•9 M* 197      Pottnina platem v rolo; 1 tu.
ouDrrumro m utrava..- uvbuajia, HOCLJUCNO UBTOPITfO m
OmOlfE PTJBBLICTTA ITALUNA S. A* MHAlfO
H sommergibile inglese „Saracen" inutH zzato dalla R. Corvetta »Minerva"
Nuj vi colpi a na v igli o nctnico — 58
distrutti in dne giorni
Ccmandti SMpreino. Bolhttino di Guerra nr. 1191:
XeU*alt«> Tirrcnn il Homnierjrihile in^lese »Saracen«, di <-tii I*Ammiru^liuto hritanni-ro ha anmiu/iato la pLiMtm o'stato inutiliz-r.atn il I 1 agosto a vguito tli \iolcnta cac-«-ia, iJalla IS. Corvctt ji »Min«*rva« romanriata dal Teri'-nte di Vasoello Mario KurogJjo da Osna! Mooferrato:
Ri"iiit.:tio eatturatl cuMgve 1'ffioiali, pom-pre*»u il C omaii<lantt- c 41 iiomini di «<|iii-pag !i in.
VcUvoU germanfci rolpivnno con bombe nn\i uM.t fonda • Ha rada di Auprnsia tlan-ne«r "i:;mio   tr      j>:r»«-<afi    p«*r   ronipl<"5*ii\e
18.000 t*Min.. mi IncrocJatbre, ona anita spadale da trasporto.
Tar ' it-*. CTesenza, i11 -i, od alcone b»<a-ffta d«*n<» provihcie cl i Napoti e Gosenjsa ban-no -ub'tn -nfiirsitmi da pa rt t* di i^ro^si re-piirfi  aor« i:   le   forma/umi  nrmirhe.  pron- j tniuente STfrcritate dal!'a\ia/.ioiie doli;: di- ' fasaj perclevano in aspii ripetuti scoatri 24 j
appareechi dei quali 16 abbattuti dai nostri
cacciatori e 8 da quelli germanici; altri 5 precipitavano colpiti dalle batterie c a. Tre <\a<*<-ia aniericani venivano distrutti da avia-ori t*"d«*-rhi nel eiclo della Sardcgna.
Generale Ambrosio.
Comando Suprcmo, — Bollettino di Guerra nr 1190:
Nostre motozattere operanti lungo le co-ste ealabre abbattevano ne?rli ult;mi eiorni nove aerei nemiei; un' altro veniva di-Ntrutto da unita navali. Formazioni avver-sarie hanno bombardato Sulmona C'at?n-zaro od aleune locaiita della Campania. cau«ando danni notevoli a Salerno. In duri cpmbattimcnti la caccia italiana faceva prrcipitare sei appareechi e sette quella ^ormijMca: altri tre velivolj si infrange-vano al suclo colpiti dal tiro deli' artigli-eria contraerea.
Generale Ambrosio.
A pleska psđmcrnfca „Saracen" izlcčena iz bsrbž p-3 Kr. kcrvcti „lMinerva"
Ncv; u^srcl scvražnemu brodovju — V dveh dneh uničenih
58 nasprotniških letal
Vrbovo« poveljništ vo. Vojno poročilo št. 1191:
Na. odprtem Tirniskem morju je bila angleška podmornica Saracen«, katere izgubo je angleško mornariško poveljnistvo objavilo, izločena iz borbe dne 14. avgusta po silo\ itciu lovu Kr. korvete t>Minerve« pml |m>\Hjst\ o:n pomorskoga poročnika Ma-ria Raroglia iz Gasal Monferrata. Ijetih je bilo 5 rast u i kov, mod njimi tudi poveljnik in  11 mož posadko.
NomSka letala so r bombami zadela ladje v pristaništu Auguste ter poškodovala tri parnike s skupno 18.000 tonami, eno kri-zarko in še eno pose!»no prevozno ladjo.
Tarantn, <"i»senza, TVrni in nekateri k raji v pokrajinah Neaplja in Cosenze so utrpeli letalske napade močnih oddelkov. Sovražno letalstvo, ki ga je takoj prestregla protiletalska obramba, je izgubilo v hudih in ponovnih spopadih ? 1 lefal, frmed katerih ho jih 1*> sestrelil; naši lovci, 8 pa nemški; nadaljnjih pet letal no zbile protiletalske bateri.ie. Tri ameriške lovce so uničili nemški letnici v zraku nad Sardinijo.
General Ambrosio
Vrhovno pm'eljnišrvo — Vojno poročilo št. 1190:
Xaši motorni splavi, delujoči vzdolž ka> lahrizjske obale, so v zadnjih dnevih zbili
9 sovražnih letal. Eno letalo so razen tegu tin'čile pomorske enotte.
Sovražni oddelki so bombardirali Sul. mono, Catanzaro in nekatere kraje v Cam-paniji; znatna škoda je povzročena v Sa-lemu.
V hudih bojih so italijanski lovci zbili šest letal, m roški pa sedem, nadaljnja tri
10 ala je zadelo protiletalsko topništvo in so »e razbila na tleh.
General Ambrosio.
Angleži pa kapljicah priznavajo svoje izgube
Lizbona, 28. avg. s. Po svojem znanem sistemu priznavanja s kapljomerom javlja angleška adm.raliteta izgubo podmornic »Saracen« in »Parthian«. treh torpedovk in enega torpednega čolna, ki so bile potopljene med operacijami v sicilskih vodah.
Portugalsko občudovanje italijanskega vojaka
Lizbona. 28. avg. s. Tednik »Eccho« objavlja dolg članek o sedanjem položaju v Italiji. V članku je med drugim rečeno: »Italija je izgubila svoj afriški imperij, ki ga je častno in hrabro branila na vsakem koraku in ped za ped j o. Mi i o moramo zaradi tega spoštovati, spoštovati moramo množico njenih padlih in pohabljenih, spoštovati junaštvo njenih vojakov v Abesi-niji. v Libiji, v Rusiji in v četniški vojni v Jugoslaviji.« Pisec tega članka Butra-far:a. ki izjavlja, da ie Anglofil po prepričanju, dodaia: »Ne držim s tistimi, ki dvomijo o junaštvu italijanskih vojakov, in se tudi ne bom pridružil tistim, ki kamenjajo grešnike, kajti v vojni vedno nekdo zmaga, nekdo pa izgubi Ne morem pozabiti, da so na žareči afriški zemlji Italijani zabeležili zmage proti Angležem tedaj, ko so bile med Nemčijo in Italijo samo letalske bitke, dočim so Ttaliiani sami prenašali strašno težo angleške moči. katere g-avna skrb ie £fla. predvsem obramba Eg'pta in Rdrčega morja.« Pr omemb: razlogov, zaradi katerih ie T*alija stopila v vojno, zaključuje pi?ec takole: »Znana mi ie tragedija naroda, ki ie do zemljepisnem položaju med Gibraltarjem in Sueškim prekopom vem pa tudi da so Italijan: vedno delal: čast svojemu rodu. opravljajoč svojo voJaSko d,urn^. \n clu.-ho\ni >kupno?ti. kateri nrina-l-vn Kot La-tinec se ne grafntijetn temveč rvrvn cpIc ponos n\ italijansKega vojaka Ta fe opravi] in opravlja đjb kralo svo^o doir:—o?r.«
Brezvestno 0Jeffienie sicilskih uiretnižkih zakladov
Borlin, 29. avg. s. Nemška diplomatska kotw^>ondcnca je objavila živahen komentar v zvezi s poročilom, da je londonska tvrdka Duven. ki prodaja in nakupuje umetniške starine, poslala na Sicilijo svo-jeeT3 posebnega zastopnika. Nekakšni tekma je nastala med Angleži in Američani t plenjenju umetniških   z3ikladov mučeni.
