256. številka. Ljubljana, v sredo 9. novembra 1904 XXXVII. leto. -h: - W Ijhaja vsak dan svečar, launfii cedeče tu praanike, ter velja po pošti prejeman os avstro-ogrske dežele sa vse leto » K, am pol leta 13 K, aa oetrt leta 6 K 60 h, za eden meeec 2 K 90 h Za LJubljano a pottljajiiezL ia lom aa vse teto 24 R, za pol leta 12 K. za 6etrt leta 6 K, za eden meeec S K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 88 K, za pol leta 11 K, zs oetrt leta B K 60 h, za eden mesec 1 K 90 k. - Za tuje dežele toliki teč, kolikor znafia poštnina Na naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira — Za oznanile se plačuje od peterostopne petit vrate po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 b, 0c trikrat ali večkrat tiska - Dopisi naj se izvole brankovati Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in uprsvnlštvo je v Knaflovih ulicah et. B, in sicer uredništvo v 1 nadstropju, opravnistvo pa v pritličju Opraviiifitvn naj se blagovo i jo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 86. Slovensko vseučilišče v Ljubljani. Dne 7 t. m. ee je vršil na gra »ki univerzi shod vseh slovanskih graških akademikov. Sklioatelj shoda Janko Masten, predsednik akad. tehn. društva »Triglav«, otvori po 6. uri ivečer zborovanje s presrčnim po-zdravom vteh slovanskih akademikov. V kratkih besedah razloži namen zborovanja nsglašuć, da so dogodki v Inomrstu zadobili tudi odmev nurd graškim dijaštvom, ki se je v svoji Šovinistični prenapetosti povepelo de akademikov nevredne zahteve, da rektorja obeh visokih šol odstranita deske za nabitke vseh ne-nemških društev. Rektor tehn. visoke šole ni vedel dati svojemu buršev-skemu Čutu boljšega izraza, kakor da je res ugodil tej zahtevi. Vrhu tega so germanski ku turonosci potisnili par mirnih slovenskih dijakov iz avle tehnike, ker je slovanska beseda žalila nežna nemška udes«. Predsedovala sta zborovanju phil. Masten in med. Rtstor:ć Kot prvi govornik je nastopil cand. phil. Janko M*st -n, ki je govoril približno sledeče: Slavna gospoda! Avstrijsko ozračje pretresa zopet pokanje revolverjev, ki je zakrivilo prelivanje krvi, ki je pretrgalo nit življenja človeškemu bitju vis°ko se zopet vspe-rj*jo valovi dijaških fluktuaoij po naših univerzah. In kaj je krivo temu? Nemški dijaki so ob priliki otvoritve pravne italijanske fakultete v Ino-mostu napadli v svrji oholi prešer-noeti I inane, ki so bili toli predrzni, da se je rodil v njih vrstah cdpor. N ti na kraj pameti mi ne pride, da bi zagovarjal brezpogojno ravnanje italijanskih d'jakov, ker moramo iiguno človeškega življenja že iz občečioveškega stališča obžalovati, ali ravno tako gotovo je, da je treba pred vsem obsojati ono stran, ki je povzročila te dogodke. In katera stran je bila to, mi pač ni treba de posebej omenjati. Nemirno dijaško valovanje je zaseglo tudi našo univerzo. Naši nemški »kolegi* niso vedeli v svojem oholem šovinizmu storiti nič boljšega, kakor zahtevati, da odstranita rektorja obeh visokih šol deske za nabitke vseh nenemških društev. Temu akademikov nevrednemu pritisku se je vdal rektor tehnike, do-čim je rektor univerze odklonil to zahtevo sklicuje se na akad. senat. Slavna gospoda, kje naj dobim potrebne izraze, da dostojno označim tako nečuveno početje, odkod naj zajemam besede, ki dajo cdduška vašemu ogorčenju, katerega berem z vaših obratov? Prepričan sem, da ste pripravljeni nastopiti proti temu samovoljnemu ravnanju, da ste pripravljeni odločno braniti svoje stare pravice. (Burno odobravanje.) Tovariši! Do sedaj smo hodili vedno legalno pot v resnem spoznanju, da ne vidimo naloge slovanskega dijaštva v izzivanju burnih demonstracij in pretepov, katere prepuščamo poulični drhali, ampak da se hočemo tukaj usposobiti za svoje življensko nalogo, da stojimo neoma-jeno na braniku domovine. Hodimo tudi v prihodnjih dnevih, ki bi utegnili biti viharni, pot legalnosti. Ako pa nas nemška brutalnost potisne s silo s te poti, potem pa dokažemo dejansko tudi mi, da smo pravi sinovi slovenske in slovanske matere, pokažemo, da znamo naša akade-mična in narodna prava braniti ne le z uma svetlim mečem, temveč tudi s povzdignjeno desnico. (Burni »živio«) Dovoli mi slavni zbor, da predlagam v imenu vseučiliškega odseka naslednjo resolucijo: Z ozirom na to, da se je z najnovejšo odredbo rektorja tehnične visoke šole, vsled katere so sa odstranile deske vseh nenemških dru štev, ki niso dala niti najmanjšega povoda, kršila občna akad. prostost, ker akademiki nikakor ne morejo trpeti, da so njih pravice odvisne od momentane samovoljnosti; z nadaljnjim oiirom na to, da slovenski dijaki na graških visokih šolah nikakor niso gostje, ker so že kot državljani avstro-ogrske monarhije enakopravni z Neme: in ker imajo Slovenci posebej kot notranje-avstrijski narod glasom ustanovnih listin izrecno zajamčeno na graških visokih šolah enakopravnost; s končnim ozirom na to, da so se s zgoraj omenjeno odredbo vsled j pritiska nacionalnega šovinizma nem-j ških dijakov odv/ele slov. akad. društvom stare pravce, protestira slovansko dijaštvo, zbrano na graški univerzi odločno in slovesno proti tej odredbi ter zahteva, da se ista takoj odtegne. Po dolgi debati, katere so se udeleževali govorniki vseh slovanskih narodnostij, se je predlagana resolucija soglasno sprejela. Po daljšem označenju dogodkov na tehniki se je na predlog tehn. Poznik, Benigar in iur. Pogačnik sprejel sledeči protest: »Slovansko dijaštvo, zbrano na graški univerzi dne 7. novembra 1904 protestira ogorčeno proti nastopu nemških dijakov, kateri so danes vrgli iz tehnike nekaj slovanskih dijakov, ki so govorili v materinskem jeziku, ter opozarja visoki profesorski zbor tehn. visoke šole, da poskrbi za osebno varnost slovanskega dijaštva.« Nato predlaga v imenu vseučiliškega odseka phil. J. Masten sledeči peticiji: A Na univerzi zbrano slovansko akad. dijaštvo se obrača na si. akad. senat, da mu izvoli vrniti stare pravice glede afiširanja oznanil na društvenih deskah samo v njegovem materinskem jeziku, in to iz sledečih razlogov: 1) ker smo uživali to pravico, kar pomnimo, 2) ker je namen teh desk, da priobčujejo društva oglase samo svojim članom, glasom društvenih pravil pa je poslovni jezik društev samo materinski, 3.) glasom ustanovne listine graška univerza ni izključne nemška, ampak tudi slovenska. B Na univerzi zbrano slovansko dijaštvo graških visokih šol se obrača na visoki profesorski zbor tehn. visoke šole, da mu dovoli afi širanje oznanil na društvenih deskah v njegovem muterinem jeziku in to iz sledečih razlogov: 1. ) Ker je namen teh desk, da priobšujejo društva oglase samo svojim članom in ker je glasom društvenih pravil poslovni jezik izključno materinski. 2. ) Glasom ustanovne listine graška tehnika ni izključno nemška. Petioija se je sprejela soglasno. Končno nastopi phil. Jane v zadevi slovenskega vseučilišča V k at-kih, a jedrnatih besedah poudarja potrebo slovenskega vseučilišča, katero zahteva ne le naše narodno, ampak tudi občeavstrijsko stališče-Edino le slovensko vseučilišče v Ljubljani, v središču slovenskega ozemlja, odgovarja našim kulturnim težnjam. V imenu vseučiliškega odseka predlaga govornik sledečo resolucijo; Slovenski akademiki graških visokih šol, zbrani na univerzi dne 7. novembra 1904. poživljajo slavno c. kr. vlado, da jim ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče iz sledečih razlogov: 1. ima glasom ustav. zak. Čl. XIX. vsak narod zajamčeno jezikovno enakopravnost, in na podlagi tega pravico do višje izobrazbe v materinskem jeziku; 2. bi se nam s studiranjem v domovini olajšalo naše materijalno stanje, zlasti ker smo na obstoječih vseučiliščih zapostavljeni pri podporah; 3. se nas smatra na obstoječih vseučiliščih za trpljene goste, proti čemur najodloČnejše protestiramo, dočim bi morali imeti kot avstrijski državljani iste pravice z drugimi narodnostmi; 4. bi se z ustanovitvijo slov. vseučilišča v Ljubljani povzdignil kulturni nivd Slovencev, kar bi moralo biti gotovo tudi v interesu si. c. kr. vlade; 5. smo izpostavljeni na obstoječih vseučiliščih nemškemu šovinizmu, kar se je zopet v zadnjem času pokazalo. Z velikim navdušenjem se je sprejela resolucija. Sklene se, da se pošlje ta resolucija naučnemu ministrstvu ter da se pozovejo slovenski poslanci, naj store vse korake, ki so potrebni v realiziranje tega vprašanja. Shod se je zaključil popolnoma mirno vkljub izzivanjem nemškega dijaštva. Vojna na Daljnem Vztokn. Z mandžuTskega bojišča. General S*harov poroča z dne 7. t. m.: Maniši ru*ki oddelek je osvojil severni del vasi L nšpu, prodrl preti jugu in 6. t. m zasedel pokopališče. Prost ivolini lovci so med t«m čase m držali preje osvojeni severni del vasi. Lovci so ajsJeatM večje število japonskih pus*. V zavzetem Linšipu smo našli mrtvo truplo nekega pndč stnika od moršaust ega polka. N-iibrie so g% nbg a? li v japonski službi stoječi Hu'iguai. V noči na 7. t m. so ruske bateme i bitre-Ijevale več vasi. Naši lovci so dognali, da je to obstreljevanj*- Japonce zelo vznemirjalo. M >ra!i so se namreč umakniti iz več svojih okopov. Do sedaj nisem dobit nobenega poročila o spopadih dne 7. t m »Birževija \VdGmogt c javljajo it Mukdena, da gr*d- Japonci na celi fronti močne utrdbe, ki so zavaro vane z Ž»An*tm bodečim omreiirm Naše ženstvo in naše društvo. Ko se je osnovalo poleg mnogo brojnih društev v Ljubljani tudi še »Splošno slovensko Žensko društvo«, tedaj je Šinil preko ust marš katerega Slovenca in tudi marsikatera S'ovenke — pomilovalen ali porogljiv nasmeh, češ: kaj nam je pa bi'o še tega treba?! Prt nas se namreč upošteva ženstvo le takrat, kadar treba ple salk, nabiralk narodnega davka ali pa članic za kak šport . . . Dekoracija ali pa pobiračica