprašati v mlekarni na Go-sposvetski cesti štev. 10.
5902-33
Sobo
s posebnim vhodom, souporabo kopalnice in postrežbo iščem za takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 3«.
oSGB-JO
Sobo
lepo opremljeno, svetlo in čisto, poceni oddam s 1. aprilom poleg uradniške menze v Slomškovi ul. 7'II levo.	5W7-33
Sobo
s strogo separiranim vhodom, v centru mi^sta oddam takoj z vso oskrbo ali brez, solidnemu gospodu. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 5921-23
Opremljeno sobo
s posebnim	vhodom, oddam pri sv.	Jožefu — Ciril Metodova	ulica št. 191 desno.	5683-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom — na Rimski cesti takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
5908-33
Sobo z 2 posteljama
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
30-T0-33
Sobo
lepo opremljeno, z 1 ali 2 posteljama oddam blizu Tabora — Fiignerjeva ul. št. 13, vTata 16. 5806-23
Opremljeno sobo
solnčno. z dvema posteljama. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
59:0-33
Opremljeno sobo
strogo separirano takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
39:6-38
Sobo
z 1 ali 2 posteljama oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5SS6<3
Opremljeno sobo
oddam gosj>odu s 1. aprilom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5018-23
Separirano sobo
čisto, s souporabo telefona takoj oddnm v Križev-r.iški. ulici 7/n. 5£>:.5-23
Stanovanje
Trisob. stanovanje
s pritiklinami oddam t aprilom. — Pojasnila daje Ivan Benkovič, Ljubljana, Veliki stradon 5. 5543-31
Lep lokal
(jddam na Miklošičevi cesti. Pojasnila na Miklošičevi cesti št. 4/U, desno.
5883-10
2 stanovanji
vsako z 2 sobama in kuhinjo, oddam takoj ali s 1. aprilom po nizki ceni. Naslov v vseh poelovalni cah »Jutra«.	5312-31
Trisob. stanovanje
s kuhinjo oddam na Starem trgu št. 24/11. 5S84-31
2 stanovanji
dvosobno in trisobno, elektrika in plin, v centru mesta oddam z majem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	5031-31
Štirisob. stanovanje
lepo in zračno, z lepim razgledom, oddam na Rimski cesti 3VI. 5»1S-31
Dvosob. stanovanje
na Mir ju oddam. Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra« 5913-31
Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Valčka
Piši, kjerkoli si, na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Valčka«.	5840-34
Vrtifnote
Besedi 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupnje po najvišjih cenah
CERNE — invelir
Ljubljana. Wolfora nlica S
Zdrave in snežno bete zobe zadobite z uporabo BOTOT paste, ki tudi brez pene izborno čisti in odpravi zobni kamen.
Poskusite še danes našo propagandno tubo za 4.— Din!
Glavno zastopstvo: D. PECHMAJOU & CIE, ZEMUN
Izgubljeno
Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Damsko rokavico
svetlo-rjavo sem izgubila dne 36. t. m. Oddati jo je v oglasnem oddelku Jutra 5932-38
Beseda I Din, davek 2 Din, sa šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
čuček Ivan
Ljubljana, Aškerčeva ul. lil
geodetski Institut
Dnevno od HI. do lfi. ure.
5905-lil
Cementne vrtne
ograjce za gredice
krogle, vaze, vrtne mize, balustre, vodomete, svetilne kandelabre, nagrobne spome-nike-okvirje in ograje, stopnice, terrazzo tlak, cem. cevi itd. dobavlja po nizki ceni
„CEMENTNINE" d. z o. z.
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA ST. 37
Neštevilno
zdravnikov
uporablja in priporoča kot prvovrstno
CITAJTE
ŽIVLJENJE IN SVET
TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA
VRTNE SOLNČNIKE
izdeluje Bela FETTMANN, Zagreb, Masa-rykova 9.
Zahtevajte brezplačen ilustrovan cenik.
Prevzema tudi preobleke. 119
PRODA SE
RABLJENA 6-SEDEŽNA
Mercedes Benz limuzina
2724
V DOBREM STANJU. DOPISE NA OGLASNI ODDELEK »JUTRA« POD ŠTEV. 666.
,Otla4 Tropic
BELI »OLLA« OMOT
Naš predragi soprog, oče, stari oče, itd., gospod
Franc Lavrač
BRZOJAVNI NADZIRATELJ V POKOJU
je danes po dolgem trpljenju, v 80. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
K zadnjemu počitku ga spremimo v četrtek, dne 28. t. m. ob 16. uri iz splošne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
V Ljubljani, dne 26. marca 1935.
2725	žalujoči ostali.
.	Ni vaino,
napravite ta w stoji v vašem
nmtbuni	rojstnem listu, temveč Vaša
KllUSIdllll podoba v zrcalu pove leta, ki Vam jih ljudje prisojajo. Leta pa aič ne pomenijo, če svetlo in bar-žunasto kožo ter sveža in krasna polt varujejo mladost Vašeg' lica.
Vsaka žena lahko danes vrne svoji koži mladost, če je koža tudi že ovenela in ohlapna, izorana z gubami in postarana zaradi oslabelih mišic lica Po navodilih prof. dr. Stejskala z dunajske univerze se je posrečilo iz mladih živali pridobiti element, imenovan biocel. ki pomlajuje. Biocel je danes sestavni del kreme Tokalon, rožnate barve, ki — če se uporablja za nočni čas — redi in pomlajuje kožo v času. ko Vi spite. Ohlapnemu tkivu se vrne njžgova mladostna čvrstost.
Zjutraj uporabljajte kremo Tokalon, bele barve (ni mastna). Ona odstranjuje razširjene znojnice, zajedalce in druge napake polti ter beli. osvežuje in napenja kožo. Napravite ta enostavni poizkus pomlajevanja ln zrcalo Vam bo pokazalo, za koliko let ste *e pomladili.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta, tasta in brata, gospoda
Franja
veleposestnika v Žalen
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo vsem številnim darovalcem lepih vencev, in prijateljem blagopokojnika za poslovilne iskrene govore ob odprtem grobu. Nadalje vsem društvom in korporacijam, ki so s tako številnimi zastopstvi počastili rajnega ter vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
V Žalen, dne 26. marca 1935.
2729

RODBINE:
Roblek, Ferrant, Goriup, Petricek, Jeschounig
Bergmann.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za
konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, - Vsi v Ljubljani.