š"kega. otoka. Pred nekaj dnevi je neki list iz New Torka poročal, da so agenti ameriškega a nt: k var ja Knoeblerja že na ^>oti. da zagotovijo svojim klientom najlepše sidldke umstniške predmete. K«»mentar omenja, da so Angseži in Američani prav tako oropali Nemčijo in Avsrtrijo po prejšnji vojni in odnesli celo cele gradove, katere so kos za kosom z* pet obnovili onstran Atlantika kot palačo k kega vojnega boprata^a. Sicilija je uboga, pravi nadalje komentar. Poleg: naravnih krasot so umetniški spomeniki, ki jih je ustvarila vrsta generacij, njeno edino bogastvo. Duven. Knoebler in tovariši skušajo zdaj to dedščino spraviti na trg in jo vn^včiti. Kmalu se bodo v Londonu in New Torku pojavili  likvidacijski katalogi Sicilije.
Minister za promet v Genovi
Genova, 28 avg. s. Popoldne je prispe! semkaj minister za promet. Sprejeli so ga predstojniki pošte in brzojava. Minister si je podrobno ogledal poštno palače in rudi zaklonišča ter druge naprave v genovskem pristan šču. ki spadajo ▼ njegov resor.
Novi turški podanik v Rimu
Rim, 28. avg. s. V Rim je prispel novi turški poslanik pri Kr. dvoru, Eksc. Ru-šen Esref Unavdin. Na postaji Termini so ga sprejeli načelnik kabineta, načelnik ceremonijala zunanjega ministrstva, kakor tudi celotno osebje turškega poslaništva.
Imenovanje komisarjev
za tri federacije
Rim, 29 avg. s. Z odredbo, ki se objavlja so bili imenovani: admiral Aslan Granafei di Scrranova za komisarja narodne federacije posestnikov. Orcsta Lizzadri in Giuseppe di Vittorio za komisarja narodne federacije mezdnikov ;n dninarjev. Pietro Men tast i za komisarja narodne federacije koleno v in polovinarjev.
Dorlot na vzhodni fronti
P*r«z, 27. avg. s. Sef ljudske stranke Doriot je odpotoval na vzhodno fronto, kjer se nahaja francoska protiboljševiška legija.
Grroba kršitev nevtralnosti po švedskih ribiških ladjah
Berlin. 29. avg. s. Dne 25. avgusta so nemške pomorske sile, ki nadzorujejo morsko področje Skageraka, opazne' v teh vodah več ribiških ladij, katere so s predpi-s -nimi znaki pozvale, naj se odstranijo a tega področja. Ko so zvečer iste nemške edinice ugtovile, da se ribiške ladje zopet nahajajo v nemškem odseku in ko so nemške edinice opazile, da je od 7 svetlobnih znamenj, ki so bila prejšnjo noč postavljena, na teM-. področju, funkcioniralo samo še eno, dočim so bila ostala razdrta, so nemške edinice pričele z akcijo. Ribiške ladje so opazile, da so jih nemške edinice odkrile. Skušale so se oddaljiti, toda nemški ogenj jih je dosegel in dve izmed njih sta bili potopljeni.
Nemška polu radna agencija, ki javlja o tem dogodku, naglaSa, da so ribiške edinice dvakrat prekršile prepoved postajanja v morskem področju Skageraka, kjer ni dovoljeno delovati ribiškim ladjam. DNB pripominii nadalje, da so ribiške l3dje premišljeno kršile predpise. Njh zadržan-e ni b:!o samo v nasprotju s predpisi, ki ;ih mora švedska ket nevtralna država spoštovati, temveč je naravnost dejanje sokrivde s sovražnikom, šef nemške diplomatske misije v Stockholmu je za nemško vlado protestiral pri švedskem zunanjem ministru zaradi zadržanja Švedskih ribiških ladij ter je dodal, da č?kaio v Berlinu na formalno opravičbo švedske zaradi inci.ienta, katerega 30 izzvale ribiške ladje. Nemška vlada je nadalje sporočila, da bodo odslej takoj brez opozorila napadene ribiške ladje, ki bodo kršile prepoved nahajanja v vodah Skageraka- Diplomatski sodelavec DNB piše o tem v poročilu, ki je bilo danes zvečer objavljeno, da bo korak, ^ ga je po nalogu nemške vlade storil nemški opolnomočeni minister, pojasnil švedskemu narodu nevarnost, izvirajočo od brezvestnega tiska, ki hujska na pustolovščine, katerih stroške mora. kakor uči izkušnja, vedno nositi narod sam.
BOLGARSKI KRALJ BORIS
UMRL
Globoko žalovali]« v vte) Bolgari]! - Prestol je zasedel kralj Simeon IL Dva proglasi vlade — Prisega vojske novemu vladar]«
Sofija, 28. avg. s. Bolgarski kralj Boris III. je danes ob 18.26 amrl v kraljevi palači v Sofiji. V istem trenutka so sneli sastav o s kraljevimi znaki, ki Je plapolala
na palači
Sofija. 29. avg. s. Besedilo prvega proglasa, ki ga je naslovil ministrski svet na bolgarski narod, se glasi:
Bolgari! Nj. Vel. kralj Boris IIL, naš ljubljeni vladar Zedinitelj. je danes 28. avgusta l. 1943 po kratki mučni bolezni umrl v svoji palači v Sofiji, obdala od kraljevske redbine. Ogromna je ta izguba sa Bolgarijo. Velikanska je bolečina vsega bolgarskega nareda. Velikanska je hvaležnost vsega bolgarskega naroda pred velikim carjem Zediniteljcm. Mi vsi imamo sveto dolžnost slediti njegovi neomajni volji, da bi bili zedinieni v delavni vdanosti do napredka ledinjene Bolgarije. Večen naj ostane v nas njegov spomin.
Drugi proglas se glasi:
Bolgari! Danes 2S. avgusta 1943 Je Nj. Kr. Vis. princ prestolonaslednik Simeon Tirnovski. ljubljenec in nada bolgarskega naroda v skladu s čl. 34 ustave zasedel prestol bolgarskih kraljev z imenom Simeon II.. kralj Bolgarov. Zavoljo mlado-letnosti Nj. Vel. kralja Simeona II. in v skladu s čl. 151  ustave prevzetna w*iniwji' —
ski svet vlado države do ustanovitve re-gentstva. kakor ga določa ustava. V tem težkem trenutku za našo državo pozivamo vse Bolgare, naj se še trdneje združijo okrog prestola Nj. Vel. Simeona II., da bi se moglo nadaljevati svetlo delo Bolgarije z vero v srečno bodočnost našega naroda in z zaupanjem vseh nas Bolgarov. Živel Nj. Vel. Simeon II.! Živel Bolgarija! Živelo bolgarsko ljudstvo!
Oba proglasa, ki nosita datum 28. avgusta I. 1943. sta podpisana od vseh članov ministrskega sveta s predsednikom Bogdanom Filovom.
Splošno Žalovanje
Sofija. 28. avg. s. Vest o smrti Nj. Vel. Borisa III. je bila uradno objavljena ob 20. v trenutku, ko so se oglasili zvonovi bazilike sv. Aleksandra Nevskege. Vest je objavil minister za tisk, ki je nato razglasil, da stopa princ prestolonaslednik Simeon po čl. 34. bolgarske ustave na prestol z imenom Simeona II. Predsednik ministrskega sveta je naslovil na bolgarsko ljudstvo dva proglasa, v enem sporoča smrt bolgarskega carja Borisa III. in da stopa Simeon II. na prestol, v drugem pa, da prevzema ministrski svet na podlagi čl. 151. bolgarske ustave oblast, dokler se ne imenuje regentstvo. Množica je zvedela, za vladarjevo smrt po 20 udarcih zvonov vseh sofijskih cerkva. Na cestah so se videli prizori globoke bolesti. Ministrski svet je izdal odlok, po katerem je bolgarski narod zavoljo smrti bolgarskega carja v žalosti.