naj bi bila Slovenka — vse drugo naj je ne briga! Tako se je določilo v svetu gospodov, in Slovenke so bile s to podrejeno vlogo večinoma zadovoljne ... In gospodje so živeli v trdnem prepričanju, da z žensko kaj resnega, kaj važnejšega in globljega sploh ni možno govoriti, ker ženska itak ničesar druzega ne ve in ne zna. kakor lepo oblačiti se, plesati, vihteti raket, Y boljšem slučaju še malo kuhati otroke pestovati in pa — ljudi opraviti ... No, mnogo Ljubljančank pa s tem ni soglašalo m ustanovilo si je svoje društvo. Kmalu se je pokazalo, da ima napredno-narodno ženstvo tudi resne namene in višje cilje, kakor le p. n. moštvu statirati in brez misli paradirati. Vzbujati med slovenskim ženstvenu živo zanimanje za vse, kar je lepega, narodu potrebnega in dobrega, opozarjati ga na socialna vprašanja, na moderno umetnost, aktualne dnevne dogodke in nava jati ga na poljudno zuanstvo, to so hotele Slovenke, ustanavljajoče si svoje društvo. In šle so takoj na delo. Doseči so hotele svoj namen v prvi vrsti z javnimi in društvenimi predavanji, s prirejanjem raznih učnih tečajev ter s prelepo in bogato knjižnico, ki obsega veliko Število leposlovnih slovanskih in drugojezičnih del v najboljših slovenskih in nemških prevodih, nadalje dokaj znanstvenih in poučnih spisov in knjig. S temi in enakimi sredstvi deluje »Splošno slovensko žensko dru štvo« že četrto leto in ker se je to delovanje obneslo, hoče delovati tako tudi v bodoče. In z mirno vestjo lahko rečem, da je v tej dobi storilo naše društvo vsaj nekaj . . . Dolžnost vsake žene je, da se vedno dalje izobražuje, najsi je potem že služkinja, delavka, kuharica, prodajalka, učiteljica ali profesorica. Kdor ne napreduje, zaostaja, pada! Da zadostuj ženski le igla, ku-halnica alt metla, da je ženska na svetu 1 e zaradi moža in otrok — dasi je neovrgljiv aksijom, da je to njen prvi in glavni, od narave določeni jej poklic — teh predpotopnih nazorov so se otresli malodane tu i i že najhujši filistri in sebičneži — epikurejoi. Rousseau je menil, da umetnost razmišljati ženski ni tuja. Ženska prav tako lahko razBOja in trezno misli kakor moški .. . Zakaj bi se torej zatiralo v njej te naravne darove, ki bi lahko donašali lepe sadove? Žal, da je naša javna ženska vzgoja tako površne in često naravnost lažnjiva! — Da pa dosežejo tudi ženske kaj, ako imajo pravo šolo in resno voljo, to nam dokazuje letošnji impozantni kongres svetovnega žen-stva v Berolinu, kjer so se sešle na raznih prosvetnih in humanitarnih poljih z velikimi uspehi delujoče ženske vseh delov sveta, in kjer se je izvršilo toliko lepega, koristnega ter povsem pozitivnega. S t«m pa še nikakor ni rečeno, da hoče ženstvo konkurirati s mo- škimi, ali siliti tja, kjer bi ne bilo na mestu. Za višjo omiko stremi moderno ženstvo le zato, ker mu je širša izobrazba vsled društvenih in socialnih razmer postala duševna in telesna potreba, ker mora dandanes bojevati prav tako boj za ob stanek kakor moški, ako neče od glada poginiti ali pa — prodajati se... Pa tudi one, ki so tako srečne, da jim ni treba skrbeti za vsakdanji kruh, naj bi smatrale za sveto dolž noBt, da se izobražujejo tomeljito in mnrgostransko, česar jim je zlasti kot soprogam in materam potrebno, ako hočejo prav izvrševati svoj poklic. Ženska, katere horizont sega le od »Wiener Mode« pa do sOflOiM Mođenw»lt«, katere duševna hrana je le »Gsrtenlaube« in »Das Buch filr Alle«, ženska, ki osredotoča vao svojo »znanost« in »umetnost« v kazanju svojih modernth, navadno celo malookusnih toalet, na flirto vanje, na slabo igranje klavirja in še slabše govorjenje nemščine n francoščine — slovanski jeziki seveda ne veljajo nič, ker niso v —• mod1', saj so barbarski, — taka žena vendar ni polovica oelote, katere druga polo vioa ]e mol, nego je prava ničla v družini in družbi . .. V tem malem obzorju naše žene, v pomanaijivi izobrazDi ter v na-pač.ii vzgoji, ki zaplet« z aa;i ženstvo v g« s*e mr že konvencionalnih laži človeške družbe, je iska i tudi izvira tiste gorostasna pr d* r»|rda prav zato! I i tako se dogaja, da čitamo divna, duhovita in občutja polna dela moderne literature; — no, to ne na pravi na nas posebnega vtisa, nič kaj dosti ne vidimo in ne cb'utimo. Ko pa pridemo do slučajno delikat-nega mesta, ki je sicer v dotični knjigi povsem umestno in naravnost potrebno, neizogibno, ker spada t milieu ter je poleg t*ga v zvezi i vprašanji, ki so za življenje največje važnosti, tedaj vržojo te »moralne« dame knjigo s (Jlnim zgražanj m v stran, češ, »Pfui! Das nt so teh O^frg!« (Pardon! Kritizira se med nami navadno le — nemški!) (Konec prili.) t in z jarki. Kitajci pripovedujejo, da imajo Japonci za zimo posebne šotore, v katerih se nahajajo postelje in peči. Nemirovič Dančenko poroča, da je v ču u od 12 do 22 oktobra 46 vlakov »Rdečega križa« prepeljalo v Harbin 37.000 ranjencev. Po poročilih iz Londona in To kija je reka Hun, ki teče pred Mu-kdenom, že zamrznila. Ker ste z ozi rom na to obe armadi morali spremeniti svoje dispozioije, so se vojne akcije zaknsaile. Č m bodo te dispozioije končane, se prične nova velika bitka. Ponesrečen japonski napad na Port Artur. »Daiiy Teleg^aphu« se poroča iz Cifua: Tudi izredno junaški frontalni napadi Japoncev niso mogli izvojevati padca Port Arturja. Ti navali so stali Japonce ogromnih izgub. Za fronto Erlungšana imajo Rusi nove in stare baterijske pozicije s topovi najtežjega kalibra, v katere se lahko umaknejo, ne da bi s tem izgubili vlado nad notranjimi utrdbami. Dokler imajo Rusi v rokah Eriungšan, se Japoncem nikdar ne posreči zavzeti Port Arturja. Baltiško brodovje še lahko pravočasno dospe na bojišče. Po vesteh iz Londona so javna poslopja v Port Arturiu razdejana in vse pristanišče je v razvalinah. Japonske granate so opetovano zadele rus^e vojne ladje. Po poročilih Kitajcev je oklopnica »Retvizan« obtičala na skali in se ne more več ganiti. Posadka dobiva samo polovico določene hrane; vojaki so izmučeni in utrujeni in edino pogum generala Ste sija jih bodri, da ne obupajo in ne klonejo duhom. Vkljub najljutej šini napadom niso mogli Japonci pri vsem svojem junaštvu zavzeti trdnjave. General Steselj se še lahko brani dlje časa in prav lahko je mogoče, da še baltiško brodovje pravočasno dospe pred Port Artur. Crlo v slu čaju, da bi Rusi izgubili ves vzhodni del utrdb, da bi bila torej mesto in pristanišče uničena, lahko general Steselj 8 fora L'aotiešan prepreči, da se Japonci ne morejo polastiti port arturškega pristanišča Japonci niso osvojili niti enega glavnega fora. Poročevalec »B?rževih Vjedomo-sti« brzojavlja iz C fua: Kitajske ladje, ki so se vrniie iz Port Arturja, kamor so utihotapile večjo množino živil, zatrjujejo, da ee Japonci v času od 26 oktobra do 3. novembra niso polastili niti enega glavnega notranjega fora, marveč se nahajajo brez izjeme vse pozicije, ki so jih v tem času osvojili, zunaj okrožja notranjih utrdb. V zad Konklave 1 1903. m. (Dalje) V tisti uri, ko je profesor Mazzoni izvršil na papežu Leonu operacijo, se je ravno pod papeževo sobo zgodil velik Škandal. Kardinal Rampolla je bil namreč sobe pod papeževim stanovanjem odmenil za stanovanje kamerlengu Oregli. Med tem, ko je papež zgoraj umiral, so spodaj mizarji, tapetarji in drugi obrtniki razgrajali, kolikor se je dalo. Oreglia je prišel, privabljen po prav italijanskem ropotu, gledat, kaj da se godi. Ko je izvedel resuico, ga je obšla silna jeza. Ugenil je takoj, da bi se njemu očitalo, da je kot Leonov sovražnik hotel umirajočemu papežu še smrt oteČkožiti, da je nalašč dal razbijati v teh sobah, da bi bolni papež huje trpel. Poklical je kardinala Ram-pollo in mu vpričo vseh obrtnikov napravil škandal. Stari Pijemontez j*e razgrajal kakor kak grenadirski korpo-ral, da jo je Rampolla ves potepen od-kuril in se tisti dan ni več prikazal. Vatikan ima 1100 sob — zakaj je Rampolla izbral za Oreglio ravno tiste sobe, ki leže pod stanovanjem umrlega Leona? V samem Vatikanu se je videlo pri vsakem koraku grozno pomankanje njih dneh se je spravila v Port Artur velika mnoiina provijanta. Ne samo kitajskim džunkam, marveč celo parnikom evropskih parobrodnih družb se je posrečilo dospeti v luko, kar pač dokazuje, da Japonoi ne morejo več vzdrževati stroge blokade. Število poškodovanih japonskih ladij je zelo veliko. Na ladjah se nahaja veliko število bolnikov. Preskrbljevanje Port Arturja z živili. Tudi iz Tienoina se potrjuje, kar smo že gori omenili, da se je mnogim kitajskim ladjam posrečilo prodreti japonsko blokado in spraviti v Port Artur preoejšnjo množino provijanta. Te ladje se vedno ponoči utihotfepijo skozi japonsko blokado, Povprečno se posreči od treh džunk. ki se odpravijo iz Tiencina ali Cifua v Port Artur, eni, da doseže svoj cilj, dočim prve dve potope Japonci. Vkljub temu donaša to tihotapstvo ogromni dobiček. Ameriške in nemške tvrdke so baje pri tem najbolj udeležene. Moštvo na japonskem bro-dovju, ki je že devet mesecev neprs-stano v službi, je baje že silno utrujeno in izmučeno, vsled česar je sedaj veliko ložje predreti blokado, kakor pred meseci. O portarturškem brodovju. Kakor se poroča iz Londona, sicer Japonci ne pričakujejo, da bi rusko portarturško brodovje vdrlo iz pristanišča, a vendar so za vse slučaje na to pripravljeni. Brodovje sdmirala Urija je na straži pri Vejhajveju in Kiaočavu. Vesti o ruskih vojnih ladjah v pristanišču so zelo nejasne in si ve činoma nasprotujejo. Preje se je že opetovano naglašalo, da so se že skoro vse vojne ladje potopile v luki, sedaj se pa z vso resnostjo in gotovostjo zatrjuje, da namerava portar turško brodovje v kratkem zopet vdreti iz pristanišča. Vtis v Londonu o neuspehu Japoncev. Iz Londona se poroča, da je tam-k&jšno