• Sofija, 29. avg. s. Zvonovi sofijskih cerkva so do pozne nočne ure počasi in težko pozvanjali, množica pa se je gnetla po vseh svetiščih, da bi molila za pokojnega vladarja. Koliko je bolgarsko ljudstvo ljubilo carja Borisa III., je razvidno iz žalosti in obupa, ki ga je njegova smrt povzročila v vseh krogih Prizori presunljive bolesti so se odigrali ia trgu, kjer se dviga spomenik carju Aleksandru in kjer se je zbrala velika množica, čim so se zvonovi bazilike sv. Aleksandra Nevskega oglasili s svojim žalostnim zvonenjem. Moški in ženske so jokali brez besede v nemi bolesti. Ko so zvonovi za trenutek utihnili, se je množica podala v bazijiko.
Sofija v žalni obleki
S°fija, 29. avg. s. Veliki zvon v katedrah* Sv. Aleksandra Nevskega je vso noč pozvanjal in bo zvonil do kraljevega pogreba. Danes zjutraj so vsi listi izšli z žalnim robom. Na prvih straneh objavljajo slike kralja Zedinitelja in kralja Simeona II. ter objavljajo dolge življenjepise pokojrega vladarja. Velike črne zastave visijo a vseh poslopij v Sofiji in oficirji nosijo na levi roki v znak žalovanja črn trak. Vesti iz dežele soglasno potrjujejo, da je nepričakovana smrt kralja Borisa vzbudila veliko žalost v vsej državi. Kmetje iz sofijske okolice so pršli v svojih značilnih nošah \%lavno mesto ter so se zbrali v vrtovih pred kral;evo palačo.
Davi so oficirji, podoficirji in vojaki bolgarske vojske prisegli zvestobo kralju Si* meonu II. Tudi člani bolgarske mladinske organizacije »Branik< so po vsej državi prisegli.
V političnih krogih izjavljajo, da se.imenovan je regentskega sveta ne -x> moglo izvršiti takoj. Medtem bo ministrski svet« kakor je naznanil že preglas vlade, vodil državne zadeve. Ves bolgarski tisk ugotavlja, da je kralj-Zedinitelj umrl v resnem trenutku narodovega življenja, ter poziva bolgarsko prebivalstvo, naj sledi možem, ki vodijo v tem trenutku usodo države, ter naj bodo združeni i«n strnjeni ekrog presto, la mladega kralja.
Sofija, 30. avg. s. Truplo kralja Borisa je bilo vso noč v soboto in vso nedeljo izpostavljeno v dvorni kapeli sv. Petra in Pavla, kjer so včeraj zjutraj opravili litve za mrtve ob navzočnosti družine, članov civilne in vojaške hite in nameščencev kraljevega dvora. D^pr je razglasil žalovanje za leto dni. Sest mese-cev bo trajalo nopolno žalovanje. Sest mesecev pa na pol. Danes bodo kialjovo
plo položili na oder v katedrali sv. Aleksandra Nevskega. kjer se bo ljudstvo lahko naslednjič poslovilo od svojega ljubljenega vladaria.
Včeraj ob 15.30 se je podal predsednik ministrskega sveta Filov ob spremstvu vseh ministrov v dvorno kapelo, kjer je pokleknil pred truplom kralja Borisa III. Po predsedniku in ministrih so se še druge osebnosti podale v kapelo. Pogreb bo 5. septembra v katedrali Sv. Aleksandra Nevskega in do tega dne bo truplo kralja Borisa, ostalo v svetišču. Ura pogreba še ni bila določena.
Mladi kralj ob mrtvem cšetu
Sofija, 30. avg. s. Poročajo o ljubkem in ganljivem dogodku. Včeraj zjutraj se je mladi krali s princeso Marijo Luizo ob spremstvu kraljice podal v dvorno kapelo kjer je bila krsta kralja Borisa. Kralj Simeon je stopil h krsti in je božal očetovo čelo, potem pa je vzkliknil: »Spiš, kaj ne papa«. Princesa Marija Luiza, ki se že zaveda, kaj se je zgodilo je pričela ihteti. Kralj Simeon jo je za trenutek pogledal in je potem vprašujoče obrnil pogled na kraljico Vzvišena mati je ostala brez besed, pogreznjena v najglobljo ganjenost. Po kratici molitvi v kapeli je kraljica prijela mladega kralja za roko in se je oddaljila s princeso Marijo Luizo. ki je še naprej ihtela. Kralj Simeon II. in princesa Marija Luiza sta se kasno popoldne včeraj vrnila v neko poletno rezidenco na deželi.
Dvorno žalovanje v Italiji
Rim. 29. avg. s. NJ. V«L Kralj in Cesar je ob smrti Nj. Vel. kralja Borisa ni. kralja Bolgarije odredil trimesečno dvorno žalovanje.
Globok vtfis v Španiji
Madrid, 29. avg. s. Vest o smrti kralja Borisa, ki se je naglo razširila v španskem glavnem mestu, je vzbudila globok vtis v vseh krogih. Madridski tisk objavlja obširne življenjepise umrlega vladarja, opozarjajoč na njegovo delo za zagotovitev večjega blagostanja in svetlejše usode Bolgarije.
Krali Boris
Kralj Boris m. se je kot princ Trnovski rodil v Sofiji 30. januarja 1894. kot sin kralja Ferdinanda L in kraljice Marije Luize. Svoj naslov Trnovsk je prejel na čast staroslavni bolgarski prestolnici Trnovi. Vzgoja mladega princa je bila čim popolnejša. Vzgajali so ga najbolj znani domači in tudi tuji profesorji. Ko je v rosni mladosti pokazal vse svoje velike umske in naravne cdlike. je stopil v vojaško akademijo. Razen tega je absolviral pravno fakulteto in je pokazal izreden talent tudi za učenje jezikov. Gladko je govoril vse glavne evropske jezike, zelo pa se je zanimal tudi za prirodoslovna vprašanja.
Ob izbruhu balkanske vojne leta 1912. je bil major. Med prvo svetovno vojno j« postal član bolgarskega glavnega stana. Po odstopu kralja Ferdinanda je postal 4. oktobra 1918. kralj Bolgarov kot Boris ITI. Spretno je vodil bolgarsko državno politiko, ki jo je v skladu z interesi države naslonil na politiko obeh glavnih kontinentalnih velesil. Italije in Nemčije.
Dne 25. oktobra 1930. se je kralj Boris v Assisiju poročil s princeso Ivano Savoj-sko. četrto rojenko italijanske kraljevske dvojice. Ta poroka je imela topel odmev v obeh državah. Iz tega zakona se je rodila 13. januarja 1933. princesa Marija Luiza, 16. junija 1937. pa prestolonaslednik princ Simeon, ki je postal sedaj kralj.
Zaradi teh rodbinskih vezi med vladar, skima hišama in zaradi tradicionalnega prijateljstva obeh držav je prerana smrt Nj. Vel. kralja Borisa vzbudila boleč vtis m splošno sožalje zlasti tudi v vsei Italiji.
Papeževa radijska poslanica svetu
Vatikan, 29. avg. s. Priholrjo sredo, dne 1. septembra ob 13.15 bo papež po vatikanskem radiu poslal radijsko poslanico svetu. Papežev govor bo oddajal tudi EIAR. Ko bo papež končal svoj govor, bo vatikanski radio oddajaj prevod poslanice v mnogih jezikih.
Silovite borbe v južnem in srednjem odseku
vzhodne fronte
Nadaljnje hude izgube sovjetske vojske — Uspešen napad na sovražni konvoj v zapadnem Sibirskem morju
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. avg. Vrhovno poveljnistvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V jDŽnem in srednjem odseku vzhodne fronte se nadaljujejo težke in posebno za sovražnika z izgubami združene borbe, ki so se predvsem na žariščih z upnraln) oklopnih in letalskih sil na obeh straneh stopnjevale do največje silovitosti.
Na zapadnem Sibirskem morju so nemške podmornice uničile v sovražnem konvoju tri parnike s skupno 12.000 br. reg. tonami.
Nemška brza bojna letala so dosegla pri dnevnem napadu na pristanišče v Augusti bombne zadetke na štirih ladjah srednje velikosti. Na bojnem področju Neaplja in pred južno obalo Sardinije so nemški lovci včeraj sestrelili 11 sovražnih letal. Naši lovci in protiletalsko topništvo so nad Atlantikom in nad zasedenim zapadnim ozemljem ter ob norveški obali sestrelili še štiri nadaljnja letala.
Nemške podmornice so potopile na Sredozemskem morju 3 ladje s skupno 20.000 br. reg. tonami ter hudo poškodovale s tor-pednim zadetkom velik parnik za prevoz čet.
Stotnik Kani, 'vodja lovske letalske skupine, je 28. avgusta dosegel svojo 200. zmago ▼ zraka.
Finsko vej no poročili
Helsinki, 2° avg. s. Finsko vojno poročilo ja\lja, da So bili v ožini Maasclkaje severno od Oneškega iezera, napadi majhnh sovražnih odredov odbiti. V ostalih odsekih se ni pripetilo nič važnega.
Helsinki, 30. avg. s. Finsko' vojno poročilo javlja, da so se v zadnjih 24 urah na obeh straneh udejstvovale patrulje na fronjtj Karelijske ožine. Finski bombniki so preteklo noč učinkovito bombardirali železniška križišča v sovjetskem zaledju.
ob sibirski obali
_ Jin, 29. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija naglasa, da so nemške podmornice s potopitvijo treh ladij z 12.000 tonami v morju Cera. vzhodno od otoka Nove Zemlje, okrog 240 morskih milj severno vzhodno od izriva Jeniseja, prvič
naznačile svojo navzočnost v zapadni Sibiriji, razširjajoč tako znatno svoje akcijsko področje.
Napadi na turške ladje v črnem morju
Carigrad* 29 avg. s. Nov napad je bil i»-vrSen na turško plovbo v Črnem morju. Neka neznana podmornica je napadla m potopila 10Otorw>ko motorno jadrnico »Jilmaz«. Podmornica je brez obvestila začela »trUjati na motorno jadrnico, ki je bila natovorjena z lesom in na poti v Carigrad ter je imela na kr,\u 11 potnikov :n 6 mož posadke. Jadrnica se je v nekaj minutah potopila. Posadki in potnikom je uspelo doseči obalo na rezilnem čolnu. To je že drugi napad v 24 urah na turško trgovinsko plovbo v Črnem morju.
Bitka v kronštatskem zalivu
Berlin. 28. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava, da sta dve sovjetski nosilki letal ponovili že v noči na 27. avgust izjalovljeni poizkus, da bi vdrli v Kr.»nštatski zeliv po Petrograjskem prekopu Učinkovit ogenj obalnega topništva ncmsK" mornarice je prisilil obe bojni edi-ni< da ?ta opustili akcijo in se vrnili, zaščiteni z umetno meglo.
Iz turške diplomacije
Ankara, 29. a\g. s. Turški veleposlanik ▼ Vichvju jc bil zaradi dosege starostne dobe upokojen ter sc je vrnil v Ankaro.
Trpljenje egiptovskega ljudstva
Ankara, 28. avg, s. Iz Kaira poročajo, da je Nahas paša v svojem govoru ob sedmi
obletnici angleđeo-egiptovske pogodbe podčrtal  predvsem težke mulce m  žrtve, ki jih
prenaša egiptovsko ljudstvo zavoljo vojne. Dejal je tudi, ds ne more nihče zahtevati, naj bi Egipt dal ie večji prispevek za stvar
zaveznikov.
Ostavka bolivijske vlade
Bueno* Aires, 28. avg. & Iz La Paza poročajo, da je bolivijska vlada podala ostavko, ki jo je predsednik Enricjue Tenaran-da del Castillo sprejel. V političnih krogih napovedujejo možnost imenovanja vojaške vlade.
Stran g
»SUO VENSKI   NAROD«, ponedeljek, 30. avgusta 1M3
Stcv. 197
Slaba letina krompirja na Dolenjskem
Cvička pm tudi letet Dolenjce« ne bi prit
Trebnje, 26. avgusta. V ponedeljek ie ol konec pasj h dni. s
te:n po ic ni rečeno da Je v ponodelieK prenehala tudi vrečina   ki je bUa zadnji
Cas res 2e reznosna.  Letos mo imeli na
Dolenjskem izredno vročino in smo proti koncu pasjih dni  že nekaj dni  :zmtr h v
Trebnjem in okolici 34 stop. C V pone. deljek in torek vročina Se ni p-puatlla. v noči od torka na sredo pa *e živo srebro cbtičalo pri 27 stop. C. in je že hlo čutiti, da se 1e ozračje ohladilo. V sredo vročina ni več tako pritiskala, barometer je na^lo padal in pričakovali smo. da bo deževalo. Ponoči se je res pooblačilo in so prve kaplje pričele padati na izsušeno zemljo okoli polroči. Kmalu po polneči pa Je prihrumelo silno neurje in lilo- je kakor iz Škafa. Baii smo se. dobo neurje kratko in
da dež zemlje ne bo napojil. Močan naliv
pa je tra.al skoraj do jutra in dež je bil
pravi blagoslov za vse. Spet je struga Temenice pclna napolrjem so zsuSeni vodnjaki in zemlja se ie napili. Dfž ie bil zlasti petreben n di. Ajda je sedaj v najlepši rasti. Lofs bo na Dolen'skom mnogo aide. Nas" pregovor pravi: »Tri dni pred sv. Jernejem in tr: tfnl no niPm ie nsiboljSa ajdova pasa.t en ne bo uime. bodo letos tudi
sklede ajdovih žgance v polne. Det pa n: koristil samo ajdi. temveč tudi repi, pesi
zelju in koruzi.
Nekateri  kmet;e  po Dolenjskem so že
pričeli kopati krompir. Že zadnj1c smo poročali d.i menda edino letina krompirja letos ne bo dobra. Komaj bodo kmetje pridelali toliko, dabo za dom in za seme. Pore kr d pa ne bo krompirja niti za dom n'ti j za seme! Kmetje so pričeli tudi kositi ota- | vo. nekateri pa so te dni sejal; še repo. ki bo ob uredni jeseni tudi ie obrodila.
V v nogradih po Dolenjskem pa je veselje! Vinske ererice se kopl;ejo v »one u in vročina zadnjih dni Je pordečila portu-
Ralko. k« jo bodo vinegradriki kmalu trga. . Obeta se nam prva letoSnja kapljica, ki pravijo- da bo spričo ugodnega vremena odlična. Tudi drugo grozdje je pričelo zoret; m vinogradniki Ie žele. da bi jih ob zoritvi ne doletelo kaj hudejzra  V splošnem
bo vinska letina ca Dolenjskem ugedna in
bo sv. Martin če bo Slo po sreči Krščeval pri polnih sodih, kakor že dolnjo ne Starega vina na Dolenskem ni več in so le redke gostilne. kJ točijo v tem času res se vino k-cer pa dobiš v naših R ost Ur ah vse mogoče pijače, le dobrega cvička nič ve*. £-.to se Dolenjci novine tem bolj vesele.