prebivalstvo 3. t. m. z veliko napetostjo pričakovalo vesti o padcu Port Arturja. Toda poročil o padcu ni bilo in tudi ne vesti, da bi se general Steselj vdal. Angleži so se tolažili: velikodušni Mikado neče, da bi se njegov rojstni dan slavil z groznim prelivanjem krvi, znto bodo Japonci šele dan kasneje z vso sito navalili na Port Artur in ga osvojili. A kako so bili Angleži razočarani, ko so izvedel?, da je bil glavni napad pač na Mikadov rojstni dan, a je bil prav tako slavno cdbit, kakor vsi prejšnji! Mikado torej ni velikodušen in Japonci so poraženi! Vrhu tega uvi-devajo sedaj Angleži iz poročil nepristranskih tujezemcev, da je Port Artur silna moderna trdnjava in da pijetete pred velečastjem smrti. Prav kakor bi bili komaj čakali, kdaj papež že vendar izdihne, tako so se vedli duhovniki in posvetnjaki, prelatje in uslužbenci. In tudi Rimljani se niso bolje vedli. Rimljani imajo preklicano malo vere in papeža gledajo le za to prijazno, ker privablja vsako leto razen turistov še na tisoče in tisoče neumnih romarjev v večno mesto. Rimljani sku-bijo romarje po notah in so za časa Leona XIII. zaslužili mnogo milijonov. Ko pa je poglavar kristjanske cerkve ležal na smrtni postelji in trpel težke muke, se Rimljani še zmenili niso zanj. Sočutje s starim možem so imeli le tujci. Kdo je stal pred bronastimi vratmi, Čakaje vesti o zdravju papeževem? Petnajst brezverskih Časnikarjev. Rampolla je bil pismeno povabil vse klerikalno plemstvo izFlorence, Milana, Neapolja, Benetk, Monakova, Pariza in Madrida, naj pride v Rim poslovit se od papeža in s tako slovesno manifestacijo posvedočit svojo solidarnost z rimsko cerkvijo. A nihče ni prišel In šele Rimljani sami! Po vseh cerkvah je bilo razpostavljeno Najsvetejše, cerkveni krogi so bobnali in vabili, naj hodijo ljudje molit za ozdravljenje papeža Leona, a razen kake stare babe ni živ krst prišel. Rimljani so se gnetli po gledališčih in po šantantih in kakor so dosedaj ie vse glavne utrdbe v ruskih rokah. Velik učinek je imela tudi beseda, spregovorjena v francoski drž. zbornici, da se namreč Rusija bori za celokupno belo pleme in da bi se bila Anglija dobro premislila, stopiti z Japonsko v zvezo, ako bi vedela, da bodo Japonci proti Evropejoem naščuvali vse Azijate, zlasti one, ki bo pod angleško vlado. Junaštvo generala Steslja je napravilo zlasti silen vtis na angleško časopisje. »Daity Telegraph« slavi na pr. Steslja kot enega izmed največjih junakov,kar jih pozna zgodovina, in naglasa, da je geueralSteseij takšen vojnik, katerega ljubi in se mu v globokem spoštovanju klanja ne e a m o vsak Anglež vojaškega stanu, marveč ves narod angleški! Železnica Liaojang-Fengvan-čeng-Antung. »Dai!y Mail« poroča, da je po zatrdilu nekega inženirja, ki je došel iz Mandžurije, železniška proga Lv aojang-Fengvančeng-A.ntung že do grajena. Zato potrebni materijal so Japonci dovažali iz okolice južno od Antungs. Isti inženir pripoveduje, da je v Hamhengu v Koreji 4000 Rusov, ki so se v mestu močno utrdili in so v neprestani zvezi z Vladivostokom. V varstvo baltiškega brodovja. Iz Port Saida se brzojavlja, da sta tja dospela ruski generalni konzul iz Kaire in neki pomorski častnik, ki sta se cel popoldne posvetovala z ruskim konzulom v Port Saidu Sklenilo se je, da se ukrene vse potrebno v varstvo ruskih ladij, ki bodo plule skozi Sueški kanal. Na vsaki strani kanala bodo postavljene straže, ki bodo patruiirale na cbali. Za povečanje ruskega brodovja. Po poročilih iz Petrograda je car Nikolaj odredil, da se ima v zaklad za povečanje ruskega brodovja takoj vplačati iz državne blagajne 40 mi Jijonov rubljev. V to svrho je v celem določenih 300 milijonov rubljev. Ru* ska vlada je pri francoskih ladjedelnicah veliko število oklopnio, križark in torpedovk naročila, ki bodo skupaj 8ta»e 240 milijonov rubljev. Mednarodno razsodišče o hullski aferi. »Standard« poroča, da se to sodišče sestane tekom tega meseca. Iz Petrograda pa se poroča, da bo rusko ministrstvo za zunanje stvari predložilo razsodišču tudi izpoved ruskega kapitana nevtralne transportne ladje, ki je drugo jutro po hullskem dogodku videl na mestu nesreče tor ped no ladjo brez moštva, ki je že na pol tičala z nosom v vodi! besni ploskali opopranim pesnicam, kratkokrilim plesalkam in veselim komadom, ki so jih svirale godbe. Tudi na javnih promenadah je bilo isto veselo življenje. Za umirajočega papeža se ni nihče zmenil, prav nihče. Kardinal Oreglia je trd mož in ni posebno prikrival svoje ravnodušnosti glede papeževe usode. Pač pa je, kakor smo Že rekli, krepko pometal. Sam se je stari Oreglia izrazil v tistih dnevih: Kamerlengo ad interim ima v rokah Žezlo, ki je trdna palica in jaz bom prevzetneža s to palico neusmiljeno kaznoval. Po tej svoji obljubi se je Oreglia tudi ravnal. Najhujše je udaril Rampollo. Dne 7. julija je Oreglia imenoval monsignora Volpinija za tajnika bodočega konklava, torej za začasnega naslednika kardinala Rampolle. Jezu-vitje in Rampolla so to imenovanje občutili kot bi jih bil kdo z bičem oplazil. Jezuvitski general Martin se je takoj peljal v Vatikan, da bi proti temu imenovanju remonstriral in protestiral, a stari Oreglia črnega papeža še spre jeti ni hotel. Ta starec z orlovim pogledom je v tistih dnevih res pokazal, da je mož železne volje in čudovitega poguma, da je mož, ki se še hudiča ne boji. (Dalje prih.) Maršal OJama ne poroča istine! »Kolnische Zeitung« je dobila tole brzojavko iz Petrograda: Poveljnik 4. sibirskega kora, general Z a-rubajev, izjavlja, da v poro čilu maršala Ojame, kakorda bi bil general Nodzu 12. okt od njegovega kora ujel 150 mož in uplenil 8 topov in 19 vozov z municijo, ni niti besedice resnice! Slovani v pomoč Rusiji. Spletsko »Jedinstvo« poroča: Vzpričo nevarnosti, da bi se tudi med Rusijo in Anglijo vnela vojna, se snuje veliko slovansko društvo, ki bo v slučaju rusko angleške vojne, ali ako bi kaka drnga država hotela Japoncem pomagati, najelo slovanske in grške mornarje, kapitane in laatnike parnikov in stopilo v dogovor z Ru sijo, kako bi se nemudoma oborožilo nekaj ladij, katerim bi ruska vlada izdala posebna korzarska pisma, da smejo svobodno napasti in potopit-vsako ladjo te ali one države, ki bi se osmelila Rusijo napasti in pomagati Japonoem. V to društvo se je že vpisalo mnogo slovanskih rodoljubov. Pravila društva so Že gotova. Kje bo sedež tega društva, se sedaj še ne sme po vedatl. Č an tega društva je lahko vsak Slovan. Društveniki, ki bedo povsodi, zlasti po velikih lukah ob vseh morjih, bodo pazili na vse in poročali natanko, ako bi se snovali kaki naklepi preti Rusiji ali ruskemu brodovju. Društvo ima v očeh samo slovanske interese in njega glavna naloga je, da pomaga Rusiji v tej vojni, katere ona ni izzvala. Deželni zbori. Gradec, 8. novembra. Nadaljevala se je razprava o proračunu, nadaljevala pa se je tudi slovenssa ob-strukcija. Na vrsti je bila točka o prisilnih zavodih. Slovenci so vložili devet apreminjevalnih predlogov. Pesi. RobiČ je reklamiral še en predlog. Glasovanje po imenih je trajalo eno uro. Slovenski predlogi so bili seveda odklonjeni. Deželni glavar je prekinil sejo do jutri. — Posl. dr. Dečko je predlagal regulacijo Voglajne. — Posl. P f r i m e r je interpeliral namestnika zaradi slovenskega verooauka v Mariboru. — Novi lovski zakon je bil v odseku s vsemi predlogi in željami agrarcev sprejet. V zbornici pride na vrsto v jutranji seji ter ae skoraj gotovo brez debate en bloc sprejme. Koper, 8. novembra. Vladni zastopnik namestniški svetnik Fa-biani je odgovarjal na razne interpelacije posl. AndrijČića. Hrvati in Slovenci so protestirali, da vladni zastopnik na njihove slovanske interpelacije odgovarja le italijanski. Vladni zastopnik je odgovoril, da vlada popolnoma priznava enako pravnost obeh deželnih jezikov v deželnem zboru, kar pokaže vselej v začetku zasedanja s pozdravom v obeh jezikih. Vladni zastopnik pa se pri razpravah le zategadelj poslužuje italijanščine, ker so njegovi govori namenjeni oeli zbornici ter se morajo vsled tega tudi glasiti v jeziku, ki je vsem poslancem umljiv. (Tu se je pač najizrazitejše pokazal udarec ravnopravnosti v obraz. Zakaj pa bi morali slovenski in hrvaški poslanci biti vešči italijanščine, dočim zadostuje Italijanom njihova materinščina!) Brno, 8 novembra. Moravski deželni zbor je imel danes svojo zadnjo sejo. Pripetili so se burni prizori. Posl. Stranskv je namreč interpeliral zaradi shoda nemških dijakov, ki se je vršil prejšnji dan v Brnu zaradi dogodkov v Inomostu, in na katerem se je poudarjalo ob pritrjevanju navzočih profesorjev, da postane Brno drugi Inomost, ako bi tam hotela vlada ustanoviti češko vseučilišče. Ker je govornik imenoval nemške dijake »zelene mladiče«, zaklioal mu je posl. Al-breeht: »Piedrzni Žid«. Predsednik je le s težavo pomiril vsled tega nastalo nevihto. Končno je zbornioa sprejela proračun, nakar je bilo zasedanje slovesno zaključeno. Solnograd, 8. novembra. Da-želni zbor je sprejel proračun, nakar ■e je zaključilo zasedanje. Lino, 8. novembra. Zakonski načrt o ustanovitvi splošne volilne kurije za deželni zbor /e bil po triurni, deloma zelo burni debati odklonjen Dogodki v Inomostu. Trst, 8 novembra. Nekateri italijanski dijaki, ki se |im je po viharnih dogodkih v četrtkovi noči posrečilo zbeŽati iz Ioomosta, pripovedujejo, da je bil za italijanske dijake pri zapust tvi hotela položaj naravnost grozovit Mala nj-h gruča je Btala nasproti nad tisoč oseb brojf-čt množici, ki je planila po njih z gorjaČami in drevesnimi vejami. Italijani so najprej poskusili, se s palicami branit', toda kmake intencije so prešinjale italijanske di jake, ko bo se prišli vpisat na novo fakulteto, je odgovoril Mažurana, da je italijanske