Izgred okrožnega sodišča
Ljubljana. 30 avgusti Sodnik poedmec dr Kant je razpisal v četrtek trj ra/pravc. Pr\a ie b'a nadaljevanje že pred tetini začete ra/prave. ki je bi'a prekinjena /ar;i(j; novih po zvedb Zagovarjal *>e je stare i;i delavec, k-. «a je njegova sostanovalka cHH'i!/:!;!. da ji je ukradel i/ r,rrure 800 lir. Trdila jc. da je imela spravljenih 30
stotakov. Obtoženca ie osumili ker »c prijel lsf večer popolnoma pijan domov Zdelo *c ji jc čudna, kje je dobi! denar ta pijačo.
Obtoženec pa ie dokazal, da ie np d?n ta-rv ne dvignil svoj mesečni zaslužek. Odločno ie odklanjal, da bi b"I on okradcl oško-dovanko. Njegov delodajalec mu je da' na vprašanje t-od:~ča naj'ep*e pri^nan'e Kar je pri njem v slu/bi. je bil marlj« in pošten. Tudi pisrno o glasu ni povedalo o cbto/encu nič slabeča. Y m'.id<^t' je h>l s cer S-krat kaanovan. vendar le zaradi lahke tclc>nc po«-?kcdbc. žaljenja časti in podobnega.
\a podlagi ugotovitev ra/pra\e je sodnik obtoženca OOrosnl krivde in kazni zaradi pomanjkanja dokazov.
Dm^o razpravo ie ^.dVk izvede! v odsotnosti obtoženca. Povabilo k razpravi mu je bilo pravočasno vročeno. Ker se ni odz\al. je izgubil  tud:  pravico do noijojne obsodbe.
Slo jc za prevaro Železniki dc!a\ec A. A.,
po rodu iz Logatca, je obljubil sirornasrri de-1avsk: druž;ni. k: ima skromno posestvece. da ji bo dobavil osla. Oškodovana družina, ki si ne more kupiti »kravt al pa konja za težja dela m prevoze, se je že doslej 8 pridom posluževala osla. Ril pa je že star. Nekega dne jc pogini. Da* n:«o imeli razpoložljive gotovine. » poizvedLvali. kje bi lahko kupili drugega.
Ko je obtožence zvedel za njihovo povpraševanje, se jim je ponudil, da j:m ga bo on kupi. Zahteval ie 600 lir. Oškodovanci so si denar izposodili in mu ca dali.. Kar se rado zgodi prelahkovernim zaupIjHcem v teh časih, se je zgodilo tudi njim. Obtoženci n; b*lo več bli/u nc z oslom in ne z denarjem.
Prijavili so ga karabmjcrjem. V preiskav« je svojo ore\aro pHznal in obljubil, di bo de nar vrnil. Na razpravi pa je žena oškodovanca povedala, da jim ni doslej da' nizaj
prostovljno n:ti centezima.
Obsojen je bil na dva meseca strogega zapora in 100 lir denarne kazni nepogojno, t'astne pravice izgub; za dobo 1 leta Oškodovani družini mora povrniti -kodo in plačati 80 It takse.
Za tretjr, razpravo se niso javile n:ti priče. nit; obtožence in niti oškodovanci. Bila jc preložena za nedoločen čas.
EVNE V
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino«, kos 69. z dne 2S. avgusta 1943 objavlja Kr. uredbo z dne 4. avgusta 1943. št. 714. — Razširitev vojnega stanja na vse državno ozemlje; odločitev količin krompirja, fižola in lanenega semena kmetijske letine 1943. ki se pustijo pridelovalcem za potrebe družine, za seme in za živalsko prehrano; uveljavitev mednarodnega sporazuma o likvidaciji imovine bivše jugoslovanske države in o nekaterih drugih finančnih vprašanjih, in maksimalni cenik št. 15. za zeleniavo in sadje, uvoženo V Ljubljansko pokrajino.
— Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnikov sin Franc Ahlin. roj. 12. jajvuarja 1882 v Z'^-gradcu št. 8. in tja pristojen. V začetku vojne 1914. je odšel na rusko bojišče in se doslej ni vrnil; baje je na bojišču padel.
— Nov grob. V beograjski bolnici je umrla oni dan goetilničarka in trgovka iz Lim buša ga. Jerica Z o r k o. S svojim mo_ žem in hčerko je živela zadnje čase v Brdjanih pri Cačku. Pokojna je bila na štajerskem splošno znana in priljubljena. Bodi ji lahka zemlja. Možu in hčerkama ob težki izgubi na.še iskreno so&alje!
— N°vi škof v Fossanu. Te dni je bil svečan vhod novega škofa mons. Dionizija Borce v Fossano. V stolnici so ga pričako-vli kanoniki, duhovščina fossanske škofije in predstavniki združenj ter uradov.
—- Obnovljeno delovanje genovskega vse-
učiliškega združenja. Na pobudo nekaterih starejših genovskih vseučiliščnikov je bilo te dni obnovljeno delovanje starega genovskega vseučiliškega združenja, ki je zmerom delovalo v duhu Mamelijevih načel.
— Smrten padec nesrečne mesecu i ee. 72 letna Beatrice Tartara iz Valenze je v stanju mesečnosti vstala ponoči iz postelje in stopila k oknu. Pri tem se je preveč nagnila čez rob okna. Padla je na dvorišče, kjer je revi ca obležala s smrtnimi poškodbami. Kmalu zatem je izdihnila.
— Dva utopljenca v Vipaceu. 35 letni Silvester Baldo iz Trone se je šel po končanem delu kopat v Vipaeco. Prijela ga je verjetno slabost in je utonil. Njegovo truplo še ni bilo naplavijeno. V Merni pa je utonil v Vipaceu 21 letni Josip Peric iz Gori z i e.
— Smrtna nesreča v gozdu. V Castagne-vizzi pri Temenizzi je šel 35 letni B. Auat-trini nabirat suho vejevje. Pri tem je str-jnoglavil v prepad, ki je bil ob robu na gosto poraščen. Našli so ga mrtvega na dnu 30 m globokega prepada.
_ Posmrtno odlikovanje. Zlato svetinjo
je prejel v spomin podbrigadir Bruno Ca-stagna iz Traone pri Sondriju. ki je padel na koti Malinjek na balkanskem bojišču.
— Novinska vest Iz Ferrare poročajo, 'da je dnevnik »Corriere Padano« prenehal izhajati. V posebnem članku v zadnji številki je podan pregled o publicistični delavnost omenjenega dnevnika v 18 letih razvoja.
— Razpisana župnija. Ljubljanski ško-lijeki ordinarijat je razpisal župnijo v Trebnjem z rokom do 30. septembra 1943.
_ Dolenjske novice. V Novem mestu je
prepovedano kopanje v Krki od železniškega mostu naprej. Ta ukrep je v zvezi a pojavom legarja v mestu in okolici. Prebivalstvo na i upošteva oblastvene zdravstvene ukrepe. — V Ambrusu se je ponesrečil 15 letni posestnikov sin Josip Turk, Id ima poškodbo na desnici — V Ribnici ai je zlomila levico pri padcu z gugalnice petletna kuharičina hčerka Cecilija Kne-
ter konfederacije za svobodne poklice in umetnike. V Rimu je izšla prva številka dnevnika  >Giornale di Sicilia«.
IZ LJUBLJANE
Zatemnitev ođ 11. da 6«
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja
spričo odredb 6. junija 1941 št. 42. in 7. avgusta 1943 št. 83.
in uvidevajoč potrebo, da se določi nov urnik za upoštevanje predpisov o zatemnitvi :
tli. 1. S ponedeljkom 30. avgusta 1943 do novih odredb se morajo predpisi o zatemnitvi upoStvati od 21. do 6. ure.
CL 2. Drugi predpisi, vsebovani v odredbi 6. junija 1941 št. 42., ostanejo neizpreine-njeni.
Ljubljana, 29. avgusta 1943.
Visoki komisar Gen. Riecardo Moizo *
—Ij Za izlete idealna nedelja. Vročine je
letos konec. Včeraj je soince še precej pripekalo, toda poznalo se je že, da prihaja jesen in da se je ozračje po zadnjem izdatnem dežjo močno ohladilo. Kopališča niso bila včeraj tako polna, kakor prejšnje
nedelje, zato pa je šlo tem več Ljubljančanov na izlete in izprehede v okolico mesta. Za razvedrilo v prosti naravi je bil
dan naravnost idealen. Ozračje je bilo kakor izprano, soince je grelo, toda ne preveč in tako je na Rožniku, na Golovcu, v Mestnem \oau in tja doli proti Stepanji
vasi kar mrgolelo izprehajalcev. Vse okoliške gostilne so bile nabito polne. Zvečer so se Ljubljančani zadovoljni vračali domov. Po okoliških gozdovih so se pa razkropili prvi gobarji, a njihov trud še ni rodil zaželenega sadu. Treba bo še malo počakati. Toliko gob kakor lani pa najbrž letos po naših gozdovih ne bo.
—Ij Visok zračni pritisk napoveduje zboljšanje vremena. Vrtnarjem bi bilo ze-
lo dodrodošlo. Zadnji dež je dovolj nsmo-čil zemljo, sedaj je potrebno zopet soince. Na vrsti so zadnje setve in saditve. Za špinačo. motovileč in radič je sedaj najprimernejši čas.  Precej   pa   je popustila
vročina. Se v četrtek je toplomer kazal 27.4° C. V petek je padlo živo srebro na 25.8, v soboto pa celo na 19.2° C. Ohladitev je bila posledica dežja. Včeraj se je ozračje zoDet ogrelo. Toplomer je dosegel 23.8°. Minimum se je  razvijal nekoliko
P. O. VVodehonse:
63
MALA PEPITA
_Novinska vest. Časnik »II lavoro ita-
liano« je postal glasilo italijanskih konfederacij industrijskih, poljedelskih, trgovinskih' kreditnih, zavarovalnih nameščencev
Obotavljala se je, preden je izrekla moje ime, kakor da mora preskočiti oviro. V svojem posebnem duševnem stanju sem se začutil užaljenega, čeprav sem vedel, da je neumno.
>Bojim se, da sem se zakasnil,« sem dejal. >Pa saj vas ne bom dolgo zadrževal. Ali hočete, da malce hodiva po cesti? Sicer nI gotovo, da bi vas kdo zalezoval, a bolje je, da sva previdna.«
-Zalezoval? Ne razumem.«
Po nekaj korakih sva obstala.
>Kdo bi me utegnil zalezovati?« je ponovila.
»Zelo Imenitna osebnost: gospod Smooth Sam Fisher.«
>Smoth Sam Fisher?«
»VI ga menda bolje poznate pod imenom White.«
»Ne razumem vas.«
»Čudil bi se, če bi me razumeli. Prav zato sem vas prosil za snidenje, da vam to povem. Mož. ki se dela Pinkertonovega detektiva in ki je ostal tu. da bi vam pomagal varovati Ogdena Forda, je Smooth Saro
Uzetfuje Joarig Zapamrift — Za Katodno
šrVEMATOGPAFi
KINO tiT2j*IOX Mefcsj 23-11
Ljubosumnost vidi vse narobe
. JMJUSJNCf
V glavnih  vlogah:  Amedeo \azzari
in Martetla Lott i
Predstave ob 17.30 in 19.30 uri
KINO MATICA Telefon 23-41
vesela družabna komedija z lepo HIMe Kruh I v glavni vlogi — Petje in ples — Film ljubezni, zabave in veselja...
LJUBIM TE
Ostal! igralci: Paul Hnbschmldr, F!ta Benkoff. VVilfHed Seifert
Predstave ob 15., 17. In 1». uri
ZiNO SLOGA Telefon 27-30
Ljubezen,   lepota,   eleganca   v veseli burki
IDILA V BUDIMPEŠTI
V glavnih vlogah: Germaine Aufisev, Osvaldo Valentl, Sergio Tofauo
Predstave ob: 14., 16. in IS. uri
-
drugače. Od petka do nedelje je bila zelo majhna razlika. V petek so zabeležili 15.0°; v nedeljo zjutraj pa 14.8°. Velik skok navzdol je napravil danes. Davi so v Zvezdi namerili le 10.8° C minimalne temperature.
—Ij Tudi k°stanj je obrodil dobro. Samo s sadjem in krompirjem letos ne bomo zadovoljni, drugače se pa glede letine ne moremo pritoževati. Dobro je obrodil tudi kostanj. Kmalu bo zaSumelo po gozdovih na Roiniku in Golovcu, kjer bodo ljudje otresali in pobirali kostanj. Bo ga precej, sai se nekatera mlajša drevesa pod sadeži kar šibe. Tudi divjega kostanja bo letos mnogo.
KINO MATICA
Predstave ob 15., 17. nI 19. url — ob nedeljah in praznikih matineja ob 10.30
—Ij Opozarjamo na jutrišnjo javno produkcijo počitniškega tečaja šole Glasbene Matice, ki bo ob 7. uri zvečer v mali fil-harmonični dvorani. Gojenci, ki so tudi v počitniški dobi z vso vnemo nadaljevali glasbeni pouk, bodo na tej produkciji položili neksk izpit svojega vestnega dela. Na orodukcijo opozarjamo starše in prijatelje slovenske mbdine. Podrobni spored v Knjigarni Glasbene Matice.
Dolenjske novice
— Svinjska rdečica. Ker so v nekaterih dolenjskih občinah spet oboleli prašiči, poziva io občine kmetovalce, n^.j p:ij?vijo prašiče za zaščitno cepljenje proti rdečici. Prijave je treba vlajrati pri pristojnih občinah tak<»j J
— Prehranjevalni urad za občino Mirna
in Dobrn č posluje v hiši g. Zijca v Sla-rem trgu pri Trebnjem. Uradne ure so vsak d?n, kakor na občini. V tem uradu na i s~> stranke zglašajo le v zadevi živilskih na-kr.znic. dočim se še vse ostale občinske zadeve za ti dve občini obravnavajo na sedežu občine Trebnje. V najkrajšem času bo spet poslovala občina Dobmičc, samostojno v D^bmiču. in jc v ta namen poslan v Dobrn"če že novi tajnik ki pripravlja vse potrebno.
— Nove osebne izka/.n';e za občino Mirm
«e bodo zamenjavale do vključno 16. rep-tembra. Do trga dne se moralo zglasiti v pisarni p-ehranjevamegra urada v 3taeejori trgu pri Trebnjem vsi moški v starosti od 15. do 50. leta. Ženskam iz občane Mirna in moškim nad 50. let se zaenkrat nove legitimacije ne bodo izdajale.