dijake prevajala Želja, dabi se jih pustilo v miru toda vočigled nemško radikalni agitaciji so se že v naprej bali spopadov. Nadalje je povedal Maz.rani, d* je bil sestanek v usodnem hotelu navaden shod po J 2. zaradi zistira nega predavanja italijanskega pr< fe sorja Frine Ilija. On sam (M»zc-rsna) je govoril za vseučilišče v Trstu. Slišal se ni niti eden izzivaic-klic. Po shodu je potem prišlo do znanih spopadov. Velika nemški drhal jih je napadla takoj, ko so stopili iz hotela. Tudi njega je zadel kamen v ledja. Italijai bi ne bili rabili orožia, ako bi ne bili v skrajni stiski. Na vprašanje, kako stališče bodo zavzel' italijanski postanci proti vladni nameri, da ae fakulteta šs» nadalje pu-sti v Inomo stu, je izjavil Mazorana, da po nje govem mnenju se mora proti taki vladni nakani vzdigniti ves parlament kakor en mož. Ako se to ne zgodi, tedaj je avstrijski parlament zgubil pravico do obstoja. Dunaj, 8. novembra. Vaenem ška zveza je priredila včeraj v Dreh-erjevi pivovarni protestni shod prot; dogodkom v Inomostu. Shoda se je udeležilo do 4000 oseb. Govorili so poslanci Hauok, Stein, Schalk in Berger. Po shodu je množci na dveh krajih pretrgala policijski kordon ter šla demonstrirat pred ministrstvo notranjih zadev. Inomost, 8. novembra. Posl dr. Brler je izdal oklic na meščane s pozivom, naj bodo mirni ter obeta, da bo v prvi seji državnega zbora z mi n istrskim pred aed nikom temeljito obračunil. Inomost, 8 novembra. Namestnik baron Schwartsenau je izjavil nekemu dopisniku: »Ni mi treba posebej naglaŠati, da aedanji izgredi ne bodo vlade nikoli pripravili do tega, da bi spremenila kaj na svoji odredbi.« Trident, 8. novembra. Občinski svet je sklenil resolucijo, v kateri se vlada, poziva, da reši Italijan sko vseučiliščno vprašanje v smislu italijanskih zahtev, da odstrani ii Tridenta nemške iole, da s* zaprti italijanski dijaki izpuste in da se v varstvo italijanskega meščanstva v Inomostu uvede državna po- HT atoli« v prilogi. «1 Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 256, dne 9. novembra 1904. I c«ja. Ako se to ne igodi, iupan trtdentski ne jamči ta mir. Dunaj, 8. novembra. V občin zkem svetu je predlagal \Veiaa wasser izjavo simpatij nemškemu meščanstvu v Inomostu. 'Med čila -njem predloga se je večina smejala. Župan dr. Lueger je izjavil, da zadeva ne spada v kompetenoo občinskega Bveta, temuč je to stvar nemških poslancev in nemške »Gemein-burgschaft«. Ogrsko-hrvaški drž. zbor. » B n d a p eš t a 8. novembra. Včeraj seje izvršila koalicija ljudskestranke z Ugronovo frakcijo. Nova koalicija, ki je prisegla neizprosen boj Tiszo-vemu ministrstvu, Šteje 37 poslancev ter pritiska tudi na Kossuthovo stranko, da ne odloži orožja. Narodna stranka se dosedaj Še ni pridružila nobeni sk u-pini, vendar je istotako pripravljena na najodločnejši boj. Potemtakem šteje opozicija skupno 163 poslancev. Grof Tis za baje namerava doseči revizijo hišnega reda s predlogom, ki bo obsegal le en paragraf. Zbornica ostane tako dolgo v permanenci, da bo ta pred log sprejet. K predlogu bodo smeli govoriti le Štirje poslanci, tako da bo opozicija kvečjemu le par dni mogla sprejem zavleči. Tudi ima grof T i s z a baje že v žepu kraljev dekret za razpust državnega zbora. S proglašenjem Čaka le, da magnatska zbornica sprejme italijansko trgovinsko pogodbo. Budapešta, 8. novembra. V začetku seje je vprašal posl. Kubik ministrskega predsednika, na koga je mislil v včerajšnji seji, ko je govorilo plevelu. Ako je mislil s tem poslance večine, nima nič proti temu, toda ako se je primera nanašala na poslance njegove stranke, jo mora zavrniti. Ministrski predsednik se je opravičeval, da ni mislil s pripodobo se nikogar osebno dotakniti. Posl. R a kos i: „ Ministrski predsednik sploh ne sme psovati, kajti ako že general psuje, kako psujejo Šele korporali!" — Potem se je nadaljevala debata o predlogu grofa Tis z a zaradi revizije hišnega reda. Posl. Sze-derkenvi je govoril proti predlogu ter zahteval razširjenje političnih pravic. Ako bi ministrski predsednik hotel uresničiti svoje grožnje, pokazala mu bo opozicija, da zna razviti odpor, ki bo vreden odpora prednikov leta 1848. — V imenu ljudske stranke je govoril proti predlogi posl. Czernoch. Rusija za Črnogorce. Zadar, 8. novembra. Te dni je priplul v pristan Hvar velik ruski parnik, ki je pripeljal črnogorskemu knezu Nikolu 40000 puiek in revolverjev, več zabojev municije in en gorski top. Vse to je poslal knezu v dar ruski car. Ministrska kriza v Srbiji Bel grad, 8. novembra. Zadnje dni se je širila vest, de je vojni minister general Putnik odstopil. Ta vest se z c ficijalne strani zanika. Minister Putnik je sicer resno tbc-lel, vendar je upati, da kmalu ozdravi. Bolgarsko sobranje. Sofija, 8. novembra. Sedanje zc-sedanje obeta biti zelo plodovito Pred vsem pride na vrsto novi carinski tarif, ki je največjega pomena za bolgarsko industrijo, ki se je ravno sedaj začela tako lepo razvija i. Potem sledi proračun za leto 1905, ki bo izkazal večje potrebščine kot letošnji, skoraj za 7 milijonov, od ^ katerih dobi večino zopet vojni mi- - niste?. Končno je še c da trata važnih zakonov, na katere je opozarjal knez Ferdinand v svojem preetolnem govoru. Dogodki v Macedoniji. So lun, 8 novembra. Veliko klanje se je izvršilo v Z:česki pri Qob ženih. Občina ni hotela nastaviti bolgarskih uČ teljev in duhovnikov, kar so zahtevali vstaši. V noči 29. m m je četa vat&šev obkolila vas ter zahtevala, naj se prebivalci - udajo. Oblegani pa bo odgovorili s streljanjem, na kar so vstaši zažgali hže. pri tem so zgoreli trije možje, štiri ženske in en otrok. Volitve v italijansko zbornico. Rim, 8 novembra. Izmed 508 volitev je znanih 437 izidov. Izvoljenih je: 270 vladnih pristašev, 40 pristašev ustavne opoiicije, 24 radi kalnih, 14 republikancev in 24 socialistov. Potreba je 65 oljih volitev. Zelo je bilo opažati, kako se podlegli anarhisti, socialisti in republikanci v- velikih mestih, kar kaie, da je zadnji generalat iirajk rodil v vseh slojih živahno reakoijo. — Značilno za italijansko moralo pa je, da je med izvoljenimi tudi bivši naučni minister Nas i, ki ee zaradi poneverjenja mora skrivati v tujini. Dopisi. Z Rake na Dolenjskem. Tukajšnji klerikalci se zaganjajo v „Slovencu44 iu „Domoljubu4* v razne osebe in si hlade s tem svojo jezo. Gospod kaplan Pavel Perko se v „Domoljubu" št. 21 huduje na g. Janka Slaganje, ter mu očita, da je poskusil že dvakrat pesti tukajšnjih fantov. Gospod kaplan se je zarotil, kajti g. B laganje je bil samo napaden, in je napadalce odgnal, ne da bi kateri izmed njih v njegovo bližino prišel. Enkrat je bil celo na Raki sredi trga napaden s ka-meuji, a zadel ga ni nikdo. G. kaplan je ponosen, da so na Raki pobalini, ki ljudi s kamenji napadajo. Klerikalna omika! O sebi pa kaplan molči ter ne pove, da jih je že enkrat dobil. Kaplan je čutil pesti kmetskih fantov — Blaganje pa jih ni. Obljubil je, da jih bo Blaganje še Čutil, ako bo okoli lazil. Cesta je prosta, on sme iti kamor hoče. Kdo mu more braniti, da ne bi prišel na Rako? Vsi klerikalci naj se zberejo — a tega ne bodo dosegli. Blaganjetu se očita, da ni med ljudstvom priljubljen, kakor se je pisalo v „Slov. Narodu". Že marsikdo je imel priliko opazovati, kaj se pravi med ljudstvom priljubljen biti, in da je Blaganje res priljubljen, akoravno ne med RaŠkimi klerikalci. Saj med njimi tako ni drug priljubljen kakor cucki, katerih je na Raki dosti. Bon ima sam do pet psov, Hrastnik ima dva. Cela klerikalna banda ima skupaj kakih osem do deset psov, ki se ravnajo po svojih gospodarjih. Bon hoče s tem pokazati, da ima dosti Živila za pse, ne da bi premislil, da mu Še ni odzvonilo. Tudi njegova ura pride. Dokler je Blaganje k njemu zahajal, je bilo dobro. Sedaj pa, ker ne zahaja več v Bonovo prodajalno, ga ne morejo videti. Blaganje ima prav. Kdo bi hodil k Bonu, saj mu včasih Še kolekov zmanjka. Na Blaganjeta prežijo klerikalci, kakor mačke na miši, a ne pridejo mu do živega. Včasih spletejo kako govorico, da zamuja šolo, a dokazati mu ne morejo. Tako dobrih ljudi, kakor je Blaganje je malo. Zapomnite si klerikalci 1 — Kaj vam je pa gostilna „Gorišek" na poti, da se v njo opotekate. Pravite, da nekdo kugo prinaša, a vkljub temu ni še tam nikdo zbolel. Gospod kaplan ne ve kaj bi pisal, pa je še to gostilno v svoje ČenČarije vtaknil. To kaplanče naj se veseli, da je na Raki, da mu ni treba več v Škocjanu stradati. G. Pogačnika svarite pred takimi prijatelji, kakor je Blaganje. Mi pa pravimo, ako bo imel Pogačnik v Bučki tako iobre prijatelje, naj jih bo vesel, kdor ve o Blaganjetu, o gostilni Gorišek in o Pogačniku kaj slabega, naj se oglasi ter vse slabosti naznani. Lunder, Hrastnik, Bon, kaplan in drugi „auf", kdor kaj ve! Drugič več. Dnevne vesti V Ljubljani, 9. novembra. — Z dunajskega vseučilišča. Iz kroga slovenskih visoko-šolcev se nam piše: 7. t. m. ob 11. uri dopoldne priredilo je nemško dijaštvo v vseučiliški avli »Trauerfeier« radi krvavih dogodkov, ki jih je povzročila nemško-italijanska komedija v Inomostu. Protestirali so tukajšnji nemški dijaki radi revolverskega nastopa Italijanov v Inomostu, protestirali bo vobče proti ♦ nakanam« nenemških narodnosti avstrijskih, ki baje vodno in povsod skušajo izpodriniti Nemce z nemške posesti, klicali so na pomoč nemške bogove in sploh uganjali norosti, kojih je zmožna le nemška domišljavost, za kojo je najti na naši strani le pomilovalnega posmeha. Smešen bi bil v resnici v očeh nas Slovanov ta nastop, da se ni zgodilo nekaj, kar se nam more pripetiti še ved do le na Avstrijskem. V istem trenotku namreč, * ko to Nemci protestirali proti barabskim nastopom v Inomostu, ko so izraze-▼ali zvoje zaatamovanje zasilstvu Italijanov napram Nemcem, ravno v istem trenotku postali so sami nasilni; zahtevali so od navzočih Slovanov, da ze moramo odkriti pred njih pesnijo »Wacht am Rhein«; ne, niso tega samo zahtevali v besedah, temveč padli so na prav barabski in barbarski način po mirnih Slovanih, jim trgali klobuke, jih suvali itd. In take stvari se dogajajo v avli avstrijskega vseučilišča na Dunaju, v kojo bi moral imeti avstrijski državljan ob vsaki uri prosti vstop, ne da bi ae mu bilo bati pri tem koraku za svoje življenje. Seveda, tako bi moralo biti, da nima avstrijska pravica zavezanih oči! Slovani so se pritožili na rektoratu; ali dokler bodo imeli na dunajskem vseučiliščnem rektoratu prvo besedo ljudje Brock-hausnovega kalibra, se Slovani nimamo nadejati, da se nam kdaj godi popolna pravica! In v očigled takim in enakim dejstvom in dogodkom moramo zopet in zopet zahtevati za Avstrijsko slovanskih vseučilišč, osobito seveda tudi slovenskega vseučilišča v Ljubljani! — Ljubljanski škof je obiskal 17. oktobra znano vas Uoče na Vipavskem. Občina je v kl eri kal nih rokah, a vzlic temu ni priredila škofu prav nikakega sprejema. »Edinost" si beli glavo, kaj je temu vzrok, češ, ali je 1 j ubijan ski Škof GoČanom premalo klerikalen, ali je to posledica vpliva dobrega znanca iz tujine. Zakaj je neki »Edinosti" tako hudo, da Go-čani niso Škofa sprejeli? — Celjski nemskutarji so na predlog dr. Negrija skUnili so-Žalno adreso, ki se pošlje županu v Iacmo&tu. S3ve da je dr. Negri ostro napada 1 Italijane, da se niso dali po klati in pobiti. Najlepše pri tem je to, da je bil oče dr Negrija rodom is Italije, torej pristen Lab, med tem ki se njegov la£ki vzgojeni sin iz daja za Nemca. Renegatje so pač os'.uiai značaji! — Promocija. Prvi asistent na univerz tatnem soologičnem in* stitutu v Wurzburgu in naš Čislani sotrudnik gospod Boris Zarnik je napravil na oodctuem vseučilišču doktorat filozofije summa oum laude. I*kr no čestitamo! — Repertoar slovenskega gledališča. Jutri v četrtek vprizori se prvič v tej sezoni Rihard Wag-nerjeva velika opera „Lohengrin". Od treh Wagnerjevih oper iz skladateljeve mlajše dobe, ki so se doslej vprizorile in ponovno predstavljale na slovenskem odru, se je poleg „Tann-hauserja" našemu občinstvu „Lohengrin" še najbolj priljubil. Opera je povsem novo študirana in vprizorjena ter se je tudi operni zbor za predstave nLohengrina" primerno pomnožil. Naslovno uiogo poje g. 0 r ž e 1 s k i, Elzo gospa Skalo v a, Telramnnda g. O u I* e d n i k in Ortrudo gdč. Stol-zova. — Ako ne bode kakega poseb nega zadržka, se opera takoj v soboto zopet ponovi. Prihodnji teden Vprizorite se pa dve dramski noviteti, in sicer senzacijonalna drama iz rimskih Časov: „V znamenju križa" ter francoska burka »Japonska vaza". — Slovensko gledališče. „Domovina4' je jako dobro naštudirana in pripravljena igra. To je Že pri prvi predstavi znatno pripomoglo, da je dosegla lep uspeh, in to se je poznalo tudi pri sinočni reprizi. V tej igri je sinoči po daljšem Času zopet nastopila gdč. Sporna in bili smo je prav veseli. Nesrečni padec pri predstavi „Zene sužnjeu, vsled katerega se je gospč. Spurna močno poškodovala na nogi, je bil sprevrgel ves repertoar in spravil vodstvo slov. gledališča v nemalo zadrego. Zdaj upamo, da bo tudi z dramskim repertoarjem nekoliko laglje, kakor zadnji Čas. Sinočna repriza „Domovine" zasluži toplo pohvalo. — Slovenska umetnost. Naš rojak, kipar Alojzij P r o g a r v Celovcu, je v svojem ateljeju razstavil dva umotvora, ki vzbujata občno pozornost. To sta speči in bdeči lev, izklesana iz poreškega mramorja. Izdelana sta ta dva leva po uzoru levov na grobu papeža Klemena XIII. v Petrovi cerkvi v Rimu in tudi v isti velikosti. Namenjena sta za mavzolej umrlega grofa Sorasicha v Kivadaru pri Pečuhu na Ogrskem. „Klagenfurter Zeitung" pravi o tem delu našega rojaka, da je tehnično izborno in natančno izvršeno. Ponosni mir enega leva in pazljivost drugega; zavest moči obeh na straži stoječih levov je čudovito fino izražena, v obeh kinih pulzira pravo življenje. — Jugoslovanski almanah izide, kakor je čitati v srbskih listih, že v drugi polovici meseca januarja. Kako bo pa s slovenskim oddelkom, ko se slov. pisatelji še dosedaj niso zedinili glede almanaha ?! — Novinarski jubilej v Belgradu. Včeraj je slavil v Bel-gradu tridesetletnico svojega novi narskega delovanja urednik »Beogradskih Novin«, gospod S t e v a n G j u r č i ć. L 1874 je pričel na Dunaju izdajati srbiki iluatrovani list »Srbadija«, kasneje je bil uredn k »Srbskih Novin«, »Beogradekega Dnevnika« in sedaj »Beogradskih Novin«. Srbski njegovi kolegi so mu včeraj priredili častni večer. Njihovim čestitkam se tudi mi pridružu jemo! — Jugoslovanski zdravniški kongres v Sofiji. Bolgarski listi poročajo, da se v Sofiji delajo priprave za splošni jugoslovanski zdravniški in naravoslovski kongres, ki bo zboroval istočasno, ko se bo v Sofiji otvorila II. jugoslovanska umetniška razstava. — ,,Politik" je priobčila v podlistku prevod Fr. Ks. M e š k a povesti »Različna pota«. — Poročil se je danes gosp. dr. Fran Dorčič, o. kr davčni nadzornik v Gjrici, z gdč. Emo Zarli, hčerko c kr. pristava ravnateljstva pomožnih uradov R Zarli iz Lijub-ijane. Poročil ju je tukajšnji gospod vojaški kurat MariČič. čestitamo! — Pevski zbor Glasbene Matice1' priredi v soboto, dne 19 t. m. v areni »Narodnega doma« svoj letošnji I. zabavni večer. Spored, kateri se objavi pozneje, bode obse gal poleg koncerti ljubljanske društvene godbe še petje, šaljive prizore in ples. — Kurzi za stavbinsfce obrti na o. kr. umetnoobrtni strokovni Noti v LJubljani. Ker prihajajo od raznih strani vpra sanja glede teh novih kurzov, orne njamo še enkrat, da se letošnji kurz prične v ponedeljek, dne 14. t. m. Kurzi obsegajo 2 zimska tečaja, ki trajata vselej od novembra do konca marca. Pouk se vrši vsak dan 6 ur in pol ter obsega vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. Namen kurzom je, da se podaje stavbinskim obrtnikom, osobito pa pomočnikom višja izobrazba in se jim ustvari podlaga za napravo predpisanega izpita za zidarskega, kamnoseškega ali pa tesarskega mojstra. Vstop je v prvi vrsti mogoč pomočnikom navedenih obrti, ki naj bodo stari vsaj 18 let in se izkažejo z učnim izpričevaloni. Izjemoma se pa sprejmejo tudi gostje, ki nimajo omenjene kvalifikacije. Pouk je brezplačen in je tudi nekaj ustanov po 10 — 20 kron na mesec na razpolaganje. Vpisnina znaša 8 kron, a za to dobe obiskovalci vse učne potrebščine brezplačno. Stavbinske predmete bo poučeval inženir prof. J a r o s 1 a v Foerster. Ravnateljstvo sprejema zgla-sitve za te kurze do pondeljka, ko se pouk prične. — Za bolnico v Kandiji pri Novem mestu nabira miio-rtarov usmiljeni brat G e r v a z i j Vidmar. — Telovadno društvo „Sokol" V Šiški priredi s sodelovanjem moškega zbora š šenske čitalnice v Koslerjevi zimski pivarni na Martinovo nedeljo, dne 13 listopada t. 1, Martinov večer s plesom — Gorelo je pri Ivanu Strna d u v Veliki Račni v ljubljanski okolici. Škode je 800 K. — Zabava z nožem. V ne deljo je Anton Mrazek iz Luže srečal svojega znanca Ivana Andolška, ki je z nekim prijateljem šel iz Treb njega v Pljusko pri Veliki Loki. Mrazek je Andolška pozdravil z no žem. Aodolškov prijatelj je zbežal, Andolšek sam pa je bil težko poškodovan in so ga morali odpraviti v bolnico v Kandijo. — Klofutam nadzornik. Sin celjskega nemškutarskega mogotca Webrhanna cbiekuje celjsko meščansko šolo. Ta fant je pri telovadbi v šoli oklcfutal učitelja Por-soheta, ki je prišel nadzorovat novega telovadnega učitelja. Porsche je sicer zahteval, naj se fanta radi tega izključi, a to se ni zgodilo Če slovenski dijak ne more kupiti knjig, ali ne more plačati šolnine, ga vržejo brez usmiljenja iz šole, nemški dijak pa lahko še nadzornika v šoli klofuta in dobi za to samo — tri ure Šolskega zapora! — Šmarsko-rogasko učiteljsko društvo zboruj« dne 19. t. m. ob 1. uri popoldne v Šmarji. — Umrl je v Trstu inžener dr. Geiringer, eden najuglednejših meščanov iu dolgo časa vpliven Član mestnega zbora, iz katerega ga je izpodrinil poglavar tržaške kamore dr. Ve-nezian. — V Trstu so bile tudi sinoči male demonstracije, a do resnih izgredov ni prišlo. — Slovensko akademično društvo „Ilirija" v Pragi priredi v četrtek 10 t. m. ob po J 9. uri zvečer v restavraciji pri »Iliriji« zvoj prvi izvanredni občni zbor. _ — Na včerajšnji mesečni sejem je bilo prignanih 518 kon) in volov, 309 krav in telet, skupaj 827 glav. Kupčija je bila pri goveji živini, kakor pri konjih — radi sla bega vremena — srednja. — Ogenj v dimniku. K tozadevni naši ponedeljkovi notici je popraviti, da ni gorelo v Klunovi hiši, temuč pri Sirniku, kojega je Št. 7 v Hrenovih ulicah. — Tatvine. Sinoči je prišel v Lorberjev hotel v Kolodvorskih ulicah Čevljarski pomočnik Ivan Požar, rodom iz Kapel pri Brežicah. Kot „armer Reisender" je izmaknil odhajajo točajev suknjič. Lov na tatu se je takoj začel in ga je policija res v šentpeterskem okraju zasačila, ko je imel suknjič še pri sebi. — Marijan Roschek se je pa včeraj zelo bal, da bi ga dež ne bil zmočil in je zaradi tega iskal dežnika. Našel ga je v gostilni pri „An-gelju" v Kolodvorskih ulicah in jo ž njim popihal. Dežnik je bil last natakarice Marije Zagodičeve in je vreden 8 K. Tudi te^a ptiča je policija prijela. — Znani Henrik Jerman, izučen knjigovez, rodom iz Homca, katerega pa njegova obrt nič kaj posebno ne veseli in si -služi- svoj vsakdanji kruhek na lažje načine, je prišel sinoči v gostilno g. Mihaela Vaselja na Tržaški cesti. Komaj se je gostilničarica nekoliko iz gostilne odstranila, je že pograbil Jerman na zidu visečo, 40 K vredno go-stilničarjevo suknjo in jo z njo odkuril. Toda