— Kmetovalci, ki se zanimajo za razne gozdne sadike v svrho pogozdovanja gozdnih goličav naj se zglase pri pristojnih občinah, kjer lahko po nizkih cenah naroce
sadike za pogozdovanje.
— Zamenjava obrtnih listov. Vs-*k obrt. nik mora po niredbi Vis. komisarijata za menjati svoj obrtni list naikasneje do 5 novembra t. l. Ce ga do tega časa nc zi-menja, se mu odvzame obrtna pravici. Zato  opozarjamo obrtnike.     da  pri  svoj h
občinah to zadevo urede, da ne bo kasneje sitnosti in kazni. Glede zamenjave ae Iahk°
Člani-obrtniki zglase v pisarni paverj?-ništva obrtnega odseka v Novem mestu.
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK.   SO.   AVGUSTA 1943:
12.20' PloSce - 12.3U Poročila v slovenščini. — 12.45: Napolitanske pe-•mi. — 13.00* Napoved ća>a Poročila v Italija«-teini. — 13.10   Poročilo Vrhovnega Poveljstva v
slovenščini — 13-20: Orkescer vodi dirigent Tau-8ini. - 1 4.00: Poročila v italijanščini. - 14.10: Orkestralno glasbo vodi dirigent Petralla. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00; Napoved časa  Poročila v italijanščini   — J7.15: Koacert
Radijskega orkestra,  vodi dirigent D   M. Sijanec
Orkestralna glasba. - 19.00: tGovorlmo Italijansko*, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 1920: Poročila v slovenščini. — 19.45: Lahka glasba. — 20.30: Napoved časa  Poročila v uah-
l»n*ćm!    —   21.30:   Koncert   Radijskega orkestra.
vodi dirigent D. M. Stjanec. sodeluje soprantstka
Valerija Heybal. Operna glasba. — 22.00: Filmska glasba. Orkester vodi dirigent Z«ne. — 22JO: Iz znanih oper. Donlzettl: Lucia dt Lammcrmoor — 23.00: Poročila v italijanščini.  — 23.10—23.30:
Orkester Cetra vodi dirigent Barzizsa. %
Nov vodovoda! rezervoar grade
porabi dnevno ic a*đ a***? m3 vode
Ljubljana, 30. avgusta. Nedavno smo opisali igodovino nastanka IjuWj)anaktga voxtovoda; ii nje je raz\idno.
da je vodovod, čeprav ga ?e Ljubljana dobila
že pred dobrimi 50 leti, sorazmerno dolgo ustrezal. S:cer so bile večkrat povečane ter izpcrx.ln!C4ie vodovodne črpalne naprave ;n vedovedno omrežie se je 2clo razširilo. Toda nespremenjen je ostal rezervoar v tivolskem £ozdu. Zadnja leta se je kazala vedno bolj i^č.tno tudi potreba, da vodovod dobi vevii rezervoar, odnosno Se enega razen stareca. Stari rezervoar drži okrog 3 100 m8 in je glede na izredno veliko porabo vode v mestu. k: zna*a že nad 20.000 m* na dan. znatno premajhen Večjega razširjenia vodovodnega omrežja več ne dovoljuje. Zato je mestna občina ze prejšnja leta računala z razširitvijo rezervoarja in v ta namen je bil določen v poračunu primeren znesek, a dela sc do letos niso mogl: lotiti. Nedavno je bila razpisana oddaja stavbnih del in na njo smo še posebej opozorili, saj ta mestna pridobitev pač zasluži največje zanimanje prebivalstva.
Licitacija je bila uspešna m zdaj &o delavci *že na delu v tivolskem gozdu ob sta* rem rezervoarju. Delo ic prevzelo ljubljansko stavbno podjetje Ing. A. LTmek. — Za novi rezervoar ni bilo na izbiro prostora. Razumljivo je. da mora biti novi rezervoar pri starem. Tam pa ni ravnih tal. Stan rezervoar obdaja mestni gozd. Prostor za nov? rezervoar so določili na zahodni strani starega reze rvoarja. na gozdnatem pobočju. Zato »o morale najprej zapeti sekire. Padli so šrevil-
nckaj kostanjev, bukev in > se pa delavci lahko lotil*
ni lepi hrasti, smrek. Potem
kopanj« zemlje  Rezervoar se bo'aknval ako-
raj povsem v zenflji. zato bodo morali kopati precej gk-biko in scer na vi-jem kraju pobočja okrog' 9 m. V«a t'a v okolici «o neravna, zato je tudi težava z (nlvazanjem zem Ije. Pomisliti je treba, da bt> izk znašal več prestominskih metrov zemlje, menda rkrog 0 000. Na srečo pa samo kopanje ne povzroča poscbnii težav; zemlja je .i: . rriata in menda s« tudi ne bo podoipaaala ob deževnem vremenu, ko bodo prodrli malo globlje.
Zdaj že vidimo, kako velik bo novi rezervoar. Stari jc bolj k\adratvric oblike v talnem načrtu, novi pa pravokotne ter bo pne cej daljši, a ne mno^o oiji. To stavbo hon>> opisali ob drugi priliki boli točne Zdaj samo opozarjamo na začetek del.
Zadovoljni firno lahko, da so se dela lotil'
v teh easih. Upanje jc, da bo rc/ervonr leto*, v glavnem že končan. Delati so s^cer zafcl-precej pozno — delaio lete rr;h!/n.. It) dm — ker je jesen pri nas včasih /clo de/evna. \cndar bodo delo lahko končnli. tt ^ Vttj nekaj tednov lepo vreme al* taksno, da nc bo preveč oviralo dela na prostem. Preskrba gradiva je menda Mgotovbtjena. Potrebovali bodo precej cementa hi gtmmoaia. DovOt ne bo posebno teJuk. ker ie nova sprchaialna pot, ki je uporabna tudi za vožnjo, precej zlo/na m široka. Pač pa ni primernega prostora za rnllacanic gradiva in mordi lm bodo spravljali na stavb -ce kako drugače o<i drugo strani.
(Bel
cafttca
Roza
KOLEDAR D*nes:    Ponedeljek. 30. avgusti Limska. Brcnislava.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino  Marica:  Ljubim te.
Kino Sloga: Idile' v Budimpešti.
Kino Union: Planinci.
Kino Moste: Rokovnjači in Boccaccio.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; Bahovec. Kongresni trg- 12, in Nada Komo-tar. Vič. Tržaška cesta.
Zlegovnica št« 4^
a — a — cl— cj — dal — dent — dom
— fc — »va — ha — hi — i — i — i — in
— k a — ko — kvi — mi — m?. — nas — nu — o — o — ok — op — po — pio — 1 i — ro — sor — ato — stri — sve — svet
— £i — ta. — tar — te — ti — ti — t; — vir — za — zo — žan.
Iz teh besed sestavi 14 besed s pomenom: 1) reka na španskem 2) maščevanje. 3) otek med Antili. 4) zapad (tuj.), 5) reka v Južni Ameriki. 6) slovenski leposlovni mesečnik, 7) učitelj višje §o!e. 8) država v Afriki. 9) prebivalci v Ljubljanski okolici, 10) stranica v trikotniku (tuj.), 11) slovenski pesnik (u. 1923), 12) muslimanska verska stranka. 13) panoga fizike (tuj.), 14) italijanski klasik.