imel je smolo, kajti prijeli so ga in ga izročili policiji. Jerman je komaj prišel iz zapora in je nepoboljšljiv tat. — Prstan z mrtvaško glavo je imel neki rnuzifc društvene godbe. Pred nekaj tedni je v »pra-terju«, v Latermanovemu drevodu streljal, in ko je tam službujoča Iv. Mrzlikarjeva prstan opazila, ni mogla več obrniti oči od njega. Začela se mu je dobrikati in se nekoliko poigrati z njegovo roko. Pri tem igranju mu je pa snela prstan, katerega mu pozneje nikakor ni hotela vrniti. Vče raj je pa muzik opazi, da nosi nje* erov prstan imetntca strelišča Helena Stefanela, ki ga ji je dala Mrzlikarjeva pri izstopu iz službe za dolg. M mi k bode moral, ako bode hotel prstan še imet', najbrže povrniti Štefane.i Mrzlikarjeve dolg. — Kobilo ukradli so 4. t m. posestniku Francetu Koširju v Gozdu pri Mojstrani. Kobila je 13 let stara, rjava, srednje velikosti, dobro rejena, štiri mesece breja in ima na Čelu belo liso. Vredna je 600 K Tatvine sta sumljiva dva Korošca, ki sta gnala kobilo čez Ljubelj. — Glas iz občinstva. Sinoči se je čulo od 12. do 3. ure ponoči iz stanovanja škofovega stavbnika na Turjaškem trgu št. 8 tako hajlanje, da v cbližju stanujoče stranke niso mogle spati. Kaj takemu kaljenju nočnega miru ni odpomoči? — Surovost. Včeraj popoldne ie na Radeckega cesti, idoČ iz iole, 81etni strojevodjev sinko Ivan Giber padel. Za njim dcšii postopač Mihael Vojska ga je začel takcj suvati in hoditi po njem tako, da je dečka znatno teleano poškodoval. Vojska je policiji že znan inditidij. — Tatvina. Gostilničarici Jožefi Bratanič z Ljubnega je bilo dne 2. t. m. iz zaklenjene omare ukradenih 800 K denarja, 5 srebrnih žlic za kavo, 2 zlata prstana a kameni, poročni pratan, srebrna ženska remontoir - ura s srčkom, 2 para uhanov in nekaj drugih malenkosti. Tat je dosedaj neznan. — Delavsko gibanje. Včeraj ss je odpeljalo z Reke skozi Ljubljano v Ameriko 598 Hrvatov, Dal-matincev in Ogrov, z južnega kolodvora pe je odpeljalo tja 57 Slovencev in 11 Črnogorcev. — 28 Hrvatov je šlo iz Zgornje Avstrije v Zagreb, 10 iz Hrušioe na Reko, 62 iz Heba na Reko in v Zigreb, 12 iz Podbrda na Reko, 14 pa iz Bos. Broda v Podbrdo. — Izgubljene reči. G. Ivan Selan je izgubil rdeč moiojiček a 4 K — Učenka višje dekliške iole gispica Danioa Skaletova je izgubila zeleno denarnico, v kateri je bil ban« kovec za 10 K. — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši jutri zvečer v restavraciji g. feshrev«, »Južni ko-lodvor«. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 40 vin. za osebo. — Hrvaške novice. — Volitve v zaflrrebiki občinski svet se vrše 17, 18, in 19 t m. — Šandorju Gjalskemu je čestital v daljšem pismu zelo prisrčno Šved ski pisatelj Alfred J e n a e n. — Vsled ljuboBumnosti je bil ustrelil v BudiČini oženjeni Jaodre C)g;ć mladeniča Groza. Ooa ata namreč bila zaljubljena v lepo kmetic) B»ro, katere mož je v Ameriki. * Najnovejše novice. — Pri volitvah predsednika v Ze-dinjenih državah nameravate obe stranki na debelo slepariti. Neki državni volilni nadzornik v New-Yorku si je že izposloval nad 10.000 pooblastil za za piranje oseb, ki v Ne\v Yorku nimajo volilne pravice, a vendar hočejo voliti. — Zopet demonstracije v Brnu. Včeraj je bil velik socialno-de-mokratiČni shod proti davku na pivo in za splošno volilno pravico. Po shodu so bile hrupne demonstracije po mestu. — Predsednik deželnega sodišča v P r a g i dr. P a 11 y odstopi. Na njegovo mesto pride deželnosodni nadsvetnik dr. S c h r a m e k. — PomilošČenjenaSakson-skem. Novi kralj je izdal obširno pomi-loščenje. PomiloŠčeni so vsi politični kaznjenci, nadalje vsi, ki so bili obsojeni zaradi razžaljen j a veličanstva , uradnikov in uprave. — Umrla je žena korejanskega prestolonaslednika. * Turški predpisi za žensko obleko. Leta 1798 je izdal sultan Muhamed poseben zakon, s katerim se je turškim ženam pod smrtno kaznijo prepovedalo nositi prozornih pajčolanov vezenih in ple tenih črevljev na cesti, nadalje je bila sploh prepovedana obleka, »ki izdaje lepoto ženskega telesa«. Tedaj so namreč ženske začele prezirati prorokov zakon, ki zapoveduje, da se morajo kazali na ulici le zagrnjene. Ženski duh si je zaželel emancipacije, in vedno poslušne Turkinje se niso brigale za sultanovo odredbo Toda sultan n poznal šale. Izdal je novi irade, s katerim je zapovedal ženam, da morajo nositi plašč, ki bo pokrival celo telo; katera ne uboga, ka znovana bo s smrtjo. Nadalje je bilo zaukazano, da se nobena žena ne sme več pokazati na ulici, kakorbrž zatone solnoe. Carigrajske žene pa so sklenile, da cdgovore na to prepoved z veliko demonstracijo. Iz harema v harem je šla okrožnic?, naj pridejo prihodnji petek, kakor običajno k vodi Bospora, da se po volji naužijejo čistega zraka. Vse naj pri dejo v lahnih oblekah s prozornimi pajčolani. — Iu res ni nobena oblekla predpisanega plašča. Sultan je kmalu izvedel za to demonstracijo. Kljubujoče žene so se smejale janičarjem na njihove opomine. Poamehovsle sj bo tudi sultanovim uradnikom, ki so jim prišli prečitat sultanov ukaz ter jih opominjali, da Be morajo do Ličnega zatona vrniti v mesto in v svoje hiše. Ko pa je mujezin z vi suke munare začel klicati na molitev, je bilo to znamenje za strašno sultanovo kazen. Janičarji so planili na prestrašene žene ter jih brez usmiljenja metali v morje, kjer je utonilo tisti večer gotovo nad 300 žensk. Drugi dan ni bilo v Carigradu žene, ki bi se protivila sultanovim odredbam. * Ženska lehk.omiselnost. Iz Zemuna je potovala te dni lepa, mlada žena iz boljših slojev v B;-dapešto. S sabo je imela malega otroka, ki ga je odložila na mizo v čakalnici, da ji ga ni b lo treba držati na rokah. Menda se ji je že na zunaj poznalo, da je lahkoživa, zato Be ji je takoj pridružil neznan Česti-leo, ji začel dvoriti in kmalu sta postala intimna. Seveda jima je prehitro minil čas, a ko je vlak prišel, podala je »skrbna mati« roko svojemu galanu, da ji je pomagal v voz Tam se je zaljubljenost sevtd* nadaljevala. V ladji sta ae morala ločiti ter bta si med gorečimi poljub obljubila, da se kma.u zopet sesta-neta v Novem sadu. Šsle, ko je bila žena zopet sama in zapuščen?, se je spomnila, da je imela ctrjka, ki ga je pozabila v Zemunu, da je imela tudi polno mošnjo, ki je izginila med žarkimi poljubi. * Ganljiva povest prihaja iz Dulutha, Mu,!;. GjBpica Sarah Eve-rington, 47 let stara devica, je tožila G. A. Potterja zaradi prelomljenja obljube zakona. z-t j zahteva odškod nine v znesku 100000 dolarjev. Devica toži, da sta imela s Potterjem trideset let ljubavno znanje in da jo je on tolažil ves ta čas, da jo bo vzel, kadar bo imel dovolj, da preživi sebe in družino. Sedaj je Potter naenkrat obogatel z dedŠčino in stara devica hoče imeti odškodnino, ker jo Potter noče več poznati. * Nova moda pri obedu. V angleških visokih krogih je sedaj nova moda. Pri obedih, kjer je v: -stija, ne sedi vsak gost ves čas na istem mestu. Vsak Bedi tam, kjer je sedel od začetka, le toliko časa, dokler ni končana juha. Potem zazvoni gospodinja na zvonec in vsak gospod se pomakne ia en prcstor dalje k drugi dami. To se godi tako pri vsaki jedi. To je za ženske jako koristna moda, da jim ni treba vedno poslušati prismodarij svojih kava-lirjev. * Miroljubni čevljar. Rusko Baponska vojna dobi najbrže novo jmer: Neki dobrosrčni čevljar v Curihu le začel posredovati, da kot nesebičen mešetar napravi mir med Evropo m Azijo. Mož baje dobro ve, kje Rusijo čevelj Žuli ; zato je pisal carju dolgo pismo v najlepši Švicarski nemščini ter ga vljudno pa nujno prosil, naj preneha z vojevanjem. Škoda lepega denarja, ki se pri tem izmeče, posebno ako se pomisli, kako bi se s tem denarjem lahko podpirala mala obrt, osobito čevljarstvo. V nebo vpijoča krivica je, da pusti car toliko ljudi poginiti zaradi take peščene puščave, kakor je po njegovem (čevyarjevem) prepričanju ta Mandžurija. Car bi naj s svojega varnega stališča vendar premislil, da ima takorekoč vsak vojak tudi svojo mater. Miroljubni Čevljar se zelo Čudi, da car še vedno ni odgovoril na njegovo pismo, ki ga je odposlal dovolj kolekovanega že pred tedni z naslovom: „Carju Nikolaju v Peterburgu, Rusija." * Koliko veljajo angleški časopisi. Pierson, lastnik londonskega časnika »Daily Express« je sedaj kupil tudi list »Standard«, in sicer za 17 milijonov kron. Ker je »Standard« že dolga stoletja zagovarjal svobodo trgovine, se splošno sodi, da se je list odkupil po naročilu minietra Chamberlaioa, da po stane organ za njegovo tarifno ligo. Zato je odkup imenovanega lista zbudil po oeli Angliji veliko začudenje. Petrograd 9 novembra V raznih krajih centralne Azija so se primerili močni potresi. Književnost. — Nove muzikalije. V za ložbi Otona Fischerja v Ljubljani je izšla cela vrsta skladb Viktorja Parme, in sicer skladbe, ki jih je Čislani slovenski skladatelj zložil za „RokovnjaČe" in za „Legijo-narje", ki so torej znane in priljubljene. Ali je treba še boljšega priporočila? Iz „RokovnjaČev" so izšle sledeče skladbe: 1. Uvertura za klavir (cena 250 K), 2. Kuplet za moški glas s klavirjem (cena 1 K), 3. Zora vstaja, za sopran s klavirjem (cena 1 K), 4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev (sopran) z mešanim zborom ob spremljevanju klavirja (cena 2 K). Te štiri kompozicije so na naslovnem listu okrašene s podobo, predstavljajočo prizor iz „RokovnjaČev", ko so namreč rokovnjaČi zbrani v gozdu. Iz „Legijonarjev" so izdane naslednje skladbe: 1. Zapoj mi ptičica glasno, pesem za sopran s klavirjem (cena 1*20 K), 2. V petju oglasimo, moški zbor s klavirjem ^cena 1*80 K), 3. Kuplet za moški glas s klavirjem | cena 1 K), 4. Romanca, samospev (tenor) z moškim zborom ob spremljevanju klavirja (cena 1*80), 5. Ptička, pesem za sopran s klavirjem (cena 1*20 K), 6. Skoz vas, koračnica, po besedah Jos. Stritarja, za klavir (cena 1*20 K). Te kompozicije so na naslovnem listu okrašene s podobo, predstavljajočo prizor na trgu, ko se pripravljajo legijonarji, sredi med njimi Verovšek, na odhod. Z izdajo teh kompozicij se je gotovo močnD ustreglo občinstvu, kateremu so se te skladbe že davno omilile. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 9 novembra. V mero-dajnih političnih krogih se sodi, da dogodki v Inomostu ne premene bistveno razmerja med vlado in med nemškimi strankami. Inomost 9. novembra V mestu vlada mir. Mnogo Italijanov je iz strahu pred nemškimi nasilstvi pobegnilo, ostali pa se ne upajo iz svojih stanovanj. Vojak, ki je zabodel slikarja Pizzeva, se je sam oglasil, ker je polkovnik Grivčič izdal poziv, naj se storilec sam javi. Vojak pravi, da je Pizzeva zabodel, ker se mu je ta ustavljal Novi York 9. novembra Teodor Roosewelt je z veliko večino zopet izvoljen preziden-tom Združenih držav. Njegov protikandidat Parker mu je eden prvih čestital. V raznih krajih so se povodom volitve primerili krvavi izgredi. Udeležba pri volitvi je bila tolika, kakor še nikdar; od danih je bilo nad 14 milijonov glasov. Novi York 9. novembra Roo-sevvelt je izdal oklic na ameri čansko prebivalstvo, v katerem se zahvaljuje za izkazano mu čast in izjavlja, da je sedaj nepreklicno zadnjikrat prevzel prezident-stvo Združenih držav. London 9. novembra. „Timesu javlja iz Tokio, da je bil v nedeljo na otoku Form osa močan po tres. 150 hiš je bilo porušenih, 63 poškodovanih; 78 ljudi je bilo ubitih, 23 ranjenih. Rusko-japonska vojna, Petrograd 9. novembra. General Saharo v poroča, da so Japonci 7. t. m. naskočili ruske predstraže in zavzeli dve vasi, a ruski topovi so Japonce pregnali in jih prisilili, da so se umaknili v prejšnje svoje pozicije. London 9 novembra. Poročila iz Cifu potrjujejo, da so Japonci ustavili svoje naskoke na Port Artur. Japoncem se ni posrečilo ohraniti zavzetih topov v dotičnih pozicijah. London 9. novembra. „Daily Express" javlja: Japonci pošiljajo dan na dan nova krdela na bo j išče. Iz Nagasakija sta izšli dve divizij i, broj eč i 14000 mož, v Dainij, da nadomestita v zad njih bojih pri Port Arturju padle vojake. Japonci so pri teh zadnjih bojih zgubili kakih 20 00 0 mož. London 9. novembra. Ruska armada ob Šahu v Mandžuriji dobiva dan na dan novih oddelkov in šteje sedaj 300.000 mož s 12C0 topovi. Petrograd 9. novembra. Namestnik A1 e k s e j e v pride jutri sem. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteSu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na miSice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno -namko in podpisom. _6 8-15 OLjT Sk<»a*€» v s« octvujal- m*« kapljice, krogljice In grančice delujejo drastično In s tem škodujejo organizmu. Nasprotno pa želodčna tinktura lekarnarja M*it'Ct>lija t- ijuhijtšni na MMunaJski cesti krepi organizem tudi po neprestani porabi. Zunanja naročila po 5 povzetju. 1264-20 $irje no in fef^cce napravijo. J^cžo belo in nežno« Dobi se povsod. i,Ce Griffon' ■ najboljši cigaretni papir. 39 Dobiva se povsod. 671 r i Vydrove žitne kave POSKUS TE' Vior.k draco.onno. Pottnt 6 . t f <**■'>' « M SO h tranc*. '„DOMAĆI PRIJATELJ" Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Taano cbinin rinimra katera oltrepeuje lasi Sce, odstranjuje luike in preprečuje. Izpadanje las. i steklenim z navodom 1 K. Razpošilja ee z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic. mil. medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgfčnlh obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeia cesta it. 1 poleft novozgrajenega Fran JoZefevega rabil, mostu 37—45 Darila. i'prrtvnifttvu našega lista bo poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: (iosp Anton Novak, Senožeče 1 K, podani g. Fran Sbrisaj. — Veseli NotranJCani zbrani v kavarni „Ilirija* 2 K 66 kot skupilo za razglednico na gospoda „Jakatau. - SknpeJ 3 K 56 t. — Živeli! Za Prešernov spomenik: Visoki politiki ii Siike nabrali 6 K — Živeli! Umrli so v Ljubljani: Dne 7. novembra: Feliks Vrhovec, računski asistent, 30 let, Sv Petra cesta fit 50, tuberkuloza Dne 8. novembra; Ivan Piškur, mestni ubogi, 66 let, Japljeve ulice št, 2, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 3. novembra: Marija Leskovec, kuharica 21 let. Meningitis. — Marija Zdesar, za-sebnica 56 let SrŽna hiba. Dne 4. novembra: Jurij Jerala, žrebljar 68 let. Jetika. V hiralnici: Dne 6. novembra: Karolina Formacher, kuharica 77 let. Ostarelost. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani Uradni koral dan. bone 8. novembra 1904. Naložbeni papirji 4*/* majeva renta . • • 4°/0 srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta zlata 4°/e ogrska kronska „ . . . 40/. „ zlata .... 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 4Vt'/o posojilo mesta Spljet . 4V.°/. • n Zadar . *Va°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. ••/. - - , i. o. . 41///. zat- pisma gal. d. hip. b. 4' ,°/, pelt. kom. k. o. a. 10°/0 pr....... 41/s°/o raat- pisma Innerst. hr. **/■*/• » n ogrske cen. dež. hr....... 4.'/t°/e z. pis. ogr. hip. ban. . 4Va7o 0Dl- °*T* lokalnih železnic d. dr..... 41 ,•/, obl. češke ind. banke . 4°/4 prior. Trst-Poreč lok. Žel. 4°/0 prior. doL žel..... 3°/0 „ juž. žel. kup. V,V, . 4 V,0/« ftvst. P08- za *el- P- °- • Sreeke. Srečke od 1. 1860", .... . r . 1864 ..... ff tizske ...... „ zem. kred. I. emisije . n » » ii- i» „ ogr. hip. banke . . . „ srbske a frs. 100— . „ turške...... Basilika srečke .... Kreditne „ .... Inomoške „ . . . . Krakovske „ .... Ljubljanske „ . . . . Avst. rud. križa „ . . . . Ogr. „ „ „ . . . . Radolfovo »•«.«« 8alcburške „ . • . . Dunajske kom. „ . . . . Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske , „ . . Zivnostenske » . ■ Premogokop v Mostu (Brox) Alpinske motan .... Praške žel. indr. dr. . . . Rima-M uran vi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci..... RubUi......... 263 76 Dolarji.........\\ 484 Denar 100— 99 85 100'— 11985 98*10 11890 9960 100-25 100--i 100-85 99 60 99 60 10140 10725 100-50 100-50 100 — 100 — 100-75 98-50 99 — 306-15 100-76 185 50 270--182-307 — 297*— 272 — 94-— 131 86 20-75 479--78-86-68-53 75 28-80 66*— 77-— 625 — 8825 652 75 1636 — I 670-— j 792*~ j 249- -j 660 — AH:i 25 2331 -513 — J ao9 — ■I 634 — i 177-- 11-36 1908 2354 23*90 117-6C 95-25 Blago 100-20 10006 100- 20 12005 98*30 11910 101 — 101- 25 100*— 101- 85 100 — 100 — 102- 40 108-25 101-20 10120 101 — 101 — 101-75 308-16 101-75 187-50 276 — 164-30 317 — 307 50 277 — 98 — 13285 2175 490 — 83-60 91 — 72-— 65 75 29-80 70 — 81 — 535 — 8925 653-75 164G- — 671 — 793 — 250 — 665-— 484-25 2341 — 614 60 312 — 6*8-179 30 11-40 19-10 23-59 23 98 117-M) 95 50 264-75 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 9. novembra 1904. Termin. Pšenica za april Rž , april Koruza „ maj Oves „ april 50 60 50 60 10-20 7-95 7 50 7 15 Efektiv. 5 vin. višje. Meteorologično poročilo Višin« nmd morjem 806 2. Srednji zračni tlak 73« 0 m o 55 Faa |StanJe ; baro- j °Pazo'Wra vanja ; v mm v. • se Vetrovi j Nebo 9. zv. 7. zj. 2 pop. 731 2 i 92 ar. zahod oblačno 736 7 i 2 4 ar sever jasno 733 8 j 9 3 'si sever pol. oblač. Srednja včerajšnja temperatura: T £•. normale: 5 4°. — Padavina 6 4 mm. Službe v kaki trgovini ali gostilni kot prodajalka ali natakarica, išče dekle, vajeno tudi domaČega dela. 3*73 Naslov pove nprav. „Slov. Naroda." Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „81ov. Naroda".) Lična brošura obseza 303 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki In okolici ter napad na sa-moBtan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. SchwentnerJDe knjigarn v Ljubljani« Prešernove ulioe. — iz nemščine v slovenščino ter (* sestave inseratov oskrbuje po zmerni ceni v tej stroki izvežban uradnik. Kdo, pove upravništvo „Slov. Naroda". 3265—1 Pošten, krepak učenec se takoj sprejme r trgovino E. Miklavčić v Kranju. Dva kleparska pomoćnika sprejme takoj FRAN ŽUŽEK klepar na Bledu« 3223-2 Dacar za užitnino za davčni okraj Tržič se s 1. januarjem 1905 sprejme. — Plača po dogovoru. Prošnje so do 30. t. m. predložiti na gosp. Karel Ruecha v Tržiču. 3186-2 Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjet trg. 3276 Ruska Centralna Azija. V najem so da takoj ali z novim letom staroznan<. v ■ v { v Trebnjem, Dolenjsko. Gostilna obstoji iz 4 lepih §ob, veže, kuhinje, ledenice in hleva. Pri hiši je lep senčnat vrt za goste. (< stilna stoji pri veliki cesti, 1 minu: od farne cerkve in 4 minute od želez niske postaje oddaljena. 32&B I V hiši „Narodne tiskarne" Ljubljana, Knafllo?e nlice št. I se odda takoj ali za fobruvar 1905 stanovanje v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob, predsobe, kabineta, kopalne sobe, kuhinje, shrambe, kleti in podstrešja. Več v upravniStvu „Slov. Naroda". Važno za lastnike konj! Znatni uspeh, ki »o . k dosegla izvrstne kvalitete trdnih konjskih plaht za gospodaritv.) pri p. n kmetovalc. rkonomnih. grasCukih itd. in za kar sem dobil na stotine zahvalnih pisem, mi je povod.
  • -C Doubl«'' volnate graščinske plahte 150 X 200. komad K ; Razpošiljanje po povzetju: .VI. Kl \ lili thl\. DunsvJ I*., Iirrx(HMr \r. S. tU • i • B i a r. Jutri, v četrtek, 10. novembra KONCERT društvene godbe. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 ili. Ob tej priliki se bodo dobile svelc jeteme, krvave, riiava in maaenf klobase, pristno vino in izvrstno mo nakovsko pivo. K obilni udeležbi prijazno vabi 3270 Josip Sohre>y, reetavrater Harmonij gnidar&ieeve firme I. vrste, Še popolnoma ohranjen, kakor nov, se ida za 320 K. Ponndbe pod številko 300, poste restante Jesenice, Dolenjsko* Takoj se odda stanovanje z 2 sobama in pritiklinami v Sod-iiijskih mican. Več o tem v upravnistvu „Slov. Naroda." 3238-2 Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko. Solzaželodec Julija Schaumanna deželnega lekarnarju v Stoelteravl* 233—12 b Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja. Dobiva se v vseh renom. lekar- Pama I ČlfotlllPA lf l'7R Razpošilja se po postnem povzetju nah avstr -ogrske države. UDIlu I dRullJIvD IV I I Ji če ae naročita najmanj 2 ikatljici. Glavna zaloga: deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi. Šivilja išče ki zna dobro krojiti in Šivati, dela po hišah. Več se izve v prodajaluici ,,Pri Ivanki", Stari trg it. 28. 32*0-2 .oprejema zavarovanja Človeškega živ-lljenja po najraznovrstnejSih kombina-|cijab pod tako ugodnimi pogoji, ko luobena draga zavarovalnica. Zlasti Ije ugodno zavarovanje na doživetje [in smrt z zmanj&ujočimi se vplačili. |Vaak Slan ima po preteku petih let pravico do dividende. xr s sl j e laci zavarovalna banaca^ Pragi, Rez. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapitaMje: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vMrMltozi alovanibo • 11 it rod ti o upravo. 3-129 Vsa pojasnila daje: Generalni za&top v Ljubljani) čejrar pisarne so v lastne, ban&nej hiši ulicah £*«5w. Z&v&mje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižj.h cenah Škode cenjaje takoj i i n tj k nI a nt ne je Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne nameće Privatna plesna šola v dvorani hotela , pri Maliču". Usojam si javljati p. n. občinstvu, da sem pričel s plesnim poukom. Siroitoviil laurz! zn duaie 1» x»M|tod<>i iz boljših rodovlM bodo vgali fionrdeBJrk In peirk ob polu 8. zvečer* Vosebnt kur z za oiroke in ii&tatleitl«*e Iz boljših rodoiln «** aru n žiro. Posebne ure vsak čas dneva za vse stare in moderne plese po lahki in hitro umijiv- metodi za privatne družbe v dvorani m v privatnih hi§ah Prijave in vpisovanja vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v hotelu ,,pri Slonu", soba št. 73. Z odličnim spoštovanjem 3168—3 Giulia Morterp«, plesni učitelj. Slavnemu občinstvu dovoljujem se uljudno priporočati v nabavo raznih tapetnih in dekoracijskih potrebščin. Dolgoletno službovanje pri slovečih tu- in inozemskih tvrdsah me usposablja kot vsestransko izvežbanega in izkušenega, da morem vsekakor najfinejše in najsolid-nejSe zadostiti svoji nalogi bodisi v tapetniški ali dekoracijski stroki, kakor tudi v izdelavi vsakojakih pohištev. Istotako si usojam pripomniti, da imam v zalogi razna najmodernejše oblaz;njena pohištva, kakor divane, otomane itd. razne j. otre one okraske k oknom, hišne preproge, pogrinjala. sploh vse v mojo stroko spadajoče predmete. — Prevzamem naroČila v kompletno opremljenje sob in event. prenavljanje obrabljenih pohištev; istotako postrežem vsaki zahtevi raznm ureditev sob, hotelov, vil itd. Z zagotovilom najekaaktneje postrežbe in točne izvršitve priporočam se sl. občinstvu v blagohotno uvaževanje. Velespoštovacjem 3 74—4 O 05 O O" Jvan Černe. Ljubljana, Breg, štev. 20. Cojzova hiša. 258 4 1 3272 Pozor Vsakdo zasluži 20 Zoper Antona Wol!e iz Koc9 oziroma njegove neznane dediče in pravne naslednike kojih bivališče je neznano, se je podala pri podpisani sodniji U'žba radi priposestovanja zemljišča vlož. Št. 124 d. o. Slavina. Na podstavi te tožbe določa se narok za ustno razpravo na dan 15 novembra 1904 dopoldae ob 10. url v sobi št. 5 V obrambo pravic tožencev se postavlja za oskrbnika gosp. dr. Fran Piki« odvetnik v Postojni« in bo zastopal tožence v omenjeni pravni stvari na njih nevarnost in troške, dokler se ali ne zglasijo pri sodniji ali ne imenujejo pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija v Postojni, odd. II dne 4. novembra 1904. »1 Z « <■» s S K,-S » 2 ž s o' # z * 3 9 CD 2 f 1 o « o- « CQ O s. 5 i kdor naroči uro! Ker nameravam obdržati v svoji zalogi samo izdelke prvih švicarskih tovarn Union - znamka Union — ter druge fine ure, sem odločil čez par tisoč žepnih ur (švicarskih), katere prodajam ;:PF" 20 ceneje kakor doslej. Za vse te ure jamčim pismeno! — Kdor torej želi dobro uro po nizki ceni, naj ne zamudi te ugodne prilike! Brilanti so obrestovan kapital! Cena brilant^m se viša od dne do dne, zato naj se vsakdo požuri kupiti si jih sedaj, dokler je cena še nizka. Za prav mnogobrojna naročila se vljudno priporoča z vsem spoštovanjem Franc čuden urar in trgovec v Ljubljani. "^Mg Glavna trgovina: Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža. 4 9 46 Zahtevajte cenike! I S zmožen slovenskega in nemškega jezika, popolnoma zanesljiv in pošten, želi svojo sedanjo službo premeniti, najrajše kam na Štajersko ali Koroško. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda." 3230—2 Pariška svetovna razstava 1900. Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. 2921—10 V hiši .Narodne tiskarne' v Knaflovih ulicah št. 5 se odda za 1. februvarij 1905 stanovanje v III. nadstropju, obsoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, poselske sobe, kleti in podstrešja. Več v upravnistvu „Slov. Naroda". Ces. kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Vel j .ven o::ccc«::«::«: X IX Največja zaloga Copićsv za pIeskarJe' 11 /41 slikarje, zidarje mizarje. I SkitdM Pristnih angleških, l_0 IV v«! V j vozove. Emailne prevlake, pristne, v posodicah po »/•■ Vi in 1 kg. Jantarjeve glazure MnA/jp Edlno trpežno in K^uc' najlepše mazilo za trde in mehke p6de. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. RaoiHnla pripravnega za vsa-r\apiuulO| ko vrstne previake. □ n in/\lino za barvanje narav-DI U11U1111 a nega lesa i pohištva. najboljša in najcenejss tvrdka 9 za naročevanje ozir. nakupovanje Oljnatih barv, Ohnat h ba v v tubah dr. Schonfelda. F"irnA7a Prirejenega iz lanenega I II llw^a olja; pristen, kranjski. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Ginca al a bas trškega in I pod| Stukatumega. Karboiineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. pAru o 11 h 1K kemičnih,prste-Ddl V j oUllin|njJiirudnm8kih. Kleja za m i zarjo in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 2422—22 Olje jir-oti ijrrilAii. ADOLF HAUPTMANN LJUBLJANA. I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in steklarskega kleja. I .lanovljrno I. 183*. m D' IVAN MILAN HRIBAR vljudno naznanja, da je otvoril svo !s odvetniško pisarno Sodnijske ulice štev. 2. 3242-2 .... J^umberško, belgijsko in jflesijsko platno .... v vseh širinah 1289—24 nameni prti, serviete, brisalke, šepni robci, sifoni in pavolnato blago.............Švicarske vezenine. j2fayjfn 2a °Pr<2m<5 nevest po hotele in restavracije izvirnih tvorniških cenah, orno blago! Velika ijbera/ nton *sarc Specialna trgovina v Ljubljani, Petra cesta št. 8. t. k minjskili frj V/ 1^. Kosak - - - ■ - Y r j 2839-12 Ljubljana, Prešernove ulice priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo 2 zlatnine in srebrnin" briljantov in diamantov ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po n&jnižjih cenah. i »:«^^^&»i«:co:*:cs5:*:cc*:t:cc 11 Na najvišji ukaz Njegovega c. in kr. apostol Veličanstva. XXXVI. c. kr. držai/, loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija edina v Avstriji postavim dovoljena ima lN.-43£5 dobitkov v gotovini ^=== v skupnem znesku 512.980 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje je nepreklicno dne 15. decembra 1904. Ena srečka velja 4 krone. ~3pf| Srečke se dobijo pri oddelka za državne loterije na Dunaja III., Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce n srečk zastonj. *f Srečke se dostavljajo poštnine prosto. ■ C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. Oddelek za državno loterijo. 3220-2 i i ! Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Oovekar Fr.: Ro^ovnjačJ, uglasbil Viktor °arma, kompletno K IO-70. Posamezno: 1. Ouverturu za klavir . . K 25 > 2. Kuplet za mofiki gias s klavirjem......1"— 3. Zora vstaja, za sopran 8 klavirjem......1 — 4. Cvetooih deklic prna I>Hh, samoepev (sopran), z uj6-Sanim zborom ob bpremije vanjo klavirja . . „ 2- 5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje . . . . „ 1'20 n\ al Oj zlata vinska kaplja \ ti, samospev z moškim zborom. „ 3 — b) Povsod me poznajo, sa- J mospev iz , Zdravic I Oovekar Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K II 20. Posamezno: 1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesen, za sopran 8 klavirjem K L' 3. V petju oglasimo, moški zbor s klavirjem . . ,, 1 H 3 Kuplet za moški glas s klavirjem 1*— 4. Romanca, samospev (tenor) z moškim zborom ob spremljevanju klavirja . „1 6. Ptička, pesem ra »opran b klavirjem.....180 6. Skoz vas, k orač n ca Po besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem adlibitum) „ 120 7. Sezidal sem si vinski hrani, samospev z moškim zborom Za petje in klavir iz ,.Zdrae. šiv. strojev del. družba v Ljubljani Sv. Petra cesta Atev. 4. Grenčica „Florian" in bker „Florian" najboljša kapljica za želodec. ■ m. J rane Stupica Ljubljana Marije Terezije cesta i ; Ančmkovi hiši zraven .Figovca1 priporoča slamoreinlce, mlatilnice, čistilnice, gepeljne, prešo za grozdje in sadje, samokolnice, pluge m brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo In gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, r i tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake lage in kotle za klajo in žganje I*nlitml m KoniHiirimm ■ železniške šine in traverze, poljski mavec 11(1' Mi/nritko. l, Miimbo in Ulji« SSSSMSVS c»rotlJt* ter vse druge, v železno stroko spadajoče predmete. Vedno velika zaloga špecerijskega blaga. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar, Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11. 0479