Di urrc m rato tiet.fe črke, brane navzdol, povedo citat iz Gregorčiča (Pcezije IV).
dua. 11. Osijek. 12. tabor. 13. Neretva. 14. Ovidij. lo. admiial. 16. uhu u a. •
>Najsi ši lopov in ^miviuh — jc in ostane ovaduh.«
Trikrat je vstal od mrtvih
V mestu Kajaani na Krnskem jo oni dan tretjič vstal od mrtvih ribic Tyko Sallinen, star S.'i let. Stanoval je v hišici z* mestom in so ukvarjal z ribolovom. Vsako nedeljo je hodil v mesto v cerkev. Ko £a pa nrke nedelje ni bilo k službi božji, so bili njegovi sorodniki v skrbeh in ?ii so pogledat,
kaj je s njim. V hišici so ga našli na p>-stolji. Bil je oblečen. Poklicali so zdi iv-nika, ki je pa ugotovil, da je starček mrtev. Prišel je duhovnik opravit pogrebno obrede. Okrog* mrtvaškega odra so bili zbrani starčkovi svojci. Kar je m iz krste, seveda v veliko gioz> /branih svojcev. Dejal je, da se počuti dobro in da je samo trdno spsl. Prvič je S illinen ^umrk 1. 1918. Služil je kot dobtovelj-v v vojski poj poveljstvom mešala Manntr« heima in  v bitki ga je omamila    pl nska
franata. Tudi takrat je zdravnik ugotovil, a je Salilnen mrtev. Preden so ga pa pokopali, je naekiat oživel. Deset le-1 p ;*v " je vstal mož drugič od mrtvih MEt I ribolovom ga je bila zsdela kup. Zdaj je vstal od mrtvih tretjič in USkDgi finski 7. .iiivniki se zanimajo za ta izredni doge lek.
Rešitev zlosovnice št. 39
1. najdenec, 2. Grčija, 3 šimpanz. 4. L/>-
Ski potok. 5. povesmo, 6. Indijanci, 7. smr-toglavee,  8.   Duhovi.  9. Jeremija. 10. In-
SPORT
Obnova športnega delovanja
Zaupnik (OM-» objavlja :
Ekse. Poveljnik Arinadncga zbora jr> odobril obno\ o športnega dclo\anja obenem s športnimi prireditvami za občinstvo. Športne zveze in komisarji naj mi čimprej predložijo predloge za bližnja tekmovanja, ki jih nameravajo organizirati, bodisi sami ali v Izvedbi športnih društev.
MALI OGLASI
KRZNAR
modernizira plašče, popravlja vsake vrste kožu novi ne in izdeluje prinesene kože. — Ko-vačič. Stari trg 21-11 v hiši kavarne Ze.laz-nik. N-416-I
IN SEKIRAJTE
SLOVENSKEM NARODU
ALI RES Sfc Nt VEST K,
da vam oglas v i Slovenskem Naroduc odvzame vse vaše skrbi? Ce iščete službe ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek *Slov. Narodac, Ki vam bo s cenenim oglasom izpolnil željo.
Naročite se na »DOBRO KNJIGO«!
Al Ctae UNioN
V   K*HU flBirHilMIHffllJifflllili:;;
proseguono  con  granile surces*«
le repliche del film se nadaljujejo ■ velikim uspehom reprize filma
UM PUM O'ARDfMfNTO C FILM   GLOBOKE li
0UELLI DELLA M0NTAGNA
PLflNJffE!
AMIDE0 NAZZABI    MARIELLA 10TTI,
MAttO FHtAB  MMOmvmi  CKCV BASI0*49
j;«;; A. VEtGANO A. BtASEHI
I r o d u i I • tt •   l ,J <
Suptrv.i OP« «
I • r
A P I    P r o d u k C
Ftsher, poklicni ugrabi j alec otrok.«
»Ali ... ali. ..c
»Alt kakšne dokaze imam. hoćete reči? Nobenega:: kar pravim, pa vem iz njegovih lastnih ust. Povedal mi je v vlaku, ko sva se tisti večer skupaj vozila v London.«
»In zakaj vam je povedal?«
Naglo, hlastno je izrekla te besede; po zvoku glasu sem ugan'1 njeno misel, da je zalotila v moji zgodbi Slbko točko.
>Zato, ker je potreboval sokrivca.« sem odgovoril. »Da, hotel si je zagotoviti mojo pomoč. Jaz sem bil tisti, ki sem takrat poslal Ogdena proč. Sam je slišal, ko sem mu dajal denar In navodila, in je pravilno sklepal, da imava obadva isti namen. Ponudil mi Je. da delajva skupaj, a v to nisem mogel privoliti.«
»Zakaj ne?«
»Zato, ker nt*, se najina namena preveč razlikovala. Namere, da odpeljem Ogdena, mi iraairilro ni narekovala zelja, dobiti od očeta ali matere odkupnina«
TBdajci Je Audrey nepričakovano izbruhnila. Do tistega trenutka me Je bUa poslušan tako mirno In zadajala svoja vprašanja s tako vidnim pomanjkanjem kakršne koli razburjenosti, da me je zdaj njen izbruh docela zmedel in osupli.
»Oh, vem, kakšen je bil vas namen! Ni mi ga treba pojasnjevati. Ali je vobće kak prepad, pred katerim bi se ustavil človek, ki pravi, da ljubi? Morda ste si domišljali, da opravljate plemenito in viteško dejanje, kaj? Takšna Ženska lahko pripravi moškega, da stori vsako n!zkotnost. ki se ji je zahoče, pa se bo že imel za blodnega viteza, samo zato, ker jo terja od njega. Morebiti vam je pripovedovala, da so z njo grdo ravnali in da je niso čislali po pravi vrednosti njenega vzvišenega značaja... O. kar slišim jo!... In zgrudila se je in jokala, dokler vas ni videla pripravljenega, da storite zanjo vse ...
»O kom pa govorite, za Boga?«
»O gospe Fordovi, kakopak; o ženski, ki vas je poslala semkaj, da bi ugrabil Ogdena. Skratka, o nji, ki vam je pisala tisto pismo.«
»Tistega pisma mi sicer nI ona pisala, a nato se nikar ne ozirajte. Vzrok, zakaj sem želel govoriti z vami. je bil evo. v tem, da vas posvarim pred 8amom Fisher jem. Ce bi vam mogel kdaj a #čim pomagati, pošljite pome. Ako vam je ljubše, tudi lahko pridem v hišo in ostanem, dokler se gospod Abnev ne vrne.«
Preden sem dokončal te besede, sem že izprevidel, da sem bil storil napako. Do tistega trenutka je omahovala med sumom in zaupanjem, moja ponudba pa je bila nagnila tehtnico na nepravo stran. Ne, hvala,« je kratko odgovorila.
»Ne zaupate mi?«
»Kako naj bi vam zaupala ? VVhite utegne biti Sam Fisher ali pa tudi ne. Vsekako bom previdna in se vam zahvaljujem, da ste me opozorili; a da bi vam zaupala — k3-ko neki? Vsa reč je kakor veriga, saj vidite. Pravili ste mi. da ste zaročeni, potem se pa izkaže, da vas je privedlo semkaj podvzetje. s kakršnim si noben moški ne bi mazal rok razen za žensko, in to za takšno, ki bi jo silno ljubil; in končno še to pismo, ki vas nujno prosi, da ugrabite fanta. Vem, česa je zmožen moški, ako gre za žensko, ki jo strastno ljubi; kako naj vam torej zaupam?«
»Nekaj vendarle govori za to. Pozabili ste. da bi b!l lahko odpeljal Ogdena, ko bi bil hotel. Toliko drži. da sem ga imel te v Londonu, a sem ga vendar privedel nazaj. In to sem storil zato, ker ste mi bili povedali, koliko pomeni ta deček za vas«
Obotavljala se je, a samo trenutek. Dvom jf» bi! premočan.
— Za ioaecital del Uitav; LJutmmic yo!34 — .Ve* x Ijubljant